—~< 176 >~—
Kako se je lisica rešila
fjE|isičico držala                    Prav sama kost in koža
Ilijena je v zobeh                   Nie druzega me nf,
In kremplje v njo tiščala,        Slabo po grlu boža,
Imela jo pri tleh,                    Kdor s tacim se gosti,
V tej stiski se oglasi;             Preveč se ponižuješ
Prilizneno, počasi:                   Do teh koščic, al' čuješ?"
„0 lev predobrohotni,               Vse nič ni pomagalo,
0 leopard junak,                      Hijeno glad mori —
0 panter netogotni,        .          Zdaj zbere,' kar ostalo,
0 tiger korenjak!                    Lisica vse'moči:
Zaklad si vse vrline                0 ti pošast, hudoba,                   
In kralj zverij družine.            Peklenska ti podoba.
0 srce tvoje milo                    Oj grbasta pokvžka,                                    
rsmili mene se,                      Ti škilasto oko;                                           
Povsodi bom v plačilo             Prokleta si od vdka,
Zvesto slavila te                      Sovraži te vsakdo,                                             
Iz krempljev nie izpusti,          Le boj se zmaj strupeni,.              
Izpusti iz čeljvisti.                    če pridei v kremplje meni!"
,,Kako se maščevala Nad mano bodeš ti?" A ko je to vprašala Odnelia z zobini — Lisiea v gozd zbežala Pa se je — maščevala.
(Po Biickertu J. Gruden   )