286. številka
Uhaja vsak d&n tvciOT, iaimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijako-ogerake deželo za rta leto 16 p,ld., »a pol leta 8 gld., z« ćetrt leta 4 gld., ta .% J'den mesec 1 gld. 40 kr. — Za č^jnbljano brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr, za je-»en raeeor 1 ^U, |Af ' - M pošiljanja na dom računa »e po y-'l~?*r
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikirr poAtuiaa zna&a Za oznanila plačuje ae od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če ae dvakrat in po 4 fer., če se trikrat ali večkrat tiaka • »opisi naj m izvole franki rat i.       Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo Ln npravnifttvo je v L^jabljaai v rrana Knliuann hi5i .Gledališka stolna*. 0 pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin?, reklamacije, oznanila, t .j rm adoituistrativne atvan.
X LJubljani 14. decembra.
s—. Ko je po francosko-nemškej vojni vsa Nemčija bila vjedinjena in je bojna slava in nečuveni plen on™mil dubove v državi bogaboječnost«, takrat je tudi železni kancelar postal de brezozirneji ali, kakor bi rekli njegovi Častilci in životopisci, še bolj duhovit, še bolj nervozen. Ko je tedaj tedanji papež Pij IX. protivil se imenovanju kardinala Hohen-lohe poslaucem pruskim pri papeževem dvoru, izrekel je Bismarck v 14. dan mitja 1872. zgodovinsko znamenite besede: „V Canosso ne poj demo!"
In da bi se tega svojega izreka neprestano spominjal, dal je obesiti v svojo sobo, v katerej navadno dela, veliko oljnato sliko, ki predstavlja znani klasični prizor, kako Be je nemški cesar Henrik IV. od 25. do 28. dne januverja 1077. 1. pred mogočnim papežem Gregorjem VII. in mejno grofico Matildo ponižaval in pokoril.
„V Canosso ne pojdemo!" — to postal je bojni klic, ki so je razlega! od Strassburea do Witbal!ena, od KttnigsRU-a do avstrijskih in deloma tudi preko avstrijskih mej. Ta klic postal je gaslo za znani „Kulturkampf", katerega je pričel „največji državnik Nemčije" proti zahtevam in pretenzijam Vatikana. Ta klic in „Kulturkampf" našel je mogočen odmev mej protestanti v Nemčiji in B smareka kovali so v zvezde, češ: to je največji reformator, kajti pričel je drzovito delo, kakeršnega se do sedaj ni upal še noben narod.
In res, prva leta šlo je vse po godu, in skoro bi se bilo nrslilo, da železnega kancelarj* kruta sila vse premore, česar ni mogel upogniti, to je s svojo brezozirno roko zlomil. A v malo letih navstal je preobrat. Kajti razen odločnega odpora katoličanov, ki se nikakor neso pustili uuformirati po prusko-protestantiškem kroji, nastopil je ae drug fiktor na pozorišče, in ta je sedanji papež Leon XIII , ki je
1878. leta zavzel sv. Petra prestol in s svojim pri dobljivim, diplomatičnim pOBtopanjem ves razpor mej Nemčijo in Vatikv.nom nekoliko oblažil ter stvar tako zasuknil, da je vse vprašanje dobilo drugo lice in da razmere neso bile več tako capete.
Od tega časa opazuje se vedno in dosledno približevanje od obeh sttauij; zloglasni majnikovi zakoni z leta 1873. zgubili so po raznih naredba h in ukrepih nekoliko svoje ostrosti, kar bi je bilo pa še ostalo, ta se odstrani potom novih zakonov, ki omejujejo v cerkvenih nadevih oblast države, in z pomiloščenjem Lirrburskega škofa, ki je bil, mimogrede rečeno, najmanj kompromitovan, ni o tfh zloglasnih zakonih niti sledu več. Bsmarck je uvidel, da gora neče k proroku, in kot dober pol tik, ki se ne drži trdovratno svoje zmote, temveč imajoč samo višji smoter in uspeh pred očmi, sklecl je, da ide prorok k gori in nastopil je pot — v Canosso.
Mej senzačue dogodke zadnjih let, k< kažejo ta preobrat v Bismarckovej politiki in prizadevanje, pogodili se z Vatikanom ter pomiriti in poprijazniti nezadovoljno katoliško prebivalstvo, mej te dogodke, katerih senca s< ga v bodočnost spada v prvej vrsti potovanje nemškega cesarjevifta Frederika Viljema v večno mesto Potovanja vladarjev in maziljenih glav so dan danas sicer na dnevnem redu, a to potovanje je nenadno, izredno, kajti Frederik Viljem je na glasu, da goji jako liberalne ideje, vrhu tega je prestolonaslednik jedne najmogočnejših držav, ki je pa po veroizpovedanji eminetno protestantovska. In navzlic vsem tem podstavkom vender potovanje v Rim !
Naravno je, da se javno mnenje ne more zadovoljevati z oficiialnim zagotovilom, da ima to po tovanie svoj izvor v „mejnatodni dvori jivosti", temveč da se mu podlugajo politični,  izredno važni motivi
Mej raznimi k.mj^kturami ima sigurno največ verodostojnosti ona, da ima to potovanje namen, zbližati Quirinal in Vatikan, kralji. Umberta in pa
peža, ob jednem pa očvrstiti drastično konservativne elemente nasproti republikaničnim, in tako italijanske) kraljevini dati večjo silo /a slučaj, ko bi v Evropi nastal kak ropot. V tem smislu vsaj je pisala „Nordd. Allg. Zeituug" ?e nekoliko dnij poprej, nego je bilo znano  cesurjevič« vo  potovanje v R'm.
In kakor vse kaže, doseglo se bode to spo-razumljenje in železni kaucelar smel se bode ponašati, ili je O9oda vse Evrope od njegove volje zavisna. 1 lede-li to orjaško silo uporabljal narodom na korist, ali pa se nam je nadejati ledene sape — reakcije, o tem poučila nas bode bodočnost.
Politični razgled.
HU»ir;*RiJ p- «6 <■"/.«* I*;.
V Ljubljani 14. decembra
V sredo je v državni zbornici inter-peloval poslinec Tausche in tovariši juaticnega ministra zaradi sestavljanja letnega imenika porotnikov pri okrozmm sodišn v Ltttpi na () skem za 1. 1884 . pr tozeva.ie se, da so poiotniki jako nerazmerno razdeljeni. — po tej interpekciji vzprejme zbornem v tretjem čitanji postavo o pobiranji davkov do konca marci) h 188 4. 1. Poslanec Mattu* poroča na to o violini predlogi glede vopiftkegu nabora v letu 1884 ; postava se vzprejme brez d* bate v drugem in tretjin čitanji. Poslanec Zach. Il--rrmarin utemeljuje potem svoj predlog o pola) sanji hišnega davka za stari oval i SČ a ne imo vitih ljudi j; posebno priporoča, da naj bi bila nova stanovali-ču fabričkih delavcev 30 let davka prosta. Podpira ga poslanec pl. Por t h ei m. Poslanec dr. Roser opiBU.e sta-novaliAča ubozih po mestih, njih vlažna, /.»duhla, tesna n temna bivališča ter želi, da bi so t**j nad-logi odpomoglo. Dr.pl. S to ur/, h zahteva, da bi ne Heirmannov predlog razširil; vsa stanovanji, ki dajo pod 140 gld. najemnine, nai bi bila davka prosta, in le tiste nove hiše nai bi bile 30 let oproščene davka, katere se po tem roku prepusti; na|<>mn kom v last. Vsi ti predlogi se izrore davčnemu odseku.
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Dalje.)
V 27. dan maja 1852. 1. je prišel na svitlo nov tiskovni zakon, ki je popolnem uničil prejšnjo svobodo tiska ter časopisom usta zamašil. V to mu je pomagal de pregledani kazenski zakonik. Načelo temu zakonu je bilo, duhu časopisov vzeti vso samostalnost, kar se mu je posrečilo s tem, de je spodkopal nezavisnost onim, ki so časopise 8pisovali in jih pred svetom zastopali. Sredstvo v to pa mu je bilo, da ni toliko pretil osobi, temveč najbolj časnikarskemu podjetju samemu. ZHto je pretila dvojna kazen vsakemu prestopku: zaseda posamičnih Številk časopisa (§. 25 tisk. zak), pre poved časopisa za m kaj časa ali pa popolna prepoved za zmiraj (§. 22 tisk. zak. in §. 29 kaz. zak.); poleg tega je druga kazen pretila spisatelju članka, pr es ta vi jal cu, izdajatelju, uredni kn, tiskarju in založniku časopisa; ta kazen zadene njih osobno svobodo ali  pa uloženo
zavarščino, katere po obsodbi več ali manj izgub (§§. 7 in 28 kaz. zak.). Sodnik je vsled posamičnih odstavkov moral presojati ne le posamične izraze in stavke, ampak tudi o posledicah, katere b' morebdi čitatelj iz prijavljenega članka sklepal Rnzne take mogoče posledice so mu morale biti posebna hudodelstva, o katerih je imel izreči svojo obsodbo. Kazenski zakonik ga je silil, daje predme tnec a (objektivnega) hudodelstva iskal v pod metne m (subjektivnem) utisku. Kako rh?tegljive, kako nevarne so take določbe, pričajo pač najočit-neiše one besede francoskega državnika (Tallevrand-Pe". igord): „Dajte mi par zapisanih besed, in pisa telja bodem spravil na vislice". Zelo razupita Rta tudi odstavka 10 in 22 tisk. zak., ki gosposki dajeta največjo posti/no ali zaustavno moč nasproti časopisom. O določbi §. 12 tisk. zak. in o minister-Bkem razglasu od C. junija 1854 govorili bodemo poslej. A vse te in razne druge policijske naredbe nasproti časopisom še neso zadostovale samovoljni vladi. Zato je skušala še gmotno ugonobiti zlasti politične časnike. 27. dr>e oktobra 1857 so prijavili naredbo, ki je od leta 1848 odpravljeni časniški kolek zopet u peljala in sicer zelo visok kolek od
jednega krajcarja starega denarja od vsakega lista, od vsake številke posumi'nega časopisa; tudi )e povišala davek od uvrstkov (inseratov) od 10 na 15 krajcarjev starega denarja.
Ne glede na nelatere nepomenliivc olajšave, izražene v tiskovni noveli od '21. dne novemhra 1859. leta, je ostalo pri označeni ostrosti nasproti Sasoplsom do novega t Bkovoega zakona od 27. dne decembra 1802 Politično gibanje je bilo v onpm desetletji do 1800 popolnem potihnilo mej Slovenci. A kaj bi pričakovali od malobrojnoga in prepohlev-nega slovenskega naroda ko so celo veliki mogočni narodje komaj dihali v jeklenih oklepih vladnega absolutizma! O državnih razmerah in o državljanskih pravicah se takrat ni smelo govoriti, še manj pa o njih pisati. Slovenski politični časopisi so bili že davno potihnili, le „N ovire" se neso hotele odpovedati svojemu novemu naslovu, v katerem se je beseda „narodne" posebno poudarjala. Redoma ho prijavljale dopise, v katerih so se tudi narodno-politične razmere obravnavale. Res, da so dotični predeli bili tako rahlo sestavljeni, da se jim je na prvi pogled poznalo, da jih je njih modri urednik opi.il vseh preostrih besed, ki bi bile ime'e
V včeraj šoj ej, zadnji seji pred bo/ični ni i prazniki vzprejela se je v tretjem čitanji postava o vo-jašk.h novincih za leto 1884. Cesarska naredba u 25. junija 1883. in načrt postave o izjemnih sodiščih v Dalmaciji se potrdi v drugem in tretjem čitanji. Na to se izvoli grof Ribani C I a m-Martinics 151 proti 131 glasom prvim zborničnim podpredsednikom. Namesto odstopivšega Zeit-hamra izvoli se poslanec general Samec v brara-beni odsek. Predsednik Smolka hoče sejo zaključiti, a poslanec Russ zahteva, da se obravnavajo še peticije, v kar privoli predsednik brez vaakega g laso- i vanja. Poročevalec o peticijah je dr. Tonkli. Koncem seje zahteva Chlumeckv, da se stavita na dnevni red prihodnje seje H rbstov predlogo jezi-j kovni uaredbi in Wurmhrandtov o nemškem državnem jeziku. Predsednik obljubi tej želji, kolikor možno ustreči, in zbornica se odgodi čez Božič. Prihodnja seja se naznani pismeno
V češkem klubu izvolil se je pred včeraj od -Bek petorice, ki bode imel obravnavati in urejati nova klubova pravila. V tem odseku so poslanci: R C lam, Mat tuš, Fandrlik, Trojan inZeithammer, Mladočeb E. Gregr je vnovič od kiubovega načelnika dr. Rieger-ja zahteval, da in j mu pismeno izroči uzroke, zakaj da ni bi vzprejet v česki klub.
Označena »velikanska" prememba v osobji moravskih političnih uradnikov omejena je samo na dva slučaja. Dosedanji namestniški svetnik Turkbeim, ki je vodil kot vladin komisar zadnje državnozborske dopolnilne volitve, bjde namreč prestavljen k oddelku za cestogradje, kjer bode imel manj prilike delovati za moravsko „ vzporedno vlado" Ghlumeckega in tovarišev; na njega mesto pa pride k nainestuistvu dozdanji okrajni glavar v Bos kovici, Souček. — Za predstojeće volitve v Brusko trgovinsko zbornico, zadnje po starem volilnem redu, narodna stranka ni postavila kandidatov ter se jih ne bode udeležita, ker Nemci ne hote ničesa slišati o kakem kompromisu.
Z velikim  zanimanjem in občno pozornostjo vršilo se je v torek v ogenkej gosposki zbor niči glasovanje o predloženi postavi giede že nit ve Židov s kristijani. N."dvo|vode neso bili navzočni, tudi ne mnogo uadžupanov, pač pa mnogo cerkvenih dostojanstvenikov. Prvi „ne" i/govoril je kuez-primas S i mor, kojemu so sledili glasni eljen-klici Lmej nadžupanov sta glasovala proti postavi grof S za p a ry in  knez  Eszterhazv;   izmej   drugih  pa: grof Gziraky, naddvornik grof Ssaparv, grof Szechen, vsi Apponvi  in  Z chy, grof Tassilo Festetics  in grof karolv. Za postavo pa: grof Julij Andr£ssy, baron Kdelsbeim, grof M  Tony..y, Szlavy.   Iz 212 glasov bili so 103 za postavo,  109 pa  proti njej. Po glasovanji je predsednik  naznanil, da bode resultat objavil zbormci poslancev. — S tem izidom uapra vila se je T S'inemu kabinetu velika neprilika; trdi se, da hoče Tisza iz nje napraviti kabinetno vprašanje.
Vnaiijc <lrž«ive.
Srbski minister v namili stvari j, Bogičevie, poslal je te dni okrožnico do erbskib zastopnikov v inozemstvu, v kitnej opisuje zadnji ostanek v vzhod-njej Srbiji, navaja njega uzroke, konstatuje povratek normalnih razmer in navaja, s kakim sredstvi namerava vlada v prihodnje zabraniti jednake dogo-djaje, ne da utesni ustavni in svobodni razvoj dežele. — O imenovanem ustanku v okraji Pre koplje javlja se iz Bdegagradu,  da  je  izviral iz
se, broječi kakih 70 duš, pred nekimi leti pod vod stvom znanega Peko P a v I o v i ć a z dovoljenjem in podporo srbske vlade ondu naselili ter vedno bili nemiren, nepriljubljen element mej tamošnjimi prebivalci. Dotični nemiri pa da so se udušili brez izrednih sredstev, s samimi panduri in mejnimi stražniki tistega okraja. — Proti PašiČu in drugim ubeglim ustaškim vodjem se bode konečna obravnava vršila v 16. dan t. m. Po razglašenej razsodbi in contumHciam se bode jeden del vojske takoj demo bilizoval. Že obsojeni vodje so se doveli v Požare-vaško državno ječo.
Iz Rima se poroča „Germaniji", da je Va tikan v torek dobil oficijalno objavo o obisku nemškega cesarjevi ča. V sredo je bilo o tej zadevi kardinalsko zborovanje, v katerem se je določil ceremonije! cesarjevičevega vzprejema v Vatikanu, katerega ima Se odobriti Berolinski dvor. Cesarjevič se bode nastanil v Kviriualu kot gost kralja Humberta m se v Rimu ne bode mudil dlje, nego do 21. t. m
lemiki cesarjevič dospe v 16. dan t. m. v Genovo, 17. ali 18. pa v Rim. Njegovo romanje se smatra kot čin udvorljivosti proti kralju Ilum-bertu, kakor tudi proti papežu. V Berolinu in v R'inu domnevajo, da bode ta obisk cesarjevičev pri kralji in papežu nekak precedens za bodoče potovanj." cesarja Frana Josipa v Rim. „Bersagliere" pravi, da bode obisk nemškega cesarjevič* dokazal, da lahko pride kak vladar v Rim in ondu obišče ob jednem državnega in cerkvenega poglavarja.
črnogorskih stanovnikov rečenega okraja,  kateri so | je  že,   da se zdramimo iz žalostnega narodnega
spanja!
Spored vršil se je v občno zadovoljnost, posebno tudi zato, ker v tukajšnjih krajih bo take veselice — bele vrane. Ker v domačem taboru nemarno potrebne moči, je odbor naprosil gospico Bacbmanovo iz Bistrice, da je na glasoviru ubirala za naše trdo uho v tužni Istri — presladke glasove, za kar jej izrekamo srčno zahvalo s prošnjo, da bi nam še večkrat s svojo spretnostjo razveselila naša okameuela srca, katera tare nasprotni nam duh in občno narodno spanje.
Na boljšem pa smo s pevskim zborom; pevce smo dobili v domaČem logu v Brezovici, kjer se je lansko leto ustanovila narodna Čitalnica. Ista ima svoj prvaki zbor iz kmetskih grl, katera je g. Med-vešček, učitelj, v jednem letu že tako izuril, da so cel večer prepevali razne narodne in umetne pesni v občno zadovoljnost. Pevci in mih vodja so pokazali, koliko se da doseči v kratkem času, ako se ne ustraši težavnega dela. Kaj delajo drugi učitelji, d.t v celem okraji ni druzega pevskega zbora? „Dolce far nieute" — pravi Lih in po tem gaslu se ravnajo. Zdramite se jedenkrat in lotite se dela! Ni je zapreke, ki bi zavirala rodoljubnega dela, ni boljšega sredstva za narodno prebujenje, kakor je ravno narodno petje, ni tudi boljše zabave, kakor poslušati ubrano pesen. Ali ni zadostno plačilo za truda-polno delo, ako se po vasi razlegajo mili glasovi domače pesni, mesto sedanjega surovega rujovenja, katero so zanesli m j naše mladeniče iz Trsta? Ravno isti večer Podgradom smo namreč slišali grdo spakedranje laških pesniških odpadkov, mesto domačih milih, narodnih pesnij. Ali ne bolijo ušesa in Brce vsacega Slovenca, ki sliši v slovenskoj vasi kaj tacega? Kako pa še tistega, ki ima kaj muzikalne^ posluha, kakor Podgradski g. učitelj ?
Kam sem zabredel? Pirati sera hotel o našej narodoej veselici, pa sem prišel do g. učitelja, katerega pri veselici ni bilo, — ker ni ud našega društva, ampak — oprostite gospoda, da dregnem v — „Concordio" ! Brrrr! „Concordia" Podgradom, v popolnem slovenskej vasi popolnem narodnega okraja — na čičkej meji! Najnovejši steber nemškega mostu do Adrije! Kakšen napredek! Čast ustanoviteljem! Še korak naprej — na vrh Šab-nika ali Žabnika — pa boste videli sinjo Adrijo!
Nečem dalje opisovati „Concordio", ne njenega namena, niti njenih udov, ker vse to bi bilo preveč, ker „Bteber" je tako močan, da ol stoji v glavnem iz bistroumnih kapacitet — „beričev" — pardon! sodnijskih slug, ker nečem nobenega razgaliti na časti!  No, duša društva „......." pa je
naš g. sodnik, kateri je pred narodno veselico pobegnil iz Podgrada— zakaj? — ga nesem vprašal; je boljše', da ve le sam!
Dopisi.
Iz Poflg(radsk«?ga okraja v latri,
10. decembra, [l/.v. dop.)  Kakor je bilo naznanjeno v cenjenem   listu,   priredilo   jo „Podgradsko bralno društvo" dne 25. nov. besedo s ple som v spomin svojega desetletnega obstanka — in še več: svojega preporoda.
Dosedanje društvo je bilo le v ožjem pomenu, namreč za uradnike *n drugo gospodo, da si je skupaj naročevala potrebnega berila. Letos pa se je društvo preustrojilo; združili so se rodoljubi — do sedaj je tega imeua le malokdo zaslužil, Bog dal v prihodnje! — - celega okraja, da društvo, ki je bilo na jako slabih nogah, okrepčajo ter je razširijo tudi za prosti narod, kateri do sedaj ni imei nobene duševne hrane.
Ravno zato je bila veselica tako mnogobrojno — za naše žalostne razmere! — obiskovana. Jako težavno je toliko inteligencije spraviti skupaj, po sebno, ker se ista za narodni napredek jako malo ali celo nič ne briga. Tim večja hvala g. Slavoju Jenku, predsedniku, in g. J el ušicu, tajniku, da sta se potrudila vzbuditi zaspano našo gospodo! Ako se bodemo večkrat pri tacih prilikah videli, se bo gotovo marsikomu roka otajala, da bo prijel za narodno oralo ter pričel orati zapuščeno narodno polje. Odboru našega bralnega društva toplo priporočam, naj neustrašljivo, marljivo deluje da večkrat napravi jednake veselice, pri katerih se bodemo drug druzega navduševali in spodbujali na delo.   Žudnji čas
Toliko o „Concordii" in „Concordistih"; omeniti hočem še jeduega, ki je tudi „Concordist", a
dražiti državnega pravdnima. „Zgodnja Danica" je bila že začetkom tako pohlevna in pobožna ter tudi za časa onega desetletia ni nikdar vladi dajala povoda, da bi zoper njo postopala z ostrostjo tiskov nega zakona; to tem manj, ker se je le redkokrat vtikala v politična vprašanja,   vsaj   teb samostalno nikdar ni razpravljala. V Celovci pa smo dobili nov list „Šolski prijatelj", ki že po svojem imenu izkliučuje politiko iz svojih predalov.   Uredoval ga je sedanji   pogumni   starosta  koroških Slovencev, glasoviti Andrej Einšpieler.   List je skrbel za potrebe  slovenskih šol in slovenske mladine ter je prinašal  obilo  poučno-zabavnega berila.   Izhajal je do leta 1855, v karerem se je njegov urednik poprijel druzega dela, ter svoje plodove jel prijavljati v   novem   listu — »Slovenskem prijatelji". Ta cerkveni 1 i -1 priskrbuje zlasti duhovnikom obilo hrane.   S prva je izhajal po dvakrat v meseci, od leta 1860 do deuašnjega dne pa  le  po jedenkrat, ker je nova ustavna doba zopet  zvabila njegovega urednika na pol)e političnega delovanja. Bog obrani krepkega branitelja narodnih pravic  še  mnogo let nam vnem in zlasti koroškim Slovencem !
Na drugem mestu smo že omenili, da je od
leta 1850 do 1853 v Celovci tudi brenčala .Slovenska bčela", ki jo je neumorno delavni profesor Anton Janežič z medom zakladal. A ozki okvir tega lepoznanskega lista ni  zadostoval reče-nemu izdatelju, zato je zaprl „Slovensko bčelo" ter je leta 1854 jel izdajati obširniši  lepoznanski list „Glasnik", ki je sprva izhajal po dvakrat v meseci, leta 1861, 1862 in 1863 po trikrat, pozneje pa zopet po dvakrat do leta 1868.   „Glasnik" je bil prvi slovenski  lepoznanski  list,  ki je, primeren rastočej naobraženosti slovenskega naroda, res resnobno obdeloval  razne znanstvene  in slovstvene stroke.   S tem smo našteli vse slovenske časnike, ki so za dobo vladnega absolutizma (1852 do 1860) in še mnogo let poslej za dobe Schmer litigove ustave (do 1865)  izhajali  v slovenski be sedi.   Le ljudski učitelji so se bili precej  po okli cani ustavi  toliko  oživeli, da  so že leta  1861 v našem mestu,  v glavnici bodoče Slovenije, ustanovili poseben didaktičen list „Učiteljski Tovariš".   Ta naučni list je izhajal precej s prva po dvakrat v meseci.
CeBarska diploma je oklicala Avstrijo za ustavno državo, ki je po spodkopanem poskusu mi-
nistra GolubovBkega dobila razupito ustavo Schmer-ingovo.   Državni zbor je dobro poznal imenitnost časnikarstva ter se  je rano jel pečati z novim t i-skovnim zakonom.   Ta nov zakon od 17. dne decembra 1862 (v Avstriji prvi po državnem za-stopu sklenjeni) je dejansko obveljal 9. dne Bušca 1863 ter je še aedaj v veljavi.   Zuano je, koliko pomanjkljivosti ima ta zakon na sebi, znano je, da vseh   teh  pomanjkljivosti]  tudi   ni   odpravila   t i-skovna novela od 15. dne oktobra 1868, znano je, kako dvoumno in pristransko so pogostem tolmačili posamične njegove odstavke ter zlasti usta-voverui Nemci in nemskutarji nasproti slovanskim narodom zlorabili posamične njegove določbe. Ta zakon vsaj načeloma priznava svobodo časnikarstvu, ki je le po zakonu odgovorno rednim sodnikom. Isti dan (17. dne decembra 1862) zagledala je beli dan neka novela kazenskega zakona, ki je časnikarje kaj neušečno dirnula. Bil je pravi koro-larij tiskovnemu zakonu, ter je v deveterih odstavkih branila državno ustavo, državni zbor in deželne zbore, vse javne uradnike,  vojake   in duhovnike glede na njih službena opravila pred napadi in raz-žaljenjem v časniki^.. Vse to je moralo močno razši-
ne zato — saj ne ve, kaj dela; Bog mu grehe odpusti ! — ampak, ker je novoizvoljeni občinski glavar, ki o svojem poklicu toliko ume, kakor zajec o bobnu. To je pokazal pri prvej seji, kjer je preobračal take kozolce, ki so proti vsem §§. občinske postave. Moža bodo že višje oblastnije izučile, da živimo v dobi ustave in zakonov, a ne samosilstva; da župan mora skrbeti za dobro svojib podložnih, a ne za svoj prazni žep!
Toliko o uepričakovanej narodnej veselici, a Se menj pričskovauej „Concordii" in žalostnih Pod-gradskih razmerah.
Stranski udnbralnega društva".
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 7. decembra.
Mestnih odbornikov bilo je v obeh sejah 6. in 7. decembra, uavzočmh 18.
Župan Graselli naznani, da se je dvorni svetovalec c. kr. vseučiliški profesor vitez Miklošič ca podeljeno mu častno meščanstvo Ljubljanskega glavnega mesta srčno zahvalil telegrafijo. (Dobro.) Župan Pražkega mesta g. dr. Černy izreka zahvalo za presrčno čestitko Ljubljanskega mestnega zbora o priliki otvorenja češkega narodnega gledališča.
V imenu finančnega odseka poroča mestni odbornik Hribar o načrtu tržnega reda za živinski trg in o novem regulativu za mestno klavnico. O posamičnih paragrafih se je podrobno pogovarjalo, a primanjkuje nam prostora v našem listu, iste priobčiti. Pač pa bodemo pri občnej varnosti za prebivalstvo Kranjske in sosednih slovenskih dežel, katerih prebivalci prihajajo čestokrat na Ljubljanski Živinski trg, priobčili v prihodnjih listih v narodno-gospodatskem delu tržni red za živinske sejme v Ljubljani. Odbornik g Hribar predlaga konečno v imenu finančnega odseka:
Slavni mestni zbor naj sklene:
1. Načrt tr/nega reda za živinske sejme, obsegajoč splošne in posebne določbe, iti regulativ za klavnico, obsezajoč pravilni red, klavnične pristojbine, klavnično opravo in notrajni opravilni red, se vzprejme.
2. Mestnemu magistratu se naroča, da ima načrt »tržnega reda za živinske sejmeu in klavnič-nega regulativa predložiti ueutegoma visokej c. kr. deželnej vladi v potrjenje s prošnjo za brzo rešitev, da bodeta načrta že s 1. januvarjetn 1884 zamogla stopiti v veljavo.
3. Oba načrta predložita se visoke; c kr. deželnej vladi v slovenskem izvirniku in se imata potem, ko zadobita potrjenje, tudi v slovenskem jeziku dati natisniti ter razdeliti mej vse tukajšnje mesarje, klavce in gostilničarje, razven tega pa na lahko vidljivem prostoru v klavnici in na mitnicah pribiti.
4 Mestni magistrat se pozivlje, uaj stori vse potrebno, da ho bode sejmišče v smislu postave aoper živiusko kugo z dne 29. februvarja 1880 pri
red'Io kol kor mogoče že do mesečnega živinskega trga dne 8. januvarja 1884.
5. Mestnemu magistratu se naroča, naj takoj, ko klavnični regulativ zadobi potrjenje visoke c. kr. deželne vlade, pozove personalni odsek, da Btavi plenumu mestnega zastopa svoje nasvete glede plač klavničnega personala.
Vsi predlogi se vzprejmo.
V imenu policijskega odseka poroča mestni odbornik dr. Bleiweis vitez Trsteniški glede računov o zdravilih za mestne uboge v prvem in drugem kvartalu 1883. leta. Poročevalec pravi, da mora grajati zopet stare napake pri zapisovanji receptov za uboge, kakor lansko leto. Vsa naročila mestnim zdravnikom, ravnati se po določilih inini-sterijalne naredbe pri zapisovanji zdravil, so bila brez uspeha. Petdeset receptov je zapisanih, ki stMnejo več nego po goldinarji jeden, dvajset je takih, ki veljajo več ko dva goldinarja. Mestni zdravniki nečejo ničesar slišati, da je fond za uboge na kantu in nečejo pripomoči k temu, da bi se vsaj premožnejši izogibali hoditi po recepte, kakor reveži. Naravnost grajati je treba mestnega fizika dr. Kovača, ki neče ničesa slišati o štedenji. Kolikrat se mu je že naročilo, zapisavati zdravila za uboge v takej obliki, v katerej so ceneji če tudi nič slabši, se izogibati sosebno že zastarelega zapisovanja krogljic, ki so v lekarni jako drage. Vse za ston j!
Poročevalec pravi, naj bi se sedaj še ne določila mestnim zdravnikom zagrožena globa, a naj se ti še jedenkrat, posebno strogo pa dr. Kovač opo/.ore, da se imajo ravnati pri zapisovanji zdravil za mestne uboge po mioisterijalni naredbi, privatni gg. zdravniki pa naj se po okrožnici naprosijo, za pisovati za uboge cena v.dravila. Račun za prvi kvartal v znesku 316 gld. 83 kr. in za drugi kvartal v znesku 318 gld. 32 kr. za leto 1883. se pa odobri.
Predlogi se vzprejmo.
Gospod župan (irasselli izraža željo, naj bi policiiski odsek mestnega fuika dr. Kovača pozval v sejo, in naj bi mu strokovnjaki odseka dokazali nepravilno ravnanje, kajti napram mestnemu ma g s trat u sklicuje se dr. Kovač /mirom na to, da on že ve, kaj dela kot strokovnjak, magistrat pa tega ne ve, ker ni strokovnjak.
Dr. Bleiweis vitez Trsteniški obljubi prihodnjič pozvati mestnega fizika dr. Kovača v odsek na odgovor.
Mestni odbornik dr. Derč opomni, da ve do-godbico, kako se je izjavil mestni fizik napram sklepom mestnega zbora.
Potem se javna  seja   sklene in prične tajna.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo
zaradi uvodnega članka z napisom: , Ali je Istra v Avstriji?"
— (Za nove, oziroma dopolnilne volitve v trgovinsko in obrtno zbornico vriinjsko) leže volilne listine od 2 3. t. m. do uštetega 6. dne januvarja 1884 na ogled. Za volitve v trgovinskem oddelku in v tretjem oddelku obrtne skupine pri c. kr. davkarijah in glavnih davkarijah, listine vseh volilcev v prvem in drugem oddelku obrtne skupine (veleobrtnija in rudniška obrt) pri c. kr. okrajnih glavarstvih, listine vseh volilcev Ljubljanskih pri magistratu v Ljubljani. Ugovori proti volilnim listinam naj se v omenjenej dobi ulagajo pri imenovanih uradih ali pa neposredno pri volilnej komisiji v Ljubljani ni Bregu št 6, II. nadstropje. Napis tacim ulogam je: Na volilno komisijo za volitve v trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Take uloge so poštnine proste, ako se nadpisu da dostavek: „V volitvenih za de vah".
— (Umrl) je predsinočnjem ob 7. uri gosp. Silvester Keše, dekan v Begunjah in okr. šolski npdzornik. V m. p.!
— (Mil. g. dr. Janez G lavina), Škof Tr-žuški, je prišel nazaj iz Rima v Gorico 10. t. m. popoludne.
— (Prečast. g. dr. Jožef Gabrijelčič), vodja centralnega seminišča v Gorici, postal je tajni kamornik papežev in dobil naslov nmonsignoru.
— (Potres), precej močan, bil je predvčeraj ob 3. uri 14 minut v Zagrebu. Mer mu je bila od zapada proti vzhodu. Mej potresom čulo se jo podzemeljsko bobneje.
— (Družba sv. Mohorja) podarila je šoli pri sv. Ani v Slovenskih Goricah 50 knjig.
— (Iz učiteljskih krogov) se nam piše: Mesto c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v Radovljiškem okraji je izpraznjeno. Kakor čujemo, odlični možje kandidirajo za to mesto gosp. F. Ste-gnar-ja, c. kr. učitelja in bivšega nadzornika v Logaškem okraji. Kdor pozna tega vrlega moža prejšn)e in sedanje uspešno delovanje, bo z velikim veseljem čul to vest. Šolstvo v Radovljiškem okraji bi dobilo veščega voditelja, učitelji pa dobrega svetovalca, kakeršnega učiteljem Radovljiškega okraja prav iz srca privoščimo. Bog daj, da bi se ta vest uresničila!
— (Iz Radoslavec pri Malej Nedelji) se nam poroča: Občinski odbor Radoslavski je v svojej seji dne O. decembia t. I. mej drugim tudi jednog'asno sklenil in vzprejel kot častna uda gospoda Ivana Kukovca, načelnika okrajnega odbora v Ljutomeru in deželnega poslanca, potem starosto in prvoboritelja štajerskih Slovencev, gospoda Boži d ara Raiča, župnika pri Sv. Rarbari v Halozah.  Živela!
— (V Konjicah) je v 18. dan t. m. volitev načelnika okrajnemu zastopu. Narodnjaki zbirajo se
riti okrožje tiskovnih prestopkov — in res so pristranski ustavoverci neprestano rabili to dvojerezno orožje zoper vse Časopise in časopisce, ki neso v njih rog trobili. Izgledov pač ni treba navaiati, ker so vsem razumnim Slovencem še v predobrem spominu. Krvavi pot češkega časopisja v onej dobi pa je zadnjič v državnem zboru na Dunaji popisal neki Česki poslanec urbi et orbi. Kako kočljive so določbe tiskovnega zakona o zasegi (konfiskaciji) posamičnih listov, o tem znajo slovenski Časopisi marsikatero pesen zapeti; kaj pomaga BSlovenskemu Narodu" § 10 istega zakona, ki izrecno poudarja, da se lahko po pravnem potu pritoži zoper neopravičeno zasego ter iz državne blagajnice zahteva odškodnine! A ustavoverskim zakonodajalcem, tem razupitim liberaluhom ni zadostovala še zasega, ampak v 38. § rečenega zakona so vzprejeli še začasno ustavljanje (suspenzijo) časopisov. In da bi svojo ustavo pač zavarovali za veke, izrekli bo se v dotičoem odstavku tako, da je imela vlada v vsakem posamičnem slučaji popolno oblast neugodni list začasno ustaviti. Res je mnogo let pozneje to policijsko pravico nekdanjega absolutizma vladi vzela novela o tiskovinah od 15.. oktobra 1868. A
koliko je že slovensko časopisje po onej neomejenej določbi trpelo, pričal nam bode nekdanji „Napre|u v Ljubljani in „Slovence" v Celovci. Na isto vrsto tiskovne svobode kaže tudi ona določba, ki jo je dolgoletna vaja izvila iz §16 tiskovnega zakona; dopušča namreč objektiv u o preganjanje časopisa. Mej slovenskimi listi pač „S lo v e n s k i N a r o d" ve zapeti marsikatero pesen o tem razupitem objektivnem postopanji proti vladi neuš"čnemu listu. A to ravnanje je bilo pred 15. dnem oktobra 1868 dosta bolj škodljivo, kaj zelo nevarno vsakemu časopisu; kaiti ono dobo so take objektivne obsodbe lista (brez preganjanja oseb) prištevali številu ob-sodeb, po katerem je pri novem prestopku sodnik ustavil časopis. Res ga je ustavil le začasno, k večjemu za tri meneče, če je bil časopis že prej trikrat obsojen, a to je zadostovalo, da se je popolnem uničil časopis. Koliko gmotne škode je trpelo podjetje? Glavni namen tej določbi pa je bil, da je glasilo izgubila politična stranka, katert načela je uničeni časopis zastopal in razširjal. O tej izgubi vedo soditi le oni uašinci, ki so se kedaj sami s časopisjem pečali ali pa dejanjsko izkusili, koliko težav in sitnostij je treba premagati pri usta-
novljenji novega časopisa. Kako počasi prodira mej narod  vsak  nov  list!  —   in  vender politična stranka — ki  hoče svojo veljavo mej narodom ohraniti, ne more biti cele  tri  mesece  brez pisanega, — tiskanega glasila. Pri nas tega nesmo poskušali, ker so naše gmotne moći prepičle; a vsak se spominja, kako so o času najsurovejšega preganjanja čeških časopiBov ravnali mnogobrojni, pogumni m imoviti Čeh ovi.   Res od teh nam se  je uliti, kako dosledno mora vsak mož,  vsak narod postopati, če hoče v javnem, v političnem življenji kaj veljati.   Komaj je vlada s svojim objektivnim in subjektivnim postopanjem Cehom ustavila, uničila jeden časopis, že so drugi dan izdajali novo glasilo ter je pošiljali vsem naročnikom starega časopisa. Časih so že več dnij,  celo več tednov prej izdajali nov list, ker so vedeli, da sovražna jim vlada  lehko vsak trenutek ustavi,  uniči stari list.   Od  Čehov  bi se morali pač učiti, kako imamo pobijati nam neugodno vlado, krepelji  in debele skleške jej  metati pod noge,  ne pa drobnih  mežljev, s  katerimi otroci svinjko gonijo!
(Dalje pnh .
▼ g. Druškoviča gostilni ob 1. uri popoludne. Zmaga jo skoro gotova, ako vsi narodnjaki store svojo dolžnost.
— (Vabilo k občnemu zboru Šišenske Čitalnice) v sredo (praznik) dne 26. decembra 1883. popoludne ob 3. uri. Spored: 1. Pozdrav prvomestnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odbora: o) prvomestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Posamezni predlogi.
— (Z loparjem po glavi udaril) je včeraj po noči ob l/i 1« ur' pekovski pomagač Avgust Perko, v službi pri pekovskem mojstru g. Janši na Bregu, pekovskega učenca Jurija Bur-garja, in ga tako teško ranil, da so ga prenesli v bolnico. Učenec ni hotel po ukazu pomagača Perka hitreje delati, kar je slednjega zjezilo, da ga je z loparjem udaril.
— („Juznoštajerska viseča prati k a") za 1. 1884 dobiva se v Leonovi tiskarni v Mariboru po 20 kr.
— (Pred porotno sodnijo v Celji) bode 19. t. m. obravnava proti 53 kmetskim oso-bam zaradi znane trtoušne rabuke v Okljukovi Gori pri Brežicah.
— (Izpred porotnega sodišča) v Ru d o 1 to v e m.) V 3. dau t. m. dopoludne je bila obsojena M*ca Klemenčič, 20 let stara iz Vinivrha, na 3 leta težke ječe, poostrene vsaki mesec z jednim postom, ker je mej 1. in 2. avgustom t. 1. novorojenega dečka v svojej spalnici zadavila in v gnojnico vrgla — 3. t. m. popoludne: Mica Zaletel iz Sele pri Mirni peč:, 22 let stara, zaradi tega, ker je 28 avgusta t. 1. novorojeno, pri vodnjaku porojeno dete takoj po porodu zadušila, povila ga v sesterno kikljo, nesla ni skedenj v seno, drugi dan pa na kolarnico. Njena sestra je v kolarnici skozi špranjo zagledala kikljo, hotela jo vzeti in našla umorjeno dete. Zlo-dejka ni tajila in bila je obsojen* na 3Va leta težke ječe. poostrene z 1 postom vsaki mesec. — 4. grudna: France Grbec, 22 let star iz Prapreč pri Žužemperku, zaradi težke telesne poškodbe. Zvečer 7 avgusta t. 1. je žandarja Matica s trdim orodjem po giavi udaril, da mu je nosno kost zdrobil in mu tudi levo oko močno poškodoval. Žandarski vodja in Matic sta 7. avgusta patrolirala in trudna po noči šla počivat pod kozolec Grbca. Vodja je sedel, Matic se leže* na desno roko operi. Franc Grbec je vriskal in žvižgal na vrtu, potem šel spat na seno, ki je pod kozolcem na vozu bilo. Predno se uleže, se priduM, gre raz voz, najde neko orodje, udari žandar ju po glavi in zb«ži k vodi in tam še jedenkrat zavriska. Grbec se zagovarja s tem, da je mislil, da je velik mesarski pes iz Žužemperka. Obsojen je bil na 2l/t lpta težke ječe, vsaki mesec z jednim postom. — 8. grudna: Janez KuutariČ, biv*i župan v Kostanjevici. 50 let star, obdolžen golju fije, ker je 1879 in 1880 leta pti kordonu, ko je pri već va^eh po jedna straža bila in je on po dve straži po 70 kr. računil. tedaj državo na dan za 70 kr. ogoljuf.l, dalje ker je v imeniku pri izkazu 15 stražnikov zaznamoval, da ne znajo pisati, med koj;mi je tudi g. Candolini, bivši c. kr. okrajni sodnik v Velikih Laščah. Prejel je za vsako straž^ v jeseni in spomladi po 60 kr., po /imi po 70 kr., a izplačeval le po 55, 50, 40 in 35 kr. in to s tem izgovorim, da j*-, predno je od glavarstva iz Krškega denar dobil, iz svojega plačeval, tedaj rfi /a obresti toliko vzel; kakor se je preračunih), nad 300°/0. Obsojen je na 6 mesecev težke ječe poostrene vsaki m^sec z jednim postom, in ima povrniti stroške in zadovoljiti poškodovane. Bilo je zaslišanih 69 prič. Obravnava je trajala 4 dni. — 11. grudna: Bara Sintič iz Preloke, omožena posestnica, 21 let stara, zaradi umora nezakonskega det* ta na 2 leti težke ječe, vsaki mesec z jednim postom.— 10. grudna: Ana Uve, 37 let stara iz Potvrha, okiaj Novomesto, je bila zatožena zhiadi požiga svoje hiše. Porotniki so jo uekrivo spoznali.
— (Razpisano je mesto) glavnega dav-karja v VIII., eventuvalno davkarja ali gluvne davkarije preglednika v IX razredu za Primorsko. Prošnje
z dokazom zmožnosti vseh treh deželnih jezikov na predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu v 4 tednih.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ptuj 13. decembra. Ravnokar ustanovili denarni zavod, hranilno-posojilno društvo za okraj Ptujski v pričo M. Vošnjaka in drugih.
Dunaj 13. decembra. Grof Rihard Clam-Martinic izvoljen je drugim podpredsednikom s 151 proti 131 glasom. Danes zadnja seja pred prazniki.
Budimpešta 13. decembra. Dolenja zbornica ukrenila je po predlogu Iranva, da ostane pri svojem sklepu glede postavnega nacrta o zakonih mej kristijani in zidovi.
Previdnost proti drastičnim sredstvom. Ne
da bi dražil slizuo kozo v želodci in črevah ima pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" najsigurnejši uspeh pri vsakšrih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Škatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpo-šilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deži.li zahtevaj se izrecno Moli-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690 — 2)
Ustnica uredništva. „Anonymus, Šenčur pri Kranj i". Vašega brezimnega dopisa ne moremo vzprejeti, ko bi bil tudi resničen, kar pa nikakor ni. —G. Dolinar v Trstu. Potrjujemo, da dopisa iz Trsta s podpisom „Jastreb" neste Vi pisali. To potrdilo Vam damo izjemno, da imate mir pred gospodi, ki imajo navado povpraševati in zasledovati vedno le I kdo ?, ne pa tudi: kaj ?
M eteoro logično poročilo.
0 4	Čas opa-7 o vanj a	Stanje barometra v  III lil.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mui.
12. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731 52 srn. 728 24 mm. 727-86 bb.	— 1'6J0 — 28 >C — 5-4"(3	brezv. brezv. brezv.	megla megla megla	0-00 BB. snega.
13. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731 26 bb. 734 14 mm. 737'35mm.	— 8-2° C — 21*»C — 6*8«C	brezv. si. vzh brezv.	megla | as. obl.	0 00 mm. Bnega.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 4*3° in 5 3°, za 3,5° in 4*4° pod normalom.
33vuria-jts 1 etii bOtM
dne 14. decembra t. i
(izs;.m tolegrailčno poročilo.;
f'apirna renta  ... ...
Srebrna renta      ... .
C lata renta ...       ....       . .
•S0/,, marčna i "lita.......
4kcije narodne banka Kreditne akcijo ....
1 "Minu .
•Vebro . .....
Sapoi.        . .... . .
'J. kr. cekini.       .   . .
SoruHke iuarke. ...
4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečkt iz I. 1864. 1<K) gld.
4° „ avstr. zlata renta, davka prosta.
„     papirna renta 5°/0.....
5°/e štajerske zemljišč, od.cz. oblig. . Donava reg. »ročke 5°/u   .  .   100 gld. Zemlj. obč. avst-. 41/»0/0 *'ati znat. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, žeie/.uiee Priir. oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
ltudolfbve srečke  .... 10 „
Akcijo anglo avstr. banke .        120 „ Trannnway-društ. volj.  17(1 gld. a. v.
79	gld.	20	kr.
79		70	
93	■	65	
93		80	
887		—	
283	•	—	
21	r	—	n
:i	n	60	i
•	n	72	n
d9	n	35	_
121		25	n
167	n	—	
98	r	65	n
120	TI	40	B
87		60	r
85	■	25	
104	■	—	•
115		70	»
119		25	•»
103	_	—	n
104		50	n
173		75	e
19		25	
107		—	n
218	•	25	
A. Debevec, zaloga premoga
Marije Terezije cesta št. 14.
Priznano (770-7)
za zdatno znižano ceno.
MT Za vsako konkurenčno oeno. "^n
3000 2 (788—1)
ostankov preproa ~*c
vpo iu— \i metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po a gld. »o kr.
Ti. S< oreh. u varnik v Brnu.
lw   Ako bi se blago ne dopadalo, se mare zameniti.
skupina Ki-u^ui i,
ozaljšiov za Učna drevesca
z gibljivim ungeljeiii, aveČ-niki in svečavo. Isvrstna skupina samih
novih stvarij:
Št.    300    301     302_305
gld. 3-60   5-50   1050   15 50
Manj*« nkupine.
Kazne stvari za na božično drevce gld. 1 50, 2 —, 2.50.
Specijalitete za drevce: flaV mestece ledene oblice in ledene sveče, 10 kosov za 80 kr.. 1 gld. Naravni češarki po 5 kr., taisti kot novi avečniki po 20 kr.; las wnlkiire, 100 metrov dol#, 10 kr. Sneg za na drevce 10 kr.; majhne barvane svetilnieo s svečkami od 5 do 8 kr.; taiste, fine, iz Marijinega stekla 8 do 30 kr. Bonboniere 5, 8 do hO kr. Dvanajstorica sveči c 5, 10 do 4«> kr.
Onirlande iz ledu, 2 metra dolge, 30 kr., majhne 10 kr. mfW Električne svečice, 10 za 30 kr.; diamantni blesk, (rosa za potresati', 1" kr.: kodri 10 kr., ledene sveče B do 10 Kri; ledeno sadje 10 kr. f|Bj~~ Božični angeljei po 15 do 30 kr.; fini z gibljivimi peruti, s pozavno in lasmi 50 kr.. 75 kr., 1 gld., najveći 2 gld. HO kr.   Mali božični mož   0, 20 kr.; neshljivi zlati poveški 3, 4, 5 kr gpflFT NOVO! Nestrljive DriU, ledene oblice po 20 kr. j/mV~ Krilj. pjuirlande 25, 40 kr.; večne lučice 8 kr. aJsV~~ Klektr. luč (magnezij ■, brilj. zvezde, severni sij 5, 10 do 30 kr.
jans^K"** IluHtrovan bosltinl katalofe o vseh no-'wKm%W vuMili la bo*i«uo drevee. siuešulli stva-r«'h, igračah, ^alanterijsuMii blagu, stvareli zuv tombolo, kotlllionskl redi In toure, — gratis, franko.
Kn Krna rabat. Pošilja samo za gotovino ali pa po poštnem pov/.e.tji. (789—1)
Samo ;prl
verlangerte Karntner-strasse. Ecke der Giselastrasse.
Witte, Wien,
Filijale i v Zagrebu, v l.. ubljaul, v I*wžuuu.
oooooocoooooooccooooooooooo
° o
Trboveljski gladki premog
cenejši kakor povsod drugje prodaje
na Dunajski cesti št. 18.
Ako ae vzame:
10.000 kg.	—	1	železniški voz,	stane 50 kg.
5.000 „	=		železniškega voza,	•   fio „
2/00 ,	=	xu	n n čolnih stotov	n    50 .
2.000 „	==	40		
1.000 „	=	20	ji n	■    50 ,
500 „		10	v X	n    50 .
250 „		5	n n	a    60 „
v Gradišči št. 9.
(774—4)
387, kr. )
39 „   \ iz kolodvora.
40 5 j
41 h 1
42 I . . 1.,      "ji/, magazina.
44
oooooooooooooooo
Izdatelj in odgoTorni urednik MakHo Armic.
LuHtrmia in tiHk 1
.Narodne Tiukarue'
J
.j