fogfro feftoči ratnn St. 24. — Cooto cor rente eon im postm). Posamemna sttvf/ka 20$totinh. Izhaja vsak pondeljek » OetrteJt ob 8. uri ~~ Predpoldne. — Staae za ce/o /etol5l».f ** Pol leta 8 L, za četrt wa 4 L. Za inozemstvo celo /eto 30 L. na naroiila brez dopos/ane naroönine se *e oiiramo. Vdgovorni urednik: mßKAimAZA števiika 40. V Gorici v pouedeljek 21. maja 1923. Letnik vi. Plefrankirana toisma sa ne sprejemajo. OgJasI se računajo po dogovo- ru in seplačajo vnaprej List. izdaja konsorcij „GOTUSKESTTtAZE* Tisk. 5. Spazzaf v Trstu. Üprava in Uredniitvo: ulica Mameli 5. (prej Scuole). ßred vaxnimi Dogajanii. Concern tega mesoca se bodo nada- ^JOTala tngovska pogajanja med Itaü- Jo i» Jugoslavijo. Po rapalskem mi- ^ 3« to za primorske Slovencc naj- Tažnoj»a rnednarodna ]>ogodba. Za mas je t)i],a slovcnija v mirncin •&su ykoro «dino zaledjo, v katero Sl»o irražali našo pridelke. V Slove- ^jo «Qio izvažali vino, na Kranjskoin ^o razpečavali sadje in. zelenjavo. ^otoYna vojna j« mejo provrgla in ^Podarsko enoto Slovenije razbila. 0 J« T veliko škodo nam iix Sloven- ¦ftöi onkraj ineje. üaloga gospodiarskega dogovora ^0* Itialijo in Jugoslavijo obstaja v *^*, J našega gospodarstva. Zatc tevaiTio o pravem ftasn od oboh ?^ Ju^oslavija naj dovoli uvoz -000 hektolitrov primorskih vin ePekoli stopi.njc, rimska vlada naj 01 12Poslujo nvoz primerne količi- *"adja j)o znixani carini. •topite pravočasno na plan ! r<5PriCani smo, da IkkIo našo go •larske organizacije storile v polni ^n «vojo dolžnost. Bliža se nam ^^itek, ki ga ne smemo za nobeno ° tamiidibi ! Zadružna zvcz-a \ "1 «metsko-deLavske zveze akup- c Viiiarsko zvczo naj atopijo na . -An delcgaciji našo državo sc > * oglasiti in ji predočiti vso j. 'n°st *n nujnost naših zahtev. Fa- Vska vlada se mora zavedati, da Pn toj stvari za dobrobit ccl.c pri- r»k€ dožold, »a obstoj in napredok ^ 6S* kmetskega ljudstva. Rimska JH y * ^01*8- storiti v§e, da sprejmcjn ^Oslovanski delegati našo predloge •vo'Il& ^ ^° Prilika. da dokažr »kiJ° dohro volJo in ugodi življen- zahtevam primorskih Slovanov. Ip; . e So so aodil« in sc sodijo vse- Ak« *"*¦••¦¦••••••••••••¦••••••¦•» ••rite Naroiaite _ Berite »GoriSko Straio". Kaf se ff odt po svetu ? Politično življenje v Jogoslaviji po- staja zanimivo. Sporazum mcd Srbi, Hrvati in Slovenci sicor 5e ni sklo. njen in se tudi v kratkem ne bo skle- nil, toda v poütiki ml ade drzaw se jo vendar izvršil odločilon preobrat. Vodja srbske radikalne stränke mini- ster Ljuba Jovanovič, ki je desna ro- ka Pašičeva, jo izjavil prvir v parla- in cntu, da se bo^čcjo srbski radikal- ci ])ogajati z Radičem in Koroäcem in napeti vse sile, da pride med Srbi, Hrvati in Slovenci do pravega spo- razuma. «Jaz som stal vedno na stališču», — je vzkliknil — «da morajo ostati Srbi Srbi, Hrvati Hrvati in Slovenci Slovenci.» Ta izjava »rbskegia vodi- tolja je napravila v Zagrebu in Lju- hljaini zclo dober vtis in Radič je iz- razil propri-Canje, da bodo radikaki izvedli med tremi narodi sporazum in pomirili državo. Gre samo za oblik». Radič j»e poudaril tudi, da je zanj država nedotakljiva in sveta in da njogov boj ni naperj«n proti državi temveß aamo proti centralizmu. Ni mogoCe vladati na HrvaSkem, v Slo- veniji in Srbiji po onem in istem ko- pitu. Vsaka dežela ima svoje posebne razmero in potrebo in zato naj dobi vsaka svojo široko avtonomijo. Na- zunaj naj bo Jugoslavia država mi- ru in redia, na^eljuj« naj ji kralj Alek^ander. Boj Radičeve «tränke gre samo za obliko riržave. Srbski radi- kalci in avtonomisti se torej priltli- žujejo. Vedno bolj jasno se kažr skupna fronta proti demokratom, ki so centralist! in zaihrtevajo, naj drža- va uporabi proti Radiču oboroženo silo. V pari a me« tu so je izjavil Ljuba, Jovanovič v imenu Paisi-Ca proti tej f>olitiki in prvič je srbski radikalni voditelj javno branil Radiča. Ze to dcjstvo samo na sebi pomcni pre- obrat v jugoslovenskem političnem življenju. Preobrat Radičeve politike. Z druge strani opazujemo tudi pri Radiču važne spremeinbe. Do današ- njega dne je bil Radič v takem nas- l>rotstvu T, belgrajsko vlado, da ni od njo nikdar ni^esar zaliteval, da z njo sploh ni občeval in njegova stranka se je vodla tako, kakor bi belgrajska vlada ne obstajala. Radič ni do da- našnjega dne posrodoval pri vladi ni- ti za enega brvatskega kmettt, niti cnkrat ni od nje zahteval kake ugod- tiosti. On, kakor refieno, belgrajske vlade sj)loh ni priztnaval. Tako jo bi- lo do najnovejžega časa. Te dni se je pa izvršil t Radiftevi politiki popo- len preobrat. Dne 12. maja sta dospe- la v Jiclgrad Radičeva odposlanca dr. Krnjevi^ in Kovačevič, govorila sta s Pa&ičem, k Ljubo Jovanovčom in z nolranjim ministrom ter se pritožila proti krivicam, ki jih delajo nckateri uradniki proti hrvatskim kmctom Zahtevala sta pomoči in kakor poro- i-ajo listi, je radikalna vlada nemu- doma odstavila dva okrajna glavar- ja. Prvič je torej Radiceva stranka stopila v redne stike z vlado, jo s tem priznala in posegla z njeno pomočjo v hrvatsko upravo. Ta korak pomeni poj)olo.n preokret v dosedanji politiki Riadi^eve kmetske stranke. Ali se kmaln sporaznmcjo ? Mi amo mnenja, da kljub vsemu I^mu ne pride še tako hitro do spo- i razuma. Že enkrat smo poudarili, da se preustroj cele držav« ne da izpe- Ijati v kratkem času. Razen tega si Radič in Pašič ne zaupata hc popol- noma. Radi« se boji, skupno drzavo z ostalimi Jugoslrva ni. Ako pride do skupjite države !»• makc/donxko vprašanje sarno ob sebi re.šeno. Makedonija dobi avtonomij* in s tem je prepir radi Makedon j« kon6an. Prva stvar je toraj prij;i ' stvo x Jugoslavijo in državno •- njenje, ysc drugo pride samo po !»•- bi. To je irjisel SUimbolijskega. Zuto smatra bolgarski ministrski predaed- nik za wovrazrjJke Jugoslovanov in Bolgarij« vse tist»\ ki na kakr.šenkoli način netijo sjior med Srbi in Bo'ga- ri. Mi'd te ljudi prifileva Stambolijski v prvi vrsti makedo>nske oborože-ne iredentist«. Proti njim je nastopi 1 pretekli ieden '/. ruajve^jo ener^'ijo. Poslal )c nanje oborožene fctte in sto- je kmete ter polovil veliko Stevilo nji- hovih voditeljev. Zaprl )e cele trume makedonskih vstasev v posebna ta* borišfa t»r jih wnatra za sovražruke države. StjfimboJiJKki ho^-e gibanj« makedcxnskJh T»tašev vni-čiti. pJ'a nje- gOT aastop je aapravil v Belgradu najboljfii vtis i« med Srbi in Bolgari se je jK>drl zid nesporazuinlje-rij». Sredntva, ki ne, jih poslužuje Staia- bolijski, bo si«er trda, toda 6e prid» po tej poti Bolgarij a do miru s SrJji in «e ujedinjenje m!si, moramo delo Stambulijskegia le pozdraviti. Spori se nadaljujejo. Pri aas ne marajo ponefbati prepiri v faši»tov8kih vr«tal». Iz Sicilije so se prene«!* protisasistovske deinon- stracij« v deželo Apulijo, kjer 11&- stopajo ljuxlje ¦ kraljevo sliko na cestah. Into purofcajo iz Neapolja. Ta- ki nastopi »ilno razburjajo fašiste, ki ncifhadajo x ^so hrezobzirnostjo de- monstrante. Spori ˇ fasistovski stranki »ami no pa ostri radi tega, kor se je vtibotapilo med Ja.šiste mnogo njihovih bivžih nasprotnikoT. V nekaterib krajih so nekdanji lilje- ralci po lašistovskem prevratu prefili v nacionalisti'cno »tranko, ker je ta uživala poeebne ugodnosti in je bilo najlažje napadati fašiftte v tej organi- ziaciji. Pozneje j>a je Mussolini sj>ojil obe stranki in tako so prisli med fa- šiste njegovi najljuUjši sovražniki. Danes so ti ljudje z vbo paro na delu, da delajo fašUtom zgago in šibijo njih yrste. Mussolini je zato z&prl vrata v stranko, pa kakor kaže, je to storil prepozno. Prefekt ie nastopil službof NoTi prefekt odvetnik Piaentl j« prevzel t soboto 19. t. in. vodstvo svojib uradoT. Pri tej priliki je poslaJ Mu»so- liuiju pozdravni brzojaY in naslovil na vse lu pan« oafte pokrajine »led eto okrožnico: «Poklican, da vodim na&o >e- liko in slATno deželo, prevzemam svoje rnssto z Tdano »inovsko ljubeznijo. Ker jft bila Furlanija po stttrih sporočilih vselej zgled italijanske tednosti, gem prepričan, da bo naslo moje delo, ki hoče uresničiti I« voljo vlade, porrioč, sodelovanje in goreto discipljno pri vpeh občinah in t vsakem državljanu.» To je pozdra* novega presekta! Hado- vedni ßrno, kaksna bo politika mladeg* rnoža do «lovenskega ljudstva. Mi ga ne poznamo in zato ne moremo soditi. Zelimo iz vneg*. area, «Ui ),i ),\\ <*iv.,.-<>n in praviten do Yseh! Bomo Yideli! Stran 2 »GORISKA STKAŽA« DNEVNE VESTI. «Strašen zgled.» Radi fašistovskih pobojev v mestu kleksandriji in potoune v Vidmu je ¦ukazal, Mussolini iašistovskernu ge- ttftralu Italu Baibo, naj posože vmes z Kelezno roko. Kaj se bo zgodilo z Mporniki? Balbo pravi, skofijski ordi- nariat v Ljubljani. Pro&nji naj so priloži: 1.) krstni list, 2.) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripombo, da se jc izdalo, ker namerava učenec vstopiti v gimnazijo. Star5iN ali njiib namßstniki naj prošnjo s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 14. junija t. 1. Z njimi naj pridejo tudi njihovi sinovi, za katerili sprejem prosijo. Samo iz Primor.ske. sc sprcjemajo gojonci izjemoma tudi samo pismienim jto- iom, toda ^e pogojno, dokler jib vod- stvo, ko pridejo v zsavod, ne potrdi. Datum sprejenrnega izpita bo rcazna- njen na reSeni prošnji. Vozi prehitro! Ko se je 16. majnika otvoril parla- ment, je prečital priedsodnik Do Ni- cola iniena tistih poslancev, proti katerim hoče nastopiti sodnijia radi pregreškov proti zjakonu. Državni pravdnik zaihiteva od parlamenta, naj mu izroči krivce. Med temi poslanci se naliaja tudi Mussolini, ker je drvel s svojim avtomobdlom prebitro. Ko je predsednik prečital njegovo ime, »e je zaCela zbornica smejati. Iz postelje v ječo. Poročali smo, da so se vršile v me- stu Messini poulične demonstracije proti fasistom in da je bil radi tcga aretirain poslance Loirdjardo-Pellegri- mo. Zaprli s.o ga protipostavno. Zakon prej)oveduje aretirati poslanca brcz dovoljenja parlamenta. Samo če ga zasacijo pri izvrsitvi zlot-ina, ga smc- jo prijeti. Po.slanoa Lombarda so are- tirali doma, in sicer po noci v poste- lji, kjer v spanju gotovo ni izvrševal zločinov. Stotnik orožnikov, policij- ski komisar in cela ¦Ceta detektivov — torej sami varuhi zakona — so ga peljali iz postelje ,na policijo. «Na kvesturi» — pripoveduje sedaj Lom- bardo — «se mi ni posrečilo, da bi smel govoriti s kakim uradnikom. Zahteval sem kvcstorja, a ni prišd. ZaMeval prefekta, pa ni pri Sol-. Zah- teval sfem sodnika in ni prišcl. Vpra- šal sem ponovno, zakaj teptajo zako- ne. V odgovor so me peljali v zapor in me povabili, naj se vpi.šem v knji- go jetnikov.» Poslanec I-ombardo je vložil proti kvesturi tožbo in bo govoril o stvari pred parlamentom. Odpnst primorskih železničarjev. Glasom odloka ätv. 153 bi rnoralo žtlezničarsko ravnateljstvo odpustiti tokom junija vse nebojevnike, ki ho bv li sprejeti v službo po 24. majniku 1915. Teh pa je okrog 4000. Nebojevniki so vsi tisti, ki niso služili v letih 1915-1919 v italijanski voj.ski. Ta odlok je seveda krivičen za Prirnorce. Koliko pa je pri nas železničarjev, ki so v vojni dobi shižili v kraljevi vojski? Zato je šla de- putacija železničarjev k tržaskemu žu- pfinu drju Pitaccu, ki je član rirnske ga sonata, naj vpliva pri odločujof-.ih tiniteljih, da se grozni odlok vsaj delo- ma ublazi. Če se Pitaccu akr.ija ne posrefi, bo postavljcnih 4000 primorskih železniča- rjev na cesto. Novo mlekarno ustanovijo v Trbižu na Kanalskem. Do- slej se je priglasilo 00 clanov. »Loglčna pogreška«. »Edinost« brani drja Wilfana radi iz- rnenjave denarja Jadranski banki in »»- pada pri tem prav ostro list »Jstro«, ki p* ji je odgovorila takole: »V listn »Rdinosti* od 11. t. m. je nekdo napravil }ogičn« napako, ko se je fudil, da so se neki listi drznjli pisati o škandalu glede tistih 1G milijonov lir, da.siravno je dr. Wilsan v »Kdinosti« to vpraöanj«; ra- zjasnil »strogo stvamo« in »mirno« z*, vsakogar, ki ima samo malo pameti i» pogtenosti. A kaj je razjasnil dr. Wil- so.n? Vse njegovo prižadevanje v onen» ¦lanku je šlo za tem, da. pojasni in do- k&že, da je pripadalo pravno l)ankan> tistih 1G milijonov, ker so bili njim do- ločeni. Mi pa v glavnem temu nifltn» niti oporekali, temveč smo pravx;iprav le razložili, da je bila nepoštena odred- ba, da dobe ]>anke vse. Mi pa misliioo» da bi bil ravno dr. Will'an rnogel ael» vplivati na to, da bi naše posojilnice o> tej priliki ne ostale popolnoma »* ^ihem. Kakor nam ne gre nikdar za to, da bi kaki osebi skodova- li na ugledu, smo pa ravno tak» proti temu, da bi se kaka oseba sma- tiala za tako nedotokljivo in vzviSeoo, da bi se ji nikakor ne smelo oporekati, in celo tedaj ne, ko gre za. koristi T»eF* naroda.« Gospoda poštarju iz Rihemberk* I Iz Hihemberka nam poročajo ri»Š* naročniki, da j>rejeinajo «Gorisko Sira- žo» zelo neredno, rasih pa je sploh »e dobijo. Tudi pisma se pogostoma zg«- bljajo. Pred enim tednom so se odposla- la n. pr. isti dan in isto uro tri pistn» v lUhcmberg. Kno pismo je jiriälo, čctu- di šele po štirih dneh, vendar pravi ose- bi v roke. Dve pismi sta. pa zginili kat kasra. Ako je pogtna uprava v Rihembergu na tem neredu kriva, jo opominjamo, da je zato odgovorna. Javno opozarja- rrjo gospoda poätncga upravitelja, da se homo prepričali o njegovi krivdi i» nckrivdi in uporabili, ee treba, sredatva, ki mu bodo skrajno neprijetna. Mesto da bi se obesil, se je ustjel»', Pretekli teilen se je imel ozeiiitä ˇ Neapolju neki Ivan Sergio. Na pred- večer poroke se je podal v stanovanj« svoje zaroCcnke v kuhinjo in ])omi- slil: Jutri so imam obesiti, isto je> ¦ce se ustrclim. Potcgnil je iz Zejxa »a- mokres in s«e počil. Prenesli so g& W njenega v bolnisnico. Kraljevi komisar bolnižkc ldagajne je gospod Conforto- Tc dni je razpisal tri mesta in jih 3« oljjavil v listu, ki se na Goriskem ber« samo v Gorici in se tiska v par sto i&' vodih; druge liste, kajpada Stražo tudi, je pa prezrl. Drugif: naj mzpifte mesW v jjiponskih listih. JULES VERNSl CRN A INDIJ A ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. «Ne, ljubi Jack, to je bila celo do- bra kupčija, ki smo jo napravili», je odgovoril stari nadpaznik, «toda, go- epod Starr, in jaz ne bova nikdar po* zabiia, da se morava tebi zahvaliti za življenje.» «Ne, ne»t je odgovoril Jack, «temu je kriv vaš sin Harry, ker je imel to dobro misel, da je sprejel moje pova- bilo na sLavnost v Irvine.» «In da potem ni prisel tja, ali ni res ?» je pripomnil Harry in stisnil tovarišu roko. Toda trmoglavi Jack se je branil in pristavil: «Toda, da pustimo vsakemu svoj delež moram oponiniti, da brez onega škrata, ki ga ne moremo dobiti.... «Aha, saj to je !» je kriknil Simon Ford. «Škrat, o, škrat, gorski duh, otrok one vešče», je ponavljal Jack, «mo- goče vnuk ognjene -farovnico, ali kaj vein, kaj sploh. To pa je gotovo, da bi ne bili nikdar prišli brez njegove pomoči v galerijo, ki vas je napravi- !a za ujetnike.» «Gotovo, Jack», mu je pritrdil Har- ry, «sedaj je le vpra&anje, če je ono bitje res tako nadnaravno, kakor si ti mislis !» «Nadnaravno !» je vzkliknil Jack Ryan, «seveda, ravnotako nadnarav- nc kot ve&ča, ki bi jo videli, da z bakljo v roki naprej beži, ki jo za- man poskužajo ujeti, ki vam uide kot silf in izgine kot senca. Počakaj, Harry, morda jo bo pa le nekoč mo- goče videti !» «No, dobro, Jack», je opomnil Si- mon Ford, «naj bo vešča ali no, mi jo bodemo zopet iskali in ü nam bos pomagal.» «To bi ne bilo dobro za Vas, gospod Ford», je odvrnil Jack Ryan, «No, bomo že videli, Jack !» Citatelj si lahko misli, kako hitro so se vsi člani družine Ford, posobno pa Harry popolnoma seznanili z ozemljem novega Aberfoyla. Zadnji je prehodil vse bodnike in kote in je kmalu vedel povedati, kateri točki zemeljskeiga površja odigovarja točka v premogovniku. On je vedel, da leži na ¦erii zemeljski plasti clydski zaliv ali da se na. drugi razteza lomondsko ali katrinsko jezero. Skratka: bil jc naj bolj si vodja skozi te naravne ka- takombe, ki ga jo vodil nagon lasten pravemu rudarju. Dozdevalo se je, da so Harryjove o^i rojene za te temne prostore, kakor mornarja, ki gleda v daljave, Toda, ko jo Harry tako okoli blodil, je äe vedrio upal, da naloti zopet na ono skrivnostno bitje, cigar pomoči so bili on in njegovi dolžni zahvale, da so bili rešeni. Ali se bo to upanje izpolnilo ? Če sme verjeti slutnjam. — gotovo, če pa je prevdar jal svoj dosedanji brezuspešni trud — potem bo težko. Slični napadi n.v druzinq Ford, kot so so pojavljali pred razkritjem novega Aberfoyla, so niso vcč ponovili. Naj nikdo ne misli, da colo v tem času, ko se je v Coal Cityju pričenja- ]o življenje ni bilo prav niL aabave v tem. podzemeljskom kraju, ter d* se je živelo prav enakomerno. Goto- vo ne. Prebivalstvo z enakim aan>- manjem, enakim okusom in skoro z enakim blagostanjem je bilo pra^ za prav le ena velika družina. Vsi so se poznali, vsi so si stali blizu ** le redko se je pojavilo ihlrepcnenjo, da bi iskali zabave zunaj. Vsako itcdelj0 so se sprchajali po premogovniku> zleteli na jezero in ribnik in tm V*] tem raztresli. VeCkrat so se čuli avO'k' dizle na bregovih Malcornskoga j»ze" ra. Potem so drli skupaj Škoti Ba klic njihove narodne godbe. Kn>a'u so začeli tudi ples.aU in v takih »v0; ¦čanih dneh je bil Jack Ryan r !ePJ noši, bil je kralj sve-sianosti. Vse to je bil dokaz za to, da je -" kot jc Simon Irord raxl trdil — zanst0' gel Coal-City tckmovati z glavniio mestom Skotske, z onim incstom, &l jo bilo izpostavljeno mrazu zime, vro- čini poletja, nezgodam vfasi prog1*' dega vremena in je vsled svojeg* ozračja, okuženega po dirnu prerno- govih dimnikov v resnici aaslui"0 priimek «starega dimnika». » lokali drugega razreda ol> 11, lo- *ali trctjega razreda ob 10. Odprcti se Sl&ejo vsi ob šestih zjutraj. Ta odredba 'e ^1° razburila prizadete kroge. Zakaj se citijo ljubljencTri, drugi pa zapostavlja- >°> Ali nismo vsi enakopravni davko- plačevalci, pravijo? Kakor čujemo, so so mnogi že pritožili, in odredba vsled te- ga baje ne bo stopila v veljavo. Tudi nam se ne zdi posrečen način, kako se hofce reSiti vprašanje policijske nre ! Prvič, ker se tern potom ne omeji pono- eevanje in zapravljanje. Oni, ki jib bo- do vrgli iz lokalov st. III., bodo sli v loknle St. II. i. t. d. Drugič, ker odpira taka razvrstitev vrata protekciji in korupciji. Bog daj srečo ! V Salicetu je 28 letna žena obirala murvo za sviloprejke. Lestev 9e je zmaknija in revica . je padla tri metre globoko. Čim so jo pripeljali na dom, je pomnožila svet za tri krepke dečke. Ma- li in maleki so zdravi. DMROVJ. Za Slovensko sirotlšče: Preč. g. Jos. Kos, Otalcz, 25 L., pros, g. Franc. Klanj- štek nabral v Podsabotinu 85 L. in raz- nih živil. Srčna hvala vsem dobrotni- kom ! Kaj je novega na deželi TOLMIN. ^^koliko pozno sicer, a srce mi .e (1&, da bi z molkom šli miino lIrieriitne dvajsetletnice. Goriške go- re &o dale svctu iiajve-čjega slo- *°ttBk€ga matomatika, iičenjaka-ra- JUnarja, MoCnika (Cerkno), najbolj- 5&a narodnega pesnika, Gregorčiča 'v*"sno) in prvoga slovcnskega jj^jepisca, Simona Rutarja, cigar P°smrtno dvajsetletnico smo obha- '. l 3. majnika. Itutar sc je rocUl v *r«u 1851, SLudiral jo v Gorki in v JJeDaškem Gradcu; nato je bil z doina, so imeli ]>rav lahko de- j>- J«'jšnji dan s« jo nanireč poročila ^^odriikova h-Corka in so jo vsi do- ^ a& spremljali v Postojno. To prili- so porabili üitovi, vdrli v ha So in tu?*68^ raznin stvari, kakor pravijo ai n^vostine darove v veliki vredno- ^. • 0 tatovdh ni sledu. Kdo bi s« tu- ift v avi^ z zasledovianj.rm iaiov? Jib Je že veliko proved. <• OrotiI& so je gde. Bergantova z t«.'"• urad,nikom g. I. IlrovatLnoni. 10 srosino! Par i ^ulmrL S- dr. Gruntar je i>red v«i b i-ni ttŽk° ol>olel in smo so ž(' Ul0 najhujši^ga. Kakor pa Cujo- Mpa'mlriu ferrc xadnjc dni na bolj.so in ^j °'. da bo okreval, Zelimo naše Ljm prj.1JuMjene.nni žu]>anu, da bi bil Hacinp^ ZOpet ('U in ('vrst hvr bi S(1- bit 1J° dcloval v naSi sredi v dobro- se wl'(llSlva- (Želji naäcga dopisnika ^okto žuierno tudi mi in želimo g HV\ rju skorajSnjega okrevanja.. O{>. lZ LOMa. Jne 12. maja je praznovala *ina vnJlokroK znana Kriötancova dni- Uan 8t omn Prav izrcdno slavje. Ta Va 2ena stj^ri Krigtanc Primož in njcgo- Tuaj Se .Mica obbajala zlato poroko. Je ta dan poročil njun sin Vin- ccnc 7. Marijo Bevk iz Cerknega in nju- na bči Suzana z Jožefom Pregeljem iz znnne Ljul)žčkove dru/.ine iz Tolm. Lo- ma. Zlatoporočencema želimo, da bi v zdravju in veselju dočakala fee biserno poroko, novoporočencema pa klicemo: Obilo srefie ! Na mnoga leta ! PEČTNE. Dno 1G. t. m. je v cvetu 26 let umrlo Marij a Jeklin s Pečin št. 58. Že prcj bolehna, jo je bolezen pred Gtimi ted- ni vrgla v postcljo, odkoder jo je re- Sila smrt. Prizadeti druiini je izmed 8 otrok ostala sa.mo ena hči, katera pa tudi ni trdnega zdravja. Pokojnici naj bi svctila ve-čna luč, ostalim pa izražaiiK) naše iskreno sožalje, IZ KALA nad Kanalom. V nedeljo dne 13. majnika se je z^go- dilo nekaj j)ovsem novog-a z.a našo vas. Tukajšnja mladina je priredila veselico s petjcm in z dvema igrama. Kaj takcga še ni doživela nai5a I>ri- jazna gorska vasioa. Od vseh strani so privreli ljudje iz svojih večjidel šo porušenih koč in gledališčni prostor je bil kmalu nabito poln. Domafi povski z-bor je k.ar očaral ])oslu,šalce s krasnim petjeni. Nekaj pbsebnega jo bila žaloigra: «Užitkarji», ki je vzeta iz kme^kcga življenja. To igro so igralci tako uinotniško in dovršeno igrali, da so izvabili rnarsikako sol- zo iz o5i razumnih glodalcev. Človok bi skoraj ne verjel, da so zmožni kaj takega igralci, ki so komaj prvikrat nastopili na odru. Vsa feast takšni mladini in tudi njenemu voditelju in budi'frelju. GOSPODMRSTVO. Qospodlnjam več izobrazbe. Za izol>razl)o naSili dekkt in gospo- dinj v splosnem, posebej pa še v go- spodarskem oziru, ni skoro nif- proskrbljeno. Ljudska sola, v katero mora hoditi vsak otrok, nudi deklici 10 toliko, da se nauči bran ja, pisanja in malo računstva, drugega pa ni-C. Po izstopu iz sole ostane navadno domia, kjer dela to, kar vidi pri dru- gih. Gospodinjstva so uči i»ri materi, ki gospodinji t«'iko, kakor je so nje- ina stara mati. Le rcdka so tista de- khita, ki so toliko srečna, da morejo obiskovati kako gospodinjsko solo ali pa te^aj. Zato pa, kdor liodi po dcžcli, vidi, kako krvavo potrobni bi l>ili gospodinjski tečaji, v katore bi bila dekleta zavozania hoditi. Ko je jmkojni dr. Krfk zadnjo zi- mo pred svojo ,sm.rtjo pred aval o ženskoni vpraSanju, jo izrckel slo- deco: «Kakor morajo iti naši fantje k vojakoin, tako moramo doseči tudi to, da bodo morala vsa nasa deklota Hi v gospodinjske Solo. Kajti danos rabLmo dobrih mater in dobriihl go- s]M>dinj.» Predvsom pogreSamo to, da v torn oziru naša izobraževalna društva no vrtse svojo vzvisene naloge. Kako lo- 1K) bi bilo, ko bi se v zimskem ¦Casu mislilo med drugim na to, da bi sc ustamovil pri dokliških odaekih gospo- dinjski toseb;nih zaprtib i>ro- storih. Kier so plačuje pri prevozu vina pristojbiiia le od količine vina in ravnotako tudi carina pri uvozu, so zmanjšajo tozadevni stroški pri tako j>rigotovljonem vinu za polovico. Po- lrg tega ko vina z visokijn odstotkorn alkoliola mnogo st/anovitnojša. kot šibka vina. TečaJ za zeleno cepljenje trt priredi «Deželni kmetijski urad» v Gorici dne 23. ma]a na kmetijski soli v Gorici za kmetijske nadaljevalne tesiaje v Sempa- su, Vrtojbi in Fari; dne 28. ma]a v Do- bravljali za Lokavec, Žablje in Sv. Križ; dne 29. maja v Dombergu za Dornberg, Prvac'ino in Ribemßerg; dne 30. maja za sole v Dutovljab, Tomaju in Skopem. I'ecaji so namenjeni predvsem učencem kmetijskib nadaljevalnib tečajev, vde- ležijo se jih lahko pa tudi vsi ukaželjni kmetovalci. Začetek vsakega tečaja ob U. Tiri zjutraj. VALUTA. Due 19. inainika si dal ali dobil: za 100 (linarjcy — 21.70 — 22.— 1. «a 100 avstr. kron — 29 — 8"1 at. za 1 dolar — 20.45 — 20 55 1. za 1 fuut — 94.85 — 95.15 I. JliOliillBstyoja,. planinski zrak in skrbna priprava napravijo iz Pekatete to, kar so; pravo delikateso. So rnajceeeiSe. ker je zelo nakobalB. «Si slišal že, kadilec moj. Da je papirček naj bolj zdrav, Če nosi znamke «Olleschau» V Vničuje nikotinov strup In jo najboljSi kup. Kdor sain«) onkrat ga kadi Ga iiikdar \mjč ne z&pusti.» GLAVNA ZAL/JGA ZA PHIMORSKO: XNJI6ARNA KATOLJŠKEGA Tl. SKOVNEGA DRUŽTVA GOR IC A, Montova hi5a. Žnpanstvom in občinskim tajnJkom j)riporočamo v nakup slcnie^e knjižu- ce : Diritto CostituzioTiale, cen.a Lit. 4.50; SuJla Responsabilita degli am- ministratori comunali e provinciali, ccna Lit. 1.80; Guida teoretica prati- ca per segretario comunale cena Lit. 4.50; Regolamento per il registro di popolazione, cena Lit. 1.—; Scaden- ziaiio per gli uiffici comunali ccna L. 4.—. — Vse to knjige se dobe v KNJIGARNA KATOLJŽKEGA TL SKOVNEGA DRU&TVA — GORJCA, Montova hi6a A VJ 97/ÖT" 6 DRAŽBENI OKLIC V zapu&tinskib zadevali po din« :J/12. 191G. umrii ANI PRINCIC ;x>k. Nikolaja TOMAŽ1CA iz Dol. Orove- ga 28 in po due 24/5. 1922. uinrlem JOSIPU 1'RINČIC pok. Andreja, ravnotam se bo vrsiila na predJog dedičev dne 22. junija 1923. ob II1* nxi na lieu mosta v Dol. Cerove/n fit. 2Ä prostovoljna javna «jražba «ledočib nojjremi-sinin, vpisaijih v vJ. 17f 26 in 109 18 d. o. Dol. Cerovo: parcel«: 1072/3 liiSa 28 (prej 34, 1072/2 klet in 1071 vrt, 1122 njiva, 1070/1 hifta 1070/2 vrt in 1078/2 vinograd. Genilna vrednost za to jie-prejjrjicjjj- ne, ki so bodo prodale skupno, zriiaAa 9100.— JJr, najmanjSa jK>nudba pi» lir G100.—! ])od to, ceno ha ne bo pro- dajalo. Prodalo so bo s pravico do vojn« odškodnine vrod. Tukajšnji zemljeknjižni unad imö, zaznanovati dražhcni narok. Dražbcni poigoji Jn druge draibe se tičočo listine so na vpogled pri pod- pi sarJ preturi. Pravice, temelj«m katerih bi bila ta dražba nedopiistna, se irnajo javiti najkasnejo i>ree- ami, 10 postnib. pesmi, 8 veliko- nočnih pesmi 7 binkoStnih pesmi 23 evharističnih pesmi, 73 Ma- ri jinih pesmi, 15 svetniških pesmi. Poleg teh je še cela vrsta drugilhi ! Knjigo dobite v Knjigarni K. T. D Gorica, Montova hi.ša. VABILO k rcdnemu občn&mu zboru Tolmin ske hr anil nice in posojilnice v Tolini nu, ki se bo vršil v nedeljo, 10. junij»; t. 1. ob 2 popoldne v občinskih prosto- rih s sledečim dnevnim rcdom: 1. Po ročilo načelstva. 2. Poro^ilo nxidzor stva. 3. Računski zaključek za 1. 1922 4. Volitev Tiačelstva in nadzorstva Ako ne bo ob določeni uri navzočih zadostno število Clanov, se bo vrfii občni zbor pol ure pozneje ob vsak" vdeležbi. K obilni vdeležbi vabi Odbor Ivan Cotič kamnoseiki mojster SOVODNJE pri GORICI za se priporoča cenj. občinstvu izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroko spadajočih del. _Novi velifei mesečnl semnji __•! _ v SBŽan| ____*• Podpisani naznanja, da je bil ustanov- Ijen v Sežani nov mescčni semenj ! Od sedaj naprej se vršita t Sežani vsaki mesec dva velika živinska semnja, in si cer 12tega in 22tega. V slučaju da pado na 12. ali 22. praznik, se Trši semenj na- slednji dan. Izrednl komlsar za občfno Sežana. MED. UNIV. dr. Rado Sfiligoi se |e preselil v Via Manuell (Via Scuolo it. 8 tik stare gimnazije ter ordinuje za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-11 in 2-3. Zveplo - modra galica - octova esenca - soda - naftaiina i.t. d. Zaloga: Ant. Gambel • Trst = Via Coronso 1, A. = PODRUŽK1CA Ljubllanske MM banks y tifiti .« Corso Verdi „Trgovski Dom4 Telefon 8t. 50. ------------- Brzojavni naalov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica in rezerve: 80 MILJONOV GENTRALA: LJUBLJANA Reserva S H S kron 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/,0/. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuie vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. ZAHVALA. Za Tse izraze sožalja ob ii^nhl n.i '-.i nepozabnega gospodarja Frančiška Pišota, trgovca In posestnlka, nsojarno si izreči uajsrčncjao zahvalo vsein, po8el)iio pa pieč. duhovščini, pev- skemu zhora iu vsein udeležencem pogr^ha. Batuje 17. maja 1923. /alujoča družina Pifiot. Modro gaiico, zveplo, superfosfae in iilski soliter dobite pri Zadružni zvezi v Gorici, Corso Gius. Verdi 32 Učenko sprejme v trgovino z mešanim blagom Marija Brus trgovka, Spodnja Idrija. Sprejine se gospodi^na /a ir:r»v; do, ako zna tudi kuliati. Via J^a- stello .'}<>. RESTAVRACIJA PRI „Treh Kronah" v Gorici, Via Carducci, ki je vsem znana po svoji vzornipostrezbi, izvrstni ku- hinji in imenitnih domačih vinih, je ravnokar prejela oni izvrstni teran, po katerem je občinstvo že toliko krat povprasevalo. Kmetje in meščani, sezite po plemeniti kaplji! Lastnik: Anton Malnič Stalne cenel Domala tvrdka. Podpifiata si dovoljnjeva naznaniti gl. obiiBatvu v mt-stii in na deleli, da nva otvorila due 7. t. m. trgovino b klnljuki in tnodnim blaKnm pod tvrdkv Mozetič & Dekleva v Gorici ullca Carducci 11. (Gssp. ul.) V Zdlotri imara prvovrstuo blag» spadajoO'i v modno «troko, kaknr: nngovieß rneh vrst in velikosti. majc«, inožke, «itrrxfjo in žonsk^, Hrajcu b^le in barranc, orratnike in ovratnice, zapi-ftnic*1, ^umbe, sukancc, äivanke, Tezenine, diäefie milo, glavniko, podla- jre za krojuč» in Siviljo. i. t. d. Toplo ho priporočava. Oomaia twrdka. Stalne cenel