Poštnina plačana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
25.
kos.
V LJUBLJANI, dne 30. marca 1032.
Letnik
III.
V S E B
258. Resolucija o izpremembah m dopolnitvah zakona o poslov-nem redu v narodni skupščini.
ono Resolucija o izpremembi zakona o poslovnem redu v senatu. Pravila za opravljanje drž. strok, izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin.
261. Izpremembe in dopolnitve pravilnika dijaškega doma kra-lja Aleksandra I. v Beogradu.
9«» ^Rrememba pravilnika o cenzuri filmov.
263.	Razglas banske uprave o prošnjah za zaposlovanje ino-zemcev.
1 N A ;
264.	Razglas in navodila banske uprave o priznavanju prispevkov za izboljšanje travnikov in pašnikov.
263. Razglas in navodila banske uprave o priznavanju prispevkov pri nabavi gnojničnih sesaljk.
266. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
267. Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
268. Razne objave iz »Službenih novim.
258.
Narodna skupščina
kraljevine Jugoslavije.
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., je usvojila v svoji XIV. redni seji, ki jo je imela dne 26. februarja 1932. v Beogradu, to-le
RESOLUCIJO o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v narodni skupščini,*
ki se glasi:
Izpreminjajo in dopolnjujejo se §§ 6., 9., 12., 13., 17-, 19., 20., 21., 26., 29., 31., 32., 43., 45., 49., 50., 53., 54.. 55-, 56., 64., 65., 72., 93., 111., 115., 119., 121., 128., in 131. m se dodaja nov § 135. v zakonu o poslovnem redu v narodni skupščini z dne 26. novembra 1931., »Službene novinec št. 282. z dne 2. decembra 1931.** Z izpremem-hami in dopolnitvami se ti paragrafi glase tako-le:
§6.
Verifikacijski odbor si izvoli predsednika, podpredsednika, tajnika in enega ali več poročevalcev.
Verifikacijskemu odboru odkaže predse'dnik poslanska pooblastila, vse volilne spise in vse pritožbe zoper Molitve.
Verifikacijski odbor mora svoj posel izvršiti v sedlih dneh.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9- marca 1932., št. 55/XXI/140.
** »Službeni list« št. 602/80 iz L 193L
§ 9*
§ 12.
I.	Skladno s točko 4. § 13. zakona o volitvah narodnih poslancev izgube mandat poslanci, ki prestanejo biti člani one skupine, ki ji pripada nosilec državne liste, s katerim je bila vezana kandidatna lista tega poslanca.
Predlog o tem mora vložiti najmanj deset poslancev te skupine s soglasnostjo nosilca liste te skupine. Predlog je vložiti pri narodni skupščini.
V predlogu morajo navesti predlagalci činjenice, po katerih je ugotovljeno, da je dotični narodni poslanec prestal biti član te skupine.
Narodna skupščina odkaže ta predlog takoj verifikacijskemu odboru,, ki mora po zaslišanju prvega podpisanega predlagalca in po zaslišanju poslanca, za katerega se predlaga izguba mandata, v sedmih dneh ugotoviti: ali je dotični poslanec prestal biti član skupine, in mora izdati svojo ustrezno odločbo, ki jo izroči kot svoj predlog narodni skupščini.
Narodni poslanec sme tudi sam pismeno obvestiti narodno skupščino, da je prestal biti član skupine, ki ji pripada nosilec državne liste, s katero je bila vezana njegova kandidatna lista. V tem primeru pošlje narodna skupščina to vlogo verifikacijskemu odboru. Verifikacijski odbor pripravi in vroči narodni skupščini v sedmih dneh poročilo in svoj predlog, potem ko zasliši dotičnega poslanca in enega člana te poslanske skupine, če se prijavita k besedi.
Na predlog verifikacijskega odbora odloči narodna skupščina v sedmih dneh potem, ko zasliši prvega podpisanega predlagalca in narodnega poslanca, za katerega se predlaga izguba mandata.
* Popravljen je en izraz v srbskohrvatskem besedilu, ki ne vpliva. na slovensko besedilo. — Op. ur,
Če je obvestil narodni poslanec sam narodno skupščino, da je prestal biti član izvestne skupine, se zaslišita pri seji skupščine dotični poslanec in en član te poslanske skupine, če se javita k besedi.
Ob tej priliki ne smejo biti govori daljši od pol ure.
II.	Narodni poslanec ne sme biti član upravnega odbora uprave državnih monopolov, član upravnega ali nadzorstvenega odbora Narodne banke, Državne hipotekarne banke, razredne loterije, Privilegirane agrarne banke, državnih brodarskih društev, državnih tvornic sladkorja in vseh drugih podjetij in družb, ki so državna lastnina ali pri katerih je država delničar z najmanj 5°/o glavnice ali katerim daje podporo. Istotako ne sme narodni poslanec biti član upravnega ali nadzorstvenega odbora onih delniških družb ih podjetij, ki imajo rudniške pravice ali ugodnosti ali ki vobče imajo poslovne pogodbe z državo ali ki imajo posebne in izjemne ugodnosti po specialnih zakonih.
Narodni poslanec mora izročiti, če ni sam podal ostavke na članstvo v odboru omenjenih naprav, svoj primer v mesecu dni od izvršene verifikacije mandata ali od dne, ko je postal član dotičnega odbora, po pred-sednistvu narodne skupščine verifikacijskemu odboru, ki poslanca pozove, naj se izjavi, in takoj podatke za sklepanje pribavi in sklepa. Če narodni poslanec tega v odrejenem roku ne stori, smatra verifikacijski odbor, čim izve za tak primer ali se mu primer naznani, da je narodni poslanec podal ostavko na svoj poslanski mandat, stori o tem sklep in ga priobči narodni skupščini.
Svoje sklepe priobčuje verifikacijski odbor narodni skupščini in ta sklepa o njih brez pretresa v prvi seji s poimenskim glasovanjem.
(Izpremenjen in dopolnjen s skupščinsko resolucijo, sklenjeno v XIV. redni seji narodne skupščine z dne 26. februarja 1932.)
§ 13,
V zasedanju, s katerim se prične skupščinska perioda, se takoj izvoli predsedništvo, čim se konča pretres o poročilu verifikacijskega odbora. V ostalih zasedanjih se izvoli predsedništvo takoj po prvem sestanku pod predsedstvom po letih najstarejšega navzočnega poslanca.
Predsedništvo je sestavljeno iz predsednika, treh podpredsednikov in petih tajnikov. Vsi ti poslovalci se volijo za vsako zasedanje (člen 62. ustave).
Najprej se izvoli predsednik narodne skupščine. Če bi absolutne večine ne bilo pri prvem glasovanju, zadošča pri drugem glasovanju relativna večina. Ob enakosti glasov pri drugem glasovanju se smatra, da je izvoljen kandidat, ki je po letih starejši. Ko je izvoljen predsednik, se izvolijo najprej podpredsedniki, potem pa se izvolijo tajniki tako, kakor je to določeno za volitev predsednikovo.
O volitvah predsednika in ostalih skupščinskih po-slovalcev se sme glasovati tudi istočasno s posebnimi listami.
Pri volitvi predsedništva je glasovanje tajno.
Če poda kateri skupščinski poslovalec ostavko na svoj položaj, se smatra, da je razrešen, ko vzame narodna skupščino to ostavko na znanje.
§ 17.
Za proučevanje predlogov in drugih predmetov skupščinskega aeia izvoli narodna skupščina poedine odbore. Ti odbori so stalni ali posebni. Stalni odbori so: 1. verifikacijski odborj 2, administrativni odborj 3, imunitetni
odbor; 4. odbor za prošnje in pritožbe in 5. finančni odbor.
Posebni odbori se volijo za proučevanje zakonskih predlogov, ki jih vloži vlada ali jih vlože narodni poslanci, kakor tudi za proučevanje drugih predmetov, o katerih skupščina sklene, da je potrebno odkazati jih posebnemu odboru.
Stalni odbori se volijo ob pričetku vsakega rednega zasedanja. Posebni odbori trajajo, dokler ne dovrše posla.
§ 19.
Finančni odbor ima 31 članov, ostali stalni odbori pc 21 članov; posebni odbori pa, kolikor jim jih skupščina določi.
Za stalne in posebne odbore se izvoli obenem enako število namestnikov, ki imajo iste pravice kakor člani, kadar jih nadomeščajo.
§ 20.
Vsak odbor si z večino glasov Izvoli predsednika, podpredsednika in tajnika in vodi kratek zapisnik o svojem poslovanju. Vabila na odborske seje se objavljajo narodnim poslancem na kraju, posebej za to določenem v poslopju narodne skupščine; morajo pa se osebno vročiti vsakemu narodnemu poslancu z Viznačbo dnevnega reda, če ob koncu poslednje seje ni bil določen dan prihodnje seje odbora.
V zapisnik vsake seje se zapisujejo imena naročilih članov, pismeno vročeni predlogi in sklepi odbora. Predsednika odbora nadomešča, če bi bil zadržan, podpredsednik, če pa je zadržan tudi ta, po letih najstarejši odbornik.
Narodna skupščina lahko določi, če smatra to za potrebno, brez diskusije rok, do katerega mora odbor podati poročilo. Če odbor tega ne stori, razen če mu je rok podaljšan, lahko narodna skupščina izvoli nov odbor.
Odbor je sklepčen, če je prisotna ena tretjina njegovih članov. Polnoveljavno se sklepa z večino glasov prisotnih članov odbora; če pa so glasovi razdeljeni, se to v odborskem poročilu ugotovi in predlog, o katerem se je glasovalo, se predloži narodni skupščini v rešitev.
Dolžnost člana odbora je, da prihaja redno k sejam ali da obvesti o svojem neprihodu predsednika odbora, ki pozove namestnika s kandidatske liste.
Na izpraznjeno mesto odborskega člana stopi prihodnji na listi.
§ 21.
Ko se pretres dovrši, izvoli odbor enega ali več poročevalcev, ki čitajo v narodni skupščini poročilo in zagovarjajo poročilo in predlog odbora pred njo.
Če se razdeli odbor na večino in manjšino, ima ta in ona stran posebej svojega poročevalca.
Vsako ločeno mnenje bodisi o načelu bodisi pri poedinih členih predloga, o katerem se sklepa v odboru, je predati pismeno odboru, ki ga obenem z večinskim poročilom predloži skupščini, kjer ga sme zastopati član odbora, ki je oddal ločeno mnenje.
Svoje poročilo mora odbor izdelati in predati skupščinskemu predsedniku najkesneje v 24 urah potem, ko se je dovršil pretres v odboru.
§ 26.
Čim se izvoli predsedništvo narodne skupščine, obvesti predsednik skupščine o tem predsednika ministrskega svetu. Pifffoedflik mMUstx.skega sveta obvesti fiO-
tem predsednika skupščine, katerega dne otvori kralj skupščinske seje osebno s prestolnim govorom ali pa po ministrskemu svetu s poslanico ali z ukazom.
Ce otvarja zasedanje kralj s prestolnim govorom, zasedata senat in narodna skupščina skupno (člen 32. ustave).
V skupnih sejah senat in narodna skupščina lahko razpravljata tudi o adresi kot odgovoru na prestolni govor tako, kakor je določeno v § 69. tega zakona.
§ 29.
Seje narodne skupščine so javne. Toda smejo se pretvoriti v tajne, če to predlaga predsednik skupščine, vlada ali 20 poslancev. O takem predlogu se glasuje brez pretresa.
Če je predlagal tajnost predsednik skupščine ali jo je predlagalo 20 poslancev, sme skupščina sklepati o tem: ali ostane seja tajna ali ne.
Predmeti, o katerih se posvetuje skupščina na tajnem sestanku, se pretresajo, če treba, tajno tudi v odborih in se ne sme o njih nikomur nič praviti, razen poslancem.
Če se dokaže poslancu, da ni čuval tajnosti, sme izključiti skupščina takega poslanca iz sej do najvišjega števila sej po § 98. Izjave ali predlogi vlade v tajnih sejah se smejo predajati javnosti samo s privolitvijo vlade.
§ Sl.
Na predsednikov predlog in po zaslišanju vlade določa dnevni red za vsako prihodnjo sejo narodna skupščina sama ob koncu seje brez pretresa. Na predlog vlade &li predsednika narodne skupščine ta lahko poedine točke z dnevnega reda odstavi ali prestavi. Dnevni red se razglaša s posebnimi objavami v dvorani in v poslopju narodne skupščine.
Oni predmeti, o katerih se pretres ni mogel izvršiti v eni seji, se postavljajo na prvo mesto na dnevni red prihodnje, seje.
Če se dnevni red ni mogel izvršiti zaradi nezadostnega števila navzočnih poslancev, objavi predsednik, da velja za dnevni red novi seji nadaljevanje starega dnevnega reda z dodatkom onih točk, ki jih je treba po tem poslovniku samem postaviti na dnevni red ali glede katerih je narodna skupščina sama sklenila prej, da jih je tega dne postaviti na dnevni red.
Če naj bi bila nova seja na dan, določen v poslovniku za interpelacije, se ne sme v tej seji nič reševati, razen interpelacij po § 71. tega poslovnika. Če pa ni interpelacij ali če so izčrpane, je preiti na stari dnevni red.
§ 32.
Zapisnik narodne skupščine pišejo po vrsti tajniki, ki jih določi predsednik; ti zapisniki se čitajo ob začetku vsake seje narodne skupščine.
V zapisnike se vpisujejo: 1. vladna in predsednikova naznanila; 2. predmeti, o katerih je sklepala narodna skupščina in njeni sklepi o njih z načinom glasovanja bi s številom glasov za in zoper pri poimenskem glasovanju in 3. predmeti, o katerih sklene narodna skupščina, da jih je vpisati v zapisnik. Poslanski govori se ne vpisujejo ▼ zapisnik; vedno pa se označujejo imena govornikov za in zoper.
Zapisniki narodne skupščine se objavljajo v >Služ-benih ne vinah c.
§ 43.
V načelnem pretresu lahko sklene potem, ko so govorili vsi poslanci, ki so imeli govoriti v imenu ene ali druge skupine, skupščina brez diskusije, koliko sej je pustiti za govore drugih poslancev. V posebnem pretresu sme skupščina, ko sta o poedinih poglavjih od vsake skupine govorila po dva govornika, sklenili na predlog 30 poslancev, da se pretres zaključi.
§ 45.
Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na dnevnem redu. V svojem govoru ne sme žaliti niti klevetati niti privatnega življenja nobene osebe v pretres jemati. Prepovedano je čitati govore, dopuščeno je pa uporabljati zaznamke in citate. Istotako je prepovedano čitati uradne ali druge listine, ki niso ali kolikor niso v zvezi s predmetom, o katerem se pretresa.
Spore o tem rešuje predsednik.
§ 49.
Preden preide narodna skupščina na dnevni red, po potrebi pa tudi ves čas, dokler traja seja, ji pred-sedništvo in vlada podajata priobčila. Nato podajajo poslanci kratka vprašanja predsedništvu, če so jih predali prej predsedništvu pismeno. Potem odgovarjajo ministri na kratka vprašanja, s katerimi se poslanci obračajo do njih.
Na kratka vprašanja se dajo odgovori v vsaki seji, razen na dan,-ki je določen za interpelacije. Vse, kar se tiče kratkih vprašanj, sme trajati skupaj največ pol ure.
Potem se preide na dnevni red.
§ 50.
Predsednik narodne skupščine sme predlagati, če opazi, da v skupščinski dvorani ni zadostnega števila narodnih poslancev^ naj se izvrši prozivanje.
§ 53.
Cim dobi predsedništvo vladni zakonski predlog, mora o tem obvestiti narodno skupščino, ki pošlje predlog onemu stalnemu odboru, v čigar stroko spada. Na predlog vlade ali 10 poslancev sme skupščina skleniti, da se izvoli za proučevanje kakega zakonskega predloga poseben odbor. V tem drugem primeru se lahko izvrši izvolitev tega odbora v isti ali v prihodnji seji. Obenem odredi predsednik, da se vladni predlog natisne in razdeli med poslance.
§ 54.
Ko je poročilo odbora izdelano, obvesti predsednlTt o tem narodno skupščino in odredi, da se poročilo z odborskim predlogom vred natisne in razdeli med poslance tako, kakor je določeno v § 7. tega poslovnika.
Narodna skupščina določi dan, ko naj se otvori pretres. Pretres se sme otvoriti šele potem, ko mine najmanj 24 ur, odkar je bilo natisnjeno odborsko poročilo razdeljeno.
§ 55.
Ko pride predlog na dnevni red, se o njem najprej otvori načelni pretres. Po izvršenem načelnem pretresu se glasuje, ali se predlog sprejme v načelu ali ne.
Ce se predlog v načelu sprejme, preide skupščina na pretresanje poedinih oddelkov (poglavij) zakona. Gla-
l
suje se po paragrafih, čim se zaključi pretres vsakega poedinega oddelka (poglavja) zakona.
Ko se dovrši pretres in sprejem poslednjega oddelka (poglavja), se glasuje drugič in dokončno o predlogu v celoti (člen 72. ustave).
§ 56.
Narodna skupščina sme, preden prestopi na končno glasovanje, s prostim glasovanjem vstajaje in sede, brez pretresa, takoj sama sklepati ali odkazati predlog odboru, da pregleda in popravi redakcijo kakor tudi zato, da se spravijo v soglasje njegove izpremenjene in dopolnjene odredbe. Odbor se mora takoj sestaviti. Tako popravljeni predlog se priobči narodni skupščini, če so pa popravki večjega pomena, se razdeli natisnjen skupščini pred glasovanjem o predlogu v celoti. O njem ne sme biti več nobene diskusije
§ 64.
Čim pride poročilo o predlogu, ki je bil proglašen za nujnega, iz odbora, ga vroči predsednik skupščini najkesneje v 24 urah tako, kakor je določeno v § 7., skupščina pa lahko določi, da se začni pretres takoj ali v prihodnji seji.
V pretresu zakonskega predloga, ki je proglašen za nujnega, sme govoriti za skupine samo po en govornik za in po eden proti.
§ 65.
Nujnost se sme predlagati tudi za predlog, ki je odboru že odkazan. Če skupščina nujnost sprejme, se določi odboru rok, v katerem mora svoje poročilo izdelati. Ko pride predlog iz odbora, se uporablja nanj § 64.
Od nujnosti je moči odstopiti v odboru samem ali v narodni skupščini pred pričetkom pretresa, če to predlaga oni, ki je nujnost zahteval. O tem sklepa odbor sam ali narodna skupščina brez diskusije.
§ 72.
Vsak poslanec ima pravico naslavljati na ministre interpelacije (člen 68. ustave).
Interpelacije se vlagajo pismeno pri skupščinskem predsedniku, ki jih priobči takoj dotičnemu ministru, skupščini pa poroča o njih na prvem sestanku, ko poda tudi vsa ostala priobčila. Vsaka interpelacija se mora natisniti in razdeliti med poslance najkesneje 24 ur pred pretresom.
Ministri so dolžni odgovoriti na interpelacijo v istem zasedanju (člen 68. ustave).
§ 93.
Sede in vstajaje se glasuje vselej, kadar ni s tem poslovnikom določen drugačen način glasovanja. Če je odborsko poročilo razdeljeuo po vsebini na točke pod 1.,
2.,	3. itd., se vrši glasovanje po točkah s sedenjem in vstajanjem.
O izidu glasovanja s sedenjem in vstajanjem odloča predsednik. Če je po njegovem mnenju izid dvomen, se glasuje iznova. Če je tudi drugič po njegovem mnenju izid dvomen, se glasuje po imenih.
§ 111.
Noben poslanec ne sme izostajati od sej narodne skupščine, če mu ta ne dovoli dopusta. Ob izemnih nuj-
nih prilikah sme predsednik narodne skupščine poslancem sam dajati dopust do desetih dni; tedaj mora o tem obvestiti narodno skupščino.
Poslanec sme dobiti zaradi privatnega posla v enem zasedanju največ 15 dni dopusta z dnevnico; za čas dopusta čez ta rok ne prejema dnevnice, razen če boluje, za kateri čas prejema dnevnico neglede na to, koliko časa traja bolovanje. Bolovanje odobruje narodna skupščina. Poslanec, ki ne prihaja k skupščinskim sejam, a mu ni bil odobren dopust ali bilo odobreno bolovanje, ne dobiva dnevnice, niti mu predsednik ne sme odrediti njenega izplačila.
§ 115.
Vsak narodni poslanec sme podati ostavko na svoj mandat. Ostavko priobči predsednik narodni skupščini, ki jo odkaže verifikacijskemu odboru v nadaljnje poslovanje. Dokler pooblastilo ni poverjeno, ostavka ne zadržuje skupščine od preiskovanja in sklepanja, ali je bila volitev pravilna ali ne.
0 ostavki narodnega poslanca sklepa narodna skupščina brez pretresa, čim se ji priobči poročilo verifikacijskega odbora.
§ 119.
Vzdrževanje reda v notranjosti dvornice narodne skupščine in na njenem dvorišču nadzira izključno predsednik. Za to potrebno število skupščinskih stražnikov ter policijskih uradnikov in uslužbencev, ki ga določi predsednik sam, mu da minister za notranje zadeve takoj v začetku zasedanja izmed policijskih organov na razpolago.
Ti stražniki nosijo posebno viden znak, ki ga predpiše predsedništvo narodne skupščine in po katerem se vedno ločijo od drugih policijskih uslužbencev. Tem stražnikom in uslužbencem ne smejo nobena civilna niti vojaška oblastva niti kdo drugi razen predsednika narodne skupščine izdajati naredb, niti ne smejo ti organi od koga drugega sprejemati naredb, razen od predsednika narodne skupščine.
Predsednik narodne skupščine izdaja potrebne odredbe za vzdrževanje reda in čuvanje varnosti narodne skupščine
§ 121.
(Popravlja se zgolj tiskovna pomota v srbskohrvat-skem besedilu, ki ni motila slovenskega besedila. — Op. ured.)
§ 128.
Predsednik narodne skupščine izvršuje njen proračun. Iz proračuna se ne smejo vršiti nobeni izdatki, ki niso v njem določeni. Administrativni odbor, kot kontrolno oblastvo, mora vsak mesec pregledati skupščinske račune in predložiti svoje poročilo narodni skupščini vsake tri mesece.
Administrativni odbor odpošilja dva svoja člana ▼ odbor za nabave narodne skupščine. Ta odbor odreja predsednik narodne skupščine.
Isti odbor nabavlja tudi knjige, časopise in liste in vodi nadzorstvo nad knjižnico.
§ 134.
Ta poslovnik narodne skupščine se sme izpreroes niti s skupščinsko resolucijo.
Tak predlog o izpremembi poslovnika mora poprej proučiti poseben skupščinski odbor, čigar natianjemp go
ročilo se mora razdeliti med poslance vsaj 24 ur pred sklepanjem o izpremembi poslovnika.
0 predlogu se sklepa kakor o resoluciji, toda glasuje se o vsakem paragrafu zvrstoma z vstajanjem in sedenjem.
XVI. POGLAVJE.
Prehodne odredbe.
§ 135.
Vsak narodni poslanec mora v 15 dneh, ko stopijo sklenjene izpremembe in dopolnitve v moč, postopati Po § 12., odstavku II., tega poslovnika; drugače se uporabijo odredbe § 12. tega poslovnika.
V Beogradu, dne 26. februarja 1932.
Predsednik narodne skupščine dr. K. Kumanudi s. r.
Tajnik
dr. Drag. S. Jcvremovič s. r.
259.
Senat
kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931. je usvojil v svoji
X.	redni seji, ki jo je imel dne 26. februarja 1982., na osnovi § 134. zakona o poslovnem redu v senatu to-le
RESOLUCIJO,* s katero izpreminja zakon o poslovnem redu v senatu z dne 3. decembra 1831.,**
tako-le:
I.
§ 6. — Prvi odstavek se dopolnjuje z besedo: ^podpredsednika«, tako da se ves odstavek glasi: >Verifikacijski odbor si izvoli predsednika, podpredsednika, tajnika in enega ali več poročevalcev«.
jj***
III.
§ 12. — se glasi z dopolnitvami in izpremembami tako-le:
>Senator ne sme biti: član upravnega odbora uprave državnih monopolov, član upravnega ali nadzorstvenega odbora Narodne banke, Državne hipotekarne banke, razredne loterije, Privilegirane agrarne banke, držav-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. marca 1932., št. 55/XXI/139.
** »Službeni list« št. 637/82 iz 1. 1931.
*** Izprememba: »ilništi« — »poništi« v slov. besedilu že izražena. — Op. ur.
nih brodarskih društev, državnih tvornic sladkorja in vseli drugih podjetij in družb, ki so državna lastnina ali pri katerih je država delničar z najmanj 5°/§ glavnice ali katerim daje podporo. Istotako ne sme senator biti
član upravnega ali nadzorstvenega odbora onih delniških družb in podjetij, ki imajo rudniške pravice ali ugodnosti ali ki vobče imajo poslovne pogodbe z državo ali ki imajo posebne in izjemne ugodnosti po specialnih zakonih.
Senator mora izročiti, če ni sam podal ostavke na članstvo v odboru omenjenih naprav, svoj primer v mesecu dni od izvršene verifikacije mandata ali od dne, ko je postal član dotičnega odbora, po predsedništvu senata verifikacijskemu odboru, ki mora takoj podatke za sklepanje pribaviti in sklepati. Če senator tega v odrejenem roku ne stori, ga verifikacijski odbor, čim izve za tak primer ali se mu primer naznani, pozove, naj se v 8 dneh izjavi; drugače smatra, da je senator podal ostavko na svoj senatorski mandat, stori o tem sklep in ga priobči senatu.
Svoje sklepe priobčuje verifikacijski odbor senatu in ta sklepa o njih brez pretresa v prvi seji s poimenskim glasovanjem«.
IV.
§ 13. — se v tretjem odstavku izpreminja in naj se glasi tako-le:
Namesto besed »kandidat, ki je po letih najstarejši« stopijo besede: »kandidat, ki je po letih starejši«.
Poslednji stavek istega odstavka se izpreminja in se glasi:
»Ob volitvah vseh senatskih poslovalcev se sme glasovati tudi istočasno s posebnimi listami.«
V.
§ 17. — Tretji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Stalni odbori se volijo ob pričetku vsakega rednega zasedanja. Posebni odbori trajajo, dokler ne dovrše posla.«
VI.
§ 19. — se dopolnjuje in se glasi:
»Finančni odbor ima 15 članov. Ostali stalni odbori imajo po 11 članov, posebni odbori pa, kolikor jim jih senat določi.
Za stalne in posebne odbore se izvoli obenem enako število namestnikov, ki imajo iste pravice kakor člani, kadar jih nadomeščajo.«
VII.
§ 20. —, četrti odstavek se izpreminja in se glasf:
»Senat lahko določi, če smatra to za potrebno, brez diskusije rok, do katerega mora odbor podali poročilo. Če odbor tega ne stori, razen če mu je rok podaljšan, lahko izvoli senat nov odbor.«
Peti odstavek se izpreminja in se glasi:
»Odbor je sklepčen, če je prisotna ena tretjina njegovih članov. Polnoveljavno se sklepa z večino prisotnih članov odbora; če pa so glasovi razdeljeni, se to v od-borskem poročilu ugotovi in predlog, o katerem se je glasovalo, se predloži senatu v rešitev.
V § 20. — se dodaja sedmi odstavek, ki se glasi:
»Dolžnost člana odbora je, da prihaja redno k sejam ali da obvesti o svojem ueprihodu predsednika odbora, ki pozove namestnika z njegove liste.«
VIII.
§ 21. — se izpreminja in dopolnjuje tako-le:
V tretjem odstavku morajo biti namesto besed >0 katerem se sklepa v odboru« besede: »o katerem se je sklepalo v odboru«.
V četrtem odstavku stopijo namesto besed »naj-kesneie v petih dneh« besede: >najkesneje v 24 urah.«
<X.
§ 26. — Drugemu odstavku se dodaja na koncu:
>V skupnih sejah senat in narodna skupščina razpravljata lahko tudi o adresi na prestolni govor kot o celoti.«
X.
§ 29. — Prvi odstavek: namesto »če to zahteva predsednik senata« se mora glasiti: >če to predlaga predsednik senata«.
Drugi odstavek: namesto >če je zahteval tajnost predsednik senata ali jo je zahtevalo deset senatorjev,« se mora glasiti: >Ce je predlagal tajnost predsednik senata ali jo je predlagalo deset senatorjev«
XI.
§ 31. — Prvi odstavek se dopolnjuje:
Za besedami »ob koncu seje brez pretresa« se vstavlja nov stavek, ki se glasi: »Senat lahko odstavi na predlog vlade ali predsednika senata poedine točke z dnevnega reda«.
XII.
V § 32. — se dodaja tretji odstavek:
»Zapisniki senata se objavljajo v »Službenih no-
vinah.«
XIII
§ 43. — Namesto >... sklene potem, ... skupine, senat brez diskusije,.. .< se mora glasiti: » ... lahko sklene potem,... skupine, senat brez diskusije,...«.
XIV.
§ 45. — Prvi odstavek se dopolnjuje in se glasi:
»Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na dnevnem redu. V svojem govoru ne sme žaliti niti klevetati niti privatnega življenja nobene osebe v pretres spravljati.«
Drugi odstavek* se dopolnjuje in se glasi:
»Prepovedano je citati govore, dopuščeno je pa uporabljati zaznamke in citate. Istotako je tudi prepovedano citati uradne itd.«
XV.
§ 49. — Prvi odstavek:
Namesto »Preden preide senat na dnevni red, mu predsednik in vlada...« se mora glasiti: »Preden preide senat na dnevni red, po potrebi pa tudi ves čas, dokler senatska seja traja, mu predsedništvo in vlada.. .<
XVI.
§ 50. — se črta ln se glasi novi § 50.:
»Predsednik senata sme predlagati, če opazi, da ▼ senatski dvorani ni zadostnega števila senatorjev, naj se
izvrši prozivanje.«
* Prav: Drugi stavek. — Op. ur.
XVII.
§ 53. — Za besedami »V tem drugem primeru« je namesto besed »je postaviti« postaviti besede: »se lahko izvrši« in se za besedami »izvolitev tega odbora« namesto ostalega stavka dodaja: »v isti ali pa v prihodnji seji.«
XVIII.
§ 54. — Prvi odstavek:
Na koncu za besedami: »... razdeli med senatorje« je dodati: »tako, kakor je to določeno v § 7. tega zakona.«
Drugi odstavek naj se glasi:
»Senat določi dan, ko naj se otvori pretres. Pretres se sme otvoriti šele potem, ko mine najmanj 24 ur, odkar je bilo natisnjeno odborsko poročilo razdeljeno.«
XIX.
§ 55. — Drugi odstavek:
»Na koncu je dodati v podaljšanju stavka: »čim se zaključi pretres vsakega poedinega oddelka (poglavja) zakona.«
XX.
§ 56. — Za besedami »s prostim glasovanjem« se dodaja: »vstajaje in sede.«
Za besedami »brez pretresa« se dodaja: »takoj sam skleniti ali«.
Za besedami Snjegove izpremenjene in dopolnjene odredbe« se dodaja: »Za to opravilo se mora odbor takoj sestati.«
Za besedami »Tako popravljeni predlog se« se dodaja »priobči senatu, če so pa popravki večjega pomena, se razdeli natisnjen...«
XXI.
§ 64. — Prvi odstavek se izpreminja in se glasi:
»Cim pride poročilo o predlogu, ki je bil proglašen za nujnega, iz odbora, ga vroči predsednik senatu najkesncje v 24 urah tako, kakor je določeno t § 7, senat pa lahko določi, da se začni pretres takoj v prihodnji seji.«
XXII.
§ 65. — Dodaja se drugi odstavek, ki se glasi:
»Od nujnosti je rikoči odstopiti v odboru samem ali ▼ senatu pred pričetkom pretresa, če to predlaga oni, ki je nujnost zahteval. 0 tem sklepa odbor sam ali senat brez diskusije.«
XXIII.
§ 72. — Drugi odstavek:
Poslednji stavek se izpreminja ln se glasi: »Vsaka interpelacija se mora natisniti in razdeliti med senatorje najmanj 24 pred pretresom.«
XXIV.
V § 93. — se dodaja prvemu odstavku:
»Ce je odborsko poročilo razdeljeno po vsebini ns točke pod 1., 2., 3. itd., se vrši glasovanje po točkah • sedenjem in vstajanjem.«
XXV.
§ 111. — Drugi odstavek:
Prvi stavek se izpreminja in se glasi?
»Senator sme dobiti zaradi privatnega posla v enem zasedanju največ 15 dni dopusta z dnevnico...«
XXVI.
§ 115. — Dodaja se drugi odstavek, ki se glasi:
>0 ostavki senatorja sklepa senat brez pretresa, čim sc mu priobči poročilo verifikacijskega odbora.«
XXVII.
§ 119. — Prvi odstavek:
Za besedami »Za to potrebno število stražnikov« se dodaja: »ter policijskih uradnikov in uslužbencev«; na koncu odstavka pa se postavljajo namesto »iz orož-ništva« besede: »izmed policijskih organov«.
Drugemu odstavku se dodaja na koncu: »ali od onega, ki ga predsednik senata za to odredi«.
Tretji novi odstavek se glasi:
»Predsednik senata izdaja potrebne odredbe za vzdrževanje reda in čuvanje varnosti senata.«
XXVIII*
XXIX.
§ 184. — V drugem odstavku je namesto besedi >vsaj pet dni pred sklepanjem« postaviti besede: »najmanj 24 ur pred sklepanjem«.
Dodaja se tretji odstavek:
»0 predlogu se sklepa kakor o resoluciji, toda glasuje se o vsakem paragrafu zvrstoma z vstajanjem in sedenjem.«
XXX.
XVI. POGLAVJE.
§ 135. — »Vsak senator mora v 15 dneh, ko stopijo sklenjene izpremembe in dopolnitve v moč, postopati Po § 12. tega poslovnika; drugače se uporabijo odredbe § 12. tega poslovnika.«
Predsednik senata dr. A. Pavelič s. r.
Tajnik M. Popovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
260.
Na osnovi § 14. zakona o uradnikih predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin.**
Člen L.
Uradniški pripravniki osrednje uprave za mere in dragocene kovine in oddelkov kontrole mer smejo biti
* V slov. besedilu (§ 121.) že upoštevano. — Op. ur. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	marca 1932.? št.. 58/XXII/148.
postavljeni na uradniško službeno mesto samd, če poleg tega, da izpolnjujejo ostale pogoje, opravijo državni strokovni izpit, predpisan s temi pravili.
Clen 2.
Pripravnik mora upoznati vse grane svoje stroke in vse posle konceptnega, odnosno pisarniškega uradnika in mora dokazati izobrazbo za opravljanje vseh teh poslov.
Clen 3.
Državni strokovni izpit se opravlja po tem, kakršno šolsko izobrazbo kandidat ima in kakršne funkcije vrši.
Člen 4.
Pripravniki s fakultetno ali tej enako strokovno izobrazbo opravljajo državni strokovni izpit po svojih posebnih funkcijah, ki jih vrše iz inženjersko-tehniške ali kemijske skupine.
Člen 5.
Izpit iz inženjersko-tehniške in kemijske skupine je sestavljen iz dveh delov: občega in posebnega.
A. Obči del obsega samo pozitivno zakonodajstvo, in sicer:
1. ustavo kraljevine Jugoslavije;
2. zakon o uradnikih, uredbo o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredbo o razdelitvi na oddelke predsed-ništva ministrskega sveta in ministrstev, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o notranji upravi, zakon o banski upravi, zakon o občem upravnem postopku z izpremembami in dopolnitvami in poslovnikom za obča upravna oblastva;
3. zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah in pravilnik o njegovem izvrševanju glede na uporabo v stroki, zakon o glavni kontroli;
4. zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z izpremembami in dopolnitvami, zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platinč z izpremembami in dopolnitvami in zakon o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih z vsemi uredbami, pravilniki itd., izdanimi za izvrševanje teh zakonov.
B. Posebni del obsega te-le predmete:
1, Iz inženjersko-tehnične skupine (strojni in elektro-strojni inženjerji):
a) obče znanje iz verjetnostnega računa in računa o izravnavi glede na uporabo v metrologiji, dalje iz praktične metrologije in areometrije, teorije električnih priprav za merjenje in tokomerov;
b) tehniška svojstva (kemijska in fizikalna) dragocenih kovin in njih zlitin, kovin in zlitin za izdelovanje meril;
c) poznanje izdelkov iz dragocenih kovin;
č) postopanje pri pregledovanju in žigosanju meril in merilnih priprav in pri preizkušanju in žigosanj« izdelkov iz dragocenih kovin.
d) uporabljanje in poznanje priprav in pribora za pregledovanje meril in merilnih priprav in za preizkušanje izdelkov iz dragocenih kovin.
2. Iz kemijske skupine (inženjerji kemije in kemika):
a) obče znanje iz metalurgije in elektrometalurgije dragocenih kovin in onih, ki se z njimi največ spa,,ajo (Cu, Ni, Zn in Al);
b) načelna pravila kakovostne in kolikostue analize zgoraj omenjenih kovin;
c) načelna pravila elektrolize in njena uporaba pri dragocenih kovinah;
č) poznanje izdelkov iz dragocenih kovin;
d) osnove praktične metrologije, areometrije;
e) postopanje pri preizkušanju in žigosanju izdelkov iz dragocenih kovin in pri pregledovanju in žigosanju meril in merilnih priprav;
f) uporabljanje in poznanje priprav in pribora za preizkušanje izdelkov iz dragocenih kovin in za pregledovanje meril in merilnih priprav.
Clen 6.
Pripravniki s popolno srednješolsko ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo (kontrolorji mer) opravljajo državni strokovni izpit iz teh-le predmetov, ki so:
1. ustava kraljevine Jugoslavije;
2. obče odredbe o organizaciji državne uprave, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredba o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o notranji upravi, zakon o banski upravi, važnejše odredbe zakona o uradnikih, uredba o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo, zakon o občem upravnem postopku z izpremembami in dopolnitvami in poslovnik za obča upravna oblastva;
3. zakon o državnem računovodstvu (odredbe o proračunu in o državnih nabavah v poglavitnih potezah), zakon o taksah in pravilnik o njegovem izvrševanju glede na uporabo v stroki, zakon o glavni kontroli;
4. zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z izpremembami in dopolnitvami, zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z izpremembami in dopolnitvami in zakon o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih z vsemi uredbami, pravilniki itd., izdanimi za izvrševanje teh zakonov;
5. glede na posebno uporabo v območju meril in dragocenih kovin poznanje:
a) mehanike, fizike in kemije;
b) praktične metrologije, in metalurgije;
c) tokomerov in njih preizkušanja;
6. poznanje izdelkov iz dragocenih kovin;
7. postopanje pri pregledovanju in žigosanju meril in merilnih priprav in pri preizkušanju in žigosanju izdelkov iz dragocenih kovin;
8. uporabljanje in poznanje priprav in pribora za pregledovanje meril in merilnih priprav in za preizkušanje izdelkov iz dragocenih kovin.
Clen 7.
Pripravniki z nepopolno srednješolsko ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo (žigosači in arhivski uradniki) opravljajo izpit po svojih posebnih funkcijah, ki jih vrše, in sicer za žigosača ali za arhivskega uradnika.
Izpit je sestavljen iz dveh delov: občega in posebnega.
A.	Obči del obsega: obče. odredbe o organizaciji državne uprave, zlasti pa p organizaciji ministrstva za
trgovino in industrijo; osnovne odredbe zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, zakona o merau, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu 'nad njimi, zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine in zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih z uredbami in pravilniki, izdanimi za njih izvrševanje; po-glavitnejši predpisi zakona o taksah m pravilnika o njegovem izvrševanju glede na uporabo v stroki, poglavitne odredbe zakona o uradnikih; temeljito poznanje vseh arhivskih poslov.
B.	Posebni del obsega te-le predmete:
1. za žigosače kovin in sodov: obče znanje iz računstva, geometrije, fizike in kemije glede na uporabo pri merjenju in žigosanju sodov, preizkušanje čistine izdelkov iz dragocenih kovin, uporabljanje in poznanje priprav in pribora za pregled in žigosanje sodov, steklenic, posod in dragocenih kovin in poznanje postopanja pri njih preizkušanju in žigosanju;
2. za žigosače tokomerov: obče znanje iz računstva, geometrije, fizike in kemije glede na uporabo pri preizkušanju električnih aparatov in tokomerov, poznanje konstrukcij tokomerov in njih preizkušanja, poznanje in uporaba priprav za električne meritve ob preizkušanju tokomerov.
Člen 8.
Izpit za pripravnike, označene v členih 4., 6., in 7. teh pravil, je pismen in usten, razen za arhivske pripravnike (člen 7.), ki opravljajo samo ustni izpit.
Ustni izpit sme opravljati kandidat samo, če je opravil pismeni izpit.
Člen 9.
Pismeni izpit obstoji v rešitvi in izdelavi praktičnih primerov iz gradiva, določenega za izpit s temi pravili.
Naloge odreja predsednik izpraševalne komisije sporazumno s člani komisije.
Naloge se dajejo kandidatu na dan, določen za izdelovanje pismenega izpita.
Pismeni izpit je tajen. Njegovo trajanje odreja predsednik komisije, toda tako, da določeni čas ne sme biti krajši od 6 ur. Kandidati smejo uporabljati knjige, ki jih komisija določi. Nadzorstvo nad pismenim izpitom vrši en član komisije.
Ustni izpit je javen in se opravlja ob enem izmed naslednjih dni po opravljenem pismenem izpitu. Dan ustnega izpita določi predsednik komisije.
Člen 10.
Pravico, opravljati ustni izpit, pridobi vsak kandidat pripravnik po zvršetku drugega leta pripravljalne službe.
Člen 11.
Če pripravnik pismenega izpita ne opravi, se ne pripusti k ustnemu izpitu in se smatra, da izpita ni opravil.
Če pripravnik od izpita odstopi potem, ko je že dobil dovolitev ga opravljati, se smatra, da izpita ni opravil.
Člen 12.
Pripravnik sme opravljati državni strokovni Izpit največ trikrat. Med vsakim izpitom mora biti najmanj šest mesecev presledka.
Pripravnik, ki strokovnega izpita do dovršenega petega leta pripravljalne službe ne opravi ali ki ga pred .teni rokom tudi tretjič ne opravi, se odpusti iz pripravljalne službe osrednje uprave za mere, odnosno oddelka kontrole mer
Člen 18
Pripravniku, ki prestopi v službo osrednje uprave za mere, odnosno oddelka kontrole mer iz drugega resorta, odnosno iz druge stroke, se šteje čas, ki ga je prebil v tem resortu, odnosno stroki, v rok pripravljalne službe; vendar izpita ne more opravljati prej nego prebije leto <lni v službi osrednje uprave za mere, odnosno oddelka kontrole mer. S tem letom vred pa se ne sme prekoračiti skrajni rok 5 let pripravljalne službe.
Člen 14.
Rokova za izpit sta maj in november.
Izpiti se opravljajo pri osrednji upravi za' mere, odnosno pri pristojni banski upravi pred komisijo, ki jo določa minister za trgovino in industrijo, odnosno pristojni ban.
Pripravniki, navedeni v členili 4. in 6. teh pravil, opravljajo izpit pri osrednji upravi za mere v Beogradu, neglede na njih službeni kraj; pripravniki po členu 7. teh pravil opravljajo izpit pred komisijo, pristojno za področje, na katerem služijo na dan, ko vlože prošnjo za pripustitev k izpitu.
K izpitu pripravnikov, navedenih v členu 7. teh pravil, pošilja osrednja uprava za mere svojega odposlanca, ki sodeluje pri izpraševanju kandidatov. Zbog tega mora banska uprava osrednjo upravo pravočasno obvestiti o dnevu, ko se taki izpiti opravljajo.
Člen 15.
Člane komisije in zapisnikarja postavlja minister za trgovino in industrijo z odlokom za vsako leto naprej in se njih imenovanje objavlja v >Službenih novinalK, odnosno v službenem listu banske uprave.
Člen 16.
Izpraševalno komisijo sestavljajo:
a) za pripravnike'iz inženjersko-tehniške In kemijske skupine eden izmed najstarejših uradnikov osrednje uprave za mere, en višji uradnik ministrstva za trgovino in industrijo in en inženjer iz stroke, ki ji kandidat pripada;
b) za pripravnike iz člena 6. teh pravil dva izmed najstarejših uradnikov osrednje uprave za mere in en višji uradnik ministrstva za trgovino in industrijo.
V komisijo pri banskih upravah spadajo tudi uradniki stroke, iz katere se izpit opravlja.
Minister postavlja z istim odlokom za isto časovno dobo tudi enega člana namestnika višjemu uradniku ministrstva trgovine in industrije v komisiji pod a) in b) in enega člana namestnika za inženjerja v komisiji pod
b), istotako tudi zapisnikarja in njegovega namestnika, ki morata biti stalna uradnika s šolsko izobrazbo, omenjeno. v členu 4. teh praviL
Člen 17,
Tzpraševatns komisija se sestaja na poziv osrednje uprave za mere in dragocene kovine, odnosno banske uprave,
Člen 18.
Najstarejši član komisije je njen predsednik.
Predsednik vodi poslovanje komisije.
Zapisnikarju je dolžnost, da vodi zapisnik komisije in da opravlja vse administrativne posle ob opravljanju izpita.
Člani komisije, ki so s kandidatom v dokazanem ne-prijateljstvu ali v sorodstvu v premi črti ali v stranski črti do vštete četrte stopnje, v razmerju moža ali ženo ali v svaštvu do vštete druge stopnje, ne morejo sodelovati kot izpraševatelji.
Člen 19.
Prošnjo za opravljanje državnega strokovnega izpita mora pcsk.ti pripravnik po svojem neposrednem starešini ministrstvu za trgovino in industrijo, osrednji upravi za mere, odnosno banski upravi.
V prošnji mora navesti pripravnik podatke o letih državne službe in iz katere predpisanih skupin hoče opravljati izpit. Na predlog starešine, ki mora prošnjo najkesneje v 15 dneh predložiti, izda ministrstvo, odnosno ban odlok o pravici pripravnika, opravljati izpit.
Člen 20.
O dnevu, določenem za opravljanje izpita, se obvesti pripravnik po neposrednem starešini.
Izpiti se opravljajo med urami pisarniškega dela, pa tudi potem, če to potreba zahteva.
Člen 21.
O poteku izpita se vodi za vsakega pripravnika posebej zapisnik v posebni knjigi; vanjo se vpisuje poleg ostalih potrebnih podatkov sklep komisije o teni ali je kandidat opravil izpit ali ga ni opravil.
Vpisnik podpisujejo predsednik, vsi člani in zapisnikar komisije.
Ocene o pokazanem uspehu kandidatovem so:
1.	opravil soglasno, 2. opravil, 3. ni opravil.
Člen 22.
Izid izpita se priobči kandidatu takoj in nato pošlje predsednik komisije zapisnik o poslovanju komisije z ostalimi spisi vred upravniku osrednje uprave za mere, ki obvesti obči oddelek ministrstva za trgovino in industrijo.
Če se opravlja »izpit pri banski upravi, je vročit i zapisnik o poslovanju komisije s spisi vred občemu oddelku banske uprave.
Člen 23.
Če Je pripravnik izpit opravil, vpiše obči oddelek sklep komisije v uslužbenski list in personalno knjigo, obči oddelek pri banskih upravah pa obvesti o tem mi-£ nistrstvo za trgovino in industrijo, osrednjo upravo za mere.
Osrednje uprava za mere, odnosno banska uprava izda kandidatu na zahtevo potrdilo o uspehu izpita brez » označbe, ali je biljzpit reden ali pa ponavljan.
Clen 24
Pripravniki, ki so opravili državni strokovni izpit v drugem resortu, so oproščeni izpita iz onih predmetov, ki spadajo v izpitni program (členi 5., 6, in 7.), ki pa so jih že opravili v drugem resortu.
Člen 25.
Osebe z nižjo šolsko izobrazbo ne morejo napredovati če pridobe naknadno višjo šolsko izobrazbo, v višje položajne skupine in zvanja, vezana s pridobljeno višjo šolsko izobrazbo, dokler ne opravijo po tukaj predpisanih pravilih državnega strokovnega izpita, ki se zahteva za skupine in zvanja (členi 4., 5., 6. in 7.), vezane s to višjo izobrazbo.
Člen 26.
Kdor prestopi iz druge stroke civilne državne službe ali iz druge državne službe ali iz samoupravne službe v službo osrednje uprave za mere in dragocene kovine ali oddelka kontrole mer, mora mimo izpolnitve ostalih pogojev opraviti pred prestopom predpisani državni strokovni izpit.
Minister za trgovino in industrijo lahko oprosti opravljanja tega izpita osebo, ki prestopi v četrto ali višjo položajno skupino.
Člen 27.
Za pripravnike s fakultetno ali tej enako strokovno izobrazbo, ki opravijo državni strokovni izpit po členu
5.,	se smatra, da so opravili tudi strokovni izpit po členu 6. teh pravil.
Člen 28.
Za pripravo in opravljanje izpita se sme odobriti pripravnikom iz člena 4. enomesečno cdsotstvo.
člen 29.
Za honorar predsedniku, članom komisije in zapisnikarju plačajo vsakemu
kandidati	po	členu	4.	po	100	dinarjev,
kandidati	po	členu	6.	po	80	dinarjev,
kandidati	po	členu	7.	po	50	dinarjev.
Člen 30.
Ta pravila stopijo v moč, ko se razglase v »Službenih novinah«.	t
.V Beogradu, dne 4. marca 1932.; št. 1671/932.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r.
tar
261.
Na osnovi § 1. zakona o univerzah in člena 214t obče univerzitetne uredbe predpisujem te-le
izpremembe in dopolnitve
i
pravilnika dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu,
P. br. 1350 z dne 16. januarja 1932., objavljenega v »Službenih novinah« dne 18. januarja 1932.*
Člen 1.
V členu 5. se v tretjem odstavku za besedami »upravnega odbora doma« nadomešča beseda »postavlja« z besedama: »lahko postavlja«.
Člen 2.
Na koncu člena 11. se za zaključno piko dodaja nov stavek, ki se glasi: »Le izjemoma se smejo sprejemati učenci z jako dobrim in dobrim uspehom, o čemer odloča na predlog upravnega odbora minister za prosveto.«
Clen 3.
V členu 13. se v tretji vrsti od zadaj za besedami »starejših od 24 let; črtajo pika in besede: »ki pa nimajo več ko 25 polnih let starosti.«
Člen 4.
Te izpremembe in dopolnitve dobijo obvezno moč, ko se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 7. marca 1932.; P. br. 7285.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
262.
Na osnovi § 19. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah predpisujem te-le	....
izpremembe pravilnika
o cenzuri filmov.**
Člen 1.
V členu 3. pravilnika*** je za besedo »pravilni« in piko črtati vse do konca člena 3. in nadomestiti z besedami: »Glede pisave so napisi in besedila lahko izpisani v cirilici ali latinici.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. marca 1932., št. 63/XXV/163. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 121/9 iz 1. 1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. marca 1932., št. 67/XXVII/187.
*** »Službeni list« št. 216/19 iz leta 1932.
Clen 2.
Ta izprememba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, ko jo dobi pravilnik o cenzuri filmov.
V Beogradu, dne 7. marca 1932.; P. br. 7286.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
mš i ^	1	-
Banove uredbe.
263.
Razglas
glede postopanja pri vlaganju prošenj za dovoljenje zaposlovanja inozemcev.
Radi enotnega postopanja pri vlaganju prošenj za dovoljenje zaposlovanja inozemcev po določilih § 103. zakona o zaščiti delavcev ter pravilnika o zaposlovanju inozemcev določa kraljevska banska uprava, da se morajo prošnje za dovoljenje zaposlovanja inozemcev in za podaljšanje takih dovoljenj vlagati za vsakega inozemca posebej pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri vseh sreskih načelstvih, pri upravi policije v Ljubljani Ln pri predstojništvih mestnih policij v Mariboru in Celju.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. marca 1932.
Po pooblastilu bana načelnik oddelka za soc. politiko in narodno zdravje: dr. Dolšak s. r.
264.
III. No. 351/1.
Razglas
o priznavanju prispevkov pri izboljšanju travnikov in pašnikov. ’
1. Prošnje se vlagajo od 15. maja do 1. februarja naslednjega leta.
2. Prošnje morejo vlagati za svoje člane kmetijske organizacije ali pa občine za svoje občane. Prošnje posameznikov se ne upoštevajo.
3. Prošnje morajo vsebovati sledeče podatke:
a) ime in točni naslov prosilca (tudi pošta in žel. postaja);
b) velikost, nadmorska višina in lega parcele, ki se hoče izboljšati. Kakovost in vlažnost tal te parcele;
c) kdaj je bila parcela zadnjič gnojena in kakoj.
č) kaj je namen izboljšanja (stalni ali menjalni travnik, pašnik);
d)	število velike živine,.ki jo redi prosilec.
4. Prispevki se priznavajo za potrebno seme, za umetna gnojila pri izboljšanju travnikov in za stroje, potrebne pri tem.
5. Prošnja mora vsebovati sledeče obveze:
a) da se bo ravnal prosilec točno po strokovnih navodilih;
b) da bo odgovarjal prosilec na vsa vprašanja kraljevske banske uprave.
6. Prošnje je vlagati pri pristojnem sreskem načelstvu.
III. No. 351/1.
Navodila,
po katerih se priznavajo prispevki pri izboljšanju travnikov in pašnikov.
§ l-
Prispevki za izboljšanje travnikov in pašnikov se priznavajo v okviru razpoložljivih sredstev v banovinskem proračunu po pogojih teh navodil.
§ 2.
Kraljevska banska uprava objavi praviloma vsako leto do najkesneje 30. aprila vsem sreskim načelstvom višino kredita, ki bo predvidoma na razpolago za posamezne sreze. S tem razpisom sporoči kraljevska banska uprava tudi rok za predložitev prošenj.
V posameznih vaseh bo kraljevska banska uprava subvencionirala nakup le tolikih strojev, kolikor je to potrebno, da se jih more v redu posluževati več kmetovalcev.
§ 3.
Prošnje se vlagajo načelno vsako leto od 15. maja do 1. februarja naslednjega leta. Izven tega termina vložene prošnje zavračajo že sreska*načelstva sama z opozorilom, da jih je mogoče v prihodnjem letu obnoviti.
§ 4.
Prošnje morejo vlagati za svoje člane samo kmetijske organizacije (zadruge, društva, podružnice itd.) ter občine za svoje občane. Na prošnje posameznikov se ni mogoče ozirati.	>t
S 5.
V prošnji mora biti poleg natančnega naslova (tudi žel. postaja) kmetovalca, ki hoče izboljšati travnike, oziroma pašnike, navedeno tudi število velike živine, ki jo ima. Še posebej je treba točno navesti površino travnikov in pašnikov, ki se nameravajo izboljšati.
§ 6.
Pri priznavanju prispevkov se bo v splošnem postopalo tako, da bodo dobili posestniki, ki imajo do 8 glav velike živine, do 50%, oni, ki imajo do 13 glav velike živine, do 40% in oni, ki imajo do 18 glav velike živine do 30% prispevka. Kdor ima nad 18 glav velike živine more dobiti prispevek samo-v izjemnem primeru. Prispevka tudi ne dobi oni, ki je v razdobju zadnjih treh let dobil nad 4.000-— Din prispevkov za kmetijstvo
iz javnih sredstev. Prispevki se priznavajo za izboljšanje do največ K ha travnika, oziroma pašnika. Več kakor dva prosilca iz ene korporacije ali občine ne bo mogoče upoštevati.
§ 7-
Prispevki se priznavajo samo za ureditev travnikov in pašnikov na takih površinah, ki niso preveč vlažne. Prednost pri priznavanju prispevkov pa imajo posestniki, ki so izvedli na površinah, kjer nameravajo urediti travnik oziroma pašnik, drenažo. Nadalje imajo prednost oni, ki so si že uredili gnojišča in nato člani živinorejskih organizacij in prosilci iz krajev, kjer prispevke priznavajo tudi lokalni činitelji.
§ 8.
Prispevki se priznavajo:
a) za potrebno množino mešanice travniških in de-teljnih semen za stalne in menjalne travnike;
b) za apno in umetna gnojila;
c) za stroje, potrebne pri pravilnem gospodarstvu s travniki in pašniki (navadna travniška brana, krožna brana skarifikator, valj itd.), se priznavajo prispevki v isti višini in z istimi pogoji. Vendar pa je treba za priznanje teh prispevkov vložiti posebno prošnjo. Ta mora biti ravno tako opremljena kakor ona za priznanje prispevka pri izboljšanju travnikov in pašnikov.
Gornji prispevki se bodo priznavali samo s sledečimi pogoji:
a) proti obvezi, da se bo prosilec pri obnovi ali napravi novih travnikov ali pašnikov ravnal popolnoma po strokovnih navodilih;
b) proti obvezi, da bo prosilec kmetijske stroje, ki jih nabavi za izboljšanje travniškega in pašniškega gospodarstva z banovinskim prispevkom, posojal proti primerni odškodnini tudi bližnjim posestnikom;
c) kmetijske organizacije in občine, ki bodo dobile prispevek pri nabavi strojev za skupno uporabo, se morajo zavezati, da bodo prispevke, ki jih bodo dobile pri izposojanju teh strojev, uporabile izključno za nabavo novih enakih ali sličnih strojev.
Višino odškodnine določi občinski kmetijski odbor, odnosno občinski odbor in to razglasi na krajevno običajni način.
Z istim sklepom je po možnosti določiti tudi čas in vrstni red izposojanja poedinih strojev ter imena kmetovalcev, za katere so določeni posamezni stroji radi izposojanja.
d) prosilec se mora zavezati, da bo odgovarjal na vsa vprašanja in bo dajal poročila na vse zahteve, ki jih bo stavila kraljevska banska uprava in ki so v zvezi z izboljšanjem travnikov in pašnikov z banovinskim prispevkom.
Prošnja mora vsebovati izjavo, s katero prosilec priznava na strojih solastninsko pravico banovine v razmerju, ki odgovarja višini subvencije.
§9.
Tako opremljene prošnje je vložiti na kraljevsko bansko upravo, in to po pristojnem sreskem načelstvu,
ki posamezne podatke v prošnji overi, prošnja se obrazloži in pošlje s predlogi kraljevski banski upravi. Pri tem je posebno uvaževati načelo v § 2., odsjt, 2»
Predlogi morajo biti stavljeni tako, da upoštevajo enakomerno razdelitev za prispevke določenih kreditov v vseh občinah sreza; nadalje tako, da ne odpade preveč prispevkov na eno občino.
§ 10.
Kraljevska banska uprava določi nato, ako je potrebno, strokovnega referenta, ki da vsa potrebna navodila na mestu samem. Ta tudi določi travno mešanico in množino potrebnega semena ter način izboljšanja. Vse poslednje pa sporazumno s posestnikom.
§ 11.
Kraljevska banska uprava naroča sama kmetijske stroje kakor tudi vsa potrebna semena in gnojila. Samo v izjemnih primerih se priznava prispevek za že nabavljene stroje oziroma semena in gnojila, in to samo proti predložitvi računa, ki ga morata overiti občinski urad in sresko načelstvo. Take prošnje morajo biti vložene tekom enega meseca po nabavi. V prošnji je izrečno navesti, zakaj ni bilo mogoče predhodno prositi za prispevek. Da posestniki ne zavračajo teh pošiljk in da ni neprijetnosti pri plačilu, mora vsak prosilec podpisati obvezo, da bo naročene in poslane stroje, gnojila in semena brezpogojno prevzel.
§ 12.
Posestniki, ki dobijo prispevek, pa se ne ravnajo po navodilih, ki jih dobijo tudi pismeno in uradno, morajo vrniti v celoti priznani jim prispevek v gotovini. Zato vodijo sreski kmetijski referenti točno evidenco o uporabi priznanih prispevkov in morajo o tem enkrat letno, in to meseca decembra, poslati poročilo kraljevski banski upravi, ki bo tako dana strokovna navodila kakor tudi. sestavo poročil od časa do časa prekontrolirala po svojem strokovnjaku.
§ 13.
Koncem vsakega leta obvestijo sreska načelstva posamezne občinske urade, pri katerih posestnikih v srezu je bilo urejeno travniško in pašniško gospodarstvo z banovinskim prispevkom. Občinski uradi razglasijo nato naslove teh posestnikov z dostavkom, da si urejeni način gospodarstva lahko vsakdo ogleda. Občine morajo voditi seznam z banovinskim prispevkom nabavljenih strojev in izvajajo solastninsko pravico banovine na strojih.
§ 14.
Rešitve banske uprave morajo vsebovati vse pogoje, s katerimi je prispevek priznan.
V Ljubljani, dne 24. februarja 1932.
Ban:
dr. Drago Marušič s. r.
Reverz,
s katerim se podpisani pravnoveljavno obvezuje, da se bo v primeru priznanja prispevka za izboljšanje travnika, oziroma pašnika, ravnal popolnoma po določilih, ki jih predpisujejo zadevna navodila, izdana po kraljevski banski upravi.
Zlasti se še zavezujem:
1.	Pri izboljšanju travnika, oziroma pašnika se bom ravnal točno po navodilih, ki jih dobim od strokovnjakov kraljevske banske uprave.
2. Na vprašanja, ki jih bom o načinu in uspehu izboljšanja uradno dobival, bom odgovarjal vestno in točno.
3. Dovolil bom, da si morejo banovinski kmetijski strokovnjaki vsak čas ogledati način izboljšanja in njega uspeh in bom upošteval njihova navodila.
4. V primeru, da se ne bi ravnal točno po dobljenih navodilih in po določilih navodil, po katerih je bil prispevek priznan, bom vrnil priznani prispevek v celoti v gotovini.
5. S prispevkom poslano seme in gnojila bom prevzel brezpogojno in plačal razliko med ceno semen, oziroma gnojil in banovinskim prispevkom.
V  .........., dne-------------------------------------193—.
Podpis:
Obrazec prošnje.
Kolek za Din 5— ali štampiljka o oprostitvi.
Občine proste.
Štev........
Kraljevski banski upravi Dravske banovine
Ljubljana.
Podpisana (občina, podružnica, društvo, zadruga) prosi na temelju navodil za priznavanje prispevkov pri izboljšanju travnikov in pašnikov za prispevke za svojega člana:
1- Ime in priimek--------------------------------------------
2. Kraj  ___________________________________________   :-----
3. Pošta  -------------------------------------------------------------------------------
4. Železniška postaja________________________________________
5. Velikost (površina) parcele, ki se jo namerava izboljšati (v ha) -------------------------------------------------
6. Nadmorska višina__________________________________________
7. Lega parcele (strma, valovita, ravna, solnčna, senčna)
8. Kakovost tal (peščena, ilovnata itd.)---------------------
9.	Vlažnost tal (vlažna, suha, event. drenaža)
10.	Kdaj je bila parcela zadnjič gnojena, kako in koliko
11.	Namen izboljšanja: stalni, menjalni travnik, pašnik
12.	število velike živine, ki jo redi prosilec
V________________,	dne	   —	193—
Žig občine ali organizacije:
Podpis:
265.
III. No. 296/1.
Razglas
o priznavanju prispevkov pri nabavi gnojničnih sesaljk.
1. Prošnje za priznavanje teh prispevkov morejo vlagati kmetijske organizacije za svoje člane ali pa občine za svoje občane. Prošnje posameznikov se ne upoštevajo. Prošnje se vlagajo od 15. maja do 30. oktobra.
2. Prošnje morajo vsebovati sledeče podatke;
a) ime in točni naslov prosilca (tudi pošta in žel. postaja);
b) število velike živine prosilca;
c) kako je urejeno gnojišče in gnojnična jama, na lastne stroške ali z javnim prispevkom in koliko je znašal ta prispevek;
č) izjavo, da bo prosilec posojal sesaljko proti primerni odškodnini tudi bližnjim posestnikom;
d) izjavo, da priznava prosilec solastninsko pravico banovine v višini priznanega prispevka.
3. Vse prošnje je treba vložiti pri pristojnem sre-skem načelstvu.
4. Sesaljke naroča kraljevska banska uprava. Natančnejše podatke vsebujejo navodila, po katerih
se priznavajo prispevki pri nabavi gnojničnih sesaljk.
III.	No. 296/1.
Navodila,
po katerih se priznavajo prispevki pri nabavi gnojničnih sesaljk. § i.
Prispevki pri nabavi gnojničnih sesaljk se priznavajo v okviru razpoložljivih sredstev v banovinskem proračunu ob pogojih teh navodil.
§ 2.
Kraljevska banska uprava objavi praviloma vsako leto do najkesneje 30. aprila sreskim načelstvom višino kredita, ki bo predvidoma na razpolago za posamezne sreze. S tem razpisom sporoči kraljevska banska uprava tudi rok za predložitev prošenj. V posameznih vaseh bo kraljevska banska uprava prispevala le za nakup toliko sesaljk, kolikor je to potrebno, da se jih morejo posluževati vsi kmetovalci.
§3.
Do 15. maja opozori sresko načelstvo po kmetijskih organizacijah in občinskih uradih zanimance, da morejo vlagati prošnje do 30. oktobra istega leta.
Prošnje morejo vlagati kmetijske organizacije za svoje člane ali pa občine za svoje občane. Na prošnje posameznikov se ni mogoče ozirati in jih morajo sreska načelstva zavračati, izvzemši primere, ako je kraljevska banska uprava na posebno prošnjo posameznika prispevala za ureditev gnojišča. Ravno tako zavračajo sreska načelstva grožnje* ki so bil« sklene go greteku določa-
nega roka; pri tem pa je opozoriti prosilce, da morejo prošnje obnoviti v prihodnjem letu.
V prošnji mora biti točno navedeno in potrjeno ime in točno bivališče (tudi železniška postaja) posameznih posestnikov, ki bodo sesaljko prevzeli in število velike živine, ki jo imajo. Navedeno mora biti, ali imajo ti posestniki že pravilno urejeno gnojišče in gnojnično jamo, nadalje, da-Ii so si to uredili sami ali z javnim prispevkom in v kakšni višini. Kdor nima gnojišča ali gnojnične jame pravilno urejene, ne more prositi za ta prispevek.
§ 4.
Posestniki, ki bodo sesaljko prevzeli, morajo podpisati izjavo, da bodo posojali sesaljko proti primerno nizki odškodnini tudi bližnjim posestnikom.
Višino odškodnine in čas, v katerem mora biti sesaljka soobčanom na razpolago, določi občinski kmetijski odbor, odnosno občinski odbor. Odbor sestavi za vsako sesaljko seznam občanov, ki imajo pravico zahtevati izposojilo sesaljke, nabavljene z banovinskim prispevkom.
Občine, oziroma kmetijske organizacije, ki dobijo prispevek za nabavo sesaljke, se morajo zavezati, da bodo uporabile odškodnino, ki jo dobijo pri izposojanju sesaljke, kot amortizacijo za nabavo nove sesaljke.
V prošnji mora biti tudi zaveza, da bo prosilec sesaljko brezpogojno prevzel.
V izjavi po § 4. mora biti izrečno omenjeno, da priznava prosilec solastninsko pravico banovine do sesaljke v razmerju likvidiranega prispevka.
§ 5-
Vse prošnje je treba vložiti pri pristojnem sreskeiu načelstvu, ki nato posamezne podatke v prošnji overi, prošnjo še obrazloži in jo pošlje s predlogi kraljevski banski upravi. Pri tem je predloge stavljati tako, da so upoštevani predvsem oni kraji, kjer je še manj urejeno gospodarstvo z gnojem. Paziti je tudi, da so pri tem upoštevane čim bolj vse posamezne vasi in občine ter deli vasi.
§ 6.
Pri priznavanju prispevkov se bo v splošnem postopalo tako, da dobijo prispevka k nabavnim cenam sesaljke:
1. kmetovalci, ki imajo do 8 glav velike živine, 50%;
2. kmetovalci, ki imajo do 13 glav velike živine, 40%;
3. kmetovalci, ki imajo do 18 glav velike živine, 30%.
Kdor ima nad 18 glav velike živine, ne dobi prispevka. Ravno tako tudi ne oni, ki je dobil v razdobju zadnjih treh let nad Din 4000-— prispevkov za pospeševanje kmetijstva.
Pri priznavanju prispevkov imajo prednost prosilci iz onih krajev, kjer tudi krajevni činitelji prispevajo k nabavi sesaljk.
§ 7.
Sesaljke naroča na pravilno opremljene prošnje kraljevska banska uprava. Prosilci dobijo v splošnem sesaljke po železniškem povzetju po odbitku one vsote, ki jo je prispevala kraljevska banska uprava. Samo v izjemnih primerih se priznava prispevek za že nabavljeno sesaljko proti predtožitsi	ga	up	mASftla ASfiEiJi AbiiMki
urad in sresko načelstvo. Take prošnje morajo biti vložene tekom enega meseca po nabavi sesaljke. Nikakor se ne priznavajo prispevki na prošnje, ki so bile vložene pozneje. V prošnji je izrečno navesti, zakaj ni bilo mogoče predhodno prositi za prispevek.
Rešitve kraljevske banske uprave morajo vsebovati vse pogoje, s katerimi je prispevek priznan.
§ 8.
Sreski referent mora voditi točen seznam o prispevkih za sesaljke v srezu. Vsako leto do 31. decembra je ta seznam dostaviti občinam radi razglasa s pozivom, da si sesaljko lahko vsakdo ogleda.
Občine morajo voditi seznam z banovinskim prispevkom nabavljenih sesaljk in izvajajo solastninsko pravico banovine na sesaljkah.
V Ljubljani, dne 24. februarja' 1932.
Ban:
dr. Drago Marušič s. r.
266.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 29.743/1.
Objava.
Občina Cigonce, v srezu Maribor, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v >Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1932.
II.	No. 30667/1,
Objava.
Občina Donačka gora, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din o-—,
č) od 100 1 sadnega mošta Din 10*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14 marca 1932.
II.	No. 29087/2.
Objava.
Občina Dramlje, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1982. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d)	od	100 1 sadnega	mošta	Din	25'—,
e)	od	goveda nad 1	letom	Din	30'—,
1)	od	goveda pod 1	letom	Din	15'—,
g)	od	prašičev Din	15’—,
h)	od	drobnice Din	5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1932.
II.	No. 709/1.
Objava.
Občina Gajovci, v srezu Ptuj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina po Din 60'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1932
II.	No. 30471/L
Objava.
Občina Golobinjak, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—,
e)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. marca 1932.
II.	No. 349/L
Objava.
Občina Hruševka, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od hl vina po Din 100*--.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine \ Ljubljani,
dne 16. marca 1932.
II.	No. 2670/1.
Objava.
Občina Rošpoh, v srezu Maribor, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu .1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina po 50-— Din.
banska uprava Dravske banovine s I juhlcmi, dne 16. marca 193*
267.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. marca 1932., 1. No. 2237/1, je premeščen po potrebi službe Bezjak Franc, podnadzornik policijskih agentov I. razreda IX. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, k upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 12. marca 1932., I. No. 1189/2, je premeščen po potrebi službe Čuk Matija, podnadzornik polic, agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani k predstojništvu mestne policije v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. marca 1932., I. No. 263/3, je premeščen na lastno prošnjo P is or n Karl, podnadzornik policijskih agentov II. razreda X. skupine pri upravi policije v Ljubljani, k predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. marca 1932., I. No. 2441/1, je premeščen po potrebi službe Podkubovšek Alojzij, arhivar
VIII.	položajne skupine pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru, k sreskemu načelstvu v Mariboru, desni breg.
Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 21. marca 1932., I. No. 2424/1, je bila postavljena za zaščitno sestro X. položajne skupine pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani Vovk Eleonora, zaščitna sestra uradniška pripravnica istotam.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 22. marca 1932., I. No. 2642/1, je premeščen po potrebi službe Čeh Konrad, zvaničnik pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, k sreskemu načelstvu v Kranju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. marca 1932., I. No. 2483/1-, je premeščena po potrebi službe Unterlugauer Jadviga, zvanični-ca II. skupine pri sreskem načelstvu v Novem mestu, k sreskemu načelstvu v Črnomlju.
B- Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. februarja 1932, I. No. 459/1, je postavljena Bajlec-Košir Zora, banovinska ekonomska pripravnica v splošni bolnici v Mariboru, za upravno uradnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 9. marca 1931, L No. 906/4, je bil odpuščen iz banovinske službe dr. Breznik Franc, banovinski zdravnik združene zdaar^atveoe občine v Cankovi.
Po odtoku kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. marca 1932,1. No. 2271/1, je na osnovi § 104-, točka 16., zakona o uradnikih prestala služba ing. Černetu Josipu, banovinskemu kmetijskemu pristavu
W1U t*nnina Tkri udš Kortaki um a vi
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. februarja 1932, I. No. 2121/1, je bil postavljen Kokalj Rikard, banov, knjigovodja VIII, položajne skupine v zdravilišču v Dobrni, za banovinskega računskega kontrolorja VII. položajne skupine s plačo Din 910—, položajno doklado Din 500'— in osebno drag. doklado Din 750'— mesečno na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom gospoda bana Dravske banovine v Ljubljani z dne 29. februarja 1932, I. No. 375/1, je bil postavljen za banovinskega sekundarnega zdravnika v VIII. položajni skupini dr. Kreuziger Bogomir, banovinski uradniški pripravnik ter sekundarni zdravnik iste bolnice.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 9. niarea 1932., I. No. 2242/1, je bil postavljen Potušek Avgust za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1180'— pri sreskem cestnem odboru v Kranju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 3. marca 1932., I. No. 1974/1, je bil postavljen St ra j nar Matija za banovinskega cestnega nadzornika-uradniškega pripravnika X. položajne skupine z mesečno plačo Din 1180*— nri sreskem cestnem odboru v Novem mestu.
268.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 29 z dne 8. februarja 1932.
Minister za promet je z odlokom od 21. januarja 1932. na predlog finančnega oddelka generalne direkcije državnih železnic premestil po potrebi službe S e r -tiča Milana, administrativnega uradnika VIII. položajne skupine računovodstva pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, v direkcijo pomorskega prometa v Splitu.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle od 30. januarja 1932., I. št. 2859, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »Magyar Kissebseg«, ki izhaja v Lugušu v Ru-muniji.
Številka 30 od 9. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 28. januarja 1932., R. štev. 1302, je bil premeščen po potrebi službe v nižjo rudarsko šolo v Celju za rudarskega svetnika v V. položajni skupini ing. Cihelka Bogu-mil, dosedanji svetnik ministrstva v isti položajni skupini z istimi prejemki.
Številka 32 z dne 11. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. januarja 1932., O. štev. 2235, je bil postavljen po potrebi službe za višjega pristava pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje'kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v VI. položajni skupini d r. Lužar Jožef, dosedanji zdravstveni višji pristav v isti položajni skupini pri sreskem načelniku sreza kočevskega.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom od 6. februarja 1932., I. štev. 3671, uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »Makedonski pregled«, ki izhaja v Sofiji, z odlokom z dne 6. februarja 1932., I. štev. 3673 ročni molitvenik >Novena« Azaz Kilenknapi Ajtatossag, ki ga je izdal v madžarskem jeziku Sentivany Karol, z odlokom od 6. februarja 1932., I. štev. 3672, knjigo »Otto von Habsburg« od Karla Freiherra von Werk-manna v založbi Rudolf A. Heger, Berlin—Wien—Leipzig in z odlokom od 6. februarja 1932., I. štev. 3674, koledar »Hrvatski list in Danica Hrvatska« za 1. 1932. v jugoslovanskem jeziku od Ivana Krešiča, ki je izšel v New Yorku.
Številka 34 od 13. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1932., Pov. 71, je bil na prošnjo upokojen s pravico do prejemkov, ki mu pripadajo po službenih letih, Timotijevič L. Kosta, minister na razpoloženju.
Z odlokom ministra za prosveto od 27. januarja 1932.,
0. n. štev. 94029, je bila upokojena Božic Anica, učiteljica v Ormožu v 3. skupini II. kategorije s 15. septembrom 1930. kot dnem, ko ji je po enoletnem bolova-nju prestala služba.
Številka 35 z dne 15. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. januarja 1932. sta bila postavljena: pri generalni direkciji državnih železnic v ekonomskem oddelku v VI. položajni skupini za višjega kontrolorja v tiskarni voznih listkov v Ljubljani Jeras Ernest, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine pri tiskarni voznih listkov prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v VII. položajni skupini pa za kontrolorja v tiskarni voznih listkov v Ljubljani Bajd Vladimir, dosedanji kontrolor iste položajne skupine pri tiskarni voznih listkov prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, oba po potrebi službe.
Številka 36 z dne IG. februarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 28. januarja 1932., III. štev. 4406, je bil upokojen B e d e n k
1. Janko, poveljnik policijske straže uprave policije v Ljubljani v VI. položajni skupini, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Številka 38 z dne 18. februarja 1932.
Minister za promet je premestil na prošnjo z odlokom od 27. januarja 1932. Radeja F. Henrika, administrativnega uradnika VIII. položajne skupine postaje Poljčane v postajo Celje.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Šiška In zalaga: Tiskarna	t	njen predstavnik; Otmar Michdlek v Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 25. kosu letnika III. z dne 30. marca 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
III.	No. 3030/1.	1229
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju t ilne 25. marca 1932.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natis-njena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakupnih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Litija: Krka (Vel. Lese 1 primer). Ljubljana: Dobrunje (Besnica 1 pri-Uier). Maribor, desni breg: Rdeči breg (Podvelka 2 primera), Skoke (Skoke 1 Primer). Prevalje: Zg. Vižinga (Sp. Vikinga 1 primer). Slovenjgradec:	St.
lanž (Št. Janž 3 primeri), Šoštanj (Šolanj 1 primer).
Gar javost:
Maribor desni breg: Zg. Bistrica (Zg. Ostrica 1 dvorec). Slovenjgradec: Sv. Horijan (Sv. Florijan 2 dvorca).
Mehurčasti izpuščaj: Maribor, levi breg: Plač (Plač 1 dvo-
h).
Svinjska kuga:
Brežice: Gaberje (Gaberje 5 dvorcev), ®rČnasela (Raštanj 1 dvorec), Sela (Sela 14 dvorcev), Senovo (Dovsko 3 dvorci). Črnomelj: Črnomelj (Črnomelj I dvorec). Kočevje: Livold (Dolgavas 1 dvorec, Livold 4 dvorci), Borovec (Bo-r°vec 1 dvorec). — Konjice: Stranice {Stranice 1 dvorec). Maribor, levi breg: Košaki (Košaki 1 dvorec). Maribor, dcs-»i breg: Rače (Rače 1 dvorec), Slovenj-gradec: (Slovenjgradec 7 dvorcev). Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. marca 1932.
❖
V"No. 276/3.	1215—3—1
Razglas o licitaciji
, Kraljevska banska uprava Dravske S*hovine v Ljubljani razpisuje za 1. zi-^'■ska, težaška, tesarska, kleparska in farska dela ter polaganje linoleja, 2. farska in steklarska dela, 3. polaga-}e parketov, 4. ključavničarska dela, 5. Pekarska dela in slikarska dela in 6. J4 vodovodno instalacijo javno pismeno ponudbeno licitacijo na 411 18. aprila 1932 ob 11. uri dopoldne J1 sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljub-Mi. Pojasnila in ponudbeni pripomočke proti plačilu napravnih stroškov ?, Jivajo med uradnimi urami v sobi
V 2d
Ponudbe naj se glase za posamezne skupine v obliki popustov (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunskih zneskov, ki znašajo za:
1. zidarska, težaška, tesarska, kleparska, pe-čarska dela ter polaganje linoleja	Din
2. mizarska in steklarska dela	»
3. polaganje parketov	> >
4. ključavničarska dela »
5. pleskarska in slikarska dela	»
6. vodovodna	instalacija	»
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji v Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 25. marca 1932.
V.	No. 155/11.	1137—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mosta čez Bistrico na železniški dovozni cesti v Tržiču I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. aprila 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Ljubljana.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta 1 v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 235.331'62.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah< in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 18. marca 1932.
II.	No. 7870/1.	1173
Uradni razpust društva.
Društvo Krščansko socijalno gospodarsko izobraževalno društvo v Zibiki je razpuščeno na podlagi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, »Službeni lisk z dne 3. oktobra 1931, štev. 403/60, ker že več ne deluje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. marca 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 265—4/32—2.	1226—3—1
Razpis.
Pri okrajnih sodiščih v Laškem in v Rogatcu so oddaste mesti pisarniških
uradnikov od IX. do VII. položajne skupine. Hkratu se oddado tudi ona mesta pisarniških uradnikov in pripravnikov, ki bi se eventualno izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega. Podčastniki, ki so dovršili vsaj z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Prošnje za razpisano mesto morajo biti svojeročno spisane, pravilno kolekovane in opremljene z vsemi listinami, ki potrjujejo izpolnitev pogojev iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih. Vložiti jih je do 28. aprila 1932. leta pri podpisanem predsedništvu.
Po gornjem roku ali brez predpisanih dokumentov ali nepopolno vložene prošnje se pri tem natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo okrožnega sodišča, v Celju, dne 27. marca 1932.
*
Preds. 266 4/32—2	1227—3-1
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto jetniškega paznika-p ripr a v n i k a.
Hkratu se oddajo tudi vsa mesta jet-niških paznikov-zvaničnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega.
Prošnje za razpisano mesto morajo biti svojeročno spisane, pravilno kol kovane in opremljene z vsemi listinami, ki potrjuje izpolnitev pogojev iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih. Vložiti jih je do
28. aprila 1932. leta
pri podpisanem predsedništvu.
Po gornjem roku ali brez predpisanih dokumentov ali nepopolno vložene prošnje se pri tem natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo okrožnega sodišča.
v Celju, dne 27. marca 1932.
*
U VII 12/32-4.	1210
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 6. februarja 1932, da je Gašperlin Frančiška, stara 51 let, po poklicu trgovka z mlekom, v Ljubljani, Florjanska ul. št. 17, kriva prestopka po členu 6 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imela v zadnjem času, zlasti dne 13.
I.	1932 ob 14. uri v Florjanski ulici št. 17 v Ljubljani v svoji trgovini nikakega cenika za nadrobno prodajo kruha.
Zaradi tega je bila obsojena po Členu
6.	zgoraj navedenega zakona na 100 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v kazen 2 dnevov zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI., dne 18, februarja 1932.
1.106.256-06
214.286'90
76.100-50
25.880-50
123.556-50 148.482'30
P 14/82—1.	1200
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 10. II. 1982., opr. štev. L 2/31—12, je bila Jerman Ana, roj. Malnarič, prej stanujoča v Mihelji vasi št. 3, zaradi zlorabe alkohola omejeno deloma preklicana.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen g. Kočevar Martin, pos. Rožanc štev. 11.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. L,
dne 12. marca 1932.
Cw Ha 229/32.	1177
Oklic.
Tožeča stranka Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. r. z. z n. z. je vložila proti toženi stranki Potočniku Tomažu in Mariji, posestnikoma v Žikar-cih, ter zapuščini po Feliksu Šalamunu, posestniku v Grušovi št. 17, radi 10.500 Din s prip. k opr. št. C\v Ha 229/32 tožbo.
Ležeči zapuščini po pok. Feliksu Šalamunu, posestniku v Grušovi 17, se postavlja dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Il-a,
dne 18. marca 1932.
%
C 133/32—1.	1222
Oklic.
Voroš Rozalija, rojena Berden, pos. v Gornjem Lakošu štev. 118, je vložila zoper Berdena Jožefa, sedaj stanujočega R. F. D. 2 box 114 Allentovvn U. S. A., in zoper Berdena Janeza, sedaj Reszin-to Nr. 171 Montevideo Uruguay Sud America, tožbo zaradi Din 910-— s prip.
Ustna sporna razprava se določa na
16.	aprila 1932. ob 9. uri pri tem sodišču v sobi štev. 19.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika dr. Černe Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi, v smislu § 276. o. d. z.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 14. aprila 1932.
C III 127/32.	1175
Oklic.
Tožeča stranka Ulm Johana, roj. Kranjc, velepos. v Zavrču, je vložila proti toženi stranki Domeniku (Frei-herr) Wetzlarju pl. Plankenstern, Mariji Kranjc, njegovi soprogi, v roke skrbnika na čin g. Jože Kogeja, radi dopustitve izbrisa zastavne pravice k opr. št. C III 127/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 21. aprila 1932, ob četrt na 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Kogej Jožef, višji sodni oficial v Ptuju za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. III., dne 21. marca 1932,
C 371/32.	1204
Oklic.
Tožeča stranka Kmečka posojilnica v Murski Soboti je vložila proti toženi stranki Benko lloni iz Vučje Gomile, sedaj neznanega bivališča radi 13.590 Din s pp. in upravičbe predznambe zastavne pravice k opr. št. C 371/332 tožbo
Narok za ustno razpravo se je določit na 20. maja 1932 ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Čeh Franc, trgovec v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 23. marca 1932,
*
A VI 448/31—37.	liho
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Germuth Franc, veleposestnik in lesni trgovec v Podvelki 35, je umrl dne 9. julija 1931.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivi jejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču
dne 20. julija 1932. pop. ob 16. uri v sobi 4 ustno, ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI.,
dne 15. marca 1932.
*
A 204/30—53.	1120-3—3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Špilek Ana, soposestnica • v Prilipali št. 10, občina Čatež, je dne 27. oktobra umrla.
Dedič Špilek Anton, njen sin, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje,-da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom M. Bellejem v Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika za odsotnega. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 1. marca 1932.
*
A 201/31—4.	1209	3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Kračnik Štefan, posestnik v Št. Janžu št. 33, občina Rečica ob Savinji, srez Gornji grad, je dne 3. oktobra 1931 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Zapustnikovi sinovi Kračnik Jože, Franc in Ivan, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zgla-
sijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Veršna-kom Ivanom p. d. Ropom, posestnikom v Homcih št. 18, ki se je postavil za skrbnika odsotnim.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 23. marca 1932.
N c I 498/32—4.	1212
Amortizacija.
Po prošnji Tatra Avto, Werner Sti-ger, Zagreb, Kustošija 6 uvaja se p°' stopanje v namen amortizacije nastopnih, po prosilcu baje izgubljenih vrednostnih papirjev ter se njih imejitelj pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom šestih (6) mesecev, sicer bi se p° preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni.
Oznamenilo papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice in pos0' jilnice za Kandijo in okolico, reg. zadr. z n. z. v Kandiji št. 9759, glaseča na ime Tatra A uto, Werner Stiger, Zagreb, z vlogo 5020 Din 83 par.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. U dne 23. marca 1932.
*
E 766/31-8	U76
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1932. ob desetih jkj
pri podpisanem sedišču v sobi št. J? j dražba nepremičnin: hiša, njive, zenui knjiga Kramarovci 8/16, vi. št. 37 lU zemlj. knjiga Fikšlinci celi vi. št. 50.
Cenilna vrednost: Din 18.933'—.
Najmanjši ponudek: Din 12.622--—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbi je priglasiti sodišču najpozneje pri dr®*" benem naroku pred začetkom dražbft sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnine v škodo zdražite*r’ ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja p dražbeni oklic, ki je nabit na urad® deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 26. februarja 1932.
E 489/31—4.	I208
Dražbeni oklic.
Dne 16. in po potrebi 18. aprila 19^ dopoldne ob 9. uri bo na mestu same^ v Brezovici pri Borovnici dražba ze®1" Ijišč vi. št. 77, 75, 377, 517 in 550, k. °* Sabočevo.
Cenilna vrednost: 171.788 Din.
Vrednost pritiklin: 29.400 Din.
Najmanjši ponudek: 134.133 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražb > .je priglasiti sodišču najpozneje pri dr® benem naroku pred začetkom dražb ’ sicer bi se ne mogle več uveljavil® glede nepremičnine v škodo zdražitelJ > ki je ravnal v dobri veri.	_	,
V ostalem se opozarja na dražbe® oklic, ki je nabit na uradni deski *e» sodišča.	j«
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. dne 24. marca 1932.
&
E IV 2860/31	1189
Dražbeni oklic.
Dne 20. aprila 1932. ob devetih bo
Pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga polička vas, vi. št. 120.
Cenilna vrednost: Din 13.636-80. Najmanjši ponudek: Din 9091 '20.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, s*cer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, *i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni i °“lic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 6. marca 1932.
❖
E 678/31—7.	1218
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1932. dopoldne ob ”• uri bo pri podpisanem sodišču v sobi KV 18 dražba nepremičninskih deležev ®iše z gospodarskimi poslopji, njiv,
| Ravnikov in gozda: zemljiška knjiga fUzma 7=o vi. št. 3, V« vi. št. 93, 136, »8; V« vi. št. 128, 159, Vso vi. št. 101 1,1 */= vi. št. 212.
| Cenilna vrednost: Din 18.468-45. i Najmanjši ponudek: Din 12.313-—. .Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, r Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, icer bi se ne mogle več uveljavljati j^de nepremičnine v škodo zdražitelja,
1 ie ravnal v dobri veri.
‘Ar ost.alem se. opozarja na dražbeni *lic, ki je nabit na uradni deski tega °dišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 15.1 marca 1932.
•|g
k 612/32—4.	1219
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 193?. dopoldne ob •Uri bo pri podpisanem sodišču v 61 št. 18 dražba nepremičnin: hiše, b, in travnikov; zemljiška knjiga: fKconci, vi. št. 392, 221, 334 in 7= vi. tev- 490.
' Cenilna vrednost: Din 130.860-—. Najmanjši ponudek; Din 87.240-—. je .vice, ki bi ne pripuščale dražbe, i Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, jiCer bi se ne mogle več uveljavljati |.e6e nepremičnine v škodo zdražitelja, Se ravnal v dobri veri. ostalem se opozarja na dražbeni ]J"C, ki je nabit na uradni deski tega
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 16. marca 1932.
bn	*
901/31—8.	1220
Dražbeni oklic.
jjDne 22. aprila 1932. dopoldne ob ' Uri bo pri podpisanem sodišču v
sobi štev. 18 dražba nepremičnin: hiša, njive, travniki, gozdi; zemljiška knjiga: Tešanovci, vi. št. 261, 626, 708; 7= vi. št. 86; 7. vi. št. 699, 169, 814, 702; 7» vi. št. 493, 615, 873, 687; 7« vi. št. 385; 7* vi. št. 167; 7i* vi. št. 278, 829.
Cenilna vrednost: Din 108.149-86.
Vrednost pritikline; Din 3.360-—.
Najmanjši ponudek: Din 72.102-10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 16. marca 1932.
E 38/32-5	*	5174
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1932. ob desetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Smiklavž, vi. St. 10, spodaj s kamenjem zidana, zgoraj lesena in ometana, s škcdljami krita hiša z gospodarskim poslopjem,^ 1 stavbna, 1 vrtna, 4 njivske, 1 travniška in 1 gozdna parcela.
Cenilna vrednost: Din 12.243-95, v kateri znesek so vračunana služnostna in stvarna bremena v znesku 11.905 Din.
Najmanjši ponudek: Din 8163-—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenjgradec,
dne 15. marca 1932.
E 67/32-2	1188
Dražbeni oklic.
Dne 29. aprila 1932 ob pol devetih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: pašnika zemljiška knjiga Dol pri Hrastniku, vi. št. 173.
Cenilna vrednost: Din 2895-—.
Najmanjši ponudek: Din 1930-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. II.,
dne 15. marca 1932.
*
E 401/31—11.	1207
Dražbeni oklic.
Dne 29. aprila 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Št. Rupert, vi. št. 76, 798, k. o. Straža, vi. št. 253.
Cenilna vrednost: Din 20.665-—.
Najmanjši ponudek: Din 13.776-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 21. marca 1932.
E 2/32—7.	1206
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zagrad, vi. št. 7.
Cenilna vrednost: Din 34.180-—.
Najmanjši ponudek: Din 22.787-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 18. marca 1932.
E 975/31-9	1179
Dražbeni oklic.
Dne 13. maja 1932 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovec, vi. št. 15.
Cenilna vrednost: Din 36.411-—.
Vrednost pritikline: Din 1615-—.
Najmanjši ponudek: Din 24.274-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju,
dne 18. marca 1932
E 104/32-8	1201
Dražbeni oklic.
Dne 14. maja 1932 ob devetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radehova, vi. št. &9.
Cenilna vrednost: Din 21.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 14.000—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu,
dne 16. marca 1932.
A
i: 1182/81-10	*	1202
Dražbeni oklic.
Dne 23. maja 1932 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bohinjska Bistrica, vi. št. 395.
Cenilna vrednost: Din 81.328<—. Najmanjši ponudek: Din 40.664-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 23. marca 1932.
U 312/32-4	1203
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1932. ob enajstih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spod. Gorje, vi. št. 336.
Cenilna vrednost: Din 3956-—. Najmanjši ponudek: Din-2637-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 23. marca 1932.
T 45/31—10.	1225
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Špelec Jožef, rojen 24. februarja 1896. v Ščavnici, srez Ljutomer, tja pristojen, posestnika sin v Ščavhici, je koncem leta bil vpoklican k neki obmejni četi v južno Srbijo v okoliš Bitolja in je baje služil pri 12. pogranični četi III. odsek kot podnarednik. Zadnjikrat je pisal 21. decembra 1920. iz Pančeva; od tedaj ni nobenega glasu več o njem in se pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvede na prošnjo sestre Brauner Ivane v Plitvičkem vrhu štev. 25 postopanje za proglasitev mrtvim ter se poziva vsakdo, da sporoči podpisanemu sodišču, kar bi vedel o pogrešanem.
Špelec Jožef se pozivlje, da se zglasi pri podpisanem sodišču, ali da da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 5. aprilu 1933. bo razsodilo sodišče po zopetni prošnji o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 24. marca 1932
Nc III. 440/32—1.	1160
Proglasitev mrtvih.
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. ces. naredbe z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešan-ce same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem,-ako še žive, ali naj dado te kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Ristvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev mrtvega predlaga	■ Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok poteče
Brinove Anton, rojen 9. junija 1895, posestnikov sin, Ra-kovlje.	je odšel leta 1915. iz Koflacfaa na rusko bojišče ter zadnjič pisal 27. maja 1915.	Brinove Alojz	6. I. 1932. r III 1/32-2	1. II. 1933.
VerbovSek Franc, roj. 3. avgusta 1884, posestnik v Slivnici 17,	odšel 27. julija 1914. s 87. p. p. na bojišče; od tega časa ni več glasu o njem.	Verbovšek Neža	12. T. 1932 1' III 2/32-2	1. III. 1933.
Slatinšek Franc, rojen 27. novembra 1893, pos. sin, Ljubno 110,	odšel leta 1914 k vojakom v Celje in odrinil v jeseni leta 1914. s 87. p. p. na rusko bojišče in je od tega časa pogrešan.	Slatinšek Marija	12. I. 1932. T III 3/32-2	1. III. 1933.
! Lugarič Martin, rojen 1888. leta, posestnik v Dekmarcib,	odšel 1. februarja 1915. s črnovojniškim p. na rusko bojišče in se pogreša od leta 1915.	Babič Jakob	12. I. 1932. T III 4/32-3	1. IIP 1933.
Sovič Anton. roj. 19. aprila 1889, v Misli-nju štev. 23,	odšel k vojakom k 87. p. p. v Žalec in odrinil leta 1915. na tirolsko bojišče.	Sovič Franc	12. I. 1932. T III 5/32-2	1. III. 1933.
Toplišek Martin, rojen 31. oktobra 1891, prevžitkarjev sin, So-pote št. 14,	odšel 15. marca 1915. z lovskim bat. št. 30 na italijansko bojišče ter zadnjič pisal 30. maja leta 1915.	Toplišek Terezija	18. I. 1932. T III 7/32-2	1. III. 1933.
Ramšak Franc, rojen 1878, posestnik, Zalo-že štev. 14,	odšel 16. avgusta 1915. k vojakom v Štore, nato na rusko bojišče dne 16. oktobra 1915.	Ramšak Ivana	18. I. 1932. T 111 8/32-2	1. III. 1933.
Tacer Franc, rojen 28. novembra 1891, posestnikov sin, Gubno štev. 22,	odšel leta 1914. s 87. p. p. na srbsko bojišče ter se pogreša od oktobra 1914.	Tacer Anton	19. I. 1932. T III 9/32-2	1. III. 1933.
Skrabar Anton, rojen 1895, posestnikov sin v Praprečab št. 5,	odšel 15. marca 1915. k vojakom v Ljubljano in odrinil istega leta na rusko bojišče, baje padel 17. junija 1915.	Skrabar Avgust	19. I. 1932. T 111 10/32-2	1. III. 1933.
Vogrinc (Ogrinc) Iran. rojen 10. marca 1884, poljski delavec, Kostrivnica št. 59,	odšel začetkom svetovne vojne na italijansko bojišče in se pogreša od leta 1918.	Vogrinc (Ogrinc) Julijana	29. it 1932. T III 12/32-4	1. IV. 1933-
i Klep Martin, rojen 15. novembra 1881. tov. delavec v Libojah št. 40.	odšel v svetovni vojni na italijansko bojišče in se pogreša od 1. 1918.	Klep Katarina	29. II. 1932. T III 17/32-2	1. IV. 1933-
Zalokar Franc, rojen 18. februarja 1871, posestnik, . Gradiški dol.	odšel februarja 1916. z domobranskim p. št. 26 na tirolsko fronto in se pogreša od 13. julija leta 1914.	Sket Marija	3. III. 1932. T III 18/32-2	1. IV. 1933.
Pisarič Anton, rojen 14. januarja 1893, posestnikov sin. Lastnic št. 23. I	odrinil začetkom svetovne vojne s 26. domobranskim p. na rusko bojišče in se pogreša od decembra 1914.	Pisarič Ana	3. III. 1932. T III 19/32-2	1. IV. 1933,
i				
Ime in rojstni dan, stan iit zadnje bivališče pogrešanea	bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev mrtvega predlaga	Dan in opr. štev. oklica	Oklicni rok j poteče
Ogrizek Janez, rojen 24. maja t882, posestnik v Kristan-vrhu št. 35,	odšel začetkom svetovne vojne k vojakom in zadnjič pisal leta 1918. z italijanskega bojišča.	Ogrizek Marija	7. III. 1932. T 111 21/32-2	1. IV. 1933.
Savrič Marko, roj. 22. aprila 1880, delavec. Vel. Obrež šl. 46,	odšel 2. marca 1915. k vojakom in zadnjič pisal 7. junija leta 1915.	Savrič Terezija	17. III. 1932. T III 22/32-2.	1 1. IV. 1933.1
Jančič Helena, omože-na Kovač, rojena 3. maja 1801, žena hlapca v Matevrhu pri Sevnici,	odpotovala 8. januarja 1917. neznano kam.	Jančič Martin	30. I. 1932. T III 11/32-2	1. III 1933.!
Kert (Krt) Florjan, rojen 19. aprila 1879 v Janini pri Rogaški Slatini,	odšel leta 1910. na Dunaj, nato v Rogaško Slatino in se pogreša od 3. avgusta leta 1914.	Kert (Krt) Marija	18. 11. 1932. T III 14/32-2	1. IV. 1933.
				
Okrožno sodišče v Celju, odd. 111.,
dne 18. marca 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
367. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. marca 1932.
Besedilo: Komaiulitna družba M. Jan-kole.
Obratni predmet: Trgovinski obrat 'etikega obsega (§ 140 (“) obrt. zak.).
Družbena oblika: Komand it na družba od 9. marca 1932.
Družabniki:	osebno	jamčeči: Miro
Jankole v Ljubljani, Šelenburgova ulica ste v. 6/II.
Z a namestovanje upravičen: osebno jamčeči družabnik Miro Jankole, samostojno.
Samostojna prokura je podeljena Zinki Jankole v Ljubljani, Šelenburgova ulica šf. 6/II.
Bodpis firme:
Pod pisano, natisnjeno pl5 s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi v zastopstvo in podpis upravičeni svoj °sebni podpis, prokurist s pristavkom P- p.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. marca 1932.
Firm. 240/32 — Rg. A VII 94/1.
.^pisale so se izpremembe in fl°datki pri nastopni firmi: Sedež: Ljubljana.
Pan vpisa: 19. marca 1932.
Besedilo: Carl Pollak d. d.
Vpiše se kooptirani član upravnega iVeta dr. Pestotnik Pavel, član ravna-sljstva Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. marca 1932.
Firm. 278 - Rg. B I 129/46.
Konkurzni razglasi
S 3/31-13	1182
369.
Odprava konkurza.
Prezadolženem Laure Martin, trgovec v Konjicah. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 3/31-1 o imovini pre-zadolženca, se odpravi ker je bila masa razdeljena po § 151. k. z.
Okrožno sodišče v Celju. odd. L,
dne 16. marca 1932.
•j;
S 9/31-12	1183
370.
Potrditev prisilne poravnave.
Stečajna zadeva: Pezdevšek Janko, trgovec z usnjem in posestnik v Rog. Slatini.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil stečajnik Pezdevšek *anko dne 15. marca 1932.
Upniki III. razreda prejmejo 20% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 4 tromesečnih enakih obrokih v gotovini, počenši 60 dni po pravomočnosti poravnave.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I.,
dne 3. marca 1932.
*{•
S 14/31-21	1187
371.
Odprava konkurza.
Prezadolženka:	Zapuščina	Blatnik
Vinka. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 14/31-2 o imovini prezadolženca, se odpravi po razdelitvi vse mase v smislu § 139. k. r.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. marca 1932.
Sa 22/32—7.	1224
372.
Sklep.
Dolžnik: Gomboc Ivan, krojač v Mariboru, Aleksandrova ulica.
Ker je dolžnik umaknil poravnalni predlog, se s tus. sklepom od 10. marca 1932, opr. štev. Sa 22/32—2, uvedeno poravnalno postopanje v smislu § 56., točka 4., poravnalnega zakona ustavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25. marca 1932.
H?
Sa 10/32-5	1185
373.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Juraka Josipa, neprot. trg. v Oplotnici.
Poravnalni sodnik: Mihelič Gvidon, starešina okrajnega sodišča v Konjicah.
Poravnalni upravitelj: dr. Rudolf Ivan, od v. v Konjicah.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Konjicah dne 2. maja 1932 ob 9. uri.
Prijavni rok do 26. aprila 1932. Poravnalna kvota 40%.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. marca 1932.
Sa 26/32-2	1193
374.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Perniča Antona, trgovca v Slovenski Bistrici.
Poravnalni sodnik: Vodošek Štefan, starešina okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Poravnalni upravitelj: dr. Le-mež Urban, odvetnik v Slov. Bistrici.
Narok za sklepanje poravnave pri ■imenovanem sodišču dne 12. maja 1932. ob devetih. Rok za oglasitev do 7. maja 1932. pri okrajnem sodišču Slovenska Bistrica.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd HI.,
dne 24. marca 1932.
*
Sa 1/32-68	1184
375.
Potrditev poravnave.
Poravnalna zadeva: Tvrdka Vegi In Bevc, manufakturna trgevina v Celju, Glavni trg št. 10,
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi up-*niki na naroku dne 21. marca 1932. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno plačati v celoti, ostali trpniki pa prejmejo 40% kvoto, plačljivo v 10 mesečnih enakih obrokih, pričenši 60 dni po sprejetju poravnave od upnikov.
Tej poravnavi pristopi Dobovičnik Franc, trgovec v Celju, kot porok in plačnik, s posledicami § 60. zak. o prisilni poravnavi izven stečaja.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I„ dne 23. marca i932.
Sa 1/32-116	1186
376.
Potrditev poravnave.
Odobri se poravnava, sklenjena pri poravnalnem naroku dne 12. marca 1932 med dolžnikoma Pavlinom Francetom in Ivo, trgovcema v Ljubljani, Gradišče št. 1, in njunimi upniki. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. marca 1932.
Sa 30/31—96.	1223
377.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Zemljič Friderika, trgovca' in posestnika v Ljutomeru, registrovanega pod firmo Fric Zemljič v Ljutomeru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. marca 1932.
*
1196
Sa 41/31-118
378.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Pre-aca Jakoba, trgovca z manufakturnim blagom v Mariboru, Gosposka ulica št. 8, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 17. marca 1932.
jj;
Sa 44/31-111	1197
379.
Konec noravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Mlinarič Josipa, trgovca v Mariboru, Glavni trg št. 17, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. marca 1932.
*
1199
Sa 45/31-65 380.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Dur-java Anice ml. v Mariboru, registro.va-ne pod firmo A. Durjava, tvornica perila v Mariboru, Gregorčičeva idica št. 24, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 17. marca 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 2821/3.
1216
Preklic dražbe.
Lražha občinskega lova Hruševka, ki bi se morala dne 31. marca 1932 vršiti pri sreskem načelstvi' v Kamniku, se s tem preklicuje.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 23. marca 1932.
No. 7542/1.
*
Oglas.
izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja. Na dražbi bodo prodane lovske puške eno- in dvocevke, flobertovke in samokresi.
Dražba se bo pričela točno ob 9. uri v veži sreskega načelstva v Ljubljani, Hrenova ul. št. 11.
Pravico do nakupa na dražbi imajo trgovci z orožjem in osebe, ki se izkažejo pri dražbi, da imajo dovoljenje za nabavo ali za nošenje orožja, ki ga Hočejo na dražbi kupiti.
Na isti dražbi se bo prodala tudi ena stara stenska ura, eno rogovje, napravljeno za obešalnik, dva docela obrabljena konjska komata in en kolobar bakrene žice.
O vsakem primeru zdražitve orožja in ostalih stvari se bo sestavil posebeii zapisnik po tarifni postavki 81 taksnega zakona, kolkovan s kolkom za Din 5'—.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 21. marca 1932.
No. 1670.	1173
Razglas.
Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo Zupančiča Jožeta, roj. dne
17.	marca 1866 v Novem mestu, pristojnega v Črnomelj ter stanujočega v Črnomlju, radi prestopka §§ 110., 50., 54/111. in 57. kaz. zak. (Ur. 1. 313/7 1929, Sl. 1. 474/67/1931) s pravomočno sodbo z dne 11. marca 1932, Kzp 42/32-5, med drugim na prepoved, zahajanja v gostilne za dobo 2 (dveh) let v smislu § 55. kaz. zak.
Ta prepoved je stopila v veljavo 12. marca 1932 in ima moč do dne 12. marca 1934.
Po določilu § 268. k. z. 310 74 29 se kaznuje z zaporom 6 mesecev in v denarju do Din 5000'— vsakdo (ne samo, gostilničarji in kavarnarji), ki, vedoč za prepoved po § 55. k. z., Ur. 1. 310/74 1929, postrežejo takim osebam z alkoholnimi pijačami.
Siesko načelstvo v Črnomlju, dne 20. marca 1932.
No. 11776/1.
*
Razglas.
1217
1191
Sresko načelstvo v Ljubljani, bo dne 18. aprila 1932 prodalo na javni dražbi orožje, odvzeto po Čl. 22 in 40 zakona o posesti in nošenju orožja in po čl. 35 pravilnika za
y smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. februarja 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišča v Mariboru z dne ‘27. februarja 1931. prepovedano Pešlu Jožefu, rojenemu 8. januarja 1909. v Vukovskem dolu. Dravska banovina, stanujočemu istotam, zahajati v krčme za dobo 2 l“t. to je od 3. aprila 1932. do 3. aprila 1934.
Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opoji lom.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg,
dne 22. marca 1932.
*
1211 2-1
Štev. 3952/661/1932
Oklic. ,
Tvrdka Karl Thoma, mehanična tvornica svilenih izdelkov, ki izvi^uje na
podlagi obrtnega lista z dne 23. novembra 1927., štev. 31.489/1992/1927. obrt tovarne za izdelovanje svilenih tkanin s sedežem v Mariboru, Mlinska ul. 23, je z vlogo z dne 18. marca 1932. zaprosila, da se ji dovoli uredi Vi nekaj prostorov v Cvetlični ul. 18 zu bai varno lastnih izdelkov.
Kadi tega odreja mestno načelstvo v Mariboru v smislu IV. poglavja zakona o obrtih komisijski ogled in razpravo na 11. aprila 1S32. ob četrt na 16. uro s sestankom na mestu samem v Mariboru, Cvetlična ul. 18.
Pri tej razpravi je vložiti ugovore, ki niso bili že prej pismeno uveljavljeni, drugače se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z ustanovitvijo obrata in se bo razsodilo, ne oziraje se na poznejše ugovore.
Izvršitev naprave se bo dovolila, če se uradno ne podajo pomisleki.
Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da prisostvujejo tej razpravi.
Načrti so do dneva razprave na vpogled pri mestnem načelstvu v Mariboru med uradnimi urami.
O tem se obveščajo z vabilom udeležbe:
1. Tvrdka Karl Thoma, mehanična tvornica svilenih izdelkov v Mariboru, Mlinska ul. 23;
2. Eksportna družba Matheis, Sup-panz & Co. v Mariboru, Cvetlična ul. 18;
3. Gospod Herman Berg, industrija-lec v Mariboru, Usnjarska ul. 2;
4. Gospod dr. Anton Dolar, profesor in hiš. pos. v Mariboru, \Vildenrainer-jeva ul. 12;	.
5. Gospod Fran Domicelj, industrija-lec v Mariboru, \Vildenrainerjeva ul. 15;
6. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, oddelek VI., v Ljubljani;
7. Mestni gradbeni urad v Mariboru;
8. Mestni fizikat v Mariboru.
Mestno načelstvo v Mariboru,
dne 24. marca 1932.
Mestni podnačelnik:
Golouh s. r.
Št. 812.
*
Razglas.
1192
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez »Mali graben« v km 3.188 drž. ceste št. 49.
Tehnični tazdelek sreskega načelstva v Ljubljani razpisuje po naročilu kr. banske uprave 25. sept. 1931, V. *No. 1411/4, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, °a' nosno spopolnitev za prevzem in izvršitev
železobetonskega inostu čez »Mali graben«
I.	javno pismeno ponudbeno licitacij® na dan 7. maja 1932 ob 11. uri d°P*
v prostorih tehničnega razdelka Ljubljana, št. Petcrska vojašnica, Vrazov trg št. 4.
Načrti in proračuni so interesentom
na razpolago mod uradnimi urami "
prostorih tehničnega razdelka soba št. 55, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 70’— pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno od-merieni proračunski znesek, ki znaša:
680.52S Din 69 p Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsaka priloga s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za gradbo železobetonskega mostu čez »Mali graben« v km 3.188 drž. ceste št. 49« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in
11.	uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se bodo upoštevale s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo uvaževale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za vse vrste del 69.000'— Din, odnosno 138.000 Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka :>B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za — tekoče — četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ° sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrecno pridržuje Pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote ali b*di vse ponudbe odkloniti brez kake °bveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi a0 (trideset) dni po licitaciji.
■Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 24. marca 1932.
❖
St. 10294/32.	1191
Razglas.
Pri VIII. žrebanju 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila n‘estue občine ljubljanske, ki se je vrši-
lo 15. marca 1932., so bile izžrebane naslednje obligacije:
Po Din 200— štev. 28, 80, 103, 128, 158, 199, 203, 210, 216, 220, 268, 277, 294 299, 578, 651, 654, 685, 733, 734, 770, 1813, 1858, 1891, 1910, 1997, 2022, 2055, 2064,	2130,	2145,	2194,	2205,	2235,
2270, 2352,	2399,	2503,	2542,	2624,	2765,
2797, 2811,	2829,	2838,	2841,	2868,	2894,
2948, 3033,	3044,	3045,	3077,	3079,	3087,
3119, 3129,	3135,	3174,	3200,	3201,	3211.
3238, 3241,	3251,	3257,	3266,	3271,	3275.
3285, 3328,	3332,	3449,	3514,	3541,	3551,
3555, 3562,	3610,	3687,	3742.	3756,	3775,
3799, 3802.	3845,	3896,	3909,	3910,	3942,
9021, 9028,	9108,	9150,	9175,	9194,	9200,
9220, 9243,	9291.
Po Din 500-— štev. 15024, 15042, 15059, 15061, 15080, 15115. 15249, 15252, 15278, 15291, 15325, 15332, 15334, 15366, 15383, 15465, 15468, 15487. 15499, 15564, 15607, 15741, 15771, 15797, 15806, 15858, 15875, 15880, 15938, 15967.
Po Din 1.000— štev. 24749, 24779, 24793, 24846, 24911. 24938, 24945, 25031, 25037, 25051, 25082, 25163, 25182, 25259, 25276, 25311, 25323, 25456, 25458, 25471, 25493, 25513, 25523, 25587. 25627, 25670, 25711, 28717, 28721, 28802.
Po Din 5.000— štev. 28870, 28926, 28938.
Po Din 10.000— štev. 29518, 29571, 29602.
Po Din 50.000— štev. 29824, 29852, 29864, 29875.
Po f 100— štev. 46. 64, 67, 80, 118, 123, 150, 259, 287, 298, 304, 347, 408, 502, 503, 565, 639.
Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. septembra 1932. pri mestni blagajni v Ljubljani.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 21. marca 1932.
Župan in mestni načelnik: dr. Puc Dinko s. r.
jj;
No. 194.	1205
Preklic.
Štraus Ivan, roj. 26. junija 1898^ v Ehrenhausenu, pristojen v občino Zg. Jakobski dol, srez Maribor, 1. breg, se preklicuje kot delamržnež.
Podpore, ki mu jih dajejo razne občine na račun domovne občine, se ne bodo vračale.
Občina Zg. Sv. Jakobski dol, srez mariborski, levi breg,
dne 24. marca 1932.
*
Štev. 2187/11.	ll95
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na
dan 1. aprila 1932 ob 11. uri
dobavo: 400 kg surove kave Santos la in 400 kg kavine primesi (cikorije).
Pogoji pri podpisani direkciji drž. rudnika Velenje.
Direkcija drž. rudnika Rejenje.
Št. 12.488/1932	1180
Razglas licitacije.
Predmet: Dobava obvezilnega materiala za krajevne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Krajevni organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrebujejo za občasno oskrbovanje svojih ambulant, sanatorijev, zdravilišč, bolnic, okrevališč in članov z obvezilnim materialom v polovici leta približno: 1500 kg vate, 1000 kg vate iz staničevine, 25.000 m hidrofilne tkanine, 25.000 kosov kaliko-obvez razne širine in dolžine, 25.000 kosov mull-obvez razne širine in dolžine, 1000 kosov sadrenih obvez, 3000 m impregnirane hidrofilne tkanine, 500 kosov trioglatih rutic in 1000 m Bill-rothovega in Mozetikovega batista in še drug drobni obvezni material.
Za dobavo tega blaga se razpisuje na podstavi odloka gospoda komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 18. marca 1932. javna pismena ofertna licitacija na dan 16. aprila 1932. ob enajstih, do k&terega roka se morajo zapečatene pismene ponudbe predati v vložišču podpisanega urada (soba št. 305). Na zapečatenem ovitku je označiti:	Ponuda	na jeftim-
beni oglas broj 12.488/1932. za dobavu ovojne robe.«
Vse ponujene cene se morajo razumeti franco pakovanje (zaobala), franco poštnina, odnosno voznina, ocarinjeno, kraj organa Osrednjega urada, ki naroča, vštevši v enotno ceno eventualni davek na poslovni promet ter državiK in samoupravne takse, trošarine in p»-dobno.
Vsaki ponudbi je priložiti ogledke za vse ponujene vrste blaga.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi za svojo ponudbo 30 dni po izvedeni licitaciji, in mora do 11. ure dne 16. aprila 1932. položiti pri blagajni Osrednjega urada (soba št. 413) kavcijo, ki znaša 20.000 Din za naše državljane, za tuje državljane pa 40.000 Din.
Osrednji urad ni dolžan sprejeti najnižje ponudbe, ali katerekoli, in svoje odločitve ni dolžan obrazložiti, niti ni vezan na navedene količine, ter ima pravico, razdeliti dobavo med dva ali več ponudnikov po ugodnosti ponudb.
Ponudba mora biti taksirana s kolkom Din 100—, opremljena s potrdilom pristojne zbornice (komore, esnafa, sindikata) o pravici za udeležbo pri javnih licitacijah, nadalje s potrdilom pristojnega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da je ponudnik plačal vse dospele predpisane mu prispevke k zavarovanju in končno podpisana z izjavo ponudnika, da so mu pogoji licitacije znani in da pristaja nanje glede licitacije.
Ponudbo je treba predložiti na pred-pisnem obrazcu tiskovine, ki jo vsak ponudnik lahko dobi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305) za ceno Din 5— kos. Ta tiskovina obsega tudi vse podrobne pogoje za dobavo. Ponudbe, ki ne bi bile sestavljene na teh tiskovinah, telegrafske ponudbe, nejasne ali po pričetku ličita-
cije in otvarjanja ponudb prejete, pa čeprav po pošti pravočasno oddane ponudbe, odprte in pogojne, kakor tudi ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim določilom in naknadne, po preteku določenega roka predane ponudbe, se ne bodo mogle upoštevati.
V Zagrebu, dne 23. marca 1932.
SrediSnji umi za osiguranjo rudnika Mihanovičeva ul. br. 3/III.
A. A
*
Št. 12.489/1932.	1181
Razglas licitacije.
Predmet: Dobava sanitarnih potrebščin za krajevne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Krajevni organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrebujejo za občasno oskrbovanje svojih ambulant, sanatorijev, zdravilišč, bolnic, okrevališč in članov s sanitarnimi potrebščinami v polovici leta približno: 2000 m Em-plastrum adhaesivum razne dolžine in širine, 1000 kosov svetlih, temnih in zelenih zaščitnih naočnikov, 1000 kosov suspenzorijev, 500 kosov pasov za kilo, 5000 kosov kapljavcev za oči, 1000 kosov brizgalk za kapavico, 500 kosov iri-gatorjev, 2000 kosov toplomerov in steklenih paličic za oči, trebušne obveze, vložke za čevlje, naprstnike iz gume, tenke gume in kože, gumaste rokavice, vrečice za led, kirurško svilo, gumaste nogavice, rekord-igle, rekord-brizgalke itd. v nepredvidljivi večji in manjši količini.
Za dobavo tega blaga se razpisuje na podstavi odloka gospoda komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavčev z dne 18. marca 1932. javna pismena ofertna licitacija na dan 18. aprila 1932. ob enajstih, do katerega roka se morajo zapečatene pismene ponudbe predati v vložišču podpisanega urada (soba št. 305). Na zapečatenem ovitku je označiti: »Ponuda na jeftim-beni oglas broj 12.489/1932. za dobavu sanitarnih potrebština.«
Vse ponujene cene se morajo razumeti franco pakovanje (zaobala), franco poštnina, odnosno voznina, ocarinjeno, kraj naročnika-organa Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, vštevši v enotno ceno eventualni davek na poslovni promet ter državne in samoupravne takse, trošarino in podobno.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev si pridržuje pravico, razdeliti dobavo med dva, eventualno tudi več ponudnikov po ugodnosti ponudb ali po vrstah poedinih predmetov in ni vezan na navedene količine kakor tudi ne na naj-cenejševa ponudnika, in svoje odločitve o sprejetju ali nesprejetju katerekoli ponudbe ni dolžan obrazložiti.
Vsaki ponudbi je priložiti ogledke za vse ponujene vrste sanitarnih potrebščin.
Vsak ponudnik ostane v besedi za svojo ponudbo 30 dni od dne opravljene licitacije in mora do 11. ure 18. aprila 1932. položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 413) kavcijo, ki znaša za naše državljane Din 10.000-—, za tuje državljane pa Din 20.000-—. Ponudba mora biti taksirana s kolkom Din 100-—, opremljena s potrdilom pristojne zbornice (komore, esnafa ali sindikata) o pravici za udeležbo pri javnih licitacijah, nadalje s potrdilom pristojnega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da je plačal vse dospele predpisane mu prispevke k zavarovanju in končno podpisana s ponudnikovo izjavo, da so mu pogoji licitacije znani in da glede licitacije pristaja nanje.
Ponudbo je predložiti na predpisanem obrazcu tiskovine, ki jo vsak ponudnik lahko dobi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305) za ceno Din 5-— kos. Ta tiskovina obsega tudi vse podrobne pogoje dobave. Ponudbe, ki bi ne bile sestavljene na teh tiskovinah, nejasne ponudbe ali po pričetku licitacije in odpiranja ponudb prejete, čeprav po pošti pravočasno oddane ponudbe, odprte ali pogojne, kakor tudi ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisnim zahtevam, telegrafske ponudbe, kakor tudi naknadno, po preteku določenega roka predane ponudbe, se ne bodo mogle upoštevati.
V Zagrebu, dne 23. marca 1932.
Sreilišnji ured za osiguranjo radnika
Mihanovičeva ul. br. 3/111.
A. A.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 1214
Stanje 22. marca 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.909,472.975-30 (+12.326.945*52) Devize, ki niso v podlogi	86,390.133"74 (—	435.790"85)
Kovani novec v niklu	43,979.946.50 (+	589.928-50)
Demonetizi-
rano srebro	33,907.917-55
Posojila . . 2.184,481.032-43 (— 1,796.625.18) Vrednostni
papirji . .	27,420.000’—
Prejšnji predujmi drJ.avi 1.802,078.092-40 (+	383.210*55)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	437,000.000*—
Vrednostire-
zervn. fonda	79,283.382-85 ( f	14.773*30)
Vrednosti ostalih fondov ...	2,937.312-23
Nepremičnine ... .	148,072.240-30 (-f	104.426’85)
Razna aktiva	40.032.757" 11 (-J-	143.664‘87)
6.855,655.790-41
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	85,441.657-70
Ostali fondi 4,424.860’28 Novčanice v
obtoku. . 4.750,986.160-—(— 52,727.480--) Obveze na
pokai . . 567,184.154-— (-(- 31,473.521-81) Obveze z rokom . . . 1.200,658.145-33(-)- 28,295.844-88) Razna pasiva 66,960.813-10 ( j- 4,288.646"87)
6.855,655.790-41
Obtok in obveze . . . 5.318,170.314-—
Celotno kritje . . . 37-03°/,,
Kritje v zlatu . . . 33-13°/,
Obrestna mera:
po eskomptu po lom bardu
Razne objave
7*%
1231
Vabilo na 57. redni občni zbor
ki ga bo imelo
KREDITNO DRUŠTVO Hranilnice Dravske banovine
v čelrtok dne 7. aprila 1932 oh 15. uri v poslopju Hranilnice Dravske banovine, pritličje v Ljubljani, Knaflova ulica št. 9.
Dnevni red:
1. Poročilo odbora o društvenem delovanju v letu 1931.
2. Poročilo odbora za pregled računov.
3. Dopolnilna volitev odbora.
4. Nova volitev odbora za pregled računov.
5. Slučajnosti.
Odbor.
Po § 26. pravil je občili zbor sklepčen, če je navzočih 20 članov. Ce se to število ne doseže, se vrši pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redoin nov občni zbor, ki je sklepčen, ne oziraje sc na število navzočih članov.
*
1228
Objava.
Podpisani Maks Goleč, rojen 1916-lota, pristojen v Radvanje pri Mariboru, srez Maribor, desni breg, sem izgubil šolsko izpričevalo mariborske human1' stične gimnazije za drugi a) razred i* leta 1929./30. ter ga proglašam neveljavnim.
Golce Maks s. r.
*	o	1
1213 3-1
Objava.
Podpisani Ulčar Mirko, Jesenice, Al®* ksundrov trg št. 5, sem izgubil izprl' čevalo II. razreda meščanske šole na Jesenicah. Proglašam ga neveljavnim-Ulčar Mirko s. r.
Izdaja kraljevska br Vn uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalagat Sl.... ;ia Merkur * Ljubljani.: ni en predstavnik; O. Michklek v Ljubljani