Ljubljana, sreda 2L oktobra 1931
Naročnina znaša mesečno 25 — Dul za inozemstvo 40— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Teieton št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifa
BEOGRAD VZGLED NARODNE SLOGE
Odmevi in velik vtis nedeljskih volilnih manifestacij - Volilni
pokret je vedno jačji po vsej državi
tisa/v Bogdanovič, odvetnik; srez podrav-sko-slatuislu Staven Stojanovic, bivši tajnik SDS: srez samoborski dr. Danko An-djelinovic; srez ogulinski dr. Uroš Trbo-jevič, odvetnik; srez delnički dr. Miško Radoševič, odvetnik; srez senjski dr. Mira Anič. odvetnik; srez kostajnički Gliša Ta-dič; srez glinski Javo Met :oš; srez kar-lovški dr. Stanko šibenik; srez petrinjski Peter Nemec, srez brodski dr Nikola Ni-kič, srez virovitiški Tomo Kovačevič, srez čazmanjski Ivan Radie, srez novski Karlo Kovačevič, srez požeški Dragutin Tomič, srez zlatarski dr. Mirko Neudorfer, srez ivanjski minister župnik Pavle Matica, srez varaždinski dr. Djuro Šurmin.
Največ jih je iz vrst nekdanje SDS, HSS, NRS in DS, a nekaj je tudi popolnoma novih ljudi. Baš ta rekrutacija kandidatov iz vrst vseb bivšib strank najbolj dokazuje, da so stare razprtije pokopane in da se narod složno zbira ood jugoslovensko zastavo ob velikem vsenarodnem in vsedržavnem programu. Doslej so za savsko banovino potrjene naslednje kandidature:
srez jastrebarski dr. Juraj Demetrovic srez otočački dr. Djordje Brankovič, odvetnik in bivši poslanec SDS; srez kore-ničkil dr. Mirko Došen, publicist; srez gra-čaoki D. Ivančevilč. profesor; srez voj.nički dr. Milan Grba, profesor; srez slunjski dr Milan Popovič, profesor; srez gospički Mi-
Beograd, 20. oktobra, r. Te dni se ■
postavljajo iin vlagajo zadnje sreske 1 kandidature. V treh dneh mora biti vse ' to delo opravljeno, da bo mogel nosilec državne liste ministrski predsednik Peter Zivkovič predložiti vse kandidature v dokončno potrditev kasacijske-mu sodišču, ki mora do 28. oktobra izdati svoje potrdilo vseh kandidatnih
list.	,
S postavitvijo kandidatur bodo končane volilne priprave m volilna kampanja bo stopila v zaključno fazo. Samo še 14 dni nas loči od volitev, ki bodo, kakor se že sedaj kaže, kljub vsem protivnikom in njihovemu podzemskemu rovarjenju pokazale, da se ogromna večina našega naroda v polni meri zaveda velikega pomena teh volitev, ki se ne dajo primerjati z nobenimi dosedanjimi volitvami. Tokrat ne gre za to, aii bo ta ali ona stranka zbrala več glasov in »premagala« nasprotnika, marveč gre za to, da se ves narod, vsi oni ljudje, ki žele dobro sebi in državi, združijo v složnem delu ter da brez nekdanjih osebnih in strankarskih prepirov s skupnimi močmi delajo na to, da premagamo vse križe in težave ter da s pametnim in treznim delom utremo pot v boljšo in lepšo bodočnost.
Kakšno razpoloženje vlada med prebivalstvom, najbolje dokazujejo številni shodi in sestanki, ki so se vršili zadnje dni. Brez razlike stanu in poklica, 3rez razlike na nekdanjo strankarsko pripadnost se zbirajo vsi trezni in pametni možje, da se pogovore, kaj m kako je treba debati, da bodo volitve dosegle svoj cilj. Najlepši primer vsena-rodne sloge ie dala v nedeljo prestolnica sama. Morda nikjer duhovi niso bili tako strogo ločeni, kakor v Beogradu in morda nikjer drugod sprva ni bilo toliko nasprotnikov sedanjega režima, kakor v Beogradu. Sedai pa, ko so ljudje videli, da se je dalo s tihim, složnim in pametnim delom napravit, v dveh letih več, kakor prej v desetih, so pozabili vse nekdanje razprtije in v nedelio so na devetih velikih shodih soglasno določili svoje kandidate. Duh jugoslovenske solidarnosti le doživel v samem Beogradu pravi triumf in vzgledu prestolnice morajo slediti tudi vse druge pokrajine.
Tudi kršna Šumadija, zibelka legendarnega narodnega junaštva, je v nedeljo zopet posvedočila svojo visoko nacionalno zavest in klic. ki je odjeknil iz Kragujevca. klic po slogi in bratstvu vseh iskrenih Jugoslovenov, ne bo ostal b,ez odmeva. Dokaz prave verske strpnosti je dalo Saraievo, kjer je muslimanski živelj na velikem shodu eno-iušno izrazil svojo volV): Bodi konec vsemu verskemu separatizmu. Vsi smo
p„0 i« icip H»7!>ve. vsi itno-
mo enake pravice in torej tudi enake dolžnosti. In Hrvat?e so na velikem taboru pri znani božji poti pri Mariji Bistriški zopet in zopet dali duška svojemu razpoloženiu, ki ie simbolizirano v pravem jugoslovenskem bratstvu.
Vsi ti shodi in sestanki so važen dokument nove dobe. nove oriientacije širokih mas. dokument oolitične zrelosti našega naroda, ki bo 8. novembra obnovil svojo nrisego iz leta 1918:
V«? za veliko, močno in srečno Jugo-
slav"^?
Muslimani za volitve
Sarajevo, 20. okt. r. Kakor smo že poročali, se je vršil preteklo nedeljo v Sarajevu velik shod muslimanov, na katerem je govoril med drugimi tudi minister dr. Srškič. Za njim je povzel besedo znani muslimanski voditelj in bivši minister dr Karamehmedo-vič, ki je med drugimi dejal:
Kot dobri muslimani ljubosumno spremljamo vsak korak naše državne uprave, pa vendar se nimamo pritoževati, marveč moramo tudi pri tej priliki izraziti svojo globoko hvaležnost našemu vzvišenemu vladarju, ki je po izvolitvi reis ul uleme osebno prisostvoval ustoličenju našega ver skega poglavarja in mu pri tej priliki naročil: »Javite vsem muslimanom moje prostrane države, da sem njihov največji prijatelj in zaščitnik!« Zato je bilo konec strahu in bojazni za naš verski obstoj Ln zato tudi ni več nobenega vzroka, da bi se politično organizirali na muslimanski verski osnori Uvideli smo, da je naš obstoj najbolje zajamčen v veliki vsenarodni zaiednici Danes je več kakor jasno, da življenjski interesi muslimanov zahtevajo prehod iz plemenske zagrizenosti v veliko in širokogrudno jugo slovenstvo. 8. novembra bo nekak plebiscit, v katerem bo vlada vprašala narod, ali hoče, da se delo na pomirjenju duhov in notranji ureditvi države nadaljuje v duh« bratstva in sloge. Zato bi bil po mojem gl» bokem prepričanj« velik greh ne samo napram državi, marveč tudi napram interesom islamske verske zajedniee. ako bi n* šli na volišča in ne izvršili svoje državljan ške dolžnosti.
Kandidature na Hrvatskem
Zagreb. 20. oktobra r. Priprave za 'olit ve 6e razvijajo v savski banovini povsem i normalno. Z nlalimi izjemam' so določene i že vse sreske kandidature. Kandidati s« pristaši najrazličnejših prejšnjih strank.
Ukrepi proti terorju v Nemčiji
Ženeva, 20. oktobia, AA. Mandžurski problem je še vedno akuten. Včeraj &o se vršili dolgotrajni razgovor, med francoskim zunanjim ministrom Briandom in angleškim zunanjim ministrom Readingom, ki so se danes nadaljevali. Udeležili so se jih tudi kitajski in japonski delegati. Državniki so razpravljali o predlogih Društva narodov za rešitev mandžurskega 6pora.
Položaj v Mandžuriji je v splošnem ne-izpremenjen V Ženevi je napetost zadnjih dni popustila Japonska je privolila v prisotnost ameriškega delegata v svetu Društva narodov čeprav še nadalje vztraja pri svojih ustavnih m pravnih pridrž* kih. Ženevski krogi menijo, da je to dober znak za prihoanjost.
Washington, 20 oktobra, n. Japonski rioslamik je danes posetil državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona in ga obvestil. da je japonska vlada za enkrat umaknila svoje ugovore zaradi poslednjih sklepov sveta Društva narodov. Japonska vlada pa si je pridržala pravico, da to vprašanje kasneje ponovno načne. V ostalem se je položaj na Daljnem vzhodu v zadnjih desetih dneh precej izpremenil. Japonske vojne oblasti so odpoklicale svoje čete in letala z dežele in iih koncentrirale ob železniški progi v Mandžuriji V Mukdenu je pričela znova delovati radio-po^taja. Tudi promet je zopet vzpostavljen.
Tokio, 20 oktobra, s. Japonska vlada je sporočila francoskemu zunanjemu ministru Rriandu, generalnemu tajniku Društva narodov 6ir Eriku Drumondu in ameriškemu državnemu tajniku Stimsonu naslednje po« g^je. pod katerimi ie n-1 pravi jena umakniti svoie čete iz Mandžurije Od Japoncev stavljen- pogoji -se moreio formulirati nastopno: 1. Kita/ska se obveže, da bo
Sprememba v VZS
Beograd, 20. okt. p. Na nredlog pravosodnega ministrstva je bil razrešen svojih dolžnosti član Vrhovnega zakonodajnega sveta in minister v p. g. Ivan Vesenjak.
Spremembe v poštni službi
Beograd, 20. okt p. Današnje »Službene Novine« objavljajo naslednje i/premem be v poštno-telegrafski službi: K pošti in telegrafu Ljubljana I. je bil z Viča premeščen g. Ivan Vindišar, s pošte Ljubljana I. Marija Klaner k pošti Ljubljana VI, na Vič Klemeneič Miroslav iz Ljubljane, k pošti Maribor II. Terezija Radovan iz Novega mesta, k pošti v Novem mestu Josip Čuš s pošte Maribor II. k pošti v Tržiču R-->za Smerde s pošte Ljubljana I, v Ormož Av-relija Sakarič iz Ptuia, v SJov. Bistrico Marija Štukelj od Sv. Lenarta v Slov. goricah in v Zagreb Mariia Fretze iz Črnomlja.
Dr. Pfrimerv Nemčiji
Monakovo, 20. oktobra, d. Dr. Walter Pfrimer, ki je odpotoval iz Maribora preko Milana, Curiha in Friedrichshafna v Nemčijo, je včeraj dopoldne prispel v Monakovo, odkoder je že popoldne odpotoval dalje. Dr. Pfrimer je odšel sam in se je takoj pri prihodu zglasil pri monakovski policiji. O cilju svojega potovanja ni ničesar izjavil ter je samo dejal, da je došel v Nemčijo le zaradi poslovnih zadev. Kot verjetno smatrajo, da se namerava sestati s svojim bivšim adiutantom in bodočim zetom, grofom Lambergom. ki je po ponesrečenem prevratu v Avstriji pobegnil na Bavarsko in s katerim se namerava dogovoriti glede omogočenja povratka v Av-trijo.
LIoyd George je utrujen
London, 20. oktobra s. Lloyd George se ne bo več udeležil volilue borbe Koncem tedna bo iz zdravstvenih razlogov odpotoval v Srednje morje ter bo počakal izid volitev v inozemstvu.
Težak položaj italijanskih kmetskih delavcev
Zasedanje centralnega korooracijskeffa odbora v Rimu — MussoKni priznal neurejene delovne razmere in mezde poljskih delavcev
Rim, 20. oktobra r. V palač: Venezia je ne plače in ostale delovne pogoje, na pod-fmel včeraj popoldne fašistični centralni lagi katerih se bodo nato sklepale splošne korporacijski odbor svojo sejo, ki io je delovne in mezdne pogodbe za delavce, otvoril in vodil ministrski predsednik Mžus- I zlasti one na veleposestvih v srednji in ju-solini. Poročal je korporacijski minister žni Italiji.
Bottai o kolektivnih delovnih pogodbah in Osrednji korporacijski odbor bo zasedal delovnih sporih, ki jih rešuje korporacij- nekaj dni. sko ministrstvo. Posebej je referiral o težavnih pogajanjih, ki so se začela pred kratkim pod njegovim vodstvom med zastopniki delojemalcev in delodaialeev v si-cilskih žveplenih iamah in bombažni industriji. Gre za skupno delovno pogodbo Delavci v Siciliji se bore za enotne položaine plače, ki iim pa delodaialc1 načeloma na-sprotuieio. V svoiem poročilu ie minister navedel tudi rodrobne podatke o sklenie-nih snorazumih in poravnanih mezdnih sporih.
■Mussolini le v svoiih zaklinčnih besedah priznal travni položa.i onl-io^h delavcev rta ie narasli da bo treHa tudi za kmečkega delavca končno določiti osnov-
Mussofini o Edisonovi smrti
Rim, 20. oktobra r. Ob Edisonovi smrti je ministrski predsednik izdal ta proglas na italijansko ljudstvo: »Pol stoletja silnega napredka na polju znanosti je za vse čase združenega z Edisonovim imenom. Njegov genij pripada Zedinjenim državam, njegovo delo in njegova slava pa vsemu civiliziranemu svetu. Ljudstvu Zedinjenih držav se v njegovi žalosti pridružuje tudi itali.ianski narod, ki je dal z Volto in Gal-vanijem ob pričetku preteklega stoletja svetu dva vodnika v dobi, ki je bila in bo doba elektrike.«
Blamaža razdiralcev
Zagrebške »Novosti« razpravlja-v uvodniku o silnem razmahu volilnega pvkreta in pravijo med dru-gim:
Pri prejšniih volitvah so stranke vršile pravi teror nad narodom, nad svojimi pristaši in nasprotniki. Vsiljevale so narodu samovoljno za poslance ljudi. ki jih ljudje sploh niso poznali m jim tudi niso mogli zaupati. L novim volilnim zakonom je narod rešen diktature strankarskih voditeljev, ta*o glede kandidatskih list, kako* tudi glede kandidatov samih. Ker določa novi zakon volitve po srezih. pridejo do veljave samo oni ljudje, ki jih prebivalstvo do-tičnega sreza pozna, ki so v srezu doma in ki ne nosijo odgovornosti samo napram šeiu stranke, ki je v parlamentu popolnoma pozabil na svoje vo-liine parole, marveč tudi napram srezu, ki iih je poslal v parlament. Odgovorne pa so obenem tudi vsej državi. Ako je v istem srezu več kandidatov, ha izvoljen tisti, ki bo dobil največ glasov S tem je omogočeno, da pride vo-jia prebivalstva še boli do veljave. Vo-lilec pa. ki pri volitvah odloča, je mnogo bolj svoboden in več vreden kot je bil nekdaj. Vsak volilec ima popolno svobodno izbero med kandidati in ni se mu bati nobenega terorja s katerekoli strani. Vsakdo lahko voli po svojem svobodnem prepričanju kandidata, o katerem misli, da bo najbolje zastopal interese dotičnega sreza in celokunne drzdve«
Novi volilni zakon onemogoča ne-številne male stranke, ki so bile v javnem življenju samo veliko breme. Poleg dveh. treh velikih strank je bila cela vrsta malih, lokalno ali stanovsko usmerjenih strančič in skupin. Ker pa velike stranke zaradi te razcepljenosti niso imele v parlamentu dovoline večine. so se potegovale za sodelovanje malih strank. Te male stranke pa so zahtevale vedno nove koncesije često-kra* škodr* vp"VUi državnih interesov. Tako ie moral ves narod plačevati fe strankarske kupčije. To je bilo naravnost neznosno in skrajno nepravično. Treba je bilo samo videti, kake koncesije so izsiljevale razne male stranči-ce in na kak breobziren način so kradle denar iz državne blagaine. Temu je sedai konec. Verske zadeve nai se rešujejo v verskih zajednicah. lokalne pa
pri banovinskih in sreskih samoupravah. Narodni poslanci se morajo brigati v prvi vrsti za splošne narodne in
državne interese. ,	.
Tokrat bo pri volitvah samo ena državna lista. Njen glavni program je edinstvo naroda in države. Morda se bo marsikomu čudno zdelo, kako to, da je sedaj ena sama državna kandidatna lista, ko je vendar bilo pred 6. januarjem cela kopica strank. Nasprotniki hite zatrjevati: Zato, ker sedaj ni svobode. Toda to je Čisto navadna laž. Vsakdo lahko vloži državno kandidatno listo, _ ;o ima za svoje stališče, za svoje mnenje dovoljno število pristašev. Ce pa posamezne skupine niso imele po vsej državi dovolj pristašev, zakaj se jih ni združilo njih več za skupno kandidatno listo?
V tem grmu tiči zajec. Znano je, da so se vse te skupine med seboj pogajale takoj po objavi volilnega zakona. Toda prehitro se je izkazalo, da vse te skupine nimajo v sebi nič pozitivnega, da jim ni do resnega in pametnega dela, marveč da žele še nadalje živeti v brezdelju na račun naroda. Zato je določba volilnega zakona, ki takim ljudem in skupinam onemogoča izžemanje države, pravi blagoslov za državo in ves narod. Za lenuhe v novi Narodni skupščini ni mesta. Tja spadajo ljudje, ki so voljni in sposobni za delo. Če bi tem ljudem res bilo za to, da napravijo nekaj boljšega, zakaj se potem ne strnejo v skupno fronto in pri delu pokažejo, kaj znajo. Toda njim ni do tega, njim gre samo za oblast in moč, da bi mogli nadaljevati po starih metodah. Pokazali pa so s tem tudi, da jim ni ne za državo, ne za narod, marveč da zasledujejo samo svoje osebne koristi.
Sedaj, ko prihaja vse to na dan, jih je sram pred narodom in sedaj se izgovarjajo, da volitve niso svobodne. Sedaj se umikajo na vsej črti. boječ se obsodbe naroda in se poslužujejo borbenih sredstev temnih elementov, ki se boje luči dneva, ter širijo razne alarmantne vesti, da bi na ta način begali narod "111 izzivali zmedo med volilci. Toda naš narod je narod junakov, ki lioče odkrito borbo in ne prenaša strah opetnosti. nai-mani pa strah ooetnosti. ki naj prikrije neenosnbnost. Osmega novembra bo narod sodil in te ljudi obsodil!
Beograjska občina proti neosnovani draginji
Poseben odbor bo vodil akcijo ?a oobijanje draginje in previsokih
stanarin
Beograd, 20. oktobra p. Snoči je bila seja beograjskega občinskega odobra. Na seji so reševali v prvi vrsti vprašanje draginje in visokih stanarin. Izbrali! so poseben odbor, ki bo to vprašanje proučil in predložil na prihodnji seji konkretne predloge, za znižanje cene živil.
Beograjski listi že dolgo časa vodijo kampanjo proti veliki draginji in visokim e-anarinam. Najdražja so manjša stanovanja. Ugotovili so. da so trgovci z življenjskim., potrebščinami, z lesom in ogljem sklenili kart.el in na ta način vzdržujejo cene na izredni višini. Beograjska občina
bo sledila vzgledu bana dravske banovine ,.n izdaja konkretne ukrepe, na podlagi ka ter i h bodo morali trgovci znižati cene svo jega blaga.
Mestni načelnik Nešič je novinarjem aa izjavo, v kateri je naglasil,. da ni nikakršnega razloga za tako draginjo. Beogra.i ska občina je ukinila trošarino z izrecnim namenom, da omogoči čim večje znižaaj« živilskih cen Vsi ugovori zaradi nekakšni krize so zlasti v Beogradu neutemeljeni. Beograjski župan je zatrdili, da bo beograjska občina znala ukreniti vse. kar je potrebno, da se odipravi takšno stanje.
Otvoritev balkanske konference
Konferenca bo razpravljala o možnosti halkstisk^a nakta, kakor tudi o gospodarskem sodelovanju balkanskih držav
Mandžurski problem
Konflikt na Daljnem vzhodu se poostru-ie, tako se glasijo poročala dan na dan. Istočasno se poraja konflikt tudi na tako imenovanem ženevskem forumu, lntere-santno je, da se tu razpleta spor med onima dvema velesilama ki veljata od rusko-ja-ponske vojne dalje kot glavna konkurenta v vzhodni Aziji ali morda točneje - na vodah Tihega oceana S tega vidTia je treba presojati japonsk* odpor proti pritegnitvi Amerike k ženevskim posvetovanjem: momentano še ni jasno, kake končne rezultate bo imel ta odpor.
Interesantno je analizirati načelno stališče posameznih zaintersiranih sfll v man-džurskem konfliktu. Predvsem je značilno m povsem umi ji v o da se je Kitajska z najresnejšim apelom zatekla no pomoč k Društvu narodov Pri tej priliki pa se_ ic na vso moč oirtno pokazalo. kaKo važna dopolnitev ženevske institucije je postal Kelloggov pakt Da tega ne bi bilo. bi se Kitajski prav "otovr, ne godilo dobro, ker Amerika ni član Društva narodov in bi se v Ženevi ostale dr/ave same brzeas mani zavzele zanin prot- Jaoonski. ki ima v Društvu narodov velik vpliv Ozir na KcMoggov nak» pa ie povzročil, da se ie morala pritegniti Amerika, ki ie v kitaj-skosjaoonskem spon, bolj zainteresirana ne<Jo drv*- države Z eksistenco Kelloggo-vecia pakta se ie pozici'a Kitajske s^no i*Wišal«. tem boli. ker i" r-avpo Amerika dala iniciativo v« to mednarodno pogod-bo. Zfdmime države n'kakor ne more-o prmitist'ti. h! ^ omalovaže-vale ali celo obš'° določb« K«Hogoove<Ja r>«kta. m i bi to bi' hud udarec ran' in koncem koncev tudi za Dre«ti7 Am»rike Zato v \Va-*V;.ncr+nnu ne morejo bit' pomi*>1jivi in 'sta more no tem po+11 do«"?? uto^ vo'i;tev svoiega anola • nien usoeh bi prenevaren -prpo»Ceneni o"'mer za hodo-e m.odnaro^ne konfikte v katerih bi mogle b!f: tapnirane d^očbe te pogodbe.
Kitajska 6e vsega te^a prav dobro zaveda. zato s takim poudarkom insrstira jna svoiem prizadevanju za posredovanje Ženeve Prav tako trdovratno' na .Taoonska tišči v ospred;e svoio tezo. najse ta^oor poravna v neposrednih pogajanjih s Kitajci. Ako v Toki ju trd;io da se ie ma_n-džursk' soor razvil iz tega. ker se Kitajci ne d'-/.'i o dol o "h glede ianonskih pravde ob iužni mandžurski železnici, ie k temu ♦ežko zavzeti «tabšče. d"kW ni fcaka ne-pri«t-*ni=ka institucMa pre'=ka'a kako ie konf':kt v re.cn:ci nastal Al' na to^ bomo dol^o p.aVali- danes 04 je snor že pre« šel ta ožii obsef in pač ni več samn spor, katereera poravnava na? hi se prenust'1" direktnima na«"rotn''kioma samima. Zakaj vsak snor '> koncem koncev samo zadeva dveh ki se prepirata, al' ako bi ob-vel i a'o t* k o stab'5?e. potem bi pač vse mednarodne pogodbe ne imeV prav nič pomena. Zato japonsko sta^šče ne more in ne sme obvel jati, nf-o no^eio gospod ie v Ženevi, da se nii.bova avtoriteta temeljito zmaniša za bodoče slične konflikte.
Zelo oa je znač;lno. da se o ruskem stališču v kitajsko-japonskem konfPktu tako malo čuje V Moskvi se gofovo ob tej priliki spomin ia jo. kako so Kitajci nenadoma hoteli prikrajšati ruske pravice na mandžiinski železnici, ki vodi v .severnem delu dežele in brez katere bi morali Rusi na pof'i v Vladivo^tok de'ati ogromen ovinek Toda sov^et-f-a vojska je takrat z orožjem pokazala Kitajcem, da v tem po-c'cdu ne nožna šale. in iih prisilil, da so obnovili staro stanje. Sedai nismo poučeni. čr ie tudi to pot in'cijativa za spor na kitajski strani: verjetno ni ali z ruske perspektive ie analogija vendarle evident* na in rezerviranost najmanj zelo razum-1'iva.
Eno pa je gotovo pri tem: napetost med Kitajci in Japonci, naj se že to pot poravna kakorkoli, ostane eden najopasnejših problemov svetovne politke za bodoče, in sicer toliko aktualnejši, kolikor bolj se bo konsolidirala Kitajska.
Nova banovinska gospodinjska šola
ustanovljena v Št. JurJu ob j. ž. za področje bivše Štajerske
Sedaj se po-
Št. Jurij ob j. ž., 20. oktobra.
Naposled se je uresničil stari načrt slovenskih gospodarskih krogov in slovenskih poslancev bivše Štajerske, ki so zahtevali že ob ustanovitvi kmetijske šo e v St. Juriju z njo združeno gospodinjsko solo. la program je bil tudi v deželnem odboru Štajerske odobren. Zato so bile žc ob ustanovitvi zavoda tako prirejene gospodinjske zgradbe in naprave, da bodo megle služiti tudi kot učni objekt za praktično delo go-jenk gospodinjske šole. Odlašalo se je pa z zgradbo posebnega poslopja za solo :n internat ter so se vršili na zavodu le dvomesečni gospodinjski tečaji med počitnicami. 1916 se je pa vendar le začelo graditi, toda zaradi vojnih razmer se je z delom Prenehalo ter se je odpeljal ves materija! za invalidski dom v Rogaško Slatino.
Po vojni se žal započeto delo m nanad je-valo zaradi premalega zanimanja za stalno gospodinjsko šolstvo doma in v kmetijskem ministrstvu. Ko so se pa slednjič vendarle začeli načelniki sami v ministrstvu zanimati za to zgradbo, jc prešel zavod pod ot>-las.no samoupravo. Oblastni odbor je sicer tudi vzel stvar v roke, toda zaradi obilice drugih del ni bilo mogoče upravi takoj doseči odobrenja potrebnega kredita za zidanje. Šele kr. banska uprava je dovršila prvotni načrt ter je že v svoj prvi proračun stavila primeren znesek za pocctna dela. Tako se je jeseni 1930 začelo graditi novo poslopje. Za nadaljevanje del ter za notranjo opremo, potrebni inventar m otvoritev šole je vstavila tudi v proračun za le-
to 1931-32 potrebni znesek, slopje dovršuje in predvideno bo mogoče s početkom januarja začeti s poukom.
Novo, zahtevam primerno zgrajCTio_ poslopje leži v lepi solnčni legi nad obsežnim zavodnim zelenjadnim vrtom, poleg kmetijske šole. Obsežni gospodarski objekti m naprave kmetijske šole bodo služile tudi v dovoljni meri za gospodarsko prakso go-jenk, ki je težko tako vsestranska na povsem ločenih gospodinjskih šolah Kavno zato. a tudi radi boljše izrabe učn;h pripomočkov in gospodarskih naprav ter s tem precejšnje pocenitve celotne organizacije v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, v najno-
se
•• - - * - i vejšem času ustanavljajo skoro pri vsen kmetijskih šolah tudi gospodinjske sole. .šola bo imela prav vse pogoje za dober razvoj in delovanje.
Pouk bo predvidevno, kakor tudi na drugi banovinski gospodinjski šoli v Mali Loki 10-mesečen, le prvi tečaj bo zaradi zakasnitve dograditve poslopja 7-mcsecen. Sprejemni pogoji bodo razpisani v kratkein Interesenti dobe tudi potrebna pojasnila od uprave zavoda odnosno vodstva gospodinj-šole.
Uprava želi Ln upa, da se bodo starši-po. sestniki, zlasti v bivši Štajerski, kjer gospodinja kot solastnica posestva še posebno potrebuje tudi večje splošne kmetijske izobrazbe, posluževali prav tako pridno tega banovinskega kmetijskega zavoda za svoje hčere, kakor se ga že poslužujejo v tako polni meri za svoje sinove.
Carigrad, 20. oktobra. AA. Včerai ie bila v Ildizu otvorjena druga balkanska konferenca. Po uvodnih pozdravih so bili izvoljeni razni pododbori. V organizacijskem pododboru ie predsednik turški delegat tia-san bei, za predsednika pododbora za politično zbližanje ie bil izvoljen rumunski delegat Fop, predsednik pododbora za intelektualno zbližanje je albanski zastopnik Mehmed bei Konica, predsedstvo gospodarskega pododbora ie prevzel grški delegat Papanastasiu, predsednik pododbora za higiieno in za socialno politiko ie jugoslovenski delegat Fonič, predsednik prometnega pododbora pa bolgarski delegat Sa-kazov.
Na dnevnem redu druge balkanske kon-
ference ie tudi vprašanje balkanskega pakta. Razen tega bodo razpravljali o odpravi težkoč za zbližanje balkanskih držav, o skupni zaščiti živil in tobaka in končno o balkanski poštni uniji.
Konfereca ie sklenila, da bo na prihodnjem zasedanju proučila vprašanje razorožitve in tako sodelovala pri mednarodni akciji na tem polju.
Vprašanje balkanskega pakta je bilo poverjeno posebnemu pododboru. Prva plenarna seja balkanske konference ie bila danes v dvorcu Dolma Bakče. Predsedoval ji ie turški delegat Hasan bei. Na tem sestanku je govoril tudi predsednik turške vlado Izmet paša.
Vlaganje sreskih kandidatur
Iz dopisov, ki jih prejemamo, vidimo, da nekateri volilni odbori po deželi in tudi nekateri sreski kandidati sami ne znajo pravilno tolmačiti določb volilnega zakona, kako se vlagajo sreske kandidature pri okrajnih sodiščih. Ker je sedaj že skrajni čas, da se ta posel opravi, objavljamo v naslednjem še enkrat tozadevna navodila:
Kdor hoče vložiti sresko kandidaturo, mora v smislu 8 21. volilnega zakona predložiti okrajnemu sodišču, ki je na sedežu upravnega sreza, kandidatno listo. Ta lista mora vsebovati nastopno:
1.	Dan volitev;
2.	ime in priimek nusilca državne kandidatne liste s- Petra Živkovifa:
3.	ime in priimek , poklic in bivališče
kandidata:
4.	ime in primek, poklic in bivališče njegovega namestnika:
5.	ime in priimek, poklic in bivališče po enega predstavnika liste 111 "jega namestnika za vsako volišče. Ako za tako volišče ni predstavnikov in se ti torej ne morejo r.avesti, ostane kandidatura kljub temu veljavna, ker označba predstavnikov liste na kandidatni listi ni obvezna. Kjer pa se predstavniki navedejo, morajo biti iz občine, v kateri se vrši glasovanje in morajo biti vpisani v njen stalni volilni imenik.
Kandidaturi je priložiti:
1 pismena privolitev kandidata, da kandidira pri volitvah dne 8. novembra 1931 za upravni srez na listi, na kateri je nosilec
državne kandidatne liste g. Peter Živkovič;
2.	pismena privolitev namestnika, da kandidira pri volitvah dne 8. novembra 1931 kot namestnik kandidata g. — — — — za upravni srez na listi, na kateri je nosilec državne kandidatne liste g. Peter Živkovič:
3.	pismena privolitev nosilca državne kandidatne liste g. Petra Živkoviča. da se sine vezati kandidat z njegovo nosilsko kandidatno listo:
4.	izjava predlagateljev, da kandidirajo kandidata N. N. (ime. poklic in bivališče) tn namestnika N. N. (ime, poklic in bivališče) za volitve dne 8. novembra 1931, in sicer za upravni srez dravske banovine na listi, na kateri je nosilec državne kandidatne liste g. Peter Živkovič. Ta izjava mora bili podpisana od najmanj 200 volilnih upravičencev. vpisanih v volilne imenike iz dotičnega sreza. Ko so podpisi nabrani, je treba izjavo nemudoma predložiti onomu okrajnemu sodišču, prj katerem se nahajajo volilni imeniki vpisanih predlagateljev; to sodišče overi, da so predlagatelji v volilnem imeniku v resnei vpisani.
Kandidatje se opozarjajo na tiskovno napako v zadnjem stavku odst. 3. § 21. volilnega zakona, ki je popravljena v »Službenem listu?: kraljevske banske uprave z dne 13. t. m. koe 62 pod štev. 425. Po tem popravku torej na kandidaturo ni treba napisati posebnih sreskih predstavnikov liste, temveč zgolj predstavnike in njih namestnike za posamezna volišča.
(JilaUfl iliiefvmranA **avi10
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Izpremembe v italiianski fašistični stranki?
Dunaj, 20. oktobra, r. Kakor poroča »Neues \Viener Tagebktt«, se bodo 2*. oktobra ob obletnici fašističnega pohoda na Ri.m izvršile nekatere izpremembe v vodstvu fašistične stranke. Sedanji generalni ta mik in predsednik poslanske zbornice Giuriati in prosvetni minister Giuliano bosta baje na Mussolinijevo željo pedala ostavko. Vest dunajskega lista pa še ni potrjena.
Povratek Balba
Rim, 20. oktobra, r. Italijanski letalski minister Balbo se je ob pozni uri vrnil v Ital'jo z mednarodne letalske konference v Bukarešti. Med potjo se je ustavil v _Bu-dknpešf, kjer se je sestal s člani madžarske vlade, predvsem z vojnim ministrom Gombosom, pa tudi s Habsburžanom nadvojvodo Jožefom.
Ljubljana, 20. oktobra, r. Danes popoldne tik pred 17. uro so letela preko Liub-ljane v višini 1300 m v smeri proti Logat-» tri italijanska letala. Z njim' so se vračali v Italijo italijanski letalski minister BaJbo in njegovi spremljevalci. Letala so 00azili poldrugo uro prej tudi v Mariboru
Kongres družbe »Dante Alighieri«
Siracusa, 20. okt. r. Tu zborujejo že od nedelje delegati družbe »Dante Alighieri«, ki ima, kakor znano, namen širiti italijansko in fašistično civilizacijo 00 vsem bližnjem in daljnem svetu, kakor je predsednik Marota v svojem govoru še posebej naglasil. Letos so se zbrali na Siciliji zato, ker so se posvetovali v prvi vrsti o delu družbe v sredozemskih državah, v Grčiji in bližnjem Levantu ter o ; alijanskih m francoskih kolonijah v Afriki, kjer je naseljenega nekaj italijanskega elementa. Na kongresu so posamezni referentje poročali o delovanju družbe v državi in izven nje. med drugimi tudi v Bolgariji, kjer je družba ustanovila tudi italijansko šolo, ki de-lnie že drugo leto.
Zagrebčan sodnik v Kanadi
London, 20. oktobra AA. Po poročilu iz Montreala priobčuje tamošnji uradni list ukaz o imenovanju Štefana Eajmerja za krajevnega sodnika v Kanadi. To je prvi Jugosloven, ki je v Kanadi zavzel tako visok položaj. Rajmer je po rodu Zagrebčan.
Pisma in brzojavke k počaščen ju dr. Žeriava
Izmed mnogih pisem in brzojavk, ki sta jih v nedeljo prejela odbor za pocastitcv spomina dr. Gregorja Žerjava in uredništvo »Jutra«, objavljamo naslednje: <
Predsednik narodnih delavskih organiza, cij na \Vestfa'skem Pavel Bolha je poslal ministru dr. Kramer ju daljše pismo v katerem pravi med drugim: «Ob odk.itju spomenika pokojnemu dr. Žerjavu se hva-ležne^a srca spominiamo fkrbi m ljuhezni. ki nam jo je posveča' pokoli. Velike^jo zasluge njegove za vvestfalske izseljence, ki nikdar ne pozabijo, kaj je storil za nje. Globoko spoštovanje do pokornega je v srcih vseh nas. ki si služimo kruh v tujini. Nam se pridružujejo tudi nase delavske kolonije na Nizozemskem in v Bei-
"'zemun. 17. t. m Kada saradnici i Prijatelji pokojnog dr Gregora Žerjava odkrivanjem nadgrobnog spomenika velikom apostolu jugoslavenske misli izvrsuiu cm zahvalnosti i priznanja, črne to u ime sv,h JuoosV-ena. Njegov život b'o je prepun naštoiania i nanora za svetu misao jugo-slavenstva i služio ie ccloi Jusoslavin zavičaju. k o je ie prrf<o sv^a ljub,o. Nic-gov rad pre stvarania otacbine. na stva-reniu otačHine i sredjivanju prilika u nioj ostavio je trajne rezultate. Exegit monu-mentum aere perrepius! Kulturan 1 politic-ki rad Žeriava. uvek uzor umnog 1 rodoljubi vod rada bio jc u parlamentarnem /ivotu 1 lzvan njeea srvetao pnmer bez-komoromisnos jugoslovenstva 1 narodne politike, imaiuči pred f™.6amo,JS naroda i otacbine i predn^ea " i vernosti kraliu zatoemku 1 poborniku ju«oslavenstva. Vodio je uvek Pplitiku narodnih interesa protiv polUikeJicnih nar-tiiskih i partikukrnih tendencija. Osecam potrebu. da manifestaciji oko njegovog spomenika skupljenih prijatelja pndrimm i svoja lična osečanja zahvalnosti , priznanja našem dragom i ncprezalienom Orogi, našem pravom i na * oljem radnikuna.poslu narodnom. koji je u poslednjim danima svoje« života pomagao nam. da nad jemo sebe i svoju misao večnog jugoslovenstva. a svoiim poslednjim ddima. koja smo pre-uzeli fcao njegov politički tes ament fdrsi-rao naše težnje, koje su našle ostvarenie u velikim aktima jugoslovenstva od tr^ če« oktobra i trečeg septembra. Zadržan ovde narodnim poslom u^tvovacu du-hom i srcem sutrašnjem pomcnu pa Tebe dragi Bertle, molim da za mene polo/s venac i prineseš moje molitve za dusu Groge i njegove MiVne ^^ popov-.
Beograd. 17. t. m Žalim, Sto ne mogu da prisostvujem otkriču spomenika mog pri-iatelia pokojnog dr. Žerjava, sprecen dr-
Občni zbor mariborske Glasbene Matice
Maribor, 20. oktobra. Sinoči se je vršil ob mno«obrojni udeležbi članstva redni ob" ' zbor Glasbene Matice. Po pozdravnem nagovoru in predsednikovem poročilu ravnatelja dr. Tomin^ka so se vrstila poročila funkcionarjev, tajnika Fagancla, blagajnika Bobiča. za pevski zbor je po-ročal prof. Arnuš, za knjižnico in arhiv "dč. Rozmanova, za gospodarski odsek g. Luk man, za instrumentalni odsek ni g. Kunst. Iz posameznih poročil ie razvidno izredno živahno delo vseh oddelkov, zlasti tudi šole. Bilo je prirejenih 21 velikih koncertov, od teh šola 6, med njimi 4 v Beogradu. Pri enem jc prisostvoval tudi Nj; Vel kralj, ki je potem sprejel v avdijenci vodstvo in zastopnike gojencev. Pevski zbor je priredil 11 koncertov, od teh 6 v Južni Srbiji in šumadiji in končno ie koncertni biro omogočil štiri koncerte zunanjih umetnikov.
Matrčna šola je dokazala izredno notranjo silo. Število inštramentistov je sedai 350, med njimi 24 gojencev, za vijolinčelo. Vseh gojencev za teoretične predmete in v posameznih skupinah je 818. Pevski zbor pod vodstvom prof. Arnuša ir pevovodic prof. Mirka se razvija od leta do leta v vedno močnejšem zaletu. Gmotno stanje društva je povoljno in gre posebna zahvala zlasti posojilnici v Mariboru, dvorni dami gospe Leonori Šverljugovi dr. Skapinu, pivovarni Union in železniškemu direktorju v Ljubljani dr. Borku.	. .
Pri volitvah odbora je bil med buvnnni ovacijami ponovno izvoljen za predsednika ravnatelj dr. Tominšek, kot odborniki pa prof. Arnuš, Horvat, Bobič, Luk man, Irgo-lič, Šparl, Cvetko, Vekovec, Malenšek in gdč. Rozmanova, za namestnike Ciril Mo-horko, dr. Sernec in Avsenjak, za preglednika računov pa Sever in Stor.
Dr.' Dragutin KoR
mKu\lT 17rat'd^. Nepozabljenemu, velike-idealno ustvarjajočemu politiku m
državniku dr. Gregor;,u Žerjavu se klanjava iz daljne Kule- veterinar višji svetnik Nace Slaipah in upravnik poste Zorko
"tESr* t. m Zaradi volilnih shodov zadržan se klanjam spominu nepozabnega dr Gregorja Žerjava. - Dr. Bo-gumil Vošnjak.__
<Si§foerk samostojna občina
Beograd, 20. okt. o. Današnje »Službene Novine« so obiavile odredbo upravnega oddelka pri notranjem ministrstvu, da se na osnovi zakona o mestnih in uličnih imenih vas Oušoerk v ljubljanskem srezu. loči od vasi Mala Račna v Račenski občin« in se osamosvoji.
, Ponlava v Tuzli
Tuzla. 20. okt. n. Reka Jala je snoči na nekaterih mestih prestopila bregove in preplavila nekatere tuzlansike ulice. Preplavljenih je bilo 30 hiš Poplava je izzvala veliko paniko, tako da so morali gasilci in oddelki vojaštva z vso naglico reševati deeo m žene, nato pa še ostale odrasle liu di in živino Materijalna škoda je precejšnja.
Odlikovanje
Beograd. 20. oktobra p. Današnje »Službene Novine« so objavile ukaz s katerim je odlikovan z redom Belega orla V. razreda šef kabineta nri ministrstvu za gradnje g. Bogoljub Jojič.
Železniški tat v rokah oolicije
Beograd, 20. oktobra p. Organom tukajšnje policije se je danes posrečilo aretirati že dolgo znanega železniškega tatu J. Sovilja. Pokradel je mnogo blaga posebno po vagonih na beograjski postaji, že pri prvem zaslišanju so dognali, da je zakrivil skoro vse tatvine na beograiski posta-ji, ki jih je bilo v zadnjem času precejšnje število.
Tragična smrt mlade zobotehnice
Ljubljana, 20. oktobra. Na dolenjskem kolodvoru se je snoči okrog 19. ure odigrala pretresljiva tragedija. 24-letna zobotehnica- gdč. Rica Kavčičeva. hčerka bivšega trgovca Eamunda Kavčiča, si ie na strašen način končala mlado življenje. Legla je z glavo na tračnice pred zadnja kolesa dolenjskega vlača. Simpatična mladenka je bila zelo me-anholične narave in z jesensko meglo _se je njeno duševno stanje še boli poslabšalo. Želela si je miru in večnega pokoja.
Truplo tragično preminilega dekleta so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu odkoder se bo vršil jutri ob 14. pogreb k Sv. Križu. Vsi, ki so io poznali, bodo simpatično devojko ohranili v blagem spominu.
ČOS se ne udeleži olimpijskih iger v Los Angelesu
Praga, 20. oktobra h. Na današnji plenarni seji češkoslovaškega komiteja za olimpijske igre so zastopniki ČOS podah oficielno izjavo, da se češkoslovaški Sokol ne bo udeležil olimpijskih iger 1. 1932. v Los Angelesu. Ta sklep utemeljuje ČOS s tem, da je češkoslovaško Sokolstvo preobremenjeno z delom za IX. vsesokolski zlet in da se bodo ob tej priliki tudi vršila prvenstvena tekmovanja vsesokolske zveze.
Naši nogometaši na potu v Poznanj
Zagreb, 20. oktobra n. Jutri zvečer odpotuje iz Zagreba v Poznanj na Poljsko del jugoslovenske nogometne reprezentance. Mihelčič je v zadnjem hipu izpadel iz kombinacije tako da odpotuje iz Zagreba le Ralič. V Budimpešti se sestanejo s Hit-recem, Sekuličem in drugimi, ki se ravno vračajo iz Bolgarske, kjer so se udeležili balkanskih tekem, da skupno potujejo v Poznanj.
Hmeljski trg
Žatec, 20. oktobra h. Na kmeljskem trgu so ostale cene na dosedanji višini. Za najboljše kakovosti so plačevali 420 Kč. V splošnem je položaj neizprem^njen .
Vramenetra nartnvpd
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, čez dan toplo, solnčno, ponoči hladno. _
Dunajska vremenska napoved za sredo: Naglo pooblačenje, vpad mrzlih sevenm-zapadnib vetrov s padavinami, v višjih 1p-gah sneg, izpremenljivo vreme z naglo menjajoči m oblačenjem in padavinami, zelo hladno.
rnlfUitorf ■■^-■■'Ji-t^.... „ . .. _
__

_

Naši kraji In ljudje
Novi načrti Maloželezniške dražbe
Krožna proga v mestu — Zveza s predmestji — Proračun 32 milijonov Din
Ljubljana, 20. oktobra.
Letos bo dograjena še tramvajska proga do Št. Vida in s tem bo izvršen šele prvi del gradbenega programa za razširjenje in izpopolnitev cestne električne železnice v Ljubljani. Ker oromet narašča, se je Malo-železniška družba odločila, da takoj prihodnje leto nadaljuje z deli. Mesto dobi krožno progo, od katere se bodo potem radialno odceodjale druge *-roge na razne dele predmestij in okolice. Za krožno progo po porabljen del sedanje stare proge od glavnega kolodvora po Dunajski cesti, Pre šernovi ulici im dalje po Poljanah preko Ambroževega trga do cerkve Sv Petra. Od glavnega kolodvora pa bodo začeli graditi po Masarvkovi in Jegličevi cesti do Hrvat skega trga novo progo v dolžini 1300 m Tam bo stik stare in nove proge; slednja bo dvotiroa. Zasiguran bo neovirani 6 mi nutni promet na vsej krožni progi. Potniki si bodo lahko veckio izbrali najugodnejšo »mer in se tako delili enakomerno na obe »trami, s čimer bo razbremenjen promet v sredini mesta.
Od te krožne proge se radialno izvede io ie ostale, nove proge: 1. k Sv. Križu, 2. v
Moste (podaljšek od Zaloške ceste naprej), 3. do klavnice (z Ambroževega trga1* 4. na Ježico (z Dunajske oeste) ki na Opekarsko cesto, da bodo na ta način vsi predmestni deli zvezani s središčem. Ker krožna proga sama na sebi ne bi donašaLa toliko, da bi se mogle Itriti poleg obratnih stroškov tudi obresti in amortizacija, računa Maloželezmiška družba, da se bo primanjkljaj krožne proge kril iz dohodkov prog v Moste, k Sv. Križu in na Brinje odnosno na Ježico. Na Dolenjski cesti bi se proga podaljšala do Jelačimove gostilne,. Projekti za vse te proge so že izdelani m se bo z gradnjo pričelo najbrž že kar pomladi.
Skupini stroški so preračunani na 32 mili-nov Din. Pogoji pa so: da prevzame mestna občima kot glavna akcijonarka za Malože-lezniško družbo jamstvo posojila, ki ga namerava družba najeti pri večjem denarnem zavodu, dalje da mestna elektrarna zniža ceno toku, da se pavšalira mestna občinska taksa na prodane vozne listke in da se dovoli uvoznine odnosno trošarine prosti uvoz vsega materijala za gradbo omenjenih prog.
Tragedija mladega para
V gozdu nad Tržičem so ju našli mrtva, ustreljena
Tržič, 20. oktobra.
V tržiško mrtvašnico so pripeljali da s nes trupli mladega para, ki mu razne okoliščine niso dale živeti 6kupno življenje in sta mladenič in mladenka obupana šla t smrt.
Že snoči se je po Tržiču in okolici razširila vest, da so našli blizu Medvod nad Tržičem mrtva 22 letnega gozdarja Franca Miillerja in 23 letno Marijo Ogrizovo. Gozdar Miiller je bil uslužben pri veleposestniku g baronu Bornu in ker ga ni bilo ves dan na spregled, so ga šli iskat drugi Bornovi uslužbenci. Franc Miiller in Ma-
rija Ogrizova sta odšla z doma že v noči od nedelje na ponedeljek, in sicer vsak po 6voji poti V Medvodah sta 9e sestala in tu se je odigrala pretresljiva tragedija nesrečne ljubezni Kako je potekla, se ne bo dalo nikdar dognati. Kaj 6ta prestala zadnji večer svojega življenja, vse to vzameta brez prič s seboj v svoi prerani grob. Mladi gozdar ie menda najprej ustrelil svojo zaročenko, nato pa še sebi pognal kroglo v srce Po položaju, v katerem 6ta bili najdeni trupli, se da sklepati, da sta bila oba takoj mrtva in da je bil beg iz življenja izvršen sporazumno.
Tatovi so oplenili trgovino
Trebelno, 20. oktobra
V noči od petka na soboto so nekako okrog 3. ure ponoči vlomili tatovi v trgovino župana g. Frana Klemenčiča na Tre-belnem. Gospodinja ie v usodni noči ,egla k počitku šele okrog 1. ure, dočim ie šel gospodar, utrujen od vinogradniškega posla. že nekoliko prej počivat Okrog 2. ure se je gospodar zbudil in ker se mu je videlo. da nekaj ni v redu. je šel s 6vetiliko pogledat v hlev. Ko ni opazil ničesar 6um-liivega, se je zopet vlegel Pol ure nato ga je opozorila skrbna gospodinja, naj gre v trgovino izpustit psa Sultana. Žena je ■nato sama šla v trgovino, da bi opravila to delo, a psa ni bilo v lokalu, dasi bi bilo bolje, če bi pasji stražar to noč opravljal alužbo v trgovini.
Vsi so zopet mirno zaspali Zjutraj ob 6. uri se je gospodar kakor običajno podal v trgovino in se je nemalo prestrašil, ko ie videl, da so se uresničile njegove nočne slutnje. Predali so bili odprti in železni križ na oknu je bil izruvan. Vsepovsod je
vladal nered. Po hitrem pregledu je g<fepo-dar ugotovil, da mu manjkajo 3 kosi ma-nufakturnega blaga, kos bele kotenine, kos sive hlačevine in kos črnega klota. Tatovi so odnesli tudi 10 srajc raznih barv, 1700 dinarjev v bankovcih po 100 in 10 Din in za 500 Din drobiža. Skledici, v katerih ie bil drobiž, so tatovi poustili v 10 minut oddaljenem grmovju ob cesti, ki drži proti Češnjicam Da jim ni bilo pretemno. 60 si prisvojili tatovi nekaj baterij znamke »Zmai«. Nadalje so odnesli za 500 Din cigaret »Zeta« in »Sava« in savskega tobaka. Celotna škoda se ceni na 7000 Din.
Pri tatinskem poslu so se neznanci obrezali, ker so se naši' sledovi krvi pod oknom, na zidu in na časopisnem papirju.
Vlom je bil prijavljen orožnikom, ki so takoj začeli zasledovati storilce Razburjeno prebivalstvo se zanaša na spretnost orožnikov in želi, da b'" bili nepridipravi čim prej za zapahom, ker se boji ponov« nih vlomov. Za izsleditev tatov je razpisana od oškodovanca nagrada.
Zbor prekmurskih dobrovoljcev
Polnoštevilna udeležba — Lepa manifestacija za močno Jugoslavijo
Beltinci, 20. oktobra. V nedeljo dopoldne se je vršil redni občni zbor Organizacije prekmurskih dobrovoljcev v dvorani hotela g. Žemljica v Beltincih. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Horvat Pavle, ki je po izvršenih formalnostih podal obširno poročilo o delovanju od zadnjega občnega zbora, osobito pa glede deputacije prekmurskih dobrovoljcev ki se je pod njegovim vodstvom udeležila dobrovoljskih svečanosti v Beogradu
Z veliko pazljivostjo so poslušali zborovalci referat svojega predsednika in ga v znak priznanja za njegovo neumorno delo ponovno in soglasno izvolili za predsednika društva.
Horvat Pavle je sprejel zaupano mu čast
predsednika važnega društva z izjavo, da želi od članstva disciplino im pravo dobro-voljsko j ugoslovensko zavest, kajti le takrat bo društvo ustrezalo svoji nalogi. Nikdar še to društvo ni bilo tako potrebno za Prekmurje, kakor je danes. To društvo je po številu najmočnejše, zgodovinsko najvažnejše in nacijonalno najzavednejše v Prekmurju, zato mu gre vodstvo. Organizacija deluje vztrajno za veliko in močno Jugoslavijo, zato zvesto sledi vsem kraljevskim manifestom in pozivom kraljeve vlade. Zato tudi želi oipore od odločujočih či-ni^eljev.
Po občnem zboru so tudi drugi prišli v dvorano, med njimi voditelji raznih bivših političnih strank, ki so soglasno izjavili.
da tudi oni hočejo slediti dobrovoljski organizaciji, ki naj bi bila predstavnica našega Prekmurja, v katero imajo polno zaupanje. V dokaz za svoje besede so izjavili, da bodo d-lovali za čim večjo udeležbo pri volitvah. Obenem so tudi odločno obsodili politiko raznih državnih škodljivcev.
Fran Trdina 80-Ietnik
Ljubljana, 20. oktobra.
Svoje 80. leto dovršuje ravnatelj mestnega knjigovodstva v pokoju, gospod Fran Trdina, rojen 21. oktobra 1851 v Ljubljani. Po absolviranju gimnazije se je posvetil trgovskemu knjigovodstvu in je vodil knjigovodstvo veleindustrijcu Petru Majdiču v Jaršah in v Kranju in veleindustrijcu Gv. Pongratzu v Karlovcu. 1890 je bil imenovan za prvega knjigovodjo mestne občine ljubljanske in je prvi uvedel moderno knjigovodstvo (kameralistiko) na mestnem magistratu. V pokoj je stopil ob koncu 1916, da je mogel prevzeti v najhujši vojni dobi mestno aprovizacijo. V pokoju je bil tudi še nadalje kot županov zaupnik, revizor mestnega dohodarstvenega urada Okoli osem let je bil tudi učitelj knjigovodstva v trgovskem tečaju mestne višje dekliške šole v Ljubljani. Definitivno je stopil v pokoj s 1. januarjem 19252. ko je deloval v industrijskih velepodjetjih 22 let, pri mestnem magistratu 26 let im kot upokojenec še 6 let, torej skupaj 54 let!
Bil je vzor zvestega in vestnega, asketsko nesebičnega uradnika in vrlega tovariša. Vedno dločno naprednega mišljenja, je vzgojil svoje otroke v sokolskem duhu in živi bister in še zmerom poln kavstianega humorja. Zaslužnemu možu želimo tudi ml: Še mmoga leta!
V jami ga je zasulo
Velenje, 20. oktobra.
Po daljšem času se je zgodila na našem premogovniku v ponedeljek težka nezgoda, katere žrtev je postal 30-Ietni ruda? Alojz Čas, doma iz Dražmirja pri Soštanjiu. Kakor običajno se je podal Čas tudi v ponedeljek na popoldansko delo. Delal je s tovarišem na okopu, ko se je okrog 16. ure nenadno utrgala nad njim plast premoga in zasula Časa do prsi, dočim je njegov tovariš še pravočasno odskočil.
Čas je zadob:l hude zmečkanine no vsem životu, nalomljeno ima bržčas tudi hrbtenico. Prvo pomoč mu je nudil, ko so nesrečneža spravili z jame na dan, zdravnik d: Kolšek, z večernim vlakom pa so ga prepeljali v celjsko bolnico. Čas je trezen, delaven, mlad mož in je edina opora svoji 67 let stari .nateri. Vsakdo mu želi, da bi čimiorej in popolnoma okreval.
Velik pozdtai oožar nad Jamnikom
Jamnik, 20. oktobra.
V soboto popoldne se je oglasil pri Sv. Primožu na Jammiku plat zvona. Kmalu so ljudje opazili, da gorita gozdova posestnikov Lotriča iz Jamnika io Brtonolja iz Pod-blice. Ogenj se je zaradi suše in vetra hitro razširil ter v kratkem času zavzel velik obseg.
Gasit je prihitelo prebivalstvo iz bližnjih vasi, toda gašenje je bilo zelo otežkočeno ker je gozd v bregu in v bližini ni vode. Po večurnem narooru so požar omejili taiko, da so naipravili večji zakoD in preprečili širjenje oginja. Prizadetima posestnikoma so zgoreli 3 orali gozda, kar pomeni precejšnjo škodo.
Požar je zakrivil neki oglar, ki je snažil grmovje okoli koipe in grmovje zažgal, ne da bi pomislil na to, da se lahko vžge ves gozd
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo in izpi-jemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bndaniz&tfjenjaŠpelice
5* (popoidne Vesela potlej na livado
Gre Špeliea tja s hčerko mlado. Vse delo njeno je konča tra, Perilo snažno je oprano. Kot »neg se v solneu ie belilo — To je storilo Albus-Milo.
Varčne gospodinje že davno vedo, da je iz najboljših surovin pridelano Albus-Milo zelo izdatno, in da ga je za veliko pranje veliko manj potreba kot drugih takozvanih poceni mil, ki pohajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujete sami, temveč pošiljate nakupovat svojega nastavljenca, potem mu ne pozabite zabičiti, da naj ne sprejme nobenega drugega mila razun pristnega
Vlom in tatvina
šoštan/, 20. oktobra.
Pri čevljarju Ivanu Pečolarju, po domače Klodišniku, stanujočim v Topolšici, je bilo vlomljeno v noči od 15. na 16. t. m. Kakor so kazali znaki, jc prišel tat v Pečolarje-vo delavnico s ponarejenim ključem m odnesel s seboj usnja in gotove obutve za okoli 1000 Din. Ker je bilo očividno, da so morale biti vlomilcu razmere pri Pečolarju dobro znane, je sum kmalu padel na 20 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Franca Juga iz Lejš pri Šoštanju, ki je bil svoječasno zaposlen pri Pečolarju.
Ko 60 poizvedbe šoštanjskih orožnikov sum le še potrdile, je sledila v ponedeljek 19. t m. pri Jugovem očetu, kjer &in_ stanuje, hišna preiskava. Mladi Jug seveda ni hotel biti nič kriv in je branil svojo nedolžnost prav odločno Ko so pa našli v slami domačega skednja vso pekradeno blago, je nepridiprav položil orožje in vse priznal. Mladega izprijenca so izročili v zapore tukajšnjega sodišča
Sprejem učiteljev-kontrak-tualcev v državno službo
S kraljevim ukazom so bili na predlog ministrskega sveta sprejeti v 6talno državno službo naslednji kontraktualni učitelji:
Berce-Tomažič Rozalija in Berce Josip v Svečini, Čendrem Angela v Zg. Šiški, Čo-tar Marija v Moravčah, Hočevar Pavla v Ljubljani, Humar Rudolf v Starem trgu, Jericijo Marija v Beltincih, Jurjevčič Franc v Ribnici, Kuntih Matilda v Mirni, Marušič Valburga v Andrijancih, Maver Julija v Čatežu Makarovič - Kancler Antonija v Sred. Bistrici, Medvešček Bo-gumil v Trebelnem, Mermolja Franc v Ljubljani, Pagon Frančiška v Zg. Lendavi, Perin Marija v Sv. Križu, Poljšak Srečko v Runeu, Radinja Anton v Kamniku, Rudolf Ema na Rakeku, Sfiligoj Aleksander v Št. Juriju ob Taboru. Soban Josipina v Domanjšovcih, Tomšič Alojzij v Fokov-cih, Turko Emilja v Gederovcih, Vodopi-vec Alojzij v Dolskem, Vovk Ivan v Studencu - Igu in Vole Viktor na Ra« keku.
Danes
velika premiera!
PAUL ABRAHAMOVA
opereta ognjevitega jazza, opojnih melodij, petja, očarljivih šlagerjev
VIKTORIJA IN NJEN HUZAR
predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Abonma predstava 5. Predstave ob 4-, % 8 in 9*4 uri zvečer.
elitni kino matica
Telefon 2124.
Friedl Schuster
primadona »Theater a, d. Wien«
Michael Bohnen
komorni pevec drž. opere v Berlinu
Greti Theimer
Svetistav
Petrovič
Ernst Verebes
Pisalni in adi Ljubljana, Prešernova
c i j s k i
331
stroji CONT IVAN LEGAT
I N E N T A L
so najboljši. Maribor, Vetrinjska
KULTURNI PREGLED
Komorni večer »Sloge« v Ljubljani
Agilno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, ki že mnogo let deluje na tem polju v Ljubljani, si je zastavilo tudi nalogo, prirejati intimne komorne večere, kakršnih doslej pri nas prav za prav ni bilo, izvzem-ši nekatere sporadične koncerte komornih združenj. Prvi tak večer je bil v ponedeljek v dvorani kina .»Ljubljanski dvor«, ki je bila prav dobro zasedena. Na spored prvega komornega večera je »Sloga« stavila klavirski trio, ki ga tvorijo neumorni »Slogin« vodja g. Svetel (klavir), prof. K Jeraj (violina) in g. G. Miiller (violončelo). Instrumenti so bili torej v odličnih rokah in trlo je bil izborno vigran. Predvsem je bila hvalevredna vzorna intonacija ter fina, Izredno tenkoslušna interpretacija
Prva točka je bil Čajkovskega trio op. 50, ki je posvečen spominu Nikolaja Rubinetel-na. Izraz žalovanja je osobito pridržan v prvem stavku (Pezzo elegiaco), čiga* glavni tema se pojavi znova v zaključku tretjega (zadnjega) dela. Sprednji del tvori 11 va rijacij na preprost, melodičen tema; zadnja, 12.. uvaja finale. Delo je tehnično in inter-pretacijsko polno težkoč. seveda pa poleg tega tudi hvaležno, kakor vsako delo tega skladatelja; nudi vsem trem umetnikom kar največ možnosti, da se izkažejo. To je nas trio, kj je, kakor mislim to pot prvič koncertno nastopil, izvršil delo v polni meri ter se odlikoval posebno po finesi in mehki nežnosti tona.
Sledil je Beethovnov op. 1 št 1, trio v Es-duru, ki sicer ni, kakor 4Jd morda bilo pri-
čakovati, Beethovnovo prvo delo na tem polju?., j? pa prvo izšlo (1. 1795.) in je prvo razširilo skladateljevo ime preko ožjega kroga prijateljev (bilo je prvič izvajano na soareji kneza Lichnowskega ob navzočnosti skladatelja Haydna). Bolj koncertantne-ga značaja, v primeri z Beethovnovim op. 1 št. 3, ki je bolj čustvene, dramatične vsebine, si je ta trio kaj hitro osvojil lepo mesto v komorni literaturi in je marsikje zadivil poslušalce z dotlej nezaslišnimi harmoničnimi in instrumentalnimi domisleki. Danes seveda ne vpliva več tako neposredno in se bo morda zdel poslušalcu osobito v razšli -jenem as-dur - stavku nekoliko dolg; vendar vsebuje toliko intimne lepote in pravega smisla za komorno muziciranje, da bo Se vedno repertoaren komad komornih triov. V tem delu je naš trio pokazal veliko poznanje klasičnih prednašalnih manir in toliko smisla za slog skladbe, da je bilo smatrati interpretacijo takorekoč »iz prve nv ke«.
Želeti bi bilo, da bi se t; komorni večeri čim bolj udomačili in stalno uvedli. Aplavz publike naj bo nastopajočim bodrilo in prirediteljem izraz zahvale. Po tem poskusu pa dvomim, da bi se ta dvorana mogla v bodoče z uspehom uporabljati za slične prireditve. Sodeč po tej preskušnji mislim, da akustično ne ustreza; vsaj na mestu, kjer sem bil po svoji funkciji, je vsak ton zvenel udušeno, približno tako, kot da so vse stene obložene na način dvoran za prenašanje koncertov po radiu. Zdi se mi, da za tovrstne prireditve prihaja pri nas v poštev edi-tiole dvorana Filharmonične družbe, ki je tudi bila namenjena tem svrham. ll U. S.
Levstikova proslava. V petek bo v operi proslava 100-letnice rojstva pisatelja Frana Levstika. Sodeloval bo operni orkester z dvema orkestralnima komadoma, dramski ansambel uprizori Levstikov odlomek v dveh slikah »Juntezc. Pisatelj Fran Finž-gar bo recitiral iz Levstikovih del, govorila pa bosta pesnika Župančič in Fran Albrecht. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje pri dnevni gledališki blagajni.
»Muzikološki rad Etnografskog muzeja u Zagrebu.« Kot 12. zvezek Etnološke biblioteke je izšla pod tem naslovom 80 strani obsegajoča publikacija, ki sta jo spisala B. Širola in M. Gavazzi. Vsebuje pregled mu-zikološkega dela, ki utegne zanimati tudi pri nas, kjer je muzikološko raziskavanje neznatno, saj se mu razen dr. Vurnika nihče ne posveča. Posebno važno delo sta opravila omenjena dva muzikologa v raziskava-nju narodne popevke in melodije. Izsledki, ki jih podajata, so ob koncu knjige strnjeni v nemški resumč.
»čehoslovačko-jugoslovenska revija,« ki izhaja v Pragi, je nastopila drugi letnik. Izmed člankov v 1. številki omenjamo Woll-manovo študijo o pesniku Božu Lovriču in dr. Iv. Ž m a v c a slovensko spisani članek • »O znanstveni organizaciji dela v Čehoslo-vaški.« Clankar izvaja, da se »dandanes globoko čuti krvava jjotreba solidarnosti manjših arijskih, posebno pa slovanskih narodov. Tudi češkoslovaško-jugoslov. vzajemnost je imperativ naše dobe. Toda kako naj to vzajemnost oživotvorimo?... Bodimo znanstveno praktični kristjani.« Kako priti do tega? Dr. Zmavc odgovarja: »Treba se je enkrat energično v dejanskem normiranju narodne in človeške družbe, v živi veri in v delovnem zaupanju obrniti od paganskih metod staroaziatsko pravniškega izkorišča-
nja k znanstveni metodi uresničenja socialnega principa medsebojne službe ter organizacije dela. To bi bila praktična ljubezen do bližnjega.« Vsekako, dr. Žmavec ima prav, ko že dolga leta — žal brez stvarnega uspeha — zagovarja idejo, da naj se tudi pri nas v Jugoslaviji ustanovi podobna naprava kot jo imajo Čehi v Masarykovi akademiji dela. Brez dvoma je znanstvena organizacija dela pri nas še potrebnejša kakor na Češkoslovaškem. — Dr. H. Nemeček je prispeval zemljepisno-kemično razpravo o Plitvičkih jezerih. Dr. Ante Banekovič je v kratkem članku obudil spomin na zaslužnega Slovaka dr. Bogoslava Šulka, ki je imel v drugi polovici 19. stoletja velik vpliv na politično življenje na Hrvatskem in ki je kot vztrajen Ilirec do zadnjega diha vneto zagovarjal jugoslovensko idejo. Sledijo politični članki. Dr. M Dorič podaja simpatično načelno razčlembo nove jugoslovenske ustave, ki je tu objavljena v celotnem češkem prevodu. N. Konstantinovič je prispeval statistično podprt članek o poljedelski strukturi Jugoslavije. I. K. Strakaty se je v prikupno spisanih beležkah spomnil osemdesetletnice Ivana Hribarja in stoletnice rojstva Frana Levstika.
Vprašanje hiperprodnkeije inteligence obravnava v zagrebški »Riječk z dne 17. t m. dr. Rude Bičanič. To vprašanje je stalno na dnevnem redu, o čemer pričata poleg lanske junijske številke »Nove Evrope« najnovejša novinska članka dveh zagrebških strokovnjakov: univ. prof. dr. A. Bazale ln gener. tajnika Trgovske zbornice dr. A. Čuvaja. Pisec prihaja k sklepu, da problem ni v številu šolanega izobraženstva, marveč v dejstvu, da prj nas šolana inteligenca še vedno 'ne zavzema v socialnem življenju takega mesta kot bi ga hila morala zavzeti.
Obstoji nekaka averzija nasproti šolanim ljudem. Z druge strani pa je res, da šoie premalo vzgajajo za življenje. Nadaljnji razlog nezaposlenosti izobraženstva utegne biti v neorganiziranem delovnem trgu. Vsekako pa si mora inteligenca sama 6 svojo kvaliteto, sposobnostmi in samozavestjo priboriti mesto, ki bi ga hotela imeti v družbenem življenju. Takega mesta ji ni mogoče dati: mora ga znati — zavzeti. V tem je po dr. Bičaniču problem našega izobraženstva.
Miroslav Ambrožič, »Metodika sokolsko vzgoje«. V sokolski rubriki »Jutra« je že bila beseda o knjigi, ki je pravkar izšla v založbi »Jugoslovenske sokolske matice«: Miroslava Ambrožiča »Metodiki sokolske vzgoje«. Spis uglednega sokolskega delavca naj bi postal brevir, zlata knjiga vsakega Sokola. V njem je podana v zgoščeni obliki celotna ideologija sokolstva, obenem pa tudi vzgojna načela in metode. Tako knjigo so sokolski delavci že dolgo pogrešali. Prav ie, da jo je spisal Miroslav Ambrožič: njegov stvaren in jasen slog daje temu sokolskemu vademecumu prikupen značaj Opozarjamo na to knjigo tudi z vidika nje opreme: in<«. areb., Janko Omahen ji je dal zunanjost, ki ustreza danes prevladujočemu čutu za lepo obliko knjig, natisnila pa jo je na finem papirju Delniška tiskarna. Tako je Anibro-žičeva »Metodika sokolske vzgoje« tudi s knjižne strani razveseljiv pojav, k{ kaže, da se celo pri strokovnih knjigah vpošteva estetska moment
EcDna slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.— Din.

MALOKRVNIM dajte
iiicia
zo /acenje Hrro^	i« felca
V lekarnah
<4 »hnijn s steklenica %	poi litra
p	o
/	—*
	
	
Domače vesli
okno splazil v sobo, odprl omaro tn st na-tovoril razne re&. Zasačili pa so ga doma čini Mehmed se je vrgel na tla in *imu-liral smrt. V hiši je nastala panika. k.-r so bili domačini mnenja, da je nezaanec morda res mrtev in da gre za zločin Začeli so ga polivati z vodo, a Mehmed se ni ganil Poklicali so orožnika, na cigar ukaz je Mehmed takoj skočil po konci in skuhal pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo Izročen ie bil sodišču
* Pri požaru, ki ie pretekli ponedeljek upepelil kozolec posestnika Ocepka v fod-rforiu. je neznani tat odnesel UcepKu 11 hleva več konjskih odej in iz stanovanja nekoliko prtičev Da bi ncsrccnega pogo-relca še okradli, se v teh krajih pac se ni pripetilo in je ta primer tem bolj obsodbe vredei
•> Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in ŠV -obljeno perilo v najlepšo izdelavo._
Vaše Dlošte m ti
♦ Odhod avstrijskega generalnega konzula. V četrtek opoldne se odpelje iz Ljm-Ijane generalni konzul g. dr Hernan P 1 e i n e r t, ki je bil, kakor smo že poro-ča'i imenovan za avstrijskega generalne-sa 'kcnzula v Bratislavi Vodstvo ljubljanskega urada bo že danes prevzel nov, generalni konzul g. dr. Feliks Orsini-Rosen-
t)gi,or
Vi* zdravniške zbornice. Kakor se urad no objavlja, so bili v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino vpisani: o.r Božidar Kiissel, sreski sanitetni referenc v Črnomlju; dr. Josip Malerič, zasebni zdravnik v Črnomlju; dr. Julij Koder. barnmB-ski zdravnik v Metliki, dr. Ivo Pavesie, za=ebm zdravnik v Metliki, črtana pa sta bila iz imenika dr. Josip Mulmc, broški sanitetni referent v čabru, in dr. Tosip Vyborny, sanitetni referent v pokoju v č "t bru
'-> Pomagajno Beli Krajini! Bela Krajina je bila letos po suši tako hudo prizade a. da preti lakota ljudem in živini Belokra-jinsk" kmetje koljejo živino, ker nimajo nobene krme, in prodajajo meso po smesno nizki ceni Na pomlad bo pa treba za jelo na polju zopet živine, toda belokrajmski kmet ne bo imel denarja, da si jo Kuo.i Tako preti naši lepu Beli Krajini ve.lno večja nevarnost popolnega ooubozanja Aa-to je dolžnost vseh Slovencev, da Beli Kraiini, ki je danes v stiski, pomagamo Zlasti oni kmetje in posestniki, ki imajo dovolj krme, naj priskočijo na pomoč in je podarijo nekaj. V prihodnjih dneh bo od bor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini odposlal dva zastopnika, k bosta najprej v ljubljanski okolici, potem na tuilil drugod prosila ljudi, da prispevajo nekaj krme. Oba zastopnika bosta lme^a od merodajnih mest priporočila in se nosta vedno javila najprej pri županstvu občine
iv	katero prideta. Zato prosimo, da jim gre vsakdo na roke. Složno .pomagajmo v nesreči svojim rojakom!
•> Jugoslavija na filmu v Londonu. V Krščanski zajedli io! mladih ljudi v Londonu se je v nedeljo predvajal film iz Jugoslavije s pojasnili gospe Sitersove. Film je prikazal priroclne lepote Jugoslavije: Bled Dalmacijo, Split, Skoplje itd. FIlm je našel mnogo zanimanja pri londonskem občinstvu.
♦	Nov zdravstveni dom dobi Dolnja Lendava. K zgradbi je prispevala kr. banska uprava 120.000 Din, ravno toliko pa bo prispevala Dolnja Lendava z okoliškimi občinami. Načrti in proračun se izdelujejo
v	higijenskem zavodu, ki bo tudi gradil v lastni režiji!. Upati je, da bo že do letošnje z'me zgradba pod streho. Novi dom bo sm-no važna pridobitev za zboljšanje slabih zdravstvenih razmer v lendavskem okraja.
♦	Nov župan v Dobrničah. Ker je bivši župan občine Dobrniče zaradi visoke starosti podal ostavko, je bil za župana te občine imenovan Jožef Grmovšek, posestnik in gostilničar v Dobrničah.
♦	Zagrebški skavti četa »Vladimira Gor-tana« so priredili preteklo nedeljo popoldne komemorativen taborski ogenj v spomin na drugo obletnico Gortanove smr„i na igrišču ženskih srednjih šol v Tuškancu Ob osnju se je zbralo mnogo skavtov m meščanov. Skavti so meščanom pokazali način svojega življenja v taboru kakor tudi ceremonije ob priliki, ko novi skavti dobe svoja imena. V smislu prirejene obletnice so govorili gospa Bedekovičeva in gg. dr. Ražem in Holjac.
♦	Jugoslovensko akademsko društvo Triglav v Zagrebu poziva staro in novo članstvo da se polnoštevilno udeleži občnega ?bora 24. t. m. ob 20. v društvenih lokalih v Gunduličevi ulici 29. Zaradi važnosti se prosi za točno udeležbo.
♦	Novi grobovi. V Vogelni ulici 9. v Ljubljani je po daljšem bolehanju umrl upokojeni profesor g. Franc Zidar. Po-
j Zvočni kino Ideal |
■aa Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri
Igo Sym, Lil Dagover, Lien Deyers
v drami
(Decna pesem ljubezni
ki prikazuje tragične posledice roditeljskih pomot
Vrpmarislro noron!«
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4 relativna vlaga v %. 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo
20. oktobra Ljubljana 7, 767.3, 1.4. 89, tiho, megla,, —. —; Maribor 7, 765.1, —0.1, 90, tiho, 0,
_• Zagreb 7, 767.1, 1.7, 96, tiho, 0. —, •
Beograd 7, 767.0. 3.8. 94, NI. 10, —, Sarajevo 7, 768. 2.6, 97, tiho, dež, 82.0: Skoplje 7. 766.9. 4.2. 90. BI. 8, —, —.
Temperatura: Ljubljana 13.2, 0.2; M ari bor 8.0, —0.6; Zagreb —. 1.2; Beograd 12.3. 2.6; Sarajevo —, 3.2; Skoplge —, 4.8
Solnce vzhaja ob 6.21. zahaja ob 17.8.
Luna vzhaja ob 15.13, zahaja ob 0.12.
greb blagega (pokojnika bo jutri ob pol 15. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. — V Mariboru so včeraj umrlil: v Studencih 44 letni kontrolor drž žel. g. Rupert črnci č, na Slomškovem trgu 14. zasebnica ga. Marija R a v n i h e r j e v a, stara 65 let, v Dajnkovi ulici pa 54 letna kletarjeva žena Leopoldina Dominikova. — V vasi Straža pri Konjicah je umrl posestnik g Ivan U 1 č n i k, star 76 let. Jutri ga bodo položili k večnemu počitku ir domačem pokopališču. — Po daljši boiezir je preminil na Jesenicah v 28. letu g. Jakob Gorenjšek, tovarniški uslužba.i=H Pokojnik je bil tih in miren mladenič in v svoji službi izredno marljiv. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval na današ njem tedenskem sestanku ob pol 21. g. 1r Kari Lušicki, asistent vseučiliške klinike, o snovi, ali je arterioskleroza bolezen Predavanje bo v društvenih prostorih Gun duličeva ulica 29. Pristop za članstvo Drez-plačen.
*	Smrt deklice v vodnjaku. V Hvaru so v ponedeljek dopoldne našli v vodnjaku utopljeno služkinjo Marijo Jed ino v'6" v o stan, 21 let. Ugotovilo se je, da je po *ie-sreči padla v vodnjak.
*	Napad z nožem. Iz Ptuja nam pišejo: Stražnik, ki je imel rajonsko službo v oli-žlni sreskega načelstva. je našel pri načelstvu na tleh ležečega nekega moškega, k' je bil ves v krvi in v nezavesti Poklical je iz bližnje gostilne ljudi, ki so začeli neznanca močiti ln ga spravili do zavesti, nakar ga je stražnik odvedel na policijsko stražnico, od koder so poklicali zdravnika g dr Vrečka. Ta je ugotovil, da je imel ranjenec nad kolenom leve noge tri vbo.d-Ijaje, en vbod v levi bok, enega vrhu glave in dva ureza v prste desne roke Vse poškodbe so bile prizadejane z nožem. Poškodovancu so rane obvezali in je zdra" nik odredil1 prevoz ranjenca v bolnico. Ker so bile žile prerezane, je obstojala nevarnost izkrvavljenja. in se je zahvaliti le vestnemu službovanju stražnika, ki je ranjenca še v pravem času našel Nanadenec je izpovedal, da se piše Krajnc Tomaž, zidar iz Nove vasi, in da se je vračal v družbi svojega brata iz gostilne pri Belšaku v Vičavi. V gostilni so se nekaj sporekli z drugimi fanti, ki so ga pričakali za gradom in ga -napadli na križišču podališka Rajčeve ulice in ceste, ki drži na Zg. Ptuj. Njegov brat se je napadalcev ustrašil in ie pobegnil, dočim se je ranjenec privlekel še sam do sreskega načelstva, kjer je pade! v nezavest. Napadalce zasledujejo orožnik', ker se je napad izvršil izven mestnega rajona.
razvija in napravi slike Drogenja Kane, Ljubljana - Maribor *
Proti vhajanju infekci-joznih klic skozi ustno duplino
Dobivajo se ^ v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15
* Fantovska podivjanost. V Lučah v litijskem okraju so vinjeni fantje obdelavali nekega Fabjana, za katerega se je postavil v bran njegov brat Anton. Pa je še ta dobil vbod v levo novo in v trebuh. Zdravi se v ljubljanski bolnici. — Drugi napad v litijski okolici se je zgodil na Velikem vrhu. V ponedeljek zvečer sta se Jože Okorn dn Jože Makovec vračala od tam v Litijo, Izza ogla neke hiše ju je naskočil Friderik Stritih, podrl Okorna in ga zavlekel po bregu nizdol, nato pa z nožem pohitel še nad Makovca in mu ga zasadil v hrbet pod levo lopatico. Ranjenca so prepeljali k zdravniku v Litijo. Rana k sreči ni ne;ar na, ker ie nož zadel ob kost, presekan pa je tudi novi suknjič. Stritiha so prijeli in praivi, da je vsega krivo staro sovraštvo. In pa pijača, seveda. Kajti žganja in mošta je letos v teh hribih dovolj.
♦ Bestijalen nasilnež. V Žirovnici na Gorenjskem se je v ponedeljek znesel nad svojo svokinjo reducirani delavec Tone Mežek. Prišel je mimo njive, kjer je pulila repo 40 letna, nekoliko duševno omejena Antonija šivic. Začel jo je neusmiljeno ob-delavati in pretepati. Mimo je prišel orožnik, ki je še pravočasno rešil vaško ubogo pred nasilnežem. Antonijo šivic so včeraj prepeljali v bolnico težko ranjeno; rebra ima zadrta v pljuča. Nasilneža so odvedli v radovljiške zapore.
+ Krvave posledice vinske trgatve. V Cerkovniku pri št Rupertu na Dolenjskem so se v nedeljo zvečer fantje zbrali k trgatvi. V gostilno so prišli tudi fantje iz bližnjih krajev Sprva so veselo prepevali in rajali, a pozno zvečer so se sprli in za čeli pretepati. Hudo so čerkovniški fantje pretepli posestnikovega sina Janeza Majcena iz češnjice. Janeza so morali! v ponedeljek odpeljati v ljubljansko bolnico, več fantov pa so orožniki odgnali v sodne zapore v Krškem.
♦ Mrtev vlomilec. Iz kaznilnice v Mitro-vici je bil te dni izpuščen musliman Meh med Bazo, po svoji narodnosti je čer-kez Pred dvema letoma je z nožem oklal nekega delavca in je bil zato obsojen na 18 mesecev težke j"eče, ki jih je odselel v Mitrovici čim je bil izpuščen, se je peš Dodal v Rumo. kjer se je nekoliko dni po tepal. Ko je postopal po Mitrovici. Je v pritličju neke hiše videl odprto okno Meh med ni dolgo pomišljal, marveč se je skozi
Iz LiuMiane
u_ Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulat ČSR v Ljubljani je čast sporočiti, da priredi konzul v sredo 28 t m. na dan češkoslovaškega državne sa praznika recepcijo na Erjavčevi cesti 21 I nadstr. od 17. do 20 Na to proslavo ši dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike ČSR in prijatelje češkoslovaškega naroda.
u— Francoski institut v Ljubljani opozarja občinstvo na pričetek predavanj v francoskem jeziku, ki jih društvo prireja vsako leto. Prvo predavanje z lepim- ski optičnimi slikami bo v ponedeljek 26 t. m ob 18. v univerzitetni zbornici Predava bo g. Leon Rey, direktor francoske arheološki misije v Albaniji o »Parizu kakor ga vidijo umetniki«. V torek 27. t. m. pa bo govoril isti predavatelj o svetova, kolo nijalni razstavi v Parizu To predavanje se bo vršilo ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Spremljalo ga bo nai 90 krasnih skioptlčnih slik. Vsa predavanja Francoskega instituta so brezplačna m na menjena vsem, ki se zanimajo za francoski jezik in kulturo.
u_ pogreb g. Saše Kneza. Kakor je sedaj končno določeno, se bo vršil pogreb v Sarajevu preminilega veletržca g. Saše Kaeza danes ob 16. z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikovo truplo prepeljejo danes z vlakom iz Sarajeva. žalujoča rodbina prosi za tiho sožalje. . ...
u_ Ljubljanski Sokol javlja zaloško
vest, da je dolgoletni zvesti član brat Saša Knez nepričakovano preminil v Sarajevu Zemski ostanki bodo prepeljani v Ljubljano Zbiranje članstva dajies ob pol 16. v društveni pisarni v Narodnem domu. Dru štvo vabi članstvo, da spremi odličnega brata na njegovi zadnji poti v častnem številu. Uprava je sklenila udeležbo v .trojih, da se počasti svetel spomin dragega •brata telovadca, bivšega požrtvovalnega člana uprave in društvenega dobrotnika.
u_ Vpisovanje v dramski tečaj ZKD se
vrši dnevno v Kazini, II. nadstropje. Pouk se bo pričel predvidoma 10. novembra in bo vselej ob večernih urah dvakrat na tedeu od pol 20. do 21. U kovin a znaša mesečno 20 Din. Tečaj bo trajal do Velike noči.
u_ Slovensko zdravniško društvo priredi v petek 23. t. m. ob 13.30 skupni ogled Osrednjih mlekarn, Maistrova ulica 10. (za vojašnico vojvode Mišica). Zbor na cesti pred mlekarno. Vabljeni tudi družinski
čiani!	, .
u_ Mestna zastavljalnica bo imela
redni dražbi letošnjega marca zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlat nino, srebrniao in podobno) 6. nov. za efekte (perilo, obleke, stroje in podobno) pa 12. novembra od 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15.
u_ Namesto cvetja na grob blagopokoj-
nega g. Saše Kneza daruje rodbina prima rija dr. Ivana Jenka dijaškemu društvu »Domovina« 200 Din.
u_ v splošno zadovoljstvo občinstva
je otvorjena na Aleksandrovi cesti v palač »Dunav« moderna slaščičarna in kavarna »Petričeki. Zopet razveseljiv pojav na na ši najlepši promenadni cesti.
u— Huda slana .je legla včeraj zjutraj po vsej ljubljanski okolici in je zlasti po-no-rila jesenske rože. Stara sodba: da bo v 3 dneh po slani nagla sprememba vremena in da bo začelo deževati.
u— Preiskava o krvavem dogodku v šiški je od strani policijske uprave zakliu cena. Delavec Miha Bele in Viktor Novak sta bila izročena državnemu pravdništvu in pridržana v preiskovalnem zaporu Našli so tudi nož, s katerim je bil Garvas zaboden v vrat. V prosektunl javne bo'n:ce se je vršila v ponedeljek popoldne obduk cija, ki je ugotovila, da je v vrat zabodeni Garvas umrl zaradi izkrvavljenja in da je bila rana smrtna. Nadaljnja preiskava je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Iv. Bizjaku.
u— v kozolcu posestnika Andreja Perka v Zgornji šiški je ponoči spal Stanko P Dva neznana moška sta prišla tjakaj in g; napadla. Ukradla sta mu suknjič in čevlje — V kozolcu posestnika Antona černeta pa je bil malo pozneje nanaden najbrže oi1 istih dveh Anton K Napadalca sta ga ranila z nožem v vrat ter mu odnesla suknjič, 100 Din gotovine ln mu vzela :u-ii klobuk. Naoadalca sta bila stara okoli 22 let. Policija ju vneto išče.
u— Premetena tatica. Brezposelna služ-ia Frančiška Kolanjeva se je dalj časa lovila po Ljubljani. Seznanila se je tudi z nekim bogatejšim trgovcem in izrabila ugodno nriliko. da mu je izmaknila 415 Din
vredno listnico, v kateri je bilo 750 Din gotovine in neka pogodba za 180.000 D;a ter še razni papirji Francka je nato pobegnila. baje proti jugovzhodu
u— Nočni napad. V kartonažni tovar-ni zaposlena Julka Kramarjeva je policaji prijavila, da jo je IS t m okrog 19.30 na Vožarski poti napadel neznan 17 letni mladenič, slabo oblečen in plavih las, ter ji iztrgal ročno torbico, v kateri je bilo nekaj denarja in razni papirji. Napadalec je pobegnil po Vožarski poti proti žabje
ku.	. ,
u— JNAD »Jadrana« plesne vaje se bodo vršile v četrtek ob 20. v veliki dvorani Trgovskega doma Vljudno vabljeni.
u— S O. Preporod! Prihodnia plesna vaja bo kot običajno v soboto v Trgovskem domu. Začetek ob pol 8. Točnost, zlasti
novinci. Vodi g. Jenko.
u_ Ritmične vaje TKD Atene pr.čno danes za otroke ob pol 18.. za gospe m gospodične ob četrt na 19. v telovadnici 'ice-ja. Istočasno se sprejemajo nove prijave u— Elitni plesni tečaj v Kazini vsako sredo in petek ob 20 Prijave in reklamacije vabil dnevno pri mojstru Jenku v Ka zini j
u— Narodno propagandnega drun.va
(plesne vaje se vrše vsako sredo ob 20. v veliki dvorani Uniona. Prijave novih članov sprejemamo pru blagajni. Tečag voli učitelj g. Trost. Godba Jazz Negode.
u— Jutri plesne vaje trgovskih nameščencev Z. p. n. j. Velika dvorana Union. Vabila pri blagajni. Začetniki točno.
It Marica
a_ Predavanje o pariški Monijalni razstavi se bo vršilo predvidoma 29 t m. v kinu Apolo Priredil ga bo francoski krožek v zvez: z L.udsko univerzo. Predaval bo g prof Rey z akademije lepili umetnosti v Parizu v francoskem jeziku. Predavanje bo spremljalo okrog 90 skiop-tičnih slik
a— Iz gledališča. Krasna Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja«, ki je v nedeljo bila razprodana, se bo ponovila lanes, jutri pa se bo uprizorila žaloigra »Mayer* Img« za ab B - Naslednja dramska premiera bo pretresljiva vojna drama angleškega pisatelja Sherifla »Konec poti«, pripravljajo pa opereto »Ptičar«, znano po lepih melodijah in veselem dejanju.
a_ Kinematografske predstave. Grajski kino do vključno četrtka velefilm s M«, od petka dalje pa prvi novi Willly-Forst film »Rop Mona Lizet — Union kino od danes dalje »če diplomati ljubijo.
a_ Nezgoda. V nedeljo zvečer je 71 l^t-ni Martin Nerat iz Košakov na poti jroti domu padel v 25 m globok jarek in se tako občuftio poškodoval na glavi in po teUsu, da so ga včeraj morali prepeljati v mariborsko bolnico.
a— Težka nesreča je zadela g. Lubien-skega, posestnika in odličnega javnega de- j lavca v Jarenini Niegovi ljubeznivi go- 1 spe soprogi se je nenadoma omračil um in so jo moral' prepeljati v Zagreb. Vse ljudstvo sočustvuje z njo in z gospodom Lubiensikrn
a_ Tatvine. Ob svoja kolesa sta^ prišla včeraj pekovski pomočnik Jos. Savarič, ki mu je bilo ukradeno kolo iz veže na Aleksandrov-" ccsti 59, ter dclavcc Franc Sever iz Rač. ki mu je zmanjkalo kolo iz veže bolnice. — Upravniku ruskega sana-torija v Vurberku pa je neki tat iz njegovega avtomobila v Slovenski ulici odnesel volneno odejo vredno 1750 Din.
Iz Kranja
r— Krajevni odbor Rdečega križa in Sokolsko društvo v Krsnju z odborom mestne občine ter s kulturnimi in gospodarskimi društvi so si stavili za nujno nalogo,^ aa pomagajo vsem onim, ki so v naši državi izredno ogroženi zaradi letošnje suše. Naj omenimo izmed mnogih krajev na jugu .e črno goro. pri nas pa Belo Krajino m kras.
V	ta piemeniti namen se prične v prihodnjih dneh nabiralna akcija. Prosimo, da mestno prebivalstvo nabiralnik z nabiralnimi polarni nc odkloni, ampak naj rado-voljno daruje vsak po svojih močeh za nesrečneže. Vsak dar, bodisi v denarju ali v blagu, je dobrodošel.
Z Jesenic
s— Deška in dekliška osnovna so,a i.a Jesenicah sta priredil' v soboto in_ v nedeljo na odru telovadnice osnovne šole lepo pravljično igro »Kraljičina«, ki je v igralskem oziru zelo lepo uspela Igrala je šolska deca, k; je podala svoje v'oje prav srčkano m je imela izredno '.epe kostume. Režijo je vodila gdč Majda Kramaršiccva, ki je tudi presenetljivo lepo uredila oder.
V	soboto se je pr- predstav- kar trlo dece, a v nedeljo zvečer sc je vršila predstava skoro ob prazni dvorani. Ali res nimajo Jeseničani zanimanja za to. kaj vse zna naša mladina in koliko se žrtvujejo za mladino nekatere naše marljive učiteljice?
s_ Predavanje Drevi ob pol 20. bo v Sokolskem domu predavanj? o svetovni gospodarski krizi in njenem vplivu na iu-Č»oslovensko gospodarstvo. Predaval bo starosta br. dr. Obersncl. Člani in č'an;ce vabljeni!
Jv Trhovell
t— Kino Sokol predvaja v soboto in nedeljo vesel: zvočn film »On in njegove sestra«. Ne zamudite, rezervirajte vstopnice.
Iz Zagorfa
Podružnica SPD Litija—Zagorje priredi v soboto 24. t m. ob 7. skioptično prv-davanje »S fotokrcnero v Julijske Alpe« v zagorskem Sokolskem domu. Predava, bo nriznani fotoamater g. Cveto Švigelj z Ljubljane in na podlagi 90 slik pover. 1 poslušalca iz Ljubljane preko divne Gorenjske v Triglavsko gorovje. Slike so posnete v različnih letnih časih. Popoldne bo predavanje za šolsko mladino. Vabljeni vsi'
Iz Šoštanja
št_ Predavanje. Sodnik g. Viktor Svetel iz Celja je predaval v nedeljo 18. t. m. v Slomškovem domu o človeku in človes i družbi. Predavanje je bilo dobro obiskano.
Iz Celja
Iz Ptnša
j— Društvo jugoslovenskih akademikov
v Ptuju priredi v soboto 24. t. m. ob pol 20. v spodnji dvorani Narodnega do^ra javno predavanje. Govori! bo starešini profesor dr. Fran Žgeč o snovi, ali spolna vzgoja res ni potrebna. Glede na zanimivost predavanja je pričakovati številne udeležbe ptujskega občinstva!
(fen/lo/tis m
i
-one in anodne baterije dajejo i ako svetlobo, trajaj i dolgo in iholi zahtevane
320
ZA GRGRANJE
pri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjujoča masiranja in obkladke vzemite staro in preizkušeno domače sredstvo in kozme-tikum — Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Hvaležni boste! Poskusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din povsod. Po poŠti
9 poskusnih ali 6 dvolnih ali dve veliki specialni steklenici 62 Din brez daliniib stroškov pri lekarnarju Eugen F. Feller, Stu-bica Donja, Elsatrg 245. Savska Ban. 329
e— Poteka druga obletnica, odkar obratuje avtobus mesta Celja po novo zgrajeni cesti iz št. Jurija ob j. žel. v Lesično in dalje v Kozje in Podsredo. V številnih ostrih vijugah in serpentinah se cesta vzpenja čez divje romantično Košiik-o (domena razbojnika Guzaja) do žegra 552 metrov), od koder se odpira lep ra-zgled na razvaline žusemskega gradu, last celjskih grofov, in na idilično ležeči trg Planino. Pa zopet se vije in pada mimo Pravor-ja. v LesičnO v dolini potoka Bistrice. Cesta se je v dobi dveh let, odkar je izročena prometu, znatno izboljšala in se _ vsi avtomobil isti pohvalno izražajo o njej. Z otvoritvijo ceste in avtobusnega prometa se je »pragozd« znatno približal svetu in prebivalstvo je celjskemu mestu hvaležno, da vzdržuje promet na tej težavni progi. Frekvenca časih ni zadovoljiva .čeprav so se vozne cene znižale in so se uvedle celo povratne vozovnice. Ob začetku obratovanja je bilo dosti ljudi, ki so se kar bali stopiti na avtobus, češ, prevrnil se bo v prepad in vse se bo razbilo. A previdni šofer Dobovšek, po domače »debeli Fran-ček«, še ni imel nobene nezgode.
e_ Vijolinski koncert Karla Rupla.
Pod okriljem Glasbene Matice se bo vršil v soboto 14. novembra v Celjskem domu koncert našega odličnega vijoliuskega vir-tuoza g. Karla Rupla. Občinstvo že lanes opozarjamo na ta koncert. Društva se naprošajo, da pri svojih morebitnih prireditvah upoštevajo ta datum.
e_ Sokolsko društvo bo otvorilo ciklus
predavanj v četrtek 22. t. m. ko bo ob 20 v risalnici meščanske šole predaval starosta celjske sokolske župe br. Jože Smert-nik »O Sokolstvu in nacijonalizmu«. K udeležbi je vabljeno vse članstvo, naraščaj, dijaštvo in sploh prijatelji sokolstva. Vstopnine ni.
e_ Mestni kino. Drevi ob 20.30 zadnjikrat izvrstna zvočna opereta »Kanjera male Dolly« z Dolly Haasovo v glavni vlogi- 1
e_ Nezgoda. Ko se je celjski veletrgo-
•vec g. Stiger včeraj ob pol 11. dopoldne peljal z avtomobilom po Vodnikovi ulici, ije pni vozil na srp roti neki avstrijski avtomobil, 21 letni brezposelni delavec Viktor Drofenik iz Rogaške Slatine, ki je šel rav no takrat po ulici, se je hotel izogniti obe ma avtomobiloma, pri tem pa ga je podrl avtomobil g. Stigerja na tla. G Stiger jf takoj naložil Drofenika na svoj avto in ga prepeljal v bolnico. Ker Drofenik ni ime' poškodb razen oteklin na dveh prstih l^ve roke. so ga takoj odpustili.
Globoko
znižane cene
celotne
manufakture
JOS. SNOJ, L ub'iana
^^aMMHj^^^MBMH 12840
Službene objave LNP
(Seja u. o. dne 16. oktobra 1931.) _ Prisotni gg.: Rvbar. Stanko, Kuret Novak, Kralj Sevnig, Vospernik, Malovrh, Bujjevič in Dorčec.	.
Ker se ni dosegel sporazum med LM m SZNS v pogledu povračila potnin in dnevnic sodnikom, ki vodijo tekme izven svojega dom.cila, ker sekcija predlaga previsoke zneske, se o tem obvesti JNS. odnosno zbor. SK Domžale ugodil pogojem v.\ sprejem v članstvo, zato se sprejme kot začasni član ter predlaga JNS za sprejem v redno članstvo. Zaradi tega se dovon sav. klubom odigravanje prijateljskih tekem s SK Domžale. Sporoča se SK Lian. da je LNP pismeno zaprosil JNS za intervencijo pri ' ministrstvu prosvete glede srednješolcev Glede ostalega predlaaa -dopisu z dne 9. t. m ho LNP skušal doseči sporazum z bodočim prvakom II. razreda. čim bo zadeva aktualna
Z ozirom na izjavo I. razr. ljubljanski a klubov, da žele igrati prv. tekme rezerv, bo LNP sklical prihodnji teden sestane*, na katerem sc bo razpravljalo o vsem, kar je v zvezi z izvedbo prv tekem rezerv N a sestanek se poziva tudi SK Korotan. Da , kraj in čas sestanka se bo pravočasno objavil. Imenuje se namestu g. Adamiča, ki odlaga odborniško mesto v Mo Trbovlje zaradi študij g. Jordan Drago. Na do i i ŠK Celje št. 72 od 8. t. m. se sporoča, r_i ie bila zadeva rešena na seji u .o. dne /. te*a meseca. Atletik SK Celje se sporoča na" dopis z dne 10. t. m., da jc p. o zavrnil protest proti prv. tekmi ISSK Maribor : Atletik SK zaradi tega, ker ni_obstoja1* trditev, niti domneva, da je ISSK Maribor nastopil z igralci pod tujim imenom. Igra či, ki jih navaja Atletik SK v svojem protestu, da so igrali, a da niso v postavi, S'> s pravim imenom vpisani v tiskovino p<>= stave moštva ter vsi verificirani. SK Domžale se z ozirern na dopis z dne 15. t. m. sporoča, da se prošnji nc more ugoditi. S;'-veznim klubom odigravanje tekem z ne-
odstopaj z dne 13
Dopi
m. se je vzel na znCnje, a na
ZIMSKE SUKNJE
(plašči). Celi ostanki od metrov 2.60 do 2.85, fino češko blago, prejšnja cena Din 560,_, sedaj celi ostanek za Din 265.— se
dobi pri COMMERCE d. d., Ljubljana, — Tavčarjeva ulica, prvo nadstropje. 12S43
dopis št. 60 od 13. t. rn. prejme pismen o 'govor. Kaznuje se SK Rapid na osnovi čl. 46 kaz. pravilnika JNS z globo 50 Din, ker ni oddal postave moštva (ponoven slučaj) na predpisani tiskovini s tekme dne 4. t m
Sporoča se vsem Mo in prizadetim klubom. da priredi LNP v dneh 22 in 29. novembra tcfcme v prid poškodbenernu fondu V teh tekmah sodelujejo: V Mariboru .Maribor, Želejničar Rapid in Svoboda, v Celju Atetiki, Olimp in Celje, v Trbovljah Amater, Trbovlje ter tretje in četrto plasirani klub. v Ljubljani: Ilirija, Primorje, Svoboda ter prvak I. razreda v jes. sezoni 1931 Propozicije za te tekme in za pokale tekme, ki jih bodo odigrali zmago* valci gornjih	fokrožij) prihodnje le-
to. se bodo predčasno objavile.
Popravi ;a se čl 11 pravilnika poškodbe-nega fonda tako, da mora pravilno glasiti (v smislu sklepa redne gl skupščine LNP z dne 2 avgusta t. 1.): Podpore se dajo, v kolikor so sredstva na razpolago igral-cem. poškodovanih v 1 mednarodno-mest-nih podsaveznih in trening-tokmah, ki jih priredi LNP ali pa njegovi organi Mo, 2. v prv. tekmah.
tCino Ljubljanski dvor
Telefon 2730

LU.\ ( !l t\ EY-ja
zadnji film
Expres H17
Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 in 6 Din
Šport na deželi. V Kranju se je v nedeljo vršila nogometna tekma med SK Sokolom iz Medvod in domačim Sokolom. Zmagali so domačin; v razmerju 6 : 2 (2 : 0). Gostje so mlado moštvo, ki ima silen član. Poznalo se jim je, da so prvič na takem velikem igrišču in so na koncu popustili. Kranjčaai so igrali dobro, posebno o-bramba m krilska vrsta. Sodnik ie večkrat oškodoval goste, diktiral je tri neupravičene enajstmetrovke. Občinstva precej. - V nedeljo se je vršila prijateljska nogometna tekma med I. moštvom SK Ptuja in dijaškim klubom SK Suvoborom. Dijaki so zasluženo zmagal, po lepi igri s 5 : 2. - Med SK Retje in SK Zagorje je končala z zmago Retja dokaj dobro obi* gkana prvenstvena tekma V prvem polčasu izenačena borba. Obrambe imajo mnogo posla pri mali premoči Retja. Par zrelih situacij Zagorje m izkoristilo V drugem polčasu sledf- po prvem golu za Retje vehementni napadi Retja Zagorje re more več dihati in kmalu sedi druga bomba. Proti koncu zabije Zagorjan Goba! najlepši gol dneva iz daljave 28 me-t rov. Vratar Zagorja je bravurozno branil težke bombe. Moštvo Retja je napravilo ugoden vtis, ki bi bii še večji, ako bi bila igra mestoma manj surova Sodnik g. Ma-kovec. — Na igrišču SK Sokola v Tržiču se je vršila v nedeljo tekma med tukajšnjo Svobodo in SK Viktorija, Tržič. V prcdtčkmi je nastopila hazena družina Svobode ter premagala po lepi in napeti igri Viktorijo s 7 : 4 Hazena družina Svobode lepo napreduje. Tudi družina Viktorije lepo napreduje, a podlegla je ostremu tempu Svobode Sodil je brezhibno g. Seme. V glavni tekmi je zmaaala Svoboda =4:3' nad Viktorijo. Moštvo Svobode vidno nanreduje, igralo je zelo požrtvovalno in nadkriljevalo kombinacij-sko in tehnično nasprotnika V krilski vrsti se je zlasti odlikoval g. Laibacher. Mos ?tvo je bilo homogeno in ni imelo slabe točke. Tudi moštvo Viktorije je zaigralo lepo. očividno pa je podleglo siHiemu ela-nu Svobode. Sodnik g. Czernv je imel igro ves čas trdno v rokah in opravi' svojo, ne baš lahko nalogo, povsem objektivno, i— Na Jesenicah so v nedeljo zmagali Svo-bodaši nad tamošnjim Borcem v prven-
ilijoni
in milijoni ljudi aporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodilu za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOŠ7 NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK
Pri revml, protinu, ishia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in aespanjfi vdrgnite želo in vse telo m vzemite, predno ležete spat. mlačno Kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKUENICL Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in za vini te odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.- , 26.—. 52.—.
Varujte se pred potvorbami!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL DR02DJENKA,
Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 78—52.
fr
stveni tekmi s 4 : 1- Sodil je g. Vidic iz Ljubljane. — Gorenjski zimskosportni podsavez, širša uprava, bo linui v nedeljo 23. t. m. ob 14 v kavarni Čop na Jesenicah izredno važno sejo ter poziva vse čla-
ne uprave in zastopnike društev in klubGv, Ja s c is;e sigurno udeleže.
Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 20 plenarni 6etanek v kavarni Evropa. Obvozen za vse ljubljanske 6odnike.
GOSPODARSTVO
Akcija za kupovanje domačih proizvodov
Proti ustanovitvi Fatove tvornice
V nedeljo se je vršilo v Zagrebu v borzni dvorani veliko zborovanje gospodarskih krogov, ki ga je sklical Savez hrvatskih obrtnikov. Na tem zborovanju ki se ga je udeležilo preko 300 predstavnikov obrtniških, industrjskih. trgovskih in nacionalnih organizacij, se je razpravljalo o važnem vprašanju organiziranja akcije za kupovanje domačega blaga in za zaposlenje domačega delavstva in uradništva. Glavni del razprave pa je zavzela borba proti ustanovitvi Bat'ove tvornice v Jugoslaviji, o čemer so govorili tako predstavniki obrtništva in industrije.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov g. Milan Ramuščak, glavni referat pa je imel zagrebški občinski svetnik g. Miloševič, ki je zlasti poudarjal, koliko nepotrebnih stvari uvažamo in s tem dajemo tujcu možnost zaslužka medtem ko so naši domači delavci brez posla in vlada povsod občutna kriza. Za njim je govoril član osrednjega in oblastnega odbora Narodne odbrane g. Ivan Malinar, k' je izjavil, da bo Narodna odbrana ko* največja nacionalna organizacija, ki se razprostira od Bitolja do Maribora in ima preko 300 organizacij, pokret za propagando domačih proizvodov povsod podpirala in da bo sama prirejala v okviru te akcije javna zborovanja. Ves pokret se mora vršiti pod devizo: Svoj k svojemu, kupujte domače blago, zaposluj-te narodno delavno moč in uporabljajte domačine sirovine.
Proti ustanovitvi Bat'ove tvornice je prvi govoril g. Jakil, solastnik znane tvornice usnja in čevljev v Karlovcu, ki je poudarjal, da se čevljarska obrt in industrija po vsem svetu uspešno borita proti uvozu Bafovih proizvodov in proti njegovemu sistemu; to vidimo v državah, ki imajo močnejšo in večjo čevljarsko industrijo nego je naša jugoslovenska. Ako se ne bomo pravočasno uprli tej invaziji, nas čaka isto, kar se je dogodilo v češkoslovaški, kjer je propadi tako čevljarsko-usnjarska obrt kakor tudi trgovina in industrija. Z začudenjem je vprašal, ali je za industrijskega magnata dostojno, da odvzame kruh obrtniku v svojih poprav-Ijalnicah in da v svrho privabljanja kupcev od časa do časa brezplačno popravlja čevlje, kar je v nasprotju z zakonom o nelojalni konkurenci Otvarjajo se že prodajalne v vaseh od 1000 do 2000 prebivalcev, dočim se v sami češkoslovaški ne smejo otvarjati take prodajalne v krajih, ki imajo manj ko 20.000 prebivalcev.
Pogosto se postavlja vprašanje, zakaj domača obrt in industrija ne znižujeta cen in na ta način potolčeta Bat'o Tako govorijo neinformirani ljudje. Naša industrija je svoje obrate v znatni meri racionalizirala in nudi danes obutek že za 50 odstotkov ceneje kakor zadnja leta: ne more pa konkurirati razsežni in sugestivni reklami, ki publiko zapeljuje.
Vinska letina v ljutomer-sko-orsnoškem okolišu
Ivanjkovci. 19. oktobra.
Vinska trgatev v ljutomersko-ormoSkem vinarskem okolišu se je letos pričela 12. t. m. in se je v teku tedna popolnoma razmahnila. Donosi so dokaj lepi in bo cenitev pridelka v višini povprečno 30 hI na oral od govarjala dejanskemu položaju. V pogledu kakovosti je letina uspela nad vse ^iričako vanje; pri nekaterih vrstah ie mošt dosegel sladkorne stopnie. kakor nobeno leto v zadnjih treh desetletjih. Mošt i z nad 20 stopinj sladkorja - niso nikaka redkost. Burgundec. muškatni silvancc. rulandec in silvanec so dosegi; 21—24 stooinj-. Rizlmg laški ter ši-poii kažeta povprečno gradacijo 20 stopinj. Zelo zadovoljivo je tudi da le v redkih primerih kislina za malenkost oresega 10°/oo. po navadi pa ima 2 V« do 9f/2%o. Vidi se, fla bo torei naše vino letos prvovrstna kapljica, najboljša v tem stoletju.
O trgovini seveda skoro ne moremo govoriti. Vinogradniki, ki so brez sodov, moraio dati mošt za vsako ceno — in tako nehote pritiskaio ceno navzdol. Bilo ie sicer prodanih tudi nekai maniših in večjih partij po ugodnejših cenah, ki pa tudi ne presegajo znatneie ali prav nič stroškov.
Te dni sta odšla s tukaišnje postaje 2 vagona mošta v Avstrijo. Stroge devizne odredbe v Avstriji pa »koro onemogočajo uvoz, ker za vino uvozniki na dobiio deviz na razpolago. Pred kratkim pa je tudi pri nas stopila v veljavo devizna naredba. no kateri je treba pri pošilMvli v inozemstvo, ki presegajo vrednost 5000 Din. preskrbeti overenje o zavarova.nin valute. Ker ta predpis izvoz izredno otežkoča. se ie obrnilo Vinarsko društvo za dravsko banovino na vsa pristojna mesta s prošnjo, da se ta določba devizne naredbe za vino "kine. ker je bilo tudi po stari devizni naredbi vino izvzeto od določb glede zavarovanja valute nri izvozu.
Letos si bo mogel vsakdo oreskrb^ti tu-kaišnia vina v nrvovrstni kakovosti in po ugodnih cenah. Želja vinoerradnikov oa je — če moraio že svoi pridelek dati oo lastni ceni ali pod lastno eeno — da to pride v glavnem v prid konsumentom in da tako postn-neio naša vina liudska pijača.
Storjen; bodo seveda tudi ponovni koraki, da se dosežejo trošarinske olajšave m da se omilijo predpisi glede načina plaee-vania trošarine, ker le tako bo mogel gostilničar vkletiti spet večje množine. Slei ko prei vidimo namreč rešitev vinogradništva v povečanju konsuma v naši državi: to povečanje p- (e le mogoče doseči s pocenitvijo poti od producenta do konsumenta. —r.
— Pomirjenje valut. Kakor znano so razne evropske valute po ukinjenju zlatega standarda precej popustile nasproti zlati pariteti, zlasti šiling in italijanska lira (za 8—10%). Sedaj pa je nastopilo zopet pomirjenje. Tako avstrijski šiling kakor italijanska lira sta se že skoro povsem približala 6tari pariteti. Povsod so bile znova uvedene devizne omejitve, kar je ugodno vplivalo na gosipodarstvo z devizami. Tudi : nemška marka se navzlic poslabšanemu kritju drži stabilno skoro na pariteti. Krit-i je obtoka bankovcev (brez obveznosti po
Lani smo samo iz češkoslovaške uvozili za 40 milijonov Din čevljev. Tisoči obrtnikov, delavcev bi lahko našli zaslužek, če bi te čevlje doma producirali in prodali. Tu ne gre za zaščito nekaj doma-č'h podjetij na škodo javnosti, nego za obstoj ta samostojnost domače industrije in obrti, ki zaposluje in hraai z rodbinami vred 250 do 300.000 ljudi. Kako poceni pro-ciucira naša čevljarska industrija je razvidno najbolj, če primerjamo ceno za vojaške čevlje v naši državi in češkoslovaški. Lani so češkoslovaške tvornice dobavljale vojaške čevlje po 131 Kč, kar odgovarja ceni 220 Din za par: v istem času pa je dobavljala jugoslovenska industrija vojski čevlje v najboljši izdelavi po 142 Din par. češkoslovaška industrija je bila torej za 50 odstotkov dražja Isto opažamo tudi letos, ko je češkoslovaška industrija znižala ceno za vojaške čevlje na 108 Kč ali 184 Din naša industrija pa na 118 Din par. Te številke najbolj demanti-rajo brezvestne obdolžitve glede zmožnosti naše domače industrije: je pač navada, da se inozemske razmere prikazujejo vedno lepše, domači industrijci pa se postavljajo kot navijalci cen. Skrajni čas je. da se energično in glasno upremo in da glasno povemo, da si v lastni državi ne damo odvzeti kruha.
V smislu Jakilovih izvajanj so govorili še številni govorniki, nakar je bila sprejeta daljša resolucija, ki pravi. da je eden glavnih razlogov krize domače industrije, obrti in trgovine neupravičeno nezaupanje publike v domače proizvode. S tem, da naša publika zahteva in kupuje inozemske proizvode, ustvarja v našem domačem gospodarstvu stagnacijo in brezposelnost. Nacionalni ponos in gospodarske potrebe zahtevajo- 1. da kraljevska vlada z razpoložljivimi sredstvi skuša znižati na minimum uvoz tujega blaga, ki se pri nas proizvaja, 2. da se preko javnih, državnih in samoupravnih ustanov in šol na primeren način organizira akcija za kupovanje domačih proizvodov in da te ustanove z vsemi sredstvi podprejo privatno inicijativo in akcijo gospodarskih organizacij v tem pogledu; 3. da se preko gospodarskih, kulturnih, nacionalnih, humanih in omladinskih organizacij razširi ta akcija kot najradikalnejše sredstvo za omiljenje krize in za izboljšanje našega narodnega blagostanja.
Druga resolucija, ki je bila sprejeta, pa se bavi z vprašanjem ustanovitve Bat'ove tvornice in pravi, da se v nobenem primeru ne sme dovoliti ustanovitev take tvornice v naši državi, nadalje da se z generalnim odlokom prepovejo popravljalniee čevljev tvrdke Bat'a v vsej državi in da re kontingentira uvoz inozemskih čevliev ter se dovede v sklad s potrebami domačega tržišča, odnosno s kapaciteto domačih producentov.
vidu) je znašalo 15. t. m. v Avstriji 28.5%, v Nemčiji 28.6%, v Češkoslovaški 38.2%, pri nas pa skoro 40%. Če pa računamo kritje tako od obtoka bankovcev kakor tuli od takoj zapadlih obveznosti, tedaj je vnašalo zlato in devizno kritie 15. t. m. v Avstriji 25.1%. v Nemčiji 25 5%, v Češkoslovaški 34.7% in pri nas 37.2%. Naše kritje obtoka bankovcev (brez obveznosti po vidu) je znašalo 15. t. m. v samem zlatu 32"/», Češkoslovaška pa je imela istega dne le 23.5% bankovcev kritih v zlatu, Avstrija pa komaj 18%. Situacija našega dinarja je torej giede kritja zelo ugodna.
= Povračila plačanega davka na poslovni promet pri uvozu. Finančno ministrstvo je izdalo razpis glede povračila plačanega davka na poslovn5 promet, ki pravi, da se ne more vračati plačan davek na poslovni promet za blago, ki je po čl 14, točka 4 oproščeno plač;la tega davka, če uvoznik naknadno predloži dokazila (potrdilo zbornice, da dotično blago, ki je prosto carine, ni namenjeno za preprodajo). Uredba o skupnem davku ra 'poslovni promet je bi« la objavljena 14. marca t. 1. in se je pri uvozu pričela uporabljati 26. marca, tako da je imel vsak interesent čas. da si pri-bavi potrebne dokumente. To seveda ne velja glede uvoza blaga v zvezi z licitacijami. ki 60 bik sklenjene pred 1. apriilom tega leta
—	Češkoslovaška je poostrila devizne predpise. Kakor znamo, je Češkoslovaška že v početku t. m. zopet uveljavila staro devizno naredbo, ki je veljala v dobi, ko češkoslovaška krona še ni bila zakonsko stabilizirana. To devizno naredbo pa je vlada seda' bistveno poostrila. Po vzorcu Nemčije, Madžarske in Avstrije je uvedla dolžnost prijave in oddaje deviz in terjatev v ino zemstvu. ki presegajo 20.0P0 Kč. Do 31. ok-tobia morajo imetnik; inozemskih plačilnih sredstev in terjatev češkoslovaški Narodni banki ponuditi na odkup ta plačilna sredstva in te terjatve. Do 15. novembra pa je po tej novi devizni naredbi treba prijaviti Narodni banki seznam vseh inozemskih vrednostnih papirjev, ki so bili kupljeni po
2. oktobru in so v inozemstvu deponirani.
= Nizke cene vinskemu moštvu (Ptuj, 19. oktobra). Vinski mošt ima letos izredno nizko ceno. Trgovci kupujejo mošt po 1 Din za liter Vinogradniki tarnajo in so obupani, ker ne morejo svojega vinskega pridelka 1-oljše prodati. Navzlic tej nizki ceni in okol-nosti. da se na mošt ne plačuje trošarina, pa točijo gostilničarji mošt po 6. 8 in celn po 10 Din liter Take razmere so nevzdržne, tako za konsumenta kakor za vinogradnika, ki bi pri primerni ceni v gostilnah lahko spravil v konsum večje količine trošarine prostega mošta.
= Konkurz je razglašen o imovini Julija Mazelle. posestnika in trgovca v Gradacu. Bela Krajina (upravnik mase Slavko Pretnar. odv v Metliki; prvi zbor upnikov pri okrajnem sod. v Metliki 30. okt. ob 9., oglasitveni rok do 18 dec.).
—	Potrjena je prisilna poravnava, ld jo Je sklenil poravnalni dolžnik Josip Ameršek. trgovec v Trbovljah T., s svojimi upniki za 45 % kvoto terjatev, plačljivo v 4 trimeseč tiih obrokih.
= Dobave. GraJbeni oddelek direkci|<-državnjh železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe t; L'de J oba v loO ui telefonskega kabla in 24 komadov akumulatorskih celic; strojni oddelek pa do 29 t m. ponudbe glede dobave 3900 kg pločevine. (Ppgoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 31 t. m. ponudbe glede dobave nosilnih kolut in spojk za jamsko žičarno. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1200 kg vulkanskega olja, 200 m1 strešne lepenke Ruberoid in 100 kg lepila Ruberoid, do 28 t. m. glede dobave 1500 kg koruznega zdroba. 15.000 kg pšenične moke, do 2. novembra pa glede dobave^ 500 in vodovodnih cevi. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 600 m cevi. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 600 kg ma sti za jamske vozičke, 1500 kg čiste svinjske masti, 1000 kg namiznega olja, 10.000 kg karbida. 500 kg bencina in 300 kg petroleja Dne 2. novembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna Učita cija glede dobave pisarniškega materijala (Prpdmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)	_
Borze
20. oktobra.
Na ljubljanski borzi so tudi danes ostali tečaji deviz skoro nespremenjeni, le deviza Ix>ndon se je za malenkost okrepila. Med efekti je prišlo do prometa v Vevčah po 115.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda zaključena za aranžma po 271 in za kaso po 271 in 274 Od ostalih državnih papirjev ie bil zabeležen promet v 8 odst BIa:rovem posojilu po 60 do 61, v 7 odst Blairovem posojilu po 53.50 in v 6 odst begluških obveznicah po 43 do 45 Od bančnih vrednot so 6e trgovale Praštediona po 957.50. Srpska po 186 in Jugobanka oo 67 od industrijskih r:a Vevče po 115, Danica po 60 in Drava po 185.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2273.78-2280.62. Bruselj 786.49—788.85. Curih 1008.45 do 1101.75, London 214.61-222.11. NewJ"ork ■>591.01-5608.01, Pariz 220.65—221.31, Prava 165.86—166.36 Trst 287.42—293.42, New-v0rk kabel 5602.01-5619.01.
Zagreb. Amsterdam 2273.78-2280.62, Bru--:rli 786.49- 788 85. London 213.61—214.43. Milan 987.42—288.32. New>'ork kabel 5602.01 do 5619.01. Newyork ček 5591 01-5608.01. l ;<riz 220.65—221.31, Praga 165.86—166.35, Curih 1098.45—1101.75
Curih. Beoorad 9.05. Pariz 20.0875. Lon-dm 19 90. Newvork 509.87 Bruselj 71.60. Milan 26.40 M<idrid 45.50. Amsterdam 207. Berlin 118.50. Stokholm 119, Oslo 113, Ko-benhavn 113. Sofija 3.70. Praga 15.10, Varšava 57, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 61 bl„ 7% Blair 56 b!., Celjska 150 den., Ljublj. kreditna 115 den.. Kreditni zavod 195 den., Vevče 115 zaklj., Ruše 125 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 271—272, za no/. 280 bi., za dec. 285 bi., investicijsko 64.50—65, 4-odst. agrarne 31—33, 6 odst. begluške 4330 do 45, 8 odst Blair 60—61, 7 odst Blair 53.50—55, 7 odst Drž. hip. banka 70 bi; bančne vrednote: Praštediona 957.50—960, Union 100 bi., Jugo 67—68, Ljublj. kreditna 115 den., Srpska 186—187, Zemaljska 186 do 187; industrijske vrednote: Nar. šumska 100 bla*fo Gurman 110 do 120. Slaveks 20 bi.. Slavonija 200 bi.. Danica 60—65, Drava 183 do 190, Šeoerana 155—180, Vevče 11>—120 Dubrovaoka 240—270. Trbovlje 210 den.
Beograd. Vojna škoda 275 zaklj., investicijsko 69. 68 zakli., 6% besluške 42—43, 8% Blair 62 zaklj., 7% Blair 54.25, 55, 55.50, 55 zaklj., 7% Drž. hip. banka 62.75 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za les slaba. Povpraševanje je za 1 vagon parjene bukovine (neobrobljene, samo I., debelina 40, 50, 60 mm. večinoma 50 mm), za 15 m3 jelovib desk (18 mm, III., 4 m, medija 25 cm) in za 15 m3 mecesnovih desk (III., 4 m dolž., 30, 35 in 40 mm deb.).
SITO
+ Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. — Pšenica: baška, potiska, 80 kg, 1% 250 zaklj. Oves: baški, srem., slavon. 132.50-135. Ječmen: baški. srem novi. 63-64 kg 110-115. Koruza baška 100—103, okolica Sombor 100—103. gornjebanatska 95—97.50. banatska 92.50 do 95; sremska. okolica Indjija 100—103. okolica Sid 102—105. baška nova. umetno sušena 78—82. banaška. nova. umetno sušena 74_76 Moka: baška. banatska »0« in >00« 355-375- >2« 335-355. >5* 300-310; >6« •250-260; >7< 190-200 >8« 130-140 Otr« bi: baški 92.50—95. Fižol: baški. beli 195 do 200.
+ Somborska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 40 vago-
4- Budimpeštanska ierminska borza (20. t. m.) Tendenca čvrsta, promet .nken. Pšenica: za dec. 10.30—10.40. za marc 11.49 11.50; rž za december 10.75—10.80. za marc 11.74—11.80; koruza: za maj 13.28—1330.
Primorske novice
Puljska polkija je imela 18. t m. svoj praziik. Podkvestor De Franceschi je pozdravil zbrane varnostne organe in jim oznanil, da je pod fašističnim režimom i a v-no policija postala za bkgor nacije najbolj važna institucija in za civilni in politični napredek ljudstva najbolj potrebna. Nien pomen i« posebej še pomen puljske policije je priipoznal <-elo sam duce, ki je zveste sluge fašistične civilizacije odlikoval, kakor so bili vredni in zaslužni ....
Kjer rase vino. se pase dolg. Vinska letina na Vipavskem in po Brd;h je zelo lepa. Grozdia je bilo mnogo in lepega Tudi po kakovosti je vino boljše ko lani. Toda cene so strašno nizke da denarja še za delo in palico in žveplo ne bo. Se pr«v posebno so Mudje v Brdih prizadeti. Tam porabijo mnogo koruze za borno dnevno hrano Ka kor znano so povišali uvozno carino za koruzo od 5 na 30 lir za stot. Njena cena je sorazmerno porastla Ljudje, kar iih je bi^ takih, so monli seči po zadnjih prihrankih druoi so se zadolžili do grla, tretji prodali zadnjo njivo.
Nobena odpoved
kavi, niti zvečer, ob nobeni uri, od nikogar, bodisi zdrav ali bolan, otrok ali starček, odkar imamo kavo Hag!
Prava izborna kava svetovnega glasu, katero zaradi njenega vzorno dobrega okusa in popolne neškodljivosti pijejo milijoni ljudi — je kava Hag! Njen pomen 7.a narodno zdravje je pismeno priznalo 27.000 zdravnikov.
Bon Kava Ha° d d"
g	Tomašičeva ul. 4., Zagreb
Pošljite mi brezplačno 1 vzorec kave Hag. Prilagam dld 1.— za odpiemne stroške.
Ime:________________________________________________________________________
Naslov:....................—.................................................
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Sreda, 21.: Pritličje in prvo nadstropje. E. Četrtek, 22.: Vest. C. Petek, 23.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: Laterna. A. Petek, 23.: Levstikova proslava. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sreda 21.: >Zemlja smehljaja.« Ab. A. Četrtek 22.: 5>Mayerling.c Ab B.
Drama ponori drevi Nestroyevo burko »pritličje in prvo nadstropje«. Eno glavnih vlog v tej komediji igra g. Kralj in siw Vrbana Smoleta. V ostalih glavnih vlogah nastopijo gg. Levar, Cesar, Daneš, Lipah ter gospe Mira Danilova, Vida Juvanova, Polonca Juvanova. Boltarjeva, Kukčeva, Rakarje-va itd. V Nestroyevi burki je zaposlen skoro ves naš dramski ansambel. Režija je prof. šestova. Sodeluje tudi muzika dravske divizijske oblasti. Predstava je za red E.
Badio
čzvleeek h orostramov
Sreda, 21. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Ruščina. — 19.30: Henrik Ibsen. — 20: Predavan ie o Edisonu. — 20.30: Simfoničen koncert iz Zeniuna. — 22.80: Napoved časa .'.n poročila.
Četrtek, 22. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče.^ — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: (»imnastične vaje. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.30: Napoved časa in po-i ocils
BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Radio-oikester. — 16: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer. — 21: Prenos oper^ Trubadur«. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Balalajke. — 20.30: Plošče. — 21: Prenos opere >Trubadurs — PRAGA 19.30: Prenos opere ^Čarostrelec« 'z gledališča. — 22.30: Koncert na orgle. — ; >RNO 19.30: Prenos vsega programa iz Pra-•e. — VARŠAVA 17.35: Komorna glasba. -0.15: Večerni koncert. — 21.25: Sluhoigra 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 17: Schumannova glasba. 19.30: Kabaretni večer. — 22.25: Operetna glasba. — BERLIN 19.30: Kabaretni program. — 21.15: Literaren program. — 22.-0 Glasba Stravinskega. — Godba za ples. — TloNIGSBERG 16.15: Popoldanski konccrt. 19.30: Prenos z Dunaja. — 22.30: Plesnn glasba iz Berlina. — MČI1LACKER 17.05: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — :0.15: Večer madžarskih pesmi. — 21.10: Nabaven program. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.30: Preios opere iz gledališča. — Koncert vojaške godbe.
Pozor!
Pozor!
RADIO
Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta.
2cevni aparat kompl. 3cevni aparat kompl. 4eevni aparat kompl.
Din 1.380.— Din 1.989.— Din 3.300.—
Ugodni plačilni pogoji.
H. SUTTNER
LJUBLJANA, Dunajska cesta laTI.
Knut VVestmar, profesor teologije v Upsali, je imenovan za naslednika Nathana Soderbloma
Znanstvena zmota
Iz liibeškega procesa. Na ponedeljski razpravi liibeškega procesa je podal obtoženec prof. Deyke naslednjo izjavo:
»Pri uvedbi Calmettovega postopka sem bil trdno prepričan, da ni samo neškodljiv, temveč koristen. Priznavam odkrito, da je bila to znanstvena zmota, če me je mogoče zaradi znanstvene zmote kazensko zasledovati, tedaj me obsodite. Ne bojim se prevzeti vse odgovornosti. Kar sem storil, za to odgovarjam. Leta sem se trudil, da bi pomagal bolnim ljudem in zlasti jetičnikom in zato sem globoko pre-sunjen, da sem moral baš jaz povzročiti to nesrečo. Če bo sodišče spoznalo mojo zmoto za podlago obsodbi, tedaj prosim, da obsodite samo mene in ne drugih obtožencev.«
Justifikacija dve uri po obsodbi
Dramatični prizori pri razglasitvi obsodbe — Pretresljivo slovo sivolasega očeta od roparskega sina
K izvršitvi smrtne obsodbe nad 21-letnim pekovskim pomočnikom Aleksandrom On-dijem, ki je bil z 19-letnim pekovskim pomočnikom Jožefom Bongo pretekli teden izvršil roparski napad na podružnico Komercialne banke v Budimpešti, poročajo še naslednje podrobnosti:
Razpravi je prisostvovalo izredno mnogo občinstva in preki sod je Izrekel sodbo po 5-urnem posvetovanju. Na smrt obsojeni Ondi in na 15 let ieče obsojeni Banga, ki sta si bila velika prijatelja, sta planila s svojih sedežev in se jokaje objela. On-dijev oče, ki je bil prisoten, je padel v nezavest. Sodniki, ki so se takoj po razsodbi konstituirali kot pomilostitveni senat, so, kakor smo poročali, že po 5 minutah odklonili prošnjo, da bi Ondija pri-
poročili za pomilostitev.
Sodba se je izvršila 2 uri pozneje c*> 6. zvečer na malem dvorišču budimpeštan-skih sodnih zaporov. To je bila prva justifikacija na Madžarskem, ki se je izvršila ob svitu električnih žarnic. Ondi je ves čas kazal nenavadno mirnost. Samo, ko ga je obiskal njegov oče v celici, je zajokal — a se je kmalu pomiril. Oče pa se ga je krčevito jokajoč oklenil in ga ni hotel izpustiti.
Justifikaciji je poleg zastopnikov oblasti prisostvovala samo majhna skupina novinarjev. Ondi je mirno poslušal razsodbo, ki so mu jo še enkrat prebrali, položil je nato plašč, klobuk in šal na tla ter se dal pod vešali zvezatl, ne da bi zinil besedo. Smrt je nastopila po 14 minutah.
V najbogatejši zakladnici sveta
Iz življenja
Lavalova pot v Ameriko
Edisonova smrt
Kakor poročajo iz New Torka, je slavni izumitelj umrl tiho in brez bolečin. Njegovo truplo so položili na mrtvaški oder v knjižnici njegovega laboratorija v West Orangeu. Pokopali ga bodo danes, a pogreba se udeleži tudi predsednik Hoover. K pogrebnim svečanostim bodo v ostalem imeli dostop le člani pokojnikove družine in njegovi najintimnejši prijatelji.
Od vseh strani sveta so prispele v West Orange sožalne brzojavke. Svoje sožalje sta izrazila tudi predsednik Hoover z bojne ladje »Arkansas« in francoski ministrski predsednik Laval s krova prekomor-nika »Ile de France«, s katerim se je vozil v Ameriko.
Posebno hudo je izumiteljeva smrt zadela njegovo ženo. Edison se je dvakrat poročil. 1873 je vzel za ženo Mary Still-wellovo, ki je bila v njegovi tovarni preprosta delavka. Umrla je že 1881. Po štirih letih se je poročil z Mino Millerjevo, hčerjo znanega organizatorja amerišfeni ljudskih vseučilišč. Ostavil je pet otrok, tri iz prvega, dva iz drugega zakona.
Novi Švedski nadškof
Orjaški prekooceanski parnik
V Angliji so zgradili ogromen luksuzni parnik, ki je pričel voziti med New Yorkom in angleškimi Bermudi. Parnik »Monarch of Bermude«, ki je opremljen z vsem mogočim komfortom, bo prevažal največje ameriške bogataše, ki preživljajo zimo v sub-
tropski klimi na Bermudih
Novi španski minister
japonsKi vojaki s strojnicami so zasedli vse glavne prehode v Mukdenu
šče. Zdi se. kakor da japonska vlada svet vara. V resnici pa se resno trudi ohraniti mir, toda nima skoraj nobenega vpliva na svoje vojaštvo.
če hočemo razumeti neodvisnost japonskega vojaštva, se moramo zamisliti nazaj v one čase, ko so bili Japonci še vedno neznan del neizmerne Azije, kjer ni vladal cesar, ki je bil samo slamnata figura, ampak njegov maršal »šugun«. Stoletja je vladalo vojaštvo in ko so Japonci zamenjali lok za puško in svoj kimono za evropsko vojaštvo uniformo, je nekaj še vedno ostalo od starega režima: izjemno stališče vojaštva v državi. Japonska ministra vojne in mornarice nista gospodarja armade in mornarice, temveč samo njih
Neodvisno japonsko vojaštvo misli sedaj, da je prišel oni čas, ko bo lahko obračunalo svoje staro sovraštvo s Kitajci. Vlada v Tokiu si bo morala prisvojiti nazore svojih generalov ali pa bo padla.
Iz teh razlogov je tako težko vplivati na dogodke na Daljnem vzhodu. Čeprav bi Društvo narodov imelo potrebno avtoriteto in izvršno moč, katerih zaenkrat pa še nima, bi bilo še vedno brez moči proti vse-moči japonskega vojaštva, ki bo reagiralo samo na vojaške argumente, a izstradana in slabo vladana Kitajska teh ne more nuditi. Dale bi jih kvečjemu lahko ruske čete in ameriške vojne ladje, v čemer pa leži še večja nevarnost, kakor če bi man-džurski spor ostal lokaliziran.
Japonski vojaki v mukdenski vojni akademiji
Z avtom na Etno
Na pomlad prihodnjega leta, najpozneje na jesen bodo dovršili 19 km dolgo cesto, ki vodi iz Catanije preko Nicolosija na skrajno visoko nvan na ognjeniku Etni. Cest8 bo asfaltirana in 8 m široka, končala pa se bo v višini 2000 m tik ob stožcu cgnjeniškega žrela. Potovanje na vrh Etne se bo torej lahko vršilo z avtomobili. Na koncu bodo zgradili komfort-r ne hotele.
Zverinski zločin
V majhni naselbini pri St. Etienneu so odkrili, kakor poročajo iz ženeve, grozoten zločin ki je bil izvršen že sredi septembra. Neki delavec je umoril svojega brata s kladivom pri čemer mu je pomagala njegova svakinja, ki je bila njegova ljubavnica. Morilca sta nato žrtvi prerezala vrat in ujela njegovo kri v vedro. Potem sta truplo sežgala v peči.
Predsednik francoske vlade Pierre Laval in njegova hči Jose na krovu parnika »Ee
de France« v pristanišču Le Havre
Ameriški zakladni urad, ki poseduje navečjo zalogo zlata na svetu, ima tudi najmodernejša sredstva za določitev zlate teže. Zlato tehtajo do najmanjšega delca enega grama s precizijsko tehtnico, koje konstrukcija sliči lekarniški tehtnici
Jose Giralt, rektor madridske univerze, je bil imenovan za ministra mornarice
Kdo je Matuska
Silvester Matuska se je rodil 1893. čantavirju v Bački kot sin revnega izdelovalca opank. V Subotici je dovršil 4 razrede gimnazije in je postal učitelj. V vojni je bil honvedski rezervni častnik. Po vojni je postal trgovec z deželnimi pridelki v svojem domačem kraju. Postal je imovit, kupil si je na Madžarskem 160 oralov zemlje in se preselil v Budimpešto, že prej se je bil poročil s hčerjo nekega čantavirske-ga učitelja.
Pred nekoliko leti se je Matuška preselil na Dunaj in si je v Tattendorfu kupil livarno. Splošno je veljal za bogatega moža, vendar so menili, da je bil s ponesrečenimi posli izgubil velik del svojega imetja.
Matuška in njegova družina so bili znani kot zelo pobožni ljudje. Redno so zahajali k maši in Matuška je stalno nosil podobo sv. Antona pri sebi. Po atentatu v Bia Torbagyju je pisal svojim staršem pismo, da se mora zahvaliti samo sv. Antonu, če je ostal živ. Vozil da se je v nesrečnem vlaku, izgubil zavest in ko se je spet zavedel, je opazil, da je bil oplenjen, samo sv. Anton mu je ostal. Ko se je za božič mudil v čantavirju, je daroval katoliški cerkvi 15 000 Din za nabavo Kristusove podobe. Starši smatrajo za nemogoče, da bi bil storilec, kajti vsako nedeljo je pri maši in spoveduje se zelo pogosto.
V resnici so motivi, ki so gnali Matu-ško do njegovih strašnih zločinov, čisto nerazumljivi. Menijo, da ga politika nikakor ni vodila do teh dejanj in da gre za versko blaznega človeka. Na vsak način pa je tudi sadistična natura in Kiirten v drugi izdaji.
Al Capone bo obsojen
Newyorški porotniki so po 8-umem posvetovanju spoznali zloglasnega kralja ameriških tihotapcev krivega ve"kih davčnih noneverb Sodba ki se lahko glasi na 17 let ječe, še ni bila izrečena.
Diamantni denar
V krogih trgovcev z diamanti v Amsterdamu je nastal projekt, da bi priznali bri-Ijante poleg zlata za podlago in kritje bankovcev. V to svrho naj bi se osnovala mednarodna vbriljantna banka«, ki naj bi izdala z briljantnimi rezervami zajamčena potrdila. Ta potrdila naj bi obveljala po vsem svetu kot splošno priznano plačilno
sredstvo.	. .. ....
Holandski finančniki dvomijo, da bi ta projekt uspel v praksi, kajti osnovanje »briljantne enote« je otežkočeno po tem, da je kvaliteta demantov različna ln zato tudi njih vrednost.
Z zložljivim čolnom čez ocean
Te dni je odplul iz Lizbone proti New Yorku nemški pomorski častnik Fritz An-gler s komaj 6 m dolgim zložljivim gumastim čolnom, čoln se da v slabem vremenu hermetsko zapreti in gumaste cevi ob njegovih vnanjih straneh ga bodo varovale. da se ne bo mogel potopiti.
Angler je vzel s seboj 120 1 pitne vode in mnogo konserv. čoln ima tudi jambor z dvema jadroma po 2 in po 5 kvadratnih metrov, pa vesla. Drzni mož misli, da bo vozil po Oceanu kvečjemu 70 dni in bo njegova prva postaja na Bahamskem otočju .
Samomor s slušalkami na ušesih
Na Dunaju so našli brezposelnega mesarskega pomočnika Ignaca Brandstatter-ja mrtvega v njegovem stanovanju. Zastrupil se je bil z veronalom in svetilnim plinom. Truplo ie sedelo pri mizi, na kateri ie stal radiiski aparat, in je imelo nataknjene slušalke. Brandstatter je bil strasten prijatelj radia in je izvršil samomor v času, ko je imel znani tenorist Ri-hard Tauber svoj poslovilni koncert pred odhodom v Ameriko, ki so ga oddaiale mnoge evropske postaje Beda je gnala nesrečnega mladeniča v smrt.
iz uredniškega koša
Srednia Gorica. Neka kuharica je t>vp-iptft pri izstrrou iz s!nWv> na^V^nie. dohro mišlipnn fmT^^pvalo* VKnhflti zna izvrstno in lahvo orprvuntis oami v°«ko večjo pojedino; nikoli ji ni bilo preveč.«
Novi predsednik Mednarodnega delovnega urada
Belgijski profesor Mahaim,
odličen socialni politik in dober poznavale« mednarodne socialne zakonodaje, je bU imenovan za novega predsednika Mednarodnega delovnega urada v ženevi
Vsak dan ena
»Papa, meni se zdi, da sem pozabil svojo jadernico v kopalnici!«
Japonski generali
^Tradicionalna neodvisnost japonskega vojaštva ograža
svetovni mir
■nirsrkdo se vprašuje, kako je mogoče kljub svečanim protivojnim zatrjevanjem M japonski in kitajski strani, da ne pre-Stahajo medsebojne sovražnosti. Zato ker ««>Stoja med obema silama še en činitelj, ki ni podrejen niti vladi v Tokiu niti vladi v Nankingu. Ta mogočni činitelj je japonsko vojaštvo.
Medtem ko mikadova vlada zabranjuje •»sako odpošiljanje novih čet v Mandžurijo, flrdrajo vojaški in municijski transporti proti Mukdenu in ko japonski delegat izjavlja v Društvu narodov, da se bo japonsko vojaštvo umaknilo za demarkacijsko črto ob južno-kitajski železnici, prihajajo Stotine bojnih letal na mandžursko boji-
zastopnika v vladi. Resnična gospodarja oborožene sile sta ostala generalni in admiralski šta>b, ki za svoje delovanje nista niti formalno odgovorna parlamentu, temveč sta neposredno podrejena vladarju. Njih vpliv je ostal tako močan, da je dosedaj še vsak minister padel, ki se je drznil postaviti se jima po robu. Danes kakor pred sto let odloča še vedno ena juž-nojaponska plemiška rodbina o vseh višjih imenovanjih v armadi in mornarici. Njeni zastopniki odločajo v generalnem in admiralskem štabu ter neposredno informirajo cesarja. Oni tudi sklepajo, ali naj mandžurske čete dobijo pojačanja, ali naj grmijo topovi ali naj se sklene mir.
molim ofiosoftt *
Ženitve, dopisovanja, naznanita te oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina ta Šifro i.— Din Najmanjši snesek tO.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za liho 3.— Dm <?e naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati le pristojbino Z— Din. Pri* ttojbine je v poslati obenem s naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic* v Liubliani UM2 — Telefor Vevilka 2492 3492
lluli c iklusi
2 Din .
•Vasfere malih oglasov
dobite takoi po izidu lista o podružnicah „ Jutra * v •Mariboru, v	e «Vovem mestu,
9 ISrbovljah in na &es*nicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate.
Postrežnico
za celo predpoidne ta po-)K>'j3e išče družina brez otrok. Oglasiti se je ua i m-: v: Banič, Dravska ul. št. 7/1.	46261-1
Pek. vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme pekarna Noč, Slovenski •V vornifc.	46226-1
Navijalko
s:>rutno »prejme Joža Gliha v Šiški, Kavškova cesta et. 26.	4o2.36-l
Pisarniško
praktikantinjo
d-jHro strojepisko sprejme f;'ccerija in delikatesa. — Pismene ponudbe na oglas. oMrlfk »Jutra« pod šifro »Ljubljana«	46223-1
izurjeno pletiljo
sprejmem takoi v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "46120-1
Sobarja
komornega strežaja za cdlično hišo v Beogra-či; sprejmem. Ponudbe 3 a oglasni oddelek »Jutra« pod »Vcran«. — 46068-1
Postrežnico
? dobrimi spričevali sprejmi m. Vprašata: = Rekord«, Aleksandrova cesta štev. S 46268-1
Gospodična
z znanjem slovenskega, nemškega ln srbohrvat-skega jezika, slovenske in nemške stenografije, dobra stroj episea, stara 17 let želi nameščenja bodisi na deželi ali v mestu. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju.	46107-2
2 izurjeni pletilji
iščeta službo. Naslov pove oglasni oddelek jJatra«.
46273-2
Pletiljo
doibro izurjeno, s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj v Predovioevi ulici 13, Selo - Moste pri Ljubljani.	46275-1
Zgovorno damo
z dobrim nastopom, vajeno opevanja s strankami — iščemo proti fiksni plači
7.1 poset privatnih strank, !' v svrho priporočanja za vsako holj-še gospodinjstvo neobhodno potrebnega predmeta. Ponudbe pod značko »Uspešna akvirziterka« na cglas.ni oddelek »Jutra«.
46271-1
Pletilja
F;ir' ..ime takoj pomo"nico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	462S7-1
Učenca (ko)
ptanujočega pri starših v Ljubljani, sprejme takoj modna in konfekcijska tr-f-vlna Na Slov v oglasnem c I idku »Jutra«. 46303-1
Natakar
popolnoma perfekten, 7.mo-7"n v-a j nemščino in ne-1: i' kavcHe. dobi »talno mesto v hotelu »Bellevue« v Ljubljani.	46308-1
Učenko
fr>-( :mem v trgovino ffl»-Janega bl.isra na dežel'. — Ponudbo na. podruž. Jutra v Celju pod -Zmožna«.
46025-1

Železniškemu
uradniku
v pokoju, agilnemu in zanesljivemu. se nudi dober zaslužek. Naslov in oseb-ri ■ podatke na oglasni od-<1 -*ek »Jutra« pod »Agilen 167«.	45805-3
Pletilja
s-irejme delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek u.futra«.	46274-3
Strojnik
en "CijaHziran za parne in el-ktriene stroje, z dolgo p akso v velepodjetjih, išče P :menio mes'o. Ponudbe ti:i oglasni oddelek »Jutra« p^d šifro »Najboljša spričevala, prvovrstne reference«.	46249-2
Prodajalka
!-•> službo v kaki pekarni, p' iščičarni, mle-karni, trafi-X:. aH kjerkoli. Ponudbe rn oglasni oddelek »Jutra« jv>d šifro >444«. 4*3245-2
Absolvent
kmetijske šolo in trg. te-čr.ja. s knjigovodsko "prak-. ki obvlada slovenščino, f bolirv. in italijanščino — f Ii mesto praktikanta pri v.-čji lesni trgovini. Na-?' >v povo oglasni oddelek »Jntra«.	46233-2
Samostojna
korespondentka
aa slovensko, srbsko in n mšk-o korespondenco, z znanjem slovenske, srbske in nemško scenografije, v i jena ''£,,h drugih pisar--kih (i:!, žrii mesto v Floveniii. Ponudbe pod šifro »Beograd 115« na ogl. odd. »Jutra«. 45850-2
Izurjena pletilja
i? p zaposlenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46214-2
Službo šoferja
iščem. Imam dveletno prakso, sem pošten in zmožen vseh popravil. Opravljal bi tudi druga dola. Naslov v oila-sncm oddelku »Jutra« 46002-2
Absolvent
trg. akademije, t enoletno prakso, iščo službo. Naslov v oglainein oddelku Jutr3.
46300-2
Gospod
izobražen, čedne zunanjosti, star 23 let. z znanjem več jezikov, prosi za mesto skladiščnika, nadzira-telja ail slično. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46280-2
Gradbeni tednik
diplomiran ing. arh. cand. z nekaj prakse, želi zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba«.	46317-2
Izuriena pletilja
išče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 46319-2
Kopalno banjo
za 350 Din proda Svat-on, Levstikova 19. 46295-6
Moška obleka
frak in površnik U>r čevlji St. 42 naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46306-6
Ka^ne za trgovino
bele. malo rabljene, zelo ugodno prodam. Informacije dajo Hočevar-Meglič Pražakova 15. 46315-6
Spretna šivilja*
perila, oblek in plaščev. sprejme po nizki ceni delo na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46318-3
Kuhinjska kredenca
velika, mi^ta, 2 stola (što-kerla), štedilnik (Tischherd) belo emajliran in druge stvari, vse dobro ohranjeno naprodaj pri hišniku na Miš; če vi cesti štev. 23/111.
46321-6
Okna za tople grede
dobro ohranjene kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46239-7
Mikroskop
kupim. Cenjeno ponudbe, po možnosti z navedbo ali opisom načina konstrukcije i.n znamke, na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mikroskop«.	46225-7
Brivski pomočnik
dober in hiter dfflavec — vešč moške in ženske stroke, išče službo za takoj. Gre tudi na de-Zelo. Ivan Lorbeg, Ruše pri Mariboru 46329-2
Mesto hišnika
išče oženjenec brez otrok. Franc Florjan, Sp. Poljane št. 40.	46331-2
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino za ma nnfaktiirno blago — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksnm in provizija«	45053 5
/&7T«;
Čamernikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo Auto) telefon 2236
Prva oblast, koncesijonirsna Prospekt 15 tastonj — p; Site ponj i	251
Nemško
konverzacijo
za otroke in odrasle na domu ali na izprebodih daje nemška gospodična — proti honorarju po dogovoru. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 1875«.	45711-4
Akademik poučuje
nemščino in instruira vse srednješolske predmete. — Dogovori vsak popoldan med 2. in 3. uno. Novak Krakovski nasip štev. 26/1 46282-4
Metoma
Ariel
300 cm* 0. TT. V., v izvrstnem stanju radi odhoda poceni prodam. Javijo naj se le resni kupci. Po želji poskušnja vožnja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46247-10
Fiat avto 503
odprt, izvrstno ohranjen radi selitve ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45506-10
» Peugeot«
5/12. v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46310-10
r« i
Posteljo
pisalno mizo in omaro pno-d.uii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46231-6
Svinjsko pečenko
po 16 Din nndi Zaje Anton, Vodnikov trg.
46246-6
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din. druga vrsta kg po 38 Din. "čisto belo gosje fcg po 130 DiD ln čisti puh kg po 230 D:d rat pošilja po pošt povzetjn L BR0Z0V1C, ZAGREB Hici 82.	22 8
Službo sluge
•Hadiščmka ali č u vaja :-"i'm. Naslov v oglas, od-d.lku »Jutra«.	46138-2
Fotograf
r^tiniran v vsf-h delih moderne fotografije, z lastroo kompletno aparaturo, išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjen«.	46131-2
500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi (■In/.bo šoferja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46264-2
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Otroško posteljo
proda Berce, Nunska 17/11 46296-6
Kožuhasto garnituro
(Perzianer) dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pelz«.	46279-7
Brzojavne droge
borove in smrekove, okrog tisoč komadov prodam. — Naslov T. C.. Beltinci — Prekmurje.	45844-15
Bukova drva
prima, na dom postavljena po 115 Din. žagana po 125 in klana po 133 prodaja A. Putrieh. Dolenjska c. št. 6.	46305-15
Samsko spalnico
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46299-12
Belo spalnico
za eno osebo in spalni di-van ali otomano ' kapMn. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oisto«.
463'
77
Moško obleko
dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46241-13
Kožuhovinast plašč
naprodaj v Nunski ulici 19 — Ogledati med 12. in 14. uro.	46230-13
Ponošeno obleko
za dečke in dekline od 4 do 9 let kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i vod značko »Sirote«.
45702-13
KftpiUsf
Družabnika
in solastnika s potrebnim kapitalom, za večjo stro-jarno in trgovino z usnjem iščem za takojšen pristop. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«.	46227-16
Posojilo
50.nn0—60.000 Din iščem na novo stavbo. Ponudbe pod »Nujna, pomoč« na oglasni oddelek »Jutra«. 462-13-16
V Kranju
na zelo prometni cesti oddam v najem lokal za delikatesno trgovino, sadje itd. trg. izobraženi samostojni osebi. Pojasnila n3 licu mesta daje Frane Mai-dič, Kranj.	46229-17
Osebo
ki razpolaga s primernim kapitalom, iščem za udeležbo pri izd plavi pa tenti-, rane nove zapore proti tatvinam koles. Delavnica in delavne moči na razpolago. Pionudbe na oglasni oddelek »Jutra« iv>d šifro »Sisruren uspeh«. 4S2C9-ič
V Rogaški Slatini
najlepšem zdravilišču Jugoslavije, jo zaradi rodbinskih razmer na prodaj ves kompleks hotela »Stoinschegg«. Posestvo obstoja lz glavnega poslopja, depen-dance in zraven spada-jočih gospodarskih poslopij z zemljišči v izmeri nad 50 katastral-nih oralov, prve vrste v ugodni legi. Hotel sam se nahaja takoj vis-ži-vls kolodvora, leži torej izredno ugodno v centru z nad 40 kompletno in lepo urejenimi sobami za tujce, bogatim inventarjem za gostilniško obrt, velikimi, prostornimi kletmi, z veliko množico dobrih vinskih posod, razsežni-mi gospodarskimi prostori, garažami, skladišči, živim in mrtvim fundus instruktusom. Dobro obiskan od zdra-viliščnih gostov je hotel prikladen za vse vrste obratov, ki so v zvezi s tujskim prometom, pa tudi za vse vrste trgovskih panog ln podjetij, zlasti za lu-kratlven restavracijski obrat. Zahtevana nakupna vsota se giblje globoko pod cenilno vrednostjo. V arondira-nem priključku je krasen grič s čarobnim razgledom na zdravilišče in njegovo daljno okolico, kamor se dospe v 5 minutah od zdraviliškega centra ln je jako pripraven za pristavo ali kal podobnega. Z eno besedo: dobra naložba kapitala. Intere sentje naj se obrnejo za informacije na lastnika Avgusta Stoin-schegga v Rogaški Slatini.	45994-20
Lepe stavb, parcelp
pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45638-20
Stanovanje
sobe in kuhinje za 360 P'n takoj oddam pod Rožnikom, cesta IX/35.
46265-21
Stanovanje
visokopritlično, v solnčni vili za Bežigradom, Wreu mosta, z dvema velikima sobama in kabinetom ter pritiklinami takoj ali pozneje oddam boljši stranki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46255-21
Petsob. stanovanje
opremljeno z vsem kon-fortom, v centru mesta, oddam s 1. novembrom 1931 v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	43036-21
Stanovanje
2 s<d>, kuhinje, predsobe in balkona oddam 3 1. novembrom družini brez otrok v volik-i Čolnarski ul. 15.
46203-21
Stanovanje
z 1 sobo, kabinetom in kopalnico oddam mirni stranki. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	46160-2!
Hišo v Ljubljani
tristanovanjsko. 2 dvosobni stanovanji, elektrika in vodovod, v bližini tramvaja, v krasni solnčni legi. n-ov-ozidano, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46152-20
Pritlična hiša
v mestu Celju do 31. t. m. napnodaj. Obstoji iz 2 lepih sob. pisarne, kuhinje, 3 manjših sob. shrambe, avtogaraže in velike delavnice, z dvoriščem, pri-pripravna samo za obrtnika. Cena 220.000 Din. — 60.000 Din je vknjlženih in se "plačuje letno samo SOOfl; Din. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
46326-20
Hiša z vrtom
in sadonosnikom naprodaj. Spodnjo Radvanje štev. 1 pri Mariboru. Potrebno samo 50.000 Din. 46328-20
Novozidana hiša
z velikim vrtom naprodaj. Devica Marija brez je 45 — Maribor.	46330-20
Trgovski lokal
s skladiščem
nroderno urejen takoj oddam na Dunajski cesti 37. Informacijo istotam v I. .nadstropju.	46254-19
Poslovni lokali
na Dunajski sesti St. 29'1 so s 1. septembrom oa rai polago. Poizve te istotam.
43374 19
Lokal
v centru mesta; na Miklošičevi ali Aleksandrovi cesti, oziroma Prešernovi ali šelenburgovi ulici iščem za mesec november aii pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Modni salon«.	46367-19
Lok?l
za delikateso in zajtrk0-valnico. sredi mesta ali v Sp. Šiški iščran za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Takoj«.
46277-19
Prodam hišico
s stanovanjem ter delavnico, pripravno za v s a k o obrt. 10 minut od cerkve, v vasi tik ceste. — Peter K o z o 1 e. Brezno, Rimske toplice.	4622S-20
Hišo
s trgovskim lokalom,™ stanovanjem prodam v Roža: dolini, cesta II/3. 46262-20
Lepo stavb, parcelo
kupim proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod" »Gotovina«.
46238-20
Lepe parcele
gozdne, z najlepšim razgledom, na Rožniku po zelo nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46221-20
Njivo
približno 1 oral velik«, tik državn-e ceste, 10 minut od trga, v krasni eolnCm les;i
prodam. Pripravna za g'a-ditoi-. Vprašati pri lastniku n» Vranskem štev. 58.
46141-20
Prostor
pripraven za trafiko, iščem Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46280-19
Pražarna
žitne kave, v dravski in
primorski banovini dobro vpeljano podjetje, je zaradi bolezni naprodaj, ozir. iščemo primernega družabnika. — Pojasnila daje D. česnik. Večna pot štev. 'i.
46297-19
Advokatsko pisarno
v svoji hiši, zraven sodišča v škofji Dok: takoj odda Albina Jeralova. vdova po dr. Fr. Jerali, obenem z inventarjem — po dogovoru z dediči tudi pisarno v celoti. 46307-19
UHH&anja
oddajo
Štirisob. stanovanje
v centru mesta oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46257-21
Stanovanje
2 velikih parket i ran i h sob, kuhinje, shrambe in ko-nalniee. 7. elektriko ter vodovodom. v novi hiši takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46235-21
Stanovanje
»obe. kuhinje In vseh pritiklin oddam mimi stranki z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
46259-21
V gndu
Višenski potok (AVeichsel-baeh) pri Višnji gori. 6 minut od kolodvora takoj
oddam stanovanje
3 velikih sob. kuhinje, pritiklin in velikpga zelenjad-nega vrta. Zakonski par
brez otrok ima prednost. — Vprašati pri oskrbništvu graščine Višenski potok. Višnja gora.	45689-2!
2 stanovanji
komfortni, dvosobni, z vrtom oddam v vili »Sunča-nic.i« v Tlaidrihovi ulici. Informacije med 1. in 2. popoldne na Bregu 10/11.
46314-21
fUm££tmja
iščejo
Enosob. stanovanje
suho, po možnosti v centru mesta iščeta novoporo-čenea s popolnoma novo opravo. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad par«. 46258-21/a

Sobico
v centru inesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46316-23

iščejo
Majhno sobico
za stalno iščo uradnica z dežele, ki prihaja službeno večkrat v mesecu v Ljubljano. Ponudb'* na ogl. oddelek »Jutra« p«d šifro 1 Sobica«.	46234-20'a
Čedno sobico
iščo čez dan odsotna šivilja. Ponudbe na oglasni o-dlelek »Jutra« pod šifro »Mirna in slalna«.
46236-23'a
oddajo
Opremljeno sobico
s ^klavirjem oddam gospodični — Trnovski pristan št. 4/1.	46264-23
Lepo, veliko sobo
s soupora.bo kopalnic* oddam na Bledweisovi cesti št. mi.	46253-23
Lepo, prazno sobo
z novembrom oddam v Ri-harjevi ulici 2, Kolezija-Mirje.	46252-23
Opremljeno sobo
1 ali 2 gospodoma oddam v Kolozijski uli«i št. 12.
46242-23
Sobo
separirano, opremljeno ali prazno, s kopalnico, v can-tru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
46237-23
Opremljeno sobo
takoj oddam in sprejmem
dijaka-sostanovalca
Naslov v oglasne® oddelku »Jutra«.	46244-23
Prazno, veliko sobo
separirano. v bližini Zvezde takoj o-ddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46248-23
Opremljeno sobico
takoj odda Sušteršič. Dunajska cesta 41. 45963-23
Sobico
7. električno razsvetljavo, snažno in svetlo oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku .Tutra 46223-23
Pri Vrtači
Rutarjeva ulica št. 4a/I oddam lepo opremljene »obe z oskrbo ali brez. 46194-23
Prazno sobo
pa-rketira.no — snažno in zračno, z električno razsvetljavo, v novi vili za Bežigradom po zmerni ceni takoj oddam. Podmilščako-va 7/1, vila Zvonka.
45745-23
Sobo
le.po onremljeno. v Mižim gl. kolodvora po zmerni ceni oddam ta Vo j ali s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46273-23
Sobo
7.3 pisarno a!.i za lokal ta-k'ii oddam v Florransfci ulici št. 33.	46288-23
Separirano sobo
veliko, zrač.no in mimo. 8 hrano ali brez oddam s 1. novembrom 2 osebama. — Istotam tudi noceni oddam s 1. novembrom l«po
seoarirano sobico
s hrano ali 1vp->. Ktnifcova ulica 17. pritličje — cesta v Rožno dolino. 46283-23
Sobo
lepo opremi ieno. % strogo separiranim vhodom, s hr» no ▼ eentrn Ljubljane oddam takoj »15 « 1. novembrom ▼ Levstikovi ulici St. 2.	46206-23
OnremMene «<>be
« n.irke,om in elektriko tako! oddam. Na»lov v o*!, oddelku »Jutra«. 46313-23
Opremljeno sobo
solnčno, separira.no, s postrežbo, pri boljši družini išče zelo soliden gospod. Cenjeno ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«.	46216-23/a
Opremljeno sobico
aoinčno in snažno, nc predrago, z lončeno pečjo, v mestu iščo mirna gospodična, točna plačnica. Ponudbe na oglasni oddelei »Jutra« pod šifro »Solidna in snaižna stranka«.
46270-23/a
Sobo
lepo opremljeno, iščem pri majhni družini aH samostojni dami v bližini Kreditno banke. Ponudbe na ogIa3. oddelek »Jutra« pod šifro »Državna uradnica«.
46281-23/a
Sobico ali kabinet
išče gospod. Ponudbo z navedbo cene r.a oglas, od delek »Jntra« pod značko »V bližini tramvafa«.
46298-23/a
Opremljeno sobo
solnčno. z vhodom iz stop-njic, iščem s 1. novem-_ hrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu nebotičnika«.
46304-23/a
Akademik
išče sobo med bolnico in mftstAm, z zajtrkom, event. s hrano. Ponudbe na ogl. odelek »Jutra« pod šifro »Akademik«. 46312-23/a
v P

Poznanstvo
s samostojno gospodično ali mlado vdovo, ki ima na prometnem kraju gostilno ali manjšo trgovino, želi tridesetletni mladenič 3 precejšnjim kapitalom — v svrho ženitve. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost 63« 46263-24
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno Ln diskretno koncesijon) ran! Zavod ta sklepanj* zakonov »R * z o r« Zagreb oošta 3 — Informacije In prospekte pošilja proti vposlani poštn! znamk! za 10 Din.	213-24
Lady
Dvignite p:3tno. 46292-24
Studi
Pripravljen v zatonu. Zveza tam. Rifa. 46001-24
»Avto«
Zakaj ne dobim odgovora? čakam težko! — Poliub.
46293-24
Judita 11
Dvignite pismo in odgovorite.	45322-24
Laura E....
Dvignite pismo. Sestanek v četrtek ob istem času.
46323-24
Več svinj
»Yorkšir« ter krav in telet je naprodaj v gradu druž be Jeišingrad z o. j., pošta Šmarje pri Jelšah. 46109-27
Lepega psa
(Seldenpintsch) 1 leto starega poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	46075-27

Radio
radi odpotovanja naprodaj v Fiorijanski ulici št. 7/1.
46232-9
Elektro-motor
9 HP proda Mihael Bueek, Apače pri Gornji Radgoni.
46250-29
Pletilni stroj
»TiVedenr.an« 8.50, dva ni-tovoda. skoraj nov, v popolnoma dobrem stanju ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Wederman«. 45715-29
t \ c'' M ^ -
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. IUrska ulica 36. vhod lz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna.
70
VridOki
Sena
več vagonov naprodaj na gradu Družbo Jeišingrad z o. j., poeta Šmarje pri Jelšah.	46108-33
Suhe gobe
v vsaki množini kupuje E. Vajda. č-akovec. Ponudbam priložite vzorce.
45683-33
Lep jedilni kostanj
po DiD 1.50 kg razpošilja Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostn. 44578-33
10.000 kg krompirja
prodam franko Litija. Pis
meno ponudbe	prosim na
oglas, oddelek	»Jutra« pod
»Krompir«.	46187-33
Preklicujem
kar sem govorila neresničnega o g. Vinku Vidmarju ia Prevalj in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Angela Zupan, Polzela.	46251-31
Vinko Videmšek
rojen I. 1910. v Trbovljah,
naj javi sedanji naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra nagrada«.
46290-3!
Zaboje za smeti
po predpisani meri ima v zalogi po 40 Din J. Sajovic mizarstvo, Škofja št. 13.
46172-30
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah pri foto Joško Smuc, Marijin trg 8 — rogal Wolfove 1.
304-30
Fotoamaterska dela
fcakof tudi ts» strokovna
dela naredi do sedaj najbolje in najceneje fotograf Joško Smuc, VValfo-va n!. 12 In špecialna fo-t-o-trgovina A. Smuc, Marijin trg 8 — vogal Wo!fove ulice 1.	304-30
Priporoča se DAMSKI MODNI ATELJE
JOSIPINA IGLIC
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 4 III
palača »VIKTORIJA«
Najboljša postrežba!
33la
Solidne cene!
Dražbeni oklic.
Dne 26. oktobra 1931 ob pol 10. uri se bo vršila v sobi št. 6 okrajnega sodišča v Kamniku javna sodna dražba sledečih nepremičnin :
1.)	vi. št. 196 k. o. Mekinje — vila št. 47 v Mekinjah z drvarnico in zemljiškima parcelama v cenilni vrednosti Din 123.280,
2.)	vi. št. 223 k o. Mekinje — park pri tej vili, v cenilni vrednosti Din 23.108,
3.)	vi. št. 154 k. o. Županje njive — travnik na kamniškem vrhu, v cenilni vrednosti Din 2.548.—,
4.)	I? vi. št. 987 in 988 k. o. Kamnik, obstoječih iz 4 zemlj. parcel v Kamniku — Graben, v cenilni vrednosti Din 102.700.—,
5.)	vi. št. 38 k. o. Jarše — hiša bt. 22 v Jaršah (mlin s pritiklinami in vodno silo 34 konjskih sil) ter .2 zemlj. parcel v cenilni vrednosti Din 163.030.—,
6.)	vi. št. 38 k. o. Jarše — 2 zemlj. parceli (travnik in njiva), v cenilni vrednosti Din 9.000.—.
K nepremičnini vi. št. 38 k. o. Jarše (mlin) spadajo sledeče pritikline: 1 vreteno za kolo s tubo, 1 večja transmisija, 3 manjša transmisije ter 1 dynamo z 9 HP s stiskalno ploščo, v cenilni vrednosti Din 8.500.—.	~	18446
Kavcija znaša za vsako izmed navedenih skupin 10 najmanjši ponudek pa 2/3 cenilne vrednosti.
Najvišji ponudek je plačati v 3 obrokih, od katerih zapade prvi v 14 dneh po pravomočnosti domika, ostanek pa v 2 enakih obrokih v 2 mesecih po pravomočnosti domika.
Podrobnejša pojasnila so na razpolago pri okrajnem sodišču v Kamniku, kjer so tudi na vpogled dražbeni pogoji, kakor tudi pri dr. Kuhelj Karlu, odvetniku v Ljubljani, Dunajska cesta 6,11.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Claven« je mast

Damske klobuke
zadnjo novosti od 50 Din naprej. Preoblikovanje 28
Din. — Salon »La femme Chic«. Anica Puhek, šelenburgova ulica 6/1. 45771-30
Strojno pletenje
dobro upeljano, vsled bolezni pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obročno plačilo«. 46155-30
Vinski mošt
prvovrsten be! in črn, čez ulico pu 7 Din priporoča vinska klet Mencinger, Sv. Petra cesta St. 43. 46163-18

Rezervno kolo
motornega kolesa, s pnevmatiko sem izgubil na poti Rogaška Slatina— Celje, ali Soštanj-Soteska - Hrastnik. — Najditelj naj proti nagradi javi na naslov: Ing. Schmauc, Hrastnik.
46291-28
4
Dobite » lekarnah, droge rijab ali naravnost lz tvor niče ln glavnega skladišča
Čuvajte se ponaredb! 261
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Pohištvo
spalnice, hrastove, bukove, smrekove ter kuhinjske oprave po nizki ceni prodaja in se priporoča za razna naročila Jožef Kumik, mizar, Zg. Slška. pod Hribom.	43957-30
hiacint, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5.
D
rzafna
razredna loterija
žrebanje srečk za I. razred 23. kola se vrši 19. in 20. novembra 1931, Cena srečke: Cela 200 Din, polovica 100 Din in četrtinka 50 Din. Naročila izvršim takoj. Srečne slučaje čuvam na zahtevo v največji diskreciii. Z naročili se je treba obrniti na glavno pooblaščeno kolekturo
Aleksandra R. Pav ' lovlča, Beograd
Cara Nikola II. br. 69, Kralja Alberta I. 12828
KUPIM
50 vagonov suhih bukovih cepanih drv in 50 vag. suhih hrastovih cepanih drv.
Ponudbe po možnosti v italijanščini na Ditta Venturi, Chiesa Salute 9, Torino 115.
Elek.omotor
9 HP proda Mihael Bucek, Apače pri Gornji Radgoni.
46134-29
Stroji!
R»dl preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabo«, brezhibne, po najnižji eeni, ln sicer: 8-40 po Dio 650.—. 8-50 po Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolite el osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, k! bo ea vašo porabo tako ia Izdelovanje noga vi«, kakor vseb drugih pletenih predmetov. Pišite o« naslov: Sati Vaj t. Ce lj«.	305-29
Šivalne in pletilne stroje
popravlja In renovlm EmO
Klobosver, speci jalnl mehanik. LJobljant, 8»- Petra cesta 47.	302-29
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni sin oziroma brat, gospod
ČRNČIČ RUPERT
kontrolor j. drž. žel.
v torek, dne 20. oktobra 1931 ob 2. uri zjutraj po dolgem bolehanju za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek, dne 22. oktobra 1931 ob 17. uri iz mrtvašnice na pokopališče v Studencih.
Maribor — Studenci, dne 20. oktobra 1931.	18847
IVAN in JERA ČRNČIC, starši — FRANC, brat — JOŽEFA, sestra
t
Občina Ljubljane Mestni pogrebni zavod
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega ljubljenega, zlatega in dobrega soproga, papana, brata, svaka in strica, gospoda
FRANCA ZIDARJA
profesorja v pokoju
danes ob V2 3. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega blagopokojnika se bo vršil v četrtek, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vogelna ulica, na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, dne 20. oktobra 1931.	18445
Žalujoča rodbina ZIDARJEVA.
O. Hanstein:
Ml je kriva?
Roman
Osmo poglavje.
Zeodai zjutraj je doktor Schluter spet prišel k deželnemu sodne-mu sfemlu ScheLeierju, pri katarem ie našel tudi državnega tožilca Heidetnreicha in zapuščinskega -sodnika P^™**- Tud da nes so bili gospodje mračni m nejevoljni. Državni tožilec tteiden
rd!>SnočfCTzTršili nadaljnje poizvedbe. Dognano je, da ni zoper komisaria Zessina z uradne strani niti najmanjšega očitka. Narobe sodniki in policijski organi, ki so imel z njim opravka, mu da-jeio najboljše izpričevalo, in tudi iz njegovega zasebnega življenja n sl"a o n,kakih nepravilnostih. Nekaj dolgov je sicer imel, a m-kLkor na težkih. Z druge strani je kazalo njegovo stanovanje sliko nenadnega bega, in o njegovi ženi ni niti sledu. Njena obleka in vse,
kar je moči prenesti, je izginilo.«
»Vse ostalo je bilo v strašnem neredu «	. .
»Najbrž je nameraval z žano vred pobegniti m io je poslal na-
Pre;'Mislim, gospoda, da je Weilhornovega slučaja konec. Naj so mdiciji še tako pričali zoper Gudulo Wellhornovo vendar moramo priznati, da smo vsi le neradi verjeli v njeno krivdo
»Tudi zadeva z briljantnim nakitom se je pojasnila njej v pnlog, čeprav gre samo za domneve. Odkar se je našel listek ni vec moči govoriti o tatvini, niti tedaj ne, če bi bila Gudula nakrt sama vzela. Saj pravi listek, da postane nakit z dnem Wellhornove smrti njena
»•st!«
»Oporoka je tukaj. Zessin jo je prinesel, in tudi z njo niimela Gudula nikakega opravka. Ostanejo samo še ključi m tisti zmecKa-ni papir.« .
»Da, gospoda, niti 5a bi govorila Gudula neresntco in bi bila sama položila to dvoje v predalnik in pod okno - niti tedaj nebioilo moči govoriti o tatvini. V blagajni ne manjka razen nakita n-ic drugega kakor briljantna kravatna igla s turškim polmesecem. Ta je bila v spisku, a v Gudulini sobi se ni našla. Mogoče je da jo je b i stari gospod že prej sam kam dal, a jo je v spisku pozabil prečrtati. Spričo njegovega bogastva ja bila ta igla skoraj brezpomembna Mogoče je tudi, da jo je vzel justični svetnik ali pa — komisar Zessin. Vsekako ni govora o kaki sumnji zoper gospodično Gudmo . in postopanje proti njej je treba popolnoma ustaviti. Zelo je treba obžalovati, da je morala ubožica prestati toliko gorja.«
»A po mojem mnenju ja s tem tudi vse postopanje pri kraju.« »Krivca sta justični svetnik in — na žalost tudi Zessin.« »Oba sta mrtva! Spričo tega ne moremo drugega, kakor da zaključimo stvar in pokličemo na odgovor mladega Mamerta zaradi zlorabe tujega imena in sleparskega poizkusa, polastiti se dedi-
SC"Gospodje so pokimali, le Schlutar je še dolgo majal z glavo. Heidenreich, ki je vedno spoštoval mnenje slovecega kriminalista,
ga je pogledal.
»Ali ste morda drugačnega mnenja .■>«	.
»Dolus, gospod državni tožilec! Cemu naj bi bila justicm svetnik in Zessin ukradla oporoko? Recimo, da bi sa bil dal Zessm zapeljati z obljubo visoke nagrade, a povejte mi, kako naj bi oporoka koristila iustičnemu svetniku? Slučaj še vedno ni popolnoma pojasnjen. Prosim vas dovoljenja, da ga smem dalje zasledovati.« »Prosim, gospod komisar — to nas bo samo vesehlo!« Doktor Schluter je krenil globoko zamišljan k vratom.
Na pragu je obstal.	.. 0
»Kako je bilo ime Wellhornovemu domačemu zdravniku.«
Preiskovalni sodnik je pogledal v sodne sp,se.
»Tajni sanitetni svetnik Bachmann.«	c~hrP;
Schluter .ie odšel. Zunaj je srečal višjaga strazmojstra Schrei-
berja. Tudi ta je bil ves resen videti.
»Nu, Schreiber, kaj je novega?«
»Na žalost nič; mislil sem, da boste vi —-«
Ko sta šla čez ulico, mu je Schluter pogledal v obraz.
»Schraiber, kaj mislite o Zessinu?«
»To da ni s tatvino v nikaki zvezi. Gospod doktor - komisar
Zessin\ Ravno tisti, ki je bil najbolj natančen!«
»Da, ali--«	,	. -
Višjemu stražmojstru je ostal odgovor na jeziku.
»Le na dan z besedo, Schreiber!«
»Ali veste, kaj jaz mislim, grospod komisar.J«
»Nu?«
»Žena mu je pobegnila!«
Schluter je obstal.	. , . , „ . .
»Veste Zassinu ie bilo štirideset let, njegovi lepi, mladi zenici
pa komaj 'devetnajst. Ljudje so že davno ugibali to in ono —« »In menite--?«
Višji stražmojster je skomignil z rameni.
»Gospod komisar je bil hudo zaljubljen. Včeraj je bil ze ves dan strašno pobit. Gotovo se je zgodilo doma kaj posebnega.«
»Med tem je bil prinesel mlad človek v sivem dežnemu plascu in mehkem klobuku pismo zanj. Kar vidi se mi, da je morala biti
oporoka.«
Schlutar se je nehote nasmehnil.	^
»Schreiber, v takih rečeh ste menda iz lastne izkušnje vescak.'«
»Gospod komisar!...«	___
Na|noveia »lal.nsfca paleto« Železna iclo praktična aloiljiva postelja * tapeciranim madracom —
rraKtična za »taka hiiu, Otele, za putpjuče oso? be in nočne tlulbe. Slane Din 3H.—• Razpoi« Ijam poitom in ielezni-cod po povzetju.
Leten« alulintka patentna ' zelo > praktična tlol-Ijira postela • tapecira-»ia madracom. — Stane Dia 280,-
spaljni.
pelent fotelj stane
KURIVO:
PREMOG in DRVA nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina s kurivom
Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta 25.
Cvetličarna Korsika
ima poleg svojega cvetličnega paviljona n* Miklošičevi cesti, zraven hotela Union, telefon 2341, tudi lokal v palači Dunav, vhod iz Beethovnove ulice, telefon 2489. 12820
Din 1300
Liegestuhl praktičan za Jeianie-in sedenje. Stane Dia 15*.—.
onnnanDnnnnnDnDDDDnnDODnaDnD čudo današnjega dneva
„HOBBY"
Po tem imam disto io• hano perje k g po Dia
41__čisto belo gosje
kg p« Dia 13«— in čisti puh kg po Dia 25«—.
f. BROZOVIČ. ZAGREB lUca 12. IH.
amer. univerz, preparat za pranje, čiščenje, za higijeno in čistočo v hiši in povsod.
Tisoče zahvalnih priznanj in odlikovanj. Vsaka škatljica ima obširno navodilo za uporabo. Zahtevajte povsod! Glavno zastopstvo Beograd »HOBBY« A. R. Čara Uroša 19, telefon 23-0-13. 310
UPRAVNI IN NADZORSTVENI SVET ter URADNISTVO ZADRUŽNE BANKE javljajo tužno vest, da je dne 19. oktobra t. 1. po kratki bolezni preminul gospod
Saša Knez
upravni svetnik Zadružne banke, veletržec
i. t. d.
Odličnemu in zaslužnemu svojemu sodelavcu ohranimo trajen in hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 193L
12841
Pletenine, mode ta šport najnovejše vrste izdeluje mehan. tad. plet.
A»<ett ,2f* Savnitc
škof ja Loka
Zahtevajte vzorce na ogled.
nove to rabljene vseb vrst ter
iuto za embalažo
una vedno v talogi <
Mirko Mlakar j
Ljubljana Slomškova ulica UL
Telet. 29-47
£epota
napravi peresnik prijeten za uporabo in Vam vzbuja veselje do njega. Ako iščete lepoto v obliki in barvi, kupujte peresnik »Eversharp«.
Peresa za vse polnilne peres-nike naprodaj pri vseh večjih prodajalcih.
r-;i1 »Mi-
PERESA — POLNILNI PERESNIKI
RAVNATELJSTVO JADRANSKO - P0DUNAV-
SKE BANKE filijale v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član lokalne uprave, gospod
asa
veletrgovec u t« d%
dne 19. oktobra 1931 v Sarajevu po težki operaciji preminul.
Jadransko-Podunavska banka bo ohranila bla-gopokojniku kot zvestemu sotrudniku trajen in hva-žen spomin.
Ljubljana, dne 19. oktobra 1931.
12838
Tvrdka L KNEZ In njene aflliaclje 2 osobjem javljajo pretnžno vest, da je njih blagi, ljubljeni senior - šef,
gospod
Seda Hne%
danes v Sarajevu podlegel težki operaciji.
Preblagega pokojnika ohranimo v trajnem neizbrisnem spominu.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne ti. oktobra ob 16. uri z glavnega kolodvora v Ljubljani.
Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, 19. oktobra 1931.
12839
Urejuje