§12= šžew. iahaja rasen nedelj in praznikev vsak (Sen ob 'SC. »;fi <£©?s©š«lne. «r*»a , Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X ob mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust. Poštnina gsSačana v sctouGnl. V LlublJanl, v sebefo 1» ©ktefera 1921. m, i : >|yl |ST Posamezna Slev. K 2. Lelo M. Giaslfo lugosfov. socijalno • deiROkratKns stranke. Teiefottska št. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem no dom aa ceio ieto K £88, za pol leta I< 144, za četrt leto K 72. za mesec K 24, Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi to poštnine prosto. Dpravništvo e v L ubljanl, Frančiškanska ulica at.6 I« Očile! ska tiskacna. Pismo iz Beograda« (Politična situacija. — Kraljeva bolezen. — Omnium Serbe. — Parlament. — Še enkrat: Peskova afera.) V Beogradu, dne 28. 9. 1921. Notranjepolitična situacija, ki je f Število kandidatov ni veliko in še od donešenja ustave sem precej pravijo, da je knez Pavle, kraljev nejasna, no kaže še znakov razčiš- bratranec, najresnejši. O knezu Pa-Senja Vendar pa bodo razmere zah- j vletu se govori, da ie zelo ekskluziv-tevale, da se v teku oktobra ustvari- ! no vzgojen in da ne vživa simpatij) jo zopet pogoji. ki bodo omogočili redno parlamentarno delo. Glavni vzrok nejasnosti je kriza v radikalni stranki, ki jo je povzročil Protič in ki ie stopila v akuten Stadij. Protičeva akcija ie vznemirila radikalne vrste in zato ie postal Pašič še previdnejši in opreznejši, kakor ie sicer; z radikalci pa se maje seveda cela vlada. O opoziciji žalibog ni govoriti, ker je razbita na več strank, ki nimajo med seboj nikakih vezi. Klerikalci čakajo na uspeh Protičeve akcije, socijalisti in zemljoradniki pa so na vladi dezin-tresitani in posvečajo po večini svoje delo organizaciji doma. Kakšen bo uspeh Protičeve akcije — to vprašanje se ponavlja tu in. kakor vidim, tudi pri vas doma. Gotovo ie, da ie Protičev načrt dobro premišljen in da ga je Protič tudi y pravem momentu začel izvajati. Izrabil ie nrav spretno veliko nezadovoljstvo s Pribičevičem kot ministrom notranjih zadev, ki vlada povsod, posebno pa med radikalci. Vendar pa se zdi. da Protič v tem boiu ne bo zmagal — če ostane stari Pašič nri živlienju. Pašičeva visd-ka starost ne izključuje možnosti, da bi leDega 'dne zagrebli ministrskega predsednika na državne stroške: v tistem trenotku je Protič gospodar situacije. A dotle pač ne. Protičev načrt ima — po mojem skromnem mnenju eno napako* ki mu v danem Doložaju, onemogoča zmago in to je. da prihaja ored ve-likosrpsko razDoložene radikalce z revizilp ustave v avtonomističnem smislu. Za to geslo ne bo našel med radikalci dovelj pristašev, dokler vlada Pašič. In brez radikalcev je vsaka sestava v]*ide nemogoča, ne-glede na to. da je Radič še zelo„ zelo daleč od Projiča. Tako bo ambicijozni in v več. ozirih od Pašiča politično simpatičnej-ši Protič zaenkrat moral na uspeh svoje zmaee še počakati. Kaj pa Prinese bodočnost, tega pa nihče ne ve... Ztjnanie politična situacija ie. isto kot notrania. oblačna. Cela vrsta vprašanj stoii pred nami nerešenih: Ogrsko. Reka-Baroš, Albanija — in še druga. Vedno jasnejše se kaže. da je naša zunanja politika bankrot-na. impotentna in da prinaša državi neizmerno škode. Če ne bo parlament imel v sebi sile, da napravi remeduro v vodstvu zunanje politike. bomo še dolgo v velikih trzavicah. Posebno še, ker otežkočuje situacijo kraljeva bolezen. Kralj boleha na dolgoletni bolezni, ki lahko postane vsak hip resna in ki — kakor se trdi— tudi odoira mpžnost. da ostane kralj brez potomstva. Zato bo najbrže parlament čimpreje pretresal vprašanje prestolonasledstva. da bo država zavarovana za vse slučaje — inače je meščanska vojska in razpad države najverjetnejša ftiožnosi. Mislim, da Radič tudi s to možnostjo računa. Po ustavi, ki predvideva kraljevino. (zato torej brez spremembe ustave, torej nove Ustavotvorne Skupščine uvedba republike ni mogoča) odredi kralj, če nima potomstva. svojega naslednika iz postranskega kolena Karadjordjevičev ob pristanku Parlamenta, ki mora svoj tozadevni sklep napraviti s polovico več jeden .glas vseh svojih članov. . - pri širokih masah srpskega naroda — drugi ga itak ne poznamo. Tako bi torej pravzaprav tudi za edini rojalistično razpoloženi del našega naroda, za srpski. bila situacija usodna, da začne misliti na republikansko obliko vladavine. Revizija ustave v teni pravcu bi brez dvoma našla odmeva v celi državi. * Vsi tukajšnji časopisi so polni o neki ponudbi društva Omnium Serbe za zgradbo velikih tovarn orožia v državi. Ponudba gre v bistvu za tem, da društvo v zvezi z državo sezida tozadevne tovarne, ki jih v glavnem financirajo francoski kapitalisti. država pa garantira delo in dobiček. Torei eksploatacija države v koristolovne svrhe privatnega podjetja in poleg tega nezaslišano oboroževanje grmade na račun davkoplačevalcev. In kar je pri stvari najlepše — in najbolj koruptno — pa ie okolščina, da stoji na čelu Om-nium Serbe sin ministr. predsednika PaSičal _ ■ Radikalci so seveda za ponudbo, demokrati pa zaenkrat proti: dokler jim radikacl na kakem drugem polju ne daio orotikoncesij. _ Morda bodo radikalci žrtvovali Protiča — proti katerem doslej radikalci še niso nastopili, kar pa demokrati zahtevajo — demokrati pa bodo pritrdili Ompium Serbe! Bomo videli, kaj poreče parlament. * V parlamentu deluje zakonodav-ni odbor s svojimi odseki in pa bud-žetni (finančni) odbor. O tem delu vam bom v prihodnjem pismu pi-sai. Posebno o zelo zanimvem eks-pozeju finančnega ministra, ki bi ga pač morali vsi časopisi obiUrno priobčiti. da narod vidi. kako brezvestno je bilo finančno trosipodarstvo pri nas! Marsikaj lahko razumemo še le sedaj, ko so nam znane stvari, ki so dosljej bile skrite v tajnosti ministrskih sob. Zadnja številka »Avtonomista« me sili. da še enkrat spregovorim o takozv. Peskovi aferi. »Avtonomist« prikrito namiguje na netočnost poročil Neprejevega beogradskega dopisnika. hoteč vzbuditi mnenje, da ie hotel »Naprei« namenoma povedati več. kakor pa je res. Mi poznamo Avtonomistovega urednika tudi kot jako inteligentnega gospoda; mislili smo celo. da pozna bolj natančno § 129 avstr. kaz. zak. Sedaj sicer vemo. da kazenskega zakona ne pozna, kljub temu pa verujemo, da ga je samo želja po resnici navedla do tega. da se obregne ob Naprejevega poročevalca. Zato ga moramo tudi podučiti: § 129 kz. zak. stavi pod kazen vsako seksualno občevanje med osebami istega spola; zato spada dejanje, o katerem je pisal Naprej, pod § 129 kz. — v kolikor ni zastarano. Iz načina pa, kakor je Naprej dotično dejanje označil za nemoralno, ne pa za nenaravno, ie razvideti. da se ie hotel ogniti ogabnemu popisu detajlov in le naznačiti. da gre v predmetnem shičahi za milejšo obliko dejanja kaznivega po § 129 kz. To ie izpovedala triasom akta priča v Ptuju pred okr. davarsitvom. Ali pa je la izpoved resnična, to pa Naprejevega poročevalca ne briga. Na podstavi aktov ie bilo naše poročilo točno G. Pesku osebno ne želimo in nismo želeli nikdar ničesar slabega; obsojali smo način, kako se ie njegova afera spravila v javnost in izrabila. V trenutku pa, ko jo je tudi sam g. Pesek napravil za politično s tem. da ie angažiral za sebe in svojo nedolžnost celo stranko in javno v »Jugoslaviji« povedal, da se čuti nedolžnega in pozval, naj se mu pove. česa ga dolže. smo mi storili le svojo časnikarsko dolžnost, če smo uradne obdolžitve povedali, vzdržeč se vsake sodbe o krivdi ali nekrivdi g. Peska. G. Pesek je v sled načina svoje obrambe postal sokriv, če ie njetrova osebna zadeva postala žalostni politikum naše javnosti. n. n. Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. (Dalje.) VI. del. Prispevki za nezgodno zavarovanje, uvrstitev v nevarnostne razrede. § 26. Prispevki za nezgodno zavarovanje se plačajo na Pttdlagi povprečnega delovnega zaslužka zava-rovx-voljena že pred več časom in da gre z# nekorektnosti pred Kristanovim nastopom upravi tel jske službe. Da ie vest bolj sen« začna, pravijo, da j# prišla komisija ta* krat nadzirat upravo, ko je bil Kristan vi Ljubljani, da ga bo ja gotovo začopatilfll pri nepoštenem ravnanju. Ni naš namen, braniti Kristana, k e« tega ni treba, ampak dokazati smo morali na zgledu, kako nepoštena je klerikalna! politika in žurnalistika. Zadnja »Straža« je tudi napisala, daj ie sodrug Etbin Kristan valutni spekulanf. Tudi to ie grdo obrekovanje. »Straža« Ji to trditev objavila in Je ponosna na njo* ker ve, da je s tem zakrivila ostudno lumparijo. Če so klerikalci že v malenkostnih osebnih stvareh tako silno nepošteni, dn kradejo svojemu bližnjiku vsak hip pošte* no Ime in ugled, smo lahko prepričani, daf tam, kjer gre za njih gospod st v o m ekaln stenco, ravnajo še mnogo nepošteneje. To ie logična posledica njih morale 1 Sir a a 2. Mesina mlekarna v Ljubljani. Mizerija mlečne aprovizacije mesta Ljubljane je kričala po reformi. Rezultati mlečnih analiz vsak dan tekom enega leta so izkazovali naravnost neverjetne rezultate in sicer ne v posameznih slučajih, temveč v ogromni večini. Za slučaj ostrega j nastopa ja pretila takojšnja protiakcija j štrajka, tako da so se smatrali donašalci | mleka v Ljubljano kot popolnoma zavarovane. Mleko ni prihajalo v Ljubljano direktno od producenta temveč po večini potom cele verige prekupcev. Ker je mleko eno najvažnejših hranil, posebno pa za vzgojo otrok, moram smatrati zahtevo občinstva po dobrem mleku kot popolnoma upravičeno. Kako temu mizernemu položaju od-potnoči, je težavno vprašanje in se ni dalo rešiti s par irazami, ker je treba preskrbeti našemu občinstvu polnovredno ui obenem ne drago mleko s kolikor mogoče majhnimi stroški. V kulturno visoko stoječih državah kot Nemčiji, Franciji, Angliji itd, preskrba mest s polnovrednim mlekom in najraznovrstnejšimt mlečnimi izdelki ne dela nikakih preglavic, ker le mlekarstvo v teh državah tako visoko razvito, da fimkcijoenirajo mestne mlekarne brez vsakih težav. Pri nas Je pa stvar popolnoma drugačna Kranjska po svoji naravi kot živinorejska dežela ima dovolj pogojev, da bi se razcvelo naše mlekarstvo. Storilo w Je pri nas že mnogo poizkusov v tej smeri, toda vse brez pravih rezultatov. Važen vzrok temu je bB, da mali mlekarski zavodi po deželi niso imeli centrale, ki le edino mogoča v glavnem mestu pokrajine. Ker se mlekarski zavodi po deželi niso opirali na centralno mlekarno v Ljubljani, se niso mogli razvijati do svojega cllia v najobčutnejšo škodo vsemu našemu mlekarstvu. Le večje mlekarsko podjetje v osrčja pokrajine, kjer se stekajo vse železniške in avtomobilske zveze, le sposobno organizirati mlečno trgovino tako, da zadosti vsem zahtevam kmeta in konsumenta. In da nadprodukcijo lahko brez neprestanih zavrnitev pošli la tev vsi od pokvarjenega blaga, tudi eksportira. Le potom večje mestne mlekarne Je mogoče organizirati Izdelavo vseh vrst mlečnih Izdelkov, ki jih domači trgi nujno potrebujejo in se tako osvoboditi pred tujimi fabrikatL Ker zavzema mleko med hraniti tako važno mesto In je pri tem mleko tako nenavadno lahko sk varljivo ta Izpostavlleno vsem mogočim lahko izvedljivim potvorbam, mora biti vsakomur Jasno, da se z mlekom ne sme vršiti trgovina potom verige, tenrvoč, da mora bitt mlečna trgovi- na v mestih organizirana tako, da mlečne centrale v mestih dobivajo mleko neposredno od kmeta, ki se normalno ne peča s potvorbami mlaka, da se v centrali vsako mleko preiskusl redno, osnaži vseh bakteriielnih in drugih primesi in da ko-nečno dobi konsument polnovredno, garantirano mleko. Po tem sistemu se tudi priuči kmetovalec umnega mlekarstva in se mu dvigne s tem zmisel za živinorejo. Občinstvo v Ljubljani zahteva, da kupuje samo preizkušeno mleko, in sicer z vso upravičenostjo, ker nc more razumeti, zakaj mora drago plačevati vodo ali skisano mleko. Na to stališče so se postavljala vsa mesta v državah z razvitim mlekarstvom in to moramo sedaj začeti tudi v Ljubljani, kier imamo vse predpogoje za to, da se mlekarstvo pri nas razvije in da ne bo predmet brezvestne špekulacije na škodo našega konsumenta in predvsem naših otrok. Mesta morajo plačati kmetu kar mu gre. Prti temu nastopati bi bilo skraino nezmiselno, toda mesta (majo enako pravico, zahtevati za svoj denar polnovredno, zdravo blago. Slika naše dosedanje mlečne aprovizacije je pa sledeča: Po večini naš kmet še ni vzgojen za snažno pridobivanje mleka. Posode so pogosto neprimerne za shranjevanje mleka. Naši mali kmeti nimajo mrzlih prostorov. Gorko mleko vsled nesnažnega molzenja v nezadostno očtščeue posode, močno htsi-cirano, s« posebno v goricib časih silno brzo skvari, posebno pa še, če se mleku prideva voda (n mleko kroži od rok do rok, predno pride do konsumenta. Da za-moremo pojmitt kako hitro se bakterije razvijajo v mleku, nam služijo sledeče številke: mleko, ki Ima samo do 200.000 bakterij v enem kubičnem centimetru, ve-lla za popolnoma sveže, šele mleko, Id ima ned 2 milijona bakterij v enem kubičnem centimetru, se prične razkrajati ln smrdeti. Vsled premalo snažnega držanja naše molzne žtvtoe so bolezni pri kravah na vimen ju zelo pogosto. Mleko od teh krav, ki vsebuje pogosto zelo nevarne bakterije, pride tetotako med mešano mleko, ki ga kupuje meSčan in zato se ue smemo čuditi take pogostim obolelostim otrok v Ljubljani po zavživantu mleka. Tem razmeram pa ni kriv naš kmet, ampak je krivo glavno mesto, ker ni organl-zldalo mlekarsko centralo, ki W sporazum® s kmetom in konsumentom organizirala zdravo mlečno trgovino. Razumen kmet nima ničesar proti mestni centralni mlekarni, ker sprevidi, da le to konečno v njegovo korist, ker vsak red gospodarsko krapi, vsak ««*d S* “* sprotno ruši. (Dalje prih.) v notranje zadeve in obeta se kaznivanic vseh vojaških in civilnih oseb, ki delujejo sovražno proti Rusiji. V noti se zavrača trditev, da je Francija pritiskala na Poljsko. Francoska nota se Poljski ni izročila. IRSKO VPRAŠANJE. LDU. Dublin, 30. Minister sinfajnov-skega kabineta je izrazil mnenje, da je poslednja poslanica Lloyd Georgea za sin-lajnovce sprejemljiva. ORKi SO SE SPAMETOVALI, LDU. Rim, 30. (Brezžično.) Grški kralj je v razglasu v Mali Aziji bojujočim se četam naznanil konec vojne, ker so zaželeni smotri doseženi. Politifoe vesti. 4- DemokratJe bodo revidirali svoj program. V kratkem bo demokratska stranka imela v Belgradu svoj kongres, da pregleda dosedanje svoje delovanje in da revidira svoj program. Revizijo programa pripravljajo njeni člani Voja Marinkovič, Kosta Timotijevič in Milan Pribiče-vič! — Demokratska stranka je bila in le velik konglomerat, ki so ga sestavljali ljudje najrazličnejših razrednih pripadnosti ta nazrazličnejših mentalitet. Po svojem dosedanjem programu je demokratska stranka mogla upati tudi na pristaše med sellaki, ker je pristajala na izvedbo agrarne reforme. Toda to glavno načelo svojega programa je bila tekom vsega dosedanie-ga svojega obstoja zatajila. Radovedni smo le, kakšen bo pač njen revidiran program. Kakšne razlike pa pravzaprav še hočejo med seboj radikalci? Slo bo menda še nadalje le za to, katera bankokrat-ska skupina bo dobila nadmoč v državi. 4 Protlč pride v parlament Na prvo .selo parlamenta bo prišel tudi Stoias Protlč. Imel bo govor, v kateTem bo označil svoie stališče z ozirom »a revizijo ustave. Politični krogi se za ta njegov nastop zelo zanimajo. Protlč bo položil prisego na ustavo. 4 Odpoklic belgrajskega francoskega poslanika? Belgrajski diplomatski krogi vedo povedati, da francoska vlada odpokliče svojega poslanika Clemensa Simon-sa. Kaj neki se le zgodilo? . . . + Italija stoji pred velikim delavskim stavkovnim gibanjem. Na eni strani gospodarska kriza po vsej državi, na drugi nenasitnost velikih ta malih podjetnikov, ki hočejo delavstvu znižati plače, katere so ! itak borne in bi preje potrebovala zvišanja posebno, ker delajo skoro vse industrije z zmanjšanim delavnikom. Ta momenta ustvarjata razmere, iz katerih si kapitalisti ne vedo drugače pomagati kot s tem, da odjemljejo naenkrat desettisočem delavcem delo in kruh, in delavci s tem, da proglašajo velike stavke. Včeraj smo že poročali, kako je s kovinarsko industrijo v zasedenem ozemlju, ki je pa le zrcalo splošnih razmer v vsej državi. Kovinarska zveza doslej še ni napovedala splošne stavke, pač pa jo je napovedala za 3. oktober delavska zveza za eno najvažnejših domačih industrij, to je kemično industrijo. To se zgodi radi tega, ker hočejo kapitalisti na vsak način prodreti z zniževanjem plač. Ampak taka zahteva je vsekakor neupravičena, in ne samo radi tega, ker gre podjetnikom pri njihovi akciji za to, da vzdržijo sedanji vojni procent svojega dobička na Isti višini, temveč ker je splošno znana stvar, da so se v zadnjem letu tl procenti napram mezdam zvišali in se bodo še nadalje višali, če ne bo delavstvo zahtevalo svojega. Spominjamo n. pr. na poljedelske delavce, katerim so bile plače tekom tega leta celo dvakrat znižane, dati je ravno letošnja žetev v Italiji ena najboljših in dasi cene poljedelskim pridelkom neprestano lezejo v nebol Posestniki In podjetniki na naravnost nečuven način izkoriščajo delavstvo in so se vrgli z najbolj nemoralno nesramnostjo na to, da zvišajo svoj dobiček na račun delavskih mezd. Toda ta politika utegne imeti še zle posledice, ker se Italijanski proletariat prav dobro zaveda, kaka vnebovpiloča krivica se mu godi ta le že »ploh začelo proti tel politiki nastopati, kakor je razvidno lz zadnjih poročil. Zveza kovinarskih organizacij ima n. pr. intrl kongres v Rimu, da pripravi vse potrebno glede velikega stavkovnega gibanja. 4 Nov premogova! boj na Angleškem? Kakor je bilo pričakovati, se ie tudi zgodilo. V tem ko se Lloyd Oeorge na raznih straneh pogaja za izboljšanje despe-ratnega delavskega položaja (z delavci nota bone!), so vstali lastniki angleških premogovnikov in zahtevajo, da se gotove točke v Junijski pogodbi po veliki stavki l7premenilo nitm v prid. V slučaju, da bi jim vlada ne ugodila, grozijo podjetniki, da bodo ustavili svoje obrate. 4 Za predsednika francoskega parlamenta je ponovno Izvoljen Perct. VRNITEV KRALJA. LDU. Belscrad, 30. sept. V dobro obveščenih krorih se govori, da bo Nj. Vel. kralj Aleksander v kratkem. motreče že v prvi polovici meseca oktobra dospel v Belsrrad. ŠTEDENJE... LDU. Belsrad. 30. sept. Danes dopoldne ie bila Klavna sela odbora demokratskega kluba, na kateri se Je razpravljalo o proračunu. Poudarjalo se ie, da je treba štediti v vseh resortih. Demokratski ministri so sklenili delovati pri vseli ministrstvih na to. da uvedejo vsa ministrstva sistem varčevanja. Svetozar Ojoreievič in Pera Markovič sta predlagala nri se takoj odredi kredit za poljedelce iz tistih kraiev, kier ie bila 'letos slaba žetev, da bodo zaniorii kupiti semena. Nadalje se ie govorilo na tej seii tudi o ponudbi »Omnium Serbe«. O tem vprašanju vztraja riavni odbor pri svojem prejšnjem sklepu, namreč, da mora o tein odločiti skupščina, ne pa ministrski svet. Nadalje se je sklenilo zahtevati, nai se ministrski svet čimprei začne baviti z uradniškim vnrašaniem. MADŽARSKA MORA IZPRAZNITI BURSKO. l.DU. London, 29. sept. Reuterjev urad doznavg: Poslaniška konferenca je včeraj sklenila, obvestiti madžarsko vlado, da se mora Bur-ška v zmislu ultimata brezpogojno izprazniti do 4. oktobra. Ker ie poslaniška konferenca izvedela, da namerava madžarska vlada mobilizirati nadaljnje letnike v skupnem številu 20.000 mož, ie madžarsko vlado obvestila, da tega ne more nikakor dopustiti. MOBILIZACIJA NA MADŽARSKEM. LDU. Praga. 30. sept. »Narodni Lisi v« juvlinjo, da se v Budimpešti še nadalje rekrutirajo prostovoljci. bobrovoiio' nabirajo častniki, katere podpira s. -h !h "t!iy. Brzojavi. V IMENU KRŠČANSTVA! LDU Praga, 30. sept. (DunKU.) »Prairer Tagblatt« javlja iz Budimpešte: Stefan Friedrich je imel včeraj v budimneštanskl ženski liri Kovor. v katerem ie izjavil: De|elno-brambni svet v Zapadni Madžarski ie sedal s smelim činom onemogočil vsako nadalbiie barantanje. Kdor se drzne stopiti na tla Zapadne Madžarske. bo kratk amalo ustreljen. Naj pride kdorkoli hoče. mi zapremo oči in bodemo in streljamo. Vsakdo naj se čuva priti v našo bližino! Dnevna kronika. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. LDU. Berlin, 30. sept. Na današnji seji zbornice je bila v tretjem braniu sprejeta mirovna pogodba z Ameriko. Komunisti so glasovali proti. Za pogodbo so glasovali tudi nemški nacionalci. Predsednik Loebe je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. da se ie pogodba sprejela in svoje veselje nad tem. da so se zepet vzpostavili prijateljski odno-šaii z Ameriko, katere ie svetovna vojna za neka! časa prekinila. DELAVSKI BOJ PROTI ODERU&TVU. LDU. Innsbruck, 30. (UKU.) »Volks-ceitung« poroča: Obratni sveti nameščencev in dela vcev -v elektrarni ta plinarni so Imeli danes zborovanje, v katerem so z ozirom na vedno rastočo draginjo živil skleniti zapreti vsem oderuškim trgovcem ta prodajalcem luč In električni tok. Tudi železničarji so sklenili, da bodo odslej drakontčno postopali z oderuhi. RUSIJA IN POLJSKA. LDU. Moskva, 30. (Brezžično.) Čičerki objavlja odgovor na noto Poljske z dne 27. t. m. Poljska vlada izjavlja v njej, da bo dala sodnijsko preiskati pristnost po I Cičerhui objavljenih Ustln, ki dokazujejo skupno delovanje poljskih vladnih organov z roparskimi elementi. Nekatere v ruski noti Imenovane osebe so poljsko ozemlje že zapustile, one pa, ki so ostale, niso nevarno za Rusijo. Poljska vlada bo Izpolnila svoje obveznosti glede Imenovanih oseb, ako se bo Izkazalo njih RusiU sovražno delovanje. Prisotnost kozakov pri poljskih obmejnih stražnih oddelkih se zanikuje. Odločno se zavrača vmešavanje Dragoceno priznanje. Vsakomur, ki je zasledoval časnikarsko polemiko med nami ta»Novijn časom«, je znano, kolikokrat je »Novi čas« očital socijalnt deir.okracdi ujemo materijalistično svetovno naziramje ta nas zmerjal, da smo materijalistl. Sl- 1 nočni »Novi čas« pa v svojem uvodnem članku sam slovesno izjavlja, da si mora prav gotovo prej ali slej utreti pot spoznanja, da ie treba da« ljudstvu kruha in trdne socUlne pozicije, ker samo to dvoje j tvori trdno podlago za višji kulturni um- j sk: ali srčni razvoj! Veseli nas, da je tudi »Novi čas« prišel do tega spoznanja ni ; upamo, da nam ne bo več predbacival mate vitalističnega uazlrania! Želimo le še, ^ da bi »Novi čas« na tej poti napredoval, da bi sl osvojil tudi še naše razredno stališče In da bi vrgel med staro šaro svoj krščanski solidarizem. Opustiti bi moral svojo sicer lepo, pa vendar utopistično misel, da bodo kedaj bogatini iz ljubezni do Boga in do svojega bližnjega rešili so-cijalno vprašanjel Ako bo »Novi čas« šel po tej poti dalje', si bo sicer nakopal grajo svojega Aleša, ki je, kar priznavamo, dosleden klerikalec, če pa ne bo šel po tej poti dalji«, bomo žal morali misliti, da je staočnlo svojo lepo misel napisa! samo v »svetlem trenutku«. Pobožne želje. Demokratje so — razumljivo — vsled izida ljubljanskih županskih volitev užaljeni. Včeraj smo pa čuli modrovanje nekega demokratskega vella-ka, ki Je fantaziral tako-Ie: Ce drugače ne bo Slo, bomo pa razpustili občinski odbor in postavili komisarja. — Tudi »Slov. Narod« sam se je zavzel za komisarja, dasi je še prod volitvami pisaril, da naj okrnjeni občinski odbori delujejo naprej hi naj se ne razpiše novih volitev, nasprotujoč našemu stališču, da naj se nove volitve 'razpišejo — Sedaj pr ihajati s tem, gospodje demokrati, ni znak moralnosti in poštenja, temveč znak vse kaj drugega! Pritisk na državno uradništvo za podpisovanje državnega posojila. K včerajšnji naši notici ki jo o tem izpregovorila, smo prejeli z dežele slično notico, ki pravi, da je pritisk hudo prizadejal tudi poštne In železničarske uradnike. H koncu pravi notica: Torej tisti, ki nima dcnarla, naj bi bil navsezadnje še preganjan, tisti ki ga pa ima, naj bi pa imel tudi v službi prednost. Železničarji plačujejo že skozi 10 mesecev vsaki mesec 25 dinarjev potrošački zadrugi, alf do sedaj še nimajo niti vinarja dobička ali koristi od te zadruge, ker še ne obstoja in bogve, kdaj bo obstojala. Službene obleke tudi še niso dobili, odkar država obstoja. Nabavim si naj obleko! Ali Me vzeti sredstva pri tej skromni plači! Tore! ne tirajte nas v obupi Saj knate do- sti venžtiikov in bogatašev, katerim se ni treba bojevati za vsakdannfi kruh, kakor nam. Odprto pismo, ki ga je poslalo uradništvo delegacije ministrstva financ na g. pokrajinskega namestnika ta katerega ie priobčil »aprej« dne 24. L m. ie gosp. delegata očrvidno neprijetno dimilo. Zato skuša sedaj, kakor čujemo potom okrožnice dobiti podpise svojega uraduištva, s katerimi naj isto Izjavi, da ni v nobeni zvezi z omenjenim »odprtim pismom«. Da ni težko dobiti takih podpisov, ve vsakdo, a kljub temu ostane vsebina odprtega pisma resnična in »firma« prava. Preiskave na sekvestrlranlb veleposestvih. »Jutro« poroča, da bodo nekateri poslanci vložili Interpelacije o nerednostih na sekvestriranih veleposestvih. — Tudi to poglavje je prav obširno in — znamenito za presojo jugoslovanskih kapitalističnih metod .. . Prošnje za dopotovanie Inozemskih delavcev je vlagati interesentom pri posameznih podružnicah Državne' posredovalnice za delo, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Murski Soboti ta Celju (se otvori v kratkem), te Hh pa vodijo potem dalje. V prošnjah, ki morajo biti zadostno kolekovane, ie točno navesti ime in naslov vsake delavne moči, ki je kdo želi dobiti iz inozemstva. K poglavju o brezposoinosti smo prejeli: Velike brezposelnosti so krivi pri nas največ razni ravnatelji, ki mečejo na cesto organizirano delavstvo. Bodi še tako vesten delavec, ako si organiziran ter delaš v blagor delavstva, si svaki dan v nevarnosti, da izgubiš svoj kruh ta zletiš na cesto. En tak primer imamo v cementni tovarni v Zidanem mostu. Tam ie ravnatelj Rozman s svojim pomočnikom Kozmusom. Ako se ta paznik nekaj uataže o poštenem delavcu, ravnatelj delavca etw>-j stavno odpusti iz službe, ne da bi se prej informiral, koliko ie na stvari resnice. Kadar ie pa Imela tovarna za 100 vagonov cemeiita naroči! in smo delali kakršenkrat tudi 24 ur skupaj, takrat ni bil nihče odpuščen, takrat je veljalo seveda: »Samo delaj, dokler ie čas zato, da milijonarji napolnijo svoje žepe, potem tl pa že pokažemo na cesto!« Torej tako se ščiti danes slovensko delavstvo po slovenskih narodnih ravnateljih! Prometno mlnlstrtivo 1« sklenilo, da se od odobrenega kredita od podpisanega posolila v prvi vrsti premenjajo železniški pragi na glavni progi Ljubljana - Zagreh-Belgrad - Caribrod. V opozorilo inozemskim podanikom. Minister za notranje stvari ie naročil vsem političnim oblastvom, nai naložijo vsem inozemskim podanikom, ki se stalno ali dalj časa nahajajo v naši državi, da sl morajo v treh mesecih preskrbeti pri pristojnih oblastvih onih držav, kamor spadajo, svoje uradne dokumente. Sicer se bo proti njim postopalo po zakonitih predpisih, ki zahtevajo njihovo odstranitev iz države. Stranke naj si preskrbe dokumente v lastnem interesu, da jih ne bodo vznemirjale državne oblasti, ako bi ne imele pri sebi legitimacij in ne mogle izkazati svoje identitete. Tisočdiuarski falziilkati. Zadnji čas so se pojavili v prometu tisočdiuarski falzi-fkati. Posebni znaki teh falzifikatov so: 1. Modre vzporedne črte, ki tvorijo ozadje, so na pravem bankovcu temnejše kakor na sumljivem. 2. Črteži sumljivega bankovca so sploščeni brez reliefa, ker na njem ni one lahke sence, ki se vidi na pravem bankovcu. 3. Desna, glava ima okoli vratu bisernico, ki ima osem jagod. Prt pravem bankovcu se prva jagoda pričenja izven vratu, na sumljivem pa na vratu sament. 4. Papir sumljivega bankovca je videti pod črtežem popolnoma bel, dočiin se na pravem vidi tisk na drugi strani. 5. Vodeni tisk na sumlijevm bankovcu ie slab spločen, brez sence, na pravem pa modeliran in krepak. 6. Na pravem bankovcu se vkii vodeni tisk takoj na prvi pogled, na sumljivem pa šele tedaj, ko ga obrnemo proti svetlobi Tatvine na železnici se zopet zelo rnnože. Na carinskem skladišču na mariborskem glavnem kolodvoru so vdrli tatovi v plombiran vagon In odnesli zaboi perila. Na tezenskem premikališču so odprli tatovi J2 vagonov in vzeli samo nekaj fižola. ker so bili pregnani. Prijet ie bil pri vlomu neki Ferdinand Majcenovič. doma s Pohoria. — Vse to ie posledica bede in pomanjkanja, ki ie v zadnjem času vsled rastoče drarinie vedno hujše. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Llubljani, Mariboru, Ptuju in Mnr-ski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 18. do 24. septembra 1921 dela 207 moških in 137 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 191 moških ln 140 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 248. — Dela iščejo: pisarniško moči, rudarji, kovinarji, krojači, šivilje, čevljarji, natakarji, natakarice, hotelske sobarice, dninarji, dninarice, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, prodajalke, vzgojiteljice, boln. strežnice, modistke, valenci, vajenke Itd. — V delo se sprejmejo: mizarji, usnjarji, čevljarji. zidarji, tesačj za železn. pragove, tesarji, oglarji, šivilja za obleke in perilo, ključavničarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke itd. Služba za vojnega invalida. Na državni trgovsKi akademiji v Ljubljani je namestiti stalnega šolskega sluga s sistemiziranimi službenimi- prejemki ta s pravim do službene obleke oziroma denarne odškodnine za njo. Uradno stanovanje s tem mestom ni združeno. Popolna sposobnost v pisarniških poslih ie pogol. Prosilec naj pravilno kolekovane in s šolskimi izpričevali, z izpričevalo«! o znanju jezikov In dosedanjem službovanju ter z uradno-zdravniškim izpričevalo«! o zdravstvu cm stanju opremljene prošnje vlože do 2U. oktobra 1921. pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Vojni invalidi, ki so sicer sposobni za to služba, imajo prednost. ošč.TTgodna zamena. Slovensta gradbena dru*ba z. o. z. v Ljubljani, tehniška pisarna v tovarni Keršič, Sp. Šiška, sprejme: Stavbene in tesarske polirje, zidane, tesarje ter kovače vozov. Oddelek za socialno skrb, invalidski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo, želi nabaviti za invalidske zavode: 120 kompletnih železnih (kovinastih) postdjnjakov z žično mrežo; 120 tridelnih žimnic (360 komadov); 120 zglavnikov z žimo polnjenih; 4 kompletne naprave za pralnice; zdravniške instrumentne in oprema za zdravniške sobe za štiri invalidske zavode; higijemčne naprave za štiri invalidske zavode, ter večje množine desinfekcijskih, odnosno razkuževalnih sredstev, in sicer franko Ljubljana. Pravilno kr'kovane pismene ponudbe (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred, odnosno z ilustrovanimi ceniki, naj se pošljejo na gori omenjeni odsek (Ljubljana, Sentpeterska vojaSčnica) najkasneje do 10. oktobra 1921. V ponudbi je navesti, v katerem roku (od dne naročila) m dobava blago. Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed vposlanih ponudb eno, ali pa tudi več. Obenem s ponudbo je vposlati tudi potrdilo za položeno varščino, ki znaša 10% od skupnega nabavnega zneska. Fakture se poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto. Prepričajte se sami, ”11 i l ajcencjSel da kupite S najsolfdnejiel SUKNO, vsake vrste za gospode in dame, OBLEKE za gospode in dečke, obleke za delavce od K 950— naprej, KROJAŠKE POTREBŠČINE pri tvrdki Ivan Mastnak, Celie, cesta it. 15, Celie. Istotam s« Iz«elujejo obtok« po najaovejil modi. ! ............. tzirrSitev teina in solidna. - -------------~r. “ J Prometni zavod za pr^mrg d. d. v L;ublfani prodaja iz slovenskih premogovnikov velen ski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. Dva Izveibana kiiučavničar^aObjava in priporočilo. aal lila Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem kupnigi ................. potom prevzel staroznano trgovino M. Ranth, Marijin trg 3 ter bodem isto pod tvrdko Ivan Železnikar vodil v istem obsegu. Potrudil se bodem s solidnimi cenami pridobiti si naklo* njenost slavnega občinstva. Glav* a zalega za celo Jugoslavijo modnega iaso« pita „FAVORIT“ ter vseh krojev, ostane neizpremenjcno dalje. Priporočam se za cenjeni obisk Ivan Železnikar, fchiži ČV3JCVE.C tf IdViJI. ■e take] sprejmeta v trajno deio Mehek, stavb. klJuCavstffar, Ljubljana, Cankarjevo nibieije 9. Stari baker svinec in cin (cinaste krolni-ke, vr8e i. dr.) kupuje po najvišji dnevni ceni Maks Weiss, pivi ljubljanski bakrckotUH’ Novi ud m at 1£9. m f0T Nai^iia izbira *WA | nalMouelillfi, Staj8i8ieiš::i3 Sea ftaj€©8Sjši!l» p hi v trgetrini 0. Bernatovič Me Sirsi trg it. 5*6. | V laSegi tudi moški klobuki | \n teežeih'©vi&a. S Bi iSBBBBBBBK Avg. ftgstoSa Piana, taista usta 11 ps-ipersža svojo saEego stekla, porcelana, zrcal, svetiI'c,; okvirov in vseh v to stroko! J spadajočih predmetov. Steklo za | okna vseh vrst vedno v zalogi,1 i*| | Borzni posredovalec | Dragan Vučkovič posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv Duh 19 Telefon 6-69. Brzojavi: Vučkov Zagreb. Razpis. e§»! aino ravnate Bistvo Julrce »e-esnlee V MubSJani razpisuje izdelovanje sledeče sftt/bene obleke ?a svoje uslužbence: 25CG komadov bluz, 25(10 komadov plaščev 25C0 komadov hlač, in 200 komadov suknjičev. Sukno in podlogo, ki je potrebna, samo za plašče, dostavi obratno ravnateljstvo, vse drugo izdelovatelj. Opis obleke naj reflekfanti zahtevajo od obratnega ravnateljstva v Ljubljani, oddelka III./4. Glede mer veljajo naslednje določbe: . A) Bluze se izdelujejo po merah, navedenih v knjižicah, ki se dostavijo. B) Glede hlač, plaščev in suknjičev veljajo naslednje mere: a) za hlače: 1 2 3 4 5 6 I. Naznanilo. Cela dolžina hlač....................... Dolžina koraka.......................... Širina pasa............................. Širina koraka........................... Širina na kolenu........................ Spodnja širina ........................ Izdelati se mora k meri I., III., IV., VI., VII. in IX. a 200 komadov, k meri II. in VIII, 400 komadov, k meri V. 500 komadov hlač. 70 82 64 46 44 II. III. IV. 100 72 84 64 46 44 102 74 86 64 46 44 104 76 88 68 48 46 V. 108 78 88 68 48 46 VI. VII. 110 80 90 68 48 46 112 82 94 70 50 48 VIII. 115 84 100 72 50 48 IX. 118 86 104 74 52 48 b) za plašče: (nasled K. Sest) naznanja, da se prodaja zopet vrši v popolnoma prenovljeni in na novo urejeni trgovini v Ljubljani, Mestni trg št. 19. Posebno priporoča Bvojo na novo doslo zalogo perila za dame, gospode, otroke in novorojence. Velika zaloga pletenin, steznikov, svile itd. Vse potrebščine za krojače in šivilje. — Galanterija. gpgf?" Postrežba točna In solidna. Cene priznano niške. •t Ljubljana Poštni predal fit. 13. Telefon inter. 8t. 178. Pošt. ček. raž. St. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana*. Hranilni oddelek sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41UCU? večje vloge proti polletni odpovedi po 5°lo. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podruiitice 5 6 v Ljubljani, dalje Celje, Štore. Rogatec, Radeče, Šoštanj, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Sv. Ana, Križe, Sava, Jesenice, Kor. Bela, Gorje, Mojstrana, Kr, Gora, Radovljica, Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna L, Črna II., Maribor, Pragersko, Lese, Fala, Sv. Lovrenc, Ptuj, Ljubno, Ribnica na Pohorju. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes mr nad 21!* miijona kron. n Član društva postane lahko vsak! Delež K 200-—. = Pristopnina K 10. Pristopati se zamorev vseh gori iraenovanita podružnicah. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 1 Hrbtna dolžina od siva na ovratniku 115 120 124 125 125 128 130 135 2 Širina pleč 22 22 24 22 24 25 25 25 3 Cela dolžina rokavov preko komolca 55 58 60 60 62 65 65 68 4 Gornji obseg života 96 100 100 96 100 104 96 100 5 Spodnji obseg života 85 88 90 90 95 100 90 95 IX. 138 25 70 105 . 100 Odpadajoča množina izdelkov je ista kot pri hlačah, c) Suknjiči: Mera ad št. 1 je sledeča: 80, 82, 84 — 85, 85, 90 90, 95, 98; mere ad št. 2 do 5 so iste kot pri plaščih. Izdelalo se bode ad št. I., III., IV., VI., VII. in IX. a 20 komadov; ad II. in VII. a 25 ko- madov; ad V. komodo suknjičev. v>> I Reflektira se ludi na delne oferte. Zapečatene ponudbe naj se predložijo obratnemu lav- nateljstvu, oddelek III./4, najpozneje do 10. oktobra 1.1. dopoldne. i Ponudbi mora biti .priložena izjava, da ponudniki glede Cen ostanejo v besedi do ^U. oktobra 1921 da bode prevzeto delo izvršeno najpozneje do 20. decembra t 1., ter da pristanejo na vadij, ki se določi sporazumno pri sklepu pogodbe in jamstvo za obdrzanje termina. Ljubljana, dne 28. septembra 1921.________________________________________________________ , Več rabljenih dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. &MP/Q esanE. LJUBLJANA Mesečno sobo v mestu išče soliden gospod proti dobremu plačilu. Ponudbe jia upravo Naprej pod BCaniruj“. AUTOMOBILNA PROMETNA D. D. V LJUBLJANI. _________________ POZIV K SUBSKRIPCIJI DELNIC. Ministrstvo trgovine in industrije dodelilo je podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920, št. 10.148 20, ustanovitev delniške družbe pod imenom „Automobilna piometna d. d. s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrzevati automo-bilni promet križem Slovenije. Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10 milijonov kron. Pri tem je stavilo omenjen# ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja-dati delniško glavnico v javno subskripcijo. V smislu tega odloka oddajamo v javno subskripcijo do 25.000 delnic po 400 K nomlnale. Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega je plačati za stroške — zlasti za izdajo delnic — po 40 K za vsako delnico. _ Subskripcija se vrši od 1, dO 15. oktobra 192 ■■ Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka. Slovenska eskomptna banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice bodo deležne čistega dobička od 1. januvarja 1922 dalje ter so opremljene s kuponi za leto 1922. Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. 0 dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o sutafcnM-ranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodelIjem -roma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. V smislu § 12 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas. Hkratu sklicujemo ustanovni obini zbor, ki se bo vršil V ietrtek 27. oktobra !921ob iti. Mri daeaSdSi® v prostorih centrale Jadranske banke •> J » Effi&va ulica 7, II. nadstropje, s sledeCim dnevmm redom: 1 Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe m o koncnoveljavn. ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je e- a od dizavn uprave odobrena; 2. Volitev članov upravnega sveta, 3. Volitev članov nadzorstva. V Ljubljani, dne 30. septembra. Mama tona. llliMitta Intl. Slov. tstamUaa tafta. Hialitai m ia irg. in Ur. P i I isaia Tisk Učiteljske tiskarne V Ljubljani, Odgovorni urednik- Maks Žajjaa«