196. številka. Ljubljana, v soboto 29. avgnsta. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan »veier, izimtt nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogorske dežole za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden metiec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deJeie toliko vec, kolikor poštnina znafla. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se ozuanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniatvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Glodališka stolbaa. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamncije, oznanila, t.j. vse administrativno Stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. ,, pol leta........8 ,, — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnlštvo „8lov, Naroda". Družba sv. Cirila in Metoda. —o.— Svojemu zatonu bliža se leto Metodi-jevo, ki se je kakor svetla zvezda na mračnem nebu prikazalo nad sedanjimi slovanskimi rodovi ter obsijalo ločena in trudapolna naša slovanska pota. V ogromni in mnogorodni družini slovanski ni bilo ni-jednega naroda, kateri bi ne bil takoj spoznal tisočletne te zvezde ter ne pozdravljal je od dna svoje radostne duše! Ni ga v Slovanih nehvaležneža, ki bi se s svojimi brati vred ne spominal s srcem udanim velikega dela, katero sta našim prednikom in nam osnovala sveta brata Solunska, ni ga Slovana, ki bi v duhu ne pel hvale sv. Cirilu in Me-todiju za to, da sta temelj položila naši narodni samostalnosti in vse slovanstvo otela smrtni nevarnosti, ki je nam pretila od grabežljivih in pre-oblastnih tedanjih Nemcev. Te nevarnosti še dan danes nesmo rešeni zapadni Slovani in vroči boj, ki ga bijemo, da bi ohranili goli svoj život, je temu najjasniši dokaz. Zato nam je bila dobro došla zvezda, ki nam je že pred tisoč leti razsvetlila prva naša pota! Tisočletni spomin slovanskih apostolov dodal je nam novih močij, da laglje vztrajamo v narodnem našem boji in ueplašeči se obcestnih na-pastnikov, pogumno gremo svojo pot, kakor sta jo nama bila odkazala in pripravila sveta brata Ciril in Metodij. Tako bode pač kmalu zašla premila zvezda leta Metodijevega, ali njena milina igrala nam bode še nadalje v naših srcih in ogrevala nas bode za obstoj, napredek in koristi slovanstva. Blagoviti sledovi tisočletnice Metodijevo pa se imajo še po-sebe kazati v nas Slovencih! Spomin na kulturno zrno, katero sta pred tisoč leti položila slovanska apostola v slovanske rodove, spomin, da je to zrno bil predragi naš narodni jezik in narodni nauk, ta spomin porodil je mej nami velevažni nasvet, daje treba slovenskemu narodu ustvariti zavod, ki bode odganjal sovražno sile od narodnega pouka in zavetje dajal tistim, katerim je bežati pred narodnimi ropi. In, hvala Bogu, res se je užitvoril ta nasvet, uživotvoril ob tisočletnici smrti Metodijeve in z imeni sv. Cirila in Metodija se je krstila družba, katera ima biti poslednji in najtrdnejši nasip proti požrešnemu nemškemu valovju, proti germanizaciji, katera slovensko našo nežno mladino odnaroduje, napravljajoča iz nje srdite renegate, odpadnike. Za tisočletnico Metodijevo dobili smo Slovenci šolsko matico, „družbo sv. Cirila in Metoda66 — pač nesmo mogli lepše in hasnovitejše oslaviti spomina velikih apostolov slovanskih, pač nam bodo potomci hvaležni, ako jim to družbo izročimo močno in v stanovitnem, dobrem redu. Okolnosti, v katerih nam je usojeno živeti, uverjajo nas dan na dan, da moramo zastavljati vse naše moči, če hočemo vsaj to ohraniti, kar smo dobili za svojimi predniki. Naša zemlja je trda in nebo, na katerem visijo našo pravice, je visoko! Z jedne in to daljše strani buta v našo svojino nemška po-vodenj, z druge strani pa nam ne dajejo razvijati se laški privilegovani pogoltneži. Tisti pa, katerim je izročen božanstveni poklic, braniti slabega pred močnim, nečejo uvaževati poklica svojega, — Bog s svojimi pravicami je visoko gori! Na koga naj se toraj zanašamo za pomoč? Sovražnik naš, ki hlepi po naši krasni zemlji, Nemec, se je zadnja leta nam v skrajno svarilo dobro organizoval. Nemški „Schul-verein" nam je ob mejah razpostavil svoje šatore s četami, ki so nam že ugrabile mnogo našega dragega in potrebnega nam naraščaja. V južnem Šta-jerji, kjer ima po mestih v domačih renegatih najboljšo oporo, zalaga jedno nemško šolo za drugo. Šole se polnijo s slovenskimi otroci, ker vabila va- nje so slajša kot med. Društvo, ki šteje 9G0 pod-družnic in ima na leto dohodkov 2G0.O0O gold., ki je vrhu tega podprto od štajerskih deželnih in državnih uradov, poprej ne bode odjenjalo, dokler ne doseže svojega smotra. Nemški rSchulvereinu je svojo želo zasadil v slovenski ostanek na Koroškem, le da bi že naprej, predno dobodo koroški Slovenci svojih narodnih šol, v njih zamoril ali vsaj potlačil slovensko zavest. Ugnezdil se je tudi v Primorji, da vam tudi tukaj v zvezi z italijansko propagando uničuje slovenski zarod; na tej strani imamo se Slovenci boriti z dvema neprijateljema za življenje in smrt. Kje je v teh slovenskih pokrajinah kako poroštvo, da v nejednakem boji ne podlcžejo zadnji Slovenci, da se brez pomoči konečno ne dajo za-grebsti v grobove, iz katerih jih nihče več no bo mogel poklicati v narodno življenje? In ali jo morebiti naše stojalo v Kranjski trdno, nerazrušno ? Ne gledo na to, da se zavoljo uradne nemščino marsikdo tudi v kranjski kronovini odpove slovenski svoji narodnosti, hujše je to, da nam naša če tudi zboljšana vzgoja po učilnicah še vedno pači narodni značaj in da dobimo celo mi sami oziro, zavoljo katerih tako vzgojo zagovarjati mislimo. Ob taki vzgoji jo le čudo, da imamo še toliko narodno nepokvarjenega naraščaja. Toda tudi te „zboljšane" razmere kranjsko so nam le od danes do jutri, ker so zavisne od faktorjev, ki so izven naše voljo in moči. Na te naše nestanovitne razmere pa prežijo lokave neizcerpne kapita-lije nemškega „Schulvercina" in kranjske hranilnico; kjer mogo in utegnejo, podpro nam nemštvo v kranjski deželi. A četudi ne bi bilo že v Kranjski tako slabo, kakor je, za narodno našo stvar, pomisliti jo, da poje nam sovražna sekira čedalje bližjo in da bode padla po deblu, kadar bodo okleščene veje in vejice. Kadar nas Slovence stisnejo do mej našo kro-novine, potem se bodo za narodnost slovensko v tej kronovini štele lo še minute in sekunde! Katero narodno srce vsega tega ne čuti ? Kdo bi se po tem obotavljal pripoznati, da nam jo zje-dinjeno delo za podporo prvotnih podstav našo narodnosti, da nam je družba za slovensko šolstvo krvavo potrebna? Pripoznali so to zii-se celo Čehi v neprimerno boljših okolnostih nego smo mi, in osnovali so si „Ustfedni Matici školskou", katera je že tisoče in tisoče čeških otrok rešila iz nemške roke. V istini bila je zadnja ura tudi za nas, da smo jeli misliti na jednako društvo in smo si osno- LISTEK. Iz Slavonije. i. Gospod urednik I Od vseh stranij dobivate dopisov in raznih vestij, le iz blažene Slavonije še niste imeli do sedaj niti dopisov niti raznih vestij v našem najstarejšem radikalnem dnevniku. Preje ipak, nego Vam počnem dopisovati iz zabitega kraja kjer še ne poznajo niti železnice niti fijakarjev, moram povedati, da Vi vsi, kolikor vas je pri uredništvu, niti ne poznate Požege, glavnega mesta šijačke pokrajine, katera bo v štirinajstih dneh zaslovela po vsej avstro-ogerskej monarhiji, na obeh straneh Litve. Lahko je Vam pisati kaj o Dunaji in Budimpešti, celo o španjskej koleri, ali o Požegi ne ve v Ljubljani nobeden človek pametne besede ziniti, niti g. Prostoslav Kretanov ne, mesto Požega je Ljubljanskemu prebivalstvu le po imenu poznato, nekaterim celo po imenu ne. Rekel sem, da bode Požega kmalu zaslovela, pa kako tudi ne bi, ker bodo mej zidinami tega svobodnega in kraljevskega grada skozi tri dni stanovali in prebivali poleg samega cesarja i dva nadvojvodi, ne vem koliko generalov, vsi slavonski magnati in bosanski begovi, vsi biskupi hrvatski in srbski, polovica hrvatske vlade, oddel brzojavnega in poštarskega urada in vse polno vojakov, pešcev in konjikov. — Da brez židovskih žurnaliatov ostali ne bomo, se razumeva samo po sebi. Tudi ministra predsednika Tiszo bodemo imeli v Požegi, ali samo po dnevu, po noči ne, ker je naša politična oblast opredelila stan četvorici ogerskih ministrov v Straže-manu, poldrugo uro oddaljenem od našega glavnega mesta. Ker ima grad Požega svoj slavni magistrat, kakor ga imajo druga mesta, se razumeva samo po sebi, da ta slavni magistrat bedi v prvej vrsti nad blagostanjem prebivalcev, kolikor jih zdaj ima, in da skrbi tudi za tiste, ki imajo priti. Požega ima, kakor sto menda že kedaj slišali, lepo okolico. Čeravno Požcžaui baje niso krivi in ni njihova zasluga, da imajo tako lepo okolico, je ipak ta lepa Požeška dolina, po Rimljanih „vallis aurea" nazvana, prouzročila, tla so visoko vojno oblasti spoznale prikladnost terena, ter odredilo vojaške manevre, kateri delajo požeškomu magistratu milijon sivih las. Ni to kar si bodi, ako prebivalstvo, broječe z menoj vred kakih 356G duš, ima ukvartirati 7 do 8 tisočev tujcev in skrbeti, da vsprejme najvišjega svojega gosta dostojno, kakor se spodobi za Požego, metropolo Šijakov. Akopram se ni v sto letih toliko popravilo, kakor letos tečajem nekoliko mesecev, pokazuje Požega pri vsem tem še vedno svoje primitivno lice in tudi predstojeće parade ne bodo naredile iz Požege — Pariza, kakor to nekateri tukaj mislijo. = Nekaj bode tudi Požega imela jednakosti z velikimi mesti in sicer draginjo. — Grof Pejačovic" na pr. pogodil je dve sobici, za kateri bode plačal po 25 gld. na dan; če ni to napredek za Požego, pa recite, da ni. O pi»lepšanji mesta Vam moram tudi kaj povedati in sicer za danes samo dve reči: Ko so vali „Družbo *v. 4'irilu in VIetoda'% katere zlati namen je: vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. A kaj sedaj? Slovenski rodoljubi vzemimo v roke pravila nove družbe in glejmo, kaj noremu sami storiti za družbini namen in kaj moremo zanj storiti pri drugih. Organizacijo, obširno organizajo morimo dati družbi, ako hočemo, da nam bode to, kar bi radi. Zatorej na delo vsak, kdor ljubi ivoj rod, slovensko ime. katero je v nevarnosti, katero pa se lioile dalo rešiti z dvakrat narodnim Šolstvom pod zastavo sv. Cirila in Metodija, katera dala sta nam vero v Boga, a tudi vero v sa.ne sebe! Še dolgo potem, ko bode /a zinirom od naroda našega slovenskega odvrueuo nevarnost potuj-čenja. ko bode narod naš tako samosvoj, kakor sta slovanska apostolu vse nas Slovane imeti hotela, še dolgo potem bodo se sedanjih očetov spominali srečnejši unuki, praznujoči sv. Cirila in Metodija in njijino družbo. Ako si namreč dobro gojimo ta spomenik tisočlotnice Metodijevo, ta spomenik bode potem vefcen. Torej na delo /a ..Družbo sv. iirila i u Hrt oda!" Politični razgled. V Ljubljani 29. avgusia. Ob svojem času smo že omenili, da se volitev dra. Bloeha za državni ubov v Kolomei na Ga-liškem ni popolnem pravilno vršila. Bloehov protikandidat dr. Byk je sedaj izdelal protest proti tej volitvi in predložil ga dru. HerbstU. Ta se je izjavil, da se ta volitev ne sme potrditi, ako so fakta resnična, katera navaja dr. Byk. Državni zbor bode imei razsoditi, ali bode Kolomejce zastopal Bioeh ali Byk, Ker se je obligatorično zavarovanje živine na Jlornvskesu dobro obneslo, bavi se sedaj deželni odbor z vprašanjem, da bi so uvelo obligatorično zavarovanje proti ognju. Od tega zavarovanja bode dežela imela še več dobička, kakor misli deželni odbor, ker se predmeti, ki se imajo zavarovati, ne bodo mogli utajiti, kakor se pogostem prigodi pri živini. Do sedaj, ko še neso bili vsi gospodarji zavarovani, je dežtda mnogo izdala za podpore pogorelem. To bode sedaj odpalo. Napominane podpore so skupno za vso deželo znašale precejšnjo svoto, a na vsakega pogorelca prišlo je le malo goldinarjev. Poslednji večkrat podpore neso porabili v to, da bi postavili novo poslopje, ampak izdali jo za hrano. Tako je marsikak kočar postal proletarec. Sedaj bode pa, upa deželni odbor, vsak pogorelec za zavarovano svoto, ki jo bo dobil, lahko postavil novo hišo. Ali bode zavarovanje res tako blagodejno, moramo počakati, da skušnje potrdijo. Ta deželna zavarovalnica zavarovala bi tudi pohištvo, toda to zavarovanje ne bode obligatorično. Dne 4. septembra bode se v Brnu sešla enketa, katero je sklical deželni odbor, da izreče svoje mnenje o obligatnom zavarovanji. Ogerskesuu državnemu zboru bode se v jedni prvih sej predložil budget za prihodnje leto. "Ministerstva za pravosodje, nauk in bogočastje ter trgovino zahtevajo za prihodnje leto štiri milijone več, kakor jo bilo za letos dovoljeno. O tem bode pa še razsojeval ministerski sovet. Kakor se misli, bodo se dal naposled budget tako urediti, da se ne bode dosti ločil od letošnjega. — Umrl je bivši ogerski komunikacijski minister Pavel Ordody v Iscblu. Pokojnik bil je prevzel ministerstvo 19. avgusta 1880, ko je odstopil Toma Pechy. Če tuci se poprej ni dosti bavil s komunikacijskimi zadevami, vendar je vodil to ministerstvo jako spretno. Najvažnejša njegova stvoritev je, da je dosegel spo-razumljenje z avstrijsko železnico. Ordody bil je jako čislan na Ogerskem. Od poslednjih volitev sem se je odtegnil javnemu življenju. V Bosni in po Hrvatskem se širi govorica, da bode cesar pri manevrih v Požegi izdal manifest, da se Kotim in Hereei;ovhia pridružita kot samostojni provinciji ogerskej državnej polovici. Bo-sensko prebivalstvo neki samo želi, da se ti dve provinciji stalno pridružita cesarstvu. Nek Mahmed bej Kapitanović nabira podpiftti za adreso, da se ti dve deželi pridružita Avstriji. Podpisujejo se moha-međanci, katoliki in pravoslavni. To adreso bode velika deputacija Bošnjakov izročila cesarju, ko pride v Požego. — Si. oktobrom /ačne se nabiranje novincev v Bosni in Hercegovini. Kakor se kaže, bode določeno število novincev kaj lahke dobiti. Tako se ima v Mostaru nabrati 41 novincev, k novačenju jih pa pride 594. Ravno tako je tudi v druzih krajih. Ob shodu avstrijskega cesarja in ruskega carja v Kromeriži so >e neki živo menjale depeše mej knezom Bismarckom na jednej strani, Giersom in Kalnokvjem na drugej strani. Oba cesarja sta pa bila odposlala skupni telegram na nemškega cesarja, v katerem sta ga poz iravila in izrazila misel, da jo v duhu navzoč. Cesar Viljem se je hitro brzojavno zahvalil za ta pozdrav. — Berolin-ski dopisnik „Pol. Corr." je preverjen, da so sedaj Angliji ne bode posrečilo s Turčijo se zvezati proti Rusiji. Sedaj, ko so v Carigradu videli, kaka prijaznost vlada mej Avstrijo in Rusijo, ne bodo hoteli nasprotovati Rusom. Zategadelj, misli ta dopisnik, je ta shod še bolj utrdil svetovni mir. ŠgKmjski listi kaj vojevito pišejo proti Nemčiji. Pa tudi občinstvo je jako razdraženo. Čudili bi se lahko, kako da kažejo &pjiiijei tak pogum. Kakor se nam dozdeva, so na Španjskem preverjeni, da se bode Nemčija bala zaplesti se v vojno iz strahu, da bi jo Francozi ne napali. Tega se morda Nemci res boje, kajti sicer bi tako mirno ne pisati nemški vladni listi, ko na Španjskem tako zabavljajo proti Nemčiji. Na Francoskem se dosedaj dosti ne zmenijo za ta koniiikt. Skoro vsi francoski listi menijo, da je najbolje, da Francoska v tej stvari ostane popolnem neutralna. Drugače seveda bi bilo, ko bi res prišlo do vojne mej Nemci in Španjci. Tedaj bi se gotovo na Francoskem pokazalo sovraštvo proti Nemcem in narod bi vlado prisilil začeti vojno z Nemci, ko bi poslednja tega tudi ne marala. Kako velika pa je razburjenost na Spanj-skem kaže to, da je več španjskih firm že odpovedalo razna naročila blaga iz Nemčije. Ta konflikt utegnil bi tedaj dosti škodovati nomškej obrtni ji. To tembolj, ker se na Spanjskera sedaj močno agituje zato, da se razne carinske olajšave, katere je do sedaj uživala Nemčija, odpovedo, in podobne olajšave dovolijo Angležem. Angleži pokupijo jako mnogo kmetijskih pridelkov na bpanjskem, zato mislijo Spanjski listi, da je bolje, ako so angleškim obrtnim izdelkom olajša uvoz v deželo, nego pa nemškim, kajti Nemci ne kupujejo skoro ničesar na Spanjskera. Na Asiglc&kenii se tudi začenja volilna agitacija. Liberalni listi priporočajo liberalcem in ra-dikalcem, da v vsakem volilnem okraji postavijo le po jednoga kandidata, kajti če se bodo glasovi cepili, bodo zmagali konservativci v mnogih okrajih, v katerih bi sicer liberalci. Nek večji angleški list pravi, da morajo liberalci gledati, da jih bode več voljenih, kakor konservativcev in Ircev ukupe, kajti sicer se ne bodo mogli vzdržati na krmilu, če tudi vržejo konservativno ministerstvo. Kakor se govori, utegne biti Ircev voljenih kakih 80. Zato bi bilo prav lahko mogoče, da bi v zbornici Irci odločevali pri najvažnejših vprašanjih. Irci pa tudi sami dobro vedo, da jo političen položaj zanje ugoden. Parnell že pri svojej agitaciji propoveduje, da čas ni daleč, ko Irska dobi svoj parlament. Demokratski volilski odbori, bodo od kandidatov zahtevali jasne programe. Sestavili so kakih trideset točk, na katero bode mogel vsak kandidat odločno odgovoriti z „da ali „neu brez vsakih „če" in „pa." S tem hočejo za- preti pot v zbornico nekaterim veternjakom, ki se vedno sklicujejo na okoliščine in plašč obračajo po vetra. O smrti Mahdijevega naslednika se poroča sledeče. Ko je Mahdi umrl, pograbil je njegoV naslednik Ahdulah vse njegove zaklade in jih ukazal iz Omdurmaua spraviti v Kartam. V poslednjem mestu se je nastanil in izbral stražo iz Bakkarah-rodu, iz katerega rodu je on. To je razdražilo vse druge Sudance, zlasti pa vojake v Omdurmanu. Poslali so tedaj deputacijo k njemu, ki je zahtevala, da naj po lje pograbljene zaklade nazaj v Omdurman, in izbere stražo iz vseh udanih mu rodov. Poslednji njih želji obljubil je ustreči, zaklade, je pa rekel, bode še potreboval v boji proti never-nikom. Omdurmanski vojaki s tem neso bili zadovoljni. Pridrli so v Kartum, kjer se je unel huu boj. Abdtilah je prišel na ulice s koranom v roki in skusil pomiriti bojujoče. Ali to ni dosti izdalo. Boj je trajal dalje in nekdo je Abdulaba sur'1 z bodalom, da se je mrtev zgrudil. V tem boji je tudi pal emir Berberski, Mohamed-el-Khair. Naposled so zmagali Bakkarahi in sedaj gospodujejo v inestu, kakor se jim zdi. Dopisi. namreč Požežani čuli, da se v Zagrebu polivajo ulice z vodo, so tudi oni naložili velik sod na voz, napolnili so ga s čisto vodo ter so odprli pipo, da je voda tekla iz soda. Ker pa ni hotela voda iz pipe redovito škropiti ulic, prišel je mestni težak ter je z lopato mahal po curku in je tako škropil ulice, katera poskušnja se je tako slabo obnesla, da je magistrat dal zapoved, da ima vsak hišni gospodar pred svojo hišo sam škropiti, če ne bode deževalo. To je menda vender dosti pametna naredba. Ker imajo v Požegi na sredi glavnega trga statvo sv. Trojice, katero je bil časa zob že zelo oglodal, so zaključili na magistratu, da se ta statva ima renovirati. Res so dobili človeka, ki je statvo pobarval, samo se mu je zgodilo, da je Bogu očetu naredil rudeč plašč, sinu plav, a sv. duhu je podelil belo perje, tako, da imajo Požežani zdaj „narodno" sv. Trojico, kar je mnogo sitnostij naredilo slavnemu magistratu, ko so namreč novine začele smešiti ukrep njegov v pogledu narodnih barv na statvi sredi glavnega trga. Tako nobeden človek ne more ustreči vsem ljudem, tudi požežki magistrat ne, kateremu sicer ne manjka originalnih idej. Čitali ste menda, da je dne 13. avgusta t. 1. prišla iz Barča do Pakraca prva lokomotiva; v no-vinah sem čital, da so bili gostje na novem kolodvoru v Pakracu slovesno vsprejeti, in da so imeli potem v Pakracu velik banket. Brez banketov v Slavoniji ni nič; to je vse resnica, kar so pisale novine, samo nisem jaz čul slavnostnega govora na kolodvoru v Pakracu, katerega sem čital v novinah, čeravno sem bil čisto blizu lokomotive, ampak jedino sem čul besede: „Wo warts so lang?" — 8Warum seids nicht friiher gekommen?" To je bil slavnostni govor, o katerem so potem pisale novine. Sicer je to vse jedno, kakov je bil slavnostni govor, samo da imamo v Pakracu svojo lokomotivo, katera pa žalibog iz Pakraca še ne bo tako hitro prišla do Požege. Spectabilis. I/ Trata 27. avgusta [Izu. dop ] V gradu Miramafe že mnogo let ni bilo tako živahno, kakor sedaj, ko biva v njega rajskih prostorih cesaričinja Štefanija. Vse se giblje in dela na radost mladi dami: ona pa se pridno sama poleg še jedne dame z dvema konjičema vsaki dan vozi iz Miramare v mesto in na druge strani. Lepo je videti, kako visoka gospa sama vodi iskra konjiča brez strahu mej ljudstvo, katero spaz-navši jo, jej navdušeno kliče: živio! Cesaričinja se prijazno priklanja in zgine s čilimi konjiči naprej. Udje podpornega in bralnega društva jako marljivo razprodajajo knjižice „Tisočletnici Metodova". Razprodalo bi so jih gotovo veliko, ko bi bil tukaj spreten raznaševalec za mesto in okolico ; ker vsak, kdor knjižico v roke vzame in pregleda, jo tudi gotovo kupi. Tak raznaševalec naj bi tudi hodil po veselicah in besedah in razprodal bi jih na tisoče, ker ljudstvo kaj tacega rado čita. Tudi letos, kakor druga leta, vihrala je slovenska trobojnica v 23 dan t. m. po Trstu, marsi-kojemu v jezo. Isto tako bilo je 17. t. m. zvečer pri bakljadi na predvečer cesarjevega rojstva. Takrat bili so „Sokoli" v lepih svojih opravah. Italijani so kar osupneni gledali, kajti marsikdo še ni videl „Sokolov" in tudi prizor z našimi trobojnicami jim je še nov. Tržaški Sokol je v zadnji čas zgrešil pot, katero so mu ustanovniki ugladili, nič ne gre, kakor bi imelo biti mej družabniki. Hoče se nekako visoko leteti, pa se ne more, ker ni mooij pri naši inalebrojni inteligenci. Treba mu treh stvarij: Urediti se mora komanda, uvesti strožja disciplina iu pridneje telovaditi, potcin bo „Sokol" tak, kaker-šnega si želimo. In to je prav lahko izpeljivo, saj ima „Sokol" same čile in korenjaške člane, ki bi vsakemu društvu bili na čast. Opazovalo se je od več stranij, da se je pozabilo na deputacijo v Prago in Vipavo, kjer je bil celo »Savinjski Sokol" zastopan, dasi je od Vipave veliko bolj oddaljen, nego mi Tržačanf. Danes bil je velikanski pogreb onih ponesrečenih delavcev v Lloydovem arsenalu, ki so bili smrtno poškodovani, ko je na parniku „Argo" kotel počil. Umrlo jih je do sedaj osem, dva pa bo-deta teško okrevala. Jeden zapustil je šestero otrok in nosečo ženo, jeden se je imel čez nekaj dnij oženiti. Tržaško podporno in bralno društvo se je s 24. t. m. preselilo v novo lepše in obširnejše stanovanje na lepem razgledu pred veliko vojašnico, nasproti Caffe Comercio, št. 15. v drugem nadstropji. To društvo zadnji čas prav lepo, mirno, tiho napreduje brez krika, ter gleda, da na vse strani zadovoljuje člane. Društvo skrbi za materijalno podporo bolnim, pa tudi bralni oddelek ima dosti berila, raznih knjig in časnikov, n. pr. „S1. Narod", „Slovan", „Zvon«, „Edinost", „Soča", „Naša Sloga", „Cvetje z vrtov sv. Frančiška", „Zlata Praha", „Parlamentar", „Triester Tagblatt", H Soldo". Ruska korveta „Elborus", katera je bila pred nekimi dnevi se ukotvila v našem pristanišči, od-plula je v Benetke. \i. Idrije 27. avgusta. [Izv. dop.] Dolgo že ni bilo čitati v „Narodu" niti v kakem drugem slovenskem časniku dopisa od tukaj. Dasiravno ni potrebe, da bi se vse širokemu svetu naznanjalo, vender bi se važnejše stvari le morale zapisavati, saj se to mej omikani narodi zmatra za živo potrebo. Zato se mi jako čudno zdi, od kod, in čemu to vedno molčanje, mari Idrija ne spada mej izobraženi svet?--Naj poskusim tora j jaz svojo srečo. da nekaj vrstic zapišem: Dolenjske volitve v državni zbor tudi tukaj v obče kritikujemo, in to tem bolj, ker se je zadnja deželnozborska. kakor tudi včerajšnja tukaj tako mirno izšla, kakor še poprej nikdar uobena ne. Vemo torej zdaj dobro ceniti pošteno disciplino pri volitvah, ka,ti ta navdušuje in pospešuje zaupanje mej volilci in mej izvoljenimi. Za volitev v deželni zbor, katera se je včeraj vršila, bili so naši volilci že davno dobro pripravljeni. Po dogovoru več zaupnih mož, ponudila se je kandidatura najprvo našemu vrlemu in v obče priljubljenemu gospodu J. Novaku, c. kr. viš. rud. svetniku, a on se je izrazil, da je pod nobenim pogojem ne vsprejnie. Naprosili smo potem gospoda Feliksa Stegnar-ja, katero prošnjo je 82 vo-lilcev podpisalo. On je kandidaturo v naše obče veselje tudi prevzel Gospoda Steguarja poznamo Idri-čanje od njegovega večletnega službovanja tukaj, kot jako značajnoga in neumorno delavnega moža, in ne dvomimo, da bodo naši narodni poslanci z njegovo izvolitvijo tudi popolnem zadovoljni. Volitev ta se je včeraj prav mirno vršila, udeležilo se je je 78 volilcev. Vsi oddani volilni listi bili so veljavni, in glasili so se jednoglasno na gospoda Stegnarja. Omeniti pa moram, da se nihče uradnikov te volitve ni udeležil, dočim se jih je državnozborske volitve udeležilo 11, a 18 fakeijoznih ne. Statistika včerajšnje volitve je sledeča: Od volilcev, ki so se tudi državnozborske volitve udeležili, volilo jih je včeraj 65, onih, ki se državnozborske volitve neso udeležili, dasiravno so imeli vso pravico, je sedaj prišlo g. Stegnarja volit 23, onih pa, ki so se državnozborske volitve udeležili, a včerajšne ne, je 32 Število vseh volilcev je 1G8. Veliko več glasov bi bilo še oddanih, ko bi se bilo odločila tudi popoludne jedna ura za tiste, ki so dopoludne na „šihtu" (pri delu v jami), in le popoludne prosti, kar se bode pri prihodnjih volitvah doseči skušalo. Naj omenim še, da nas je v 21. dan junija obiskal naš vrli državni poslanec g. dr. Josip Po-klukar. Bil je vsestransko prav simpatično vsprejet. Želeli bi pa bili pri tej priliki, da bi se bil naš gospod župan glede kosila drž. poslancu na čast prirojenega nekoliko bolj oziral na naše narodno meščanstvo. Tako pa nekateri narodni gospodje neso bili vabljeni, vsi glavni nemškutarji pa. Itazumeva se, da se slednji neso udeležili kosila, kakor tudi prej volitve ne. Po dovršenem kosilu je g. dr. Po-klukar v čitalnici zbranim volilcem jako natančno in obširno poročal o delovanji v državnem zboru, kar nas je vse jako zanimalo, in v obče se je želja izrekla, da bi se le večkrat ponavljala taka zborovanja. Iz Kranja 22. avgusta. [Izviren dop.] Dne 20. t. m. priredil je tukajšnji godbeni klub povodom cesarjevega rojstvenega dne koncert, katerega čisti dohodek bil je določen revnim gimnazijcem. Godbeni klub izbral je baš za ta večer najlepše skladbe, — sosebno pa jo slušateljem ugajala nova skladba g. Parme četvorka sestavljena iz slovenskih narodnih pesnij, katera se je pričela z našim vedno novim in vedno Slovanu v srce segajočim Jenkovim „Naprej." — Za vso Bkozi izvrstne in eksaktne produkcije želi so gospodje članovi god-benega kluba mnogo hvale in odobravanja; vsaj reči moramo po pravici, da se je vsakdor čudil izbornim vspehom mladega godbenega kluba, koncert bil je mnogobrojuo obiskan, za to je bil pa tudi njega vspeh povoljen, kajti za fond ubozih gimnazijcev nabralo se je črez 80 gld. — Vsakdor je bil gotovo vesel tega lepega večera, kateri so priredili članovi godbe kluba, ter gotovo želel iz vsega srca, da bi se vrli godci zopet v kratkem oglasili! Vivat sequens. Domače stvari, — (Deželne so dnije predsedniku g. Kočevarju) čestital je na njegovem imenovanji tudi deželni odbor kranjski m trgovska in obrtna zbornica kranjska. — (Osobne vesti.) Pesnik Simon Gregorčič ustavil se je na povratku iz Prage in Velegrada včeraj dopoludne v Ljubljani. Žal, da ni utegnil dalje, ko bi mu bilo društvo „Slavec" rado priredilo pevski večer. — Slikar Jurij Šubic pri- peljal se je danes iz Pariza v Ljubljano, da dogotovi slike v novem muzeji. — (Silna nevihta) prišla je danes nad Ljubljano in okolico Jedva so vojaki odpotovali proti Koroškemu — Kuhno\ci so bili menda pri bt. Vidu, !)7. pešpolk pa nad Šiško, ulila se je mej gromom in bliskom prava plohi, vmes pa je pihal jako močan veter. Jako ljut bil je vihar na Ljubljanskem barji. Poškodoval je vsakemu posestniku kaj. Jednomu hišo, drugemu hlev, tretjemu kozolec. Velika drevesa je polomil, nekatera kar s koreninami izruval. Na Lavrici popihal je par tisoč opek s stivlie. Mej Škofljico in Ljubljano bilo je kakih 15 voz prevrnjenih. Posebno hudo godilo se je ljudem, katere je nevihta zasačila na potu. Krave, konje in vozove metal je vihar v jarke. Posestniku Jeretu vrgel je vihar štiri konje z vozovi vred v jarek. Jeden konj je poginil, ker ni bilo o pravem času pomoči. Jeden posestnik z barja, ki ima 400 gld. škode, dejal je: „Sedaj še le ume-jem viharje v Ameriki, o katerih večkrat čitani". Vihar bil je jako razširjen, kajti potovalci s Trsta nam pripovedujejo, da jo bilo okolu 8. ure na Krasu tudi tako temno, kakor pri nas in tudi huda nevihta. Hudo vreme, blisk, grom in dež nadaljevalo se je skoro ves dan in v mnogih prodajalnicah delali so le pri luči. — (Z Vrhnike) 29. avgusta. Danes zjutraj ob 7. uri navstal je strašen vihar in dež. V dveh urah podrl je vihar kakih 10 kozolcev, razkril mnogo slamnatih in z opeko kritih hiš, ter ruval jagnede in sadna drevesa, da je bilo kar groza. Dež, ki je kar lil, napravil je iz „Stare ceste" kar potok. Mej tem viharjem treščilo je tudi v vezan, z žitom in ajdo napoljnen kozolec Janeza Telbana v Dolu pri Borovnici, ki jo bil najedenkrat ves v plamenu. Ljut vihar otresel je tudi brezplačno vsem vse zrelo in nezrelo sadje. Koliko škode pa je na polji in drugod vse ta vihar napravil, se sedaj natanko še no ve. Ajda, koruza m proso je večinoma uničeno. — (Iz Zagorja ob Savi) 29. avgusta: Nevihta, kakoršne celo stari ljudje ne pomnijo, polomila je danes zjutraj ob 8. uri tukaj veliko drevja, raztrgala strehe, mučila poljske pridelke, posebno ajdo, in napravila toroj veliko škode. — (Ludo vika Wechsel-na,) bivšega knjigovodjo pri g. Bamberg-U, išče v zadnjem policijskem listu c. kr. deželna sodnija, zaradi hudodelstva poneverjenja. Wechsel je namreč imel za Bambergovo firmo tri denarna pisma. Iz jednoga, v katerem je bilo nad 400 gld., vzel je denar in pismo prazno odposlal, potem jo pa popihal. — (Nogo si je zlomil) na Ižanski cesti včeraj zjutraj GO letni kmetovalec Blaž Ločnikar po domače Žebljar n Hauptniance. Konj se je Ločni-karju splašil in prišel je mož pod kolesa, tako, da ga je dirjajoči konj še precej časa za seboj vlačil. Desna noga se je le malo telesa držala. Prenesli so ga v bolnico. — (Banka „Slavij a") nam je poslala svoje poslovno poročilo za leto 1884. Prepričali smo se iz njega, da je tudi v preteklem letu prav sijajno napredovala in si pridobila splošno zaupanje po vsi naši državi. Članov je štela koncem preteklega leta 20G.587. Njene poroštvene in rezervne zaloge so znašale 6,520.517 gold. 97 kr., efektno premoženje pa 6,346.551 gld. 9 kr. Za škode je izplačala svojim članom od leta 18G9. — torej v šestnajstih letih svojega obstoja — zares lepo svoto, 9,180.901 gld. 14 kr. Mi se iz srca radujemo na sijajnem vspehu tega velikega slovanskega zavoda, ter mu želimo tudi v bodočnosti kar največjega napredka. — (Zgubila) je včeraj učiteljica Elegija Špe-harjeva iz Celja črno listnico, v kateri je bilo 25 gl. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 29. avgusta. Kakor „Prager-Zeitung" poroča, navstala je vsled dogodkov v Kraljevem Dvoru silna razjarjenost v Liberci, posebno mej nižjim ljudstvom. Predvčeraj in včeraj zbiralo se je v Liberci ljudstvo pred „Besedo," kjer so pobili tri okna in nekega črkostavca baje tepli. Izgrednik! bili so skoro izključno rokodelski pomagači. Redarstvo energično postopalo. Nobenega novega izgreda. Ukrenile so se obširne naredbe za varnost. Pariz 28. avgusta. V Marseille-u včeraj 31 mrličev za kolero, v Toulonu v zadnjih 24 urah 34. Na Španjskem včeraj 4G99 za kolero zbolelo, 1423 umrlo. London 1*8. avgusta. V vasi Mulmarat v grofiji Kilkennv hotelo je 100 policijskih agentov iztirati zakupnike, ki neso zakupa plačali. Agente napalo je 2000 ljudij. Policaji branili so se z bajoneti. Na obeh straneh veliko ranjenih. Častitim volilcem Veliko-Laškega, Ribniškega in Kočevskega okraja za deželni zbor kranjski! Ko sem se pred 3 meseci o povodu moje izvolitve za poslanca v državnem zboru svojim volilcem za podeljeno mi čast po ravno tem potu zahvaljeval, sem izrazil, da mi bode vsikdar sveta dolžnost in nepremična naloga, vse svoje slabe moči posvetiti blagru domovine in prospehu našega milega naroda! Ne potrebujem druzih besed tudi danes, ko mi gre zahvaliti se za blagostivo zaupanje Vam. častiti volilci, ki ste — dasiravno po osobah različni, pa po duhu in domoljubji oni isti, kot moji poprejšnji volilci! Nesem se ponujal za ono čast, niti moledoval ali koledoval za njo ter je zares tudi ne pričakoval, ali ker ste mi jo po povse lastnem nagibu podelili, si vštevam za osobito čast in dolžnost, se Vašemu pozivu pokoriti ter izročeno mi častno nalogo hvaležno vsprejeti, in to tembolj, ker ste mi jo izročili z odprtimi zaupnimi srci, brez vseh pridržkov in pogojev. — Kar je pa mojemu srcu največjo za-dovoljnost in radost prouzročilo, je složnost in soglasnost, ki Vas je vodila in jcdinila, kar mi je najlepši dokaz Vašega zaupanja ter Vaše prepričanosti, da bodo moja vodilna načela pri mojem javnem po-litiškeni delovanji ona ista, ki so bila tudi do sedaj vsekdar mojim srčnim čutilom za vodilo, namreč prospeh blagra naše domovine in obrana svetih pravic našega naroda! Moči moj«? so pač neznatne ter vem in spoznam, da za zahtev no\e mi podeljene naloge nezadostno; — tudi nesem imel do sedaj prilike in časa, se z aktivno politiko pečati in vstopim toraj povse kot novinec v zbor že skušenih in izurjenih druzih naših narodnih zastopnikov. Ali pošteno srce in dobra volja in uzor onih, ki jih je do sedaj narod kot svoje poverjenike spoštoval, me bodo vodili vsekdar po potu, ki ga bodem spoznal, da pelje v pravo duševno in gmotno narodu koristno zavetje. Na kolikor pa moje zmožnosti zadostile ne bodo, prosim — prizanesite! Srčno „na zdravje"! VCelovci, 28. avgusta 1885. Jakob Hren, Vaš poalanec za deželni /.bor. Hazn** vesti. * (Trafikantke ženin.) Iz Benetk se poroča: V gospoda Albertija trafiko zahajal je že već tednov vsak dan mlad Anglež, ki je kupoval najfinejše smodke, prinašal prodajalki lepa darila in kolikor mu je dopuščalo neznanje jezika, jej iskreno dvoranil. Pred nekaj dnevi dal je deklici svojo vi-zitnico, na katerej je bilo zapisano „Lord Rovvden" in povedal jej je, da stanuje v „Grand Hotel-u," kjer je vse prvo nadstropje njegovo ter jej naposled ponudi, da jo vzame za ženo. Anglež je zahteval, da mora biti poroka hitro in skrivši, ker se jebati, da, ko bi njegovi sorodniki o tem zvedeli, bi na vse kriplje delali, da bi preprečili poroko. Iz previdnosti šel je gosp. Alberti sam v hotel in tam je pri čaši vina izprašoval natakarja. Anglež ni lagal, vsa hiša hvalila je njegovo radodarnost, njegovo bogastvo. V 20 dan t. m. imela je biti poroka. Ker ženina ni bilo o pravem času, gre nevesta s svojim strij-cem v hotel ponj in našla ga je črno oblečenega z belo kravato, ko je snazil čevlje svojega gospoda. Ženin bil je Kdvvard Mamers, Lorda Row-dena strežnik. Deklica je omedlela, lord sam pa je bil silno razkačen, ko jo čul o tej slepariji AMeoro logično poročilo. i,, Stanje 9 ( 118 °P.U- barometru s sovama v mm. Temperature Vetrovi Mo-Nobo krina v mm. 7. zjutraj 734 07ram. * 2. pop. 7ći2 12 mm. oo 9. zvečer 730 42mra. 138ft (J 22 4° C 17GUC al. bvz. iL sab. brc/, v. ' 3-901 i.ln. obl. (,lžJtt- Srednja temperatura 17*9°, za 0 4° nad uormalom. JDTJ-rLaoslsia, "borza, dne 29. avgusta 1.1. (Iivirno telegr&fifiOO poroiilo.) Srebrna renta . Zlata retttn . . !)°/0 marčna renta Srebro. . . . Napol. . . V,, kr cekini N, m.".I-murke Državno Hrečlie iz 1. 18ti4 100 gld 82 gld. 75 kr. 83 „ 4a k io-< „ 95 * 99 n hO n 870 „ — 888 „ 10 ■ 65 rl rt a 9 „ n 5 n H9 til , 10 * 127 „ — n 108 „ — a 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 108 gld. 95 kr. Ogrska zlata renta 4»/#...... 99 „ — t „ papirna renta 5°/0...... 92 „ 45 „ b'le štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srećke 5»/» . . 100 gld. 116 , 50 „ Zemlj. obč avstr. 4'/j'/o zlati zast listi . 124 „50 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „ — „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld 179 „ 75 „ Rudolfove srečke.....10 „ 18 „ 75 , Akcije an^lo-avstr. banke . 120 „ 99 8 40 „ Trammway-društ vel j. 170 gld a. v. . . 192 , — „ Košnja o ta ve v Mestnem logu (8 oral) se o«l«ln. — Natančne'e pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (4.88—3) Štiri dijaki vsprejmo se za prihodnje šolsko leto po ceni v celo hnno. Poizve se pri Heleni IVul>eruilt, Rožne ulice si. 37, II. mul sir op j <>. na uli« o. (493—2) Jednega ali dva učenca takoj vsprcjmc 49°-3) kleparski mojster, v Ljubljani, Šeleiibnrgove alice. Dijaki ~w vsprejmrt se za prihodnje šolsko leto v Btanovanje in hrano. __Glavni trg št. 17, HI. nadstropje. (496) jedna blizo Vodmata (meri 1200 □ sežnjev), druga poleg cesto v Šmartno, tik železniške proge (meri 1 oralo 600 □ sežnjev), prav pripravni za kako stavbo (tovarno, hišo, nagaoln ali šupo), sta iz proste roke ceno na prodaj. — Resni kupci naj se oglasijo pri posestniku, Nv. Petra centa It.41 v Ljubljani. (48S-3) z deželo vzamejo Be v stanovanje in hrano po nizki ceni. — Natančno se izve pri gospej nLeopold-ini Gffitzl-novej, Rožne uliee »t. 21, v ljubi juni. (497—1) H. BRANCHETTA zaloga klobukov v Ljubljani, na KoiigrcvMicm trgu ši. 7, poleg- g-lečLališča, priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov lz klobučine, kap, specijalitet klobukov za dedke, slamnikov vsake vrste. (495—1) CHAPEAUX-CLAQUES domače in inozemske izdelke, po najnovojši obliki in faconu. Najkulautnejša postrežba se zagotav ja. Hiša in senožeti na pxod.a3- V neposrednem obližji c. kr. vadnice v Ljubljani prav dobro ohranjena hiša z 2 nadstropji in 2 v občini llrczovi.ški ležeči lenoiel i prodajo se prostovoljno. — Pojasnila daje Marija Jalen, (492—2) sv. Petra cesta št. 37 v Ljubljani. 11_ Podpisani usoja pi naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da se dobiva od 1. avgusta t. 1. v l»ri l^lHelier-ji, 2^ongrresn.i trg* št. 13, orna kava po 10 kr. — Nadalje je ta kavarna preskrbljena z mnogo vratnimi časniki, slovenskimi in nemškimi. — Za obilni obisk priporoča se vsem narodnjakom (455—5) % °dl'^n'm spoštovanjem Josip Kramar, kavarnar. (348—20) iecoli-eva esenca za želodec, ' kiter.o, prfpravlja" -. ' '• G. PICCOLIflekar v Ljubljani. [Ozdravlja kakor je razvidno i?, zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in |trebuhu, bodenjo, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, I migreno itd. in je najbaljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenioi 10 novo. )—2) ♦ Umetne (489—2) zobe in zobovja s J ustavlja po najnovejšem amerikanskera načinu J :broz vsakih bolečin ter opravlja plombo« nuja iu # vse zobne operacije ♦ j zobozdravnik A. Paichel, j + poleg Ilradeckega mostu, I. nadstropje. 0 Prodajalnica na DvrnajsisI cesti št. :LS, za vsako kupčijo pripravna, (475—3) MT se takoj odda. ~m Razjasnila daje Kurol Kttuscli <»•>-•£. r? ^r\r^ rti . Ozke »lice h. Ht. 4, v Ljubljani. J* BUDIMSKA GRENCICA, katero so analizovali in označili deželna akademija v Ibulim-pešti, profesor dr. Slolzol v Monakovem, profesor dr. llanlv v Parizu in profesor dr. Ticbborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (iebliardt v Hudimpešti in no-davno profesor dr. Rokitanskv v Inoroostu, profesor dr. Zeissel na Dunaj i in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lil h i ima; posebno uspešno bo uporabna pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretii vodo ter so pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. — Dobiva so po vseh špecerijskih prodajalnicah in prodaialnicuh mineralnih vodA, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in droguerijah, vedno na novo natočena. — Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Bak6ozy. (213-19) Lastniki: bratje Loser v Budapešti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan ZeloKnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".