SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine BREŽICE, ČRNOMELJ, KOČČV-JE, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, SEVNICA IN TREBNJE
Letnik VI.
Novo mesto, 27. februarja 1969
Št. 5
o*
Oi
«e
CO
z;
VSEBINA
OBČINA SEVNICA:
52.	Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica
53.	Odlok o občinskem prometnem davku
54.	Odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic
55.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v o]^ čini Sevnica za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici
56.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za iz^adnjo zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici
OBČINA NOVO MESTO;
57.	Odlok o prispevkih in davkih občanov
58.	Odlok o občinskem prometnem davku
59.	Odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje
OBČINA BREZICE;
60.	Odlok o spremembah in dopolnitv^ odlo^^ o prispevkih in davkih občanov v občini Brežice
61.	Odlok o občinskem prometnem davku
B2. Odlok o povračilu stroškov in nagradah odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih oi^anov ObS Brežice v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v občinski skupščini in njenih organih
63. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji uprave občinske skupščine Brežice
OBČINA ČRNOMELJ;
84. Odlok o prispevkih in davkih občanov 65. Odlok o spremembi in dopolnitvi tarife občinskega prometnega davka
PBCINA KOČEVJE;
66.	Odlok o prii^vkih In davkih občanov občine Kočevje
67.	Odlok o občinskem davku od prometa blaga m drolMio in od pla^ za storitve
OBČINA KRŠKO:
68.	Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško
69.	Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
70.	Odlok o obrestnih merah od sredstev poslovnega sklada
OBČINA TREBNJE;
71. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje
OBČINA METLIKA;
72.	Odlok o prispevkih in dai^ih občanov
73.	Odlok o občinskem prometnem davku
OBČINA RIBNICA;
74.	Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Ribnica
75.	Odlok o upravnih taksah
76.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Ribnica
OBČINA METLIKA;
77.	Odlok o razveljavitvi odloka o uvedbi petdnevnega delovnega tedna v občinskih organili in določitvi delovnega časa za sprejem strank v uprav-organih ObS Metlika
78.	Odlok o določitvi uradnih ur v upravnih orga* nih občinske skupščine Metlika
79.	Odlok o razveljavitvi odloka o prispevkih od sklada skupne porabe v občini Metlika
80.	Odlok o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij za ko« munalno, gostinsko in obrtno storitveno dejav nost v občini Metlika
81.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločijo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
82.	Odlok o razveljavitvi nekaterih določb odloka o komunalnih taksah
83.	Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje otroškega vrtca v Metliki
84.	Odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij v občini Metlika
OBČINA SEVNICA
52.
Na temelju 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67, 5/68, 27/68 in 40/68) in 4. ter 9. člena temeljnega zakona o davkih na- dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52/64) ter 21. in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 25/68) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki v občini Sevnica se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo ter po določbah tega odloka m predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
2.	člen
Za kritje potreb dmižbene skupnosti plačujejo občani prispevke in davke iz osebnih dohodkov.
Od dohodka, doseženega z osebnim delom in v drugih primerih, ki so določeni z zveznim zakonom, plačujejo občani prispevek.
Od dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilne delovne sile, od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačujejo občani prispevek oziroma davek.
3.	člen
Stopnja prispevkov in davkov se določi za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej.
n. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Stopnja prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je proporcionalna in znaša v občini iz rednega delovnega razmerja 5,20 odstotka.
Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo predpisana s posebnim odlokom.
5.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne plačuje od dohodkov, navedenih v zveznih in republiških predpisih.
6.	člen
Za skupine dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne osnove:
Pavšalna
II. III. IV.
Vrsta dohodkov: osnova din:						%	®/o	%
1, od osebnega dohodka gospo-		od	200	do	500 din	17	10	3
dinjskih pomočnic, zaposlenih		od	500	do	800 din	18	11	4
v zasebnem gospodinjstvu	150	od	800	do	2000 din	19	12	5
2. od osebnih dohodkov oseb —		od	2000	do	4000 din	21	13	6
zaposlenih pri krajevnih skup-		od	4000	do	7000 din	22	14	7
nostih	500	od	7000	do	10.000 din	23	15	8
3. od osebnih dohodkov ribičev in		od	10.000	do	15.000 din	25	16	9
lovcev, zaposlenih v ribiških In		nad 15.000 din				29	20	12
Pavšalna
II. III. IV.
lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in gospodarskih organizacijah	400 4. od osebnega dohodka vseh zaposlenih v planinskih domovih 400
lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in gospodarskih organizacijah	400 4. od osebnega dohodka vseh zaposlenih v planinskih domovih 400
III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSTVA
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva se plačuje:
—	od kmetijskih zemljišč po katastrskem dohodku,
—	od gozda po vrednosti posekanega lesa.
8.	člen
Prispevek od kmetijstva od dohodka posekanega lesa se obračunava od osnove, ki predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja.
Osnove za odmero prispevka določi pristojni organ za dohodke, glede na količino in povprečne cene lesa na panju in sicer po vrstah in vrednostnih razredih.
Gozdna organizacija mora predložiti pristojnemu organu za odmero prispevkov do 15, februarja v letu, za katero se odmerja prispevek, seznam vseh, katerim je bil odobren posek za to leto in sicer po količini, vrstah in vrednostnih razredih, za naknadni posek pa v 15 dneh po izdaji dovoljenja.
9.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od poseka lesa znaša 15 odstotkov.
10.	člen
Glede na lego, tržne pogoje in prometne zveze se zaradi določitve različnih stopenj prispevka od kmetijstva območje občine Sevnica razdeli na 3 skupine. V II., III, in IV. skupino spadajo naslednje katastrske občine:
a)	v II, skupino; Blanca, Boštanj, Brezovo, Kladje, Loka, Podvrh, Selce, Sevnica, Sv. Jurij, Šmarje, Šentjanž, Tržišče, Zigrski vrh, Zurkov dol. Goveji dol. Pijavice, Studenec, Kompolje, Ledina in Log;
b)	v III, skupino: Vrh, Kal, Krsinji vrh, Telče, Cerovec, Cirnik, Podboršt, Podgorje, Radež, Zabukovje, Krajna brda, Tmovec, Bučka, Metni vrh in Poklek;
C) v IV. skupino: Hubajnica, Lakenc, Okroglice.
11.	člen
Stopnje prispevkov iz dohodka od kmetijstva so progresivne in znašajo;
Prispevek se odmeri po stopnji skupine, kjer je pretežni del katastrskega dohodka.
12.	člen
Prispevka na dohodek od kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 500 din pod pogojem, da je ta dohodek edini vir za preživljanje.
Nadalje so oproščeni prispevka od kmetijstva tisti zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh proizvajalcev od negozdnih površin ne presega 2000 din, v krajih nad 800 m nadmorske višine, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 4000 din.
'Za višinske kraje s slabimi proizvodnimi, ekonOmsltomi in prometnimi pogoji se smatrajo naselja v katastrskih občinah III, in IV, skupine. Za višinske kraje z nadmorsko višino nad 800 m se štejejo naselja oziroma zaselki; Sentlovrenc, Mrzlo polje in del Žirovnice,
13.	člen
Zavezancem iz hribovitih in goratih krajev, ki vlagajo sredstva v preusmeritev v sodobno kmetijsko proizvodnjo (specializacijo) in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turisj;ične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna olajšava.
Olajšava se prizna glede na vložena sredstva v letu, v katerem so nabavljena sredstva oziroma gradnja končana za stroške;
se prizna "/b
od 2.000 din do 4.000 din	30
od 4.000 din do 6.000 din	40
od 6.000 din do 8,000 din	50
od 8.000 din do 10.000 din	60
od 10.000 din do 15.000 din	70
nad 15.000 din	80
Zavezanci prispevka morajo to olajšavo uveljaviti s pismeno vlogo pri občinskem organu, pristojnem za dohodke, v letu, ko je bila gradnja izvršena. Kot dokaz mora prosilec priložiti račune o nabavi materiala ali opreme in opravljenem delu.
Če iz tako predloženih dokumentov ni mogoče ugotoviti vrednosti opravljenih gradbenih del, bo davčna uprava določila posebno strokovno komisijo, ki bo podala oceno vrednosti izvršenih del. To utemeljenost pa določa pristojni svet za finance.
Pogoj za pridobitev olajšav se določi s posebno pogodbo, ki jo sklene pristojni upravni organ občinske skupščine.
14.	člen
Začasne oprostitve prispevka na dohodek od kmetijske dejavnosti se priznajo:
1.	za zemljišča, ki so za kmetijsko obdelavo neuporabna,
pa so z investicijo zavezanca postala uporabna — za	10 let
2.	zemljišča, na katerih se za-
, sadijo vinogradi — za	4 leta
3.	za zemljišča, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki; nizkodebelni nasad — za	5 let visokodebelni nasad — za 10 let črni ribez 4 leta Začasne oprostitve se priznajo, če so
opravljena vsa dela po navodilih in pod nadzorstvom pristojnega organa za kmetijstvo.
15.	člen
Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki so sodelovali v NOV in imajo ta čas priznan v dvojnem trajanju, se občinski prispevek od kmetijstva zniža, če jim dohodek od kmetijstva predstavlja glavni vir dohodka za preživljanje, in sicer:
—	udeležba od 1941. leta 1,000,00 din
—	udeležba od 1942. leta 800,00 din
—	udeležba pred 9.9.1943 700,00 din
—	udeležba po 9.9.1943	600,00 din
—	udeležba od 1944. leta 400,00 din
—	udeležba od 1945. leta 200,00 din Gornja olajšava se prizna tudi zavezancem, v katerih družinski skupnosti žive borci in aktivisti, ki izpolnijo pogoje tega člena in ki se bavi j o s kmetijstvom in da je ta dohodek edini vir za preživljanje.
To olajšavo uživajo tudi vdove umrlih borcev in aktivistov tako dolgo, dokler ponovno niso sklenile zakonske zveze.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
16.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja storitvene obrtne dejavnosti zavezanci, če celotni promet ne presega 15.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
17.	člen
Pavšalna letna osnova se določi praviloma za eno leto naprej tako, da sme dosegati največji letni osebni dohodek, ki ga doseže delavec v rednem delovnem razmerju določene, podobne eU drugačne dejavnosti v občini Sevnica ali v sosednji občini. Največji letni osebni dohodek je določen v 21. členu tega odloka.
18.	člen
Prispevek od obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtao proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtne dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, pavšalnem znesku ali po odbitku.
Osnova za prispevek od obrtne dejavnosti, ki se določa po dejanskem osebnem dohodku, praviloma ne sme znašati manj, kot znaša enoletni po-
vprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste ali sorodne stroke v občini Sevnica ali v sosedni občini za redni delovni čas.
Povprečni osebni dohodek je določen v 21. členu tega odloka.
19.	člen
Zavezancu, ki plačuje prispevek v' pavšalnem znesku, določi pristojni upravni organ za dohodke, upoštevajoč gospodarsko dejavnost, pogoje, obseg dela in potrebe po določeni storitveni dejavnosti, prispevek v pavšalnem letnem znesku, ki ne sme presegati 4800 dinarjev.
Prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika, kot s postranskim poklicem v uslužnostnih dejavnostih.
20.	člen
Prispevek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od teh dejavnosti v navedenih odstotkih:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in lota, ki jih organizira Jugoslovanska loterija	10 %
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov	15 ®/o
3.	od provizij zastopnikov za varstvo malih avtorskih pravic 15 ®/o
4.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno ter zbiranje oglasov
in naročil za take publikacije 15 %
5.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevek v pavšalnem znesku	15 %
6.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe
in druge organizacije	20 %
7.	od dohodkov prevozništva kot postranskega poklica, razen za prevoze krajevnih skupnosti 20 ®/o
8.	od dohodkov za prevoz lesa in drugega materiala in vleko z vprežno živino	15 %
9.	od priložnostn^a ppravljanja storitev posameznikom, državnim organom, delovnim in drugim organizacijam	20 %
10.	od dohodkov potujočih zabavišč, prireditev	20 % Prireditelji tujih zabavišč in prireditev
morajo pred začetkom dela oziroma prireditve za območje občine prijaviti zabavišče davčni upravi občine.
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira pri izplačilu dohodkov, obračimava tisti, ki dohodek izplača. Ta je tudi odgovoren za pravilno obračunavanje prispevkov.
21.	člen
Povprečni letni osebni dohodek in najvišji letni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katere se določa osnova za prispevek po dejanskem
osebnem dohodku in pavšalna letna osnova za zavezanca, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, znaša:
Dejavnost;	Povprečni OD zs zavezanca po dejanskem doh(	Najvišji OD za zavezanca po pavšalni osnovi
1. Predelava nekovin	9.000	10.000
2. Predelava kovin:		
kovaštvo:	10.000	12.000
— ključavničarji, kle-		
parji, strugarji.		
orodjarji in izdela-		
va kovinske galan-		
■ terije	13.000	15,000
— mehanika koles	9.000	—
— avtomehanika in		
avtokleparstvo	16.000	18.000
—urarstvo	9.000	11.000
— ostalo	14.000	16,000
3. Izdelovanje električ-		
nih aparatov		
— elektroinštalater-		
stvo in elektrome-		
hanika	14.000	16.000
— ostalo	12.000	14,000
4. Predelava lesa:		
sodarstvo	11.000	13.000
— kolarstvo.		
— mizarstvo	13.000	15.000
5. Izdelava tekstilnih iz-		
delkov	12.000	14.000
6. Predelovanje usnja:		
— čevljarstvo	8.000	10.000
— izdelovanje usnjene		
galanterije	13.000	—
— ostalo	12.000	15,000
7. Izdelava gumijastih		
izdelkov	12.000	14,000
8. Izdelava živil:		
— peka	10,000	12,000
— slaščičarji	12.000	14.000
— mesarstvo, klobasar-		
stvo	16.000	—
— ostalo	12.000	16,000
9. Izdelava kemičnih		
izdelkov		
— svečarstvo	6.000	8.000
— ostalo	5.000	7.000
10, Izdelava raznih izdelkov		
— izdelava kovinskih		
okrasnih predmetov 16.000		18,000
— i2idelava predmetov		
iz plastičnih mas	16.000	18,000
— ostalo	15.000	17.000
11. Gradbena obrt:		
— instalaterstvo	18.000	20,000
— zidarstvo in tera-		
cerstvo	14.000	16,000
— tesarstvo	18.000	—
— soboslikarstvo in		
pleskarstvo	14.000	16.000
— izolaterstvo	14,000	16,000
— steklarstvo	12,000	14.000
— ostalo	11.000	15,000
12, Obrtne, osebne in		
druge storitve:		
— frizerstvo	10.000	12.000
— fotografiranje	8.000	10,000
— ličarstvo	10.000	12,000
— ostalo	10.000	10.000
16.000 20.000 »
18.000 —
14.000 16.000
14.000 10.000
12.000
13.	Zasebna gostišča
14.	Transportne usluge:
—	prevozi s tovornimi avtomobili
—	prevozi z osebnimi avtomobili
' — prevozi s konjsko vprego
15.	Vse ostale dejavnosti Letna pavšalna osnova je lahko nižja zaradi starosti in bolezni, če stanuje obrtnik izven Sevnice.
22.	člen
Najvišja stopnja amortizacije znaša:
1.	za orodje	15 %
2.	za zidane poslovne prostore 2 % — za lesene	5 %
3.	za stroje	15 %
4.	za motorna vozila	15 %
5.	gostinstvo	20 % (za specifični inventar).
Amortizacija pod 3. in 4. se prizna za dobo 6 let od nabavne vrednosti stroja oziroma motornega vozila, za gostinstvo pa do končnega amortiziranja.
23.	člen
Poleg olajšav po zveznih in republiških zakonih o prispevkih in davkih občanov se pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti priznajo še naslednje olajšave:
1.	Zavezanci, ki so v občini prvič ustanovili obrtno delavnico in so v tej delavnici najmanj eno leto opravljali storitveno obrtno dejavnost, so za prvih 6 mesecev oproščeni plačila prispevkov.
2.	Zavezancem od storitvene in proizvodne dejavnosti se ne^ predpisujejo prispevki za leto, ko dopolnjuje moški 65 let, ženska pa 60 let starosti, pod pogojem, da zavezanec dela sam brez tuje delovne sile in da dohodek ne presega 8.000 din.
3.	Od prispevne osnove se odštejejo dohodki invalidskih in otroških prejemkov, katere bi dobivali vojni ali delovni Invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge dejavnosti.
4.	Določila 15. člena odloka se uporabljajo tudi za obrtnike, borce NOV, katerim se odmerja prispevek po pavšalni osnovi in ne presega 10.000 din.
Olajšave po 2. točki tega člena ne veljajo za zavezance gostinske dejavnosti.
24.	člen
Stopnje prispevka iz osebnega dohodka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo po letnih osnovah, so naslednje:
Osnova:
Stopnja:
do 20.000 din	8 %
od 20.000 do 25.000 din	10 »/o
od 25.000 do 30.000 din	13 "/o
od 30.000 do 35.000 din	17 "/o
Od 35.000 do 40.000 din	21 %
od 40.000 do 45.000 din	25 %
od 45.000 do 50.000 din	30 »/o
od 50.000 do 55.000 din	33 %
od 55.000 do 60.000 din	36 »/o
nad 60.000 din	39 »/o Za domačo lunetno obrt pa se zniža do 40 odstotkov.
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD INTELEKTUALNIH STORITEV
25.	člen
Letni povprečni kosmati dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, po katerem se določa osnova za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, znaša:
—	za odvetnike, zdravnike, zobozdravnike, projektante in podobne poklice	30.000
—	za vse ostale	15.000
26.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se plačujejo po letnih osnovah, so naslednje:
Osnova:	Stopnja:
		do	20.000 din	12%
od	20.000	do	25.000 din	12,5 %
od	25.000	do	30.000 din	13%
od	30.000	do	35.000 din	13,5 %
od	35.000	do	40.000 din	14%
od	40.000	do	45.000 din	15%
od	45.000	do	50.000 din	16%
od	50.000	do	55.000 din	17%
od	55.000	do	60.000 din	19 %
nad 60.000 din				20%
Osnova:	Stopnja:
27.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) plačajo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev žavezancem, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem znesku.
Stopnja prispevka na te dohodke se obračunava 15 odstotkov.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
28.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3 odstotke.
1.	Na osebni dohodek, dosežen od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobno, doseženih na glasbeno zabavnih prireditvah;
4.	reprodukcij umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Prispevek po točki 1 do 4 se plača po stopnji 10 odstotkov.
Ce so ustvarjeni dohodki iz točke 3 in 4 v organizaciji strokovnih združenj
umetnikov in njihovih članov, se plača prispevek po stopnji 1 odstotka.
VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
29.	člen
Razen primerov, ki jih določa zakon, so davka od stavb oproščeni dohodki:
—	od kmečkih stavb, ki Jih rabijo kmetje, ki se bavijo izključno s kmetijstvom za lastno uporabo in jih ne dajejo v najem;
—	od zgradb, ki so zgodovinsko in kulturno zaščitene;
—	od stavb, ki so stare nad 100 let in niso adaptirane in izven ureditvenega območja mesta;
—	od stavb socialnih podpirancev.
30.	člen
Najemninska vrednost stanovanja in počitniške hišice se za stroške vzdrževanja in amortizacije zniža za 60 odstotkov.
31. člen
Davek od zgradb se plačuje po stopnji 40 odstotkov.
32.	člen
Za počitniške hišice, dane v najem, se plačuje še posebej davek od premoženja po stopnjah iz 33. člena odloka.
VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
33.	člen
Od dohodkov od prodaje predmetov večje ali trajne vrednosti, ki so kupljeni z namenom prodaje ter od dohodkov od premoženja -in premoženjskih pravic, se plačuje davek od premoženja in sicer:
Osnova:	Stopnja:
do do do do do do
500 din 1.000 din 2.000 din 3.000 din 4.000 din 6.000 din
nad 6.000 din
10% 15 o/o 20% 25% 30% 40% 50%
Davek se ne plača od opremljenih sob, danih v najem v turistične namene.
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE NAPRAVE IN SAMORODNO TRTO
34. člen
Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gospodarsko proizvodnjo ali imajo zasajeno samorodno trto, plačajo prispevek v naslednjih leitnih znesli:
1.	za težke traktorje nad
35 KS — od vsake KS	20,00 din
2.	od buldožerja — od KS	30,00 din
3.	od kombajna — od KS	50,00 din
4.	od bagra — od KS	50,00 din
5.	od mlatilnice na motoT*
m pogon z zmogljivostjo
nad 1500 kg na uro	200,00 din
6.	od motorne žage veneci-
anke	200,00 din
7.	na samorodno trto	0,30 din
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSE2EN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
35. člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se uporablja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka in sicer;
Vrsta dejavnosti;	odstotek;
1.	proizvodna obrt
2.	storitvena obrt	40 %
3.	intelektualne storitve
36.	člen
Zavezanci, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnem znesku, plačujejo davek na dopolnilno delo drugih oseb.
37.	člen
Stopnja davka na tujo delovno silo znaša 15 odstotkov od osnov iz 35. člena tega odloka.
Zavezanci prispevkov od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih letnih osnov, plačujejo davek od tuje delovne sile v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca in sicer:
1.	za proizvodno obrtno dejavnost	400 din
2.	za storitveno in drugo dejavnost	300 din
Zavezancem, ki zaposlujejo več kot enega delavca, se davek na tujo delovno silo zniža za 10 odstotkov za vsakega nadaljnjega delavca, vendar ne več kot 50 odstotkov, odmerjenega po 39. členu.
38.	člen
Razen primerov, ki jih določa zakon o prispevkih in davkih občanov, so davka od tuje delovne sile oproščeni tudi kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor je družinskih članov gospodarstva za delo nesposobnih »in družinskih članov pri vojakih.
XI. DAVEK NA DOHODKE OD IGER NA SREČO
39.	člen
Stopnja davka od iger na srečo nad 100 dtn se plača po stopnji 10 odstotkov.
40.	člen
Z dnem, ko aadne v^jsti ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list št. 7-104/68 in 14-217/68) in odlok o uvedbi komimal-ne takse (Skupščinski Dolenjski list it. 7-106/68).
41. Člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Številka: 422-5/69-4 Datum: 17.2.1969
Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r.
53.
Na podlagi 5 .člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67' 26/68, 30/68, 40/68 in 48/68) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 34/64 in 25/68) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1969 sprejela
ODLOK o občinskem prometnem davku
1 .člen
V občini Sevnica se uvede občinski prometni davek na promet proizvodov, ki so namenjeni končni potrošnji in na plačila za storitve in posle.
2.	člen
Vrsta občinskega prometnega davka sta: davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil na storitve.
3.	člen
Občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni končni potrošnji občanov, razen na proizvode, za katere' je v 16, in 23. členu temeljnega zakona določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje občinski davek od prometa blaga na drobno in razen od prometa od naslednjih proizvodov:
1.	od proizvodov, katerih promet je po določbi 8. člena zakona o tarifi zveznega davka od prometa blaga na drobno oproščen plačevanja zveznega prometnega davka,
2.	od kmetijske opreme (razen ročnega orodja).
Občinskega prometnega davka od prometa na drobno ne plačajo:
1.	domovi planinskih društev in druge planinske postojanke,
2.	delavnice strokovnih šol,
3.	društva upokojencev od prodaje alkoholnih pijač svojim članom,
4.	družbene politične organizacije in društva za točenje alkoholnih pijač enkrat v letu na ?vojih javnih prireditvah, ki jih organizirajo z dovoljenjem pristojnih (oblastnih) organov.
4.	člen
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje v smislu tega odloka:
1.	vsaka prodaja v trgovini in drugih poslovnih enotah delovnih organizacij, ki prodajajo blago na drobno, vštevši tudi prodajo iz komisijskih trgovin in prodajaln;
2.	vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajo iivMvidualnd obrtniki in dru-
gi občani neposredno p^cruš..i..uirj v okviru svoje gospodarske dejavnosti;
3.	vsaka prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilnopravnim osebam na debelo prodajajo proizvajalne, trgovske in druge delovne organizacije, in vsaka prodaja trgovske in druge delovne organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo po 9., 10 in II členu zakona o tarifi o zveznem prometnem davku;
4.	vsaka potrošnja blaga oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov za lastne potrebe oziroma dajanje takih predmetov brezplačno drugemu;
5.	vsaka prodaja blaga na licitaciji (javni dražbi), če od njega v prejšnjem prometu ni bil plačan občinski davek od prometa blaga na drobno;
6.	za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje tudi uvoz motornih vozil, ki jih uvažajo občani ali civilnopravne osebe.
5.	člen
Občinski davek od plačil na storitve in posle se plačuje po določbah tega odloka in tarife občinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka, razen za storitve, za katere je v 16. in 34. členu temeljnega zakona o prometnem davku določeno, da se od njih ne plačuje občinski prometni davek.
6.	člen
Občinski prometni davek od plačil na storitve se ne plačuje za naslednje obrtne storitve;
izdelovanje oblačil in perila po meri, kemično čiščenje, barvanje, krpanje, pranje in likanje oblek ter perila, krpanje nogavic in vreč, moško in žensko frizerstvo, popravila obutve,' dimnikar-stvo, mletje žitaric, popravila dežnikov, brušenja nožev, škarij in britvic, čiščenja obutve, čiščenja oken, žaganje drv, kolarstva, kovaštva in podkova-štva ter popravila gospodinjskih strojev, televizorjev in radio aparatov v družbenem sektorju.
Davek se ne plačuje v primerih, za katere se prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka.
7.	člen
Za zavezanca tega davka, kateremu se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na podlagi letnih pavšalnih osnov ali letnem pavšalnem znesku, ugotavlja davčno osnovo pristojni organ za dohodke občinske skupščine tako, da primerja povprečni osebni dohodek, dosežen na zaposlenega v gospodarski ali drugi delovni organizaciji, ki opravlja enako ali podobno dejavnost, upoštevajoč podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti promet oziroma dohodke, ki predstavljajo osnovo za odmero prometnega davka.
8.	Člen
Glede nastanka davčne obveznosti davčnih zavezancev, višine davčne osnove, postopka odmere, obračunavanja in plačevanja ter ostal?,?« k- r ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo ustrezni predpisi:
1.	temeljni zakon o prometnem davku;
2.	zakon o tariti o zveznem prometnem davku,in
3.	temeljni zakon o prispevkih in. davkih občanov.
9.	člen
Pojasnila za izvajanje tega odloka izda po potrebi pristojni svet za finan ce občinske skupščine
10.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 8/67, 10/67, 15/67, 23/67, 19/68, 24'68 in 28/68.)
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421-1/69-4 Datum: i7. 11. 1969
Predsednik občinske skuščine Sevnica: Franc IVIolan, 1. r.
TARIFA
občinske^ prometnega^davka
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov, ki so posebej določeni v tarifi ali za katere je predpisana oprostitev, se plača davek po stopnji 4 odstotkov.
Opomba: Davek po tej tarifi se plača tudi na uvožena motorna vozila in ga plača uvoznik, občan oziroma civilnopravna oseba za dohodke pristojnemu organu občinske skupščine v 15 dneh po uvozu motornega vozila. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz, da je prometni davek po tej tarifni številki plačan.
Tar. št. 2
Od prometa alkoholnih pijač na drobno se plača občinski prometi davek od litra in znaša:
1.	na naravna vina, razen penečega	0,70 din
2.	na peneča vina — naravna in umetna	2,50 din
3.	na pivo	0,70 din
4.	na naravno žganje	3,30 din
5.	na umetno žganje do 25 % 3,50 din
6.	na umetno žganje nad
25 %	5.00 din
7.	na specialno vino (desertna, likerska, aromatizira-na) in desertne pijače, če znaša nabavna cena:
do 7 din	3,00 din
od 7 do 10 din	4,00 din
nad 10 din	10,00 din
8.	na likerje in ostale močne alkoholne pijače, če znaša nabavna cena za 1 1
do 12 din	3,80 din
Od 12 do 17 din	5,00 din
nad 17 din	8,00 din
Opomba: Davek po tej tarifni šte-dlki plačujejo trgovska podjetja na drobno, prodajalne proizvajalnih podjetij in gostinska podjetja ter gostinske enote negostinskih in drugih orga-
nizacij, ki točijo oziroma pruaajajo alkoholne pijače na drobno neposredno potrošnikom
Gostišča samostojnih gostincev obračunavajo in plačujejo občinski davek od prometa alkoholnih pijač glede na nabavljene količine. Pri obračunavanju in plačevanju občinskega davka od prometa alkoholnih pijač samostojnih gostincev se prizna na račun kala na odprta vina (naravna) en odstotek, na ostale odprte alkoholne pijače in vin-■ ski mošt pa 6 odstotkov letno. — Kot čas, ko je končano alkoholno vrenje od grozdja za mošt, se smatra čas, ko je končano alkoholno vrenje, najkasneje pa do 10. novembra istega leta po izvršeni trgatvi.
Tar. št. 3
Od plačil za obrtne storitve, razen za storitve, ki so posebej določene v tej tarifi ali pa je zanje predpisana oprostitev, znaša 10 odstotkov.
Tar. št. 4
Od plačil za razrez hlodovine na žagah se plača davek v znesku:
1.	od iglavcev	20,00 din
2.	od hrasta	16,00 din
3.	od cera, gabra, kostanja,
vrbe in jelše	4,00 din
4.	od ostalih listavcev	12,00 din
Opomba: Davčna osnova je 1 m^ hlodovine.
Oprostitev tega davka je možna, če se les podari brezplačno za javne namene; za les, ki je namenjen za potrebe občinske cestne službe; proizvajalcu lesne mase za lastno uporabo do 2 m' letno in ob primerih elementarnih nezgod. — Količino lesa za tako uporabo odobri pristojni organ za dohodke občinske skupščine na podlagi potrdila pristojnega krajevnega urada o elementarni nezgodi in potrdila gradbenega referenta občine.
Tar. št. 5
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe, kot svojo dovoljeno dejavnost, se plača davek:
1.	za prevoz potnikov	10 %
2.	za prevoz blaga	20 %
Opomba: Davčna osnova je skupno
plačilo za opravljene prevozne storitve, ki se opravijo občanom in civilnopravnim osebam.
Tar. št. 6
Od plačil provizij za trgovske storitve, ki jih opravljajo posredniška podjetja ali posredniške pisarne (biroji) in trgovske agencije, se plača davek po stopnji 10 odstotkov.	<
Tar. št. 7
Od vstopnic za umetniško zabavne in druge prireditve se plača davek od bruto vrednosti vstopnic po stopnji 10 odstotkov.
Opomba; Pod »druge prireditve« so mišljene cirkuške in artistične prireditve, AArtiljaki, strelišča ter ostala potujoča zabavišča. — Prireditelji predstav so dolžni predložiti vstopnice v žigosanje in plačati prometni davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 8
Na plačilo za zakup ali podzakup premičnih in nepremičnih stvari, razen od najema in podnajema stavb, se plača davek po stopnji 10 odstotkov.
Tar. št. 9
Na prirejanje iger na srečo in na vloge javnih stav, razen na igre na srečo in javnih stav, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 odstotkov.
Opomba: Davčni zavezanec je prireditelj, ki mora najmanj 5 dni pred prireditvijo prijaviti dan in uro prireditve ter 5 dni po prireditvi predložiti obračun in dokaz, da je prometen davek po tej tarifi plačan.
Tar. št. 10
Od prejetih plačil za reklamo v kinematografih se plača davek po stopnji 10 odstotkov.
54.
Občinska skupščina Sevnica je po 1. in 15. členu temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ št. 12/65 in 32/67), 1. člena zakona o prometntem davku od nepremičnin ih pravic (Uradni list SRS št. 22/65) ter 100 člena statuta občine Sevnica (Uradni vcstnik Celje št. 35/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1969 sprejela*
ODLOK
o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic
1.	člen
Občinski prometni davek od nepremičnin in pravic se na območju občine Sevnica določa, obračunava in odmerja po določbah temeljnega in republiškega zakona o prometnem davku od ne-^ premičnin in pravic ter predpisih, iz-' danih na njegovi podlagi ter po določbah tega odloka.
2.	člen
Stopnje občinskega prometnega davka so progresivne in sicer ločeno za zemljiške površine po kvadratnem metru oziroma za kvadratni meter zgrajene površine gradbenega objekta in sicer:
a) zemljišča:
do 1,00 do 2,00 do 3,00 do 5,00 do 6,00 do 7,00 do 8s00 do
od od od od od od od
od 9,00 do 10,00 od 10,00 do 12,00 od 12,00 do 15,00 od 15,00 do 20,00 nad 20,00 din
1,00 2,00 3,00 5,00 6,00 7,00 8,00 9,00
din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti din vrednosti
3 o/o 4% 5% 6% 70/0 8% 9% 10% 12% 15% 18% 21 % 25%
Stopnja občinskega prometnega davka po točki a) se zniža za 50 odstotkov, če gre za promet zemljišč z na-
menom zaokroževsmja posestev zaradi prehoda na sodobno proizvodnjo. Potrdilo o tem izda upravni organ,	pristojen za kmetijstvo.
b) gradbeni objekti:
do 500 din vrednosti	2 %
od 500 do 600 din vrednosti	3 %
od 600 do 700 din vrednosti	4 %
od 700 do 800 din vrednosti	5 %
od 800 do 900 din vrednosti	6 ®/o
od 900 do 1.000 din vrednosti	7 %
od 1.000 do 1.200 din vrednosti	8 %
od 1.200 do 1.500 din vrednosti	9 "/o
nad 1.500 din	10 %
3.	člen
V kolikor gre za promet zemljišč oziroma gradbenega objekta v ureditvenem območju mesta Sevnice in naselja Krmelja, se stopnja iz 2. člena povečuje za 1 odstotek.
4.	člen
Od odplačanega prenosa patenta, užitka, pravice stvarne služnosti, pravice do rente, modela in znamke se plača prometni davek po stopnji 2 odstotka.
Od odplačanega prenosa pravice prejšnjega lastnika nacionaližiranega nezazidanega zemljišča se plača prometni davek po stopnji iz 2. in 3. člena tega odloka.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic, objavljen v Uradnem vestniku Celje št. 34/65.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka; 421-2/69-4 Datum: 17. II. 1969
Predsednik občinsike skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r.
55.
Na podlagi 108. člena Ustave SR Slovenije (Uradni list SRS št. 10/63, 1. člena zakona o spremembi zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust SRS št. 36/67) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje št. 35/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1969 sprejela naslednji
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Sevnica za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici
1. ČLEN
Za območje občine Sevnica se uvede krajevni samoprispevek ssa financiranje izgradnje zdravstvenega doma in lekarne v SeWci.
2. člen
Krajevni sfimoprispevek se uvede za dobo 3 let in osem mesecev, to je od 1. maja 1969 do 31. decembra 1972.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki stalno prebivajo na območju občine Sevnica v, višini 1,5 odstotkov od naslednjih dohodkov in sicer:
1.	delavci, zaposleni v delovnih or ganizacijah, zavodih, državnih organih, družbeno-političnih organizacijah od neto osebnega dohodka;
2.	kmetijski proizvajalci od katastrskega dohodka;
3.	obrtniki od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev;
4.	upokojenci od zneska pokojnin.
Obrtniki, ki plačujejo prispevek iz
osebnega dohodka v pavšalnem letnem znesku, plačujejo krajevni samoprispevek v višini 10 odstotkov od pavšalnega letnega prispevka iz osebnega dohodka.
Skupna vrednost del, ki se financirajo iz krajevnega samoprispevka znaša 2,103.150 din.
4.	člen
Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se zbirajo na računu zdravstveno investicijskega sklada občine Sevnica.
5.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnine; obračunavajo ga organizacije iz 1. točke 3. člena tega sklepa oziroma zavodi za socialno zavarovanje.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 31. decembra.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
6.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje del skrbi upravni odbor zdravstveno investicijskega sklada, ki sme zbrana sredstva uporabiti samo za namen iz 1. člena tega sklepa.
7.	člen
Samoprispevka ne plačajo:
1.	delavci z osebnimi dohodki, ki ne presegajo 500 din;
2.	zavezanci, katerih pokojnine ne presegajo 500 din;
3.	vajenci, dijaki in študenti od vajenskih nagrad oziroma štipendij;
4.	invalidi, katerih invalidnost presega 70 odstotkov.
Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin in otroškega dodatka.
8.	člen
Po izteku obdobja, za katerega se uvaja krajevni samoprispevek, mora upravni odbor zdravstveno investicijskega sklada sestaviti poročilo in zaključni račun o porabi sredstev samoprispevka ter ga predložiti občinski
skupščini, ta pa v 30 dneh zborom volivcev.
9. člen
Ta sklep začne veljati 1. maja 1969 pod pogojem, da sklep potrdi večina vpisanih volivcev občine Sevnica na referendumu dne 13. aprila 1969.
Številka: 402-3/69-2 Datum: 17. 2.1969
Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r.
mmBmmmaamassBam
56.
Na podlagi 213. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici
1.	člen
Občinska skupščina Sevnica razpisuje referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici.
Referendum se izvede za območje občine Sevnica.
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik naselij z območja občine Sevnica.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 13. aprila 1969, v času od 7. do 19. ure na voliščih za volitve odbornikov občinskega zbora občinske skupščine Sevnica. Občinska volilna komisija mora objaviti seznam volišč na razglasnih deskah vsaj 8 dni pred dnevom referenduma.
3.	člen
Pinačna sredstva za kritje stroškov referenduma zagotovi občinska skupščina Sevnica.
4.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je poleg oznake »glasovnica za referendum 3 uvedbi krajevnega samoprispevka — 13. april 1969« tole besedilo:
O predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo zdravstvenega doma in lekarne, ki bi se pobiral od 1. maja 1969 do 31.12.1972 po stopnji 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, katerega znesek presega 500 din, od pokojnin, katerih znesek presega 500 din, od katastrskega dohodka, od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev, 10 odstotkov od pavšalnega letnega prispevka iz osebnega dohodka obrtnikov
glasuj em »z a«	»p r o 11«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »proti«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občinske skupščine Sevnica.
5.	člen
Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni s sklepom, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. Sklep, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka, mora biti objavljen na razglasnih deskah ter glasovalnih mestih hkrati s tem sklepom.
6.	člen
Referendum izvede občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine Sevnica po načelih postopka, ki velja za izvedbo volitev odbornikov občinskega zbora. Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. Volilni odbor za vsako glasovalno mesto ima predsednika in dva člana ter prav toliko namestnikov. Za delo volilnega odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
7.	člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu ter na razglasnih deskah vseh krajevnih skupnosti v občini.
Številka: 402-3/69-2 Datum: 17. II. 1969
Predsednik občinske skupščine Sevnica: Franc Molan, 1. r.
OBČINA NOVO MESTO
57.
Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67, 54/67 in 32/68) in 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68 in 40/68) ter 4. točke 126. člena in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK o prispevkih in davkih občanov
I. Splošne določbe 1. člen
Prispevki in davki se v občini Novo mesto določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in po doln'^bgh tega odloka ter po predpisih, izdanih oa njihovi podlagi.
2. člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o pri' spevkih in davkih občanov pristojna ob činska skupščina, se določajo s tem odlokom.
II. Prispevki iz osebnega dohodka od delovnega razmerja
3.	člen
Občinski prispevek iz osebnega do hodka od delovnega razmerja in občin ski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačujejo zavezanci po skupni stopnji 4,63 % od osnov, določenih s posebnimi predpisi.
Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo predpisana s posebnim odlokom.
4.	člen
Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne osnove:
1.	za gospodinjske pomočnice,
zaposlene v zasebnih gospodinjstvih	150 din
2.	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih	500 din
3.	za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah	400 din
4.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 300 din
III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
5. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje:
1.	od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov:
—	v II. skupini, po stopnji	18 «/o
—	v III. a skupini, po stopnji 15 ®,a
—	v III. b skupini, po stopnji 12 ®/o
—	v IV. a skupini, po stopnji 8 %
—	v IV. b skupini, po stopnji 4 »/o
2.	od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda, po stopnji 20 %.
Območje občine se razdeli na posamezne skupine katastrskih občin, kakor sledi:
1.	v II. skupino spadajo katastrske občine: Bršljin, Gor. Straža, Gotna vas, Kandija, Novo mesto, Ragovo in Smi-hel pri Novem mestu;
2.	v III. a skupino spadajo katastrske občine: Dobrava, Družinska vas. Gor. Orehovica, Gorenja vas, Gofenje Polje, Gradišče, Jurka vas. Mirna peč, Mršeča vas, Ostrog — del, Podturn, Polhovica, Prečna, Smolenja vas. Stara yas pri Skocjanu, Šentjernej, Sentpeter in Dol. Toplice;
3.	v III. b skupino spadajo katastrske občine: Bela cerkev. Brusnice, Cre-šnjice. Daljni vrh. Dvor, Globodol, Hmeljčič, Lakovnice, Poljane, Potov vrh, Stopiče, Stranska vas. Težka voda, To-mažja vas. Veliki Podljuben, Vrhpolje, Zagorica, Zagrad, Zbure, Zdinja vas in Žužemberk;
4.	v IV. a skupino spadajo katastrske občine: Ajdovec, Brezova reber, Ce-rovec, Dobindol, Dole, Gaberje, Golobi-njek. Gor. Križ, Harinja vas, Hrušica, Orehovec — del. Reber, Stovča vas. Smihel pri Žužemberku, Trebelno — del, Vinja vas. Zajčji vrh in Zaloviče;
5.	v IV. b skupino spadajo katastrske občine: Hinje, Podstenice — del, Sela pri Hinjah, Smuka — del. Stare žage. Vel. Lipje in Zvirče.
Prispevek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka od ne<gozdnih površin.
6.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za 10 let;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,10 ha, za .t let,
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a)	nizko debelni (jablane, hruške, breskve, marelice in ribez), če je zasar jena površina velika najmanj 0,15 ha, za 6 let;
b)	vis&kodebelni (jablane, hruške, čeSplje, slive, češnje, višnje in ordii), če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha, za 10 let;
4.	za vinograde z žlahtno trto in sadovnjake, ki jih za več kot 30% obnovijo z novimi sadikami. V takih primerih se prizna začasna oprostitev prispevka sorazmerno številu novih sadik nasproti skupnemu številu prejšnjih in novih sadik.
Vse navedene olajšave se priznajo, čo so dela izvršena po strokovnih navodilih organa, pristojnega za kmetijstvo.
7.	člen
Poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, so oproščeni prispevka od kmetijstva tudi zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din, če jim je dohodek od kmetijstva edini vir dohodka za preživljanje.
Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skitpni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2.000 din. Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo:
—	vsa naselja v k. o. Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Gor. Križ, Hinje, Lakovnice, Reber, Sela pri Hinjah, Stare žage, Smihel pri Žužemberku, Veliko Lipje, Vinja vas, Zajčji vrh in Zvirče;
—	v k. o. Bela cerkev: Vinji vrh;
—	v k. o. Brusnice: Dol. Suhadol;
—	v k. o. Crešnjice: Dol. Grčevje, Sred. Grčevje, Gor. Grčevje, Koti in Paha;
—	v k. o. Dobindol: Dobindol, Gor. Sušice, Uršna sela in Verdvin;
—	v k. o. Dole: Jelendol, Gor. Dole in Segonje;
—	v k. o. Dvor: Vinkov vrh;
—	v k. o. Gaberje: Gor. Suhadol In Ju-gorje;
—	v k. o. Golobinjek: Golobinjek in Grč vrh;
—	v. k. o. Gor. Polije: Drenje;
—	v k. o. Harinja vas: štravberk, Sela pri Stravberku in Vrh pri Pahi;
—	v k. o. Hmeljčič: CemSe;
—	v k. o. Hrušica: Pangrč grm;
—	v k. o. Jurka vas: Dol. Mraševo in Derganja sela;
—	v k. o. Orehovec: Mali Ban in Veliki Ban;
—	v k. o. Ostrog: Rakovnik;
—	v k, o. Podstenice: Podstenlce;
—	v k. o. Podtureni Bušinec, Veliki Ri-gelj in Cerovec;
—	v. k. o. Poljane: Mali Rigelj;
—	v k. o. Prečna: Suhor pri Prečni in Kuzarjev Kal;
—	v k. o. Smuka: Kimče;
—	v k. o. Stara vas: Stopno in Stara Bučka;
—	v k. o. Stavča vas: Lašče;,
—	v k. o. Šentjernej: Vrbovce;
—	v k. o. Veliki Podljuben: Gor. Mraševo, Mali Podljuben, Veliki Podljuben in Petane;
—	v k. o. Vrhpolje: Apnenik, Drča, Ja-vorovica, Mihovo in Vratno;
—	v k. o. Zagorica: Globočdol, Gor. Kamenje in Dol. Kamenje;
—	v k. o. Zagrad: Gabemik, Goriška gora, Male Poljane in Klenovik;
—	v k. o. Zbure: Celevec, Dol pri Smar-jeti, Grič pri Klevevžu, Mala Strmica in Sela pri Zburah; •
—	v k. o. 2aloviče: 2aloviče, Obrh in Šmarješke Toplice;
—	v k. o. 2dinja vas: Golušaiik in Trška gora.
8. člen
Zavezancem iz hribotivih in goratih krajev, navedenih v drugem odstavku 7. člena, ki vlagajo sredstva v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava, če so v ta namen vložili najmanj 2.000 din.
Olajšava po prvem odstavku tega člena zna£a:
30 »/o od odmerjenega prispevka, če so znašali stroški od 2.000 40 % od odmerjenega prispevka, če so znašali stroški 4.000 -60 o/o od odmerjenega prisi}evka, če so znašali stroški 4.000 -60 ®/o od odmerjenega prispevka, če so znašali stroški 6.000 — 60 ®/o od odmerjenega prispevka, če so
strOŠki 8.000 -70 % od odmerjenega prispevka, če so znašali stroški 10.000 — 80 % od odmerjenega prispevka, če so znašali stroški nad -
—	4.000 din
—	6.000 din
—	6.000 din 8.000 din
-10.000 din 15.000 din
-15.000 din
To olajdavo uveljavlja upravičenec 6 pismeno zahtevo pri občinskemu or-
ganu, pristojnemu *za dohodke, v letu, v katerem je gradnja končana, ali opravljena nabava opreme. Kot dokazilo mora upravičenec priložiti svoji zahtevi še račune o izvršenih nabavi ali opravljenih delih, če se iz priloženih dokumentov ne da ugotoviti vrednost opravljenih gradbenih del, to oceni posebna strokovna komisija, ki jo imenuje davčna uprava.
9.	člen
Zavezancem — borcem in aktivistom NOV, ki imajo posebno dobo priznano v dvojnem trajanju, se pri odmeri občinskega prispevka od kmetijstva priznajo posebne olajšave. Odmerjeni občinski prispevek se zmanjša:
1.	borcem in aktivistom
iz leta 1941 in 1942 — za 80 %;
2.	borcem in aktivistom
iz leta 1943	— za 60 %;
3.	borcem in aktivistom
iz leta 1944 in 1945	— za 40 %
Ta olajšava se prizna tudi zavezancem, v katerih družinskih skupnostih žive borci in aktivisti, ki Izpolnjujejo pogoje iz tega člena, če se bavijo s latne-tijstvom in če je to njihov glavni vir dohodkov. Ta olajšava pripada tudi vdovam padlih in vunrlih borcev in aktivistov, če niso ponovno sklenile zakonske zveze.
Pravico do olajšave po tem členu imajo le zavezanci — borci in aktivisti NOV, če jim dohodek od kmetijstva predstavlja glavni vir dohodkov za preživljanje.
Vso potrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene pogoje za priznanje olajšave, dostavi občinskemu organu pristojnemu za dohodke, občinska organizacija združenja borcev NOV Novo mesto.
10.	člen
škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov, oceni posebna cenil-na komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za finance.
IV. Prispevek iz osebnega dohodka od
samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
11.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po letnih osnovah, se plačuje po naslednjih stopnjah:
če znaša osnova:
znaša stopnja:
20.000 din od 20.000 do 25.000 din od 25.000 do 30.000 din od 30.000 do 35.000 din od 35.000 do 40.00 din od 40.000 do 45.000 din od 45.000 do 50.000 din od 50.000 do 55.000 din od 55.000 do 60.000 din nad 60.000 din
8 »/o 10% 13% 17 % 21% 25% 30% 33% 36% 39 %
Prispevek, odmerjen po stopnjah iz tega člena, se zniža za naslednje obrti: lončarstvo, izdelovanje keramičnih izdelkov, umetno, podkovsko in vozno ko-vaštvo, filigranstvo, sodarstvo, rezbar^ stvo, veziljstvo, vrvarstvo, strojarstvo, popraljanje obutve, sedlarstvo, jerme-narstvo, knjigovezništvo, popravljanje dežnikov, črkoslikarstvo, pletarstvo, umetno sestavljanje lesa in drugih materialov (intarzije), čipkarstvo, izdelovanje predmetov iz trsja, ličja in slame, dimnikarstvo, klobučarstvo in rokavi-čarstvo.
Znižanje za umetno obrt znaša 80 %, za ostale navedene obrti pa 50 % od odmerjenih prispevkov.
12.	člen
Tistim zavezancem, katerim je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti oziroma iz dru^ razlogov, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ in niso mogli doseči osebnega dohodka v poprečni določeni letni višini, oziroma izkažejo s poslovnimi knjigami dohodek, manjši od poprečne osnove, se lahko določi manjša osnova za prispevek, kot znaša poprečni enoletni dohodek po tem odloku. V tem primeru se določi osnova po dejansko doseženem dohodku.
13.	člen
Največji oziroma poprečni letni dohodek od delovnega razmerja, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti, znaša za posamezne obrti letno:
Stroka:
Znesek v din: poprečni najvišji
1.	Predelovanje nekovin:
a)	izdelovanje opeke	14.000
b)	ostale dejavnosti	12.400
2.	Predelovanje kovin:
a)	kovaštvo	14.000
b)	kleparstvo	15.000
c)	mehanika	17.000 č) izdelovanje drobnih
kovinskih izdelkov	17.000
d)	finomehanika	16.000
e)	ključavničarstvo	15.000
f)	avtokleparstvo	18.500
g)	urarstvo	17.000
h)	ostale dejavnosti	14.500
18.000 16.000
18.000 21.000 24.800
24.800 23.000 22.400 25.600 23.600 22.000
3.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora:
a)	elektromehanika	14.600 24.600
b)	elektroinšta-
laterstvo	16.500	26.000
c)	ostale dejavnosti	14.000	22.000
4.	Predelovanje lesa:
a)	kolarstvo	11.200 15.700
b)	sodarstvo	11.200	15.700
c)	mizarstvo	14.600 19.000 č) tapetništvo	14.600	19.000
d)	ostale dejavnosti	11.200	16.800
5.	Izdelovanje tekstilnih	izdelkov:
a)	pletiljstvo	11.000	15.000
b)	krojaštvo	11.500	15.000
c)	šiviljstvo	11.500	15.000 č) izdelovanje kravat	12.800	16.800
d)	ostale dejavnosti	11.000	16.800
6. Predelovanje usnja:		
a) čevljarstvo	10.000	12.500
b) ostale dejavnosti	12.000	13.400
7. Izdelovanje gumijastih		
izdelkov;		
a) vulkanizerstvo	12.000	17.000
b) ostale dejavnosti	12.000	18.000
8. Izdelovanje živil:		
a) mesarstvo	20.200	25.000
b) slaščičarstvo	19.000	24.000
c) pekarstvo	19.000	24.000
č) sodavičarstvo	18.400	23.000
d) mletje žita		
za druge	11.200	17.000
e) ostale dejavnosti	15.000	22.000
9.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:
a)	zlatarstvo	18.400
b)	graverstvo	17.000
c)	cvetličarstvo	16.500 č) vrtnarstvo 15.000
d)	ostale dejavnosti 14.600
10.	Stavbna obrt:
26.000 25.000 22.000 20.000 21.000
a) zidarstvo	14.800	19.500
b) kamnoseštvo	16.000	21.000
c) tesarstvo	15.000	19.500
č) parketarstvo	16.000	21.000
d) pečarstvo	15.000	19.000
e) soboslikarstvo in		
pleskarstvo	17.000	23.000
f) steklarstvo	17.000	24.000
g) vodovodno inšta-		
laterstvo	17.000	23.000
h) ostale dejavnosti	15.000	22.000
11.
Obrtne osebne in druge storitve:
a)	dimnikarstvo
b)	fotografiranje
C) moško frizerstvo č) žensko frizerstvo
d)	optika
e)	žaganje drv
f)	ostale dejavnosti
12. Gostinstvo:
13.400 13.000 12.000 13.400 16.800 13.400 12.000
16.000 20.000 20.000 22.000 24.000 19.000 19.000
16.000 24.000
13. Cestno prevozništvo:
a)	osebni avtomobilski
promet	19.000 24.000
b)	tovorni avtomobilski
promet	16.000 22.000
Letna pavšalna osnova je lahko nižja od največjega letnega zneska osebnega dohodka po tem odloku, če zavezanec posluje izven mesta Novo mesto zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali če ne opravlja storitev poln delovni čas.
14. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku vnaprej se določi zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi
storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov) in osebam, ki opravljajo sto ritve pretežno s svojo fizično silo.
Upravni organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, določi letni znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoštevati naslednja merila:
a)	delovni čas,
b)	pridobitno sposobnost, . c) opremljenost,
č) kraj poslovnega sedeža obrti oziroma dejavnosti z ozirom na potrošna središča.
Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki znaša za posamezne stroke:
1.	nekovinska	200 din
2.	kovinska	250 din
3.	elektrotehnična	300 din
4.	kemična	250 din
5.	papirna	250 din
6.	lesna	250 din
7.	tekstilna	150 dtn
8.	uisnjarska in gumairaka	150 din
9.	živilska	200 din
10.	izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov	100 din
11.	stavbarstvo	200 din
12.	obrtne osebne in druge storitve:
a)	moško in žensko
frizerstvo	200 din
b)	vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov	250 din
c)	mlinarstvo	150 din č) krpanje, pranje in likanje
perila in oblek	50 din
d)	ostale obrti te dejavnosti	100 din
13.	vse ostale dejavnosti	200 din
Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji, kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih v 13. členu tega odloka z uporabo stopenj iz 11. člena tega odloka.
15. člen
Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov, po stopnjah:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in pri Lotu, ki jih organizira Jugoslovanska lot^"
rija, po stopnji	10 ®/o,
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, po stopnji	15 %,
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, po stopnji 15 «'a,
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, po stopnji	15 %,
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji	15 '/9,
6.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki razkladajii^
nakladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske,
družbene in druge organiza-. cije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku,
po stopnji	15 '/o,
7.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji 20 %,
8.	od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, po stopnji	15 %,
9.	od dohodkov od potujočih zabavišč in prirejanja prireditev, po stopnji	15 %,
10.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, po stopnji	20 "/#,
11.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe,
delovne in druge organizacije, razen za krajevne skup-
- nosti, če se za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi letne pavšalne osnove ali v pavšalnem letnem znesku, po stopnji	15 %,
16.	člen
Ekonomska amortizacija strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kakor eno leto, ter amortizacija poslovnih prostorov znaša za:
1.	poslovne prostore, zidane	2 %,
2.	poslovne prostore, lesene	5 %,
3.	specifični gostinski inventar	20 %,
4.	Ostale stroje, orodje in in-
, ventar od	5 do 15 %.
Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje in inventar ter poslovne prostore.
17.	člen
Prispevka od obrtnih dejavnosti so oproščeni občani, ki opravljajo obrtne storitvene dejavnosti brez uporabe tuje delovne sile ali svojih družhiskih članov, če znaša njihova starost preko 60 let pri ženskah, oziroma preko 65 let pri moških.
Občan, ki na osnovi predpisanega obrtnega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno storitveno obrtno dejavnost, je oproščen plačila prispevka od obrtnih dejavnosti za 6 mesecev od začetka opravljanja take dejavnosti.
V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojna opravljanja intelektualnih storitev
18.	člen
Stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se odmerja po letnih osno vah, znaša:
če znaša osnova:	Znaša stopnja:
do 20.000 din	2%
od 20.000 do 25.000 din	5%
od 25.000 do 30.000 din	11 o'o
od 30.000 do 35.000 din	17 o/o
od 35.000 do 40.000 din	22%
od 40.000 do 45.000 din	26 %
od 45.000 do 50.000 din	30%
od 50.000 do 55.000 din	330/0
od 55.000 do 60.000 din	36 «/0
nad 60.000 din	39 %
če znaša osnova:	Znaša stopnja:
19. člen
19. člen
Osnovo za prispevek od intelektualnih storitev predstavlja enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu, oziroma pri delovni organizaciji, ki znaša v občini Novo mesto 32.000 din.
Zavezancem tega prispevka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka po prvem odstavku tega člena, določi za odmero prispevka pristojni organ osnovo prispevka v višini dejansko doseženih dohodkov, ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku.
20.	člen
Občinski prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 %.
VI. Prispevek iz osebnega dohodka
od avtorskih pravic, patentov In tehničnih izboljšav ,
21.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3 %.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta prispevek plačuje po stopnji 10 "/o od osebnih dohodkov od avtorskih pravic;
1.	— doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, di-afilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	— od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	— artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	— reproduktivnih vmietnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih Igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača občinski prispevek od avtorskih pravio po stopnji 3 %.
22.	člen
če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo.
VII. Davek za dohodek od stavb
23.	člen
Davek od stavb se v občini Novo mesto plačuje od stavb in delov stavb, ki se dajejo v najem in od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno).
Katere zgradbe se štejejo za počitniške hišice (weekend), ugotovi posebna strokovna komisija, ki jo imenuje davčna uprava. Komisija obvezno pri-t^ne k sodelovanju predstavnika krajevne skupnosti, na območju katere zgradba stoji.
24.	člen
Davek na dohodke od stavb znaša 40 % od ugotovljenih osnov.
25.	člen
Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb z amortizacijo znašajo 60 % enoletne stanarine oziroma najemnine.
VIII. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pra,vic'
26.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
če znaša osnova:	znaša stopnja:
do 2.000 din	20	%
od 2.000 do 4.000 din	25	%
od 4.000 do 6.000 din	30	0/0
od 6.000 do 8.000 din	35	°/o
od 8.000 do 10.000 din	40	Vo
nad 10.000 din	50	»b
če znaša osnova:	znaša stopnja:
27.	člen
Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka.
IX. Davek na kmetijske proizvajalne naprave in samorodno trto
28.	člen
Občani, Jd imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali Imajo posajeno samorodno trto, plačujejo davek v naslednjih letnih zneskih:
1.	za težje traktorje nad 35 KS ,
od vsake KS	20 din
2.	za buldožerje, od vsake KS 30 din
3.	za kombajne, od vsake KS 50 din
4.	za bagre, od vsake KS	50 din
5.	za mlatilnice na strojni pogon s kapacitet« nad 1500 kg
na uro	300 din
6.	za strojne žage za lesno predelavo .	200 din za samorodno trtoi
^ a) v katastrskih občinah;
Ajdovec, Brezova reber,
Cerovec, Dobindol, Daljni vrh. Dvor, Gaberje, Gornje Polje, Gor. Straža,
Globodol, Golobinjek,
Gornji Križ, Hinje, Jurka vas, Lakovnice, Mirna peč. Poljane, Podturn,
Prečna, Reber, Sela pri Hinjah, Stavča vas. Stare žage, Stopiče, Stranska vas, šmihel pri Žužemberku, Težka voda,
Vinja vas, Vel. Lipje, Vel. • Podljuben, 2virče in Žužemberk — od 1 trte: 0,05 din
b) v drugih katastrskih občinah — od 1 trte:	0,10 din,
X. Davek na dohodek, dosežen z
uporabo dopolnilnega dela drugih
29.	člen
Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 40 % takim osebam izplačanega osebnega dohodka.
30.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 20 % od ugotovljenih osnov po 29. členu tega odloka.
Zavezancem, ki redno zaposlujejo več kot enega delavca, se davek na tujo delovno silo zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega delavca, vendar največ do 50 % odmerjenega davka po določbah tega člena.
XI. Prehodne in končne določbe
31.	člen
Rok za vložitev napovedi za odmero prispevkov oziroma davkov se določi 31. januar za preteklo leto, če ni z zakonom drugače določeno.
32.	člen
Lastniki premoženjskih predmetov iz 73. člena republiškega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 40/68), ki stalno prebivajo na območju občine Novo mesto, pa imajo premoženjske predmete izven občine Novo mesto v Jugoslaviji ali v tujini, morajo priglasiti te premoženjske predmete davčni upravi Občinske skupščine Novo mesto do 30. 6. 1969.
Lastniki lahko priglasijo davčni upravi podatke o premoženjskih predmetih pismeno ali osebno. Katere podatke so dolžni dati lastniki, določi davčna uprava, med katerimi pa so obvezni naslednji: priimek in ime lastnika ter bivališče, naziv premoženjskega predmeta, kraj in katastrska občina, kjer se ta nahaja in površino.
33.	člen
Tolmačenje za izvrševanje tega odloka daje po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance. Za izvajanje tega odloka skrbi organ, pristojen za dohodke.
34.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 7/68 in 21/68)
35.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
številka: 422-09/64 Datum: 21. 2. 1969
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar 1. r.
58.
Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68 in 48 68) in 4. točke 126. člena ter 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku
1.	člen
V občini Novo mesto se uvede občinski prometni davek na promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo ter na plačila za storitve in posle.
2.	člen
Obliki občinskega prometnega davka sta: davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve.
3.	člen
Občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen za proizvode, za katere je v 16. in 23. členu temeljnega zakona o prometnem davku določeno> da se od njihovega prometa ne plačuje občinski davek od prometa blaga na drobno, in razen od prometa naslednjih proizvodov:
1.	od proizvodov, katerih promet je po določbah 8. člena zakdna o tarifi asveznega prometnega davka oproščeai plačevanja zveznega davka od prometa blaga na drobno;
2.	od kmetijske opreme (razen ročnega orodja).
Občinskega davka od prometa blaga na drobno ne plačajo:
1.	domovi planinskih dništev in druge planinske postojanke;
2.	delavnice strokovnih šol;
3.	društva upokojencev od prodaje alkoholnih pijač svojim članom;
4.	družbeno-politične organizacije in društva za točenje alkoholnih pijač en-krat v letu na svojih javnih prireditvah, ki jih organizirajo z dovoljenjem pristojnega organa.
4.	člen
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje v mislu tega odloka:
L vsaka prodaja v prodajalnah in drugih poslovnih enotah delovnih organizacij, ki prodajajo blago na drobno, vštevši tudi prodajo 'iz komisijskih trgovin in prodajaln;
2.	prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti;
3.	prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilno-pravnim osebam na debelo prodajajo proizvajalne, trgovske in druge delovne organizacije;
4.	potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov za lastne potrebe oziroma brezplačno dajanje takih proizvodov drugemu;
5.	prodaja blaga na licitaciji (javni dražbi), če od njega v prejšnjem prometu ni bil plačan občinski davek od prometa blaga na drobno.
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje tudi uvoz motornih vozil, katere uvozijo občani in civilne pravne osebe.
5.	člen
Občinski davek od plačil za storitve se plačuje za tiste storitve in posle, ki so določeni v tem odloku in v tarifi občinskega prometnega davka, razen za storitve, za katere je v 16. in 34. členu temeljnega zakona o prometnem davku določeno, da se od njih ne plačuje občinski prometni davek.
6.	člen
Občinski davek od plačil za storitve se ne plačuje za opravljanje naslednjih obrtnih storitev: .
izdelovanje oblačil in perila po meri, kemično čiščenje, barvanje, krpanje, pranje in likanje oblek in perila, krpanje nogavic in vreč, moško in .žensko frizerstvo, popravilo obutve, dimnikar-stvo, mletje žitaric, popravljanje dežnikov, brušenje nožev in britvic, čiščenje obutve, snaženje oken, žaganje drv, kovaštvo, podkovstvo in kolarstvo.
Davek po tem členu se ne plačuje tudi v primerih, za katere se prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačuje v odstotku od vsakega posameznega kos-rnatega dohodka (prispevek po odbitku).
7.	člen
Za zavezance prometnega davka, katerim se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodar, skih dejavnosti na podlagi letnih pavšalnih osnov ali v letnem pavšalnem znesku, ugotavlja davčno osnovo organ občinske skupščine, pristoje za dohodke, tako da primerja povprečen osebni dohodek, dosežen na zaposlenega v gospodarski ali drugi delovni organizaciji.
ki opravlja enako ali podobno dejavnost in upošteva druge podatke, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti dohodke oziroma promet, ki predstavlja osnovo za prometni davek.
8.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, davčnih zavezancev, davčne osnove, postopka za odmero, obračunavanja in plačevanja davka in drugega, kar ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo ustrezne določbe:
1.	temeljnega zakona o prometnem davku;
2.	zakona o tarifi zveznega prometnega davka;
3.	temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov.
9.	člen
S tarifo občinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka, so določene stopnje, proizvodi in storitve, na katere je uveden občinski prometni davek ter nekatera druga natančnejša določila.
10.	člen
Tolmačenja za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 7/67, 10/68 in 19/68).
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljaja pa se od 1. marca 1969.
Številka: 421-09/63 Datum: 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r.
TARIFA
občinskega prometnega davka
Tar. štev. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov, ki so posebej določani v tej tarifi, ali za katere je predpisana davčna oprostitev, se plača davek po stopnji 4 odst.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki za uvožena motoma vozila plača uvoznik (občan ali civilna pravna oseba) za dohodke pristojnemu organu občinske skupščine v 15 dneh po uvozu motornega vozila. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz o plačilu prometnega davka po tej tarifni številki.
Tar. štev. 2 Od prometa alkoholnih pijač na drobno se plačuje občinski orometni davek od litra proizvoda in znaša:
dinarjev:
1.	od naravnega vina	0,90
2.	od penečega vina	2,50
3.	od naravnega žganja	3,80
4.	od piva	0,70
5.	od umetnega žganja:
—	z močjo do 25 vol %
alkohola	3,00
—	z močjo nad 25 vol %
alkohola	3,80
6.	od specializiranih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) in desertnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter:
—	do 7,00 dinarjev	2,20
—	od 7,00 do 10,00 dinarjev	3,50
—	nad 10,00 dinarjev	5,00
7.	od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter:
—	do 12,00 dinarjev	3,80
—	od 12,00 do 17,00 dinarjev	5,00
—	nad 17,00 dinarjev	8,00
Opomba:
Davek po tej tarifni številki plačujejo trgovska podjetja na drobno, prodajalne proizvajalnih podjetij in gostinska podjetja ter gostinske enote ne-gostinskih delovnih in drugih organizacij, ki točijo oziroma prodajajo alkoholne pijače na drobno, pri prodaji alkoholnih pijač neposredno potrošnikom.
Gostišča samostojnih gostincev obračunavajo in plačujejo občinski davek od prometa alkoholnih pijač glede na nabavljene količine.
Pri obračunavanju in plačevanju občinskega davka od prometa alkoholnih pijač gostišč samostojnih gostincev se prizna en odstotek kala za odprta naravna vina in druge odprte alkoholne pijače, za vinski mošt pa šest odstotkov. Kot čas, do kdaj se šteje proizvod iz grozdja kot mošt, se šteje čas od vsakoletne trgatve do 15. novembra istega leta.
Tar. štev. 3 Od plačil za obrtne storitve, razen za storitve, ki so posebej določene v tej tarifi ali pa je zanje predpisana oprostitev, znaša stopnja davka 10%.
Tar. štev. 4
Od plačil za razrez hlodovine na žagah se plača davek v znesku;
1.	od iglavcev	26,00 din
2.	od hrasta	18,00 din
3.	od cera, gabra, kostanja,
vrbe in jelše	4,00 din
4.	od ostalih listavcev	13,00 din
Opomba:
1.	Davčna osnova je 1 m' hlodovine.
2.	Plačila davka po tej tarifni številki so oproščeni lastniki gozdov, ki na podlagi odkazila gospodarske organizacije, ki gospodari z gozdovi, posekajo tehnični les za domačo porabo in ga dajo v razrez, do 2 m' v enem koledarskem letu.
3.	Za dohodke pristojen organ občinske skupščine lahko oprosti plačila davka po tej tarifni številki tiste zavezance. ki les podarijo za javne namene ali ga uporabijo za lastne in druge potrebe v primerih elementarnih nesreč.
Tar. štev. 5 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilne pravne osebe, se plača davek:
1.	Za prevoz i>otnikov po stopnji 10 %
2.	za prevoz blaga, po stopnji 15 %
Opomba:
Davčna osnova je skupno plačilo za opravljene prevozne sitoritve. S prevoznimi storitvami je mišljen prevoz blaga oziroma potnikov z motornimi ali vprežnimi vozili v cestnem prometu.
Tar. štev. 6 Od plačil (provizije) za trgovinske storitve, ki jih opravljajo posredniška podjetja in posredniške pisarne (biroji) ter trgovinske agencije, se plačuje davek po stopnji 10 odstotkov.
Tar. štev. 7 Od vstopnic za mnetniško zabavne in druge prireditve, se plača davek od bruto vrednosti vstopnic po stopnji 10 odstotkov.
Opomba:
Pod »druge prireditve« se štejejo cirkuške in artistične prireditve, vrtiljaki in druga potujoča zabavišča.
Prireditelji predstav so dolžni predložiti ustopnice v žigosanje za dohodke pristojnemu organu in plačati prometni davek po tej tarifni številki.
59.
Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 16/67, 5/68, 27/68 in 40/68) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vest-nik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejala
odlok
o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje
1.	člen
Določijo se naslednji viri sredstev za vzgojo in izobraževanje:
1.	občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja,
2.	občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter prispevek iz skupnega dohodka občanov.
2.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja znaša 3,2 odstotka od z zakonom določenih osnov.
Za enak odstotek se zniža stopnja občin^Jcega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki je določena z odlokom o prispevkih in davkih občanov.
3.	člen
Občinski prispevek za izobraževanje iz 2. točke 1. člena znaša 60 odstotkov od plačanih občinskih prispevkov.
4.	člen
Dohodki po tem odloku so dohodek temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi sredstev za izobraževanje (Skupščinski Dolenjski list št. 11/68).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
številka: 402-06/67 Datum: 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Franci Kuhar, 1. r.
OBČINA BREŽICE
60.
Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7—59/67) in 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje št. 28—241/64) občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odlokb o prispevkih in davkih občanov v občini Brežice
1.	člen
V odloku o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list štev. 7—99/68 in št. 12—173/68) se v 6. členu stopnja 5,20 nadomesti s stopnjo 4,63.
2.	člen
8. člen odloka se spremeni in se pravilno glasi:
Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli v dve skupini katastrskih občin. Pri določitvi skupin se upoštevajo ekonomski in tržni pogoji, to je način in možnost obdelave, kakovost tal, oddaljenost in kupna moč tržišča ter oddaljenost od prometnih zvez.
Posamezne skupine zajemajo območje naslednjih katastrskih občin:
II.	skupina zajema katastrske občine:
Arnovo selo, Artiče, Bregana, Brezina, Brezovica, Brežice, Bukošek, Čatež, Črnec, Dečno selo, Drenovec, Dolenja vas (del), Gaberje, Globoko, Jereslavec, Kapele, Krška vas. Loče, Mihalovec, Mostec, Podvinje, Rakovec, Rigonce, Sela, Slogonsko, šentlenart. Trn le. Velika Dolina, Veliki Obrež v-h a-kot, Zgornji Obrež in 2upelevec.
III.	skupina zajema katastrske občine:
Blatno, Bojsno, Brezje, Bukovje, Bu-šeča vas, Cerina, Cerklje, Curnovec, Dednja vas, Globočice, Gornja Pohanca, Koritno, Križe, Mali vrh, Orešje, Oklu-kov& gora, Pavlova vas, Pišece, Piršen-breg, Podgorje, Silovec, Stojanski vrh, Stara vas, Sromlje, Sušica, Vitna vas in Volčje.
3. člen
V 9. členu se točka 1. spremeni in se pravilno glasi:
Od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek od gozdov:
v II. a skupini	po stopnji 20 1b"
v Il.b skupini	po stopnji 17 "/'o
v Ill.a skupini v Ill.b skupini
po stopnji 14 ®/o po stopnji 10 ®/o
4. člen
10. čleri se spremeni in se pravilno glasi:
V smislu 1. točke 9. člena tega odio-, ka plačujejo zavezanci prispevek od kmetijske dejavnosti:
a)	po stopnji 20 odstotkov v katastrskih občinah:
Brezina, Brežice, Črnec, Loče, Miha-lovec, Mostec, Rigonce, Sentlenart, Trnje in Zakot;
b)	po stopnji 17 odstotkov v katastrskih občinah:
Arnovo selo, Artiče, Bregana, Brezovica, Bukošek, Čatež, Dečno selo, Dre-novec. Dolenja vas (del), Gaberje, Globoko, Jereslavec, Kapela, Krška vas, Podvinje, Rakovec, Sela, Slogonsko, Velika Dolina, Veliki Obrež, Vrhje, Zgor-nji Obrež in Zupelevec;
C) po stopnji 14 odstotkov v katastrskih občinah:
Cerina, Cerklje, Mah vrh, Stara vas, Sušica;
d) po stopnji 10 odstotkov v katastrskih občinah:
Blatno, Bojsno, Brezje, Bukovje, Bušeča vas, Curnovec, Dednja vas, Globočice, Gornja Pohanca, Koritno, Križe, Orešje, Oklukova gora, Pavlova vas, Pišece, Podgorje, Piršenbreg, Silovec, Stojanski vrh, Sromlje, Vitna vas in Volčje.
5.	člen
3. odstavek 12. člena se dopolni in se pravilno glasi;
Med višinske kraje v smislu drugega odstavka tega člena spadajo naselja v katastrskih občinah, navedenih v točki d) 10. člena tega odloka, razen za naselja v katastrskih občinah Koritno, Križe, Pavlova vas, Silovec in Stojanski vrh. V naseljih navedenih katastrskih občin so oproščeni prispevka od kmetijstva zavezanci, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 din.
6.	člen
Doda se novi 12. a člen, ki glasi:
Zavezancem iz hribovitih krajev, navedenih v točki d) 10. člena, ki vlagajo sredstva v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, se neglede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava, če so v ta namen vložili najmanj 2000 din.
Olajšava po prvem odstavku tega člena znaša:
odmerjenega pri-stroški od 2000 do
odmerjenega pri-stroški od 4000 do
odmerjenega pri-stroški od 6000 do
odmerjenega pri-stroški od 8000 do
odmerjenega pri-stroški nad 10.000
30 odstotkov od spevka, če so znašali 4000 din,
40 odstotkov od spevka, če so znašali 6000 din,
50 odstotkov od spevka, če so znašali 8000 din,
60 odstotkov od spevka, če so znašali 10.000 din,
70 odstotkov od spevka, če so znašali din.
To olajšavo upravičenec uveljavlja s pismeno zahtevo pri občinskem organu, pristojnem za dohodke v letu, v katerem je gradnja končana. Vrednost opravljenih del - bo ocenila posebna strokovna komisija, ki jo imenuje davčna uprava.
7.	člen
V	13. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
Zavezancem prispevka od kmetij-stva-borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, se priznava od odmerjenega prispevka posebna olajšava v višini 50 odstotkov.
8.	člen
V	14. členu se stopnja 7,9 nadomesti s stopnjo 8.
9.	člen
15. člen se spremeni in se pravilno glasi:
Občinski prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku se plača po sledečih stopnjah:
Od osnove se plačuje prispevek nad din do din
	do	20.000		8	%
20.000	do	21.000		8,5	»/o
21.000	do	23.000		9	»'o
23.000	do	25.000		10	%
25.000	do	26.000	1 i	11	"/'o
26.000	do	28.000		12	%
28.000	do	30.000		13	%
30.000	do	31.000		14	%
31.000	do	33.000		15	o/o
33.000	do	35.000		17	%
35.000	do	36.000		18	%
36.000	do	38.000		20	"/'o
38.000	do	40.000		21	»/o
40.000	do	41.000	{	22	°/b
41.000	do	43.000	I	24	»/'o
43.000	do	45.000	- J	25	"/o
45.000	do	46.000		26	%
46.000	do	48.000		28	%
48.000	do	50.000		30	o/o
50.000	do	51.000		31	"/o
51.000	do	53.000		32	%
58.000	do	55.000		33	o/o
55.000	do	56.000		34	%
56.000	do	58.000		35	%
58.000	do	60.000		36	%
	nad	60.000		39	0/0
Prispevek, odmerjen po stopnjah iz tega člena, se zniža za naslednje obrti: lončarstvo, kotlarstvo, sodarstvo, popravljanje čevljev, sedlarstvo in krov-stvo. Znižanje znaša 40 odstotkov od odmerjenih prispevkov.	'
Zavezanci, ki so stan nad 65 let, pa opravljajo uslužnostno dejavnost in ne
zaposlujejo tuje delovne sile, so opro-.ščeni prispevka od obrtne dejavnosti.
10.	člen
Doda se novi 15.a člen in se glasi:
Letna pavšalna osnova se med letom sorazmerno zniža tistim zavezancem, katerim je poslovanje začasno ustavljeno zaradi bolezni, smrti, vojaške obveznosti oziroma iz drugih razlogov, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ in niso mogli doseči osebnega dohodka v povprečni določeni višini. V tem primeru se določi osnova po dejansko doseženem dohodku.
11.	člen
16. čien se v celoti spremeni in se pravilno glasi:
Največji oziroma povprečni letni osebni dohodek od delovnega razmerja, na podlagi katerega se določi pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti, znaša za posamezne obrti letno:
Stroka
Znesek v din povprečni najvišji
I.	Obrtno predelovanje kovin
1.	kovaštvo	15.000	19.000
2.	kovinostrugarstvc	18.000	21.000
3.	orodjarstvo	18.000	21.000
4.	ključavničarstvo	18.000	21.000
5.	strojno ključav.	18.000	21.000
6.	avtomehanika	18.000	21.000
7.	kleparstvo	17.000	21.000
8.	avtokleparstvo	18.000	21.000
9.	kotlarstvo	16.000	20.000 10. vodno instalaterstvo	17.000	20.000
II.	precizna mehanika	16.000	20.000
12.	urarstvo	15.000	18.000
13.	kovinska galanterija	18.000	24.000
14.	žično pletenje	18.000	—
15.	ostale neimenovane kovinske obrti
15.000 19.000
II.	Elektrotehnične obrti
16.	elektroinstalaterstvo'	16.000
17.	elektromehanika in avtoelektričarstvo	18.000
III.	Kemične obrti
18.	vulkanizacija	15.000
19.	izdelki iz plastičnih
mas	20.000
IV.	Predelovanje kamna,
s'tekla in zemlje
20.	steklarstvo
21.	kamnoseštvo In teracerstvo	16.000
22.	lončarstvo	15.000
V.	Stavbne obrti
23.	zidarstvo	18.000
24.	tesarstvo	18.000
25.	krovstvo	15.000
26.	soboslikarstvo in pleskarstvo	15.000
27.	pečarstvo	15.000
20.000 21.000
20.000 24.000
15.000 20.000
20.000 18.000
24.000 24.000 20.000
24.000 19.000
VI. Obrtno predelovanje lesa
28.	kglarstvo 9.000	15.000
29.	sodarstvo 9.000	15.000
30.	mizarstvo 15.000	20.000
31.	parketarstvo 15.000	20.000
32.	lesno strugarstvo 15.000	20.000
Vil. Tekstilna stroka
33.	pletilstvo
34.	moško krojaštvo
35.	šiviljstvo
36.	pretiskanje tkanin
VIII.	Predelovanje usnja
37.	čevljarstvo
IX.	Živilske obrti
38.	pekarstvo
39.	slaščičarstvo
40.	mesarstvo
41.	valjčni mlini
X.	Osebne storitve
42.	brivsko-frizerska stroka
XI.	Druge stroke
43.	fotografska
44.	tapetništvo
45.	avtoličarstvo
46.	druge obrti
XII.	Izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov
47.	zlatarstvo
48.	cvetličarstvo
49.	vrtnarstvo
XIII.	Gostilne
50.	osebni avtomobilski promet
51.	tovorni avtomobilski promet
12.000 15.000
12.000	15.000
9.000	15.000
16.000	24.000
9.000 12.000
18.000	24.000
15.000	24.000
20.000	25.000
24.000	30.000
15.000 18.000
15.000 20.000 16.000 20.000 24.000 — 15.000 18.000
15.000 24.000 15.000 18.000 15.000 18.000
16.000 18.000 16.000 30.000
Letna pavšalna osnova Je lahko nižja od največjega letnega zneska osebnega dohodka po tem odloku, če zavezanec posluje izven mesta Brežic in Do-bove, zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali če ne opravlja storitev polni delovni čas. O tem odloča organ, pristojen za dohodke.
12. člen
DrugI odstavek 16. člena se spremeni in se pravilno glasi:
Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, ki znaša za posEimezne stroke:
1. kovači	150	din
2. avtomehanika	250	din
3. kleparstvo in vodno		
instalaterstvo	150	din
4. ključavničarstvo	250	din
5. finomehanlka	250	din
6. urarstvo	50	din
7. elektroinstalaterstvo	200	din
8. soboslikarji	200	din
9. pečarji	100	din
10. tesarji	300	din
11. zidarji	300	din
12. mizarji	150	din
13. kolarji	100	din
14. sodarji	100	din
15. krojači	100	din
16. šivilje	100	din
17. čevljarji	50	din
18. peki	300	din
19. potočm mlini	100	din
20. brivci	300	din
21. frizerji	400	din
22. tapetniki	200	din
23. sedlarji	100	din
24. apnarji	400	din
25. druge obrti	200	din
26. žganjekuha	700	din
27. žaganje drv	200	din
28. pretiskanje tkanin	100	din
29. popravljanje nogavic	50	din
30. fotografi	200	din
13.	člen
Člen 17. se v celoti Crta.
14.	člen
V 15. vrsti prvega odstavka 21. člena se znesek 1.600 nadomesti z zneskom 2000.
DrugI odstavek istega člena pa se spremeni in se pravilno glasi:
Upravni organ, pristojen za dohodke, na podlagi mnenja sveta za finance odloča o priznanju posebne olajšave tudi za posamezne obrtne obrate v smislu prejšnjega odstavka, kadar uporabijo večje zneske za nabavo takih sredstev za delo, s katerimi se more na sodobni tehnični osnovi doseči znatno večji proizvodni uspeh. Merila za obseg priznanja take posebne olajšave veljajo kot za gostinske obrate oziroma se presojajo individualno.
15.	člen
Prvi odstavek 22. člena se v celoti črta. Drugi odstavek postane prvi in se pravilno glasi:
Svet, pristojen za finance, odloča o oprostitvi prispevka od obrtnih dejavnosti do 6 mesecev po tem, ko začnejo poslovati, tistim zavezancem uslužnost-nih obrtnih dejavnosti, ki so na novo oziroma prvič priglasili obrt.
16.	člen
Člen 23. se spremeni in se pravilno glasi:
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se odmerja po letnih osnovah, znaša:
od osnove
se plača prispevek
do
20.000 do 25.000 do 30.000 do 35.000 do 40.000 do 45.000 do 50.000 do 55.000 do nad 60.000
20.000 din 25.000 din 30.000 din 35.000 din 40.000 din 45.000 din 50.000 din 55.000 din 60.000 din din
17. člen
2% 5% 11 % 17% 22 o/o 26 % 30 »/o 33 % 36 % 39 %
24. člen se spremeni in se pravilno glasi:
Osnovo za prispevek od intelektualnih storitev predstavlja enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu oziroma delovni organizaciji, in ki znaša v občini Brežice 32.000 din.
18.	člen
Doda se novi 16.a člen, ki se glasi:
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odstotkov.
19.	člen
V 25. členu se stopnja 6 nadomesti s stopnjo 3.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta prispevek plačuje po stopnji 10 odstotkov od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnili slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafil-mov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
20.	člen
37. člen se v celoti črta.
21.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Številka: 010—4/69 Datum; 11.2.1969
Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas, 1. r.
61.
Na podlagi 5. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68, 48/68) m 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje št. 28—241/64, 50—904/65 in 28—391/66 je občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku
I. SPLOSNI DEI.
1. člen
Občinski prometni davek se plačuj© od plačil za storitve in od vsega prometa proizvodov na drobno ki so njt-menjeni za končno potrošnjo, razen m proizvode, za katere je po zveznih predpisih o prometnem davku določeno, d^ se ne plačuje občinski davek od premeta blaga na drobno, in razen za kme-tijsko opremo (sem ne šteje ročno orodje).
Kaj se šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po določbah 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka.
Občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno ne plačujejo zasebni obrtniki, kadar od trgovskih in drugih delovnih organizacij na debelo nabavljajo reprodukcijski material za proizvodno dejavnost. Obrtniki, ki opravljajo uslužnostno in gradbeno dejavnost, ne morejo izkoristiti te oprostitve.
Trgovska ali druga delovna organizacija na debelo, ki izda reprodukcijski material z oprostitvijo občinskega prometnega davka, mora izdati fakturo in kopijo takih faktur za promet v preteklem mesecu do 10. v mesecu dostavljati po sedežu obrtne delavnice pristojni občinski skupščini skupaj s seznamom faktu*-
2.	člen
Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Davčnim zavezancem, katerim se predpisuje prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku ali po pavšalni letni osnovi, se odmeri pavšalno tudi prometni davek. Osnova za odmero prometnega davka mora biti določena v višini, ki ustreza prometu, ki ga zavezanec dosega, in hkrati v primernem odnosu s pavšalno letno osnovo, določeno za odmero prispevka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti.
4.	člen
Glede predmeta obdavčenja, davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, obračimavanja in plačila davka, kraja plačila, oprostitev kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem davka, vračanjem davka, zastaranja pravnih sredstev ter kazenskih določb se smiselno tudi glede občinskega prometnega davka uporabljajo neposredno določbe temeljnega zakona o prometnem davku in zakona o tarifi zveznega prometnega davka.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Celje št. 50/65, 3/66, 16/66, Skupščinski Dolenjski list št. 8/67, 17/67, 18/67, 16/68 in 19/68).
6.	člen
Ta od^ok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, številka: 422-10/69-1 Datum: 11.2.1969
Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas.l. r.
II. POSEBNI DEL
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA
DAVKA
A. OBČINSKI DAVEK OD PROMETA BLAGA NA DROBNO
Tar. št. 1
Od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifi ali je zanje predpisana davčna oprostitev, 4 odstotke,
od motornih vozil, ki jih uvozijo občani in civilnopravne osebe, se plača občinski prometni davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 2
Od prometa alkoholnih pijač se plačuje prometni davek od litra proizvoda in znaša:	dinarjev
1.	od piva
2.	od naravnega vina, razen penečega vina	1.00
3.	od penečega se vina (naravnega
iji napravljenega)	2,70
4.	od naravnega žganja	3,60
5.	od umetnega žganja z močjo
a)	do 25 vol % alkohola	2,20
b)	nad 25 vol ®/o alkohola	5,00
6.	od specialnih vin (desertnih, li-kerskih in aromatiziranih) in desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
a)	do 7,00 din	4,00
b)	nad 7,00 do 10,00	3,30
c)	nad 10,00 din	7,00 7. od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
a)	do 12,00 din	5,00
b)	nad 12,00 do 17,00 din	4,80 C) nad 17,00 din 12,00
Davek po tej tar. številki plačajo:
— trgovska podjetja na drobno, prodajalne proizvajalnih podjetij, gostinske enote negostinskih organizacij in gostinska podjetja pri prodaji alkoholnih pijač neposredno potrošnikom.
B. OBČINSKI DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE
Tar. št. 3
Od plačil za obrtne in komunalne storitve, opravljene zasebnikom, razen tistih, ki so izrecno navedene med oprostitvami, po tej tar. številki 10 % Opomba:
1.	Davčna osnova za davek od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve.
2.	C6 je bil pri opravljanju posameznih storitev uporabljen material, se v davčno osnovo ne všteje vrednost uporabljenega materiala, W se v račimu posebej izkaže.
3.	Davek od plačil za storitve je vsebovan v davčni osnovi.
4.	Kaj se šteje za dejavnosti storitvene obrti, se presoja po določbah 60. člena praT^lnika o evidenci, prometu, obračimavanju in plačevanju prometnega davka (Uradni Ust SITU št. 29/68 in 31/68).
5.	Davek po tej tar. številki se ne plača od storitev, ki jih izvršujejo delovne organizacije in občani sledečih strok in dejavnosti: pralnice in likalni-ce, krojači, šivilje, čevljarji, brivci in frizerji, fotografi, kovači, kolarji, sodar-ji, sedlarji, dimnikarji, potočni mlini in urarji.
Davka po tej tar. štev. ne plačajo tudi kmetijske delovne organizacije za storitve," kot so: oranje, žetev in košnja, opravljene zasebnim kmetovalcem.
Tar. št. 4
Od plačil za prevoz potnikov in blaga s strani občanov:
1. z avtotaksijem	10 ®/'o
Tar. št. 5
Od vrednosti prodanih srečk in tom-bolskih kart pri igranju iger na srečo	10 %
62.
Na podlagi 132. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja CJelje št. 28—241/64 in Uradni vestnik Celje št. 50—904/65 in 28—391/66) ter 99. člena ustave SRS (Uradni list SRS številka 10—90/63) je občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o povračilu stroškov in nagradah odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov ObS Brežice v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v občinski skupščini in njenih organih
1.	člen
Odborniki občinske skupščine Brežice opravljajo svojo funkcijo odbornika kot častno družbeno funkcijo in zanjo ne morejo prejemati plačila, pač pa imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem te funkcije v občinski skupščini in njenih organih.
Izjemoma imajo odborniki, ki so v smislu določil sklepa skupščine pooblaščeni za sklepanje zakonskih zvez, pravico do nagrade, ki znaša 10 din za sklenitev zakonske zveze.
Pravico do povračila dejanskih stroškov imajo tudi predsedniki in člani svetov ter komisij občinske skupščine, ki niso odborniki, v zvezi z opravljanjem svoje funkcije po tem odloku, kolikor ta pravica ni urejena po posebnih predpisih.
2.	člen
Odborniki, predsedniki in člani svetov ter komisij občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: odborniki), ki zaradi dela v občinski skupščini in njenih organih utrpe stroške ali izgube svoj osebni dohodek na svojem delovnem mestu oziroma redni zaslužek iz svojega samostojnega poklica, imajo pravico:
a)	do povpračila potnih stroškov
b)	do povračila izdatkov za hrano in prenočišče
c)	do povračila izgubljenega osebnega dohodka oziroma rednega zaslužka.
3.	člen
Potni stroški se povrnejo za prevoz po železnici v II. razredu potniškega ali brzega vlaka oziroma z avtobusom.
Kjer ni javnih prometnih sredstev ali bi bil vozni red teh sredstev v posameznem primeru za izvršitev določenega opravka neprimeren, pripada odbornikom kilometrina za vsak prevoženi in prehojeni kilometer. Kilometrina znaša za hojo in za vožnjo s kolesom oziroma mopedom 0,25 din, za vožnjo z motornim kolesom 0,35 din ter za vožnjo z osebnim avtomobilom 0,70 din za prevoženi kilometer.
Kilometrina ne pripada, če je odbornik uporabljal uradno vozilo.
4.	člen
Izdatki za hrano m prenočišče se povrnejo z dnevnico, ki znaša:
1.	za udeležbo na seji skup. 30,00 din
2.	za udeležbo na seji sveta 10,00 din
Odbornikom ter članom, svetov in
komisij, ki prebivajo v kraju, kjer opravljajo svojo funkcijo, dnevnica ne pripada.
5.	člen
Odborniki, ki zaradi dela v občinski skupščini in njenih organih izgube svoj osebni dohodek na svojem delovnem mestu v drž. organu, delovni ali drugi organizaciji, imajo pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka, katerega lahko refundira delovna organizacija pri ObS Brežice.
6.	člen
Povračila iz 3,, 4. in 5. člena tega odloka pripadajo tudi drugim udeležencem sej, ki so na sejo povabljeni zaradi
tega, ker je njihovo sodelovanje potrebno in koristno za uspešno delo občinske skupščine ali njenega organa.
Upravni delavci občinske skupščine Brežice nimajo pravice do povračila po določbah tega odloka.
Udeleženci sej, ki so na sejo povabljeni zaradi tega, da bi predstavljali svojo organizacijo ali ustanovo ali da bi bili informirani o delu in sklepih občinske skupščine ali ustreznega kolegijskega organa, niso upravičeni do povračila potnih stroškov po tem odloku.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. S tem dnem preneha veljati odlok o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov občinske skupščine Brežice v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v občinski skupščini in njenih organih (Uradni vestnik Celje št. 48/63 in Skupščinski Dolenjski list št. 8/67).
Številka: 114—1/69—1 Datum; 4.2.1969
Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas, 1. r.
63.
Na podlagi 132. in 177. člena statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje št. 28—241/64) je občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji uprave občinske skupščine
Brežice
1.	člen
Sprem'eni se 2. člen odloka o organizaciji uprave občinske skup>ščine Brežice (Uradni vestnik Celje št. 3/65 in 33/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 18/67 in 27/67) tako, da se glasi:
»Temeljni upravni organi so:
1.	Oddelek za občo upravo in druž bene službe
2.	Oddelek za gospodarsko upravne zadeve
3.	Davčna uprava
4.	Odsek za narodno obrambo
5.	Katastrski urad.«
2.	člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davčna uprava opravlja zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave prispevkov, davkov in taks, davčno inšpekcijo, vodi postopek za kaznovanje prekrškov s ix>dročja dohodkov, zbira in analizira podatke o i)dmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezancih ter ostale zadeve iz občinske pristojnosti s področja dohodkov in financ.«
3.	člen
8. in 9. člen se črtata.
Dosedanja 10. in 11. člen postaneta 8. oziroma 9. člen.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Številka: 021—1/69 Datum: 11.2.1969
Predsednik občinske skupščine Brežice: Vinko Jurkas, l.r.
OBČINA ČRNOMELJ
64.
Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67, 54/67 in 62/68), 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67, 36/67, 43/67, 5/68, 40/68 in 3/69), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52/64) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega ssbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK o prispevkih in davkih občanov
I. SPLOSNE DOLOČBE 1. Člen
Prispevki in davki v občini Črnomelj se določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih tn davkih občanov in po določbah tega odloka ter predpisih, izdanih na njihovi podlagi
2.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini. In druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska skupščina, se določijo s tem s posebnim odlokom
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
3.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja in občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka ud delovnega razmerja plačujejo zavezanci po skupni stopnji 4,63 od s predpisi določenih osnov.
Višina stopnje občinsk^a prispevka »a izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo predpisana s posebnim odlokom.
4.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plača prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo mesečne pavšalne osnove:
1.	za gospodinjske pomočnice
zaposlene v zasebnih gospodinjstvih	250 din
2.	aa osebe, zaposlene pri
krajevnih skupnostih	5(X) din
3.	za lovce in ribiče, zaposlene v ribiških oz. lovskih pKKljet-jih, zavodih, zadrugah in organizacijah	400 din
4.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 300 din.
III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja:
1.	od negozdnih zemljt^^i po katastrskem dohodku po naslednjih stopnjah:
v III. a skupini p>o stopnji 16 '/• v III. b skupini po stopnji 14 ".o v IV. skupini po stopnji 5 %
2.	Od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodei. iz gozda, po .stopnji 18 "/o.
Območje občine se razdeli na posamezne skupine katastrskih občin, kot sledi:
1.	V III. a skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Golek, Gradac, Griblje, Krasinec, Loka. Petrova vas, Talčji vrh, Tanča gora in Zastava.
2.	V III. b skupino se uvrstijo katastrske občine; Belčji vrh, Brezje pri Vinjem vrhu, Butoraj, Crešnjevec, Hrast pri Vinici, Kot pri Semiču. Ma-verlen, Nova lipa, Semič, Sodji vrh. Stara Lipa, Strekljevec. Tribuče, Uča-kovci, Vinica in Vinji vrh.
3.	V IV. skupino se uvrstijo katastrske občine; Adle.i5iči, Bedenj, Bukova gora, Bojanci. Blatnik, Crmcšnji-ce, Damelj, Dolenja Podgora, Golobi-niek. Kleč. Marindol, Preloka, r-bi-šje, Planina, Radenci, Sinji vrh So-devci. Stari trg, Stale in Zuniči.
6.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajeno najmanj 0,10 ha
3.	na katerih se nasadijo novi sadovnjaki;
a)	nizkodebelni (jablane, hruške,
breskve, marelice),
če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha
b)	visokodebelni (jablane, hruške,
češplje, slive, češnje, višnje in orehi), če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha — za dobo 10 let.
Za vinograde s plemenito trto in sadovnjake, ki se več kot 30 ®/o obnovijo z novimi trtami oziroma sadnimi drevesi. se prizna začasna dawčna opro-sitev sorazmerno številu novih sadik '
— za 10 let.
— za 5 let.
— za 6 let.
nasproti skupnemu številu prejšnjih in novih sadik.
7.	člen
Poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, so oproščeni prispevka od kmetijtva tudi zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din, če jim je dohodek od kmetijstva edini vir dhodka za preživljanje.
1.	Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če Skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2.000 din.
Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo: v k. o. Bojanci: Bojanci; v k. o. MarindoJ: Marrndol, Miliči, E^unoviči;
v k. o. Maverlen: Bistrica; v k. o. Radenci: Dečina, Dolnji Radenci, Gornji Radenci in Srednji Radenci;
v k. o. Pribišje; Brezje pri Rožnem dolu, Gaber, Gornje Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Preloge, Pribišje, Vrčice, Rožni dol, sela pri Vrčicah tn Vrh;
v k. o. Damelij: Damelj;
v k. o. Sinji vrh: Breg, Dalnje njive, Draga, Gorica, Sinji vrh, Speharji;
v k. o. Učakovci: Kovačji grad, Vu-kovci.
2.	Oprostitve po 2. odstavku tega člena veljajo tudi za sledeča območja:
v k. o. Dobliče: Doblička gora. Grič, v k. o. Talčji vrh: Rodine, Naklo, v k. o. Dragatuš: Zapudje.
Zavezanci iz navedenih krajev, katerih katastrski dohodek presega 2.000 din, plačajo le 35 odstotkov prispevka iz OD od kmetijstva, odmerjenega po občin'skem odloku.
8.	čden
Zavezancem — borcem in aktivistom NOB s priznano posebno dvojno delovno dobo, katerim je kmetijstvo glavni vir dohodkov in ne prejemajo dohodkov od delovnega razmerja in pokojnin, se priznajo posebne olajšave. Odmerjeni prispevek se zmanjša:
L borcem in aktivistom iz leta 1941 in 1942 za 60%,
2.	borcem in aktivistom iz leta 1943	za 40%,
3.	borcem in aktivistom iz leta 1944 in 1945 za 20 %.
Ta olajšava se prizna tudi zavezancem, v katerih družinski skupnosti žive borci in aktivisti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, če se bavijo s kmetijstvom in če je to njihov glavni vir dohodkov. Ta olajšava pripada tudi vdovam padlih in umrlih borcev in aktivistov, če niso ponovno sklenile zakonske zveze.
Vso p>otrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene pogoje za priznanje olajšave, dostavi občinskemu organu, pristojnemu za odmero prispevkov tn davkov, občinske organizacije Zveze borcev.
Vse nastale spremembe pravic do olajšave po tem členu je dolžan upravi čenec javiti v roku 30 dni po nastali spremembi.
Zavezancem, ki unajo pogoje za priznane olajšave po tem členu tega odloka ali po 58. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 90/68), se priznajo olajšave, katere so ugodnejše za zavezanca.
9.	člen
Oprostitve plačevanja pri'spevka od Kmetijstva določene z zveznim in republiškim zakonom, se uporabljajo v enakem obsegu tudi pri plačevanju prispevka, ki pripada občini.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA
DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH
GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
10.	člen
Občinski pri.spevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po letnih osnovah, se plačuje po naslednjih stopnjah;
če znaša osnova	stopnja
do 20.000 din	8 %
od 20.000 do 25.000 din	10%
od 25.000 do 30.000 din	13 %
od 30.000 do 35.000 din	17%
od 35.000 do 40.000 din	21 %
od 40.000 do 45.000 din	25 %
od 45.000 do 50.000 din	30 %
od 50.000 do 55.000 din	33«/«-
od 55.000 do 60.000 din	36 %
nad 60.000 din	29 ®/o
Prispevek, odmerjen po stopnjah iz tega člena, se zniža za naslednje obrti:
kolarstvo, sodarstvo, popravljanje čevljev, šiviljstvo in fotografstvo.
Znižanje za navedene obrti znaša 50 odstotkov od odmerjenih prispevkov.
11.	člen
Tistim zavezancem, katerim je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti oziroma iz drugih razlogov, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ, in niso mogli doseči osebnega dohodka v povprečni določeni letni višini oziroma izkažejo s poslovnimi knjigami dohodek, manjši od povprečne osnove, se lahko določi manjša osnova za prispevek, kot znaša povprečni letni dohodek po tem odloku. V tem primeru se določi osnova po dejansko doseženem dohodku.
12.	člen
Največji oziroma povprečni letni osebni ohodek od delovnega razmerja, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih dejavnosti, znaša za posamezne obrti letno:
Znesek v din
Stroka:	povprečni najvišji
1.	Predelovnje nekovin:
a)	izdelovanje opeke
b)	ostale dejavnosti
2.	Predelovanje kovin:
a)	kovaštvo
b)	kleparstvo
c)	mehanika
14.000	16.000
12.400	14.000
14.000	16.000
14.300	18.000
17.000	20.000
č) izdelovanje drobnih kovinskih predmetov 14.300	18.000
d)	finomehanika 16.000	18.000
e)	ključavničarstvo 15.000	18.000
f)	avtokleparstvo 17.000	20.000
g)	urarstvo 17.000	20.000
h)	ostale dejavnosti 15.000	18.000
3.	Izdelovanje električnih apratov in pribora:
a)	elektromehanika 17.000	20.000
b)	elektroinstalater-
stvo 16.500	20.000
c)	ostale dejavnosti 14.000	16.000
4.	Predelovanje lesa:
a)	kolarstvo 11.200	13.000
b)	sodarstvo 11.200	13.000
c)	mizarstvo 14.600	19.000 č) tapetništvo 14.600	19.000
d)	ostale dejavnosti 11.000	13.000
5.	Izdelovanje tekstinih izdelkov:
a)	pletilstvo ll.OOO	15.000
b)	krojaštvo 11.500	15.000 C) šiviljstvo 11.500	15.000 č) izdelovanje kravat 11.000	12.000 d) ostale dejavnosti 11.000	12.000
6.	Predelovanje usnja:
a)	čevljarstvo 10.000	12.000
b)	ostale dejavnosti 11.000	13.000
7.	Izdelovanje gumijastih izdelkov:
a)	vulkanizerstvo 12.000	14.000
b)	ostale dejavnosti 12.000	14.000
8.	Izdelovanje živil:
a)	mesarstvo 16.000	18.000
b)	slaščičarstvo 9.000	10.000 C) pekarstvo 9.000	10.000 č) sodavičarstvo 9.000	10.000
d)	mletje žita za druge 9.000	10.000
e)	ostale dejavnosti 8.000	fl.OOO
9.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:
a)	zlatarstvo 17.000	19.000
b)	graverstvo 17.000	19.000 C) cvetličarstvo 14.000	16.000 č) vrtnarstvo 13.000	14.000 d) ostale dejavnosti 12.000	13.000
10.	Stavbna obrt:
a)	zidarstvo 14.800	18.000
b)	kamnoseštvo 13.000	14.000 C) tesarstvo 12.000	14.000 č) parketarstvo 14.000	16.000
d)	pečarstvo 13.000	14.000
e)	soboslikarstvo in pleskarstvo 14.000	16.000
f)	steklarstvo 13.000	15.000
g)	vodovodno instala-
terstvo 14.000	16.000
h)	ostale dejavnosti 13.000	14.000
11.	Obrtne osebne in druge storitve:
a)	dimnikarstvo 13.000	15.000
b)	fotografirMije 12.000	14.000
c)	moško frizerstvo 12.000	14.000 č) žensko frizerstvo 15.000	17.000
d)	optika 14.000	16.000
e)	žaganje drv 12.000	14.000
f)	ostale dejavnosti 11.000	13.000
12.	Gostinstvo 16.000	18.000
13.	Cestno prevozništvo:
a)	osebni avtomobitski
promet 16.000	20.000
b)	tovorni avtomobilski promet 18.000	21.000
Letna pavšalna osnova je lahko nižja od največjega letnega zneska	osebnega dohodka po tem odloku, če zavezanec posluje izven me.ita Črnomelj, zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali če ne opravlja storitev poln	delovni čas.
13.	člen
Ekonomska amortizacija strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kakor eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov zaiašajo za;
1.	paslovne prostore, zidane do 2 %
2.	poslovne prostore, lesene do 8 %
3.	stroje, orodje in Inventar do 20 %
Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje in inventar ter pK>slovne prostore.
14.	člen
Prispevka od obrtnih dejavnosti so oproščeni občani, ki opravljajo obrtne storitvene dejavnosti brez uporabe tuje delovne sile ali svojih družinskih članov, če 2!naša njihova starast nad 60 let pri ženskah, oziroma nad 65 let pri moških.
Občan, ki na osnovi predpisanega obrtnega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno storitveno obrtno dejavnost, je oproščen plačila prispevka od obrtnih dejavnosti za 6 mesecev od začetka opravljanja take dejavnosti.
15.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem zneisku vnaprej se doiđči zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti va škim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno m ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za nepasrednega naročnika kot postranskim poklicem v vseh storitvenih obrtnih strokah (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov), In osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo
Upravni organ občinsike skupščine, pristojen za dohodke, določi letni znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pa nlora upoštevati naslednja merila:
a)	delovni čas,
b)	pridobitno sposobnost,
c)	opremljenost,
č) kraj poslovnega sedeža obrti oz. dejavnosti z ozirom na potrošna središča.
Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti. ki znaša za posamezne stroke:
1.	nekovin'ska
2.	kovinska
3.	elektrotehnična
4.	kemična
5.	papirna
6	lesna
7	tekstilna
8.	usnjarska in gumarska
9.	živilska
10.	izdelovanje in popravilo raznovrstnih izdelkov
11.	stavbarstvo
12 obrtne osebne m druge storitve:
a) moSko in žensko frizerstvo
200	din
250	din
300	din
250	din
250	din
250	din
150	din
150	din
200	din
100	din
200	din
200 din
b)	vozno ličarstvo m ličar-stvo drugih kovinskih predmetov	200 din
c)	mlinai*.itvo	250 din č) krpanje, pranje in lika
nje perila m oblek	50 din
d)	ostale obrti te dejavnosti	100 din
13. vse ostale dejavnosti	200 din
Letni pavšami znesek po tem členu ne more biti višji, kakor bi znašal prispevek od osnov. dQločenih v 12" členu tega odloka, z uporabo stopenj iz 10 člena tega odloka.
16. člen
Občinski prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje od na'slednjih dohodkov f>o stopnjah:
1 od dohodkov od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, po stop. nji	10 %
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov po stopnji	15 %
3.	od provizij zastopnikov us.ta-nov za varstvo malih avtorskih pravic po stopnji	15 %
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not na Zvezo skladateljev Jugoslavije, DO stopnji	15 %
■i od provizij noslovnil- agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig ipd. ter od zbiranj? oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji 15 %
6.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki razkladajo, nakladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v stalnem znesku, po stopnji	15 %
7.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti po stopnji
8.	od prevoza mleka
9.	od tovorjenja lesa m drugega materiala z delovno živino po stopnji
10.	od dohodkov od potujočih zabavišč in prireditev po stopnji
11.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe,
delovne in druge organizacije, po stopnji
12.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe, delovne in druge organizacije, razen za krajevne skupnosti, če se za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi letne pavšalne osnove ali v pavšalnem letnem znesku po stopnji	16 %
20% 10 %
15 %
15 %
20 %
13. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od izdelovanja predmetov domače obrti. pr> stopnj'	o/j^
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVUANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
17. člen
Stopnja občinskega prispevka iz jsebnega dohodka od intelektualnih storitev ki se odmerja po letnih osnovah, zmaša:
če	znaša	osnova		stopnja
		do	20.000 din	2%
od	20.000	do	25.000 din	5%
od	25.000	do	30.000 din	11 %
od	30.000	do	35.000 din	17%
od	35.000	do	40.000 din	22%
od	40.000	do	45.000 din	26%
od	45.000	do	50.000 din	30 %
od	50.000	do	55.000 din	33 %
od	55.000	do	60.000 din	36%
nad 60.000 din				39%
18.	člen
Osnovo za prispevek od intelektualnih storitev predstavlja eaioletni povprečni osebni dohodek delavca uštrcane strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu, oziroma pn delovni organizaciji, kateri znaša v i>bčini Črnomelj:
—	za odvetnike, zdravnike, zobozdravnike, inženirje, geometre	32.000
—	za 0'itale	12.000
19.	člen
Občinski prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odst.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
20.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3 odstotke od določenih osnov.
21.	člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni Izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet za prosveto in kulturo občinske skupščine.
VII. DAVEK ZA DOHODKE OD STAVB
22.	člen
Davek na dohodke od stavb plačujejo lastniki stavb na območju naselij; Črnomelj Kanižarica, Kočevje, Loka, Sela pri Semiču, Semič, Svibnik, Vavp-ča vas. Vinica, Vojna vas in Draga tuš.
V ostalih krajih občine se ne plačuje davek na dohodek od stavb, razen od tistih stavb, ki se oddajo v na-
jerii ali K) se občasno uporabljajo za oddih
23 člen
Davčna osnova za davek od stavb je enoletna .s.tajiarina oziroma najemnina ali najemninska vrednost, zmanjšana za stroške uporabljanja in vzdrževanja ter za zaiesek enoletne amortizacije stavbe. Za višino najemninske vrednosti se uporabljajo odločbe sta-nt)van,!'3Jjega irgana občinske skupščine
Vii:ma stroškov za upravljanje, vzdrževanje in amortizacijo stavbe se določi na 60 odstotkov od stanarine oziroma najemnine ali najemninske vrednosti
24.	člen
Davek na dohodke od stavb znaša 40 odstotkov od ugotovljenih osnov.
VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH
PRAVIC
25.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje p>o naslednjih stopnjah;
Osnovar			Stopnja:
	do	2.000 din	16%
od 2.000	do	4.000 din	20 %
od 4.000	do	6.000 din	25 %
od i.OOO	do	8.000 din	30%
od 8.000	do	10.000 din	35%
nad 10.000 din			40%
26.	člen
Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka.
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE
27.	člen
Občani, ki imajo veliko mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo alj imajo posajeno samorodno trto, plačujejo davek v naslednjih letnih zneskih:
1.	za težke traktorje nad 35 KS
od vsake KS	20 din
2.	za buldožerje od vsake KS	30 din
3.	za kombajne od vsajke KS	50 din
4.	za bagerje od vsake KS	50 din
5.	za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto nad 1500 kg
na uro	300 din
6.	motorne žage (venecijanke) 200 din
X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
28. člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, , ki zaiaša več kot 100 dm, plačajo od takega dobitka davek. Davek od dobitka od igre na srečo, ki pripada občini, se odmerja v višini 10 odstotkov od dobitka.
Xi. DAViliK iN A DOHODEK, DOSE2EN Z UPORABO
DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
29.	člen
Kot dohodek, k' predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, do-sežeai z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 50 odst takim osebam izplačanega osebnega dohodka.
30.	člen
Davek na dohodek, dosežen Zt uporabo dopolnilnega dela drugih, se obračuna od osnove v višni 50 odstotkov izplačanih osebnih dohodkov po stopnji 20 odstotkov.
Zavezancem, ki redno zaposlujejo več kot enega delavca, se davek na tujo delovno silo zniža za 10 odstotkov za vsakega nadaljnjega delavca, vendar največ do 50 odstotkov odmerjenega davka po določbah tega člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Kot rok za vložitev napovedi ssa odmero prispevkov oziroma davkov se določi 31. januar za preteklo leto, če ni z zakonom drugače določeno.
32.	člen
Lastniki' premoženjskih predmetov iz 73. člena republiškega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkUi občanov (Uradni list SRS št. 40/68), ki stalno prebivajo na območju občine Črnomelj, pa imajo premoženjske predmete izven občine Črnomelj v Jugoslaviji ali v tujini, morajo priglasiti te premoženjske predmete davčni upravi občinske skupščine Črnomelj do 30. junija 1969.
Lastniki lahko priglasijo davčni upravi podatke o premoženjskih predmetih pismeno ali osebno. Katere podatke so dolžni dati lastniki, določi davčna uprava, med njimi pa so obvezni naslednji: priimek in ime lastnika ter bivališče, naziv premoženjskega predmeta, kraj In katastrska občina, kjer se ta nahaja, in površina.
33.	člen
TolmačKije za izvrševanje tega odloka daje po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance. Za izvajanje tega odloka pa skrbi davčna uprava pri občinski skupščini Črnomelj.
34.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 7/67 in 5/68).
35.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. jan. 1969.
številka: 422-55/65 Datum; 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč, 1. r.
65.
Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68 in 48/68) in 125, člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št; 15/64, 22/65 in 2/66) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21 fetiruarja 1969 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi tarife občinskega prometnega davka
1.	člen
V 2. členu, točki 3 tarife občinskega prometnega davka (Skupščinski Dolenjski list št. 24/68), se znesek 0,50 din nadomesti z 0,70 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem 11-
Stevilka: 421-59/65 Datum: 21 2.1969
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvo.jmoč, 1. r.
OBČINA KOČEVJE
66.
Na podlagi 9, in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67, 5/68 in 40/68) ter 130. črena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov občine Kočevje
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v občini Ko-čevje predpisujejo in določajo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka.
2.	člen
S tem odlokom se uvajajo prispevki in davki, ki pripadajo občini in temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje, določajo njihove stopnje v skladu s pooblastili, danimi v temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov.
3.	člen
Doloćbe temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in daArkih občanov se neposredno uporabljajo neglede na to, da so posamezne njime določbe povzete v tem odloku
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA
RAZMERJA
4.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovnega raasmerja in občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačujejo zavezanci po skupni stopnji 3,95 (^stotka od s predpisi določenih osnov.
Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo predpisana s posebnim odlokom.
5.	člen
Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne mesečne o'snove:
1.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih	300 din
2.	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih	500 din
3.	za lovce in ribiče:
a)	zaposlene pri podjetjih,
zavodih in zadrugah 500 din
b)	zaposlene pri drugih organizacijah	400 din
4.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev	300 din
III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se katastrske občine razporedijo v dve skupini. V posamezno skupino se uvrščajo naslednje katastrske občine;
III.	skupina: Cmi potok, Koblarji, Kočevje, Livold,, Mahovnik, Stara cerkev in Zeljne.
IV.	skupina; Vanja loka, Borovec, Bosljiva loka, Brezje, Briga, Bukova gora, Ceplje, Dol, Draga, Fara, Gotenica, Golobinjak, Hrib — Kočevski, Knežja lipa, Koče, Kočevska Reka, Ko-privnik, Kumrova vas, Kuželj, Mačko-vec, Mala gora, Mozelj, Neniška loka, Novi laaii, Osilnica, Pirče, Podtabor, Polom, Potiskavec, Predgrad, PoidJrtenice (del), Rajndol, Rajhenav, Smuka, Spod. Log, Stari breg. Stari Log, Suhor, Skril, štalcerji. Trava, Vrh in 2urge.
7.	člen
Prispevek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin, zmanjšan za katastrski dohodek gozdov, po naslednjih progresivnih stopnjah;
Skupina katastrskih občin Katastrski dohodek
nad: do:	III.	IV.:
800 din	10%	3 %
2.000 din	11 %	4%
2.000 din 4.000 din	12%	5%
4.000 din 7.000 din	14%	6%
7.000 din 10.000 din	16%	7%
10.000 din 14.000 din	18%	8%
14.000 din	20%	10%
Prispevek od kmetijstva, ki		pripada
Skupina katastrskih občin Katastrski dohodek
občini, se odmerja po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin, v katerih zemljišče leži, in sicer po stopnji, ki ustreza skupnemu katastrskemu dohodku vseh zavezančevih zemljišč.
8. člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja.
Osnovo za odmero določi občinski upravni organ, pristojen za odmero prispevka, glede na količino lesa, določenega za posek, in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno v preteklem gospodarskem letu na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdovi, in to po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
9.	člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osetoi dohodek iz gozda, se plačuje v obeh skupinah katastrskih občin po proporcionalni stopnji 30 odstotkov od osnove.
10.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 dinarjev.
11.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz goratih predelov, če skupni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih p>ovršin' ne presega 2.000 dinarjev. Za gorate predele se štejejo vse katastrske občine, naštete v IV. skupini iz 6. člena tega odloka.
Zavezancem v krajih iz prvega odstavka tega člena, ki vložijo sredstva v preusmeritev gospodarstva (graditev in adaptacija gospodarskih poslopij, naba-va opreme itd.) in v preusmeritev stanovanjskih prostorov v turistične na mene, se neglede na višino osebnih do lodkov prizna posebna olajšava v odstotku od odmerjenega prispevka pod naslednjimi pogoji;
50 ®/o, če vložijo 5.000—10.000 din 60 »/o, če vložijo 10.000—15.000 din 70 %, če vložijo 15.000—^20.000 din 80 ®/o, če vložijo nad 20.000 din sredstev
12.	člen
Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj 4 leta, se odmerjeni prispevek od kmetij*stva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
Oprostitev iz prejšnjega odstavka se
ne more priznati, če delovna oi^aniza-cija taiko zemljišče z zaJcupno pogodbo prepusti v Isakoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri kooperacij ski pogodbi delež kmetijske organizacije v dose-ganju skupn^a dohodka od tega zemljišč presega 50 odstotkov.
13.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki od zemljišč;
1.	za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z izrednimi investicijami zavezanca prispevka postala uporabna;
2.	zemljišča s površino nad 10 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki!
a)	za 8 let zemljišča, na katerih s« zasadijo češplje, jaiblane, hruške in drugo plemenito sadje;
b)	za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo orehi.
Oprostitve po 1. odstavku t^a člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca prispevka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod kater^a nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč.
Začasna oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
14.	člen
Pri odmeri prispevka od kmetijstva se zavezancem, ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali za delo nezmožna družinska člana in katerih osebni dohodek ne presega 1.200 din letno na družinsk^a člana, zniža za tretjega in vsakega nadaljnjega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinskega člana odmerjeni prispevek od kmetijstva za 10 odstotkov, vendar skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot 50 odstotkov.
Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 4.000 din letno, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 50 odstotkov.
V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštevajo dohodki zavezarv ca in vseh članov gospodinjstva, od ka^ terih se odmerjajo prispevki oz. davki po letnih osnovah, ter dohodki iz delovnega razmerja" m od pokojnin. Olajšave po 1. in 2. odstavku te^a člena so priznajo praviloma ob letni odmeri prispevka, lahko pa tudi pozneje, ko so ugotovijo okoliščine oziroma ko to zavezanec posebej uveljavlja. Priznanj# olajšave zavezanec lahko uveljavlja le do konca koledarskega lefa v Katerem se prispevek odmie/ ui
Zavezancem se odmerjeni prispevaš od kmetijstva ustrezno '/miža, če so imeli v letu, za katero se prispevek odmerja, več kot 200 din izdatkov za zdravljenje družinskih članov ali če so imeli ijsdartke za pogreb družinskega člana. Prispevek se zniža za znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za so
cialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 24. leta starosti.
Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske, stare nad 60 let, in moški nad 65 let ter druge odrasle osebe, glede katerih je nezmožnost za delo ugotovljena z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom javne zdravstvene 'službe.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNOEXJA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
17. člen
Prispevek iz osebnega dohodka obrtnih dejavnosti se odmerja po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku, v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek i>o odbitku) in dejanskem osebnem dohodku.
3.	starost in zdravstveno stanje zavezanca,
4.	opremljenost.
Ce zaveizanec prispevka iz drugega odstavka tega člena ne opravlja dejavnosti v skladu z določili zakona o obrtnih delartmicah, ne plača prispevka v pavšalnem letnem znesku, temveč po preteiku leta po dejanskim osebnem dohodku.
Določi se najnižji pavšalni letni znesek prispevka od obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, ki znaša za posamezne dejavnosti:
15. člen
Poleg olajšav iz prejšnjega člena se kmetom — borcem in aktivistom NOB, ki imajo od pristojnih organov priznano dvakratno delovno dobo v času druge sveto-vne vojne, ki jim je glavni dohodek kmetijstvo, obračunani prispevek od kmetijstva zmanjša takole:
1.	udeležencem	od	leta	1941	do	
	konca vojne					80%
2.	udeležencem	od	leta	1942	do	
	konca vojne					70 » 0
3.	udeležencem	od	leta	1943	do	
	konca vojne					60%
4.	udeležencem	od	leta	1944	do	
	konca vojne					50 O/b
6.	udeležencem	od	leta	1945	do	
	konca vojne					40%
	Ta olajšava	pripada		tudi	vdovam	
padlih in umrlih borcev in aktivistov, če se niso ponovno poročile.
padlih in umrlih borcev in aktivistov, če se niso ponovno poročile.
Olajšave po tem členu se priznajo na podlagi predloženega dokaza o priznanju posebne delovne dobe v dvojnem trajanju.
16. člen
Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo prizna posebna olajšava. Olajšava se prizaia tako, da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos, če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka poprejšnjem odstavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom prispevnega zavezanca od negozdnih površin za več kot 25 odstotkov v enem koledarskem letu, se zmanjša katastrski dohodek od negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše
Prošnjo za priznanje olajšave mora zavezanec vložiti v 15 dneh po nastanku šdcode. O prošnji odloča za dohodke pristojni občinski upravni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni posebna cenilna komisija, ki jo imenuje za kmetijstvo pristojiu občinski iir prarvni organ.
18. člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispjevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno c^ravljajo storitvene obrtne dejavnosti in katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 din ter ne zaposluje tuje delovne sile.
19.	člen
Le^^na pavšalna osnova, za ssavezan-ce iz naslednjih skupin obrtnih dejavnosti: kovaštva, kleparstva, mizarstva, kolarstva, krojaštva, šiviljstva, čevljarstva, sedlarstva, pleskarstva, obrtnih osebnih in drugih storitev se določi tako, da se največji letni znesek osebnega dohodka, določen s tem odlokom, zniža:
—	zaradi starosti in slabšega zdravstvenega stanija zavezanca za 20—40 odstotkov;
—	zaradi manjše delovne sposobnosti in opremljenosti za 20—30 odstotkov.
20.	člen
Prisi>evek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno.
Prrspevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposretoega naročnika kot s postranskim poklicem v naslednjih dejavnostih:
ključavničarstvo, kovaštvo, kolarstvo, kleparstvo, avtokleparstvo, urarstvo, zidarstvo, tesarstvo, soboslikar-stvo, pečarstvo, mizarstvo, tapetništvo, žaganje drv, elektromehanika za gosiKJd. aparate, šiviljstvo, krojaštvo, popravljanje nogavic, čevljarstvo in mlinarstvo.
Upravni organ občinske skupščine, pristojen za dohodke, določi letni znesek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoštevati naslednja merila;
1. delovni čas,
i. pridobitno sposobnost.
1.	ključavničarstvo	300 din
2.	kleparstvo	300 din
3.	avtokleparstvo	400 din
4.	urarstvo	100 din
5.	zidarstvo	350 din
6.	tesarstvo	350 din
7.	soboslikarstvo	300 din
8.	pečarstvo	250 din
9.	mizarstvo	300 din
10.	tapetništvo	300 din
11.	žaganje drv	300 din
12.	elektromehanika za gosp.	
	aparate	500 din
13.	šiviljstvo	200 din
14.	krojaštvo	200 din
15.	popravljanje nogavic	150 din
16.	čevljarstvo	200 din
17.	mlinarstvo	100 din
Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji, kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih v 25. členu tega odloka, z uporabo stopenj iz 26. člena t^;a o^oka.
21. člen
' Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku), ki pripada občini, se plačuje od naslednjih dohodkov in po naslednjih stopnjah:
1. po stopnji 15 odstotkov:
—	od dohodkov, ki jih imajo občani od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri I/DTU, ki jih organizira Jugoslovanska loterija;
—	od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmeriju;
—	od provizij zastopnikov ustanove za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju;
—	od provizij, ki jih dobijo ulični prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo samo s prodajo čaMtpisov in niso z navedenim podjetjem, zavodom ali agencijo v delovnem razmerju;
—	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene ali druge orga-
m
H O
M
sz: <
H
l/l
nizacije, državne organe in zavode, če niso z nijimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispeivika v pavšalnem letnem znesku;
—	od ddiodkov potujočih gledališč in prireditev.
2.	po stopnji 25 odstotkov:
—	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za delovne in druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju;
—	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za delovne in druge organizacije ali za hiše v družbenem upravljanju, če se za opravljanje taJdh storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno raamerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po dejanskem dohodku, po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku;
—	od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem, in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov ea objavo v knijigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij;
—	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti od to-vomjenja in izvlačenja lesa ali drugega materiala z delovno živino, razen od prevoza mleka;
—	med dohodke od prevozništva kot postraaiske kmetijske dejavnosti se ne štejejo dohodki, ki jih imajo lastniki ?ozdov s spravilom lesa iz lastnega gozda.
3.	po stopnji 30 odstotJcov:
—	od dohodkov od opravljanja dela državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam o delu po predpisih o delovnem razmerju.
4.	po stopnji 10 odstotkov:
—	od dohodkov od prevoza mleka in pluženja snega kot postranske kmetijske dejavnosti.
22.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtne dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
23.	člen
Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din prispevne osnove oziroma če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo.
Zavezanci prispevka Iz prv^a odstavka morajo voditi knjigo dohodkov in Izdatkov, knjigo o opravljenem prometu, knjigo upnikov in dolžnikov In seznam osnovnih sredstev. Zavezancem, ki opravljajo dejavnost, za katere ni predpisan prometni davek, ni treba voditi knjige o opravljenem prometu. Sa-
mostojni gostinci vodijo namesto Jcnji-ge o opravljenem prometu knjigo evidence o nabavi in prodaji jjdkoholnih pijač. Ce zavezanec prispevka od obrtne dejavnosti ne vodi seznama osnovnih sredstev, ne more uveljavljati amortizacije kot odbitne p^tavke pri ugotavljanju osnove^ Ce ^vezanec ne vodi knjige upnikov in dolžnikov, plača prispevek od fakturirane realizacije.
Neglede na določbe prejšnjih dveh odstavkov morajo vsi samostojni gostinci voditi knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač, vsi prevo-zaiiki s tovornimi avtomobili pa knjigo o opravljenem prometu.
24. člen
Najvišje stopnje ekonomske amortizacije, ki se priznajo pri obračunu amortizacije kot strošek, ki se odšteje od celotnega dohodka po 6. tč. 76. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, znašajo:
največ:
— za stavbe oziroma poslovne prostore, ki niso zavezani davku na dohodek od Stavb	2 %
15 «/o
20%
10 %
15%
15%
20%
22.000 18.000
—	osebni avtomobili
—	tovorni avtomobili
—	delovni stroji
—	stroji v gradbeništvu
—	večja orodja
—	oprema in inventar
Zneski za amortizacijo poslovnih prostorov, strojev, orodja in prevoznih sredstev in inventarja, ki se odbijejo od celotnega dohodka, ne smejo presegati zneskov, ki ustrezajo stopnjam iz prejšnjega odstavka. Pri ugotavljanju amortizacijskih zneskov je treba upoštevati vrednost in trajnostno dobo poslovnih prostorov, strojev, prevoznih sredstev, orodja in .inventarja ter čas obratovanja.
25. dlen
Največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež in enoletni povprečni osebni dohodek delavec ustrezne strokovne izobrazbe, znaša po posameznih obrtnih dejavnostih:
O X
o
!•! «3 "S
;§
:|i zi
2.	Predelovanje kovin:
—	precizna mehanika za pisalne, računske in podobne stroje
—	ključavničarstvo, '
kleparstvo, kovi-nostrugarstvo,
strojno ključavničarstvo, avto-kleparstvo, orod-jarstvo, avtome-
hanika	25.000 20.000
—	vse ostale obrti
iz te stroke	20.000 18.000
3.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora:
—	elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje	25.000 20.000
—	elektroinštalater-
stvo	26.000 21.000
—	elektromehanika (previjanje motorjev, električnih strojev, popravljanje in vzdrževanje elektro-mehanskih strojev
in naprav)	20.000 18.000
—	vse ostale obrti iz te stroke '
4.	Izdelovanje kemičnih izdelkov:
—	vse obrti iz te stroke
5.	Predelovanje lesa:
—	kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij
—	mizarstvo
—	avtoprevozništvo
—	vse ostale obrti iz te stroke
6.	Predelovanje papirja:
—	vse obrti iz te stroke
7.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov:
—	vse obrti iz te stroke
8.	Predelovanje usnja:
—	vse obrti iz te stroke
9.	Izdelovanje gumija-
25.000 20.000
20.000 18.000
20.000	18.000
20.000	18.000
20.000	18.000
20.000	18.000
20.000 18.000
17.000 15.000
17.000 15.000
y ,	stih izdelkov:		
•s'-s	— vse obrti iz te		
	stroke	17.000	15.000
■s§ )W			
	10. Izdelovanje živil:		
u A ^	— vse obrti iz te		
	•stroke	20.000	17.000
			
9.	Izdelovanje gumija-
11.	Tiskarne in knjigo-goveznice:
20.000 17.000
1. Predelovanje vin:
— vse obrti stroke
neko-
iz te
20.000 17.000
11.	Tiskarne in knjigo-goveznice:
12.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:
20.000 17.000
— vse obrti iz te stroke
13. Stavbna obrt:
20.000 17.000
kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz umetnega in naravnega kamna 22.000 18.000
inštalaterstvo za vodovod, plinske naprave in kana-liz^i^o, centralno kurjavo in klimatizacijo
20.000 17.000
krovstvo, zidarstvo in fasadar-stvo, parketar-stvo, tesarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, rezanje stekla
20.000 18.000
vse druge obrti iz
te stroke	18.000 16.000
in
14.	Obrtne, osebne
druge storitve:
—	vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov, črko-slikarstvo
—	moško frizerstvo
—	moško in žensko frizerstvo
—	fotografske storitve
—	vse ostale obrti iz te stroke
15.	Gostinstvo:
22.000	18.000
19.000	17.000
20.000	18.000
18.000	16.000
20.000	17.000
22.000	18.000
Neglede na določila iz prvega odstavka tega člena je lahko osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti zavezancem, katerim se prispevna osnova določa po dejanskem dohodku, manjša kot enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije, če zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini povprečnega osebnega dohodka, iz prvega odstavka tega člena, oziroma če s poslovnimi knjigami, za katere je ugotovljeno, da so v redu vodene, izkažejo, da je dohodek manjši od povpre&iega letn^ zneska osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena in da ne zaposlujejo tuje delovne sile.
26. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po letnih osnovah in ki prli)a-da občini, se odmerja po naslednjih stopnjah;
Osnova od:	do:	Stopnja:
	20.000 din	8%
20.000 din	25.000 din	10%
25.000 din	30.000 din	13%
30.000 din	35.000 din	17%
35.000 din	40.000 din	21 %
40.000 din	45.000 din	25 »/o
45.000 din	50.000 din	29%
50.000 din	55.000 din	33%
55.000 din	60.000 din	36%
nad 60.000 din		30%
20.000 17.000
20.000 17.000
27. člen
Pri odmeri prispevka od obrtne dejavnosti se priznajo naslednje olajšave:
1.	za vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancem odmerjeni prispevek zniža za 10 odstotkov, vendar skupno znižanje prispevka za enega učenca v gospodarstvu ne more znašati več kot 500 dinarjev, za vse učence v gospodarstvu pa ne več kot 2.500 dinarjev;
2.	zavezancem prispevka od odpravljanja storirtvene obrtne dejavnosti, ki so na novo začeli opravljati obrtno dejavnost, se prizna olajšal za prvo leto poslovanja v višini 70 odstotkov od odmerjenega prispevka, ki pripada občini;
3.	zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, moškim, starim nad 65 let, in ženskam, starim nad 60 let, se prizna 20-odstotna olajšava od odmerjenega prispevka, ki pripada občini;
4.	zavezancem (moški, stari nad 65 let, ženske nad 60 let), ki sami brez pomoči drugih opravljajo obrtno aU drugo storitveno dejavnost, se prispevk ne odmeri.
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Or SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
28. člen
Stopnja občinskega prispevka od osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se plačvijejo po letnih osnovah, znašajo:
Osnova		
od:	do:	Stopnja.'
	20.000 din	2%
20.000 din	25.000 din	5%
25.000 din	30.000 din	11 %
30.000 din	35.000 ddn	17%
35.000 din	40.000 din	22%
40.000 din	45.000 din	26%
45.000 din	50.000 din	30%
50.000 din	55.000 din	33%
55.000 ddn	60.000 din	36%
nad 60/)00 din		39%
29. člen
Od dohodkov občanov za občasno opravljanje intelektualnih storitev državnim organom, delovnim in drugim organizacijam, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, se plačuje prispevek po odbitku po stopnji 25 odstotkov.
30.	člen
Zavezanci prispevka od intelektualki se odštejejo od celotnega dohodka, se smiselno uporabljajo določila 76. in 77. člena republiškega zakona o prišlekih in davkih občanov in 24. člena tega odloka.
31.	člen
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din prispevne osnove oziroma če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
32.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3 odstot-kov od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za stroške, ki so bili zanj potreti, in sicer 30 odstotkov od prispevne osnove, če se ne dokažejo višji stroški.
33.	člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenujeta svet za prosveto in kulturo ter svet za obrt.
VII. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
34. člen
Osnova za davek od stsn-ivnniskih stavb in poslovnih prostoro\ fe enoletna stanarina oziroma najemnina, prejeta v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšana za stroške vzdrževar ruja in upi^vljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora.
Davek na dohodek od stavb In poslovnih prostorov se plačuje v mestu Kočevje od ugotovljenih osnov po stopnji 40 odstotkov. Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb z amortizacijo znašajo 60 odstotkov enoletne stanarine oziroma najemnine.
36. člen
Dohodek od stavb izven mesta Kočevje, razen od počitniških hišic, je oproščen tega davka, če se stavbe ne dajejo v najem.
36.	člen
Osnova za davek na dohodek od stavb na območju občine Kočevje za staaovanijsike prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitaiške hišice in podobno), je enoletni znesek stanarine, zmanjšan za stroške iz 34. člena t^a odloka.
Ce so staoiovantjski prostori, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih, oddani v najem, plačuje lastnik stanovanjskih profetorov poleg davka od stanovanjskih prostorov tudi davek od dohodkov, ki jih ima od oddaje takih prostorov v najem.
Osnova za davek iz prejšnjega odstavka tega člena je skupen znesek dohodkov, doseženih z oddajo prostorov v najem, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba toka, vode, kurjave in i>od.).
Vm. DAVEK NA DOHODEK
OD PREMOŽENJA EN PREMD2E5NJSKIH PPAVIO
37.	fflen
Davek na dohodek od premožer^ja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem be. sedilv: davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova
od:	do:	Stopnja:
2.000 din	20 %
2.000 din 4.000 din	25 »/o
4.000 din 6.000 din	30 %
6.000 din 8.000 din	35 %
nad 8000 din	' 40>/o
Dohodek od oddajanja opremljenih sob turistom je <^roščen tega davka, z izjemo dohodka od oddajanja počitniških hišic v najem.
IX. DAVEK NA KMEJTUSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE
38. člen
Občani, ki imajo velike metaainične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo od teh predmetov davek, ki je določen takole:
— od težkih traktorjev (nad 35 KS), buldozarjev, kombajnov in bagrov — v višini 150 din letno.
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO
DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
39. člen
Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolniln^a dela drugih (v nadaljnjem besdilu; davek za tujo delovno silo).
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, in se določi v odstotku od tuji delo^ sili izplačar nega osebnega dohodka po posameznih vrstah pridobitne dejavnosti, in sicer:
1.	po stopnji 40 odstotkov:
—	pridelovanje kovin in stavbna obrt;
2.	po stopnji 30 odstotkov:
—	predelovanje lesa, predelovanje usnija, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov;
3.	po stopnji 20 odstotkov:
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil ter obrtne osebne in druge storitve;
4.	vse druge pridobitne dejavnosti, ki niso navedene pod tč. 1., 2. in 3., po ^pnji 25 odstotkov.
40.	člen
Zavezanci daivka na tujo delovno silo, katerim se odmerja prispevek od opravljanja pridobitne dejavnosti po dejanskem dohodku, plačajo davek na tujo delovno silo od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku 39. člena tega odloka, po Stopnji 25 odstotkov.
41.	člen
Zavezanci davka na tujo delovno sHo, ki plačujejo prispevek po pavšalni let-ni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, plačajo davek na tujo delovno silo v pavšalnih letnih zneskih od vsakega zaposlenega delavca po vrstah pridcrt)it-nlh dejavnosti, in sicer:
1.	stavbna obrt, predelovanje
lesa in gostilne	600 din
2.	predelovanje kovin, prede- • lovanje usnja ter izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov	500 din
3.	izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil ter obrtne, osebne in druge storitve	4(X) din
4.	druge, preje nenavedene pridobitne dejavnosti	600 din
42. člen
Kot tuja delovna sila se štejejo tudi družinski člani, s katerimi je sklenjeno redito delovno razmerje in 90 prijavljeni v socialno zavarovBoje.
XI. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 43. člen
Za uvedbo krajevn^;a samoprispevka se smiselno uporabljajo določila 138. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih 6bčatx>v.
Xn. KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Tolmačenje za izvajanje tega odloka izdaja po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance, za Izvajju nje t^a odloka pa ^bi upravni organ, ki je pristojen za dcđxxlke.
45.	člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od 1.1.1969.
Z uveljavitvijo tega odloka pren^ie veljati odlok o prispevkih in davkih občine Kočevje, objavljen v Skupščinskem Dolenjcem listu št. 7/68.
Številka: 420-2/69-4/1 Datum: 4.2.1969
Predsednik občinske skupščine Kočevje: Miro	1. r.
67.
Na podlagi 5., 15. in 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68 In 48/68) ter 130. člena statuta občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št. 27/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 16/67, 3/68 in 28/68) je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o občinskem davku od prometa blagB na drobno in od plačil za storitve
1. člen
V občini Kočevje se uvaja občlnsU davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve.
2. člen
Občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje od proizvodov, ki co namenjeni za končno potrošnjo, oc. od plačil za storitve, če je v tarifi občinskega davka od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve predpisano, da se od njih plačuje.
Tarifa občinskega davka od prometa blaga na drobno in od plačil » storitv« je sestavni del odloks.
3. člen
Glede predmetov obdavčevanja, davčnega zavezanca, davčne osnove, nastanka davčne obveznosti, obračiinava-nja, pravnih sredstev in plačila občinskega davka od prometa blaga na drobno In od plačil za storitve se smiselno uporabljajo ^ določbe temeljnega zakona o prometnem davku in zakona o tarifi zveznega prometnega davka.
4.	člen
Davčnim zavezancem, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih letnih osnovah ali v ijavšalnih letnih zneskih, se tudi občinski davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve lahko odmerja po pavšalnih letnih osnovah ali v pavšalnih letalih zneskih. Pavšalne letne osnove in pavšalne letne zneske davka ugotavlja upravni organ skupščine občine, pristojen za davčne zadeve, skupno z osnovami za prispevek iz osebnega dohodka.
5.	člen
Za izvrševanje tega odloka skrbi upravni organ skupščine občine, pristojen za davčne zadeve, ki se tudi pooblašča, da daje potrebna navodila in tolmačenje o pravilni uporabi določil tega odloka:
6.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati < ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku s spremembami (skupščinski Dolenjski list št. 12/67 in 21/68).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
številka: 421—1/69—4/1 Datum: 4.2.1969
Predsednik občinske skupščine Kočevje: Miro Hegler, 1. r.
TARIFA OBČINSKEGA DAVKA OD
PROMETA BLAGA NA DROBNO IN OD PLAČIL ZA STORITVE
A. Občinski davek od prometa blaga na drobno.
Tar. št. 1.
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa 2 alkoholnimi pijačami in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev.
A. Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifi, ali Je zanje predpisana davčna oprostitev, 4 ®/o
Opomba: Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa, opravljenega s prodajo strojev, naprav in priprav (razen ročnega orodja), ki jih kmetovalci zasebnega in družbenega sektorja nabavljajo za izključno uporabo v kmetijske namene.
B.	Od prometa na drobno z osebnimi avtomobili 4 %
C.	Od prometa na drobno z motornimi kolesi, skuterji in mopedi 2 "/o
D.	Od vseh motornih vozil, skuter-jev in mopedov, ki jih uvažajo občani in civilnopravne osebe, 4 ®/o
Tar. št. 2
Od prodaje že rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov in od preprodaje novih osebnih in tovornih avtomobilov, ki jih prodajajo občani, če je prenos izvršen pred potekom dveh let od pridobitve lastništva avtomobila, 4 %
Opomba: Prometni davek se plača od zneska kupnine,' če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce pa ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost finančni organ.
Tar. št. 3
Od prometa z alkoholnimi pijačami, doseženega s prodajo na drobno, se plačuje občinski davek od litra proizvoda in znaša:
a)	od piva	0,70 din
b)	od vunetnega žganja:
—	z močjo do 25 "/o vol. alk. 5,50 din
—	z močjo nad 25 % vol. alk. 4,00 din
c)	od specialnih vin (desertnih,
likerskih in aromatiziranih in desertnih pijač), če znaša nabavna cena za 1 liter
—	do 7,00 din	2,50 din
—	nad 7,00 do 10,00 din 3,50 din
—	nad 10,00 din	5,00 din
č) od likerjev In močnih alkoholnih pijač če znaša nabavna cena za 1 liter:
—	do 12,00 din	4,00 din
—	nad 12,00 do 17,00 din	5,00 din
—	nad 17,00 din	8,00 din
d)	od naravnega in penečega
s6 vina	0,80 din
e)	od naravnega žganja	4,00 din
Opomba: Samostojni zasebni gostinci, obračunavajo in plačujejo občinski davek od prometa na maloprodajo alkoholnih pijač po nabavljenih količinah.
B. Občinski davek od plačil za storitve
Tar. št. 4
Od plačil za opravljene obrtne in komunalne storitve, občanom in civilnopravnim osebam neglede na to, ali jih opravi zasebni ali družbeni sektor, se plača občinski davek od naslednjih storitev:
a) predelovanje nekovin — cementn'jiarstvo
b)	predelovanje kovin
— avtofnehanika (popravljanje in vzdrževanje motornih vozil)
—	avtokleparstvo (izdelovanje in popravljanje pločevinastih karoserij)
—	kovaštvo
—	kotlarstvo (bakrokleparstvo)
—	ključavničarstvo
—	strojno ključavničarstvo
—	precizna mehanika za pisarniške stroje (pisalne, računske in podobno
—	kleparstvo
—	urarstvo
c)	izdelovanje električnih aparatov in pribora
—	elektroinstalaterstvo,
—	avtoelektričarstvo,
—	elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev in drugo)
—	elektromehanilca za radijske sprejemnike in TV
—	elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate
č) stavbna obrt
—	instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo
—	instalaterstvo za centralno kurjavo in klimatizacijske naprave
—	zidarstvo in fasadarstvo,
—	kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz naravnega in umetnega katima
—	tesarstvo '
—	krovstvo
—	parketarstvo
—	izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi
—	sobno slikarstvo in pleskarstvo
—	pečarstvo (keramično), za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami
—	postavljanje peči in oblaganje s ploščicami
d)	obrtne osebne in druge storitve
—	kemično čiščenje, barvanje in impregniranje preje, tkanin in oblek
—	fotografiranje
e)	predelovanje lesa
—	tapetništvo in dekoraterstvo
—	mizarstvo
po stopnji 10 odstotkov
f)	razrez lesa 30 odstotkov Opomba:
a)	Kmetovalci, ki imajo iz kmetijstva in gozdarstva edini ali glavni vir dohodkov, so oproščeni plačila davka na razrez lesa do enega m' rezanega lesa na leto na podlagi potrdila, ki ga izda davčna uprava občinske skupščine.
b)	Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da oprosti plačila tega davka (na razrez lesa) posameznega zavezanca, katerega zgradbe so bile poškodovane zaradi elementarnih nezgod.
Tar. št. 5.
Od plačil (provizij) za trgovinske storitve, ki Jih opravljajo posredniška
podjetja in posredniške pisarne (biroji), trgovske agencije ter komisijska podjetja in komisijske trgovine občanom in civilnoipravnim osebam 10 odst.
Tar. št. 6.
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ter civilne pravne osebe, občanom in civilnopravnim osebam:
a)	za prevoz oseb z osebnimi avtomobili	10 odst.
b)	za prevoz blaga z motornimi vozili 15 odst.
Tar. št. 7.
Od plačil za zakup ali podzakup danih premičnih ali nepremičnih stvari občanom in civilno pravnim osebam, razen za najem ali podnajem stavb 10 odst.
ščina Krško na seji občinsKega ztiura in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20, februarja 1969 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov v občini Krško
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v občani Krško določajo in predpisujejo po določbah temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, določbah temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo, določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka.
2.	člen
Tar. št. 8.
Od vrednosti prodanih srečk od iger na srečo in na vloge v javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija 10 odst.
Opomba;
a)	Davčni zavezanec je prireditelj Igre na srečo oziroma javne stave.
b)	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebEinjem sporočiti upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za finance, datimi in kraj žrebanja.
Tar. št. 9.
Od vrednosti prodanih vstopnic za športne, telesno kulturne, lunetniško — zabavne in druge prireditve 10 odst.
Opomba:
a)	Občinski davek od plačila za prodane vstopnice se ne plača od kulturno umetniških prireditev, če niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače.
b)	Lastniki prostorov, v katerih so prireditve, so soodgovorni za plačilo občinskega davka po tej tarifni številki.
Tar. št. 10.
Od plačil za objavljanje reklam 10 %
OBČINA KRŠKO
68.
Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7-59/67, 36-290/67, 5-12-/68, 27-207/68, 40-290/M), 9. člena temeljnega z^ona o davku na dohodek od iger na srečo (Uradni list SFRJ, številka 52-729/64) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64) in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/68 je občinska skup-
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republišk^n zakonu o prispevkih in davkih pristojna občinska skupščina, se določajo s tem odlokom.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
3.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od delovn^a razmerja za proračun in izobraževanje se plačuje po stopnji 4,53 odstotka.
4.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov (43. člen zakona o prispevkih in davkih občanov), se določajo mesečne pavšalne osnove:
1.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospo-di^stvih	150 din
2.	za otsebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih	500 din
3.	za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma v lovskih podjetjih, zavodih,
zadrugi in oi^anizacijah 400 din
4.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev	300 din
Pavšalne osnove po prvem odstavku tega člena se smejo uporabljati samo za obračunavanje prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja v smislu tega odloka.
III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	Člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od ka-
tastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah, skupinah katastrskih občin in sicer;
v drugi skupini katastrskih občin 201'o v tretji skupini katastrskih občin 13 ®/b v četrti skupini katastrskih občin 6 %
Prispevek iz osebnega dohodka od gozdov se plača v višini 18 % od cene lesa na panju.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za dohodke, laiiko oprosti plačila prispevka iz osebnega dohodka od gozdov tiste zavezance, ki podarijo les za javne namene ali pa ga uporabijo za lastne potrebe v primerih elementarne nesreče.
6. čl«i
Za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na tri skupine katastrskih občin. Osnovo 2a izračun tvori katastr-ski dohodek zemljišč brez katastrskega dohodka od gozdov.
Območje občine se razdeli v naslednje katastrske skupine;
II.	skupina katastrskih občin: Le-skovec. Stara vas. Mali Kamen, Dov-ško, Stari grad, Dolenja vas, Pesje, Dr-novo, Senuše I., Velild Podlog, Smed-nik, Kostanjevica, Veliko Mraševo, Sv. Križ I., Cerklje I., Krška vas I., Ostrog I.,
III.	skupina katastrskih občin: Gorenji Leskovec, Kališevec, Brezje, Sedem, Dolenji Leskovec, Presladol, Rožno, Koprivnica, Veliki Kamen, Veliki dol, Lokve, Armeško, Rastez, Gorica, Anže, Kostanjek, Anovec, Pleterje, Veliki Tm, Krško, Ravno, Senuše II., Raka, Površje in Sv. Križ II.
rv, skupina kataistrskih občin; Stranje, Dobrova, Beštanj, Mrčna sela, Ore-hovec, Ošterc, Cmeča vas in Planina.
7.	člen
Prispevka cd kmetijstva so opro. ščend lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih; Zalc^ pri Stanju, Ravni log, Jevša pri Reštanju, Plešivec, ćrešnje-vec, Cmeča vas, Prušnja vas, Prluga, Vrtača, Breaje, Planina pri Podbočju, Premagovci, Vrbje, Gradec, Brlog in Trebelnik, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3(X)0 dinarjev.
Prav tako so oproščeni prispevka od kmetijstva lastniki zemljišč, ki prebivajo v naslednjih naseljih: šapula, Mrčna sela, Reštanj, Dobrova, Stra.ije, Gradnje, A'Iladje, Kočarija, Oštrc, Rži-šče, Velike Vodenice, Dolšce, Brezovica, Hrastek, Male Vodetnice, Podstrm in Ivanjše, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2000 dinarjev.
8.	člen
Prispevka od kmetij s t\'a so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohc^ek znaša nad 200 do 500 dinarje\' in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
9.	člen
Zavezancem iz bribotivili krajev, navedenih v 7. členu, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gotspodarstva (graditev in adaptacija gospodarskih poslopij, nabava opreme in podobno) in preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava, če so v to namerno vložili najnuiaj 3000 dinarjev.
Olajšava v mislu prvega odstavka t^a člena znaša: 50 ocžst. od odmerjenega prispevka.
Olajšavo po določbah tega člena uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo pri občinskem organu, pristojnem za dohodke v letu, v katerem ie gradnja končana ali opravljena nabava opreme Kot dokazilo mora upravičenec predložiti svoji zahtevi tudi račun o izvršenih nabavah ali opravljenih delih Ce se iz priloženih do^-mentov ne da ugotoviti vrednost vloženih sredstev, oceni to posebna strokovna komisija, ki jo imenuje svet za gospodarstvo in finance.
10.	člen
Začasno so oproščeni prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč;
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna —
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto —
za 10 let
za 4 leta
3.	na katerih se zasadijo Intenzivni sado\'nijaki in sicer;
&) češnje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje —
b) breskve —
C) orehovi nasadi —
4.	ribezovi nasadi —
za	5 let
za	3 leta
za	10 let
za,	2 leti
Oprostitve se priznajo na podlagi Izjave pristojnega organa za kmetijstvo, pod čigar nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zemljišč. Oprostitve tečejo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. Za vinograde s hibridno trto se ne morejo priznati oprostitve oziroma olajšave.
11. člen
Poleg olajšav iz prejšnjih točk se kmetom borcem, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem štetju in se preživljajo izključno od kmetijske dejavnosti, priznavajo na odmerjene prispevke iz dohodka od kmetijstva še posebne olajšave in sicer:
a)	borcem, ki so se vključili v NOB v letu 1941, se osnova za obračim prispevka od dohodkov iz kmetijstva zmanjša za 2000 dinarjev,
b)	borcem, ki so se vključili v NOB pred 9.9.1943, se osnova za obraćvm
prispevka od dohodkov iz kmetijstva zmanjša za 1600 dinarjev,
c) borcem, ki so se vključili v NOB po 9.9.1943 se osnova za obračun prispevka od dohodkov iz kmetijstva zmanjša za 1200 dinarjev,
d) borcem, ki so se vključili v NOB po 15.9.1944 do 31.12.1944, se osnova za obračun prispevka od dohodkov iz kmetijstva zmanjša za 1000 dinarjev.
Ce ima kmet borec manjšo osnovo kot je določena v gornjih točkah, se mu v celoti odpiše občinski prispevek od kmetijstva.
Olajšave po določbah t^a člena pripadajo tudi vdovam padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov, če niso ponovno sklenile zakonske ziveze.
12. člen
Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zave2ianci prispevka od dohodka iz kmetijstva še naslednje olajšave:
če pogodbeno oddajo zadrugi letno nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 25 odstotkov; če pa oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje, se priana olajšaA^ v višini 15 odstotkov.
V smislu določb tega člena se smatra, da je zavezanec zadostil p<^ojem, ko predloži potrdilo delovne organizacije o izpolnitvi pc^odbene obveze.
IV PRISPEVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
13. člen
Občinski prispevek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po letnih osnovah, se plačuje po naslednjih stopnjah:
od osnove nad din:	do din:	«'o
	20.000	8
20.000	22.000	9
22.000	24.000	10
24.000	27.000	12
27.000	30.000	14
34.000	38.000	21
38.000 ^	42.000	24
42.000	46.000	26
46.000	50.000	30
50.000	55.000	33
55.000	60.000	36
60.000		39
14.	člen
Osnova prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se med letom sorazmerno zniža tistim zavezancem, katerim je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obvezinosti oziroma iz drugih razlogov, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ in ni-so mogli doseči osebnega dohodka v povprečno določeni lebni višini oziroma izkažejo s poslovnimi knjigami dohodek, manjši od povprečne osnove. V tem primeru se določi osnova f>o dejansko doseženem dohodku.
15.	člen
Povprečni letni osebni dohodek ter najvišji leftni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe fete dejavnosti, na podlagi katere se določa osnova za prispevek po dejanskem osebnem dohodku, in pavšalna letna osnova za zavezance pavšaliste zmaša:
dejavnost:
Znes^ v din: povprečni najvišji
Z namenom pospeševanja razvoja posamezmih obrtnih dejavnosti se določajo olajšave v višini 30 odstotkov za naslednje obrtne dejavnosti;
lončarstvo, kovaštvo, kolarstvo, so-darstvo, čevljarstvo, sedlarstvo, jerme-narstvo, pletarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, dimnikarstvo in klobučarstvo.
a)	Predelovanje nekovin
1.	Cementninarstvo
2.	Lončarstvo
3.	Izdelovanje opeke iz gline
4.	Ostale dejavnosti
b)	Predelovanje kovin:
1.	Kovaštvo
2.	Ključavničarstvo
3.	Kleparstvo
4.	Kovinsko strugarstvo
5.	Mehanika dvokoles -mopedov
6.	Avtomehanika
7.	Precizna mehanika
8.	Urarstvo
9.	Avbokleparstvo
10. ostale dejavnosti *
c) Izdelovanje električnih aparatov in pribora
1.	Elektroinstalaterstvo
2.	Elektromehanika
3.	Ostale dejavnosti
d)	Predelovanje lesa:
1.	Kolarstvo
2.	Sodarstvo
3.	Lesno strugarstvo
4.	Mizarstvo
5.	Tapetništvo — dekora-terstvo '
6.	Pletarstvo
7.	Izdelovanje zabojev
8.	Ostale dejavnosti
e)	Izdelovanje tekstilnih izdelkov:
1.	Moško krojaštvo
2.	2ensko krojaštvo
3.	Ostale dejavnosti
13.000	18.000
7.000	11.000
12.000	16.000
11.000	16.000
12.000 14.000 14.000 14.000
12.000 16.000 11.000 12.000 15.000 12.000
14.000 14.000 12.000
17.000 19.000 19.000 19.000
18.000 23.000 16.000 18.000 22.000 18.000
23.000 23.000 18.000
10.000	16.000
10.000	16.000
11.000	19.000
12.000	18.000
12.000	19.000
7.000	9.000
14.000	20.000
8.000	12.000
11.000 15.000 10.000 14.000 10.000 14.000
8.000	11.000
9.000	13.000
20.000	26.000
10.000	18.000
15.000	20.000
18.000	23.000
10.000	14.000
f)	Predelovanje usnja:
1.	Čevljarstvo	11.000 15.000
2	Jermenarstvo in sedlarstvo
3.	Ostale dejavnosti
g)	izdelovanje živil:
1 Mesarstvo
2.	Slaščičarstvo
3.	Pekarstvo
4.	Izdelovanje sodavice 5 Mletje žita
h)	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih predmetov:
1.	Zlatarstvo	13.000 22.000
2.	Izdelovanje predmetov
iz plastične mase 13.000 22.000
3	Cvetličarstvo	12.000 22.000
4.	Izdelovanje bičev in bi-
čevnikov	7.000 11.000
5.	Ostale dejavnosti	7.000 11.000
i) Stavbna obrt:
1.	Zidarstvo in fasadar-stvo
2.	BCamnoseštvo
3.	Tesarstvo
4	rHirketarstvo in polaganje podov iz umetnih mas
5.	Sobno pleskarstvo in slikarstvo
6.	Ostale dejavnosti
j) Obrtne osebne in druge storitve:
1.	Moško flzerstvo
2.	Žensko frizerstva
3.	Fotc^rafiranje
4.	Dimnikarstvo
5.	Mlatilničarstvo
6.	Zagarstvo drv
7.	Vozno ličarstvo
8.	Prevoe z brodom
9.	Ostale dejavnosti
15.000 33.000
15.000 23.000 12.000 18.000
13.000 15.000 15.000 13.000 6.000 6.000 15.000 5.000 9.000
18.000 18.000 18.000 18.000 9.000 9.000 22.000 7.000 16.000
Za stroke, ki niso naštete, se vzame osnova najsorodnejše ali podobne stroke.
Letna pavšalna osnova od najvišjega letnega zneska osebnega dohodka je lahko po tem členu nižja za 20 odstotkov za naslednje dejavnosti: kovaštvo, finomehanika, ključavničarstvo, urarstvo, kolarstvo, sodarstvo, šiviljstvo, vulkanizerstvo, slaščičarstvo, pečarstvo, vodovodno inštalaterstvo, dimnikarstvo, fotografiranje in popravljanje električnih in gospodinjskih strojev
Olajšava po gornjem odstavku se priznava tudi za stroko moško in žensko frizerstvo, če zavezanec posluje izven mesta Krško in Senovo.
16. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku vnaprej se določi zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšal obsegu, priložnostno ali brez stalnega delovnega mesta; zlasti va^ škim obrtnikom, ki se pretežno ukvar-
jajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih ter osebam, ki se ukvarjajo z obrtni^ni storitvami za neposrednega naročnika kot postranskim poklicem (18. člen zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov) in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. plačujejo prispevek v pavšalnem znesku po vrstah dejavnosti:
Najnižji letni pavšalni anesek prispevka od obrtne dejavnosti znaša za posamezne stroke;
15.000 22.000 15.000 21.000 12.000 18.000 _
—	kovaštvo	200
—	ključavničarstvo	250
—	kleparstvo	300
—	mehanika koles	200
—	avtomehanika	300
—	kolarstvo	200
—	sodarstvo	200
—	mizarstvo	300
—	tapetništvo	200
—	pletarstvo	100
—	moško krojaštvo	200
—	žensko krojaštvo	150
—	čevljarstvo	150
—	jermenarstvo in sedlarstvo	150
—	mlinarstvo	100
—	zidarstvo	300
—	tesarstvo	300
—	sobno slikarstvo	400
—	frizerstvo	200
—	fotc^rafl	200
—	mlatilničarstvo	100
—	žaganje drv	100
—	pečarstvo	300
-	^anje apna	100
—	žganjekuha za druge	200
—	popravljanje nogavic	50
—	lončarstvo	100
	Za opravljanje obrtnih storitev,	, W
15.000 33.000
15.000 23.000 12.000 18.000
niso naštete v tem členu, se plača prispevek po najsorodnejšl stroki.
niso naštete v tem členu, se plača prispevek po najsorodnejšl stroki.
Davčna uprava občine določi višino letnega zneska prispevka v mejah, določenih s tem členom, pri tem pa mora upoštevati naslednje:
a)	delovni čas,
b)	pridobitne nesposobnosti, C) opremljenost,
d) kraj poslovnega sedeža obrti oziroma dejavnosti.
Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji kakor bi znašal prispevek od osnove, določenih v 15. členu tega odloka z uporabo stopenj 13. člena.
17. člen
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stoipnjah:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in lota, ki jih organizira jugoslovanska loterija	10 %
2.	od dohodkov,'ki jih imarjoza^ varovalni poverjeniki, ki niso
z zavarovalnico v delovnem razmerju	20"/%
3.	od provizij zastopnikov zavoda za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju	15 ®/4
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pisanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju	15 ^
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje knjig, časopisov, revij, oglasov in dni^ publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim, oziroma časopisnim podjetjem, zavodom in Renčijo	15 %
6.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo blago po pretežni uporabi lastne telesne moči, za gospodarske, zadružne in družbene organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v letnem znesku	15
7.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, prejetih od gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij, državnih organov in zavodov ali od zasebnikov, ki morajo voditi poslovne knjige	25 ®/o
8.	od dohodkov od prevozništva kot pMDStranske kmetijske dejavnosti za prevoz gozdih sortimentov	15
9.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, sprejetih izključno za prevoz mleka za gospodarske in zadružne organizacije	10 ®/o
10.	od dohodkov, ki jih prejemajo kmečke dnižine od gospodarskih, zadružnih In drugih organizacij državnih organov in zavodov za tovorjenje lesa in drugega materiala za delovno živino	15 ®/'8
11.	od dohodkov od potujočih zabavišč in prirejanja prireditev	20 ®^
12.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za gospodarske, zadružne in dmge organizacije, za državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju	25 ®/o
13.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja dirugih storitev gospodarske, zadružne in druge organlzaciije, za državne organizacije ^ zavode, če s takimi storitvami po predpisih o delovnih razmerjih ne sklenejo delovnega raz-merja in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispetv>-
m po napovedi ali na podla^ gi pavšalne letne osnove 15% 15. od dohodkov domače obrti 10 %
18. člen
Ekonomska amortizacija, ki se odbija od celotna dohodka kot element stroškov, se ugotavlja od vrednosti osnovnih sredstev z naslednjimi stopnjami:
1. Za poslovne prostore, zidane zgradbe	3 %
3.	Za poslovne prostore
— lesene	5 %
8. Za stroje, orodje, inventar tovorne in osebne avtomobile 15 »/o
4.	Za specifično gostinski inventar	20 ®/'o
Dejanski znesek letne amortizacije za posameme stroje in drugo opremo se določi v sorazmerju z obsegom dejanskega trošenja oziroma uporabe strojev, orodja in drugega v teku enega leta.
je mišljen skupen ceiotm ssnesek vplačil, prejetih za opravljanje intelektualne ali dbruge storitve.
Najnižja osnova za prispevek od intelektualnih storitev se določa	po povprečnem osebnem dohodku	delavca ustrezne stroke in izobrazbe,	ki znaša v občini:
—	za odvetnike	28.000
—	za ostale	15.000
22. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega do hodka (prispevek po odbitku) se plačuje po stopnji 15 odstotkov.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH , PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23. člen
19, den
Občan, ki začne prvikrat obratovati na osnovi obrtnega dovoljenja in opravlja uslužnostno obrt, je oproščen plačevanja prisjievka iz osebnega dohodka od obrti za dobo 6 mesecev.
Zavezanci — občani, ki so stari rn sicer ženske nad 60 let in moški nad 65 let, pa opravljajo usli^žnostno obrtno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni prispevka od obrtne dejavnosti.
V. PRISPEVEK IZ OSEVNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
20. člen
Stopnje občinskega prispevka iz ' osebnega dohodka od intelektualnih storitev znašajo:
od osnove
nad din:	do din:	%
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3 odstotkov.
VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
24. člen
Davek na dohodke od stavb plaču-lejo zavezanci na območju mest in naselij Brestanica, Kostanjevica, Krško in Senovo.
»
V ostalih krajih občine se ne plačuje davek na dohodke od stavb rtizen od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice *in podobno).
Oprostitve ne veljajo za stavbe, ki se dajejo v najem.
25. čJen
Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 40 odstotkov.
	20.000	2
20.000	25.000	5
25.000	30.000	11
30.000	35.000	17
35.000	40.000	22
40.000	45.000	26
45.000	50.000	30
50.000	55.000	33
55.000	60.000	36
60.000		39
21. člen
Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev je celotni dohodek od teh storitev v letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Kot celotni dohodek
26.	člen
Za vzdrževanje, popravljanje in amortizacijo stavbe se pri določanju davčne osnove odbije od celotnega dohodka oziroma najemniške osnove 60 odstotkov.
Ta odstotek se priznava ne glede na stroške, ki jih je imel zavezanec v te-ku leta z vzdrževanjem in popravljanjem stavbe.
27.	člen
Za stanovanjske hiše, ki jih je zavezanec adajptiral in so stroški adaptacije znesld nad 3.000 din, se oprosti plačevanja davka na dohodke od stavb za dobo 2 do 15 let.
Olajšave po prejšnjem odstavku ne pripadajo lastnikom počitniških hišic.
Vm. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
28. člen
Davek na dohodek od premoženja m premoženjskih pravic se plača p>o naslednjih stopnjah:
od osnove nad din:	do din:	»/•
	1.000	15
1.000	2.000	20
2.000	3.000	25
3.000	4.000	30
4.000	6.000	35
6.000	8.000	40
8.000	10.000	45
10.000		50
29.	člen
Plačevanja davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so oproščeni zasebniki, ki imajo dohodke od oddajanja opremljenih sob, oziroma ležišč turistom.
30.	člen
Pri določanju davčne osnove za davek na dohodek od premoženja in premoženjski! pravic se kot davčno odbiti priznavajo dejanski stroški, če so ti izkazani, pri zakuipnini nepremičnin pa se priznava amortizacija v višini 25 odstotkov od dosežene zakupnine.
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
31. člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih: '
—	za dvoošne traktorje nad 35 KS. za vsako naslednjo
KS	30 din
—	za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto na
1500 kg na uro	300 din
—	za samorodno trdo	0,10 din
—	žage veneclanke	200 din
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
32. člen
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, je osnova za davek na tujo delovno silo. Višina tega dohodka se ugotavlja v odnosu na izplačani bruto dohodek oseb, s katerimi je sklenjeno delovno razmerje'. Šteje se, da znaša dohodek, dosežen s tujo delovno silo, 40 odstotkov v odnosu na izplačani bruto dohodek zaposlene tuje delovne sile.
Oi
<iO
a>
(h rt S u
V
CM
l>
N
00 00 O)
Oi •*»
.m
H
2 a
š
o
M
Z <
H cc
33.	člen
Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo) se plača po stopnji 20 odstotkov.
XI. DAVEK NA DOBITEK OD IGER NA SREČO
34.	člen
Davek na dohodek od iger na srečo plačujejo zavezanci, ki pri igrah na srcJr) zadenejo dobitek.
Davek na dobitek se ne plača od vrednosti dobitkov do 100 din.
35.	člen
Davek na dobitek od iger na srečo se plača po stopnji 10 odstotkov.
36.	člen
Zavezanci prispevkov in davkov marajo vložiti napoved za odmero prispevkov oziroma davkov najpozneje do 31. januarja za preteklo leto, če ni z zakonom drugače določeno.
37.	člen
Lastniki premoženj sikih predmetov iz 73. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur, list SRS, št. 40-200/68), ki stalno prebivajo na območju občine Krško, pa imajo premoženjske predmete izven občine Krško v Jugoslaviji ali v tujini, morajo priglasiti te premoženjske predmete^, davčni upravi občinske skupščine Krško do 31. avgusta 1969.
Lastniki lahko priglasijo davčni upravi podatke o premoženjskih predmetih pismeno ali osebno. Katere podatke so dolžni dati lastniki, določi davčna uprava, med katerimi pa so obvezni naslednji; priimek in ime lastnika ter bivališče, naziv, premoženjskega predmeta, kraj in katastrska občina, kjer se ta nahaja, in površino.
38.	člen
Za izvajanje tega odloka se v celoti uporabljajo določila temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, tako glede ix)stopka za odmero ter plačevanje, kot dnigih določb.
39.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 7-84/68).
40.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969
številka: 1-422/69 Datimi: 20 2. 1969
Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič, 1. r.
69.
Na \)odlagi 5., 15. in 25. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14-287/65, 29-193/65, 33-561/65, 57-941/65.52-610/66,
31-454/67,	54-689/67, 26-314/68, 30-373/68,
32-409/68,	40-471/68 in 48-537/68) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vest-nik okraja (Helje št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/68) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskem prometnem davku
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski list št. 7-75/67, 7-85/68 in 19-297/68) se 4. člen točka 1. splošnih določb spremeni in glasi:
—	kmetijske opreme (razen ročnega orodja);
2.	člen
V posebnem delu A tarife — promet blaga na drobno — se tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi:
—	od prodaje motornih vozil 4 "/o
—	od uvoza motornih vozil	4 "/o
3. člen
Tarifna številka 2 — od prodaje alkoholnih pijač na drobno, se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
—	od piva
—	od naravnega vina, razen peneč^a
—	od likerjev in močnih alkoholnih pijač
0,90 0,80
4,20
4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinsrkem Dolenjskem listu.
Številka: 1-421-1/67 Datum: 20. februarja 1969
Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič, 1. r.
70.
Na podlagi 8. člena zakona o obrestih od gospodarskih 'skladov (Uradni list SFRJ št. 11-135/68 in 50-554/68) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 4-52/68) je občinska skup^ina Krško na seji občinsk^a zbora in na seji zbora de lovnih skupnosti »dne 20. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o obrestnih merah od sredstev poslovnega sklada
1. člen
Gospodarske organizacije, ki oprav-ijajo dejavnost storitvene obrti in dejavnost distribucije električne energije, plačujejo obresti od sredstev poslovnega sklada po naslednji obrestni meri:
storitvena obrt ,
distribucija električne energije
2 1b 0,25
Gorspodarske organizacije, ki se ba-vijo z gostinsko dejavnostjo, dejavnostjo turističnega posredovanja in komunalno dejavnostjo, ne plačujejo obresti od sredstev poslovnega sklada.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrestnih merah od sredstev poslovna sklada (Urar dni vestnik okraja Celje št. 36-624/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 15-52/68).
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolerjjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969
Številka: 1-402-18/69 Datum: 20 februarja 1969
Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič, l.-r.
OBČINA TREBNJE
71,
Na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o prispevkih m davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32'64, 52/66, 15/67 . 31/67 , 54/67 in 32/68), 13, člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68, 40/68 in 3/69) ter 153 člena Statuta jbčine Trebnje j« občinska skupščina Trebnje na seji ofr-činskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1DG9 sprejela
ODLOK
prispevkih in davkih občanov občine TREBNJE
I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
Prispevki in davki se v občini Trebnje določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih
obćaii, /v p J določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in t<^3 odloka.
2.	člen
Stopnje prispe\'kov tri davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o prispevkih in davkih, za katere je po temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov pristojna občinska skupščina, se določajo s tem odlokom
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se plačuje v višini 3,95 odstotka od s predpisi določenih osnov.
Del stopnje iz prejšnjga odstavka tega člena, po kateri obračimani prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja prii>ada temeljni izobraževalni skupnosti, se določi s posebnim odlokom.
4.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove:
1.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih	150 dinarjev,
2.-za	osebe, zaposlene pri
krajeraih skupnostih 400 dinarjev,
3.	za zaposlene v domovih planinskih društev 400 dinarjev.
III. PRISPEVKI iZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetij'ike dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov, po naslednjih progresivnih stopnjah-
	rt S	C« '5,	5 rt 2 .5 n C a "^'S*
	a s	•■fi	»5 te
'	v.	rt	rt .O
	n;	S	5 > >;
do 5.000 din KD	18	14,5	10,5 6 3
nad 5.000 din KD	22	18,5	14,5 9 6
Pri odmeri prispevka		iz	prvega od-
stavka tega člena se uporabljajo stopnje tiste 'skupine, v kateri le^ zemljišče, vendar te ne morejo biti nižje kot veljajo za osnovo skupne^ katastrskega dohodka od n^;cwdnih zem llJiSč posajneznega gospodarstva.
6. člen
Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se katastrske občine razporedijo v naslednje skupine:
n. skupina: Medvedje selo, Mokronog, Trebnje, Vel. Gaber;
m. a skupina: Bistrica, Cešnjevek, Dobmič, Ostrožnik, Ponikve, Prapro-če, Sevnica, Skovec, Štefan, Tržišče (del), Velika Loka, Zagorica;
III.	b skupina: Brezovica, Čatež, Dolga njiva. Korita, Knježja vas, Lu-kovek. Mali Videm, Ornuška vas. Roje, Sentrupert, Vrhtrebnje, Mirna, Straža;
IV.	a skupina; Jelševec, Lakni-ce (del). Selo Mirna, Staro Zabukovje, Stehanja vas, Trebelno;
rv. b skupina: Novo Zabukovje, Sela S\imberk, Tihaboj (del).
T.člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 dinarjev.
I*rispevka od kmetijstva so oproščeni tudi tisti zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev, če je tafkemu zavezancu kmetijstvo edini vir preživljanja.
8. člen
Zavezanci prispevka od kmetijstva v določenih višinskih krajih, katerih skupni letni katastrski dohodek od ne-gozdnih površin ne prefsega 2.000 dinarjev, so oproščeni prispevka od kmetijstva.
Za višinske kraje Iz 1. odstavka tega člena, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi so določene vasi in zaselki:
1.	k. o. Brezovica: Križ, Zagorica pri Mirni;
2.	k. o. Čatež: Goljek, Sejenice;
3.	k. o. Cešnjevek: Meglenik;
4.	k. o. Dobmič; Reva, Stranje;
5.	k. o. Jelševec: Cikava, Cužnja vas, Jelševec, Mirna vas. Vel. Strmlca;
6.	k. o. Koritna; Smaver, Sahovec, Svetinje, Rdeči kal. Gorenji vrh. Dolenji vrh;
7.	k. o. Knežja vas: Dol. Kamenje, Gor. Kamenje, Krušni vrh. Lisec, Kozjak;
8.	k. o. Laknice: Vrh nad Mokronogom, Priča;
9.	k. o. Lukovek: Gradišče, Lipnik, Rihp>ovec;
10.	k. o. Miina; Trblnc, Stan, Stara gora, Praprotnica;
11.	k. o Novo Zabukovje: Zabukovje;
12.	k. o. 'Ostrožnik: Križni vrh;
13.	k. o. Ornuška vas: Bitna vas, Radna vas, Jagodnik;
14 k. o Straža: Okrog, Zaloka;
15. k. o. Selo—^Mima; Migolska gora, Sejenice, Selska gora;
16.	k. o. Staro 2Jabukovje: Dol. Za-tMikovje, CJor. ZabuJcovje, Vrh pri Tre-belnem, Brezovica, Cilpaii, Debeoic;
17.	k. o. Stehanja vas: Gombišče, Vel. Dole, Male Dole;
18.	k. o. Sela »Svrniberk: Arčelca, Babna gora, Dol. Podšumberk, Gor. Podšumberk, Log, Orlaka, Repi je. Sela Sumberk, Volčje jame. Vrtače, Za-vrh;
19.	k. o. Sevnica: Kriška reber;
20.	k. o. Trebelno: Bogneča vas, Drečji vrh. Maline, Roje, Statenberk;
21.	k. o. Sentrupert; Hom, Hrastno, Kamnje, Vrh pri Sentrupertu;
22.	k. o. Tihaboj: Cimik, Ravne;
23.	k. o. Vrhtrebnje: Grmada, Rep-če, Vrhtrebnje.
9.	člen
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se obračunava od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja. Prispevek se plačuje po stopnji — 20 odstotkov od osnove.
10.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investioljami prispevnega zavezanca postala uporabna — za 10 let;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če znaša zasajena površina vinograda najmanj 0,10 ha — za 5 let;	'
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki;
a)	nizko-debelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje, orehi), če je zasejana površina velika najmanj 0,15 ha — za 6 let;
b)	visoko-debelni, če je zasajena pjo-vršina velika najmanj 0,25 ha — za 10 let;
4.	za vinograde z žlahtno trto in za sadovnjake, ki se za več kot 30 odstotkov obnovijo z novimi sadikami, se prizna začasna oprostitev v višini deleža novih sadik v skupnem številu novih in starih sadik.
Začasna oprostitev se prizna na prošnjo zavezanca, če so bila dela izvršena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
11.	člen
Komisijo za cenitev škode v sml-slu določil 56. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov imenuje oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini.
12.	člen
Ketom-borcem m aktivistom NOB s priznano posebno dvojno delovno dobo do konca vojne in vdovam borcev
in aktivistov, će se niso ponovno poročile, ter borcem 2a severno mejo se pri otoeri prispevka od kmetijstva prizna posebna olajšava.
Zaveaancem iz prvega odstavka tega člena se od njihovega katastrskega dohodka, ki predstavlja osnovo za obračun prispevka od osebnega dohodka iz kmetijstva, odračuna 3.000 dinarjev in od tako znižane osnove obračuna prispevek po stopnjah, ki veljajo za znižano osnovo.
Zavessancem iz 1. odstavka tega člena lahko svet za družbeni plan in finance še ustrecsno zDiž& prispevek od kmetijstva ali jih prispevka v celoti oprosti, ne glede na že obračunani prispevek po 2. odstavku tega člena, če tako nareikujejo poselMio slabe socialne razmere, vend^ v skladu s 199. členom Zakona o prispevkih in davkih občanov.
Vso potrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu določene pogoje za olajšavo, pošlje ob-' činskemu organu, ki je pristojen za dohodke, komisija za zadeve borcev NOV pri občinski skupščini, vsako leto do 20, februarja.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA
DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
14. član
Prispevek iz osebnega dcdiodka od samostojnega opravlijenja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pri-
pada občini.	se odmerja po	nasled-
njih progresivnih stopnjah:		
		>
		.1
osnova	din	e. af
nad:	do:	s'i. X A
	20.000	8
20.000	25.000	10
25.000	30.000	13
30.000	35.000	17
35.000	40.000	21
40.000	45.000	25
45.000	50.000	30
50.000	55.000	33
55.000	60.000	36
60.000		39
poslujejo tujo delovno silo; zavezanci, ki imajo dohodke od opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranskega poklica, če za tako dejavnost s tem odlokom ni določeno, da se prispevek plačuje v pavšalnem znesku; vsi ostali zavezanci, če sami zahtevajo obdavčitev po dejanskem dohodku.
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, če njihov celotni letni dohodek 1» odbitku stroškov ne presega 15.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
16. člen
Letni znesek osebnega dohodka, na podlagi katerega se določa pavšalna ali dejanska osnova za odmero prisjjev-ka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za leto 1969, znaša;
Dejavnost:
Letni osebni dohodek: povprečni najvišji
1. Predelovanje nekovin
13.200 15.500
16.100 17.000
2.	Predelovanje kovin:
a)	kovaštvo, ključavničarstvo 14.000
b)	kleparstvo	13.200
C) Izdelovanje drobnih
kovinskih predmetov
d)	avtokleparstvo
e)	galvanizerstvo in precizna mehanika
f)	ostale dejavnosti
3.	Izdelovanje električnih
aparatov in pribora:
a)	elektromehanika
b)	elektroinšta-laterstvo	18.400
C) ostale dejavnosti 14.000
16.300 16.300
23.000 24.000
14.000 17.500
13.200 16.500
14.000 17.000
24.150 16.000
Po stopnjah iz pnv^ odstavka tega člena plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti zavezanci, ki plačujejo prispevke po dejanskem dohodku ali pa od pavšalnih letnih osnov.
15. člen
Prispevek po dejanskem dohodku plačujejo:
vsi zavezanci, ki so dolžni voditi poslovne knjige; vsi zavezanci, ki za-
4.	Predelovanje lesa;
a)	kolarstvo in so-
darstvo	12.000 16.000
b)	mizarstvo	14.000 17.000
c)	tapetništvo	14.950 18.400
d)	ostale dejavnosti	12.000 16.000
5.	Predelovanje papirja	14.000 16.500
6.	Izdelovanje tekstilnih
izdelkov:		
a) pletiljstvo	11.000	14.000
b) krojaštvo	14.950	18.400
c) šiviljstvo	12.000	14.000
d) ostale dejavno-		
sti	11.000	14.000
6.	Izdelovanje tekstilnih
7.	Predelovanje usnja;
a)	sedlarstvo	13.800 16.100
b)	čevljaTitvo ^	9.000 10.000
8.	Izdelovanje gumijastih
izdelkov	12.000 17.000
9. Izdelovanje živil:		
a) mesarstvo	18.000	22.000
b) slaščičarstvo	13.000	16.500
C) pekarstvo	18.400	23.000
d) mlinarstvo	12.650	16.100
e) sodavičarstvo	18.400	23.000
f) ostale dejav-		
nosti	14.600	21.000
10. Izdelovanje izdelkov	iz	
plastičnih mas	15.700	19.300
11. Stavbna obrt:
a) zidarstvo	14.000	18.500
b) kamnocseštvc	15.000	20.000
c) tesarstvo	14.000	18.500
d) parketarstvo	15.000	20.000
e) pečarstvo	13.000	15.000
f) steklarstvo	15.000	21.000
g) vodovodno in toplo-		
vodno inštalar		
terstvo	16.000	22.000
h) soboslikarstvo in		
pleskarstvo	15.000	21.000
i) ostale dejavnosti	15.000	20.000
11. Stavbna obrt:
12.
druge storitve:
a)	moško in žensko frizerstvo
b)	vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih izdelkov
c)	ostale osebne storitve
13. Gostinstvo
13.000 18.000
15.000 19.000
12.650 17.250
14.	Cestno prevozništvo:
a)	osebni avtomobilski promet	16.000
b)	tovorni avtomobilski promet	19.000
15.	Druge dejavno-
14.000
16.100 24.000
22.000 24.000 18.500
17. člen
Letna pavšalna osnova je lahko manjša od največjega letnega zneska osebnega dohodka, določen^a v 16. členu; če zavezanec za prispevek posluje v izrazito odročnem kraju; če je star nad 50 let; če posluje krajši delovni čas od povprečno osem ur dnevno.
Zavezancem, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem dohodku, se lahko določi manjša osnova od povprečnega osebnega dohodka, določenega v 16. členu tega odloka: če je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti, elementarne nezgode in slično pod pogojem, da jo začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ; zavezancem, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem dohodku na njihovo zahtevo, se lahko določi manjša osnova v smislu tega odstavka tudi, če izpolnjujejo katerega od pogojev iz prv^a odstavka tega člena.
Zmanjšanje osnove po določbah 1. in 2. odstavka t^ člena znaša lahko največ sorazmerni del kot znaša časovno zmanjšanje obsega poslovanja, ob ostalih pogojih zmanjšanja osnove pa največ 50 o^totkov od osnove, določene v 16. členu tega odloka.
18. člen
Zavezancem prispevka, so aa novo začeli z izvrševanjem obrti, se odmerjeni prispevek zniža za prvo leto poslovanja 50 odstotkov, za drugo leto pa 25 odstotkov.
19. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlesti vaškim obrtnikom, Id se pretežno ukvar jajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno; osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo in osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s F>ostranskim poklicem katerekoli dejavnosti.
M. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku določa In odmerja upravni organ, pristojen za dohodke.
Pri odmeri mora upoštevati fizično in poslovno sposobnost zavezanca, opremljenost delavnice, razpoložljivi čas za opravljanje deja-vnosti in druge okolnosti, ki vplivajo na višino osebnega dohodka od opravljanja obrtne ali druge dejavnosti.
21. člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne In druge dejavnosti lahko znaša najmanj:
Stroka:	Znesek:
—	nekovinska	200
—	kovinska	250
—	lesna	250
—	elektrotehnična	300 >- tekstilna	150
—	usnjarska	100
—	živilska	100
—	stavbna	250
—	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih
izdelkov	300
—	ostale stroke	200 Obrtne osebne in druge
storitve
—	voano llčarstvo in Mčarstvo drugih
kovlnaklh izdelkov	200
žensko in moške
frizerstvo	100
—	ositale dejavnosti	150
Prispevek v pavšalnem letnem znesku ne sme zr^išatl več kot bi zna-ial prispevek, obračunan po pavšalni let ni osnovi iz 16. člena t^a odloka.
22. člen
y
Prispevek v odstotku od kosmate-
tega dohodka se plačuje od naslednjih
dohodkov po stopnjah:
1.	od dohodkov, ki kih unajood
prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih o:^;anizlra Jugoslo vanska loterija	15"!'«
2.	od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjernki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju	20 »/#
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju	30 ®/o
4.	od dohodkov, ki jih imajo pamezniki od pisanja not
za Zvezo skladateljev Jugo- . slavlje, če niso z njo v delovnem razmerju	30
5.	od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobivajo od nabirala oglasov za objavo v knjigarnah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij	20 <5 i
6.	od provizij, ki jih dobivajo ulični prodajalci časopl-sov za časopisna podjetja, časopisne zavode aH časopisne agencije, če se ukvarjajo edinole s prodajo časopisov in niso z zadevnim podjetjem, zavodom ali agencijo v delovnem razmerju	20 »/•
7.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe m zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku	20 »/i
8.	Od dohodkov od prevomil-ništva kot postranske kmetijske dejavnosti	35 %
9.	od tovorjenja in vleke lesa in drugega materiala z delovno živino	15 »/o
10.	od dohodkov od potujočih zabaviSč in prireditev	20
11.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za gospodarske, družbene ali druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju	30 »/o
12.	od dohodko'v, ki jih imajo sameznikl od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe m zavode, za samostojne zavode, za gospodarske, zadružne in družbene organizacije, ali za
hišo v družbeni upravi, če se s takšnimi storitvami po predpisih o delovnih razmer-rjlh ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi gl pavšalne osnove ali v pavšalnem znesku	20 "i-i
23.	člen
Ekonomska amortizacija poslovnih prostorov, strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, znaša za:
1.	poslovne prostore — zidane	do 2 %
2.	za poslovne prostore — lesene	do 5 Vb
3.	stroje, orodja tn mventar do 15 %
4.	za specifični gostinski m-ventar do	30 %
Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodja in inventar ter poslovne prostore.
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
24.	čler
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki pripada občini, se odmerja po naslednjih progresivnih stopnjah:
osnova	stopnja
do 20.000	2 %
od 20.000 do 25.000	5 «/#
od 25.000 do 30.000	11 %
od 30.000 do 35.000	17 »/o
od 35.00Q do 40.000	22 "/o
od 40.000 do 45.000	26 »/a
od 45.000 do 50.000	30 %
od 50.000 do 55.000	33 %
od 55.000 do 60.000	36 '/#
nad 60.000	39 "/e
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev sme znašati najmanj 20.000 dinarjev, razen v primerih, določenih s tem odlokom aH zakonom.
25. člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev je lahko manjša od najnižje osnove, določene v drugem odstavku 24. člena tega odloka v primerih, ko zavezanec zaradi bolezni ali voja^h obvemosti ali pa zato, ker je občutno zmanjšar-a potreba po storitvah, ne opravlja storitev poln delovni čas. Zmanjšanje znaša lahko največ sorazmeren de) kot znaša čas, v katerem se storitve ne opravljajo v polnem delovnem času
36. člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ali letni znesek prispevka sta
la'iko đolučena tudi s pismenim sporazumom med za odmero prispevkov pristojnim upravnim organom in zavezancem.
Sporazum iz prv^a odstavka tega člena se lahko sklene, če je pričakovati, da bo tak sporazum povzročil znižanje stroškov poslovanja zavezanca in upravnega organa, ki prisi)evke odmerja.
Pri sporazumni določitvi osnove ali letnega 2iieska iz prvega odstavka tega člena mora za odmero prispevkov pristojni upravni organ upoštevati delokrog zavezanca, obseg dela in druge pogoje za dos^anje osebnega dohodka zavezanca.
27. člen
Prispevek od Intelektualnih storitev po odbitku plačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovna razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem letnem znesku.
Stopnja za prispevek po tem členu znaša 20 odstotkov od posameznega kosmatega dohodka.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
28. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih Izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3 odstotke od ugotovljenih osnov.
29. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem svet za izobraževanje in kulturo.
VII. DAVEK NA DOHODKE OD
STAVB
30.	člen
Razen od stavb, ki se dajejo v najem, se davek na dohodke od stavb ne plačuje.
Osnova za davek na dohodke od stavb je enoletni znesek stanarine oz. najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja ozircMna poslovnega prostora.
31.	člen
Višina stroškov upravljanja in ■vzdrževanja ter amortizMije stavb, stanovanj ali poslovnih prostorov se določi v višini 60 odstotkov od stanarine ali najemnine.
32. člen
Davek na dohodke od stavb znaša 40 odstotkov od ugotovljenih osnov.
VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
33. člen
Davek na dohodek od premoženja In premoženjskih pravic plačuje občan, ki ima dohodke od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup, od podna-jemnin ali od drugih premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega prispevka ali davka.
Davek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, če so bile prodane:
a)	premične stvari v treh letih od dneva nakupa,
b)	nepremičoie stvari v desetih letih od dneva nakupa ne glede na to, ali je stvar prodana v spremenjenem ali pa nespremenjenem stanju.
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, ki pripada občini, se plačuje po naslednjih stopnjali:
osnova:	stopnja:
	do 1.000 din	15
od	1.000 do 2.000 din	20
od	2.000 do 4.000 din	25
od	4.000 do 6.000 din	30
od	6.000 do 10.000 din	35
nad	10.000 din	40
osnova:	stopnja:
34. člen
Davek na dohodek od oddajanja opremljenih sob za turistične namene se določi v pavšalnem znesku 50 din od ležišča letno.
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
35, člen
Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo samorodno trto, plačujejo davek na lanetij-ske proizvajalne priprave oziroma na samorodno trto v naslednjih zneskih:
1. za dvoosne traktorje (nad
35 KS) — od vsake KS	15 din
2.	za buldožerje — od KS	50 din
3.	za kombajne — od KS	30 din
4.	za bagre — od KS	50 din
5.	za mlatUnice s kapaciteto	nad 1500 kilogramov na uro —	40 din
6.	za samorodno trto	0,06 din
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSE2EN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA " ' DRUGIH
36.	člen
Osnova za davek na dohodek, dose^ žen z uporabo dopolnilnega dela drugih, je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih.
Kot dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 40 odstotkov od takim osebam izplačanega osebnega dohodka.
37.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, ki pripada občini, se plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenega dohodka po prejS-njem členu te^ odloka.
38.	člen
Obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevke na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca, ki znaša;
— za storitvene obrtne in druge
dejavnosti	300 din.
39.	člen
Davka na dohodek, dosežen z upo» rabo dopolnilnega dela drugih, so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov aH družinskih članov pri vojakih.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Za skrajni rok za vložitev napovedi za odmero prispevkov oziroma davkov se določi 31. januar vsakega leta.
41.	člen
Občani, Id stalno prebivajo na območju občine Trebnje, morajo priglasiti davčni upravi občine Trebnje naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo izven občine bodisi v Jugoslaviji ali v tujini: počitniške hiše, stano-vanjske hiše razen kmečkih stanovanjskih hiš, stano\'ai\ja v etažni lastnini, poslovne stavbe razen kmečkih gospodarskih poslopij, poslovne prostore, stavbne in druge zazidljive parcele t naseljih ter za gradnjo namenjene por-cele zunaj naselij.
Premoženje iz prvega odstavka t^a člena morajo občani priglasiti iiajka-sneje do 30. septembra 1969. Priglasitev mora biti pismena in mora vsebovati: ime, priimek, roj. leto, poklic in točen naslov priglaševalca; opis premoženja glede na vrsto, kvaliteto, starost in velikost; točen kraj, kjer se premoženje nahaija (občina, kraj, ulica, hišna št.); zemljiiko-knjižne podatke (v
kateri zemljiški fcnjigi je lastnina vpisana, vložna številka, številka parcele in naziv katastrske občine); leto nakupa oziroma pridobitve premoženja ter Virednost premoženja.
42.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha v^jati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 8/67, 11/67, 21/67 in 7/68).
43.	člen
Ta dlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969 dalje.
Številka: 432-02/69—1 Datum; 20.2.1969
Predsednik občinsko skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1. r.
OBČINA METLIKA
72.
Na podlagi 7. 12. in 17. člena Temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67, 54/67) in 32/68) ter 7. 13. 19. in 20. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 7/67, 36/67, 5/68 in 40/68) ter 119. člena Statuta občine Metlika (Ur. vestnik Dolenjske štev. 19/65), je občinska skupščina Metlika na sejd občinskega zbora in zbora delavnih skupno-Btd dne 21. februarja 1969 sprejela
odlok
o prispevkih in davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in daviki v občini Metlika se določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih otočanov, po odločbah repubM-šk^a zakona o pnispevikih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanima na njihovi podlagi.
2.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini ter druge določbe o prispevikih in davikph občanov, za katere je po predpisih iz 1. člena tega odloka pristojna občinska skupščina, se določajo s tem odlokom.
h. prispevek iz osebnega
dohodka jz delovnega
razmerja
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki pripada proračunu občine, se plačuje v višini 3,95 odstotika; storpoija pidspei^ za ttmacl-
Tanje temeljne izobraževalne skupnosti bo določena s posebnim odlokom.
4.	člisn
Za kategoriije osebnih dphodkov, ki plačujejo prispevek Iz delovm^pa razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo mesečne pavšalne osnove:
1.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih	300
2.	za osebe, zaposlene pri krajevnih slmpnostih	4(X)
3.	za ribiče in lovce, zaix)slene pri podjetjih, zadn^ah in drugih organizacijah	400
' m. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se odmerja:
1.	od kmetijskih zemljišč po katastrskem dohodku, zmanjšanem za katastrski dohodek gozdov,
2.	od gozdnih zemljič od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek.
6.	člen
Katastrske občine se razporedijo v dve skupini, tako da spadajo:
—	v III. skupino katastrske občme:
a)	Krasinc, Metlika, Podzemelj, Pri-mostek in Rosalnice;
b)	Božakovo, Bušinja vas, Dobravi-ce, Dr^išiči, Gabrovec, Gradac, Lokvica, Radoviči in Slamna vas;
—	v VI. skupino katastrske občine: Bojanja vas. Dole, Hrast pri Jugorju, Radovica in Sekullči (del).
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po 1, točki 5. člena znaša:
1.	v III. skupini pod a) Iraita-strskih občin	14 o/o
2.	v III. skupini pod b) katar strskih občin	11 %
3 v rv. dcupinl katastrskih občin	8 %
Prispevek po 2. točki 5. člena znaša	20 %
8.	člen
55ačasno so oproščend prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z iave-sticijami prispevn^:a za-veaanoa postala uporabna —	2«, 10 let
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto,
če je zasejana površina
velika najmanj 0,10 ha — za 5 let
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki:
a) nizkodebelne jablane,
hruške, breskve in marelice, če je zasajena poviršina velika najmanj 0,15ha —	za 6 let
b) vdsdkodebelne jablane,
hrušike, ^fešplje, or^,
slive, češnje in višnje,
če je zasajena površina / velika najmanj
0,26 ha —	za 10 let
4. Za vinograde z žlahtno trto in sadovnjake, ki se obnovijo z novimi sadikami za nad 30 odstotkov, se začasna oprostitev prizna v sorazmerju s številom novih sadik nasproti skupnemu številu prejšnjih in novih Sadik ter za dobo, navedeno v 2. in 3. točki -/ega člena.
Začasna oprostitev se prizna na prošnjo zavezanca, če so bila dela opravljena po strokovnih navodilih za kmetijstvo pristojnih organov.
9.	člen
Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so poleg oprostitev, določenih z republiškim zakonom, oproščeni tudi lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne p>resega 500 din.
Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katasti\ski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2.000 din in če imajo bivališče v naseljih: Bereča vas. Bojanja vas, Božič vrh, Brezovica, Dole, D. Suhor, Drage, Dragomlja vas, CJor. Suhor, Hra'st pn Jugorju, Jugorje pri Metliki, Kamenica, Krašnji vrh, Kmiačina, Mač-kovec. Malo Lešče, Radoši, Radovica, Rakovec, Ravnace, Sela pri Jugorju, Škemljevec, Vidošiči in Železniki.
10.	člen
Kmetom — borcem in aktivistom iz NOB, zavezancem prispevka od kmetijstva s piTznano posebno delovno dobo v dvojnem štetju do 15. maja 1945, katerim je kmetijstvo 'glavni vir dohodkov za preživljanje ter ne prejemajo rednih dohodkov od dela v delovni organizaciji ali pokojnino, se priznajo pri odmeri prispevka od kmetijstva posebne olaijšaAre. Odmerjeni prispevek pK) občinski stopnji se zmanjša:
1.	borcem in aktivistoni iz
leta 1941	za 100 1b
2.	borcem in aktivistom od
1.1.1942	do vključno
8.9.1943	za 70 o/o
3.	borcem in aktivistom od
9.9.1943	do vključno
31.12.1943	za 50%
4.	borcem in aktivistom od
1.1.1944	do vključno
15.5.1945	za 25 »/o
Olajšava po tem členu se prizna tudi borcem in aktivistom NOB, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, pa še niso pravni lastniki i)osestev, če se preživljajo izključno s kmetijstvom. Te olajšave se priznajo tudi vojnim vdovam, če se niso ponovno poročile, in staršem padlih borcev in aktivistov.
Vso potrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče ugotoviti v tem členu
določene pogoje za priznanje olajšave, dostavi zavezanec občinskemu organu, pristojnemu za dohodke.
11. člen
Zavezancem — vsem priznaioLm vojnim in delovnim invaJidom, se priznajo olajšave od odmerjen^a i*nispevka od kmetijstva v višini stopnje invalidnosti s tem, da je začetna stopnja olajšave 30 odstotkov in najvišja lOO odstotkov.
Olajšave pK) tem členu ne pripadajo zavez^cem, ki imajo poleg dohodkov iz kmetijstva še redne dohodke v delovni organizaciji ali pokojnino, ter tistim, katerim kmetijstvo predstavlja glavnega vira dohodkov.
12.	člen
Olajšave, predpisane v 10. in 11. členu tega odloka, lahko izrabijo zavezanci po tistem členu, ki je zanje ugodnejši.
13.	člen
Olajšave in oprostitve iz tega odloika pri2na\'a upravni organ, pristojen za odmero prispevka. Oprostitev se prizna na pismeno vlogo zavezanca, kateri je potrebno priložiti ustrezna dokazila.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
14. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka od samostojn^:a opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih ^javnosti (v nadaljnjem besedilu »(prispevek od obrtnih dejavnosti«), ki se odmerja od pavšalnih letnih osnov, se plačuje po stapi>ji 8 odstotkov.
15. člen
Občinski prispevek od obrtjmh in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah:
steklarstvo, dimnikarstvo in fotograf-stvo.
Znižanje za navedene obrti znaša 50 odstotkov od odmerjenih prispevkov.
16. člen
Najvišiji letnd osebni dohodki iz delovnega razmerja v goi^odarski oo^^ani-zaciji oz. povprečni letni osebni dohodki, na podl^ katerih se določajo pavšalne odroma dejanske osnove, znašajo:
Stroka:
Letni dohodi din: povprečni najvišji
L Predelovanje nekovin:
a)	izdelovanje opeke
b)	izdelovanje iz p^ stične mase
C) ostale dejavnosti
2.	Predelovanje ko^in:
a)	kovaštvo
b)	kleparsbvo
c)	avtokleparstvo
č) drobna kovinska galanterija
d)	mehanika
e)	avtomehanlka
f)	Cnomehanika
g)	ključavničarstvo
h)	ostale dejavnosti
3.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora:
a)	elektromehanika
b)	elektrodnstalater-stvo
e) ostale dejavnosti
4.	Predelovanje lesa;
a)	kolarstvo in so-darstvo
b)	mizarstvo
c)	ostale dejavnosti
5.	Izdelovanje tekstilnih Izdelkov:
a)	pletiljstvo
b)	krojaštvo C) šiviljstvo
d)	izdelovanje kravat in druge konfekcije
e)	ostale dejavnosti
Osnove.	Stopnje:	6. Predelovanje usnja:
		a) čevljarstvo
do 20.000 din	8%	b) sedlarstvo in ta-
od 20.000 din do 25.000 din	10%	petništvo
od 25.000 ddn do 30.000 din	18%	c) otstale dejavnosti
od 30.000 din do 35.000 din	17%	7. Izdelovanje gunuja-
od 35.000 din do 40.000 ddn	20%	stih iBdelikov:
od 40.000 din do 50.000 ddn	25%	a) -vulkanizerstvo
od 50.000 din do 60.000 din	30%	b) ostale dejavnosti
nad 60.000 din	36%	8. Izdelovanje živil:
10.000 12.000
12.000 16.000 10.000 15.000
12.000 17.000 12.000 17.000
Priispeveik, odimerjem ipo stoipojab iz tega člena, se zndža za naslednje oibsift: finomehanika, kolarstvo in sodarstvo, krojaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo, vul-kanizerstvo, cvetlidaistvui, vrtnarstfvo,
a)	mesarstvo
b)	slaščiičarstvo C) pekarstvo
č) sodavičarstvo d) mlinarstvo e> ostale dejavnosti
14.000 18.000
14.000 20.000 12.000 16.000
13.000	18.000
14.000	22.000
18.000	25.000
17.000	24.000
17.000	24.000
17.000	24.000
16i)00	23.000
14.000	20.000
13.000	20.000
16.000 24.000
16.000 24.000 14.000 22.000
10.000 15.000 14.000 18.000 11.000 16.000
11.000 25.000 11.000 19.000 10.000 18.000
12.000 18.000 10.000 16.000
10.000 12.000
12.000 16.000 10.000 15.000
12.000 17.000 12.000 17.000
18.000	25.000
14.000	20.000
17.000	24.000
18.000	23.000
11.000	17.000
15X)00	20.000
9.	Izdelov^je in popravljanje raznovrstnih Jelkov:
a) cvetličarstvo
b)	vrtnarstvo
c)	ostale dejavnosti
10.	Stavbna obrt:
10.000 10.000 11.000
16.000 16.000 17.000
a) zidarstvo	14.000	20.000
b) kamnoseštvo	16.000	21.000
C) tesarstvo	14.000	19.000
č) parketarstvo	14.000	21.000
d) teracerstvo	14.000	20.000
e) soboslikarstvo in		
pleskarstvo	16.000	23.000
f) pečarstvo in lon-		
čarstvo	14.000	19.000
g) vodovodno inšta-		
laterstvo	17.000	24.000
h) steklarstvo	14.000	20.000
i) ostale dejavnoisti	14.000	20.000
10.	Stavbna obrt:
11.	Obrtne, osebne in
druge storitve:
a)	avtoličarstvo	17.000	24.000
b)	moško frizerstvo	10.000	17.000
c)	žensko frizerstvo	14.000	20.000
d)	dimnikarstvo	10.000	15.000
e)	fotografetvo	10.000	16.000
f)	žaganje drv	13.000	20.000
g)	urarstvo	10.000	16.000
h)	ostale dejaivnosti	10.000	16.000
12.	Gostinstvo:	16.000	24.000
13.	Cestno prevozništvo:
a)	tovorni avtomobilski promet	16.000	24.000
b)	osebni avtomobilski promet	14.000	22.000
Za stroke, Id niso naštete v tem členu, se vzame osnova najsorodnejše aJi podobne dejavnosti.
Zavezancem, ki morajo voditi poslovne knjige, ne more hiti osnova za odmero prispevka nižja od povprečnega zneska, navedenega v tem členu.
17. člen
Prispevek od otortnih dejaivnostl v letnem pavšalnem znesku vnaprej ss določi zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stabiega poslovnega mesta, zlasti: vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, ter oseban^ ki se iiSsvatrjafia a oibartni-mi storitvami za neiposrednega naročnika kot s postranskim poklicem (18. člen zakom o obfrttndh delavnicah sanK)6bo> nih obrtnikov) in otsebam, ki opravljal* jo storitve pretežno s svojo fMHoo močjo.
Upravni oi^an občinske skupščine, pristojen za dohodke, določi letni ime-sek prispevka v mejah, določenih s tem odlokom, pri tem pa mora upoište-vati naslednja merila: delovni čas, pridobitno sposobnost, opremljenost delavnice in poslovni sedež z oairom na potrošna središča.
Določi se najnižji pavšalni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti, M znaša za posamezi]^ stroke:
a)	kovaštvo
b)	šiviljstvo C) liitjjaštvo 4> aovljfbrstvo
d)	sedlarstvo in tapetništvo
e)	sodarstvo in kx>larstvo
f)	lončarstvo in pečarstvo
g)	mlinarstvo (potočno)
h)	mlatilnioe
i)	fotografstvo
j) sobdslikarstvoin pleskarstvo k) zidarstvo 1) tesarstvo m J kamnoseštvo n) krovstvo (s slamo) o) krovstvo (z opeko) p) mizarstvo D moško frizerstvo s) žensko frizerstvo š) parketarstvo t) cvetličarstvo u) ostale dejavnosti '^e, kovinske in tehnične stroke v) dejavnosti kemične stroke t) ostaiC obrti in dejavnosti
nekovin-elektro-
250 din 120 din 250 dih 150 din 200 din 100 din 250 din 150 din 350 din 100 din 400 din 650 din 650 din 550 din 70 din 400 din 450 din 100 din 150 din 450 din 60 din
550 din 400 din 200 din
Letni pavšalni znesek po tem členu ne more biti višji kakor bi znašal prispevek od osnov, določenih v 16. členu in z uporaibo stopnje iz 14, člena tega odloka.
18. člen
Občinski prispevek od obrtnih de-j&vziosti v o^totku od vsakega kosmatega dohodka (prispeva po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov ix> stopnjah:
1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi dn lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija	15 ®o
a. Od dohodkov zavarovalnin poverjenikov	15 %
3.	Od provizij zastopnikov ustanov za varstvo maldh avtorskih pravic	15 %
4.	Od provizij poslovnih agentov in poflrerjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov,
knjig, revij in podobnega ter
od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije	15 %
5.	Od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne fizične moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in * zavode, če ne plačajo prispevka v pavšalnem znesku	15 %
6.	Od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 20 %
7.	Od dohodkov prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti	20 %
8.	Od dohodkov potujočih aaba-
višč in prirejanja prireditev l5""/o
9.	Od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske in druge organizacije, državne organe in zavode,
če se za take storitve po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne pla-čujejo prispevki po napovedi, na podlagi letne pavšalne osnove ali v pavšalnem letnem znesku	15 %
19. člen .
Ekonomska amortizacija strojev, orodja in inventarja^ katerih trajanje je daljše kakor eno leto ter strošld vzdrževanja poslovnih prostorov znašajo za:
1.	posloivne prostore, zidane	2 %
2.	posltmie prostore, lesene	8 "/o
3.	stroje, orodje in inventar	15 %
4.	ap>ecdfični gostinski inventar 20 °/o
Amortizacija se ne priaaia za že amortizirane stroje, orodje, inventar ter pofslovne prostore.
20. člen
Prispevka od obrtnih dejavnosti so oproščeni občani, ki opravljajo obrtne storitvene dejavnosti brez uporabe tuje delovne sile ali svojih družinskih članov, če ssnaša njihova starost preko 60 let pri ženskah oz. 65 let pri moških.
Občan, ki' na osnovi predpisanega obrtnega dovoljMija začne prvikrat opravljati redno storitveno obrtno dejavnost, je oproščen plačila prispevka za 6 mesecev od začetka opravljanja take deja-v-nosti.
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA
DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
21.	člen
Stopnje občinskega prispevka iz C mega dohodka od intelektualnih storitev, ki se odmerja po letnih osnovah, znašajo:
do 20.000 din	2 Ib
od 20.000 din do 25.000 din	5 1o
od 25.000 din do 30.000 din	11 ®/o
od 30.000 din do 35.000 din	17 "/o
nad 35.000 din	22 %
22.	člen
Osnovo za prispevek od intelektualnih storitev predstavlja enoletni povprečni osebni dohodek delanrca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu, oz. pri delovni organizaciji, kateri znaša v občini Metlika 25.000 din.
23.	člen
Občinski prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega dohodka (prispevek po odbitku) se plaću-je po stopnji 15 odstotkov.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV

24. člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 2 odstotkov.
25. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za
o p
h;
Z 6«
C/)
H

00 oc
•-1
o*
s
v
CS
ČE HOČETE BITI SPROTI OBVEŠČENI O NOVOSTIH V VAŠI OBČINSKI ZAKONODAJI — BERITE „SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST"!
Vi H
9S >
z:
os M
obrtni ladeiefe, odloči o tem tomisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za pro®veto in kuituro.
VII. DAVEK NA DOHODKE OD
STAVB
26.	člen
Davek od stavb v občini Metlika se plačuje od stavb in delov stavb, ki se dajejo v najem in od stanov^sikih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih.
27.	člen
Daveik na dohodike od stavb znaSa 40 odstotkov od ugotovljenih osnov.
28.	Člen
Stro&ki vzdrževanja in upravljanja stavb z amortizacijo znašajo 60 odstotkov enoletne najenmine oz. stanairiiie.
Vin. DAVEK NA DOHODKE
OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
29. člen
DavedE od premoženje in prenvoženj-»kih pravic se plačuje po stopnjah:
do 2.000 din	18 %
od 2.000 din do 4.000 din	22 "/o
od 4.000 dđn do 6.000 din	27 %
od 6.000 din do 8.000 din	35 %
od 8.000 din do 10.000 ddn	40 %
nad 10.000 din	,50 %
30. člen
Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v tiuistične namene se oprosti plačevanja tega davka.
DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
31. čaen
Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsiko in gOBdaiisiko prodannodojo, plačujejo davek v naslednjih letnih zneskih;
a) za težike traktorje nad 35 KS
— od kosa	500 ddn
1») za mlalikuce na strojni pogon s kapeciteibo na 1600 kg na uro — od kosa	200 din
o) ca bagerje — od vsaka KS 30 din d) aaa buklk»erje—od vsake KS 30 đin «) za kombajne — od vsake KS 40 din
X. DAVBK NA DOBODEK, ĐOBEZESS Z UPORABO DOPOLNILNEGA DIELA DRIX:»IH
38. člen
Kot dohodek, ki prodstavlija oaaon/o za daivek na t)uK> deknmo moč, dOBe-žen z uporabo dopolnilnega dela (tangih oseb, se doioćl vi&ie 40 odstotkov takim 09ei»m jgtplačanflga ošabnega dohodka.
33.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenih osnov po 32. členu tega odloka.
Zavezancem, ki redno zaposlujejo već kot ^ega delavca, se davek na Dujo delovno silo zniža aa 10 odstotkov za vsak^a nadaljnJ^^a delavca, vendar največ do 40 odstotkom odmerjenega davka po določbah tega člena.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Rok za vložitev napovedi za odmero prispevkov oziroma davkov se določi do 31. januarja za preteklo leto, če ni z zakonom drugače določeno.
35.	člen
Lastniki premoženjskih predmetov iz 73. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 40/68), ki stalno prebivajo na območju ob^e Metlika, pa imajo premoženjske predmete isEvra občine Metlika v J\igoBlaviJi ali v tujind, moarajo priglasiti te premoženjske predmete davčni upravi občinske skupščine Metlika do 30.6.1969.
Priglasitev premoženjskih predmetov je lahko pismena ali osebna. Katere podatke so dolžni dati lastniki, določi davčna uprava; med podatki pa so obvesavi naslednji: priimek in ime lastnika ter bivališč, naziv premoženjskega predmeta, kraj In katastrska občina ter površina.
Pozneje pridobljene premoženjske predmete morajo lastniki priglasiti v roku 15 dni po prtdobdtvL
36.	člen
Tolmačenje za izvrševalce tega odloka daje po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance. Za iz-dajazije tega odloka skrbi organ, pristojen za dohodke.
37.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Doilenjski list štev. 7/68).
38.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolei^jdkiem Ustu, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
StevUka: 421-2/65 Datum: 21.2.1969
Predsednik občinske sfcufpščtne Metlika: Peter Vujčič, 1. r.
73.
Na podlagi 5. člena temeljnega za-k(»ia o prometnem davku (Ur. list 3PRJ St. 14/65, 29/66, 33/65, 57/65,52/66, il/67, 54/68,26/68,30/68,40/68 in 48/68) in 119. člena statuta občitie Metlika (Uradni vestnik Dolenjske štev. 19/65), je ohMnaka ataipKln« Metlika na seji ob-
činskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21.2.1969 sprejela
ODLOK o občinskem prometnem davku
1.	člen
V občini Metl&a se uvede občinski prometni davek na promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo ter na plačilo za storitve in posle.
2.	člen
Obliki občinskega prometnega davka sta: davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve.
3. člen
Občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za konč-lo potrošnjo, razen za proizvode, za katere je v 16. in 23. členu temeljnega zakona o prometnem davku določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje občinski davek od prometa blaga na drobno in razen od prometa naslednjih proizvodov:
1.	od proizvodov, katerih promet je po določbah 8. č.ena zakona o tarifi zveznega prometnega davka oproščen plačevanja zveznega davka od prometa blaga na drobno,
2.	od kmetijske opreme (razen ročnega orodja).
Občinskega davka od prometa blaga ia drobno ne plačajo;
1. Družbeno-politične organizacije in društva za točenje alkoholnih pijač enkrat v letu na svojih javnih prireditvah, ki jih organizirajo z dovoljenjem pristojnega organa.
4. člen
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje ▼ smislu tega odloka:
1.	vsaka prodaja v prodajalnah in dnigih poslovnih enotah delovnih organizacij, ki prodajajo blago na drobno, vštevši tudi prodajo iz komisijskih •.rgovin m pn->dajaln;
2.	prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti;
3.	prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilnopravnim osebam na debelo prodajajo proizvajalne, trgovske m druge delovne organizacije, če ne gre za prodajo reprodukcijskega materiala zasebnim obrtnikom za proizvodnjo dejavnosti in vsaka prodaja proizvodov, ki jih neposredno potrošnikom prodajajo trgovske in druge delovne organizacije. Če ne gre za pro dajo, ki je namenjena za reprodukcijo;
4.	potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov za lastne ix>treb0 oziroma brezplačno dajanje takih pro izvodov drugemu;
5.	prodaja blaga na licitaciji (javni dražbi), če od nj^ v prejšnjem pro-
metu m Dil plačan občinski davek od prometa blaga na drobno.
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje aidi uvoz motornih vozil, katere uvozijo občani in civilno pravne osebe.
5. člen
Občinski davek od plačil za storitve se plačuje za tiste storitve in posle, ki so določeni v tem odloku in v tarifi občinskega prometnega davka, razen za storitve, na katere je v 16. in 34. členu temeljnega zakona o prometnem davku določeno, da se od njih ne plačuje občinski prometni davek.
6.	člen
Občinski davek od plačil za storitve se ne plačuje za opravjanje naslednjih obrtnih storitev;
izdelovanje oblačil in perila po meri, kemično čiščenje, barvanje, krpanje, pranje in likanje oblek in perila, krpanje nogavic in vreč, moško in žensko frizerstvo, pedikiranje, popravilo obutve, dimnikarstvo, mletje žitaric, popravljanje dežnikov, brušenje nožev in britvic, snaženje oken, žaganje drv.
Davek po tem členu se ne plačuje aidi v primerih, za katere se prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospKJdarskih dejavnosti plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prisi)evek po odbitku).
7.	člen
Za zavezance prometnega davka, katerim se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na podlagi letnih pavšalnih osnov ali v letnem pavšalnem znesku, ugotavlja davčno osnovo organ občinske skupščine, pristojen za dohodke tako, da primerja povprečen osebni dohodek, dosežen na zaposlenega v gospodarski ali drugi delovni organizaciji, ki opravlja enako ali podobno dejavnost in upošteva druge podatke, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti dohodke oziroma promet, ki predstavlja osnovo za prometni davek.
8.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, davčnih zavezancev, davčne osnove, postopka za odmero, obračunavanje in plačevanje davka in drugega, k^ ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo ustrezne določbe:
1.	temeljnega zakona o prometnem davku,
2.	zakona o tarifi zv^ega prometnega davka
3.	temeljnega zakona o prispevkih In davkih občanov.
9.	člen
S tarifo občinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka, se določene stopnje, proizvodi in storitve, na katere je uveden občinski prometni davek ter nekatera druga natančnejša dok>čila.
10. člen
Tolmačenja za izvrševanje tega odloka izda po potrebi svet občinske skupščine, pristojen za finance.
11 člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Skupščinski Dolenjski Ust štev. 9/67, 7/67, 20/68 in 24/68).
12. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Številka: 421-2/65 Datvun: 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčlč, 1. r.
TARIFA občinskega prometnega "tlavka
Tar. štev. l
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifi ali za katere je predpisana davčna oprostitev, se plača davek po stopnji 4 odstotke.
Tar. štev. 2
Od motornih vozil in rezervnih delov se plača davek po stopnji 2 odst.
OPOMBA: Davek po tej tarifni Številki za uvožena motoma vozila plača uvoznik (občan ali civilna pravna oseba) za dohodke pristojnemu organu občinske skupščine v 15 dneh po uvozu motornega vozila. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko Je za re^-stracijo pristojnemu organu predložen dokaz o plačilu prometnega davka po tej tarifni številki.
Tar. štev. 3
Od prometa alkoholnih pijač na drobno se plačuje občinski prometni davek od litra proizvoda in znaša:
dinarjev:
1.	od naravnega vina	0,60
2.	od penečega vina	2,00
3.	od naravnega žganja	2,50
4.	od piva	.	0,50
5.	od lunetnega žganja:
—	z močjo do 25 vol. o/o alkohola 2,50 - — z močjo nad 25 vol. ®/o alkohola 3,50
6.	od specialnih vin (desertnih,li-kerskih in aromatiziranih) in desertnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter:
—	do 7,00 dinarjev	2,00
—	nad 7,00 do 10,00 dinarjev	3,00
—	nad 10,00 dinarjev	4,00
7.	od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za en liter:
—	do 12,00 dinarjev	3,00
—	nad 12,00 do 17,00 dinarjev	4,50
—	nad 17,00 dinarjev	6,00
Opomba: Davek po tej tarifm številki plačujejo trgovska podjetja na drobno, prodajalne prizvajalnih podjetij in gostinska podjetja ter gostinske enote negostinskih delovnih in drugih organizacij, ki točijo oziroma prodajajo alkoholne pijače na drobno pri prodaji alkoholnih pijač neposredno potrošnikom.
Gostišča samostojnih gostincev obračunavajo in plačujejo občinski davek od prometa alkoholnih pijač glede na nabavljeno količino.
Pri obračvinavanju in plačevanju občinskega davka od prometa alkoholnih pijač gostišč samostojnih gostincev se prizna en odstotek kala za odprta naravna vina in druge odprte alkoholne pijače, za vinski mošt pa pet odstotkov. Kot čas, do kdaj se šteje proizvod iz grozdja kot moSt, se šteje čas od vsakoletne trgatve do 31. oktobra istega leta.
Tar. štev. 4
Od plačil za obrtne storitve, razen za storitve, ki so posebej določene v tej tarifi ali pa je zanje predpisana oprostitev, znaša stopnja davka 10 odstotkov.
Tar. štev. 5
Od plačil za razred hlodovine na žagi se plača davek po stopnji:
1.	od iglavcev	50 %
2.	od hrasta	50 %
3.	od ostalih listavcev	30 %
OPOMBA 1: Davčna osnova je cena storitve.
OPOMBA 2: Kmetovalci,'ki imajo iz kmetijstva in gozdarstva edini ali glavni vir dohodkov, so aproščeml plačevanja tega davka do 2 m' ressanega lesa na leto na podlagi dovoljenja za razžaga-nje lesa, ki ga izda pristojni organ.
OPOMBA 3: Svet za družbeni plan in finance občinske slripščine je pooblaščen, da oprosti plačila tega davka posameznega zavezanca, katerega zgradba Je bila poškodovana zaradi elementarnih nezgod, za novogradnja tega davka do 2 m'retzanega lesa na če ga podari za Javne namene.
Tar. štev. 6
Od plačil za prevoz potnikov In blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe, se plača davek:
1.	za prevos potniOĐOv, po stopnji 20 o/o
2.	za prevoz blaga, po stopnji 15 %
OPOMBA: Davčna osnova Je skupno plačilo za opravljene prevozne storitve. S prevoznimi storitvami Je mišljen prevoz blaga oziroma potnikov z motornimi ali vprežnimi vozili v cestnem prometu.
Tar. štev. 7
Od vstopnic za umetniške, zabavne in druge prireditve se plača davek od
brutx} vrednosti vstopnic po stopnji 5%.
OPOMBA 1: Pod »druge prireditve« 36 štejejo, cirkuške tn artistične prireditve, vrtiljaki in druga potujoča zabavišča.
Prireditelji predstav so dolžni predložiti vstopnice v žigosanje za dohodke pristojnemu organu in plačati prometni davek po tej tarifni številki.
OPOMBA 2; Davka i>o tej tarifni številki ni treba plačati za kultumo-prosvetne In kinematografske predstave.
OPOMBA 3: Artističnim skupinam, lastnikom vrtiljakov in podobnim se davek lahko odmeri v pavšalnem znesku proti takojšnjemu plačilu.
OBČINA RIBNICA
74.
Na podlagi 7., 12. in 17. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št. 32-452/W. št. 52-226/67, št. 31-456/67, št. 54-687/67 in št. 32-410/68), 9., 14. in 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradnilist SBS št. 7-59/67, št. 36-290/67, št. 5-12/68. št. 72-207/68 in št. 40-290/68), 4. in 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni Ust SFRJ št. 52/64) in 9. točke 65. člena statuta občine Ribnioa je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti đne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine RIBNICA
I. SPLOSNE DCKLOOBE
L člen
PrispevOci in davki občanov se v občini Ribnica določajo in predpisujejo po določbah temel(jnega in republiškega zakona o prispevkih in dav^ občanov in tega odloka ter o predpisih, ie-danih na njihovi podlagi.
2. člen
Prispevki se obračunavajo in plačujejo iz dohodka, ki je dosedSen z oiseib-nim delom občanov (osebni dohodek), davki p>a iz dohodka občanov od premoženja, premoženjskih pravic in pre-možeinja, ki ga imajo ali pridoibđjo, ter dohodika, M g^ dosežejo ■ uporabo dopolnilnega dela drugih.
i. člen
S prispevki in daviki občaiK>r s« krijejo materialne potrebe družbene skup-iKMSti, za katere je vsak občan dolžan ptrispeivatl po svoiji enBjpoctarrilri taoU,
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se plačuje v višini 3^5 odstotka od s predpisi določenih osnov.
S posebnim odlokom občinske skupščine bo določen odstotek prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje.
5.	člen
Za. kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podl^ pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove:
1.	za, gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih, 300 din;
2.	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih, 500 din;
3.	za ribiče In lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih in organizacijah, 400 din;
4.	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev, 300 din.
ni. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA - DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6. člen
Prispevek iz osebnega dohodka od lunetijske dejavnosti se plačuje:
1. od kmetijskima zemljišča — od osnov, ki predstavljajo katastrski dohodek, po naslednjih progresivnih stopnjah:
OsDova za odmero	Stopnja	
	p. 1	1 a
"S e d "O	M M NN	> mm
800 din 2.000 din 3.000 din 4.000 din 5.000 din 7.000 din
800 din 2.000 din 3.000 din 4.000 din 5.000 din 7.000 din 10.000 din
10 11 12 14 16 16 20
3
4
5 7 9
10 12
Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se katastrske občine razporedijo v dve skupini:
m. fikupioa: Ic. o. Dodenja vas, k. o. GOTiča vas, k. o. Gorenja vas, k. o. Jur-jeivloa, k. o. Prigorica, k. o. Ribnica, k. o. Sodražica, k. o. Sušje, k. o. Vince. Sc. o. Zamostec;
IV. skupina: k. o. Dane, k. o. Gora, k.o.Orčar3ce^ k.a.Hrib, k.o.Podpolja-
ne, k. o. Rakitnica, k. o. Retje, k. o. Sv. Gregor, k. o. Travnik, k. o. Velike Polja-ne, k. o. 2imarice.
2. od gozdnega zemljišča od osnov, Ki predstavljajo vrednost lesa, določenega za posek — ix) stopnji 20 odstotkov.
rV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku, v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) in po dejanskem osebnem dohodku.
8.	člen
Povprečni ter najvišji letni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za leto 1969, znaša:
Gospodarska dejavnost:
Letni kosmati osebni dohodek Ndin: povprečni: najvišji:
1.	P-.edelovanje nekovin 8.0(X) 10.000
2.	Predelovanje kovin;
a)	kovaštvo
b)	kljiičavničarstvo
c)	precizna meha-
nika č) kleparstvo
d)	ostali
3.	Predelovanje lesa:
10.000 12.000 10.000 12.000
12.000 15.000 10.000 12.000 10.000 12.000
9. člen
Letna patvšalna osnova je pri prispevnih zavezancih lahko manjSa od najvišjega letn^ zneska osebnega dohodka pod naslednjimi pogoji:
—	če je prispevni zavezanec dopot nil 55. leto oziroma prispevna zavezanka 50. leto starosti;
—	če se opravlja storitvena dejai^ nost glede na zdravstveno sftapje r manjšem obsegu — če se zaposluje učenec oziroma učenka prvo leto učne dobe;
—	6e se opravlja storitvena deja^ nost brez sodelovanja oziroma pomoči družinskih članov.
10. člen
Prispevek iz osebnega dobodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejar-nosti se plačuje od let^ osnov po na^ slednjih progresivnih stopnjah;
Osnova:
Stopnja:
	do 20.000 din	8 0/0
od 20.000 din	do 25.000 din	10 o/o
od 25.000 din	do 30.000 din	13%
od 30.000 din	do 35.000 din	170/0
od 35.000 din	do 40.000 din	210/0
od 40.000 din	do 45.000 din	250/0
od 45.000 din	do 50.000 din	30 0/0
od 50.000 din	do 55.000 din	33 0/0
od 55.000 din	do 60.000 din	36 0/0
nad 60.000 din		390/0
Osnova:
Stopnja:
11.	člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti znaša najmanj:
—	predelovanje kovin	150 din
—	predelovanje lesa	200 din
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov	100 din
—	predelovanje usnja	100 din
—	izdelovanje gumijastih izdelkov
200 din
—	izdelovanje živil	150 din
—	stavbna obrt	200 din
—	vse ostale obrti	150 din
12.	člen
Prispevek v letnem pavšalnem znesku plačujejo iz dejavnosti po 11. členu tega odloka tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot postranskim poklicem.
Pri odmeri letnega pavšalnega zneska mora upravni organ, pristojen za davčne zadeve, upoštevati naslednja merila; delovni čas, pridobitno sposob-liost in opremljenost.
13.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje:
1.	od dohodkov od prodaije srečk in plačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 10 %
2.	pd dohodkov zavarovalnih poverjenikov	15 %
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo avtorskih pravic 15 %
4.	od dohodkov oseb od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije	15 %
5.	od provizij agentov in poverjenikov od prodaje knjig, časopisov in zbiranja oglasov 15 "/o
6.	od dohodkov transportnih del, nakladanja, razkladlanja itd, 15 %
7.	od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti	10 %
8.	od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino 15 ®/o
9.	od dohodkov od prevozništva mleka	10
10.	od dojfiodko^ delavcev, ki delajo na domu za državne organe in delovne organizacije,
razen od dohodkov od domače obrti	^
11.	od dohodkov potujočih zabavišč In prirejanja prireditev 20 %
12. od dohodkov domače obrti če se ne izvršuje kot postranska kmetijska dejavnost	10 "/o Prispevek iz prejšnje točke se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat rečnega dela, in sicer od:
—	lesenih zobotrebcev in špil
—	lesenih žlic
—	lesenih kuhalnic
—	lesene posode in obodov iT- lesenih pletenih izdelkov
—	brezovih metel
14.	člen
Najvišja stopnja ekonomske amortizacije, po kateri se bračunava letna amortizacija, ki se odšteje od kosmatega dohodka, znaša za;
1.	poslovne prostore — zidane 2 ®/o
2.	poslovne prostore — lesene 5 %
3.	stroje, orodje in inventar 15 S b
V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
15.	člen
Letni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne stroko^me izobrazbe, po katerem se določa osnova za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, znaša.:
—	za odvetnike	15.000 din
—	za vse ostale	10.000 din
16.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje od ugotovljenih osnov po stopnji 2 odstotka.
VI. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB
17.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje od stavb v naselju Ribnica od ugotovljenih osnov po stopnji 40 odstotkov.
Davek od stavb izven naselja Ribnica je oproščen tega davika, 6e se ne daijejo v najem.
Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb se določijo v višini 60 odstotkov od ugotovljene oziroma najemne vrednosti stanovanja.
VII. DAVEK NA DOHODEK OD PREM02ENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
18.	člen
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih progresivnih stoiMijah:
osnova din
nad:	do:
stopnja:
2.000 4.000 6.000 8.000 10.000
2.000 4.000 6.000 8.000 10.000
20 25 30 35 40 40
Doseženi dohodek oa oadajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka.
Vin. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE
19. člen
Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, plačujejo od teh predmetov davek.
Jjetni davek za posamezno proizvajalno pripravo znaša;
1.	za težki traktor nad 35 KS od vsake KS 60 din,
2.	za buldožer od vsake KS 120 din,
3.	za strojno žago za lesno predelavo 1000 din.
X. DAVEK NA DOBITKE OD DOSE2EN Z UPORABO
DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
20.	člen
Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 40 odstotkov takim osebam izplačanega osebnega dohodka.
21.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenih osnov po 20. členu tega odloka.
IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
22. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 odstotkov.
XI. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV
23. člen
Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 din.
Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni prispevni zavezanci iz krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno sla.bi. Oprostijo se prispevni zaveaanci, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 5.000 din.
Za višinske kraje iz drugega odstaA^-ka tega člena, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, so določene vasi in zaselki;
1. vsi kraji naslednjih katastrskih občin; v k.o. Gora, k.o. Grčarice, k.o. Hrib, k.o. Podpoljane, k.o. Retje, k.
o. Sv. Gregor k.o. Travnik, k.o. Velike Poljane, k.o. 2imaric€;
2.	Dane v k.o. Dane;
3.	Dolenji Lazi in Zapuže v k.o. Gorenja vas,
4.	Lipovec, Makoša in Otavice v k.
0.	Goriča vas,
5.	Kot v k.o. Jurjevica,
6.	Zadolje v k.o. Prigorica,
7.	Cmec, Graben tn Hojče v k.o. Sodražica,
8.	Gorenji Lazi, Hudi konec, Preska in Sinovica v k. o. Vince,
9.	Nova Štifta in Ravni dol v k.o. Zamostec.	•
24. člen
Zaćasno so oprOSćem prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za 10 let;
2 na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, za 10 let;
Navedene oprostitve se priznajo od
1.	januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
25.	člen
Kmetom-borcem in aktivistom NOV, ki imajo od pristojnih organov priznani; dvakratno delovno dobo v času druge svetovne vojne In Jim je glavni poklic kmetijska dejavnost, se obračunani prispevek od kmetijstva zniža, in sicer:
1.	udeležencem od leta 1941 za 100 odstotkov,
2.	udeležencem od leta 1942 in 1943 za 50 odstotkov,
3.	udeležencem od leta 1944 za 25 odstotkov.
Vso potrebno dokumentacijo, iz katere bo mogoče^ ugotoviti v tem členu določene pogoje'za olajšavo, pošlje občinskemu organu, ki je pristojen za davčne zadeve, komisija za zadeve borcev NOV pri občinski skupščini za vsako leto do 28. februarja.
26.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka obrtnih storitvenih dejavnosti, ki so prvič začeli izvrševati dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni plačila prispevka za prvih Sest mesecev izvrševanja dejavnosti.
XII. KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Ribnica je pooblar ščen, da iztoja po potrebi navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispeivkih in davkih občanov občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 7/68 in 3/69).
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skui>ščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja
1969, razen določb 13. člena tega aaiu fca, ki se uporablja od 1. marca 1969.
Številka: 422—^7/69—04 Datum: 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r.
75.
Na podili 1. in 5. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ št. 14/65, 11/66, 54/67 in 51/68) in 9. točke 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora tn zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK o upravnih taksah
1.	člen
V občini Ribnica se uvajajo upravne takse za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih, kot tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih, ki so določeni v takšni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Kot organi po tem odloku so mišljeni:
1.	upkravni organi občinske skupščine Ribnica,
2.	delovne in druge organizacije, kadar v okviru pravnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podl^ zakona izdan predpis, odločajo o upravnih Btvareh na zahtevo strank.
3.	člen
Taksam zavezane spise, dejanja in druge predmete ( v nadaljnjem besedilu spise in dejanja) ter višino taks določa taksna taoifa.
4.	člen
Glede splošnih določb in oprostitev se neposredno uporabljajo določila temeljnega zakona o upravnih taksah.
5.	člen
Dovoljenje za prodajo taksnih vred-notnic izdaja delovnim in drugim organizacijam in organc»n (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci) svet za družbeni plan in fpance.
Za prodajo takšnih vrednotnic pooblaščenim prodajalcem pripada provizija v višini 5 odstotkov od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic.
Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji i)otrebne količine taksnih vrednotnic; takšne vred-notnice morajo biti občanom na razpolago cel delovni čas delovne organizacije .oziroma njene poslovne enote. Pooblaščeni prodajalci morajo taksne vrednotnice skrbno shrar^levati in varovati.
6.	člen
Z dnem, ko saačne veljati ta odlok, preneha veljati odide o občinskih
upravnih taksah (Uradni vestnik Do-ienjske št. 13/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 19/68).
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ,v Skupščinskem Dolenjskem 11-.listu, uporablja pa se od 1. man» -1969
Stebilka: 423-3/69-04 Datum: 21. 2. 1969
Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg^. r.
TAKSNA TARIFA I. Vloge Tar. št. 1.
Za zahteve, prošnje, predloge, prijave, preglasitve in druge vloge, če nI v tej tarifi predpisana kakšna druga taksa — 2 din.
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plača za poznejše vloge, s katerimi zahteva stranka le hitrejši postopek o že vloženi zahtevi.
Tar. št. 2
Za pritožbo zoper odločbo organa iz 2. čl. tega zakona — 5 din.
II. Odločbe
Tar. št. 3
Za vse določbe, za katere ni predpisana posebna taksa — 5 din.
Opomba:
1.	če se izda ena odločbe na zahtevo več oseb, se plača taksa po tej tar. št. tolikokrat, kolikor Je oseb, katerim se odločba vroči;
2.	za določbe o pritožbah se ne plača taiksa.
Tar. št. 4
Za odločbe, s katero se dovoljuje sprejem v jugoslovansko državljanstvo ali odpust iz jugoslovanskega državljanstva — 50 din.
C>pomba:
Če gre pri sprejemu v Jugoslov. državljanstvo ali pri odpustu iz Jugoslovanskega državljanstva za člane iste družine, se plača za vse družinske člane ena sama taksa.
Tar. št. 5
Za izdajo ali podaljšanje veljavno-sti potne listine za potovanja v tujino — 70 din.
Opomba:
Za diplomatske službene potne liste se ne plača taksa.
Taksa po tej tar. št. asnaša 15 din, če se potna listina izdaja ali njena veljavnost podaljšuje jugoslovanskenui državljanu, ki s posredovanjem Jugoslovanskega zavoda za zaposlovanje odhaja v tujino, da bi se tam zaposlil, ali je s posredovanjem takega zavoda že zaposlen v tujini.
Tar št. 6
Ta. vunun na potni listini in za dovoljenja, našteta v tej tar. št.:
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	vizum za eno potovanje — 20 din
b)	vizum za već potovanj — 50 dir
c)	vizum za kolelrti\ni potiti list — 50 din.
2.	za tuje državljane:
a)	vizum na potne listine za eno potovanje (vstopni, vstopno-odhod-ni, odhodno-vstopni, tranzitni in dnigi viziuni na ofsebni p)Otni list) In vizum na družinski potni list — 12.50 din;
b)	vizum na potni listini za več po tovanj ali za dvojni tranzit — 25 dinarjev;
C) vizum na kolektivni potni listini (vstopni, vstopno-odhodni, tranzitni. dvojni tranzitni in drugi vizutni — "'T.SO dinarjev.
3.	za dovoljenje za začasno bivanje v
Jugoslaviji — 15 din.
Opomba:
1.	za otroke do 15 let, ki imajo po-sebho p>otno listino, se ne plača taksa za vizum,
2.	za vsak novi vizum se plača ustrezna taksa p>o tej tar. št.
3.	takse za novi viziom in za dovoljenje po 3. toč. te tar. št. ne plačajo tuji državljani, Jd se kot jugoslovanski štipendisti v Jugoslaviji šolajo ali izpopolnjujejo, kot tudi državljani tistih držav, s katerimi je Jugoslavija sklenila pogodbo o odpravi \izumov ali takse na vizume;
4.	vizum, ki ni oproščen ta.kse po tej tar. št., se sme dati brezplačno le v izjenmem primeru, na podlagi odločbe organa, ki je pristojen dati vizum;
5.	za vizum, izdan jug. državljanu, to s posredovanjem jugoslovanskega zavoda za zaposlovanje odhaja v tujino, da bi se tam zaposlil, ali je s posredovanjem takega zavoda že v tujini, znaša taksa iz toč. 1 pod b) —10 din.
Tar. št. 7
Za orožni last — 100 din.
Opomba:
1.	za dovoljenje samo za posest orožja se ne plača taksa po tej t»r. §t., temveč po tar. št. 3 taksne tarife;
2.	takse po tej tar. št. ne plačajo vo-JaAke osebe, uslužbenci organov za notranje zadeve in ne drugi, ki imajo in nosijo orožje po predpisih svoje alAižbe;
3.	določba druge točke te opombe ne velja za orožni list, ki se izdaja za lovsko orožje;
4.	taksa po tej tar. št. se ne plača za orožje, ki ga imajo strelske organizacije in je namenjeno za strelske vaje in tekmovanja na strelišču.
Tar. št. 8
Za akt, s katerim se pridobi pravica opravljati gospodarsko dejavnost:
1^ za trgovsko podjetje na debelo, olagovnico, komisijsko podjetje, go-spKKiarske organizacije, ki opravljajo trgovske storitve (agencije), posredniška podjetja in posredniške pisarne, podjetja za kontrolo kakovosti in količine bla^a), zunanjetrgovinsko podjetje, hotel z več kot 100 ležišči, bar ali indiistrijsko podjetje — 2000 din;
2. za trgovsko podjetje na drobno, trgovino z rednim obračunom ali komisijsko trgovino; obrtno ali poslovno enoto gospodarske organizacije, omenjene v 1. točki te tar. št.; ze hotel do vštetih 100 ležišč, gostilno, okrep)čevalnico, krčmo ali kakšno drugo samostojno gostišče, ki ni omenjeno v 1. toč. te tar št.; za potniško, rečno ali pomorsko agencijo; za turistični urad, ki dela kot gospodarska organizacija; za gospodarsko organizacijo, ki se ukvarja s prevoztnn potnikov ali blaga kot glavno dejavnostjo; za časopisno, tiskarsko ali založniško podjetje; za podjetje, ki opravlja gradbeno dejavnost, ali za projektivno organizacijo — 800 din;
, 3. za drugo gospx)darsko ali poklicno dejavnost — 100 din.
Opomba:
Za akt, s katerim se pridobi pravica izvrševanja obrti po vaseh ali brez stalnega poslovnega mesta, se plača polovica takse iz toč. 3 te tar. št.
Tar. št. 9
Za odločbo, s katero se dovoljuje 1. vpis poslovnih objektov notr^je priovbe v r^ister ofsiroma evidenco:
1, za čolne — 10 din.
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plača za poslovne objekte, ki so namenjeni izključno le za civilno zaščito ali gasilsko službo.
Tar. St. 10
Za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje, izdajo ali podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za motorno vozilo ali za av-t)omobilski priklopmik — 10 din.
Opomba:
Za dvojnik vozniškega ali prometnega dovoljenja se plača taksa po tej tar. št.
III. Potrdila
Tar. št. 11
Za potrdila, ki jih izdajajo organi, če ni drugače predpisano — 3 din.
Tar. št. 12
Za dvojnik listine o končani šoli
ali strokovni kvalifikaciiji — 5 din.
•
Tar. št. 13
Za potrdila in spričevala, s katerimi se dokazuje poreklo, vrednost, količina in kakovost ali zdravstvena ne-oporočnost blaga, — 10 din.
Opomba:
Ta taksa se ne plačuje za tuje poštne deklaracije, ki spremljajo spremni Ust.
IV. Overitve, predpisi in prevodi
Tar. št. 14
Za overitev podpisa, rokopisa in prepisa:
1.	za overitev vsakega podpisa —3 din,
2.	za overitev avtentičnosti rokopisa ali za overitev prepisa od vsake pol-pole izvirnika — 5 din.
Opombe:
1.	S polpolo je mišljen list papirja 2 strani, normalne pisarniške velikosti ali manjše;
2.	Ce je rokopis oairoma prepis .ti naj se overi, pisan v tujem jeeiku. se plača dvojna taksa iz toč. 2 te tar. št.
Tar. št. 15
Za overitev prevoda se plača 50 odstotkov takse iz tar. št. 21 te taksne tarife.
Op)omba:
Ce org^ besedilo tudi prevede in overi prevod, se plača poleg takse po tej tar. št. tudi taksa po tar. št. 21 te taksne tarife.
Tarf. št. 16
Za overitev vseh p>oslovnlh knjig s« plača od vsakega Usta — 0.08 din.
Opomba:
1. Z listom je miSljen en list (dve strani) knjige, neglede na njeno velikost in ne glede na to, aH so listi ix> veztuii ali ne.
IGNORANTIA JURIS NEMINEAA EXCUSAT
so rekli že stari Rimljani, pri nas. pa ravno tako velja: nepoznavanje zakona nikogar ne opravičuje
2. Taksa iz te tar št. se plača tudi za overitev kartoteke, ki nadomestuje poslovne knjige.
Tar. št. 17
Za overitev načrta — 20 din.
Opomba:
Za overitev kop>ije katastrskega načrta se ne plača taksa ix) tej tar. št., temveč po tar. št. 27 te taksne tarife.
Tar. št. 18
Za overitev heligralske kopije načrta (risbe se plača od celega ali začetega kvadratnega metra— 5 din.
Tar. št. 19
Za overitev i)Ogodbe, katere vrednost znaša:
1.	do 500 dinarjev — 4 din,
2.	nad 500 dinarjev do 2000 dinarjev
—	10 din,
3.	nad 2.000 dinarjev do 10.000 dinarjev — 20 din,
4.	nad 10.000 dinarjev — 60 din.
Ce vrednost iK)godbe ni mogoče oceniti — 6 din.
Za overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe se plača 50 odstotkov takse-iz prvega odstavka oz. iz drugega" odstavka te tar. št.
Za overitev pooblastila — 4 din.
Opomba:
1.	Da gre za overitev pc^odbe, se šteje tiidi, če se overijo samo podpisi pogodbenih strank.
2.	Vsaka sprememba vsebine pogodbe se šteje v takšnem poglediU za novo pogodbo.
3.	Taksa po prvem odstavku te tar. št. se plača od vrednosti, ki je navedena v pogodbi.
4.	če je vrednost pogodbe ocenlji-va, pa ni navedena, se plača za overitev pogodbe dvojna taiksa iz drugega odstavka te tar. št.
Tar. št. 20
Za predpise, uradaiih aktov ali listin, ki se prepišejo pri državnem uradu:
1.	če jih prepišejo prizadete osebe, od polpole azvimika — 1 din,
2.	če jih prepiše organ, od polpole Izvirnika — 4 din,
3.	če prepiše oirgan akte ali listine v tujem jeziku, od polpole izvirnika
—	6 din.
Opomba:
Velja določba toč. 1 oi>oimbe k tar. št. 14.
Tar.St.ai
Za prevod la esiega Jeziika v drugega:
1. če besedilo dzvirodika ne presega 100 besed — 5 din.
a. de obsega besedilo jzvlmilka več kot 100 besed, od vsako ali začeto pcd-pble prevoda — 15 dUn.
Opoonba:
Velja določba tč« 1 opombe k tar.
14.
V. katastrske takse
Tar. št. 22
Za izvedbo vseh sprememb v administrativnih deUh katastrsk^a, ai)a-rata neglede na to, kako so nastale, se plača taksa v gotovini in znaša:
1.	za izvedbo sprememb na naslovni str. -U obstoječega ali novega posestnega lista ter za prenos ceUh parcel iz enega posestnega lista v drugega, od vsakega novega jKJsestnika oziroma od vsake parcele — 3 din;
2.	za izvedbo sprememb kulture, objekta, površine in delitev parcel od vsake parcele oziroma od vsake parcele novega stanja — 6 din.
Opomba:
1.	Takso po tč. 1 te tar. št. i>lača vsak novi posestnik, ki se vpiše v kat. operat, kot tiidi vsak posestnik, kateremu se spreminja idealni sol^tnl-ški del, oziroma potsesbnik, v čigar posestni list se prenašajo parcele.
2.	Takse iz tč. 2 te tar. št plačajo posestniki, katerim se v posestnih listih izvedejo spremembe.
3.	če pretrpi ista garcela dve ali več sprememb, omenjenih v tć. 1 in 2 te tar. št., in se te spremembe hkrati izvedejo v katastrskem operatu, se se plača za izvedbo sprememb v administrativnih 'delih katastrskega opera-ta ena sama taksa, to je taksa iz tč. 2 te tar. št.
4.	Taksa po tej tar. št. se obračuna po izvedbi sprememb v katastrskem operatu, pobere pa jo občinski upravni organ za finance po seznamu, ki ga setstavi katastrski urad.
Tar. št. 23
Za snemanje in vrisovanje sprememb v načrtih in za lasučimavanje pKjvršin parcel, ki se opravijo na prijavo stranke, za vsako porabljeno delovno uro:
—	na terenu — 25 din.
—	v pisarni — 18 din.
Opomba: ,
1.	Velja tč. 4 opombe k tar. št. 22.
2.	Takso po tej tar. št. plača vsaik udeleženec delitve v sorazmerju s površino svojega dela po novem stanju.
Tar.St.24
1.	Za ročmo kopiranje katastrskih načrtov se plača tak&a po šttevilu točk in zna&a:
a)	od 10 točk — 10 ddn,
b)	ea vsaiko nadaljno točiko na 10 točk — 0,6 ddn,
C) za vpds osebnih podatkov in drugih podatkov od toč. št. — 0,6 ddn.
2.	Za ročno looiplraDje načrtov več-jiih objeiktov in parcel, pri katerih ni mogoče obračunati taise po številu točk, znaša taksa za vsaiko porabljeno delovno ur» — 15 din.
3.	če se kopija načrta, izdeLana po 1. ali 2. toč. te tar. št., dalje razmnožuje p>o heligrafski poti, se plača za vsak tako razmnožen izvod poleg stroškov za razmnoževanje še taksa —4 din.
4.	Za prepise posestnih Ustov in drugih delov katastrskega operata ali izpiska iz njih se plača:
a)	do 10 postavk — 3 din,
b)	za vsako nadaljno p>ostavko nad 10 postavk — 0,2 din.
5.	Za prepise delov katastrskega operata, ki ne spadajo v administrar tivne dele operata, se plača od pole izvirnika katastrskega obrazca — 3 din.
Opomba:
1.	S številom točk je mišljen seštevek števila hektarjev, števila parcel in števila objektov.
2.	Površina, manjša kot 1 hektar, se šteje za cel hektar.
3.	Taksa 1» tč. 1 pod 1 te tar. št. se računa za vsako katastrsko občino posebej.
4.	Taksa p)0 tč. 4 te tar. št. se plačur je tudi za potrdila, ki jih izdajajo katastrski uradi, če se v potrdilu navajajo potrebni podatki o posameznih parcelah.
5.	S i)ostavko iz tč. 4 te tar. št. je mišljena vsaka prepisana vodoravna rubrika iz kateregakoli dela katastrsikega operata.
Tar. št. 25
1.	Za prepisovanje in kopiranje po datkov iz terenskih elaboratov (materialnih elaboratov) se plača;
a)	za prepise zapisnikov o merjenju in snemanju od strani Izvirnika po — 6 din,
b)	za kopiranje dejaJnih skic, anu-alov in fotografijskih skic aH za dopolnitev kopij načrtov s podatki snemanja od kvadratnega decimetra. i;>o-vršine izvirne risbe po — 10 DIN,
C) za koordinate ali odmeritve:
—	trigonometričnih točk ter višine ali ocznačba položaja reperja — za vsako točko ali retper 1» — 10 din,
—	poligonsikih in malih točk — za vsako točko po — 3 din.
2.	Za uporabo Izvirnikov ali maitric načrtov, fotografskih načrtov in kart za raznmožitev — za vsak Ust neglede na vrste in merilo — po — 50 din.
b) za vsak nadaljnji izvod po — 10 ddn.
3.	Za izdajo reproduciran^ načrta ali karte — po listu, ne glede na visto in merilo:
b) Za vsak nadaljnji izvod po — 10 ddn.
4.	Za uporabo n^^atlva aH diapooit tiva (filma ali plošče) ne glede na merilo za vsak n^tiv oz. diapozitiv po — 5 din.
5. Za kopiranje ali prepisovanje podatkov, ki niso zajeti v tar. št. 2i in 25, se plača za vsako porabljeno delovno liro taksa — 15 din.
Opomba:
1.	Ce se prepisujejo zapisniki o merjenjih ali račiinanjih ali drugih pregledih, ki vsebujejo koordinate ali položajne opise točk, se plača pol^ takse po toč. 1.1. tudi taksa po toč. 1. 3. te tar. §t. za koordinate ali položajne opise točk
2.	Za dela iz 2. točke te tar. št. se zanvcunavajo poleg takse za uporabo izvirnika tudi stroški za izdelavo in material.
3.	Takse za poznejšo uporabo izvirnika po tč. 2 in 4 te tar. št. ne plača investitor del, na katere se izvirniki nanašajo. Investitor del tudi ne plača takse po tč. 1 te tar. št., kadar opravi poznejše prepise in kopije podatkov njegova strokovna oseba.
Tar. št. 26
Ce napravi kopijo ali prepise iz tar. št. 24 in 25 te tar. št. delovna ali druga organizacija po svojem strokovnjaku ali jih napravi p>ooblaščeni geodetska strokovnjak in je njihov namen vzdrževanje zemljiškega katastra, se plača polovica ustrezne takse, ki je predpisana v teh tar. št.
Tar. št. 27
1.	Za overitev kopije načrta v velikosti polpole (format 22 x 35 centimetrov) — 5 din.
Za overitev kopije načrta, ki je večja od ene polpole, se plača poleg os-no^'ne takse za polpolo še tolikokrat po 2 dinarja, za kolikor polpol je kopija večja od ene polpole.
2.	Za overitev prepisa ali izpiska iz katastrskega operata ali tei«nskega elaborata se plača talcsa po številu pol obrazca, ki je bil uporabljen za prepis, in znese:
a)	aa prvo polo (katastrski obra-eec) — 2 din.
b)	za vsako nadaljno polo — 1 din,
3.	Za potrditev načrtov, ki jih izdela delovna aU druga organizacija s pooblastilom za geodetska dela ali jih izdela jjooblaščeni geodetski strokorajak, se plača taksa po tč. 1 te tat. št.
Opomba:
1.	Za overitev načrta po tej tar. št. se ne plača taksa po tar. št. 17 te taksne tarife.
2.	Začeta polpola kopije načrta oz. »četa pola (katastpsiki obrazec) se tnCuna kx>t cela.
m. GRADBENE TAKSE
'nv.it.28
Za atet, s katerim se dovoljuje lokacije gradbenega objeilcta — 30 din.
Tar. št. 29
Za izdajo protokola o legulaciji ali fcačii&ni načrt;
1.	za eno ulico — 60 din;
2.	za več ulic — 100 din.
(^poraba:
Za obnovo regulacijskih količkov se plača 70 odstotkov ustrezne takse po tej. tar. št.
Tar. št. 30
Za akt, s katerim se dovoljuje ssi-danje gradbenega objekta, za katerega se ne plača taksa po tar. št. 32 te taksne tarife;
a)	za manjše kmetijske objekte — 10 din;
b)	za druge gradbene objekte — 30 din.
Opomba:
7& akt, s katerim se dovoljujejo re-kojistrukcije, razširitev, dozidava ali popravilo zgradbe, se plača polovica vistreane takse po tej tar. št.
Tar. št. 31
Za akt, s katerim se dovoljuje gradnja hidrotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil:
1.	za pretočne naprave (majhne elektrarne, vodne mline, valjame, žage, druge mline):
a)	do 500 KS — 40 din,
b)	nad 500 KS do 1.000 KS — 200 din,
c)	nad 1000 KS — 1000 din
2.	Naprave za vodovode, namakanje in melioracije ter za drugačne vodne zajeme:
a)	z zmogljivostjo do 1.000 litrov v sekundi — 20 din,
b)	z zmogljivostjo od 1000 do 3.0(K) litrov v sekundi — 1(K) din,
c)	z zmogljivostjo nad 3.000 litrov v sekundi — 5(X) din.
3.	Za odločbo, B katero se dovoljuje gradnja naprave z akumulacijami, se plača'taksa iz tč. 1. oz. tč. 2 te tar. št. povečana za 50 odstotkov.
Opomba:
Taksa po tej tar. št. se ne plačuje za dovoljenja, za katera se plačuje taksa po tar. št. 32 t« taksne tarife.
Tar. št. 32
Za dovoljenje za graditev, ki se izdaja po temeljnem zakonu o graditvi Investicijskih objektov, se plača taksa po veljavnosti:
1.	če znaša vrednost objekta do 5 milijonov din — 0,1 odstotka;
2.	če znaša vrednost nad 5 mdUjo-nov do 10 milijonov — 500 din in 0,075 odstotka od vrednosibi nad 5 milijonov;
3.	če zioaša virednost nad 10 do 20 milijonov — 870 din in 0,05 od vrednosti nad 10 milijonov;
4.	če znaša vrednost nad 20 do 40 milijonov — 1^70 din in 0,03 odstotka
od vrednosti nad 20 milijonov;
5. če skupna vrednost presega 40 miUjonov — 2.500 din.
Tar. št. 33
Za pregled kraja, kjer naj se po. stavi zgradba aU naprava, če znaša predračunska vrednost:
1.	do 20.000 dinarjev — 20 din;
2.	nad 20.000 dinarjev — 100 din.
Tar. št. 34
Za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba:
1.	do 10 prostorov — 30 din;
2.	nad 10 prostorov — 100 din.
Za pregled drugih gradbenih objeik-tov (novih, obnovljenih ali adaptiranih), da se dovoli njihova uporaba, se pla& 0,5 odstotka od obračiinsike vrednosti objekta.
Opombe:
1,	Taksa po drugem odstavku te tar. št. ne sme presegati 1.000 dinarjev.
2.	Taksa po drugem odstavku te tar. št. se ne nanaša na objekte, za katere je za pregled v zvezi z dovoljenjem, da smejo imeti z obratovanjem predpisana posebna taksa v tar. št. 35 te taksne tarife.
Tar. št. 35
1.	Za tehnični pregled strojnih, električnih, elektrostrojnih, plinskih in drugih naprav, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane, da se dovoli njihova uporaba, se plača taksa od delovne ure pra — 10 din.
2.	Za tehnični pregled motornih vozil — 20 din.
Opomba:
Taksa po tč. 1 te tar. št. se zaračuna za vsako celo ali začeto delovno uro vsakega uslužbenca, ki sodeluje pri tehničnem pregledu.
VII. RAZNO Tar. št. 36
Za hrambo (depozit) denarja, stvari in vrednostnih papirjev, ki jih izročijo deponenti v hrambo organom, se plača na leto od vsakih začetih 1 din vrednosti — 0,005 din.
Opomba:
1.	Ce vredno&t stvail ni znana, s« ugotovi s cenitvijo.
2.	Taiksa iz te tar. §t. se plača za prvo leto vnaprej, za druga leta pa takrat, ko se depozit dvigne. Začeto le* to se šteje za celo.
3.	Ce se depozit na zahtevo deponenta prenese od enega depoziiterja k drugemu, se pHača za prenos enoletna taksa.
4.	Ta taksa se ne(p]ača za depozite, položene na zahtevo državnega oi^ na oz. po uradni dolžooestj, če ae depozit prav. dv^pie.
Tar. št. 37
Za opomin na plačilo dolžne takse — 5 din.
76.
Na podlagi 5, člena temeljnesfa zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65) ter 9, točke 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora In abora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Ribnica
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku v občini Ribnica (Uradni vest-nik Dolenjske št. 10/66 in Skupščinski Dolenjski list št. 11/67, 7/68 in 3/69) se 1. točka tarifne številke 1 spremeni tako, da se glasi; »1. od naravnega vina 0,90 dinarjev«.
2.	člen
Tarifna številka 2 se črta, dosedanje tarifne številke 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 pa postanejo tarifne številke 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11. '
I ■
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. marca 1969.
Številka: 421-6/69-04 Datum: 21.2.1969
r Predsednik občinske sikupščine Ribnica:
Bogo Abrahamsberg, 1. r.
OBČINA METLIKA
77.
Na podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika, z uporabo 2. člena zakotna o spremembah tn dopolnitvah zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 34/68) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora tn zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1960 sprejela
ODLOK
o razveljavitvi odloka o uvedbi petdnevnega delovnega tedna v občinskdh organih to določitvi delovaega časa za sprejem strank y upravnih organih ObS MetUka
1. člen
Odlok o uvedbi petdnevnega tedna v občinskih organdh in določitvi delovnega časa za" sprejem strank v upravnih organih ObS Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 21/68) neha veljati.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dplenjskem listu.
Številka: 14/3-68 Datum 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, 1. r.
78.
Na podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 19/65 in 20/68) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delomih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o določitvi uradnih ur v upravnih organih občinske skupščine Metlika
1.	člen
V	okviru petdnevnega delovnega tedna se s tem odilo&om določajo uradni dnevi in uradne ure za prejemanje strank v upravnih organih občinske skupščine Metlika.
2.	člen
Uradni dnevi za sprejemanje strank so:
1.	v torek in petek od 7. do 12. ure
ter
2.	v sredo od 7. do 12. Tire in od 17. do 19. ure.
V	krajevnem uradu Gradac se sprejemajo stranke v ponedeljek in tetr-tek od 7. do 12. ure.
3.	člen
N^lede na določilo iz prejšnjega člena t^a odloka bodo organi in službe, ki imajo stalen opravek s strankami, sprejemali stranke vsak delovni dan od 8. do 12. \ire, ob sredah pa še od 17. do 19. ure.
Te službe so: sprejemna i>isama, glavna pisarna, matična služba tn prl-javno-odjavna sltižba.
4.	člen
Tajnik občinske skiupSčine Je dolžan in pooblaščen, da v posameznih službah, če to zahtevajo potrebe službe, zagotovi v soboto ustrezno dežurno službo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
S'tevUika: 14-l/d9 Datum: 21.2.1969
Predsednik občinske skjuopfičine Metlik&: Peter VaJ£i2, Lr.
■■■■■■■■■■■■■i
79.
Na ipodlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Sikupščitaski Dolenjakl Ust fit. 19/65 in 20/68) Je občinska skupščina Metlika na seji
občinskega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK o razveljavitvi odloka o prispevkih od sklada skupne porabe v občini Metlika
1.	člen
Odlok o prispevku od sredstev sklada ski^e porabe v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 25/68) preneha veiljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-7/68 Datum; 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vojčič, l.r.
80.
Na podlagi 1., 2. in 3. odstavka 8. čle> na zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list SFRJ št. 11/68 in 50/68) ter 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika Je občinska skupščina Metlika na seji občinskega 2jb0(ra in zbora delavnih skigjnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada gospodarskih organizacij za komunalno, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost v občini Metlika
1.	člen
Gospodarske organizacije komunalne dejavnosti, gostinstva, turističnega posredovanja ter storitvene obrti plačujejo obrestno mero po stopnji 1 odstotek.
2.	člen
Foto kino Metlika, delavske manze in restavracije. Hotelsko gostinsko podjetje in Komunalno podjetje Metlika so oproščeni plačevanja obresti od poslovnega sklada.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odloik, pren^ia veljati odloik o določitvi obrestne mere od sj'edstev poslovnega skltida gospodeirskih organizacij za komunalno, gostinsko in obrtno storitveno dejavnost v občini Metlika (SkupšOnskl Dolenj'sad hst št. 6/66 in 7/68).
4.	člen
Ta odlok začne velJaAl z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1960.
Številka: 42&4/68 Datum: 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, 1. r.
81.
Na pcxUagi 2. člena zakona o izlo-6eivaix}u sredstev za stanovai^isko izgradnjo (Uradni list SFRJ št. 35/65, 56/65 in ^/68) in 2. odstavka 119. člena statuta občane Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinska zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. febitiarja 1969 sprejela
ODLOK
O odstotku sredstev, ki se izločijo iz ^dada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
1.	člen
Delovne organizacije tn druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1969 na poseben račun pri Sl^lžbi družbenega lcnjigovxxistva iz sredstev, navedenih v 1. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni Ust SFRJ št, 35/65, 56/65 in 56/68) 10 odstotkov za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
Z <lnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (SkupSčiniski Dolenjski list št. 7/68).
3.	člen
i
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, iqx>rablja pa se od 1.1.1969.
fitevilka: 36/2-66 Daitum: 21.2.1969
Predsednik občinske skupščine Metlika: Peter Vujčič, 1. r.
82.
Na podlagi 2. odstavka 119. člem •tatuta občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 19/65 in 20/68) je ob-čdisska skupščina Metlika na seji občin-akega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK • lazveljavitvi nekaterih določb odloka o komunalnih taksah
1.	člen
Določbe odloka o spremembah in dopolniibvali odloka o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list št. 7/68) aebajo v^jati.
2.	člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Stoipščinskem Dolenjskem Hstu, uporabiUa pa se od 1.1.1969.
dtevUka: 423-1/66 20.. 2.1969
Predsednik niVxMT\dfa< skupščine Metlika: Peter Vujčič, L r.
83.
Na podlagi določb 66. do 91. člena temeljnega zakona o financiraniju druž-beno-poUtičnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68) ter 2. odstavka 119. člena statuta oibči-ne Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 19/65 in 20/68) je občinska skupščina Metlika na seji občinsk^a zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje otroškega vrtca v
Metiiki
1.	člen
Ustanovi se »Sklad za financiranje gradnje otrošk^a vrtca v Metliki« (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sedež sklada je v Metliki.
2.	člen
Sklad je praAma oseba.
Za svoje obveEsnosti odgovarja sklad s svojimi sredstvi.
3.	člen
Dohodki sklada so:
a)	krajevni samoprispevek občanov I., II., III., IV. (del) in V. volilne enote Metlika,
b)	del prispevka za otroško vaonstvo, ki ostane TIS občine
C) prispevki gospodaitskih organizacij,
d)	dotacija občinske skupščine Metlika,
e)	krediti in
f)	drugi dcdiodki.
4.	člen
Sklad nalaga svoga sredstva pri denarnem zavodu, pri katerem ima proračunsko poslovanje občina Metlika.
Sredstva sklada se lahko ujporabijo le za namene, za katere so bila dana.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Uprana:ii odbor ima predsednika in osem članov. Imenuje jih občinska skupščina za dobo dv^ let.
6.	člen
Sklad potsluje po določfbah temeljnega zakona o financiranju družbenoipoill-tičnih skupnosti (Uradni list SERJ št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67 in 30/68).
Dohodki in izdatki slklada se določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme Tipravnd odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine.
Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor in ga predloži s ponočd-lom o pot^ovanju v potrditev skupščini občine.
7.	fflen
Odredbodajalec za laviSevanJe finančnega xiačrta je pred6ec&a& upraV'
n^;a odbora ali oseba, ki jo za ta namen pooblasti upravni odbor.
Admdni^ratlvna dela za sklad opravlja tajništvo, finančno in materialno poslovanje pa referat za proračun in sklade.
8.	člen
Sklad i2na svoj sitatut; sprejme ga upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine.
S ataitutom sklada se podrobneje določijo pravice in dolžnosti upravnega odbora ter način poslovanja sklada.
9.	člen
1^ odlok začne veiljaitl osmi dan po oibjavl v Skupščdnsikem Dolenjskem li-
StevUka: 402-9/69 Datum: 21.2.1969
Predsednic občiiKke skupščine Metlika: Peter Vujčič, 1. r.
84.
Na podlagi 3. člena zakona o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v skupne rezerve gospodarskih organizacij v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 5-22/68) In 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Skupščinski Dolenjski Ust št. 19/65 in 20/68) je občinska skupščina Metlika na seji občinska zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1969 sprejela
odlok
o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skupnih rezerv gospodarskih o^:2Uiizacij v občini Metlika
1.	člen
Gospodarske organizacije v občini Metlika plačujejo v letu 1969 v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Metlika prispevek od dohodka, izračunan od istih osnov, kakor se obračunava prispevek v skupne rezerve gospodarsikih organizacij republike.
2.	člen
V oibčLnski sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij se steka prispevek v višini 2 odstotka od določene osnove.
3.	člen
Z dnem, ko začne vei^atl ta odlolk, preneha veljati odlok o dioiločitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sMad skupnih rezerv gospodarskih organizacij v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 7/68).
4.	čten
Ta odlok začoe vedjati naslednji dao po objavi v SkupščiiKkem Dolenjskem listu, uporaiblja pa se od 1.1.1969.
Številka: 400-44/66 Dotumt 2L S. 1960
IPleđseđnilk oitaMndre akupaOtoe MetUkai VinJSifi, L tu