VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2015 ............................................................................................................... 3 Razvoj vremena v marcu 2015.................................................................................................................. 25 Meteorološka postaja Solčava................................................................................................................... 32 Poznati podnebje za učinkovito ukrepanje ................................................................................................ 39 AGROMETEOROLOGIJA 40 HIDROLOGIJA 45 Pretoki rek v marcu 2015........................................................................................................................... 45 Temperature rek in jezer v marcu 2015 .................................................................................................... 49 Dinamika in temperatura morja v marcu 2015 .......................................................................................... 52 Zaloge podzemnih voda marca 2015 ........................................................................................................ 58 ONESNAŽENOST ZRAKA 63 Onesnaženost zraka v marcu 2015........................................................................................................... 63 POTRESI 73 Potresi v Sloveniji v marcu 2015 ............................................................................................................... 73 Svetovni potresi v marcu 2015 .................................................................................................................. 75 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Marec je prvi mesec meteorološke pomladi. Spomladansko cvetje, Predoslje, 6. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: Spring flowers, Predoslje, 6 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur). 76 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Urška Kušar, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2015 Climate in March 2015 Tanja Cegnar Z marcem se začenja meteorološka pomlad. Moč sončnih žarkov hitro narašča in dan se od začetka do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Ker se morebitno pomanjkanje padavin v začetku leta opazi šele marca, ko se narava začne prebujati, se ga je prijelo ljudsko ime sušec. 8 8 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 4 0 -4 1 3 5 7 9 2 0 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 8 NOVO MESTO 6 4 2 0 MURSKA SOBOTA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 4 -2 -8 6 4 2 0 -2 -2 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 8 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 6 6 4 2 0 -2 PORTOROŽ 6 4 2 0 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2015 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, March 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Marec je bil povsod vsaj 1 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju. Odklon od 2 do 3 °C so zabeležili v delu Dolenjske, na Obali, Krasu in od tam v ozkem pasu nad osrednjo Slovenijo in severno od Ljubljanske kotline vse do meje z Avstrijo. Območje z največ padavinami se je raztezalo prek dela Posočja nad Postojnsko, padlo je od 130 do 140 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali, v večjem delu Štajerske in Krško-Brežiškem polju ter v Prekmurju, kjer je padlo do 50 mm. V Prekmurju niso dosegli niti 25 mm, v Celju je padlo 29 mm, na Bizeljskem 30 mm, 35 mm pa v Mariboru in Slovenskih Konjicah. Večina padavin je padla v zadnji tretjini marca. Dolgoletno povprečje padavin so presegli na območju osrednje Slovenije in večjega dela Notranjske. V Novi vasi so dolgoletno povprečje presegli za 22 %, v Postojni za 16 % in v Ljubljani za 7 %. Drugod je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. V delu Štajerske in v Prekmurju niso dosegli niti polovice dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, na severozahodu države in na Obali je bil presežek do desetine. Od četrtine do polovice več sončnega vremena kot običajno so imeli v delu Štajerske, osrednji Sloveniji od tam pa proti jugu od meje s Hrvaško, proti zahodu pa do meje z Italijo. 20 KREDARICA 15 10 5 0 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -5 -10 -15 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 -5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 7,6 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, drugi najtoplejši je bil z 10,1 °C marec 2012, marca 2014 je bila povprečna temperatura 10,0 °C, sledijo marec 2002 z 8,9 °C, v letih 1990 in 2001 je bila povprečna temperatura 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 2,7 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 12,8 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v neposredni okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot v nižini je bil marec 2015 tudi v visokogorju toplejši kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −6,1 °C, kar je 1,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, marca 2012 je bila povprečna temperatura −2,7 °C, marca 1977 je bilo mesečno povprečje −2,8 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 1958 in 1962 je 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bila povprečna temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer so bili hladni vsi dnevi; v Ratečah jih je bilo 27, v Slovenj Gradcu 20, v Kočevju in Celju po 19, po 17 v Lescah in Murski Soboti. V Godnjah ni bilo hladnih dni, na letališču v Portorožu so zabeležili 2, 3 pa v Biljah. V Ljubljani je bilo 7 hladnih dni, kar je 5 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici najmanj hladnih dni marca 2014, ko je bil tak le en dan, v marcih 1991, 1999 in 2001 so zabeležili po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, ko jih je bilo kar 26 (slika 3). 30 6 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 25 15 10 4 2 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. Tokrat v krajih z nadmorsko višino pod 500 m ni bilo ledenih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani enajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po 4 take dneve so v Ljubljani imeli v marcih 1955 in 1987; po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. 0 26 LJUBLJANA LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 -4 -8 -12 -16 22 20 18 16 14 -20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1961−1990 normals Absolutna najnižja temperatura je bila pretežnem delu države izmerjena v dneh od 6. do 9. marca. −5,0 °C je bila najnižja temperatura v Lescah, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Še hladneje je bilo z −7,0 °C v Črnomlju, v Ratečah se je ohladilo na −6,7 °C, v Celju na −5,4 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura −1,1 °C; na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena marčevska temperatura −18,2 °C iz leta 1963, z −15,7 °C sledi marec 1958, z −14,7 °C pa marec 1955; z nizko 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperaturo izstopa tudi marec 1976 (−14,6 °C). Na Kredarici je bila najnižja temperatura v marcu 2015 −15,1 °C, tudi v visokogorju smo v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najhladneje marca 1971 z −28,1 °C. V Kočevju je bilo marca 2015 najhladneje 10. dne, ko se je temperatura spustila na −4,9 °C, v Biljah je bilo najhladneje 13. dne z −1,8 °C, dan kasneje so najnižjo temperaturo zabeležili na letališču v Portorožu (−0,3 °C). 21. marca je bilo najhladneje v Godnjah (0,5 °C) in v Postojni (−3,7 °C). Večina merilnih postaj je najvišjo temperaturo izmerila od 29. do 31. marca. V Ratečah se je ogrelo na 15,0 °C, na letališču v Portorožu na 19,0 °C, v Postojni so dosegli 14,4 °C, v Kočevju 18,5 °C, na Bizeljskem je temperatura dosegla 20,0 °C, v Novem mestu 18,3 °C, v Črnomlju 19,3 °C, v Celju 18,0 °C, v Slovenj Gradcu 17,3 °C in v Mariboru 20,8 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 17,7 °C, kar je precej manj od 24,6 °C marca leta 1977, 24,5 °C v lanskem marcu in 24,4 °C v marcu 1974, le spoznanje nižja je bila najvišja temperatura marca 1989 (24,3 °C). Že 10. marca je bilo najtopleje v Biljah, izmerili so 18,4 °C. 19. dne je bilo najtopleje v Godnjah, termometer je pokazal 17,5 °C. 21. marca so najvišjo temperaturo izmerili na Kredarici, bilo je 2,8 °C, na tej visokogorski postaji so opazno višjo temperaturo zabeležili v marcih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C) in 1993 (7,6 °C). V Murski Soboti je 26. dne temperatura dosegla 18,8 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka marca 2015 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, March 2015 2°C 1°C Povprečna temperatura je marca povsod presegla dolgoletno povprečje vsaj za 1 °C. Del Dolenjske, Obala, Kras in od tam v ozkem pasu nad osrednjo Slovenijo in severno od Ljubljanske kotline vse do meje z Avstrijo so zabeležili odklon od 2 do 3 °C. Slika 7. Mrzli Studenec na Pokljuki, 14. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Mrzli Studenec on Pokljuka, 14 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Najtoplejši ostaja marec 1994, na Obali marec 2001, v Črnomlju marca 1994 in 2001; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 5 KREDARICA BILJE 0 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 -10 -15 -5 -20 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 20 20 LJUBLJANA NOVO MESTO 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 dan dan 20 25 CELJE MARIBOR 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 15 10 5 0 -10 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 dan 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 20 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 15 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), marec 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), March 2015 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 -2 LJUBLJANA KREDARICA 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -4 -6 -8 -10 8 6 4 -12 2 -14 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 12 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 8 6 4 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 10 8 6 4 2 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 12 CELJE NOVO MESTO 8 6 4 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 8 6 4 2 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 9. Mean air temperature in March Slika 10. Namakanje polj ob Krki, Veliko Mraševo, 19. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Irrigation, Veliko Mraševo, 19 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Višina padavin marca 2015 je prikazana na sliki 12. Največ padavin so namerili v delu Posočja in od tam nad Postojnsko. Od 130 do 140 mm je bilo v Postojni, Novi Vasi, Kneških Ravnah, Kobaridu in Kamniški Bistrici. Najmanj padavin je bilo na Obali, večjem delu Štajerske in Krško-Brežiškem polju ter v Prekmurju, kjer je padlo od 10 do 50 mm. V Prekmurju niso dosegli niti 25 mm, v Celju je padlo 29 mm, na Bizeljskem 30 mm, 35 mm pa v Mariboru in Slovenskih Konjicah. Slika 11. Rdečelistna Mirabolana Prunus cerasifera v cvetu, Ljubljana, 31. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Blooming Mirabolana Prunus cerasifera, 31 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Dolgoletno povprečje padavin so presegli na območju osrednje Slovenije in večine Notranjske. V Novi vasi so dolgoletno povprečje presegli za 22 %, v Postojni za 16 % in v Ljubljani za 7 %. Drugod je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Na Obali, severozahodu države, v Beli krajini, večjem delu Dolenjske, na Štajerskem in v Prekmurju niso dosegli 75 % dolgoletnega povprečja; v delu Štajerske in večini Prekmurja pa so ostali celo pod polovico dolgoletnega povprečja. Na Bizeljskem je padlo le 41 % dolgoletnega povprečja, v Murski Soboti in Velikih Dolencih 48 % ter v Lendavi 33 %. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 9, so zabeležili na Kredarici, dan manj pa na Zgornjem Jezerskem in v Kneških Ravnah. V Lendavi so bili le 4 taki dnevi. Slika 12. Porazdelitev padavin, marec 2015 Figure 12. Precipitation, March 2015 130 mm 90 mm 50 mm 10 mm Marec je bil v Celju najbolj moker leta 1975, na Obali leta 1970, le malo manj moker je bil marec 2013. V Novem mestu je bilo največ padavin marca leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marca 2002 in 2012, na Kredarici in v Murski Soboti je bilo najmanj padavin leta 2012, prav tako v Novem mestu. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Višina padavin marca 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation amount in March 2015 compared with 1961−1990 normals 100% 75% 50% 25% Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik Kamniška bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 marec 2015 200 250 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm marca 2015 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in March 2015 and the 1961–1990 normals Marca je v Ljubljani padlo 105 mm, kar je 7 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, padlo je manj kot mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 15. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2015 Table 1. Monthly meteorological data, March 2015 Postaja Kamniška bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 133 87 110 115 100 138 135 133 50 35 18 23 RP 87 95 86 66 63 71 60 122 59 52 33 48 Padavine in pojavi SD SSX 5 0 6 0 8 21 5 0 6 0 6 0 8 0 7 12 6 0 5 0 4 0 5 0 DT 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm Slika 16. Ob koncu smučarske sezone, Ribnica na Pohorju, 21. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. The end of skiing season, Ribnica, 21 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 11 SS 0 0 15 0 0 0 0 8 0 0 0 0 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 200 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 200 200 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA višina padavin (mm) višina padavin (mm) 150 150 100 50 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 17. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation in March and the mean value of the period 1961−1990 250 Slika 18. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 18. Precipitation in March and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na sliki 19 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2015 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja marca 2015 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961– 1990 Figure 19. Bright sunshine duration in March 2015 compared with 1961−1990 normals 150% 125% 100% Najmanjši presežek, le 2 %, so s 139 urami sončnega vremena dosegli na Kredarici, v Ratečah pa so običajno osončenost s 160 urami presegli za 5 %. Na Obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 9 %, sonce pa je sijalo 178 ur. Od četrtine do polovice več sončnega vremena kot običajno so imeli v 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo delu Štajerske, v osrednji Sloveniji, od tam pa proti jugu od meje s Hrvaško in proti zahodu do meje z Italijo. V Mariboru je sonce sijalo 167 ur, kar je 26 % nad dolgoletnim povprečjem, v Biljah so s 193 urami zabeležili 29 % presežek, v Postojni je 185 ur 39 % več kot običajno, še večji pa je bil presežek v Ljubljani. Slika 20. Raznolikost snežne odeje v visokogorju, pod Palcem v Karavankah, 1960 m, 15. marec 2015 (foto: Aleksander Marinšek ) Figure 20. Below Palec in Karavanke, 15 March 2015 (Photo: Aleksander Marinšek ) V Ljubljani je sonce sijalo 188 ur, kar je 48 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012 (253 ur), sledijo marec 1953 (248 ur), med bolj sončne spadajo še marci v letih 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. 300 LJUBLJANA število ur 250 Slika 21. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961–1990 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 22 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 50 40 10 12 30 6 20 4 10 2 0 padavine (mm) 8 sončno obs. (ure) 5 7 20 6 10 3 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 40 40 12 12 NOVO MESTO 9 20 6 10 3 0 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 9 20 6 10 3 0 0 1 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 dan 12 40 9 20 6 10 3 padavine (mm) 30 0 1 3 5 7 12 PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 30 9 20 6 10 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 dan 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 40 sončno obs. (ure) 3 9 0 0 1 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) LJUBLJANA KREDARICA 12 12 BILJE 20 6 10 3 0 0 30 9 20 6 10 3 0 1 3 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 sončno obs. (ure) 9 padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) padavine (mm) MARIBOR 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2015 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Murski Soboti, in sicer 11. Dan manj je bilo jasno v Postojni in na Obali, po 9 takih dni pa so zabeležili v Lescah, Ratečah in na Krasu. V Ljubljani je bilo jasnih 6 dni (slika 23), dolgoletno povprečje pa znaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo marca 1953, in sicer 14 dni, marca leta 1961 jih je bilo 13, 11 pa marca 2012. 30 15 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 12 število dni število dni 20 9 6 15 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 23. Število jasnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of clear days in March and the mean value of the period 1961–1990 Slika 24. Število oblačnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 24. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 15, so zabeležili v Kočevju, dva dni manj v Črnomlju, 11 v Novem mestu in 10 v Postojni. Najmanj oblačnih dni, le 4 so zabeležili v Slovenj Gradcu, dan več pa na Krasu in Ratečah. V Ljubljani je bilo 7 oblačnih dni (slika 24), kar je šest dni manj od dolgoletnega povprečja; marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zabeležili v marcih 1953 in 2012. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 4,5 in 6,5 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Krasu (4,3) in v Ratečah (4,4), največja pa na Kočevskem s 6,7 desetinami. Slika 25. Spomladansko cvetje po vrtovih, Ljubljana, 13. marec 2015 (foto: Tanja Cegnar) Figure 25. Spring flowers, Ljubljana, 13 March 2015 (Photo: Tanja Cegnar) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2015 Table 2. Monthly meteorological data, March 2015 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS 515 5,5 2514 −6,1 864 2,5 55 9,2 2 9,2 295 8,0 533 5,7 468 4,8 299 7,6 170 7,5 220 7,2 196 7,6 240 6,2 275 7,0 452 4,8 188 6,4 TOD TX 2,3 11,1 1,0 −3,1 1,7 9,4 2,0 15,0 2,2 14,6 2,3 13,8 2,2 11,0 1,2 11,1 2,2 12,8 1,9 13,4 2,2 12,5 1,9 13,0 1,7 12,8 1,8 12,9 1,6 11,6 1,6 12,7 TM 0,0 −8,7 −2,7 4,1 4,7 4,0 0,7 −0,4 2,7 2,2 2,1 1,7 0,2 2,2 −0,8 0,4 Temperatura TAX DT 16,5 30 2,8 21 15,0 31 18,4 10 19,0 31 17,5 19 14,4 29 18,5 29 17,7 29 20,0 30 18,3 29 19,3 29 18,0 29 20,8 31 17,3 30 18,8 26 TAM DT −5,0 8 −15,1 6 −6,7 7 −1,8 13 −0,3 14 0,5 21 −3,7 21 −4,9 10 −1,1 8 −3,0 8 −3,9 8 −7,0 8 −5,4 8 −2,1 9 −5,0 8 −5,0 8 SM 17 31 27 3 2 0 10 19 7 8 9 12 19 7 20 17 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 450 810 543 306 317 371 442 471 369 367 374 366 427 395 472 414 Sonce OBS RO 193 139 102 160 105 193 129 178 109 185 139 188 148 153 112 158 167 153 167 116 126 108 123 Oblačnost PO SO SJ 5,1 6 9 5,8 8 3 4,4 5 9 5,0 7 6 4,7 7 10 4,3 5 9 5,3 10 10 6,7 15 2 5,0 7 6 5,5 9 5 5,9 11 4 6,4 13 3 5,6 9 7 6,0 10 2 5,2 4 7 4,7 6 11 RR 96 98 64 88 42 77 139 90 105 30 59 57 29 35 55 23 RP 96 79 65 86 61 72 116 77 107 41 76 64 38 51 81 48 Padavine in pojavi SD SN SG SS 6 0 0 0 9 1 19 31 7 0 0 10 6 1 2 0 5 0 1 0 6 1 0 0 7 1 0 0 7 0 1 1 6 0 1 0 5 0 2 0 7 0 2 0 5 0 0 0 5 0 1 0 5 0 0 0 5 0 1 0 5 0 0 0 Tlak SSX 0 245 9 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 27 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 746,5 920,3 1012,3 1018,6 3,0 5,3 7,1 7,3 984,5 991,4 6,9 6,3 6,8 6,9 6,8 998,1 6,4 6,5 993,6 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, marec 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, March 2015 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 8,5 8,6 4,3 2,8 0,7 3,7 3,1 4,0 6,1 5,2 5,6 5,5 4,4 5,0 5,2 4,4 4,8 13,4 14,1 9,3 8,7 8,0 9,8 10,1 10,9 11,3 10,4 10,8 11,3 11,2 11,1 11,3 11,0 9,6 15,4 18,4 13,4 12,6 12,6 12,7 14,6 13,2 14,3 14,3 15,0 13,6 14,5 14,6 14,5 14,3 13,5 4,4 4,0 0,2 −2,0 −4,5 −1,5 −2,3 −2,3 1,4 0,4 −0,2 0,6 −1,6 −0,3 0,4 −1,2 −0,2 0,7 −0,7 −3,0 −4,9 −6,7 −5,0 −5,0 −5,2 −1,1 −3,9 −7,0 −3,0 −5,4 −3,9 −2,1 −5,0 −1,6 1,5 1,8 −1,2 −4,5 −7,1 −3,1 −4,8 −2,4 −3,6 −4,1 −7,2 −9,5 −7,0 −8,0 −4,0 −0,5 −2,1 −6,8 −3,4 −5,5 −6,7 −3,7 −5,5 −5,2 6,6 5,7 2,4 2,2 −0,8 2,1 1,8 2,3 5,3 4,8 4,4 4,1 3,1 3,6 4,0 2,2 3,0 2,3 2,2 −3,7 −3,7 −4,3 −3,4 −3,5 −3,3 0,7 −0,5 −2,5 −1,5 −3,2 −1,3 −0,8 −3,0 0,0 −6,4 −3,0 −2,7 −1,3 19,0 18,1 14,4 18,5 15,0 16,5 17,3 16,9 17,7 18,3 19,3 20,0 18,0 18,6 20,8 18,8 18,5 0,5 1,8 −7,3 −5,4 16,2 15,7 12,3 13,7 10,8 12,5 13,6 13,5 14,6 15,3 15,7 16,6 15,1 15,7 15,9 15,7 14,9 −3,8 −2,0 −5,0 −4,4 −1,9 11,0 10,7 7,6 7,8 4,4 7,4 7,1 7,7 9,8 10,1 10,5 10,1 9,0 9,5 9,5 9,2 9,2 1,5 3,9 2,9 −3,8 −3,1 −0,3 −1,8 −3,6 −3,8 −6,2 −4,6 −4,4 −5,6 −0,6 −0,9 −3,0 −1,6 −3,7 −2,8 −0,3 −3,4 −1,5 1,1 −0,3 −5,0 −5,9 −6,2 −4,5 −7,3 −9,6 −4,8 3,0 2,4 −0,6 −1,8 −2,9 −0,8 −2,1 −2,0 1,2 0,7 0,5 1,6 −1,3 0,3 2,1 0,2 1,2 5,3 4,1 1,7 0,5 −3,0 0,8 −0,6 −4,8 −1,7 16,4 18,3 14,0 13,8 13,5 13,1 13,7 14,4 15,6 14,8 15,0 15,4 14,5 14,0 13,7 14,1 12,8 −2,4 −4,3 −5,0 −6,3 −9,2 −6,0 −7,8 −6,5 −5,0 −5,5 14,1 15,1 11,2 10,6 9,3 10,9 10,8 11,8 12,5 11,6 12,2 12,1 12,0 11,3 11,1 11,2 10,2 1,1 −0,2 −2,0 −4,2 −5,3 −2,3 −5,3 −2,2 −0,6 −1,8 7,7 8,1 5,2 3,5 2,1 5,1 3,9 4,9 6,8 6,2 6,3 6,6 5,0 5,7 6,2 5,2 5,9 0,4 0,0 −5,5 −4,8 LEGENDA: LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, marec 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, March 2015 Postaja I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 0,9 11,4 12,1 23,1 5,2 1,5 3,0 3,9 11,5 6,2 7,2 24,8 5,6 1,2 2,7 1,5 3,2 4,6 p.d. 1 1 3 2 2 2 1 2 3 2 2 2 1 2 1 1 1 1 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 6,6 1 34,4 5 41,9 12,1 1 64,6 6 88,1 3,7 1 123,3 5 139,1 0,8 2 65,7 5 89,6 2,7 2 56,4 6 64,3 5,9 1 88,3 6 95,7 1,2 1 51,0 3 55,2 1,6 2 81,8 4 87,3 0,7 1 92,9 5 105,1 0,0 0 44,0 4 50,2 1,1 1 50,9 5 59,2 0,4 1 31,4 5 56,6 1,1 1 23,4 4 30,1 0,3 1 27,6 4 29,1 0,3 1 26,1 4 29,1 0,6 2 32,9 4 35,0 0,9 1 19,3 4 23,4 0,0 0 18,8 4 23,4 p.d. 7 8 9 9 10 9 5 8 9 6 8 8 6 7 6 7 6 5 od 1. 1. 2015 RR 118 149 275 315 187 194 173 166 239 200 254 306 181 145 122 136 100 100 I. Dmax 0 0 0 3 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 s.d. 0 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 Dmax s.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2015 250 višina padavin (mm) I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2015 Dmax s.d. 200 LJUBLJANA 150 100 50 0 1.jan 18 1.feb 1.mar s.d. 0 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 7.9 % 1.1 m/s 7.3 % 2.0 m/s N 4.3 % 1.4 m/s 7.2 % 1.0 m/s 1.5 % 0.9 m/s N 6.9 % 1.7 m/s 12.2 % 1.5 m/s 1.4 % 0.7 m/s Kredarica 12.3 % 6.8 m/s 12.4 % 1.0 m/s 12.6 % 2.4 m/s N 16.7 % 6.6 m/s 7.1 % 2.1 m/s 26.6 % 5.9 m/s 6.4 % 1.6 m/s 22.0 % 1.2 m/s 2.7 % 2.9 m/s 3.2 % 1.0 m/s 1.5 % 2.8 m/s 12.8 % 6.1 m/s 1.7 % 2.9 m/s 15 % 10 % 5% 2.8 % 2.0 m/sW 11.4 % E2.7 m/s 5.1 % 1.2 m/sW 3.4 % E0.9 m/s 1.2 % 5.6 m/sW 4.0 % E2.7 m/s 6% 6.9 % 2.6 m/s 7.9 % 1.8 m/s 9% 1.5 % 1.2 m/s 4.1 % 1.0 m/s 0.2 % 1.7 m/s 8.6 % 3.3 m/s 12 % 8.4 % 2.7 m/s 4.6 % 1.6 m/s 4.6 % 1.3 m/s S 1.3 % 1.0 m/s 4.0 % 1.6 m/s 18 % 0.7 % 24 % 0.5 m/s 0.2 % 1.8 m/s27 % 7.1 % 1.6 m/s 18 % S 8.2 % 3.3 m/s 0.4 % 1.6 m/s 6.5 % 1.9 m/s S 2.2 % 1.4 m/s 4.7 % 2.4 m/s 0.9 % 2.4 m/s Novo mesto Portorož – letališče Bilje 1.6 % 1.3 m/s 1.1 % 2.9 m/s N 1.4 % 1.0 m/s 15 % 2.0 % 2.0 m/s 2.4 % 1.3 m/s 1.7 % 1.1 m/s 5.3 % 2.9 m/s 12.2 % 3.0 m/s 27 % N 1.3 % 0.9 m/s 1.4 % 1.2 m/s 1.7 % 2.5 m/s 2.6 % 1.3 m/s 9.9 % 5.8 m/s 18 % 28 % N 1.8 % 2.2 m/s 7.3 % 4.2 m/s 21 % 10 % 14 % 4.8 % 1.7 m/s 13.7 % 2.9 m/s 5.3 % 2.5 m/s 7.6 % 1.6 m/sW 6.3 % E1.9 m/s 7.4 % 1.3 m/s 2.1 % 1.0 m/s 11.4 % 2.1 m/s 2.0 % 1.0 m/s S 11.0 % 4.2 m/s 9% 5% 8.1 % 1.1 m/s 2.0 % 2.9 m/s 5.0 % E2.9 m/s 3.1 % 2.7 m/s 26.6 % 2.8 m/s 3.0 % 2.9 m/s 13.6 % 2.5 m/s 3.3 % 3.3 m/s S 7.7 % 2.6 m/s 7% 2.8 % 1.7 m/sW 5.2 % 1.4 m/s 3.5 % 1.6 m/s 5.0 % 1.6 m/sW 27.3 % E2.6 m/s 4.2 % 1.4 m/s 23.4 % 2.5 m/s 6.6 % 2.0 m/s 2.0 % 0.8 m/s 2.7 % 2.1 m/s 3.7 % 3.1 m/s 2.6 % 2.9 m/s 12.0 % 1.2 m/s brezvetrje: 0.3 % Slika 26. Vetrovne rože, marec 2015 Figure 26. Wind roses, March 2015 19 S 1.6 % 0.8 m/s 1.3 % 0.8 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 40 % vseh terminov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 21 %. Veter je v 12 dneh presegel 10 m/s, en dan od tega 20 m/s, in sicer je 5. marca najmočnejši sunek dosegel 21,0 m/s. V Kopru je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, 5. marca je bilo najbolj vetrovno, sunek vetra je dosegel 24,7 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupaj pihala v 51 % vseh terminov. Veter je v 15 dneh presegel 10 m/s, najmočnejši sunek je 5. marca dosegel 19,9 m/s. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema skupaj pihal v 20 % vseh terminov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 36 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 5. marca 16,0 m/s, veter je v 10 dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 12 dneh presegel 20 m/s, 31. marca je v sunku dosegel hitrost 28,4 m/s. Vzhodjugovzhodniku in jugovzhodniku je pripadlo 17 % vseh terminov, severseverozahodniku s sosednjima smerema pa 56 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 39 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 18 %. Sunek vetra je 31. marca dosegel 18,2 m/s; bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupaj jim je pripadlo 46 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pa 32 %. Bilo je 14 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 31. marca dosegel hitrost 22,7 m/s, bilo je 20 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega 3 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 21 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega pet z vetrom nad 20 m/s, 5. marca je veter dosegel 28,9 m/s. Slika 27. Zasneženi alpski vrhovi, 4. marec 2015 (foto: Tanja Cegnar) Figure 27. The Alps, 4 March 2015 (Photo: Tanja Cegnar) Prva tretjina marca je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja, povprečna temperatura je bila v pretežnem delu države od 1,5 do 2,7 °C višja kot običajno. Najmanjši odklon je bil v Kočevju (1,0 °C), največji pa v Portorožu in Biljah (3,0 °C). Padavine so opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, ki so se mu z 84 % najbolj približali v Črnomlju, v Kočevju je padlo 70 %, drugod pa ni padla niti polovica toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Ponekod niso dosegli niti desetine običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod opazno več kot običajno, v Ratečah, Slovenj Gradcu in Novem mestu so dolgoletno povprečje presegli za 30 %, drugod je bil presežek večji, v Ljubljani celo 83 %. Povprečna temperatura v osrednji tretjini marca je bila večinoma 0,5 do 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem, večji presežek (2,1 °C) je bil v Lescah, manjši pa v Kočevju (0,2 °C). S padavinami je bila druga tretjina meseca zelo skromna, saj nikjer niso dosegli niti polovice dolgoletnega povprečja. V Biljah je padlo 49 % dolgoletnega povprečja, v Portorožu 29 %, v Lescah 20 %, v Postojni 11 % in v Ratečah 10 %, drugod padavine niso dosegle desetine dolgoletnega povprečja. V osrednji tretjini marca je sonce povsod sijalo vsaj toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, tega so v Murski Soboti, Novem mestu in Slovenj Gradcu izenačili. Največji presežek so z 59 % zabeležili v Ljubljani, 47 % več sončnega vremena kot običajno je bilo v Biljah, 44 % presežek pa so dosegli v Postojni. Zadnja tretjina marca je bila večinoma 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju, večji presežek (3,2 °C) so dosegli v Portorožu, manjšega (1,9 °C) pa v Ratečah in Slovenj Gradcu. Padavine so bile v 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zadnji tretjini meseca izdatnejše, saj je v Postojni, Lescah in Ljubljani padlo več kot dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali v Prekmurju, Beli krajini in na Štajerskem z izjemo Maribora. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja so s 14 % najbolj presegli v Postojni in Ljubljani. 12 % presežek so imeli v Mariboru in Murski Soboti, 8 % v Novem mestu. Ponekod so za dolgoletnim povprečjem tudi zaostajali, tako so le 77 % običajne osončenosti dosegli v Ratečah, 86 % v Portorožu, 90 % v Biljah in 97 % v Slovenj Gradcu. Dolgoletno povprečje so izenačili v Celju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990 v marcu 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, March 2015 Postaja I. 3,0 3,0 2,3 1,0 1,5 2,3 1,8 2,5 2,7 Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M 2,2 2,0 2,0 1,8 1,9 2,0 1,7 1,9 Temperatura zraka II. III. 1,6 3,2 1,2 2,0 1,9 2,4 0,2 2,2 1,5 1,9 2,1 2,2 0,9 1,9 1,7 2,4 1,7 2,3 1,5 1,0 1,2 0,8 0,9 1,4 0,7 1,4 2,9 2,6 2,4 2,4 2,2 2,1 2,2 2,1 M 2,2 2,0 2,2 1,2 1,7 2,3 1,6 2,2 2,2 2,2 1,9 1,9 1,7 1,7 1,8 1,6 1,8 Padavine II. III. 29 112 49 144 11 215 2 135 10 130 20 204 6 154 6 191 3 216 0 116 5 150 2 87 5 69 2 77 2 88 3 102 7 86 0 82 I. 4 38 40 70 18 6 20 15 43 27 33 84 29 6 16 8 24 36 M 61 86 116 77 65 96 81 95 107 59 76 64 41 38 45 51 48 48 Sončno obsevanje I. II. III. M 134 113 86 109 157 147 90 129 165 144 114 139 130 116 77 105 130 101 97 108 183 159 114 148 130 101 108 112 145 110 100 116 162 165 110 100 112 112 126 123 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Nevihte so marca še redke, na Kredarici, v Biljah, Godnjah in Postojni so zabeležili en dan z grmenjem ali nevihto. 600 80 LJUBLJANA KREDARICA 500 300 200 višina (cm) višina (cm) 60 400 40 20 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 28. Največja debelina snega v marcu Figure 28. Maximum snow cover depth in March 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 27. marca je bila snežna odeja debela 245 cm, kar je opazno pod dolgoletnim povprečjem. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm) ter 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 250 KREDARICA višina (cm) 200 150 Slika 29. Dnevna višina snežne odeje marca 2015 na Kredarici Figure 29. Daily snow cover depth in March 2015 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Snežna odeja je bila v gorah skromna, po nižinah pa so marca snežno odejo zabeležili le v nekaterih merilnih postajah, ki ležijo nekoliko višje. V Kočevju je bila 5. marca snežna odeja debela 3 cm. V Novi vasi je snežna odeja prekrivala tla 8 dni, v Ratečah je sneg obležal 10 dni, 5. marca je dosegel debelino 9 cm. Na Zgornjem Jezerskem je sneg prekrival tla 15 dni, prvi dan meseca je bila snežna odeja debela 21 cm. Med prikazanimi postajami so marca imeli snežno odejo le v Ratečah. V Ljubljani ni bilo snežne odeje v trinajstih marcih od sredine minulega stoletja. Največ dni s snežno odejo je bilo v prestolnici marca 1955, kar 25. V Murski Soboti so bili brez snežne odeje v 24 marcih, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (24). 9-krat je bilo Novo mesto marca brez snega, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (27 dni). V Ratečah je snežna odeja 28-krat tla prekrivala ves mesec. Najmanj dni s snežno odejo je bilo v letih 1959 in 2012, le po 2. 25 LJUBLJANA 20 število dni 20 število dni NOVO MESTO 25 15 10 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 25 30 MURSKA SOBOTA RATEČE 20 število dni število dni 25 15 10 20 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 30. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 30. Number of days with snow cover in March 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 31. Smuka na Krvavcu, 3. marec 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. Skiing on Krvavec, 3 March 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Biljah, na Bizeljskem in v Novem mestu sta bila 2 dneva z meglo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil en dan z meglo, kar je 6 dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 in 2002, le en meglen dan kot tokrat je bilo še v osmih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001, 2003 in 2012). 20 LJUBLJANA Slika 32. Število dni z meglo marca in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 32. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961– 1990 število dni 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 33 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je bil zračni tlak razmeroma nizek, 2. dne je znašal 975 mb, do 7. marca se je dvignil na 996,2 mb, kar je bilo največ v marcu 2015. Sledilo je upadanje in 13. dne je bil zračni tlak 984,2 mb, nato pa se je 16. marca dvignil na 995,2 mb, v nadaljevanju je sledilo upadanje in 25. dne se je zračni tlak znižal na 971,8 mb, sledil je kratkotrajni porast do 18. marca na 981,3 mb, najnižja vrednost meseca je bila predzadnji dan meseca z 969,4 mb. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1000 12 LJUBLJANA tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA zračni tlak (mb) 990 980 970 960 10 8 6 4 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, marec 2015 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, March 2015 Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vodne pare v zraku je bila drugi dan meseca 9,7 mb, sledilo je upadanje do 3,9 mb 6. marca. Največ vlage je bilo v zraku 26. marca, ko je delni tlak vodne pare dosegel 11,6 mb. Nato je nad naše kraje pritekal manj vlažen zrak, 28. in 29. marca je delni tlak znašal 6,7 mb, do zadnjega dne v mesecu pa se je dvignil na 9,8 mb. SUMMARY The mean air temperature in March was all over the country above the long-term average, the anomaly was at least 1 °C. Anomaly was between 2 and 3 °C in part of Dolenjska, on the Coast, Kras, central part of Slovenia and from there up towards north to the border with Austria. The most abundant precipitation, between 130 and 140 mm, was registered in part of Posočje and part of Notranjska. On the Coast, most of Štajerska, on Krško-Brežiško polje, and in Prekmurje 10 to 50 mm fell. Most of precipitation fell during the last third of March. Precipitation exceeded the normal in central part of Slovenia and over most of Notranjska. Elsewhere less precipitation fell than on average in the reference period. In part of Štajerska and Prekmurje less than 50 % of the normals fell. Snow cover in the mountains was below the normal, on 5 March the snow depth on Kredarica reached 245 cm. The sunshine duration was above the long-term average. The anomaly was up to 10 % on the Coast, and northwest of Slovenia. The anomalies between 25 and 50 % were observed in part of Štajerska, central part of Slovenia and from there towards south and west up to the border. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2015 Weather development in March 2015 Janez Markošek 1. marec Sprva pretežno jasno, pozneje zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Ob močnih zahodnih višinskih vetrovih se je Alpam bližala oslabljena vremenska fronta. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan pa zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14 °C. 2. marec Oblačno z občasnimi padavinami, jugozahodnik Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. Vremenske fronte so se ob močnih zahodnih višinskih vetrovih hitro pomikale od zahoda proti vzhodu (slike 1–3). Tista, ki je dan prej oplazila naše kraje, je bila nad severovzhodno Evropo, naslednja pa je že dosegla Alpe in vplivala na vreme pri nas. Oblačno je bilo z občasnimi padavinami, pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 13, v Beli krajini do 15 °C. 3. marec Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla, sredi dneva in popoldne več oblačnosti Nad Alpami in zahodnim Balkanom se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z močnimi zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal prehodno bolj suh zrak. Naslednja vremenska fronta se je od zahoda že bližala Alpam. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Sredi dneva in popoldne je bilo več oblačnosti v hribovitem svetu. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 13, na Primorskem do 17 °C. 4. marec Oblačno, od juga padavine, na severu povečini suho, krepi se burja, tudi drugod vetrovno Nad severno Italijo in severnim Jadranom je nastalo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je ob zahodnih do jugozahodnih vetrovih pomikala prek naših krajev (slike 4–6). Prevladovalo je oblačno vreme. Padavine so od juga zajele večji del Slovenije, le ponekod v severni Sloveniji je bilo povečini suho. Zapihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, ki se je ponoči še okrepila. Jutranje temperature so bile ponekod še pod lediščem, najvišje dnevne pa so bile od 8 do 11, na Primorskem do 14 °C. 5. marec Postopne razjasnitve, vetrovno Ciklonsko območje se je nad srednjo in južno Italijo ter srednjim in južnim Jadranom poglobilo, istočasno pa se je iznad zahodne proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračje je pihal močan vzhodni veter. Sprva je bilo oblačno, čez dan se je predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji delno zjasnilo. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 10, na Primorskem do 13 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.–7. marec Pretežno jasno, več oblačnosti v vzhodni polovici Slovenije, vetrovno Ciklonsko območje se je z višinskim jedrom hladnega zraka pomaknilo nad južni Balkan, nad srednjo Evropo pa se je okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda je pritekal razmeroma hladen zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem v vzhodni polovici Slovenije pa je bilo občasno zmerno do pretežno oblačno. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Zjutraj, predvsem drugi dan, je bila temperatura v večjem delu Slovenije pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 7 do 11, na Primorskem od 12 do 15 °C. 8.–10. marec Pretežno jasno, sprva vetrovno Nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom je bilo v višinah obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Naši kraji so bili na njegovem obrobju. Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka (slike 7–9). Zadnji dan obdobja je pritekal toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, le 9. marca je bilo v jugovzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Prvi dan je še pihal severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V naslednjih dneh je veter slabel in 10. marca ponehal. Ta dan je bilo najtopleje, najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C. 11. marec Spremenljivo do pretežno oblačno, zvečer razjasnitve, šibka burja, severovzhodnik Eno višinsko jedro hladnega zraka je bilo nad Balkanom, drugo, manjše, pa nad srednjo Evropo. Oslabljena vremenska fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo s krajevnimi padavinami. Zvečer se je zjasnilo. Na Primorskem je zapihala šibka burja, ponekod v notranjosti pa severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15 °C. 12.–13. marec Delno jasno, predvsem v vzhodni polovici Slovenije zmerno do pretežno oblačno, vetrovno Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. V višinah je bilo nad večjim delom južne Evrope obsežno jedro hladnega zraka z več središči. Od vzhoda je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije je bilo občasno zmerno do pretežno oblačno, največ jasnine pa je bilo v zahodni in pogosto tudi v osrednji Sloveniji. Predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji je pihal veter severnih smeri, prvi dan na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 14, na Primorskem prvi dan do 16 °C. 14. marec Delno jasno, na vzhodu pretežno oblačno, jugovzhodnik Nad južno polovico Evrope je bilo obsežno višinsko jedro hladnega zraka z več središči. Nad nami se je ob vzhodnih vetrovih zadrževal razmeroma vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Ponekod je pihal jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 11, na Primorskem do 14 °C. 15. marec Zmerno do pretežno oblačno, vzhodni veter Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo višinsko jedro hladnega zraka. Nad naše kraje je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, krajša sončna obdobja so bila na Primorskem. Pihal je vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11, na Primorskem do 15 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16. marec Oblačno, v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji občasno rahel dež Nad severovzhodno Evrope je bilo močno območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad vzhodne Alpe in Balkan. Nad zahodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah tam dolina s hladnim zrakom. Z južnimi vetrovi je k nam pritekal vlažen zrak (slike 10–12). Oblačno je bilo, v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 17.–18. marec Delno jasno z zmerno oblačnostjo, vetrovno Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad jugozahodno Evropo pa ciklonsko območje. V višinah je bilo nad vzhodnim Balkanom in Črnim morjem jedro hladnega in vlažnega zraka. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, prvi dan zjutraj in dopoldne še pretežno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka burja, ponekod v notranjosti vzhodni veter. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 17 °C. 19.–20. marec Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno V območju visokega zračnega tlaka in na obrobju višinskega jedra hladnega zraka je nad naše kraje od severa občasno pritekal bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18 °C. 21. marec Pretežno jasno, na jugozahodu pretežno oblačno, jugozahodnik, jugo Iznad severozahodne Evrope se je proti srednji Evropi in Alpam spuščala dolina s hladnim zrakom. Veter nad nami se je počasi obračal na zahodno do jugozahodno smer. Na Primorskem in delu Notranjske je bilo zmerno do pretežno oblačno, drugod pretežno jasno. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, v vzhodni Sloveniji do 17 °C. 22. marec Sprva pretežno oblačno z rahlimi krajevnimi padavinami, popoldne delne razjasnitve, šibka burja Prek Alp in naših krajev se je pomikala oslabljena vremenska fronta. Sprva je bilo pretežno oblačno, ponoči in zjutraj ter del dopoldneva je ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji rahlo deževalo. Čez dan so se oblaki trgali in popoldne je bilo delno jasno. Na Primorskem je pihala šibka burja, drugod severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 16 °C. 23.–24. marec Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je sprva segalo tudi proti srednji Evropi, drugi dan pa tam slabelo. V višinah se je drugi dan okrepil jugozahodni veter. Prvi dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod sprva zmerno do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne pa se je jasnilo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Drugi dan je bilo delno jasno, čez dan občasno zmerno do pretežno oblačno. Pihal je južni do jugozahodni veter. Drugi dan je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25.–27. marec Pretežno oblačno s pogostimi padavinami Nad srednjo Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje. V višinah je prevladoval veter južnih smeri, pritekal je vlažen zrak (slike 13–15). Zadnji dan je v spodnjih plasteh ozračja od severovzhoda začel pritekati hladnejši zrak. Prvi dan je bilo oblačno, zjutraj so bile v južni Sloveniji že padavine, ki so se čez dan razširile na vso Slovenijo. Več dežja je bilo v zahodni polovici Slovenije. Na Primorskem je pihala šibka, popoldne občasno zmerna burja. Ponoči je bilo na vzhodu suho, drugod je občasno deževalo. Drugi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, za krajši čas delno jasno je bilo sredi dneva v vzhodni Sloveniji. Občasno so bile še krajevne padavine, deloma plohe in na zahodu tudi posamezne nevihte. Več padavin je bilo v zahodni polovici Slovenije. Ob morju je pihal šibak jugo. V noči na 27. marec je bilo v večjem delu Slovenije brez padavin, proti jutru pa so padavine znova hitro zajele vso državo in popoldne oslabele ter ponehale. Proti koncu padavin se je v južni Sloveniji meja sneženja spustila do okoli 600 m nadmorske višine. Zapihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V celotnem obdobju je v vzhodni in skrajni jugozahodni Sloveniji padlo od 15 do 30 mm padavin, drugod od 40 do 90, v hribovitem svetu zahodne Slovenije in v zgornjem Posočju pa več kot 100 mm padavin. 28. marec Pretežno jasno, v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno, vetrovno Nad Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Pihal je severni veter, ki je popoldne postopoma slabel. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 16, na Primorskem do 18 °C. 29. marec Delno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno z nekaj kapelj dežja, jugozahodnik Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo in Alpami je slabelo, veter v višinah se je obračal na zahodno smer, pričel je pritekati postopno bolj vlažen zrak (slike 16–18). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno in povečini brez padavin, le ponekod so bile manjše, kratkotrajne padavine. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18, v Beli krajini do 20 °C. 30.–31. marec Spremenljivo, drugi dan tudi pretežno oblačno, krajevne padavine, vetrovno Nad severno in srednjo ter delom zahodne Evrope je bilo ciklonsko območje. Vremenske fronte so se ob močnih severozahodnih višinskih vetrovih hitro pomikale prek Alp in naših krajev proti jugovzhodu. Prvi dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe, suho je bilo na Primorskem in v južni Sloveniji. Pihal je zahodni do jugozahodni veter, popoldne v severovzhodni Sloveniji prehodno severovzhodnik. Drugi dan je bilo nekoliko več oblačnosti. Zjutraj so bile padavine v pasu od severne Primorske do osrednje Slovenije, popoldne pa so se pojavljale v severni, vzhodni in osrednji Sloveniji. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, zvečer je v vzhodni Sloveniji zapihal severozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 3. 2015 Slika 2. Satelitska slika 2. 3. 2015 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 March 2015 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 March 2015 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 3. 2015 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 March 2015 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 3. 2015 Slika 5. Satelitska slika 4. 3. 2015 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 4 March 2015 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 4 March 2015 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 4. 3. 2015 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 4 March 2015 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 3. Slika 8. Satelitska slika 10. 3. 2015 ob 13. uri 2015 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 10 March 2015 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 10 March 2015 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 3. 2015 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 March 2015 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 3. Slika 11. Satelitska slika 16. 3. 2015 ob 13. uri 2015 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 16 March 2015 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 16 March 2015 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 3. 2015 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 16 March 2015 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 3. Slika 14. Satelitska slika 25. 3. 2015 ob 13. uri 2015 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 25 March 2015 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 March 2015 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 3. 2015 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 March 2015 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 3. Slika 17. Satelitska slika 29. 3. 2015 ob 14. uri 2015 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 March 2015 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 March 2015 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 3. 2015 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 March 2015 at 12 GMT 31 METEOROLOŠKA POSTAJA SOLČAVA Meteorological station Solčava Mateja Nadbath M eteorološka postaja Solčava je v severni Sloveniji. Je v istoimenski občini, kjer ni druge meteorološke postaje. V Vzhodnih Karavankah so poleg omenjene še štiri padavinske postaje: Koprivna, Podpeca, Zgornji Razbor in Vernerica (Zgornji Razbor). 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Solčava (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical location of meteorological station Solčava (from: Atlas okolja ) Postaja je na nadmorski višini 640 m, v ozki dolini reke Savinje. Dežemer ali pluviometer in pluviograf sta postavljena na opazovalkinem vrtu. V okolici opazovalnega prostora so opazovalkina hiša in gospodarski objekti ter reka. V širši okolici so sosednje hiše, cerkev, ceste, travniki, njive in gozd. Opazovalni prostor je na tem mestu od leta 1943, približno na tem mestu je bil tudi v obdobju 1899–maj 1934. V bližini župnišča je bila postaja postavljena na samem začetku delovanja postaje, v obdobju avgust 1895–1898, in spet od maja 1934 do sredine leta 1943. Avgusta 1895, ko so Solčavo v uradnih evidencah imenovali Sulzbach, so začeli z meteorološkimi opazovanji. Prvi opazovalec je bil župnik Mihael Šmid, ki je meteorološka opazovanja opravljal do konca oktobra 1898. V obdobju 1899–1933 je bila postaja pri družini Herle, med opazovalci so omenjeni Henrik, Fort (Fortunat), Hinko in Pavla. Od maja 1934 do konca oktobra 1939 je bil meteorološki opazovalec župnik Leopold Arko. Od novembra 1939 do konca januarja 1944 so 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011, orthophoto from 2011 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo opazovali Grgič (v arhivih ni zapisanega imena), Franc Komar, Peter Prodnik in Peter Podbrežnik. Pavla Podbrežnik je bila opazovalka od julija 1947 do konca marca 1982. Današnja meteorološka opazovalka Pavla Čas pa opazovanja opravlja od aprila 1982. Od začetka delovanja pa do novembra 1939 smo na postaji Solčava merili temperaturo zraka, višino padavin in snežne odeje, opazovali pa osnovne vremenske pojave. Od decembra 1939 dalje na postaji ne merimo več temperature zraka, tako je še danes. Od januarja 1977 je na postaji še pluviograf, instrument, ki meri višino, jakost in čas padavin. 1576 mm ali l/m2 je višina padavin, ki je letno referenčno2 povprečje za Solčavo. Letno povprečje padavin je za obdobje 1971–2000 nižje, 1523mm, v obdobju 1981–2010 pa še nižje, 1495 mm. Prav v nasprotju z omenjenim je v minulem letu 2014 v Solčavi padla nadpovprečna, celo rekordna višina padavin, namerili smo 2141 mm padavin ali 136 % referenčnega povprečja. Pred letom 2014 je bilo najbolj namočen leto 1965, z 2071 mm padavin. Leto 1971 je bilo najbolj suho leto v Solčavi, padlo je 1107 mm padavin (slika 2 in preglednica 2). 2100 padavine (mm) . 1800 1500 1200 900 600 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 300 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Solčavi Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Solčava V referenčnem obdobju je bil v Solčavi najbolj namočen letni čas3 poletje s 489 mm padavin, jesensko povprečje je bilo za 23 mm nižje. Razlika med poletno in jesensko višino padavin se je v obdobju 1971–2000 zmanjšala na 11 mm, poletno povprečje je bilo 477, jesensko pa 466 mm. V obdobju 1981–2010 pa sta se poletje in jesen po višini padavin izenačila, v obeh letnih časih je povprečje 470 mm (sliki 3 in 4). Letni čas z najnižjim povprečjem padavin je zima, v referenčnem obdobju je povprečje 261 mm, povprečje obdobja 1981–2010 pa je 235 mm. V obdobju 1981–2010 so se povprečja padavin štirih letnih časov v primerjavi z referenčnimi znižala v treh letnih časih, le jesensko povprečje je ostalo na nivoju referenčnega. 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so digitalizirani, to je od leta 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on. 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 33 Agencija Republike Slovenije za okolje pomlad spring jesen autumn Urad za meteorologijo poletje summer zima winter 241 235 466 470 padavine (mm) . 261 1400 . 1971–2000 2014/15 500 1600 padavine (mm) 1961–1990 1981–2010 600 1200 466 1000 800 489 600 477 470 359 337 300 200 100 400 200 400 0 319 0 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 3. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Solčavi Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Solčava Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih v Solčavi; zima 2014/15 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods in Solčava; winter 2014/15 Pozimi 2014/15 je v Solčavi padlo 196 mm padavin, kar je 75 % padavin referenčnega povprečja (slika 4). Največ zimskih padavin smo izmerili v zimi 2013/14, 633 m, najmanj pa v treh mesecih zime 1974/75, le 45 mm (preglednica 2). Od mesecev v letu sta v Solčavi je najbolj namočena junij in november, v referenčnem povprečju je njuno povprečje enako, to je 171 mm. V povprečju obdobja 1981–2010 ostaja junij mesec z največjim povprečjem, 167 mm, avgustovsko in oktobrsko povprečje pa je od junijskega nižje za 6 mm (slika 5). Najmanj padavin pade v prvih mesecih leta, januarsko in februarsko referenčno povprečje je 81 mm; v obdobju 1981–2010 sta se povprečji znižali, januarsko na 57, februarsko pa na 61 mm. 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2015 padavine (mm) . 180 150 120 90 60 30 0 J F M A M J J A S O N D Slika 5. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2015 v Solčavi Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2015 in Solčava Mesečna povprečja padavin obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi nižja v osmih mesecih: januarja, februarja, marca, aprila, maja, junija, julija in novembra; višja so septembrska, oktobrska in decembrska povprečja, avgustovsko pa je skoraj enako pripadajočemu referenčnemu (slika 5). Marca 2015 smo na postaji izmerili 106 mm padavin, kar je 8 % več kot je referenčno povprečje (slike 5, 6 in 7). V obdobju 1961–marec 2015 je bila najvišja marčna višina padavin 341 mm, izmerjena leta 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1975. Marca 2003 je padlo 5 mm, kar je najnižja marčna višina padavin obravnavanega obdobja (sliki 6 in 8). 350 padavine (mm) . 300 250 200 150 100 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 50 Slika 6. Marčna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2015 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Solčavi Figure 6. Precipitation in March (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2015 and mean reference value (green line) in Solčava Murska Sobota Maribor Celje Lisca Cerklje Portorož Zgorji Razbor Šmartno pri Sl.Gradcu Novo mesto Vernerica Rateče Podpeca Brnik Bilje Kredarica Koprivna Luče Ljubljana Bežigrad Solčava Kamniška Bistrica 7 23 24 13 14 17 18 20 29 37 39 42 54 55 30 22 59 62 64 36 32 28 85 87 88 24 47 35 98 100 105 105 106 41 52 44 39 53 133 45 0 20 40 60 80 padavine (mm) 100 120 140 . Slika 7. Dnevna najvišja (temni del palice) in mesečna višina padavin marca 2015 na izbranih postajah in Solčavi Figure 7. Daily maximum (the dark part of the bar) and monthly precipitation in March 2015 on chosen stations and Solčava Sodeč po višini padavin z izbranih postaj na sliki 7 je bila postaja Solčava marca 2015 med bolj namočenimi kraji v Sloveniji. Vsekakor je padlo v Solčavi največ padavin, če primerjamo višino padavin s postaj, ki so v Vzhodnih Karavankah - Koprivna, Podpeca, Zgornji Razbor in Vernerica. Ob pregledu marčne višine padavin še z drugih padavinskih postaj, pa vidimo, da je zahodni hriboviti del Slovenije prejel precej več padavin. Na Trnovskem gozdu, na postaji Lokve, smo namerili 202 mm padavin, v Cerkljanskem hribovju, na postaji Šebreljski Vrh, pa kar 263 mm. 35 518 200 177 160 135 . 540 480 420 360 300 240 180 120 60 0 Urad za meteorologijo 341 padavine (mm) padavine (mm) . Agencija Republike Slovenije za okolje 121 120 89 91 80 99 95 100 100 128 108 69 40 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 8. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1961–marec 2015 v Solčavi Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–March 2015 in Solčava 4 Slika 9. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1961–marec 2015 v Solčavi 4 Figure 9. Maximum daily precipitation per month in 1961–March 2015 in Solčava Dnevna najvišja višina padavin v Solčavi je bila izmerjena 19. oktobra 1961, kar 177 mm (slika 9). Največ marčnih padavin v enem samem dnevu smo izmerili 20. marca 1975, 91 mm; 53 mm pa je dnevna najvišja višina padavin letošnjega marca, padla 26. dne v mesecu. Padavine v Solčavi merimo poleg pluviometra tudi s pluviografom. Pluviograf je instrument, s katerim merimo višino padavin preko celega dne. Instrument s posebnim mehanizmom na priložen papir izrisuje pluviogram, s katerim lahko določimo točen čas, kdaj v dnevu so bile padavine, koliko jih je padlo in kako dolgo so trajale. Podatki o nalivih ali intenzivnih padavinah so pomembni v gospodarstvu, še posebej je zanimiv podatek, kako pogosto lahko pričakujemo naliv z določeno intenziteto. Zato so izračunane povratne dobe5 nalivov (preglednica 1), ki so objavljene tudi na spletni strani ARSO: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/ precip_return_periods_newer/. Sodeč po tabeli povratnih dob intenzivnih padavin (preglednica 1), je izmerek 177 mm padavin, ki smo ga v Solčavi izmerili v enem samem dnevu, redek, izreden dogodek, ki se statistično lahko ponovi vsakih 250 let. 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 5 Povratna doba naliva je povprečen čas v katerem je vrednost naliva dosežena ali presežena enkrat. Primer: pri povratni dobi 10 let se višina padavin v nalivu pojavi v povprečju enkrat vsakih 10 let. To ne pomeni, da se določen naliv pojavi vsakih 10 let v kronološkem smislu, ampak, da se določen naliv pojavi 10 krat v 100 letih, ali v povprečju vsakih 10 let. Za izračun je uporabljena Gumbelova metoda. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Povratne dobe za intenzivne padavine - nalive, obdobje meritev 1990–2012, v Solčavi; navedene so višine padavin s trajanjem od 5 minut do 1 dneva za povratne dobe 2, 5, 10, 25, 50, 100 in 250 let. Table 1. Return period for extreme precipitation, period of measurements 1990–2012, in Solčava Trajanje padavin Precipitation duration 5 min 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let 100 let 250 let 6 9 12 13 16 20 23 28 33 39 44 48 52 62 70 76 81 86 8 13 15 18 21 26 30 36 41 48 54 59 63 76 87 93 97 105 10 15 18 21 25 29 35 42 47 54 60 66 70 85 97 103 107 118 11 18 21 24 29 34 40 49 55 62 69 74 80 97 111 117 121 134 13 20 24 27 32 37 45 54 60 67 75 81 87 106 121 127 131 146 14 22 26 29 35 41 49 59 66 73 81 87 94 114 131 137 141 158 15 25 29 33 39 46 55 66 73 81 90 96 103 125 144 150 154 173 mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm . . število dni / snežna odeja (cm) 10 min 15 min 20 min 30 min 45 min 60 min 90 min 120 min 180 min 240 min 300 min 360 min 540 min 720 min 900 min 1080 min 1440 min POVRATNA DOBA / Return period 120 100 80 60 40 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 20 6 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in referenčno povprečje (zelena črta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v Solčavi v obdobju 1961–2014 6 Figure 10. Annual snow cover duration (line) and mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in Solčava in 1961–2014 V Solčavi je snežna odeja vsako leto, v obdobju 1961–2014 je snežna odeja obležala najmanj šest in največ 129 dni na leto (preglednica 2). Referenčno povprečje je 90 dni s snegom na leto, to povprečje je v obdobju 1981–2010 nižje in je 71 dni. Leta 2014 je bilo s snežno odejo 38 dni (slika 10). Novembra v Solčavi že pričakujejo sneg; v 39 novembrih od 54 je snežna odeja obležala vsaj en dan, v zadnjih štirih letih pa je ni bilo. V obdobju 1961–2014 smo petkrat zabeležili snežno odejo že oktobra, v letih 1970, 1974, 1997, 2003 in 2012. Najpogosteje je zadnja snežna odeja zabeležena marca, kar v 51 od 55, v 28 letih od 54 je bila še aprila in trikrat maja in sicer v letih: 1970, 1979 in 1985. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V obdobju 1961–1990 je v povprečju najdebelejša snežna odeja februarja, 42 cm, januarsko povprečje je 37 cm, marčno 35 in decembrsko 26 cm. V obdobju 1981–2010 se je povprečje najvišje debeline snežne odeje znižalo, tako je še vedno najvišje povprečje februarja, 32 cm, sledi mu marčno z 29 cm, potem januarsko, 25 cm, in decembrsko z 19 cm. Do sedaj smo v Solčavi namerili več kot meter debelo najvišjo snežno odejo, 107 cm, 17. februarja 1969 (slika 10 in preglednica 2). Omenjenega februarja sta bila še dva dneva, ko je bila snežna odeja debela en meter. Enako debelo snežno odejo smo izmerili še 10. februarja 1986. Marec 2015 je v Solčavi minil brez snežne odeje, kar se je v obdobju 1961–2015 zgodilo le še trikrat, v letih 1994, 2012 in 2014. V omenjenem obdobju se je ravno tako le štirikrat zgodilo, da so bili vsi dnevi meseca marca s snežno odejo, 1970, 1896, 1987 in 2013. Najdebelejša marčna snežna odeja je bila izmerjena 12. marca 1970, 95 cm. Največ svežega snega7 je zapadlo 6. marca 2006, 41 cm. Preglednica 2. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Solčavi v obdobju 1961–marec 2015 Table 2. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Solčava 1961–March 2015 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2141 2014 1107 1971 709 1975 149 1993 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 715 1972 247 1992 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 927 2000 254 1977 633 2013/14 45 1974/75 0 jan. 1964 in 1989, okt. 1965 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) višina sveže snežne odeje (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 518 okt. 1964, nov. 2000 177 19. okt. 1961 — — 107 17. feb. 1969 4 27. feb. 1989 59 10. feb. 1986 — — 129 1980 6 1989 SUMMARY In Solčava is a precipitation station. Solčava is located in northern Slovenia; on elevation of 640 m. Precipitation station was established in August 1895. Ever since precipitation, total snow cover, fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed with minor gaps. In the period from August 1895 till November 1939 also air temperature was measured. Pavla Čas has been meteorological observer since April 1982. 7 Sveža snežna odeja ali novozapadli sneg je sneg, ki je zapadel v 24-ih urah, merjen je zjutraj ob 7.uri; višina je pripisana dnevu meritve. Fresh snow depth is amount of snow fallen in the 24 hours, measured at 7 o’clock in the morning. It is assigned to the day of measurement. 38 POZNATI PODNEBJE ZA UČINKOVITO UKREPANJE Climate Knowledge for Climate Action Tanja Cegnar V sako leto v počastitev uveljavitve Konvencije o Svetovni meteorološki organizaciji (SMO) 23. marca 1950 obeležujemo svetovni dan meteorologije. Tema letošnjega svetovnega dneva meteorologije je »Poznati podnebje za učinkovito ukrepanje«. Izpostavlja pomen v zadnjih desetletjih pridobljenega znanja o podnebju v prizadevanjih za odločnejše odzive na podnebne danosti, podnebne spremembe in spremenljivost podnebja. Poleg vremenskih spremenljivk, kot so temperatura in padavine, znanje o podnebju temelji tudi na podatkih o koncentracijah toplogrednih plinov, onesnaževal in delcev v zraku, ki vplivajo na podnebje, kakovost zraka, zdravje, naravne in človeške sisteme. Spremljanje sestave ozračja usklajuje SMO program Globalnega opazovanja ozračja (GAW). Celovito analizo stanja podnebja in predviden razvoj globalnih podnebnih razmer je lani objavil Medvladni odbor za podnebne spremembe. Zgodovina prepričljivo dokazuje, da je bilo naše življenje že od nekdaj močno odvisno od podnebja. V zadnjih desetletjih ljudje s svojim delovanjem spreminjanje podnebja pospešujemo in s tem postajamo vse bolj ranljivi. Informacije o vremenu in podnebju, njegovi spremenljivosti in spremembah so vtkane v naše vsakodnevno življenje. Segajo od splošnih značilnosti podnebja, v katerem živimo, do dnevnih vremenskih napovedi, sezonskih napovedi in podnebnih projekcij. Ob tem pogosto pozabljamo koliko meritev, raziskav, računalniških zmogljivosti in analiz je potrebnih, da zagotovimo vremenske in podnebne informacije. Kljub izjemnemu napredku meteorologije v zadnjih desetletjih pred nami še vedno ostaja zahtevna naloga, da izboljšamo vedenje o tem, kako se globalni podnebni pojavi odražajo na regionalni, državni in lokalni ravni. Uporabnikom prilagojene podnebne informacije pomagajo upravljati s tveganji in izkoristiti prednosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe in naravna spremenljivost podnebja. Sredstva vložena v spremljanje, raziskovanje in sisteme za upravljanje z informacijami se večkratno povrnejo v obliki rezultatov na področju zmanjševanja tveganja zaradi vremenskih ujm, upravljanja z vodami, prehranske varnosti in zdravja, kar so tudi glavne prednostne naloge sodobne družbe. Ob svetovnem dnevu meteorologije smo v ponedeljek, 23. marca, na Agenciji RS za okolje predstavili široko ponudbo podnebnih podatkov in storitev, ki jih ponuja slovenska meteorološka služba. Obeležili smo tudi obletnico neprekinjenih meteoroloških opazovanj v Ljubljani, ki so se začela 23. marca 1850, torej pred 165 leti. 39 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P rvi meteorološki pomladni mesec, marec, je bil topel in večinoma suh. Povprečne mesečne temperature zraka so bile nadpovprečne, v Ljubljanski kotlini tudi za 2 °C, v Celjski in Krški kotlini za več kot 1,5 °C, na Obali in v Vipavski dolini za okrog 1,7 °C, drugod v nižinskem svetu za vsaj stopinjo Celzija. Jutranje temperature zraka so se spuščale še pod ledišče, na Koroškem, Gorenjskem in v Prekmurju, tudi pod −5 °C. Takih juter, ko je bila temperatura zraka pod 0 °C, je bilo na Štajerskem, Gorenjskem, Koroškem in v Prekmurju od 15 do 20. Najvišje dnevne temperature zraka pa so se v sončnih dneh gibale od 17 do 19 °C. Tudi akumulacija temperature (nad 0 °C) je presegla dolgoletno povprečje, za 60 do 70 °C v jugovzhodni in osrednji Sloveniji ter na Goriškem, drugod za od 30 do 50 °C oziroma za okoli 20 °C na Obali in ponekod v hribovitih predelih (podrobneje v preglednici 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2015 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 2,6 2,6 1,7 0,8 1,1 1,3 1,2 1,7 1,4 1,8 0,9 1,0 1,8 1,4 1,6 1,7 1,5 1,3 1,2 1,5 1,6 1,4 2,0 1,7 1,0 1,2 1,7 1,4 1,5 I. dekada max. 4,3 4,6 3,2 1,1 1,4 2,7 2,7 2,5 2,1 2,8 1,4 1,6 2,9 1,8 2,5 2,4 2,6 2,2 2,1 2,3 2,4 1,8 2,9 2,7 1,3 1,8 2,5 1,8 2,1 Σ 26 26 17 8 11 13 12 17 14 18 9 10 18 14 16 17 15 13 12 15 16 14 20 17 10 12 17 14 15 pov. 2,2 2,1 1,3 0,9 1,2 1,2 1,3 1,6 1,5 1,6 1,2 1,2 1,6 1,2 1,5 1,5 1,5 1,1 1,1 1,5 1,6 1,4 1,7 1,5 1,1 1,1 1,6 1,5 1,6 II. dekada max. 3,1 2,6 1,7 1,2 1,7 1,9 2,1 2,6 2,4 2,1 1,6 1,6 2,2 1,6 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 2,2 2,1 1,9 3,1 2,6 1,5 1,4 2,4 1,9 2,4 40 Σ 22 21 13 9 12 12 13 16 15 16 12 12 16 12 15 15 15 11 11 15 16 14 17 15 11 11 16 15 16 III. dekada pov. max. 2,3 3,9 2,0 3,4 1,5 2,0 1,2 2,0 1,6 2,4 1,4 2,8 1,5 2,0 1,8 2,6 1,8 3,5 2,0 3,2 1,4 2,1 1,5 2,2 1,8 2,5 1,7 2,6 2,2 3,9 2,1 3,4 2,0 3,2 1,8 3,3 1,6 2,4 1,8 2,6 2,1 3,2 1,9 2,8 2,4 3,5 2,3 3,5 1,5 2,3 1,6 2,0 2,3 3,1 1,9 3,1 2,0 3,1 Σ 25 22 17 13 17 16 16 19 20 22 15 17 20 18 24 23 22 20 17 20 24 21 26 26 17 18 26 21 22 mesec (M) pov. max. 2,4 4,3 2,2 4,6 1,5 3,2 1,0 2,0 1,3 2,4 1,3 2,8 1,3 2,7 1,7 2,6 1,6 3,5 1,8 3,2 1,2 2,1 1,2 2,2 1,7 2,9 1,4 2,6 1,8 3,9 1,8 3,4 1,7 3,2 1,4 3,3 1,3 2,4 1,6 2,6 1,8 3,2 1,6 2,8 2,0 3,5 1,8 3,5 1,2 2,3 1,3 2,0 1,9 3,1 1,6 3,1 1,7 3,1 Σ 73 70 48 31 40 40 41 52 49 56 36 39 54 44 55 55 52 44 40 50 55 49 63 58 38 40 58 50 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Večino meseca je bilo suho, deževalo je v dneh med 26. in 28. marcem. Do 30 mm padavin je bilo na vzhodu države, povečevale pa so se proti notranjosti. Na Dolenjskem in Koroškem so jih zabeležili do 60 mm, na Gorenjskem do 90 mm, v osrednji Sloveniji nad 100 mm, na Obali do okrog 40 mm in v Vipavski dolini do 90 mm. Z izjemo osrednje Slovenije, kjer so padavine povprečje presegle za petino in Vipavske doline, kjer so bile rahlo nad običajnimi vrednostmi, so bile drugod nižje od povprečnih. Za četrtino na Dolenjskem in zgornjem Gorenjskem, na Obali za 30 %, za več kot 50 % pa v Prekmurju in na Štajerskem. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za marec 2015 in obdobje mirovanja (od 1.oktobra 2014 do 31. marca 2015) Table 2. Ten days and monthly water balance in March 2015 and for the dormancy period (from October 1, 2014 to March 31, 2015) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2015 I. dekada Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada mesec −15,0 −9,1 42,3 18,2 Ljubljana −6,0 −15,4 70,9 49,5 572,8 Novo mesto −9,2 −13,7 26,8 3,9 367,3 Celje −15,1 −15,3 4,1 −26,3 202,4 Maribor, letališče −18,6 −16,6 −3,8 −39,0 142,7 Murska Sobota −13,8 −15,0 −6,2 −35,0 81,0 Portorož, letališče −25,1 −15,5 9,1 −31,5 171,4 Bilje (1.10.2014–31.3.2015) 650,0 Povprečno je izhlapelo od 1,5 do 2,0 mm vode, ponekod v hribovitih predelih manj od 1,5 mm, v Primorju in na Goriškem pa nekoliko več. Izhlapevanje je bilo intenzivnejše v toplih in vetrovnih dneh, ko so se vrednosti ponekod že povzpele nad 3,5 mm, na Primorskem pa nad 4,5 mm. (podrobneje v preglednici 1). Vrednosti kumulativne vodne bilance so bile večji del meseca negativne, ponekod v zahodni, osrednji in na jugovzhodni Sloveniji pa so ob občasno intenzivnih padavinah prešle v pozitivno območje in tam vztrajale vse do konca marca (preglednica 2). Tudi obdobje mirovanja se je končalo z visokimi pozitivnimi vrednostmi vodne bilance, presežki so bili največji na Goriškem in v osrednji Sloveniji, nekoliko manjši na vzhodu in jugovzhodu oziroma najmanjši na skrajnim severovzhodu države. Ozimni posevki so se marca še razraščali, zaradi obilne zimske zaloge vode v tleh, so bili z vodo večinoma dobro preskrbljeni. Na severovzhodu so uspeli nadoknaditi zamudo v razvoju, ki je v jeseni nastala zaradi pozne setve. Slabše pa so prezimili posevki oljne ogrščice, detelje in trave, ki so bili tako kot ozimine, prepozno dosejani v zbita in neprezračena tla. Prevladujoče suho vreme je večji del marca omogočalo dognojevanje posevkov, setev jarin in pripravo tal za druge spomladanske setve. Povprečne mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm so se v Primorju gibale med 8 in 9 °C drugod so bile okoli 6 °C. V vzhodni in severovzhodni Sloveniji je v prvi dekadi marca površinski sloj tal občasno še zamrzoval. Tla so se pričela intenzivneje ogrevati šele v zadnji dekadi marca, ko so se najvišje dnevne temperature tal povzpele do 15 °C, najnižje pa so še ostajale blizu 5 °C. Marsikje so ob koncu marca že pohiteli s sajenjem zgodnjega krompirja. Razen na Primorskem pa tla še niso bila primerno ogreta, zato je bilo priporočljivo posajeno zaščititi s folijo. Začetek spomladanske rasti na splošno ni prehiteval. Marelice in zgodnje breskve so v zadnji tretjini meseca zacvetele le na obalnem območju in Goriškem. Drugod, v toplejših delih države, so v zadnjih dneh marca zacvetele le marelice v obhišnih vrtovih. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2015 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, March 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 7,7 7,8 4,2 3,0 4,3 4,3 4,2 3,9 4,1 7,9 7,7 4,3 3,1 4,6 4,3 4,6 4,3 4,1 16,4 17,0 12,0 5,7 11,7 10,2 13,0 12,4 11,7 14,4 14,3 9,3 5,8 10,5 8,9 8,6 7,6 10,2 II. dekada Tz2 min 1,8 2,2 −0,8 1,4 0,0 0,3 −1,0 −0,4 −0,7 Tz5 min 2,8 3,4 1,0 1,7 1,0 1,0 1,4 1,4 −0,2 Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 7,7 8,6 5,5 4,4 5,3 5,8 5,8 5,5 5,3 8,0 8,6 5,8 4,3 5,4 5,8 6,2 5,4 5,3 13,8 17,5 13,0 7,6 12,6 11,2 16,4 15,5 13,4 13,0 14,6 11,1 7,6 10,5 9,6 11,6 10,8 11,6 III. dekada Tz2 min 2,0 1,9 −0,3 2,0 0,7 2,0 0,2 0,7 0,4 Tz5 min 3,4 3,1 1,4 2,5 1,6 2,7 2,6 2,7 1,1 Tz2 9,9 10,9 6,9 7,2 8,0 8,6 9,0 8,8 8,7 Tz5 10,1 10,6 7,1 7,1 8,2 8,7 8,5 8,3 8,5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 16,9 22,0 16,1 10,9 15,0 13,9 18,8 17,8 17,7 16,2 18,6 13,6 11,0 14,0 12,9 13,3 13,4 15,7 4,6 5,4 0,6 2,9 2,0 2,8 0,4 0,8 0,8 5,4 5,9 2,6 3,7 3,1 3,8 3,2 3,4 1,2 8,5 9,2 5,6 4,9 5,9 6,3 6,4 6,2 6,1 8,7 9,0 5,8 4,9 6,1 6,4 6,5 6,1 6,1 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, marec 2015 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, March 2015 42 mesec (M) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2015 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2015 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 85 86 43 28 7 37 31 40 60 52 56 55 44 50 52 45 44 77 81 52 35 21 51 39 49 68 62 64 66 50 57 62 53 52 Tef > 0 °C III. M 122 118 84 86 48 82 78 85 108 111 116 111 99 107 105 100 102 284 284 178 149 77 170 148 173 236 225 235 232 193 214 218 199 198 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm 23 60 56 21 20 50 35 56 64 60 52 53 43 47 49 30 39 35 36 2 2 0 0 0 2 11 9 12 10 6 7 8 6 5 27 31 6 0 0 5 0 2 18 13 14 18 4 9 13 6 5 66 63 29 31 4 27 23 30 52 56 61 56 44 52 50 46 47 129 129 36 34 4 32 24 35 81 78 86 84 55 68 70 57 57 15 46 9 2 −1 5 0 10 25 23 17 22 9 13 12 −1 6 I. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 II. 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. M 15 12 0 2 0 0 1 0 6 10 14 10 4 7 6 4 5 15 14 0 2 0 0 1 0 6 10 15 10 4 7 6 4 5 Vm −2 7 −1 0 0 −2 0 −1 −1 3 3 1 0 0 −2 −3 −1 Tef od 1.1.2015 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 641 568 320 248 99 267 241 266 408 370 415 390 340 384 376 352 349 223 191 48 45 4 37 30 43 104 94 131 106 76 91 87 76 77 21 16 0 2 0 0 1 0 6 13 26 10 5 8 6 6 6 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 43 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je cvetenje nastopilo skoraj v normalnem času in več kot dva tedna kasneje kot v predhodni izjemno zgodnji pomladi 2014. Cvetenje spomladanskih negojenih rastlin je potekalo ob skoraj povprečnem času, med njimi tudi cvetenje ive, ki je v Ljubljani zacvetela okoli 16. marca, na celjskem in mariborskem območju med 14. in 17. marcem, na Goriškem pa že okoli 7. marca. Izjeme so bile le prve znanilke spomladi, kot sta mali zvonček in leska, ki so jih predramile nadpovprečne januarske temperature zraka, a so februarski sneg in nižje temperature zaustavile njihov prezgodnji fenološki razvoj. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min Tz5 min od 1. 1. Vm I, II, III, M sum in the period from 1 January to the end of the current month declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY Monthly average air temperature in March 2015 exceeded the normal by 1 to 2 °C. In most agriculture regions precipitation remained below the average, exceptions were only the central Slovenia and Goriška region. Therefore also monthly water balance resulted in surplus in the central and western regions while in the most other regions deficit situation was recorded. Due to the abundant soil water supply recorded in the winter period, wheat crops tillering was favourable. Crops succeeded to make up the delay in the development due to late autumn sowing. 44 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MARCU 2015 Discharges of Slovenian rivers in March 2015 Igor Strojan V odnatost rek marca ni mnogo odstopala od dolgoletnega povprečja. Pretoki rek so bili manjši kot drugje v severnem delu države in v goratih povirjih rek. Glede na dolgoletno obdobje je najmanj vode preteklo po Savinji in največ po Vipavi (slika 1). Večji del meseca so se pretoki le malo spreminjali, ob koncu meseca so se pretoki povečali (slika 2). Visokovodne konice so bile povprečne (slika 3, preglednica 1) in reke niso poplavljale. Pretoki so bili najmanjši sredi marca, vrednosti najmanjših pretokov so bile podobne povprečnim najmanjšim pretokov v dolgoletnem obdobju (preglednica 1). GORNJA RADGONA 0,74 VIDEM RADOVLJICA 0,68 0,82 BORL+FORMIN 0,91 SUHA 0,98 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,96 1,27 8 SOLKAN 1,08 0,60 RAKOVEC nip MOSTE PODROTEJA DOLENJE VELIKO ŠIRJE 1,10 PODBOČJE 1,07 1,46 ČATEŽ 0,92 1,46 CERKVENIKOV MLIN 0,98 RADENCI 1,32 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek marca 2015 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the March 2015 mean discharges of Slovenian rivers compared to the March mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers in March were mostly similar to the average of discharges in the long term period. 45 Urad za hidrologijo in stanje okolja 350 120 300 100 PRETOKI (m3/s) 250 3 PRETOKI (m /s) Agencija Republike Slovenije za okolje 200 150 100 80 60 40 20 50 0 0 1 3 5 7 9 BORL+FORMIN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 RAKOVEC 1000 25 27 29 31 VELIKO ŠIRJE VIDEM 250 900 200 700 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 800 600 500 400 300 150 100 50 200 100 0 0 1 3 5 7 RADOVLJICA 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ŠENTJAKOB HRASTNIK 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA ČATEŽ 450 PODBOČJE 300 400 250 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 350 300 250 200 150 100 200 150 100 50 50 0 0 1 3 SOLKAN 5 7 9 11 13 15 DOLENJE 17 19 21 23 25 27 PODROTEJA 1 3 5 7 9 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v marcu 2015 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in March 2015 46 11 13 15 17 MOSTE 19 21 23 25 27 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 Qnp marec 2015 SU HA PO D BO ČJ E RA D EN CI M O ST E SO LK AN DO LE N CE P JE RK OD R VE O TE N J IK OV A M LI N ČA TE Ž VI DE V EL M IK O ŠI RJ E RA K OV RA EC D OV LJ IC ŠE A N TJ AK O B H RA ST NI K G OR NJ A RA DG O BO N RL A +F O RM IN 0,0 Qnp marec 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 3,0 2,0 1,0 Qsr marec 2015 SU HA PO DB O ČJ E RA DE NC I M OS TE SO LK AN DO LE N CE P JE RK OD R VE O TE NI JA KO V M LI N ČA TE Ž VI VE DE LI M KO ŠI RJ E RA K OV RA EC D OV LJ IC ŠE A NT JA KO B HR AS TN IK GO RN JA RA DG BO O NA RL +F OR M IN 0,0 Qsr marec 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 Qvk marec 2015 SU HA PO DB O ČJ E RA DE NC I M OS TE SO LK AN DO LE NJ CE P E RK OD R VE O TE NI JA KO V M LI N ČA TE Ž VI DE VE M LI KO ŠI RJ E RA KO VE RA C D OV LJ IC ŠE A NT JA KO B HR A ST NI K GO RN JA RA DG BO ON RL A +F OR M IN 0,0 Qvk marec 1971 - 2000 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki marca 2015 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in March 2015 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki marca 2015 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in March 2015 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOÈA VIPAVA IDRIJCA REKA ČATEŽ SUHA PODBOÈJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Marec 2015 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Marec 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 75,0 123 6,2 15,0 — 10,0 40,0 91,0 151 8,7 36,0 33,7 24,0 20,0 5,9 3,1 2,2 56,4 59,0 2,7 9,9 1,2 5,0 19,4 38,3 62,4 3,4 9,4 5,8 6,6 15,1 2,0 1,3 1,0 82,3 112 5,7 20,5 3,8 12,6 40,2 84,4 147 8,7 24,2 17,8 25,7 32,5 4,0 2,5 2,3 127 196 11,7 37,1 12,1 36,7 87,4 186 315 18,6 49,9 36,8 74,2 76,8 9,0 6,0 7,3 Qs nQs sQs vQs 93,6 180 8,8 28,4 — 24,2 69,4 165 259 21,0 69,3 78,1 68,2 79,1 15,0 13,1 9,0 Qvk 75,8 120 3,4 17,1 2,5 13,2 31,4 52,0 86,5 4,8 17,1 14,1 11,7 24,6 3,0 2,5 1,2 nQvk 126 198 13,1 47,2 12,2 29,5 72,5 130 282 21,4 64,7 59,2 62,3 73,5 10,3 8,9 9,2 sQvk 211 306 32,6 92,1 30,6 63,6 125 277 488 38,6 137 114 147 143 19,9 17,0 25,4 vQvk 118 181 7,9 38,7 5,3 33,3 73,6 144 205 13,7 38,1 43,4 52,5 73,8 8,8 10,9 2,7 283 405 52,1 219 49,2 106 271 338 799 102 176 299 167 395 51,1 58,2 65,0 794 686 148 813 131 254 780 651 2042 309 338 653 405 1452 144 195 204 137 290 14 103 — 128 315 569 909 96,0 204 271 226 414 70,0 94,0 94,0 18 16 23 18 — 10 20 17 17 25 16 16 25 7 16 15 25 28 28 1 28 — 27 27 28 28 27 28 28 28 27 27 26 26 48 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period srednji pretok vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period discharge in - a vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2015 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2015 Mojca Sušnik T emperatura vode marca 2015 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem, razen na Reki, povsod višja. Najmanj je odstopala Reka pri Cerkvenikovem mlinu, ki je bila hladnejša za 0,1 °C, najbolj pa Krka v Podbočju, ki je bila toplejša za 2,3 °C. Blejsko jezero je bilo v primerjavi z obdobjem za 0,2 °C, Bohinjsko jezero pa za 1,2 °C toplejše. Najnižje temperature vode večine opazovanih rek v državi so bile zabeležene med 6. in 8. marcem, Drava pri Ptuju je imela najnižjo temperatura že v začetku meseca, Soča v Solkanu pa 11. marca. Temperature rek so se nato počasi višale, tik pred koncem meseca pa so se za kratek čas nekoliko znižale. Največ rek je imelo najvišje temperature med 25. in 26. marcem ali med 30. in 31 marcem. Temperatura vode Bohinjskega in Blejskega jezera je bila najnižja 6. marca. Po 10. marcu je temperatura Bohinjskega jezera še enkrat izrazito padla, 18. marca pa je ponovno padla temperatura Blejskega jezera. Z manjšimi nihanji se je temperatura tako Bohinjskega, kot Blejskega jezera, dvigovala do 30. marca, ko je dosegla najvišjo vrednost v letošnjem marcu. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, marca 2015 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average March 2015 and longterm 1981–2010 temperature in °C postaja / location MAREC 2015 obdobje / period 1981–2010 Mura - G. Radgona 7,6 6,0 1,6 V. Krka - Hodoš 6,4 Drava - Ptuj 6,6 Bohinjka - Sv. Janez 5,5 Sava Radovljica 6,9 5,2 1,7 Sava - Šentjakob 8,0 6,6 1,4 Sava - Jesenice na Dol. 9,4 Kolpa - Metlika 8,7 Ljubljanica - Moste 8,2 7,5 0,7 Savinja - Laško 7,9 5,7 2,2 Krka - Podbočje 10,8 8,5 2,3 Soča - Solkan 8,1 7,6 0,5 Vipava - Dolenje 8,9 Nadiža - Potoki 6,3 Reka - Cerkvenikov mlin 6,7 6,8 −0,1 Bohinjsko jezero 4,7 3,5 1,2 Blejsko jezero 5,6 5,4 0,2 49 razlika / difference Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10.0 10.0 Temperatura (°C) 12.0 Temperatura (°C) 12.0 8.0 6.0 4.0 2.0 8.0 6.0 4.0 2.0 0.0 0.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Marec Marec Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica 14.0 10.0 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Jesenice na Dol. 12.0 12.0 10.0 8.0 6.0 8.0 6.0 4.0 4.0 2.0 2.0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Marec Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Marec Krka Podbočje Soča Solkan 12 10.0 10 Temperatura (°C) 12.0 Temperatura (°C) Sava Šentjakob 8.0 6.0 4.0 2.0 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 8 6 4 2 0.0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Marec Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Marec Kolpa Metlika Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v marcu 2015 Figure 1. The average daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in March 2015 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v marcu, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in March in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in March were higher as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.2 °C higher and of the Bled Lake was 0.2 °C higher as in the long term average. 51 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU 2015 Sea dynamics and temperature in March 2015 Igor Strojan V marcu je bila srednja mesečna višina morja ponovno višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, tokrat za 11 cm. Povprečna višina valov je bila 0,31 metra, najvišji izmerjen val 2,3 metra je bil izmerjen ob burji 5. marca ponoči ob 2. uri. Morje se je marca pričelo segrevati. Srednja mesečna temperatura morja 10,3 °C je bila eno stopinjo višja kot v februarju. Morje je bilo tudi tokrat nekoliko toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v marcu 2015 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in March 2015 15 300 14 Temperatura (°C) 12 200 11 10 9 100 8 7 6 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 27 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v marcu 2015 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in March 2015 52 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja 215 cm je bila marca 11 cm višja od dolgoletnega marčevskega povprečja. Najbolj so bile višine morja povišane od 25. marca dalje. Ob padcu zračnega tlaka za 16 mb in jugu je bila 25. marca popoldan najvišja residualna višina 69 cm. Zadnji dan v marcu je morje ob večerni plimi in residualni višini morja 51 cm za krajši čas poplavilo nižje ležeče dele obale. Najvišja izmerjena višina na mareografski postaji Koper je bila 303 cm. 20 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 20,0 30 300 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 -20 -40 10,0 10 0,0 0 -10,0 -10 -20,0 -20 -30 -30,0 1 1 3 5 7 9 11 13 Hmer 15 17 19 Ha 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 31 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v marcu 2015. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in March 2015 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v marcu 2015 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in March 2015 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v marcu 2015 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of March 2015 and the reference period Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge: Koper NVVV Marec/March 2015 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 360 340 320 Marec/March 1960–1990 cm Min cm Sr cm Max cm SMV 215 192 204 221 NVVV NNNV 303 138 230 114 281 133 322 152 A 166 116 148 170 53 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v maju 2015. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in May 2015. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Marca so najvišji valovi najpogosteje prihajali iz smeri burje, srednje visoki valovi pa iz smeri jugozahodnika. Povprečna višina valov v marcu je bila 0,31 metra. Valovanje je bilo najvišje 5. marca ob 2. uri zjutraj, ko je bil izmerjen najvišji val 2,3 metra iz smeri burje. 400 4,4 4,2 4 350 3,6 3,4 Smer valov (stopinje) 300 3,2 3 2,8 250 2,6 2,4 200 2,2 2 1,8 150 1,6 1,4 1,2 100 1 Višina valov (m), Perioda valov (s) 3,8 0,8 0,6 50 0,4 0,2 0 1. 3. 2. 3. 3. 3. 4. 3. 5. 3. 6. 3. 7. 3. 8. 3. 9. 3. 10 .3 . 11 .3 . 12 .3 . 13 .3 . 14 .3 . 15 .3 . 16 .3 . 17 .3 . 18 .3 . 19 .3 . 20 .3 . 21 .3 . 22 .3 . 23 .3 . 24 .3 . 25 .3 . 26 .3 . 27 .3 . 28 .3 . 29 .3 . 30 .3 . 31 .3 . 1. 4. 0 Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov Max višina valov Slika 6. Valovanje morja v marcu 2015. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in March 2015. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja v marcu 2015. Najpogosteje so najvišji valovi prihajali iz smeri burje, srednje visoki valovi pa iz smeri jugozahodnika. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in March 2015. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Temperatura morja se je marca na mareografski postaji Koper gibala med 9,0 °C in 12,0 °C (slika 9). Srednja mesečna temperatura morja 10,3 °C je bila 1,6 °C višja kot v primerjalnem obdobju (preglednica 2). Višji kot običajno sta bili tudi najnižja in najvišja temperatura v mesecu. Najvišja temperatura v marcu 12,8 °C je bila med najvišjimi v opazovanem obdobju. V severnem delu Jadranskega morja (slika 10) so bile srednje mesečne temperature morja najnižje v Tržaškem zalivu ter v severnih in zahodnih plitvih območjih ob italijanski obali. Morje je bilo okoli tri stopinje toplejše v globljem, jugovzhodnem delu obravnavanega območja. 14 13 Temperatura (°C) 12 11 10 9 8 7 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v marcu 2015. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in March 2015 Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v marcu 2015 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in March 2015 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in March 2015 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Marec/March 2015 Tmin Tsr Tmax °C 8,8 10,3 12,8 Marec/March 1981–2010 Min °C 6,3 7,4 8,6 Sr °C 7,5 8,7 10,4 Max °C 8,8 9,9 12,0 SUMMARY In March the average monthly sea level was 11 cm higher if compared to the long-term period. The average waves were 0.31 meters high and the average sea temperature at tide gauge Koper was 10.3 °C. Last day in March sea flooded the lowest parts of the coast. 57 ZALOGE PODZEMNIH VODA MARCA 2015 Groundwater reserves in March 2015 Urška Pavlič N a severovzhodu države smo marca v medzrnskih vodonosnikih še vedno beležili nadpovprečno visoko količinsko stanje podzemne vode, v osrednjih delih Prekmurskega in Apaškega polja ter na jugozahodu Dravskega polja so vodne gladine dosegale zelo visoke vrednosti. Gladine na območju Krško Brežiške kotline so bile različne, pogojeval jih je lokalen režim vodonosnika; mestoma so bile gladine nadpovprečne, mestoma pa običajne vrednosti gladin niso bile dosežene. V Celjski kotlini in Vipavsko Soški dolini smo marca spremljali normalno vodno stanje, v vodonosnikih Ljubljanske kotline pa so bile vodne gladine mestoma običajno visoke, mestoma pa dolgoletno povprečje višine gladin ni bilo doseženo. Količine podzemnih vod so se marca v kraških vodonosnikih večino meseca zmanjševale. Ob padavinah ob v zadnji dekadi meseca so se vodne gladine na krasu za krajši čas dvignile nad dolgoletno povprečje. Marca je na večina vodonosnikov po Sloveniji prejela manj padavin, kot je značilno za ta mesec. Izjema je bilo napajanje medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline, in kraško zaledje Velikega Obrha, kjer je presežek običajnih marčevskih padavin znašal okrog eno desetino dolgoletnih vrednosti. Najmanj padavin je prejela vzhodna polovica države. Na območju medzrnskih vodonosnikov skrajnega severovzhoda države je padla le ena tretjina, na kraškem jugovzhodu pa dve tretjini običajnih količin za tega meseca. Dnevi z največ padavin so bili med 26. in 28. marcem, kjer so dnevne količine mestoma presegle 30 l/m2, sicer pa je bilo dni z znatno količino padavin v tem mesecu malo. Slika 1. Izvajanje hidrometričnih meritev na območju izvira Završnice 19. marca 2015 (Foto: arhiv ARSO) Figure 1. Hydrometric measurement performance at Završnica spring on 19th of March 2015 (Photo: ARSO archive) Gladina podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih po državi se je marca v primerjavi z mesecem februarjem na večini merilnih mest znižala, k čemur je pripomoglo podpovprečno obnavljanje vodonosnikov z infiltracijo padavin v večjem delu države. Največje znižanje smo s 249 centimetri 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja oziroma s 55 % razpona nihanja beležili na merilnem mestu v Podgorju v vodonosniku doline Kamniške Bistrice. V Podgorju na režim nihanja podzemne vode vpliva količinsko stanje zgornjega dela vodotoka Kamniške Bistrice in podzemni dotoki iz območja Kamniških Alp. Veliko znižanje smo s 140 centimetri zabeležili tudi v Mostah na Kranjskem polju in s 135 centimetri v Krški vasi na Krškem polju. Dvigi podzemne vode so bili marca zabeleženi izjemoma. Z 29 centimetri je v absolutnih vrednostih najbolj izstopalo zvišanje gladine v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice, z 10 % razpona nihanja pa dvig podzemne vode v Vipavskem križu v Vipavski dolini. Izdatnost izvirov Alpskega krasa je bila marca, podobno kot v mesecih pred tem, večino časa v območju malih vodnih količin, saj je neposredni odtok podzemne vode omejevalo odlaganje snega v višjih alpskih legah. Tudi na Dinarskem krasu se je gladina podzemne vode večino meseca zmanjševala vse do zadnjega intenzivnejšega padavinskega dogodka ob koncu meseca, ko se je izdatnost izvirov na večini merilnih mest za krajši čas povečala nad običajno raven. Iz hidrograma izvira Podroteje, ki predstavlja reprezentativno merilno mesto visokega Dinarskega krasa, sta v marcu razvidna dva izrazita dviga vodne gladine in sicer prvi v začetnih dneh in drugi ob koncu meseca. Viška v hidrogramu časovno odgovarjata nastopu padavin v zaledju izvira. Slika 2. Soča v Solkanu 10. marca 2015 (Foto: arhiv ARSO) Figure 2. Soča river in Solkan on 10 March 2015 (Photo: ARSO archive) V večini medzrnskih vodonosnikov smo marca spremljali upad podzemne vode v primerjavi z mesecem februarjem, zaradi česar se je v tem mesecu količinsko stanje podzemne vode poslabšalo. Če primerjamo letošnje količinsko stanje s stanjem podzemnih voda v istem mesecu pred enim letom ugotovimo, da je bilo vodno stanje pred enim letom bolj ugodno kot letos. Marca 2014 je tako v medzrnskih kot tudi v kraških vodonosnikih prevlado visoko do zelo visoko vodno stanje, ki se je postopoma uravnovešalo glede na poplavne razmere pred enim mesecem. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 100 80 60 50 40 50 20 -10 0 % % % 20 0 -20 -40 -40 -50 -60 -70 -80 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 -100 200720082009201020112012201320142015 Tezno - Dravsko polje 200720082009201020112012201320142015 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 100 30 50 80 60 40 -20 % % % 20 0 0 -20 -40 -70 -50 -120 -100 -60 -80 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Britof - Kranjsko polje 200720082009201020112012201320142015 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % Skopice - Krško polje % -100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 200720082009201020112012201320142015 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v marcu glede na maksimalni marčevski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in March in relation to maximal March amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 60 0 100 176 Apr-15 Jan-15 Jul-14 Oct-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 500 274 600 Apr-15 Jan-15 Oct-14 Jul-14 Apr-14 Jan-14 700 273 Padavine (mm) 400 Jul-13 Apr-15 Jan-15 Oct-14 Jul-14 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 Apr-12 Vipavska dolina - Šempeter 600 275 Oct-13 500 137 300 Apr-13 138 200 Oct-12 400 100 276 Jan-13 139 0 Jul-12 300 140 Apr-12 Ljubljansko polje - Hrastje AMP Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 241 277 200 Jan-12 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 Apr-12 Čateško polje - Čatež 145 245 Jan-12 Apr-15 Jan-15 Jul-14 Oct-14 Apr-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 175 Jan-12 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-12 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Apr-15 Oct-14 Jan-15 Jul-14 Apr-14 Jan-14 Oct-13 Jul-13 Apr-13 Jan-13 Oct-12 Jul-12 46 Apr-12 600 Jan-12 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2012, 2013, 2014 and 2015 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater quantity status was diverse in March. In Western half of the country normal and below longterm average groundwater levels prevailed in alluvial aquifers and in Eastern half high and very high groundwater levels predominated. Discharges of karstic springs were most of the time decreasing due to lack of precipitation and snow deposition in highlands. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu marcu 2015 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in March 2015 62 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2015 Air pollution in March 2015 Sektor za kakovost zraka Z rak je bil marca najbolj onesnažen z delci PM10 in PM2,5, vendar je bil zaradi višjih temperatur, daljših dni in posledično manj temperaturnih inverzij manj onesnažen kot januarja in februarja. Največ preseganj dnevne mejne vrednosti smo izmerili v sredini meseca, najmanj pa ob koncu meseca, ko je bilo tudi največ padavin. Zabeležili smo dve obdobji povišanih koncentracij, prvo, manj izrazito, od 9. do 11. marca in drugo, z višjimi koncentracijami, od 14. do 20. marca. Največ preseganj je bilo v Celju, Trbovljah, Zagorju in na merilnem mestu Ljubljana Center. Na Primorskem marca ni bilo preseganj. Koncentracije PM2,5 so bile marca nižje kot januarja in februarja. Obdobja visokih koncentracij so sovpadala z obdobji visokih koncentracij delcev PM10. Najvišjo koncentracijo smo izmerili 16. marca, na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, ko smo zabeležili epizodo saharskega prahu. Koncentracije ozona so bile višje kot v prejšnjih zimskih mesecih. Na Krvavcu in na Kovku, ki sta višje ležeči merilni mesti, je bilo v marcu že nekaj preseganj 8-urne ciljne vrednosti. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Delci PM 10 in PM 2,5 V marcu je bilo sicer manj preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 kot v prejšnjih dveh mesecih, vendar pa je bila na določenih urbanih merilnih mestih dnevna mejna vrednost večkrat presežena. Največ preseganj (12) smo izmerili na merilnih mestih Ljubljana Center in AMP Gaji. Deset preseganj smo izmerili na merilnih mestih Celje in Zagorje, devet pa v Trbovljah. Pet preseganj smo zabeležili na merilnih mestih Maribor Center in Novo mesto, štiri na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, Hrastnik in Pesje, tri v Velenju in eno preseganje na merilnih mestih Ljubljana Biotehnična fakulteta in Kranj. Pesje je edino ruralno merilno mesto, kjer je bila presežena dnevna mejna vrednost. Na Primorskem marca preseganj nismo zabeležili. Najvišjo dnevno vrednost PM10 84 µg/m3 smo izmerili v Trbovljah 20. marca. Šestnajstega marca smo zabeležili epizodo saharskega prahu. Na ta dan je bila mejna vrednost presežena na večini merilnih mestih DMKZ (razen v Murski Soboti, Kranju, Iskrbi, Žerjavu in na Primorskem). Marca sta bili dve obdobji povišanih koncentracij. Prvo, manj izrazito od 9. do 11. marca je povezano z obdobjem jasnega vremena ob anticiklonu in s tem povezanimi temperaturnimi inverzijami. Drugo obdobje z višjimi koncentracijami od 14. do 20. marca se je pojavilo ob manj izrazitem anticiklonu, vendar z dovolj jasnega vremena. Uredba o kakovosti zraka poleg mejnih vrednosti določa tudi dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v koledarskem letu. Za delce PM10 je dovoljeno 35 preseganj dnevne mejne vrednosti. Večje število preseganj smo v prvih treh mesecih tega leta zabeležili v Zagorju (36 preseganj). Število preseganj je doseglo dovoljeno število preseganj na merilnem mestu AMP Gaji. Več kot 30 preseganj pa smo zabeležili že na merilnih mestih Ljubljana Center (34 preseganj), Celje (32 preseganj) in Trbovlje (31 preseganj). Koncentracija delcev PM2,5 je bila marca na merilnem mestu Maribor Center nad vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje, na merilnem mestu Vrbanski plato pa je bila enaka tej vrednosti. Visoke koncentracije delcev PM2,5 smo zabeležili v istih obdobjih kot visoke koncentracije PM10. Najvišjo dnevno koncentracijo smo izmerili na merilnem mestu Ljubljana Biotehnična fakulteta 55 µg/m3 na dan, ko smo zabeležili tudi epizodo saharskega prahu (16. marec). Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Koncentracije ozona so bile višje kot januarja in februarja, saj se marca občutno podaljšata jakost in čas sončnega sevanja. Najvišja povprečna mesečna koncentracija (103 µg/m3) je bila izmerjena na Krvavcu. Najvišja urna koncentracija (134 µg/m3) in najvišja 8-urna koncentracija (132 µg/m3) so bile izmerjene na Kovku. Osemurna ciljna vrednost je bila v obdobju sončnega in toplega vremena presežena 7-krat na Krvavcu in 4-krat na Kovku. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Izmerjene vrednosti so bile nižje kot v prejšnjih, hladnejših mesecih. Najvišja urna koncentracija NO2 134 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor Center . Najvišja povprečna mesečna koncentracija NO2 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center (43 µg/m3), kjer je bila izmerjena tudi najvišja povprečna mesečna 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo koncentracija NOx (79 µg/m3). Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Mejna urna vrednost, 350 µg/m3 ni bila nikjer presežena. Najvišji urni koncentraciji sta bili daleč pod urno mejno vrednostjo in sta bili izmerjeni na merilnih mestih Veliki vrh (60 µg/m3) in Graška Gora (57 µg/m3), ki ležita v bližini Termoelektrarne Šoštanj. Najvišja dnevna koncentracija 25 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Veliki vrh. Najvišja povprečna mesečna koncentracija 8 µg/m3 je bila izmerjena na merilnih mestih AMP Gaji pri Celju in Pesje. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno mejno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, je bila marca povsod pod vrednostjo, ki je določena kot mejna vrednost za letno povprečje. Podatki so prikazani v preglednici 7. 3 Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v marcu 2015 3 Table 1. Concentrations of PM10 in µg/m in March 2015 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav Ljubljana BF Kranj Novo mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 100 UB 100 RB 100 RI 97 UB 97 UB 61 UB 100 UB 100 UT 99 RB 95 RB 100 RB 99 RB 100 SB 97 RB 97 RB 97 RB 100 SI 100 UB 100 RI 93 RI 93 Cp 31 35 39 33 24 38 41 30 23 15 31 29 34 34 32 44 16 21 33 21 22 25 18 16 43 24 19 23 65 Dan / 24 hours Cmax 57 62 77 70 42 84 71 55 41 36 49 62 55 69 63 83 36 44 64 43 44 49 39 37 81 47 39 40 >MV 4 5 10 4 0 9 10 4 0 0 0 1 1 5 3 12 0 0 4 0 0 0 0 0 12 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 21 22 32 18 9 31 36 1 5 0 2 15 10 28 7 34 0 0 7 0 0 0 0 0 35 2 5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v marcu 2015 3 Table 2. Concentrations of PM2,5 in µg/m in March 2015 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba Ljubljana BF Vrbanski plato % pod 100 100 97 97 Podr. UT RB UB UB Cmax 24 ur 47 36 55 47 Cp 26 14 23 25 3 Preglednica 3. Koncentracije O3 v µg/m v marcu 2015 3 Table 3. Concentrations of O3 in µg/m in March 2015 MERILNA MREŽA postaja mesec/ month podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB 100 100 99 100 100 100 100 100 100 99 100 100 97 100 100 99 97 96 8 ur / 8 hours Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 50 45 52 61 53 42 57 74 88 103 64 64 77 84 52 95 77 82 115 120 120 121 119 109 115 115 123 130 117 124 118 126 119 134 122 121 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 109 116 105 111 114 104 111 106 114 125 114 117 114 118 110 132 119 115 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 4 0 0 % pod LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor MO Maribor Pohorje 1 ura / 1 hour 3 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v marcu 2015 3 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in March 2015 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja podr % pod LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 99 100 100 99 99 99 98 100 99 83 99 96 96 93 100 97 100 95 1 ura / 1 hour Cp 32 37 33 14 24 19 34 15 43 6 20 10 8 9 4 8 26 15 66 Cmax 123 134 108 67 95 73 84 87 113 58 60 63 35 61 14 36 91 70 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 51 71 57 18 39 27 57 19 79 7 23 12 8 11 4 9 53 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 5. Koncentracije SO2 v µg/m v marcu 2015 3 Table 5. Concentrations of SO2 in µg/m in March 2015 MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje Mesec / Month Postaja LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška Gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor AMP Gaji 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour po dr % pod Cp Cmax UB UB SB UT SB UT RB RB SB RB RB RB RB UB RB RB RB RB RB RB RB SI 66 100 100 98 100 99 65 71 98 99 100 100 100 98 99 100 100 100 100 100 99 100 5 4 7 4 4 3 4 6 5 3 4 5 3 2 8 5 6 7 4 5 6 8 21 21 16 16 19 9 35 21 30 20 12 60 57 8 16 22 18 21 17 16 35 27 Dan / 24 hours >MV >MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 8 10 7 9 4 10 12 9 9 7 25 11 5 10 8 11 11 9 12 12 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m v marcu 2015 3 Table 6. Concentrations of CO (mg/m ) in March 2015 MERILNA MREŽA DMKZ Podr UB UT UB RB LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Mesec / Month %pod Cp 91 0,4 100 0,6 100 0,7 99 0,2 8 ur / 8 hours Cmax >MV 1,1 0 1,1 0 1,5 0 0,3 0 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v marcu 2015 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in March 2015 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 100 100 100 82 — Benzen 1,0 1,1 2,9 0,2 1,7 67 Toluen 1,8 1,4 4,9 0,1 6,6 Etil-benzen 0,4 0,3 0,4 — 0,4 M,p-ksilen 1,3 0,9 3,9 0,0 1,3 o-ksilen 0,4 0,3 0,3 — 0,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v marcu 2015 Figure 1. Mean PM10 concentrations in March 2015 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v marcu 2015 3 Figure 2. Daily mean concentrations of PM2,5 (µg/m ) in March 2015 3 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v marcu 2015 3 Figure 3. Daily mean concentrations of PM10 (µg/m ) and precipitation in March 2015 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v marcu 2015 Figure 4. Mean O3 concentrations in March 2015 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v marcu 2015 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in March 2015 with the number of 1-hr limit value exceedences 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v marcu 2015 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2015 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 40 (MV) 25 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY In March PM10 levels still exceeded the daily limit value on most urban monitoring sites but the number of exceedances was smaller and the levels were lower. The highest levels were recorded in the middle of the month, while the lowest at the end of the month, which was characterized by precipitations. The daily limit value is allowed to be exceeded 35 times every year. In Zagorje this value was already exceeded 36 times in the first three months of the year. There were 35 exceedances at the monitoring site AMP Gaji and 34 at Ljubljana Center. Ozone levels were higher than in the previous winter months. On Krvavec the maximum 8-hour mean target value was exceeded seven days and four days on Kovk. NO2 were below the limit values. SO2 and CO levels were far below the limit values. Benzene was below the value that is considered as the yearly limit value at all monitoring sites. 72 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2015 Earthquakes in Slovenia in March 2015 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v marcu 2015 zapisali 187 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 39 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za 4 šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za 1 uro, od 29. marca 2015 pa za 2 uri (prehod na srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2015 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, marec 2015 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, March 2015 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2015 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, March 2015 m 12 13 41 20 44 30 10 46 43 51 31 31 23 44 58 57 28 46 42 39 56 21 1 40 46 4 45 33 54 24 16 52 36 56 53 53 55 1 1 47 19 Zem. širina °N 46,31 45,89 46,06 46,52 45,79 45,97 45,45 46,46 45,52 45,52 45,52 45,86 45,49 45,40 45,80 46,15 46,49 45,86 45,28 46,30 45,69 46,02 46,30 45,87 45,75 45,87 45,88 46,59 45,88 45,82 45,27 45,28 45,89 45,26 46,09 46,08 46,08 46,09 46,08 45,93 45,82 Zem. dolžina °E 13,66 15,47 14,22 15,42 15,26 14,85 14,45 14,54 15,22 15,21 15,22 15,07 15,25 14,66 15,38 15,06 14,65 15,60 14,68 14,31 14,13 15,25 14,30 15,58 14,04 15,58 15,57 15,08 15,57 15,42 14,65 14,68 15,34 14,68 14,45 14,46 14,45 14,45 14,45 14,19 15,63 4 8 46,65 13,45 7 1,0 13 32 45,75 14,03 12 1,2 Leto Mesec Dan Žariščni čas 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 2015 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 1 1 1 1 1 4 7 8 8 8 8 12 14 15 15 15 16 18 19 20 21 22 22 22 23 24 24 25 25 25 25 26 26 27 27 27 27 27 29 30 h UTC 2 6 6 8 20 23 18 9 9 9 12 18 9 6 0 5 21 8 11 19 6 17 14 14 15 17 1 2 10 12 20 21 9 13 11 11 11 15 15 17 9 2015 3 31 2015 3 31 Globina Intenziteta Magnituda km 9 7 16 6 7 12 13 8 4 4 4 7 3 28 4 9 9 3 18 11 11 10 10 5 14 5 2 4 4 1 13 21 4 16 19 19 17 19 14 23 0 EMS-98 ML 1,3 1,4 1,4 1,5 1,1 1,3 1,3 1,1 1,4 1,2 1,1 0,9 1,2 1,0 1,1 0,8 1,1 1,0 1,2 1,2 1,0 1,2 1,0 1,3 2,2 1,4 0,6 1,1 1,2 0,8 1,4 1,0 1,4 1,3 2,0 1,9 1,3 1,8 1,4 1,8 1,1 III−IV IV III−IV čutili III−IV III III III−IV III čutili Področje Lepena Pristava pri Leskovcu Planina nad Horjulom Kumen Križe Veliki Kal Klana, Hrvaška Vellach (Bela), Avstrija Črešnjevec pri Dragatušu Šipek Šipek Mirna Peč Bojanci Zelin crnoluški, Hrvaška Javorovica Trbovlje Leppen (Lepena), Avstrija Mali Cirnik Zlobin, Hrvaška Spodnje Duplje Volče Apnenik pri Boštanju Spodnje Duplje Stankovo Otošče Globočice Mrzla vas Sv. Boštjan Velike Malence Orehovec Veli Dol, Hrvaška Lič, Hrvaška Hudenje Drivenik, Hrvaška Dvor Pržan, Ljubljana Toško Čelo Dvor Toško Čelo Ravnik pri Hotedršici Javorek, Hrvaška Presseggen (Preseka), Avstrija Otošče Marca 2015 so prebivalci Slovenije čutili 10 potresov z epicentrom v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. V nadaljevanju sta opisana potres z največjo doseženo intenziteto v Sloveniji in potres z največjo magnitudo. Osmega marca se je ob 18.31 po UTC zatreslo v bližini Mirne Peči. Kljub majhni magnitudi (ML=0,9) je bil ta potres po intenziteti (IV EMS-98) najmočnejši dogodek v marcu. V Mirni Peči so prebivalci čutili daljši sunek in zibanje hiš. V drugi polovici meseca, 22. marca, se je zatreslo pri Divači. Potres (ob 15.46 po UTC) je imel lokalno magnitudo 2,2 in največjo intenziteto III EMS-98. Vzrok za manjše učinke na površini je tudi globlje žarišče potresa (14 km). Potres so čutili prebivalci Podnanosa, Divače, Prestranka, Košane, Pivke in okoliških krajev. Prebivalci so ob potresu slišali kratko oddaljeno bobnenje. 74 SVETOVNI POTRESI V MARCU 2015 World earthquakes in March 2015 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2015 Table 1. The world strongest earthquakes, March 2015 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) Št. žrtev Območje 29. 3. 23:48 4,74 S 152,56 E 7,5 41 pod morskim dnom med Novo Britanijo in Novo Irsko 30. 3. 8.48 15,52 S 172,94 W 6,5 16 pod morskim dnom v območju Tongovskega jarka V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2015. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2015 Figure 1. The world strongest earthquakes, March 2015 75 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar S pomladi 2015 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Zaradi izredno mile zime se je začel cvetni prah v zraku pojavljati že januarja. V začetku podajamo sliko obremenjenosti zraka s cvetnim prahom januarja in februarja za vse vrste cvetnega prahu skupaj (slika 1); v nadaljevanju smo na treh slikah prikazali obremenjenost zraka s cvetnim prahom po posameznih vrstah februarja. Sledijo prikazi obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v marcu. 400 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 300 200 100 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 JANUAR 29 31 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 FEBRUAR Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu januarja in februarja 2015 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, January and February 2015 Prva zrna cvetnega prahu leske so se pojavljala v zraku že v decembru 2014, največ v Mariboru, opazili pa smo jih tudi v Ljubljani in Izoli. Leska je že bila pripravljena na cvetenje in je čakala le na ugodne vremenske razmere. Podobno zgodnje pojavljanje cvetnega prahu leske z začetkom sezone v prvi polovici januarja smo v Ljubljani zabeležili v letih 1998, 2001, 2007 in 2011. Januar je bil opazno toplejši kot v dolgoletnem povprečju, kar je rastline vzpodbudilo k zgodnjemu sproščanju cvetnega prahu v zrak. V Izoli smo našteli 249 zrn cvetnega prahu, v Ljubljani 152 in v Mariboru 147 zrn, največ cvetnega prahu je v zrak prispevala leska, v Primorju tudi cipresovke. Februar je bil kot celota le nekoliko toplejši kot običajno, začel se je z razmeroma hladnim vremenom. Druga tretjina meseca je bila nadpovprečno sončna in brez padavin, v zraku je bila na vseh treh merilnih postajah srednje visoka koncentracija cvetnega prahu leske, v Primorju visoka koncentracija cipresovk. Bilo je dovolj toplo, da je jelša začela sproščati cvetni prah. Predvsem v zadnji tretjini je bila temperatura opazno nad dolgoletnim povprečjem, a so bile v zadnji tretjini meseca tudi padavine dokaj pogoste. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 Število zrn/m3 Izola Ljubljana Maribor 200 JELŠA 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2015 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2015 200 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 150 LESKA 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2015 Figure 3. Average daily concentration of hazel (Corylus) pollen, February 2015 180 Izola Ljubljana Maribor 160 CIPRESOVKE/ TISOVKE Število zrn/m3 140 120 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresov in tisovk februarja 2015 Figure 4. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, February 2015 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Februarja smo v Izoli našteli 1288 zrn cvetnega prahu, v Ljubljani 611 in v Mariboru 1052. Na Obali je s 57 % v zraku močno prevladoval cvetni prah cipresov in tisovk, leska je bila zastopana z 22 %, jelša pa s 14 %. V Ljubljani je jelši pripadalo 25 %, leski 68 % in cipresovkam in tisovkam 4 % vsega cvetnega prahu. V Mariboru je največ cvetnega prahu v zrak prispevala jelša, in sicer 60 %, leska je bila zastopana s 37 % in cipresovke in tisovke z 1 %. Sledi pregled obremenitve zraka s cvetnim prahom v marcu 2015. V Mariboru smo našteli 4872 zrn cvetnega prahu, v Ljubljani 5333 in na Obali 7593 zrn. 800 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2015 Figure 5. Average daily concentration of airborne pollen, March 2015 700 Izola Ljubljana Maribor 600 CIPRESOVKE/TISOVKE Število zrn/m3 500 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2015 Figure 6. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2015 Marec je bil nadpovprečno topel, padavin je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju, sončnega vremena pa je bilo več kot običajno. Prvi dan meseca je bil ob jugozahodnem vetru precej oblačen, drugi dan je ob jugozahodnem vetru občasno deževalo, sledil je sončen dan. V zraku je bil na vseh merilnih postajah zabeležen cvetni prah leske, jelše, cipresovk in tisovk, ki so prispevale tudi večino cvetnega prahu. Izstopal je Maribor z visoko obremenitvijo zraka s cvetnim prahom jelše in Izola s cipresovkami in tisovkami. Prisotna so bila še posamezna zrna topola, jesena in bresta. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 Izola Ljubljana Maribor 300 JELŠA Število zrn/m3 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2015 Figure 7. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2015 50 Izola Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m3 TOPOL 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2015 Figure 8. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2015 4. in 5. marca je bilo vetrovno in precej oblačno s krajšimi sončnimi obdobji. Na Obali smo 4. marca našteli največ cvetnega prahu v tem mesecu. Sledilo je pet sončnih in večinoma še vetrovnih dni, prvi štirje dnevi so bili nekoliko manj obremenjeni, vendar se je že 10. marca obremenitev povečala na račun cipresovk. 11. marec je bil oblačen, v Ljubljani in na Obali je bila srednje visoka obremenitev, v Mariboru se je večinoma oblačno vreme nadaljevalo do vključno 17. marca z nizko bremenitvijo zraka. V Ljubljani je bilo od 12. do 14. dne ob vetru še večinoma sončno, sledili so trije oblačni dnevi z nizko obremenitvijo zraka, h kateri so pripomogle neugodne vremenske razmere in sezona cvetnega prahu leske in jelše se je začela iztekati. Na Obali je sonce sijalo od 12. do 15. marca, sledila pa sta dva oblačna dneva. Naraščati je začela obremenitev zraka s cvetnim topola in bresta. Od 18. do 21. je bilo v celinskem delu države sončno z zmerno obremenitvijo zraka, zadnji dan je zapihal jugozahodni veter; na Obali sta bila sončna le 18. in 19. marec, 20. marca se je postopoma pooblačilo. Obremenitev zraka je bila visoka na račun cipresovk, naslednja dva dneva pa je bilo oblačno, 23. marec je bil ponovno sončen, 24. pa se je postopoma pooblačilo. V celinskem delu Slovenije je bilo med 22. in 24. marcem deloma jasno deloma oblačno, sledili pa so trije oblačni dnevi s padavinami povsod po državi. Obremenjenost zraka je bila nizka, sezona leske in jelše je bila tik pred zaključkom, šele začela pa se je sezona pojavljanja cvetnega prahu jesena. Zadnji štirje dnevi meseca so bili vetrovni in delno sončni s spremenljivo oblačnostjo z nekoliko večjo koncentracijo cvetnega prahu. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 Izola 60 Ljubljana Maribor BREST Število zrn/m3 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2015 Figure 9. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2015 140 Izola Ljubljana Maribor 120 LESKA Število zrn/m3 100 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2015 Figure 10. Average daily concentration of hazel (Corylus) pollen, March 2015 120 Izola Ljubljana Maribor 100 Število zrn/m3 JESEN 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2015 Figure 11. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2015 SUMMARY The pollen measurement has been performed on three sites in Slovenia: in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana and on the Adriatic coast in Izola. 80 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2014 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.