146. številka.
Ljubljana,
1. julija.
XVIII. leto, 1885.
i*
leden
haj a vsak dan ivefer, i/.im .i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeuian z:i a v s t r i j o-otf e r 3 k e dežele za v»e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. za četrt leta. 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po «i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi so ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledaliska stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati uaručniuu, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8        — ,,
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo ,,Slov. Jfaroda",
Naša trobojnica.
Mož, ki je prvi izustil krilate besede, da je Avstrija „das Reich der Unvvahrscheinlichkeiten", označil je naše notranje odnošaje, nedoločnost in negotovost v vseh raznih slučajih javnega življenja, omahljivost, upogljivost in brezsmoternost v vnanji kakor v notranji politiki s toliko fotografsko natančnostjo in pristnostjo, da mu nihče ne more odrekati priznanja na tej izborno zvršeni hipni sliki.
Kakor za Avstrijo v obče, veljaven je napo-minani izrek posebe še za nas Slovence. Kje dmgej na božjem svetu iskali bi vlade, ki bi napenjala vse sile, da podere vladnega kandidata? Kje dru-gej pa izhaja oficijozno glasilo, ki bi bilo v ta namen ustanovljeno, da hujska in ščuva dan na dan in sestavlja slovar najsurovejših psovk, katerim daje lokalna vlada svoj „imprimatur" ?
Kje je na krmilu vlada, ki ima spravljivost in mir na jeziku, srd. osvetljivost pa v srci, katere program je svoje volj nost, sredstva pa korupcija in ovaduštvo? Kje drugej bi vladni organi mirno držali roke križem, videč, da se mora na ultra-nemškega
župana ukaz umakniti cesarska črno-žolta zastava, kakor se je zgodilo v Slovenski Bistrici? Nikjer drugej! Kaj takega je le v Avstriji, v Avstriji pa le na Slovenskem mogoče.
Na Slovenskem doživeli smo, da so okrajni glavarji v potu svojega obraza okolu švigali in narod pestili, naj preljubljenega vladarja ne pozdravlja v svojem jeziku, naj ne razobeša narodnih svojih zastav, z jedno besedo, naj se ne kaže, kakeršen jo v resnici, marveč pokaže naj se lieemerca.
Na Slovenskem opazovali smo pri sto in sto priliki, a kako je gotovim krogom neprijeten vsak slovansk glas, kako je neljubo dirne vsak pojav našega narodnega življenja, kako se dosledno pred duri stavlja ravnopravnost, a jej odpirajo vrata na stežaj le takrat, kadar treba v raznobojnih oklicih in plakatih za razne dobrodelne namene obračati se do davkoplačevalcev slovenski!). Pri takih prilikah daje se slovenščini čestokrat celo častni prostor in za reklamo uporablja se tu pa tam celo kaka mala trobojnica, kajti tako je praktično.
Vse drugače pa je, kadar ni take prilike. Tedaj pokažejo mogotci, katerim je v našo nesrečo izročena naša sreča, svojo pravo polt, in dogajajo se stvari, katerih bi drugod niti ne verjeli. Tako je n. pr, „Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" vnovič prosilo, da bi smelo slovesno blagosloviti svojo novo trobojno zastavo. Taka prošnja je jako naravna, povsod bi se jej brez ugovora ustreglo, le v avstrijski Niz z i ne. Čujte, zakaj! Ker jej) o dogodkih preteklega leta in po sodnijskih preiskavah „očidno dovižano", da bi to blago-slovljenje prouzročilo „nalet" mej obema narodoma.
Čarobna je vsekako logika, da dogodki preteklega leta očivestno dokazujejo, kaj se bode v bodočnosti pri blagoslovljenji zastave zgodilo. Ta recimo, da je temu res tako. Čemu pa imamo toliko oblastev, tolike oborožene sile, da bi se že naprej ne mogel preprečiti vsakeršen nered? Poglejmo v Trst. Ondukaj se je vender slovesno blagoslovila delavskega društva zastava, nosila že parkrat po ulicah in svet se ni podrl. V Brnu bila je še le te dni velika slavnost nemških pevcev. Nainest-ništvo je ni prepovedalo, skrbelo pa je, da so so izgredi takoj udušili. Zakaj torej prepoved v Gorici? Kaj je temu uzrok, nezmožnost ali ka-li?
Drug slučaj, jednako markanten, dogodil se je v 13. dan t. m , kakor smo že včeraj omenili, na Prošeku. Pevsko društvo „Skala" hotelo je čestitati svojemu poslancu J. Nabergoju na nepričakovano sijajni izvolitvi. Korakajoče s trobojno zastavo, na kate rej so bili črno-žolti trakovi, napali so orožniki, vzeli jim zastavo, vrgli jo ob tla, pehali in suvali ljudstvo in potem odvzeto zastavo odnesli na magistrat v Trst
Ne vemo, so li orožniki k temu imeli poseben ukaz, tudi ne vemo, zakaj se iz Prošeka iz žandarmerijske postaje ne odstrani človeče, ki je bilo zaradi napadov na narod slovenski že kaznovano, tega pa smo prepričani, da bi se trobojnica s črnožoltimi trakovi ne smela metati ob tla, najmenj pa tedaj, ko se namerava čestitka Nabergoju, ki v prvi vrsti zastopa avstrijsko idej o ob Adriji.
Sploh vse to postopanje proti naši trobojnici kaže, kako nejasne so naše razmere. Trobojnica naša pripoznana je vsaj za Kranjsko. Po drugih kronovinah razobeša se že nad trideset let pri vseh posebnih prilikah kot vidno znamenje slovenske ideje, celokupnosti slovenske. Nibče bi torej ne pričakoval, da se bode v najnovejši čas tako proti njej postopalo. Že po „običaj nem pravu", kise nam dandanes že tako priporoča, kakor „Mariazeller Magen« tropfen", bi se naša trobojnica zabranjevati no smela. Vrhu tega pa tudi zaradi tega ne, ker je za Kranjsko pripoznana, pripoznana tudi kot narodni prapor najzvestejšega naroda slovenskega.
Pripoznati in dopuščati bi se morala tembolj, ker se i n o z e m s k a ne m š k a č r n o r u d e č e ž o 11 a trobojnica sme povsod svobodno razvijati, da se je celo nad sodnijo v Tržiči razobesila in ker bi vender vsakdo mislil, da bi naša trobojnica morala imeti vsaj toliko pravice, kolikor je ima prapor, s katerim se gladi pot prusiznm in dela most do Adrije.
Skrajni čas bi bil, da bi v tej zadevi nastali redni odnošaji, da bi so naši trobojnici odločilo mesto in pravice, katere jej vsekako gredo. Ako bodo naši poslanci v tej zadevi svojo dolžnost storili, jim je zahvala vseh rodoljubov gotova.
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski  Bpisal  Kene Lefebvre.   Poslovenil * * * Stat nomims umbra.)
Triintrideseto poglavje. Doktor Olv bri u s.
iDalje, s
Kako se počutite? vprašal je Olvbrius.
Prav dobro, odgovoril sem.
Tem slabše, odvrnil je Olvbrius, to je nenaravno ; to kaže, da stvar še ni popolnem izpuhtela. Po osemdnevnem pokončavanji, izvirajočem iz ma-kovca, morali bi Še danes biti na pol mrtvi, brez žile in brez glasu.
Prav iz železa je, rekel je polkovnik. Pri mo-jej duši! To bi bil kavabinec.
Dragi tovariš, rekel sem Olvbriju, vaša diagnoza bila je napačna. Moj slučaj je toli izreden, da bi se noben učenjak na vašem mestu ne bil vedel pomagati. Otrovan nesem bil z makovcem; bil sem le pomagneten ter prestavljen v Ameriko, od koder sem se to noč vrnil.
Bigre! zakričal je polkovnik, ta je debela. Poveljnik sem bil polku samih Gaskonjcev, ki so se tolkli, hlastili in hvalili, da jim ni bilo like; a vam venec!
Ljubi tovariš, rekel je Olvbrius z grenkome-denim glasom, jaz zmeraj vem, kaj pravim. Dogodki so tu; in nič ni toli trmasto kakor dogodek. Da si vi domišljate, da ste bili v Ameriki, temu se ne čudim, to je vsled makovca; a jaz, ki sem vas osem dni j in nočij zdravil, vam zagotavljam, da ste s kostjo in mesom bili v svojej postelji in Pariza neste ostavili.
Gospodine, odgovoril sem, jaz prihajam iz države, kjer resnica neomejena vlada in kjer s o s e mi vse uradne in na pol uradne laži p ris tudi le. Verujte, kar vam drago; a povedati vam morem jedino: Moje telo ali pa moj duh, kateri izmej nju ne vem, preživel je osem dnij v Ameriki.
Učinek makovca, rekel je Olvbrius, odprl to-bačnico ter ponuhal ščepec tobaka. Možgani še neso popolnem čisti, blodna misel še gospoduje. Dragi gospod, z mnom morate vzratno delovati, 8e ne bodo vaša  možganska krila  pozorišče   hudih  in stalnih
zmot. V takem slučaji je, kot sami veste, prvi po-moček, da se gospodujoče blodne misli iznebite ter zdravniku na besedo verujete. Vi ne-ste bi-li v A-me-ri-ki, nadaljeval je ter vsak zlog z zapovedu-jočim glasom povdarjal.
Gospodine, odvrnil sem mu, vi mi bodete pač dovolili ostati pri svojem mnenji.
Danijel, zakričala je moja žena vsa objokana, za božjo voljo, ne bodi trdovraten, tvoja poguba je!
Za Boga! draga moja, odvrnil sem smehljaje, s kakim glasom mi to praviš!   Dozdeva se mi, da slišim ubogo Rac bel v osebi Uoxane: EeutfZ, Bajazut! jo sena quo je VOUB aiim\ VotU voliš pordu/.; gardo?, de mo laisaer sortir.
Mesto odgovora ozrla se je Jenny proti nebe-som, prijela Henrika /.a roko ter bežala i/, sobo obraz si z rutico zakrivši.
Pri moji duši! rekel ie polkovnik, vi žalite svojo ženo. Hudič! da gospem ugaja, dovoljeno je celo lagati. Vi pač. neste Francoz! Pri mojoj dufii 1
Dragi sosed, rekel je odvetnik poluglasno, kakor bil bi hotel zagovarjati. Govoriva pametno. Če ste res bili v Ameriki, ogledali ste si natančno to ^->^i-deželo; poznati jo morate na drobno.  Če pa se jcS£*/
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 1. julija.
Moško pevsko društvo v Brnu praznuje svojo petindvajsetletnico. Sešla so 8e nemška pevska društva iz raznih krajev, pa tudi mnogo dru-zega občinstva. Že vee mesecev so se delale priprave in nemški listi pisali o tem. Videlo se je, da se pripravlja prava nemška demonstracija. Kes je večina došlih iim-la pruske črno-rudeče-zlate trakove in se jako izzivajoče obnašala. Da je pri tacih okoliščinah moralo priti do malih neredov, je naravno, ker v Urnu biva mnogo tisoč Cehov.
Drugi ted6Đ *e začno obravnave mej avslrij-Mko in ogčMStM) vlado zaradi obn ndjenja nagodbe. Od oger^ke strani se bodo teh obravnav udeleževali ministerski predsednik Tisza, finančni minister grof Szapary in trgovski minister S/eehennyi, od avstrijske strani pa grof Taafle, dr. Dunajevski in baron Tino. Nagodbina doba poteče sicer še le 28. junija 1888 leta, a ogerska vlada želi. da se nova pogodba že jeseni predloži avstrijskemu in oger&kemu državnemu zboru. Zato ima svojo razloge. Leta 1887 leta poteče ogerskemu državnemu zboru volilna doba in razpisane bodo nove volitve. Ne ve se pa, ali bi novi državni zbor mogel še pravočasno rešiti to stvar, zato je treba skrbeti, da jo reši še ta. Za vlado bi ne bilo ugodno, da bi se državni zbor bavil s to stvarjo V zadnjem zasedanji pred volitvami, ker se tedaj poslanci morajo bolj ozirati na volilce, kakor pa državne interese. Nova nagodba se bode najbrž v glavnih črtah strinjala s sedanjo. Spremembe bodo le neznatne in sicer le take, ki so zaradi izpremen-jenih razmer potrebne.
Hrvatski regnikolarni deputaciji se je razdelil elaborat Zivkoviea. Ta v svojem delu ne nasvetuje posebnih Sprememb o^eavsko-lirvatMke nagodbe, a poudarja, da je Hrvatska jednakopravan faktor z Ogersko. Kakor se sodi, hotel je Živkovič* s tem si samo pridobiti nekaj veljave pri narodu. Da bi ta madjaron bil najedenkrat postal tako vnet lnvatsk rodoljub, ni misliti.
VnaiUe rtrž<*ve.
Na £• i\!ini<i'«ts5T.« m se stranke pripravljajo za volitve, ki bodo jeseni. Ker se je uvel listinski skrutinij, volil hode vsak departement vse svojo zastopnike ne pa vsak arondisseinent svojega po-sebe. S tem je vodstvo volitev centralizovano in ne pride več toliko na priljubljenost kakega kandidata v kakem okraji, kakor na odločbe centralnega volilnega odbora. Odločevale bodo pri volitvah bolj ideje, katere kandidati zastopajo, kakor pa njih osobe. — Zmerni republikanski poslanci so se nedavno zopet posvetovali, kak program bi postavili za bodoč.' volitve. Izrekli so se proti vsaki volilni reformi, ker jo baš prošlo leto se spremenil volilni red, in sklenili SO ugovarjati, da bi se volili sodniki, kar zahtevajo radikalci. Potegovati se hočejo za mirno politiko, vendar pa tudi obdržati vse dosedanje prisvojitve. Potem so pa volili odbor, ki bode sestavil volilni oklic.
Na Mj»jBiy.sl4«"iu se najbrž bliža nova mini-sterska kriza. Narod dolži vlado, da bi bila mogla s pravimi varstvenimi uaredbami zabraniti razširjenje kolere. Kako malo veljave ima vlada, kaže to, tla je v Murciji ad hoc sklicala generalni sovet, pa se noben članov tega soveta za to niti zmenil ni, nikar še prišel. Kolera utegne tedaj spodkopati konservativno vlado, katere vsa prizadevanja libe-rakev aeso mogla
Jusiitni odsek nemškega zveznega soveta se bavi z 'jmnsviškim prestolonasledstvom. Vsi so v tem jedini.yhi vojvoda Cumberland ne sme postati brunsviSla vladar. Sedaj gre samo za to, kako da bi to utemeljili, da bi preveč ne žalili legitimi-
tetnega načela. — Brunšviški deželni zbor sešel se je včeraj. Ako bode zvezni sovet še za časa rešil to vprašanje o prestolonasledstvu, bode se dežrlni zbor še v tem zasedanji bavil s to stvarjo.
Jedino vnanja politika, more pripomoči ung;l«'-NkvJ vladi do veljave. Zato pa konservativni listi že napovedujejo, da bode zlasti v Egiptu vlada začela odločno postopati. Sedaj je že tja odposlala posebnega komisarja lorda Drumonda Wolfta. To pa je že vzbudilo nezaupljivost v Franciji. Francoski poslanik je že zahteval pojasnil zaradi tega. Potolažili so ga, tla Angleži hočejo le v sporazumi jen j i s Francozi narediti red v Egiptu. Angleška vlada žo ugiblje, da bi zopet posele angleške čete Dongolo.
Kochefort prinesel je v svojem listu „Intran-sigeant" vest, da je po nekem prijatelji izvedel, da so Angleži v Sinlauu umorili njegovega dopisnika Oliviera Paina. Ta dopisnik je bil dalj časa v Mahdijevem taboru in Wolseley je že bil razpisal 50 funtov šterlingov na njegovo glavo. Angleška vlada je pa takoj ukazala, da se ta ukaz prekliče, kar se je tudi zgodilo. Ko se je omenjen dopisnik vračal iz Chartuma, ukazal ga je neki polkovnik Smith umoriti, ker je imel za Angleže jako kompro-mitujoča poročila pri sebi, zlasti Cliartum bil je neki vse drugače vzet, kakor so angleška oficijalna poročila javljala. Skoraj vsi dogodki tam so bili drugačni, kakor so Angleži poročali. General Wolseley je ob svojem času poročil, da je Paio umrl za mrzlico. Roehefort zahteva sedaj odločno, da se mu izroči truplo, da bodo videli, nema li sledov od noža.
Dopisi.
iy. Trži«1« 29. junija. [Izv. do p.] Ko bi ne bila zadnje dni „Lajbaherica prinesla notice, da je občinsko zastopstvo Tržiško povabilo Ljubljanske „turnarje" na 28. junija, bi morda zunaj Tržiča skoraj nobeden ne bil vedel za ta izlet. \ to bi bilo prav nedolžno, sam izlet, „Lajbaherica" je, dobro vedoč zakaj, zamolčala, čemu so jih povabili, namreč: „zimi Grundungsfest des deutsehen Schul-vereines".
Tukajšnja znamenita okrogla miza se je s to rečjo žo nepretrgoma 14 dni pripravljala, seji vsak dan po dve, na dan pa mnogo telegramov, največ zaradi godbe. Toda, kakor bi bilo vse ukleto, godbe ni bilo dobiti, niti vojaške, niti civilne, tedaj morala je biti nazadnje „ciganska banda" ; no, pa to je še malenkost.
V sredo nosil je že občinski sluga, pardon — tajnik, neki oklic do hišnih posestnikov, da naj hiše okrasijo „mit dem Feste entspreehenden Falmen". Ker pa še to ni pomagalo, letali so še okolu „die tlienstthuenden" in silili, da so morajo zastave narediti. Tukajšnji mogotec jih je dal sam na več hiš napravitL
V petek začeli so slavolok staviti in v soboto zvečer — o groza in strah — pokazale so se večji-del le nemške zastave črno-rudeče-rumene, belo-rudeče, rumeno-modre,  le sem ter tja kaka cesarska; nad sodni jo vihrala je mogočno nemška, njej na strani belo-rudeča in črno-žolta. Na občinski pisarni niti cesarske zastave ni bilo, na glavni zalogi tobaka jedino nemška, na županovi hiši se je nad hišo mogočno vila nemška trobojnica, pod njo ponižana avstrijska.   Moraš vedeti tedaj, dragi čitatelj, da so bili „turnarjiu, prišedši v trg, menda sami v svojem pričakovanji presenečeni.
V nedeljo zjutraj  so vender na sodnijskem poslopji nemško trobojnico iz srede na kraj predjali,
pa to so le formalitete, kajti mišljenje ostane tako, kakor je bilo, saj se je baje novi sodnik g. Puchler prvi večer svojega prihoda k šulvereinu zapisal. — Pri tem čudovitem pogledu moralo se je pravo avstrijsko srce sramote in srda skrčiti, da se more v Tržiči domoljubje tako očitno teptati. In ee si dalje opazoval, si tudi vide', da je žolto in črno pobarvan drog sramežljivo moral nositi nemško trobojnico; pri nekem mesarji bi se tega človek ne čudil, ki nema trohice omike in ki mu bo ta veselica gotovo, mimogrede omenjeno, z velikim lijakom nemščino v možjane ulila, a pri nekdanjem „verwalterji" bi človek kaj tacega ne pričakoval.
Kako so bili ti ljudje že v soboto razburjeni, se vidi iz sledečega slučaja: Necega priprostega Slovaka piskrovezca je to teptanje in zasramovanje avstrijskega domoljubja tako razsrdilo in užalilo, da je na sredi trga na glas zapel: „Po naših žilah teče slovenska kri, kaj boste vi nemčurji !u in glej! občinska slugi sta ga v trenutku napadla in v zapor ulekla, se ve, da ne bi bil kalil namenjene veselice.
Ravno tako so tudi v nedeljo po noči nekega „živio" zaukajočoga prav tolovajsko napadli in stepli in tri zaprli. Sedaj pravijo, da je nekdo 30 fantov pripeljal in tako škandal provocirah Je-li res, bode gotovo preiskava pokazala. „Turnarjem" pa je veselje do izleta k sv. Ani prešlo, pri vsej ovaciji so vender lahko sprevideli, da niti v Tržiči neso tla za nje. Toliko ob kratkem, upam, da bode vse bolj natanko spretneja roka popisala.
Samo toliko bodi omenjeno, tla je vse povpraševalo, ali ni političnega komisarja, da bi take proti-avstrijske demonstracije prepovedal, pa ni ga bilo.
Danes zjutraj ob 5. uri so pa imeli „turnarji" ,,tagrebelu s cigansko bando. Gori in doli po trgu so se vlačili, na zadnje so cigani cesarsko pesen zagodli, a „turnarji" so zraven peli „Deutschland, Deutschland iiber alles I"
Kaj ne, gospod urednik, to so fantje, tla sme Prus ponosen biti nanje. Uboga Avstrija, skrij svoje prekrasno obličje pred takimi dejanji!
I:« Vi u ju 27. junija. [Izv. dop.] V četrtek so tukajšnji narodnjaki priredili novoizvoljenemu državnemu poslancu g. Rož. Raiču v čitalničnih dvoranah banket, kateri je bil mnogobrojno in od najodličniših rodoljubov obiskan. Bilo je dosti veselja na tako častni zmagi, ker največi volilni okraj v celi Avstriji s 150.000 prebivalci je svojega poslanca v državni zbor jednoglasno volil. Le jeden okraj nekje na Poljskem ima 140.000 prebivalcev, vsi drugi so manjši. Kaj takega pa se more le s tako popularno osobo doseči, kakor je g. Bož. Raič, ni mu ga para na zemlji, na katerej Slovenci žive. To pa je tudi dokaz, kako izvrstno se mi štajerski Slovenci tukaj na nemški meji držimo, z lastnimi močmi in bodimo radi, da na lastnih nogah stojimo! Bog ve, če bi drugače tako jedinost ohranili.
Pri banketu se je mnogo o prihodnjem postopanji slovenskih poslancev v državnem zboru j govorilo; a v jednem vprašanji bili so vsi jedini, poslanec kakor njegovi čestilci: da naši poslanci v narodnem vprašanji v pretočeni dobi državnega zbora neso ničesar dosegli, je bilo krivo to, ker neso imeli posebnega kluba, — naloga naših po-
vam le sanjalo, nemate o tem popolnih, jasnih pojmov, ampak imate le, i a naravnost povem, le nebi-lice. Dovolite mi nekaj vprašanj, ki bodo vas v dejansko življenje zopet privodila ter vam dopuščala, da se bodete sami o neresničnosti ali resničnosti svojih utisov prepričali.
Govorite, gospodine, jaz poslušam. Ali ste za časa svojega bivanja v Ameriki za-pazovali. da bi se ljudje na ulicah s pištolami streljali? Ali so vsak dan po dve osebi ali tri osebe obesili na svetilkah po onem zakonu, Lynch law imenovanem, čegar ime in morebiti tudi pojem so nam izposodili?
Gospodine, odgovoril sem, prepustite to ble-denje časopisom. Amerikanci so stokrat bolj mirni in bolj olikani od nas. Celo dvoboj je tam neznan.
Pri mojej duši! zakričal je polkovnik, ta je predebela. Ali more obstati država, ki dvoboja ne pozna! Pač so le same usmiljene sestre v tem samostanu ?
Učinek makovca! rekel je Oljbrius; vse se vidi v najlepši boji.
Recite rajši v grdi, odvrnil je polkovnik. Pri mojej duši! ko bil bi jaz v tej luknji, klofutal bi vse, da bi se prepričal, ali imajo kaj srca v trebuhu.
Ali Amerikanci imajo kako vlado, vprašal je odvetnik, ali ste vsaj slučajno kaj tacega zasledili ?
Gospodine, odgovoril sem, tam imajo najboljšo vlado, vlado, ki narnianj vlada ter državljanom izroča največo svobodo, da se sami vladajo.
Učiuek makovca! odvrnil je 01ybrius. Vsaka-teri ve, da v Ameriki je največe brezvladje, golo brezzakonje.
Gospodine, rekel sem nepotrpno, idite v Zje-tlinjene države ; našli bodete skupno zavezno vlado, devet in trideset posaimčnih državic, devet in trideset starešinstev in devet in trideset ljudskih zastopov. Jaz ne verujem, da bi bili goli divjaki tako lepo urejeno ustavo izumili.
Pri mojej duši! rekel je polkovnik, devet in trideset gnezd polnih odvetnikov in blebetačev! Ko bi bile take neumnosti sploh mogoče, potoval bi jaz nemudoma tja, da bi vso to zalego skozi okna pognal ! Orožje v roke, križajte je, in vsi tiči sfrčo! In potem, pri mojej duši! bila bi vlada, ki se bi ne kujala.
Ali so ministri tam? nadaljeval je odvetnik z manj ostrim glasom. Nedvomno.
Minister za bogočastje, na primer?
Ne, vse verske občine so popolnem nezavisne družbe. Vsak leliko ustanovi tempelj in bati se nema ničesar razven zakona.
To je nemogoče, odvrnil je odvetnik. To bilo bi izročiti človeško družbo spletkam duhovnikov, verskej prenapetosti, verskemu sovraštvu. Vsak dan bi doživeli Svetojarnejsko noč.
Gospodine, odgovoril sem, stvar je morebiti nemogoča, a vender biva; dostavim pa še, da v nobeni državi ni veče verske potrpnosti in veče krščanske ljubezni.
Učinek makovca! rekel je Olvbrius.
In svobodna ni le cerkev, nadaljeval sem z rastočim navdušenjem, jednako svobodni ste tudi šola in oskrbovanje revežev. Vsak lehko poučuje, vsak lehko revo lajša, ne da bi moral do vlade rok stegovati ali se do redarstva obračati, kot bi šlo za ustanovljenje kakega slabega nenravstvenega zavoda.
To so sanjarije, rekel je odvetnik, to je dejansko nemožno.
Učinek makovca! rekel je Olvbrius.
Doktor Olvbrius, vzkliknil sem, če kdo izmej nas ima ta trenotek gospodujočo blodno misel, dozdeva se mi, da je jaz nemam.
(Dalje prih.)
slancev tedaj je, za to skrbeti, da se osnuje poseben jugoslovanski klub. Kaj hočejo naši poslanci z ustopom v Hohenwartov klub doseči? Naše poglavitne zahteve so narodne. Najprej, da narod živi, potem še le, kako da živi. Ali moremo mi od Ti-rolcev, Solnogradčanov in družili Neslovanov pričakovati, da nas bodo ti proti germanizaciji branili? Kaj takega od njih zahtevati, bi bilo smešno. Nemški liberalec je protiven vladi in Slovanom, nemški konservativec pa vladi ne nasprotuje; to je jedini razloč k mej njima, Slovanom pa sta protivna jeden kakor drugi.
Hohenwartov klub tedaj ni sredstvo, da bi se izpolnenje naše narodne želje v novejšem času smelo pričakovati, in dolgo čakati mi tu na meji ne moremo, ker „nemški schulverein" svoje mreže na vso strani razteguje, in šolske oblasti sistematično ger-manizujejo.
Za Hohemvartov klub se le  tisti naših poslancev navdušujejo, kateri bi radi svoje poslanstvo na lahkem opravljali, brez posebnega truda, ker če nič ne dosežejo, se lahko na Hohemvartov klub izgovarjajo, češ, ta me ni hotel podpirati. Jugoslovanskih  poslancev  pa bode v sedanjem državnem zboru 28; ker pa večina ni večja, kakor za kakih 32 glasov, je tedaj večina na ti strani, na katero se naši poslanci vržejo,  46 glasov;  iz česar sledi, da bi naši jugoslovanski poslanci pri praktičnem postopanji mnogokrat odločevali;  iz  tega pa dalje sledi, da bodo naši poslanci le sedaj  kaj dosegli, ali pa nikdar, in če sedaj nh'esar ne dosežejo, že narod za naprej svojo razsodbo izreka, katera se glasi,  da na tem, da se zopet ni ničesar doseglo, ni nihče drugi kriv, kakor naši poslanci. (Dali smo temu od odličnega rodoljuba poslanemu dopisu prostora,  da se spozna mnenje štajerskih Slovencev, akoravno se do pičice ne ujemamo z nazori vse časti vrednega g. pisatelja. Uredni.)
m z Hrvs.iv 30. julija. (N e m č u rs k a propaganda.) Poročevalo se Vam je že zadnjič, da obiščejo nemški pevci iz Celja JO. t. m. naše prijazno mestice. Danes opisati Vam hočem natančneje ta veliki nemški „parteitag" in „verbriidorungs-fest".
Mesto je bilo že na vse zgodaj krasno ozalj-šano — seveda —  popolnem v nemškem duhu — z veliko nemškimi zastavami (kakih 15) in z mnogimi nemškimi napisi, mej njimi nas je najbolje v oči bodel:   „deutschen Gruss dm  deutscheu Siin-gern", prav tako, kakor kje v „rajhu". Okoli »/a 10 ure pvipihal je težko pričakovani vlak  s Celjsko kulturno  armado,   njim   na   čelu   znani   generali: Ausserer, Glantschnigg, Forngger in Neckermann. Po običajnem pozdiavu na kolodvoru in po obligatnih „hochu-krikih podala se je ta nemška gospoda skozi mesto k zajutreku v pangermansko Gabričevo gostilno, okinčano  z dvema nemškima zastavama. Na to se podajo pevci  v grofa Attemsa graščino, kjer so v prostornej dvorani popevali znane pruske pesni, mej njimi tudi „das deutsche Lied", kar je bilo posebno všeč našemu g. nadučitelju Ornik-u, ki se jo tudi kot ud  vsprejemnega odbora mnogo trudil, da so  pokazale  Brežice  svoj   nemški (?) obraz.   Glavni kulturni misijon pričel pa se je po kosilu z govori.   Zdaj so začeli gospodje prodajati svojo politično modrost — ali bolje rečeno preobračali so razne politične kozolce in uganjali burke s prepotrpežljivimi Slovenci, ter kazali  s tem svoj že povsodi dobro znani nemški napuh.  Nek povor-nik povzdigoval je posebno Sevničane,  ki so jedini mej Zidanim mostom in Brežicami skrbeli za dostojni vsprejem svojih bratov.  Sicer jih je tudi na Videmskem kolodvoru pozdravil neki najeti pijanec z „hoch"-klici, kar se pa tu gospodje zamolčali. Tožili so pač o predrznosti Radečanov,  ki so jih pozdravili s slovensko trobojnico. Besedičili so tudi  mnogo  o „deutseker Schvvesterstadt" in „deutseker Grenzfestung am Sauzipf", ali kali? Nekemu postaranemu nemuurju tožilo se je tudi po tistih časih, ko so še Slovenci po Štajerskem politično spali, omenivši,  kako je bilo takrat prijetno, ko so bili vsi jednih mislij. Izrekel je celo upanje, da se ti zlati časi še  povrnejo, ko bodo ponehali narodni prepiri, ter zopet vladal v deželi nemški mir. Toda gospodje delali so račun brez Slovencev, toraj tudi ne vedo naših pogojev v tej zadevi. Ču-jejo naj jih sedaj:   „Gospoda nemška,  ne mešajte se v naše razmere, prepustite nam vse naravne pravice do slovenske zemlje, potem bo pa mir! Za svojo kulturo bomo že sami skrbeli brez tujih je-robov.
Med vsemi se je pa najbolje odlikoval s svojo arogantnostjo znani Sevniški kričač dr. Ausserer. Pri njem smo zopet opazili tisto „deutsche Griind-lichkeit", ki se povsodi šopiri. Menda v svojem „bierschwefel-nu", morebiti je bilo vmes tudi kaj „geschwefelten VVeines", kazal se je velikega zgodovinarskega učenjaka ter pravil, kako so nemški graščaki širili kulturo mej slovenskim narodom in pred več stoletij našega kmeta učili zemljo s plugom obdelovati! No, če bi bil g. učenjak (?) vedel, da je beseda „plug" slovanskega vira, morebiti bi se ne bil tako javno osmešil s svojo modrostjo.
Pri kosilu v »Klembasovej" gostilni zastopan je bil tudi kmetski prijatelj po svojih čestitih bralcih, „bilo je kacih 6 kmetskim „kulturtraegerjev iz okolice, ki so bili nemški gospodi na nšpas", sebi pa v sramoto. Mej njimi sta pa najbolji „nemškega „pojacau igrala s svojimi državnimi govori Pečnlk in Požar, katera ostaneta tako dolgo zapisana v naših črnih bukvah, dokler se ne spokorita in spreobrneta. Ljudje bodo s prstom za njima kazali!
Kaj je nemška inteligenca pozneje počenjala, nesem se več dosti brigal ker mi je že ta neumnost preveč presedala. Omeniti moram le še to, da je bila Celjska godba v pruskej uniformi, ki bi se jim prav dobro podajala pred pustom. Videl sem tudi nekaj gospic, okinčanih z nemškimi trakovi, ki so menda s tem hotele svetu demonstrativno kazati svojo avstrijsko mišljenje?
Toliko sem se namenil pisati o tej stvari, da bodo moji rojaki zvedeli, kako ukoreninjeno je še nemčurstvo mej nami in kako oprezni moramo biti, da pri prvi ugodnej priliki ne pomoli ta zalega zopet svoje ošabne glave čez nas. Zato pa pokažimo mi prihodnjo nedeljo pri Ciril Metod ijovej slavnosti v Krškem Brežičanom in drugim talmi-Nemcem, kdo da je gospodar na slovenskej zemlji, ali pošten domačin, ali oholi tujec? Vzdignite se ter pridite 5. julija v obilnem številu v Krško, da svet zve, da so tudi Slovenci zrel političen narod, ki hoče biti na lastni zemlji svoj gospod. Krčani pa tudi ne bodo zamudili dostojno vzprejeti tujih gostov, ki se bodo prepričali o starej svetovno znanej slovanski gostoljubnosti. Toraj rojaki, še jedenkrat Vam kličem: „Svoji k svojim!"        Ogle d it h.
Iz 44oi'Bi jegu. (itriMlM 30. junija. [Izviren dopis.] Tukajšnja dekanija bode v proslavo slovanskima blagovestnikoina sv. Cirilu in Metodiju v zvezi s Čitalnico velikansko slavnost priredila in sicer 12. julija t. 1. Slavnost bode tem veri, ker se bodo iz vseh bližnih župnij verniki v procesijah podali proti našemu trgu, tako da dospejo do ValO- uri v našo več tisoč ljudi j obsegajočo cerkev, ker se bode potem cerkvena slavnost vršila Po cerkveni slavnosti bode popoludue ob 3 uri na kegljišči koncert in zvečer ob 6. uri v velikih dvoranah v gradu prosta zabava. Udeležba bode čudno velika in prosili bi, da bi tujci, kateri se hočejo te slavnosti udeležiti, že nekoliko dnij popred naznanili pod naslovom „reditelji slavnosti", da se vse potrebno za nje preskrbi. Posebni programi se bodo še le razposlali.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je požarni brambi v Črnomlji 80 gld. podpore.
— (Nekolekovane večerne priloge) včerajšnja številka je zopet polna napadov in polemike na naš list in na naše pristaše. V uvodnem članku ponavlja Šuklje že tolikokrat pogrete svojo fraze in nam kot nov Jonas nasproti kriči: „Poboljšajte se!", mej dopisi brusi nepoznanec iz Rudolfovega svoje pero in pritrkava mu A. Prose-nik iz Črnomlja, mej domačimi stvarmi pa so gg. Brence, Schvvarz & Co. svoj dovtip gnali na pašo, kajti stavek „z a m o 1 e a 1 i b o d e m o celo Heinejeve verze, ki se pri tej priliki nehote usilujejo našemu spominu „Nur \vo wir im Kotli uns fanden, da ver-standen wir uns gleich", je tako klasičen, da ga nikomur drugemu pripisovati ne moremo. Le patent nanj vzemite! Vsem tem gospodom ne bodemo danes odgovarjali, le A. Proseniku bi radi povedali na uho, da se v omikani družbi ne govori »jaz, g. Gangl in g. notar Štajer", marveč da se lastna malenkost najnazadneje imenuje, potrditi pa moramo, da smo vse psovke čitali, ne da bi se bili najmanje razvneli. Psovanje in natolcevanje je tem gospodom že „običajno pravo", v čemer jih pa nečemo posnemati, kajti mislimo si kakor znani Kanadee v Seume-jevi pesmi; „W»v \Vilden sind doch bessero Menschen".
vori, da pojde podadmiral Pokornv, trdnjavski naš poveljnik — „auf den Ruheposten" za namestnika v Zadar, ker se je menda baron Jovanovič naveličal siliti švabščino po Dalmaciji. Seveda: „relata refero."
— („Kres". Leposloven in znanstven list.) Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jak. Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovci.   Obseg 7. številke: Ara-bela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Pesni mladeniške ljubezni. A. Piu. — Stari Džul-daš in njega sin Mamet Povest iz življenja v sred-nje-azijskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.) — Napitnica. J. Kostanjevec.  — Božja poezija.   A. Fantek. — Narodne pripovedke. Priobčuje Matija Valjavec. — O našem literarnem gospodarstvu.   Spisal France Podgornik.   (Dalje.)   —  O rastlinskem oprašenji. Spisal M. Cilenšek. — Norinski Tauriski niso bili Kelti.   Spisal  Davorin Trstenjak. — Što, kaj, ča. Spisal J. Šuman. (Konec.) — V spomin sv. Cirila in Metoda. Andrej Fekonja. — Drobnosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje.   Tudi letnik  1882, 1883 in 1884 se še dobi in sicer vsak po 3 gld., prvi letnik pa je pošel.
— (Ciril in Metod i j ova slavnost v Šiški dne 5. julija 1885.) Šišenska Čitalnica priredi s prijaznim sodelovanjem slavnih društev „Sokola" in „Slavca" v proslavo slovanskih blago-vestnikov  sv. Cirila in Metodija   v  5.  dan julija t. 1. slavnost s cerkvenim opravilom v domači cerkvi v Šiški ob 9. uri zjutraj in ljudsko veselico pri Ko-slerji.  Obseg: Petje, godba, telovadba, streljanje, tehtanje,  plezanje,  balon,  razne igre in unieteljni ogenj    Pri veselici svira slavna vojaška godba baron Khun pod vodstvom gosp. Nemrave. Petje zborov vodita gospoda Srečko Slegnar in Ant. Sohor. Program:   1. L- Sehlbgel — „Zvestoba zastavi", putnica, svira vojaška godba. 2. llalevv — Ouver-tura „Kraljičini musketieri", svira vojaška godba. 3.   D. Jenko — „Molitev", pojeta zbora društev „Slavec" in Šišenske Čitalnice.  4. Joh. Brandl — „Dijaški valček", svira vojaška godba. 5. Ant. Sohor — „Moja zvezda", poje mešani zbor Šišenske Čitalnice. (Nov.) 6, Rossini — „Viljem Teli", duet s tenor- in bariton-solo, svira vojaška godba. 7. Dr.
G. Ipavic — „Na plesu", moški zbor, poje „Slavec". (Nov.) 8. Pedrotti — Prizor iz „Tuttiin Ma-schera", s solo na rogu. 9. Iv. pl. Zajic — „Franko-panka", poje moški zbor Šišenske Čitalnice. (Nov.) 10. F. Vilhar — „ Večerna', pojo mešani zbor Šišenske Čitalnice. (Nov.) 11. Pedrotti — Ouvertura „Fiorina', svira vojaška godba. 12. * ^ * „Domovina", poje moški zbor Šišenske Čitalnice. 13. K. Iluber — „Madjarska putnica", svira vojaška godba. 14. A. Fbrster — „Slava Slovencem", poje zbor društva „Slavec". 15. Briill — „Zlati križ", pot-pouri, svira vojaška godba. IG. Fr. pl. Suppo — „ Potovanje po Afriki", polka franc, 17. Fran Ger-bie — „Slovanski brod", pojeta zbora društev „Slavec" in Šišenske Čitalnice. 18. Faust — „Odaliska", polka mazurka. 19. Millbcker — „Sanj", valček iz opere „Vojni mašnik". 20. Strauss — „Plesni šopek", brzopolka. Ob G. uri „telovadba Sokolov" na drogu in proste vaje. Pri ugodnem vremenu splava ob 7. uri veliki balon v zrak. Streljanje za dobitke so prične ob 9. uri zjutraj. Dobitki so: I. cekin, II. 4 gld., III. 3 gld.. IV. 2 gld., V. 1 gl. Strel velja 5 kr. Najboljšim strelcem pripadejo dobitki. Razdelitev ob 8. uri. Voditelj strelišča g. E. Kaiser. Začetek ob 3. uri popoludne. Ustopnina 20 kr., otroci plačajo 10 kr. P. t. društveniki Šišenske Čitalnice, sodelujoči g. „Sokoli" in pevci so prosti. K prav obilnemu obisku najuljudneje vabi
odbor.
— („Ljudske knjižnice")  izšel je 12. snopič. Vsebina: „Sila. Po H. Konsjansu poslovenil
H. Majar." — Davoriša. Poslovenil H. Majar. — Skopuh. Češki spisal Vacslav Štulc, preložil Leop. Gorenjec. Ljudske knjižnice je doslej 12 snopičev, v njih pa na 738 straneh jako mnogo poučnega in mikavnega gradiva, to pa po tako nizki ceni, ka-kersne dosedaj v Slovencih še ui bilo. Vseh 12 snopičev, neposredno kupljenih, ne stoji več, nego 72 kraje.
— (Iz Komende pri Kamniku) 29. junija : Dne 28. t. m. ob Vi 5. uri popoludne treščilo
\
je v poslopje Matije Pogačarja na Gori pri Komendi. Na jedenkrat bila sta v plamenu lesena skednja in zidano, a s slamo krito hišno poslopje. Požar bil je strašen, tembolj, ker je bilo gašenje skoro ne-možno, kajti selo Gora stoji na mali višini, kjer razen par slabih vodnjakov ni najti nikjer vode. Nevarnost bila je velika, kajti najmanjši vetrič bil bi v stanu zanesti plamen na sosedne strehe ter upepeliti del vasi. Pogorelec bil je zavarovan, toda le za neznaten znesek, a škoda sme se ceniti na 800 gld. ali Še tudi več, ako se vzame v poštev zgorelo orodje in druge uničene stvari. Jedina sreča za dotičnika je, da ima potrebni les za novo stavbo v svojem gozdu, kar je žalibog dandanes silno redko pri nas! —ač.
— (Savinjska posojilnica v Žavci) imela je po včeranjem računskem sklepu v prvem polletji 1885 dohodkov 53.475 gld. 3 kr., izdatkov 51.599 gld. 92 kr., — toraj prometa 105.074 gld. 95 kraje
— (V vodo skočila) je včeraj popoludne v Postoj ini neka ženska, ki se je iz Trsta pripeljala. Sprla se je s svojim, v Postojini službujočim ljubimcem in v svojej togoti skočila v vodo in utonila.
— (Razpisana) je učiteljska služba na jednorazrednici v Hinjah. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 16. julija na okrajni šolski svet v Rudolfovem.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Brunšvik 1. julija. Deželni zbor izjavil je soglasno, da se strinja s pruskim predlogom na zvezni sovet v zadevi prestolona-sledstva.
Rim 1. julija. Dnevnik „Rome" je po ukazu papeževem prenehal, ker je odobrovaje objavil pismo Pitrasovo na ravnatelja Amstel-bode.
Madrid 30. junija. Včeraj po vsem Španj-skem šesto ljudij za kolero umrlo. V Madridu jeden.
Peterburg 30. junija. Poročila o nemirih v Afganistanu zanikavajo se na merodajnem mestu.
London 30. junija. Wolseley ostane to poletje v Egiptu, kamor se je včeraj iz VVoolvvicha odposlalo dva milijona patron, kakor se govori v ta namen, da se zopet zasede Dongola.
Genova 30. junija. Ralijanski parnik „Italiau razbil se je v 19. dan junija pri Cap Lomas. 70 osob poginilo.
(udna v tej deželi razsajajoča bolezen.
Kakor tat po noči, tako nepričakovano nas napade. Mnogo ljudij čuti bolečine v prsih in na straneh, včasih tudi v hrbtu; utrujeni in zaspani so ter imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj; nek masten slez nabira se njim na zobeh; jedi njim ne diše, v želodci čutijo neko težo in včasih tudi utrujenost, katere ne potolaži uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge postanejo mrzle in mastne; čez nekaj časa začne se kašelj, s prva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izmečki; dotičnik čuti se vedno zaspanega, spanje ga ne okrepča; potem je nervozen, razdražljiv in nevoljen, slabe slutnje se ga polastu-jejo; ako hitro ustane, vrti se mu v glavi; v črevih se mu zapira, koža je včasih suha in vroča, kri se mu zgoščava in zaostaja, beli del očesa porunieneva; scalnice je zmirom manj in ima temno barvo in če se dolgo stati pusti, zgosti se na dnu; pogostem se vzdiguje, pri čemer čutimo včasih kisel, včasih sladak okus, in katero spremlja bitje srca; vid pojema, pege se kažejo pred očmi in človeku se zdi, da je truden in slab. Te prikazni se prikazujejo druga za drugo in skoro tretjina te dežele boleha za jedno ali drugo obliko te bolezni. Zdravniki te bolezni pogostem prav ne spoznajo, kakor skušnje uče; jedni jo zdravijo, kakor bolezen jeter, drugi kakor dys-pepsijo, drugi zopet kakor bolezen obistij itd., ne da bi bilo treba kako tako zdravljenje, ker „Shiiker-ekstrakt" pomaga popolnem v vsakem slučaji te bolezni.   To izvrstno zdravilo dobi se v vseh spodaj navedenih lekarnah. (145—tt)
Osobe, kojim se zapira, trebajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (AbfUhr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, naipripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin.
Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraklu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčaluim pilani" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. WHITE, Limited,
21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec:
ja\i;/ ii a bi ar a,
lekar „Pri zlatem levu", Kremsier, Moravsko.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železn
Dobi se v sledečih lekarnah: LJubljana. J. pl. Trnkoczy. Idrija: Warto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Siep;el. Wolfsber£: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillay „pri sv. Ani". Maribor: W. Kbnig, J. Noss. Celje: Kupfer-Bchmitt, Mareck. Brnck na M.: Langer. Gleichen-berg: Dr. FUrst. Konjice: Pospišil. Kindberg: Pez-ledrer. Leibnitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschy. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottenmann: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Androvie" in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
Zahvala.
Otroška veselica, ki se je vršila 21. t. m. ter ponavljala 29. t. m. v prostorih Vipavske čitalnice dala je 75 grld.
Udano podpisani zahvaljuje se vsem p. n. dobrotnikom ter prijateljem Šolske mladine za tako izdatno podporo v svojem in v imenu revnih učencev najtoplejše. — Bog plati stoterno in stoternol
Vodstvo itlrlrazredne ljudske iole v Vipavi, dne 30. junija 1H85.
Kaspar Gasperin, šolski vodja.
jEksekutfviie dražbe.
(Iz uradnega lista.)
1. cks. držb. posest. Janeza Majdiča iz Dragomela, 1104 gld., 3. julija v Kamniku. 2. eks. držb. poB. Lovra Ovjača iz Šmartna. 4. julija v Ljubljani. 1. eks. držb. posestnih pmvic Marije Kusar intabulovanih na pos. Josipa Kušar davkovske občine Št. Peterskega predmestja, 420 gl. 18. julija v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Helene Gorenc iz Krsinega vrha, 300 gld., 22. julija v Mokronogu. 3. eks. držb. pos. Janeza Skrla iz Topolca, 24. julija v II. Bistrici
I. eks. držb. posestva Antona Krnca iz Št, Kuperta, 605 gld. 22. julija v Mokronogu. 3. eks. držb. posest. Josipa Gerla iz Harija, 31. julija v II. Bistrici. 3. eks. držb. pos. Frana Staura iz Zagorja, 7810 gld., 14. avgusta v II. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Janeza Zajca iz Mevč, 34G0 gld., 16. julija v Zatičini. 1. eks. držb. pos. Franje Vilar iz Pod-doba, 2410 gld., 18 julija v Loži. 3. eks. držb. pos. Janeza Slavca iz Knežaka, 14. avgusta v II. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Frana Hočevarja iz Blata, 1860 gld., 7. septembra v Ribnici. 1. eks. držb. pos. Antona Oražma iz Vidike Lasne, 722 gld., 10. julija v Kamniku. 2. eks. d--žb. pos. Dominika LuSina s' Hriba, 2300 gld., 6. julija v Ribnici. Relicit. pos. Josipa Boštjančiča iz Beica, 1000 gld., 14. avgusta v
II. Bistrici.
Tujci s
30. junija.
Pri NPoim: Strelntz z Dunaja — Renaldi iz Karlovca. — Bienenfeld, Weinborger, Turk z Dunaja.
Pri MttIK-it Tautschlfinder z Dunaja. — Schultze iz Kočevja. — Stern iz Budimpešte. — Zamparo iz Trsta. — Mahič iz Pulja.
Pri avHtrijskem eeaarjl: Bischoff* iz Berlina. — Schafter iz Ljubljane.
Tržne cene v I subljanI
dne 1. julija t. 1.
				kr.	Špeh povojen, kgr. .	gl- kr.	
I Pšenica,	h k ti.	...		Ift			66
Rež,		...	5,85		Surovo maslo, „		84
| Ječmen,	ti	...	4	^7	Jajce, jedno ....	—	2!
Oves,		...	8	86	MlVko, liter ....	—	8
1 Ajda,	n	...	fi	4	Goveje       meso, kgr.	—	64
Proso,	ti	...	D	*r	Telečje          „ „	—	56
j Koru za,	tj	...	5	60	Svinjsko        „ „	—	66
I Krompir	n	■    • •	4	—	Koštrunovo    „ „	—	40
! Leča,		•    . .		_	Pišan ec.....	—	30
Grah,		.    . .	H	_		—	17
Fižol,			H	50	Seno,   100 kilo    . .	1	69
.Musili,		kgr. .	_	94	Slama,   „              . .	1	51
Mast,			_	B9	Drva    trda, 4 □ raetr.	7	20
Speli frišon,		n	—	54	„   mehka,   „ „	5	~—i
Meteorologično porpčilo.
Cas ona- StunJe
l zovaTa rra?*
Q J      v mm.
7. zjutraj i 731-78 mm. I 2. pop.* 731-28 ram. 9. zvečer! 731 88 ii»n.
Temperatura
Vetrovi
Mo-
Nebo  krina v mm.
19- 4° C 24 6° C
20- 4" C
brezv. jas. si. j j zli. j obl. brezv. | d. jas.
0-10 mm. dežja.
Srednja temperatura 21 5°, za 2'5» nad uormalom.
ID-uLna-jsl-ret "borza
dne 1. julija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna rtmta..........
Zlata renta ...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro.............
Napol.......... . .
C kr. cekini..........
Nemške marke ........
4°/0 državne srečke iz 1 18f>4 250 gld. Državne srečke iz 1  1864 100 gld.
4°/0 avBtr zlata renta, davka prosta . .
Ogrska, zlata renta 4°/0......
„     papirna renta 5u/0......
5e/0 štajerske zemljišč odvez, oblig. . . Dunava rog srečke 5g/0 . . 100 gld Zemlj obč avstr 4'/,% zlati zast listi Prior, oblig Elizabetom zapad železnice Prtor oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 gld
82 gld. 60			kr
83	»	25	n
10S	n	50	n
99	n	35	B
860	„	.._	B
284	n	60	B
124	n	25	n
9	i> m	8r>1	n /i r
5	n	88	B
61	B	05	II
167	» n	50	»
103	n	20	
	n	95	
92	n	45	B
104	n	—	B
116	n	—	B
123	■	50	n
113	n	75	
106	n	—	n
175	n	50	B
Rudolfove srečke.....10 17 gld. 75 kr.
Akcije anglo-*v8tr. banke . 120 " y7 „ 50 m Trammway-druit  vel j 170 pld a. v. ."      194   ,   40 „
Vsem prijateljem, tovarišem in znancem, od katerih  se nesem mogel osobno Š posloviti pred svojim  odhodom v Celje, kličem presrčno
„Na zdravje!"
(385) IVAN JERMAN.
V „NARODNI TISKARI^ljUBUAi^
je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 609 stranij. Ceua 70 kr, po pošti 80 kr.
Slomšekovih zbranih spisov IV- knjiga:
„RAZLIČN0 BLAGO",
ravnokar izdana, dobiva se pri izdaJRtelji e. g. MIh. Len-dovaek-u v Makolah (Maxau bei POUschach) po goldinarji b poštnino vred. Tržna cena po knjigarnali jej je: 1 gld. 40 kr. za trdovezan l #ld. 30 kr. za broširan izvod. — Obsega tri oddelke: I. „iola ln odgoja" str. 180: II. „narodna politika in narodno go«podar«tvo" 183—354; IH. „razna tvarina" 357—428. (363—3)
" IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
za ljudske šole in učitelje:
a> Prakti6no metodiko.......cena 80 kr.
b) Prvi podnk...........60 „
c) Fiziko in kemijo........ 60 „
č) Prirodopis......... •      R ,66 a
d) Zemljepis............ „    26 „
e) Geometrijo........... 24 n
f) Malo fiziko........... „    23 ,
g) Domovlnoslovje .  .  .   . ,..... „    20 „
b) Pripovesti iz zgodovine Stajereke . 6 „
i) Opi« krikega okrajnega glavarstva     „    30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne piBanke in
risanke, potem : (232—23) mali slovetiski zemljevid kranjske dežele
z deli si-sednih krotiovin    ....       .   . cena 1 kr.
ter slovensko-nemški zemljevid Avstr)Jsko-
Ogerake............. b*»
in zemljevid Krikega okraj, glavarstva „    5 „
Sedem sodov 200—250 hektolitrov
IzUritHcga najboljega
eševtčkega vina
od leta 1883, kakor tudi staršega vina od leta 1881 in 187U prodajam po jako ugodnih in nizkih cenah; manj od jednoga soda 12—15 hektolitrov se ne more oddati.   Kaj več se izve pri
Jakobu Zimmermann-u
v Karlovci, kjer leži vino,  in v Sfcitgrcbu,
Iliea št. 24, v mojej prodajalnici. (378—2)
iecoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PICCOLItlekarvLjubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno u zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah.
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večetn številu dobi se primeren odpust.
(318—8} Cena steklenioi 10 novo.
Tajni medicinski in dvorni Bovetnik dr. Biicking, medicinski sevelnik dr. Cohn, dr. Miiiming in mnoge druge zdravniške avtoritete ho je preskusile in je sa izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevii'i, glavobolju, trebuliohulju, zaslizenju, želodeiiej kislini. vz<ligovanju, omotici, koliku, ški'ot'eljnbm itd., proti zlaiej žili, zapretiu. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite stiuio z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gON|io<'u Iek»rji S\ol»o<li. pri f.lutvm orlu, ut% Freširnuveui tr^u. (716—51)
Velika partija i'Cbb—loij
ostankov smfeafil
(po 3—4 metre), v vseh barv^b« «• polno možko obleko, poii^ja po poštnem povzetji, ostanek po5gl.
1^. Storch r Brnu,
siko bi se blago ne dopadalo, sc more zamenjati. Uzorci proti pošiljatri marke za 10 kr.
i k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'