Slovenija 
., ,,, ',, ,, 
Turizem časopis za vodenje in trženje v turizmu Letn ik VI/ 54 in 55 November in December 2002 Izdaja Slovenska Turistična Organizacija 
Iz vsebine 
• Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem STO Bojanom Medenom .......................................................... 2. stran 
• Strategija trženja in Program dela STO za leto 2003 - Z novo trženjsko strategijo v novo obdobje ............ 2.- 6. stran 
• Promocijsko - informativna gradiva - Kaj se lahko naučimo iz avstrijskih turističnih brošur ............................ 7. stran 
• Turizem v letu 2002 - inventura - Leto streznitve in novega premešanja kart... ............................................... 8. stran 
• Novosti, trenja in gibanja na emitivnih trgih ....................................................................................... 9. -11. stran 
• Strateška partnerstva - Povezovanje slovenskih receptivnih agencij v obliki strateških partnerstev ........... 12. stran 
• Wellness v svetu in Sloveniji ......................................................................................................................... 13. stran 
• Odnosi z javnostmi v turizmu - (Grobo) trkanje odnosov z javnostmi v turizmu ............................................. 14. stran 
: ;:J~j: ~~r!~~.:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-................................................ .'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.' ............. : ...... ::::·.::::::::::::::::::::::::::::::::::l.'s~~~~n 
Najnovejši globalni trendi, kot jih vidijo IPK 
lnternational, WTO, ETC, TIA, PATA in US DOC* 
Na osnovi več kot pol milijona intervjujev v izvornih 60 državah Evrope, Amerike in Azije je l'.K lnternational skupa! 
s partnerji na Svetovni turistični borzi predstavil najnovejše globalne ~rende, o katerih so predtem .skupaJ 
razpravljali na novembrskem Forumu v Pisi. Eno leto prej je enaka skupina napovedovala e~~ odstot~1 ?.~dec 
mednarodnega turističnega prometa, ase je ta odstotek celo znižal na o,6 odstotne točke. V P1s1 so_za~lJucil~,. ?a 
bomo leta 2002 kljub Baliju, Djerbi in Moskvi zaključili z rastjo v višini eneg_a ods!?tka, ~e v letu 200~ b1 naJ_ belez1l1 2 
do 3 in v letu 2004 3 do 4 odstotno rast. Inventuro leta 2002 po posameznih reg11ah naJdete na osmi strani :urlzf:la, 
nekaj njihovih ugotovitev, ki so bolj ali manj podobni na vseh ključnih trgih po svetu, pa povzemamo v nadalJevanJu: 
+ številne evropske države beležijo porast v domačem turizmu in povečanje potovanj znotraj regij in to z a-vtobusi, 
avtomobili in vlaki. 
+ Popotniki kljub siceršnji preusmeritvi iz zraka na tla vse bolj uporabljajo P?Ceni_letal:kedružbe. •. . 
+ Vse več je individualnih potovanj in direktnih rezervacij. Individualno prilagoJene in le delne paketne poc1tnice 
pridobivajo na račun tradicionalnih "ali inclusive" 
paketnih potovanj. ~ - ._ + Odločitev o tem, ali je destinacija zmagovalec ali 
poraženec, je vse bolj odvisna od njene 
prilagodljivosti in sledenja trendom in zahtevam 
potrošnikov. 
+ Pri odločitvah za destinacijo so v ospredju 
doživetja in ne več toliko določena destinacija in 
produkt. Vse bolj priljubljena so avtentična 
doživetja, ki popotnika pripeljejo v stik z naravo in 
lokalno kulturno dediščino. 
+ Cene so vse bolj ključni element v potovalnih 
odločitvah Evropejcev, kar tudi utemeljujejo 
porasti v cenejših destinacijah, kot so Bolgarija, 
Hrvaška in Slovaška. 
+ Bližnje destinacije še naprej pridobivajo na račun 
bolj oddaljenih, kar je najbolj vidno v 13 
odstotnem padcu v Severni Ameriki. 
+ Še nadalje se veča pomen varnosti. 
+ Narašča uporaba interneta za nakup potovanja. 
+ Učinki so bolj vidni na strani potovalne industrije, 
kjer so mnoge letalske družbe in organizatorji 
potovanj, še posebej ameriški, prizadeti zaradi 
gospodarskih in drugih kriz na nekaterih emitivnih .__.._"'!! 
trgih, poznih rezervacij, tendence po krajšanju · 
potovanj, zmanjševanju stroškov na poslovnih 1111•11!111111111.-r-• 
potovanjih. Gre le za prilagoditev tem trendom, L-_...., ______ _. 
saj povpraševanje še vedno O Staja. svetovna turistična borza letos v znamenju novega razstavišča ExCel, drugo + Najpomembnejši faktor, ki bi naj V prihodnosti teto pa v znamenju zmanjšanja števila poslovnih dni iz štiri na tri? Bitka poteka 
vplival na iniciativni turizem, pa je spreminjajoči med organizatorjem Reed Trave/ Exhibitions in Združenjem predstavnikov 
se demografski profil ključnih izvornih trgov in nacionalnih turističnih organizacij. v osrčju problema so previsoke cene za 
razstavljavce. Združenje je prepričano, da razstavljavci ne bodo prikrajšani 
hitro staranje populacije V Evropi in na japonskem zaradi zmanjšanja razstave za en dan. Temu bi se zagotovo pridružili tudi 
(IPK lnternational bo marca 2003 predstavil slovenski razstavljavci, ki so na WTM-u tretji in četrti dan v precej manjši 
izsledke analiz o vplivih sprememb generacij na zasedbi. 
mednarodni turizem). . • .. • . . 
+ Ob tem se izpostavlja problem naraščajočega prepada med ponudbo in povpraševanJem. Da_nasn11 ~?trosni k t 
vse bolj zahteven, turistični produkti pa mu ne zagotavljajo več zadostne dodane vredn~st1,_ kar _klice po veq1 
pozornosti in inovativnosti v programih in nastanitvenih produktih. Medtem ko .gre za ~ekaJ zacasn_i_h sprem~m?, 
pa ni mogoče spregledati, da gre tudi za strukturne - in prav to bo v ospredJu analiz v nasledn11h dvana1st1h 
mesecih. 
(*mednarodni raziskovalni inštitut !PK lnternational, Svetovna turistična organizacija, Evropska turistična komisija, Združenje 
ameriške potovalne industrije, Pacifiško-azijsko združenj~ . otov t1J~.J.nd1.1/i{!1iJ in Ameriška g_?spo~~ a zb_ornical .. 
•,: •;_~ .. ~ ~ '"' ::.= .... ~~·;.· ~ ... • . ... '• ··· .•• ,., __ :_.. .. ·~-=~~-·-
~ aj je prinesel Slovenski turistični forum in 
kaj bo Turizem v letu 2003 
Prav na dan, ko na tiskarske stroje odhaja zadnja letošnja dvojna, novembrsko-d~cem_brska številka Tur!~m~! se je 
v Novi Gorici ~a pe~em. ~lovens~em turist!čnem forumu zbralo 200 predstavnikov 1z slovens~ega tu~1st1cnega 
nodarstva 1a l 
Na poti k (razmišljanju o) 
Sloveniji kot tržni znamki 
Tokrat se bomo vrteli okoli zadnje čase precej pogosto 
uporabljene besede tržna oziroma bl.ag_ovna znamka. O nje) s~o 
razpravljali na petem Sloven~kem tunst_1.čnem forumu, t? poJ_e~)~ 
aktivno začela uvajati razvojna strategija, na Slovenski tunst1cn1 
organizaciji pa smo jo prenesli tudi v trženjsko strategijo. Oblikovanje 
in vzpostavitev sistema blagovnih zn~mk je t~_ko posta\a -~na 
temeljnih strateških usmeritev v trženju _Slo~e~1Je _ko~ tunst1cne 
destinacije v naslednjem štiriletnem obdobJu, k1 b1 naj pripomoglo k 
uspešnejšemu pozicioniranju, promocijj in trženju sl~venske 
turistične ponudbe. A vrnimo se na zacetek, v samo bistvo te 
usmeritve, problema, ali bolje rečeno izziva. 
Osnovna ugotovitev, ki se nam ob tem ponuja kar sama od 
sebe, je ta, da Slovenija (kot država) ni tržna zna:r,ka. La_hko pa to 
postane. To je bila hkrati uvodna misel v predavanju dr. Mira Klineta 
na Forumu, ki je v nadaljevanju služila kot iztočnica za r?zprav_o na 
okrogli mizi, na kateri so predstavniki Urada Vlade RS za informiran-
je, Gospodarske zbornice Slovenije, medijs~e hiše Delo, ene _izm~d 
lokalnih turističnih organizacij in pa gostitelja Foruma kresali svoje 
poglede na kompleksno temo prepoz~a~nosp in ugleda Slov_~_nije, 
pomena slovenskega turizma za grajenje podobe o Sloven1p, pa 
pomena turizma v Sloveniji in njegovega prispevka v tem procesu ... 
Tako kot lahko brez omahavanja zapišemo, da Slovenija ni 
tržna znamka, velja podobno tudi za njeno prepoznavnost. Slovenija 
ni (dovolj) prepoznavna. S tem se posebej aktivno in pogosto precej 
boleče srečujemo prav mi, ki sooblikujemo slovenski turizem - čeprav 
je prepoznavnost Slovenije še največja prav_ na_tem področj~ - a v t_em 
procesu (k sreči) nikakor. nismo osaml1en1. Ugledna 1n mocna 
slovenska podjetja se pri ~vojem delu soočajo s problemi, ko se 
njihovi gostje pred obiskom igralnice sprašujejo, ali jim ~_odo na 
primer sploh lahko izplačali priigrano milijonsko nagrado, ali JO bodo 
lahko odnesli čez mejo, ali v Sloveniji sploh uporabljajo kreditne 
kratice ali bodo deležni storitve, ki so je vajeni in podobno. Naši 
športni'ki stojijo na stopničkah pod tujo zastavo. Pisemsk~ pošiljk~, 
naslovljene na pomembne vladne uslužbence, po nekaJ _me_sec1h 
romanja po svetu kljub napačno zapisani državi morda le naJdejo pot 
do naslovnika. Prav vsi, pa naj bomo iz turizma, gospodarstva, 
šp.9rta, znanosti, politike, se na svoph yotovanji~: službeni~ ali 
zasebnih, pogosto znajdemo v vlogi učiteljev geografije. Na lestvicah 
Eurobarometra se vedno znova znajdemo nekje pri dnu. Na vladnem 
uradu dnevno pišejo demantije na objave v pogosto z~lo ugled~.ih 
evropskih in svetovnih medijih, ki izvirajo iz nepoznavanja Slovenije. 
Pri vsem tem nam nihče ne more zameriti vprašanja, da je morda 
posredi neznanje ljudi, pogosto tudi novin~rj~~· .. 
Pa vendar moramo pošteno razm1sl1t1, na koga bomo zvalili 
krivdo. So gornji pripetljaji problem drugih? Ali pa morda vendarle 
naš? Prihranili bomo veliko dragocenega časa, če vendar že enkrat 
nehamo jamrati o (pre)majhni prepoznavnosti Slov~nije i~ si 
priznamo, da je to v osnovi naš problem. In seveda ne~aj ~ared1mo, 
da bo temu drugače. Ali pa smo vendar preveč obremenjeni s tem, da 
bi nas morali poznati prav vsi? . . . . •. 
Ane pozabimo, da se mora država poz1c1onirat1 v luc1 ne 
zgolj ene javnosti, temveč vseh. V luči ne ?amo tujih t~rist~v, tefT!več 
tudi politikov, gospodarstvenikov, kulturnikov, športnikov, invest!tor-
jev, znanstvenikov in še bi lahko naštevali. Do vseh teh _de\ežnik~v 
mora biti tudi usmerjena ciljna, profesionalna, kontinuirana in 
intenzivna komunikacija oziroma promocija. Le-to vse prepogosto 
reduciramo zgolj na promocijo skozi turizem. Zagotovo je vzrok za to 
tudi dejstvo, da smo k temu področju pristopili najbolj organizira_no i~ 
profesionalno, čeprav še vedno v premajhnem obsegu - drz~vni 
promocijski budgeti so namreč primerljivi s tržnim komuniciranjem 
na nivoju večjega slovenskega podjetja. 
Tema je izredno kompleksna, rešitev pa rezultat 
dolgotrajnega procesa. Veliko se lahko naučimo iz ne~aj us~e-~nih 
primerov, kjer so od turistične, ali pa izvozne, kulturne, 1nvest1c1Jske 
itd. podobe države prišli do močne nacionalne tržne znamke. Irska, 
Nova Zelandija, Španija ... Pa vendar je poskusov za združitev 
naporov in moči na področju promocije Slovenije kot _drža~e, 
predvsem pa zgolj govorjenja na načeli ravni, v preteklosti že bilo 
nekaj. •. 
A najprej je na ravni države resnično potrebno. dosec1 
zavedanje o pomel}U reševanju tega problema. In. ~ekaJ des~t 
milijonov evrov ... Sele potem bomo lahko nared1l1 naslednJe 
potrebne korake. Od razmišljanja prešli na k~nkr~!no pot večanj_a 
prepoznavnosti in oblikovanja tržne znamke. Pridobili bomo prav vsi. 
Bojan Meden 
Vse se začne (in konča) pri ljudeh 
Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem STO, Bojanom Medenom 
Miša Novak, 111isa.11ovak@slovenia-to11rism.si + 
Za Slovensko turistično organizacijo je sedmo leto 
delovanja. Leto 1996 je takratni Center za promocijo 
turizma Slovenije obeležil z Indeksom 365, za 365 dni 
uspešnega trženja slovenske turistične ponudbe, za kar je 
zahteval 3,65 krat več sredstev kot v prvem letu aktivnosti, 
letošnje leto pa STO z novo Strategijo trženja slovenskega 
turizmq. Vmes se je zgodilo marsikaj, nekaj zakonov pa je 
bolj ali manj natančno zapisalo njeno vlogo in pozicijo. 
Najprej konec avgusta 1998 Zakon o pospeševanju 
turizma, konec letošnjega julija pa nova Strategija 
slovenskega turizma. Kje je STO danes in kam želi priti? 
Že Zakon o pospeševanju turizma je določil naslednjo 
fazo organiziranosti CPTS, v smeri vzpostavitve razvitim 
turističnim državam primerljive oblike nacionalne turistične 
organizacije, vendar pa se je zataknilo pri gradnji osnove 
od spodaj navzgor. Te naloge se je ponovno lotila razvojna 
strategija, mi pa smo to vlogo pri snovanju trženjske 
strategije nadgradili tako, da nam ne bo to zgolj omogo~ilo 
osnovo za učinkovito delovanje na področjih promocije in 
razvijanja podpornih, a ključnih stebrov informacijskega 
sistema in raziskovalno-analitičnega dela. Tu smo namreč 
danes. Zdaj promocijske in trženjske aktivnosti nadgrajuje-
mo z aktivnim razvijanjem prej omenjenih podpornih ste-
brov, za ključni preboj pa v osnovo postavljamo aktivnejšo 
vlogo na področju pospeševanja povezovanja obstoječih in 
spodbujanja razvoja novih perspektivnih produktov. 
Postajamo marketinški, informacijski in analitični turistični 
center države in se pozicioniramo kot osrednja razvojna, 
koordinacijska in povezovalna institucija med zasebno, 
javno in civilno družbo. Cilji so nam jasni, vsi pa se moramo 
zavedati, da je ključ do njihove realizacije v rokah vseh 
malo prej omenjenih treh področij delovanja. 
Lahko bi rekli, da je ena najbolj pogostih besed v 
letošnjem turističnem letu partnerstvo. Kako ga vidite in 
kako ga uresničujete? 
Medtem ko na eni strani posamezna turistična podjetja 
razpolagajo z vse večjo koncentracijo kapacitet, vsebin, 
znanj in moči in vse bolj aktivno določajo temp9 in potek 
dogajanja na turističnem trgu, pa so na drugi strani prav 
povezovanja, združevanja, skupno upravljanje in trženje 
destinacij, povezovanje v podjetniške grozde in druge 
oblike povezav,Jiste, ki najbolj uspešno odgovarjajo 
potrebam današnjega trga. Partnerstvo torej. Partnerstvo 
je že ves čas "filozofija" našega delovanja, partnerski 
pristop pa smo zdaj iz razvojne strategije tudi vgradili v 
naš temelj delovanja in trženjske usmeritve. In kar je izred-
no pomembno, v strategiji in v našem programu za leto 
2003 smo jasno zapisali pravila igre. Na eni strani gre za 
partnerstvo tako s turističnim gospodarstvom kot tudi z 
drugimi akterji pri skupnem načrtovanju vseh promoci-
jskih, trženjskih in drugih aktivnosti STO, na drugi strani 
pa za partnertsvo pri izvajanju le-teh. Tako v samem 
programu dela STO, kot tudi v dodatnih partnerskih 
projektih, ki jih oblikujemo in izvajamo z zainteresiranimi 
partnerji. In korak, ki ga na tem področju delamo na 
novo - oblikovanje strategije ključnih partnerjev. Trženjska 
strategija namreč na osnovi uveljavljenih praks iz tujine v 
slovenski turizem uvaja sistem ključnih partnerjev, s 
katerimi sodelujemo najbolj intenzivno in neposredno, 
le-ti pa podobno funkcijo izvajajo na regionalni, lokalni, 
produktni ali programski ravni. Tukaj nas čaka še res 
veliko dela. Doseči zavedanje vseh partnerjev o prednos-
tih in priložnosti partnerstva. Na tem področju se imamo 
vsekakor kaj naučiti iz tujine. 
Bralci Turizma lahko na naslednjih straneh preberejo 
ključne poudarke trženjske strategije in programa STO za 
naslednje leto. Kako bi povzeli ključne premike in vsebine? 
Ko govorimo o oblikovanju okvirja za učinkovito delo, so 
osnovne formule načelo partnerstva, z jasno definiranimi 
ključnimi in strateškimi partnerji, stalna obojestranska ko-
munikacija ter učinkovita delitev dela in odgovornosti med 
subjekti slovenskega turizma v vladni, zasebni in civilni 
sferi. če pa gledamo iz trženjskega vidika, so to 
koncentracija tržnih aktivnosti na ključnih trgih in tržnih 
nišah, usmerjanje na področja z najbolj razvitim USP, 
povezovanje obstoječih vodilnih produktov in vzpodbu-
janje oblikovanja novih, oblikovanje in uvajanje sistema 
blagovnih znamk, delno preoblikovanje spleta orodij 
tržnega komuniciranja v korist novih medijev, oglaševan-
ja, PR in dogodkov, aktivno sodelovanje z glavnimi orgatJ_i-
Z novo trženjsko strategijo v novo obdobje 
Na Slovenski turistični organizaciji smo drugo polovico leta 2002 posvetili 
oblikovanju novega strateškega, a vendar konkretnega in v prakso usmerjenega 
dokumenta, ki je zakoličil temeljne trženjske usmeritve slovenskega turizma v 
naslednjih štirih letih. 
Kljub temu, da je Strategija trženja slovenskega turizma 
za obdobje od leta 2003 do 2006 nova, jo že pqznate, saj 
smo se njene priprave aktivno lotili skupaj z vartii. Naj vas 
spomnimo na Projektni tim strokovnjakov iz slovenskega 
turističnega gospodarstva (predstavniki posameznih tur-
ističnih področij in produktov), ki je vso poletje aktivno 
sodeloval in usmerjal delo izvajalca, v sredini oktobra pa 
smo strategijo skupaj s Programom dela STO za leto 2003 
z vami usklajevali na šestih delavnicah, prav tako po 
posameznih turističnih področjih, produktih in programih. 
Na novih strateških temeljih v 
leto 2003 
V Program dela STO za leto 2003 smo vsebinsko vpletli 
vse glavne usmeritve Strategije trženja slovenskega 
turima 2003-2006: 
Koncentracija aktivnosti na ključnih trgih in tržnih nišah; 
- Partnerski odnos in partnersko trženje za povečanje 
vpliva in učinka na trgih; 
Usmerjanje na področja z najbolj razvitim USP; 
Oblikovanje sistema blagovnih znamk; 
Konsistentno upravljanje s celostno podobo 
slovenskega turizma; 
Delno preoblikovanje spleta orodij tržnega komuniciran-
ja v korist novih medijev, oglaševanja, PR in dogodkov; 
Aktivno sodelovanje z glavnimi organizatorji potovanji, 
ki v svoje programe vključujejo Slovenijo; 
Povezovanje obstoječih vodilnih produktov in 
vzpodbujanje oblikovanja novih; 
- Na raziskavah temelječ pristop; 
- Nadaljnji intenzivni razvoj informacijskega sistema; 
Stalna in proaktivna komunikacija med STO in 
ključnimi partnerji; 
Razvoj strateškega partnerstva z ostalimi vejami 
gospodarstva in področji javnega življenja; 
Vzpostavitev nove organizacijske strukture. 
Trženjske usmeritve 
Ponudba za zahtevnega gosta, ki temelji na dobrem 
razmerju med kakovostjo in ceno; 
Dobro organizirani vseslovenski produkti in programi 
omogočajo najhitrejšo pot za pozicioniranje Slovenije 
na turističnem zemljevidu; 
Poudarek je na nišnem trženju raznolikih, privlačnih in 
visoko kakovostnih specializiranih ponudb; 
V ospredju so prepoznavna turistična področja, 
medtem ko ostala predstavljajo bogato in raznoliko 
zaledje za produkte in programe. 
zatorji potovanji in nadaljnji intenzivni razvoj informaci-
jskega sistema. če je kdo pričakoval revolucijo v uporabi 
trženjskih orodjih, potem je potrebno povedati, da smo na 
tem področju po kakovosti izvajanja promocijskih in tržen-
jskih aktivnosti že nekaj časa ob boku s konkurenčnimi 
državami, kar pa zagotovo ni mogoče reči za njihovo inten-
zivnost. Na tem področju odločno zaostajamo za vsemi 
primerljivi destinacijami in temu problemu bomo prepros-
to morali nameniti potrebno pozornost. Vsi cilji, tako razvo-
jni kot trženjski, so brez povečanja obsega promocijskih 
aktivnosti in za to potrebnih razvojnih projektov namreč 
neuresničljivi. Ne gre le za problem zaostajanja, temveč 
izgubljanja priložnosti, ki jih ni mogoče nadomestiti. 
Po dogodkih, ki so pretresli globalni turistični trg, se 
vrstijo razne analize in projekcije, kje je svetovni turizem 
danes, kam so usmerjeni tokovi jutri. Kako vidite slovenski 
turizem ob teh velikih spremembah tako na strani ponudbe 
kot tudi povpraševanja? 
če se nam je še včeraj zdelo, da slovenski turizem niso 
oplazili učinki 11 S in podobnih dogodkov, gospodarskih 
kriz, sprememb v obnašanju potrošnikov, novih trendov, 
potem danes zagQtovo ni več tako. Turizem smo vendar 
ena majhna globalna vas. Meja med zmagovalcem in 
poražencem je vse tanjša in neopredeljiva, bistvo je v 
nenehnemu prilagajanju, sledenju trendov, trudu biti 
korak pred drugimi. Trendi, ki ta trenutek poganjajo 
potovalno industrijo, so slovenskemu turizmu res pisani 
na kožo. A za prosperiranje te gospdoarske panoge v 
Sloveniji tudi to ni dovolj. Vse se začne in konča pri ljudeh. 
Tako tistih, ki pišejo zakone, strategije in režejo kolače, 
kot tudi tistih, ki so v vsakodnevnem stiku z gosti. In prav 
tu moramo aktivno nadaljevati in nikakor končati. 
Partnersko sodelovanje 
Razvojna turistična strategija za temelj razvoja postavlja 
partnerski odnos, kjer odgovornost za razvoj turizma 
prevzemajo turistična podjetja in podjetniki, turistična 
območja in lokalne skupnosti, civilna družba ter tudi 
Vlada RS. 
Ta osrednji partnerski odnos smo na STO prenesli tudi v 
trženjsko strategijo in ga globoko vgradili v celoten 
proces načrtovanja, organiziranja in izvajanja promoci-
jskih in trženjskih aktivnosti, tako v osnovnem kot tudi v 
dodatnem partnerskem programu. 
Pri tem nas vodi prizadevanje za vzpostavljanje javnega 
in privatnega partnerstva na lokalni, regionalni in 
nacionalni ravni, saj le-to predstavlja izhodišče za uspešno 
upravljanje, razvoj in trženja posameznih turističnih 
destinacij, produktov in programov. Le z obojestransko 
komunikacijo in združevanjem trženjskih sredstev lahko 
pridemo do želenih rezultatov. 
Ključ so ključni partnerji - Naši partnerji so vsi subjekti 
iz zasebnega, javnega in civilnega področja turizma. 
Trženjska strategija tako na osnovi uveljavljenih praks iz 
tujine v slovenski turizem uvaja sistem ključnih partnerjev, 
s katerimi sodelujemo najbolj intenzivno in neposredno, 
le -ti pa podobno funkcijo izvajajo na regionalni, lokalni, 
produktni ali programski ravni. 
Ključni partnerji, ki morajo biti sposobni organizirati 
svoje člane v prodorno trženjsko silo - tako v 
vsebinskem kot finančnem smislu, so: 
Regije/destinacije, ki so dobro organizirane 
- Produkti, ki zajemajo celotno Slovenijo 
Oblike tržnih programov in združenj ali formalnih 
teles turističnih podjetij za specialistično trženje, ki 
zajemajo celotno Slovenijo 
- Organizatorji potovanj in receptivne agencije, ki 
dajejo poseben poudarek slovenski ponudbi 
Partnerstvo v Program dela STO za leto 2003 -
Partnerstvo v programu STO se nanaša na vsebinsko 
sodelovanje pri načrtovanju aktivnosti ter na izvedbeno, 
kjer partnerji sodelujejo pri posameznih promocijskih 
aktivnostih na kl{učnih trgih Nemčije, Italije in Avstrije. 
Dejanska realizacija na ključnih trgih v okviru programa bo 
odvisna od vsebinske in finančne udeležbe partnerja. 
Slovensko turistično gospodarstvo sodeluje v vseh 
ostalih aktivnostih STO, v sklaldu s sprejetim programom, 
in sicer v oblik[ kotizacij in participacij pri posameznih 
orodjih tržnega komuniciranja (borze, sejmi, promocijsko-
informativni materiali, študijska potovanja, workshopi in 
druge ciljne akcije). · 
In v partnerskih projektih: 
1. Partnerski program pri promociji - Glavna izhodišča do-
datnih partnerskih programov pri promociji izhajajo iz 
strateških trženjskih usmeritev in na delavnicah izraženem 
interesu turističnega gospodarstva. Program je osredo-
točen na perspektivne trge, na ključna trženjska orodja in 
najpomembnejše turistične produkta. 
2. Partnerski projekti v sodelovanju s strateškimi part-
nerji - S ciljem povečanja prepoznavnosti Slovenije kot 
turistične destinacije ter glede na usmeritve trženjske 
strategije in vstopanje v EU STO v letu 2003 v sodelovanju 
s strateškimi partnerji načrtuje skupne projekte priprave 
promocijsko-informativnega gradiva. 
3. Partnersko povezovanje pri razvoju in trženju - STO 
bo v sodelovanju s turističnim gospodarstvom pripravi-
la dokumentacijo projektov razvoja in trženja turističnih 
produktov v obliki povezovanja, s katerimi se bo prijavi-
la na razpis MG. 
Glavni kvalitativni cilj 
slovenskega turizma v letu 2003 
Cilj turistične politike na področju promocije in trženja 
slovenskega turizma (MG, 2002) je povečanje prepoz-
navnosti Slovenije kot zanimive in atraktivne turistične 
destinacije na ključnih trgih. 
STO bo delovala v smeri uresničevanja glavnega cilja z 
izvedbo aktivnosti v okviru Programa dela STO za leto 
2003 in sicer na področju krovne promocije s pomočjo ' 
blagovnih znamk slovenskega turizma in pospeševan- · 
ja trženja turističnih proizvodov nacionalnega pomena, 
na področju raziskav in razvoja ter na področju razvoja 
informacijskega sistema. 
Ostali skupni cilji: 
1. Povečati število tujih nočitev za 4 % glede na leto 2002 
in obdržati število domačih nočitev iz leta 2001 
Ključne aktivnosti STO: 
Koncentracija promocijskih aktivnosti na ključnih trgih; 
- Priprava in izvedba dodatnih partnerskih projektov za 
perspektivne trge. 
2. Povečati potrošnjo na gosta s spodbujanjem razvoja in 
trženja kakovostnih produktov 
Ključne aktivnosti STO: 1 
Tržno komuniciranje s poudarjanjem trženja produktov 
in področij z dobro razvitim USP (M.I.C.E, wellness, casi-
no) in izpostavljanje blagovnih znamk; 
- Zagotavljanje kakovostnih informacij za turiste (promo-
cijsko informativni materiali, projekta ITIS in TIPS); 
Zagotavljanje tržnih informacij turističnemu gospo-
darstvu za oblikovanje in trženje produktov ter za razvoj 
novih kakovostnih integralnih produktov; 
- Zagotavljanje usposabljanja na področju trženja 
produktov. 
3. Povečati konkurenčnost s pospeševanjem managemen-
ta kakovosti in "value for money" principa 
Ključne aktivnosti STO: 
- Zagotavljanje tržnih informacij turističnemu gospo-
darstvu za oblikovanje in trženje produktov, ki 
odražajo "value for money" princip; 
- Zagotavljanje usposabljanja na temo managementa 
kakovosti; 
- Organiziranje in izvedba Turističnega foruma. 
4- Razširiti sezono in omogočiti enakomernejši regionalni 
razvoj in trženje turizma 
Ključne aktivnosti STO: 
- Celovita promocijska kampanja na štirih ključnih trgih 
"Next Exit"; 
- Pospeševanje razvoja in trženja produktov ter 
programov nacionalnega pomena. 
5. Usmerjanje tranzitnih potnikov k slovenskim 
turističnim ponudnikom. 
- Zagotavljanje informacij za turiste (ITIS in TIPS). 
\ , 
TABELA: CILJI ZA LETO 2003 PO DRŽAVAH 
Država 
Nemčija 
Italija 
Avstrija 
Hrvaška 
Velika Britanija 
Madžarska 
Švica 
ZDA in Kanada 
'!Nizoz~mska in Belgija 
Slovenija 
% povečanja 
prenočitev 
glede na leto 2002 
4 
4 
5 
5 
4 
5 
5 
1 
5 
o 
1. Promocija v 2003 
Promocija Slovenije kot privlačne in raznolike turistične 
destinacije ostaja naše glavno področje delovanja. Vse 
bolj pa v ospredju naših promocijskih sporočil splošno 
promocijo zamenjujejo prepoznavna turistična področja, 
tržno zanimivi proizvodi in programi, ne zgolj na ciljnih 
trgih, temveč tudi na tržnih nišah. Poleg tega se težišče 
naših aktivnosti premika iz same promocije k 
aktivnostim konkretnega trženja in pospeševanja 
prodaje. 
Pri tem nas vodi bistvo našega poslanstva. Kot 
podaljšana roka turističnega gospodarstva vse svoje 
promocijske in trženjske napore usmerjamo v 
aktivnosti, s katerimi konkretno pripomoremo k 
uspešnejši prodaji slovenske turistične ponudbe. 
posebni promocijski projekti, 
promocijsko-informativna dejavnost. 
Orodja Ocenjena Plan Indeks 
tržnega realizacija., 2003, 
komuniciranja 2002, v% v% 
Sejmi in borze 38,5 33,7 90 
Oglaševanje 3,8 8,5 227 
Odnosi z javnostmi 11,3 10,4 94 
Pospeševanje prodaje 2 6,8 26,5 101 
Posebne 
oglaševalske akcije 7,8 8,3 109 
Informativni uradi 11,9 12,5 107 
Skupaj 100 100 102 
Na poti k Sloveniji kot blagovni znamki - V letu 2003 
se bo na podlagi razpisa za oblikovanje sistema 
blagovnih znamk začela njegova postopna vgradnja v 
vsa orodja tržnega komuniciranja. 
Krovna blagovna znamka 
Peti • llla..,._ 111„k• / USP 
a.DlltluclJea 
- JULIJSKE ALPE / TNP 
· OBALA IN KRAS 
· LJUBLJANA, MARIBOR , POHORJE IDR. 
:L Pl'Nldld1 
- ZDRAVILIŠČA, MICE, KONG RESI 
· DRUŽINSKE POČITNICE 
· POHODNI ŠTVO "'-
- KOLESARJENJE Č: 
·GOLF . 
· SLOVENSKA OČARLJIVA MESTA 
· PODZEMNE LEPOTE 
- NAVTIČNI TURIZEM 
· KULINARIKA IN VINO 
• TURIZEM NA PODE ŽELJU , IDR. 
Močno na petih ključnih trgih - V osnovnem 
programu STO za leto 2003 bomo aktivnosti 
koncentrirali na pet največjih trgov (Nemčija, 
ZA!ETEK RAZVOJA IN KOMUNICIRANJA TEGA NIVOJA V LETU 2004, PRIPRAVE POTEKAJO V LETU 2003 
Italija, Avstrija, Hrvaška in Slovenija), dodatno pa na trge 
držav Beneluksa, Velike Britanije in Irske, Madžarske, 
Z~in Kanade ter Švice. 
Slovenija je v letu 2001 ustvarila 46,5 % skupnih 
prenočitev, štiri največje. tuje države pa 68,5 % tujih 
prenočitev. Slednjim bo namenjenih 58,3 % promocijskih 
sredstev, 32,9 % bo namenjenih ostalim tujim trgom, kjer 
imamo informativne urade, in Sloveniji 8,8 %. STO ima v 
Avstriji, Nemčiji in Italiji lastna predstavništva, na 
Hrvaškem pa informativni urad. 
Ostali trgi, kjer ima STO informativne urade (Benelux, 
'(etika Britanija in Irska, Madžarska, ZDA in Kanada, 
Svica), so v letu 2001 ustvarili 8,9 % tujih prenočitev 
oziroma skupaj s ključnimi trgi 73 % tujih prenočitev. STO 
bo na teh trgih izvajala aktivnosti v skladu z izvedbenim 
načrtom trženja po državah, vključno s partnerskimi 
programi v Nemčiji, Italiji in Avstriji. 
V Veliki Britaniji in Irski bo STO izvedla še promocijske 
akcije v okviru dodatnega partnerskega programa pri 
promociji, kar bo dogovorjeno s posebno pogodbo s 
strani MG. 
Zastavili smo si tudi aktivnejši nastop na perspektivnih 
trgih (Rusija, Skandinavija, Francija, Izrael, Velika Britani-
ja in Irska), ki pa sodi v okvir dodatnega partnerskega 
programa. V okviru partnerskih aktivnosti bomo izvedli 
tudi dodatne akcije na treh ključnih tujih trgih. 
Ciljno in z optimalnim trženjskim spletom - Skupaj z 
našimi tremi predstavništvi in šestimi informativnimi ura-
di in v tesnem sodelovanju s subjekti slovenske turistične 
organiziranosti smo v skladu z novo trženjsko strategijo 
za leto 2003 pripravili programe tržnega komuniciranja 
po ciljnih državah in orodjih: 
aktivnosti pospeševanja prodaje (workshopi, 
prezentacije, sodelovanje v katalogih organizatorjev 
potovanj, študijska potovanja za organizatorje 
potovanj in druge ciljne akcije), 
borze in sejemski nastopi, 
odnosi z javnostmi, 
oglaševanje, 
~ospeševanje prodaje v 2003 
iztok.altbauer@slovenia-tourism.si + 
Iz sedeža in neposredno na trgih - Oddelek 
pospeševanja prodaje predstavlja skupaj z našimi tremi 
predstavništvi in šestimi informativnimi uradi samo 
središče izvajanja promocijskih in trženjskih aktivnosti za 
uspešnejšo prodajo slovenske turistične ponudbe, le-to 
pa za doseganje celovitosti in večje učinkovitosti akcij 
dopolnjujejo drugi oddelki in orodja trženjskega spleta. 
Aktivno delo s tujimi organizatorji potovanj in potovalni-
mi agenti ter domačimi receptivnimi agencijami si v novi 
trženjski strategiji in programu za leto 2003 še krepi svojo 
vlogo. Tako med najpomembnejšimi orodji pospeševanja 
prodaje ostajajo delavnice in študijska potovanja, 
prezentacije, sodelovanje v katalogih tujih organizatorjev 
potovanj, ta orodja pa dopolnjujemo z udeležbo na hišnih 
sejmih in predstavitvami v obliki cestnih karavan ter 
drugimi ciljnimi akcijami. 
Aktivno z organizatorji potovanj: 
Proaktivno delovanje za uvrščanje Slovenije v nove 
kataloge tujih organizatorjev potovanj in aktivno 
sodelovanje z obstoječimi; 
študijska potovanja za skupine TO & TA v Sloveniji; 
Workshopi v izbranih ciljnih državah; 
Sodelovanje na hišnih sejmih v sodelovanju z 
nekaterimi TO; 
Serija predstavitev prodajqlcem turističnih aranžmajev 
v obliki cestnih karavan na izbranih trgih; 
Sodelovanje z domačimi receptivnimi agencijami pri 
objavah slovenske turistične ponudbe v katalogih 
najbolj zanimivih tujih TO (glede na kriterije, kot so 
število realiziranih prenočitev, število naklade, promo-
cijske aktivnosti v okviru izdaje kataloga, programske 
usmeritve ipd.); 
- Organiziranje Slovenske turisttčne borze (SIW 2003, 
16. do 19. oktober 2003, Terme Catež). 
STO bo izdelala kriterije in opredelila akcije za naziv 
"SPECIALIST ZA SLOVENIJO" za tuje organizatorje 
potovanj. Projekt bomo v letu 2003 začeli izvajati na 
avstrijskem trgu, v celoti pa ga načrtujemo za leto 2004. 
Odnosi z javnostmi in 
oglaševanje v 2003 
majda.dqlenc@slovenia-tourism.si + 
Odnosi z javnostmi postajajo vse pomembnejše 
področje in sestavni del najvišje ravni odločanja v pod-
jetjih, v turistični industriji pa hkrati predstavljajo eno 
ključnih orodij tržnega komuniciranja. Na STO temu 
orodju že od vsega začetka posvečamo veliko pozornost, 
še pose-bej ob dejstvu, da se iz leta v leto soočamo z 
izredno nizkimi sredstvi za oglaševanje. 
Usmerjeno in proaktivno komuniciranje z vsemi 
najpomembnejšimi javnostmi je v samem osrčju našega 
delovanja, tako na tujih kot tudi na domačem trgu. 
V slovenskih ciljnih javnostih si prizadevamo za dobro 
informiranje in transparentnost našega delovanja, ustvar-
janje pozitivnega okolje za razvoj turizma ter delujemo kot 
povezovalni člen med javno, zasebno in civilno družbo. 
Proaktivno delovanje v vseh ključnih javnostih -v tujini 
usmerjamo sporočila predvsem v večanje prepoznavnosti 
Slovenije kot turistične destinacije ter oblikovanje ~in 
utrjevanje zavedanja posamezne destinacije, produkta ali 
programa, aktivno komuniciranje s posameznimi ciljnimi 
javnostmi pa se postavlja ob bok in dopolnjuje s ciljnimi 
akcijami pospeševanja prodaje, oglaševanja, sejemskih 
nastopov ipd. in sicer v obliki: 
študijskih potovanj tujih novinarjev iz ciljnih trgov in v 
skladu s konkretnimi interesi posameznih destinacij, 
programov in podjetij; 
- Rednega posredovanja informacij za javnost o novostih 
v slovenskem turizmu (v treh svetovnih jezikih); 
Novinarskih konferenc in srečanj z novinarji v okviru 
promocijskih nastopov in ciljnih akcij; 
M:. 
Visoko kakovostnega servisa novinarjem v obliki 
informacij in slikovnega gradiva; 
Ciljnega komuniciranja s strateškimi javnostmi. 
Oglaševanju večji poudarek- Res je, da oglaševanje v 
svetovnem turizmu še zdaleč ne dosega ogromnih 
oglaševalskih sredstev posameznih globalnih korporacij, 
pa vendar predstavlja pomembno in nujno potrebno 
orodje za komuniciranje s ciljnimi trgi. Zahteva pronicljivo 
tržno segmentacijo, občutljivo načrtovanje, svežo idejo in 
predvsem velika sredstva. ' 
Tega se zavedamo tudi v slovenskem turizmu, zato smo 
med strateške usmeritve, kot izhajajo iz nove trženjske 
strategije, zapisali, da bomo že v letu 2003 deln~ 
preoblikovali trženjski splet, med drugim tudi v korist 
oglaševanja. 
V letu 2093 tako v promocijskem kolaču oglaševanju 
namenjamo višji delež, usmerili pa ga bomo predvsem v 
ciljno oglaševanje na ključnih trgih. Poleg tega smo si 
skupaj z Uradom Vlade za informiranje zastavili smel 
projekt oglaševanja na CNN. 
Sejmi in borze, prireditve v 2003 
brina.cehovin@slovenia-tourism.si + 
Turistične borzne in sejemske nastope nikakor niso zgolj 
kot izolirani promocijski dogodki, ki se začnejo in končajo 
na samem sejmišču. Tako kot vse razvite turistične države 
tudi na STO gledamo na to komunikacijsko orodje kot na 
en element v kompleksnem trženjskem spletu. 
Sam nastop, še toliko v večjem obsegu primeru 
poslovnega borznega dogodka, se navezuje na aktivno 
delo z organizatorji potovanj, novinarji in drugimi 
poslovnimi partnerji - tako pred, tekom in po samem do-
godku, novinarsko konferenco, oglaševanje, kulinarično 
predstavitev, animacijo na stojnici, povezano v jasno in 
učinkovito celoto. 
Pod marelo na 10 borz in 12 sejmov - Nova trženjska 
strategija v strukturi orodij tržnega komuniciranja v 
določeni meri zmanjšuje obseg sejmov, medtem ko pozi-
cija poslovnih borznih dogodkov ostaja nespremenjena. 
Slovenski turizem se bo v letu 2003 pod krovno blagov-
no znamko in v,Qrganizaciji STO tako predstavil na 10 
najpomembnejših borznih in 12 sejemskih nastopih. 
Ze konec leta 2002 smo aktivno pristopili k oblikovanju 
nove sejemske stojnice, ki bo sledila tako novim smerni-
cam na tem področju kot tudi izhodiščem iz slovenske 
trženjske strategije, poleg tega pa nudila optimalno 
okolje na eni strani za poslovno srečevališče za 
sodelujoča podjetja in na drugi promocijsko info središče 
za splošne javnosti. 
Na sejme tudi partnersko - Na borznih nastopih se bo 
Slovenija predstavila na svoji stojnici in poskrbela za 
celotno obsejemsko dogajanje, slovensko turistično 
gospodarstvo pa sodeluje v obliki participacije za zakup 
prostora oziroma mize. 
Zaradi zmanjšanja števila splošnih sejmov, na katerih 
bo STO pod krovno marelo sodelovala s svojo stojnico in 
izvedla animacijo ter vpis v sejemski katalog, STO nudi 
turističnemu gospodarstvu možnost, da ob osrednji 
slovenski stojnici najamejo produktni prostor v izmeri 
vsaj 9 m2 ter po konkurenčni ceni zagotovi postavitev 
sejemskih elementov v skladu s celostno podobo. 
Za prepoznavnost Slovenije ne zgolj kot turistične 
destinacije - Prepoznavnost dežele se gradi celostno. Z 
dosežki na področju gospodarstva, znanosti , športa, z 
izdelki, s storitvami, politično stabilnostjo, kulturno iden-
titeto, z znanimi osebnostmi, s turistično ponudbo ... 
Skozi uresničevanje našega poslanstva na STO pomem-
bno prispevamo k večanju ugleda Slovenije kot države, 
hkrati pa sodelujemo z drugimi vladnimi organi, državni-
mi in drugimi institucijami in tako aktivno sooblikujemo 
tudi druge promocijske dogodke. 
Pod krovno blagovno znamko slovenskega turizma smo 
neposredno ali posredno prisotni na raznih mednarodnih 
prireditvah in dogodkih v tujini, zelo dobro pa se 
zavedamo tudi pomena odmevnih mednarodnih prired-
itev na domačih tleh. Podpora tako prvim kot slednjim je 
sestavni del našega programa. 
Tržno komuniciranje v Sloveniji 
misa.novak@slovenia-tourism.si. + 
Klju_b prvenstveni usmeritvi krovnih promocijskih in 
trženjskih aktivnosti na tuje trge se Slovenija poleg 
Nemčije, Italije, Avstrije in Hrvaške uvršča med ključne 
trge. Nova trženjska strategija domačemu gostu daje 
pomemben položaj, saj z dobrimi 46 odstotki vseh 
opravljenih prenočitev v letu 2001 in kljub rahlemu trendu 
stagnacije v slovenskem turizmu ustvarja zdravo razmerje. 
Na STO skupaj s slovenskimi turističnimi ponudniki že 
pet let izvajamo aktivnosti pod blagovno znamko "Dobro-
došli doma", s katerimi opozarjamo domačega gosta na 
privlačnost slovenske turistične ponudbe skozi vse leto. 
Skozi te akcije na nacionalnem nivoju v Sloveniji 
ustvarjamo pozitivno okolje za razvoj turizma, slovenskim 
turističnim ponudnikom - še posebej tistim srednjim in 
manjšim pa omogočamo dopolnjevanje in nadgradnjo 
njihovih promocijskih in prodajnih kanalov. 
Nadgradnja produkta tematskih stranskih poti v letu 
2003 - V letu 2002 smo začeli razvijati nov produkt, s 
katerim smo želeli s pomočjo šestih stranskih tematskih 
turističnih poti tuje tranzitne in stacionarne ter domače 
goste opozoriti na raznoliko in privlačno slovensko 
turistično ponudbo. 
Glede na zbrane odzive in raziskave tako med domačimi 
kot tujimi ciljnimi skupinami je bila akcija v poletju 2002 
primeren in odmeven začetek. Hkrati je podala izhodišča 
za nadgradnjo akcije v letu 2003: 
Bolj ciljno usmerjene vsebine glede na posamezne 
ciljne javnosti (prilagoditev za tuje tranzitne potnike ter 
poglobitev vsebine in produkta za domačega gosta); 
- Povezovanje posameznih obstoječih stranskih poti ter 
njihova povezava z drugimi tematskimi potmi; 
- Iskanje novih tržnih in prodajnih kanalov ter pri-
Lagoditev glede na posamezne ciljne skupine; 
- Se povečati uporabno informativno in prodajno 
vrednost vsebine brošur; 
- Okrepiti distribucijske kanale; 
Razviti sistem slovenske kartice, ki bo pomembno 
prispevala k konkretnemu pospeševanju prodaje; 
Zagotoviti vključenost vseh ključnih ponudnikov in 
vzpostaviti skrbnike za posamezno pot; 
Partnerji aktivno sooblikujejo vsebino - Akcija, na 
domačem trgu poznana pod sloganom "NA LEPŠE -
Stranske poti so zapeljivejše od glavnih", tudi v letu 2003 
ostaja osrednja akcija komuniciranja in pospeševanja pro-
daje v Sloveniji, pod imenom "NEXT EXIT - Byways are 
more attractive than highways" pa jo bomo v promocijske 
aktivnosti ciljno vključevali tudi na drugih ključnih trgih. 
Projekt stranskih poti je svoje mesto našel tako v 
razvojni kot v trženjski strategiji. Skozi stranske poti bo 
slovenska turistična ponudba na nacionalnem nivoju 
predstavljena celovito in hkrati najbolj konkretno prodajno. 
Temelj projekta ostaja partnerski pristop, pri čemer si 
STO prizadeva za vključitev vseh ključnih ponudnikov ter 
nekaterih strateških partnerjev. Združevanje sredstev 
poteka na osnovi zakupa oglaševalskega prostora v vod-
niku po stranskih poteh. 
Promocijska-informativna 
gradiva 
lucka.letic@slovenia-tourism.si. + 
Medtem ko elektronski mediji na novo pišejo pravila 
komuniciranja in informiranja, pa le - ta še vedno ostajajo 
iskana v obliki tiskane besede. Promocijsko-informativne 
brošure še posebej v turizmu predstavljajo osnovo za 
privlačen prenos sporočila v besedi in sliki, vse bolj pa jih 
učinkovito dopolnjujejo in nadgrqjujejo interaktivne 
mediji, kot so internet, DVD predstavitve, CD-romi, 
celoviti sistemi informiranja turistov in podobno. 
Preko vseh orodij tržnega komuniciranja na STO v svet 
letno ponesemo milijonske naklade tiskanih in elektron-
skih sporočil. Vsa sledijo celostni podobi krovne blagovne 
znamke slovenskega turizma. 
V skladu z novo trženjsko strategijo nas bo na področju 
oblikovanja nove ~erije tiskanih in elektronskih promoci-
jsko-informativnih gradiv vodil nov sistem blagovnih 
znamk v slovenskem turizmu ter želja po vključevanju bolj 
tržno in prodajno usmerjenih informacij. V pripravi je tudi 
nov vseslovenski turistični portal in v sodelovanju z 
drugimi partnerji na ravni države celovit projekt DVQ pred-
stavitve Slovenije skozi vse segmente njenega delovanja. 
Splošni nivo pod marelo STO - STO oblikuje, izvede in 
financira celotno prvo raven promocijsko-informativne-
ga gradiva, ki na splošni, a vendar konkretni, ravni 
predstavlja slovensko turistično ponudbo, njene 
privlačnosti, produkte, programe in namestitvene 
možnosti: 
- Splošni prospekt Slovenije 
- Splošni prospekt Slovenije za množično delitev 
- Priročnik za organizatorje potovanj in agente 
Turistična karta Slovenije 
Koledar prireditev 
Plakati (izbranih 12 motivov blagovnih znamk) 
Folder 
- V sodelovanju s partnerji 
Hotelski cenik 
Cenik zasebnih sob 
Kampi 
Počitnice na podeželju 
Cenik zdravilišč 
Destinacije, programi in produkti do tretjine - STO 
aktivno sooblikuje in prva tri leta do višine 30 odstotkov 
financira promocijsko-informativnega gradiva, ki 
STRATEGIJA TRŽENJA SLOVENSKEGA TURiZMA7fN· ROGRAM· DE :: 
predstavljajo geografska področja, programe (podzemne 
lepote, družinske počitnice, pohodništvo, kolesarjenje, 
navtični turizem, kulinarika, golf, smučanje, gradovi, 
zgodovinska mesta in jahanje) in produkte (slovenska 
zdravilišča in kongresni turizem). 
Pri tem nas vodi temelj celotnega delovanja - to je 
želijo uporabljati. Drugi, na primer komercialni uporabniki, 
morajo plačati licenčno uporabo, s predhodnim 
dovoljenjem STO. 
2. Raziskave in razvojv 2003 
partnerstvo ter aktivno vzpodbujanje povezovanja Vse trženjske aktivnosti morajo trdno temeljiti na 
obstoječih produktov in vzpodbujanje razvoja novih - in izsledkih raziskovalnega dela in kontinuiranega dela na 
praksa razvitih turističnih držav, kjer posamezne področju razvoja. 
geografske regije, produktne in programske platforme Med ključnimi izzivi._.našega delovanja v letu 2003, 
samostojno obvladujejo to osnovno komunikacijsko usmerjenimi v ustvarjanje dolgoročno uspešnega okolja 
orodje. Po triletnem uvodnem obdobju morajo biti za razvoj turizma kot najpomembnejše gospodarske 
partnerske organizacije sposobne samostojnega orga- dejavnosti, je oblikovanje in vzpostavitev modela 
niziranja in zagotavljanja zadostne podpore s pomočjo sodelovanja s ključnimi in strateškimi partnerji ter 
svojih članov ·in sponzorjev. aktivnejša vloga na področju razvoja produktov. 
Za celovito informiranje turistov v Sloveniji - STO že Cilji na področju raziskav in razvoja v letu 2003: 
nekaj let aktivno ~azvija vseslovenski sistem informiranja - Zagotavljati informacije o turističnem prometu, tržnih 
gostov, ki vstopajo, so v Sloveniji oziroma zapuščajo trendih, priložnostih, konkurenci in razvoju turizma v 
državo, imenovan TiPS (Turistične informacije in promocija slovenskem gospodarstvu, ki predstavljajo informaci-
Slovenije). Ob koncu leta 2002 projekt doživlja ključne jsko podporo za strateško načrtovanje in oblikovanje 
premike, zato bomo v letu 2003 intenzivno nadaljevati z letnih politik turističnih in drugih subjektov na vseh 
uvedbo vseh ključnih elementov sistema: ravneh in področjih delovanja; 
Vse ključne turistične točke bomo opremili z Pridobiti podatke o možnostih razvoja produktov v 
informacijskimi tablami; Sloveniji in o razvoju in trženju produktov v 
Na preostale mejne prehode postavili pozdravna in konkurenčnih državah; 
poslovilna sporočila; Vzpostaviti model sodelovanja s ključnimi in strateškimi 
- Aktivirali lokalne turistične organizacije in društva k "'! partnerji STO v skladu s trženjsko strategijo; 
postavitvi lokalnih TiPS tabel, nabiralnikov ter - Pospeševati trženje celovitih produktov in razvoja novih 
informacijskih kioskov; produktov; 
Ključne turistične točke opremili z informacijskimi kioski - Uveljavljati pomen turizma kot strateške priložnosti 
S podobo TiPS opremili lokalne turistične centre; Slovenije; 
Spodbujali delovanje turističnega telefona in vključitev Dvigniti kakovost na ponudbeni ravni na podlagi 
turističnega radia; analiz skrivnega gosta (Mystery Guest Analysis, MYGA). 
Podelili koncesijo za trženje in intenzivno začeti s Strokovno okrepiti oddelek za raziskave in razvoj. 
trženjem TiPS-a. Na raziskavah temelječ pristop: · 
Celostna podoba slovenskega 
turizma 
marija.rozman@slovenia-tourism.si. + 
S prosto naslikanim raznobarvnim cvetjem kot osnovnim 
simbolom slovenske turistične ponudbe poudarjamo več 
pomembnih vsebin slovenskega turizma: neokrnjena 
narava (cvetje), bogastvo ponudbe in razgibanost 
slovenske dežele (različne barve) ter živahnost, neug-
nanost in svoboda (energične poteze čopiča, likovni motiv, 
ki uhaja iz urejene kvadratne podlage). , 
Krovna podoba slovenskega turizma tudi z novjma 
strategijama ostaja nespremenjena. Še posebej s 
trženjsko strategijo se nadalje krepi njen pomen, saj je za 
učinkovito utrjevanju prepoznavnosti slovenske turistične 
ponudbe ključna prav njena pravilna in konsistentna 
uporaba. 
Po sedmih letih kreativno in vsebinsko učinkovite in 
komunikacijsko sporočilne aplikacije podobe v vsa orodja 
tržnega komuniciranja - od oglaševanja, prezentacij, 
sejemske stojnice pa do vizualizacije v tiskanih in 
elektronskih medijih, pa se spreminja zgolj sistem. 
Slovenska turistična ponudba namreč začenja upravljati z 
blagovnimi znamkami, kjer je v samem vrhu piramidnega 
sistema logotip in simbol slovenskega turizma, medtem 
ko pod-blagovne znamke in letne teme pa tvorijo osnovo. 
Šopek cvetja prav na vsako sporočilo - Za dosegpnje 
prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije iliora 
prav vsako sporočilo (promocijske brošure in publikacije, 
oglasi, plakati in druga promocijsko-informativno-
oglaševalska orodja v celotni slovenski turistični industri-
ji), posredovano z namenom promocije določenega seg-
menta ponudbe, nositi podobo simbol in logotip 
slovenskega turizma. 
STO bo z namenom podpore in promoviranja tega 
načela ponovno izdala tako priročnik kot tudi pravilnik za 
uporabo celostne podobe slovenske turistične ponudbe, 
ki daje natančna in jasna navodila vsem partnerjem, kako 
v posameznih orodjih uporabljati to podobo. 
Podoba pogoj za vključitev v vse trženjske kanale -
STO ne more sodelovati v trženjskih aktivnostih in ne more 
zagotoviti distribucijskih kanalov (prav tako tudi ne skla-
diščenja v svojem Distribucijskem centru) za vse tiste 
brošure, plakate in druga promocijsko-informativna 
gradiva, ki ne bodo vsebovala celostne podobe 
slovenskega turizma in ki ne bodo pravilno sledila 
standardom za njeno uporab.o. 
Uporaba logotipa in simbola slovenskega turizma je 
brezplačna za celotno slovensko turistično industrijo in 
vse uradne slovenske institucije in organizacije, ki ga 
Aktivno bomo pridobivali, analizirali in posredovali 
izsledke tržnih raziskav (WTO, ETC, IPK lnternational in 
drugo); 
- Analizirali gibanja turističnega prometa in promocijske 
aktivnosti v konkurenčnih državah; 
- Pripravili bomo anketo o tujih turistih v Republiki 
Sloveniji še za zimsko sezono; 
- Izdelali analizo slovenskega turizma za preteklo leto 
Nadgl"adili oziroma vzpostavili mehanizme za merjenje 
učinkovitosti promocijskih akcij; 
V sodelovanju s partnerji pripravili projekt za periodično 
revijo STO "Marketing Monitor" 
- Sodelovali pri pripravi turističnih satelitskih računov 
(Tourism Sattelite Accounts); 
Pri tem je še posebej pomembna prav vzpostavitev 
~ urnega posredovanja izsledkov vsem našim ciljnim 
javnostim .in sicer preko časopisa STO za vodenje in 
trženje v tu.rizmu TUR!ZEM, spletnih strani za strokovno 
javnost (BTB) in elektronske pošte in letnega Slovenskega 
turističnega foruma, na katerem bomo skupaj analizirali 
gibanja in aktivnosti preteklega leta in oblikovali 
usmeritve za naprej. 
Razvoj produktov za uspešnejše trženje: 
Ključ do uspešne promocije je tržno usmerjena in visoko 
kakovostna vsebina. Produkt torej. 
STO bo s pomočjo posredovanja znanja in informacij s 
trgov in zagotavljanja strokovne pomoči in organizacijske 
podpore aktivno sodelovala v procesu vzpostavljanja in 
razvijanja učinkovitih destinacij in trženjskih platform. 
Vključili se bomo v pripravo in izvedbo partnerskih 
projektov razvoja in trženja turističnih proizvodov na 
nacionalni ravni v obliki grozdov in drugih oblik 
povezovanja. 
3. Informacijski sistem 2003 
tinkara.pavlovcic@slovenia-tourism.si + 
Izredno dinamična globalna informacijska družba, ki pa v 
turizmu že vendar prehaja njeno nadgradnjo - sanjsko, 
doživljajsko družbo, nam pospešeno narekuje uporabo 
vseh najnovejših orodij elektronskega poslovanja. 
Na STO se zavedamo, da je za uspešno uresničevanje 
promocijske, analitične in informacijske vloge ter za 
podporo odločanju nujna potrebna kakovostna in celostna 
informacijska podpora. 
Informacijski sistem tako predstavlja enega izmed treh 
ključnih področij našega delovanja, skupaj z matičnim 
ministrstvom pa smo že leta 2001 pripravili program razvoja 
integralnega turističnega informacijskega sistema za 
obdobje 2002 do 2003. V ospredju ureditev sistemov in-
formiranja, rezerviranja in odločanja ter vključitev vseh sub-
jektov na področju turizma v enoten sistem informiranja. 
Cilji na področju informacijskega sistema v let 2003: 
- Povečati kakovost in učinkovitost ter uspešnost 
promocije slovenske turistične ponudbe; 
- Zagotoviti kakovostno in ce.[ostno informacijsko 
podporo za odločanje v turizmu na nacionalnem in 
lokalnem nivoju; 
Razviti in vzpostaviti slovenski turistični informacijski 
portal, vključno s spletnimi stranmi za turistično 
gospodarstvo (B2B) ter doseči njihovo lahko 
dostopnost preko ključnih spletnih iskalnikov; 
- Izvesti vzdrževanje in nadgradnjo lokalnega 
turističnega informacijskega sistema (LTIS) in spletnih 
strani Dobrodošli doma (do zagona portala); 
Izvesti javni razpis za sistem podpori odločanja (v letu 
2003) in razviti sistem za podporo odločanju na 
nacionalni in lokalni ravni (v letu 2004); 
- Izvesti študijo obstoječega stanja na področju 
rezervacijskih sistemov; 
Opredeliti in vzpostaviti tehnično in vsebinsko 
skrbništvo portala; 
- Pripraviti novo IT strategijo za obdobje 2004-2005; 
- Urediti interni (STO) informacijski sistem (ureditev 
osnov komunikacijskega modula, postavitev enotne 
strukture shranjevanja dokumentov, postaviti enotno 
grafično podobo dokumentov, poenotiti in razviti 
enotne baze podatkov o poslovnih partnerjih ... ); 
Po potrebi izvesti nadgradnjo obstoječe informacijske 
infrastrukture in nakup licenc; 
Izobraževati turistične subjekte s področja E-poslovanja 
(E-Business Academy). 
Prvi slovenski turistični informacijski portal 
Glavni in težko pričakovani rezultat 1e prvi skupni 
slovenski turistični informacijski portal (TIP), ki bo deloval 
na obstoječem spletnem naslovu www.slovenia-tourism.si, 
ki ga na STO že nekaj let aktivno komuniciramo. 
TIP bo združeval dosedanje znanje in informacijske 
rešitve na področju turizma ter jih nadgradil v sodoben 
spletni portal. Eden glavnih ciljev in pogojev za uspeh so 
zagotovo zadovoljni uporabniki, ki se vedno znova vračajo 
po nove informacije in icfeje. 
Vloga Slovenske turistične organizacije 
STO je krovna nacionalna turistična organizacija za: 
načrtovanje in izvajanje promocije države kot 
turistične destinacije, 
povezovanje obstoječih in pospeševanje razvoja 
novih produktov in programov nacionalnega 
pomena, 
vzpostavljanje integralne turistične informacijske 
infrastrukture in 
- izvajanje razvojno-raziskovalnega dela kot 
podpore za odločanje na vseh ravneh. 
STO je st ična in središčna točka v kompleksn i mreži 
slovenskega turizma, ki razvija koordinacijsko in 
povezovalno vlogo med javno, zasebno in civilno 
družbo. 
STO je marketinški, informacijski in analitični 
turistični center države, ki uporablja vse sodobne 
metode, pristope, orodja in aktivnosti globalnega 
trženja slovenske turistične ponudbe .. 
Delujemo na treh ključnih področjih 
1. Promocija (načrtovanje in izvajanje promocije, 
trženja in pospeševanja prodaje slovenske 
turistične ponudbe). 
2. Raziskave in razvoj (zbiranje, analiziranje in 
posredovanje informacij o turističnem prometu, 
tržn ih trendih, priložnostih, konkurenci in razvoju 
turizma ter spodbujanje povezovanja turistične 
ponudbe in podjetniške inovativnosti turističnih 
ponudnikov). 
3. Informacijski sistem (vzpostavitev in razvoj 
integralnega turističnega informacijskega sistema, z 
namenom podpore vsem področjem delovanja). 
Z jasnim poslanstvom 
Naša naloga je pozicionirati Slovenijo kot turistično 
deželo z jasno in prepoznavno identiteto, z natančno 
določenimi pri merjalnimi in tekmovalnimi prednostmi 
ter tako slovenskemu turizmu konkretno pomagati 
pri trženju slovenske turistične ponudbe. 
M 
.·•~ 
j 
-~.. t"'-" • :I,~ • "'i ~ ... ~,'>t.~.. ~: .... 
NEKAJ -ZA,NIMIVOSTr" iz"TRŽE,NJSKE STRATEGIJE · .. 
SWOT analiza trženja (1) slovenskega 
turizma 
Prednosti 
Celostna podoba slovenskega turizma je privlačna 
in dobro odseva raznolikost dežele; 
- Oglaševalska orodja, ki se uporabljajo, so zelo 
kakovostna; 
- Majhna stopnja administracije med STO in 
turističnim gospodarstvom. 
Slabosti 
Pomanjkanje osnovnega raziskovalnega dela; 
Oglaševanje je večinoma opisno in ne prodajno us-
merjeno - zaradi pomanjkanja učinkovitih in močnih 
tržno usmerjenih organizacij na strani ponudbe (z 
nekaj izjemami); 
- Pomanjkanje specializacije (vsak nudi vse); 
Vsak ponudnik dela na trženjskem področju za sebe 
in je pogosto skeptičen do partnerskih 
modelov; 
Novi načini trženja (e-poslovanje, CRM, dogodki ~ot 
marketinško orodje, plasiranje produktov v filmske 
in TV produkcije, promocijski artikli) so premalo 
razviti; 
Reševanje poizvedb je nezadovoljivo (posebna 
vprašanja niso odgovorjena, ni konkretnih ponudb). 
Priložnosti 
- Napakam klasičnih turističnih držav se je mogoče 
izogniti (preveč administracije in premalo 
trženjskega vpliva); 
- Nova destinacija ima vrednost novice; 
Vstop v EU poveča zavedanje in zanimanje za 
Slovenijo (pa tudi za druge nove države 
članice/konkurenco); 
- Pomembni em.itivni trgi na dosegu (mogoče je 
ciljati individualne goste); 
- Slovenska turistična ponudba vsebuje ponudbo za 
večino ciljnih skupin; 
- Strateška partnerstva z drugimi sektorji (industrija, 
kmetijstvo, kultura in znanost) lahko prinesejo nove 
sinergije v trženju; 
Čezmejne programe je mogoče tržiti v sodelovanju s 
sosednjimi državami in regijami, kar omogoča nov 
način za pridobivanje na mednarodnem ugledu; 
Trženje visoko kakovostnih ponudb za zahtevnejše 
skupine gostov in konsistentna strategija blagovnih 
znamk; 
- Nišni marketing (zaradi raznolikosti ponudbe in 
počitniških možnosti v deželi). 
Nevarnosti 
Stagnacija sredstev za promocijo in trženje na 
nacionalnem nivoju: z obstoječimi sredstv i ni 
mogoče zagotoviti izboljševanje ugleda in zavesti 
za Slovenijo (delež glasu trga ostaja premajhen); 
Neuspeh združiti trženjske napore na vseh ravneh. 
Na ta način ni mogoče doseči močnega učinka. Prag 
vidnosti ni dosežen; 
če trženje v zahtevnejših segmentih, ciljno nišno 
trženje in ustvarjanje prepoznavne podobe blagov-
nih znamk ni uspešno, bo posledica nenehni pritisk 
na cene in pomanjkanje sredstev za investiranje. 
Reševanje povpraševanj v slovenskem 
turizmu ni najboljše 
V okviru priprave Strategije trženja slovenskega 
turizma in analize posameznih orodij tržnega k9munici-
ranja je izvajalec strategije opravil neodvisno _analizo, 
kako v Sloveniji rešujemo povpraševanja po slovenski 
turistični ponudbi. Povzemamo njegove ugotovitve. 
Med analizo je bila opravljena testna poizvedba na 
naslednjih organizacijah: 
- Slovenskem turističnem predstavništvu na Dunaju; 
Na sedežu Slovenske turistične organizacije v 
Ljubljani; 
Na dveh turističnih združenjih; 
- V petih namestitvenih objektih. 
Poizvedba je bila naslednja: 
- Pohodniške počitnice v Sloveniji za družino (starši 
in ena hčerka) med 17. in 31. avgustom 2002; 
- Pričakuje se predlog oziroma ponudba zanimivih in 
privlačnih regij za ta tip počitnic in predlog 
pohodniških poti; J 
Prošnja za prenočitev v hotelu s tremi ali štirimi 
zvezd icami. 
Cilj poizvedbe je bilo ugotoviti: 
- Na kakšen način se odgovarjajo oziroma rešujejo 
tovrstne poizvedbe; 
- čas, ki je potreben za posredovanje odgovora; 
- Vrsta informacij, ki jih odgovor vključuje; 
- Kako uspešno je reševanje povpraševanj po 
konkretnih vrstah aktivnostih (v tem primeru 
pohodništvo); 
če bo oblikovana konkretna ponudba. 
Rezultati ne najbolj ·spodbudni: 
- 6 od 9 poizvedb je bilo odgovorjenih (1 turistična 
organizacija in 2 turisti čna podjetja nista odgovorila); 
- Odgovor, vključno s pošiljko po pošti, je prispel v 7 
dneh (dobro!); 
Turistične organizacije pošiljajo preobsežno .. 
promocijsko gradivo, od katerega je veli k del 
nerelevanten; 
- Materiali (še posebno tisti, ki jih pošljejo tur i stična 
podjetja), so zelo preprosto oblikovani in pogosto 
celo ne vsebujejo dopisnih listov s celostno podobo 
podjetja; 
V priloženem pismu (ki ni vedno vključeno) odgovo-
ra na posebno povpraševanje ni bilo - ponudba 
pohodništva ni omenjena, kljub jasno in konkretno 
oblikovanemu povpraševanju po tem segmentu 
ponudbe; 
Priloženo pismo je včasih napisano na zelo splošen 
način; 
- Odgovori na povpraševanja, ki so naslovljena 
direktno na tu r istična (namestitvena) podjetja, 
včasih ne vsebujejo promoci jskih brošur oziroma 
folderjev (niti od hotela niti od ustrezne turist i čne 
regije) - povpraševanje v resn ici ni ustrezno 
obravnavano; 
- Povpraševanje, naslovljeno na turistične organizaci-
je, ni bilo posredovano ustreznim tu r ističnim 
podjetjem za nadaljnjo obravnavo. 
Zaključek 
Na splošno je reševanje povpraševanja zelo 
nezadovoljivo. Med poizvedbo in rezervac ijo obstaja 
velik prepad, zaradi česar trženjski napori ne morejo 
rezultirati v konkretni prodajni aktivnosti. 
Primer odličnih 
benchmarkov za 
produktna združenja 
V novi trženjski strategiji se vse bolj izpotavlja pomen 
kakovostnega produkta in njihovega povezovanja v 
produktne platforme oziroma združenja. Nekaj dobrih 
primerov ('Benchmarks') za produktne platforme 
(produkti, ki so zastopani po vsej Sloveniji) je mogoče 
najti v Sloveniji (zdravilišča, igralnice), še posebej pa je 
to področje dobro razvito v sosednji Avstriji. 
V Avstriji delujejo počitniški specialisti - t.i. 
'Urlaubsspezialisten': obstaja 18 skupin, ki večinoma 
povezujejo hotele, pa tudi golf klube, vinarje in vasi po 
vsej Avstriji. Ta združenja izredno uspešno izvajajo 
trženjske aktivnosti za posebne interesne skupine v 
glavnih turističnih področjih Avstrije, podpira pa jih 
Avstrijska nacionalna turistična organizacija (ANTO) . 
18 skupin je naslednjih: 
Austriche Pro France - Avstrija za Francoze 
Waves and Tracks in Austria - Valovi in steze v Avstriji 
- Family Apartments in Austria - Družinski apartmaji v 
Avstriji 
- Fishing Ground Austria - Ribolov v Avstrij i 
Golf in Austria - Golf v Avstriji 
- Hotels & Casinos Austria - Hoteli in casinoji Avstrije 
Children Hotels in Austria - Otroški hoteli v Avstriji 
Austria 's Small Historical Towns - Avstrijska majhna 
zgodovinska mesta ' 
Country-Style Holidays in Austria - Počitnice na 
avstrijskem podeželju 
Winterworld Austria - Zimski svet Avstrije 
L'Austria per l'ltalia -Avstrija za Italijane 
Mountain Bike Holidays - Gorsko-kolesarske počitnice 
Multitennis Austria - Multitenis v Avstriji 
Austria's Hiking•.,Villages - Pohodništvo po avstrijskih 
vaseh ~ 
- Horseback Riding in Austria - Jahanje v Avstriji 
Slim & Beautiful in Austria - Lepa in vitka 
Farm Holidays in Austria - Počitnice na turističnih 
kmetijah v Avstriji 
- Vinoveritas Austria - V vinu je resnica 
Drug način za organiziranje učinkovitih in tržnih 
produktnih platform je združevanje v tematske 
turistične poti, kot so na primer "vinske poti", 
"zgodovinske poti po gradovih in dvorcih", "kolesarske 
steze« in "pohodniške poti", in povezovanje v 
programe, ki vključuJ ejo oziroma povezujejo ponudbo 
različnih turističnih centrov (t.i. "twin/multi center 
holidays"). 
Uspešne primere za primerjavo je prav tako mogoče 
najti v Avstriji: "Kolesarska pot ob Donavi" 
('Donauradweg') in "Kolesarska pot ob Innu" 
('lnnradwef) v Zgornji Avstriji in "Južnoštajerska vinska 
pot" na Stajerskem ('Sudsteirische Weinstrasse'). 
Vzdolž teh tematskih poti je mogoče narediti rezervacije 
od enega hotela do drugega (ki so člani), za kolesarjenje 
urediti prevoz prtljage itd. 
Turistične poti, ki segajo čez mejo (kot na primer 
kolesarska pot med Avstrijo in Slovenijo ali pohodniška 
pot z začetkom v Nassfeldu in ki pokriva tudi Furlanijo in 
Triglavski narodni park), so izredno privlačne tako za 
splošno publiko kot tudi za medije. 
Poti za razvoj tega področja išče tudi Strategija trženja 
Slovenskega turizma. STO bo natančno in temeljito 
analizirala nekatere 
izmed teh benc-
markov, organizirala 
študijska potovanja 
za potencialne slo-
venske partnerje in 
povabila vodjo krovne 
organizacije avstri-
jskih počitniških spe-
cialistov na delavnico 
za slovensko turis-
tično gospodarstvo 
(njihove internetne 
strani je mogoče najti 
preko povezave iz 
uradnih strani ANTO 
www.austria-
tourism.at). 
Kaj se lahko naučimo iz avstrijskih 
turističnih brošur? 
Peter Verdnik, verdnik.peter@siol.net + 
Turistične brošure so kljub zmagovitemu pohodu svetovnega spleta še vedno 
ostajajo eno najpomembnejših orodij tržnega komuniciranja v turizmu. V okviru 
letošnje raziskave avstrijskega turističnega trga smo ugotavljali, po kakšnih 
brošurah najraje segajo avstrijski turisti. Med drugim smo analizirali najaktualnejše 
avstrijske turistične brošure in povlekli nekaj vzporednic, ki bi jih kazalo upoštevati 
pri nadaljnji promociji slovenske turistične ponudbe. 
Avstrijski gostje povprašujejo po brošurah, v katerih 
lahko dobijo vse informacije na enem mestu. Ne marajo 
namreč brskanja po petih različnih brošurah, telefoniranja 
in pošiljanja elektronske pošte, da bi končno sestavili 
celovito informacijo o privlačnosti, prikazani v tako 
imenovani imidž brošuri. Avstrijska nacionalna turistična 
organizacija Osterreich Werbung zato v vsako turistično 
brošuro vključi ponudnike namestitev, tako hotele kot 
tudi zasebnike, njihove naslove, telefonske številke in 
cene, ki niso le informativne, ampak predstavljajo 
konkretno, veljavno ponudbo. Cene ponekod vključujejo 
tudi dodatne storitve in se v ponudbi navezujejo na 
osnovno vsebino turistične brošure. Da zmanjšajo stroške 
brošur, jih tiskajo na tanjši in manj kakovosten papir. Na 
ta način vsako leto izdajo nov katalog, z novo, 
izpopolnjeno ponudbo in seveda novimi cenami. 
Pa si poglejmo nekaj dobrih 
avstrijskih primerov 
Za "turistične" in gorske kolesarje - Kolesarske poti 
so v Avstriji vedno bolj popularne in tudi število 
navdušencev nad tem športom iz leta v leto narašča. 
Osterreich Werbung deli kolesarski šport na dve glavni 
skupini: turistično kolesarjenje in gorsko kolesarjenje. Za 
obe kategoriji je izdala izčrpni brošuri in katalog več kot 
100-tih kolesarjem prijaznih hotelov. Prav tako je gostom 
na voljo velik zemljevid, ki zajema 200 kolesarskih poti po 
vsej Avstriji. Brošure poleg podrobnih opisov poti in 
slikovnega materiala vsebujejo tudi informacije o 
možnostih najema koles, o paketnih ponudbah in seznam 
glavnih kolesarskih prireditev. Skoraj vsaka turistična 
regija, zvezna dežela ali večje avstrijsko mesto imajo svoj 
zemljevid za kolesarje z ustreznimi informacijami, zbrani-
mi v priročni zloženki. Tako so med drugimi predstavljene 
kolesarska pot ob Donavi (od Passaua do Bratislave), 
kolesarska pot skozi Zgornjo Avstrijo ali pa npr. kole-
sarsko odkrivanje Innsbrucka. V Sloveniji ponujamo le 
brošuro s krajšimi krožnimi kolesarskimi potmi, manjka 
pa vseslovenska kolesarska pot (npr. od Lendave do 
Porto roža). 
Za motoriste - Tako kot kolesarji so tudi motoristi v 
turizmu pomemben tržni segment. To so v Avstriji že 
ugotovili in tako gostom ponujajo katalog s 14-imi 
najlepšimi panoramskimi cestami, katalog motorističnih 
hotelov v avstrijskih Alpah ter serijo brošur On Tour za 
vsako zvezno deželo posebej, ki predstavlj~jo potovanji 
prirejena za motoriste in lastnike kabrioletov. Tum 
Slovenija se lahko pohvali s številnimi slikovitimi cestami, 
le ponuditi bi jih bilo potrebno na pravi način. Kot osnova 
bi lahko služil projekt tematskih stranskih poti Next Exit. 
Za pohodnike - Med turistične produkte, ki so v zadnjih 
letih v Avstriji doživeli največjo rast zanimanja, vsekakor 
sodi pohodništvo. Ponudba za aktivne počitnice v naravi 
je izredno raznolika. Gostom so na voljo zemljevid 
pohodniških vasi z opisom priporočenih označenih poti, 
katalog najzanimivejših prireditev in brošura za 
pohodnike, ki zajema hotele, terme, zasebn~ sob~: 
apartmaje ter gostinsko ponudbo na celotni mrez1 
pohodniških poti v vseh avstrijskih zveznih deželah. 
Vsako leto pa izide katalog najboljših pohodniških 
hotelov Evrope, ki vsebuje Avstrijo, Svico in Italijo. 
Slovenije žal (še) ni zraven. 
Za tenisače - Eden najbolj razširjenih športov v 
svetovnem merilu je tenis. V Avstriji vsako leto izdajo pro-
mocijski katalog za teniške počitnice z vsemi priporočljivi­
mi teniškimi centri. Pri prenočitvenih kapacitetah lahko 
gostje izbirajo med mestnimi hoteli, termami ali privatnimi 
prenočišči na deželi. Izpostavljena je tudi ponudba 
teniških tečajev vseh vrst ter intenzivnih teniških 
počitnic z dnevnimi individualnimi ali skupinskimi treningi. 
Teniške počitnice v Evropi že dalj časa zelo uspešno ponu-
ja specializirana slovaška agencija Esta, ki ima posloval-
nice tudi v Avstriji in Nemčiji. V Sloveniji ima pogodbo le s 
Hoteli Otočec in Zdraviliščem Strunjan. Kaj pa ostali? 
Za športne ribiče - Tudi športni ribolov je v Avstriji zelo 
razvit, še posebej muharjenje. Sicer se zanimanje za 
ribolov po številu interesentov ne more primerjati z 
drugimi, bolj priljubljenimi športi, vendar vseeno 
predstavlja segment, ki ga ne bi smeli zapostavljati. 
Avstrija ribiškim navdušencem ponuja brošuro, v kateri so 
zbrane informacije o revirjih, o cenah dovolilnic ter o 
prenočiščih na več kot 30-ih območjih po vsej deželi. V 
Sloveniji imamo čudovita področja in zelo dobre pogoje 
za razvoj tega športa. Vendar potencialnim gostom žal ne 
moremo ponuditi ustreznih informacij. 
Za ljubitelje zimskih športov - Naši severni sosedje se 
lahko še posebej pohvalijo s ponudbo zimsko-športnega 
turizma. Osnovna brošura se imenuje "Zima v Avstriji" in 
vključuje vsa zimsko-športna središča v primerjalnih 
razpredelnicah z vsemi potrebnimi informacijami. V 
brošuri "Najboljše ideje za vaše zimske počitnice" je 
možno najti konkretne ponudbe .za vse vrste zimskih 
športov, ki poleg alpskega smučanja, deskanja na snegu 
in smučarskega teka vključujejo tudi nove trende, kot so 
na primer jadranje po ledu, plezanje po ledu, sankanje z 
vprežnimi psi, kolesarjenje po snegu in druge. Tu~i pri 
nas bi morali bolje izpostaviti tek na smučeh, deskanJe na 
snegu in alternativne zimske športe, za katere zanimanje 
močno narašča. 
Promocijske brošure v turizmu še vedno predstavljajo 
najpomembnejši vir informacij za splošno javnost. 
Drugi načini komuniciranja jih ne nadomeščajo, 
~več jih zgolj dopolnjujejo, še posebej pomembno 
vlogo pr(tem ima internet. Ker je odločitev za izbiro 
ponavadi skupinska odle)čitev, so brošure še posebej 
primerne v tem skupinskem procesu odločanja. '..o 
izračunih organizatorjev potovanj je za eno rezervac1Jo 
potrebnih 20 razdeljenih katalogov. 
Za turizem na podeželju - Vedno več Avstrijcev želi 
svoje počitnice preživeti v neposrednem stiku z naravo. 
Gostom je na voljo osnovna informativna brošura o 
počitnicah na turističnih kmetijah, ponudn_iki po~itnic pa 
so razdeljeni v šest dodatnih brošur: b10 turizem na 
kmetijah, vinotoči, turistične kmetije z dostopom za 
invalide, otrokom prijazne turistične kmetije, turistične 
kmetije z možnostjo jahanja in wellness počitnice na 
turističnih kmetijah. V vsaki posamezni brošuri so 
podrobno predstavljene turistične kmetije ter vse 
tematsko vezane informacije. Izdali pa so tudi brošuro z 
naslovom "Počitnice v avstrijskih vaseh", ki zajema 
tipične regionalne vasi, usklajene z naravno in s kulturno 
dediščino. Pri nas imamo katalog, ki trenutno vključuje 
161 turističnih kmetij. Ponudbe in informacij je več kot 
dovolj, morda bi jih bilo potrebno le razčleniti in ponuditi 
tematske turistične kmetije, kajti dejavnost, ki jo 
določena turistična kmetija ponuja, je bolj pomembna od 
samih turističnih kmetij. 
Za mlade popotnike - Osterreich Werbung je poskrbela 
tudi za mlade popotnike. V Avstriji je 93 mladinskih 
hotelov. Vsi so označeni na popotniškem zemljevidu, na 
hrbtni strani pa so informacije o cenah, naslovi, 
telefonske številke in ponudba dodatnih aktivnosti v 
vsakem posameznem izmed njih. Pri nas imamo 12 
mladinskih hotelov in tudi brošuro za mladinski turizem, 
vendar so informacije v njej že zdavnaj zastarele. V takšno 
brošuro sodijo informacije o raznih popustih, informacije 
o mestnem in medkrajevnem prometu, informacije o 
poceni možnostih prehranjevanja, popotniški nasveti itd. 
Naj v podkrepitev članka v uredništvu Tur!zma 
dodamo, da je bila prav premala konkretnost in 
tržno-prodajna vrednost informacij v brošurah in na 
internetu ena izmed ugotovitev izvajalca Strategije 
trženja slovenskega turizma 2003-2006: "Ker so 
informacije, ki jih STO podaja v splošnih brošurah in na 
internetu, bolj ali manj zgolj opisne, morajo biti spletne 
strani partnerjev zelo konkretne, z natančnimi 
informacijami in naslovi restavracij, hotelov, drugih 
namestitvenih objektov, programov, z možnostmi 
rezervacij, cenami, informacijami o dostopu z različni­
mi transportnimi sredstvi in nenazadnje s seznamom 
organizatorjev potovanj, ki imajo ta konkreten program 
na trgu". Poleg tega na osnovi analize postopkov 
posredovanja odgovorov na poizvedbe ugotavlja, da 
se mora le-ta skrajšati vsaj za polovico. 
Za najmlajše - Prav tako pomemben segment so otroci. 
Ko se starša odpravita na izlet, na večerni sprehod ali uro 
tenisa, bosta želela otroka zaposliti z raznimi aktivnostmi, 
seveda pod stalnim nadzorom za to usposobljenih oseb v 
hotelu. Ta brezskrbnost staršem veliko pomeni, zato je za 
mlade družine pri izbiri kraja in počitniškega objekta 
ponudba za otroke pomemben kriterij. Ponudbo 
oglašujejo v brošurah z naslovi "Majhni gostje pisani z 
velikimi črkami" in "Prva izbira pri počitnicah za vso 
družino". Obstaja pa tudi katalog otroških hotelov in 
turističnih kmetij, kjer lahko starši za več časa pustijo 
svoje otroke, otroci pa lahko na primer na turističnih 
kmetijah pomagajo pri vsakdanjih opravilih ali pa v skupi~i 
z drugimi otroki preživljajo aktivne počitnke v naravi. 
Obstoječo ponudbo bi pri nas morali začeti oglaševati v 
obliki samostojne brošure (počitnice za vso družino), 
slovenski hotelirji pa bi morali svojo ponudbo ustrezno 
izpopolniti in jo narediti privlačnejšo za mlade družine. 
Za ljubitelje nacionalnih parkov - V svetu je več kot 
2000 področij, ki nosijo ime nacionalni park, od tega je 
dobrih 300 v Evropi. Trenutno je v Avstriji šest nacionalnih 
parkov: Hohe Tauern, Kal~lpen, Thayatal,_~?n~u-A~en, 
Neusiedler Seewinkel in Gesause. S 6,4 m1l11on1 noc1tev 
zavzemajo nacionalni parki visoko mesto v avstrijskem 
turističnem gospodarstvu. Skoraj vsaka 16. nočitev tako 
odpade na območja nacionalnih parkov. V enotni brošuri 
se predstavljajo vsi nacion9lni parki, prav tako pa vsa~~ 
svoji, obsežnejši brošuri. Zal Slovenija ne premore niti 
ene promocijske brošure o našem največjem biseru 
narave, zato je promocija Triglavskega narodnega parka, 
kot zaokrožene celote, nujno potrebna. 
Od naših severnih sosedov se 
lahko torej veliko naučimo 
Turistične brošure bi morale biti zasnovane tako, da 
nudijo turistu odgovore na vsa zastavljena vprašanja, 
pri čemer je v današnji poplavi informacij uporabnost 
informacij dosti večjega pomena kot sama kakovost pa-
pirja in tiska. Veliko stroškov bi se prihranilo s tanjšim 
papirjem, turistična predstavništva pa bi s tem zma-
njšala stroške poštnine. Bolj smotrno bi bilo vsako leto 
izdajati nove (cenejše) brošure, a vedno z najnovejšimi 
cenami in ponudbami turističnega gospodarstva. 
Peter Verdnik je diplomant Turistice in turistični informator 
pri STO (prispevek je nastal v času njegove prakse v 
predstavništvu STO na Dunaju) 
~ -
SVETOVNI TURIZEM V LETU 2002 
Inventura: leto streznitve in novega 
premešanja kart 
Rok Kla11čtiik, rklanc,iik@world-tottrism.org + 
Na Svetovni turistični organizaciji (WTO) se bomo čez nekaj dni kislo nasmehnili, 
češ, lahko bi bilo dosti bolje.Asi bomo vseeno natočili penečega, saj bi bilo lahko še 
mnogo, premnogo slabše. Leto 2002 se v svetovnem turizmu zaključuje s pozitivno 
ničlo. Za prihodnost nam ostane veliko dela s kolosalnimi strukturnimi sprememba-
mi v svetovnem turizmu, vsekakor pa več sicer previdnega optimizma, kot pa ga je bi-
lo čutiti v madridski marmornati palači na ul. Capitan Haya lani v istem času. 
Čudno, res, toda na prvo mesto med razlogi ,' zakaj glob-
alni turistični industriji v tem trenutku ne gre bolje, 
postavljamo vsesplošne gospodarske razmere, ne 
terorizem, kot bi marsikdo pomislil. Kriza v turizmu je 
globalna, začela pa se je zaradi upada splošnega 
potrošniškega zaupanja. Lani so se mednarodni turistični 
prihodi zmanjšali za o.6 odstotka (s 697 na 692 milijonov), 
prihodki pa kar za 2.6 odstotka. Napad, ki ga poznamo kar 
kot 11-S, pa je na ogenj prilil dodatnega kurilnega olja. To-
da do turističnega infarkta ni prišlo, navzlic črnim 
napovedim nekaterih samozvanih prerokov. Treba je tudi 
vedeti, da smo leto 2001 primerjali z izjemnim 2000, ki je 
bilo II jubilejno 11 , pa še milenijsko povrh, torej bi ga bilo 
vsekakor zelo težko doseči. Letos smo torej tekmovali ne z 
lanskim, temveč s predlanskim letom. 
Turizem je vsekakor ponovno pokazal, da je zelo 
fleksibilna, prilagodljiva, čeprav občutljiva industrija . 
Pred kratkim ga je prizadel nov gnusen zločin, tokrat na 
prijaznem Baliju, toda spet se je turizem pokazal kot 
vrba, ki se prikloni in spet dvigne, ne pa kot hrast, ki bi 
ga že zdavnaj podrlo. Na primer: 11-S je povzročil upad 
long-haul potovanj v dežele Bližnjega Vzhoda in srednje 
Azije, vendar se je hkrati povečal delež intra-regionalnih 
potovanj (denimo znotraj Azije). V strahu pred novimi 
islamskimi kamikazami se je določen tržni delež 
preusmeril z letalskih poti na asfaltne, pa tudi na 
železnico. Vse bolj živčen način življenja vedno bolj 
potrjuje trende, o katerih smo v Tur!zmu pisal i že pred 
. dvema letoma: vse krajše počitnice pogosteje v. letu, vse 
kasnejše vknjižbe (booking, oz. rezervacije), · 
prilagajanje tour operatorjev in destinacij novi.a,. 
zahtevam trga ... Nekatere letalske družbe je že vzel 
vrag, toda drugi leto zaključujejo s težkimi dobički. 
MyTravel (nekdanji britanski Airtours) je že nekaj časa 
na smrtni postelji, medtem ko si TUi mane roke. 
Skratka: turizem je v fazi velikih strukturnih spremel)lb 
in kdor si želi dobro, bo nanje pozoren. Mednarodna 
zveza organizatorjev potovanj (IFTO) vendarle ocenjuje, 
da potovalni potencial ostaja močan, na kar dobro 
kažeta primera Evrope in Kitajske. 
WTO v teh razmerah predlaga sedem točk, ki jih je na 
nedavnem tretjem srečanju Odbora za obnovo 
(Tourism Recovery Committee) predstavil gr eralni 
sekretar Francesco Frangialli: , 
1. Vložiti je treba vse napore in sredstva v popolno 
izgradnjo oziroma utrditev potrošniškega zaupanja v 
potovanja in obnovo želje po potovanjih; 
2. Na vsak način je treba utrditi dejavnik varnosti v 
celotnem turističnem omrežju; 
3. Uskladiti je treba metodologijo spremljanja 
turističnih aktivnosti, pri čemer je izpostavljena 
izjemna vloga TSA (Tourism Satelite Accounts -
Spremljajoči Turistični Obračuni); 
4. Posebno pozornost velja nameniti kakovostnemu in, 
če je treba, kriznemu komuniciranju (op.: pri tem je 
Frangialli izpostavil pomen novega priročnika za 
komuniciranje v turizmu 11 Shining in the media 
spotlight 11 , ki ga je uredil spodaj podpisani); 
5. Promocijski proračuni zaslužijo posebno pozornost, 
in sicer jih je povsem jasno treba povečati tam, kjer 
ne dosegajo primerjav s sosedi in tekmeci na trgih, 
hkrati pa je treba o njihovi porabi ponovno razmisliti. 
6. Ponovno: okrepiti sodelovanje med javnim in 
zasebnim sektorjem; 
7. Mednarodno krizo v turizmu bomo presegli le s čim 
učinkovitejšim sodelovanjem in partnerstvom. 
Ekonomski dejavniki 
Jeseni 2002 so bile cene nafte približno 5 do 8 dolarjev 
nad normalno ravnijo. To je kajpak slabo vplivalo na 
razmere na makro ekonomski ravni, na mikro ravni pa 
na transportne cene (letalskega prevoza, pa tudi 
avtomobilskega bencina), s tem pa tudi na cene 
zavarovanja in zagotavljanja varnosti. To povratno 
negativno vpliva na finančne trge, kar pa povzroča slabo 
voljo tudi v metalurgiji, kmetijstvu, sekundarnem 
sektorju ... 
Toda zakaj pa so letos manj potovali Britanci, saj 
vemo, da je v tem trenutku britanska industrija 
najmočnejša v Evropi? Ker je res tako , pravi britanski 
konzultant Michael East, so se cene · dramatično 
povečale, nepremičnine so se podražile kar za 30 
odstotkov. Velika Britanija - sploh pa London (udeleženci 
letošnjega WTM bodo jezno potrdili) -, je postala 
neznosno draga, jedro turističnega trga vseeno ima 
nekaj denarja. Toda gre večinoma za ljudi okrog in pred 
30-imi leti starosti , od teh pa ·mnogi še niso rešili 
stanovanjskega problema. Ker so časi, hm, preprosto 
rečeno, jako čudni, potrošnik ne zaupa in denarja ne želi 
porabiti, saj ne ve, če ga ne bo kaj udarilo po žepu. Prvi 
. 15 NAJPOMEMBNEJŠIH TURISTIČNIH DESTINACIJ V SVETU 
Mednarodni 
Rank Turist. prihodi (mio.) 
2000 2001* 
1, Francija 75,6 76,5 
2 Španija 47,9 49,5 
3 ZDA 50,9 45,5 
4 Italija 41,2 39,1 
5 Kitajska 31,2 33,2 
6 Velika Britanija 25,2 22,8 
7 Rusija 21,2 
8 Mehika 20,6 19,8 
9 Kanada 19,7 19,7 
10 Austrija 18,0 18,2 
11 Nemčija 19,0 17,9 
12 Madžarska 15,6 15,3 
13 Poljska 17,4 15,0 
14 Hong Kong (Kitajska) 13,1 13,7 
15 Grčija 13,1 
Vir.· World Tourism Orgonization (WTO},September 2002 
PRILIVI IZ MEDNARODNEGA TURIZMA, PO REGIJAH (US$ MLRD) 
Svet 
Afrika 
Amerike 
Vzh. Azija in Pacifik 
Evropa 
Bližnji Vzhod 
Južna Azija 
Sprememba 
(%) 
2000 2001* 
477,0 463,6 
10,8 11,7 
132,8 122,5 
82,0 82,2 
234,5 230,4 
12,2 11,8 
4,7 5,0 
Vti:· World Tourism Organization (WTO}, September 2002 
strošek, ki se ga bo torej Anglež odpovedal, pa so 
napovedane počitnice v Malagi, na račun vikenda v 
čeprav deževnem Cornwallu. Bogata Nemčija preživlja 
strahovito ekonomsko ~rizo, vključno s bolečo 
brezposelnostjo, v Bushevih Združenih državah Amerike 
pa nacionalni sentiment in razpihovanje strahu pred 
ostrostrelci ter fantomskimi napadalci iz II osi zla 11 
uspešno skrivata preštevilne finančne škandale velikih 
korporacij in propadanje tisočev malih in srednjih 
podjetij. Največjim generičnim (emitivnim - od koder 
prihajajo turisti) trgom gre za nohte. Za preostale 
odpovedi bukinga poskrbi strah pred teroristi. Good ole' 
times ... 
Kako kaj kaže po 
svetu? 
Združene Države Amerike 
Ekonomska recesija in 11-S sta grobo posegla v 
ameriški občutek nepremagljivosti, vključno s 
turizmom. Poslovna potovanja bodo letos upadla za 4 
odstotke, 11 leisure II bo nekoliko boljši, za dva odstotka 
na porazno lansko leto. Prihodki iz turizma so lani 
upadli za šest odstotkov, na normalno stopnjo pa se 
bodo povrnili šele leta 2004. 
Ni odveč opozoriti, da je turizem največja industrija v 
ZDA, saj letno navrže 91 milijard d9larjev. Turizem je v 
ZDA največji storitveni izvoznik in četrti največji izvoznik 
nasploh. Toda letos bo ZDA obiskalo kar vsaj pet 
milijonov manj mednarodnih turistov kot lani. Po 
izračunih ministrstva za trgovino (dept. of commerce, ki 
vključuje tudi sekretariat za storitev, turizem in finance), 
naj bi šele leta 2006 spet dosegli magično mejo 60 
milijonov mednarodnih turistov, kar bo 32 odstotkov 
več kot lani. Tako~najvišji predstavniki tega ministrstva 
(sekretar Doug Baker), kot tudi predsednik Travel 
lndustry Association of America Bill Norman pa sta nam 
v Londonu zagotovila, da se bo dežela strica Sama 
ponovno vrnila na pot turistične rasti zgolj, če bo Sadam 
Sprememba Tržni De lež 
(%) 
2001*/2000 2001* 
1,2 11,0 
3,4 7,1 
-10,7 6,6 
·5,2 5,6 
6,2 4,8 
-9,4 3,3 
·4,0 2,9 
0,2 2,8 
1,1 2,6 
-5,9 2,6 
-1,5 2,2 
-13,8 2,2 
5,1 2,0 
Tržni delež Prihodki 
(%) Po osebi na prihod (US$) 
2001* /2000 2001* 2001* 
-2,8 100 670 
8,8 2,5 415 
-7,7 26,4 1015 
0,2 17,7 715 
-1,8 49,7 575 
-3,5 2,5 520 
5,7 1,1 860 
spoštoval resolucijo Združenih narodov, kar pomeni, da 
ne bo nove vojne. Te si turistični kolegi v ZDA ne želijo. Z 
razlogom. Zato se obnašajo, kot da bo "sto let mir, a 
hkrati kot da bo jutri vojna" in agresivno podpisujejo 
pogodbe o sodelovanju z Japonci, WTO (ZDA so med 
redkimi nečlanicami WTO) in ostalimi, ki jim lahko 
koristijo. Za zdaj pa stavijo na domači trg. 
Američani so p,ribližali svoja potovanja in bližje domu, 
manj letijo in več časa preživijo za volanom. Po novem 
praviloma potujejo z družinskimi člani in obiskujejo 
zgodovinske, kulturne in rekreacijske kraje. Potovanja 
rezervirajo kasneje in plačujejo manj. Spremenjeni 
vzorci potovanja so močno prizadeli letalske družbe in 
urbane poslovne hotele, zlasti pa obe obali (pacifiško in 
atlantsko). Osrčje ZDA krize sploh ne čuti, medtem ko so 
destinacije, ki računajo na družine (zgodovinski, 
kulturni centri), pa tudi križarjenja dokaj zadovoljna. 
Ameriški turizem doživlja krizo identitete. 
Podobna je slika tudi v Latinski Ameriki, saj je , vso 
celino prizadela kriza v Argentini, nekoliko boljše pa 
kaže Brazilcem. 
Evropa 
Naša stara celina bo tudi letos zabeležila malenkosten 
upad prihodov, približno 0.2 do 0.3 odstotka (lani o.6 
odstotka). Vendar bo slika zelo drugačna na severu in 
na jugu. Severna Evropa bo beležila boleče padce, 
medtem ko bo Britanija očitno uspela zadržati status 
quo na lansko sicer porazno leto (-7 odstotkov). 
Skandinavcem bo šlo tako tako, Nemcem enako (kakšna 
dva odstotka minusa), medtem ko bo Mediteran letos 
spet zadovoljen. Zdaj ni več važno, da so imeli Španci 
katastrofalen julij in da je na Mallorco prišlo tudi do 40 
odstotkov manj Nemcev (na WTM so turistični delavci iz 
Ibize, Palme in Menorce dobili nekaj poštenih za ušesa, 
češ da so začeli pretiravati s cenami in ekološko takso), 
zaključek leta bo pozitiven. 
Letošnja zvezda je bila - tako kot pred tremi leti 
Hrvaška, pred dvema pa Turčija - Bolgarija, toda ali bo 
tudi "ona plesala le eno poletje"? Sloveniji, Slovaški, 
Ceški (mi je prav žal, toda v ta krog Slovenija res sodi 
gledano od zunaj) se godi enako dobro, s celo do 8 
odstotki pričakovane rasti. Ta rast pa je posledica novih, 
spremenjenih vzorcev obnašanja na glavnih emitivnih 
trgih in manj promocije. 
Potovanja in turizem so v Evropi neločljiv clel 
potrošniškega obnašanja, tako da so potniki kljub 
ekonomskim problemom (razen Nemčije, kjer je stanje 
obupno, zlasti ker je bila osnova odlična) voljni potovati 
še in več. Več pa je domačega turizma, Evropejci več 
potujejo po cestah in tirih, več je direktnih rezervacij in 
Prihodnje leto počitnice za 
nemške turiste cenejše 
Munchenski dnevnik TZ (Tageszeitung) je 5. 
novembra objavil članek, v katerem sporoča, da bo~o 
počitnice za nemške turiste v letu 2003 cenejše kot 
kdajkoli prej. Zaradi krize, v kateri se nahajajo vsi 
veliki nemški organizatorji potovanj (dvoštevilčne 
izgube v preteklem poslovnem letu), se drastično 
znižujejo cene, da bi se povečala prodaja. Prvi je 
objavil znižanje Neckermann, glavna blagovna znamka 
koncerna Thomas Cook, s katerim je leta 2001 
potovalo 6,33 milijonov nemških turistov. Letalska 
potovanja bodo v povprečju 4 % cenejša, Grčija, 
Tunis, Egipt do 8 %, Balearski otoki (Mallorca in 
podobno) do 9 %, Florida celo do 25 odstotkov. 
Poznavalci pričakujejo, da bodo temu sledili tudi 
ostali veliki organizatorji potovanj: TUi (leta 2001 6,78 
miljonov nemških turistov), Rewe s svojimi ITS, 
Tjaereborg, Jahn Reisen (4,95 milijonov), FTI (1,8 
miljonov) in Alltours. Poleg nižjih cen ponuja Thomas 
Cook tudi možnost plačila na obroke in to prvič doslej. 
Odplačilo je možno v šestih, devetih ali dvanajstih 
mesecih po 9,9 % obrestni meri. 
Prodajna ofenziva velikih organizatorjev potovanj ne 
preseneča turističnih strokovnjakov: v lasti koncernov 
je vse od letalskih družb, preko hotelov in restavracij 
letenja s poceni letalskimi družbami, ki jih je vsak dan 
več (Ryanair je samo ena, druge so še Be My Baby, Easy 
Jet, Go, Air Nostrum (regionalka Iberije), Alpi Eagles, 
Virgin Airlines ... ). Turistične firme bodo vsekakor 
morale znižati cene, zlasti na področju poslovnega 
turizma in MICE, kolikor koli to že boli. A če zaokrožimo: 
evropskemu turizmu gre v težkih globalnih razmerah 
vseeno najbolje. 
Azija - Pacifik 
Regija, ki jo na kratko imenujemo PATA (Pacific Asia 
Trave! As~ociation), postaja novo gibalo svetovnega 
turizma. Ce k Aziji (razen srednjeazijskih držav in 
Skupnosti neodvisnih držav, bivše SZ) prištejemo še 
članice Kanado, ZDA in Mehiko, PATA že predstavlja dve 
tretjini vsega svetovnega prebivalstva in 40 % vsega 
globalnega turizma. PATA letno obrne 170 milijard USD 
turističnega prihodka. Odlične letošnje rezultate malo 
kvari ameriška kriza. 
Kljub težkim letom 2001 in 2002 je pacifiško-azijski 
turizem na najboljši poti, da postane še bolj uspešen. 
Zlasti se povečujejo intraregionalni prihodi, pri čemer 
pomeni dobra milijarda Kitajcev še praktično neizčrpno 
rezervo bodočih turistov. Outbound iz Kitajske se zdaj 
povprečno povečuje kar za 16 odstotkov, na mesec Kita-
jsko obišče približno milijon tujih turistov, podobne poz-
itivne rezultate pa beležita tudi dve novi provinci Hong 
Kong in Macau. Avstraliji gre nekoliko slabše (a to pred-
vsem zaradi propada druge največje letalske družbe 
Ansett), Novi Zelandiji pa super. Prihodi naTajsko, Viet-
nam, Kambodžo se povečujejo za od 6 do 10 odstotkov, 
zdaj pa si lahko predstavljate, kakšen šok je bil napad 
na Baliju za te dežele. A po najnovejših izsledkih WTO in 
akciji, ki je že dala prve rezultate, bo turizem premagal 
terorizem kljub skoraj dvesto žrtvam. Skratka: Pacifik in 
Azija je turistična regija prihodnosti. 
Afrika in Bližnji Vzhod 
No, o Afriki ne bi izgubljali preveč besed. Kriza po 11. 
septembru jo je močno prizadela, saj gre za regijo, ki je 
popolnoma odvisna od letalskega prometa. A upad se je 
tako ali tako zgodil na nizko osnovo. Bližnji Vzhod 
predstavlja drugačno sliko, saj nekatere dežele kot na 
primer Savdska Arabija, sploh Emirati, sploh pa Dubaj, 
doživljajo pravi turistični razcvet (tudi Irak, a na nizko 
osnovo in pod grožnjo vojne vihre), medtem ko Jordanija 
zelo trpi bižnje napetosti med Izraelci in Palestinci. O 
l~elu samo to, da negativno vpliva na evropske 
statistike-, -5-?j ga vodimo pod Evropo in ne pod Bližnji 
Vzhod (50 odstotkov ma_nj turističnih prihodov). 
do incoming agencij, ki so prej vsi ustvarjali dobiček, 
sedaj pa je izguba na vseh ravneh in to se mora 
spremeniti. 
Srednji in majhni organizatorji potovanj si takega 
znižanja ne morejo privoščiti, trdijo pa, da bodo tudi 
oni konkurenčni, saj zaradi situacije v Nemčiji dobijo 
povsod (??) ugodne cene. Munchenski specialist za 
kulturna in študijska potovanja Studiosus 
napoveduje, da bodo nekatera njihova potovanja do 7 
odstotkov cenejša. 
Borba za vsakega gosta za vsako ceno najbolje 
dokazuje, kako pomembno je nemško tržišče tako za 
turistične koncerne kot za posamezne destinacije. 
Kako potujejo Nemci iz novih 
zveznih dežel 
Nove zvezne države (bivše NDR) spadajo med 
~ajpomembnejši turistični trg Zvezne Republike. 
Ceprav niso tako bogate kot njihovi zahodni 
sodržavljani, je intenzivnost potovanja prebivalcev 
nad nemškim povprečjem, zlasti dobro pa je razvit 
tudi turistični avtobusni trg. Tržišče vzhodne Nemčije 
ni zanimivo le za Slovenijo, temveč za vrsto 
receptivnih držav, zato Leipziški institut za empirične 
raziskave (LEIF) vsako leto izvede študijo o trendih in 
potovalnih navadah vzhodnih Nemcev. študija se 
imenuje "Potovalni barometer" (Reisebarometer) in 
jo vsako leto predstavijo v okviru turističnega sejma 
Touristik & Caravaning v Leipzigu. V nadaljevanju si 
bomo ogledali rezultate letošnje raziskave in 
napovedi za prihodnje leto. 
V letu 2002 je potovalo na poči.tnice za pet ali več 
dni 74 % vzhodnih Nemcev (2001: 77 %), kar je na 
nivoju iz leta 1999. Razlogi za zmanjšanje pa so 
različni: 45 % tistih, ki niso bili na počitnicah, je kot 
glavni vzrok navedlo ekonomske razloge, 21 % jih ni 
potovalo iz zdravstvenih razlogov in le 1 % je kot 
razlog navedlo strah pred terorizmom. Ostala 
pomembnejša razloga sta nezainteresiranost za 
počitnice in pomanjkanje časa. 
število turistov, ki so preživeli počitnice v Nemčiji, 
se je zmanjšalo, kljub temu pa ostaja nemška 
destinacija še vedno na prvem mestu, saj je še vedno 
kar 22 % vzhodnih Nemcev preživelo počitnice v 
nemških letoviščih (2001: 26 %). Najpomembnejša 
domača destinacija je Severno morje, sledijo Alpe in 
predalpska področja in Bodensko jezero. 
Večina vzhodnih Nemcev, ki so bili v tujini, je bila 
na počitnicah v ~vropi (51 %) in sicer v Španiji, 
Avstriji, Italiji, na Ceškem, v Turčiji in Madžarski. Več 
se je potovalo tudi v zahodno in severno Evropo, 
države južnega Sredozemlja pa so izgubile. Zanimivo 
je tudi, da so se potovanja na druge kontinente 
zmanjšala le za 1 % (2001: 8 %, 2002: 7 %). 
Zmanjšalo se je tudi število potovanj preko 
turističnih agencij (2001: 55 %, 2002: 51 %). 
Pri vrsti namestitve so na prvem mestu hoteli, 
čeprav se je število prenočitev zmanjšalo na račun 
povečanja v počitniških hišah in stanovanjih. 
Povečalo se je tudi število kampistov in fljihov delež 
zn~aša letos kar 8 % (2001: 5 %). 
Stevilo letalskih potovanj je bilo manjše le za 2 % 
(38 % vseh potovanj). Na prvem mestu je še vedno 
prevoz z lastnim avtom, delež avtobusnih turistov pa 
se je povečal od 9 na 12 %. 
Na dvotedenskih počitnicah je bilo 63 % (2001: 60 
%), 15 % je bilo na počitnicah dalj, 22% pa se je 
privoščilo le en teden. ~ 
Za počitnice so v povprečju porabili 877 evrov, 
okoli 52 evrov več kot leta 2001. Zmanjšalo se je 
število tistih, ki za počitnice v povprečju porabijo 
okoli 500 evrov po osebi. 
Pri kriterijih za odločitev je 89 % vzhodnih Nemcev 
na prvo mesto postavilo naravne lepote, za 71 % je 
pomembna turistična ponudba, šele na tretjem 
mestu pa je odnos med ceno in kvaliteto (57 %). Pri 
odločitvi je sicer kvaliteta pomembnejša od cene, vsi 
-pa pričakujejo več za manj denarja, zaključuje 
študija. 
In kaj bo prineslo turistično leto 2003? Avtorji 
študije se pri svojih prognozah omejujejo na 
situacijo, če ne pride do vojne v Iraku in da se 
teroristični napadi ne bodo razširili po svetu. V 
"normalni" situaciji se bo iz ekonomskih razlogov 
potovalna intenzivnost še zmanjšala za 1 - 2 %, bo pa 
še vedno nad mejo 70 %, kar je več od nemškega 
povprečja. 
Tudi v prihodnjem letu bo največ vzhodnih Nemcev 
letovalo v Nemčiji, njihovo število pa se ne bo 
povečalo. Po napovedih bo prihodnje leto največ 
~animanja zopet za Španijo, Avstrijo, Skandinavijo, 
Ceško, Madžarsko, Hrvaško in Bolgarijo. 7 - 8 % 
vzhodnih Nemcev bo potovalo na druge kontinente. 
Zaradi majhnosti naše ponudbe študija Slovenije 
ne omenja. Zaradi gospodarske krize, ki ji strokovn-
jaki ne vidijo konca, pa bomo prihodnje leto lahko 
zadovoljni, če bomo obdržali rezultate letošnjega 
leta: štirideset tisoč stečajev v letošnjem letu, preko 
4 milijone nezaposlenih, nova odpuščanja in 
rekorden primanjkljaj v državnem proračunu pri 
nemškem prebivalstvu ne vzbuja optimizma. 
Turizem v Evropi 
V ETC (Evropska turistična komisija) smo zbrali 
začasne podatke o (ne)uspešnosti letošnje sezone. 
Podatke je posredovalo 29 članic, Francija, Grčija, 
lsland in Luxemburg pa niso odgovorili. 16 držav, 
med njimi tudi Slovenija, ima po začasnih podatkih 
boljše rezultate od primerjalnega obdobja v lanskem 
letu, Norveška pa je ostala pri istih rezultatih. 
Pozitivne rezultate imajo: Avstrija, Belgija, 
Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Finska, Irska, Italija, 
Latvija~. Litya, ~.izoz_emska, Romunija, Slovaška, 
Sloven1Ja, Span1Ja, Svedska, Turčija in Združeno 
kraljestvo. 
Slabši od la_~~kega leta pa so Ciper, Češka, 
Da~ska, Nemc1Ja, Ma_džarska, Malta, Monaco, 
PolJska, Portugalska in Svica. Največje izgube so na 
čezm~rskih t:žiščih _ZDI' in Japonske. Avstrija ima 
27,7 Xo manJ ameriških turistov, Estonija 31 %, 
Nemč1Ja 15,J %, ~adžarska 1~,9 %, Italija 12,3 %, 
Mon~co 24 -~~· PolJs~a ~9,4 %? S~~nija 19,? %, Svica 
21,4 1/o, Turc1Ja 50,1 1/o itd. Naivec Japonskih turistov 
pa s_o izgubili Avstrija 13,4 %, Nemčija 9,5 %, 
~ad~?rska 18,2_ %, Italija 15,3 %, Monaco 33 %, 
SpaniJa 20,4 %, Svica 23 % itd. 
In ker poročam iz nemškega trga, še pogled, kako 
so _se posamezne države odrezale na tem trgu. 
BolJše rezultate imajo Avstrija+ o 7 % Belgija+ 6 5 
%, Bolgarija+ 27,5 %, Hrvaška +2~ % (v glavnem ~a 
r~čun novih 0čart~rskih poletov v Split in Dubrovnik), Finska +5,8 1/o, Nizozemska +5,1 %, Romunija +1,1 %, 
Slovaška+ 13,8 %, Turčija 15,1 % itd. Zmanjšanje iz 
Nemčije pa beležijo Ciper - 25,9 %, Češka - 9,1 %, 
Danska· 4,1 %, Madžarska -11,3 %, Italija - 7,9 %, 
Malta · 14,1 %, Mona_co - 9 %, Poljska - 31,9 %, 
Portugalska· 1~,3 %, Spanija - 7,5 % (samo Baleari 
pr~ko ~o_%), Svica - 12,9 % itd. Slovenija ima v 
primeqav, z lanskim letom - 3 %, kar glede na 
~r~nutno situacijo ni slabo, saj je bilo lansko leto 
!zJemno ~obro, v primerjavi z dobro sezono 2000 pa 
Je l~tošn_JJ rezultat_še vedno boljši za 13 % pri številu 
turistov in 10 % pri prenočitvah. Tudi domači turizem 
je ~ Nemčiji padel za 3,2 %, kar je precej glede na 
deJstvo, da še vedno največ Nemcev letuje v Nemčiji. 
Pripravil:Janez Repanšek, direktor turističnega 
predstavništva STO v Miincbnu 
sloioenien.jva@t-online.de + 
IT. 1· .. ~.,~-~-,.,, - .<$,~ .· • &, <" ·- --
Predstavništvo Madžarske v 
-1 Italiji 'polno• denarja 
} Ma?ž.arskim _turističn!m P:edstavništvom v tujini se 
~j dog?Ja!o stvari, o_katerih pri nas l~hko samo sanjamo: 
} dob1va10 d~datn1 d~nar, namenJen oglaševanju in 
. ,, odnos_om .z Jav~?stm1. Ko smo lani po 11. septembr~ 
.: .r. tuht~l~, kaJ stor!t,, da preusmerimo turiste, ki so se pre-
-} stras11l potovanJ z letalom, iz Ljubljane v ta namen nismo 
dobili niti stotina. 
Mlada madžarska kolegica Anita Obrofta (letos je 
postala tudi podpredsednica ADUTEI) pa je dobila 
medn.o_ nakazilo skoraj 50.000 evrov, ki jih je morala 
por~b1t1 do nov_:?a leta 2?02. V Budimpešti so bojda 
vzeli denar man1s1m trgom in ga namenili glavnim trem -
Avstriji,. Nemčiji in Italiji (kar se tega tiče, smo si zelo 
podobni). Vendar veselja še ni bilo konec. Spomladi 
le~os s~ od _gospe Obrofta zahtevali, naj v ne-kaj dneh 
pripravi . nacrt, ~ako bo za oglaševanje in študijska 
potovanJ~ porabll_a še 240.000 evrov. Kaže, dat se, kar 
!e pos.~orila v zvezi s tem, še ni bilo dovolj, ker je sezona 
1z lt~l1Je slabš~ kot lani (za dobra dva odstotka gostov 
manJ_, o pr:noc1tvah pa raje molčijo). Zato so pred nekaj 
tedni madzarskemu predstavništvu v Milanu odobrili še 
270.000 evrov, ki da naj jih porabi do konca 2002. Zato 
se ne smemo čuditi, da so postaje podzemene železnice 
v Milanu prelepljene s plakati, ki vabijo k naši sosedi 
med od~ajam! "_Chi vuol essere milionario", p~ 
popul~rn1 vod1!elJ Gerry S~otti (ki se precej manj 
spa~uJe kot nas Jonas) vab, v prelepo deželo, polno 
topile. 
Italija: optimistične napovedi 
za novoletne počitnice 
M~d. turistične delavce v Italiji se spet vrača 
. opt~m1zem. Po napovedih združenja zbornic 
(U~1oncamer~! b? kakšnih 7,7 milijona Italijanov gotovo 
odslo n~ poc1tn!~~ med ~-ktobrom 2002 in januarjem 
2003, 8 1~ P?I mi11Jona pa Jih bo to zelo verjetno storilo. 
V odstotkih Je t? 33 %, kar je bistveno več kot lani, ko je 
enako odgovorilo samo 21,6 % vprašanih, najverjetneje 
pod vplivom 11. septembra. 
Za . boži_č in_ ~ovo leto bodo od doma šli največ 
preb1valc1 vel1k1h mest in mladi. Prišlo pa je tudi do 
spremembe pri izbiri destinacije : medtem ko je lani 
samo y .?o žel~lo v tujino, je takih letos že 37 %! 
~ tu1in1 Je naJbolj priljubljena Evropa (63 %) , Afrika z 
Eg1P.t01!7 na čelu (14 %) ter Azija (3,7 %). Seveda je med 
ltal1Jani še vedno najbolj priljubljena njihova domovina· 
me_d tistimi, ki ostanejo v Italiji, pa jih bo kar 65,1 °/~ 
odslo v zgodovfrtsko-umetniška mesta v Toskani in 
Laciju ali p~ v hri~e na Tri?entinskem ali v Lombardiji. 
A~ke_ta Je tudi potrdila trende k vedno krajšim 
poc1tn1cam: _leta 2000 so počitnic~ bile v povprečju 
do_lge_?6 dni, ~e~os samo še 13. Se naprej ostajajo 
na1veq1 popotnik, prebivalci severo-zahoda (63,5 %) in 
severo-vzhoda (57,5 %), skratka severna Italija 
(ltaliaOggi, 26. november 2002) · 
Dežela Toskana: dobra 2 
milijona evrov za turistično 
promocijo v letu 2003 
Slovenija se seveda ne more meriti z dežela Toskano 
(23 tisoč km2.,. slabih_3,5 mi?. prebivalcev), saj je ta po 
svetu zna~a ze neka) stolet1J, medtem ko mi štejemo 
sam~ e~aJst let. A vendar se nam zdi up ravičeno 
vprasanJe, kako Toskanci pridejo do tako veli kih vsot, 
ko pa so že zajeti v 'zvezni' italijanski promociji turizma. 
D~zela Tos~ana je zbrala 2,25 milijonov evrov (1,95 
prispeva d~~~la sama, 399 tisoč združenje zbornic, 300 
pa ENIT), ~1 Jih za le.to 2003 namenja za štiri področja: 
o~~~~e z Javnostmi, promocijo po Italiji, promocijo v 
t~Jin_, in pospeševanje prodaje. Doma oodo porabili 450 
!'?oc, P:edvsem v podporo tematskim in manj znanim 
~tineraqem ter za promocijo cenejših paketov v 
1zvensezonskih obdobjih. 
Za . t_ujino so namenili 600 tisoč evrov, največ za 
trad1~_1.ona_lne trge, ki so· zadnje čase v krizi (ZDA, 
Nemc11a), in ~a _n.o_va (Skan_dinavija in predvsem Rusija). 
Sev_eda so m1slll1 se na veliko drugih stvari, med drugim 
tudi na .uvedbo nagr~de za najboljše vodnike in knjige o 
To.skan1, predstavlJene na frankfurtskem knjižnem 
seJ~u. Deželni turistični 'minister' pa dela z združenjem 
topl1c_Fed~rterme še na tem, da bi "Terme day", ki so ga 
uve~~' l_ani, po?tal evropski. Toskana ima namreč kar 27 
topl1sk1h kraJev z 39 zdravilišči. (ltaliaOggi, 20. 
november 2002 in Travel Quotidiano, 26. november 
2002) 
ENl"f ni zadovoljen z vlado, 
italijanski -zdraviliščniki pa se 
bojijo uvedbe prispevka za 
uporabo toplic 
V lt~liji ta čas sprejemajo proračun za leto 2003. Za 
E~I.! Je ~ržava v_ P.roračunu za leto 2002 namenila 65 
m1l11ard _11.~ (32 m1l11onov evrov), za leto 2003 50 milijard 
(25,8 m1l1J?~_ov evrov) in za leto 2004 49 milijard starih 
lir (25,3 mil11onov evrov), vendar se je vlada obvezala, 
da bo_dala še nekaj več. Novi proračun pa za leto 2003 
predvideva samo 24 milijonov evrov. 
Pred kratkim ponovno potrjeni genera lni direktor 
ENIT-a Pi_ergiorgio Togni pa verjame, da bodo v senatu 
po~agal1 _tak~, .. da bo ENIT lahko prišel na skupno 40 
nacrtovan1h m1l11onov, kar mu bo omogočilo uresničitev 
vseh promocijskih akcij poleg že znanih kakovostnih 
storitev, ki ji_h ~pravlja njegovih 25 predstavništev po 
svetu. ~og~1 Je_ se dodal, da bi _z več denarja lahko bolje 
~onkumal1 drzavam, kot sta Spanija in Francija, ki pa 
imata po dvakrat več sredstev kot ENIT. 
? s~ra~om pričakujejo novi zakon o proračunu 
(Finaz1aria 2003) tudi pri združenju italijanskih občin 
(ANCI) in pri združenju italijanskih zdraviliščnikov 
Fe?erterme. Ta namreč predvideva uvedbo fiksnega 
prispevka 70 evrov (v najboljšem primeru morda 50 
e~ro_v) za upora_bo toplic, česar bi po predlogu oproščeni 
b1 bili samo naJbolj revni sloji in starejši kot 65 let. Pri 
Fed_~rtermah pravijo, da bi ukrep prizadel 40 milijonov 
lt~l_1}anov, medtem ko da "termalizem" beleži 293 
mil1Jonov evrov prometa, od česar odpade na 
zdrav~tve~o zavarovanje okoli 100 milijonov. A vseh 
skupaJ, k1 v sektorju delajo, je 65 tisoč, ki skupaj 
ustvarijo 1,9 milijarde bruto prometa ... 
Nadalje pri ANCI pravijo, da bi uvedba "ticketa", kot 
mu pravijo v Italiji, prekinila ali zavrla konkurenčno rast 
italijanskega "termalizma", kar bi imelo posledice tudi 
na zdravstveno blagajno samo, kajti ležalne dobe v 
bolnišnicah bi se podaljšale. · 
In še nekaj: po izračunih Federterm bi država morda 
res prihranila 100 milijonov evrov za tovrstne izdatke bi 
pa na dru?i strani izgubila za 516 milijonov na račun 
izpada prihodkov ... (ltaliaOggi, 1. in 20. november 
2002). 
Morda pa je to dodatna priložnost za naše 
zdr~~iliščnik~, ki bi na račun podraženega bivanja v 
ltal1p lahko pridobili (še) več gostov k nam ... 
Pripravil: Boris Bajželj, direktor turističnega 
predstavništva STO v Milanu, slovenia@tin.it + 
D'kiiH 1Liiiiiiillll 
TU I Austria zeli povečati 
zgodnja knjiženja 
TUi Austria je pred kratkim predstavil svoje načrte 
za leto 2003. Načrtujejo povišanja do največ 10 %, 
akr bodo dosegli z intenziviranjem aktivnosti. 
_N)ih_ov gost je tradicionalno bolje situiran in ima 
v1šJo izobrazbo, zato pa tudi drugačne želje. Ni tako 
močno občutljiv na cene in tudi ne za katastrofe ki 
se dogajajo na področju letalskega,turizma. ' 
V _l.~_tosnjem letu so imeli najboljše rezultate v 
Turcip, na Portugalskem, na Kanarskih otokih in na 
Hrvaškem. Zaradi znanih razlogov je upadlo število 
go:.~?~ za_ Egip~, Tunis, pa tudi Baleare, povišanj pri 
Grc111 m Cipru ni več. 
z.~~i~ivo je, da se je v zadnjem času na področju 
kn11zenJa potova,nj spremenilo obnašanje njihovih 
strank: Se predi kratkim je veljalo, da je gost 
rezerv1r~I vsaj . dva meseca pred nastopom 
po_tovanJa. SedaJ se ta prag znižuje na en mesec 
omoma n~ 1~ š~ dva tedna _p~ed pričetkom potovanj. 
Pre~enecaJ_o medno mocn, popusti za otroke, kar 
na primer pri Kanarskih otokih pomeni kar 400 EUR 
prihranka na osebo. 
Tudi samo oblikovanje in sestavljanje produktov se 
je sprem~nilo. Vedno . bolj upoštevajo želje 
posameznika, kar pomen,, da so na trg postavili se 
več različnih proizvodov in omogočili vrsto dodatnih 
storitev. Njihov moto je: paketni aranžma je nujno 
zlo, zato pa se ga oblikuje čimbolj individualno. 
Specialisti za Avstrijo 
Kak.? ~vstrijci P?spešujejo prodajo na domačem trgu -
povecuie se delez prodaJe preko agencij (s 3 na 5%). 
~ Avstriji že kar nekaj let poteka akcija, ki so jo 
poimenovali "Specialisti za Avstrijo". 
Gre za turistične agencije, ki najmanj enega izmed 
sodelavcev ustrezno izobrazijo kot poznavalca 
avstrij_ske __ ~urističn~ ponudbe. Projekt poteka v 
o_~ganiza_c1)1 AvstriJske turistične organizacije 
(Osterr~1ch Werbun~). Doslej so pridobili že 140 
par_tn:r!e~. Te zal~gaJo s promocijskimi materiali, jih 
vklJucuJeJo v svoJe kataloge in jih izobražujejo na 
različnih seminarjih. 
_Sod_eluj_ejo tudi z avstrijsko televizijo pri teletekstu, 
kJer 1ma10 skupno 48 strani. Na eni od teh se 
predstavljajo tudi agencije, specialiste za Avstrijo. 
Tem aktivnostim so sedaj dodali se "Web 
~cademy". Od 1. januarja 2003 dalje bo pripravljena 
internetna str~n. Dot~ bodo uslužbenci agencij prišli 
preko posebnih šolskih modulov in tako izvedeli vse 
po~rebno o Avs~r!ji. Gre za elektronsko šolanje, ki bo 
traJalo dve let, 1n bo razdeljeno na semestre, na 
koncu_ pa. bodo prejeli_ tudi ustrezno diplomo. 
Udelezenc1 bodo morali odgovarjati na različna 
vprašanja, imeli pa bodo tudi možnost dobiti lepe 
nagrade. Celotno šolanje stane zgolj 25 evrov na 
semester, medtem kos e specialisti za Avstrijo šolajo 
brezplačno. 
Pripravil:Jan Ciglenečki, direktor turističnega 
predstavništva STO na Dunajt1 
info@slovenia-tourism.at + 
Kako kaže švicarskemu trgu in 
TTW- priložnost za Slovenijo 
TTW, 27. po vrsti, bi naj po lanskem post-11. 
septembrskem zatišju znova prinesel živahnejše 
vzdušje v kongresne dvorane ob ženevskem jezeru, 
vendar ni bilo tako. 
TRAVEL TRADE WORKSHOP je bil še manjši kot lani 
(točnih podatkov, koliko manj razstavljalcev in 
obiskovalcev, še niso objavili) in poslovno še bolj 
umirjen. Napovedi velikih organizatorjev potovanj, da 
bo druga polovica 2902 spet na ravni izpred dveh let in 
da bo 2003 bistveno boljše leto, se kot kaže, ne 
uresničujejo. Švicarji se še naprej obnašajo zelo 
zadržano in ostajajo II na tleh 11 , to pomeni, da odhajajo 
bolj kot kdajkoli na počitnice s svojimi avtomobili, 
avtobusi ali vlakom in se izogibajo letalskim 
aranžnajem, tako da ostaja čarterska flota (Belair, 
Edelweiss, Swiss) precej neizkoriščena in se že 
nakazujejo redukcije. 
V Švici je ta čas vse po malem v krizi. lncoming šepa, 
ker je švicarski frank glede na euro in dolar premočan 
(Avstrija je za Nemce kar za 15 - 20 % cenejša). Outgoing 
se nikakor ne razživi, čeprav je ravno zaradi močnega 
franka marsikatera destinacija poceni, kot že dolgo ne. 
Letalska industrija je v krizi - SWISS, ki je nastal po 
Swissairu, še zdaleč ne dosega nekdanjega sijaja (in 
rezultatov - do konca leta bo naletel za milijardo, sicer 
načrtovanih, frankov izgube), čarteraši ne vedo, kam z 
avioni, zlasti na dolgih progah. Tudi letališča so v 
težavah, zlasti zuriško, ki je izgubilo 22 % prometa in je 
sredi (zdaj se ve, megalomanskih) investicij, ne ve ne 
kod ne kam. Povrhu so pritisnili še Nemci (beri 
Lufthansa), ki so zaprli svoje koridorje čez južno 
Nemčijo ob vikendih in praznikih, tako da ostajajo sanje 
o velikem zuriškem letalskem vozlišču (hub-u) resnično 
samo sanje. 
Po letošnjem TTW ugotavljamo, da bi bilo škoda, če se 
ga Slovenija ne bi udeležila, saj sodi med tiste 
destinacije, ki postajajo za švicarski trg vse bolj 
zanimive. O tem pričajo tudi kontakti s številnimi 
organizatorji potovanj - takimi, ki svoje obstoječe 
programe v Sloveniji širijo, in tistimi, ki Slovenija 
končno želijo uvrstiti vanje. 
Naj jih nekaj naštejemo: AARETAL Reisen is 
Muensingena se resno pripravlja, da bi poleti 2003 
odletel vsaj pet čarterskih rotacij Bern-Portorož (31 
sedežni Dornier). MARTI se je končno odločil, da 
Slovenijo znova uvrsti v svojo poletno brošuro, 
TWERENBOLD ga še širi, AIR MARIN iz Ženeve bo 
Slovenijo prodajal v frankofonski Švici. ALBA Tours je to 
že storil in v francoščini izdal bleščeč katalog Slovenije 
in Hrvaške. FOMA GOLF TOURS iz Zuricha bo v svoj 
katalog vključil slovenska golf igrišča .... 
Posebno poglavje so avtobuse rji. 11 Paketveranstalter 11 
MEDIA TOURS & TRAVEL 11 , ki smo ga pred tremi leti 
pripeljali v Slovenijo, je za prihodnje leto prodal že 1·3 
krožnih potovanj in razmišlja, da bi ponudbo Slovenije 
še povečal. Na 10. 11 BUS CONTACT", ki poteka v okvir~ 
borze zadnji dan, pa je med 43 avtobuserji, ki so 
zakupili stojnice, kar 19 prijavilo interes za Slovenijo. 
Razen Hotelov Bernardin jim konkretnih ponudb ni 
mogel dati nihče od slovenskih hotelov ali incoming 
agentov, ki Montreux že nekaj let ignorirajo, zato vas 
vabimo, da pišete na jana.apih@slovenia-tourism.si za 
kompletno listo z naslovi švicarskih avtobuserjev, ki 
želijo v svoje programe vključiti Slovenijo. 
Kljub splošni krizi v turizmu in še zlasti v Švici, ali pa 
prav zato, saj je to priložnost za majhne, bližnje in varne 
destinacije, predlagamo, da prihodnje leto na TTW spet 
nastopimo in da animiramo slovenske partnerje, da 
najdejo interes in z njim čas in denar za trg, ki že tretje 
leto zapored raste s po 20 % letno. 
Prip,·avil: Zvone Petek, vodja informativnega urada STO 
v Ziirichu, adria.slo@bluewin.ch + 
TUR!ZEII 
Koliko potnikov bo letelo letos in do leta 2006 
IATA je na septembrski konferenci v Madridu napovedala, da v letu 2002 pričakuje 0,3 odstotni padec v številu 
mednarodnih potnikov v letalski industriji, v letu 2003 pa bi naj s 7,4 odstotnim povečanjem dosegli številke iz leta 
2000. Letna stopnja rasti bi se naj do leta 2006 ustalila pri 4,4 odstotkih, s čimer bi naj dosegli napovedano povprečno 
letno rast v tem obdobju v višini 4,3 odstotke. 
Največji krivec za negativne številke je promet med Severno Ameriko in Evropo in Severno Ameriko in Azijo, ki je bil 
za 6 odstotkov nižji, v naslednjih letih pa bi naj dosegal podpovprečno stopnjo rasti v višini 3 oziroma 2,3 odstotke. 
število potnikov znotraJ'azijsko-pacifiške regije bi naj bilo to leto višji za 5,2 in do leta 2006 za povprečnih letnih 5,3 
odstotkov, med Evropo in azijsko -pacifiško regijo za 1,2 odstotka - letos in povprečno letno v naslednjih nekaj letih 5 
odstotkov, iz Evrope v Afriko pa 1,3 oziroma 5,2 odstotkov. Promet med Evropo in Srednjim Vzhodom bi naj letos sledil 
splošnemu negativnemu vzorcu v višini 4,2 negativnih odstotkov, nato pa rasel po 3,5 odstotni letni stopnji. (vir WTO) 
Odkritje zalivskega turista 
Države Srednjega Vhoda so začele odkrivati izreden potencial trga na njihovem pragu, držav Perzijskega zaliva. 
Popotniki iz sosednjih arabskih držav so bili ključni v reševanju potovalne industrije Srednjega Vzhoda v preteklem 
letu. Arabski turisti so se namreč bali diskriminacije v drugih svetovnih destinacijah in so se zato raje odločali za 
počitnice bližje domu. Nekatere države so se temu trendu hitro odzvale. Libanon je na primer začel v Zalivu z 
organizacijo cestnih karavan, za posledico pa iz teh trgov zabeležil skoraj 8 odstotno povečanje prihodov v prvi 
polovici leta 2002, Egipt 6 odsotno povečanje. Dubai je prvi izdal brošuro v arabščini. 
Vendar pa ne gre zgolj za polnjenje postelj, ki bi bile sicer prazne, temveč tudi za posebne značilnosti zalivskih 
popotnikov, ki jim dajo status pomembnega in perspektivnega trga. Arabci so dobri potrošniki, z daljšim časom 
bivanja kot na primer evropski turisti. Tako povprečno porabijo 1.554 USD na potovanje (Evropejci 848 USD), 
~ovprečno pa bivajo kar 19,4 dni. Poleg tega imajo Arabci večje družine, ki počitnice preživljajo skupaj. V povprečju se 
na počitnice odpravijo štirje družinski člani, v 53 odstotkih primerih bivajo v hotelih, kar 70 odstotkov pa se jih odloča 
za najvišji standard namestitve. Najraje potujejo v juliju in avgustu, opazen pa je nov trend zimskih počitnic in kratkih 
oddihov. Nakupovanje je njihova najljubša aktivnost, zaradi česar se radi odločajo za počitnice v mestih. (vir WTO) 
Tisti, ki destinacije še niso obiskali, zahtevajo posebni nagovor - primer 
Avstralije 
Avstralska turistična organizacija razvija novo serijo oglaševalskih kampanj, ki se bo ciljno usmerila na tiste 
potencialne obiskovalce, ki Avstralije še niso obiskali. V ozadju je temeljita analiza mladih nadobudnih popotnikov, s 
katero želijo ugotoviti, kaj jih je doslej odvračalo od obiska te celine. Večina je navedla, da je Avstralija draga 
destinacija, tako glede stroškov potovanja kot tudi bivanja. Poleg tega je mnoge odvrnilo prepričanje, da si morajo za 
potovanje vzeti vsaj pet tednov. Rezultati analize so avstralske turistične promotorje pcipeljali do tega, da so začeli 
razmišljati o ločenih oglaševalskih kampanjah za povratnike in nove obiskovalce. ; Pomembno je, da aktivno 
razvijamo odnose z obstoječimi obiskovalci, ki se vračajo, a iskati moramo iskati tudi nove", je dejal direktor 
marketinga za Evropo na A TO Paul Davies. Za nove obiskovalce bodo tako izpostavljali dostopnost Avstralije, dejstvo, 
da je cenovno ugodna destinacija in pa to, da naenkrat ni potrebno pojesti celoten zalogaj oziroma videti vse. 
Sporočilo je, da Avstralijo dobite za 2.000 GBP, podobno kot Karibe ali Maldive. 
Leto 2003 na Madžarskem leto zdraviliškega turizma 
Madžarska je letošnji WTM izkoristila, da prenese sporočilo o visoko kakovostni in bogati ponudbi madžarskih 
zdraviliških centrov. Velik potencial vidijo prav na britanskem trgu, kjer izpostavljajo njihovo cenovno ugodnost. To, 
za kar bi naj britanski turist plačal 100 GBP doma, dobi na Madžarskem že za petino cene. Za leto 2003, ki so ga 
t~tsko poimenovali leto zdraviliškega turizma, so prenovili kar nekaj hotelov in term, njihova nacionalna turistična 
organizac8a pa je tako pripravljena na tretjo fazo oglaševalske kampanje, v kateri uporabljajo tudi londonske 
avtobuse in gigant plakate. Poleg tega želijo prenesti sporočilo, da Madžarska ni zgolj Budimpešta. Da bi povezali 
prestolnico s ključnimi turističnimi področji, pospešeno gradijo cestno infrastrukturo. 
TUl-ev šef odkriva trende in izpostavlja dileme za potovalno industrijo 
Predsednik TUi za Severno Evropo in TUi Airlines Charles Gurassa je na WTM poveze[ sedem glavnih trendov, ki 
bodo usmerjali to industrijo v prihodnjih letih: 
1. Svetovni trend polarizacije majhnih in velikih nišnih trgov bo vse bolj vplival na potovalno industrijo, pri čemer so 
že oziroma bodo mnogi srednji organizatorji potovanj, podjetja za križarjenja in letalske družbe ostale brez posla; 
2. Industrija se bo še naprej morala soočati z grožnjami terorizma, čeprav bo turizem ostal močen; 
3. Pozne rezervacije; 
4. Porast uporabe spleta za pridobivanje informacij in preprostejše transakcije; 
5. Razvoj novih emitivnih trgov, kot so Rusija, Poljska, Kitajska in Baltske države; 
6. Vpliv evra; 
7. Poceni letalske družbe bodo še nadalje rasle in na novo postavljale geografske meje in usmerjale tokove. 
Med najbolj uspešnimi evropskimi destinacijami je izpostavil Hrvaško, Bolgarijo in Turčijo (od katerih ni nobena še 
prevzela evra). 
Thermalia išče nove produkte 
Specialist za zdraviliško ponudbo Thermalia po dvoštevilčnem trendu rasti povpraševanja (v letu 2001 kar 27 
odstotkov, letos dodatnih 20 odstotkov, pav toliko pa bi jih naj bilo tudi v letu 2003) pri ponudbi term ne išče zgolj 
nove ponudnike, temveč predvsem nove produkte, ki bodo njihovim gostom ponudili nekaj novega. Največjo rast 
beležijo v Italiji, kjer ima operator 12 od skupno 33 centrov v brošuri, po besedah njihovega direktorja Mira Sajferta pa 
bi naj imela Italija najboljše terme za vse generacije. 
Fleksibilnost vitalnega pomena za čarterje 
Čarterski prevozniki morajo postati manj vezani na sedem- ali štirinajstdnevne počitnice, saj se popotniki želijo vse 
bolj samostojno odločati o trajanju potovanja. Letenje pri počitnicah v bližnjih destinacijah postaja vse bolj podobno 
odločitvam za avtobusni ali železniški prevoz in ni toliko del počitnic. Cenejše letalske družbe, ki ponujajo zgolj 
osnovno storitev, so ustvarile novo povpraševanje, vendar pa obstajajo omejitve. Čeprav direktor britanskega Thomas 
Cooka Alan Stewart pravi, da njihov pojav ni odpeljal veliko posla, pa jih ne morejo ignorirati. Večja fleksibilnost bo 
vsekakor potrebna. 
Povezovanje slovenskih receptivnih agencij 
v obliki strateških partnerstev - da ali ne 
oziroma kje smo 
Mag. Vesna Male, vesna.male@111aribor.si + 
,, 
Ker je na svetovnem turističnem trgu zaznati izjemno težnjo po nekapitalskem in 
kapitalskem koncentriranju, ki se bo po napovedih Svetovne turistične organizacije 
še nadaljevala, ocenjujemo, da se bodo relativno majhne slovenske turistične 
agencije s samostojnim razvojem na njem zelo težko uveljavile oziroma preživele. To 
velja še posebej za področje receptivnega (incoming, inbound) turizma. 
Zato smo se odločili teoretično in empirično pojasniti 
koristnost strateških partnerstev (SP) iz zornega kota 
turističnih agencij (tour operaterjev in agentov), posebej 
receptivnih (t.j. tistih, ki se ukvarjajo z organiziranjem/ 
prodajo potovanj po Sloveniji tujcem). 
Oblikovali smo tudi model za vzpostavljanje strateških 
partnerstev s poudarkom na marketinških vidikih, ki 
vodi organizacije v oblikovanje jasne razvojne usmeritve, 
četudi le-ta morda nazadnje ne bo uresničena s strateškim 
partnerstvom, temveč s samostojnim razvojem ali z drugo, 
strateškemu partnerstvu alternativno vrsto medorgani-
zacijske povezave. 
Kaj je strateško partnerstvo 
Strateško partnerstvo je formalna ali neformalna medor-
ganizacijska povezava dveh ali več avtonomnih organizacij 
o skupni, strateški, po navadi dolgoročni usmeritvi za 
ne/določen čas. Njegov namen je skupno (ne zgolj 
enkratno) prispevanje in deljenje koristi na podlagi 
razmerja pridobi-pridobi na enem ali več strateških 
področjih. Na drugih področjih si lahko medtem še naprej 
konkurirajo in ostajajo kot organizacije v celoti 
samostojne (za izstop se lahko prostovoljno odločijo). V 
SP, ki je upravljano iz vseh partnerskih organizacij, si 
organizacije delijo (izmenjujejo, združujejo) ne/otipljive 
resurse, specifične sposobnosti in tveganja, da bi s 
pomočjo sinergijskih učinkov dosegle dogovorjene 
·1 skupne in individualne cilje. Ti se nanašajo na večjo 
) .. učinkovitost in uspešnost poslovanja na rav~i celotne 
~•'. organizacije ali strateške poslovne enote, ki _omogoča 
•'j organizaciji graditev, ohranjanje ali krepitev konkurenčnih 
· f prednosti. S SP ne nastane nova organizacija, medseboj~ 
. ;~ oziroma skupne kapitalske naložbe pa sploh niso nujne. Z 
· marketinškega zornega kota je SP aplikacija zasnove 
marketinga povezav. 
SP smo umestili v širši okvir medorganizacijskih pove-zav, 
in sicer med samostojni razvoj na enem polu ter kapitalske 
medorganizacijske povezave s popolno integracijo (pre-
vzeme in združitve) na drugem polu; razmejitve so težavne. 
Rezultati teoretične raziskave 
Ključni rezultati kažejo, da lahko SP pripomorejo k večji 
uspešnosti organizacij in imajo v primerjavi s samostojnim 
razvojem številne prednosti. Turistične agencije lahko z 
medsebojnim SP in v strateškem partnerstvu/Z drugimi 
vrstami organizacij laže obvladujejo specifične lnačilnosti 
turistične ponudbe in povpraševanja in se laže prilagajajo 
kompleksnemu in hitro spreminjajočemu se okolju. 
Posebej koristne so na področju receptivnega turizma, ki je 
z vidika narodnega gospodarstva pomembnejši, z vidika 
mednarodne komponente poslovanja pa bolj proble-
matičen, kot sta emitivni (outgoing, outbound) in domači 
turizem (potovanja prebivalcev znotraj svoje države). 
Rezultati empirične raziskave 
1 
Raziskavo smo osredotočili na proučevanje problematike 
receptivnega turizma v Sloveniji in uporabnosti SP za 
premagovanje težav turističnih agencij na tem področju. 
Rezultati empirične raziskave so v teoretičnem delu 
naloge ugotovljeno koristnost SP potrdili. Dobre tri četrtine 
anketiranih turističnih agencij meni, da lahko SP pripomore 
k večji uspešnosti na področju receptivnega turizma. Neko-
. liko manj jih tako meni za področje nacionalnega (t.j. emi-
tivnega in domačega) turizma. 
Dobre tri četrtine anketiranih turističnih agencij bi se v 
sodelovanju s strateškim partnerjem tudi laže odločilo za 
ukvarjanje z receptivnim turizmom kot brez partnerja. Med 
turističnimi agencijami, ki že imajo SP na enem ali obeh 
področjih, je takih še več, med tistimi, ki SP nimajo, pa 
nekoliko manj. Na podlagi tega lahko domnevamo, da 
imajo turistične agencije, ki že imajo SP, z njimi tovrstne 
pozitivne izkušnje. 
Ugotavljamo, da je na področju receptivnega turizma 
med anketiranimi agencijami očitno preferirana oblika 
razvoja SP, na področju nacionalnega turizma pa sta SP in 
samostojni razvoj bolj izenačena. Za obe področji navaja 
največji delež turističnih agencij kot najmanj primerno 
obliko razvoja združitev z drugo organizacijo. 
Rezultati torej kažejo, da več anketiranih turističnih 
agencij ocenjuje, da lahko SP pripomore k uspešnosti na 
področju receptivnega turizma kot k uspešnosti na 
področju nacionalnega turizma, hkrati večji delež anketi-
ranih turističnih agencij ocenjuje SP kot najprimernejšo 
obliko razvoja za receptivni turizem in ne toliko kot 
za nacionalni turizem. Menimo, da so razlog tega številna 
težavna področja pri ukvarjanju z receptivnim turizmom, ki 
jih je mogoče s SP laže obvladovati. 
Tako domnevamo, da bi se lahko s pomočjo SP število 
turističnih agencij, katerim je receptivni turizem z vidika 
prihodka in z vidika števila turistov najpomembnejša de-
javnost, povečalo (te so po rezultatih raziskave v skladu s 
pričakovanji namreč danes zgolj v manjšini). 
Najpogosteje naveden razlog anketiranih turističnih 
agencij za neukvarjanje z receptivnim turizmom je med-
sebojna nepovezanost slovenskih turističnih agencij pri 
nastopanju na tujem trgu (skupaj z visokimi stroški ak-
tivnosti privabljanja tujih turistov), sledita slaba prepoz-
navnost Slovenije in turističnih agencij na tujih trgih, 
relativno pogosto pa je kot razlog navedena tudi nepo.:-
v...ezanost turističnih agencij z drugimi akterji slove-
nskega turizma. Turistične agencije, ki se že ukvarjajo z 
receptivnim turizmom, pa med težavami pri ukvarjanju 
z receptivnim turizmom najpogosteje navajajo poman-
jkanje finančnih vzpodbud in drugih aktivnosti s strani 
države ter (menimo, da posledično) neprepoznavnost 
Slovenije na tujih trgih. Turistične agencije, ki se že uk-
varjajo z receptivnim turizmom, odkrito pričakujejo več 
aktivnosti iz strani države. 
Pogostost strateških partnerstev 
Po rezultatih raziskave ima SP presenetljivih 63,6 % 
anketiranih turističnih agencij. Morda resnično obstaja 
tako veliko število SP (ki sicer javnosti niso znana), 
vendar menimo, da so anketirani svoje medorganizacijske 
povezave nekoliko precenili in da gre dejansko pretežno 
za vmesne oblike medorganizacijskih povezav med 
taktičnim odnosom in SP. 
Ugotavljamo tudi, da je med turističnimi agencijami, ki 
se ukvarjajo z receptivnim turizmom, relativno večji delež 
takšnih, ki imajo SP, kot med turističnimi agencijami, ki se 
ukvarjajo z nacionalnim turizmom.2 
Koristi najtesnejših 
medorganizacijskih povezav 
Pregled opredeljenih koristi SP in drugih vrst tesnih 
medorganizacijskih povezav na področju receptivnega in 
nacionalnega turizma pokaže, da prinaša največji delež 
najtesnejših povezav koristi v obliki izboljšanja kakovosti 
ponudbe, sledi povečanje obsega prodaje (merjeno v 
številu turistov), povečanje zadovoljstva odjemalcev, 
dobičkonosnosti poslovanja in pridobitev na imidžu. 
Turistične agencije so torej izpostavile koristi, vezane na 
kvantitativne in kvalitativne kazalce uspešnosti. Koristi 
vezane na distribucijo, asortima in geografski trg ter tudi 
stroške, ki dolgoročneje posledično prav tako vodijo v 
večjo poslovno uspešnost, so manj zastopane, najmanj 
pa posodobitev postopkov upravljanja. Podrobnosti 
prikazuje tabela. • 
Za zaključek 
Seveda imajo SP v primerjavi s samostojnim razvojem 
organizacije tudi določene slabosti oziroma prinašajo 
določene nevarnosti. Ker se je mnogim izmed njih mogoče 
izogniti z dovršenim managementom vzpostavljanja SP, 
smo oblikovali model vzpostavljanja SP. Ta je dobra 
podlaga tudi tistim organizacijam, ki niso upravljane v 
skladu z osnovnimi principi managementa, da jih usmeri v 
oblikovanje jasne razvojne usmeritve, četudi le-ta morda 
nazadnje ne bo uresničena s SP, temveč s samostojnim 
razvojem ali z drugo SP alternativno vrsto medorganizaci-
jske povezave. 
Na podlagi rezultatov lahko povzamemo, da je za 
relativno majhne slovenske turistične agencije medsebo-
jno povezovanje in povezovanje z drugimi organizacijami 
ključnega pomena. SP so zanje koristna vrsta medorgani-
zacijskih povezav. Ker smo se osredotočili pretežno na 
primerjavo SP s samostojnim razvojem, sicer ne moremo 
trditi, da so SP na splošno primernejša vrsta medorgani-
zacijske povezave, kot so prevzemi in združitve. Vendar 
upoštevajoč, da opredeljujejo kar dobre tri četrtine anketi-
ranih agencij prevzeme in združitve kot najmanj primeren 
način razvoja, je za turistične agencije poznavanje in 
upoštevanje možnosti, ki jih ponujajo SP kot "vmesna" 
oblika med samostojnim razvojem in prevzemi ter združit-
vami, še toliko pomembnejše. V zveti s tem poudarjamo, 
da je mogoče SP v primerjavi s prevzemi in združitvami tu-
di ože omejiti in jih po potrebi veliko preprosteje prekiniti. 
Ne nazadnje pa so SP tudi koristen predkorak (postop-
nost!) k prevzemom in združitvam, če se le-ti nazadnje 
vendarle izkažejo za primernejšo vrsto medorganizacijske 
povezave. 
Menimo, da ~ številne ugotovitve iz opravljene 
raziskave uporabne ne le za turistične agencije, temveč 
tudi za druge vrste turističnih organizacij. Za oblikovan-
je konkurenčne celostne turistične ponudbe je namreč 
potrebna povezanost vseh členov turistične ponudbe, 
pa naj bo na osnovi geografskega področja (manage-
ment destinacije) ali na osnovi drugače oblikovanih 
izdelčnih oziroma storitvenih skupin (npr. SP slovenskih 
ponudnikov adrenalinskih turističnih storitev). 
Podrobnejši rezultati teoretične in empirične raziskave 
(podrobnejša opredelitev koristi SP, model priprave 
strateških partnerstev, hipoteze, omejitve raziskave ... ) so 
dosegljivi pri avtorici (vesna.male@maribor.sO. 
Vir: Vesna Male, Marketinški vidiki strateških partnerstev 
receptivnih turističnih agencij, magistrsko delo, Ekonom-
sko-poslovna fakulteta Maribor, 2001. 
TABELA: KORISTI NAJTESNEJŠIH MEDORGANIZACIJSKIH POVEZAV3 
F % 
Izboljšanje kakovosti ponudbe 92 78,6 
Povečanje obsega prodaje 82 70,1 
Povečanje zadovoljstva odjemalcev 74 63,2 
Povečanje dobičkonosnosti poslovanja 69 59,0 
Pridobitev na imageu 68 58,1 
Razširitev prodajne mreže 55 47,0 
Izpopolnitev asortimaja izdelkov 52 44,4 
Pridobitev pogajalske 
moči pri odnosih z drugimi podjetji 48 41,0 
Uspešnejša obravnava tujih trgov 47 40,2 
Znižanje stroškov poslovanja 44 37,6 
Posodobitev postopkov upravljanja 29 24,8 
2 660 564 
OPOMBE: 
1 Empirične podatke smo zbrali z metodo pisnega anketiranja s pomočjo 
strukturiranega vprašalnika konec leta 2000. Vprašalnik smo naslovili na 
celotno statistično populacijo turističnih agencij v Sloveniji, t.j. 362 (vir: GZS; 
podatki variirajo). Vprašalnik je izpolnilo 48 vodij turističnih agencij, torej 
smo dosegli odzivno stopnjo 13,3 % celotne statistične populacije. Zbrane 
podatke smo statistično obdelali z uporabo statističnega paketa SPSS. 
2 V nadaljevanju raziskave smo med drugim ugotavljali razloge, da niso SP -
glede na to v kakšni meri jih anketirani ocenjujejo kot koristna - še 
pogostejša. Vendar obseg raziskave presega razpoložljiv obseg tokratnega 
prispevka. 
3 Anketirane turistične agencije so navajale koristi svojih, največ treh, 
najtesnejših medorganizacijskih povezav. 
Wellness - kot nova kakovost življenja ter 
kot nov produkt In p~i,f~.-o-
1
tl z~ slovenski 
turizem v v G 1 ,~u 
Ivkll Flis Smau, tir.med., lvka.jllss@toplke-dolwna.sl + 
\ , 
Wellness Je gibanje In usmeritev, ki ne bolj prodira tudi v Evropo. Amerika Je že vsa 
prežeta s promocijo zdravega nallna živi/en/o, z misli/o na ohran/an/e zdravja In 
dobrega polut/o. In prav wellness Je filozofi/o In nalln žlvlJen/a, ki na na/razlllne/še 
nallne krepi telo In duha. Wellness Je gibanje, ki se nezadržno širi, ki vabi pristaše 
zdravega nall~a živi/en/o In vse, ki neka/ da/o na kakovost svojega žlvlJen/a. Temelji 
predvsem na osvešlenostl posameznika, ki zna ceniti lastno telo, ki neguje dobro In 
stabilno psiho, ki upošteva nalela zd~a bivanja, hran/en/o In duševnih aktivnosti. 
Wellnes upošteva vsa načela sodobne preventive (ki so 
del klasične, tradicionalne medicine), ob tem pa razvija in 
uporablja vse aktivnosti, vključno s športom, telesno in 
duhovno nego ter treningi, lepotilnimi postopki, predvsem 
pa gibanje in sproščanje v naravi. Znotraj wellnessa ima 
posameznik veliko več možnosti za ohranjanje in pridobi-
vanje dobrega počutja in emocionalne stabilnosti. 
To je še toliko pomembneje glede na čas, v katerem živi-
mo, ki predstavlja za vsakogar izmed nas veliko 
preizkušnjo. Tempo življenja z veliko naglice, hitrih 
sprememb in malo prostega časa marsikomu nažira temel-
je in jemlje osnovno substanco življenja. Zato vedno bolj 
poudarjamo osnovno in vsestransko dobro počutje 
posameznika, kar je dobra osnova telesni odpornosti in 
vzdržljivosti. "Kakovost življenja je človekova možnost 
izbrati in izvajati aktivnosti, ki mu dajejo upanje, izboljšajo 
motivacijo, oblikujejo gonilno silo in vizijo življenja, pro-
movirajo zdravje, nudijo zadovoljstvo in istočasno kreirajo 
zadovoljno in pravično družbo." (Kanadsko združenje 
terapevtov) 
V klasični medicini je veliko wellness postopkov že 
dalj časa v rabi, vendar jih uporabljamo predvsem za 
zdravljenje (kurativo). Osnovna značilnost wellnessa 
pa je, da želi pritegniti sedaj še zdravega posameznika 
in skupine, jih vključiti v svoje gibanje in filozofijo ter 
jim tako omogočiti ohranjanje in vzdrževanje zdravja. 
ter vsestransko dobrega počutja na dolgi rok - sedaj in : 
v prihodnosti. Wellness je naklonjen tudi ljudem, ki že 
prepoznavajo prve znake in slabosti svojega telesa in 
duha. Z veliko paleto različnih tehnik in postopkov 
omogoča ozavestiti samega sebe, prepoznati lastno 
vrednost in ceno, nudi veliko možnosti za odpravo 
težav, dosego in vzdrževanje popolnega zdravja. 
Kje in kako se Je vse začelo 
Pojem in besedico "wellness" je pred že skoraj 
petdesetimi leti skoval dr. Halbert Dunn, upokojeni 
splošni zdravnik. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je 
dr. Dunn pričel širiti misel o temah, povezanih · in 
naklonjenih zdravju, pričel je s prvimi predavanji v 
Washingtonu v ZDA. V svojih predavanjih in zapiskih Je 
poudarjal tesno povezanost med telesom, mislijo in 
duhovnostjo oziroma človekovo dušo. Za razliko od 
klasične, tradicionalne medicine, ki ima za cilj doseganje 
stanja brez bolezni, se je dr. Dunn zavzemal za širši pojem, 
ki ga je opisoval kot "visoka stopnja wellnessa". Dr. Dunn 
je besedo wellness sestavil iz dveh besed: zloženke 
"well-being" in besede "fitness". "Well-being" pomeni 
dobro počutje, svojo osnovo ima v definiciji zdravja (WHO, 
Svetovna zdravstvena organizacija), kjer je zdravje 
opredeljeno kot stanje popolne usklajenosti telesnega, 
duševnega in socialno dobrega počutja. Beseda fitness ali 
sport for ali prav tako izvira iz ZDA in opisuje gibanje, 
naklonjeno novemu pojmovanju zdravja. Obe besedi, ki 
sestavljata skovanko wellness, opisujeta gibanja, naklon-
jena zdravju in zdravemu načinu življenja. 
Gibanje wellness se je seveda precej razširilo in 
sčasoma pridobilo vse več privržencev. Določeni 
posamezniki, kot so John Travis, Donald Ardel in William 
Hettler, so pripomogli, da se je wellness razvil v pravo in 
množično gibanje. Seveda so -posamezniki dodali tudi 
kakšno svojo noto, pojavile so se različne definicije, 
grafični prikazi in usmeritve, ki pa osnovnega načela niso 
spremenile. Ostal je pojem dr. Dunna, da mora posa-
meznik zadostiti svoji potrebi po osebni potrditvi in 
vsestranskemu zadovoljstvu, kar lahko uresniči skozi 
zdrav in kakovosten način življenja. 
V Evropi se je wellness gibanje pojavilo koncem 
osemdesetih let prejšnjega stoletja, predvsem v navezi in 
povezavi s turizmom. 
Osnovne sestavine wellnessa 
So štiri in obsegajo preventivno skrb posameznika za 
lastno telo, lastno zdravje in emocionalno stabilnost -
emocionalno dobro počutje. Vse to ima štiri temelje, ki 
dajejo celostno podobo vsebine wellnessa: telesna 
aktivnost, psihična aktivnost - duhovnost, osebna 
sprostitev in zdrava prehrana. 
s. Telesna aktivnost (telesni fitnes) 
To je dejavnost telesa in proces treninga, s katerim 
krepimo psihične in motorične lastnosti, predvsem moč, 
vzdržljivost, gibanje in koordinacijo. Primeren je za 
vsakega posameznika, predvsem v prostem času, za 
različne športne aktivnosti in z različnimi cilji. Glede na 
namen in cilje se vadba po področjih in pri posamezniku 
razlikuje od ostalih načinov vadbe, usmerjena je k 
sproščanju fizične in kemične (zaloge maščob) energije 
telesa z namenom okrepiti posameznika kot celoto, na 
vseh nivojih njegovega življenja in bivanja. Naše telo je 
ustvarjeno za gibanje, zato telesna aktivnost posamezniku 
p~. telesu pa je nujno potrebna. Telo po treningu 
postane močnejše, bolj odporno na zunanje dražljaje in 
strese, posredno se krepi tudi psiha. 
2. Duhovnost - pslhllna aktivnost 
V osnovi je potreben kritičen odnos do sebe, primerna 
stopnja odgovornosti do lastnega telesa in psihe, kar 
seveda pozitivno vpliva tudi na ostale sestavne elementa 
wellnessa. V ospredju je posameznik in njegova zavestna 
odločitev za resnično odgovornost do samega sebe, do 
svojega načina življenja, ki ga prilagodi načelom in smerni-
cam wellnessa - tako je wellness pravzaprav način življen-
ja in bivanja znotraj tega prostora, je življenjska filozofija. 
Dejstvo, da nas stres vsak dan ruši in nam jemlje 
energijo na vseh nivojih našega življenja, je že tako samo 
po sebi umevno, da smo ga enostavno sprejeli v svoj vsak-
danjik. Toda naše telo v celoti ne meni tako - vsi pritiski 
vsakdanjika se odražajo na nekem nivoju posameznikove 
psihe, ki jo je potrebno umivati vsak dan enako kot telo. Le 
da v tem svetu še nismo povsem vajeni tega. Prah iz ceste 
speremo z vodo, svojo psiho (dušo) moramo redno 
dnevno čistiti z duhovnimi tehnikami. V ospredju so ezo-
terična področja duhovnosti, ki se razvijajo skozi vso 
človekovo zgodovino, se prepletajo s čistim izročilom 
narave in sodobno tehnologi jo te civilizacije. Različne ob-
like meditacij sodijo v to skupino. 
3. Osebna sprostitev 
Temeljila bi naj na različnih tehnikah za psihično in 
telesno sproščanje, z namenom preprečevati motnje na 
teh dveh nivojih. Te tehnike imajo svoj namen v 
uravnovešanju vegetativnega sistema živčevja, ki lahko 
vpliva na krvni pritisk, srčni utrip in dihanje. Sem sodijo 
tudi programi za primerno identifikacijo nas samih v 
okolju, gibalno-vzdržljivostni programi, programi 
korekcije in pravilne drže. Sicer so med najbolj znanimi v 
našem okolju: avtogeni trening, različne oBlil<e in 
tehnike joge, aktivna mišična sprostitev, tai chi. ... 
,._ Zdrava prehrana 
Ne gre zgolj za vnos primerne, biološko neokrnjene in 
čimmanj spremenjene hrane, temveč udi pravilen, reden 
način hrar,ijenja s P,rimer ilill vnos©m energije. če je 
telesna aktivn0st eden izmeti redkih posegov v telo, ki 
telesu primarno jemlje energijo, potem je hrana 
zagotovo tista, ki telesu prinaša energijo.Ani vseeno, kaj 
vnašamo v telo, ni vseeno, kdaj kaj vnašamo v telo, ni 
vseeno, v kakšnih količinah in kakšni sestavi telo 
polnimo z energijo. Telo dejansko potrebuje v prvi vrstr 
vodo (tekočino), potrebuje telesu nujne in neobhodno 
potrebne hranljive snovi in gradbene elemente, v manjši 
meri pa kemično energijo. Pravilno shemo dnevne 
prehrane sestavljajo: voda, minerali, vitamini, beljakovine, 
maščobe in ogljikovi hidrati. V primernem in pravilnem 
razmerju so to človeku prijazne snovi, v prevelikih 
količinah je vsaka izmed njih lahko nevarna ali celo 
bolezen povzročajoča. 
Wellness in zdravje 
Znotraj "popolnega wellnessa" ločimo šest področij, 
nivojev posameznikovega zdravja: nivo telesa, intelekta, 
čustev, duhovnosti, poklica in družbe. Na vseh teh nivojih 
deluje tudi posameznikova odgovornost za lastno zdravje. 
Posameznik, ki skrbi zase in za svoje zdravje, stremi k 
pridobivanju novih širin in razsežnosti, novih znanj o 
tehnikah, poteh in načinih za osvajanje višje kakovosti 
načina življenja - višji nivo lastnega zdravja in dobrega 
počutja. ' 
Znotraj wellnessa obstaja model "zdravje za človekovo 
celovitost". To je pravzaprav proces človekovega 
dozorevanja, je dinamičen proces v individualnem razvoju 
posameznika. Je izziv za posameznika, da skozi vse oblike 
učenja raste in poskuša doseči idealni in popolni wellness. 
Wellness v življenju 
Predvsem je pomembno, da posameznik ozavesti 
svoje sedanje stanje, da ozavesti željo po višji kakovosti 
življenja, da stremi k čim boljšemu vsesplošno dobremu 
počutju. Ljudje, ki so usmerjeni v wellness, to dosegajo 
na naslednje načine: 
ozavestiti morajo svojo željo po zdravju in si morajo t· 
tega resnično želeti, ··~ 
- morajo biti prepričani, da so lahko zdravi, .~~ 
- morajo sprejeti popolno odgovornost zase, ' . 
- -morajo biti pripravljeni na spremembe, ). 
- morajo biti pripravljeni tudi na določeno odrekanje, r, 
spremeniti svoje navade in običaje. 
Pri tem jih vodi cilj doseči višjo raven lastnega bivanja. 
Wellness v Sloveniji 
V Sloveniji imamo veliko zdravilišč, od katerih so se 
nekatera že usmerila v wellness ponudbo, vendar so 
njihovi programi nepopolni in neceloviti. Predvsem je v 
ospredju pomanjkanje znanja in vedenja o wellnessu, 
tako da se v teh ponudbah pojavljajo samo segmenti, 
delčki wellnessa. Žal do danes še nikjer v Sloveniji niso 
zaokrožili celote in še ni prave (multidisciplinarne) 
wellness ponudbe. 
Zdravilišča so vsekakor prava mesta za razvoj 
wellnessa. Odmaknjena so od velikih mestnih središč, 
narava v okolici je praviloma še precej neokrnjena in 
živa, ozračje je čisto, aktivnosti v naravi se ponujajo kar 
same od sebe, prisotna je že pestra ponudba 
športnih aktivnosti z animacijami, imajo termalno ali 
termomineralno vodo v bazenih kopelih, posamezni 
centri tudi pitne kure z zdravilno vodo, inhalacije, 
uvedeni so relaksacijski postopki v kopelih, z oblogami, 
vadbo v vodi, telovadnici in na prostem, izvajajo 
številne ročne masaže, aromaterapijo (masaže, kopeli, 
obloge), nego telesa, obraza, pedikuro in manikuro, 
ponekod že izvajajo postopke sproščanja (meditacije, 
terapijo z glasbo, plesom, dihanjem, tai-chi, chi-gong, 
do-jin, ayurveda ipd.). 
Dodatno bi morali torej razvijati zavest v duhu wellness 
filozofije, najprej seveda med zaposlenimi in izvajalci · 
posameznih postopkov, ki bi to filozofijo skozi različne 
postopke prenašali in ponujali gostom. 
Našim centrom torej manj a predvsem vedenje, 
poznavanje filozofije wellnessa, ob tem tudi ni rave 
ODNOSI Z JAVNOSTMI V TURIZMU 
pestrosti v ponudbi masažnih tehnik, ni zadostne 
kulinarične pestrosti in raznolikosti, ni pravih jedilnikov z 
zares zdravo hrano (še vedno veliko cvrtja in mesnih 
polizdelkov), ni pravih kur čiščenja telesa in v ponudbah 
je, kar je najpomembneje, premalo duhovnih tehnik. 
Vsekakor ima ob klasični, evropski medicini, ki je v 
naših zdraviliščih zelo dobro razvita, svoje mesto v 
prihodnosti predvsem wellness v vsej svoji širini in 
pestrosti. Ob vedno večjem številu brezposelnih s 
srednješolsko izobrazbo medicinske smeri, ki pa je 
skoraj neobhodna za izvajalce v wellness centrih, je 
wellness s svojimi možnostmi izobraževanja zagotovo 
prava smer - še posebej ob napovedanem vstopu v 
Evropo. Samo z dobro izobraženim kadrom bomo 
lahko konkurenčni tujini, ob vseh naravnih danostih 
pa bi lahko bili celo boljši. 
Za zaključek 
Poudariti želim, da wellness temelji na posamezniku, 
ki se mora zavedati, da je naše - posameznikovo 
življenje predvsem in resnično samo naše in da smo v 
prvi vrsti mi edini lastniki svojega telesa. Zato je zelo 
pomembno: 
kako ravnamo s svojim telesom, torej sami s seboj, 
v kakšnem okolju živimo in delamo, 
- s čim polnims svoje telo (želodec primerjajte s 
plastično vrečko in preglejte vsebino ob koncu 
vsakega dne), 
- v kaj ga oblačimo oziroma kaj nosimo, 
na kakšen način in s kakšnimi snovmi ga negujemo 
(umetne ali naravne snovi), 
koliko počitka mu privoščimo, 
(Grobo) tkanje od~osov z javnostmi v turizmu 
Marjeta Bizjak in Aleksandra Brezovec, sasa.brezovec@g11est.arnes.si + 
O odnosih z javnostmi, njihovih tehnikah in načinih komuniciranja je napisane, tako 
v tujini kot pri nas, ie kar nekaj literature. Vendar je to področje managementa le 
skromno obdelano v turistični dejavnosti. Med drugim je neraziskano tudi stanje 
organiziranosti in raba odnosov z javnostmi v slovenskih turističnih podjetij. Zato 
smo na Turistici izvedli raziskavo med turističnimi organizacijami, s katero smo 
ieleli ugotoviti delovanje funkcije odnosov z javnostmi v turizmu. 
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2001 
približno 2700 gospodarskih subjektov in 1400 samosto-
jnih podjetnikov, ki jih statistika uvršča v dejavnost turiz-
ma. Ker je v to število vključenih veliko subjektov, ki se s 
turizmom le posredno ukvarjajo, smo po kriterijih vzorčen­
ja med celotno populacijo izbrali 156 turističnih organizacij 
(hoteli, igralnice, marine, potovalne agencije in organiza-
torji potovanj, restavracije in gostilne, lokalne turistične 
organizacije, vlečnice in žičnice, športne organizacije in 
smučarski centri ter izvenbolnišnične zdraviliške organi-
zacije). Pisno anketiranje smo izvedli od januarja do marca 
2002. Prejeli smo 60 izpolnjenih vprašalnikov (od tega je 
slaba tretjina sodila v dejavnost namestitvenih obratov, 
sledile so agencije in organizatorji potovanj s petino, 
namestitveni in prehrambeni obrati s šestino, ostali 
izpolnjeni vprašalniki pa so bili precej razpršeni glede na 
dejavnost). ' 
nivoju oddelka za tržno komuniciranje (37 %). V okviru 
oddelka za tržno komuniciranje se izvajajo tudi vse ostale 
tehnike odnosov z javnostmi. Le 10 % organizacij načrtuje 
in izvaja odnose z javnostmi v okviru samostojnega 
oddelka, oziroma jih v imenu organizacije izvajajo najete 
agencije. Iz grafa je razvidno tudi, kako se delež različno 
organizirane funkcije komuniciranja z javnostmi spreminja 
glede na velikost organizacij. 
Ugotavljamo, da turistična podjetja v Sloveniji večinoma 
razumejo funkcijo komuniciranja z javnostmi kot tržno 
komuniciranje oziroma komuniciranje s potrošniki. 
Največkrat jo izvajajo v oddelkih, kot so marketing (52 %), 
prodaja (14,3 %) in tržno komuniciranje (9,5 %). Stevilo 
zaposlenih v okviru teh oddelkov niha od ena (v majhnih 
organizacijah) do deset (v velikih). Vodje oddelkov imajo 
običajno višjo oziroma visoko strokovno ali univerzitetno 
izobrazbo. 
. . f .. . . . Komuniciranje z javnostmi je kot samostojna funkcij} 
OrganlZlranost unktiJe komumt1ran1a z organizirana samo v 10 % turističnih organizacij. Ta 
javnostmi -.,. obi.čaino deluje kot služba za odnose z javnostmi ali 
Graf 1 kaže, da kar 51 % turističnih organizacij nima strokovna služba uprave za strateški razvoj in PR. V 
organizirane funkcije za komuniciranje z različnimi javnos- takšnih oddelkih je zaposlena od ena do dve osebi z višjo 
trni, v kolikor menijo, da jo imajo, pa je organizirana na oz. visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo. 
Mt. 
Tabela 1: Statistični izračuni o uporabi tehnik in prikaz števila odgovorjenih in neodgovorjenih vprašalnikov po 
posameznih tehnikah 
Rešeni Ni odgovora Aritmetična Standardni Koeficient 
vprašalniki sredina odklon variance 
Direktna pošta 59 1 3,86 1,27 0,33 
Sponzoriranje, doniranje 57 3 2,68 0,98 0,37 
Brošura, prospekt 58 ; 2 3,91 1,34 0,34 
Lobiranje 56 4 2,09 1,13 0,54 
Razstava 56 4 2,95 1,47 0,50 
Sejmi, borze 58 2 3,43 1,45 0,42 
Org. dogodki 57 3 2,72 1,26 0,46 
časopis interni 57 3 1,67 1,19 0,71 
časopis potrošniki 55 5 1,82 1,32 0,73 
časopis delničarji 56 4 1,41 0,83 0,59 
Kliping 55 5 2,16 1,55 0,72 
Spletna stran 58 2 4,29 1,17 0,27 
Odprti telefon 54 6 2,31 1,77 0,76 
Sporočila za medije 56 4 3,27 1,31 0,40 
Članki 57 3 3,07 1,39 0,45 
Letno poročilo 57 3 2,84 1,53 0,54 
Tur. katalog 58 2 3,71 1,41 0,38 
Novinarska konferenca 57 3 2,39 1,32 0,55 
Dobrodelne akcije 55 5 1,95 1,16 0,60 
študijska potovanja 
za novinarje 57 3 2,93 1,60 0,55 
Letak 58 2 3,59 1,43 0,40 
koliko sprehodov in sproščanja, 
koliko duhovnih aktivnosti in čiščenja, 
koliko kopeli in ostalih oblik razvajanja. 
Vsakdanje življenje nas neiz,ogibno vedno znova postavl-
ja pred nove izzive in preizkušnje. Vsaka okoliščina, ki nas 
izpostavlja fizičnim in psihičnim zahtevam, ko nas kdo 
ocenjuje ali se nanjo čustveno odzovemo, sproži stres. 
Stresne okoliščine so del normalnega življenja in odzivan-
je nanje prav tako. Za ponovno uravnovešenje in preživet-
je se moramo prilagoditi: to pa od nas zahteva vse življen-
jske sile. 
Zato je zelo pomembna telesna, psihična in socialna sta-
bilnost - vse to in še več nudi wellness vsakemu izmed nas. 
Ivica Flis Smaka, dr. med., je specialistka fizikalne medicine 
in rehabilitacije 
GRAF 1: ORGANIZIRANA FUNKCIJA KOMUNICIRANJA Z JAVNOSTMI V 
TURISTIČNIH ORGANIZACIJAH 
SKUPAJ 
MAJHNA 
SREDNJA 
VELIKA 
0% 50% , 100% 
SAMOSTOJNI ODDELEK ZA PR 
TEHNIKE PR SE IZVAJAJO V OKVIRU TRŽNEGA KOMUNICIRANJA 
PR IZVAJA IN ORGANIZIRA NAJETA AGENCIJA 
NIMAMO ORGANIZIRANE SAMOSTOJNE KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE 
NI ODGOVORA 
Ciljne javnosti (deležniki) 
Turistične organi~acije komunicirajo z različnimi javnost-
mi. V nasprotju s p~jšnjim rezultatom najpogosteje komu-
nicirajo s poslovnimi partnerji, tem šele sledijo potrošniki 
in mediji. Nasprotje s prej izpostavljeno vlogo tržnega ko-
municiranja, in s tem potrošnikov, pripisujemo predpostav-
ki, da turistična podjetja s potrošniki komunicirajo načrto­
vano, s poslovnimi partnerji pa stihijsko. 
Glede na velikost organizacij lahko izpostavimo, da 
majhna in srednja turistična podjetja v večji meri 
izvajajo komuniciranje s potrošniki in v manjši meri komu-
niciranje z mediji. Velika podjetja se razen na poslovne 
partnerje, medije in potrošnike komunikacijsko osredo-
točajo tudi na zaposlene in na izobraževalne ustanove. 
Kar zadeva medije, z njimi v 72 % anketiranih podjetij načrt­
no komunicira direktor oz. njegov namestnik. Tem sledijo 
vodje tržnega komuniciranja (17 %). 2% anketiranih turi-
stičnih podjetij ne komunicira z mediji. Kar zadeva načrtno 
komunikacijo z zaposlenimi, je situacija v slovenskih tur-
ističnih podjetjih naslednja: v 60 % jo načrtuje in izvaja di-
rektor oz. namestnik, v 17 % kadrovska služba, v 10 % pa z 
interno javnostjo nihče načrtno ne komunicira. 
Za zaključek 
Raziskavo lahko sklenemo z ugotovitvijo, da uporabljajo 
turistične organizacije v Sloveniji predvsem model informi-
ranja javnosti in model tiskovnega pred-stavništva. Za ta 
dva modela je značilna nesimetrična, enostranska komu-
nikacija oziroma podajanje informacij o organizaciji in do-
gajanju v njej. Po teoriji lahko dolgoročno ugodne odnose 
organizacije z njenimi deležniki zagotovi šele simetrična, 
vzajemna komunikacija, ki jo organizacija vzpostavi, ko 
sporoča, hkrati pa upošteva potrebe in zahteve javnosti. 
Predvidevamo, da se bo ob naglem razvoju teorije in 
prakse odnosov z javnostmi, ki ju je v zadnjem desetletju 
zaznati v slovenskem prostoru, ta managerska funkcija v 
kratkem ustrezno razvila tudi na področju turizma. K verjet-
nosti optimističnega scenarija, ki bi lahko pomembno 
prispeval k nadaljnjemu razvoju turizma v Sloveniji, prispe-
vamo za konec še naslednje ugotovitve raziskave: 
V turističnih podjetjih se v zadnjih desetih letih funkcija 
odnosov z javnostmi že enako pospešeno razvija kot 
funkcija marketinga (tržnega komuniciranja), 
PR so v zadnjih desetih letih začela načrtno izvajati tudi 
majhna in srednje velika turistična podjetja, 
- PR v turizmu v tem trenutku izvajajo praviloma mladi in 
visoko izobraženi kadri. 
Vsekakor bo treba razvoj PR na področju turizma v 
Sloveniji še spremljati in ga sproti plemenititi z novimi 
spoznanji. 
1. STO je novembra ponovila razpis za vzpostavitev 
turističnega informacijskega portala. Na javnem odpi-
ranju dne je bilo ugotovljeno, da so se prijavila so se tri 
podjetja, informacijo o izbranem podjetju pa bomo 
lahko objavil) šele v naslednji številki Tur!zma (več 
informacij na tinkara.pavlovcic@slovenia-tourism.si). + 
2. Novembra pa je bil objavljen razpis za kreativno rešitev 
nove sejemske stojnice. Koncept obstoječe stojnica je v 
uporabi že pet let, zato tako na STO kot tudi v 
slovenskem turistične gospodarstvu že nestrpno 
pričakujemo· nove sveže ideje. Rešitev bo sledila novim 
usmeritvam trženjske strategije in sistema blagovnih 
znamk. Rezultate bomo predstavili v naslednji šetvilki. 
Oktobra in novembra je STO ponatisnila nekaj 
prospektov iz splošne in področne ravni: 
Ponatis področnega prospekta Obala in Kras v 
angleškem, nemškem in italijanskem jeziku v skupni 
nakladi 50.000 izvodov; 
Ponatis prospekta Wellness v angleškem in 
italijanskem jeziku v nakladi 10.000 izvodov; 
Ponatis splošnega prospekta Welcome to Slovenia v 
angleškem, nemškem in italijanskem jeziku v nakladi 
63.000 izvodov; 
Ponatis zgibanke Zeleni zaklad v angleškem, nemškem, 
španskem, ruskem in francoskem jeziku 100.000 
izvodov; 
še pred Svetovno turistično borzo v Londonu je iz tiska 
prišel Priročnik za tuje agencije za leto 2003 v 
angleškem, nemškem in italijanskem jeziku v nakladi 
12.000 izvodov; 
Že pred sredino novembra je izšel Hotelski cenik 2003 v 
nakladi 40.000 izvodov; 
Ponatis področnega prospekta Slovenska mesta v 
slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem 
jeziku v nakladi 50.000 izvodov; 
Meseca novembra je oddelek za promocijsko-
informativne publikacije delal na projektu Zima, tako da 
je novembra skupaj z Združenjem slovenskih žičničarjev 
izšel cenik smučarskih vozovnic za sezono 2002/2003 
in sicer v nakladi 6.000 izvodov v angleškem, nemškem, 
slovenskem, italijanskem in hrvaškem jeziku, poleg 
tega pa tudi ponatis prospekta Smučanje v Sloveniji v 
skupni nakladi 20.000 izvodov v angleškem, nemškem, 
italijanskem in hrvaškem jeziku. Za slovenski trg je prvič 
izšla zgibanka Smučarska središča Slovenije v nakladi 
180.000 izvodov, ki je bila priloga Večera in Delo revij; 
V začetku decembra je iz tiska prišel še Cenik zasebnih 
sob za leto 2003 v nakladi 25.000 izvodov; 
V januarju 2003 STO načrtuje ponatis področnega 
prospekta Zdravilišč, Gore in jezera ter novega 
prospekta-cenika Podeželje, hkrati pa že potekajo 
intenzivne priprave za vsebinske in kreativne rešitve 
nove linije prospektih materialov, ki bodo sledili m>vim 
usmeritvam trženjske strategije in sistema blagovnih 
znamk (več na strani 3. do 5 in pri lucka.letic@slove ia-
tourism.si). + 
Priprave na smučarsko sezono so se v posameznih 
smučarskih centrih aktivno začele že v mesecu aprilu, ko je 
Ministrstvo za gospodarstvo objavilo javni razpis za 
pridobitev nepovratnih sredstev za spodbujanje razvoja 
turistične infrastrukture, na področju promocije pa je 
Slovenska turistična organizacija na ciljnih trgih že vse leto 
v okviru workshopov, prezentacij, sejemskih in borznih 
nastopov ter študijskih potovanj za novinarje in organiza-
torje potovanj predstavlja zimsko oziroma smučarsko 
ponudbo Slovenije, aktivnosti pa je v oktobru, novembru in 
decembru na ciljnih trgih še okrepila. 
Za posodobitev žičniških naprav in sistemov dodatnega 
zasneževanja je letos devet centrov prejelo 253 milijonov 
tolarjev nepovratnih sredstev (ki so predstavljala 40 
odstotkov investicije), večja sredstva pa so smučišča v 
posodobitev investirala tudi sama. Vrednost vseh naložb 
za sezono 2002/2003 je sicer precej manjša kot v preteklih 
letih, vendar so centri za prihajajočo zimsko sezono 
pripravili kar nekaj novosti. GTP Hotel Cerkno je izgradil 
štirisedežnico, razširil proge in povečal kapacitete zasneže-
vanja, ATC Kanin je pričel z izgradnjo smučarske proge 
Skripi III v dolžini enega kilometra do postaje C, GTC Kope 
so začele z gradnjo zasneževalnega sistema na smučišču 
Pungart, STC Stari vrh je dogradil dodatno zasneževanje in 
razširil proge za nočno smuko, RTC Krvavec je razširil 
sistem zasneževanja do vrha Krvavca, Rikom uredil 
zasneževanje smučišča Črni vrh na Ribniškem Pohorju, 
Športni center Pohorje pridobil nove snežne topove in 
zgradil zasneževalni sistem Bolfenk in Areh in deskarsko 
smučarski park na smučišču Habakuk, Žičnice Vogel so 
9bnovile smučarske naprave in uredile smučišča na Voglu, 
Zičnice Javornik in Rog Crmošnjice so dogradili zasneževal-
ni sistem, Park kralja Matjaža v Črni na Koroškem obnovil 
razsvetljavo za nočno smuko, razširil proge in nabavil dva 
snežna topova, Celjska koča pa se je lotila gradnje nove 
vlečnice in novega kartičnega sistema. Vsi upravljavci so 
precejšnja sredstva investirali tudi v varnost obratovanja 
žičniških naprav. 
Po podatkih Združenja žičničarjev Slovenije je v pretekli 
smučarski sezoni 2000/2001 smučarske centre v Sloveniji 
obiskalo več kot 1,1 milijona obiskovalcev, žičniške 
naprave pa so do začetka letošnje sezone prepeljale več 
l48t 20 milijonov potnikov. 
~- ~ ···;·~--
Kot enega n~davnih dobrih primerov p;~~oc1jsiTli 
partnerskih aktivnosti STO in turističnega gospodarstva v 
letošnjem letu je vredno omeniti predstavitev Pirana in 
Slovenije v Beogradu oktobra letos, ki je sicer sodila v širši 
sklop aktivnosti za predstavitev Obale pod delovnim 
nazivom "Benessere e Divertimento", poleg jugoslo-
vanskega pa je obsegala še celovito akcijo na italijanskem 
in avstrijskem trgu. 
V okviru predstavitve v jugoslovanski prestolnici je 
bila v srbskih medijih posebej odmevna novinarska 
konferenca o slovenski turistični ponudbi in "slow -food" 
večerja s promocijo slovenskih vin, ki se je odvijala v 
vzdušju Tartinijevega trga v enem najboljših beograjskih 
hotelov. Večernega dogodka in tartinijevega koncerta se 
je udeležila številna beograjska elita (ministri, glavni 
gospodarstveniki, veleposlanik RS v Beogradu, poglavitni 
medijski mogotci ipd.), ki so dobra popotnica za oživitev 
turistične izmenjave med državama. (Karmen Novarlič in 
Majda Dolenc, STO) 
Prihod slovenske delegacije v center Beograda 
. .=~- - - ~ ~ 
. NOVICE IZ STO . . ·-
Sprejem pri županji občine Beograd: Radmila Hrustanovič, županja 
občine Beograd, in Bojan Meden, generalni direktor STO 
Novinarska konferenca v Tanjugovem tiskovnem centru (z leve Danilo 
Daneu, predsednik Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS, Zoran 
Novakovič, direktor Turistične organizacije Beograd, Bojan Meden, 
generalni direktor STO, in Gordana Petkovič, direktorica Tanjugo vega 
tiskovnega centra) 
Večerni dogodek "na Tartinijevem trgu" v enem beograjskih hotelov (z 
leve Zoran Novakovič, direktor Turistične organizacije Beograd, Borut 
Šuklje, veleposlanik RS v Beogradu, Čedomil Vojnič, generalni direktor 
Hotelov Bernardin, in Bojan Meden, generalni direktor STO) 
Danilo Daneu s piranskim klicarjem, napovedovalcem dogodkov 
iruristični nabiralnik, nov element sistema TiPS-a 
V sistemu TiPS (Turistične informacije in promocija Slovenije) je pričel delovati nov 
element - turistični nabiralnik. Projekt za postavitev turističnih nabiralnikov se je 
oblikoval v Turistični zvezi Slovenije, Slovenska turistična organizacija pa ga je 
vključila v projekt TiPS. Predstavitev prvega turističnega nabiralnika je bila 21. 
novembra v Kranjski Gori. 
Turistični nabiralniki so namenjeni zbiranju pripomb, 
predlogov, mnenj in kritik v zvezi z urejenostjo in turistično 
ponudbo kraja. Oblikovani so v okviru celostne grafične 
podobe projekta TiPS in stojijo na mestih, ki so v kraju tudi 
sicer vsebinsko povezana s turizmom in jih turisti najbolj 
obiskujejo, na primer pred TIC-i. K uporabi vabi napis: "Hvala 
za vaše pripombe in predloge" v slovenskem in angleškem 
jeziku. · 
Z nabiralniki upravljajo turistična društva, ki pripombe, 
pritožbe ali predloge rešujejo sama, v kolikor imajo za to 
pristojnosti in sredstva, ali pa jih posredujejo tistim, ki jih 
problematika zadeva s prošnjo za ukrepanje in pismeni 
odgovor. Obravnavajo se tudi nepodpisane pripombe in 
predlogi, podpisanim pa je treba tudi pismeno odgovoriti. 
Turistična društva vodijo na enoten način evidenco o 
pripombah in predlogih in onjihovi vsebini obveščajo TZS in STO. 
Za zdaj je bila izdelana prva serija 15 nabiralnikov, projektni 
svet bo spremljal uspešnost te zamisli in na podlagi rezultatov 
~- Sloveni/o 
bodo sprejete odločitve o nadaljnjih postavitvah turističnilr.nabiralnikov. Vabimo pa 
tudi tista turistična društva, ki so doslej že sama postavila nabiralnike (npr. TD Kostel, 
TD Brezje), da nas obveščajo o pripombah in predlogih, ki so jih prejela in odgovorih 
nanje. Več informacij na lucka.letic@slovenia-tourism.si. + 
Leksikon golfa tudi v slovenščini 
"Večina golfistov išče v golfu sprostitev, zato je že sama 
misel na poglabljanje v obširna pravila po naravi stvari 
odbijajoča", je na predstavitvi knjige z naslovom Leksikon 
golfa dejal njen avtor mag. Janko Arah. 
Tudi v Sloveniji je vedno več golfistov, zato je prvi leksikon v 
slovenskem jeziku te v svetu zelo uveljavljene igre še kako 
dobrodošel. Avtor v knjigi navaja več kot 900 gesel, pojme iz 
golfskih pravil opredeljuje v osmih jezikih, gesla pojasnjuje s 
kar 80 fotografijami in 106 risbami, dodal pa mu je tudi -. ....... _ 
slovensko - angleški slovar golfskih izrazov. Mag. Janko Arah je avtor 
"Namen Leksikona golfa, ki je rezultat mojega večletnega prvega leksikona golfa v 
dela, je omogočiti golfistom in ljubiteljem te igre, da se slovenskem jeziku (foto 
podrobneje seznanijo z vsebino najbolj pogostih pojmov, RaStk0 Tepina) 
povezanih tako z nastankom, kot tudi razvojem golfa. S 
pomočjo te knjige bo slehernemu golfistu zagotovQ igra golfa še bolj prijetna kot 
športni in družabni dogodek", pravi mag. Janko Arah."Knjiga je izšla v tisoč izvodih, a 
če bo potrebno, zagotavlja avtor, bo doživela ponatis. °(du) 
Vse o cvičku v zgodovinskem koledarju 
"Cviček ni le vino, ampak dragocena kulturna dediščina. ----.._ 
Je edino slovensko vino, ki je več kot vino. Napaka redakcije 
Enciklopedije Slovenija, torej vrha piramide slovenskega 
vdiha in izdiha pa je, da v knjigi ni besede cviček, pa tudi 
besede potica ne!" meni dr. Janez Bogataj. 
Ane naključno, te misli je izrazil ob izidu Zgodovinskega 
koledarja cvička 2003 avtorja Iva Kuljaja. "Kljub obilici 
pisanja o cvičku in dvema monografijama, ki smo ju o njem 
izdali, se mi še vedno pogosto dogaja, da me sprašujejo·, iz 
katerih sort je sestavljen cviček. To je bil osrednji vzrok, da _ __ ..;;;i 
sem spisal in izdal Zgodovinski koledar cvička in ga o~remil Ivo Kuljaj z zgodovinskim kole-
z reprodukciJ'ami akvarelov 12 vinskih trt bratov Kre zer", darjem cvička razblinja meglene 
koprene o sortah trt te kapljice 
je na predstavitvi v ljubljanski restavraciji Maxim dejal avtor (foto Duša P. Podbevšek) 
Ivo Kuljaj. (du) 
Območje Kranjske Gore z novim katalogom 
nastanitev 
Zavod za turizem občine 
Kranjska Gora je skupaj s 
Turističnimi društvi Rateče ­
Planica, Kranjska Gora, Gozda 
Martuljek in Dovje - Mojstrana 
izdelal nov katalog nastanitev 
na turističnem območju Kran-
jska Gora, priložen pa je tudi 
cenik za zimo 2002/2003. 
V njem s sliko in vsemi 
potrebnimi osnovnimi podatki 
sodelujejo vsi hoteli, depan-
danse, penzioni, gostišča s 
prenočišči, zasebni apartmaji 
in sobe_, turistične kmetije, 
kampi in planinske postojanke. 
NASTANITVE/ ACCOMMODATION/ 
.. 
Dr. Marjan Rožič, dosedanji predsednik Turistične zveze Slovenije, 
bo na čelu te osganizacije še prihodnje štiri leta. Podpredsedniki.TZS _._!!'11'\\a-
pa so Alojz Soster, dosedanji glavni tajnik TZS, Anton Rous, 
predsednik TZ Maribor, Dino Pucer, predsednik TZ Istre, Štefan 
Dravec, predsednik TZ Pomurje, in Jože Kandolf, predsednik TZ 
Velenje. (du) 
Dr. Marjan Rožič, stari - novi predsednik TZS 
(foto Luka Cjuha) 
Kdo Kam Kje 
+ Mag. Edvard Lesnik, ki smo ga prej srečevali v L TO Rogaška - Zavod za pospeševanje 
turizma Rogaška Slatina, zdaj kot por:nočnik predsednika uprave Istrabenza d.d. Koper 
skrbi za vodenje področja turizma. Caka ga zahtevno delo, še posebej, če uspejo na 
razpisu za prenovo starega Palaca. 
+ Podobna novica prihaja še iz drugega izmed dveh strateških vlagateljev v turizem, iz 
kranjske Save. Tam je - sicer že s prvim oktobrom, direktovanje področja turizma v okviru 
Poslovne skupine Sava prevzel Andrej Šprajc. V t~rizmu nam je dobro poznan že od prej, 
kot izvršni direktor za področje hotelov v Termah Catež. Zdaj bo odgovoren za družbi Golf 
in kamp ter GH Toplice, pred njim pa je bližnji začetek prenavljanja Vile Bled. Kot pravi: 
"Turistična dejavnost v okviru PS Sava ima priložnost, da postane vodilna slovenska 
ponudnica visoko kakovostnih storitev na podlagi modela sodobnega evropskega 
luksuznega reso rta". 
+ Nova predsednica Združenja turističnih agencij Slovenije je postala Mateja Kunc, 
iz Via Slovenka, kjer je nasledila Andreja Rogla iz Concorda. 
+ Hrvatski turitički zajednici je konec novembra vendarle uspelo odpreti svoje 
predstavništvo v samem središču Ljubljane, v centru Evropa, imenovano Hrvaška 
turistična skupnost- Zavod za promocijo. To je njihovo 15. predstavništvo v tujini, vodil ga 
bo Goran Blažič. Slovenija je s 862.000 prihodov in skoraj 5 milijonov prenočitev takoj za 
Nemčijo njihov najpomembnejši trg. ' 
+ Višja strokovna šola za gostinstvo Maribor (ki je po začetku delovanja v novih 
prijetno in sodobno opremljenih prostorih v postopku preimenovanja v Akademijo za 
gostinstvo in turizem) je bila izbrana in potrjena na mednarodni konferenci EURHODIP v 
Maastrihtu na Nizozemskem za stalno članico v mednarodni organizaciji gostinsko -
turističnih šol EURHODIP (vključuje 84 srednjih, višjih in visokih gostinsko turističnih, 
hotelirskih evropskih šol, ki imajo cilj pripraviti bodoče diplomante evropski delovni trg), 
kjer je članicam omogočeno, da pristopijo k evrop~kemu preverjanju diplom. O 
intenzivnem pozicioniranju v mednarodnem strokovllem okolju priča tudi njeno 
članstvo v svetovnem združenju hotelskih šol EUHOFA INTERNATIONAL in v evropskem 
združenju EUHOFI Alpina, kjer je prav tako edina članica iz Slovenije, poleg blejske višje 
strokovne šole pa je še članica evropskega združenja hotelskih šol AEHT. 
+ Vsekakor je na mestu še informacija, da je za to veliko strokovno angažiranost odgov-
orna njena ravnateljica in direktorica (v tujini naziv Dean & Director), v slovenskem turiz-
mu dobro poznana mag. Helena Cvikl, ki so jo v zgoraj omenjenem mednarodnem 
združenju EURHODIP na novembrskih volitvah v belgijskem Oostendu imenovali v nov 
desetčlanski odbor direktorjev. Tam se je po desetih letih predsedovanja poslovil Rene 
Menu (bivši direktor hotelirske šole "Ter Duinen" - Belgija), izvolili pa so novega 
predsednika Alaina Sebbana, predsednika Vatel Instituta - Nimes - Francija. 
+ Najpomembnejše mestne občine, tudi s turističnega vidika, so dobile nove ali pa stare 
župane. Ljubljana je presenetila z Danico Simčič, Maribor preizkušeno nadaljuje z 
Borisom Sovičem, med najbolj zanimivimi bitkami je bil Bled z zmagovalcem Jožetom 
Antoničem in pa Nova Gorica z Mirkom Brulcem. 
Rečeno, zapisano, opaženo 
11 Terme Olimia načrtujejo v naslednjih dveh letih za naložbe nameniti 14 milijonov 
evrov. "Iščemo poslovnega partnerja, kii bi bil od Slovenskih železnic pripravljen 
odkupiti 28 odstotni delež Terme Olimia. Interesentov je ogromno, ko pa se začnemo 
pogovarjati o denarju, je resnih zelo malo," je za Dnevnik 25 . novembra 2002 dejal 
njihov direktor Zdravko Počivalšek. 
11 Ekipa STO vsak dan sproti spremlja, kako šestletna luknja le nekaj metrov zračne 
linije od njenega sedeža na veteceju pospešeno rase v nebo. Za to je kriva ena izmed 
redkih tujih naložb v slovenski turizem (od vseh naložb jih je turizem deležen le 
kakšna dva odstotka, od letošnjih 400 povpraševanj potencialnih tujih investitorjev 
pa nobena ne bo za turizem), ki jo izvaja tuje podjetje Alpha Baumanagement. Njihov 
direktor Jakob Kuess je za TV Slovenija 25. novembra 2002 zatrdil, da bo "Kar se tiče 
multimedijske opremljenosti to najboljši hotel na svetu". 
-It "Promocija slovenskega turizma v tujini je predobra. Ustavimo jo, saj nimamo kam s 
turisti," je za Dnevnik 21. novembra 2002 dejal direktor T & T Prometa Tone 
Matjašič. Za pojasnilo k njegovi izjavi naj dodamo, da je izpostavljal problem 
premajhnega števila turističnih postelj in predimenzioniranosti razvojne strategije. 
Tele Turistično 
11 Terme Olimia se širijo na hrvaško stran Sotle -It V prvih devetih mesecih je Banka 
Slovenije evidentirala 895 .028.000 evrov turističnega deviznega priliva in hkrati 
519.639.000 evrov odliva 11 Terme Dobrna po popolni prenovi hotela Vita načrtujejo 
gradnjo 700 kvadratnih metrov velikega bazenskega kompleksa s savnami -It Med 
največjimi investicijami v žičniško infrastrukturo spet vodi Cerkno z novo štirisedežnico 
11 Metropol hoteli, Casino Porotorž in Avditorij letos beležijo 30 letnico obstoja -It Hrvaški 
sklad za privatizacijo med Termami Čatež in Kompasom odloča o prodaji 62,3 odstotnega 
deleža hotelirskega podjetja Sunčani Hvar -It Kanadski Slovenec Franc Mandeljc naj bi 
postal večinski lastnik hotela Ribno in vanj vložil štiri milijonov evrov -It Koncesija za 
upravljanje Postojnske jame še na ustavnem sodišču 
TUR!ZEM · Informativno glasilo Slovenske Turistične Orl!'anizaciie - lzdaia Slovenska Turistična Orl!'anizaciiil . WTC. D11n;iisk;i g6_ rnnn I i11hli;in;i - TPI : 01 /c:Ro-18-1,n f;ix 01 / c:Ro-18-1,1 . F-mr1il· infn!alslnvPnir1-tn1 rrism si - f.l::ivn::i in