Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 12. JANUARJA 1995 S prve seje novega občinskega sveta Župan Tone Smolnikar: Prednost stroki Kot smo na kratko že poročali, se je v sredo,*21. decembra, na prvi seji sestal prvi občinski svet nove kamniške občine. Čeprav je ponoči zapadlo kar veliko snega in prometne razmere za prihod svetnikov na sejo niso bile preveč ugodne, se je seje, razen upravičeno odstotnega Pavla Ocepka, udeležilo 30 svetnikov. Prvo sejo je vodil najstarejši svetnik dr. Branko Božič, na njej to sodelovali člani občinske volilne komisije s predsednikom Janezom Novakom, ki je sejo tudi sklical. Svetniki so najprej sprejeli začasni poslovnik občinskega sveta, ki so ga med drugim dopolnili tudi s smiselno uporabo nekaterih določil dosedanjega poslovnika občinske skupščine. Potem, ko je na seji izvoljena mandatna komisija, ki ji predseduje svetnik Vinko Ovijač, pregledala potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in župana, je občinski svet poročilo o izvolitvi sprejel. Občinski svetniki so nato imenovali komisijo za volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo predsednik Milan Šuštar, in šest članov, njen član pa bo v skladu z začasnim poslovnikom tudi župan. Komisijo za pripravo statuta in poslovnika sveta bo vodil Janez Jeglič, v njej pa je poleg predsednika še šest članov. Občinski svet ni sprejel pritožb Zelenih in SND v zvezi s podelitvijo 19 mandatov, ker je ugotovil, da je volilna komisija ravnala v skladu z zakonom o volitvah. Osrednja vsebinska točka dnevnega reda prve seje je bil predstavitveni govor župana Toneta Smolnikarja, ki je svetnikom najprej čestital k izvolitvi, nato pa jim je predstavil svoj pogled na opravljanje županske funkcije, na bodočo občinsko upravo, na sodelovanje z državno upravo in odgovoril na nekaj mnenj v javnosti v zvezi s potekom njegove predvolilne kampanje. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da se bodo predpisi dosedanje občine uporabljali toliko časa, dokler posamezno vprašanje ne bo urejeno z novimi predpisi občinskega sveta. Ker mora predloge za predsednika, podpredsednika in sekretarja sveta pripraviti komisija za volitve in imenovanja, so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali 18. januarja, ko bodo pripravljeni med strankami usklajeni predlogi za kandidate za navedene funkcije. F. SVETEU Občinski svet na prvi seji, ki jo je kot najstarejši svetnik vodil dr. Branko Božič. Moja dežela lepa, urejena in čista Kamniku prvo mesto med izletniškimi kraji Naslednji*, 2. številka Kam? niškega občana bo Ušla v niti jo zAoi** pred volitvami nevarno karkoli obljubljati tudi zato, ker še ni jasno, s kolikim denarjem bo razpolagala občina in kako se bodo uspeli dogovoriti med seboj. Če se stvari že na začetku ne bodo preveč zapletale, med drugim tudi kostimiranje sveta, se bo po njegovem dalo uspešno delati v skupno dobro vseh občanov kamniške občine. (fs) Mladen Sumina, predsednik skupščine ZLD Ljubljana, izroča odlikovanje LZS Francu Svetelju, glavnemu in odgovornemu uredniku Kamniškega občana. Odlikovanje LZS Kamniškemu občanu Lovska zveza Slovenije je za sistematično spremljanje gojitve in varstva divjadi ter življenja lovskih družin na Kamniškem podelila red za lovske zasluge III stopnje. Podelitev odlikovanja so razložili s tem, da je Kamniški občan eno od red- kih lokalnih glasil, ki posveča pozornost našemu lovstvu. Visoko odlikovanje je na letni skupščini Zveze lovskih družin Ljubljana prevzel Franc Svetelj, glavni in odgovorni urednik Kamniškega občana. Občinski sprejem za himalajce Pred novim letom je Miha Novak, bivši predsednik izvršnega sveta, na občini sprejel člane uspešne alpinistične odprave, ki so se jeseni povzpeli na vrh Ga-neša V v Himalaji. V njej so poleg vodje odprave, prekaljenega alpinista Staneta Belaka-Šraufa, ki je bil tokrat že dvajsetič v himalajskih strminah, sodelovali štirje člani kamniškega planinskega društva Cene GriJjc, Cene Berčič, Tomaž Humar in Franc Vettorazzi ter Dare Alič in Grega Kresa) iz PD Ljubljana—Matica. Miha Novak je toplo pozdravil alpiniste in jim čestital za doseženi uspeh ter jim zaželel tudi v novem letu še veliko uspešnih in srečnih poti pri osvajanju novih vrhov. Alpinisti jm so mu v spomin poklonili sliko tibetanskega svečenika in lično oblikovan nož kukri. V prijetnem kramljanju so nato člani odprave, med katerimi je bil najmlajši Tomaž Humar, tokrat prvič v himalajskem pogorju, natresli kup zanimivosti s svoje poti. Med drugim so povedali, da so bili tudi na znamenitem mostu na reki Kwai, znanem iz druge svetovne vojne. "• S. Predsednik KS Šmartno Franc Modrijan je izčrpno poročal o izgradnji ceste Jevnik-Sidol. Spominsko srečanje na Kostavski planini Zasnežena Kostavska planina je imela v nedeljo, 25. decembra 1994, velik obisk. Tega dne so se kljub debeli snežni odeji pri spomeniku padlih partizanov zbrali borci, aktivisti, vojaške starešine, mladina in drugi prebivalci, da bi počastili spomin na žrtve, ki so padle na tej planini konec 1942. leta. Program srečanja so pripravili organizatorji iz Tuhinja in rezervne starešine iz Kamnika. Častna straža vojske Slovenije je »varovala« spomenik, postavljen v spomin na 16 padlih partizanov, ki so umrli v neenakem boju z okupatorjem in njegovimi sodelavci. Predstavniki Zveze borcev in KS so pred spomenik položili vence in se z enominutnim molkom poklonili njihovemu spominu. Na prizorišče spominskega srečanja so prispeli tekači, ki so Kostavska planina je vse udeležence sprejela v svoje okrilje. Udeleženci so bili ob prihodu na prireditveni prostor deležni »kačje sline«, da ne bi bilo prehlada, premrle roke pa so si lahko ogreli ob veselo plapola-jočem ognju. Pevci iz Tunja so zapeli več pesmi, tem so sledile recitacije in nagovor Maksa Lavrinca, dosedanjega predsednika občinske skupščine Kamnik, in Miha Butare, predsednika rezervnih starešin Slovenije. se udeležili teka na 8 km s 500 m višinske razlike. Ta tek je postal že tradicionalen, pripravlja pa ga domače športno društvo iz Tuhinja. Najbolje so se uvrstili: v kategoriji do 25 let - B. Novak, 2. Zore in 3. Hro-vat, v kategoriji nad 25 let pa - 1. Dolenc, 2. Urh in 3. T. Novak. Za dosežene uspehe so tekmovalci, vseh je bilo 15, prejeli pokale, kolajne in praktična darila. Te so prispevali: Lovec - gostilna iz Laz, Ke-mostik iz Kamnika, Lespal Ko-ličevo ter Meso in Kočna iz Kamnika. Vsem darovalcem se organizatorji toplo zahvaljujejo. Po zaključku programa so udeleženci srečanja skupaj zapeli nekaj partizanskih pesmi. Snega je bilo dobrega pol metra, pa to ni nikogar motilo. Po približni oceni je bilo vseh udeležencev okrog 150 oziroma vsaj toliko kot leto dni poprej. Veselo razpoloženi so mnogi srečanje izkoristili za obujanje spominov in razmišljanja o sedanjosti. Borci in drugi ne morejo razumeti, kako nekateri želijo z vsemi sredstvi razvrednotiti vlogo in pomen ter žrtve, ki so padle v NOB, in hkrati rehabilitirati kolaboracijo, ki se je v izredno težkih časih za slovenski narod udinjala okupatorju. Ob slovesu so si udeleženci krepko stisnili roke in se dogovorili za ponovno snidenje leta 1995. Že v začetku februarja se bodo srečali na Osekih nad Tuhinjsko dolino. Po izrečenih toplih željah ob prihajajočem 1995. letu so se udeleženci začeli vračati v dolino v Tuhinj. S srečanjem so bili zadovoljni, prav tako z organizacijo ter udeležbo. Krepko so stopili na pot in zakoračili v sneg. STANE SIMŠIČ Da so prebivalci Tuhinjske doline pridni ljudje, je že splošno znano. Leto za letom nizajo uspeh za uspehom. Zadnjemu smo bili priča v četrtek, 22. decembra, ko so se ob odcepu cesta v Sidol srečali tamkajšnji vaščani in nekaj povabljenih gostov, ki so tudi pripomogli k asfaltiranju lokalne ceste Jevnik-Sidol. Za to priložnost so otroci osnovne šole Šmartno pripravili prisrčen program. Kljub hudi zimi in pravemu zimskemu metežu je bilo vsem zbranim toplo pri srcu zaradi prisrčnega otroškega nastopa. Predsednik KS Šmartno Franc Modrijan se je vsem vaščanom toplo zahvalil; še posebej Vinku Pavlicu, Jožetu Slaparju, Francu Pavli- Šestletna Nina Modrijan si je v hudem mrazu zagotovo želela, da bi bila slavnostna govora čim krajša in bi tako čimprej oddala škarje. ču, Francu Modrijanu in Pavlu Gerbcu, ker so brezplačno odstopih svojo zemljo, slednjima pa še za gramoz. Pohvalil je tudi elektrikarje DES-a za brezplačno postavitev drogov. Posebej se je zahvalil IS občine Kamnik, predsedniku IS Mihu Novaku in Alojzu Trebušaku. Hribovita vasica Sidol leži na nadmorski višini 450 metrov. V dvanajstih hišah živi v štirinajstih gospodinjstvih 65 pridnih in delovnih vaš-čanov, ki so v letih 1992-1994 prispevali 37.500 DEM za dobrobit svoje vasi. Za ureditev ceste po vasi in lokalne ceste Jevnik-Sidol ter za ureditev kanalizacije so prostovoljno opravili preko tisoč delovnih in preko petsto traktorskih ur. Spomladi nameravajo urediti še okolico. Izgradnja vsake ceste zahteva veliko dela. Vaščani Sidola so se že leta 1991 odločili urediti vas. S pomočjo Komunalnega podjetja Kamnik so leta 1992 uredili 300 metrov kanalizacije in delno sanirali klanec proti Vasenem. V letu 1993 so rekonstruirali 600 m ceste skozi vas, razširili in utrdili 455 m lokalke. Da jim neurje ne bi izničilo truda, so še isto leto položili asfalt, za kar so večino denarja prispevali sami, nekaj pa občinski proračun. S pomočjo samoprispevka so lansko leto razširili in pripravili za asfalt še preostalih 450 m te lokalne ceste. Za asfaltiranje jim je denarno spet pomagala občina. Prebivalci Sidola še niso zaključili s skupnimi akcijami. Zaradi bližnjice do Kamnika nameravajo čimprej rekonstruirati tudi celotno traso ceste proti Vasenem. Cesto je uradno odprl predsednik IS Miha Novak, župnik šmarške fare Franc Baloh pa jo je blagoslovil. Seveda so si vsi zbrani skupaj zaželeli varno in srečno pot po tej cesti. Marljive vaške gospodinje so za to slovesnost pripravile pogostitev pri Močniku, p. d. pri Gorjupu. Ob njihovih dobrotah je bilo v domačem ambientu ob krušni peči prijetno pokram-ljati. VERA MEJAČ Iz krajevne skupnosti Šmartno Tudi na Sidol po asfaltu 12.JANUARJA1995 v zrcalu štirinajstih dni KAMNIŠKI OBČAN 3 Kako bo urejen stražni stolp na Malem gradu Steklena kletka v grajskem obzidju Na natečaj za ureditev strašnega stolpa (nekateri pravijo, daje bila tod mežnarija) na Ma- i"J- gradu' ki Sa je razpisala občina Kamnik, je prispelo sedem elaboratov. Posebna komika je pod vodstvom prof. Petra Jjabnjelčiča med njimi kot najboljšega izbrala projekt pod Šifro ANDEX, katerega avtor je Prof. dr. Fedja Košir, za odkup P3 je predlagala elaborat s šifro »Olg avtorja Marka Mušiča in M<-CI, avtorja Tomaža Šlegla. Na posebni predstavitvi izbranih projektov v dvorani Veronika je prof. Gabrijelčič v imenu komisije, ki so jo sestavljali še Marjan Potočnik, Mi-rina Župančič, Biserka Močnik, Olga Zupan, dr. Emilijan Cevc, dr. Ivan Stopar in Niko Oman, razložil odločitev. V nadaljevanju pa je nagrajeni projekt predstavil še njegov avtor prof. dr. Fedja Košir. Po besedah prof. Gabrijelčiča so vsi elaborati dosegli višjo ra- ven od pričakovane na podobnih natečajih. Pomembno je, da so bile idejne rešitve med seboj različne, kar je komisiji omogočilo tehtanje optimalnih rešitev. V obrazložitvi zaključne ocene predloženih projektov je med drugim rečeno, da avtor prvonagrajenega projekta ANDEX v strukturnem smislu uvaja v objekt novo gradbeno strukturo, ki je odmaknjena od ostenja zgodovinskega objekta in po oblikovanju izrazito mo- Prerez ureditve Strašnega stolpa, kot jo predlaga v svojem projektu prof. dr. Fedja Košir. derna glede na zgodovinsko substanco. Ta zamisel je izpeljana tako, da sta okoli vertikalnega jedra, ki je hkrati nosilna konstrukcija in jašek za dvigalo, vpeta dva nova funkcionalna nivoja eliptične oblike. Na vrhu je gostinska razgledna ploščad, namenjena letnemu programu, v medetaži pa bo celoletni gostinski program, kjer bodo prostori ogrevani in zaščiteni s stekleno opno. Komisija je temu elaboratu podelila prvo nagrado prav zaradi inventivnega pristopa k oblikovanju arhitekturne rešitve in hkrati zaradi njegove spoštlji-vosti do ohranjenih zgodovinskih elementov. Komisija je avtorju predlagala nekaj dopolnitev projekta, med njimi dvig strešne konstrukcije, namestitev kuhinje v podkletni del objekta in oblikovanje trdne površine pod lipovimi drevesi med kapelo in stolpom. Avtor projekta prof. dr. Fedja Košir je najprej povedal, da je pri imenu šifre res mislil na znano andeško družino, ker pa je natečaj dovoljeval le pet črk, je na koncu šifre le X. Po njegovem je bilo izhodišče natečaja določen program, ki v stolpu predvideva gostinsko in razstavno dejavnost, prostori pa naj bi bili z dvigalom povezani z obstoječimi rovi pod Malim gradom. Pri tem pa še ni čisto jasno, kje bo glavni vstop, s Trga svobode ali iz Samčevega predora. »Mali grad je res neke vrste magnet, lahko pa ga tudi pokvarite,« je dejal avtor, pri čemer je imel v mislih zlasti občutljivost pri uvajanju gostinskega programa. Povedal je, da se je za to, da na srednji zid obesi stekleno kletko odločil, ker bi tako staro obzidje ostalo čimbolj ne- Udeleženci so na predstavitvi, ki jo je v dvorani Veronika vodila Biserka Močnik, z zanimanjem prisluhnili obrazložitvam prof. dr. Petra Gabrijelčiča (v sredini) in prof. dr. Fedja Koširja (na levi) ter po ogledu študij in makete živahno posegli v razpravo. dotaknjeno in vidno. Če bi stare zidove izolirali, potem noben turist ne bo prišel več pogledat tega kot zgodovinsko atrakcijo. Zvedeli smo tudi, da bo mogoče v obeh etažah namestiti okrog sto sedežev in da bo spodnji del z andeškimi temelji ostal tak, kot je sedaj. Najnižja etaža bo torej nepohodna. Po njegovem mnenju pa je kar precej dodatne površine moč pridobiti spodaj v skali in v obstoječih rovih. Navzoči obiskovalci predstavitve so si posamezne projekte lahko tudi ogledali na stenah razstavišča Veronika, nagrajeni projekt pa so predstavili tudi z maketo. V razpravi smo slišali pomisleke, da bi gostinski lokal na Malem gradu ogrožal to našo znamenitost. Dr. Niko Sadnikar pa je načel vprašanje oblike strehe na stolpu, ki da je zgodovinska potvorba, čeprav je bila odločitev o tem, kakšen naj bo stolp, sprejeta že pred nekaj leti po javni razgrnitvi možnih rešitev. Svojo ugotovitev je dr. Sadnikar oprl na fotografijo stolpa iz 1.1864, ko je bil stolp še pokrit. Po njegovem tudi nikdar to ni bil grad, pač pa »Kleinfest«, torej mala trdnjava. TU naj bi imel svoje prostore tudi cerkovnik. Da bi laže razumeli prvotni namen posameznih zgodovinskih spomenikov, bi moral Kamnik čimprej priti do pisane zgodovine. Zanimiv je MI lUQi predlog dr. Svetozarja Frantarja, da bi na Malem gradu našli prostor tudi za propileje zaslužnih Ka-mničanov in predstavitev njihovih del. F.SVETELJ Sprejem za novinarje, ki spremljajo življenje naše občine Odgovorni za realno predstavitev dogajanj Nekaj dni pred zaključkom starega leta sta Maks Lavrinc fnM^ °^inske skupščine; m M.ha Novak, predsednik izvršnega sveta, povabila na sprejem dopisnike vseh javnih medijev, "spremljajo Pijenje in dogajala vmŠ, občini. Predsednik občinske skupščine se zaradi nujne udS-Sli SPr6Jema ni Ute*nil . Zato se je Miha Novak v ^"d ^eh nav*>čim novinarjem Rad,a Slovenija, Dnevnika, Slovenca, CATV Impulza in Ka-mrnškega občana iskreno zahvalil za njihov trud in prizadevanje v preteklem letu, da bi javnosti predstavili čimbolj resnično Jo dobo o gospodarskem in družbenem razvoju kamniške občine, še posebej pa o delu občinske skupščine m njenega izvršnega sveta. Katerima se je v teh dneh iztekel sunmpolletni mandat. i,j£iSr?CanJe novinarjev smo mnti'dalmoJim2a bralce Ka-vprSan°bčkana Postavili nekaj vprašanj o njihovem delu. £-;fflsr« «oDan -Tjej0 možnos,i d»- smo iE "ke teŽave-In k°»™ el„Jf' PovPra*»«. & v novem obs«rf raL?J0 •P«mMWtako 5č3k,0t °bIiko "Jihovega obvelja javnosti o dogajanju pri c,*;TR*JAVRH- »lovenec JSW mi je °staia v sp°- Eel° modra poteza občine, da je odkupila sliko kamniškega rojaka slikarja Ivana Vavpotiča. Vemo namreč, da kultura nima toliko denarja, kot bi ga potrebovala. Zato mi je to prizadevanje občine in podjetij za kamniško kulturno dediščino pomenil dogodek, o katerem sem z veseljem poročala. Dostop do informacij je v kamniški občini neprimerno boljši in odnos do novinarjev korek-tnejši kot v mnogih drugih občinah, recimo tudi v primerjavi z Domžalami. Ta odprtost se mi zdi zelo pomembna, ker ima človek občutek, da so stvari delane pošteno in tudi ljudje imajo boljši občutek, če lahko poročaš o vsem. Težko bom kaj spremenila na bolje, ker sem bila doslej dopisnik za to območje, sedaj pa odhajam v Ljubljano v redakcijo, tako da bom verjetno manj in tudi manj sistematično poročala o Kamniku. Osebno pa si zelo prizadevam, da bi dobila to dopisništvo nazaj. ANITA VOŠNJAK-Dnevnik Meni je najbolj ostalo v spominu poročanje o dogajanjih v zvezi s kulturnim domom. Zelo sem pozdravila občinska prizadevanja za odkup doma in to štejem za velik uspeh tudi predsednika izvršnega sveta. Tako je Kamnik končno prišel do primerne dvorane, ki bo po prenovi lahko služila kamniškemu kulturnemu življenju, ki je zelo pestro in živahno. Prišli pa smo v kratek stik zaradi različnih mnenj o obnovi tega doma. Menim namreč, da bi razprodaja stranskih prostorov lahko zelo motila kulturno dejav- nost. Zato sem tudi naredila anketo med kulturniki v Kamniku, ki menijo, da Kamnik potrebuje kulturni center, kot center, kjer resnično ne bo ničesar drugega, kar sem ne sodi. Vem, da so težave z denarjem. Morda bi bila rešitev v nekem konzorciju. Z dostopnostjo informacij kot tudi z gradivi za skupščino in izvršni svet sem bila zelo zadovoljna, ludi gospa sekretarka izvršnega sveta je zelo dostopna in prijazna. Tudi jaz moram reči, da imam v Domžalah s tem kar nekaj težav. Nisem pa zadovoljna s pojasnili po telefonu, kot da telefon ne bi bil komunikacijsko sredstvo. Pri tem imam vedno težave. Ne morem vsak dan priti iz Ljubljane za pet minut, da dobim odgovor na kakšno vprašanje. Zato bi predla- gala, da se na občini dogovorimo tudi za kakšno telefonsko informacijo. MATJAŽ BROJAN - Radio Slovenija Dopisništvo iz Kamnika in Domžal opravljam tretje leto in moram reči, da sem si v tem času lahko ustvaril dobro zaokroženo podobo o občini in ljudeh, ki jo predstavljajo. Moram reči, da sem nad tem, kar Kamnik ima, in nad tem, na kar se lahko ozira iz preteklosti, na plejado velemož kulturne in umetnostne dediščine, navdušen, posebno pa sem navdušen, da se v ljudi, ki predstavljajo občino vrača spoštovanje do teh vrednot. V zadnjem času sem spoznal življenje in delo vsaj tridesetih ljudi iz kamniške zgodivine in sem vesel, da se vrača razumevanje za staro kamniško tradicijo. Kar se tiče pogojev za poročanje, moram reči, da sem v treh letih obdelal nekaj sto tem in sem pri tem naletel na polno razumevanje. V nobenem primeru ni bilo kakšnega odklonilnega stališča in hvala tistim, ki so na hotenje in pripravljenost odrea-girali z dobrim. Naj to ne zveni kot hvaljenje, vendar lahko rečem, da mi je lepa mera iskrenosti in pravega človeškega kontakta, s katerim sem se srečal pri g. Novaku, pomagala, da sem se pri tem delu dobro počutil. Prava mera konkretnosti in še motivira-joče polemičnosti, tudi strankarske, je doprinesla k temu, da Kamnik dela dobro in da se lahko s ponosom ozira na to, kar je bilo v zadnjih letih storjenega. Človeka prav navduši obseg dela in sto- Na sliki z leve: Franc Svetel/ - Kamniški občan, Matjaž Brojan - Radio Slešenija, Miha Novak - predsednik IS, Petra Javrb - Slovenec, Anita Vošnjak - Dnevnik, Andreja Ceinoborski -CATVImpulz. tine točk dnevnega reda, o katerih sem sproti promptno poročal. Podobno velja tudi za občinsko skupščino. V prihodnjem letu se bom trudil, da se bo kontinuiteta mojega dela ohranila, da bi promovirali dobre, ustvarjalne in pridne ljudi, tiste, ki so zelena veja na tem kamniškem drevesu. S tem jim bo dana neka spodbuda, pa tudi možnost, da bodo občani ustvarjalne ljudi, ki želijo za občino storiti kaj dobrega, podprli. Pri tem imajo sredstva obveščanja pomembno vlogo. ANDREJA ČERNOHORSKI -CATV Impulz O nekem posebnem dogodku iz zadnjega časa bi težko govorila, ker je moje delo bolj ureje-valsko kot poročevalsko. Če pa posežem malo dlje nazaj, bi rekla, da so mi najbolj ostali v spominu letošnji dnevi narodnih noš. Tudi zaradi tega, ker se mi zdi, da so zelo ogroženi, čeprav bo prihodnje leto že 25-letnica te tradicionalne prireditve. Škoda bi bila, če bi taka prireditev odpadla, tudi zato, ker je le neka promocija Kamnika, saj privablja v mesto precej ljudi. Kar se tiče virov informacij, moram reči, da nam gredo v Kamniku zelo na roko, morda tudi zato. ker smo lokalni medij. Glede pridobivanja informacij po telefonu nimam pripomb, moram priznati, da jih v redu prejemamo. Glede obsega in načina poročanja o dogajanjih v občini ne predvidevamo nekih posebnih sprememb. Uredništvo Kamniškega občana je novinarskim kolegom zaželelo veliko uspehov in čim manj težav pri njihovem odgovornem delu v prihajajočem letu 1995. FRANC SVETELJ 4 KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 12. JANUARJA 1995 Glasbeno pisani december Zadnji mesec lanskega leta je bilo v Kamniku toliko prireditev kot že dolgo ne. Prireditvam ob miklavževanju so sledile pestre glasbene prireditve, tako v Kamniku kot v okolici. V tem mesecu se je zvrstilo tudi več razstav (makete Malega gradu, slike Bogdana Potnika) in literarnih predstavitev Z glasbo in pesmijo je ansambel Nagelj s pevko Brigito Vrhovnik v novem letu vsem zaželel veliko sreče. Novoletni videomeh V soboto, 17. decembra, so v športni dvorani v Kamniku številni obiskovalci iz vse Slovenije uživali ob snemanju novoletne televizijske oddaje KAMNIŠKI NOVOLETNI VIDEOMEH, ki jo je snemala MMTV. Na popoldanski in večerni prireditvi so v pravem sil-vestrskem ambientu nastopili priznani ansambli in posamezniki. Seveda smo Kamničani se posebej puz.diavili naša ansambla - ANSAMBEL BRATOV POLIANŠEK in NAGELJ. Program "silvestrskega večera" je vodil priljubljeni Boris Kopitar. Obiskovalci so radi prisluhnili tudi njegovemu petju z ansamblom Nika Zajca. Po triurnem večernem snemanju se je veselo rajanje nadaljevalo ob zvokih ansambla Nagelj izpod Kamniških planin. Organizatorjema prireditve, MMTV in N. K. FLOK KOMENDA, je uspelo napolniti športno dvorano za obe prireditvi. Prav tako lepo je bila sprejeta tudi novembrska prireditev »41 let četrtkovih večerov«. Kamničani so s tem dali lepo priznanje sposobnim organizatorjem. VERA MEJAČ (Ivan Sivec, Kruh ponoči spi, ponatis pesniške zbirke Antona Medveda). V Majolki pa je razstavljal ljubljanski slikar Adalbert Žvab. V Matični knjižnici je Marko Pogačnik predaval o globljih razsežnostih Kamnika. V drugi polovici decembra pa smo lahko spremljali številne glasbene prireditve, od katerih so nekatere postale že kar tradicionalne. To velja zlasti za novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Ka-mnik, ki je bil letos že 24. po vrsti. Orkestru je dirigiral Aleksander Spasič. Kamniška Karitas je v Srednji šoli pripravila dobro obiskan dobrodelni koncert, na katerem so sodelovali Fantje s Praprotna, pevki Jožica Kali-šnik in Brigita Vrhovnik, glasbenik Lado Jakša in župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Ivice Ropaš. Kot gost pa je s svojimi razmišljanji o Življenu in sreči nastopil tudi Zvone Modrej, avtor knjige Sreča je metulj. V športni dvorani je bilo tudi letos TV snemanje narodnoza-bavne glasbene oddaje Novoletni videomeh. V več kot triur- nem programu, ki ga je vodil Boris Kopitar, so se zvrstili številni ansambli in pevci iz vse Slovenije. Dvorana je bila nabito polna. Letos smo dobili še eno prireditev, ki naj bi postala tradicionalna. ZKO Kamnik je namreč ob sodelovanju revij-skega orkestra LITHOPOLIS in godal Camerata Labacensis na Štefanovo v športni dvorani pripravila Veronikin praznični ples. Prireditev je med Kamničani naletela na velik odziv. V tem mesecu so bile tudi številne prireditve za otroke. Poleg Miklavževega vlaka, sprevoda in več mikla-vževanj so se najmlajši razveselili več lutkovnih predstav. Med drugim naj omenimo igrico Palčkova nedelja pred OŠ Marije Vere na Duplici, pripravil jo je MC Kamnik, in gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane v Kulturnem domu na Duplici z igrico Sapramiška in z dedkom Mrazom, ki je obdaroval otroke Stolovih delavcev. To je le nekaj izmed številnih prireditev v prazničnem decembru, h kateremu je svoj delež prispeval tudi sneg v zadnji tretjini meseca. (fs) Na koncu dobrodelnega koncerta so Jožica KaliSnik, Brigita Vrhovnik in Fantje s Praprotna zapeli še božično Sveto noč. V nabito polni dvorani dupliškega kulturnega doma so najmlajši napeto prisluhnili zgodam in nezgodam Sapramiške v izvedbi ljubljanskih lutkarjev. Na Jeranovem je Pavlina Koncilja praznovala 90-letnico Zadnji dan starega leta je Pavlina Koncilja praznovala svoj 90. rojstni dan. Rojena je bila 31. decembra 1904. leta na Jeranovem, kjer živi še danes. Vse življenje je bila skromna Zimske radosti in tegobe Upamo, da bo naslednje sneženje povzročilo manj slabe volje. Po dolgem času smo letos božič praznovali v naravni belini snežne odeje. Ko je bilo treba 21. decembra na delo, v šolo ali po opravkih, je bilo nemalo težav in jeze (včasih tudi upravičene) zaradi nespluže-nih in neočiščenih cest in pločnikov. Na Komunalnem podjetju Kamnik so povedali, da pričnejo posipavati in plužiti ceste, ko zapade 10 centimetrov snega. V 24. urah so bile v glavnem vse ceste prevozne z ustrezno zimsko opremo. Snežni zameti so ponagajali na nekaterih lokalnih, še bolj pa na nekategoriziranih cestah. Toda tudi te so popolnoma usposobili v dveh do treh dneh. Na Komunalnem podjetju Kamnik so opozorili, da so v njihovi pristojnosti le lokalne in nekategorizirane ceste. Za regionalne ceste pa skrbi Cestno podjetje Ljubljana. Uporabnikov cest sicer ne zanima, kdo je za kaj zadolžen. V primerih slabega vzdrževanja preklinjajo vzdrževalce cest in seveda ni pomembno, če so ti iz Komunalnega podjetja Kamnik ali iz Cestnega podjetja Ljubljana. Res pa je, da mora Komunalno podjetje Kamnik skrbno ravnati z denarjtm, ki je iz občinskega proračuna namenjen zimski službi. Vsi pa menda vemo da smo dolžni sami počistiti dvorišča in pločnike. VERA MEJAČ Mali oglasi Kakršnokoli honorarno delo sprejmem. Naslov je v uredništvu Kamniškega občana. Mansardno dvoetažno stanovanje na Duplici, Groharjeva ulica, 119 m2, ugodno prodam. Tel.: 812-651. Psičko, mešanko nemškega ovčarja, podarim. Tel.: 832-172. Instruiram risanje za sprejemne izpite. Tel.: 815-636, Nina. in marljiva, tudi kot delavka. Njenega visokega jubileja smo se spomnili nekdanji sodelavci iz Utoka, kjer je dočakala upokojitev. Našo Pavlino smo obiskali že ob njeni 80. letnici. Magda. Cilka, Ivan in Stane SO ji krepko stisnili roko z iskrenimi željami da bi še dolgo živela. Osnovno in meščansko šolo je zaključila v Kamniku oziroma v Mekinjah, trgovski tečaj pa v Ljubljani. Potem se je leta 1924 zaposlila v tovarni Remec/Stol/ na Duplici. Tu je delala do leta 1937. Do leta 1941 je bila nato zaposlena v tovarni usnja Verbič na Vrhniki. V času okupacije se je vrnila domov in bila zaposlena na občini Kamnik do 1945, v kmetijski zadrugi do 1946 in od tedaj dalje, vse do upokojitve leta 1954, v tovarni Utok. Opravljala je vrsto zahtevnih stro-kovno-finančnih in knjigovodskih del. Pri svojem delu je bila vestna in natančna ter dosledna in vedno vesele narave. Ko smo se z njo ob našem obisku pogovarjali, smo slišali marsikaj lepega in zanimivega. Zelo rada je bila v naravi, ljubila je morje in potovala po Dalmaciji. Tudi v planine je rada zahajala. Zaupala nam je svojo srčno željo, ki je živela z njo vse od otroštva. Rada bi imela svojo hišico. To se ji je posrečilo šele pred nekaj leti, čeprav je imela leta 1941 privarčevanega že dovolj denarja, a je vojna vse to izničila in od tega ni ostalo ničesar. Z enakim upanjem je leta 1945 začela znova. Rada je pomagala zlasti otrokom. Veliko je pomagala bratu mizarju, kasneje nečaku mesarju in tudi drugim. Danes je s svojim življenjem zadovoljna. Vse probleme raje obrne na lepšo stran, zato jih lažje premaguje. Našega obiska je bila vesela. Ni se nadejala, da se bo kdo, razen najožjih, spomnil na njen 90. rojstni dan. Pavlina se ni Pavlina Koncilja v svoji sobici, šopkom cvetja. prav nič spremenila. Še vedno je vedra in segava pa tudi hudomušna. Malo navihano nas je pogledala in nas povabila da jo še večkrat obiščemo, prav gotovo pa moramo priti ob njeni 100-letnici. Seveda smo ji to z veseljem obljubili. Za svoja leta je še vedno čila in spretna. Človek je lahko samo vesel, ko opazuje njeno vedrost. Radi bi od nje zvedeli za recept, kako dočakati tako starost. Pravi, da je za dolgo življenje osnova zdravo in zmerno sprejemanje življenja, brez nepotrebnih stresov in pretiravanj. Pravi, da si človek lahko privošči vse, kar mu prija, toda le do določene meje, zlasti pa je pomembna skromnost in dobra volja. "Če boste vsi," tako nam je rekla, "živeli po tem receptu, potem lahko resnično pričakujem vaš obisk najkasneje ob 100-letnici." Njen nečak, ki je vedno pri roki, nam je zaupal, da je Pavlina zelo srečna, ker smo jo obiskali. Poslovili smo se veselih src. Slavljenki smo zaželeli vse dobro, predvsem pa veliko zdravja in dobre volje v letu 1995 in tudi v naslednjih letih. Stisk roke in njen nasmeh ob slovesu nam bo še dolgo ostal v prijetnem spominu. STANE SIMŠIČ VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA Poslovno informacijski center Kamnik organizira v okviru programa pospeševanja malega gospodarstva večerno šolo podjetništva. Namenjena je podjetnikom in managerjem, da se dodatno izpopolnijo za organiziranje in vodenje podjetij. Tematika predavanj so management in organizacija poslovanja, pravni vidiki, informatika, marketing, promocija. Večerna šola bo potekala dvakrat tedensko (torek, četrtek) od 18. do 20.30 v skupščinski dvorani upravne enote Kamnik. Priče-tek večerne šole bo 9. februarja. Prispevek posameznega udeleženca je 3.000 SIT. Prijave zbiramo v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23, telefon 817-443 in na občini, Glavni trg 24, telefon 817-278. D. Prešeren, svetovalka za podjetništvo 12. JANUARJA1995 ljudje in dogodki KAMNIŠKI OBČAN 5 Novosti pri davčnih olajšavah Cez dobra dva meseca in pol se bo spet iztekel rok, ko bo treba na davčni upravi vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1994. Ker bodo na podlagi novega zakona o dohodnini, ki je bil sPrejet konec leta 1993, začele veljati nekatere spremembe pri davčnih olajšavah, smo se na ponudo kamniške izpostave Republiške uprave za družbene prihodke odločili za krajši povzetek Navodila za izvajanje 9. člena zakona o dohodnini, ki ga je Pnpravila Republiška uprava za javne prihodke. Prva značilnost v sistemu olaj-av je, da bo mogoče osnovo za odmero dohodnine po tem zmanjšati največ za 3 odstotke in ne več za 10 odstotkov kot doslej, izjema so le zneski za plačilo samoprispevka. Zmanjšanje osnove bo priznano le za sredstva, porabljena osebno za zavezanca in dokazana z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime. Dokumentov, ki dokazujejo resničnost navedb, ni treba prilagati napovedi, pač pa Jih je treba predložiti, če to zahteva davčni organ. Med stroške, ki jih lahko upoštevamo pri zmanjšanju davčne osnove, se štejejo sredstva, vložena v vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev. Upoštevali se bodo tudi izdatki za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja m za vzdrževanje teh objektov. . Osnova se zmanjša v letu, ko je bila kupnina plačana, pri plačilu s posojilom pa se upošteva letna anuiteta. Povedati je treba, da se pri vzdrževanju upoštevajo tudi izdatki za zamenjavo peči za centralno ah plinsko ogrevanje, radiatorjev, bojlerjev, ne upoštevajo pa se npr. stroški za nakup satelitske TV antene, domofona ali alarmnih naprav. Med olajšave spadajo tudi izdatki, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje. Upoštevali se bodo tudi prispevki za prostovoljno zdravniško zavarovanje ter za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, prav tako izdatki za dokup do pet let zavarovalne dobe. Ni pa mogoče uveljavljati olajšav za druga osebna zavarovanja (življenjsko, managersko ali osebno zavarovanje). Upoštevani pa bodo izdatki za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. To velja tudi za nakup zdravil brez recepta, kot so čaji, zavojni material itd. Izdatki za nakup učbenikov in strokovne literature se bodo upoštevali le, če bo zavezanec razpolagal s potrdilom, da se izobražuje v šoli, kije organizirana v skladu z zakonom. Med olajšave spadajo tudi zneski za šolnino, npr. za glasbeno,jezikovno, podiplomsko in drugo izobraževanje. Vse to seveda velja, če te stroške zavezanec plača sam, ne pa podjetje, v katerem je zaposlen. Med davčne olajšave se bodo šteli tudi prispevki in vrednost daril v naravi, ki so bili podarjeni za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu z zakonom organizirane za take dejavnosti. Tudi vzdrževanje oseb, ki imajo status begunca, se bo štelo kot olajšava, seveda, če je oseba evidentirana pri Rdečem križu Slovenije. Za nove telefonske naročnike v naši občini bo gotovo zanimiv tudi podatek, da bodo lahko uveljavljali olajšave tam, kjer je bila gradnja tega omrežja sofinancirana tudi iz sredstev krajevnega samoprispevka. Enako velja tudi za priključek na vodovod, kanalizacijo, plinovod ali kabelsko televizijo. Kot smo že dejali, se osnova za dohodnino zmanjša tudi za več kot 3 odstotke, torej za celoten znesek plačanega samoprispevka, seveda pod pogojem, da je bil ta sprejet na referendumu. Na drug način zbranih prispevkov med krajani za iste namene ne bo mogoče upoštevati. Med olajšavami naj omenimo še plačane članarine političnim strankam in sindikatom, sredstva za nakup delnic zasebnih ali državnih skladov za razvoj znanosti in tehnologije (Tehnološki razvojni sklad R Slovenije, Slovenska znanstvena fundacija) in sredstva, ki jih je lastnik vložil v obnovo denacionaliziranega premoženja. Seveda pa moramo na koncu dodati še olajšave, ki v na začetku navedenem navodilu niso obravnavane. Gre za olajšave za vzdrževane družinske člane. Te olajšave bodo znašale za prvega vzdrževanega člana 10 odstotkov povprečne letne plače v R Sloveniji v letu 1993, za vsakega nadaljnjega člana pa se ta olajšava poveča za 5 odstotkov (torej za drugega znaša 15, za tretjega 20 odstotkov itd.). Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa se bo kot odbitna postavka upoštevalo 50 odstotkov povprečne plače. Seveda je treba poudariti, da se pri izračunavanju olajšav upo- števajo tudi lastni dohodki vzdrževane osebe. Našteli smo le nekaj najpomembnejših posebnosti letošnjih davčnih olajšav. Za vse podrobnosti v zvezi z olajšavami in sploh z letošnjo davčno napovedjo pa se lahko vsak, ki ga to zanima, obrne na kamniško izpostavo Republiške uprave za družbene prihodke v občinski stavbi v Kamniku, kjer bodo vsakomur rade volje dali vsa potrebna pojasnila. (fs) Dušan Mesner v imenu TD Kamnik izroča dr. Niku Sadnikarju sliko z njegovim najljubšim motivom — pogledom na Mali Stari grad. Priznanje dr. Niku Sadnikarju Na zadnji lanski seji izvršnega odbora Turističnega društva Kamnik je predsednik društva Dušan Mesner dr. Niku Sadnikarju, dolgoletnemu podpredsedniku in članu vodstva kamniškega turističnega društva, kot skromno priznanje za njegovo dolgoletno uspešno delo izročil sliko Milana Zeleznika z motivom Malega in Starega gradu. Več kot sedemnajstletno delo dr. Sadnikarja se je odražalo zlasti na dveh področjih: pri postavitvah spominskih obeležij kamniškim kulturnim delavcem in pri organizaciji številnih izletov po domovini in v zamejstvo. Pomembne pa so bile tudi njegove izkušnje pri organizaciji največje kamniške turistične prireditve - dnevov narodnih noš. V bilanco njegovega dela sodi tudi od leta 1981 vsakoletna udeležba na tradicionalni prireditvi v Beljaku in zadnje leto tudi v italijanskem Piove di Sacco. Kot je dr. Sadnikar povedal na srečanju, je imel še veliko zamisli, ki pa mu jih ni uspelo uresničiti. Drugače je gledal tudi na turistično podobo Starega in Malega gradu. Še vedno pa meni, da bi morali na Malem gradu urediti spomin- sko sobo Gregorju Starovasniku, rektorju freiburške univerze, ki je bil rojen cerkovniku na Malem gradu. Po njegovem ima Kamnik dolg do še nekaj zaslužnih mož, med njimi so kipar Jakob Savin-šek, skladatelj Jakob Zupan in še kdo. Čeprav pravi, da je sklenil zaključiti svoje delovanje na področju turizma zaradi starosti, je to težko verjeti. Prav gotovo pa bo s svojimi bogatimi izkušnjami lahko še veliko pomagal mlajšim turističnim delavcem, ki prihajajo za njim, saj, kot pravi, turizma ni brez navdušencev. ESVETELJ Kaj je novega v Turističnoinformativnem centru? Nekateri prebivalci našega mesta ste že seznanjeni z vašim in našim turističnoinforma-cijskim centrom, saj ste ga že obiskali. Za tiste, ki jim je naša kratica TIC tuja, pa povejmo, da je TIC občine Kamnik odprt od ponedeljka do petka od 8. dol9., ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 18.ure na Glavnem trgu 23 v Kamniku. Na telefonski številki in faxu 061/831-470 smo vam na voljo z našimi informacijami o Žalna vežica v Mekinjah je dograjena Nekaj dni pred prvim snegom Je bila dokončana izgradnja žalne vežice v Mekinjah, ki sta jo fmancirali KS Mekinje in KS Oodič iz sredstev samoprispevka in prispevkov krajanov Od notranjih prostorov so urejene sanitarije in čajna kuhinja, pri opremi obeh vežic pa nas je prehitel mraz, tako da smo uspeli opraviti slikopleskarska dela le v eni vežici.Torej bomo eno vežico Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kamnik želi vesele in zadovoljne praznike svojim članom in njihovim svojcem, v novem letu 1995 pa mnogo zdravja, sreče in uspehov. Odbor TEČAJ ZA PRODAJALCE IN TRGOVSKE POSLOVODJE Obrtna zbornica Kamnik in Poslovno informacij-fni a zbornica Kamnik (tel. 831-738) do 25 janua nformac'iski center Kamnik k'se nadvse vneto »pridružuje« pričakovanju TJmb7ftVapetega °tr0ka vmoJiJastni družini. Slovar slovenskega knjižnega jezika Za kulturo jezika Malo pred koncem prejšnjega leta ali kot popotnico v leto 1995 smo Slovenci dobili pomembno knjigo:izšelje Slovar slovenskega knjižnega jezika v eni knjigi. Izdelali so ga leksikografski in računalniški strokovnjaki ter tehnični delavci Leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, izdal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, natisnila tiskarna Mladinske knjige, založila pa DZS. To je pomembno kulturno dejanje in odraz visoke ravni slovenske znanosti. Hkrati pa tudi izraz slovenske duhovne moči, saj ta dogodek kaže, da smo Slovenci kljub različnim pritiskom ne samo ohranili svoj jezik, ampak razvili vse njegove izrazne možnosti, tako da se ob koncu drugega tisočletja lahko postavimo ob bok veliko številnejšim narodom. Da smo bili močni in imeli tudi dovolj zgodovinske sreče, nam lahko pove tudi prav zdaj aktualna primerjava z veliko večjim vzhodnoevropskim narodom: z Belorusi. Sovjetska komunistična oblast je beloruski jezik vseskozi zatirala. Uporabljal se je samo kot jezik neuradnega sporazumevanja, bil je učni jezik v nižjih razredih osnovne šole, v njem so lahko izdali kakšno zbirko pesmi ali roman. Tako so danes Belorusi pred vprašanjem, ali naj sploh Še gojijo beloruščino ali pa naj sprejmejo na vseh ravneh uveljavljeno in sedemdeset let vsilje-vano ruščino kot jezik pisnega in ustnega sporazumevanja. O tem se bodo odločali na referendumu. Slovar slovenskega knjižnega jezika je tudi odlično priporočilo za enakopraven vstop med evropske narode, ki imajo svoje jezike prav tako opisane v slovarjih, kot je naš, in hkrati opozorilo, da moramo skrbeti za nadaljnji razvoj slovenskega jezika, če želimo ohraniti svojo narodno identiteto. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je v obliki geselskih člankov opisanih okoli 107.000 besed s slovničnega, izgovornega, pomenskega, stilnega, zvrstnega in drugih stališč. Iz slovarskega prikaza je razvidno, katere besede so v pisanem jeziku bolj pogoste, katere manj, katere so za določeno zvrst pisanja primerne, v katerih zvezah se določena beseda najpogosteje pojavlja, katere besede ali besedne zveze so neprimerne ali celo nepravilne. Da so podatki, ki jih posreduje slovar, verodostojni in izhajajo iz rabe, ne pa trenutni izmislek od piscev, jamčijo izpisi iz različnih besedil. Inštitut za slovenski jezik je zbiral gradivo za slovar ves povojni čas: tako se je v kartoteki za slovar sodobnega jezika nabralo okoli 7 milijonov iz različnih zvrsti besedil izpisanih besed (iz leposlovja, časopisja, revij, znanstvenih, strokovnih, poljudnoznanstvenih del, učbenikov). Za nekatere besede je bilo tako izpisanih tudi več tisoč primerov rabe. Zlasti številni so izpisi za besede, ki se pogosto uporabljajo: iti, biti, imeti ipd. Gradivo je bilo izpisano v glavnem iz besedil, objavljenih v drugi polovici tega stoletja, nekatera pa segajo tudi v prvo polovico dvajsetega in celo v prejšnje stoletje, saj so bila izpisana tudi dela nekaterih klasikov (Jurčič, Stritar, Prešeren, Cankar). Z izpisovanjem je bilo tako dokumentiranih 107.000 različnih besed, ki so obdelane v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in 183.000 besed, ki se v besedilih premalokdaj pojavljajo in zato niso gesla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki je glede na število besed, ki jih prikazuje kot gesla, slovar srednjega obsega (če bi bil npr. tezavrus, bi vseboval prav vse besede, ki so se kdajkoli pojavile v slovenskem pisanem ali govorjenem jeziku). Slovar slovenskega knjižnega jezika je nastajal več desetletij. Pri njegovi izdelavi je sodelovalo več generacij slovenskih je- zikoslovcev, zlasti slovenistov, in zelo veliko strokovnjakov različnih strok. Delo je izhajalo po delih: A-H (1970, 844 str.), I-Na (1975,1030 str.), Ne-Pren (1979, 1076 str.), Preo-Š (1985, 1125 str.),T-Ž in Dodatki A-Š (1991, 1051 str.). Štiri knjige slovarja so bile stavljene klasično, peta pa že računalniško. Za to izdajo v eni knjigi so bile tudi prve štiri knjige računalniško prebrane, tako da bo slovar lahko izšel tudi na disketi, s čimer se bo močno povečala njegova uporabnost. Prenos v računalniško obliko je bil zelo zahteven, saj je slovar tiskan z devetimi različnimi tiski, vsebuje tudi tuje črke in nečrkovne grafične znake. Zanimivo je, da si pri tem Inštitut za slovenski jezik ni mogel pomagati z nobenim od tujih računalniških programov. Kot je slovar plod domačega znanja, je tudi program za računalniško branje delo slovenskega računalniškega strokovnjaka mag. Primoža Jakopina. Diskete pa bo izdelalo podjetje Amebis Kamni-čana Mira Romiha, ki je npr. lani izdalo disketo Nemško-slo-venskega slovarja Doris Debe-njakove in je na tem področju na Slovenskem vodilno. MARJETA HUM AR Akvareli Bogdana Potnika Slikarju Bogdanu Potniku je v imenu ZKO čestital Tone Ftičar. V razstavišču Veronika je ZKO Kamnik z materialno pomočjo Titana, Razvojnega zavoda Domžale, Svečarstva Štele in Izvršnega sveta SO Kamnik pripravila razstavo slikarskih del domačina Bogdana Potnika, ki jih je ustvarjal od leta 1974 do 1994. Razstava je bila odprta od 15. decembra do 8. januarja. Slikarja in njegovo delo je predstavil kustos tržiškega muzeja prof. Janez Šter, s programom ljudskih pesmi pa so nastopili Zagori-ški fantje. Povezovalec programa, Tone Ftičar, je v svoj vezni tekst vključil tudi zanimive vtise obiskovalcev iz dosedanjih Potnikovih slikarskih razstav. Prisrčen pa je bil glasbeni nastop slikarjevih treh vnukinj. Ganile so sleherno srce. Smisel za vse lepo so tudi podedovale. V.MEJAČ Ob odprtfu razstave so kulturni program z glasbenim vložkom polepšale slikarjeve vnukinje. Od leve proti desni: Anka ter dvojčici Kristina in Marija. Tenkočuten slikarski sopotnik V razstavišču Veronika v Kamniku razstavlja v decembru in januarju slikar BOGDAN POTNIK. Razstava risb in akvarelov Bogdana Potnika nas uvaja v razmišljanje o kontinuiteti realističnih tendenc v slovenskem slikarstvu, še posebej v krajinarstvu, od postim-presionističnih smeri do danes. V Potnikovem primeru lahko izpostavimo predvsem takoimenovani »domačijski« realizem v slikarstvu, ki se navezuje na beleženje izgi-njajočih panoramskih, vedutnih in etnografsko zanimivih pogledov v urbano krajino; pa tudi na značilne, vse bolj redke poglede v neokrnjeno naravo. Značilni in kvalitetnejši predstavniki tega slikarstva, »regionalni mojstri«, ki so slikarsko opevali »svojo« pokrajino, so (bili) denimo: na Notranjskem Lojze Perko, v Prlekiji Ante Trstenjak, na Primorskem Albert Sirk, na širšem Gorenjskem Peter Adamič, Jaka Torkar ali Dora Pleste-njak, na Dolenjskem Jože Centa, če omenimo le nekatere. Vsi omenjeni slikarji so gojili (gojijo) tudi druge klasične slikarske žanre: fi-guraliko, portret in tihožitje. Tako tudi Bogdan Potnik, ki pa je še posebej slikarski kronist Kamnika in okolice ter bližnjih in daljnjih slovenskih pokrajin. Slikar Bogdan Potnik sicer ni šolan likovnik, vendar je z doslednim in trdim delom ter s prirojenim likovnim talentom dosegel zavidljivo slikarsko znanje in osebni slog. Mirno ga lahko uvrščamo ob bok šolanim slikarjem, ki delujejo znotraj akademskega realizma. Glavni domeni Potnikovega slikarstva sta risba in akvarel, pa tudi lavirana risba, gvaš, tempera in grafika. Barvno bogati akva-relni zapisi pokrajine ali vedute so enkrat mehkejši, lirično razpoloženjski, drugič trši, arhitektonsko bolj togi, ko gre za poglede v urbano krajino. Se posebno so dragocene njegove risarske ali slikarske upodobitve kulturnih in etnoloških spomenikov širom po Sloveniji in v zamejstvu, ki so marsikje še edini pričevalci o izginuli kulturni dediščini. V risbah, krokijih, v čistih ali z risbo kombiniranih akvarelih je v figurah in portretih dosegel visoko stopnjo likovnega znanja in psihološke opredelitve modela. Portretirana so anonimneži ali znane osebe, slikarjevi sodobniki. V Potnikovem akvarelnem slikarstvu se tu in tam pojavi še tihožitje, predvsem kot cvetlični šopek. Osnovno in temeljno izrazilo Potnikovega ustvarjanja je risba, še posebno v figuraliki in portretih. Ti so karakterno označeni in sproščeno risani kot krokiji, karikature ali pa kot poglobljene študije. Posebna avtorjeva zančilnost so še številne skice, krokiji, bežni likovni zapiski, male karikature in portreti, osebni in spominski arhiv slikarja. Slikar Bogdan Potnik je tankočuten likovni popotnik in sopotnik ter kronist, ki z risalom ali čopičem marljivo beleži lepote slovenske zemlje, naše ljudi in naš čas. DUŠAN LIPOVEC S čopiči in barvami po Kamniku Tako kot bolj priznanim in uveljavljenim kamniškim slikarjem, kol: so Lojze Berlec, Dušan Lipovec in Bogdan Potnik, je tudi Miru Novaku starodavno mesto Kamnik z okolico najljubši objekt. Motive našega mesta lahko opazimo na vseh njegovih slikah s krajinarsko motiviko, pomenijo pa dopolnitev bogate zakladnice likovnih del s to motiviko, ki jo lahko spremljamo od 19. stoletja dalje od slikarjev iz rodbine Koželj. Miro Novak se s slikanjem ukvarja ljubiteljsko že od leta 1973, ko je postal član likovnega društva Petra Lobode v Domžalah. Po nekaj razstavah je z likovno dejavnostjo prekinil, po letu 1990 pa je slikanju ponovno namenil več Časa in energije. Kot za večino ljubiteljskih likovnikov je tudi zanj značilen realističen slikarski pristop. V začetku decembra so bila njegova oljna dela postavljena na ogled v »Galeriji 19,« ki je v sklopu gostilne »Pr krač« v Dolskem pri Litiji. Lastnik galerije in velik ljubitelj umetnosti je v uvodnem govoru ob odprtju razstave povedal, da neakademski umetniki v njegovi galeriji razstavljajo le ob kulturnem prazniku, da pa je tokrat zaradi prepričljivosti slik in všečne tehnike naredil izjemo. Akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec pa je ob tej razstavi zapisal: »Slikar se z doslednim realističnim pristopom trudi zajeti kar se da zaokroženo in trdno likovno kompozicijo in vzpostaviti harmonične barvne odnose. Iz zgodnejših kompozicijskih rešitev, ki so temeljila na vernem odslikavanju detajlov, prehaja v slikanje, ki naj temelji na likovnih poenostavitvah. Smiselno barvno, snovno in oblikotvorno poenostavljanje danega motiva pa je morda najtežja domena slikarstva, da se slika kot celota ne izgubi v kopičenju detajlov. Zgoščevanje v smislu slikarskega poenostavljanja je pri avtorju že deloma prisotno in bo v tem načinu verjetno nadaljeval svojo slikarsko pot.« V dneh po novem letu bo Miro Novak razstavo iz Dolskega prenesel v Kamnik, kjer si jo boste lahko ogledali v prostorih tovarne Svilanit.kjer je Miro Novak tudi zaposlen. MATIC ROMŠAK 8 KAMNIŠKI OBČAN kultura, pogledi 12. JANUARJA 1995 Matična knjižnica Kamnik Moja knjižnica je bila dovolj velika kneževina (W. Shakespeare) Tudi naša knjižnica je dovolj velika in lepa kneževina s svojimi 80.000 enotami knjižnega gradiva. Zlasti za tiste, ki cenijo branje in znanje. Življenje je resnična tema, razen tam, kjer je zagon, vsak zagon pa je slep, razen tam, kjer je znanje. Do znanja pa ne vodi le šolska pot, pač pa tudi pot samoučenja, na kateri so naši vodniki knjige. V naši »kneževini« pa prihaja do težav kot povsod po knjižnicah. Ravno zato smo oblikovali poslovnik s pravili, ki pa naj bodo našim bralcem bolj v pomoč kot v prisilo. Želimo namreč, da čimveč knjig pride v čimveč rok - in sicer pravočasno - in da so knjige nepoškodovane. Poslovnik z vsemi določili bo na razpolago tudi na izposojevalnih mestih, da ga boste lahko vzeli domov in v miru prebrali. Najbrž pa ne bo odveč, če nekaj najpomembnejših stvari poudarimo v našem članku. Član knjižnice je lahko vsakdo, ki je dopolnil 2. leto starosti. Ob vpisu mora vsak član predložiti osebni dokument, za otroke do 15. leta pa članstvo potrdijo starši ali skrbniki s svojim podpisom. Nova celoletna članarina znaša: - za cicibane je 300 SIT, - za dijake, študente, upokojence in vojake 600 SIT, - za zaposlene 1.000 SIT. Lahko pa se odločite za družinsko članarino, ki znaša 1.000 SIT; tako si lahko izposoja knjige cela družina na oddelku za odrasle, na pionirskem oddelku in v medioteki. Članarina velja za tekoče koledarsko leto. Novost pa je ta, da tisti, ki se vpišejo v zadnjem četrtletju plačajo le 25% celoletne članarine. Nečlani, ki si želijo izpo-diti knjižno gradivo samo enkrat, plačajo izposojevalnino, ki znaša 50% članarine njegove kategorije. Člani svoj status dokažejo z ustreznim potrdilom (potrdilo šole, potrdilo pristojnega urada za delo). Za vse knjižno gradivo je enotni izpo-sojevalni rok - 3 tedne, razen za jezikovne tečaje v medioteki, ki si jih lahko izposodite za 1 mesec. Poudarjamo, da se iz-posojevalni rok lahko podaljša enkrat, lahko tudi po telefonu (812-597), vendar najkasneje zadnji dan izposojevalnega roka. Domače branje se ne podaljšuje. Za prekoračene roke knjižnica zaračunava enotno zamudnino - 6 SIT na dan na enoto knjižnega gradiva. Že od vsega začetka pri nas leluje tudi čitalnica. Uporaba stalnice je za člane brezplačna, ;nako tudi za druge občane. Obiskovalci čitalnice se morajo ;videntirati z osebnim dokumentom. Zato, da je strokovna jteratura vedno dosegljiva, »radiva iz čitalnice ne izposoja-no na dom. V knjižnici izposo-amo tudi avdiolčasete. Medi-iteka je odprta enkrat teden->ko in le takrat se lahko gradijo izposoja in vrača. Z željo, da se bomo lako vsi laužili tihega bogastva, ki nam »a nudi naša knjižnica, tudi ; pomočjo pravil iz poslovnika, pričakujemo naše bralce. Matična knjižnica Kamnik Grafike Milene Gregorčič v Kavarni Veronika dao* trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 61230 Domžale teb 061 721-730 723-126 723-194 fax: 061 713-288 UGODNO V JANUARJU - cement vreča (PC 450) Anhovo samo 505,00 SIT - apno vreča samo 375,00 SIT - opeka modularni blok samo še v januarju 57,50 SIT za količino nad 3000 kom s prevozom - strešnik Bobrovec Križevci 44,90 SIT/kom - strešnik Bramac 95,50 SIT/kom za količino nad 170 m2 s prevozom, cena velja samo do 18. 1. 95 - parket lamelni hrast standard 1.418,00 SIT/m2, E 1.700,00 SIT/m2 /se cene so s prometnim davkom! ■■Ugodno tudi drugi gradbeni materiali: izolacije, •: schidel dimniki, armaturne mreže, betonsko železo, iopečni izdelki, steklene prizme in drugo. . . Izkoristite ugodne cene! Delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Se priporočamo! Novejše grafike akademske slikarke MILENE GREGORČIČ iz Ljubljane bi lahko ob površnem pregledu poimenovali kot dekorativne ali morda tudi tipične žensko senzibilne - vendar le na prvi pogled, kajti te prefinjene umetnine skrivajo v sebi globlja likovna, estetska ali celo filozofska sozvočja in sporočila. Po tehnični plati so ti grafični listi v tehniki sitotiska korektno, celo mojstrsko izvedeni s filigransko natančnostjo, vendar v svoji semantični kompozicijski shemi radoživo sporočilni likovni izdelki. Zaradi že kar semiotičnih kompozicijskih postavitev danih likov in značilnih trdih nazobčanih rezerv, ki delujejo včasih že kot (sporočilni) znaki, so te grafike izrazito moderne, rečemo lahko, da kar postmodernistično koncipirane. To pa kljub temu, da črpa Milena Gregorčič svojo rafinirano likovno govorico površinskih struktur in barvnih valer-jev iz »nostalgično-romantič-nih« (predvsem ženskih) vzorcev, čipk, vezenin ali umetelno tkanih tkanin. Te čipkaste zloženke, umetelno zložene vezenine, z »otipljivimi« strukturami finih materialov, vsebujejo tudi simbolne konotacije. Govorijo in sporočajo - seveda le tistim, ki so pač dojemljivi in dovzetni za prefinjena sporočila pisanih metuljev - o neki skrivni lepoti, ki živi v teh krhkih opnah lepote, pahljačah spominov in prosojnih tkaninah poezije. Z božansko govorico totemov nam pripovedujejo o transce-dentalnih svetovih onstran spoznavnega in dojemljivega. Pripovedujejo nam lahko pravljice o davno minulih časih, kjer pojo minesingerji in trubadurji hrepenečim deklicam v čipkasti razgaljenosti njihove lepote v čudežnih vrtovih ljubezni med pavi, košutami in samorogi. Spominjajo nas lahko tudi na nostalgične čase naših babic, njihovih skrinj in bal, vezenin in prtičev, ki se lahko utelešajo v cankarjanskih romantičnih ženskih likih ali v Kofetarici Ivane Kobilce. Slikarka in grafičarka Milena Gregorčič nam s proustovsko občutljivostjo in natančnostjo posreduje vzgibe svojega raziskovalnega likovnega duha, ki ga realizira in oplemeniti v nostalgičnih grafičnih razpoloženjih, na katera seda prah časa in patina spominov. Skratka, te krhke umetnine nas zasanjajo in zapredejo v sfero Večnosti Umetnosti, ki je imanentna Ljubezni, Lepoti in Resnici. DUŠAN LIPOVEC ZARNIK—ALARM Franc Zarnik, s. p. Suhadole 50/a, Komenda mobitel: 0609-626-583 Montaža in vzdrževanje telefonskih, signalno-varnostnih, video in drugih električnih naprav. Se priporočamo! KV zidarje, tesarje in nekvalificirane delavce zaposlimo. Telefon 841-044. O9CO00OSC0OSOSO0GO! Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER AVTOMOBILOV Kan mik, Perovo 26, tel./fax.: 812-888 • prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 4.300 SIT dalje, dveletna garancija, pooblaščeni servis • VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah • avtoelektro oprema Iskra • olja CASTROL VALVOLINE. LIOUI M0LY - 4 I VALVOLINE turbo 5 že 1.716 SIT • filtri DONIT, CHAMPION • svečke CHAMPION za vse vrste vozil • kompletni program svetil SATURNUS • za vozila vugo, zastava, R5 in druga vam za boljšo vidljivost v teh kratkih zimskih dneh nudimo H4 žarnice po ugodni ceni • hladilna tekočina in tekočina za odmrzovanje avtomobilskih stekel • snežne verige ' velika izbira sedežnih prevlek in avtotepihov za vse vrste vozil • avtoradiji in avtozvočniki z montažo • avtokozmetika in še veliko dodatne opreme za vaše vozilo Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Pisma, miipp« ©&%:^l ~ Hsma* m»esi|a, odmeri - Pisma, mneufa*, odmevi ~ Pisma, mneitfa, odmevi Nekaj pobud in vprašanj občana Dolgo, že tako dolgo, da me je prehitel čas in je potekel moj mandat poslanca v občinski skupščini, nosim v mislih nekaj pobud in vprašanj, ki jih enostavno nisem uspel spraviti pravočasno na papir. Ta vikend se je vreme poslabšalo, delo na vrtu in na kmetiji se je uneslo. celo iz službe mi ni bilo potrebno vzeti ničesar s seboj »za čez vikend«. Zato je zdaj prava priložnost, da si olajšam glavo s to zeleno obarvano pisarijo. Sicer pa razmišljam, da bi kazalo skupščinsko obliko informiranja, ki se je imenovala »Delegatska vprašanja in pobude« in se je v Skupščini preteklega mandata izredno uveljavila, prenesti v našega Občana, saj bi jo tako približali občanom, ki jim je bila s posredovanjem poslancev pravzaprav namenjena. Uredniški odbor bi lahko selekcioniral pobude ali vprašanja, ki bi se zdela iz kakršnegakoli razloga problematična in odločal o objavi. Pod to krinko se namreč lahko skrivajo zdrahe, laži, natolcevanja in druge naše odlike. Zato posredujem nekaj svojih pobud. POBUDA 1. Rad skočim v naravo, potrebujem jo. Če sem sam, najraje raziskujem odmaknjene in malo obljudene kotičke, pri čemer pa žal neredko naletim na divja odlagališča odpadkov. Vedno znova se vprašam, ali imajo na občini to evidentirano?. Predlagam ureditev vpisnega mesta v pisarni občinskega ekologa, kjer bi bilo možno preverjanje in evidentiranje divjih odlagališč smeti, ki jih občani zasledijo v naravi. Mesto naj bo opremljeno s primerno natančno pregledno karto občine za vnos lokacije in vpisnim zvezkom za opis odlagališča in za vpis storilca ali pa vozila, če obstoja sled za enim ali drugim. Zvezek naj bi služil tudi vpisovanju zaznav drugačnega onesnaževanja. Evidentiranih imam nekaj hiš, kjer i/, kurišč zaradi slabega premoga in/ali zelo slabega zgorevanja v teh dneh obupno smrdi. Mogoče ne bi bilo odveč, da njihove lastnike občinska inpekcija informira o občinskem odloku o vsebnosti žvepla in drugih sestavin v kurivih in poizve. od kod jim to kurivo. POBUDA 2. Zelo malo je postorjenega za varnost vožnje s kolesi. Le malo prometnic ima urejene kole- sarske steze in spuščene pločnike za naše invalide in mamice z vozički. Če bi obstajale kolesarske steze, bi marsikdaj ostal avto, ki je na kratkih vožnjah še posebno hud onesnaževalec, doma. Posebno potrebna je takšna povezava Perovega in Zapric z novim trgovsko gostinskim kompleksom ob obvoznici in povezava naprej s cesto na Rudnik za družinsko kolesarjenje po svežem zraku. Za omenjene komunikacije pa ni nujno, da so ob obvoznici. Nasprotno, če bi bile nekoliko odmaknjene, bi jih uporabljali tudi sprehajalci. Ob obrežju Bistrice že poteka steza od Titanovega mostu do trgovskega centra in naprej neprometen makadamski kolovoz. Izkušnje pa kažejo, da spontano trasiranje steze težko nadomestijo tiste, ki so začrtane v projektivnem biroju. Ker smo v minulem obdobju tozadevno izgradnjo infrastrukture zanemarili, apeliram, da seji v bodoče posveti več pozornosti. POBUDA 3. Predlagam, da sanitarna in komunalna inšpekcija pregledata in odredita lokacije zabojnikov in smetnjakov tistih, ki so si jih ali pa so jim jih (Publicus mogoče) ponekod postavili tako, kot jim je najbolj pri roki, ne glede na javne poti in okolje. Za primer naj navedem lokacijo ob Stcletovi nasproti SKG, ki jo uporabljajo bližnji gostinski lokali. Smetnjaki in zabojnik so postavljeni tik ob pločnik (pogosto so prepolni), čeprv je veliko primernejše mesto le nekaj metrov stran na parkirišču (ali pa za hišo. kje so postavljeni že (udi drugi), kjer je možno in NAJ BI BILO TUDI OBVEZNO SMETI OKROG SMETNJAKOV TUDI POMESTI. Odgovorni naj bi bili uporabniki, inšpekcijske službe pa morajo poskrbeti za sankcioniranje. Obenem predlagam, da si inšpekcija ob tem ogleda tudi nepozidano parcelo (mestno zemljišče) pri stičišču Jenkove in Kersnikove ulice, kjer (najbrž sosedje) vsak po svoje in križkraž postavljajo svoje skladovnice drv. počitniško prikolico, betonski mešalec in gradbeni ali odpadni material, za nameček pa je ob mešalcu po tleh kar nekaj polivinil-nih in drugih odpadkov, ki čakajo na prve sapice. Vse skupaj me spominja na romsko naselje nekje pri Črnomlju. VPRAŠANJE 1. Kdo naj bi skrbel za makadamske bankine ob prometnicah? Prihaja zima in z njo vse slkabši vremenski pogoji, megla pa je že tu, zato 5 in več cm prenizke bankine postajajo še posebno nevar- ne za kolesarje in avtomobiliste. Takšne so ob cesti iz Kamnika proti Kranju in verjetno še kje. V kakšni meri je ali bo odgovoren za morebitno nesrečo zadolženi (nc)vzdrževalec, ko bo zapadel prvi sneg, ki zabriše rob cestica? Sam sem prav zaradi tega pred nekaj leti že imel prometno nesrečo. VPRAŠANJE 2. Kdo naj bi skrbel (pokosil in pospravil) zelene površine okrog objekta SKG in južneje ob Ljubljanski cesti? Letos je ta okolica vpadnice v mesto kazala dokaj klavrno podobo. Šele pozno jeseni je nekdo pokosil že suh plevel, okolica javnega zaklonišča, ki ni niti splanirana, pa z visokim plevelom še danes daje videz smetišča. Nestrankarski občan IVO GAŠPERIČ Vihrajte zastave slovenske Naš narodni praznik, dan samostojnosti, je šel mimo nas, ne da bi mu posvetili nekoliko več pozornosti. Zastav v glavnem nismo razobesili, le tu in tam je katera vihrala. Morda smo to slabost podedovali od prejšnjega sistema, za katerega ljudje niso redno izobešali zastav za državne praznike. Zdaj imamo lastno državo in do te državljanske dolžnosti nimamo drugačnega odnosa. Naši kulturni možje in vizionarji so davno pred tem zgodovinskim dnem napovedovali, da bo prišel čas, ko bo Slovenija po desetih stoletjih spet postala država. Ta dan je napočil 26. decembra 1990, ko se je večina Slovencev na referendumski način izrekla za samostojno in neodvisno republiko Slovenijo. V svoji zgodovini se je slovenski narod trikrat referendumsko odločal o državni pripadnosti, o vlogi v evropskem prostoru in o lastni državnosti. Prvo tako odločitev so sprejeli beneški Slovenci 1. 1866, drugo koroški Slovenci 1. 1920 in tretjo smo imeli v naši matični Sloveniji. V tem kratkem času, od kar je Slovenija suverena in samostojna država, so bile speljane razne reforme na družbenem in gospodarskem področju. Nekatere so bile prenagljene ali nedosledne, kar čutijo ljudje v vsakdanjem življenju. Nastopila je nezaposlenost, skromno socialno varstvo, zamegljeno zdravstveno varstvo, pritisk davčnega vijaka itd. Zaradi teh in drugih okoliščin so postali državljani družbeno manj aktivni. K tej psihozi dolivajo olje še razne afere in strankarske zdrahe. Vseh ekonomskih in socialnih težav voditelji države ne morejo rešiti z eno potezo, zato državljani ne bi smeli sprejemati manjših slabosti z največjo mero nejevolje. Naš narod mora biti odločen, da si izbori pot v tako zaželeno Evropsko skupnost. Morali bi biti enotni, kremeniti in strpni drug do drugega, ne glede na strankarsko opredelitev. Namesto da bi se složno branili pred jastrebi, ki stegujejo vratove na zahodni del ozemlja naše države (Koprsko in Posočje), se v parlamentu in v vladnih strukturah prepirajo, kdo ima bolj prav. K tem zdraham veliko doprinesejo tudi poklicni novinarji, ko z mastnimi naslovi poveličujejo majhne slabosti. Iz naših časnikov tujci analizirajo našo slovensko bit in nam pišejo karakteristiko. Na ta način ugotovijo naše ranljive točke in si prizadevajo razveljaviti Osimskc sporazume, pridobiti italijansko državljanstvo našim ljudem in za priznanje pokojnin za pičlo delovno dobo ali udeležbo v vojni. Ni pričakovati, da se bo zaradi teh zapisanih misli kaj spremenilo. Spremeniti bi se moralo marsikaj v korist države in ljudi, za kar so v prvi vrsti odgovorni državni voditelji. Ne glede na to, da vsem ljudem ni z rožicami postlano, bi morali imeti vsi več državljanskega ponosa. Ob naših državnih in kulturnih praznikih bi morali biti na raznih prireditvah in akademijah bolj osebno in duhovno navzoči. Tudi zastava je naš največji simbol. Zato bi morala biti izobešena na vsakem poslopju. Mnogi se radi sklicujemo na naše velike duhovne mislece ob raznih slovesnostih, toda bolj redki so, ki jih vzamejo za svoje. Naj bo za spodbudo izrečena misel našega velikana Cankarja, ki je bil v najtežji preizkušnji vzkliknil: »Domovina, če nimaš kruha, daj mi kamen in tudi ob tebi bom prepeval.« Kdo bi to še danes storil, ker se ob velikem kosu kruha pehamo za še večjega. ALOJZU KONDA Odgovor g. Grošlju G. Grošelj po svoji stari navadi ste namesto konkretnih odgovorov, za katere sem vas prosil v odprtem pismu, začeli obtoževati, Jaz sem bil vedno za to. da se delo plača, vendar se potem za to plačano delo odgovarja, Nekoč sem že omenil da se s pranjem 12. JANUARJA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN 9 Komendski dom in Špital še vedno v lasti občine V prvih dneh novega leta 1995 mi je prišlo v roke poročilo komisije za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, ki zadeva nepremičnine pare. št. 16/1 z objektom Komendski dom in nepremičnine bivšega Spitala, vse v katastrski občini Kaplja vas. S poročilom so bili seznanjeni Rimskokatoliško župnijstvo v Komendi, kamniški izvršni svet, KS Komenda in Slovenski odškodninski sklad. Kljub temu, da sem se težko odločil za zapis svojih spoznanj oz. za povzetek nekaterih ugotovitev iz poročila, sem se konec koncev le spomnil na eno od misli pokojnega gospoda dekana Viktorijana Demšarja, ki mi jo je povedal, ko so se gradile mrliške vežice v Komendi. Rekel je naslednje: »Kadar gre za izgradnjo objekta javnega pomena, imamo dolžnost svoja gledanja predočiti posvetni oblasti vsi krajani, tako tudi jaz.« Če seveda lahko to malce spremenim - moja dolžnost kot krajana, ki te stvari pozna, je, da vam jih predstavim, pa čeprav vem, da bom kljub javni tajni povedal tisto, kar nekaterim ne bo všeč. Najprej o Komendskem domu. Na temelju kupne pogodbe z dne 6. 10. 1936 je bila na pare. št. 16/1 vknjižena lastninska pravica na ime: stavbna zadruga »Komendski dom« v Komendi, r.z.z.o.z. Z odločbo z dne 3. 7. 1948 je bila vknjižena lastninska pravica na ime splošno ljudsko premoženje z zaznambo, da je upravni organ Krajevni ljudski odbor Komenda. Dejanski razlaščenec je bila stavbna zadruga »Komendski dom« v Komendi zaradi njihovih zaslug za domači kraj, dobro v spominu. Če sledim tem ugotovitvam, je »škoda« za Komendo, da izpraznjeni poslovni prostor z javnim razpisom ni bil oddan v najem (Disco Hobby club - Pizzerija), kar je bilo pogojevano s soglasjem zgoraj navedenega denacionalizacijskega upravičenca. Torej po »čudnem« zaprtju Disco Hobby clu-ba sledi formalna fiktivna ovira tudi za odprtje gostinske dejavnosti Pizzerija v Komendskem domu. Z vpogledom v zemljiško knjigo se da nedvoumno razbrati, da so bile nepremičnine na pare. št. 21,32/1,32/2,33, 34/1, 34/2 v katastrski občini Kaplja vas, stavba je v Komendi znana pod imenom Špital, v lasti Glavarjeve beneficije v Komendi. V letu 1948 je bila vknjižena lastninska pravica na ime Splošno ljudsko premoženje z zaznambo, da je upravni organ KLO Komenda, leta 1953 je bila vknjižena sprememba upravnega organa (Obč. L.O. Komenda), leta 1956 sledi sprememba v Občinski ljudski odbor Komenda in od leta 1958 je upravni organ teh nepremičnin Občina Kamnik. Po dokumentaciji je nesporno, da je beneficijo ustanovil Peter Pavel Glavar iz lastnega, posvetnega premoženja. Ustanoviteljeva oporoka, ki jo je v Kamniškem občanu št. 6 z dne 25. 3. 1993 na str. 7 priobčil Jože Pavlic, glasi: » ... da so glavni in popolni dediči njegovega (Petra Pavla Glavarja, op. pisca) premoženja revni in onemogli bolniki brez razlike stanu iz Komendske fare na Gorenjskem in izmed podlož-nikov lampreške graščine - pred vsemi drugimi.« Ti bolniki naj se iz celotnega premo- upravitelj imenovane Komende tudi pridobil.« Čeprav predlagatelj v zahtevku navaja, da je bila beneficija ustanovljena v okviru Rimokatoliške cerkve, takšne volje ni razbrati niti iz ustanovitelje ve oporoke, ki izraža jasno namembnost ustanovljene beneficije. Glavarjeva beneficija je bila samostojna ustanova, v zadnjem obdobju njenega delovanja pa je bila zaradi pomanjkanja denarja pod državno civilno upravo. Iz navedenega sledi, da predlagatelja ni mogoče šteti za razlaščenca oz. njegovega pravnega naslednika podržavljenih nepremičnih, zaradi česar ne more biti upravičenec denacionalizacije. Realno je pričakovati, da bodo obravna^ vane nepremičnine ostale v državni lasti, v uporabi komend-skih društev z njihovo razvejano dejavnostjo, v uporabi zasebne iniciative in državnih ustanov. STANE ZARNIK Turistične neprilike bistriškega konca Zasluge, daje dolina Kamniške Bistrice skupaj z Veliko planino vendarle dočakala prospekt, ki jo bo predstavljal širnemu turističnemu svetu, zagotovo ne gre pripisati pridnosti kakega občinskega birokrata ali politika, temveč predvsem (in zgolj) podjetnosti zagnane peščice posameznikov, ki so brez ljubosumja in zavisti (končno) sklenili stopiti skupaj, dobro zavedajoč se, daje dela lahko dovolj za vse. Se preveč. Zavoljo gornjega stavka se utegne zgoditi, da bo kak birokratski pisarniški molj spet jel zardevati od besa in proti grintavcem rjoveti, da je vendarle prispeval cel kup denarja, kot da bi ga iz svojega lastnega žepa dajal. Kaj pa je lažjega kot to, da tistemu, ki ga ob vsaki priliki z davki in dajatvami ože-maš, včasih navržeš kako drobtinico in to zgolj zavoljo tega, da ga boš potlej še bolje mol-zel, kakor ubogo veleplaninsko rif'*J'0,z'. in Predlagatelj Rim- ženja lampreške graščine, ki skokatoliško župnijstvo naj se proda, oskrbujejo Župni urad v Komendi "z ni čemer ni izkazal lastništva stavbne zadruge v Komendi. Stavbna zadruga je bila v lasti nekaterih krajevnih veljakov, torej fizičnih oseb, ki so Ko-mendčanom še vedno, zlasti z vsem, kar bolnik potrebuje. Sezida naj se potrebna »zgradba v Komendi Sv. Petra na Gor., kjer sem«, tako pravi dobesedno, »večino svojega premoženja s svojo prizadevno dejavnostjo in trudom kot začasni PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Poleg osebnih vozil prodajamo tudi kombije Peugeot BOXER in kombinirana vozila PEUGEOT 806. V prodaji že nov model PEUGEOT 306 - PODALJŠANA LIMUZINA kravo; birokrati bodo zopet maslo mazali, tistim, ki delajo, bo pa sirotka ostala. Valja se takšnim »turističnim« delavcem »turizem« po ustih kakor suh žgane, ki ga nimaš s čim poplakniti. Pisarniški turizem se na moč razlikuje od delovnega. Kar vprašajte kateregakoli izmed gostincev, ki se pojavljajo v prospektu, kdaj je bil zadnjič na dopustu. Pa to ni najhujše; tekanje od vrat do vrat, ko ti vsi samo obljubljajo, zares pa nihče ne pomaga, je najbolj ubijajoče. Ne ujme in ne slabe sezone, birokrat je tista dušna kobilica, ki človeku žre živce in voljo do dela, kajti včasih se zdi, da boš prej dočakal papeževo ohcet kakor kako dovoljenje ali pomoč z občine. Nič čudnega, saj še svojemu paradnemu konju, kakor radi rečejo nastajajočim snoviškim toplicam, ne zmorejo priskrbeti najosnovnejše dokumentacije in je cel pilotni projekt, katerega odprtje so pospremili z vzhičenimi govo-rancami, črna gradnja na zemljišču I. kategorije. Potem pa naj še kdo reče, da na občini pridno delajo. Ja, kvečjemu norca sami iz sebe. Samo gorjanski trmi se gre zahvaliti, da gostinci niso že najmanj stokrat obupali in vse skupaj prepustili usodi, saj bi z manj truda bolje služil s kako tretjerazredno beznico nekje v dolini, pa še živce bi si prihranili. Vztrajajo in delajo cele dneve, da bo vse tip-top, da ne bo nezadovoljnih gostov, hkrati pa trpijo zaradi slabosti, ki so bile ustvarjene še pred njihovim prihodom; počasi razdirajo tablo slabega vtisa, ne meneč se za klaftre polen pod nogami. Tudi direktor žičnic, ki je bil pobudnik za izdajo prospekta in mu je uspelo združiti gostince, ima trdno izdelano delovno strategijo: delal bo toliko časa, dokler mu ne bodo začeli nagajati. Že ve, zakaj. Skratka, prospetkt, ki je bil nedavno predstavljen v restavraciji gostišča Uršič, kjer je potekala tiskovna konferenca, ni zgolj pisan list papirja, ampak predvsem mejnik, ki označuje (vsaj upajmo, da bo res tako) začetek nekega novega obdobja v turistični ponudbi celotne doline in tudi nadaljnjem razvoju turizma v dolini Bistrice in na Veliki planini. Vsi sodelujoči pri izdelavi ličnega prospekta si zaslužijo zares iskreno pohvalo. IZTOK ČEBAŠEK AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolie 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju tel7fax: 847-124 Organiziramo enodnevne nakupovalne Izlete na razprodaje v MUnchen, Italijo, na Madžarsko In Češko. Pokličite po tel.: 847-124. Se priporočamo. Pisma, mnenja, odmevi Pisma, mnenfa, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi umazanega perila pred javnostjo zelo nerad ukvarjam, toda vam. g. Grošelj, bom pojasnil nekaj vam "er**Urnljivih dejstev. Naj začnem po vrsti: Narekovaje sem uporabil predvsem zato, ker ■ c z dosedanjim delom dokazali, da vam ni mar skupno dobro vseh KS, ki imajo iste probleme. Upravičeno se bojim, (da boste kot v primeru regulacije rsatc poskrbeli, da ob vsakem večjemu dežju pričakujemo v Mostah in Suhadolah poplave), da bomo v KS Moste na slabšem, kot smo bili pred vašim »delom«. - Ce mislite, da se politična stranka ne sme uk-varjati s problemi, ki nastajajo v njeni sredini in okolici, se ne čudim, da ste na volitvah za občinskega svetnika dobil toliko glasov, kot bi jih dobila stranka Veselih Bušmanov, če bi bila organizirana v Sloveniji. p ... ~ Govoriti, da pokopališki odbor ni opravljal svojih tunkcij, je najlažje. Toda ali ste naredili karkoli, ?.™'a problem izpostavili na skupni seji vseh treh ;J.'i• " ,eSa nislc naredili, pa tudi interesa niste imeli. ' dejstvo ostane, da niste pooblaščeni za kakršno Koi, uelo v zvezi s pokopališčem. Če pa se hvalite, da ' \ nodl1 vklapljat grelce v vežice in to. kot sami ( 'znavate, za denar, vas sprašujem, zakaj niste tega počeli ze prc(J zmrza|j0 ki jc poškodovala napeljavo, (ce ste škodo pokrili iz svojega honorarja, ne bom raziskoval.) " m*l?< hvala' da brcz vašega podpisa ne bi dobili republiških sredstev za ureditev cerkvenega trga, jc upravičena, toda takrat ste se očitno zavedali da če oosic to zadevo »zamočili«. ne boste dobili nikoli več Podpore v svetu KS . . . Zakaj ste se razburjali, ker ta ocnar m bil nakazan na žiro račun KS Komenda, pa jc tako znano. ir.h (,,IC|dc lastn'šlva zemlje na pokopališču mi ni ircna hoditi „a zemljiško knjigo (četudi sem priseljence pa tudi najemnik groba, ne) tako kot vam. Vsi ve d ,"' da >c zemlJ'a cerkvena, veliko pa jih ne ,t-,i flf nfj; nami8°vanja na informatorja pa bi povc- , i, ,t^?m nav;l|cn dc|a«' P" naročilu drugih, če pa ste I uhosutnni na IhiHi l' - i , , , "'' 'Judi, ki mi razkrivalo vase napake, pa ahko samo reči-m ,i i u- ■: i i i • 'ec<_m, tla ce hi l|ud|c v vas videli zaupanja vredno osebo, bi prišli k vam. Zakaj pridejo k meni, pa si odgovorile sami (če ne bo šlo, me lahko mirne duše pokličete po telefonu - pa še o čisti vesti bova kakšno rekla). - Trditev, da v mlinu delam za denar, ne drži, ker v mlinu že dve leti ne delam. - Vaše namigovanje o mojem ponujanju za profesionalnega tajnika pa je očitno vaš informator razumel narobe. Ce pa se na svetu KS Moste pogovarjamo in proučujemo možnost, da bi zaposlili profi tajnika, jc to zato, da bi lahko dotični kaj naredil za kraj, ne pa zato, da bi zaposlili nekoga, ki si želi lastne afirmacije. Ker pa na primerih v bližnji okolici vidim, da delo tajnika ni težko, bom. če bo svet KS Moste sklenil, da potrebujemo tajnika, z veseljem napisal prošnjo za novo delovno mesto. - Za konec pa samo še odgovor o mojem nedelu in vašem delu. Jaz se resnično ne morem pohvaliti s takimi uspehi, kot so vaši. Gradnja teniških igrišč na zemlji, za katero se jc vedelo, da bi morala biti vrnjena lastniku. Če vam sodba ustavnega sodišča, da je treba vrniti denar, ki ste ga pobirali na »uspelem« referendumu za telovadnico ... ne pove nič o vašem prizadevanju za kraj, potem se sprašujem, kakšen smisel ima vse to dopisovanje z vami. Če bi se moral hvaliti z podobnimi »uspehi.« kot so vaši. bi veliko raje vrnil vse funkcije in začel prebirati doktor romane. RAJKO GRUDEN P S. S tem dopisom končujem polemiko z g. GRO-ŠUEM. In vendar je res V Kamniškem občanu 8. decembra 94 je bil objavljen moj prispevek o trgovskem podjetju Kočna. Zaradi tega sem si nakopal pri stavkovnem odboru Kočnc jezo in eksplozijo očitkov. Nimam se namena prerekati, kdo ima prav, saj ni bilo napisanega nič žaljivega. Z vsem spoštovanjem do vašega drugačnega mnenja o Kočni, vendar morate tudi vi dopustiti drugim, da pomagajo oblikovati javno mnenje. Nikomur nisem pel slavilne pesmi niti pisal po naročilu partije, kot ste to nepremišljeno zapisali. Pisal sem samo zato, da bi osvežil spomin, da jc Kočna še vedno največje trgovsko podjetje v Kamniku, da zaposlenim še vedno daje eksistenco, da trgovsko še vedno posluje in se razvija času primerno. Za nameček naj bo še to, da je vodstvo podjetja povabilo na novoletni sprejem svoje upokojence, kar stori le še malokatero podjetje. Ta dejstva so znana večini občanov Kamnika. Za vaše navedbe, objavljene v Občanu 22. decembra, vč le vaš stavkovni odbor in, če jc res, organi pregona. Kakor je razbrati iz prispevka stavkovnega odbora, na okopih Kočne še vedno tli in tudi misliti nanjo je že sovražno dejanje. Mislim, da ni prav prejudicirati sporne zadeve in jo razglasiti za izvršeno dejstvo. Ne veselite se sodnega epiloga, ker bo zelo dolg, rajši si sezite v roke in skupaj nadaljujte z delom v korist kolektiva in občine Kamnik. Za zaključek tega prispevka bi dodal rimski izrek »Non multa sed multum« (Ne mnogo besed, veliko več vsebine). Srečno in uspešno pri delu vam vsem! ALOJZU KONDA Odgovor na članek, objavljen v Slovenskih novicah, dne 3. januarja 1995, pod naslovom »Milijončki kar grejo« Navedeni članek temelji na anonimnem pismu, ki vsebuje lažne obtožbe o nenamenski porabi denarja, zasebnem okoriščanju in dvomljivi vlogi občine in mene kot predsednika izvršnega sveta. Trditev, ki jo navajam, temelji na naslednjih dejstvih: 1. 22. 7. 1992 jc bila med Občino Kamnik in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije sklenjena pogodba, na temelju katere je to ministrstvo kot naročnik nakazalo občini Kamnik 1 milijon SIT za izdelavo Programa celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi - CRPOV. 2. Izhajajoč iz navedene pogodbe je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik kot prevzemnik naloge priprave programa za celostno urejanje Komende, Most in Križa 17. X. 1992 podpisal pogodbo z Glavarjevo družbo za izdelavo lega programa. 3. V skladu z navedenima pogodbama jc Občina Kamnik 19. S. 1992 nakazala Glavarjevi družbi 1 milijon SIT. ki jih je prejela od Ministrstva za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. 4. Glavarjeva družba jc ob organizacijski in strokovni pomoči Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik program CRPOV izdelala, ministrstvo pa ga je tudi potrdilo. Občina Kamnik torej ni nakazala Glavarjevi družbi niti tolarja iz občinskega proračuna, kar sem piscu navedenega članka zatrdil že v telefonskem razgovoru, zato je navedba v podnaslovu navedenega članka »Kamnik je dal milijon tolarjev za dobre namene« navadna laž. Pisce anonimnega pisma in njegovi sodelavci so očitno v času lokalnih volitev in izbire v. d. načelnika Upravne enote Kamnik hoteli storiti vse, da me očrnijo in prikažejo kot neprimernega. Ker nisem kristjan le od volitev leta 1990 in mi je poštenje temeljno vodilo, se takih in podobnih dejanj, kot me jih obtožujejo moji politični tekmeci, nikdar nisem in ne bom posluževal. V primeru nadaljnjega blatenja bom prisiljen ljudi, ki to počno, javno poimensko imenovati, četudi so bili še včeraj moji sodelavci. Od uredništva Slovenskih novic pričakujem objavo mojega odgovora vsaj na tako ustreznem mestu, kot si ga je zaslužil anonimni pisec. S spoštovnjem, MIHAEL NOVAK, dipl. ek. v. d. načelnika Upravne enote Kamnik Kamnik, 10. januarja 1995 Obvestilo krajanom KS Komenda Vse krajane seznanjam s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U- 1 -245/94- Hlzdne 13. 12. 1994,da jena pobudo za oceno ustavnosti sprejelo sklep o začasnem zadržanju izvrševanja samoprispevka v denarju za KS Komenda. Sklep jc objavljen v Uradnem listu RS št. 1, dne 10. 1. 1995. S tem sklepom seznanite računovodstva delovnih organizacij in podjetnike, da začasno prenehajo z od-tegovanjem samoprispevka. S spoštovanjem! PAVKI. OCEPEK 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo - alpinizem 12. JANUARJA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (XXIV) STRUCA Vrh v osrednjem grebenu značilne trebušaste oblike, nmv 2457 m S severne strani se kaže Štruca kot povsem nepomemben vršiček v grebenu med Dolgim hrbtom in Skuto. Z juga, iz Bistriške doline, pa je nezgrešljiva zaradi svoje značilne trebušaste oblike. Ogromna žmula jo dela tako, kot da bi na skalnat podstavek položili štruco kruha. Še bolj izrazito obliko štruce pa ima, ko jo gledamo s poti na zahodni strani Skute, tik pod vrhom. Od tod verjetno tudi izhaja njeno ime. Njene zahodne in južne stene so iz kvalitetnega apnenca, tako da je plezanje v njih večinoma pravi užitek, kot da bi del najboljšega pakleniškega apnenca prenesli v višave. Lepo se vidi iz cele doline Kamniške Bistrice, od Kopišč pa skoraj do konca, ko jo zakrije JV stena Kogla. Impresiven je pogled nanjo od Malih vratic, pa z Velikih podov in tudi z vrha Grintovca je povsem razpoznavna, čeprav cel 101 meter nižja. Poleg gladkih in zaobljenih sten pa ima Štruca tudi mostič. Ta je v jugozahodni steni v podstavku, desno spodaj od velike žmule. Velik je več kot meter, do njega pa lahko pridemo samo s plezanjem. S Štruco je povezano tudi vprašanje z alpinističnega krsta: "Zakaj ti v Kamniških Alpah nikoli ni potrebno biti lačen?". Odgovor: "Zato, ker lahko pojem skuto (Skuto), ki jo nama-žem na štruco (Štruco)!" Res je sicer, da Skuta ni prišla od skute, ampak verjetneje od priskuten, vendar za krst to ni pomembno. DOSTOP: Dostop do mest v dolini, od koder je lep pogled na Štruco, običajno ni težaven in je odvisen od tega, katero mesto si izberemo za ogledovanje. Zato pa je za vzpon na sam vrh priporočljivo spremstvo primernega vodnika. S Cojzove koče na Kokrskem sedlu gremo proti severu po poti, ki vodi na Grintovec. Po prvi strmini je križišče. Na Grintovec vodi pot levo, naša pot pa se v ključih vzpenja po travnatem pobočju, da pride na greben. Tam je v skalah razpoka, ravno toliko široka, da lahko normalno pridemo skozi. To so Mala vratca. »Kontofin«, d.o.o., Kamnik, KNJIGOVODSKI SERVIS tel.:811-593 Vodenje poslovnih knjig po ugodnih cenah: ~ za podjetja z vsemi obračuni ~ za obrtnike enostavno in dvostavno knjigovodstvo Bogato leto kamniških alpinistov in plezalcev šnikom iz štajerskega konca. Skupaj sta bila v Eigerju (Švica), kjer sta zlezla prvenstveno smer Black Moon VII, PRV. Na poti domov sta se ustavila še v Val Di Mellu (Italija), kjer sta zlezla tudi prvenstveno smer Polhov pastir VII/A2. Z Jankom je plezal tudi po naših hribih. V severni steni Triglava sta zlezla Kugo VI +, PRV. V Avstriji v stenah Bruntalla smer Enigmo VI+/A3, v Štruci (Kamniške Alpe) pa mu je ostal še dolg. Dokončala sta ga z Gregom Kresalom iz Ljubljane, smeri sta dala ime Jagenjčki VII+/44. Z Robijem Po-ličnikom sta v jugovzhodni steni zlezla Steber sreče VII-/VI. V Vežici je v petnajstih urah dokončal najtežjo smer tehničnega značaja v Sloveniji. Zahtevnemu solo vzponu je dal ime Nespodobno povabilo VII+,A5/VII. V Jurjevcu je še sam dokončal Spominsko smer Danilu Golobu VI-I-/A2. Kot za vse druge se je tudi za nas končalo leto 1994. Lahko se pohvalimo z veliko dobrimi vzponi. Za preteklo leto smo tudi izbrali najboljšega alpinista in športne plezalce. Za najboljšega alpinista smo izbrali Tomaža Hu-marja, Uroša Perka in Majo Šuštar pa kot edina in hkrati najboljša športna plezalca. V preteklem letu smo tudi po dolgem času začeli z alpinistično šolo. Imamo šest tečajnikov, šolo pa vodita alpinistična inštruktorja Tomaž Humar in Primož Brišnik. V okviru športnega plezanja pa smo priredili tekmo za državni pokal. Damjan Kočar je po dolgem času edini, ki se je vključil v Gorsko reševalno službo. V okviru AO-ja smo imeli tudi dve žepni odpravi in eno v okviru KOTG (Komisija za odprave v tuja gorstva). Vendar pa naj predvsem naštejemo vzpone nekaterih posameznikov. Tomaž Humar je bil najbolj aktiven. Po naših in tujih hribih je preplezal zelo veliko ekstremnih prvenstvenih vzponov. Največjih je premagal kar sam, zato se zelo enostavno imenujejo - solo vzponi. Bil je tudi član uspešne himalajske odprave Ganesh Hi-mal (6986 m), o kateri pa ste lahko brali že v prejšnji številki. Z dvema prijateljema so skupaj zlezli Malega koritniškega medveda AI.VI, 22 ur v Loški steni. V isti steni so zlezli tudi zelo zahteven slap Psihoterapija VI, AI-A2, 95° /80°, ZPRV (zimska prvenstvena). V Ospu je z Damjanom Kočarjem splezal Nemi krik A3+.PRV, z Damjanom Čibejem pa sta ponovila smer Pat Garret & Billy the Kid A3. Marca sta z Damjanom Kočarjem splezala še Buhtl A4, PRV. V Ospu je še z dvema kolegoma iz drugih odsekov zlezel prvenstveno smer Pustite upanje, vi, ki.vstopate A3+, PRV. Zelo veliko je plezal z Jankom Opre- Ko smo na drugi strani, se nam odpre pogled na Štruco in njeno sosedo Skuto. Nato sledi spust v Jurjevec (ime ima po pastirju Juriju, ki Se je nekje v tem koncu ponesrečil) in vzpon na Velike pode. Malo za bivakom Pavla Kemperleta, ki ga je leta 1973 postavila kamniška postaja GRS, je križišče poti. Desno vodi pot na Sleme in Male pode, mi pa gremo naravnost in levo okoli Legarjev, da pridemo po krajšem vzponu spet do križišča. Levo gre pot na Mlinarsko sedlo, mi pa gremo desno čez pode in nato po južnih pobočjih Dolgega hrbta. Ves čas imamo pred seboj zahodno steno Štruce z njenim ogromnim trebuhom. Prav čez njega vodijo tri plezalne smeri. Pot se strmo vzpne na greben Štruce in se nato spusti v sedlo med Štruco in Skuto. Če hočemo priti na vrh Štruce, zapustimo pot na vrhu grebena in gremo po brezpotju, na vrh. Pravzaprav sta dva, oddaljena približno 50 metrov, s tem da je vzhodni vrh pol metra višji od zahodnega. B. POLLAK S poti na Skuto se lepo vidi monolitni skalni čok -Štruca. Ganeš - gora presenečenj (Nadaljevanje prihodnjič) M, K. Sedem članov odprave "Ganeš Himal 94" smo 10. oktobra odpotovali v Nepal v Himalajo na srečanje z gorami Ganeš Himal, ki jih slovenski alpinisti do-sedaj še niso obiskali, in s 6986 m visoko goro Ganeš V. Ta je bila naš cilj. Bili smo mini odprava, po starosti očetje in sinovi, po številu pa sedem škratov s Sne-guljčico. Tako smo namreč pravili zveznemu oficirju po njegovi krivdi. Bil je luštna faca. Ker nas je bilo v odpravi tudi nekaj "dozorelih" alpinistov, nam je nekdo nadel vzdevek "Vrnitev odpisanih". Nismo se dali! Odpravo smo sestavljali: Stane Be-lak-Šrauf, vodja odprave, barasab po nepalsko, in šest članov odprave sahibov, kakor nam pravijo Nepalci, Dare Alič, Cene Berčič, Franc Vetorazzi, Tomaž Humar, Grega Kresal in Cene Grilje. Sedem mesecev smo se pripravljali vsak na svoj način. Veliko fizične kondicije smo si pravzaprav nabrali tudi pri tekanju za tolarji do vrat, ki so bila zaklenjena, do drugih, ki so bila priprta, in končno do odprtih, za katerimi so bili prijazni ljudje. To je bila med drugim tudi dobra psihična priprava. Če hočeš biti uspešen, moraš biti tudi vztrajen, doma in na gori. Sedem tednov smo bili od doma. V tem času je vsak sam sebe stal štiri tisoč dolarjev, vendar za nič luksuza, razen če kdo meni, da je življenje alpinistov v šotorih, v mrazu in nevarnosti udobje. Prav zato, ker ni, je mik in izziv za premagovanje samega sebe. Vodja odprave si je vrhove Ganeša Himal ogledal letos spomladi in navdušil nas je, res škoda, da smo se morali odpovedati najvišjemu vrhu Ganeš I 7406 m. Zanj bi namreč morali odšteti še okrog pet tisoč dolarjev. Le kje naj bi jih vzeli? Že za zdravnika jih nismo imeli, saj je ta ostal doma. Odločili smo se za vrh Ganeš V. Lep in veličasten je izgledal, zasnežen in bleščeč, orjaška gora, izziv tudi za trmoglave alpinistične butice. Spravili smo ga v možgane in z njegovo slikovito podobo odšli proti njegovemu podnožju. Po šestih dneh hoje med riževimi polji, ob divjih rekah Trisuli, Bote Kosi, Čilime Kola, Čupčung Kola, po pragozdovih in gorskih pašnikih smo zagledali našo goro. Bleščala se je nad krnico Ptičje doline, imenovane po nepalsko Čupčung, še dva dni hoda daleč na severu. Prvi vtis, misli, besede. Bila je drugačna. Kje je gora snežnih strmin? Monsun in sonce sta raztopila sneg na njenih pobočjih, v nedrjih pa so viseli grozeči seraki nad stenami. Sedmi dan smo prišli do korenin naše gore in na idilični jasi postavili šotore - bazo. Vijoličasti šotori so kot cvetovi jesenskega žefrana na rumenih travah lepo-tičili naše novo domovanje na višini 4.300 m. Naši sopotniki, planinci Andreja Alič, Marjan Breščak, Tone Gradišek, Dušan Humar in Tomaž Jančar, so čez štiri dni odšli v Katmandu, mi pa smo med tem že postavili tabor 1 na višini 5.200 m. Zaradi bolezni je v Katmandu in domov odpotoval tudi Vetorazzi. Pogrešali smo ga. Ostalo nas je šest, do vrha pa je bilo 2.700 m. Začelo se je. Mi in nosači smo nosili opremo in hrano v Tabor 1, od tam pa proti Taboru 2, ki je bil postavljen 3. novembra na višini okrog 6.200 m. Gora nas je z vsakim dnem bolj presenečala. Bolj smo jo spoznavali, bolj se nam je odkrivala kot drugačna, težja in nevarna. Ne samo mi, tudi naš vodja Šrauf je to spoznal, pa je vseeno vztrajal pri razmišljanju: "Samo preko vrha bomo šli domov!" Tudi to njegovo misel smo spravili vsak v svoje možgane in kar je kdo mogel, je storil za skupni cilj. Ko sva si s Šraufom z ledenika pod goro Lapsang Karbo ogledala zahodno steno Ganeša V, kasneje je to storil tudi Tomaž Humar, smo opustili misel na prvenstveni vzpon. Stena je bila kopna, padajoče kamenje in podiranje serakov so bili izziv za samomorilce. Uspešni bomo, če bomo po japonski smeri ali naši varianti prišli na vrh. Kumar, naš sirdar in kuhar, je s pomočnikom Gopalom pripravljal odlično hrano. Kadar je za-klical "hanaredi", smo vedeli, da nas vabi k jedi. Res, super fanta Članarina za planinsko društvo Kamnik za leto 1995 Tudi letos so v PZS 3 vrste članarin in sicer: članarina A, ki je za bolj zahtevne planince in alpiniste, saj je s tem plačilom član nezgodno zavarovan za višjo premijo, zavarovan je za stroške reševanja v tujini, ima 25 odstotni popust pri naročnini na Planinski vestnik, brezplačno dobi koledarček akcij PZS in še dodatni bon za nakupe izdaj Planinske založbe. Druga članarina B, ki obsega enake ugodnosti kot do sedaj (nezgodno zavarovanje in popusti pri prenočevanju v kočah planinskih društev), in članarina C, ki je za otroke do 18. oziroma za redne študente do 25. leta. Čeprav se višina članarine formalno sprejema na občnem zboru, je UO PD Kamnik to že sprejel, da bi jo lahko začeli pobirati čim prej, saj je občni zbor običajno šele v februarju oziroma v marcu. Tako je A članarina 2.900 SIT, B članarina 800 SIT in C članarina 320 SIT, s tem da imajo otroci, ki še hodijo v šolo, če sta oba starša člana PD, 50 odstotni popust. Popust imajo tudi člani starejši od 70 let in sicer 40 odstotkov. Plačana članarina je pogoj za popuste pri prenočiščih v planinskih kočah in tudi nekate- rih registracij ni možno narediti brez tega. Članarino lahko poravnate v pisarni PD na Šutni 42 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure dopoldne ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure popoldne. Lahko pa počakate tudi na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom. Tako je letos članarina za planinsko društvo pravzaprav manjša kot preteklo leto. Nominalno je sicer enaka, toda če upoštevamo inflacijo, je skoraj 20 odstotkov nižja! Vsekakor pohvalen prispevek k zmanjševanju inflacije. BOJČ sta, težko smo se poslovili od njiju. V petek, 4. novembra, je naveza Šrauf, Humar in Kresal v sončnem vremenu odšla iz Tabora 2 proti vrhu. Opazovali smo jih iz baze, potem je vrh objela megla. Sledili smo jim preko ra-dio-zveze in pred nočjo smo jih ponovno videli. Dobro so napredovali in upali smo na uspeh. Ob šestih zvečer sem videl tri utripajoče lučke, visoko pod vrhom. Navdušen sem zapisal v dnevnik: "Naj se zgodi vrh!" Uro in pol kasneje se je oglasil Šrauf: "Sestopamo, vse luči so crknle, baterije so za en k..., to ni res, to je noro, to je zapo... prekleta tehnika, sra...!" Moj aparat ICOM se je kar segrel od "vročih" besed. Včasih je čustva treba povedati trdo in na glas. Presneto dobro smo ga razumeli. Prespali so v Taboru 2 in se naslednji dan vrnili v bazo. Dva dni kasneje smo na goro odšli ponovno Berčič, Alič in Grilje. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Začelo je snežiti in vrh so zagrnili sneženi oblaki. V Taboru 1 je bilo pasje mraz, noč pa dolga dvanajst ur. Zarana smo odšli proti snežnemu grebenu, vreme pa se je hitro kisalo. To je bil zame najslabši dan med vsemi, bil sem nerazpoložen in slab kot pokojnina. To je Šraufova misel. Vreme, zdravje in dereze, ki so ostale brez sedmih zob, so se za-rotili proti meni. Popoldne smo se vsi trije vrnili v bazo. Ponovno vsi počivamo v bazi in čakamo na boljše vreme. Jemo, kar se nam zdi najboljše. Fižol je prima, Šrauf pa pravi, da po njem slabo spi in sanja v barvah. Čas nas je že priganjal. Na gori smo smeli biti le do 15. novembra, tako je pisalo na dovoljenju ne-palskih oblasti. Šrauf, Humar in Kresal so 10. novembra ponovno odšli na goro. Dva dni kasneje so kmalu po polnoči pričeli z vzponom. Niso imeli sreče. Šrauf je padel v razpoko, Kresal se ni dobro počutil, pestil jih je mraz. Vrnili so se v Tabor 2, Kresal pa je sestopil v bazo. "Mislim, da je za nas zadeva končana," je sredi dopoldneva prizadeto sporočil Šrauf, Tomaž pa je očitno mislil drugače, zato sta se odločila za še en poskus. V nedeljo, 13. novembra, smo ju ves dan spremljali preko radio zveze. Garala sta v globokem snegu do vrha serakov, potem pa ju je uničeval mraz, oviral požled na skalah, strmina se je stopnjevala do 75 stopinj. Za vse dobro pa jima je tik pod vrhom zmanjkalo klinov in fiksov. "Plezava prosto in hazardirava proti vrhu, tu ne moreva odnehati, preveč sva že dala tej gori. Bodite pazljivo na zvezi," je sporočil Šrauf. V bazi je bilo dramatično vzdušje. Sam se tako zaskrbljeno in srečno menda v življenju še nisem počutil. Buljil sem v moj ICOM in nestrpno čakal glas z gore.... Z VRHA! Stal sem ob brlečem ognju in vsi drugi tudi. Bila je trda noč in snežilo je, na gori pa je bilo jasno... "Baza,baza, kliče Šrauf!" Bilo je mraz, pa vseeno sem čutil znoj po telesu. "Cene tu, baza te posluša, govori Šrauf," sem vznemirjen govoril v mikrofon. "Cene, na VRHU SVA," je hripav glas prihajal iz mikrofona kot najlepša razsodba med človekom in naravo. Samo da sta uspela! Takrat nisem vedel, komu vrh bolj privoščim. Šraufu, ki je na svoj 54. rojstni dan osvojil še en vrh, ne vem kateri po številu, ali Tomažu, najmlajšemu v odpravi, ki je bil prvič v Himalaji in prvič na tako visokem vrhu. Moža, obema iskrene čestitke, zaslužila sta si jih. Šrauf se je še oglasil: "To je nora gora, s koničastim vrhom. To ni res, vrha se drživa meter pod vrhom, pripeta sva nanj s cepini in derezami, kje se je vzel ta pra.... Hoče naju ugonobiti, zebe naju kot psa, razgled v mesečini pa je fantastičen, vsaj nekaj lepega!" Med Sraufovim "izvajanjem" sem v mikrofonu slišal vrisk Tomaža. V očeh sem čutil solze, v duši pa zadoščenje. Naslednji dan sta se vrnila v bazo, kuhar pa je spe-kel torto za Šraufov rojstni dan in za VRH. Bog Ganeš, bodi tudi drugim, ki bodo plezali na Tvoje vrhove, prizanesljiv. CENE GRIIJC Lepa hvala sponzorjem: SKB-enota Kamnik, Nova Ljubljanska banka-enota Kamnik, Planinskemu društvu Kamnik, Izvršnemu svetu občine Kamnik, gorski reševalni službi Kamnik, alpinističnemu odseku PD Kamnik, Marjanu Kobalu in drugim, ki so nas pred odhodom prijateljsko podprli. Matična knjižnica Kamnik obvešča, da bo literarni večer z Novo revijo namesto 18. januarja v sredo, 25. januarja, ob 19. uri v dvorani knjižnice. Tema: slovenski pisatelj in slovenska država. Sodelujejo: Niko Grafenauer, Boris A. Novak in Rudi Šeligo. 12. JANUARJA 1995 planinstvo - šport KAMNIŠKI OBČAN 11 Planinci ocenjujejo svoje delo -najvišje priznanje Karlu Benkoviču Na razširjeni seji Upravnega odbora PD Kamnik konec decembra so razpravljali o nekaterih vprašanjih, kot je članarina za leto 1995, investicije v posodobitev razsvetljave na Kokrškem sedlu in sprejeli še druge sklepe, ki bodo omogočili nemoteno delo v začetku leta. Po še nepopolnih podatkih je bilo delo PD Kamnik uspešno, kar velja tudi za obe planinski postojanki na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Že na začetku seje so člani upravnega odbora čestitali Karlu Benkoviču za planinsko priznanje. Planinska Zveza Slovenije ob zaključku Karel Benkovič Je dolgoletni planinski dela vec in že kar starosta planince v. Rojenje bil 20. IX. 1912. V planinstvo se je zapisal že v mladih letih. V planinski organizaciji ga srečujemo že od 1932. leta dalje. V planinsko življenje in lepote gora ga je vpeljal oče. Dobro se spominja odprtja koče na Krvavcu, ki sta se ga udeležila oba z očetom. Kasneje so postale gore za Karla Benkpviča drugi dom. V prostem času je stalno obiskoval predvsem domače vrhove. Poklicno celo ga je pri tem le delno omejevalo, vendar je znal dobro izrabljati proste urice. V planinsko društvo seje vključil z vsem žarom. Nikjer in nikdar ni odpovedal, bilje vedno med organizatorji različnih akcij, ki so PD Kamnik uvrščale med najbolj aktivna društva med obema vojnama. Po drugi svetovni vojni ga srečamo povsod tam, kjer je bila potrebna pomoč. Opravljal je veliko zahtevnih dolžnosti. Bilje načelnik odseka, vodja odborov,pa tudi predsednik društva. V različnih časovnih obdobjih je bil predsednik društva kar trikrat, skupaj je to dolžnost opra vljal skoraj 17 let. Lahko bi naštevali številne delovne akcije, v katerih je sodeloval ali bil njihov pobudnik. Naštejmo le nekatere, kjer je njegov delež nadvse opazen: gradnja žičnic na Kamniško in Kokrško sedlo, obnova Starega gradu, posodabljanje in gradnja planinskih koč na obeh sedlih itd. Se danes, koje njegovo delo delno oteženo zaradi slabšega zdravja, je prizadeven in neutrudljiv. Gore je imel vedno rad, zato pravi, da bi življenje brez gora za njega ne bilo to, kar je. Tudi njegova družina mu je na tej poti sledila, zlasti žena in sin Zvonko. Nesreča pa je sinu Žvonku preprečila, da bi nadaljeval njegovo delo. Postal je skoraj nepokretni invalid. To je Karla Benkoviča močno prizadelo. Ni se vdal, ampak vztraja kot viharnik na pečinah. Priznanje - svečano listino je upravičeno prejel pravi človek. Z njim se veselimo vsi, ki ga poznamo in z njim delamo ze dolga leta. Kaj so si prigarali Tekmovanja v gorskih tekih, Kolesarstvu in drugih poletnih vzdržljivostnih športih so se končala že sredi oktobra. Letošnje 'eto seje uspešno končalo za vse Kamniške športnike, ki so tekmovali v teh garaških panogah. Najuspešnejši so VIDA UR- I i»u ANDI SRDAR in LAE)0 URH, ki so v vrhu slovenskega Kolesarstva in teka. VIDA je z drugim mestom na svetovnem veteranskem prvenstvu m z dvema naslovoma državne prvakinje dokazala, da ji 'etos v Sloveniji ni enake. To sezono je v svojo korist zaključila vse pomembnejše domače dirke. tca rski ko!esarJi z SANDI-JfcM na čelu so se uvrščali tik Pod vrh, na katerem pa kraljuje Marjan Jauk. Sandi ima srebrno medaljo z državnega prvenstva m drugo mesto v točkovanju za Pokal, v katerem so se točkovale naJtežje MTB dirke. Tudi ostali tnJe. niso razočarali. Jure Kuko-•Jc.je bil 4. na DP v vzponu, M. M-je imel dovolj točk za 5. mesto v Pokalu, Jure pa za 9. mesto. Ta- dej Trobevšek je pokazal več, kot je 4. mesto v mladinskem pokalu. Na DP je po prepričljivi prednosti moral odstopiti zaradi okvare kolesa. Odlično pa je tekmoval izven Slovenije (Trbiž, Bazovica, Ziljska dolina). LADO in ostali tekači so se pridno udeleževali uličnih, cestnih in gorskih tekov. Lado si je pritekel naslov prvaka (gor-dol) in bron z DP v teku navkreber na Kamniško sedlo. Za dve točki je zaostal za zmagovalcem pokala v gorskem teku po osmih tekmah. Ivan Urh ima 6. mesto v pokalu ter 6. in 7. mesto na državnih prvenstvih. Točke v pokalu sta prigarala še Rajko Novak in M. M. Medaljo z DP za tretje mesto ima tudi mladinka TINKARA SKAMEN. Večina jih že dela načrte za leto, ki prihaja. S tekom, hojo v planine in smučarskimi teki (če bo sneg) nabiramo moči za prihodnje tekme. Nekateri pa vadijo, da bi ostali VITki v kAmniškem FT-Tnesu. METOD MOČNIK leta podeljuje najvišje planinsko priznanje SVEČANO LISTINO nekaterim najbolj zaslužnim planinskim delavcem, ki so v svojem življenju veliko prispevali k dobremu in plemenitemu delu planinskih društev in uveljavljanju planinstva nasploh. Na predlog PD Kamnik je to priznanje prejel član Karel Benkovič s svečano listino PZS. društva in predsednik Upravnega odbora Karei Benkovič. Priznanje mu je izročil predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. To priznanje je prejelo le 6 planincev iz različnih slovenskih PD. V letu 1993 je to priznanje dobil predsednik PD Kamnik Slavko Rajh. Srečanja ob podelitvi se je udeležil tudi predsednik PD Kamnik Slavko Rajh, ki je v letu 1994 dopolnil 70. leto starosti. Zadnja seja v letuje bila tudi priložnost za družabno srečanje, ki so se ga udeležili še drugi člani društva, ki so bili v tem obdobju zelo prizadevni. Ob tej priložnosti so se spomnili 50-le-tnice Bojana Pollaka in mu izročili priložnostno darilo. Že poprej pa so se spomnili 60-le-tnega jubileja Franceta Goloba, ki je prav tako prejel priložnostno darilce. Vinka Vi-zoviška, ki je konec leta dosegel 86. letnico rojstva, so obiskali predstavniki društva in mu čestitali ob tako visokem jubileju. Med udeleženci je v družabnem delu tekla beseda še o marsičem zanimivem in o nalogah, ki čakajo planince v 1995. letu. Pred zaključkom srečanja so si zaželeli vse lepo, zlasti pa zdravja in srečnih pohodov v prelepe gore doma in v tujini. STANE SIMŠIČ Hokej v Komendi -končno v ligi Dolgoletna želja ljubiteljev hokeja v Komendi IGRATI V LIGI se je letos končno uresničila. Že pred 20-imi leti so ljubitelji hokejske igre in drsanja sanjali, da bi igrali v ligi. Hodili so od vrat do vrat, a povsod so naleteli na gluha ušesa. V svoji zagnanosti so si pod Lončarsko zadrugo na Mlaki uredili majhno močvirje v prijetno drsališče. Kljub temu, da drsališče ni ustrezalo meram hokejskega igrišča, je bilo v lepem vremenu vedno polno. Drsališče je bilo med počitnicami premajhno za vse, ki bi radi preskusili svoje znanje na drsalkah. Zato se je že koncem 70-ih let igrišče opremilo z razsvetljavo, tako da so starejši lahko drsali in igrali hokej v poznih večernih in tudi nočnih urah. Kljub prijetnemu ambientu in vzdušju pa pri fantih ni zamrla želja po igranju v pravi hokejski ligi. Vsa ta leta so hokejski zanesenjaki vedno znova poskušali najti pot, da bi se te želje uresničile. Leta so tekla, nekateri so že zakorakali v zrela leta, drugi niso več otroci, temveč fantje in zakonski možje, toda želja vseh se je začela uresničevati pred tremi leti. Kako? Pred tremi leti so prvič rezervirali hokejsko halo enkrat tedensko za dve uri na Gorenjskem sejmu v Kranju. Stroške najema krijejo igralci sami, približno 300 DEM v eni sezoni. Tudi stroške za nakup opreme, ki je nepogrešljiva in izredno draga, so si fantje krili iz lastnih žepov (oprema za igralca stane približno 500 DEM, oprema za vratarja pa od 1500 do 3000 DEM). V letošnji sezoni 1994/95 pa se je začelo zares. Ob podpori sponzorjev (PICERIJA BOTANA, KLEPARSTVO SODNIK KOMENDA, PONY d.o.o., GOSTILNA NA GMAJ-NICI itd.), so fantje stopili v Gorenjsko TRIM ligo. V tej ligi nastopa deset klubov. V klubih nastopajo tudi bivši hokejisti Triglava, Bleda, Jesenic in Olimpije, kar dviguje kvaliteto. Tekmovanje je dvokrožno in traja od 4.11.94. do 7.3.95. Moštvo Hokejskega kluba PICERIJA BOTANA Komenda je odigralo že nekaj tekem. Glede na to, da so novinci v ligi, so bili zelo uspešni. O rezultatih in ostalih dogajanjih s tekmovanj vas bomo obvestili, ko bo končan prvi krog. ekacica v planine, tekači pa na morje Mlada kamniška smučarska tekačica ANDREJA MALI se vneto pripravlja na novo smučarsko sezono. Z reprezentanco je jeseni opravila že nekaj treninga tudi na smučeh, čeprav je le v redkih snežnih oazah visoko v Alpah dovolj snega. V začetku decembra so trenirali in tudi tekmovali v avstrijskem Tauplitzu, kjer je bilo zbranih kar 17 reprezentanc. Med 60 tekačicami na 5 km dolgi progi si je Andreja pritekla 25. mesto v klasičnem slogu. Še boljša je bila naslednji dan v prosti tehniki, uvrščena je bila na 21. mesto. Andreja je bila med najmlajšimi na tekmovanju, med Slovenkami je bila hitrejša od nje le Nataša Lačen. Andrejin minimalen zaostanek za zmagovalko Rusinjo La-zutino, sicer dobitnico medalj z OI na Norveškem, kaže na to, da nas bo z rezultati razveseljevala tudi to zimo. Kamniški cestni tekači pa so tekmovali v toplejših krajih. V Puli so že dvanajstič organizirali ulični tek na 8 km. Tek se je odvijal v režiji bratov URH in asistenci Rajka Novaka ter ostalih 260 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Italije. V izvrstnem vzdušju, ki so ga pričarali številni gledalci, je vodstvo takoj po startu prevzel Ivan Urh in narekoval tempo teka polovico proge, kjer so ga ujeli trije zasledovalci z bratom Ladom na čelu. Skupaj so nadaljevali do zadnjih 400 m pred ciljem, kjer je Lado najbolj pospešil in pritekel prvi, Ivanu pa je ostalo nehvaležno 4. mesto. Lep uspeh Kamničanov je dopolnil z 18. časom Rajko Novak. Purana za zmago so doma jedli še cel teden. Andreja Mali je v decembru nastopila še na dveh tekmah. Še enkrat je tekla v avstrijskem Tauplitzu. Na 5 km dolgi progi za evropski pokal je dosegla življenjski uspeh s 3. mestom. Na tekmi za slovenski pokal v Črni na Koroškem, pa je pritekla absolutno drugo mesto. Zaostala je le 20 s za Natašo Lačen, prvo slovensko dobitnico točk za Svetovni pokal. METOD MOČNIK Šahovske novice nj„lLa?J?*Wnapreboldjer Kamniku, na Šutni 40-nasproti cerkve, S.&V??*0 Prodajalno »Boutique ČRNA MAČKA«, kjer prodajajo izde,kepo torZiških cenah (V M.) POSAMEZNO PRVENSTVO VETERANOV OBČINE KAMNIK: Tekmovanje je bilo odigrano v Kamniku 24. oktobra 1994. V konkurenci 12 igralcev je zmagal Anton Božič z 9-imi točkami. Sledijo: 2. mesto Pavla Košir, 8,5 točk, 3. mesto Franc Ravnikar, 7,5 točk,4. mesto Matjaž Verbole, 6 točk, 5. mesto Lado Podgoršek, 6 točk, 7. mesto Slavko Bergant, 6 točk itd. ODPRTO MLADINSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK: Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi med 2. in 5. novembrom 1994. V konkurenci 23-ih igralcev je zmagal Robert Bergant (SK Komenda), 8,5 točke. Sledijo: 2. mesto Bojan Hribar (ŠK Komenda), 8,5 točke, 3. mesto Damijan Dolinar (ŠD Napredek Domžale), 6 točk, 4. mesto Gašper Markelj (ŠK Komenda), 6 točk, 5. mesto Zijad Agovič (O. Š. Stranje), 5,5 točke, 6. mesto Blaž Rebolj (ŠK Komenda), 5,5 točke itd. POSAMEZNO HITROPOTE-ZNO ČLANSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK: Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi 11. novembra 1994. V konkurenci 20-ih igralcev je zmagal Bojan Hribar. Sledijo: 2. mesto Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana), 15 točk, 3. mesto Boris Bavčar (ŠD Napredek Domžale), 15 točk, 4. mesto Rado Vidic (ŠK Komenda), 12,5 točke, 5. mesto Jožef Zidarič (ŠK Komenda), 12 točk, 6. mesto Marjan Kern (ŠK Komenda), 11,5 točke, 7. mesto Tone Šmidovnik (ŠD Kamnik), 11 točk itd. POSAMEZNO ČLANSKO PR- VENSTVO V POSPEŠENEM ŠAHU: Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi 25. in 26. novembra 1994. V konkurenci 15-ih igralcev je zmagal Anton Trebušak (ŠK Komenda), 8 točk. Sledijo: 2. mesto Bojan Hribar (ŠK Komenda), 7,5 točke, 3. mesto Robert Bergant (SK Komenda), 6,5 točke, 4. mesto Petra Ipavec (LŠK Iskra Ljubljana), 6 točk, 5. mesto Srečo Sitar (ŠD Kamnik), 5,5 točke, 6. mesto Miro Mandič (ŠD Kamnik), 5 točk itd. 31. SPOMINSKI TURNIR HE-RING-ZUPANČIČ: Tekmovanje je bilo odigrano v Domžalah 2. in 3. decembra 1994. V konkurenci 21-ih igralcev so predstavniki naše občine osvojili naslednja mesta: 3. mesto Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana), 6 točk, 4. mesto Srečo Sitar (ŠD Kamnik), 6 točk, 10. mesto Petra Ipavec (LŠK Iskra Ljubljana), 4,5 točke 11. mesto Tone Šmidovnik (ŠD Kamnik) 4,5 točke, 12. mesto Miro Mandič (ŠD Kamnik) 4,5 točke, 15. mesto Tomi Špilak (ŠK Komenda) 4,5 točke itd. ČLANSKO EKIPNO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK: Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi 9. decembra 1994. Nastopilo je pet ekip. Zmagala je ekipa Bakovnika (v postavi: Igor Kragelj, Marjan Karnar, Boris Bavčar, Mirko Semeja), 6 meč točk in 10,5 šah. točk. Sledita ekipa ŠK Komen-da-mladi, 5 meč točk in 10 šah. točk in ekipa Kamniške Bistrice, 5 meč točk in 68 šah. točk. FRANC POGLAJEN spoummooviNA gport StllVISŠPOimiiOPREME 1 Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 V športni trgovini vam nudimo: - smuči, vezi, palice priznanih proizvajalcev ATOMIC, FISCHER, SALOMON, SCOrr, TVROLIA - smučarske čevlje SALOMON, SAN MARCO - smučarsko konfekcijo NORTLAN0, MESER, MM, MONT, BELFE - snovvboarde HOOGER-GOGER, GOLTES - športne copate in drugo opremo - vrhunske vetrovke AESSE in MM (GORETEX) Servis športne opreme vam nudi: - montažo alpskih in tekaških smuči - servisiranje in popravilo drsne ploskve smučI - brušenje robnikov - popravilo smučarskih čevljev - napenjanje teniških loparjev ^ PRI NAS KUPLJENO OPREMO BREZPLAČNO MONTIRAMO! J KNJIGOVODSKE STORITVE VODENJE POSLOVNIH KNJIG, OBRAČUN DAVKOV, PLAČ, OBRESTI, IZDELAVA BILANC, POROČIL in izdelava zaključnega računa za leto 1994 knjigovodski servis: PS AGENT, d.o.o., Kamnik, tel. 815-134 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, ~ električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro Inštalacij. 12 Kamniški občan od tu in tam - zanimivosti 12. JANUARJA 1995 Japonska - dežela vzhajajočega sonca (4) Nara, K joto in Tokio Prva prestolnica Japonske je bilo mesto Nara, nato Kvoto in sedaj je to Tokio. V Tokiu sta dve četrti vredni ogleda. Starodavna Asakusa s templjem in moderni poslovni center Ginza, ki na obiskovalca v večernih urah, ko se prižgo ogromne svetlobne reklame, naredi izreden vtis. Več starodavne kulture pa je mogoče videti v bivših prestolnicah, Nari in Kvotu. Po muzejih se hodi v copatih, prepovedano je fotografiranje in snemanje. Izredne mojstrovine starih japonskih mojstrov, pozlačeni kipi raznih bogov in njihovih tisočglavih vojska, vse pod budnim očesom najsodobnejših varovalnih naprav. Hiroshima in Nagasaki — krvaveči rani Posebno doživetje je prav gotovo obisk Hiroshime, mesta, ki se je zapisalo v zgodovino s svojo tragično usodo. Na tisto strašno jutro spominja edina še stoječa zgradba, nad katero je eksplodirala atomska bomba. Poleg napol podrte zgradbe je spominski park in muzej, v katerem si obiskovalci lahko ogledajo ostanke predmetov, ki so se stopili zaradi visoke temperature ob eksploziji. V parku je tudi majhna bolnišnica, ki jo obiskujejo ljudje, ki so ostali pohabljeni po jedrskem napadu oziroma so se rodili, in se še rojevajo, pohabljeni zaradi radioaktivnega sevanja. Hiroshima in Nagasaki sta še vedno krvaveči Lovska razstava na Sel i h Pravijo, da je v ponedeljek težko začeti delati. Mi pa smo veseli prišli v šolo, kajti imeli smo naravoslovni dan. V razredu smo se najprej pogovorili o vsebini in o tem, kako naj se obnašamo. Obuli in oblekli smo se in odšli v nekdanji Kulturni dom na Selili. Tam je potekala lovska razstava LD Sela. Sprejeli so nas kar trije lovci, oblečeni v lovske obleke. Med njimi je bil tudi Jernej Štrajhar, domačin. Peljali so nas po razstavi, nam razlagali in odgovarjali na številna vprašanja. Spoznali smo veliko živali, ki jih v naravi ne moremo videti vsak dan, pa čeprav živimo v vasi, obdani z gozdovi. Zelo všeč so mi bile ptice in svizci, lisici in rogovje. Vsem učencem pa je bil najbolj všeč medved, a ne bi radi, da bi oživel. Njega je v kočevskih gozdovih ustrelil g. Grilc. Na videokaseti smo si ogledali tudi film o lovcih v Sloveniji. Nisem vedela, da lovec ustreli raco tik nad jezerom, da pade v vodo, ponjo skoči pes, plava do race in jo prinese lovcu. Videli smo, da so lovci tudi dobri pevci. Spoznali in naučili smo se veliko novega. Kar nekaj učencem se je ob koncu porodila misel, kako prijetno bi bilo z našimi lovci oditi vsaj enkrat na pravi lov. Kajti biti lovec, ne pomeni samo streljati, ampak mnogo več. Spoznavati in odkrivati lepoto narave, ohranjati zeleni gozd in njegove prebivalce. LD Sela želimo jasno jutro in lep ulov. BRIGITA MALI 4. r. ŠOLA SELA Z velikim naporom je uspelo znanemu Kamničanu preimenovati kavarno Veronika v pivnico Podkev. Upamo, da le začasno. Storitve knjigovodskega servisa za mala podjetja in obrtnike opravljam. Računalniška obdelava podatkov. Tel.: 811-709, Kocjančič Danica, Groharjeva 18, Kamnik. Srednja šola Rudolfa Maistra IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Kamnik, Novi trg 41/a, tel.: 831-452 V zimskem roku organiziramo naslednje oblike izobraževanja: -tečaj higienskega minimuma: osnovni in obnovitveni v sodelovanju z Republiškim zavodom za socialno medicino in higieno - tečaj nemščine I. in II. stopnja - vpisujemo tudi v program za pridobitev IV. ali V. stopnje izobrazbe - prodajalec, trgovski poslovodja, ekonomsko-komer-cialni tehnik Vpišete se lahko vsak torek ali četrtek od 12. do 16. ure. Prijavite se do 30. januarja! rani Japonske. V nasprotju z Američani, ki so iz svojega Pe-arl Harbourja napravili turistično zanimivost, pa Japonci ne kažejo kakšnega posebnega interesa, da bi Hiroshimo približali in odprli turistom. Ko po dolgotrajnem iskanju končno sedeš na pravi avtobus, ki pelje do spominskega parka, ti šofer niti to ne zna povedati v angleščini, kje bi moral izstopiti. Turisti so dobrodošli, če že pridejo, če ne, nič hudega Sploh so Japonci sami sebi dovolj, nikakršne potrebe ne čutijo po turistih, turizem se gredo raje sami. Če se le da, pobegnejo iz večmilijonskih mravljišč na bližnje Havaje, kjer lahko uživajo na prostranih golf igriščih in jim ni treba igrati tenisa na strehah stolpnic. Doma trenirajo golf na posebnih stadionih s tarčami, na katere merijo s startnih mest, ki so nameščena v dveh etažah. Ko pridejo na dopust na Havaje, pa si skupine zakupijo igrišče za 14 dni z osebjem in avtomobilčki vred, kupijo si opremo, po končanem dopustu pa vse skupaj pustijo tam in odpotujejo domov v delavni vsakdan. Tujina vabi Če se Američani pritožujejo, da so Havaji dragi, pa so za Japonce poceni, kajti pri njih je življenje še dražje. Tudi to je razlag, da Japonska kljub izredni prijaznosti ljudi in drugačnosti za turiste ni privlačna in tudi zato si marsikdo od Japoncev, ki so okusili evropski stil življenja in delajo zunaj Japonske kot zastopniki raznih podjetij, veleposlaniki ali odpravniki poslov, ne želi vrniti domov. (Konec) MIRO KREGAR Obiskali smo gospo M rakovo Podpisani Ž. M., Lipa 6, Laze v Tuhinju preklicu-jem žaljive besede, ki sem jih posredoval llmić Šerifu iz Kamnika, Klav-čičeva 2, in za kate/e se mu opravičujem. Člani novinarskega krožka Sonja, David in Denis smo obiskali gospo Mrakovo, nekdanjo učiteljico, ob njeni 90-letnici in z njo poklepetali. Kakšno je bilo vaše otroštvo? So bili to težki časi? Da. Moje otroštvo je bilo kar težko. Rojena sem bila v učiteljski družini v Preddvoru pod Stor-žičem. Bilo nas je pet otrok. Imela sem štiri brate. Ko sem bila stara pet let, če se oče smrtno ponesrečil in preživljali smo se z majhno pokojnino. Potem je prišla prva svetovna vojna in trije bratje so odšli na soško fronto. Večkrat smo si pritrgovali od ust, da smo jim poslali kaj hrane. K sreči so vsi trije preživeli. Kdaj ste se odločili za učiteljski poklic? Vas je kdo navdušil zanj? Oče je bil učitelj, mama učiteljica, vsi štirje bratje so odšli na učiteljišče in tako sem tudi sama ubrala to pot. Najprej sem štiri leta obiskovala gimnazijo, naslednja štiri leta pa učiteljišče. Takrat smo morala dekleta posebej prositi za vpis na gimnazijo. Kje ste dobili prvo zaposlitev? Kateri razred ste poučevali? Prvo zaposlitev sem dobila v Trzinu, kje sem poučevala prvi in drugi razred. Preden sem prišla na Osnovno šolo Frana Albrehta, sem učila že na sedmih šolah. Doživeli ste drugo svetovno vojno. Ste tudi takrat poučevali? Med drugo svetovno vojno nisem poučevala. Nemci so zasegli šolo in zažgali vse knjige. Na hitro smo zbežali v Ljubljano. Moža so internirali, z otroki smo se skrivali po praznih kočevskih vaseh in kočevskih gozdovih. Kdaj ste začeli poučevati na Osnovni šoli Frana Albrehta? Kako je takrat potekalo delo na naši šoli? Kdo je bil ravnatelj? Praznovanje sv. Štefana na Križu Praznik sv. Štefana, diakona in prvega mučenca, zavetnika konj in drugih živali, smo slovesno proslavili na Križu v po-družni cerkvi Spreobrnjenja sv. Pavla. Že pred praznično mašo so verniki okoli glavnega oltarja nosili lepo oblikovane lesene votivne figurice konj in druge živine ter jih postavili na stranski oltar sv. Štefana, ki so ga prosili za zdravje živine. Pred začetkom maše je komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic blagoslovil sol in potem skupaj s somaševanjem g. Pavleta Pi-bernika iz Suhadol imel praznično mašo, med katero je lepe božične pesmi prepeval Mešani cerkveni pevski zbor Komenda pod vodstvom g. Roberta Petka. Po maši, ob lepem pritrkova-nju, je bila tradicionalna blagoslovitev konj na trgu pred cerkvijo. Sprevod s 33 konji, letos že tretjič, se je začel pri Lovskem hramu in krenil proti cerkvi. Konjeniki so bili iz bližnje in daljnje okolice, 10 konj pa je bilo iz Konjeniškega kluba Komenda. Na čelu sprevoda je, s slovensko zastavo v roki jezdil domačin s Križa Ivan Kosec. Osrednje dogajanje je potekalo pred cerkvijo, kjer se je zbrala ogromna množica obiskovalcev iz raznih krajev, ki je še polepšala prireditev. Udeležence je pozdravil in jim izrekel dobrodošlico predsednik KS Križ in ključar podružne cerkve sv. Pavla Ivan Hlade. Pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Komenda so zapeli dve božični pesmi. Komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic pa je opravil blagoslovitveni obred konj v mimohodu. Vsi konjeniki so prejeli spominska darila - majhne majolke. Darila so ročni izdelek priznanega mojstra Franca Kremžarja z Gmajnice. Posebna zahvala pa gre kriškim gospodinjam, ki so v domačih pečeh in pečicah pripravile toliko dobrot, da se je vsakdo, ki je prišel na Štefanovo na Križ, lahko brezplačno sladkal. Postregle so tudi s toplo pijačo in šilcem, kar so prav tako prispevali vaščani. V imenu ključarjev (drugi ključar je Franc Pavel) in pripravljalnega odbora se je Ivan Hlade zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k tako lepemu praznovanju. Poleg gospo- dinj in vaščanov, ki so pomagali pri odstranitvi snega gre posebna zahvala kriškim gasilcem pri urejanju prometa in skrbi za varnost ljudi in konjenikov. Bilo je slovesno in praznično in čez leto dni se spet vidimo na Štefanovo na Križu. IVAN HLADE Na šoli sem začela poučevati leta 1945, takoj po vojni. Prvi in tretji razred sta bila v stavbi, kjer je sedaj Ideja. Pouk je potekal v dveh izmenah, ker smo imeli samo eno učilnico. Učila sem izdelovala sama. Ravnateljica je bila gospa Rotovnikova. Kako ste vzgajali otroke? Ste bili stroga učiteljica? Vzgajala sem jih v ljubezni do šole. Želela sem predvsem, da se je ne bi bali, saj so bili šele prvo-šolčki. Otroci so mi pogosto zaupali svoje. Tisti, ki snovi ni razumel, je lahko ostal po pouku in sem ga dodatno učila. Vas je po upokojitvi še kdaj zamikalo, da bi bili spet v učilnici? Da, večkrat se mi je stožilo po šoli. Veliko otrok ste učili, vam je morda kateri ostal posebej v spominu? V spominu mi je ostal neki fantek, ki je imel zelo rad mucke in jih je tudi veliko imel. Nekoč je prijokal k meni in dejal: »Mama mi spet preganja mucke.« Ali pogosto srečate svoje nekdanje učence? Srečamo se, vendar jaz vseh ne prepoznam, ker so se tako spremenili. Z nekaterimi sem še vedno v prijateljskih stikih. Gospe Mrakovi smo voščili, ji zaželeli veliko zdravja in se polni lepih vtisov poslovili. Sonja Ulčar Novinarski krožek Osnovna šola Frana Albrehta KAMNIK «§^ FULL COOL 4fflfflW SfflffCOlt kemoStik Molkovapot 10 61241 Kamnik Slovenija Telefon: ++386 61 831 924 ++386 61 832 713 Telefax: ++386 61 831 391 Telex:31884KEMSTKSI Slik KŠ&; %:#:;:;:;;# m* '%; %^-f #Š£# A T?\r za: šmm pisarne lic .€& m- :# 12. JANUARJA 1995 od tu in tam KAMNIŠKI OBČAN 13 Priprave na 4. mednarodno razstavo otroških eksli brisov Društvo Exlibris Slovenial iz Ljubljane in Osnovna šola Komenda-Moste se intenzivno pripravljata na 4. mednarodno razstavo otroških ekslibrisov. Te razstave tradicionalno pripravljamo na vsaki dve leti. Zelo odmevna je bila zadnja razstava v razstavišču Veronika oktobra 1993, katere generalni Pokrovitelj je bila Skupščina občina Kamnik, predsednik častnega odbora pa predsednik države g. Milan Kučan. Za letošnjo prireditev je predsedniško mesto v častnem odboru prevzel minister za kulturo, g. Sergij Pelhan. Te dni bo objavljen razpis, tema pa se tokrat navezuje na evropsko leto varstva narave. Prispele eks-librise bo pregledala mednarodna žirija, ki bo izbrala najboljše za oktobrsko razstavo v razstavišču Veronika. V organizacijske priprave se je že vključila agencija za marketing KOMPAS DESIGN, ki bo izdelala celostno podobo te edinstvene tovrstne prireditve pri nas. Najtrši oreh pa je zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno organizacijo in izvedbo 4. mednarodne razstave otroških ekslibrisov. Oba organizatorja računata na že tradicionalno podporo občine Kamnik, nove občinske oblasti in župana, pa tudi na posamične donatorje in sponzorje. Šolski utrip prvega ocenjevalnega obdobja je bil na šoli tudi sicer pester: novembra smo v Kinodvorni Komenda gostili angleška glasbenika Shiriie Roden in Johna Christi-ana> ki sta učence od 5. do 8. razreda navdušila z umirjeno NEW AGE glasbo, z bogato vsebino o varovanju okolja in potrebi o dobrih medsebojnih odnosih. V začetku decembra je s posredovanjem prof. Špendeto-ve, naše učitlejice v Komendi, prišel med učence te šole g. Vid Pečjak, avtor otroške uspešnice DREJČEK IN TRIJE MARSOVCI. Učenci razredne stopnje so se vključili v priprave na ponatis te knjige in vneto risali podlage za ilustracije. Pred božičnimi in novoletnimi prazniki smo v šolo Moste povabili šolsko zdravnico gospo Ftičarjevo in pomočnika komandirja policijske postaje g. Uroševiča, da bi učencem višje stopnje podrobneje razložili nevarnosti in posledice metanja petard. Prav te so največkrat najimenitnejša oblika pro-stočasne zabave naše mladine, nemalokrat tudi s tihim pristankom samih staršev. Zato smo tudi staršem v času govorilnih ur namenili celo vrsto sporočil po stenah v avli šole Moste - na številnih plakatih in v obliki brošur smo želeli sporočiti staršem, da se nasilje vse bolj širi tudi v šolo in da je brez njihovega sodelovanja vsak trud učiteljev in šolske svetovalne službe zaman. Na podlagi prijave šestošol-ke Simone je bila naša šola izžrebana za sodelovanje v kvizu MALE SIVE CELICE in 21. decembra je vsa šola navijala pred TV sprejemniki za tri pogumne šestošolce. Ta mladinska TV oddaja prinaša šesto-šolcem obilo veselja. Poleg samega pouka in doseganja slabih in boljših učnih uspehov so nas naši učenci razveseljevali tudi s svojimi uspehi na športnem in likovnem področju: od-bojkarji še naprej uspešno sodelujejo v občinski odbojkarski ligi - dekleta so trenutno na 1. mestu, fantje na 3. mestu. Iz Poljske pa smo prejeli priznanje za sodelovanje na mednarodnem grafičnem natečaju na temo Govorim o svoji deželi. Diplomi za odlični likovni dosežek sta prejeli učenki Anja gorenje maloprodaja POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHACIC Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 AKCIJA! - sušilci perila 39.500 SIT (na gotovino) ali na 5 enakih obrokov po 8.598 SIT. - hladilniki že od 29.000 SIT naprej - zamrzovalne omare (2301) 50.328 SIT Ugodno! - pralni stroji od 51.120 SIT naprej - hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje - Štedilniki - globinski sesalci za mokro in suho sesanje - BTV Gorenje - 8% popusta - vldeorekorderjl Schnelder - 8% popusta - fllasbeni stolpi - 8% popusta "1 Se In Se... Plačilni pogoji: - 5-25% gotovinski popust - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov minimalne obresti Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ura AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit, Fulda, Pirelli in obnovljeni avtoplašči Bandag. r.°,5® Skok, Veselovo nabrežje 16, MtNGES, tel./fax: 737-300 Jagodic iz 7. r. in Anka Marin iz 8. r. Šoli je v jesenskem času priskočila na pomoč ETA-MER-CATOR, ki nam je pomagala s svojo ekipo vzdrževalcev pri čiščenju žlebov na šoli Moste in se ji ob tej priložnosti javno zahvaljujemo za dobro delo. Prav tako se zahvaljujemo firmi FLOK iz Komende za njeno že tradicionalno finančno pomoč šahovski dejavnosti na šoli. Upamo, da bomo tudi v letu 1995 uspešno sodelovali - vsem poslovnim partnerjem naše šole, sodelavcem in staršem naših učencev želim zdravo in nadvse uspešno novo leto 1995! MARIJA MOJCA MALEŠ Obisk s presenečenjem Številka 13 je za marsikoga nesrečna, a zame in za moje sošolce je bil 13. december zelo srečen dan. Z obiskom nas je presenetil naš dober prijatelj Vojan Tihomir Arhar. Stopil je v razred in nas lepo pozdravil. Na glavi je imel smešno, črno čepico, s seboj pa veliko paketov. Že na začetku je poskrbel za smeh, saj je z majhno zvočno pištolico postrelil vse cveke po kotih učilnice. Nato nas je bogato obdaril z različnimi darili. Nadaljevali smo z ugankarskim kvizom. Med seboj smo tekmovali dečki in deklice. Ker smo dečki zmagali, smo dobili tudi več daril kot poraženke. Po kvizu nas je v šolski jedilnici čakala malica in za posladek vroča čokolada s smetano, ki sta jo s pomočjo našega gosta skuhala sošolca Urška in Damjan. Nenadoma nas je z obiskom presenetila tudi novinarka - urednica Dnevnika mladih, gospa Manja Anderle. Vse, kar se je dogajalo na šoli, je budno spremljala, si zapisovala in fotografirala. Najbolj pa smo se razveselili, koje gospod Arhar odprl še zadnjo škatlo. Iz nje je izvlekel kar devetnajst ročnih lutk. Vsako posebej nam je svečano podaril. Nataknili smo si jih na prste in že veselo igrali. Naenkrat so se odprla vrat. Vstopila sta sošolca in prinesla lutkovni oder. Ravno tisti dan so ga izdelali v mizarstvu Branko Hribar iz Motnika. Dobili smo ga kot novoletno darilo. Iskrena hvala! Da pa ta dan ne bi ostal pozabljen, je vse dopoldne po šoli hodil tudi »kamerman« Rudi in pridno snemal. Še isti dan smo si ogledali posnetke. Srečni smo, da imamo v naši bližini toliko dobrih ljudi, ki vedno mislijo na nas. Ostanite naši prijatelji! S hvaležnostjo Sandi Lipovšek s sošolci in učiteljicama iz OŠ Motnik Gorenjska - nova fotomonografija Franceta Steleta France Štele, nemirni in neutrudno snujoči umetniški duh z Gore pri Komendi, je pred iztekom leta 1994 presenetil z novo fotomonografijo. Namenil jo je Gorenjski, eni najlepših slovenskih pokrajin, prinaša pa širok barvni spekter njenih naravnih in umetnih lepot, starožitnosti in sodobnega utripa v vsej njeni pestrosti in barvitosti. Je prava »paša za oči«, domačinu v užitek in samozavedanje, za tujca pa odkrivanje nečesa čudovitega lepega, kar vedno znova priteguje k vračanju. Kdor je enkrat okusil Gorenjsko, ga je »začarala« kot prelepo dekle, da si vedno znova želi srečanja z njo, čeprav ve, da bo njen večen »ujetnik«. Kaplje iz čaše gorenjske opojnosti so kot nektar že od prvih strani. »Le kdo ne bi imel rad Gorenjske, sončne pokrajine pod Julijci, pod Karavankami in Kamniškimi planinami! Njena podoba je tako samosvoja, da bi ji težko našli enako, njena slikovitost tako izjemna, da na vsakem koraku odkriva nove in nove posebnosti, neznane bisere tega malega gorskega in ravninskega prostora,« poje France Piber-nik, Gorenjec po rodu, pesnik po srcu. Kratko, a nabito in sočno kot oreh je njegovo sporočilo. Škoda, da ga ni več, saj komaj »zajadraš« z njim od pradavnine do današnjih dni, podolgem in počez nad Gorenjsko, ga je že konec. Osnovne koordinate pa so začrtane. Temu sporočilu se pridružuje drugo, veliko obsežnejše, v besedi bolj skopo, zato pa v fotografijah toliko bogatejše in povednej-še: to je sporočilo fotografa in SHARP SERVIS MENGEŠ 7X73 84 09 besednega esteta Franceta Steleta. Besedne razlage je ravno dovolj, za prvi hip in za vračanje. S fotografij pa govori Gorenjska s svojimi gorami, prepadnimi stenami, starimi mestnimi jedri, z znamenitimi cerkvami in jih njihovimi zakladi, z vaškimi tihožitji, razcvetelimi tratami in bogato rdečimi poljih, s turistično »obljudenimi« točkami in osamelimi potmi ter stezami, ki jih je odkrilo fotografovo pozorno oko. Sta-rožitnostim, kulturni in naravni dediščini se pridružuje tudi sodobni življenjski utrip: od živahnega prometa do raznih zvrsti športa. Komur je mestnega vrveža dovolj, lahko pohiti na eno od številnih, žal marsikatero že opuščenih, planin, kjer se mu ne bo umiril le srčni utrip, marveč tudi pogled na zeleno smreko, pastirske stanove, neokrnjeno naravo. Knjiga ima svojo notranjo logiko, ko si fotografije sledijo sklop za sklopom: jezera, potoki in reke, rodovitna nižinska polja, prehajajoča v podplaninski svet, bogat z raznimi kozolci, na vrhovih in z razglednih pobočij te pozdravljajo romarske in druge cerkve; vedno višje, na planine, k pastirskim stanovom, do planinskih koč, gorskih vrhov... Oj, ti Gorenjska, razkošje gora, voda in cerkva, starih, slikovitih vasi in mest bi te lahko imenovali. Gore in stara mesta, ki jim je treba vrniti nekdanji ugled in pomen, je sporočilo avtorjeve posrečene fotomontaže Škofje Lo- SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL.: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 Iščem prostor za mirno pisarniško dejavnost okrog 30 m2. Naslov ali telefonsko številko pustite v uredništvu. Prodam 3000 m2 zazidljive parcele v Godiču. Izredno sončna lega. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje VjTARETOVA 2,61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 ke v ospredju in Škrlatice v ozadju. Slepilo, vendar resničnost, kajti ob lepih dnevih so nam gore kot na dlani, vabijo nas, da za-blodimo med njihova nedra, se naužijemo in odpočijemo na njihovih bokih. Kamnik, Škofja Loka, Radovljica, Tržič... kakšno bogastvo pročelij ob sedanji »hišni konfekciji«, kako dragocei »skriti zakladi« v njihovih muzejih, cerkvah! Blagor njim, ki vstopajo v ta raj, sporoča in obenem vabi avtor, ko skozi starinska, bogato izrezljana vrata kmečkega doma vstopamo v »podtriglavsko kraljestvo«. Blagor pa tudi njim, ki živijo v njem. Pa še nekaj osnovnih podatkov o knjigi: obsega nad 150 strani velikega formata, izšla je na pobudo avtorja Franceta Steleta, Petra Oreharja (predsednika IS občine Kranj) in Andreja Tavčarja (sekretarja za gospodarstvo občine Kranj). Natisnil jo je Gorenjski tisk Kranj, založila pa avtor sam in Mladinska knjiga. Idejno jo je zasnoval in oblikoval prav tako France Štele. Vsa besedila so prevedena v angleščino in nemščino; prvi prevod je delo Olge Vukovič, drugi pa Vincenca de Tonija. JOŽE PAVLIC Obisk v Moderni galeriji »Kako razkošno« sem vzkliknila, ko sem prestopila prag Moderne galerije v Ljubljani. Vse je bilo razsvetljeno, tako mogočno. Občutek veselja, da sem si prišla ogledat razstavo velikih umetnin Jakoba Savin-ška, je bil popoln. Kamničani so nanj lahko ponosni, saj se je leta 1922 rodil prav med njimi. Z izrednim znanjem, in nadarjenostjo je obdeloval bron, kamen, železo, baker. Ste vedeli, da je prav on oblikoval spomenik Ju-liusa Kugvja v Trenti? Tudi sama sem bila presenečena nad tem. Upodobil je še druge znane Slovence: Ivana Mraka, Andreja Hienga, Milo Kačič, Izi- dorja Cankarja, celo Marijo Vero. Poleg kiparjenja je bil tudi velik risar. Z risbo si je pomagal do popolnejšega kipa. Glavni motiv njegove umetnosti je človek s svojo notranjostjo. Najbolj me je na navdušil kip Slepi Tonček. Kako popolno je narejen! Ob kustosovem vodenju po razstavi, sem se naučila gledati kip drugače. TINA SLAPAR 6. c OŠ Marije Vere V Šmarci prodam del hiše, okrog 160 m2 bivalne površine, brez CK, z garažo in teraso, za 156.000 DEM ali menjam za enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani z doplačilom. Tel.: 579-022. PIZZERIJA BLAŽE Groharjeva 1, Kamnik redno ali honorarno zaposli dekle za strežbo. Informacije osebno v pizzeriji ali po tel.: (064)422-175. AVTOSOLA EKOLE d.o.o. Medvedova 10, Kamnik tel. 817-228 želi varno vožnjo vsem voznikom in začetnikom tudi v novem letu '95 ter priporoča svoje usluge: - stalni brezplačni tečaji CPP za začetnike in obnovitev znanja za voznike - varna vožnja v gostem prometu in vseh vremenskih pogojih na šolskem ali vašem avtomobilu. KAR NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA IZPITA! 14 KAMNIŠKI OBČAN oglasi - zahvale 12. JANUARJA 1995 RESNlKX KROVSTVO, KLEPARSTVO, HIDROIZOLACIJE Črni Vrh 5, Laze tel.: 847-180 Strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Hkrati vam voščimo srečno, zdravo in uspešno leto 1995! STOB d © & TRGOVINA Z GRADBENI MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415 Prodaja gradbenega materiala po ugodnih cenah v mesecu januarju! Se priporočamo! prodajalna svetil KARANTANSKA UL DOMŽALE BIVŠA PRODAJALNA TOKO DOMŽALE teb 061/711-004 int.205 del. čas: od 8.00 do 1930, sobota od 8.00 do 13.00 NAJVEČJA IZBIRA SVETIL DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV, ZA DOM, ZA POSLOVNE PROSTORE IN LOKALE. VRTNE LUČI, NEONSKE IN HALOGENKE,,FASADNE IN OSTALA SVETILA PO NAJNIŽJIH CENAH MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV. PRI NAROČILU IN PLAČILU SE BOMO POTRUDILI V VAŠE ZADOVOLJSTVO. PRI VEČJIH GOTOVINSKIH NAKUPIH PA ŠE DODATNI POPUSTI BUEIB VOLKSvVAGEN VOUNSERVIS"^ Slomškova 8, Mengeš - avtoservis, ^- 739-282,737-755 - trgovina z rezervnimi deli - pooblaščeni prodajalec rezervnih delov FIAT LANCIA, - karoserijski deli po naročilu za vse tipe vozil - olja ELF Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni cas: vsak dan, razen sobote od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! $ 7 X NAJ ZA VAŠE VOZILO = NAJ KVALITETA »ELMARS« * SPLOŠNA AVTOELEKTRIKA IN DODATNA AVTO ELEK1R0 OPREMA *AV70ALARMI * AVTOAKUSTIKA * ELEKTRIČNI POMIK STEKEL * CENTRALNO ZAKLEPANJE IN AVTOVLEKA - prevoz poškodovanih, okvarjenih in drugih osebnih vozil "PRODAJAT * MONTAŽA * SERVIS SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa) tel.: 723-324, 727-894 Delovni čas: 9.-12., 15.-17. ure sobota: 9.-12. ure OBRTNIŠKA 6, DOMŽALE, tel.: (061) 715-220 vsak delovni dan od 8. - 19. ure. SHARP SERVIS MENGEŠ fT73 84 09 Žulosi srca Irga, solza iije iz oči, dom je prazen in otožen, ker telK vet med nami ni. ZAHVALA Nenadoma nas'je zapustil dragi mož, ali, dedek, brat, stric in tast TONE KOLESA Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Titana in sorodnikom za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje, svece in denarno pomoć ter spremstvo v njegov mnogo prerani zadnji dom. Posebej hvala dr. Dolenčevi ter medicinskima sestrama za nesebično pomoč. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeno slovo in g. Modicu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Zalog, Velika Štanga, december 1994 ZAHVALA V 30. letu, poln člana in življenja, nas je za vedno zapustil nas dragi mož. očka, sin, brat, striček in zet VIDO VIDERGAR iz Šmarcc Toplo se zahvaljujemo sorodnikom, Vidovim prijateljem in sosedom za nesebično pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala tovarni Stol - sodelavcem Informa, g. župniku za tolažilne besede in pevcem za ganljivo petje. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga pospremili na zadnjo pot, podarili cvetje, sveče, darovali za mase, nam pa izrekli sožaljc. Naj spomin nanj nikoli ne ovenc! Žalujoči: vsi njegovi December 1994 Na železniški postaji na Kranjski cesti smo odprli novo trafiko »CICA« Z veseljem vam bomo postregli s časopisi, revijami, tobačnimi izdelki, konditorskimi izdelki, avdio in video kasetami in drugo galanterijo vsak dan od 5.30 do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Se priporočamo. U Delavska univerza Domžale, d.0.0. 61230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE - agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR - elektro šola (V. st. nadaljevalni program) - strojna šola (V. st. nadaljevalni program) - računovodja (400-urno usposabljanje - verificiran program) - poslovodna V. stopnja - (pogoj končana trgovska ali šola s podobnim programom) PROGRAM ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE - tečaji tujh jezikov: * angleški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke * nemški jezik (vse stopnje) za odrasle in otroke TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: otroški programi in programi za odrasle (DOS, Word, VVordstar, VVindovvs. . .) STROJEPISNI TEČAJI samo 30 ur za slepo desetprstno tipkanje TEČAJI ZA RAČUNOVODSTVO MAUH PODJETIJ (konec januarja) TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA - začetek 16. oziroma 23. januarja TEČAJ ZA TRAKTORISTE TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV Zibert Vinico Hudo 5/a, tel.: 727-778 JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica BENEDIKTA JERICUO iz Srednje vasi 53 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatejem, sosedom iz Srednje vasi in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožaljc, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k zadnjemu počitku v njenem rojstnem kraju. Hvala tudi pevcem KD Kojsko, članom ZB Kojsko, članom društva upokojencev in gospodu župniku iz Kojskcga za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Srednja vas, Kamnik, Ljubljana, december I994 12. JANUARJA 1995 zahvale KAMNIŠKI OBČAN 15 Življenje z delom si zaCel, z delom si ga ludi končal. Le kdo Te pozabili bo mogel, ko svetu si toliko lepega dal. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata. brat, tast, stric in praded JANEZ OREHEK Pemetov oče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Godič, Podgorje, Kamnik, Breg, Celje, Zadobrova, december I994 Pomlad ho na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla ho na rožna tla in jokala ker le ni. ZAHVALA V 80. letu življenji nas je zapustil naS dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast FRANC PETEK iz Podgorja 122 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sodelavcem iz KIK-a in našim sodelavcem iz Titana, Stola, Osnovne šole Vencija Pcrka Domžale KJ "j"83"10 ^"- f°seDcJ hvala zdravstvenemu osebju, govornikoma g. Modicu in g Mcrcunu. Iskrena hvala g župniku Šuštarju in pevskemu zboru Komenda. Žalujoči: vsi njegovi December 1994 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja in trpljenja, bolezen je bila močnejša od Življenja. Tiho, kot si Živel, brez slovesa si odšel v večni dom. V naSem domu je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je v 72. letu življenja po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric , IVAN BOŠTIC st. iz Kamnika, Svetčeva pot 13 ziMncc* SC- zanva|.iuJcmo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, cvetic w."JC8°vim ifl llaSini s