http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6d D j K ČETRTEK 23.JULIJ 2015 / ŠTEVILKA 1112, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1112 896 1 2 "4406 7 1 I 7 I II STTObil tkn D/-\\ ir\\ tnr\lsn\ Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli. Sončno nabrežje 2 tel it 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 "SV Slovenskost je zelo relativen pojem Misel mi je šinila skozi možgane v trenutku, ko sem v hladilniku bližnje prodajalne zagledal embalažo z napisom Slovenski piščanec, vzrejen v Sloveniji. Potem sem se spomnil dokumentarnega filma o industrijski vzreji piščancev in se zamislil nad njihovo slovenskostjo. (Mef) Dokumentarec je prikazoval žalostno življenje piščancev, ki jih že v jajcu segreva električna mati, ob rojstvu jih stresejo dobesedno iz lupin v posebne plastične zaboje, ki postanejo njihov dom naslednjih par tednov, ki jih preživijo na rešetkastih tleh s kemično hrano, ki jim jo pošiljajo po cevčicah, ki so postavljene tako visoko, da se morajo vzpenjati za njo, kar je edina rekreacija, ki jo doživijo. Ko so dovolj veliki jih odpeljejo v klavnico in tu se njihova slovenska pot konča. Res ne vem v čem je lahko razlika med piščancem, ki ga na povsem enak način vzredijo v Nemčiji ali na Kitajskem. Nobeden od njih se ni niti za trenutek dotaknil rodne grude. Pravzaprav niti vejo ne, kaj naj bi to bilo. Podobno se dogaja s slovenskim paradižnikom, ki svojo domovinsko zavest krepi v vodi namesto v zemlji in nič bolje se ne godi ribam, ki preplavajo mediteran, zaidejo v jadransko morje in ko jih polovijo naši ribiči so naenkrat slovenski proizvod. Na to sem želel spomniti ob sprejemanju novega medijskega zakona, s katerim želi vlada doseči vsaj deset odstotno prisotnost slovenske glasbe v naših medijih. Pa naši glasbeni ustvarjalci in izvajalci rastejo in živijo na tej zemlji, pijejo nje kreposti, govorijo njen jezik, ustvarjajo njeno zgodovino, sedanjost in prihodnost. Pa jim ni dano, da bi bili deležni domovinskega priznanja, kot ga ima, naprimer, paradižnik. Si predstavljate Vlada Kreslina z nalepko: Slovenski pevec, vzgojen v Sloveniji. OPOZORILO PRED VROČINO Iz Agencije republike Slovenije za okolje opozarjajo, da bo danes še zelo vroče, najvišje dnevne temperature bodo presegale 35 stopinj C. Toplotna obremenitev bo zelo velika tudi zaradi visokih jutranjih temperatur. Predvsem na Primorskem bo zelo topla tudi noč, minimalne temperature tam marskije ne bodo pod 25 stopinj C. Od jutri (petek, 24. 7.) bo postopno manj vroče. Predvidoma bodo pogostejše nevihte, ki pa bodo prinesle le kratkotrajne krajevne osvežitve. Ob koncu tedna se bo možnost krajevnih padavin še povečala, v nedeljo se bo precej zmanjšala tudi | toplotna obremenitev. ^ Programi z napovedmi vremena ° se ujemajo glede kratke ohladitve z dežjem, vendar jo eni omenjajo v nedeljo, drugi pa šele v torek. V vsakem primeru pa dežja ne bo veliko, ohladitve pa tudi ne bodo pretirane. Takšne vodne prašilnice so si omislili po mnogih evropskih in slovenskih mestih. V Izoli so prvo imeli pri Sidru, zdaj jo imajo tudi v Beach gardnu in v Ljubljanski ulici. Zasebna iniciativa ima očitno več idej od poklicne. Izjava tega tedna So vesti, ki so dobre in slabe istočasno. Takšna je vest, da v soboto v diskoteko Gavioli prihaja Fatboy Slim. Dobra je za ljubitelje elektronske glasbe, slaba za kopalce podBelvederjem. Turistični delavec WWW.NAKUPI.NET ” BANKA KOPER Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine, tel 040 211 434 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa VARNOSTNO PREVERJANJE Glavni smo. Spet smo glavni. Tako se je pohvalil državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga. Po njegovih besedah, zapisanih v Dnevniku 22. julija, so notranji ministri držav demokratsko združenih v demo- kratično EU, pri razdelitvi kvot - gre za odpadni človeški materijal po evropsko imenovan imigranti, čestitali Sloveniji za pobudo, da se vse begunce, ki v svojih državah ne bi bili ne le lačni in revni, vsaj posiljeni, obglavljeni, umorjeni ali pobiti, varnostno preverijo, ko postanejo imigranti v kateri od EU držav. Ker so vsi možni, če ne kar verjetni pripadniki, ali vsaj simpatizerji Islamske države, ali kake druge podobne tvorbe. Ker so drugačni, ker niso beli in bogati in se ne vozijo z letali, nimajo avtomobilov, nimajo ničesar, razen golega življenja. Kar seveda pomeni, da terorist ni Dylan Ruf, ki je v Charlstonu v cerkvi pobil črnske vernike. On je bel in ni terorist, trdi agent FBI James Camy. Ni dokazanih političnih motivov, pa ni terorizma, čeprav je Ruf imel svojo neonacistično stran na spletu in je vstopil v crkev v Charlstonu, v kateri se je začel nek star črnski upor, ter vse vernike ogovoril z besedami: »Vi posiljujete naše ženske.« On je, tako kot tudi Breivik (saj se še spomnite, kdo je to?), bel in samo malo zmešan, žrtev tragičnih psiho zmešnjav. Terorizem je za tiste druge, ki jih je treba varnostno preveriti, da ne bi, namerno ali slučajno, umazali naše kulturne podobe, našo podobo sveta v katerem živimo in podobo, ki jo imamo sami o sebi. Mi nismo kot oni in pika. In tako bodo že na jesen v Slovenijo prišli prvi emigranti iz Sirije, Jemna, Bejruta, ali Gaze. Na varnostno kontrolo. Tako kakor je to v Ameriki, na State Islan-du, kjer je, med kopico vprašanj, najpomembnejše: »Ali ste bili včlanjeni v Komunistično stranko?« Temnopolti Neapeljčan ves prestrašen odgovori, da ni, da ni nikoli bil, »ker je Cosa Nostra vse komuniste in njim podobne eliminirala,« kot se temu strokovno reče. »A, Cosa Nostra!«, vshičeno ponovi imigrantski organ: »imamo jo tudi v ZDA. Dobrodošli gospod. To so vse pošteni državljani, redno plačujejo davke in darujejo v svojo lokalno cerkev. Take rabimo.« Če sledimo tej logiki bi se vprašanje našega imigrantskega varnostnega organa, emigrantu (emigrantki) iz rojstne dežele in imigrantu (imigrantki) v Slovenijo, glasilo: »Ali ste bili pasivni ali aktivni terorist v svoji deželi, ali ste včlanjeni v Al Kaido, mudžahide, Al-Gamala Al- Islamija, ali podobne organizacije?« »Sploh ne vem o čem govorite, gospod. Nas so rešili mornarji z ladje Triglav, ko se je naš čoln potopil v morju pred Lampeduzo, in smo prišli tako v kvoto, ki jo je Slovenija prostovoljno dobila od EU.« Štiriletnik za njenim (njegovim) hrbtom (eden od staršev zmeraj manjka, ker ga je zmanjkalo na enem od prej naštetih načinov), se je od strahu polulal, kar je enako priznanju, in imigrantski organ nadaljuje varnostno preverjanje: »Hitro mi povejte: Ali ste terorist!« Ona ali on ga začudeno gleda in ubogljivo ponovi: »Alisteterorist.« »Čisti primitivci,« pomisli imigrantski organ in gre na dopust. Pred tem napiše pismo državnem sekretarju Andreju Špengi v katerem mu vse pove, kaj si misli o varnostnem preverjanju beguncev in o njem osebno. Pismo ni bilo nikoli prebrano. Tudi državni sekretar je bil na dopustu. Tam so mu ukradli avto in vse dokumente. Ko je, ves kosmat, v strganih kavbojkah in prešvicani spodnji majici s trgovsko najlon vrečko v kateri je bil narabutan paradižnik in dve figi, nekako pripešačil do hrvaško-slo-venske meje in povedal, kaj vse mu se je zgodilo, so ga imigrantski organi žalostno gledali, potem pa se smejali, češ, kakšen je to temnopoltnež, ki trdi, da je »hi, hi, hi», državni sekretar, in namesto varnostnega preverjanja so mu hladno presodili: »Gospod (kaj ni to lepo in prijazno in kulturno naslavljanje?), vrnite se od koder ste prišli. Slovenija je svojo kvoto beguncev že sprejela.« %lO$%QAr Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: zo parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Piran ‘ /*~Kortc Sečovlje^ Parecag____________I MANJ JE LAHKO VEC piše: Lučka Lešnik 1111. številka Mandrača! Čestitam! »Okrogla« izdaja! Ne vem, ali takšne zadeve opazijo tudi drugi ali se to dogaja le meni, ki sem tudi sama prežeta s časnikarstvom. Najbrž bo to. Vem, tiskanim medijem ni lahko (pre)živeti, zlasti ne zdaj, ko tudi najspretnejši komaj dohajajo vse, kar ponuja in omogoča sodobna tehnologija. A vendar težko sprejemam in odobravam vse, kar danes počnemo za preživetje - prav tisto, nad čimer se pritožujemo - in če smo zares iskreni, nekje v sebi dobro vemo, da marsikaj od tega ni prav, da zagotovo vse niso dolgoročne rešitve, prej so to pogubne poti. Toda v mnogih uredništvih so prisluhnili razvpitim poznavalcem trga, ki vedo, kaj se v tem času dobro prodaja. Ti dan na dan ugotav-; Ijajo, da so bralci prenasičeni vsakodnevnih zahtev in stisk, ne marajo (ne morejo, sploh več ne zmorejo) brati daljših besedil, sploh pa so preutrujeni, da bi razmišljali; željni so sprostitve, smeha, lahkotnosti ... Svetovali so čim večje naslove, podnaslove in mednaslove, veliko fotografij in čim krajša besedila. In bleščeče barve, seveda. To je nujno za časopise, če želijo preživeti, so dejali. In mnogi časopisi, revije so sledili tem novodobnim mantram. Podobnih začasnih poti na kratki rok je danes preveč. V te zanke smo se ujeli in se zapletli na vseh ravneh, še zdaleč ne le v medijskem svetu (ne bom nizala klubov, kartic, pik, kuponov, akcij..., torej popustov in ugodnosti, ki omogočajo, ker verjamete, več za manj). Revije, zlasti tiste na najbolj bleščečem papirju in z brezhibno.podobo, seveda barvno, so prepolne oglasov, zakupljenih promocijskih besedil. In časopisi prav tako. Včasih več ne vem, ali sploh še gre za časopise ali so to kar oglasniki. Tudi brati v marsikaterem ni več kaj, pa še tisto, kar je, je borno in slabo ubesedeno. A Mandrač ubira svojo pot, nemalokrat drzno prav zaradi svoje iskrenosti, preprostosti, predanosti. In živi. Celo okrepil se je! 1111. številka je prišla med nas, ni več v barvah, je pa, kot so zapisali v uredništvu, črno-bela v barvah. Prav vesela sem tega. Zares. Všeč mi je tudi zato, ker gre obenem za svojevrsten upor čedalje bolj zblojenemu svetu, v katerem na račun kopice modnih teženj postajamo čedalje bolj osiromašeni, vse postaja plitvo in ceneno, najbolj,seveda, mi sami. In v tem približevanju tistemu, kar je “in”, se izgublja pomembno, dobro, smiselno, temeljno... In če je bistvo časopisa prenašanje novic, informiranje, širjenje obzorja, da ne govorim še o kritičnem razmišljanju, ste se, mandračevci, po svoje za korak spet še bolj približali k temu svojemu bistvu. Res je, barve so bile lušten dodatek, niso pa bistvene, sploh ne. Vesela sem, da v Mandraču dobim vse osnovne informacije o Izoli, ki je po svoje tudi moj dom. Predvsem pa sem vesela stvarnih razmišljanj o aktualnem dogajanju v lokalnem okolju in širšem, kritičnih razmišljanj, najpogosteje v uvodniku in kolumnah posameznih piscev. Lučka Lešnik je glavna in odgovorna urednica časopisa Šolski razgledi, ki neprekinjeno izhaja že celih 65 let in je edini pedagoški stmkovno-informativni časopis v Sloveniji. Bodo vrtali tunel pod Baredi? Pravzaprav imamo še srečo, da v koprski občini tu in tam o skupnih načrtih dveh občin obvestijo javnost in tako smo izvedeli za zamisel o enosmernem prometu na obalni cesti, izvedeli nekaj več o lokalni vinijeti in slišali pobudo o drugačni povezavi hitre ceste s hrvaško mejo. Bomo dobili tunel pod Baredi? Na konferenci za medije sta župana Mestne občine Koper, Boris Popovič in Občine Izola, Igor Kolenc, predstavila pobudo o uvedbi lokalne vinjete, ki bi rešila vrsto nevšečnosti, zaradi predrage letne ali tedenske vinjete. Strokovnjaka s področja logistike in gradnje dr. Livij Jakomin in mag. Igor Zajec, pa sta predstavila novo prometno rešitev avtocestne povezave do meje s Hrvaško. Tunel pod Baredi Različica od Izole pod Baredi do Bandlja in naprej do mejnega prehoda Dragonja (skupaj 9,7 kilometra) bi stala približno 235 milijonov evrov, kar je skoraj 800 milijonov evrov manj kot pa sta ocenjena načrtovana kraka med Škocjanom in Dragonjo (14,6 kilometra) ter med Izolo in Lucijo (4,3 kilometra). Izvedba takšne povezave bi, po besedah strokovnjakov, terjala manj časa (leta 2020 namesto 2025), manjši bi bil vpliv na okolje, predvsem na kmetijska zemljišča, turizem in lokalni promet. Enosmerna obalna cesta Predstavili so tudi zamisel o enosmernem prometu na cesti med Koprom in Izolo, natančneje med križiščem s Krožno cesto na koprskem delu in izolsko Rudo. En pas cestišča bi namenili kolesarjem, rolkarjem in drugim, na drugem pasu, ki bi ga ločevala zaščitna ograja v celotni dolžini, pa bi uvedli izmenični enosmerni promet. Od polnoči do poldneva, bi promet potekal v smeri Kopra - prometni tokovi namreč nakazujejo, da v tem času večina prometa poteka v tej smeri - od poldneva do polnoči, pa v smeri proti Izoli. Kot so povedali na omenjeni tiskovni konferenci, je na obalni cesti, z odprtjem predora Markovec, promet precej upadel (kar za 70 odstotkov), prav tako pa beležijo bistveno manjši promet (za 25 odstotkov), oziroma za 2300 avtomobilov na dan) na cesti med Markovcem in izolsko bolnišnico. Za izvedbo enosmernega prometa bi potrebovali približno 400 tisoč evrov, če pa bi država prisluhnila zamisli o uvedbi lokalnih vinjet, bi ta denar lahko tudi prihranili in obalno cesto povsem namenili domačinom, oziroma razvoju turizma. Lokalne vinjete po 18 Eur Po besedah koprskega župana gre v primeru lokalnih vinjet, ki jih poznajo tudi na Madžarskem, za predlog, ki ga podpira več poslanskih skupin v Državnem zboru, v predlogu pa nič slabega ne vidijo niti v Darsu, saj bi ne nazadnje, na njihov račun priteklo več denarja. Lokalne vinjete po 18 evrov na leto, ne bi veljale le med Škofijami in Izolo, oziroma med Bivijem in Kozino, ampak tudi na drugih obvoznicah in nekaterih odsekih po Sloveniji. Tako bi razbremenili lokalne ceste, poleg tega pa bi k nam prihajalo več tistih, ki se jim zdi običajna vinjeta predraga. Med te sodijo prebivalci hrvaške Istre ter Trsta in Furlanije-Julijske Krajine ter turisti, ki bi se v obalnih občinah lahko zadržali več časa. v/; .... ,W'' 'p.otop mc o$vežilni:aa... Pri 40°C Strokovnjak pravijo, da se je treba izogibati vročine, ozon je prav tako nevaren, sopara duši, hladne pijače škodijo, klime tudi in kako naj novinar opravlja svoje delo, če je nenehno podvržen takim “nevarnostim”. Ampak delo je delo in kljub prepovedi gibanja po vročini se najde kdo, ki nam pošlje fotografijo ali dve, ki jo je naredil v teh dneh.