12. številka. V Trstu, v sredo 10. februvarja 1802. Tečaj XVII. „E D I N 0 8 T" '■haj. dvakrat na teden, vsako arado in loboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: ta vae leto gl. —; izven A vat. 9,— gl. m poln leta , 3.—; . . 4.50 . M četrt leta . 1.50; „ , 2.35 . Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnioah tobaka ▼ Tratil po * nov.. ▼ Sorici in v Ajdovščini po • nov. naročba brez priloiane naročnina aa ipravništvo no oalra. EDINOST Oglati in oraaalla ae ra£an« po 8 nov vrotiea v petita ; ta naslova > debelimi črkami ae plačuje proator, kolikor bi ga obseglo navadnih vratie. Poslana, Javna lahvala, oamrtaioo itd. ■e račune po pogodbi. Vai .-e-jema npravnlitvo P iazsa Caserma it. 9 Odprte reklamacije o proste poiktnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •4<«o>t j* mcl. Občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu vršil se je dne 2. februvarja t. 1. ob 3. uri popoludne t prostorih „Del. podp. društva". Zborovanja se je udeležilo jako lepo število članov. Načelnik podružnici, g. prof. Mate If a n d i č predstavil je najpoprej, otvorivši zborovanje, vladnega zastopnega svetnika viteza V i d i c a, kojega so navzoči udje pozdravili spoštljivo. Nato je g. načelnik pozdravil lepimi besedami navzoče ude poudarjajoč, kako važna da je naloga našo podružnice za ves narod slovenski, kajti podružnici naši ni le namen, nabirati prispevke, ampak nje dolžnost je nadzorovati tukajšnje družbine zavode ter po tej poti skrbeti za pravo narodno vzgojo naše mladine, da se ne potopi v valovju ptujstva. In zato je naša podružnica morda najvažnejša mej vsemi. O. predsenik vepodbujal je člane, da vsi delujejo v prospeh naše podružnice, od nosno v dosezo plemenitega našega cilja. Besedam predsednikovim odzvali so se člani glasnimi živio-klici. Na to je prečital podružnični tajnik, g. Ljudevit Furlani, svoje jako lepo sestavljeno poročilo, ki slovd: Slavni občni zbor! Zapreke, ki se stavijo mirnemu, čisto kulturnemu in patrijotičnemu delovanju naše družbe na pot, množe se leto za letom ter bivajo od dne do dne bolj zvite, bolj fino premišljene in zato tudi tem bol nevarne za mlade naše zavode, vzdrževane po šolski družbi sv. Cirila in Metoda. To skušnjo pridobilo si je tudi na lanskem zboru podružnice izvoljeno načelništvo. Ker je že bilo prišlo nekako v na vado, da napravijo narodna društva v Trstu vsako leto po eno veliko veselico na ko rist družbe sv. Cirila in Metoda, posve tovali sta so načelništvi ženske in možke podružnioe o tem uprašanji ter zaprosili za PODLISTEK. Gostilniearkina odnrnost. Humoreska (po Gravenrouthu) proBto prevel Rudolf Doleneo. I. Vaako poletje stanovali so dvorniki v Nymphenburgu. Dobri oče Maks, tako so namreč imenovali Bavarci prvega svojega kralja, kateri se je po svoji ljubeznjivosti in cvetočem družbinskem življenji odlikoval od druzih Bavarcev, bil je prijatelj naravi in vsemu, kar je bilo naravinega. Vsako jutro prehodil jo krepkih korakov dvorni vrt. Osobni njegovi zdravniki, katerim je bilo paziti na kraljevo kretanje, niso vedeli zdravemu patientu, kateri se sploh bogatih obedov ni ogibal, drugega svetovati, kakor kretanje na prostem, čistem zraku. Bila je ura štiri in odšli so k obedu. Grof Seefeldski, stari in jako udani prijatelj kraljev, Truchsess, ki je bil ob enem dvorni opiavitelj, bili so danes povabljeni k obedu. Kralj se je že veselil na pikantne novosti, katerih je grof vedno natlačen koš seboj prinesel. Ko je povedal razne dogodjaje, kateri ho bili povsem veselemu kralju posvečeni, napelje govorico sodelovanje rasna društva slovenska v mestu, katera so radostno v to privolila. Tu se obrnemo, kakor po navadi, na upravo gledališča „Armonia" s prošnjo, naj nam proti primerni nagradi prepusti gledališče za 10. dan maja 1891. G. upravitelj nam to na kratko odbije, češ, da se dogovarja z nekim društvom ter, da za ta dan ni gledališče več na razpolaganje. Konečno pa nasvetuje prav porogljivo članu našega načelništva, naj se obrne na upravo gledališča „Filodramatico", tam bi utegnili kaj doseči t! Ta porogljovoBt nam je odprla oči in sprevideli smo, da ao strupene besede in hujskanje italijanskih listov o priliki zadnje naše veseliae na korist družbe sv. Cirila in Metoda v gledališči „Armo-nia" padle na rodovitna tla ter tudi že obrodile lep sad, to je: da nam Italijani niti za plačilo ne odstopijo več gledališča za naše veselice J In vendar nam je vsem znano, da so lastniki tega gledališča bogataši, katerim se ni treba brigati za lajanje in šču vanje nekaterih prenapetih listov in vender nam sedaj zapirajo vrata! — Poskusili smo pozneje še enkrat svojo srečo. Reklo se nam je, da nam prepuste gledališče, toda za ceno, ki je bila baš dvakrat tako visoka, nego prejšnje leto t Sedaj nam ni ostalo druzega, nego opustiti začasno vsako misel na veselioo v večjem stilu, ter pomagati si drugim načinom, da pribavimo družbi potrebnih denarnih sredstev za vzdrževanje šolskih zavodov pri sv. Jakobu. Bližal se je god sv. blagovestnikov naših in odstopajoče načelništvo sprožilo je idejo, naj bi se ta dan ali bolje ta doba po vsem Slovenskem tako praznovala, kakor se na Češkem praznuje god sv. Ve-olava t. j. s tem, da vsak zaveden narodnjak v tej dobi žrtvuje kaj v korist naši šolski družbi. Ta dar imenujmo mi Cirilo Metodej ski dar, kakor imenujejo Čehi slične o sv. Vaolavu za šolsko Matico nabrane darove av. Vaolavski dar. Obe načelništvi objavili tudi na svojo zadnjo odsotnost od mesta Monakova. Kralj ga pobara, kako se je zabaval na svojih posestvih P „Hvalo! Veličanstvo!" še precej, odgovori hitro grof. „V malo tednih prehodil sem se svojima sinovoma Bavarsko višavje ; izborno smo se zabavali v Niederuskej vaai pri prelatu, kajti vsakega večera vrnili smo se v tamošnji samostan." .Tamošnji častiti gospodje duhovni, reče general grof Haller, kateri je bil pri obedu tudi prisoten, imajo izvrstna vina in izborno kuhinjo." .Da, pa samo za obiskovalce", pristavi nadškof Gebsattel, kateri je bil tudi večkraten gost v Nymphenburgu; tamošnji gospodje žive baje jako zmerno in priprosto, in jaz to verjamem." — „No, kar to zadene, moram eminenci nasprotovati, roče smehljaje general; več kakor prepričan sem, da so častiti gospodje duhovni toli pametni, da so ne branijo zbranih božjih darov, kateri tam rastejo, in kateri jim tako rekoč v usta visč, marveč da jih prav pridno prebavljajo; v nasprotji sem z eminenoo tudi za-to, ker uprav oni slujejo kot vajeni sladkomedi in krepki uničevalci dobrih vin." ste v „Edinosti" poziv slovenskim rodoljubom, s katerim vabite vse Slovence brez razlike na st^n, omiko ali mišljenje, naj se poftrimejoicrashega vzgleda, kakeršnega nam dajejo bratje Čehi ter naj vpeljejo Cirilo Metodejski dar mej naše narodne običaje, kajti za sedaj bil bi ta za nas morda najkoristnejši. Prosili smo slovenske liste, naj ta poziv ponatisnejo. No, slabo smo pogodili z dobrim našim predlogom. Razumeli so nas v Trstu, Sežani, v Istri, posamični rodoljubi izven domovine, v drugih slovenskih deželah pa ne! .Slovenski Narod" je naš poziv suho ponatisnil, ne dodavši mu ni besedice priporočila, „Slovenec" je pa vso stvar absolviral s par besedioami ter ni ponatisnil poziva. O tej priliki smo se žalibog zopet enkrat prepričali, da žive Slovenci, ki so pač tako majhen narod in ki imajo sto in sto bridkih skušenj vsake vrste za sabo, brez organizacije, da se pri nas dela brez skupno premišljenega načrta, da tu postopa vsaka dežela, da še več, vsaka atrauka za se, težeČ za svojimi posebnimi interesi in ne ozirajoč se na narod kot celoto. Tako ae je v Ljubljani in drugod, kjer se Slovencem še ni tako bati potujčenja, jako nizko cenilo važnost tega Cirilo Metodejskega daru, a to iz same kratkovidnosti, ali pa komoditete kajti, ako bi bili mi v tem obziru organizovani, kakor so Čehi, nabrali bi Cirilo Metodejskega daru 8 do 10 tisoč for. na leto. Matioa šolska češka dobi sv. Vaclavskega daru vsako leto na 100 tisoč, včasih tudi 200 tisoči S takimi svo-tami se lahko deluje. Upajmo pa, da popravimo v bodočno sti, kar smo v preteklosti pogrešili. Slavnemu vodstvu v Ljubljani priporočamo, da letos stopi samo na čelo tej plemeniti agitaciji na Kranjskem ter da d& tudi samo vsem drugim rodoljubom posnemanja vreden izgled. Ker se je oktobra meseca 1891. moral odpreti IV. razred osnovne šolo, nav stala je načelnistvu velika skrb, kje najti Kralj ica bojč, da bi ta kočljiva govo rica ne spravila konečno nadškofa v ne* voljo i to tem bolj, ker so take šale tudi kralju prijale, dregne toraj komolcem visokega svoiega soproga, kateri je bil takim migljajem vedno poslušljiv; loti se za to dru tega predmeta in vpraša grofa Seefeld-skega, kaj je na potovanji svojem nabral v nikdar ne polno popotno svojo torbo P .Kar se umetnosti tiče, veličanstvo! ni nič kaj prida, odgovori grof, našo potovanje bilo je zgolj zabava, kajti naši nara-vini preiskovalci, iznajditelji, rudokopi, prirodopisci in kaj vem kako se še vse imenujejo, so žo vse preiskali in prebrba-li, ne da bi drugim poštenim ljudem pustili, da bi tudi kaj iznašli!" „Pa smo vendar neko čudo" — „Znašli P" vpraša sarkastičnim obrazom kralj, kajti take sprotnosti ni mogel grofu pripisovati. „Ne! veličanstvo! reče malo pobito grof, kdor se z iznajdbami peča, naleti lahko na kaj nevarnega, za-to se jaz ne maram spuščati v ta predmet." Kar želim Vašemu Veličanstvu naslikati, je v tamošnjoj okolici neki povsod dobro znano; za nas pa prava redkost, pravo čudo, namreč: najodurnejša primerne prostore za novi razred. Poskušali smo se pogoditi z najemnikom, kateri nam je najel že prostore aa otroški vrt in dva razreda, no videli smo, da se hoče mož preveč okoristiti, zato smo rajše iskali v bližini primerno stanovanje — a zastonj; kamor koli smo prišli, in kjer bi nam bili radi dali v najem, bili so prostori preniski in pretesni in bi nam komisija nikakor ne mogla dovoliti, da umestimo tja kak razred; kjer bi bili prostori šolskim svrham prikladni, tam se nam pa ni hotelo pronajeti. Zadrega je bila če dalje vefija, čim bolj se je bližal začetek šolskega leta. Naposled se je slavno vodstvo v Ljubljani izreklo, naj storimo potrebne korake, da se kupi hiša, v kateri je do sedaj večina razredov in otroški vrt. No, cena je primerno s faktično vrednostjo hiše previsoka, zato ne kaže storiti tega koraka. Bili smo pri pogajanju Že blizo, a Banka Feniks, oziroma nje Tržaški zastopnik, menda iz posebne naklonjenosti ni hotel popustiti ni vinarja, zato smo pretrgali vsa nadaljna pogajanja ter kljubu temu, da je v tem času že prišla doba, ko smo morali že odpreti vse razrede, iskali smo s podvojeno marljivostjo drugod stanovanje za en razred. 1. oktobra 1891 bili so odprti vsi štirje razredi osnovne šole, otroški vrt ostal je zaprt ter smo ▼ njega sobo vmestili I. razred. To je bilo po mnenju načelništva najbolje, kar smo mogli storiti, kajti bolje vender, da ostane otroški vrt zaprt ter, da se na vseh razredih osnovne šole redno poučuje, dokler ne najdemo dovolj stanovanj, da vmestimo vanje vse družbine zavode. To se nam je posrečilo še le novembra meseoa. Dobili smo stanovanje ▼ ulici S. Marco št. 19, katero je bilo pa treba še le primerno popraviti, da je je magistratska komisija priznala za šolsko sobo prikladnim. Umestili smo 20. novembra 1891. IV. razred v to novo stanovanje ter istega dne odprli otroški vrt, kjer je bil že prejšnja leta umeščen. ženska v vsem kraljestvu Bavarskem in morda tudi na vsem Nemškem. „Oho! zakliče grof Haller, ona oseba mora pa res biti odurna, strašno odurna, da so jej opraviči tak prilastek, resnica je, da na odurnih ljudeh ni naša blagoslovljena domovina uboga." .In kdo je ta, tako malo prikupljiva oseba P" vpraša kraljica. „GoBtilničarka v Fischbachu, v prijaznem podnožji višavja ložečej vasi," odgovori grof. 1 C .Meni je kraj znan, pristavi nadškof. Ina razteza svoj Brebrn trak po tej dolini, kraj leži nasproti Windshausen-u." .Tako je, potrdi Seefeld, uprav iz Ine dobiva Fischbachska gostilničarka ščuke in krupe, tako spretna je v izvrstnem pri-pravljenji teh, da prihajajo od blizu in daleč okušat ribje te jedi, katere jim ona z najoriginalnimi odurnostimi obeli." .Sto bo li sami prepričali o teh neokusnih pripravah P" vpraša kraljica. .Seveda, Veličanstvo, in te odurnosti so bile kaj naravine." .Pripovedujte nam," zaklicali so mu od raznih strani. .Obžalujem, odgovori Seefeld, da no morem v navzočnosti Vašega Veličanstva Pripomnimo naj, da je Blavni mestni Magistrat priznal stanovanje t ulici S. Marco št. 19 prikladnim xa šolske svrhe, dorolil nam je pa samo eno leto umestiti tja IV. razred, z motivacijo, da so naši itirje razredi osnovne šole raztreseni v treh hišah, kar je na škodo napredku in razvoju šole. V tem smo s slavnim mestnim Magistratom enih misli, tudi mi bi si želeli imeti vse razrede in vrt v eni hiši; no, kako naj to storimo, če nas povsod gonijo izpod strehe, ali nas pa prav nekrščanski odirajo. Bodoče načelništvo čakajo, čim nastopi svoj urad, glede stanovanja ravno tako velike sitnosti. Ta lov na stanovanja in vmesčanje naših zavodov po raznih hitah donasa družbi velike denarne žrtve, ker treba plačevati včasih neprimerno visoke stanarine, v zavodih samih dela nered ter preči jednakomeren in pravilen razvoj. Čas je torej, da se temu konec stori. To se pa zgodi samo tedaj, ako se dado družbi potrebna sredstva, da si postavi sama svoj dom. V ta namen moral bi pripomoči vsak zaveden Slovenec, naj živi kjer koli, na Primorskem, Kranjskem, Štajerskem ali Koroškem, kajti Trst je velike in prevelike važnosti za ves narod ter bode igral šu veliko vlogo v zgodovini našega gospodarskega razvoja, ako si bo-demo znali priboriti tukaj pozicijo. Nikdo naj se ne zgovarja : „Saj jih je tam dovolj, pomagajo naj si sami". Tem odgovarjamo, da nas je res mnogo tukaj, a za sedaj si še ne moremo tako daleč pomagati sami. Pomozite nam na noge, dalje bomo hodili sami, ne bomo Vas več nadlegovali in pride čas, ko Vam bodemo vračali milo za drago. Prilika da nam, oziroma družbi naši, cela Slovenija skaže svojo naklonjenost, bliža se zopet: za god blagovestnikov naših nabira naj se po vsem Slovenskem Cirilo Metodejski dar in v dveh najdlje pa v treh letih nabere se lahko toliko, da si družba sv. Cirila in Metoda postavi svojo hišo v Trstu, ne veliko sicer, a dovoljno za svoje zavode! V tako plemenito svrho moral bi se pač vsak razumnik malo potruditi in žrtvovati in dosegla bi se v kratkem! V šolskem letu 1890—91 bilo je vpisano: V I. razredu 90 orrok. od katerih jih je prestopilo v višji razred 56; v II. razredu 68 otrok, od katerih jih je prestopilo v višji razred 57, v III. razredu 58 otrok, od katerih jih je prestopilo v višji razred 44, v otroškem vrtu 54 otrok. Šolsko leto 1890—91 bilo je zaključeno dne 16. julija 1891. z javnim ispitom. in visokih gospa sploh s posebnoutimi svojih izkušenj postreči, — izrazi te osebe •o bili lakonični, a ne dvoumni, in gotovo nisem ostrejših in rezkejših še šlišal*. „Nespodobno I" godrnjale so gospe. aTo osebo moram poznati," zagotavlja general Haller. .Včasih, nadaljuje Seefeld, je še celo ■govorna, a vendar za-to ne manj odurna Odgovori njeni so pogosto duhoviti, točni in premišljeni." „Krasno 1" zakliče kralj, „ta oseba me sanima; poskusiti hočem njeno odurooBt. Že večkrat so me prosili samostanski gospodje iz Audorfa, naj jih počastim po hodom svojim in prelatu sem celo obljubil. „Potem mora biti Vaše Veličanstvo tudi mož-beseda," prigovarja general. „Tako je, prihodnje dni napravimo izlet v Audorfski samostan in v Fisch-baohu hočemo pokušati ščuke." — „Najesti se pa odurnosti!" pritakne general, „Vaše Veličanstvo mi gotovo dovoli, da se pridružim." „Z veseljem!" smeje se kralj, mislim pa, da se gostilnioarka vstrasi mojega meča.* „Naj bo le previdna !" grozi general. „Ljubi Maks, reče kraljica, Ti vendar ne misliš resno P" — Otroški vrt sklenil je svoje šolsko leto 13. avgusta 1891. Začetkom tekočega šolskega leta vpisalo se je: v I. razred 93 otrok, v II. razred 83 otrok, v III. razred 65 otrok v IV. razred 40 otrok, v otroški vrt okolo 70 otrok. —- Učitelj-voditelj osnovne šole ter nadzornik otroških vrtov pri Sv. Jakobn in v Rojanu je g. Miha Kamuščič, ter poučuje na IV. razredu ; na ostalih razredih poučujejo: gg. Ivan Kiferle (II. razred), Fran Delcott (III. razred), Josipina Delkin (I. razred) ter ženska ročna dela v vseh razredih, na otroškem vrtu poučuje gospodična Antonija Nadlišek. Veronauk poučuje na vseh razredih prečastiti g. Fran Sila. Verskim nadzornikom imenoval je na prošnjo vodstva v Ljubljani preč. biskupski ordinarijat preč. g. Frana Sila. Da se družbeni zavodi bolj konsoli-dirajo, naprosilo je nadalje al. vodstvo g. prof. d.ra Karola Giaserja, naj prevzame nadzorstvo družbenih zavodov v pedago-gijsko-didaktičnem obziru, kar je rodoljubni gospod radovoljno prevzel, na čemur mu bodi tu hvala izrečena. Isto tako se tu zahvaljujemo vsem onim rodoljubnim trgovcem z lesom, ki so nam poslali brezplačno lesa za popravo škode, ki nam jo je lansko zimo napravila burja v vrtu in hiši. Bog plati! Hvala bodi izrečena konačno listu „Edinosti*, ki je donašal objave radovolj-nih doneskov na korist naše družbe, vabila in razne članke v našo korist. Hvala vsem podpornikom in dobrotnikom našim, ki so dejanjski pospeševali razvoj naše stvari! Preteklo leto pridobila je naša podružnica jednega pokrovitelja v osebi g. Ivana Resmaoa. Hvala in slava mu! Smrt nam je preteklo leto ugrabila najstaršega člana naše podružnice g. Tau čarja Josipa, ki je bil še kljubu svojim osemdesetim letom vnet rodoljub in vrl podpornik naše svete stvari. Naj v miru počiva! — Z nado, da dobi naša podružnica na mesto tega častitljivega starčka obilno število novih članov, končavam svoje poročilo. Zbor je odobril to poročilo jednoglasno in glasnim odobravanjem. Mesto navzočega in po opravilih zadržanega blagajnika podružnice, g. Srečka Barteljna, prečital je g. tajnik blagajnikovo poročilo, iz kojega posnemljemo, da je imela podružnica v pretečenem letu dohodkov 4112 gld. 9372 kr., stroškov pa 3919 gld. 22 kr., ostalo je torej v poravnavo 193 gld. 71 kr. Tudi to poročilo odobril je sbor soglasno. Po dovršeni volitvi novega odbora, koje vspeh smo že prijavili, zahvalil se je predsednik na obilni udeležbi ter zaključil zborovanje. „Kako meniš to, ljuba Dragica P V Fisohbach potovati in odurnosti se najesti P Gotovo, jaz želim ta čudni eksemplar, to gostilničarko videti!" „Potoval pa bodeš tajno P* „Kaj še, ljuba Dragica. Gostilničarka mora vedeti, kdo sem; uprav s tim pokaže, je li odurni njen obraz naravin ali ponarejen, morda je to njena špekulacija, da radovedneže k sebi vleče in si tako svoj žep polni". „Ni mogoče!" reče Seefeld, „stavim vse svoje imetje, da ne bode delala najmanjše razlike mej Vašim Veličanstvom in prvim gostom, ki bode zahteval vrček piva." „Tim bolje,* odgovori kralj Maks, „potem je pa res posebnost, in taka me vselej zanima. — Kakor smo se dogovorili, pri tem ostane, gospodje moji, izlet napravimo v Audorf in ustavimo se tudi v Fisohbacbu." Dregnila je kraljica tudi sedaj visokega svojega soproga ter hotela ga z očmi odvrniti od tega sklepa, a sedaj se jej ne posreči kakor vselej, — ostalo je pri dogovoru. (Dalje prib.) Politični pregled. Notranja dežela. Drž a v n i zbor. Poslanska zbornica obravnavala je v svoji seji dne 6. t. m. o vladni predlogi, tičoči se podunavske parobrodarske družbe. Nekdaj bo je razcvitala družba ta jako lepo, a zašla je pozneje zbok nasprotstva se strani ogerskega trgovinskega ministra, zbok davka za prevažanja in zbok cari-narske vojne z Rumenijo, največ pa po lastni krivdi, v velike zadrege, tako, da si sama ne more več pomoči. Ker pa je vojnemu ministru mnogo na tem ležeče, da se vzdrži ta družba, ker bi izdatno služila vojni upravi v slučaju vojske, predložila je vlada državnemu zboru predlogo, koja določa, da država družbi dovoli za dobe 10 let letne subvencije 250.000 gld., koje ne treba vrniti in potem ie letne doneske v isti količini in za isto dobo, koje pa bode morala družba vrniti. Za predlogo govorili so poročevalec dr. P e e s , posl. Szczepanowski, trgovinski minister Bacquohem in grof Si lva-Tarouo a; proti posl. Steinwender in Kaftan. Obravnava se je potem pretrgala. V seji tej interpelovali so poslanoi Spinčič in tovariši justičnega ministra radi konfiskacij slovanskih listov, baveČih se s slovansko liturgijo. V seji dne 8. februvarja izročili so postavni načrt grofa Wurmbranda, tičoč se zavarovanja proti požarom p6tem deželnih zborov, posebnemu odseku 24 članov ; vsprejeli borzno postavo v tretjem branji ter izvolili odsek 24 članov, kojemu se isroče akti, tičoči se zadeve proti listu „Wiener Tagblatt", koji list je, kakor znano, provsročil veliko vznemirjenje na borzi se svojim poročilom o avdijenciji posl. Javorskega pri cesarju, ker se je dalo potem poročilu sklepati, da imamo vojsko pred vratmi. V seji poslanske zbornioe dne 9. februvarja nadaljevala se je debata o podunavski parobrodni družbi. Poslanec L u e g e r je hudo napadal omenjeno družbo, pripomnivši, da država nima za nikogar denarja nego za „Hallunken-Ge-sellschaften". Trgovinski minister zavračal je odločno take napade. Zbornioa je sklenila 167 proti 59 glasom, preiti v podrobno debato. V tajnem posvetovanji nemško-českih poslanoev prijavil je dr. Schmaykal, da vlada predloži deželnemu zboru Češkemu zečetkom zasedanje ostale spravne predloge, kakor tudi predloge, tičoče se opredeljenja sodnih okrajev, kolikor jih je dovršenih. — Le naprej — toda n&rod češki še živi! Vnanje države. V poslanski zbornici italijanski izjavil je ministerski predsednik Rudini, da še ni došel ugodni trenotek za rešenje uprašanja, se-li ima porabitiklau z u 1 a o vinu v italijansko-av atrijski pogodbi, kajti ne ve se še, kako se zasučejo trgovinski odnošaji Italije se Švico in Francosko in FrancoBke se Španijo. Na interpelacijo de P u p p i j a radi razžaljenja dveh Italijanov po avstrijskih finančnih stražnikih, rekel je Rudini, da ni gotovo, se-li je to dogodilo na italijanskih tleh ali ne. Mesto da sproži radi tega diplomatiško uprašanje, pozval je rajši obmejne oblasti, izogibati se vsemu, kar bi utegnilo prouzročiti take dogodke. DOPISI. Iz Podgrada, 4. februvarja. [Izv. dop.] Gospod Mihael Gabrijelčič, sedaj c. kr. okrajni Bodnik v Ajdovščini, odšel je danes od nas. Ne poslavljamo se z vsakim uradnikom tako prisrčno, tako iskreno, kakor smo se z dosedanjim našim sodnikom. Malo časa, poldrugo leto, bival je pri nas, a ta kratka doba zadostovala je, da smo spoznali v njem — c. kr. avstrijskega uradnika. Razsoden človek ne zahteva od c. kr-uradnika, da mora stopiti v vrsto naših bojevnikov. A to, kar smo vedno in bodemo tudi vedno zahtevali, je, da m o r a razumeti položaj, poklic — idejo A v-s t r i j e , da se tej ideji ne sme protiviti, nego da mora po svojih močeh odločno delati v nje smislu. Kajti ta edina, prava ideja je leps, vzvišena: pravica naj bode enaka za vse poaamičnike in za vse narode. Tako stališče aavzema tudi g. Gabrijelčič in to jf* prvi in glavni povod, da se nam je priljubil in da jako obžalujemo njegov odhod. — Ima pa g. sodnik tudi druga svojstva, katera ga dičijo. Prijazen in uljuđen z vsakim, strog k pravičen v svojem delovanju, vestno zadoščuje dolžnostim, katere mu nalaga stan. Naše sodišče je v lepem redu. Se ve, da v kratkej dobi ni mogoče premagati vseh zaprek. Posebno z obzirom na slovensko uradovanje želeti je še marsikaj. Prepričani pa smo, da bode sedanji vodja sodišča, kateri je s odhajajočim sodnikom tako lepo soglašal in ga vedno podpiral, v istem smislu napredoval, ter upamo, da bode tudi novo imenovani sodnik deloval na temelju prave avstrijske ideje. V to ime pozravljamo ga kot vrednega naslednika priljubljenemu g. Gabrijelčiou. Dosedanji sodnik imel je sicer in to baš zarad svojstev, katere smo prej na-glašali, tudi odločnih nasprotnikov, ki so ga zalezovali. A to ga ni motilo v njegovem delovanji, kajti svest si je bil, da je njegovo prizadevanje pošteno in tudi, da mu nasprotuje neznatna in narodu tuja klika, katera je toliko pomenljiva v masi naroda, kakor v rodni zemlji kamen, ki bode prej ali slej vržen na pravo mesto — v grobljo. „Bralno društvo* priredilo je sinoči svojemu zasluženemu članu večerjo. V lepo okrašeni društveni sobi zbrali smo se članovi skoro polnoštevilno, da se poslovimo od sodruštvenika, ki je imel zasluge tudi na polju zasebnega občevanja in raave-seljevanja. Pri kipeči kapljiei rekla se je marsikatera primerna beseda. Gosp. predsednik nazdravljal je gosp. Gabrijelčiču v imenu društva, kakor tudi kot zastopnik občine in okraja, v imenu naroda ter kot prijatelj. V imenu naroda povdarjal je posebno njegovo prijaznost s strankami, točno uradovanje, rabo našega jezika in odločno oviranje zakotnih pieačev, kateri so prej ia-sesavali siromašni narod. V izbornem govoru nazdravljal je g. vodja sodišča dosedanjemu načelniku v imenu sodnega osobja, s katerim jo tako lepo občeval in s prijaznostjo tudi dosegel, da je vsakdo z veseljem zadoščal svoji nalogi. Markanten in pomenljiv je bil v tem govoru stavek: branil je pravioo, a odločno pobijal krivico. Zastopana je bila tudi č. duhovščina, v katere imenu povdarjal je g. dekan, v kacetn lepem soglasji in prijaznosti je bil denaenji slavljenec ž njo. In naprej so se vrstile napitnioe, ki so bile vse prešinjene istega duha ljubezni in prijateljstva ter obžalovanja, da zgubi naš okraj tacega moža. Gosp. sodnik, vidno ganjen, zahvaljeval se je ponavljaje in napil tudi sodnemu oBobju, naglašaje njega marljivo i vestno delovanje. Razumljivo je, da je v taki izborni družbi prebrzo tekel čas i da nam je bilo ▼sem neprijetno, ko je bilo po polunoči vender treba raziti ae. Iz občine Materij tke, dne 7. febru-varja. [Izv. dop.J Dopisniki iz naše občine ao se vzbudili: v poslednjih časih čitamo često o naših občinskih zadevah; največ pa iz taborja, sedaj gospodujoči stranki nasprotnega. Pripoznavam, da je marsikaka izraženih pritožeb opravičena. Ker pa sem neprijatelj nasprotstvu mej to in ono stranko, obžalujem te razpore, kajti zahtevati in skrbeti bi morali mi vsi, da je občinska uprava v pravem redu. Žalostno je, da pri nas ni tako, kakor bi moralo biti. To je za naa velika škoda. Povsem čudno je, da se mnogi gospodje dopisniki niso prav čisto nič do-teknili našega krajnega šolskega svota, ali prav za prav njega oskrbnika. Radi tega šolskega sveta je mnogo nevolje mej ljudstvom. V obče se obžaljuje, da ni krajni šolski svet tak, kakor je bil poprej. To vedo dobro gg. dopisniki in zato molče o tem predmetu. Ker je pravicoljubje prva in najsvetejša dolžnost vsacemu občanu, morali bi bili naglašati tudi to. Morda bi se potem lahko še več delilo mej davkoplačevalce, kakor zahtevajo gg. dopisniki. Po takem pa se ne smemo čuditi, da plačujemo neznosne odstotke. Rekel sem že, da nisem prijatelj nasprotstvu mej strankama, ali premišljujoč o naših razmerah moram uprašati samega sebe: kam pridemo s takim postopanjem P Bremena naša ao že neznoaljiva. Mislim, da je že več kot odveč, da plačujemo po 140 od sto. — Tudi o delitvi preostanka od popravljanje župne hiše po nekod ni še niti govora, dasi jo županstvo že razposlalo denar arenjam. Žalostne naše rasmere silijo naa do uprašanja : kedaj in kako bode konec temu atrankarstvu in aovražtvuP Kdaj ae nam snižajo občinski davki P Jas menim, da prej ne bode miru in da se prej ne z boljšajo odnošaji pri občinski upravi, dokler ae ta poslednja ne preoanuje, da bode en a a m občinski predstojnik, ne pa dva, kakor zdaj: jeden za občinske, k drugi za šolske zadeve. Da bi občinstvo poznalo neugodnosti sedanje občinske uprave, že davno bi bilo proteatovalo proti njej. Omenim naj še, da ao občinake volitve pred durmi in vender se Še ni ukrenilo nič določnega. Obča želja pa je, da bi ae vršile pred spomladjo, kaj ti sedaj imamo več Časa premišljati, kaka ae nam je vesti dan volitve. Občinar. Različne vesti. Imenovanje. Okrajnim glavarjem na Volovskom imenovan je namestništveni tajnik Alojzij Fabiani. Konstatovati nam je, da je novi okrajni glavar, zmožen •lovenskoga jezika v govoru in pismu; sicer ga pH budemo sodili — po njega delih. Imenovanja. C. kr. finančno vodstvo v Trstu je imenovalo: višjim carinskim oficijalom V. Nanuta in J. Oswalda; car. oficijalom A. Kresta, Nikolaja pl. Mir-kovića in E. Marckig-a; asistentom T. Hintereggerja, Frančiška Kiinsterja, A. Merschinskjja, Gv. Marincovioh-a in Gregorja G e m o. Umrl je Edvard vitez Orel, oskrbnik grada „Miramar". Pokojni je bil linijske ladije poročnik ter se je udeležil zuanega potovanja na sever. Za družbo ev. Cirila in Metoda v Trstu daroval je znani rodoljub Tržaški, g. IvanŠubeo o priliki veeselega dogodka v družini zdatno svoto 50 foJ\ Podpisano načelništvo vrši svojo preprijetno dolžnost izrekajoč teoi potom plemenitemu rodoljubu prisrčno svojo zahvalo na tem daru. Bog mu plati ter naj najde tu lep vzgled mnogo posnemovalcev ! Načelništvo možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. „Tržaika posojilnica in hranilnica" povišala je vsled mnogih prošenj za po sojila obresti od hranilnih ulog na 4 Od Sto. S tem je dana občinstvu priložnost, svoj denar naložiti varno in ugodnejši, nego pri druzih zavodih. Pričakuje se, da se bode občinstvo v obilni meri posluževalo te ugodne priliko. Veliki ples „Del. podp. društva privabil je letos toliko občinstva vseh stanov v gledališče „Fenice", kakor že več let ne, vzlic neprilikam, s kojimi se je bilo boriti radi gledališča. Ker je bilo namreč gledališče oddano po pogodbi neki družbi tudi ta večer, pričela se je veselica še le ob Vili. uri zvečer po dovršeni i predstavi. To je bil tudi vzrok, da se gledališče ni okinčalo primerno. Že ob 10. uri mrgolelo je občinstva po široki ulici Via Stadion in nekoliko minut potem, ko bo se vrata odprla našemu ljudstvu, bila je napolnjena prostorna gledališka dvorana. Ples se je pričel takoj. Okoli 11. uri došel njeg. ekscelenca, gosp. tržaški namestnik vitez R i n a 1 d i n i. kojega so vspre-jeli cesarsko himno in glasnimi živio-klici, kar nam jasno priča, k a k 6 spoštujejo Slovenci oesarjevega namestnika. Pred odmorom plesali so ples „Slovan", kojega je po raznih slovanskih melodijah sestavil plesovodja društva g. I. U m e k. Na obče in burno zahtevanje moral se je ta ples ponavljati.' Mej odmorom izvršil se je ganljiv prizor, pričujoč nam, da v Slovenoih še ni samrl 6ni blagi, dušo človeško plemeneči čut, ki mu pravimo — hvaležnost. Tržaškim Slovenoem znano je predobro, kako neumorno deluje v korist „Delal, podpornega društva" sedanji njega predsednik, gosp. prof. Mate Mandić. Toda to velikansko butaro, slonečo na pleči predsednika temu prevažnemu in nad tisoč članov broječemu društvu, more povsem pojmiti le oni, ki pozna komplikovani mehanizem tega društva. Tu treba železne volje, jeklene vztrajnosti, in mimo tega pa tudi finega takta, aka hočemo da se društva giblje v pravem tiru. Vsem tem po« gojem zadošča v polni meri gosp. profesor Mate Mandić, kajti odkar je zašel ta mož častno mesto predsednika, potihnili so v društvu prepiri, ki so v prejšnjih časih često vznemirjsli duhove. Že to je velika zasluga g. prof. Mandiča. In če je ž« v obče jako težka naloga predsedniku „Del. podpornega društva", bila je v pretočenem letu še p o s e b n o, ko je trebalo društvo preosnovati v zmislu dotične postave, da se je moglo vzdržati vzlio tekmovanju okrajne blagajne. Naši delavoi pojmijo dobro vse to in zalo ae je mej njimi porodila misel, o priliki velikega plesa pokloniti priljbljene-mu predsedniku mali dar v znak iskrene hvaležnosti. To se je tudi zgodilo v soboto zvečer. Mej odmorom poklonil je s primernim nagovorom načelnik nadzornikov društva, g. Hvastja, gospodu Mandiču zlato uro z zlato verižioo. Po dokončanem nagovoru in izročitvi tega daru iz žuljavih rok zaorili so po dvorani naudušeni živio-klici, poleg stoječi delavoi pa so dvignili svojega predsednika na svoje rame, noseč ga po dvorani. Ko se je polegel vihar, zahvalil se je g. Mandić prisrčnimi besedami na prirejeni ovaciji obetajoč, da bode vestno vršil svojo dolž-n o b t tudi v bodoče. Po izročitvi daru in po Mandićevem govoru pel je zbor „Slov. pevskega društva". Po odmoru zapričel se je zopet ples, ki je trajal do ranega jutra. Iz Senožeč nam pišejo: Naše narodno društvo dremlje že dolgo ; ne vemo pa ali Bpanje pravičnega, ali pa, krivičnega. Niti glasu ne dA od sobe in po Ukora moral bi svet soditi, da so v Senožečah zamrli zavedni Slovenci. No, hvala Bogu, tako daleč še nismo, kajti še nas je tu nekaj prav odločnih. Da probude socijalno naše življenje iz mrtvila, ohrabrili ao se ti poslednji ter so priredili dne 7. februvarja jako lepo veselico, v prostorih g. Mušiča. Pevci naši dosegli so — z ozirom na to, da se vadijo še le malo časa in da je bil to njih prvi nastop — časten vspeh. Gotovo je, da bi v Seno-čah lahko imeli jako lep pevski zbor, ako bi se hoteli poprijeti petja vsi oni, ki imajo dar za to. Poprimimo se torej dela vsi, kolikor nas je, v bratski slogi in v ljubezni do naše narodne stvari. Igra „Domači prepir" vspela je pa nad vse pričakovanje. Čast igralcem, oziroma igralkam I No, bleščeči točki v našem programu bili sti oni, koji je proizvel slavni tamburaški abor „Tržaškega Sokola". Sedaj vemo še le, kaj je slovanska godba. To sega do srca, to očaruje. V imenu vseh udeležencev veselica izrekamo vrlim tamburašem najiskrenejšo zahvalo. Po „Besedi" bil je ples v spodnjih prostorih, gori v I. nadstropji pa so igrali neumorno tamburaši ter smo vsi skupaj prepevali lepe slovenske pesmi. Odvišno bi bilo, ako bi hoteli naglašati, da se je tudi „govorilo" — odvišno tem bolj, ko nam je g. MuŠič postregel izborno kuhinjo in izbornimi vini. lstotako bi bilo odvišno naglašati, da amo ae vračali domov „pozno v noč". Ne, ne: precej v jutro bilo je menda že 1 Plesno zabavo priredi v aoboto dne 13. t. m. ob 9. uri avečer v dvorani „Tersicore" veselični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva". Uatop nina je : za možke 60, za ženske 30 nvč. po osebi. Ker bo to zadnji po delavskih krogih letoa v rečeni dvorani prirejeni ples, upati je, da ga bode slavno občinstvo mnogobrojno obiskalo, temveč, ker amo že pri kraju pusta; iraven pa obeta biti ta plesna zabava neprisiljena, domača veselica v krogu naših vrlih delavcev, ka teri se svoje narodnosti zavedajo. V dobri vspeh ! Poziv! Volilni odbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva* vabi vse člane sploh k volilnemu shodu, v nedeljo dne 14. t. m. ob 3. ure popol. v društvene prostore (via Valderivo 19. I.). Pri tV. Ivami bodemo vendar imeli dne 28. t. m. prvo veselioo: „Bralnega društva", ako ne bodo naše „fine" glave vsega akupaj odložile do „Sivestrovega" večera, kar ae menda tudi zgodi po želji par oseb, ki hočejo voditi vseh skupaj za nos, četudi bi ne Brneli ničesa ukazovati. Ni vse to zlato, kar se sveti — tudi ne vsaka hiša „narodni dom*. Narodnjak. Tamburaški odsek pevskega društva „Adrija" v Barkovljah priredil je minolo nedeljo svoj „večer" v sedaj razširjeni in olepšani dvorani krčme tamošnjega „Obrtnijskega društva". Dvorana jo bila kar natlačena občinstva, po večem domačinov. — Čuditi se je napredku vrlih tamburašev, kateri so sami priprosti delavci. Ta zbor je tudi po štovilu močan (do 17 članov) in je udara! omenjenega dne na občo zadovoljnost pričujočih. Skoraj vse točke morale so se ponavljati. — Želeti je, da bi se priredilo v Bavkovljah šo več enakih „večerov", kateri kaj dobro uplivajo na domačo ljudstvo. Odbor „Bratovščine sv. Cirila In Metoda" pri nv. Jakobu v Trstu javlja vsem p. n. članom, da bode imela „Bratovščina" ta prihodnjo nedeljo, dne 14. februvarja 1892. ob 6. uri zvečer svoj letni občni zbor v prostorih „Delalskega podpornega društva". Hranilno in posojilno društvo v Na-brežini, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bode dne 14. febr. ob 5. uri pop. v občinski pisarni nabrežinski z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Polaganje letnega računa. 3. Volitev treh revizorjev za tekoče leto. 4. Nasveti in pogovori gledć visočine obresti. Odbor. Iz Kanala ae nam piše : Pri banketu, katerega je priredilo dne 4. t. m. tukajšnje občinsko starešinstvo na novo potrjenemu županu g. vit. Franc Malniču v čast, nabralo se je za „Slogine" zavode v Gorici znaten znesek 13 gld. 52 kr. Gotovo posnemanja vredno. Vjela sta krojač Karol II a u 1 i c a in kotlar Jurij Petrić po 6, odnosno 10 mesecev zapora. Moža ta sta navdušena socijalna demokrata, ki tudi rada povesta, kar jima je na srcu. Dne 12. decembra pr. 1. naglašala sta v neki kavarni svoje menenje, da Bocijalno-demokratiški cilj se da doseči le se silo in revolucijo, deželno sodišče je pa bilo dne 8. t. m. vse drugačnega menenja, ter ju je obsodilo v zapor. Samomor. Nek 471etni Antončič BI. stanujoč v Škorklji št. 129 se je minolo soboto obesil na neko drevo blizu opemke stare ceste. Uzrok žalostnemu koncu je bila nekda ubožnost in bolehnost. Bil je namrei dlje časa delalec pri dogani in pri javnih skladiščih v novej luki. Ker je zadnji čas dolgo bolehal, ostal je bres dela ter se usmrtil. Zapustil je ženo in četvero nepreskrbljenih otrok. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico k sv. Justu. Žalostno, da se tudi mej našim ljudstvom kaj ta-cega godi! — „Učiteljskega Tovariša" št. 3. prinaša sledečo vsebino; J. Ravnikar. — Litija: Jan Amoa Komenski. — Prof. Fr. Orožen : O zemljepisnem pouku. — J. Mara: Knjiga Slovenska. — Listek. — Naši dopisi : Iz Ljubljane. — Iz Ambrusa. — Is ljubljanske okolice. — S Krasa. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. — Zahvala. Podpisano prodsedništvo se zahvaljuje najiskreneje pevskemu zboru .Slovanskega pevskega društva", g. plesovodju Um e k u, vsem plesalcem plesa „Slovan", in slednjič gosp. Franu Žitku, ki so blagohotno sodelovali pri plesu „Del. podp. društva" ter s tem pripomogli do lepega moralnega in materijalnega vspeha. V Tratu, dne 9. februvarja 1892. Prodsedništvo „Delalskega podp. društva". Javna zahvala. Veselični odsek „Tržaškega p o d p orneg a i n bra 1nega društva" podaril je velikodušno temu društvu svoj glasovir. Podpisano načelništvo šteje si v posebno dolžnost, zahvaliti se na tem lepem in dragocenem daru tem bolj, ako pomislimo, da ao glasovir preskrbeli priprosti delavoi s prispevki od svojih malih dohodkov. — V Trstu. 8. februvarja 1892. Načelništvo „Tržaškega podpornega In bralnega društva". Andrej Kalan, Josip Krmpotić, predsednik. tajnik. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se nuj topleje »lavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-liČanska vina. Cl. B. Modic in Grebene, Ttti in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krrnmrjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, staklenoga, lončenega in ieloznoga blaga, podob in kipov v okrašeuje grobnih spomenikov. Cl. Antnn Pnftrai ni31"uli,e Gh®«* nillUll rUbRdJ, in Ceeilia.toči itrrstao domače žganje; v tabakarni avoji — ista hiša — pa prodaja vae navadno potrebne nemako-slovenaks poštne tiskanice. Cl Josip Kocjančič, Via Rarriera vecchia it 19, trgovina z mešanim blagem, moko, karo, rižam in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. C1 Ivan Prelog (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Rarriera vecchia) in r ulici Malin a venta it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, karo, rii in rasne vrste domače in Tnanje pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgenta (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Preaočiiča neverjetno v ceno. Cl. Gostilna „Stoka", r^Sfir poleg kavarne „Fabris11, priporoča ne 81ovancem t mestu in na deželi. Točijo 8e izborna vina, iatotako je kuhinja izvrstna. Cl. Zahvala. Podpi9aoeo izreka v imenu svojcev tem potam svojo najtoplejšo zahvalo vsem znancem in prijateljem, kateri so v tako mnogobrojnem številu spremili do groba pozemske ostanke nam nepozabnega sina, brata JOSIPA ŠTRUKELJ-A. Na Prošeku 3. februvarja 1892. Janko Štrukelj. Anrlroi Ifalon ^''j« T "'ioi .Caserma, fftllUl DJ l\aiail, priporoča se najtopleje aloveiiMki mu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Martin lfP7P Piazza s- Giovanni, 8t. 1. ■VI a I lili rvi trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Kavarni ,Commercio* in Je- rlPQPn' v ulici glavni shaja- UuOOU lišči tržuških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežb«. — Za obilen obisk se priporoma M Anton Sorli, kavarnar. Cl. Tiskarna „Dolenc" della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Cl. Štev. 70. kr. i. a. Naznanilo. V tukajšnjem ograji popolniti so stalno ili začasno nastopne službe učiteljic: 1. Na dvorazredni mešani ljudski šoli v Jelšanah mesto učiteljice III. plačilne vrste se slovenskim učnim jezikom. 2. Na dekliški dvorazrednici u Kastvu mesto podučiteljice s hrvatskim učnim jezikom. 8 temi službami skopčani dohodki in užitki določeni so v deželni postavi za Istro iz dne 3. novembra 1874. d. p. 1. št. 30. odnosno 14. decembra 1888. d. p. 1. št. 15. Prosilke za te službe naj svoje pravilno opremljene prošnje v 14 dneh službenim potem podpisanemu uradu predlože. C. kr. okrajni Šolski svet Volosko 3. februara 1892. Predsednik. Marija vdov. Jnlianv V TRSTU razpošiljalnica v poštnih zavitkih po 5 kil, priporoča se si. občinstvu zagotavljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomaranče, limone, munde-rine, fige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno suho eadjo iz iatoka, kavo čaj, delikatesse itd. kakor tudi listje iz lovorja „thuje* itd. -- Vse 13-4 po najnižih dnevnih cenah. Gostilna „Alla Croce di Malta" , Vin dri Via Valdirivo št. 19 (poW Piazza della Zonta} ™ 1 KJ.IVJ. UIVCI tli. CLmSl. Le Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na ! deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna ' jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Sirca. Cl. i Gostilna Antona Mauriča Via Chlozza št. 25. blizo gledališča „Politeama* je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno | v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen 1 oMsk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinja. 10-10 Antnn I Qmnn naslednik Jakob Hoče-niliuil Ldllljlo, varja, Via Barriera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd.__Cl. Ivan llmplf črevljarski mojster, Via Ro-■ vail UHICa, magna št. 6. priporoča se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. - Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene. 60--9 Antnn \lpohop trgovina z steklovino F1MIUII VldUCb, lončonino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. i ^i Vekoslav Moder, pe£n itlojster „Piazza CaBerma*, se priporoča i slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, 1 slaščic, čokolade, itd. Cl. I Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočani to že skušan* specijallteto. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji VBpeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco ia 0|a-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju. Rasuti toh specijalitet ponujam vsakovrstna esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likšrov itd najbolje in nenadkriljive kak ovosti. Recept prilagajo bo gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitžiten-Fabrik 20-20 in PRACi. 19-50 Iščejo se Solidni zastopniki. iz Št. Petra Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza PnnterosHO). Po dvakrat na dan frišuo opresno mleko po 12 kr, liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Ivan Kannhnl nasproti velike voja- ivall IVallUUGI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji ceni. A lit An V^nL D Via Barriera vecchia št. 19. itllLUll ftLUAa III. nadstropje, izdelujo moške obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejem&jo se tudi naročila na raznovrstno motko ia žensko perilo, koj» se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. Josip Urbančič, KrSVv?.*' Franoesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobaso, sir, sladščice itd. 4—48 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfljo koncesijonovana črta, od c. _ avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—4 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Javna zahvala. Podpisani jemlje si v dolžnost zahvaljevati se si. tamb. zboru tržaškemu, ki je blagovolil sodelevati pri veselici 7. t. m. in ne svojim krasnim udaranjam privabil veliko občinstva. Zahvaljuje se se tudi vsem onim blagodušnim damam, ki ho podarile toli lepih dobitk za tombolo, in slednjič hvala vsem gg. obiskovalcem veselio**. V SeuožeČah dne 9. februvarja 1892. Za senožeške pevce Ivan Zelen. Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica' Avgusta Brunner-ja i prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA. Die Maschinen-Fabrik und EiscngiesBerei von August Brunner ilbemimmt allo oinschlil-gigen Arboiton als : MASCHINEN, PRESS EN, P UM PEN, GITTER, SaULEN, R* HREN, grosHure und kloinere REPARATUREN. Grlena bol kašalj, hreputavlca, promuklost, nazsb, zadavlca, rora. zapala ustljuh Itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLJE PRENDINI) Sto jih gotovi Prendlnl, lučbar i Ijekarnar u Trstu Vooma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašlj ne nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Vnlja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijico (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani »Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciona 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijokarnah sviota. 18—62 Ćast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnostl i Jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne ureds, okružnice, računa, list. artlju I zavitke s napisom, preporušne karte, posjstnloe, zaruine 1 vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, fzvjeiče, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, elenike, jeatvenlke, svako-vrstne skrlžaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Onda ima na prodaj sliedeče knjige : Kmetijsko berilo za nadaljovalne tečaje ljudskih Šol in gospodarjev v pouk oiena prije &0 nvč. nada -IO tvrdo vezana......n. SO Sodnijnki obrazci sastavil B. Trnovoc . . n. SO Vilim Tel, prevod Cegnera ..... n. ROGE RIJA na veliko i malo G. B. ANGELI f'-" TRST Piazza della Legna br, 1. sa odlikovanom tvornicom kista i velikim shladiščem boja na ulje vlastite priprave. Okvire onglezke, franeezke, nje mačke itd. itd. Osim toga velik Izbor MINERALNIH VODA dobavljenih ravno iz vrela zajamčene evieže, kano i: Nič več kašlja! Balzamslcl petoraliikl prah plučni in bronhijalni ozdravi vsak kašelj, Dobiva se katar, odlikovani lekarni PRAXMARER BAi du« Mori" Trst, veliki trg i^katlja velja 30 novČ. S —100 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Carabio - Valute. a) Accetta veranmenti in Conto corrente, abbonando PER BANCONOTE: PER NAPOLlSONI: 3 0 0 c. preav di 5 g ni 3V/Yo......12 „ <*'/. n R 4 »>0"i (isHO 3'/. . « 8 „ , 2 %c. proav.dl 20 g.n 2'/i f, „ .i ,, 40 „ 2 V« n « p . H mesi 3 » » n » 6 » U nnovo tasso d' interesne entra in vigore sulle lettere di versamento in oircolazione a da-tare d il 23 corr. rispottivamente 80 corr. a se-conde dol relativo preavviso. In banco giro abbuonando il 2 »///„ inte-resse aanuo šino a qualunque somma; preleva-zioni sino a flor. 2<>.00tt — a vista verso chčque; importi maggiori preavviso avanti la Boraa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia por tutti i versamonti fatti sino alle 5 pom. !a valuta del medtsitno giorno. Assnme pel propri correntisti V incasao di conti di piazza, di cambiali per Triet.ie, Vienna, Duda pest cd altri principali citth ; rilaste a laro ataegni per queste piazze, ed accorda loro la facoltA di domiciliare effetti preaso la m ta cansa franco d' ogni spesa per essi. Procura pei propri olienti informasloni sull1 Interno e sull' Estoro verso il boIo rimborso delle spese postali b) S' incarica delP aquisto e della vendita di effetti publici, valute e diviae nonch? del in-caaso d'a88egnt\ aimbiali e coupons, verso mo-dira provvigione. c) Sconta cambiali dirette o domioiliate a condizioni correnti. d) Rilascia assegni ed apre crediti su tutte lo piazze doli'Interno e deli1 Estero a mo-dicbe condizioni. e) Sovvenziona effetti n valute. f) Accorda ai propri committenti la facolt& di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis 1' inoasso dei coupons alla sca-denza. flf)Vende le obbligazioni communali 4l/3 della Prima Cassa patriotica di risparmio di Đuda-pest, le lettere di pegno 41/, e le obligazioni comunali 41/, con premio del 10% della Banca commarciale ungherese di Budapeat, le obbligazioni osmu nali 4'/, e le obbligazioni 4°/0 con 10% di premio della Banca ipotecaria ungheroHe di Budapeat. lo lettere di pegno 4'/»% della Banca centralo austriaca di ore dito fondiario, i lotti 3"/0 l.a e 2.a emisBione dell' iBtituto di credito fondiario austriaco, (Boden credit) lu obligazioni 4% oon lotteria (vincita principalo flor. 50.000) della Banca ipotecaria ungliereso di Hudapest le lettere di pegno 4% dolio Stabi limento provinciale ipotecurio deli' Austria inferbre ai corso di giornata. 2—12 Trieste 18 Gennajo 1892. Telefon stv. 291. 3-24 Naznanilo! Podpisani čuti se dolžan jnviti, da, kakor prejšnja, tako se tudi letos v Bosni Hercegovini proti sredi februvarja začnć dela pri Ze-luznili cestah, ki se bodo najbolj razvila v mesecu marcu. Da bi delalci, ki so tja dol namenjeni, ne zgubljali v Trstu časa (čakajoči odhod parni-kov trošeč denar po nepotrebnem, zakaj hrana in stanovanje sta draga) vsojam si naznanjati, da bodo brzi Llojdovi pomiki ki plujejo mej Trstoni-Metkovičem, v 36 urah < d danas na prej odhajali vsako nedeljo in četrtek ob 7 u. ah zjutraj. Zatoga delj bodo morali rečeni delalci biti v Trsiu že v soboto al sredo zvečer. Da bi pa isti m imeli nikacih sitnosti; dani pri-skrbč vozni list dan njihovem prihodu, pod-pibana Agencija jo odredila in do očila vso svoje podrejence, da se snidejo na kolodvoru ter spremijo prišlece isti večer, da si vkupijo vozni list. — Imajoč spominaua agencija svojo pisarno biizu pomola od koder odhaja pamik, delalci bodo lehko v njej shranili svojo potno prtljago in drugo jutro ob (i uri zopet vzeli, da odidejo na parnik. Vozni listi se bodo oddajali po znižani ceni. Carlo Pirelli 4=22 mej narodni agent in spediteur TRST in REKA. Opomba. Kdor se obrne do prdredjencev n.\fie agencije, zadostuje, da povpraša vsako uniformovano osobo, katera mu bo«lu povedala. Lastnik pol. druStvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.