Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 293 Ljubljana, četrtek 31. avgusta 1933 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. biseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Cena Z.- Din Naročnina znaša mesečno Din 26.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. ■ Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Avstrija in Italija Današnji položaj Dollfussove vlade sili avstrijskega kancelarja vedno bolj v italijansko naročje. Komplicirane razmere v Avstriji, deljeno in kolebajoče razpoloženje domačega prebivalstva, ne-sigurnost v državnem upravnem aparatu in nezanesljivost vojske ne obetajo možnosti, da bd Dollfuss vzdržal iz lastne moči. Poleg »avstrijske fronte« — če že ne rečemo: proti nji — stoji Win-klerjeva velikonemško pobarvana »stanovska« fronta; levičarsko delavstvo, skoro polovica volilcev, pa se drži neza-upno ob strani in je trenutno zaposleno z obrambo pred davčno preobremenitvijo, ki jo hoče vlada enostransko naložiti socialističnemu Dunaju. Ta situacija narekuje avstrijski vladi, da se opira na inozemsko pomoč in pred vsem na podporo Italije, ki si želi ustvariti v Avstriji dominantno pozicijo, kakor je to storila že prej v Madžarski Tudi s Pešto je imel Mussolini lahko delo, ker je znal izkoristiti madžarsko stremljenje po reviziji trisnonskih mej. Ob priliki Gombosovega obiska se je splošno zatrjevalo, da si je Duce za svojo malo precizno in zelo zaklavzulirano obljubo podpiranja revizionistične politike zavezal Madžarsko, da bo v vseh drugih vprašanjih podunavske politike brez pridrž-->v podpirala italijansko tezo. Tako je postalo mogoče, da je pre-a pri reševanju podunavskega pro-biema Italija vso iniciativo, zlasti ker se zli, da sta ji to vlogo prepustili tudi Francija in Anglija. Da bi se bilo s tem vprašanje Podunavja približalo zadovoljivi rešitvi, se menda ne more trditi. Dokler bosta Dunaj in Peš:a le ekspozituri fašističnega Rima, težave za sporazum z ostalimi podunav&kimi državami ne bodo pojenjale. Splošno je do zdaj veljalo mišljenje, da bi bil »Anschluss« resna ovira za konsolidacijo Srednje Evrope, ker bi tako razširjenje Nemčije bistveno spremenilo evropsko lice. Ohranitev avstrijske samostojnosti se je torej smatrala za politično nujnost in Dollfussova odločna obramba proti hitlerjevskemu navalu je bila deležna vsestranskih simpatij. Toda danes skoro izgleda, da stremi nvstrijska vladna politika v prvi vrsti za ohranitev režima in da je avstrijska samostojnost postala "vprašanje drugega reda. Avstrija je na najboljši poti, da se sicer s pomočjo inozemstva obvaruje aneksi je po Nemčiji, zato pa bo v njej zavladal italijanski vpliv v taki meri, da bo avstrijska državna samostojnost ostala le zunanja forma. To bi bil nekak »Anschluss« na jug, ki ne bi bil za podunavske države nič lažje znosljiv od onega na sever. Kako si misli Mussolini uredi-i zadeve z Nemčijo, je seveda še odprto vprašanje. Ce je bila velesila Avstrija kot neposredna soseda za Italijo največja c vira in opasnost, velja to za Nemčijo še v mnogo izdatnejši meri. Nemčija ima svoje glavne interese na vzhodu in na jugu. če noče radikalno prekiniti svojih političnih tradicij. Adrija, Balkan in Orient so točke, kjer utegnejo priti nemški in italijanski interesi v kočljivo navzkrižje. Tu najti kompromis in modus vivendi je velika državniška naloga in vprašanje je, če bo našla mojstra. Značilno je, da se je v zadnjih dneh pojavila misel nemško-italijanskega »kotido-minija« v Podunavju. Toda Podunavje nista samo Avstrija in Madžarska, tu je še močna skupina Male antante, ki se bo znala ubraniti ne ]e takega kondomi-nija, temveč sploh vsakega dominija. Menda se tega zaveda tudi že Rim, ker se očividno misli na razpravljanje z državniki Male antante. Ni še menda s sigurnostjo določeno, ali in kdaj obiščeta Rim Beneš in Tituiescu, toda gotovo je že danes, da se brez odločilne besede treh glavnih oodunavskih držav problem Srednje Evrope ne bo reševal. Rim bo moral priti do spoznanja, da ie bila politična lini i a grofa Sforze vendarle bolj varna kakor poskusi z avstro-ma-džarsko kombinacijo. Za zdaj pa o takem spoznanju še ni mnogo opaziti. Imenovanje dr. Pdntelena za avstrijskega poslanika v Rimu je znamenje, da se bo skušala italijansko-av-strijska podunavska politika orientirati v nemški smeri, kajti gotovo ni slučaj, da je mesto poklicnega diplomata zasedel vplivni politik, katerega velikonem-ške simpatije niso za nikogar tajnost. Tudi revizionistične niti med Rimom in Pešto se pletejo naprej in madžarsko -nemške zveze, ki jih je utrdil Gombos ob priliki svojega berlinskega potovanja, se niso pretrgale. Mnenja francoske politične javnosti o italijanski iniciativi v podunavskem vprašanju so zelo deljena rn ne dopuščajo prave jasnosti. Nevarnost nemške ekspanzije pa se v Parizu preveč občuti, da bi se Podunavje moglo prepustiti izključno ali pretežno nemško-italijanski interesni sferi. Na tem tudi franoosko-italijansko zbližanje, v kolikor ga je v resnici, ne bo moglo mnogo spremeniti. Lastni interesi in interesi ohranitve miru odkazujejo Franciji njeno mesto. NEMČIJA PONUJA AVSTRIJI MIR V inspiriranem članku dokazuje Frankfurter Zeitung", da je bil razdor med Avstrijo in Nemčijo zaneten iz Pariza in Londona — Izhod vidijo Nemci v Mussolinijevi akciji Berlin, 30. avgusta r. Vtiiko pozornost je zbudil povsod uvodnik »Frankfurter Zeitung«, ki očividno predstavlja stališče nemških merodajnih krogov v pogledu av-strijsko-nernSkega spora. To j« prav za prav prvič, da je nemški list zaivzel jasno stališče; doslej so se nemški listi omejevali; zgolj na kratke komunikeje in ponatis inozemskih glasov. Članek z nemškega stališča prikazuje razvoj dogodkov, največjo pozornost pa izziva zaradi tega, ker vsebuje med vrstami nekako prikrito ponudbo za sporazum in pogoje za likvidaciio spora. članek pravi, da je avstrijsko vprašanje brez potrebe postalo barometer evropske atmosfere, ker se je nasilno pretvorilo iz čisto notranjepolitične zadeve dveh nemških držav v zunanjepolitični spor. Vprašanje avstrijske bodočnosti ni nastalo še le sedaj, marveč obstoja že od sklepa mirovnih pogodb, toda kadarkoli je hotel nemški narod v Avstriji in Nemčiji po načelu samoodločbe odločati o svoji bodočnosti, je dobil klofute iz Londona in Pariza. Zato ni res, da je bil samo notranji prevrat v Nemčiji povod, da je postala Avstrija ka-mefl spodtiik« v evropski politiki. Nadalje pravi članek: »Avstrijsika politika je bila že od nekdaj mahadrava in po večini nenemška. Za Avstrijo je bil konec svetovne vojtie največji padec v nizu habsburških katastrof. Padec je imel svoj najgloblji vzrok v nacionalnem stremljenju po zednjenju vseh Nemcev. Toda zgodovina se rada pozablja in tako se bo pozabilo tudi vse, kar se ie v dobi stoleitVj umetno ustvarjalo za to, da bi ločilo avstrijske Nemce od rajihovskih. Navsezadnje pa so baš zmagovalci v svetovni vojni v zadnjih letih storili vse, da to še pospešijo, m's!eč, da Hitler re-s misM na to, da malo sosedno nemško državico proti volji Avstrijcev po-baše v svojo torbo. Saj jih je mnogo, ki komaj čakajo na to, da bi se kaj takega zgodilo, ker bi na ta način dobili povod, da napravijo Hitlerjevi vladi mednaroden proces. Do gotove meje je tudi avstrijska vlada pospešila tak razvoj dogocfkov. Dr. Dollfuss je, izzval v Londonu akcijo, k' pa je za njene povzročitelje potekla dokaj malo častno. Dollfussova vlada nima več parlamentarne večini, a se boji razpisati nove volitve, da bi narodni socialisti ne dobili prilik", kakorkoli sodelovati pri vodstvu državne politike. Nihče ni trdil, da bi narodni socialisti pri volitvah dobili večino. Demokratsko vladanj države, kakor sta Anglija in Francija, bi morale prve po načelu demokracije priznati potrebo novih volitev, zlasti če se vlada tako zelo oddalji od redne nolitiCn-3 in upravne poti, kakor ee je Dollfussova vlada- Toda inozemstvo z Angleži na čelu je prevzelo vodstvo v borbi proti narodnemu socializm.i. Slovita demarša je minila brez uspeha in mi se bojimo, da v Londonu in Parizu s tem večjo nestrpnostjo čakajo nove prilike, da zadajo udarec hit-lerjevemu režimu. Mnenje, ki je o avstrijsko - nemškem sporu razširjeno v inozemstvu, je docela napačno. Ne gre ra nacionalno neodvisnost Avstrije, marveč zgolj za narodno - socialistične zahteve, da ee ta pokret prizna za legitimnega in ee mu po njegovi moči dopusti »oodločevati o bodočnosti Avstrije. Inozemstvo tega noče verjeti. Ono govori o >anšlu-su«, misli m na narodni socializem, katerega bi najraje utopili v žlici vod*. Najbolj zamerijo narodni socialisti avstrijski vladi, da se v svoji strankarski borbi poslužuje nenem^kih sredstev in da v obrambi svoje notranje politike prehaja na zunanjepolitično polie in koketira z rešitvami. ki eo vsem Nemcem v sramoto. P> stopanje Dollfuesove vlade zelo spominja na akcijo za separatni mir Habsburžanov v svetovni vojni. Avstriji daiejo razne ponudbe. toda zavedati ee morajo, da je vsaka akcija, ki bi bila tudi le najmanje naperjena proti Nemčiji, trajno nemogoča in brezuspešna, pa naj si bo to restavracija Habsburžanov ali podunavska federacija, ali kakršnakoli dmea iz inozemstva inspirira-na špekulacija. Nemčija je v tem pogled.i lahko mirna. Nasprotujoči 3f Interesi velikih in malih držav so najboljša garancija zato, da se ne bo sploh ničesar zgodilo. Prodrla bo ona skunina, ki vpošteva dejanske prilike In v tem pogledu je pokazal Mussolini naj. več dalekovrdnostl. Gospodarsko sodelovanje med Avstrijo, Madžarsko ln Italijo ob sodelovanju Nemčije je edino realni načrt, k! more prodreti. Vse to je g. Mussolini na sestanku , Riccionu tudi povedal g. Dollfussu z Izrecno pripomb«, da je povratek v normalne odmošaje med Avstrijo ln Nemčijo predpogoj vsakega razvoja v korist Avstrije. Sporazum pa je tako dolgo nemogoč dokler smatra g. Dollfuss, da more narodni socializem premagati z nasiljem. Borba v Avstriji divja dalje V Inomostu so hitlerjevci ob belem dnevu navalili na zapore in odpeljali aretiranega atentatorja Dunaj, 30. avgusta, r. Včeraj so izvršili hitlerjevci skrajno drzen napad na sodne zapore v Inomostu, iz katerih so odvedli zaprtega narodnega socialista Franca Ho-ferja, ki je bil obtožen zaradi soudeležbe pri atentatu na voditelja tirolske Heim-wehr dr. Steidla. Pri ječarju so se zglasili trije neznanci. Dva sta bila v uniformi pomožne policije, tretji pa v civilu. Izjavili so, da imajo nalog prepeljati Hoferja na policijo k ponovnemu zasliševanju. Ječar se je nekaj upiral, nakar so ga pobili na tla. Ko je na hrup prihitel upravitelj jetnišnice s svojo ženo, so tudi ta dva premagali. in nato vse tri zaprli v celico, iz katere so izpustili Hoferja. Pred jetnišni-co je čakal avtomobil, v katerem so se nato naglo odpeljali proti italijanski meji. Oblasti so bile o napadu takoj obveščene ter odrejena stroga zapora meje. Avtomobil z begunci so opazili uro daleč od italijanske meje. Ko so začeli orožniki za begunci streljati, so ustavili avtomobil in ga pustili na cesti, sami pa pobegnili v bližnji gozd, kjer so izginili brez sledu. V avtomobilu so našli dve nemški ročni granati, 24 revolverskih nabojev, Mauserjevo pištolo, zavoj žebljev in aktovko s tripti-kom za Nemčijo, Švico in Italijo na ime Heinricha Schieka iz Kufsteina ter Hofer-jevo narodno socialistično člansko izkaznico. V veži ječe so pa našli okrvavljen bajonet in stekleničico s kloroformom. Upravitelj ječe je spoznal v narodnem socialistu, ki je bil civilno oblečen, hitlerjevca Kusstatscherja, ki so ga nedavno izpustili iz iste ječe ter se je zato dobro spoznal v prostorih jetnišnice in vodil svoje tovariše. Navzlic takojšnjemu zasledovanju, ki ga je organizirala policija, štirih narodnih socialistov še niso mogli prijeti. Policija je izvršila veliko racijo v Inomostu, Miih-lauu, Hottingu in mnogo narodnih socialistov aretirala. Skupna intervencija sosednih držav Nemčije Pariz, 30. avgusta, č. Stalni incidenti, ki jih izzivajo hitlerjevci na vseh mejah, so i/zvali v francoski javnosti veliko razburjenje. Posebno ogorčenje je povzročilo postopanje hitlerjevcev ob priliki demonstracijskega zborovanja v Niedervvaldu, ko so zaprli za časa zborovanja vse francoske novinarje. Današnji listi naglašajo, da Hitler očividno ni več gospodar položaja in da mu prevneti podreieni voditelji rastejo preko glave. Z vedno večjo odločnostjo ' zahteva francoski tisk naj 7a:nferesir.sne države, to so Francija. Belgija, Švica, Češkoslovaška in Avstrija napravijo skupno demaršo v Berlinu in zahtevajo, da nemška vlada enkrat za vselej prepreči obmejne incidente. PoizkuSen atentat na ministra Feya v Celovcu Celcvec, 30. avgusta p. šele sedaj se je Izvedelo, da je bil v noči od nedelje na ponedeljek poizkušen v Celovcu atentat na ministra javne varnosti majorja Feya. Major Fey je bil nastanjen v hotelu »Moser«. Okrog 1. ponoči je nastala huda eksplozija, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Neznatno je poškodovan zid v vezi hotela, pač pa so popokale šipe na hotelskem in sosednih poslopjih. Sprva so mislili, da je bila to navadna petarda, pozneje pa so ugotovili, da gre za eksplozijo ekrazitne bombe, ki pa je bila slučajno nameščena nad kanalom, tako da ni povzročila večje škode. Telefonska špijonaža hitlerjevcev v Avstriji Dunaj, 30. avgusta, č. »Reichspost« objavlja senzacionalna razkritja o telefonski špijonaži avstrijskih narodnih socialistov. Hitlerjevci so na ta način lahko poslušali vse, tudi najbolj zaupne telefonske razgovore vlade z oblastmi kakor tudi vse inozemske razgovore Hitlerjevci so zaradi tega presenetljivo lahko parirali vsem ukrepom vlade, ker so bili o vsem pravočasno obveščeni. Glavni sedež te hitlerjevske telefonske špijonaže je bil na telefonski centrali v Solnogradu, kjer so danes nemudoma suspendirali vse uradnike. »Reichspost« zahteva, naj vlada temeljito prečisti vse uslužbence poštne, telefonske in brzojavne službe. Etage avstriiske zunanje politike Dunaj, 30. avgusti č. Poluradm »Politična korespondenca« objavlja daljši članek o razvoju avstrijske zunanje politike od konca svetovne vojne pa do dnnes Clankar naglasa, da je avstrii«kn zunan^ politika skozi tri ""riodr P«v» -ne^ori« se je začela s podpisom si:ntr!?rma;nske mirovne pogodbe in je morali d i ti odgo vor na vprašanje, ali more avstrijska re nublika obstojati kot samostojna dr5ava V to periodo spada potovani* pokojnega kancekrja Seinla v Prago in Berlin. Ko je vnašanje državna s3mnstoi"oc»: dobilo po7-t;ven odgovor, ie nričela druga perioda, k' ie morali dati r>diovn<-na vprašanji, kako ohraniti samostojnost in neodvisnost Avstrije. Ta perioda avstrijske zunanje politike je dovedla do ostre borbe med velesilami, ki so zainteresirane v Srednji Evropi, to so predvsem Nemčija, Italija in Francija. Avstrija je bila takrat pripravljena združiti se z Nemčijo. Toda važni gospodarski interesi so zahtevali trajno prijateljstvo z Italijo. Dobre odnošaje s Francijo so narekovali ne samo finančni, marveč tudi važni polit:č-ni oziri, kajti Avstrija ima dva soseda, ki sta člana Male antante. Vprašanje glede ukrepov, ki naj zasigu-rajo avstrijsko samostojnost, je dobilo pozitiven odgovor in tako sedaj pričenja tretja perioda avstrijske zunanje politike, ki naj popelje avstrijsko zunanjo politiko iz dosedanje pasivnosti v aktivnost. Dosedanje delo kanelaria Dolifussa že v glavnem označuje pravce te avstrijske zunanjepolitične aktivnosti. V neposredni zvezi s tem je tudi imenovanje avstrijskega deželnega glavarja Rintelena za poslanika v Rimu. Rintelenu pada v dolžnost izvajati v Rimu aktivno zunanjo politiko, ki naj utrdi odnošaje Avstrije do vseh njenih sosedov. Starhemberg pri Mussoliniju Rim, 30. avgusta AA Vodja avstrijskega Heimwehra knez Starhemberg iin propagandni ravnatelj za avstrijske železnice Reichl sta se z letalom pripekala v Rim. Italijanski listi poudarjajo pri, tej priliki, da je bodočnost neodvisne Avstrije v veliki meri odvisna od sil, ki jih vodi knez Starhemberg. Problem je torej v tem. da se zagotovi njihova podpora Dollfussovj vladi, predvsem pa politiki za neodvisno Avstrijo, na drugi strani pa mora Heimvvehr ostati izven okvira redne vojske. Zato se je Mussolini v Riccionu tudi uprl preureditvi Heiimvehra v nekakšno rezervo, ker bi to imelo za posledico bodisi povečanje avstrijskih vojaških efektiv onkraj meja, ki jih dovoljuje- mirovna pogodba, bodisi odpravo znatnega dela Heimwefora. Potovanje Reichla je v zvezi z nameravano intenzifikaeijo italijansko-avstrijsike trgovinske izmenjave. Hitlerjevski kongres Otvorjen je bil sinoči v Nurnbergu — število udeležencev cenijo več stotisočev — Hitler je bil sprejet s cesarskimi častmi Niirnberg, 30. avgusta r. S slavnostnim večerom v zgodovinski dvorani mestnega magistrata je bil nocoj otvorjen kongres Hitlerjeve stranke, ki bo trajal do nedelje zvečer. Za kongres so se vršile že mesece ogromne priprave. Računajo, da se ga bo iz vse Nemčije udeležilo okrog 309.000 ljudi. Ves ta teden so vsak dan prihajali števi.Lni posebni vlaki z vseh strani Vseh posebnih vlakov bo okrog 400. Mesto je prenapolnjeno in vse pompozno okrašeno. Popoldne ie prispel v Niirnberg državni kance'!ar Adolf Hitler s svojimi najintimnejšimi sodelavci. Prirejen jim je bi sprejem, kakor še nikdar tudi nobenemu nemškemu vladarju ne. Enako so Hitlerja sprejeli s številnimi ovacijami, ko je nocoj prispel na slavnostni večer v rotovžu. Navzoči so b'lii.. vsi- člani državne vlade, skoraj vsi Slana deželnih vlad in vsi državni namestniki po deželah, in. .kar je vzbujalo posebno pozornost, skoraj vsi inozemski poslaniki ali njrihovi namestniki i,z Berlina. Trg in ulice v okolici rotovža so bili polni Hitlerjevih če.t, ki so neprestano prepevale. Hitlerja je pozdravil nurnberški župan, ki je v svojem govoru rekel, da je današ-nl,i dan, ko je prispe! v mestno .obzidje rešitelj Nemčije Adolf Hitler, največji dogodek v zgodovini Niirnberga. V spomin je župan poklonil Hitlerju originalno Dttrrer- Rumunski gospodarski sporazumi Bukarešta, 30. avgusta, g. Opoldne Je pil v trgovskem ministrstvu podpisan poljsko-rumunski gospodarski sporazum Prav tako je bila zaključena pogodba z družbo I. G. Farben, ki bo omogočala prodajo rumunskih agrarnih proizvodov v Nemčiji in uvoz nemških industrijskih proizvodov v Rumunijo ter uredila vprašanje deviz, ki so deponirane pri rumun-6ki Narodni banki in so last nemške industrije. Pogajanja s Češkoslovaško napredujejo tudi ugodno. V Ameriki se hitro naveličajo predsednikov Quito (Ekvador), 30. avgusta, s. Delavstvo v Ekvadorju se pripravlja na splošno stavko, ker predsednik Mera noče odstopiti, kakor je že dvakrat od njega zahteval kongres. Položaj v mestu je precej resen. Po ub'cah patrulirajo čete. ki so snoči razkropile več skupin manifestantov. Na cestno železnico in trgovine je padalo kame-nie. Številne trgovine so prej zaprli .UURUANA V JESENI" 2. do 11. septembra 1933 Kulturna in gospodarska razstava. RazpraviMe »tkrg« 4•« ■n ko? >r »u XI 5 t« 11 »e|V»mtira -'U ra<*'*<*« — E*n>k « nr — IrHui-trja >hri ipf<-,cth'šivri) — K^nkuieni"« n«'irrHi' its-j"" 8 «cpt*mhra — iaha* sfe — Varičič Polovična voznina na žoleznirah. Popust tia parobrodih. L,e£!tim.ieij* si- 1-nb«- or hH*t»irtuih Putn'k« v-fjih lunarnih tavndb Jupnih 'n ri'1'h >$77! jevo sliko iz leta 1513. Za pozdrav se je s kratkim govorom »ahvalil Hitler, ki je označil Niiruberg za najbolj nemško mesto na svetu. Izjavil je, da se bodo vsi bodoči kongresi narodno-socialistične stranke vršili v Nurnbergu in da bo to mesto postalo središče političnega življenja v Nemčijv, kakor ie Berlin sred.išče državnega življenja. Hitlerjevstvo in krščanstvo nista združljiva Pariz, 30. avgusta. A A. »Temps« priob-čuje članek o »Hitlerjevstvu in cerkvi«. Pisec pravi med drugim: »Za krščanstvo je najglavnejše duša, ta kapelica osebnosti. Naloga vladajočih pa je, da postopno ostvarjajo ideale te duše in dajo svetu mir. Po hitlerjevskem mnenju pa je poslanstvo Nemčije nekaj tako važnega za dramo, ki se odigrava na našem planetu, da ne izključuje vojne kot sredstva za višje človeške cilje. Krščanska morala sloni na ponižnosti, hitlerjevstvo pa na ošabnosti. Zato nastaja sedaj vprašanje, kdo more še biti hkratu kristjan in hihtlerjevec. Milijoni kristjanov po vsem svetu bi radi sedaj zvedeli za čisto misel cerkve, ko vstaja novo verstvo, ki kategorično zanika moralne vrednosti preteklih 20 stoletij, hkratu pa tudi upe mladih po-koljenj, ki po strahotni vojni sanjajo o končnem miru med narodi. Drugi kongres slovanskih železničarjev Beograd, SO. avgusta. AA. Drugi kongres zveze slovanskih železničarjev in brodar-jev bo v Varšavi od 8. do 10. septembra t. 1. Udeležili se ga bodo zastopniki želez-ničarskih organiz-acij iz češkoslovaške, Jugoslavije Ln Poljske, ki so članice te zveze. Zveza je tudi že stopila v stike s redstavniki bolgarskih železničarjev, da bi tudi ti postali njeni člani. Zveza bolgarskih železničarjev bo zato poslala na kongres svoje zastopnike, ki pa bodo so. delovali samo kot opazovalci. Ce bo kongres sprejel njihove zahteve in pravila, nameravajo bolgarski železničarji še letos stopiti v zvezo. Na kongresu bodo razpravljali o strokovnih vprašanjih, prav tako >pa tudi o možnosti čim tesnejšega stika med železničarji bratskih slovanskih držav. Semkaj spadajo zlasti olajšave za potovanja po slovanskih deželah. Razen tega bodo na kongresu razpravljali o zavarovalnih Statutih reguliranega osebja in delavstva, tako da bi se gospodarski položaj železničarjev v posameznih slovanskih državah čimbolj izravnal. Vodja naše delegacije bo Nikola Djnrič, predsednik osrednje uprave Udruženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev in predsednik zveze. V delegaciji bodo tajnik osrednje uprave Jovo Bakič, ki je drugi tajnik zveze, Rada Jankovič iz Beograda, Božidar Ribič iz Zagreba, Ivan Deržič iz Ljubljane, Ljubomir Gospodne-tič iz Sarajeva, Vladimir Sušič iz Subotice, Petar Selem iz Splita in drugi. Naša delegacija šteje 28 članov in odpotuje v soboto 2. septembra zvečer z beograjske železniške postaje. Delegacija potuje preko Subotice, Temešvara, Bukarešte in Lvo-va v Varšavo. Po kongresu bodo delegati napravili izlete po Poljski po načrtu, ki ga sestavi zveza poljskih železničarjev. Povratek bo čez Krakov in Prago, kjer bodo delegati sprejeti od češkoslovaških železničarjev, in čez Dunaj in Maribor. Sestanek Narodne skupščine Beograd, 30 avgusta p. Kakor se doznava, bo Narodna skupščina sklicana 15. septembra. Argentina je pristala na žitni sporazum Liondon. 30. avgusta AA. Dr. Lebreton. argentinski poslanik v Parizu in vodja argentinske delegacije na sveto.ni eosDodar-ski konferenci, je danCT= nndoisal sporazum nedavne pšenično konference. Borba proti žitni špekulaciji na češkem Da zrušijo žitne cene so špekulanti uvozili iz Amerike velike množine pšenice — Komaj tretjina prebivalstva se na češkoslovaškem bavi s kmetijstvom H.-Praga, 29. avgusta. Nova žetev na Češkoslovaškem bo dala več pšenice, kakor je država potrebuje; z zalogami, nakupljenimi v tujini tik pred žetvijo, bo imela država več tisoč vagonov preko svoje potrebe. Češkoslovaški kmet, zlasti mali in srednji, je zato po žetvi mnogo na slabšem, nego je bi' pred žetvijo. O tem predmetu se vrši sedaj v češkoslovaškem tisku vseh strank ostra in strastna debata, v kateri kar dežuje medsebojnih obdolžitev, kar pa seveda bede poljedelca prav nič ne olajša. Ukrepi v zaščito poljedelcev Nekoliko mesecev pred žetvijo je agrarna stranka, ki ima v vladi m parlamentu odločilno besedo, izsilila niz zakonov :n naredb o zavarovanju letine in o zboljšanju grozečega stanja poljedelcev. Poobla-stitveni zakon o izrednih ukrepih, ki jih vlada do 15. novembra lahko podvzame z odobritvijo predsednika republike, je po velikem delu v korist poljedelskega stanu. Za zavarovanje letine in ustaljenje žitnih csn je parlament določil pri Narodni banki poseben fond 300 milijonov Kč. Iz tega fonda bi dobili kmetje pri poljedelskih zadrugah predujme na žito. Zato bi jim ne bilo treba siliti s prodajo in žitni trg bi ne bil napolnjen s ponudbo takoj po žetvi, cene pa bi lahko regulirale kmetijske zadruge. Parlament je tudi poskrbel za varnost onih, ki obdelujejo najeto polje, da so tudi ti prišli pod zaščito zakona proti oderuštvu. Do novega leta uživa io nekak moratorij. Protiukrepi špekulacije Ti in slični ukrepi za regulacijo ter ustaljenje cen so bili odrejeni zaradi krize, izkazali pa so se spričo ojačene špekulacije za popolnoma nedostatne. Zaščitni zakon je prišel v splošnem prepozno in bo treba dalje časa, preden se bo udomačil. Doslej je bilo od Narodne banke dovoljeno Ie 3 milijone Kč na žitne prodajne liste (va-rante); kmetje niso navajeni na to novost in ji najbrž ne zaupajo. Ugodnosti velikih popustov izrabljajo doslej samo zadruge. Špekulacija je posegla po žitu tako predrzno in tako učinkovito, da so cene pšenici in rži padle zelo naglo. Kljub vsem ukrepom vlade in parlamenta preti kmetu opasnost, da bo ne samo ob svoi celoletni pridelek, marveč, da ne more biti niti govora o rentabilnosti. V mnogih primerih je ogrožena celo najpreprostejša eksistenca. ker so cene žitu tako nizke, da ne krijejo niti davkov in režije. Pri tem potrošnik nima nikake^a dobička iz te kmečke bede, kruh in moka se ni«+a pocenila, marveč ponekod celo podražila. Ves tisk, agrarni in meščanski, je udaril plat zvona. Prvaki agrarne stranke vidijo nevarnost, zato svarijo vlado in javnost. Predvsem napadajo spekulaciio. ki je znižala cene žitu ni borzah predvsem s tem, da ie manevrirala s poročili o uvozu žita lz Jugoslaviie in iz Rumuni;e. Enak namen so imele vesti, da se med Češkoslovaško in tema dvema državam« že vrše poda jan ia. Razen tega pa cr> c"<^ku'anti utaiili žito. ki je h'*lo pre^ žetvi io uvoženo, in so ga šele sedai vrdi na trg. Politično vodstvo agrarne stranke zagotavlja kmete, da i'h bo z vsemi s;1ami ščitilo m da ne bo dovolilo toliko časa pvoza žita iz tuiine. dokler bo doma dovoli lastnega p-idelka. Zagotavljajo. da ho stranka prisilila vlado k nastopu proti spekulaciii in zahteva io kontrolo nad zalogami, nad uvozom in nad borzami po vladn;h organih. Vodstvo stranke zahteva t-idi spremembo pravil blagovne borze. Terminska trgovina r žitom je pri nas s;cer prepovedana. k1"'b temu ra posprnezpiki silno cppVnlirajo. Zato mor« vlada ugotoviti škodljivce in jih poklicati r" odgovornost. Vloga zadrug Socialisti trdijo, da agrarna stranka ne more z uspehom braniti koristi kmeta, da nima moči in sposobnosti obraniti malega in srednjega kmeta niti pred krizo, kaj šele pred špekulacijo. Tisk meščanskih strank tudi dokazuje na temelju uradnih podatkov, da je žitni sindikat, v katerem odločuieio predstavniki agrarnih zadrug, dovolil tik pred žetvi io uvoz 7000 ton pšenice, pa še velike množine rži in pšenične moke. Pretežna večina teSa žita ie došla iz Argentine. Kanade in Zedinjenih držav, iz držav Male antante pa prav nič. V zvezi s tem naglašajo nekateri listi, da so zadruge agrarne in socialno-demokratske stranke zaslužile pri tem uvozu tujega žita v treh mesecih 3 mili ione Kč. Ravnatelj zveze agrarn;h zadrug da je obenem tudi predsednik blagovne borze v Pragi. Ravnatelj socialno-demokratične nakupovalni-ce dokazuje, da odnade od uvoženega žita na zadrugp samo 25 odst. medtem ko odpada ostalih 75 odst na zasebno trgovino Vse stranke se složno pritožujejo, da je to žito špekulacija zadržala, zatajila in g? seda i vrgla na trg. Socialisti očitajo agrarni stranki, da ne more obvladati svojega zadružništva in da njene zadruge prav nič ne gledajo na korist kmeta, marveč imajo pred očmi samo dobiček Zato je agrarna stranka odgovorna, da kmet ni zadostno zaščiten pred krizo in špekulacijo. Intenzivna posvetovanja v vladi To katastrofalno stanje je prisililo vlado, da je končala svoje kratke počitnice. Pred-sedn;k vlade Malvpetr in finančni minister že uraduieta, toda ne bavita se z incidentom v Ni tri in s čudnimi nastopi prelata HHnke marveč iščeta potrebnih ukrepov, da bi takoj zaščitila kmeta in konzumen-ta: V tetn položaju je postala izprememba pravil blagovnih borz neobhodno potvebna, pa tudi kontrola žitne trgovine na borzah in potreba ugotovitve in kazni špekulantov se ne bo dala odlašati. Vlada se posvetuje, kako bi našla sredstva, da bi bilo žito po žetvi vskladiščeno in da bi intervenirala z žitnimi nakupi ter bi s tem onemogočila špekulacijo. Za vse to vlada ne potrebuje parlamenta, ker vse ukrepe lahko izvrši na temelju zasilne naredbe. Zbornica se zaradi tega ne bo sešla pred koncem oktobra. Beg z grude Zadnje dni je urad za državno statistiko objavil podatke, ugotovljene pri ljudskem štetju 1. decembra 1930. Delitev prebivalstva po poklicih je dokazala da poljedelstvo na Češkoslovaškem nima več privlačnosti in se v vseh delih države opaža silen beg z dežele in iz kmečkih domov. Vsa država šteje po teh podatkih 14,792.536 prebivalcev. Od teh jih je le še 34.60 odst. zaposlenih v poljedelstvu in gozdarstvu (5,101.000), 34.9 odst. v industriji (5.146.000), v trgovini in denarstvu 7 4 odst. (1.094.000), v prometu 5.5 odst. (814.000), v javnih in drugih službah 1.3 odst. (183.000), v drugih panogah ali brez poklica pa je 10.1 odst. (1,497.000) ljudi. V primeru z zadnjim ljudskim štetjem leta 1921 se je zmanjšalo število poljedelcev za 5.3 odst., v vseh ostalih panogah pa se je število zvišalo; v prometu za 13 odst., v trgovini pa celo za 39 odst. Pretežno poljedelski značaj so ohranili še nadalje vzhodni deli države. Slovaška in Podkarpatska Rusija. Češka, Moravska in Šleska postajajo pretežno industrijske dežele. Značilno je. da imajo največji prirastek ravno popolnoma neproduktivne panoge: Uradi, promet in trgovina; industrija daleč zaostaja za njimi. To je zelo nezdrav pojav in treba bo čim preje zajeziti beg z grude, zlasti pa onemogočiti priliv prebivalstva v neproduktivne poklice. Poset poljskih parlamentarcev Beograd, 30. avgusta, p. Dne 10. septembra prispe v Beograd večja skupina poljskih parlamentarcev, da vrnejo poset ju-goslovenskim parlamentarcem, ki so letos meseca julija obiskali Poljsko. Poljski parlamentarci bodo za časa svojega bivanja v Jugoslaviji gostje Narodne skupščine in senata. V Beogradu jim pripravljajo prisrčen sprejem in poset odličnih poljskih gostov naj bo nova manifestacija jugoslovensko poljske vzajemnosti. Po svečanostih, ki bodo gostom na čast prirejene v Beogradu, si bodo gostje v dveh skupinah ogledali našo državo. Ena skupina krene v Južno Srbijo, druga pa preko Sarajeva v Dubrovnik, kjer se obe skupini zopet združita in kreneta nato dalje v Zagreb in Ljubljano ter na Bled. Na vsej poti jih bodo spremljali naši parlamentarci. Akademski dom kralja Aleksandra v Pragi Beograd. 30. avgusta. A A. Češkoslovaško-jugoslovenska liga v Pragi odpre 1. oktobra t- 1. v češkoslovaški prestolnici v Hradčanfh nov dom za jugoslovenske in češkoslovaške visokošolske dijake, ki ee bo imenoval »Dom kralja Aleksandra I.« in bo imel vse ugodnosti zdravih in modernih stanovanj. V njem bo prostora za 185 dijakov in 20 dijakinj, od katerih bosta dve tretjini Jugo-slovenov, ena tretjina pa Cehoslovakov. Za 160 do 200 češkoslovaških kron na mesec, kakršno bo pač premoženjsko 6tanje dijakov, bodo dobili dijaki stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, čiščenje in pranje posteljnine, ter jim bodo na razpolago čitalnica, knjižnica, risalnica itd. Dijaki bodo stanovali vsak zase ali pa po dva v eni sobi. Dijakinje bodo imele čisto ločene sobe z vhodom iz druge ulice. O tem, ali bodo dijaki dobivali tudi hrano v domu in po kakšni peni. se bo pozneje odločilo. Prošnje brez takse je treba poslati čim nrej. najkasneje pa do 15. septembra češkoslovaško - jugoslovenski ligi v Pragi, Mikulandska 7/III. Prošnjam ie treba priložiti: a) Pri dijakih, ki že študirajo na visokih šolah, izkazilo o državljanstvu, pri osebni izročitvi prošnje pa lahko tudi namestu tega potni list, ki ga prosilec takoj dobi nn-zai, izpričevalo o uspehu študij, zdravniško izpričevalo, izkazilo o eocialnem in premoženjem stanju prosilca, ki mu je treh« Driložiti še ubožno izpričevalo z izjavo očeta ali katere druge osebe, da bo za dijaka redno plačeval. (Tu se lahko posebej nav<»-de. koliko bi kdo mogel po svojem finančnem stanju plačati na mespo.1 b) Pri refletantih. ki so šele absolvirali srednjo šolo. pa namestu izpričevala o uepehu študij maturitetno izpričevalo. Prošnji je treba po možnosti priložiti priporočilo kakšne ustanove, ki se bavi 9 propagiranjem češkoslovaško - jugoslovenskih zvez (Jč-lige in elično). Spominska svečanost na Banjici Beograd, 30. avgusta p. Dne 6. septembra se bo vršila na Banjici velika vojaška svečanost v spomin na izročitev novih jugoslovenskih zastav jugoslovenskim polkom. Pri svečanostih bo sodelovala vsa beograjska garnizija ter odposlanstvo vseh polkov v državi. Volitve v Delavsko zbornico Priprave za volitve v Delavsko zbornico •o v najživahnejšem razmahu. Glavni vo. lilni odbor ima čez glavo dela s konkretnimi, tehničnimi odredbami, vse tri strokovne organizacije, narodno - socialna, marksistična in krščansko socialna pa so že sredi volilne kampanje. Narodna strok, zveza je na vseh volilnih edinicah ustanovila krajevne volilne odbore. Volitve se bodo na rednih voliščih vršile v nedeljo 8. oktobra od 9. do 17. ure, na obratnih voliščih, kolikor jih bo postavljenih, pa 7. oktobra po delu. Volilni imeniki bodo razgrnjeni v svrho eventualnih reklamacij od 5. do 14. septembra na občinskih uradih vseh onih občin, v katerih imajo svoje sedeže zdravniki zdravstvenih okrožij zakonitega bolniškega zavarovanja. Seznam krajev, ki bodo imeli redna volišča, je »Jutro« že objavilo. Naknadno moramo ta seznam v toliko izpopolniti, da bo izjemoma sedež volišča za zdravstveno okrožje št. Vid na Dolenjskem v Višnji gori, za Gorenjo vas v žireh, za Preddvor v Kokri, za Vuzenico na Muti, za Lož pa v Starem trgu. — Vodici, ki prebivajo po zdravstvenih okrožjih, po kate. rlh ne bo rednih volišč, in pa oni volilci, ki prebivajo 5 km daleč od rednega volišča, bodo lahko volili pismeno, če bodo do 2. oktobra zahtevali od glavnega volilnega odbora r Ljubljani, odnosno od svojega krajevnega volilnega odbora glasov-nico. Rok za vlaganje kandidatnih list je od 15. do 24. septembra. Kakor je »Jutro« že poročalo, morajo biti po določilih volilne, ga reda na vsaki kandidatni listi zastopane predvsem najvažnejše delavske odnosno nameščenske stroke. V delavski skupine so za »najvažnejše« proglašene naslednje kategorije: rudarji, kovinarji, stavbinski delavci, tekstilna industrija, lesna obrt in industrija, hišna služinčad, živilska, oblačilna industrija in grafično delavstvo. Med nameščenci pa veljajo za najvažnejše kategorije nameščenci industrijskih obratov, trgovskih podjetij, denarnih zavodov, rudarskih obratov in drugi svobodni poklici. Obratna volišča bodo poslovala povsod tam, kjer bodo delavci po starešini svojih zaupnikov ali pa po strokovni organizaciji, ki je registrirana pri Delavski zbornici, stavili do 26. septembra tozadevno zahtevo glavnemu volilnemu odboru. Te dni bo glavni volilni odbor izdal uradni volilni razglas, ki bo izobešen po vseh občinskih uradih v dravski banovini, strokovne organizacije pa ga bodo razobesile tudi po vseh važnejših obratih. Kriza naše srednje šole oterita Dne 30. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 100.000 Din srečka št.: 31.439. 10.000 Din srečke št.: 18.370, 19.036, 30.692, 59.780, 67.645, 89.620, 99.149. Srečke za tekoče kolo so vse razprodane! Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv, Petra c, 19 Posledice nove ruske politike Pariz, 30. avgusta, d. V članku, v katerem se bavi z odnošaji med današnjo Nemčijo in Rusijo, prihaja »Temps« d.« naslednjega zaključka. Boljševiki so se v Brest - Litovsku pogajali s cesarsko Nemčijo in zato gotovo tudi ne vidijo nobene zapreke, da se ne bi sporazumeli z današnjo Nemčijo, če ne bi obstojalo močno nasprotstvo med nemškimi in ruskimi interesi zaradi vpliva na vzhodu. Isti vzrok, bojazen pred nemškimi težnjami proti vzhodu, zaradi katerih se je nekdaj carska Rusija odločila za zvezo s Francijo, dovaja Sovjetsko Rusijo zopet nazaj k zapadnim evropskim državam. Mala antanta je že dobila po zakliu-čitvl varnostnih pogodb z Rusijo večjo svobodo gibanja in odnošaji med Poljsko in Rusijo so postali že tako zaupni, da napovedujejo mnogi skorajšnjo zaključitev politične zveze med Varšavo in Moskvo. Koncentracija ruske • 1 o*l • ••• vojske v Sibiriji Tokio, 30. avgusta. AA. Kakor poročajo listi, baje iz zanesljivega vira, znašajo sovjetske vojaške sile v vzhodni Sibiriji že nad polovico vse japonske vojske, čete razpolagajo tudi s tristo letali, med njimi z velikimi bombnimi aparati. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da eo Sovjeti zbrali tako velikansko vojsko le iz varnostnih razlogov, vzlic temu pa vlada zaradi teh vojaških priprav precejšnje vzne. mirjenje. Razkol med francoskimi socialisti napreduje Pariz, 30. avgusta. AA. »Le Matin« objavlja izjavo socialista Oompere Morela, ki se Je priključil skupini za sodelovanje z vlado. Kakor znano, je večina stranke proti temu in se zbira okrog Leona Blu-ma. Iz te izjave izhaja, da se bodo nasprotja še poglobila. Morel napoveduje, da bo njegova skupina pričela izdajati večerni list in da bo v tem glasilu zagovarjala socialistične nauke o sodelovanju v vladi in o finančni obnovi Francije. Fašizem v Angliji London, 30. avgusta, g. Sir Os\va1d Mo-sley. vodja angleških fašistov, se jc po smrti svoje žene, Curzonove hčere, z vso energijo posvetil organizacjii svojih črno-srajčnikov. Mosley meni, da bo samo njegov pokret lahko rešil angleški imperij pred gospodarsko in politično katastrofo Moslev pravi, da bo fašizem v Angliji zra-stel hitreje kakor slična gibanja v Italiji in Nemčiji. Prepovedana nemška propagandna ilustracija Beograd, 30. avgusta AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažati in širiti v naši državi mesečnih »Šport im Bild«, ki Izhaja v Berlina Velik mlin pogorel Bačka Topola, 30. avgusta p. V pretekli noči je pogorel velik mlin, last Desiderja Forgača. Ogenj se je širil s tako naglico, da so bili gasilci brez moči ter Je mlin pogorel do tal Uničeni so vsi stroji ter veliks zaloga pšenice in moke. škoda znaša poldrugi milijon, pa je krita z zavarovalnino. o vzroku i>ožara je policija uvedla preiskavo. Smrt zagrebškega bohema Zagreb, 30. avgusta n. Davi je preminul Zlatho Eicher, talentiran član zagrebškega gledališča ter popularni zagrebški bohem in pesnik. Mnogo je sodeloval tudi v »Koprivah« in »Kulisi«. Star je bil šele 32 let. Napačni nazori javnosti Nekaj časa sem se čedalje več in čedalje bolj pogosto piše in razpravlja o naši srednji šoli in o njeni krizi. Dejstvo, da se glasovi o tem vprašanju množijo, je že samo na sebi dokaz, da je naša srednja šola v resnici v krizi, da je bolna in potrebna zdravilnih operacij. Če primerjamo razprave o naši srednji šoli po listih, tudi naših, z razpravami o kakih socialno - gospodarskih problemih, opazimo značilno razliko v samih načelih, na katerih so zgrajena dokazovanja. V razpravah socialno-gospodarske narave se navadno argumentira v imenu produkcije in njenih interesov. Interesi prizadetih oseb, ljudi, so podrejene vrednosti v primeri z interesi metafizičnega pojma »produkcije, proizvodnje«. Ravno nasprotno opažamo pri razpravah o šolskih stvareh: interesi duševnega napredka in višine duševne proizvodnje so za teoretike in kritike v tem področju postranska stvar; glavno je, da učenec, da čim več učencev pride na svoj račun. Tam — na socialno-gospodarskem polju — je posameznik podrejen produkciji, tu — n? šolsko-umskem polju — pa narobe, produkcija naj bo podrejena posamezniku in njegovim zahtevam! In vendar je neizpodbitno dejstvo, da so razlike od človeka do človeka ravno v duševno-umskem ozira zelo velike in večinoma neodpravljive. Čs je jasno samo po sebi, da bi bila najboljša in najidealneiša ona socialno-gospo-darska ureditev, v kateri bi bila ekonomska enakost vseh prizadetih čim večja, tako da bi bilo mogoče pošteno živeti na določenem ozemlju čim večjemu številu oseb, se ne more resno trditi, da velja isti zakon tudi o ureditvi šol, predvsem srednje šole. Ali je ona šola najboljša, v kateri izdela razrede, čim večie število učencev? Prav gotovo ne. temveč bo ona šola naiboliša. v kateri bo umska produkcija največja in najbogatejša, t. j. višina doseženega znanja in dosežene umske izvežba-nosti posameznih učencev. In to brez ozira na procent onih. k? dosežejo ono višino, katera se še smatra za zadostno za prehod v višji razred. Zakai umski napredek, oziroma solidna izobrazba sploh, ki naj bi dičila vsakeffa absolventa srednje šole, je nekake umsko-aristokratske narave. Proti temu n? nobene pomoči, nobene revolucije. Kljub vsemu temu pa se držijo skoro vsi kritiki naše srednje šole onega prvega načela, ki bi bilo dobro, kot smo rekli, glede socialno-ekonomskega življenja, v kolikor je tudi tam v praksi sploh izvedljivo. Samo po sebi se razume, da tako stališče javnosti, oziroma njenih poklicanih ali nepoklicanih govornikov, zelo kvarno vpliva na vse učno poslovanje naše srednje šole. Taki narobe-nazori butajo ob njo in vanjo v obliki nekakega pritiska od zunaj v smeri, da mora izdelati srednjo šolo sploh vse, kar se je v njo vpisalo. Mnogi profesorji podležejo temu pritisku, kar ni nobeno čudo, če pomislimo, da sila javnega mnenja ni nikaka šala. K temu pride še to, da se profesor s tem ne samo ne zameri javnemu mnenju, temveč postane pri tem — posebno pri klasifikaciji — njegov posel mnogo komodnejši. Sem spada tudi predpis, ki določa, da mora profesor pri eni tretjini slabih ocen iz svojega predmeta ta neuspeh utemeljiti. Mnogi namreč smatrajo ta sicer pametni predpis za migliai, da sploh ne sme biti nad tretjino slabih ocen. To napačno tolmačenje ima za posledico, da se profesorji na-%'adno držijo te meje tudi tedaj, ko bi bila večja »strogost« popolnoma na mestu. Tudi temu se ni čuditi, če se pomisli, da vsi javni kritiki naše srednie šole omenjeni predpis tako tolmačijo. Naj bo sestava razreda še tako klavrna, nai bo v njem še tako visok procent nepopravljivih lenuhov, za te »glasnike javnega mnenja« bo neuspeha vedno kriv profesor, pa naj si je še tako prizadel, da bi dosegel čim boljši usnehf Poleg vsega tega pa se je posebno v zadnjih letih razpasla med večino staršev in seveda tudi med učečo se mladino nekaka čudna psihoza, nekako »načelo«, da se mora diiak svoj penzum sploh v šoli naučiti. Z drugimi besedami: ona domača pridnost, oni individulni in samostojni umski napor, ki je bil in bo vedno edina prava podlaga resničnega individualnega uspeha v srednji šoli. naj bi ne bil več potreben. sai ie stvar mnogo bolj udobna, ka^nr bi si kdo mislil. Tako je približno ozračje, v katerem posluje naša današnja srednia šola. Posledica tega dejstva je. da je nivo naše srednje šole v zadnjih letih zelo. zelo padel, tako da ni več tako slabega dijaka ki bi si ne domišljal, da mora biti srednješolskemu študiju kos. V splošnem pogledu pa pomeni to. da izdelujejo dandanes srednje šole tudi vsi oni slabiči, ki v te šole absolutno ne snadajo. S tem pa smo se dotaknili one točke, na kateri je naša srednja šola ne samo bolna, temveč prav bolna in kjer jo je treba najprej začeti zdraviti Napačna praksa pri klasifikaciji učencev Po vsem, kar smo ugotovili dosedaj, ie iasno razvidno dvoje: prvi:, da je višina pouka na srednji šoli v najtesnejši vzročni zvezi z načeli in metodam', ki se uporablja io za klasifikacijo njihovega uspeha; drugič, da je klasifikacij« učencev ne samo naidelikatneiše in najtežje profesorjevo opravilo, temveč sploh ona centralna' točka, ono glavno centralno kolo in gibalo. ki žene vso šolsko mašino tako ali tako dalje, navzgor ali navzdol. Iz tega sledi, da mora posvečati vsak profesor tej strani svoiih dolžnosti posebno vneto pozornost. Mislimo, da se v splošnem ne more reči. da bi naši profesorji in direktorji ne kazali v tem pogledu dovolj prizadevnosti in objektivnosti Kljub temu pa se more trditi, da slonijo uspehi naših sredniih šol v splošnem na neenotni 'n tudi na povsem napačn' podlagi tako da niso nikaka prava sbka resničnega duševnega nivoia naše šolske m1ndnie -io ču dežu, po oboževanju heroja. Še korak naprej in množica bo pokleknila, da se pok kini svojemu Bogu. Ivo: Potemtakem je žaloigra zate neka vrsta religija? Pavle: Tragedija je to, kar je vera, ali narobe, kakor hočeš. Kaj bi bilo krščanstvo, če ne bi bilo Golgate? Ali bi se brez Pro-meteja rodil grški genij? In Dioniz — Za-greus, ki je bil razkosan zaradi celota? Ali niso simboli vseh religij žrtve in kri? Človek je zaradi tega tako velik, ker je žrtvoval svoja telo. da bi doživel vstajenje. Tudi smisel te nadčloveške žrtve je ovekovečen v tragediji in veri. Brez žrtva ne bi bila življenja. Pa porečeš, da so to protislovja. Motiš 9e. Zrno izgine zato, da se rodi klas. Umiramo zaradi novega življenja- To idejo, ki ja v prirodi poglavitna in bistvena, so obdelali tragedi Stfokles, Eshil, Shakespeara, Calderon, Racine, Wyspianski, Alfieri — vsi gredo za istim smotrom: s trpljenjem hočejo najti jedro življenja. Kakšna požrtvovalnost, kakšno samozatajevanje, kaj ne?! Ali torej umetnik nima ničesar, s čimer bi se ponašal? Glej, namesto da bi preklinjal svojo slabost in usodo, jo poveličuje in ji daje večen, neminljiv p-jmen. Namesto da se pred njo skriva, se ii postavlja iz obličja v obličje in pravi: Udari ma. ubij ir uniči, da me zopet jstvariš! Smrt ie v umetnosti samo višje življenje... Božo Lovrič (Prag). Iz uredništva. Dopisov, k: se tičejo Kulturnega pregleda, naj sotrjdniki ne naslavljajo na uradnika B. Borka, ker ja odpotoval za daljo časa v inozemstvo. Nova sezona v beograjskem gledališču. Ii pravkar objavljenega repertiarnega osnutka beograjskega gledališča posnemamo, da bo drama uprizorila izmed domačih pisateljev Adele Milčinovič »Uspeh direktorja Craunen Childea«, anonimnega avtorja »Sreča, d. d.c, Nušioevo novo komedijo »Ušao djavo u selo«, Miroslava Krleže »Jurja Kri-žaničac, Mite Dimitrijeviča »Nabukodonosar-ja«, Momčila Miloše vi 6a »Sunca, more i ie-nec, Pecije Petroviča >Iz naše avlijec, Ran-ka Mladenoviča »Testament sa dve žene<, R. M. Vesniča »Gospodski domc. Sam* v kombinacija je (zopet!) Ivan Cankar, in sicer e »Kraljem na Betajnovi«. Izmed ostalih slovanskih avtorjev navajajo imena Bulga-kova, Gogolja, Dostojevskega, Konrada, Sto-dole, Scheinpflugova, Rostwarowskega, Te-pa Jari in Ščepkowske. Izmed tujih pisateljev je v repertoarnem osnutku šestnajst avtorjev od Sofokla preko Shakeepearea, Ra-cinea in Dickensa do Acharda, Pagnola in dr. Op>ar a pripravlja izmed domačih novs> delo Krste Odaka »Dorica plešec, Luje 9a-franka Kavida »Hasanaginico« in Stojanovi-čevo »Blaženkino zakletvo«. izmed tujih navajamo Moniuszkovo »Halkoc, ki zanjo delajo velike pripave in ki bj slavnostno uprizorjena za poljski narodni praznik dne 11. novembra, in Musorgskega »Soročinski sejem«. Novi gledališki ravnatelj Dragoslav 11 i č napoveduje mad drugim sistematične dijaške predstava. Bolgarski spis o poljski republiki. y založbi Slovanskega družestva v Sofiji je prav kar izšel bolgarski prevod spisa dr. Hen-ryka Batowskega »Republika Polša, Obraz na minjaloto i »egašnotoc Domače vesti S 1 SMRT ♦ Zakaj se bo vršil kmečki praznik na Cvenu pri Ljutomeru? Prlekija hoče pokazati uspehe svojega dela, napredek v gospodarstvu in hoče manifestirati za veliko jugoslovensko idejo. Pri prireditvi sodelu. je zadruga za rejo žrebet na Cvenu, ki proslavi 25 letnico svojega obstoja in priredi v zadružnih prostorih razstavo konj in goveje živine. Nadalje sodeluje podružnica vinarskega društva v Ljutomeru, ki razstavi vsakovrstna sortna in mešana vina kakor tudi fine specialitete iz ljutomerskih goric. >Kolo jahačev in vozačev« Pa priredi veliko jesensko dirko v kasu in galopu. Spored prireditve, ki se vrši pod pokroviteljstvom g. senatorja dr. M. Ploja, je naslednji: ob 8. sv. maša v župni cerkvi v Ljutomeru za pokojne zadružnike; ob 9.30 sprejem ministra Puclja, bana dr. Marušiča In drugih gostov na glavnem trgu v Ljutomeru; ob 10. slavnostna ipo-vorka skozi Cven na Moto; ob 11. slavnostna seja Zadruge za rejo žrebet« v gostilni ge. Katice Rajhove; ob 12. skupno kosilo istotam. Popoldne pokušnja vin pri vinarski podružnici, ogled razstave konj in goveje živine in velika jesenska dirka v kasu in galopu. Polovična vožnja na železnici. ♦ Jugoslovensko dermatovenerološko društvo bo priredilo V. kongres v Zagrebu v dneh 6., 7. in 8. septembra takol po zdravniškem kongresu v Crikvenici. Kongres bo prirejen v prostorih dermatove-nerološke klinike na šalatl. Na sporedu so važna predavanja o proučevanju kožnih ln spolnih bolezni. Prijavljenih je že okrog 70 predavateljev. Zdravnikom, ki so v dr. žavnih službah, so že odobreni dopusti za sodelovanje pri kongresu, prometno ministrstvo pa je tudi odobrilo polovične vožnje, do katerih Imajo udeleženci kongresa PTavico, če na odhodnih postajah kupijo cele vozovnice, ki veljajo potem tudi za poTratek s potrdilom udeležbe kongresa. ♦ Polovična vožnja za kongres mladih Intelektualcev. G. minister prometa je s svojim odlokom M. S. Tam, kjer pisana so polja«, »Na-rodna pesem o trnovski fari«, »Angelček moj« (narodna), moški zbori; M. Tajče-vič: Vesele popevke (1, 2, 3), mešan zbor. — Vsebina književnega dela: M. Kunčič: »Očka moj je delavec, (pesem), Matej Hubad (povodom 401etnega kulturnega dela). Naši skladatelji. Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva. Pevskim zborom. pevcem In pevkam! _ Naročite se na »Zbore«, ki stanejo letno le 50 Din, naročnino lahko poravnate v več obrokih. Moške zbore opozarjamo zlasti na Bučarjeve pevne pesimi, katerih partitura stane 2 Din. Naročite in prepevajte! Uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon. ♦ Abiturientkam ljubljanskih učiteljišč. Krožek ljubljanskih učit. abiturlentk objavlja: »Citale ste klic po organizaciji naših vrst v Zvezi mladih intelektualcev, V nedeljo bo v Ljubljani kongres. Udeležite se ga čim številnejše, kajti po referatih ee bomo pomenile same med seboj o naših zahtevah. Vsako oklevanje in vsak predsodek naj odpade, ker le zavlačuje m ovira prepotrebno organizacijsko delo, ki nam bo le v močni stanovski zavesti in disciplini prineslo rešitve iz našega težkega položaja Polovična voznina Je dovoljena. Prijavljajte se na naslov: Pripravljalni odbor f. kongresa Zveze mladih intelektualcev, Pražakova ulica 8-SI., LJubljana. ♦ Jezikovni tečaji v Radlu-LJubljana. Uprava Radio-Ljubljane naanerava uvesti kot prejšnja leta tudi letos jezikovne tečaje. Skušala bo pridobiti priznane predavatelje in strokovnjake. Vendar pa je upravi znano, da za poedine jezikovne tečaje v pretečenem letu nI bilo dovolj zanimanja. Nikakor ne gre, da se program, ki Je namenjen tisočem abonentom, obremeni z jezikovnim tečajem, ki zanima samo deseterice poslušalcev. Zato naproša uprava vse one cenjene abonente, ki se zanimajo za jezikovne tečaje, da to pismeno Javijo upravi Radio Ljubljana, Bleiweisova cesta 54., najpozneje do 15. septembra. Lansko leto se je poučevala srbohrvaščina, ruščina, francoščina, angleščina, nemščina, italijanščina in esperanto. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 70. letošnji številki: Pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov; razglas bana dravske banovine o sklicanju banovimskega sveta na Izredno zasedanje; razglas o davščinah v mestni občini Celje za leto 1933.; razglas o občinskih dokla-dah, pristojbinah in davščinah mestne občine Maribor za leto 1933., ter objave ban-ske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. ♦ Smrt zaslužnega češkega zdravnika, k| Je preko pol veka deloval v Srbiji. V Kraljevu je umrl eden od najstarejših zdravnikov v Srbiji, 88 letni dr. Josip Marši.k, ki je 1. 1876. s skupino čeških me-dicincev prišel na izlet v Srbijo ter tam ostal za vedno. Pokojni dr. Maršik je služboval kot vojaški zdravnik v vseh vojnah in kot civilni zdravnik v raznih krajih, najdalje pa v Kraljevu, kjer je bil zelo spoštovan in priljubljen. ♦ Smrtna nesreča v pramogokopu. Jn-drustrijec Hasetibichel iz Konjic je lastnik malega rudnika v Stranicah pri Konjicah, ki daje prav dcber premog. V rudniku je bilo te dni aaposlenih več delavcev s podpiranjem rova z bruni. Nenadno se je utrgala debela plast kamenja in pokopala pod seboj rudarja Antona Sojča z Bukove gore. Ponesrečenec je dobil hude poškodbe, ki jim je kmalu podlegel. Zaoušča ženo in otroka. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Na področju dravske banovine je v dobi od 8. do 14. avgusta t. 1. obolelo na nalezljivih boleznih 243 oseb, in sicer: na tifuznib boleznih 82, na davici 73, na škrlatinki 49, na šenu 23, na krčeviti odrevenelosti 5, na otročični vročici 4, na griži 3, na ošpicah, na nalezljivem vnetju možganov, na otrpnenju tilnika in na vnetju priušesne slinavke pa po 1 oseba. ♦ Sneg na Durmitorju. V torek zjutraj so prebivalci Nikšiča zagledali vrhove Durmitorja v snežni odeji, ki se širi precej nizko po pobočjih. Preko noči se je tudi v dolinah zelo shladilo in pihati je začel močan severnjak. Durmitorska pobočja so se letos prav zgodaj pokrila s snegom in smatrajo to za napoved hude zime. ♦ Požar po — božji volji. Ko so te dni po okolici Banjaluke divjale hude nevihte, je blizu vasi Begoviča udarila strela tudi v veliki senik starega posestnika ReuOj, zakaj nisem«, »Oj. če bi bil vsaj«, kratkomalo tisti »prepozno«. Koliko dobrega nam pokloni mati narava v naši mladosti. Ali pa gojimo vse tako, kakor bi morali? Kako je n. pr. z našimi zobmi? Večkrat je zobni kamen tudi vzrok težkim zobnim obolenjem, če ga nismo o pravem času odpravili. »In to je vendar tako lahko, če si le zobe redno snažimo s Sargovitm Kalodontom. Samo Sargov Kalodont ima med vsemi sobnimi kremami, kar jil Je pri nas, v sebi sulfo-ricmov oleat po dr. Braumllchu. Začnite torej rajši danes ko jutri s pravilno zobno nego _ z zobno nego 8 STargovim Kalodon. tom. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— VI se želite dvigniti v ozračje nad Ljubljano? Lahko! Poleti za občinstvo bodo na splošno željo v nedeljo od 17. do 19. ure. Vožnja za polet na aerodromom stane 50 Din, nad vso Ljubljano pa 100 Din in se dobe karte pri »Putniku« za nebotičnikom. Peljali se boste s »Potezom«, ki ima v udobni kabini prostora za pet potnikov. u— O nameravani preselitvi sedeža Trboveljske premogokopne družbe iz Ljubljane v Beograd je poročal včerajšnji »Slov. Narod«. Njegov informator je še pristavil, da družba v Beogradu že išče primerno palačo za pisarne svojega ravnateljstva. Po naših informacijah iz avtentičnega viru je vest o preselitvi TPD na vsem lepem izmišljena in nima nikake podlage. u— Vpis v realno gimnazijo. Kr. ibanska uprava razglaša, da se vrši vpisovanje v novootvorjeno III. realno gimnazijo v LJubljani največ v naslednje število oddelkov: I., II .In KI. razred po 3 oddelke, IV. in V. razred po 2 oddelka, VI, VII, in Vtffl po 1 oddelek. HI. realna gimnazija vpisuje učence v vse razrede realne gimnazije in v realčne oddelke. u_ Angleško društvo v Ljubljani ob. Javlja, da bo društvena knjižnica od 1 septembra dalje poslovala zopet ob torkih in petkih od 17.15 do 19 ure. Redni tedenski konverzacijski sestanki ob sredah ob 8.30 se bodo od 15 septembra dalje vršili zopet v Kongresni kavarni poleg kina Matice Knjiga o Solčavi ln Sav.oj skih planinah »Slovene Studies« je došla in sprejema naročila tajnik društva, Rož- komarski nadlegi Dunajski kemik dr. profesor Schwert je iznašel svečice proti komarjem v sobah. Svečice se že dobijo v DROGERIJI GRE GORIC, 8879 Ljubljana, Prešernova ulica 5. na ulica 41. _ Ga. Copelandova bo pričela s svojim tečajem v septembru, ga. Gra_ horjeva pa z začetniškim in nadaljevalnim tečajem šele v novembru. Točnejši datum bo objavljen. u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Počitnic je konec. Sestanek vsega zbora m prva skupna vaja drevi ob 20. v društvenih prostorih. Vse in vsi! Odbor. u_ Društvo Tabor. Drevi ob 8. na realki (Vegova) važna komemoracija z recitacijami. Udeležba častna dolžnost. Pevska vaja bo v torek 5. septembra istotam. u_ Umrla Je v Trdinovi ulici 2, soproga dvornega svetnika gospa Meta B e ž e k o -v a. Pogreb vzorne slovenske žene in matere bo danes ob 14.30. Ohranimo Ji blag spomin, žalujoči družim izrekamo odkritosrčno sožalje! u— Ubegli bolnik. Predsmočnjhn Je iz opazovalnega oddelka splošne bolnice pobegnil v bolniški obleki 40 letni Josip M. stanujoč sicer na Krakovskem nasipu 10 Imenovani je srednje, vitke postave in redkih las. u_ Asfaltiranje Blelwelsove ceste se bo takoj pričelo, ker je finančno ministrstvo odobrilo licitacijo, pri kateri Je dela izll-citiralo gradbeno podjetje inž. Pran Dedek. DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA v Ljubljani, Pražakova ulica 8/II. Začetek novih knjigovodskih, steno-grafskih, trgovskih in jezikovnih tečajev. — Pišite takoj po pojasnila. __8865 u— Pevska druStva Hubadove župe so vabljena, da se po možnosti z vsem zborom ali vsaj po zastopstvu udeleže proslave 25 letnice pevskega društva »Save« na Jesenicah v nedeljo. Odhod iz Ljubljane zjutraj z izletniškim vlakom (polovična vožnja) ter povratek z istim zvečer, ker prošmja za popustno vožnjo po železnici še ni rešena. Pn razvitju prapora zapojejo združeni zbori s fanfarami E. Adamičevo »Molitev« ter J. Aljaževo >Oj, Triglav moj dom«, note naj pevci prineso s seboj. — Uprava Hubadove župe JPS v Ljubljani. u— Nesreča ob Ljubljanici. Včeraj dopoldne se je pripetila blizu trimostja zopet huda nesreča. Neka kmetica lz Dola je pustila poleg Prešernove kavarne v voz vpreženega konja brez nadzorstva. Konjiček se je nekaj časa pasel na obrežju Ljubljanice, naenkrat pa mu je zmanjkalo pod nogami tal In je zdrknil v globočiao. Za seboj je potegnil tudi voz. Konj se je pn padcu ubil in so ga spravili iz struge šele popoldne. Močno se je poškodoval tudi voz. Dogodek je povzročil veliko senzacijo ln je bilo čuti od opazovalcev tudi mnogo kritiziranja zaradi nezavarovanega obrežja. u— Da ne bo pomote glede osebe, po. pravljamo poročilo o begu im hudi poškodbi eskortiranega Anžurja, da je doma iz Zadobrove m ne iz Zaloga, kakor Je bilo navedeno. V Zalogu prebiva g. Jože Anžur, ki pa ni z onim soimenjakom iz Zadobrove v nobeni zvezi. DR. JOŽE JAKŠA zopet redno ordinira. Dr. Ivan Pintar od 2. do 6. IX. ne ordinira. 8873 Iz Celja i_ Uradni dan Zbornice za TOI bo za Celje In okolico v torek od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8. i— žrtve nesreč. V torek Je zadel v rudniku v Zabukovju jamski voziček 27 letnega rudarja Maksa Znidarja lz Gnž s tako silo v glavo, da mu je prebil lobanjo na čelu. Na Trojnem pri Marijagradcu je v torek mlatilnica zgrabila 23 letnega delavca 'Ivana Goriška za levico ln mu raztrgala palec, kazalec in sredinec. To je v zadnjih tednih že 12 ponesrečenec, ki ga je zgrabila mlatilnica. V noči na ponedeljek je padel 21 letni posestnikov sin Jože Rebolj iz Trzina na cesti v Savinjski dolini s kolesa. Pri padcu je dobil lahek pretres možganov ter si je prebil ustnici in lažje poškodoval obe dlani. V nedeljo je padel 26 letni urar Ivan Vravnik iz Celja v Radečah p« stopnicah in si zlomil desno nogo pod kolenom. V Gotovljah pri Žalcu je pa dio v nedeljo popoldne 43 letnemu tesarju Antonu Jelovčanu pn tesanju ostro dleto na levo nogo in jo občutno poškodovalo Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Umrl je včeraj zjutraj v Šoštanju pri svojem sinu v starosti 64 let odvetniški uradnik g. Mihael Kindlhofer iz Celja. Pokojnik je živel v Celju od 1. 1894. in je bil ves čas do prevrata član celjske mestne godbe, od prevrata do sedaj pa Je bil agilen član Godbemega društva. Nekaj časa je poučeval tudi v šoli Glasbene Matice v Celju. Pogreb bo danes ob 17. v Šoštanju. Blagemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje. e— Tujska sezona polagoma že pojema Letoviščarjev je od tedna do tedna manj. Tudi obisk kopališč ob Savinji je z nastopom hladnega vremena zelo popustil, ker Je toplota Savinje po zadnjem deževju padla od 24 na 15 do 16 stopinj R. Pojavili so se v mestu že prvi dijaki, ki delajo te dm ponavljalne Izpite. Se nekaj dni in na ulicah bo zopet zavladalo živahno vrvenje šolske mladine. _ Tatvina kolesa. V nedeljo med 19 ln 20 je bilo pred Jamnikovo gostilno v Juvanju pri Ljubnem ukradeno okrog 1000 Din vredno črno pleskano moško kolo raamke »Stjria« »t TM.7«7, rrld. «ter. 19.177-8 . a_ Kino Union. Dames ob 20.30 »ročna opereta »Gospoda od Maksima« in zvočni žurnal. Iz Maribora s— Lavantlnskl vladlka Je godoval. La- vantlnskl knezoškof dr. Ivan Toanažič je slavil predvčerajšnjim svoj god. Ob tej priliki so se z.brali v dvorcu številni cerkveni dostojanstveniki, med njimi tudi ljubljanski škof dr. Rožman in nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič ter mu čestitali k godu. a_ lz ereskega tajništva JN3 v Mariboru. V nedeljo 3. septembra ob 10. url bo r Resnikovi gostilni v Melju izredno važen sestanek članov JNS za III. mestni Okraj, katerega naj se članstvo polnoštevdno udeleži. a— Izletnikom Jadranske straže v Split Ker je v interesu stvari, da nas pride na proslavo čim več, m to skupno iz vse dravske banovine, sta sklenila oblastna odbora Ljubljana in Maribor, da se izletniki združijo na Zidanem mostu. Udeleženci iz Maribora se odpeljejo 4. septembra ob 17.47 z osebnim vlakom ter se priključijo na Zidanem mostu ljubljanskemu brzo-vlaku. Prosimo vse Izletnike, naj prijavijo do 1. septembra v naši pisarni svoj pristanek, da moremo oskrbeti ev. poseben voz. a— Jadranska straža v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, poziva vse člane, ki so prijavili svojo udeležbo za proslavo v Splitu, da čim prej dvignejo potne objave. Ob tej priliki sporočamo še eventualnim interesentom, da imamo še nekaj objav na razpolago. Ugodnost četrtinske vožnje traja od 4. do 14. septembra. Vse potrebne podatke dobite v pisarni. a— Zveza Maistrovih borcev v Mariboru je prejela na svojo ndanostno brzolavko. poslano z ustanovnega občnega zbora 1 75.— m y» 62— M M 60.— M M 44— tf M 50.— M n 35— N M 40.— M M 30— M n 32.— n H 24— M M 25— f M 20— M Uprava vaW k obilnemu podpisu abon-mana in beleži z odličnim spoštovanjem Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Gospodarstvo Vprašanje revizije trošarine na vino Skoro poldrugo leto je sedaj že v veljavi novela k trošarinskemu zakona od 12. apr2a 1932, s katero je bila ukinjena državna m banovinska trošarina na vino in žganje in nadomeščena s posebno trošarln-sko takso, ki se pobira na podlagi točilne tafcse. Nasprotja v naziranju, aH je bida ta reforma dobra in pravična, pa se v tej dobi niso zmanjšala, temveč še poostrila. Oirganizaoie gostilničarjev v vseh delih države se z rastočo vnemo prizadevajo, da bi se pobiranje tega bremena uredilo drugače, da bi bilo pravičneje, dočim se vinogradniki z odločnostjo upirajo vsaki izprememb; dosedanjega režima. Kakor se čuje od raznih strani ni izključeno, da bo prišlo do neke reforme, čuje se celo, da bo znova uvedena trošarina od količine iztočenih pijač. Glede na te vesti je Glavni savez vinogradnikov jn sadjarjev kraljevine Jugoslavije poslal že predstavke kmetijskemu ministru, ministru financ, ter finančnim odborom Narodne skupščine ter Senata, v katerih protestira proti nameri, da bi se zopet uvedla trošarina in zahteva, da se v tem vprašanju čuje glas vinogradnikov. Ta glas pa se po mnenju save-za more čuti le, če se čuje stališče vse-državnega vinogradniškega kongresa, ki se bo letos vršil 8. oktobra v Beogradu ob priliki razstave vina in sadja (od 5. do 15. oktobra). Referati na tem kongresu bodo v prvi vrsti posvečeni trošarini na vino m trgovini z vinom. Primorski vinogradniki, pa nameravajo s tem v zvezi že 25. ali 2-6. septembra sklicati pokrajinsk* kongres v Splitu. Tudi v organizacijah gostilničarjev ln vinskih trgovcev vlada precejšnja živahnost. Gostilničarji- zahtevajo predvsem pra-včnost pri odmeri bremen, ki so v r -d s točenjem vina; ta pravičnost pa se da doseči po njihovem mnenju samo z obremenitvijo dejansko i®točenih količin, kar pa se da s povečanjem števila kategorij in skupin (pri točilni taksi) le deloma doseči, tudi če bi se te kategorije jn skupine podvojile. Sedanja ureditev trošarinske obremenitve vina in žganja pa je omogočiti a tudi nelojalno konkurenco in šušmarstvo. Zlasti v vinorodnih krajih se skoro rovsod toči vino, nepotrebna in škodljiva konkurenca pa ie nastala tudi' zaradi znatnih razlik, ki veljajo glede trošarinskih taks v mestih in v' okoliških občinah. Pritožbe gostilničarjev glede krivične obremenitve po trošarinski taksi so gotovo upravičene. Gostilničarji, ki stojijo znatne koločine vina, plačajo razmeroma malo, zato pa so tem huje obremenjeni oni gostilničarji, ki le malo iztočijo. V zagrebškem »Jugoslovenskem Lloydu« je te dni objavil finančni svetnik Ante Junčič zanimive številke, ki ilustrirajo to krivično razdelitev bremen. Po objavljenem računu znaša po sedanjem načinu pobiranja trošarinsko breme (za državo in banovino) na 1 liter vina ali žganja pri velikih točilcih le 0.35 do 0.70 Din, pri srednjih točilcih že 1.50 do 2.50 Din na liter, pri najmanj-ših točilcih. to je pri onih, ki le malo potočijo vina, pa se povzpne tudi na 3 in celo 6 Din. Gsi-ješki gostilničarji navajajo med drugim naslednjo primerjavo. Veletočjlec vina, ki po toči mesečno 1 vagon vina ald letno 120.000 1, je prej plačal na leto 180.000 drž. in ban. trošarine (1.50 na liter) sedaj plača sicer najvišjo trošarinsko takso ki ra znaša le 36.000 Din. Dobil je torej od države poMon od 144.000 Din. Ce pa vzamemo lastnika bifeja, ki stoči na leto le 30 hI vina, od katerih je prej plačal 4500 Din trošarine (državne in banovinske) tedaj vidimo, da mora le-ta sedaj plačati v Osijeku 12.000 Din trošarinske takse. Se občutneje pa postaja to breme pri padajočem konsumu vina, ker ni mogoče tro-šarinskega bremena sorazmerno takoj znižat!. Razflika med trošarin skritnl taksami v mestih in na deželi pa povzroča še druge neljube posledice, ker plača točiJec v mestu neprimerno več kakor toč'Jec na deželi. To je danes ejden glavnih vzrokov, zakaj so okoliške občine branijo priključku k mestnim občinam. Značilen je v Sloveniji tudi položaj Maribora. Po trošarinskem zaikonu je Maribor uvrščen v mesta prvega razreda, kjer se plačuje največja troša-rinska taksa, dočim so tam državni uradniki v drugem draginjskem razredu. Glede državnih nameščencev so v I. draginj-ski razred uvrščeni vsi sedeži banovin, poleg tega pa še Zemun in Sušak. Glede trošarinskih dajatev, pa je v prvem razredu le 6 banovinskih sedežev, pač pa je v tem razredu Maribor, ki nima prednosti pri draginjskih dokladah, čeprav je obmejno mesto in so bild premeščeni iz Maribora vsi višji uradi. Nižje trošarinske postavke plačujejo gostilničarji v Splitu, Skopi ju, Nišu, Cetinju, Banjaluki, Zemunu in Suša-ku, čerrav so v teh mestih državni uradniki v prvem draginjskem razrediu. Pravijo budi, da se zaradi sedanjega trošarinskega režima v Mariboru iztoči več vina na neupravičen način (v zvezi s šušmarstvom in tihotapstvom), kakor pa v koncesijoni-ranih obratih. Mariborski gostilničar plača danes v najvišji stopnji skoro 100 odst. več trošarinske takse nego gostilničar v Skoplju in 170 odst več kakor v Banjaluki, kjer ima povsod državno uradništvo višje dohodke. Pri najnižji stopnji pa znaša ta razlika nasproti Skoplju !k Banj?luk! 114 odnosno 200 odstotkov, Hmeli 90—95 Din Žalec, 30. avgusta, o- Ob malo mirnejšem razpoloženju se nakupovanje nadaljuje po nespremenjenih čvrstih cenah. Osnovna cena za dobro blago je 90 Din za za boljšo kakovost pa se plača po 91 in 92 Din in za izbrano blago izjemno tadi do 95 Din. Hmelj srednje kakovosti ee plačuje od 82 Din navzgor. Mirnejše nakupovanja ima vzrok v tem, kar se računa, da se bodo cene vsaj zaenkrat ustalile, dokler se ne razvija trgovina tudi na tujih tržiščih, kjer še nimajo zadosti novega blaga. Kakor znano, se začenja obiranje v n ikaterih nemških okoliših šele v prvem tednu septembra. Celje, 30. avgusta. »Slovenski hmeljar« Je danes izdal posebno izdajo, v kateri pravi med drugim: Obiranje je v glavnem končano. Glede množine ja pridelek precej pi-č?l in prvotna cenitve ne bodo držale: ves pridelek bo najbrž znašal komaj lO.OOn stotov. Kakovost letošnjega hmelja pa je prvovrstna. Pridelali smo nenavadno enakomerno blago, brezhibne zlato - zalene barve in izredno fine in blaga arome. Kupčija se je letos pri obilnem zanimanju za naše prvovrstno blago živahno razvila mnogo prej, kakor navadno, namreč ša preden emo končali obiranje- Prodano je doslej ša prav malo, s predprodajo vred največ 2000 stotov. t. j. komaj 20% letošnjega pridelka. V splošnem ja položaj na vseh tržiščih čvrst in kaže, da h? bodo tako v češkoslovaški kakor v Nemčiji cene še dvignile. Pri nas so se dvignile iznad paritete. Kar pa se cena seveda ne morejo dvigati v neskončnost, so morale zaenkrat nekoliko počakati na sedanjem raz^etju. List objavlja še poseben poziv hmeljarjem, kjer pravi med drugim: Hmeljarji! Dobro 6ie sa držali, okanili ste »e pogabne-ga ponujanja in niste nasedali. Zato pa se je cena tako hitro dvigala in dospela konč no do plota, ki bi ga mi tako radi preskočili. Rili sta možje, pa tudi ostati morate, ee hočeta dobro prodati. Povsod se cene hmelju dvigajo. Zato pa moramo tudi ml naše sedanje cene brezpogojno držati, kar so od dne do dne bolj upravičena. Prodajajte počasi in previdno! Vsaka popustljivost z nase strani bi c-ne pokolebala in pogubno vplivala na nadaljnji razvoj. Vsi do zadnjega moramo trdno stati na stališču: izpod svetovne paritete niti ene kobule našega letošnjega pridelka, pa bomo vsi dobro prodali. Saj pa imamo tudi najbrž vprav mi letos v barvi najlepše blago. Ne pokvarimo si torej zopet cene s prekomerno popustljivostjo in pogubnim ponujanjem, kakor smo storili lansko leto- Zato še enkrat: prodajajte počasi in previdno ter zahtevajte vedno najvišje dnevne cen*! Nižje cenitve letine v žatežkem okolišu. »Lldove Noviny« poročajo 29. avgusta iz žatca, da je že polovica hmeljnlkov obranih, io da obiranje prav naglo napreduje. Pridelek bo proti lanskemu manjši za celih 30 do 35 odstotkov. Sedaj cenijo pridelek le na 70.000 do 75.000 starih stotov (pred enim tednom so cenili letošnji pridelek na 100.000 starih stotov. Op. ur.). LetoSnja doba obiranja Je znatno krajša kakor druga leta, obiralcev pa na pretek tako, da se mnogi vračajo ne da bi dobili dela. Na žate&kem treru Je prav živahno povpraševanje po blagu in so dosegle cene 2500 Kč za 50 kg (110 Din za ke). To je bila danaftnja najvišja cena. obče pa se je plačevalo od 2300 d.0 2400 Kč (101 do 105 Din sa kg). SploSno se pričakuje, da bo p.rodaja Sateškega hmelja prav dobra, k čemer upravlčuje letoSnJi nizki pridelek. Gospodarske vesti r-= Jugoslovensko denarništvo v nemški luči. O priliki posata 35 švabov iz Bačke v Miinchanu objavljajo »Mflnchner Neueste Nachrichten« v Številki od 29. t. m. obširen članek o fugoslovenskem gospodarstvu, ki posrceSa tudi precej pažnje našemu denarništvu ter pravi med drugim: Zakjn o zaščili kmeta od aprila L 1932., ki je bil za krnita signal, da svojih dolgov sploh ne plača, je sedal nekoliko zrahljan, potsm ko je škoda za kreditno gospodarstvo postala preveč očitna. Ena od posledic tega zakona (polig napačnega kratkoročnega financiranja industrije) je ohromelost najvažnejših bank v deželi. Le štiri od najvažnejših bank v Jugoslaviji eo ostale izven moratorija (Vse-obča jugoslovenska bančna družba. Hrvatska banka. Francoeflco - srpska banka in ljubljanski Kreditni zavod), te pa daloma podpira Inozemski kapital. V celoti se je moratorija poslužilo približno 100 bank t okrog 7 milijard hranilnih vlog. Za ta raz voj delajo, zlasti v zagrebških krogih odgovorno predvsem Narodno banko. Dejstvo, fe, da so merodajni krogi dolgo časa zasledovali razvoj, na da bi kai storili in da je menični portfelj Narodne banke močno rni-žan pri hudo kritizirani obrestni meri 7.5 odnosno 9.5*/». Obtok bankovcev }» padel od 5-2 milijarde Din ob koncu 1. 1931. in 4.7 milijarde Din ob koncu 1. 1932. na 4.3 mili jarde Din, pri Sem ar je seveda upoštevati tudi dotok novega kovanega denarja Računsko kritje ni nikoli padlo pod 35 "U, v ostalem pa se da samo ceniti. Dinar je že dalj časa docela stabilen na višini, k! j? oficiielno 28.5% pod stabilizacijsko pariteto. Transferni moratorij za inozemske dolgove j a seda j spremen jen v triletni sporazum z inozemskimi upniki predvojnih ?n povojnih posojil in prinaša v tei dobi državi prihranek na devizah od .1261 milijonov frankov, ker odpade amortizacija in i* tre ba od obresti plačati v devizah le 10'/o. _ I® naše kemične industrije. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastnika d. d. ie predložila v odobritev projekta za povečanje oddelka za proizvodnjo alkaloidov. Združene jugoslov. tvomice acetilena in oksigan-i »Aga - Ruše« d. d. oa bodo uradile v poslopju bivše oljarne (blizu nekdanje cementne tvornlca) na Zidanem mostu tovarno za stisnjen acetilen ali »diseous« plin. Komisijski ogled in obravnava bo za oba projekta 5. septembra na Zidanem mostu. = Sirarska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu obeta bit! posebno pestra. V zadnjih letih je namreč razvilo poleg emendolskega tudi vež drugih panog sirar-stva, kot n. pr. tilsitski, edamski, stiski, »gouda« in dr.igi siri. Vsak obiskovalec jesenskega veleeelma bo imal priliko prepričati sa. da 9e tudi pri nas izdeluje sir, ki v mnogih primerih prav nl5 ne zaostaja za inozemskim- = Veterinarski pouk in veterinarsko literaturo bo obseeal XXI. oddelek > Veterinarska razstave« (od 2. do 11. septembra) na ljubljanskem v«l*seimu. Razstavljene bodo slike živinozdravniških visokih šol. predvsem naše domaFe fakultete v Zagr*-bu. pa tudi vzorno urejenih inozemskih veterinarskih fakultet, veterinarskih zdravil- nic - ambulant itd. — ZlvinozdravniSka književnost bo obsegala poleg priročne veterinarska literatjre, prav posebno tudi naša domače živinozdravniške knjige starejše, novejše in najnovejše dobe, dalje najrazličnejše strokovne liste raznih kulturnih jezikov, spi9e itd. Posebno mesto bo »mela tukaj naša slovenska poljudna knjiga veterinarske vsebine poleg neštavilnih poljudnih živinozdravniških člankov, spisov, beležk, nasvetov in dr. v naših Številnih gospodarskih listih od Bleiweisove dobe do današnjega dne = Likvidacija. V likvidacijo }e prešla Kmetska posojilnica za celjsko okolico, reg. zadruga z o. z. v Celju (prej Lastni dom)- Borze 3o. avgusta. Na ljubljanski borzi je deviza Ne-wyork, ki se je včeraj nekoliko popravila, danes zopet popustila, docim je London nekoliko čvrstejši. Tudi ostale davize notirajo večinoma za malenkost višje. V avstrijskih šilingih ni bilo prometa (v Zagrebu 8.60 zaklj., v Beogradu 8-575 zaklj.). Na zagrebškem efektnem tržišču se Vojna škoda drži na višini zadnjih dni; najprej je bila danes zaključena po 231. pozneje pa po 235 (v Beograd.i po 234, 233). V ostalih državnih papirjih ni bilo zaključkov. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2313.18 — 2324.51, Berlin 1364.30 — 1375.10, Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35 — 1113.85, London 182.86 — 184.46, New York ček 3987.05 do 4014.31, Pariz 224.82 — 225.94, Praga 169.90 — 170.76, Trst 302.13 — 304.53 (premija 28.5%). Zagreb. Amsterdam 2313.18 _ 2324.54, Berlin 1364.30 — 1375.10. Bruselj 800.24 do 804.18. London 182.86-184.46, Milan 298 60 do 304.43. New7ork kabel 3986.06—4036.31, ček 4008.05 — 4014-31, Pariz 224.82—225.94. Curih. Pariz 20.2975. London 16-62, Naw-vork 365. Bruselj 72.20. Milan 27.30. Madrid 43.25. Amsterdam 208.65. Berlin 123.30, Dunaj 56.75. Stockholm 85.75, Oslo 83. Ko-benhavn 73 75. Praga 15.33. Varšava 57 85, Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu-) Beograd 11.56, London 29.20. Milan 47.81, Newvork 638.11, Pariz 35.57. Praga 25.33, Curih 175.15, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 232 dan-, 7°/» investicijsko 49 — 51, 7"/ft Blair 33.75 den., 8®/o Blair 35.50 den., 7®/» Drž. hipotekama banka 48 den., 4°/o agrarne 27 den Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 232 _ 235. za december 233 — 236, 7Vo Investicijsko 48 den., 4% agrarne 26 — 28, 7«/« Blair 33.50 _ 34.50. 8°/o Blair 35-50 do 36.50, 7% Drž. hipotekama banka 48 — 51, 6°/o begluške 35 den.; bančne vrednote: Narodna banka 3450 — 3800. Priv-« agrarna banka 222 — 225; industrijske vrednote: Sokol Pred otvoritvijo Sokolskega doma v Laškem Poleg kraljevega zastopnika se otvoritve udeleži tudi minister dr. Kramer. Laško, 30. a/vgusta. Ob bregu bistre Savinje in ob široki asfaltni cesti, ki veže Laško s Celjem in Zidanim mostom naslonjena na temno ozadje zelenja zdraviliščnega parka, se dviga kakor tempelj zgradba, kjer bo odslej tori-Sče delovanja našega čvrstega ln agilnega laškega Sokola. Dolgo je hrepenel po lastnem domu, zdaj je dokončno ustvarjena njegova želja, prvenstveno po zaslugi ban-skega svetnika in župana g. dr. Frana Roša. Novi Sokolski dom, ki bo v nedeljo slavnostno otvorjen, Je v vsakem pogledu v čast in ponos Laškega in Laščanov, zgradba, ki s svojo klasično umerjenostjo naravne lepote kraja le še povečuje. Relief (sokol s perotm4 v zaletu), ki je vdelan v pročelje zgradbe, priča tudi neinformirane-mu gostu, kakim svrham služi ta impo-zantna zgradba, ki mora vsakemu prišle-cu že takoj pri vhodu v mesto stopiti v oči. Ovalno zaokrožene stopnice te pripeljejo v vežo. s katere stopiš v glavni prostor doma, s parketi tlakovano sokolsko areno, v katero skozi vitka, visoka okna lije svetloba. Na stropu ln ob stenah so vdelane naprave za namestitev telovadnega orodja, na koncu dvorane pa se dviga prostran oder. V dvorani gredo h koncu zadnja dela; mnogo pridnih rok, tudi takih, katerih ročno delo ni njih vsakdanji posel, se giblje, hiti ter doprinaša v veliki požrtvovalnosti svoj delež, da bo delo čim prej gotovo in čim popolnejše dovršeno. Od jutra do večera vidiš tu učitelja br. Benka, ki žrtvuje ves svoj prosti čas, da nadzira razna dela pri zgradbi. Poleg knjižnice, posvetovalnice in drugih potrebnih lokalov Ima dom tudi stanovanje za hišnika. Razni odseki in odbori so Ze več tednov z vso vnemo na delu, da bo dom v nedeljo preskrbljen z vso potrebno opremo ter tudi z vsemi onimi sredstvi, g katerimi se bo postreglo mnogoštevilnim gostom, ki se nam obetajo od vseh strani. Razpoloženje slavnostnega dne pa se bo Se prav posebno povzdignilo z navzočnostjo odposlanca Nj. Vel. kralja in s prisotnostjo pokrovitelja g. ministra dr. Kramerja, Vsa znamenja tudi kažejo, da nam nI treba biti v bojazni aaradi vremenskih ne-prilik in tako bodo dani vsi pogoji, da bo otvoritev potekla v najboljšem razpoloženju; zato pa naj naša narodna Javnost ne zamudi pohiteti v nedeljo v prijazno Laško, ki pričakuje drage goste z odprtimi rokami. P- Sokol na Viču poziva članstvo, ki se namerava udeležiti ptujskih Jubilejnih svečanosti, da se takoj prijavi pri tajniku v Sokolskem domu, najkasneje do jutri zvečer. Vse brate in sestre, pa tudi nečlane vabimo na sestanek dramskega odseka v petek ob 20. Določile se bodo smern;ce za zimsko sezono. Sokol n poziva članstvo, da se najkasneje do jutri prijavi pri br. Kebru na telo-vadišču na Prulah za udeležbo na svečanostih v Ptuju. Prijave se sprejemalo od 19. dalje v društvenem lokalu na Prulah. Sokolska četa v Kozarfah bo Imela prvi javni telovadni nastop v nedeljo 3. septembra ob 15. na vrtu gostilne g. KuSana (pri Dolgem mostu). K prvemu nastopu vsi bratsko vabljeni! Sokolska četa Grahovo, priredi dne 3. septembra svoj 3. javni telovadni nastop. Sačerana Osijek 170 bL, Trbovlje 125 bL, Isis 25 dan. Beograd. Vojna Skoda 234; 233 zaklj., za december 237 den., 7®/« investicijsko 53 bi., 4°/« agrarne 28.50 zaklj., 6°/o begluške 37.10, 36.50 zaklj., 8®/o Blair 35.50 —. 36, 7°/o Blair 34 — 35, 7%> Drž. hipotekama banka 50 bi-, Narodna banka 3600 — 3650, Privil. agrarna banka 227 bL Dunaj. Trboveljska 13 65, Alplne-Montan. 11.30. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za las nespremenjena. Eksekjtivno je bilo kupljenih 375 kob. čevljev jelovih tramov (3/3" — 8/10'), 4 do 12 m, zdravih, tnerkan-tilnih, pravilno te6anih) po 4.25 Din za kub. čevelj franko oddajna postaja. ŽITO + Chicago, 30. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 83-75,- za december 88, za maj 92.25; koruza: za september 48. za december 53.25, za maj 59; rž: za december 75.25, za maj 81.50. + Winnipeg. 30. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 70.25, za december 71.875, za marc 77.125. + Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo 6e (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška. 79/80 kg 167.50 — 170: nova sremska, 78/79 kg 155 — 157.50: koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za sept. 112-50 — 115; moka: baška, »0« iz nove pšenica 320 — 325. banatska 330 do 335. + Novosadska blagovna borza (30. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 66 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, gornjebanateka, baška ladja Dunav 105 — 107-50; baška, okolica Sombor 102.50 — 105; gornjebaška. baška potiska in baška ladja Tisa 107.50 — 110; sremska in slavonska 100 — 102.50; južno-banatska 97.50 — 100. Koruza; baška 62 do 64; sremska, baška, okolica Sombor, banatska 63 — 65; slavonska, baška ladja Sava ali Begej 65 — 67; baška, ladja Tisa ali Dunav 66 — 68. Oves: baški. sremski, slavonski 55 — 57.50- — Ječmen: baški, sremski. poml. 66/67 kg 62.50—65. Moka: baška, banatska »0g< in »Ogg, 207.50—227.50; »2« 187.50 — 207-50; ,5« 167.50 — 187.50; »6« 137.50 _ 157.50: »7« % — 105; »8« 50 do 52.50; banatska, sremska »Og« in »Oge« 197.50 — 212-50: »2« 177.50 _ 192.50; »5« 157.50 — 177.50: »6« 127.50 - 142.50; »7« 00 — 100: »8< 50 — 52.50. Otrobi: baški. sremski 42.50 — 45; banatski 40 _ 42.50 Fižol: baški. sremski 92.50 — 97-50. + Budimpeštanska terminska borza (30. t. m.) Tendenca slaba, promet živahen- Pšenica: za oktober 8.28 — 8.29, za marc 9.32 do 9.33; koruza: za september 6.75, za maj 749 - 7.50. Nastopili bodo vsi domači oddelki od dece do članstva ln oddelki bratskih sosednih društev. Po telovadnem nastopu prosta zabava ob spremljevanju godbe. Vsa bratska društva ln prijatelje Sokolstva bratsko vabimo. — Odbor. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj t— Prašna nadloga. Že nekaj dni muči prebivalstvo neznosen prah, ki ga vzdigu-jejo avtomobili in druga vozila. Ker smo se te nadloge zadnja leta že precej odvadili, jo sedaj tem težje prenašamo. Zakaj škropilni avto ne vozi več? Pri škropilni-ku se je nekaj pokvarilo in mora občina dobiti neke nadomestne dele iz tovarne, potem pa bo zopet vse v redu. t— Prekinjevanje električnega toka. — Zadnje čase se dogaja, da je električni tok večkrat prekinjen ravno v času, ko ga najbolj potrebujejo v različnih obratovalnicah, tako da morajo te večkrat sredi dela prekiniti obratovanje. Zainteresirani žele, naj bi se popravila na omrežju izvršila v času, ko obratovalnice počivajo. Iz Ptuja j— Huda nezgoda se je pripetila včeraj ptujskemu mestnemu blagajniku g. Vinku Rožmarinu, ki se je z motornim kolesom vozil iz Grajeve proti mestu. Po nesrečnem naključju je trčil skupaj z nekim avtomobilom, ki je privozil od nasprotne strani, ter se hudo poškodoval. Avtomobi-list ga je takoj odpeljal v ptujsko bolnišnico. j— Pogreša se že od 24. t. m. 16 letna Simončič Marija, doma iz Zagorja ob Savi, ki je bila zaposlena v Ptuju pri neki modistinji kot učenka. Deklico so videle nekatere priče, ko je na postaji kupovala vozni listek v Zagorje ter pravila ljudem, da se odpelje k staršem. Njeni starši pa so se v nedeljo zglasili v Ptuju na policiji ter pokazali od hčerke pismo, v katerem se poslavlja od staršev in zatrjuje, da gre v Orav«. ★ BREŽICE. 20. t. m. je priredil krški pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet na Gornjem Griču v Krški vasi tekmo koscev. Pred tekmo samo je bil v Krški vasi manifestacljski shod kmetske mladine vsega sreza. Govoril je poleg domačega narodnega poslanca Drmelja Alojzija tudi poslanec g. Urek. Shod sam kakor tudi prireditev sama sta bila za tukajšnje razmere naravnost sijajna. Tekma se je vr-Sila pod pokroviteljstvom poslanca Drmelja, prisostvovali pa so tud! razni drugi ugledni gostje iz Krškega in iz Brežic. Tekmovalo je 20 koscev, ki so bili veseli, da se bo enkrat tudi kmetsko delo ocenilo ter da tudi ostali dobe veselje do domače grude ln kmetskega dela. Celotni uspeh Je bil hvalevreden, sorazmerno so se pokazali vsi, da so res fantje od fare. Prvo nagrado narodnega poslanca Drmelja v znesku 300 Din je prejel Ivšič Miha iz Krške vasi. drugo 200 Din Veličič Vinko lz Drnovega, tretjo 100 Din pa Vovk Vinko iz Leskovca. Poleg tega so razdelili med tekmovalce Se Štiri uteSne nagrade: NalboljSI čas je bil 8.25. za pokositi pa je bilo vsakemu koscu dodeljeno 40 X 5.50 travnika. NafvpPla zasluga za tako krasno uspelo prireditev gre v glavnem vrlemu županu g. Horvatiču Martinu, ki ie vse vodil in se nI ustrašil truda. Po tekmi 1e bllq domača zabava na Malem Griču. Ob zvokih rafhenburške godbe na pihala smo zelo lepo zabavali, želeti bi bilo, dn p« Prihodnje leto ponovi taka lepa prireditev. DOBOVA. Kr. o. Rdečega križa v Dobo- vi priredi v nedeljo ob 15.30 v novi gleda- liški dvorani Igro »Utopljenca«. Lepa dvorana je last podjetnega gostilničarja g. Kramerja. Rdeči križ pa ima tu svoj gledališki oder. Po igri bo prosta zabava združena z licitacijami, šaljivo pošto itd. Sodeluje gasilska godba. Vse prijatelje in obiskovalce lepe Dobove in Catežkih toplic ter vse prijatelje društva Rdečega križa najvljudneje vabimo k številni udeležbi Odbor R. k. šolstvo Naknadno vpisovanje učencev na II. deški osnovni in višji nar. šoli v Ljubljani »Graben« (Cojzova cesta 5) bo v petek, t j. 1. septembra t. L v času od 8. do 12. ure. Starši, ki svojih otrok še niso vpisali, jih naj ta dan zanesljivo in vsi vpišejo; zakaj v ponedeljek, t. j. 4. septembra pričnemo že z rednim poukom. Sv. maša pa bo v soboto, t. j. 2. septembra t 1. ob 8. uri v Trnovem. Starše opozarjamo še posebno na to, da ima šola na »Grabnu« letos I., II. in III. razred višje narodne šole. Ker po drugih ljubljanskih šolah ni II. in III. razreda viš. nar. šole, naj vpišejo na »Grabnu« vse one učence, ki so dovršili I. razred viš. nar. šole (prej 5. razred). Viš. nar. šola je namenjena za one učence, ki ne gredo na meščansko, oziroma srednjo šolo, temveč so namenjeni, da se gredo učit obrta, trgovine itd. Ves pouk je usmerjen tako. da bodo gg. obrtniki z učencem, ki bo dovršil vse štiri razrede viš. nar. šole, gotovo prav zadovoljni in bo učencem obrtno-nadaljeval-na šola samo v veselje in jim bo tem lažje odprla pot k še večji nadaljnji izobrazbi. IIL realna gimnazija v Ljubljani zopet otvorjena. S prosvetnega oddelka banske uprave so nas obvestili, da je III. realna gimnazija v Ljubljani zopet otvorjena. Vpisovanje učencev bo v 1., 2. in 3. razred za vsakega v 3 oddelke, za 4. in 5. razred za vsakega v 2 oddelka, v 6., 7. in 8. razred pa po en oddelek. Vpisovanje na I. in in. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Ker se s prihodnjim šolskim letom zopet otvori III. realna gimnazija, se bo vpisovanje vršilo iste dni, kakor je bilo objavljeno, za oba zavoda ločeno po razporedih, ki visita na deski v avli šolskega poslopja v Vegovi ulici. Vsak učenec se more po prosti izbiri vpisati na I. ali na III. realno gimnazijo. Vpisovanje bo za oba zavoda samo v šolskem poslopju I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici. Vpisovanje na drž. konservatorij v Ljubljani se prične jutri v petek dne 1. septembra. Vpisuje se vsako dopoldne od 9. do 12. ure do 7. septembra v sobi št. 18 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici. Vse podrobnosti v veži zavoda. Sola Glasbene Matice ljubljanske vpisuje v petek, soboto in prihodnji ponedeljek od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Redni pouk se prične dne 7. septembra. Podrobnosti v veži poslopja Glasbene Matice. Na ljubljanski državni manjšinski osnovni šoli z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini bo naknadno vpisovanje dečkov in deklic dne 1. septembra od 11. do 12. ure. — Cojzova c. 5. I. nadstropje, desno. Dne 2. septembra bo začetna šolska maša, 4. septembra redni pouk. Nož v srce Maribor, 30. avgusta. V nedeljo se je pripetil v prelepih Slovenskih goricah zopet divjaški uboj, posledica fantovske objestnosti in nepremišljenosti. Zvečer sttj se vračala od Sv. Lenarta proti domu v Žice posestnikova sinova Maks in Konrad Kegel. Pred Perkovo hišo, ki stoji cb cesti, je pričel nenadoma nanja streljati 211etni posestnikov sin Janez Perko, ki pa k sreči ni nikogar^ zadel. Ko mu je zmanjkalo patron, je pričel podivjani Perko z besedami izzivati oba brata na korajžo. Dočim je ostal Maks Kegel na cesti, se je njegov brat odzval izzivaču in skočil čez plot proti Perku, s katerim se je že v naslednjem trenutku besno spoprijel. Nenadoma pa je kriknil, popustil nasprotnika in se zgrudil mrtev na tla. V prsih mu je ti-Cal do ročaja zaboden nož Janeza Perka, ki mu je prerezal srce in mu končal mlado življenje. Nesrečnežev brat je takoj, ko je spoznal, da v bratu ni več življenja, odhi-tel k orožnikom v Sv. Lenart, ki so uvedli preiskavo in aretirali ubijalca Perka. Na tleh poleg mrtveca so našli okrvavljen kol, s katerim se je pokojnik branil pred Perkom. Perko se skuša zagovarjati s silobranom. Keglovo truplo je bilo po sodni obdukciji pokopano na šentlenartskem pokopališču, ubijalec pa je bil izročen sodišču. ____ Radio Četrtek. 31. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. —■ 19: Radio - orkester. _ 19-30: Gospodinjska ura. — 20: O kugi čebelne zalege. — 20-30: Operne arije poje g. Ado Darian. — 21.15: Večer operetnih pesmi in šlagerjev, poje gdč. Anta Kovačič. — 22: Poročila, radio - orkester. Petek. 1. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče- — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 19: Radio - orkester. — 20: O klanju živali na domu. — 20.30: Prenos iz Beograda. — Vmes napoved časa in poročila. — 22-30: Plošča. BEOGRAD -19: Narodne pesmi. — 19.50: Operne arije. — 21.40: Koncert orkestra- — 22.30: Plašna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.25: Godba na kromatično harmoniko. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Igra. — BRNO 19-25: Slovaški plesi in pesmi. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koneort. — 17.15: Pevski in klavir ski koncert. — 18-35; Simfoničen koncert. — 20.20: Spevoigra. _ 21.50: Rossinijeva glasba na ploščah. — BERLIN 21-10: Koncertni večer iz Hamburga. — Godba za ples. — KONTGSBERG 20.40: Glasbeniki naše doba. — Godba za ples. — MOHL-ACKER 20: Zabaven program. — 21.10: Koncertni večer iz Hamburga. — 2234: Vočni koncert. - BUDIMPEŠTA 1730: Pesmi 6 kitaro. — 18.30: Lahka godba- — 19.30: Pevski večer. — 21: Revija novih plošč. — 22.30: Orkestralen koncert. Iz življenja in sveta Ribica - dokaz zveze med celinami: Geološka uganka — rešena! Malt klen dokazuje Wegenerjevo teorijo Teorija o nekdanji spojenosti Evrope in Amerike in sploh vseh celin je prejela že več dokazov, enega najbolj tehtnih pa daje neznatna ribica, ki je znana pod imenom mali klen (iz družine ciprinodontov). To ribo so našli v sladkih vodah Evrope, Afrike in obeh Amerik, med njene pavrste spada tudi tista gambuzija, ki igra v močvirnih ozemljih Teksasa, Severne Karoline in v novejšem času mnogih drugih delov zemlje velevažno vlogo. Brez te ribice, ki je vsa nora na moskite, bi bila ta ozemlja zaradi nevarnosti malarije namreč enostavno neobljudena. V zadnjem času so pričeli gambuzijo iz Amerike pre- sajati tudi v druga, po moskitih zastrupljena ozemlja sveta. Mali klen pa je važen tudi v nekem drugem oziru. Malo težko bi bilo namreč odgovoriti na vprašanje, ako živi ta klen na omenjenih kontinentih, če t; niso bili nikoli združeni v enoto. Med njimi je cel ocean, ki ga mali klen kot prebivalec sladke vode nikoli ne bi preplaval. Ostane samo ena razlaga: Ljudje so že pred davnim časom spoznali njegovo uporabnost proti komarjem, ki povzročajo malarijo, in so ga presadili s starih kontinentov na novega oziroma narobe. A to bi se bilo moralo izvršiti že davno pred Kolumbovim potovanjem v Ameriko in to je vendarle malo verjetno. Možganski trast brez voditelja Nenaden odstop prof. Moleya Kakor poročajo iz New Torka, je odstopil prof. Raymond Moley, državni podtaj-nik in vodja tako zvanega Rooseveltovega možganskega trusta. Prof. Moley bo vstopil zdaj v podjetje znanega milijonarja Vincenta Astorja ter bo začel izdajati tednik, v katerem se bo zavzemal za svoje politične cilje. Izjavil je, da bo ostal posihmal zvest Roosevelto-vim idealom. Prof. Moley Je stopil v ospredje na londonski konferenci, kjer je zastopal docela nasprotno stališče kakor šef ameriške delegacije Hull, ki je odobraval stališče mednarodnega gospodarstva, dočim se je Moley zavzemal za narodno gospodarstvo. Odnosi med Hullom in Moleyem so bili že dalj časa napeti. Moley, ki je bil poprej profesor za kriminalistiko na kolumbijski univerzi, je bil zaradi tega že pred časom dodeljen pravosodnemu departementu, kjer je proučeval vzroke zločinstev v Zedinjenih državah. Moley je zastopal v pogledu kapitalizma zelo radikalne nazore. Njegov novi delodajalec Astor ni kapitalist reakcionarnega tipa, marveč po svojih idejah in po načinu svojega življenja dovolj, liberalen, da se bosta z Moleyem lahko prenašala. iiaymond M o 1 e y Emigranti v Franciji Po sklenitvi svetovnega miru je postala Francija tista evropska dežela, v katero so se najbolj upirale oči emigrantov, ki jim ni mogla domovina nuditi dovolj zaslužka. Celo Zedinjene države je Francija zasenčila s svojo gmotno blaginjo, ki jo je nudila novim naseljencem. Celokupno število v Franciji zaposlenih inozemcev cenijo na približno 3 milijone. Tako pravi uradna ugotovitev, toda nešte-vilno je ljudi, ki se odtegujejo uradnemu nadzorstvu. Največ emigrantov je sprejela Francija iz slovanskih dežel. Poljska, Rusija in Češkoslovaška so vrgle v Francijo mogočne skupine svojih ljudi, šele v distanci jim sledi Jugoslavija, ki se je, žal, prepozno spomnila na to, da bi svoje delavce na tujem posebno v Nemčiji, pravočasno opozorila na prednosti zaposlitve v Franciji. Tako se je zgodilo, da imajo največje kon-tengente dalavstva v Franciji danes tri imenovane slovanske države. Toda Francija ni zaprla vrat niti drugim, posebno ne Grkom, Afričanom in Azijcem in še danes sprejema, čeprav z utemeljenimi pridržki, vsakogar, ki je pripravljen pošteno delati in si lužiti kruh s pridnostjo svojih zdravih rok. Slišni severni sij Astrofizikalni observatorij v Victoriji (Britska Kolumbija) je nedavno obravnaval vprašanje, če se severni sij resnično sliši, kakor trdijo nekateri opazovalci. V ta namen je zavod poslal vprašalne pole osebam, ki so imele priliko opazovati ta pojav. Prišlo Je 144 odgovorov, ki soglasno pravijo, da je severni sij slišen pojav. Kadar se severni sij pojavlja na nebu, se vselej čujejo neki prasketajoči in pokajoči glasovi. Preselili smo se na Aleksandrovo cesto 7. Za šolsko mladino najprikladnejša oblačila, za dijake in dečke po znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana Po najdbi Amundsenovega letala V Moskvi živeči italijanski general No-bile izjavdja, da je prepričan, da so kosi letala, ki so jih našli ribiči blizu Biernena, deli ponesrečenega »Lathama«. Zadnje Amundsenovo sporočilo je prišlo iz Barent-sovega morja, približno od tam, kjer so našli ostanke letela. Podoba je, da je bila ekspedicija primorana zasilno pristati, pri čemer je prišlo do katastrofe. Odlikovanje Codosa in Rossija Letalo »Joseph Lebrix«, s katerim sta francoska letalca Codos ln Rossi izvoje-vala rekord v nepretrganem poletu na daljavo, je razstavljeno te dni v Parizu. Ogledujejo si ga neštevilne množice. Codos je bil zaradi hrabrega vedenja povišan v podporočnika, Rossi pa je bil imenovan za častnika častne legije. »Obnova" — najnovejši ples Neki Američan je sestavil ples, ld ga Je imenoval na čast predsedniku Booseveltn »Recovery Dance« Zanimivosti iz sodobne Nemčije Kljukasti kriS v Švici V noči od sobote na nedeljo se je v švicarskem kantonu Schaffhausen na švicar-sko-nemški meji primeril nenavaden incident. Nemški obmejni stražniki so v družbi rjavosrajčnikov vpadli na švicarsko ozemlje in prijeli češkoslovaškega državljana Webra, ga pretepli, nato pa ga zavlekli s seboj na nemško ozemlje. Švicarski listi zahtevajo zaradi tega dogodka takojšnje sankcije. Policijski uradniki morajo imeti arijski videz »Deutsche Zeitung« poroča, da~je komisija, ki je pregledovala kandidate za policijske uradnike, polagala posebno paž-njo na to, če so čistega arijskega porekla. Kandidati, ki so bili nearijskega porekla ali ki so tudi samo na zunaj spominjali na nearijsko raso, so bili že vnaprej odklonjeni. Norimberški gostje Letošnjega kongresa narodno socialistične stranke v Norimberku se udeležijo na Hitlerjev poziv tudi mnogi zastopniki inozemskih držav. Častni gostje se bodo vozili s posebnim vlakom, ki bo štel 14 salonskih in spalnih voz. Doslej so prijavili svojo udeležbo zastopniki Bolivije, Estonije, Danske, Egipta, Portugalske, Haitija, republike San Domin-go, Peruja, Bolgarije, Litovske, republike Čile, Perzije, Argentine, Švice, Mehike, Si-ama. Madžarske, Irske. Finske. Grške, Gua-temale, Urugvaja, Afganistana, Brazilije, Nicarague, Kube, Švedske, Norveške. Romunije, Turčije in Italije. Izostali pa bodo delegati Francije. Anglije. Zedinjenih držav, Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Avstrije. Nemci se pripravljajo na vojno! Oddelki nemškega Rdečega križa se marljivo vežbajo za vojno s plini Možganski izvleček kot Možgani —__ tvornica strupa uspavil° Za — dve leti neoddano pismo ječe Posebno sodišče v Vratislavi je obsodilo 60 letnega učitelja tujih jezikov Harryja Diamanta, romunskega državljana, na dve leti ječe. Pri njem so našli v angleškem jeziku napisano pismo, naslovljeno na Fi-lantropsko društvo v New Yorku. Pismo je baie vsebovalo hude žaljivke proti režimu* Diamant je izjavil, da je napisal neodposlano pismo v hudi depresiji. Kljub temu je moral takoj nastopiti odmerjeno kazen. Poskusi lz zadnjega časa kažejo, da so v možganih med drugimi živčne stanice, ki izdelujejo ta čas še neznan uspavalni strup. Mačke, ki so jih uspavali s pernoktonom, so n. pr. ubili in pripravili iz njihovih možganov ekstrakt, ki so ga vbrizgnili drugim mačkam. Te so kmalu potem padle v globoko spanje, iz katerega so se zbudile čez pol ali eno uro, ne da bi kazale kakšne posledice. Isti učinek so dosegli z možganskim ekstraktom iz kuncev, ki so jih uspavali z električnim tokom. Tudi možganski ekstrakti iz živali v zimskem spanju predstavljajo izredno močna uspavila. Neka mačka je spala po Injekciji takšnega ekstrakta n. pr. 35 dni brez pre-stanka, ko se je zbudila, pa je bila takoj sveža in zdrava. Možganski ekstrakti iz živali, ki so bdele, niso pokazali nobenega učinka, prav tako kakor ekstrakti iz vranice, jeter, ščitne žleze in celo iz žleze za zimsko spanje. Zadnji ekstrakti niso vplivali niti tedaj, 6e so izvirali od spečih živali. Gre tedaj za učinek snovi, ld nastaja brez dvoma v možganih samih. Iz česa je ta snov, doslej še niso mogli ugotoviti. Pač pa je znano, da nastaja v človeških možganih brom, ki človeka utrudi in ga dela ponoči zaspanega Zadnji berberski rod podvržen Kakor poročajo vesti iz Pariza, se je Francozom posrečilo podvreči še zadnji berberski rod, ki se je upiral kolonialni vojski. S tem je Francija uspešno zaključila svojo pet in dvajsetletno vojno za Maroko. Hrib Džebel Baddu je bil zadnje uporniško gnezdo. Tam so zdaj zajeli zadnjega voditelja upornega berberskega plemena, Onsa Skountija. Francoski orožniki v Andori Druge je rešil, sebe ni mogel Pri Ardenzl ob Tirenskem morja je te dni neki delavec rešil tri otroke iz morskih valov, ki so jim že grozili s smrtjo. Na nabrežju se je namreč igralo 40 deklic. Nenadoma se je približal visok morski val, ki je udaril z izredno silo na prod in odnesel s seboj tri deklice. Delavec je planil za njimi v valove in jih privlekel na breg, sam pa Je nazadnje tako opešal, da ga je neki val potegnil s seboj, nakar je utonil. Da napravijo konec neumestnim notranje političnim homatijam v Andori, so se Francozi poslužili svoje mednarodno priznane pravice ter so zasedli vsa javna poslopja. Slika kaže poštni urad v liliputanski prestolnici pod francoskim varstvom. Dnevi groze 50 let po silni ognjeniški na Sundskem otočju Pred kratkim je minulo petdeset let, odkar je človeški rod zadela največja vulkanska katastrofa, kar jih pomni zgodovina. Vulkan Krakatau je odprl svoje žrelo ter bljuval lavo in pepel na cvetoče pokrajine ter strašno opustošil naselbine, ki so bile prej podobne raju. Vse velike naravne nesreče, ki jih poznamo iz povestnice, so v primeri s to ognjeniško katastrofo epizodni dogodki. Potres v Lizboni in Ka-rakasu, večkratni izbruhih Vezuva, mesin-ski, chicaški in japonski potres — vse to je v primeri z izbruhom Krakatava pred petdesetimi leti malenkost. Kar se je v dneh 26. in 27. avgusta 18S3 odigravalo v bližini Krakatava, je brez primere. Samo smrtnih žrtev je bilo 40.000, število ljudi, ki so bili poškodovani in pohabljeni, pa je doseglo 100.000. Krakatau, ki leži v ognjeniškem pasu Sundskega otočja, je dvesto let pred tem izbruhom miroval in počival. Po bregovih Sezona gre že h kraju... v Parizu, na višji šoli za telesno vzgojo, ki jo vodi prof. Latarjet, pa se gojenci in gojenke pod vodstvom strokovnega učitelja ob vodnem bazenu vadijo Se vedno neumorno v vseh umetnijah, ki so v zvezi s plavalnim športom. O tem ali onem med njimi bo mogoče svet že v kratkem govoril kot o novem prvaku tega športa. katastrofi in rebrih ognjenika so pasli pastirji svojo živino. Nenadno je planil v ta idilični mir krik groze. Plameni so začeli sukljati nad pokrajino, ognjenik se je zavil v črne oblake. Nihče ni slutil, kaj se pripravlja. Toda lava je v kratkem pokončala cvetoče naselbine. Najhujše pa je bilo 26. avgusta. Začelo se je z detonacijo, ki je uvedla peklenski koncert gorečega podzemlja. Detonacija je bila tako silovita, da so jo slišali na tisoče kilometrov daleč, celo v Avstralijo. Množina kamenja, lave in pepela, ki je tedaj bruhnila iz žrela, je bila tolikšna, da bi lahko pokrila velikanska ozemlja. Silovitost izbruha izpričuje naj-vernejše dejstvo da je zletel pepel do 80 kilometrov visoko v zrak. Še tedne in tedne po tej erupciji je bilo nebo zatemnjeno in jutranja in večerna zora je bila pošastno strahotna. Ob istem času je začelo na Sundskih otokih bruhati šestnajst vulkanov. Morje je divjalo in se vrglo čez bregove ter pomedlo v pičlih treh minutah tri mesta in petdeset vasi z zemskega površja. Tudi šestnajst svetilnikov na zapadnem nabrežju Jave je izginilo v morje, kakor da niso nikoli stali tam. Zaradi razpok, ki so nastale v zemlji, ie vdrla voda iz morja v vulkanska žrela. Žareča lava se je trenutkoma pretvorila v paro, ki je bruhnila nazaj in tedaj je razgnalo ognjenik kakor kupček peska. Spet je pokrilo okolico kamenje, pomešano s silnimi množinami pepela. Kdor se ni pravočasno umaknil, je izgubil glavo. Lava pa, ki se je tedaj zlila iz podzemskega ognjišča, je požgala mesto Samarand, ki je edino še ostalo kolikor toliko ohranjeno. Tri dni in tri noči je trajala ta groza Šele potem je sonce prodrlo skozi oblake. Očividci so obstrmeli nad nepopisnim opustošenjem. Velik del Krakatava je bil uničen, namestu njega se je napravila v morju več sto metrov globoka luknja. Ljudje, živali, rastline so bile pokončane. Ob izlivih rek so plavala trupla mrtvih tigrov, nosorogov, kač in drugih plazilcev In dolgo, silno dolgo je trajalo, dokler so se zabrisali sledovi tega opustošenja in je začelo na razvalinah kliti novo življenje. DOBRO JE, ČE VEŠ.;. da je bilo letos 1. Januarja na svetu 27,813.201 avtomobilov, Katerih prevesno Število ima Amerika, kjer odpade eno vo-| žilo na pet prebivalcev, da ima v Evropi največ avtomobilov Francija, šele na drugem mestu je Anglija, Italija pa pride šele za Kanado in Avstralijo; da je pred kratkim kupil neki človek v birminghamskem muzeju portret, za katerega je plačal 10 Šilingov. Izkazalo se Je, da je ta portret delo slovitega vam Dyka; da se bavi j o v Nemčiji resno z načrtom velikanske ceste, ki pojde od holandske meje skozi Kelmorajn, Frankfurt in Re-gensburg ter Pasovo do avstrijske meje. Cesto bodo imenovali »Nibelunžko cesto«; da bodo v Budimpešti zastrupili 20.000 vrabcev, ld motijo s čivkanjem mir madžarske oligarhije. Natrosili bodo pticam nekaj stotov zastrupljene pšenice, bojijo pa se, da bodo vrabčja trupla ogražala zdravje; da si je Rus Aleksandrov izposloval dovoljenje pri japonski vladi, da začne kopati pri Port Arturju zaklad 12 milijonov zlatih rubljev, ki so jih po njegovi trditvi Rusi zakopali pred predajo trdnjave v Japonske roke; da je obisk jesenskega velesejma v Llp-skem zelo slab in da ugotavljajo celo listi pod režimsko cenzuro, da je popustilo zanimanje za to največjo revijo nemškega gospodarstva. ANEKDOTA Slikarja Leibla je nekoč neka dama, ki se je ponašala s svojim razumevanjem umetnosti, nadlegovala z majnesmiselnej-šimi vprašanji. »Kako slikate prav za prav, iz notranjega nagona ali zgolj iz čistega veselja nad ljudmi in svetom?« ga je vprašala. Leiblu je zasmrdelo. »Ne to ne ono me ne spodbuja,« je odvrnil Leibl, »marveč slikam samo zato, ker od tega živim.« VSAK DAN ENA Sodnik: »že spet ste tu!... Ali vam nisem rekel, da vas ne želim več videti?« Obtoženec: »Da, gospod sodnik, tudi jaz sem to povedal stražniku, pa ni hotel verjeti!« (»Tidens Tegu«). J. H.: Jezero ljubezni 10 Roman Ellen je nedoločno čutila, da mora zamolčati svoje srečanje z mladim človekom; vsekako jo je bilo pa strah zaspati svoj doživljaj Benedettiju. In tako ji je kar odleglo, ko Benedetti ni delj silil vanjo, ampak jo je pokorno odvedel na njeno mesto. »Vidim, miss Black, da želite itd sami. Čutim z vami in se ravnam po vaših željah. Počakal bom, da me spet pokličete.« Nežno in rahlo ji je položil beli plašček okoli ramen. Čutila je lahni, zapeljivi pritisk njegovih rok na tankem, belem volnenem blagu svoje obleke, vonj po njegovih cigaretah in trpki parfum, ki je bil neločljivo združen z njegovo osebnostjo. A ni se smela dati omamiti; zdaj je šlo za to, da premisli čisto drugačne reči. »Da, hvala lepa, signor Benedetti.« Kmalu potem je videla Benedettija najprej z Jelo in nato z drugimi gospodičnami v vrvenju plešočih dvojic. ★ »Nu, otrok, reci že kaj,« je izpodbudljivo rekel Milan Orne, ki je bil pravkar vstal od popo'danskega spanja in prišel do'l. »Zmerom odpiraš usta in jih zapiraš, glasu pa ni slišati od tebe. Kaj je to? Kakšna vprašanja že spet zadajaš usodi?« Smehljaje se je ozrl na Ellen. Krasno dekle je bila! Nikoli si ne bi bil mislil, da more zrasti v Ameriki tako prisrčno in pametno bitje. Posebno še pri njegovem bratrancu John Blacku. Takšne hčerke se nfti sam ne bi bf branil. To M Mk> zanj! Da, da, 6e M se bil takrat oženil z EHenino materjo; a kaj, ko ni bil tiste čase še nihče in se nd upal z besedo na dan. Bratranec John je bil potem utrgal rožo. Kaj hočemo, Je pomislil Milan Črne in si prižgal novo smotko. Konec koncev se človek potolaži za vse, za ljubezen, za razočaranje pri ženi, za sina, ki je bS v vsem tolikanj podoben materi in nd imel niti iskrice Crnetove nature. Ljubeče je otresel pepel s svoje smotke. Hvala Bogu, da so bile vsaj še te tolažnioe na svetu! Ta mah je Ellen iznova odprla usta. »Nu, vendar že,« je menil Mflan Črne, ko je obotavtjaje se Spregovorila. »Pa strogo med nama,« je rekla Ellen. »I seveda, med nama, dete. Katero častno besedo želiš? Malo za dvajset dinarjev ali veliko za petdeset?« »Nikar se ne norčuj, zame so to zelo resne reči.« »Kadar ti bo toliko let, kakor jih je meni, boš že vedela, da je ni tako resne reči, da ne bi prenesla trohice norčevanja. In prav resne reči so tiste, ki jim to najmanj škodi. Ce jim škoda, jih ni nič prida. Torej — poročaj!« In Ellen mu je jela pripovedovati o svojem srečanju z mladim človekom. Med opisovanjem tega dogodka se je nekoliko zamotala, kar drugače ni bilo njena navada. »Le počasii, dekletce. Bil je po tem takem mlad gospod, ln ta mladi gospod je natakar. In ta natakar je prav za prav dfjak. Nu, kaj je to čudnega? Edino, kar bi se zdelo človeku novo, je to, da se ponoči izprehaja v zdraviliškem parku in da začne dobro vzgo" jeno mlado dekle sredi noči pogovor z njim. Vljudno te vprašam, kaj naj jaz storim v tej zadevi?« »Hm, strtček, ne vem. AB ta m3a'Ji človek mi je neprestano na mislih. Kako strašno mora biti igrati natakarja ki prenašati muhe vseh gostov, če imaš glavo polno povsem drugačnih zanimati ! Grozno!« »Življenje je sploh časih grozno, ljuba Ellen. Samo vi mladi ik-veste, kako. Sicer pa, če je fant dobil za počitnice službo v tc; •. hotelu, ima prav ltp zsalužek. S tem sa bo med tečajem že nektv časa pomagal.« »Rada bi vedela, kako tak človek živi,« je strastno rekla Ellen. »Vidiš, stric Milan, to me spet spominja vsega, kar sva govorila zadnje čase. človek iz naših krogov niima nikoli pravega pojma o stiski, ki je na svetu. Gčividno je ljudem strašno težko živeti.« »O, da,« je pokimal Milan Černe. »Ko bomo spet doma, lahko pri priliki pregledaš mojo pošto. Koliko skrbi in nesreče je vmes, ki prosita pomoči! Časih je tega še za trdosrčnega poslovnega človeka preveč. Rad priznam, marsikaj je zlaganega. A če je tudi le desetina resnična, je že dovolj. In vsem ne moreš pomagati, to je najhujše. Prav zdaj, ko beda vsak dan narašča, moraš brzdati svoio radodarnost. Podjetja ne preneso nobene obremenitve več!« »■Tedaj ima Izidor vendarle prav? Pa si ga ondan prt telefonu tako nahrulil.« »Seveda ima prav, Ie to je, da mu ne smem pritrditi, če nočem, da gre zadnji ostanek človekoljubja rakom žvižgat. Po pravici ti povem, da sem edino zato na Bledu, ker si hočem nabrati novih moči za skrb in delo, ki me čakata doma. Beda ie strašna preveč ie tistih, ki bi jim bilo treba pomagati.« »A posameznik?« je vprašala Ellen, ki se je čedalje boJi razvnemala. »Kaj je treba storiti, ako srečaš posameznika — kakršen je i53-l Starejšo kuharico in hišno z dobrimi priporočili — ilčem za Ljubljano, v boljše gospod-in js.tvo. Ugodno in trajno. Platna na og'. oddelek »Jutra« pod šifro »O. L. št. 2294«. 25639-1 Izurjeno šiviljo z« ženske obleke, sprej-ir. m na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2.5678-1 Vzgojiteljico pprfektno v francoskem im c ovenskem jeziku, iSčent k 2 otrokoma, za čas med i. itn 7. uro. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica«. 25606-1 Za gostilno b'izu Ljubljane iščprn pošteno in zanesljivo gospodinjo Oglasiti s« ;e t Realitetni pisarni Grasek, Masarvko-va 12. 2.5683-1 Postrežnico ki zna tudi kuhati. iščem za dopoldanske »re. Naši .-»v pove oglasni oddelek »Jutra«. 25670-1 Gdč. učiteijico iščem k dvema deklicama za popoMne. Naslov pove oglat-mi oddelek »Jutra«. 25709-1 Boljšo deklico marljivo, mlado in si m/pa-tično, za vsa hišna diia, ki ima sposobnost in voljo [Mwiki.g3.ji tudi v Buffetu. :šče inajhna, boljša obiteij Ponudbe e sliko na naslov Jozefi.na Lukič, Virje — drvatska. 25711-1 Natakarica ki položi 1000 Di.n kavcije dobi mesto na Jesenicah v goetll.ni kjer je dnevne-gi prometa nad 10001 vina, od katernga doto; po 25 para od litra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25754-! Prodajalko marljivo in pošteno, dobro szu.rj-eno v trgovini mešanega boga, sprejmem takoj. Istotam sprejmem tudi mlajšo šiviljo d-obro izurjeno v ž iva.n ju perila. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sposobna«. 25735-1 Šoferska šola I. Gaberščik Pl-vSi komisar za šoferske :zpite. Slomškova ulica 6. garaža Stupioa. 25686-4 Oglas trg. značaj« po 1 Din beaeda; t« aa ianj« naslov« ali ca šifro 5 Din. — Oglasi snnialnega »načalg pa vsaka besed« 50 par; z« dajanje naslov« ali sa Šifro p« 3 Din. (fCi »Ljubljanski Zvon« nevezani letniki 1923., 1928., 1929. to 1930. poce n- prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jmtra«. 25266-8 Vajenko »prejme knjigarna Glasbene Matice, Kongresni trg. 25685-44 Mesar, vajenca sprejme Avgust J a k H č, mesar, Velike Lašče. 25672-44 Šolske knjige M I.—IV. gimnazijo, dobro ohranjene k u>p im. — Osebne ali pismene ponudbe na naslov: J. D., Ftlgnerjeva (Skofja) ul. 7, pritličje, desno. 25649-8 Šoferja treznega iin zanesljivega, vešč»ga tovo-nega avtomobila. m'ajšega. sprej-nidii takoj. Ponudbe na podružnico »Jintra« v Celju pod značko »Polten«. 25726-1 Kontoristinjo zmožno nemške in slovenske stenografije ter ame-rikanskega kmjigovodstiva, sprejmem. — Ponudbe na og!ns. odd»'ek »Jutra* r>od mačko »274,1«. 25750-1 Strojno veziljo dobro izvežbano, iščem za takoj. Več se poizve pri t.vrdki Jax in srn. Gospo-svetska cesta štev. 2. 25742-1 Kdor išče mesto pot nika. plača za vsako besedo 50 par; sa da jauje naslov« ali za Šifro 3 Dim. - Kdor sprejema potnike, pla 6a besedo po 1 Din; i z« dajanje naslova ali f za šifro pa 5 Din. (5) | Zastopnika resnega, za Ljubljano i® dravsko banovino išče na novo v p.go-n stavljen cke-portnt mlin v Ba.na.tu. Ponudbe pod »Mlin K-230H« ne Interreklam d. d., Zagreb, Masarjkova ul. 28. 25619-5 Beseda 1 Din; sa d« janje naslova ali n šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukivije, plaža jo vsako besed« 50 par; sa šifro a!i z« dajanje naslova 3 Din. (4) Francoščino in klavir poučuje zopet A. Potočnik dipl. učiteljica, Wolfova ulica 10/11. — Vpiso-vanje dnevno med 10. in 5. uro. 2-5658-4 »Gymnasium« Lazarevičeva 7 (pri Excel-sioru) Beograd, pripravlja dopisnim potom zaposlene v notranjosti, za gimnazi io, po metodi »Samouk«. Šola. Internat, Prospekti brezplačno. 25440-4 G Th. Rctman: Nove nrigode gospoda Oh, kako je bila vrla Minka ponosna! Pri tisti priči je šla k frizerju in si dala napraviti najlepše trajne kodre. »Ali bo Jaka gledal, ko pride drevi pome — ali me bo imel rad!« je mislila sania pii seb: u Duaed«. Oglati eijalnega i na čaja no 50 par beseda. Za da janje naslova alj m Iifro t Din, oziroma 9 Din. (0)1) Damsko kolo naprodaj na Viču — Cesta n« Dobravo štev. 4. 25706-11 Kapital Viaka beaeda 1 Dio: u lajanje naslova ali s« iifro pa 5 Dio. 06) Hranilne knjižice kupuje ln prodaja M. Jankole komand, druiba. Ljubljana Aleksandrova a 4/H rpalač« »Viktorij««). Telefon 3062. 25611-16 Iz hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke rabiim 3300 Din za prenos na drug konto iste banke. Ponudbe z najnižjo ceno na naslov: Serbec, Crmošnjice. 25625-16 2000 Din posojila iSčem. Vrnem v 4 mesecih »o 600 Dim. — Garancija plača in premičnine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vrnen* poSteno«. 25714 16 Zamenjamo branllme knjižice Mestne hranilnice za branil. knjižice Kmeteke posojilnice. ?5.000 Din. Večje ali manjše vioge izravnam-o v go '•orvimi. Ponudbe na oglas, iddelek »Jutra« t Lju-b liani pod »Izravnava«. 25722-16 iT'4 i Vsaka besed« 50 par; I «a iajuje naslova , za šifro p« 3 Din. (Yl Mlajša gospodična dobra gospodinja, vajena vseh hišnih del in kuhanja. želi službo pri samostojnem gospodu ali kjerkoli. Elsa Štor, Krapina, Popove«. 256S2-2 Kot natakarica aH kaj sličnega grem na velesejem. Naslov v ogl. oddelki! »Jutra«. 25702-2 Izučena šivilja 'Hi! mesto pomočnice. aH pa gre tudi kot varuhinja otrok. — Gizela 0'stršek. Trbovlje I, Loke št. 65. 25606-2 Gospodična stara 18 let, želi službo k 2 otrokoma — samo v boljši hiši v Ljubljani. — Na daljna pojasnila p:sme no. Naslov pove og.aeni oddelek »Jutra«. 25712-2 Preglednik poduradnik) fin. k-ontro e v pokoju, z znanjem slov., brv. i.n nemškega jezika, vesten im trezen, išče službo inkaean ta ali kaj »H6nega. — Prevzame udi s:užbo kakega nadzi rate4ja aH kaj primernega Nasl«>v poTe ogl. oddelek »Ji*tna». 25516-2 Mlada gospodična simpatična in štedljivg — šč-e m f^to. Ponudbe pod šifro »Za gospodinjo« na oglasni oddelek »Jutra«. 25646-2 Primorka z dobrimi eipričevald, išče 7«.poslenje pri majhni družini. Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 256612-2 Postrežnica pridna in pošt ena. išče laposlitev trikrat tedensko Potive »e pri gospe Lun ler, Vegoma nI. 8. Iw». 25651-2 Starejša kuharica dobra in varčna gospodinja. išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglas, rvddelek »Jutra« pod »Varčna gospodinja«. 25665-2 Mlado služkinjo prijazno in va-jen-o kuhe za hišna dela išče Vato-vac. Ambrožev trg št. 3, dvorišč«. 25716-2 Prodatn Ogla« Ing. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova aLi sa šifra S Din. — Oglasi socialnega snačaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro p« 8 Din. (6) Pletilni avtomati kompletni, z« nogavice, »godno naprodaj. Pojasnila v pekarni R90-1fl Lep objekt v centru mesta, blizu kolodvora, obstoječ z ve'<:ke dvorane, vrta. raznih skladišč in velikih kleti, primeren za razna podjetja. in 2 stavbni parceli ugodno naprodaj. Valja.k, Maribor — kino »Union«. 25733-20 Tvorniško podjetje v bližini kolodvora, zara-d; bolezni naprodaj proti goto-vini. Ponudbe na o>g!. oddelek »Jutra« pod šifro »Moj dom«. 25755-20 V.redrtdie. ui: t za dajanje naslova ali | za šifro na 5 Din. (33) I Koroške brusnice (Preiselheeren) prvovrstne, dnevno sveže, dobro pak<>-vane, razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzo-vozno Zechner Henrik, tr govec. Libeliče, Koroško. 24744-33 Jagode-sadike finih, debeloplodnih vrtnih sort. 100 komadov 30 Din. 50 kom. 20 Din, proti predplačilu. franko pošilja Matija Ribič, ekonom — Siov. Bistrica. 25661-33 Vsaka beseda l Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (19: Hišico-vilo enodružinsko, z vrtičkom proda Lavrič. Mengeš 135. 25626-20 Lep trg. lokal s postranskimi prostori takoj oddam. Vprašati v pisarni dr. Luckmamna — Ljubljana. Gradišče št 4. 25608 19 Lep lokal in prostor uoleg. oddam za 450 Din mesečno. Naslov pove ogl. •>ddelek »Jutra«. 25757 19 Dva dijaka nižješolca sprejmem v dobro oskrbo. — Pomoč pri učen 'u. Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 25639-22 4 dijake ali dijakinje sprejme uradniška družina v vso oskrbo, v 2 lepo opremljeni sobi z elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25646-22 Dijake «11 druge gospode sprejmem v sobo. — Istotam ee sprejema tudi krpanjo perila in oblek. Hrenova ulica 19/1. 25634-22 V Novem mestu sprejmem dva dijaka (inji) v popolno oskrbo. Na -az-polago klavir, f-anenska in nemška konverzacija. na željo pomoč pri učenju — DernO'VŠek. Novo mesto. Sukijetova štev. 18. 25632-22 Dijake epre:mem v lepo solnčno sobo z dobro hrano in nskrbo. v bližini I. drža-v ne reai. g:mnazije in obrtne šole. po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25633-22 Dva nižješolca le boljših staršev, sprejmem na stanovanje in hrano. Oskrba dobra. — Beethovnova št. 15. desno stopnjišče, III. nadstropje, vrata 14. 25640-22 Dijake sprejme učiteljska družino STrogo nadzorstvo, center, najmodernejši k-nmfort in n:7.ka cena. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25857-22 Rodbina profesorja sprejme dijaka v vso o«kr-bo. Nadzorstvo in pomoč pri študiju, nemška kon-verzacva. klavir in lep vrt. Naslov pove o?'asn; oddelek »Jutra«. 25631-22 Za dijaka :5?em stanovanje z vso oskrbo in nadzonstvom, v dobri družini — najraje v profesorski — v bližini srednje t-ehn. šole v Ljub Ija-ni. Ponudbe na naslov Lekarnar Andersch. Murska Sobota. 25713-2? Lepo stanovanje 2 sob, kabineta in kopalnice takoj oddam mirni stranki na Mirju, Verstov-ikova 9 . 25695-21 Enosob. stanovanje t elektriko, parketom, souporabo vrta in telefona, oddam za 400 Din s 1. oktobrom pri tobačni tova-ni Ogedati med S. in Vi 1-uro. Noskrv v oglasnem oddelku »Jutra«. 2570S-S1 Trisob. stanovanje s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami. v mirni legi I. nadstropja, oddamo takoj. — Pojasni a: Dvorakovo ulica 3. dvorišče — pisarna. 2574il-21 Vsaka beaeda 50 par; za dajanje naslova ali sa šifro 3 Din. (21-a) 2 sobi s kuhinjo sredi mesta, za modni salon. ali sobo, kuhinjo in kabinet iščeta m'ada zakonca brez otrok. — Ponudbe na oglosni oddelek »Jutra« pod »Svetlo 99«. 25601-21/a Sostanovalca sprejmem t pritlično sobo i dvema posteljama. Po Izvp se v trgorini. Boršt nik ov trg 1. 25430-13 Opremljeno sobo za 2 'H>ebi. s posebnim vhodom, parketirano. v vi sokem pritličju oddam s 1. ■septembrom na Mirii: Lepi pot 12. 25629-23 Separirano sobo lepo opremi jemo, po želji s klavirjem oddam - vili pod Rožnikom. Večna pot št. 14. — Telefon v h:5i. 25648-23 Opremljeno sobo s posebn:m vhodom, i 1 a.li 2 posteljama, pri mitnici b":zu tramvaja poceni oddam. Sp. Šiške, ("v-me-tova 31/1-4. 25635-23 Opremljeno sobo oddam dvema giospodoirn v Kiadezna ulici štev. 5. Krakovo. 2.5673-23 Mesečno sobo z 1 ali 2 posteljama, posebnim vhodom in razgledom na ceS'to, oddam na Aleksandrovi cesti št. 7/II levo. 25618-23 Snažno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Nn,?!ov po-ve ogl. oddelek »Jutra«. 25668-23 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo nasproti lice ja. Naslov po>ve ogasni oddelek »Jutra«. 25753-22 Dijaško stanovanje lepo, v sredini mesta, i zajtrkom, pranjem perila, razsvetljavo, kurjavo 'in postrežbo 220 Din mesečno Čevljarska ulica 2/HI — »raven Jurčičevega trga. 25736 2S Dva dijaka sprejmem na stanovanje in vso oskrbo po nizki ceni v zračno sobo v centru mesta. — Franja Koman Cankarjevo nabrežje 7/H. 2373S-22 Dijakinjo viišje srednje šole sprejme dobra družina na stanovanje in hrano. Klavir, vrt in kopalnica na razpolago. Zwifcter, Maribor, Stritarjeva ulica štev. 5/1 25734-23 2 dijakinji sprejmem po nizki ceni v vso oskrbo. Naslov pove '►2lest« oddelek »Jutra«. 25743 22 Staršem v pomoč! Onim, ki iščejo stanovanje za dijake ali dijakinje, daje brezplačne naslove posredovalnica Novotny — Pojasnila v slaščičarni. 25756-22 r/j/"**5 Vsaka beseda 50 par. za dajanj« naslova ali sa iifro 3 Din. (23-a) Sobico išče za takoj guspod. P> nudbe na oglasni Oiidelek »Jutra« pod šifro »Plača 100—150 Din«. 25676-23/a V Celju epre;metn 2 d;iaka v vso oskrbo, v bližini gimnaz-je. Skrbno nadzorstvo. Po moč pri učenju in klavir Nas'ov pri podruž. .Jutra« v Celju 25727 2? Dva dijaka sprejmem na hrano ir *ta novanie. Pozve se v oel oddelku »Jutra«. 25684 2? Separirano sobo s brano ali brez, v centru jiesta iščem samo za sep tember. Ponudbe z naved bo cene na oglasni odde lek »Jut-a« pod značko »Prijatelj«. 25707-23/a Sobo v Ljubljani preprosto, izven centra, s klavirjem, poceni, z okto hrom Iščeta dva dijaka. Haas, Maribor, Sod™ 14 25731-23/a ttJMlUdk (Vsaka beseda I Di.n. j ca dajanje naslona ali ' ta šifro pa S Din. (81) ' Pristopajte k Društvu stanovanjskih na;emnikov Gajeva ulica Nebotičnik Ul. 373 21 Enosob. stanovan»e « prit:kl'n«m: >dd«m. Po jasnila daje hišnica na Domobranski ;est: lit 23. med 8- in 12- uro. 25688-21 Dvosob. stanovanje išče dvočlanska družin Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25677-21/a Enosob. stanovanje v mestu išče, mati e hčerko. Ponudbe na og'nsni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnica«. 25635 23/a Dvosob. stanovanje s kopalnico, v c-entru me-s*a iščem. — Ponudbe na 0-jr'as. oddelek »Jutra« pod šifro »255«. 2,5705-21/a Dvosob. stanovanie v centru mesta iščem. Po nudbe na 0'glasni oddelek »Jutra« pod »Odrasli«. 25748-01/« ujjjTsriTir> Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« «Ji za šifro 3 Ddn. (23) Sobo lepo opremljeno, s separatni vbodom in krasn:m razgledom, pri operi od dam le stalnemu gospodu s 1. septembrom. Knafljeva 13/11. 25007-23 Mesečno sobo ielo veliko in lepo oprem Ijeno. v najlepši legi cen tra r dvema posteljama oddam event. s vso oskrbo le boljšim, stalnim osebam Kopalnica |n telefon na razpolago. Dopise oa iglas. oddelek »Jutra« pod »Udobnost«. 25008-23 Mirno sobo solnčno, z elektriko od-iam 2 uradnicama ali diskoma — Reber štev. 7. 25468-23 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali dijakoma na Miklošičevi eest.i 4/1. levo. 25425-23 Krasno sobo so-lnč-no. prazno ali oprem ljeno, s poseoniim vhodom. 7 minut oddaljeno od univerze, oddam s 1. septembrom-. Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 25otl4-23 Lepo solnčno sobo mirno in zračno, oddam v sredini mesta takoj mirnemu in solidnemu go-~P'du. Naslov pove ogl. iddelek »Jutra«. 25592 23 Solidnega gospoda sprejmem po zmerni cen.: na stanovanje. Naslov v iglasnem oddelku »Jutra«. 25555-23 Opremljeno sobo ; posebnim vhodom, v vili "Idam s 1. septembrom. Vaslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 256i29-23 Sobo lepo opremljeno, oddam v Beethovnovi ulici solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25624-23 Opremljeno sobo oddam gospodični ali gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25745-2-3 Elegantno sobo solnčno in mirno, s sepa-rlranlm vhodom s stop-njišea oddam gospodu. — Na-slo-T v oglasnem oddelku »Jutra«. 257137-23 Lepo sobo z dvema posteljama in vso oskrbo takoj oddam r,a Vliiordansti cesti 1/1. 25749- 23 Komfortno sobo z 2 posteljama, oddam v strogem centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25735-23 Sostanovalko sprejme Jeraj, Kolodvorska ulica 1,1. 2.5740-23 Elegantno sobo oddam 2 gospodičnama na Cankarjevem nabrežju. — Naslov r og'asnem oddelku »Jutra«. ~ 25753-23 Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Uradnica samostojna, želi stikov z iii.tei; gen t om srednjih let. Dopise na podruž. »Jutra« v Celju pod »Generosusc. 256Ž7-2-? Lepo sobo s posebnim vbodom takoj oddam na Taboru št. 6/TI desno. 25674-23 Opremljeno sobo zražno, popolnoma snažno, strogo separirano, oddam boljšemu gospodu v Flori jamski ulici štev. 31IX. 25075-23 Elegantno sobo popolnoma separirano, oddam po zmerni ceni, event. z vso oskrbo na Mirju Marmontova ulica št. 27. 256S0-23 Sobo e posebnim vhodom, oddam 1 ali 2 osebama s hrano ali brez' na Mestnem trgu štev. 17/D, vata 8. 25704-22 Separirano sobo lepo opremljeno, čisto in solnčno, s souporabo kopalnice, v centru mesta oddam 1 ali 2 boljšima gospodoma. Naslov v ogi-oddelku »Jutra«. 2.5642-23 Čedno, zračno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, z vso oskrbo ali brez oddam v sredini mesta. Neslov po-e oglasni oddelek Jutra. 25703-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, parketirano in snažno, s posebnim vhodom im elektriko oddam v Gor u po-vi ulica it. 3TJI. 2563S-23 Opremljeno sobo v strogem centru oddam boljšemu gospodu.. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25715-23 Sobo v centru mesta takoj oddam z vso oskrbo po zmerni ceni. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25718-23 Gospoda sprejmem na stanovanje Ulica na grad štev. 7. 25719-23 Separirano sobo s souporabo kopalnice od dam 2 gospodoma. Novi t.rg štev. l/III, levo. 25720-23 Dve prazni sobi event. 1 opremljeno, s souporaba kopa niče oddam v centru mesta. Naslov v glasnem oddelku »Jutra« 25716-23 Solnčno sobo epo opremljeno in popol "una separirano. z elektr. izsvetliavo. o d i a m za •talno sol dn«mu gospodu a Erjavčevi cesti. Naslov og'asnem oddelku Jutra 25690 23 Sobo lepo opremljeno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro«. 25751-23 Sobo lepo opremljeno, s parke t.om. elektriko in poseb n;m vhodom s stopnjišča. »ddam ob Napoleonovem trgu — Rimska cesta 2, avo, II. nadstr. 2574/7-23 Vsaka beseda 2 Din: sa Oijanje naslova ali šifre pa 5 Din. (25) Tovarnar bi poročil žensko s 25.000 do 50.00!» Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »54«. 25739-25 Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslova aii I ia šifro na 5 Din. (301 I Mojstrica kozmetike Slava Grii, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 15, — vis-a-v.is neboti&nikovih zgradb, neguje po najboljši metodi in se priporoča cen,j. damam. 25570-30 Vsaka besedi 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (26) Harmoniko trivrstm.o, malo rabljeno po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25637-26 Gramofon dobro ohranjen, in 50 lepih plošč, proda Golob Marija, Gallusovo nabrežje St. 29. 25693-26 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (29) Prodamo zelo dobro ohranjeno: sta-bilni parni stroj 75 Ks.; dinamo stroj 2 X 115 V, 68 K\V; dinamo stroj 2 X 120 V. 47 KW, s stikalno napravo in 2 dvovprež-na fijakerska voza z novo usnjeno streho. Zdravilišče Rogaška Slatina. 25620-29 Razno Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Drva in premog pri IV. SCOTJM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2953 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. □□□□□□□□□□□□□D Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Hibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani