če je Ruperta jasno nebo, bo malega srpana ravno tako. Murska Sobota, 23. marec 2006, leto LVII1, št. 12, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Vreme Sprva bo delno L 1 jasno intdadno, * nato pa pretežno oblačno^k L Pred soboškim centrom Šavel pretepli dobitnika Viktorja za TV-osebnost Rom nad Činča Kontroverzni zvezdnik: »Dobo san Po pički tak, kak še nikdar nej!« -Policijski preiskovalci našli storilca - Jože P. Damijan odstopil Kaj bo z reformami Jože P. Damijan zanikal namige, da je odšel zaradi razhajanja z vladnim načrtom privatizacije NLB SONČEK 080 1969 Imate pošto na strani 18 sto. 12 - Generalmajor Ladislav Lipič, načelnik generalštaba Slovenske vojske Vojska ostaja v Murski Soboti Ladislav Lipič, načelnik generalštaba Slovenske vojske o trenutni in prihodnji podobi slovenskih oboroženih sil, profesionalizaciji in sodelovanju v mirovnih misijah... str. 6 - Družba za upravljanje Publikum POU Na balkanskih trgih do nadpovprečnih donosov 3 - Pomurje evropska regija Prihodnosti Priz»anje - magnet za tuje Investitorje? NepresliŠano Asfalt in potni stroški m Sojenje zaradi i nečednega početja snt. 9 - Jalovost razpisa Phare CBC Slovenija - Madžarska Opotekajoči Prvi korak Sinergije Kritika ali kriticizem mladih, ki pričakujejo (prejveč str, 14 - Krapje želi k ljutomerski pošti Veržej jim je s poti Drug naslov je strošek krajanov Začetek sojenja Antonu Balažiču za poskus umora Branka Tukare Ni želel moriti, le prestrašiti Tožilec nezadovoljen s psihiatrom Magdičem nekdanjega župana Slavka Mihaliča NAROČNIK AKTUALNO 23. marec 2006- Poslanci LDS na terenu Ob dnevu voda ustanovili mednarodni Odbor za zaščito reke Mure O učinkih prejšnje vlade Pri poslanskem klubu LDS so se odločili, da bodo imeli delovne sestanke po pokrajinah oziroma mestih. Na pobudo poslancev Geze Džubana in dr. Mitje Slavinca je bU prvi Odločen »ne« elektrarnam na Muri takšen sestanek v Pomurju. Poslanci omenjene stranke so se tako v torek v Moravskih Toplicah srečali z župani in podžupani svoje stranke ter nekaterimi direktorji. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik poslanskega kluba LDS Anton Rop, so se želeli seznaniti s položajem v regiji, izmenjati poglede na razvoj in pregledati projekte, ki jih je začela prejšnja vlada. Rop je poudaril, da nekateri projekti relativno dobro potekajo, in izrazil zadovoljstvo, da gradnja pomurske avtoceste dobro po- So načrti enostranskega poseganja v mejno reko res posledica dvajsetletne zaostalosti za Evropo in prevelikega hlepenja po denarju? Anton Rop je k povedanemu dodal: »Jaz vem vsaj za dva, ki sta odlična kandidata še iz prejšnjih časov, in upam, da se bo eden od njiju odločil za kandidaturo.« V ponedeljek so avstrijske okoljevarstvene organizacije v Gradcu uradno ustanovile Odbor za zaščito reke Mure in medijem posredovale prvi uradni ostri protest proti enostranskim nameram Slovenije, da na najbolj ohranjenem delu reke Mure dovoli Dravskim elektrarnam zgraditi osem hidroelektrarn. Naravovarstveniki so že doslej izvedli vrsto aktivnosti, med drugim so organizirali pohod, ki se ga je udeležilo več kot tristo ljubiteljev reke Mure, kjer so tudi simbolično prikazali, kako močno bodo objekti spremenili sedanjo podobo. Zakaj je slovensko Ministrstvo za okolje in prostor v današnjem času visoke ekološke zavesti sploh podelilo koncesijo in s tem dovoljenje za izrabo reke Mure? Na nedavnem popotovanju ob reki Muri, ki se gaje udeležilo veliko ljubiteljev narave.7 baloni simbolično predstavili, kako visoki bodo objekti načrtovanih hidroelektrarn. teka in da so vse možnosti, da bo do leta 2008 tudi zgrajena. Dobro kaže tudi začetek gradnje skupnega vodovodnega omrežja, vrednega 25 milijonov evrov, projekt pa je bil zastavljen že v času prejšnje vlade oziroma prejšnjega ministra za okolje in prostor Rop je omenil še novo naložbo v Termah 3000 in dodal, da je velikega pomena za razvoj turizma v regiji. Poslanci LDS so zadovoljni tudi z razmerami v Muri Direktor Burut Meh pa pričakuje, da tovarna letos ne bo imela več izgube in bo začela poslovati normalno, kar seveda zagotavlja tudi delovna mesta. Dotaknili so sc tudi reform. Prisotni direktorji, predvsem Term 3000 Dušan Bencik, že omenjeni Meh in Nafte Cveto Žalik, so po Ropovih besedah zaskrbljeni zaradi morebitne uvedbe enotne da včne stopnje, zlasti v turizmu, ki je v regiji pomembna panoga. Poslanci so se dotaknili tudi ustanavljanja pokrajin in načrtovane gradnje elektrarn na Muri Kot sta povedala Mitja Slavinec in Geza Džuban, moramo o tem zelo dobro premisliti, da nam poz- neje ne bo žal. Nataša Brulc Šiftar, foto: arhiv Vestnika Poslanec in svetnik Mitja Slavinec: »Za to vlado je znači Ina strahovlada, ljudje se bojijo za svoje službe. Zato se svetniki včasih ne odločajo tako, kot bi se želeli po svojem prepričanju. Za jesenske lokalne volitve se ne bojimo, da ne bi imeli na svetniških listah dobrih imen.« Šalovski svetniki niso vedeli za prodajo Na zadnji seji šalovskega občinskega sveta (16. marca) je bilo nekoliko živahneje kot po navadi - k temu so veliko pripomogli tudi mediji, ki so v minulih tednih objavili podatke o nekaterih nerazumnih ali bolje rečeno neobičajnih potezah župana Aleksandra Abrahama. Gre namreč za prodajo vodovoda in vodohrana lizinškemu podjetju Feniks iz Murske Sobote, s čimer so pokrili luknjo v občinskem proračunu. Svetniki so župana opozorili, da je to storil samovoljno, saj na občinskem svetu niso sprejeli sklepa, s katerim bi potrdili prodajo občinskega premoženja (zgrajenega tudi s sofinanciranjem občanov) Feniksu. Nasprotno. Na 25. seji so sprejeli rebalans lanskoletnega proračuna, v katerem je bilo še navedeno, da bo imela občina 130 milijonov izgube Začudeni so v Uradnem listu R Slovenije prebrali povsem druge podatke, kot so bili predstavljeni na seji. Župan je priznal, da je to naredil po posvetu z Ministrstvom za finance - v njiho- Janez Gašpar je bil prvič presenečen, ko je videl, da so vodovod, vodohran in vrtina, ki so last vseh občanov, prodani lizinški družbi Feniks. Še bolj je bil presenečen, ko je ugotovil, da je v prodajno pogodbo vključena tudi vrtina, ki je na njegovem zemljišču in za katero po treh letih in treh ocenitvah še ni dobil plačila. Bolj žalosten kot presenečen pa je bil. ko je prebral, da župan izjavlja, daje on za zemljišče zahteval 10 milijonov tolarjev. To ne drži -kvečjemu je želel, da bi namesto 1,5 milijona, kolikor mu je ponujal župan, dobil vsaj nekaj manj kot 3 milijone (tako je ocenil drugi sodni cenilec). Resnica pa je, da občina nima več vodovoda in vodohrana, on pa ne denarja. Ima pa še vedno zemljišče z vrtino! . ■ Arno Mohl, Dieter Dorner, Johannes Gepp in Uwe Kozina so v Avstriji zelo znani naravovarstveniki. Napovedali so veliki pohod ob reki Muri kot protest proti načrtovani gradnji hidroelektrarn, ki bo 2. aprila z začetkom pri mlinu vCmureku. vem primeru da ne gre za zadolževanje, ampak za prodajo premoženja, torej je izguba minimalna. Vendar so ga svetniki opozorili, da oni nikoli niso dali soglasja za prodajo občinskega premoženja, ampak so se strinjali zgolj z zadolževanjem, da bi lahko uresničili vse nujne naložbe. Župan Aleksander Abra- ham je priznal, da je morebiti res storil napako, ker ni sklical seje, na kateri bi odločali o takšni rešitvi. Vendar pa mu je »st- roka« svetovala, da je pravna podlaga za sklep o lizingu odlok o proračunu in zadolževanju, s katerim pa so se svetniki strinjali Po več kot enourni razpravi so nato šalovski svetniki sp--rejeli sklep (štirje so bili za, trije pa so se vzdržali), v katerem je zapisano, da na sporni 15. seji občinskega sveta, ki je potekala 9. decembra 2004, ni bil sprejet sklep o prodaji občinskega premoženja. Šalovski župan dela vse več napak in zmot - ki jih sicer priznava, toda krivda in nesoglasja ostajajo. Še vedno ostaja dolžan občanom, da jim pojasni, zakaj v tej sporni pogodbi o prodaji vodovoda in vodohrana ni zapisal, da je vrtina na povsem drugem zemljišču, ki je uradno Še vedno v lasti družine GaŠpar. Bernarda B. Peček Je vse res povezano zgolj ■ narjem in slabo razvito U'1: tukajšnjih županov in do1*15 nov, ki ne razumejo, kako bosta zaradi elektrarn njena podoba krajine ih življenje ljudi? Prav zato, Avstrijci tega močno zav<^ saj so pri njih že pred a zgradili elektrarne, bodo1 . bolj protestirali in naspto^^ nameri, da bi enako nap^S novih v današnjem čast* H prihodnost Pomurja je j odvisna od turizma y Prihodnje leto bo elekU^ voljo na evropskem trg11’' „, rje ne bo imelo od hidr° ram nobenih koristi, pa bo škoda, povzročena P° J ni, precej večja od znesM ., cesij.Na ponedeljski _ konferenci v hotelu E.'^1 c središču Gradca so s Diese Mur ist UNSERE M NAŠA MURA opozorili, f ranjanje naravne enkrat® j| ke Mure bistvenega l*1'"^^ razvoj turizma v avstrij^1 ski oziroma v regijah D1 /f Drava - Mura. Da je strijcev do reke druga^ . odnos Slovencev, so di s podatki, kako dobro1'" J raziskan svoj del reke, W od leta 2001 pod zaščito 2000, že od 1998. leta P^i» serijsko okoljsko inin^t vodno pot razglasilo za pomembno (Flussstfd* nationaler Bedeutung) Zato so avstrijske t rk^L/ ganizacije ob letošnje111', j voda - Eurontur (LWe WWF Ostereich (Arn° Naturschutzbund Gepp) in bjopriddova-ter Dorner) - ustanovil j|i> rodni odbor za zaščito re (Internationales M®1* komitee) p|l Bernarda Bala*'c VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benku (direktorica}, Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Hana Rituper Rodei, Andrej Dedek, Bernarda Balažič Peček, lože Graj, Majda Horvat Milan Jeiše (novinarja . (fotografinja), Nevenka Emrr (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c 538 17 10,538 17 40 111 , Venera (trženje) 538 17 10, ŠL telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (16,27 evra), letu naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), letna narocnkia m naročnike v tujini 37.500.00 sit (156.^ j uaročnkia za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (47.99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sil (1,29 evra), cehletna naročnina ra Internetno izdajo 12.400.00 sit oz. 51,74 evra. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krek®*1 9000247884.Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89, m Zakono"1 * _ 4•’ Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. J2.2001. št. 103. Naklada: 15.000 uvodov. Bektrooska pošta: Vestnik: vestnikSp inf.si, Venera: venera@p inf.si, naročniška stoika: oglasi .vestnik@p-inf.si. www-»tran: htv/ž VESTNIK —_23. marec 2006 AKTUALNO 3 m Tudi Pomurje evropska regija prihodnosti Priznanje - magnet za tuje investitorje? V Pomurju je 120 podjetij v tuji ali mešani lasti, ki zaposlujejo 1700 oseb in imajo več kot 47 milijard tolarjev prometa kn ...UnH’ nn pomeni, da a tera avtomatično c?*nekal tujih investi-° investicijah Ud,l° odvisne od zelo zahtev investi-pred- Sl ' Konkurenčnih regija P^K^vnikl RBA meni°bfadožitvi, kaj po-teBi' pri2nanie Pomurje -i, ;’2a Pr‘hodnosti 2006-hr.. s^kakor je to dobra čeprav je izmed in ^^anje Jugoslavije sticj ' tujih inve- teoa p°aiurju in v okviru 'o; r.',S"tUdi Priiavili na na-'H 2no^'1 reg‘ja prihodno-(>-2007 specializirane S ., je bild pred združitvijo I posl e n ih, zdaj jih je lri"arj načrtujejo nove zap°s*' Sloveniji imajo več kot 25 snih mest in tudi vlagatelj vse Slovenije. Ludviki®* svetovanju pri prevzemih in združitvah slovenskim in tujim družbam, uspešno prenesejo tudi na upravljanje sklada, vlagateljem pa zagotovijo nadpovprečne donose. Zanimanje vlagateljev za sklad želijo spodbuditi z nekaterimi ugodnostmi, saj do konca marca zaračunavajo le polovično vstopno provizijo, vlagatelji v vzajemni sklad Primus pa lahko brez vstopne in izstopne provizije svoje naložbe prenesejo v Publikum Balkan V vodstvu PDU Publikum menijo, da so vlaganja v balkanske trge donosne naložbe, saj države na tamkajšnjem območju povezuje približevanje Evropski uniji, kar jim zagotavlja stabilnost in hitrejši gospodarski razvoj. Območje Balkana, kamor poleg držav nekdanje Jugosla- vije prištevajo še Bolgarijo, Romunijo, Turčijo in Grčijo, se v zadnjih letih politično stabilizira in dosega močan gospodarski razcvet. Ocenjena gospodarska rast v teh državah je bila lani več kot trikrat višja od gospodarske rasti starih članic Evropske unije, izvoz Srbije pa se je lani v primerjavi z letom prej jzovečal skoraj za tretjino. Na tem območju je 130 milijonov prebivalcev, katerih kupna moč raste, na istanbulski borzi pa se trguje z več kot 300 podjetji, katerih skupna vrednost presega 180 milijard dolarjev. V vseh štirih vzajemnih skladih, ki jih upravlja Publikum PDU, je zdaj že več kot 14 milijard tolarjev premoženja, že kmalu pa naj bi začeli delovati še štirje novi skladi. Vzajemni skladi Pu- Od pomurske do zals^ oštarije »Genjene« in pogače na Cankovi Stanovalci Čemelavec presenečeni nad načinom rušenja Kres sredi gradbišča Podizvajalci rušitvenih del so se »spozabili« in lesene ostanke objektov kar skurili sredi prihodnjega gradbišča, kjer bo že novembra odprt nov trgovski center Če bi si takšen kres iz slame in tramov privoščili nekje na podeželju, bogu za hrbtom, morebiti sploh nihče ne bi vedel za to - čeprav je dandanes tudi kurjenje v naravi kaznivo, še posebej, če je to v Krajinskem parku Goričko. Toda, če se kaj takega dogaja skorajda v mestu, pravzaprav v okolju, ki velja za soboško elitno naselje, je vsa zadeva lahko močno moteča in tvegana za izvajalce. Še posebno, če ta ogenj vidijo kljub neslužbenemu ča su tudi bližnji stanovalci. Odgovorni izvajalec rušitve-nih del objektov (zadnja leta so samevali, nekoč pa so bili to hlevi, skladišča in garaže KG Ra- kičan - Ekonomska enota Murska Sobota) je SGP Pomgrad -Gradnje. Kakor je pojasnil Štefan Donko, potekajo rušilvena dela v skladu z gradbenim dovoljenjem in projektom za odstranitev objektov, po katerem bodo vsi betoni, opečne stene in opečna kritina deponirani na gradbišču, zdrobljeni pa upora bi jeni pri gradnji cest za novi Trgovski center Sobota zahod. Salonitna kritina, heraklit, jekleni elementi in električni kabli so predani pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov, leseni elementi ostrešij in drugih lesenih konstrukcij so oddani raznim odjemalcem za kurjavo oziroma nadaljnjo uporabo kot gradbeni les, na gradbišču pa je bila zažgana tudi majhna količina slame, sena in drobnih lesenih odpadkov. Seveda so najodgovornejši za malce prezgodnji spomladanski kres podizvajalci oziroma delavci Komunale Slovenske gorice. Direktor Marjan Bračko jc na naše poizvedovanje odgovoril, da rušitvena dela izvajajo po vseh predpisanih kriterijih, ki so po trebni za varno delo in zdravje ljudi. Priznava pa tudi: »Nekatere manjše dele ostrešij smo pa res skurili na gradbišču, vendar smo ogenj vedno nadzorovali in bili pripravljeni na to, da ga lahko v vsakem trenutku pogasimo. Pri rušenju in drobljenju prav gotovo povzročamo hrup, vendar se tru V torek, 21. tekala v gostilni *1' J Cankovi nadvse ram , peturna delavnica, r vodila murske in prleške k , ter avtorica več ku p knjig Marija Fras V jaka pri Radencih- Posebnost tega pr^r spoznavanja domačih KJ ( roma tokrat konkretd" , čih kvašenih pogač1" jr je bila, da je bila tok<čr lavnica namenjena p (, gostincem, ki sodelupi0 ajF jektu Od pomurske d" oštarije, ki je sohn*’*1', sredstvi Evropske Gostinci ob močmi’ zbornic Pomurja S° pomoči pripravili K1 ne specialitete, k°t" ne pogače, posolan^’ / s proseno kašo, r0^1 hi, kvašeni flancati. P® jj pečena jabolka, krilih j rkovke, ajdov krapcC ajdovo pogačo s skut®'1 j in orehi ter vinsk> tri jed. 3° o pewwsno društvo dimo, da materiale meljemo takrat, ko veter piha vstran od naselja ... Za vse nevšečnosti se opravičujemo in prosimo za razumevanje!* je Še zapisal direktor Marjan Bračko. »Nekatere manjše dele ostrešij smo pa res zakurili...«je priznal direktor pod izvajalskega podjetja Komunala Slovenske gorice. Bernarda B. Peček, foto: N. J. 02496-00923’ 11 VESTNIK r 23. marec 2006 GOSPODARSTVO Lani skoraj milijarda prihodkov in 100 mio. sit dobička o Takšnih let si želimo Ilirija v Lendavi - odpoved devetnajstim delavcem Svečarstva konec iku» M' ej* jop oil [IV Z” ut sl r tudi v prihodnje! fane Huber je pred petimi leti, ko je Termam Lendava manjkalo okrog milijonov tolarjev, pripravil sanacijski program na zgolj štirih straneh le,ih so dosegli Sto- -O 20, kar 460 sob in 80 cenP .avtokampu; zvišali so f a”ikar za35odstot- kle n’urZa *’ sPremenila se Jlt0Va struktura. Veča-cen « VOsti in zviševanje usklaieno-družil ’majajo k njim tudi skUrn ’ 51’ ^nsko leto so hr J. milijardo pribitka *n milijoni do- daj. JV0 1* posledica prosu, p" "lovske lokacije Dar-qredit»'^ra^ni* avtoceste in PromeJ , . Pai° na še večji n^POSredni krinka naf0 večje hotelske Cene na hrvaški in Madžarski strani meje. »Leta 2000 smo začeli s 70 milijoni tolarjev izgube - 110 milijonov tolarjev izgube pa je bilo še od prej. Tisto leto smo gradili notranji bazen, ki je stal 215 milijonov, podjetje pa je imelo le 15 milijonov, torej je 200 milijonov manjkalo. Tako stanje sem prevzel. Zadolžili smo se za eno in za drugo. Naredil sem sanacijski program na štirih straneh, čisto preprosto: vzroki, cilji, ukrepi. Kar sem načrtoval, smo tudi uresničili, tako da smo že v dveh letih dosegli pet milijonov tolarjev dobička. V tem času smo na tej lokaciji, kjer smo sedaj, popolnoma vse obnovili in dvignili kakovost na višjo raven. Zdaj končujemo obnovo hotela Lipa, ki je star 25 let. V letu 2005 smo letni plan presegli. Takšna leta bi si želel še naprej, je povedal direktor Franc Huber, ki jev svoji tridesetletni gostinski zgo- r prvega maja Sredi februarja so dobili zaposleni v lendavskem obrati Ilirije obvestilo predsednika uprave Danijela Petroviča o nameravanem odpuščanju, in to za skoraj tretjino vseh zaposlenih. Devetnajstim delavcem bo tako delovno razmerje prenehalo dvajsetega aprila, formalno zaradi poslovnih razlogov. O tem, da bi petnajst delavcev prezaposlili v podjetje Ilkos, d. o. o., ki ga je Ilirija ustanovila konec lanskega leta s ptujskim zasebnikom in z namenom, da nadaljuje proizvodnjo sveč, sedaj nihče več ne govori, čeprav je Danijel Petrovič januarja za medije izjavil, da bodo dodatne zaposlitve v novoustanovljenem podjetju objavili sredi februarja, skladno z dokončanjem proizvodnje v Lendavi. In kot kaže, so se lastniki odločili, da bo proizvodnja izdihnila v pospešenem tempu in z dokončanjem poslov v čim krajšem času Kljub odločbam o prenehanju delovnega razmerja zaradi pošlo vnih razlogov je enainpetdeset delavcev trinajstega marca začelo delati v treh izmenah, teden dni pozneje, kot je bilo načrtovano. Zaposleni so se namreč vsaj za kratek čas »umaknili« na bolniški dopust in dela v treh izmenah niso mogli takoj organizirati. Proizvodnja sveč naj bi v Lendavi dokončno ugasnila prvega maja, uspda kemijske proizvodnje pa še vedno ni znana. Znano je le to, da kljub optimističnim napovedim vodstva, partnerja zanjo Še vedno ni. Vodstvo Ilirije ukinjanje svečarstva v Lendavi utemeljuje s konkurenco na trgu sveč, tudi nelojalno, ter pritiski trgovcev na znižanje cen, na drugi strani pa je soustanovitelj podjetje z enako dejavnostjo na Ptuju. M. H, * »Rajši imam dobro trojko kot slabo štirico, Gosta moraš presenetiti, ko pride k tebi, da dobi več, kot je pričakoval. Za nas je značilno, da se nam gostje kljub zvišanju cen vračajo vsako pomlad in jesen,« je povedal Franc Huber, ki bo 2007. leta izpolnil pogoje za upokojitev, Kako se bo odločil prihodnje leto, še ne ve, prav gotovo pa bo napisal obljubljeno »avtobiografijo pomurskega turističnega direktorja z najdaljšim stažem«. V njej bo vrsta zanimivih podrobnosti o razvoju turizma pod okriljem Radenske in Moravskih Toplic. Razvojni center MO Murska Sobota * r if t u ' ji Vevr>h pokaže vse velike in drobne izboljša- sPeva/ LiPi, saj je k večji funkcionalnosti veliko pri-sam s svojimi predlogi. dovini sledi pustil v Radencih, Murski Soboti in Moravskih Toplicah. Še letos bodo obnovili olimpijski bazen, izdelati pa morajo tudi dolgoročni prostorsko-ure-ditveni program za pet ali deset let na devetih hektarjih površin. Ponudbe že imajo, čakajo le še na podporo nadzornega sveta, da se odločijo za najprimernejšo smer razvoja. Pred petimi leti je bilo v takratnem lendavskem zdravilišču 109 zaposlenih, zelo velik pa je bil prepad med vodstvom in drugim kadrom. Na po- budo direktorja se je osem sodelavcev začelo dodatno izobraževati; vpisali so se na gostinske, komercialne in poslovne šole Po petih letih jih je 110 zaposlenih, imajo pa dodatno tudi hotel Elizabeta, torej jih je realno manj zaposlenih.»Ekonomika in kakovost - to je ključ našega uspeha. Ponosen sem na to, kar smo tukaj dosegli,« še dodaja Franc Huber, ki priznava, da je zasedenost postelj sicer pomembna, toda pomembni sta tudi cena in zunaj penzionska poraba. Bernarda B. Peček Mestni svet MO Murska Sobota je na zadnji seji imenoval upravni odbor in direktorico Razvojnega centra za pospeševanje malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota. Razvojni center torej ni bil ustanovljen šele sedaj, ampak je bil vsa leta do sedaj v »mirujočem stanju«, saj naj bi za potrebe gospodarskega razvoja soboške občine med drugimi poskrbela tudi Regionalna razvojna agencija Mura s sedežem v Murski Soboti. In ker je bil RC MOMS pred letom dni, točneje 27. marca, neaktiven, po poteku mandata v. d. direktorja tega javnega zavoda tudi niso ponovno imenovali direktorja. Vse kaže, da so se razmere ali mnenje o delu javnih institucij v tem Času spremenile. Tako so na seji mestnega sveta v sredo, 15. marca, imenovali predstavnike ustanoviteljev v upravni odbor. Ti so: Robert Celec, Rudolf Horvat, Nadja Ivanc Miloševič in Aleksandra Šiftar. Vršilka dolžnosti direktorice razvojnega centra je postala mag. Mojca Breščak, ki je od novembra zaposlena v Mestni upravi občine Murska Sobota na delovnem mestu višje svetovalke za strukturne sklade, kjer med drugim pripravlja vloge na razpise, financirane iz evropskih in državnih virov. Pred tem je bila pet let projektni menedžer v Razvojni agenciji Sinergija in direktorica Lokalne energetske agencije za Pomurje LEAP. Bernarda B. Peček ^icept Optimum, v letu dni pol milijarde dolga ^tari stroji edino Premoženje ht*. ^ilT)Q je zato s 77 milijoni njegov naj- hh, večji dolžnik. Podjetje Koncept ' L Onrimnm ip impln v nc Optimum je imelo v poslovnem terjatev C'U aktivne- ga'1,111 sko' jev u s^-dnihMro- ’’Ja tkJT Pre pudietie n^^je v v^^oviche-ža v 111 Posreri ^tu’ Ustano- PaCeval stQritev in letu 2004 (lani od 11. aprila stavka, nato prisilna poravnava in 13. decembra stečaj) le 30 milijonov tolarjev lastnih prihodkov in 120 milijonov donacij, države. Stečajni upravitelj Milorad Vidovič je na Sadego že naslovil zahtevo po plačilu dolga, sicer napoveduje postopek izvršbe in predlog za stečaj. Svoje terjatve v stečajnem postopku pa je prijavil tudi Sadego, ki jih je stečajni upravitelj prerekal v višini 61,5 milijona tolarjev. Nekateri računi so bili namreč izdani po uvedbi stečajnega postopka, za nekatere pa s Koncept Optimumom ni bilo sklenjenih pogodb. Zavrnil je terjatve še nekaterih družb, med njimi tudi zahtevo dobavitelja šivalnih strojev o izvzetju le-teh iz stečajne mase. Sadego je bil pri tem poslu posrednik. Stečajni ujfravitelj je torej na naroku za preizkus terjatev stečajnega dolžnika Koncept Optimum priznal 426 milijonov tolarjev terjatev, ki jih je prijavilo 39 dobaviteljev. Delavci, v podjetju jih je bilo 172, so prijavili 37 milijonov prednostnih in 154 milijonov navadnih terjatev. Upravitelj je prerekal 72 milijonov tolarjev terjatev, te pravice pa ni izkoristil nobeden od upnikov. Delavci, ki so delali do uvedbe stečaja, so že sprejeli odločbe o poplačilu iz jamstvenega sklada, obljubljeno pa je, da jih bodo zaradi izjemnih okoliščin prejeli tudi tisti, ki so stavkali in tako ob uvedbi stečaja niso bili več v delovnem razmerju. Stečajni upravitelj pa že ima tudi sklep stečajnega senata o prodaji strojev, ki pa jih bo zaradi zastarelosti v Sloveniji težko unovčiti. M. H. HOTEL Elizabeta navdušila delavce Sandoza Alije bila odločitev o nakupu hotela Elizabeta pravilna ali ne? Lani bi morebiti še lahko rekli, da jim je ta zgradba prej v breme kot korist. Toda letos so razmere popolnoma drugačne. V neposredni bližini je lepa In sodPbna dvojezična srednja šola, zaživela je kulturna dvorana, tuje tudi več nakupovalnih centrov, v ta del mesta seje preselita uprava Nafte, še to leto pa bo zgrajeno tudi veliko igrišče z umetno travo. Ponudba hotela in restavracije po obnovi ustreza kakovosti štirih zvezdic, toda za polno zasedenost bo treba še veliko truda. Objekt je idealen za organiziranje konferenc, seminarjev, predvsem pa za druženje in bivanje zaokroženih skupin, kakršna je bila pred dobrim mesecem konferenca skupine Sandoz, kamor spada tudi lendavski Lek, Dr. Aleš Rokavec jim je poslal zahvalno pismo, v katerem je zapisal: “Udeleženci konference so bili z nastanitvijo v vašem hotelu izredno zadovoljni. Prejel sem številne pohvale na račun ljubeznivosti vašega osebja in na račun odlične hrane... vsi so odšli iz Lendave z lepimi spomini...«- Bernarda B. Peček (IZjBRANO 23. marec 2006 - VESTH Barometer Pred soboškim centrom Šavel pretepli dobitnika Viktorja za televizijsko osebnost Rom s pestmi in brcami nad Činča Kontroverzni zvezdnik: »Dobo san po pički tak, kak še nikdar nej!« -Policijski preiskovalci našli storilca -Tržnica o dogodku pričakovano molči Dane Katalinič, sedanji podžupan soboške občine, sc je prilagodil nastalim razmeram in izstopil iz LDS. Suzana Pahič je soboška županska kandidatka delno tudi zaradi tega, ker njena prošnja za sprejem v SDS ni bila obravnavana. Jože P. Damijan, minister za razvoj, od katerega si je pomurska regija veliko obetala, je odstopil po samo treh mesecih ministrovanja V ponedeljek okoli enajste ure dopoldan je šel Jože Cinč po dnevno časopisje, da bi prebral, kaj pišejo o njem - dobitniku Viktorja za najbolj priljubljeno televizijsko osebnost. Pred improvizirano tržnico blizu centra Šavel se ga $ pestmi in brcami loti Rom. Po pretepu Činč nezavesten obleži. Rane na desni strani obraza mu oskrbijo s šivi v bolnišnici, ki jo na lastno odgovornost takoj zapusti. Šive mu poberejo v ponedeljek. Poškodbe ima še drugod po telesu Vsi mediji nemudoma poročajo o napadu nanj: prejemnik Viktorja se pojavi najprej kot zmagovalec na naslovnicah v ponedeljek, nato kot pretepeni tudi v torek. Preiskovalci pa so zoper napadalca sprožili ustrezne ukrepe - kazenska ovadba. Dobil po glavi kot še nikoli »Pred centrom Šavel je k meni pristopil Rom, pravijo mu Kubanec, z njim sem igral nogomet pri Muri, in mi čestital za Viktorja Potem sem naenkrat začutil udarec s pestjo po glavi. Stopil sem k osebi, ki je prišla od zadaj, in vprašal, naj mi pove, zakaj je to naredila. Zavpila je: »Jaz te zakoljem’.* Dejal sem, naj pred vsemi Tugo Frajman, direktor Epa-sa v Gornji Radgoni, ki je prevzel nekdanji obrat Mure, tudi v letošnjem letu beleži rast proizvodnje in prodaje. Jože Tivadar, donedavnega vršilec dolžnosti direktorja direktorata za družino na Ministrstvu za delo, potem pa kandidat za direktorja Doma v Lokave ih, se pripravlja na prestop iz SLS v NSi. Bolnišnica - lani izguba, letos napovedano pozitivno poslovanje Medicinska oprema je odpisal Marko Bitenc: Svet zavoda ima zasluge Predsednik sveta zavoda Splošne bolnišnice Murska Sobota mag. Marko Bitenc, dr. med. spec., je v izjavi za javnost za Modri dirkač, interno glasilo bolnišnice, povedal, da so »... pri obravnavi sklepov dosedanjega dela sveta zavoda dokončno razčistili razloge za finančno destabilizacijo Splošne bolnišnice Murska Sobota in to predstavlja dobro podlago za ukrepe novega vodstva Splošne bolnišnico, ki je v tesnem sodelovanju s svetom zavoda uspelo obrniti trende na bolje.* Zasluge za zmanjševanje izgube je torej razdelil med svet zavoda v novi sestavi in vodstvo. Direktor bolnišnice Ernest Bore pa misli drugače. Ob predstavitvi poslovnih dosežkov je priznal, da so k poslovnemu rezultatu največ prispevali sodelavci, za kar se jim je tudi javno zahvalil. Omenil je izpolnitev in naj ljudje vidijo, le pove mi naj prej, zakaj. Nato je vzela kakšnih dvajset metrov zaleta in se zakadila vame ter me z rokami in nogami spravila na tla,* pravi o napadu, ki se je zgodil le tik pred svetovnim dnevom boja proti rasizmu, Jože Čine. Dodaja pa Še: »S tržnice se je slišalo ženske, ki so vpile: Daj ga še, ker kritizira Cigane,« Činč bi prepoznal napadalca, če bi ga srečal, saj ga na videz pozna. V preteklosti mu je že grozil, ko je v nepreglednem ovinku zapeljal proti njemu. »Takrat mi je z železno palico tolkel po avtu.« Proti njemu je napovedal zasebno tožbo. »Še naprej bom ponosno hodil po Murski Soboti, saj smo s skupino veliko storili za Prekmurje. Očitno mi priljubljenost kažejo z ‘batinami’,« konča Činč. Tržnica seveda o dogodku molči. Operacija Činč Dovolite primerjavo: Ljubljana trna operacijo Direkt. Murska Sobota ima operacijo Činč. Združimo epizode, da dobimo celotno zgodbo. Epizoda 1: Jože Činč jeseni z lokalne radijske postaje Murski val prestopi na lokalno televizijsko postajo Idea TV Kanal 10. Prestop iz večjega v manjši nogometni klub - bi bila lahko metafora, saj je načrtovanega obsega zdravstvenih storitev do plačnika, torej Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki pomeni tudi opravljeno delo za bolnike. Med pomembne poslovne dosežke sodijo še zmanjšanje porabe zdravil in medicinskega materiala za 30 milijonov tolarjev, zmanjšanje zdravstvenih in drugih storitev pri partnerjih za 40 milijonov tolarjev in dodatni denar v vrednosti 36 milijonov tolarjev za opravljen dodatni program za skrajševanje čakalnih dob. Murskosoboška bolnišnica, ki je lani zaposlovala 857 ljudi, je ustvarila 7,36 milijarde tolarjev prihodka ali za 4,5 odstotka več kot leto prej, skupni odhodki pa so znašali 7,46 milijarde tolarjev in so poskočili za dobre 4 odstotke. Izguba znaša 98 milijonov tolarjev in je za 21 odstotkov manjša kot leto prej V zadnjih desetih letih znaša skupna izguba bolnišnice 698,7 milijona tolarjev, s tem da rdečih šte- Jože One: To je moj^' Činč slaven že prej zaradi oddaje na Net TV in v vlogi liderja Retašev. Njihove priredbe svetovnih uspešnic prepeva vsa Slovenija. In to v prekmurščini. Epizoda 2: Činčeve ideje na Idei imajo dobro gledanost. Med drugim v goste zvabi protikorupcijskega nogometnega sodnika Draga Kosa. Jasmine Sapač -Playboyeve zajčice - mu ne uspe. V nasprotju z Vestnikom. V Stopu dobi dobro oceno: »Preprosta oddaja s Činčem v glavni vlogi. Fotomontaža kardinala Rodeta in njegov komentar v eni od oddaj posta neta »sporni«. Epizoda J: Na soboškem pokopališču se zgodi skrunitev groba Činčcvega oče- ta. V javnosti krožijo zgodbe, kdo je risal pov. svastiko. Sam prejme več grozilnih sms sporočil. Televizija Idea bi menda gorela, če bi bila v arabskem svetu. Epizoda 4; Ena oddaja odpade. V naslednji oddaji Činč želi gostiti plemenitega poslanca Jelinčiča. Urednica se ne strinja. Sledi dopisovanje med urednico Kanala 10 Brigito Bavčar in Činčem. Re vilk ni bilo v letih od 2000 do 2003. Vodstvo napoveduje, da bo bolnišnica letos poslovala brez izgub. Posebej bodo pozorni na doseganje tako imenovane uteži pri skupinah podobnih primerov, zaradi česar so lani izgubili zultat: Bavčarjeva v nacionalkinih vih potarna o tožbah in ukine °0 »Jelinčič in Čine ne bosta v živo televiziji« Zakaj ne bo več oddajAr sni tudi gledalcem. Epizoda 5: Akademija Viktor f Činča. V konkurenci naj televiziji bnosti porazi Bizovičarja in drži Viktorja, spregovori tudi tisti”1,' sovražijo Jutri ima zabavo v Zve^1 ciganska skupina Langa. »Zahval’'^ je kabinet predsednika države Dfl|l] Brigita Bavčar pa ne,« še izjavi Epizoda 6: Zgodi se pretep ča pred murskosoboškim centf0”1 Domnevno zaradi njegovih izjav Epizoda 7: Scenarija še ni Še pripis: Dejanja igrata \ .-zod 3 in 6 si ne zaslužijo 4 opravičila in so vredna ,, čeprav je Činč, tako vox jih nastopih prestopil mejo 1 okusa in humorja. Andrej Bedek, foto: Nataša ’J 49 milijonov tolarjev, bodo dodatni progf*11’1 nosti 100 milijonov • [ se še naprej varčno ob” porabi zdravil, iziedi’1 materiala, energije in v storitev zunaj bolni«”1 no bo treba vlagati v medicinske opreme, odstotkov odpisane,« le tovanih vlaganjih Bore. Čeprav bo v ta n , zerviranih 400 milti””0 jev, bo Šlo 64 milijo”0'||X' plačilo dolga za obnov” 74 milijonov pa v skla nih sredstev na miri*5* zdravje. Ostalo bo ^'1* nov, k temu znesku F1' iOpf|f šteli še 61,7 milijo”'1 darovanih sredstev P se šnico. Vzdrževalna : ’pjp<’' opravili v vrednosti 1 m nov tolarjev, ta pa so- ■ liznih prostorov, zatnO’’^^ na otroškem in infckc,l;■ delku, začasna uredito^jj^ nega oddelka v stari po ci in ureditev klimatsk’ na kirurškem oddelki1 MaJda S VESTNIK-23. marec 2006 (IZ)BRANO 9 Jalovost razpisa Phare CBC Slovenija -Opotekajoči Prvi korak Sinergije ali kriticizem mladih, ki Pričakujejo (prejveč Ministrstvo za delo, dru-In socialne zadeve je decembra 2004 objavi-,n Maksimizacija po-trr-ctalov človeških virov LBt Slovenija - Ma-lirska, rok za oddajo pre-dlojm,- pa februar 2005- Nanj sc fc s projektom Prvi korak prijavila tudi razvojna iicija sinergijo. in čeprav h' namen razpisa poveča-‘i zaposljivost v obmejni re- ter osno-Sobota. V kul-^^očnn 'U V Dobrovniku pa je bilo Z"1 pl"n‘l1 In rttmlt 7hnitt vo] j Lendava, CrenŠovci, '*a P°'ana in Dobrovnik. J Srečani» Petnalsl skupin, selektori-/’ribora v v* bU* Olivera Ilič iz J:4otn U’ebiioobmočno , Jr"il skll": ■■,h n mladinskih fol-* ^r’^evcih pri Ljuto-pin v > , ° srečanie lutkovnih 5L ^e^nii 5°boti pa še območ- otro-i, ^1""': skupin. Območnasre-■h k^rtp ' '■ aPr*la Pa se bo- ....pomerile na me-srečanjih. T. K. 0 prekmurskih slikarjih v reviji Likovne besede Merila so visoka in stroga Robert Inhof. umetnostni zgodovinar, filozof in likovni kritik, se nam je zdel najboljši sogovornik na temo, kaj lahko likovna kritika v določeni pokrajini, v tem primeru Prekmurju, naredi za domače slikarje - da bodo prepoznavnejši, uglednejši, da bodo razlike med dobrimi in manj dobrimi razvidnejše. Naš sogovornik namreč že desetletje sodeluje v osrednji slovenski reviji za likovno umetnost Likovne besede, ki jo izdaja Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ureja pa Mojca Zlokar-nik. Revija izhaja dvakrat letno v dvojni številki in je referenčna revija za moderno likovno umetnost, pomembna tako za kritika, ki v njej objavlja, kot za umetnika, o katerem piše. Pri njej sodelujejo naši najboljši likovni teoretiki, svoja razmišljanja pa objavljajo tudi slikarji sami. V tej reviji je prostor namenjen tudi prekmurski likovni umetnosti, ker pa je namenjena predvsem strokovnjakom, nima širše odmevnosti - kot recimo dnevno časopisje. Tu pa se pojavi problem, pravi Inhof, ker kritiki naših osrednjih časopisov ne hodijo gledat naših razstav in o njih ne pišejo. Če le odpremo kulturno stran Dela, se takoj vidi, da pišejo le o ljubljanskih razstavah. Vsega povprek pa ni mogoče »popularizirati«. Robert Inhof pravi, da je njegov izbor zelo strog. Ustvaril si je svoj teoretični aparat in svoja merila, od katerih ne namerava odstopati Doslej je v likovnih besedah pisal o Zdenku Huzjanu, Vladimirju Makucu, Luciji Stupici, Andreju Brumnu Čopu, Mirku Rajnarju, Mirku Bratuši in Sandiju Čer-veku. V zadnji številki te revije pa najdemo njegov zanimiv prispevek z naslovom Osamljenosti - izrazi tesnobe v prekmurskem slikarstvu. Izhodišče te razprave je pojem genius loci, ki ga je mogoče tako dobro uporabiti ravno za naše slikarstvo, vendar pa ne v banalnem smislu mlinov na Muri, štorkelj ali cimprač, »prekmursko« v našem slikarstvu je namreč nekaj popolnoma drugega, pravi - so posebni znaki, ki postavljajo na skupni imenovalec slikarstvo Ludvika Vrečiča, Franca Mesariča, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana, Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja in Mirka Raj nar ja. To trditev je nazorno dokaza] tudi z avtorsko razstavo z istim naslovom v galeriji ZDSLU leta 2005. Kot je razvidno iz kratkega orisa tudi kratke zgodovine prekmurskega slikarstva, je začetnik te panonske osamljenosti in tesnobe Ludvik Vrečič, idiliko Karla Jakoba so naslednje slikarske generacije zavrgle, pognala pa je močne korenine v ljubiteljskem slikarstvu. Slikarji s tega skupnega imenovalca, pravi, ne delujejo po skupinskem programu in niso združeni v skupino -skupen pa je duh njihovih slik: osamljenost, tesnoba in tragična izkušnja resnice. »So izvrstni v svoji turobnosti« (M. Jakše). Nikolaj Beer v svojih Jedcih kaže prispodobe smrti in minevanja -izginjanje v žretju in pitju - tudi sebe samega. Črna barva na podobah Sandija Červeka, da ni samozadostna, ampak na svoji minuciozni razbrazdani površini reflektira svetlobo. Slike Marjana Gumilarja govorijo o monotoniji prostora - ravne črte horizonta, stika-lišče neba in zemlje pa spominja na ravno črto sredi oscilografa, ki naznani človekovo smrt. Štefan Hauko je v ciklu Otroške igre naslikal osamljene podobe otrok med visokimi travami in pod zloskutnimi oblaki. Svet Zdenka Huzjana je narobe svet, ki s svojimi homun-kulusi komentira osrednji prizor stvaritve človeštva po božji podobi Franc Mesarič pa upodablja Soboto sedemdesetih let kot zlovešče, opustelo, hladno mesto. Drugače spet se pridružuje Mirko Rajnar, ki je sredi devetdesetih let ustvaril hermetični svet lastnih dvomov, odsevov in ap o trope j s kih gest. Ti kratki povzetki razprave naj bodo obvestila - o prekmurskih likovnih umetnikih se govori in piše. Likovna kritika jih je zaznala in predstavila slovenski javnosti. Predvsem seveda tiste, ki so v tem kontekstu res najbolj prekmurski, ker najbolj zavzeto, resno in zavezano izražajo duha naše pokrajine -ne mlinov in cimprač, ampak osamljenost in tesnobo. B. B. L. 12 INTERVJU 23. marec 2006 - VESH Generalmajor Ladislav Lipič, načelnik generalštaba Slovenske vojske Vojska ostaja v Murski Sobot Ladislav Lipič - star 55 let, v Slovenski vojski 29 let, generalmajor - je od 1. marca dalje že šesto leto načelnik generalštaba Slovenske vojske. Bralcem Vestnika je spregovoril o trenutni in prihodnji podobi slovenskih oboroženih sil, profesionalizaciji in sodelovanju v mirovnih misijah. Govoril je tudi o odnosu z obrambnim ministrom, morebitni zamenjavi, paradi in tem, kaj bo z vojsko v Murski Soboti. Pet let ste na položaju načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV). Ključni nalogi v tem obdobju sta bili profesionalizacija Slovenske vojske in vstop v zvezo Nato. Po mojih ocenah je bilo preteklih pet let izredno dinamičnih. Strinjam se, da sta bili ključni nalogi ukinitev naborništva in vstop v zvezo Nato. V svetu je prišlo do zgodovinskih sprememb - konec hladne vojne, krize na Balkanu in pojav novih asimetričnih groženj. Ni več neposredne vojaške ogroženosti, zato smo morali oborožene sile prilagoditi. Prešli smo iz vojske, namenjene samo nacionalni obrambi, v vojsko, namenjeno so- Slovenska vojska ostaja v Murski Soboti. Načrtovano je, da se bo vojašnica preselila na drugo lokacijo - Berek. Sedanje prostore vojašnice bo prevzela občina. dciovanju v kolektivni obrambi. V projektu Provoj iz leta 2002 smo natančno določili naloge profesionalizacije oboroženih sil. Proces profesionalizacije bo končan do leta 2010 imeli smo začetne težave z umestitvijo projekta. Veliko je tudi nalog, ki niso v pristojnosti Slovenske vojske. Zavedati se moramo, da je poklicna vojska državni projekt. Recimo: zakon o službi v SV moramo oblikovati skupaj z ministrstvi. Plače vojakov, ki zdaj niso stimulativne, in celostna skrb za vojaka sta podpro-tekta, za katera je potrebno medresorsko usklajevanje. Nekaj zamenjav ljudi v projektu smo naredili. Kot načelnik, ko sam vodim projekt, imam, Če tako želite, večjo pristojnost nad tistimi, ki so odgovorni za njegovo realizacijo Zadovoljen sem z obdobjem, odkar sem na čelu Provoja. Del strokovne javnosti je prepričan, da seje profe sionalizacija vojske zgodila prehitro. Vprašanje je, kaj razumemo pod prehitro. Če upoštevamo pogoje in okoliščine: iz leta v leto se je povečevalo število lan Odnos z ministrom Erjavcem je tak, kot ga mora imeti vojak s svojim nadrejenim. Minister daje usmeritve in sprejema politične odločitve. Jaz jih izvajam. Dobro sodelujeva. Takšno sodelovanje mora biti tudi v prihodnje. tov, ki so želeli civilno služiti vojsko, in zmanjševalo število nabornikov v eni generaciji z nekaj tisoč na le nekaj sto. Odločitev, da ne vpokličemo na služenje generacije v oktobru 200? in da zamrznemo naborni-štvo, se ni zgodila čez noč. Predsednik države in vrhovni poveljnik vojske je nekatere enote ocenil z oceno nezadostno, ko ste mu poročali o stanju v vojski. Enote ni ocenil vrhovni poveljnik Skupaj s komisijo znotraj vojske sem jih ocenil sam. Z ugotovitvami smo seznanili predsednika Pomembno je razumeti, da smo sami ocenili enote. Lahko bi si dali dobre ocene, vendar bi tako skrivali svoje napake. Enote, ki so dobile slabe ocene, se zdaj bolj zavedajo svojih nalog Nekoč ste dejali, da ne tolčete po mizi in kričite. Vendar ste septembra v Gornji Radgoni med pogovorom s poveljniki »udarili po mizi*. Gre za to, da je treba zadane naloge uresničiti v določenem časovnem roku. Mi se intenzivno ukvarjamo z operativnostjo enot. Julija bomo poslali na Kosovo transportno četo, ki mora biti izurjena in opremljena. Če do odhoda vsak ne opravi svoje naloge, bi v misijo poslali nepripravljene vojake. Če ustrezni organ ne zagotovi pravočasno opreme, ima enota toliko krajši čas za pripravo. To se ne sme zgoditi. Takrat sem ukazal, da morajo poveljniki v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi opravljati svoje naloge Kako ste zadovoljni s prilivom novega kadra v vojsko? Kako je s pogodbenimi rezervisti in prostovoljnim služenjem vojaškega roka? Načrt popolnjevanja SV smo v letih 2004 in 2005 v celoti izpolnili. Priliv novih kandidatov še ni kritičen. Sicer razpoložljivi kader upada. Upad bomo poskušali preprečiti s še večjimi promocijskimi dejavnostmi in hitrejšim urejanjem statusa vo jakov. Prepričan sem, da bomo tudi letos načrt izpolnili. Posebnih težav s pridobivanjem pogodbenih rezervistov ni. S prostovoljci dosegamo tisto, kar smo si zastavili. Veliko se jih po služenju odloči za profesionalno sestavo Poudaril pa bi rad, da naš cilj ni samo zagotoviti čim več priliva v stalno sestavo vojske, temveč širšemu krogu fantov in deklet ponuditi vojaška znanja, ki jih drugje ne dobijo Potem ko ste nedavno predstavili načrte razvoja Slovenske vojske, ste dvignili kar nekaj prahu s predlaganimi spremembami znižanja kriterijev za poklicne vojake - zvišanje starostne meje za vstop v vojsko na 30 let in osnovnošolska izobrazba kot zadosten pogoj za poklicnega vojaka. To nista predloga, to sta ideji, ki sta med mnogimi, ki jih pripravljamo v okviru priprave zakona o obrambi in zakona o službi v Slovenski vojski. Preden Pet let sem preživel na tem položaju. To je dokaz, da smo dobro in korektno opravili vse zadane naloge. Pravica min^.^ da lahko kadarkoli predlaga zamenjavo. Vsako odločitev bom sprejel. Minister zamenjave ne bo predlagal, Če jezado^ z mojim delom. Predlagal jo bo, če ni. bomo ideje udejanjili v zakonih, bo v laični in strokovni javnosti veliko razprav. Dokler je vse to Še na ravni idej, je o tem nesmiselno razpravljati. Infrastruktura je tudi pomemben faktor v razvoju oboroženih sik Načrti? Dorekli smo »perspektivnost« objektov Slovenske vojske. Prilagoditi jih moramo profesionalni vojski. Za vas je najbrž pomembno: vojska ostaja v Murski Soboti. Vojašnica se bo preselila na drugo lokacijo - Berek. Z novim objektom bomo zagotovili boljše razmere za delo enote. Sedanje prostore vojašnice bo prev- žela občina. Pozabiti ne smemo na ustanovitev 30. motoriziranega bataljona v Mariboru. Tako bodo Pomurci lahko službovali bližje domu. V mariborsko kadetnico se bo preselilo celotno »izobraževanje« iz Ljubljane. Zgradili bomo poligona Mlake pri Vipavi in Apače pri Ptuju. Pomembno vlogo bo imelo še letališče Cerklje, ki bo ustrezalo predpisanim zahodnim standardom. Kaj bo z opremo? P naslednjih sedmih letih je za nakup orožja predvidenih 170 milijard tolarjev. Trenutno končujemo uvajanje lahkih oklepnih vozil Valuk v operativno uporabo Projekt Bojevnik 21. stoletja se izvaja v celoti. Kupili smo nove ostrostrelske puške, puškomit ral jeze in mitraljeze. Nova avtomatska puška se bo uvedla v uporabo do konca leta. Skrbimo za osebno zaščitno opremo vojaka. Nabavili bomo taktično telekomunikacijski sistem. Z logistiko in vozili želimo povečati zmogljivost kopenskega elementa. Transportne zmogljivosti smo povečali s helikopterji Cougar. Pri podobnih stvareh smo se v preteklosti že ušteli. Spomnimo na posodobitev tanka T-55. Vložili smo veliko denarja, zdaj jih umikamo iz uporabe. Takšne odločitve moramo gledati v kontekstu razmer, ki so bile takrat. V bližini je bila vojna. Vojska si je s tanki povečala ognjeno moč, ki je takrat ni imela. Tanki bodo ostali v SV do konca svoje življenjske dobe. V Rakičanu imamo vojaško bolnišnico. Kdaj bo nared? Role 2 je pomembna zmogljivost. Pričakujem, da bo vojaška bolnišnica od poletja na voljo za paciente in potrebe soboške bolnišnice. Trenutno poteka usposabljanje ljudi za delo v Role 2. Vojska lahko bolnišnico uporabi vadi v mirovnih operacijah ali v primeru naravnih nesreč. Pri sodelovanju Slovenske vojske v mirovnih misijah je naša strateška usmerje- 1.1. 2006 je bilo v službi v Slovenski vojski 7307 IM 1383 je bilo pogodbenih rezervistov. Lani se je v vojski# poslilo 686 ljudi, letos se jih bo 500. Zdaj je v mirovnihr sijah 241 vojakov, do konca leta jih bo odšlo v misijon* manj 350. nost zahodni Balkan. Koliko vojakov je zunaj države? Drži, da je usmeritev za SV za-. hodni Balkan Tam imamo največ sil. Prihodnje leto bomo na Kosovo poslali bataljon z osemsto ljudmi. Po številu vojakov v misijah glede na število prebivalstva smo na šestem mestu med državami, ki sodelujejo v misijah. V Afganistanu smo po tem kriteriju na tretjem mestu. Trenutno imamo zunaj naših meja okrog štiri odstotke si! SV. Predvidevamo, da bo ta delce leta 2008 med osmimi in desetimi odstotki. Misije so naša ob Vojaki se ne opredeljujemo za ali proti paradi. Tu uresničimo tisto, kar bo odločila politika. Če bo sam raje uporabljam termin mimohod se bomo odigrati svojo nalogo čim bolje. Če ne bo parade, eno na primeren način zaznamovali 15 letnico Sl°ven vojske in samostojnosti države. veznost glede izpolnjevanja sprejetih mednarodnih obveznosti in so za vojake in častnike pomembne tudi zaradi izkušenj. Naši vojaki so tudi v Afganistanu in Iraku. Kakšne so te številke? V Afganistanu imamo 47 vojakov. Podobno število načrtujemo obdržati tudi letos in naslednje leto. Glede Iraka je prezgodaj govoriti, ali se bo število vojakov v misiji povečalo Mi smo vladi predlagali dve rotacij* sedanji obliki Kaj ste dejali vojake^ so šli v Irak? Povedati moram, da s^1* jaki o udeležbi v misijah p’!* varjamo odkrito in zelo^1* Ne »sadimo rožic« ali olcp^ mo. Dejal sem jim, da območje, kjer je nevarno# šotna. Tega sc zavedajo 1 sem zahtevo po kurekri^. raVijanju nalog. Zagotovi* jim nenehni stik z nati>* Žinan" , Imate morda načrta ga komuniciranja, ‘id do žrtev med slovet^ vojaki v misijah v tkr ,,i Do žrtev lahko Lj vojašnici ali na poligonu j Nesreče so nepredvidljiv. (( mo primer letala slov«* --------------------- jakov, ki so se vračali Zl!" jF j Kosovu in so strmog^1*1'',: pristankom doma. Tveg^ji* staja in ga ne moreš Naše vozilo Hummer j£ nistanu zapeljalo na | no telo. Nič hujšega n> ' ji bi imeli drugačno vozil0 zmeraj pravim, da vojak* imeti dobro opremo, k* gočala maksimalno zas^ Andr«! > | foto: Nataš« * fill VESTNIK - 23. marec 2006 KMETIJSTVO 13 a*1 .ez« ■trt iM o n? pcf dpf* isti” liti- Regijski kviz Mladi in kmetijstvo Slavili mladi od Sv. Jurija ob Ščavnici V organizaciji Društva po- vvua murax* Ščavni-deželske mladine (DPM) Sveti lo P” Svetem Jur j ’"tlj oh Ščavnici. Kmetijsko-SWwfirske zbornice Slovenije inKmetljsko-gozdarskega za- voda Murska Sobota je poteka- ci tradicionalno regijsko tekmovanje ne temo Mladi in kmetijstvo. N- Pomurska salamijada m - Najboljša Hamler Jeva salama lovj/**0”1** tradicionalni 10. Pomurski salamijadi je sode-teh i S vz°rci domačih salam 70 izdelovalcev. Dva od L st°Ze Gornjih Ivajncev in Edi Štanta iz Podgra- na vse^ dosedanjih salamijadah. Azilihkomisija je najvišjo oceno 18 točk (od 20 Pom, ..belili Jožetu Hamlerju iz Zgornjih Ivanjcev, prvaki 10 v^v' ' * sa'amijade, ki so se uvrstili na Slovensko salamijado pr-Hale, S° P°sta)1 se Milan Janežič iz Škocjana (17,375 točke), Jan točk) n' "VL 07,125 točke), Štefan Kološa iz Vučje Gomile (17 ■G । ■ ■ o Durič iz Šmarjeških Toplic (16,875 točke), Matjan (16 । t ' ( ^6,625 točke), Franc Potočnik iz Gabrovelj pri Zrečah Hiti.j. ■ Andrej Divjak iz Radence (16,250 točke) in Darko Starega trga pri Slovenj Gradcu (16,250 točke) L. Kovač Na regi jskem kvizu je sodelovalo osem ekip z območja vseh Štirih pomurskih upravnih enot, sicer zmagovalk medobčinskih tekmovanj (DPM Gričko - Bodonci; TD Majolka iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, po ena ekipa iz Odrancev in Črenšovcev ter po dve ekipi iz DPM Prlekija in DPM Sveti Jurij ob Ščavnici). Tudi letos je ponovno slavila ekipa Društva podeželske mladine »občine Sveti Jurij ob Ščavnici, To je njihova že deveta zapovrstna zmaga na regijskem tekmovanju, vmes pa so bili tudi najboljši v državi. Končni vrstni red 1 DPM Sv. Jurij ob Ščavnici II (v postavi: Si- inon Čemel, Rok Lančič in Boštjan Slavič), 2. TD Majolka Čreš-njevci (Alenka Kaučič, Damjan Bračko in Emanuela Kocet), 3. DPM Sveti Jurij ob Ščavnici I (Bernarda Ajlec, Leon Dvoršak in Nina Ajlec) Zmagovalna ekipa DPM Sveti Jurij ob Ščavnici II se je uvrstila na državno tekmovanje in bo v soboto, 8. aprila 2006, v Litiji zastopala pomursko regijo. Tekst in foto: O. B. Cene semena, mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah Semenarna Ljubljana, Vrtni center Kalia, Tilinska uk. Murska Sobota Strokovnjaki svetujejo Spomladanski ukrepi Jurij ob Ščavnici [oživeli le dobro oskr-^vani čebelji panji .n.. ' ie povedano na nedavnem občnem zboru Društva "tXSv. Jurij ob Ščavnici, v katerega je vključenih 29 čla-'^letv KO uu zboru pregledali delo društva vpretek- 'W, _' ° nartih je poročal predsednik društva Ma- L 3 dolga zima je bila za čebelarje in za čebele ^hl '^’čna- Njlhovj člani imajo 543 družin, posebej zado-Pa so, da imajo v svojih vrstah tudi 5 čebelark. Jesenska setev ozimnih žit je bila opravljena v optimalnem času. Ker je bila jesen zelo lepa in dovolj vlažna, dolga zima pa z dolgotrajno snežno odejo, so se ozimna žita, predvsem ječmeni in pšenice, močno razrasla že v jesenskem času. Tista ozimna žita, ki jih še niste zaščitili pred plevelnofloro, boste morali čimprej. Seveda je treba počakati, da se osušijo njive, istočasno bo pa treba paziti, da kulturna rastlina ne preseže faze drugega kolenca - če boste uporabljali talne herbicide. Tudi plevel ne sme biti prevelik, saj v tem primeru ti talni herbicidi ne bodo zado- ročene količine fitofarmacevtskega sredstva na hektar in priporočen čas uporabe V ozimnih ječmenih lahko uporabljate vsa navedena fitofarmacevtska sredstva, razen basa-grana 600, granstarja 75 wg, stom-pa 330-e in tomigana 250 ec. V ozimni rži lahko uporabljate vsa navedena sredstva, razen ba-sagrana 600, basagrana top, dicu-rana forte 80 wp, granstarja 75 wg, grodyla, lontrela IO0, staranea 250, s tom p a 330-e, tolurexa 80 sc, tolurexa 80 wp in tomigana 250 ec. V ozimni tritikali lahko uporabljate dicofluid nip combi, her-baflex, herbocid, hussar, lintur 70 di. Če so posevki preveč gosti, jih je dobro »počesati« z brano Prevelike količine gnojil pri ječmenih ne bodo preveč zalegle, zato se pred dognojevanjem posvetujte s strokovnjakom, vašim svetovalcem. Ko se odločamo za uporabo fitofarmacevtskih sredstev v žitih, moramo upoštevati vsa navodila strokovne službe in navodila proizvajalca določenega fitofarmacevtskega sredstva. Seveda je Škropljenje lažje izvajati, če pri setvi pustimo vozne pasove, naredimo pa tudi manj škode. Poskušajmo čimbolj varčevati z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin v krušnih žitih tako iz ekonom- h:,-,' ‘1,11 w dolgoletni । članom društva podelili odlikovanja III. 111 JanSe> ki so jih sprejeli: Ivan Žunič, Branko Rajh, Mar-li^7?™» Postružnik in Simon Bec. Priznanje II stopnje Antona Podetju|r ČZD Pomurja, sta prejela Franc Strah in Leon I. stopnje, ki ga podeljuje ČZS, pa Matija Pers. c^tvo Sv. Jurij ob Ščavnici ima dolgoletno tradicijo, saj je 1 ustanovljeno že daljnega 1914 leta. Tekst in foto: L. Kramberger tt Kroška ulica 58,9000 Murska Sobota Opravljanje tehničnih pregledov T KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN ^ktorskih PRIKLOPNIKOV NA TERENU ■ lETO 2006 - SPOMLADANSKI TEREN SjZovjb - -'^M ^NCl ^4 Datum Ura 24,3.2OOb 08.00-16.00 25. 3.2006 08.00-18.00 25. 3.2006 08.00-18.00 27. 3. 2006 08.00-16.00 28. 3. 2006 08.00-16.00 29. 3. 2006 08.00-18.00 30. 3. 2006 08.00-18.00 - ■ Preglednica: Registrirana sredstva v Republiki Sloveniji za uporabo v ozimni pšenici PRIPRAVEK ODMEREK/hi BASAGRANDP-P 31 BASAGRAN 600 * 31 BA5AGRANT0P* _____________31 DICOFLUID MP CM___________41 DICURAN FORTE BOM' 3,5 M DUPLOSAN KV 2 L GRANSTAk 75 WG • 1O-25J GRIM* 20-406 GRODYLPLUS* 1,75-214 HERBAFLEX • HERBOCID ' HUSSAR' 21 1,5-2,51 P.l-0.2 kg LINW7Q WG' LDGRAN20WG 35-4QR LONTREL 100' QHBTT* SEKATOR• OElOVANJE Ju milica, navadna zvezdica. Dfezaioca lakota, širokolisini plevel (AS UPORABE »d faze treti listov * konca razrašča nia širakolrstni plevel twvznikuposevka enoletni in večletni šmkolislni plevel, plezajoča lakota od to te listov do konca razraščanja široko listu i plevel, ieičnik, kamilica, slak od sredine razraščanja do začetka kolen tenis e poletni travni in širokol istni pleveli, srakopetec, plezajoča lakota od to Veh listov do Mine® kolenčenia encietoi širokolistni p tol, kislica, meliila, zvezdica, dtoc, plezajoča lakota od začetka razraščanja do zacetka tolenčenja semenski širokolistni plevel, osat, plezajoča lakota po vzniku posevka širokolistni in oikolistii pleveli ozkofem in širokolistni pleveli od to treh listov do kolenca od faze Ireh listov do konca razraščanja v lazi 2.-3. listi žit širokolistni pleveli, metlika, plešec, wadica, poduši«, osat slak, plezajoča lakota od sredine razraščanja do začetka kolen« nja enoletni ozkplistni in satokolistni pleveli, večletn i širokolistni pletel i od to začetka razraščanja do začetka razvoja a lista .enoletni m vedstni širokolistni stol i širokolistni pleveli od drugeea lista do konta razraščanja po vzniku 0.91____________ širokolistni pleveli, dresen, Svinec, kamilica, irašica, piafe, osat, slak, oleaioča lakota po vinilu 0.251 0,2-0,31« STARANE 250 ' 0,6- 1,21 STOMP 330-E' TOLUREX50SC enoletni širokolistni p tol i (plezajoča la kola in smoJenecL ____________enoletni in večletni ter nekateri rjzkolistni p tol i širokolistni ptol. kislica, zveidita, slak, tetrat plezajoča lakota, kopriva 5-61 enoletni cekolistni plevel,srakopetec, lisičji rep, plezajoča lakota, mak, kamilica, širokolistni plevel 2,5-41 TOLUREXBOWP 2-3W TOMIGAN 25» EC' M -1,2 kg Moltlnt oikol istni in širokolistni pleveli enoletni oikol istni in ;irokolislni pleveli im kofein I pleveli, kislica zvezd iu, slak, regrat plezajoča la kota, kop me Opomba: Sredstva, ki so označena z *, lahko uporabljate v SKOP - IPL. voljivo delovali. Najbolj problematičen plevel v ozimnih žitih je oz-kolistni srakopetec, ki ga pozneje ne moremo več uničevati z nobenim sredstvom. Tudi širokolistni plevel plezajoča lakota ali smole-nec nam lahko povzroča probleme v kasnejših fazah, problematičen je zlasti ob žetvi. Če želite imeti vsaj v začetku spomladanske rasti ozimnih žit dokaj razpleveljene njive, je sedaj pravi čas, da posežete po fitofarmacevtskih pripravkih, kot so zapisani v preglednici. In tudi temperatura ni več problematična. Ni pa priporočeno, da bi posevke škropili, ko je temperatura pod O stopinj Celzija. Ne pozabite upoštevati razvojne faze ozimnih žit, pripo- wg, logran 20 wg, lontrel 100 in sekator. Veliko problemov lahko imamo predvsem v ozimnih ječmenih, ki rumenijo. To ni posledica bolezni niti kakšnega fitofarmacevtskega sredstva, ampak je fiziološka sprememba. Moramo vedeti, da je ozimni ječmen najbolj občutljivo ozimno žito pri nas in reagira na vsako spremembo v tleh. Lahko mu ne ustreza ph (kislost) tal, lahko je določen element v minimumu, lahko so korenine brez zraka v tleh itd. Zaradi rumene barve ječmenov ni treba škropiti s fungici- kmetijske svetovalne službe pri KGZS - zavod MS Kraj Lokacija Ura Ukrep Področje Kobilje Gostilna Smej 14.00 Vinarstvo - ocenjevanje vin ^006 ^aSobota ma ___________Gasilski dom 9.00 DvoranaKGZS-ZavodMS 17.00 R E J Sonaravna rej a domačih živali - paša in mastitis FFS - Varstvo rastlin - obnovitveni tečaj od to treh listo« do torta razrastma žit od faze Ireh istov dd začetka razvoja s. lista žit od tretje® lista do pojava zastavičarja spomladi do začetka razrašča n ia žit spomladi dozačetka razrašča nja žit spomladi do začetka razraščanja žit od wtiepa lista do pojava astavičana skih kot okoljevarstvenih razlogov. Z ukrepi, kot so kolobarjenje, hitra obdelava strnišča, zmerno gnojenje z dušikom, izbor ustrezne sorte za določen namen in rastišče, lahko dosežemo uravnoteženo pridelavo žit, kjer bodo bolezni in škodljivci sicer prisotni, vendar ne bodo presegli gospodarskega praga škodljivosti Uporabljamo lahko le fitofarmacevtska sredstva, ki so registrirana in kupljena v republiki Sloveniji! Metka Barbarič KGZS, zavod Murska Sobota semenska karura pakiranje mpc r si trnja c v EUR AGROSAAf.- LG 33.30 25 ME 3.850,00 41.10 1ARAWIS 25 MK 9.0,00 41,10 25MK 9 S50 00 41,10 LG3232 25 MK 9.700,00 40.48 NBX0S 25 MK 9700.00 40,48 DK475 25 MK 9.000,00 37,56 FUW0L 25 MK 9.000,00 37,56 LG 23'06 25 MK ’900.00 32.97 SYNGENTA: MIJCKO 25 MK 9 W0 40.89 CISCO 25 MK 9W0 40.89 DIOR 25 MK 8.900,00 37,14 KANtOi 25 MK 8.100,00 33,80 PJ0JVE5R. PR37H24 25 MK 10.700,00 44,65 PR38H20 25 MK 10.700.00 44.65 PR37M5 25 MK 10.700,00 44.65 PR38A24 25MK10.7M.OO 44,65 PR30R20 25MK10.700.00 44,65 PS3SD81 25MK10.OW,OO 4173 PR37M34 25 MK 10.700.00 44,65 PR38F10 25MK 10.000,00 4173 PR38F7Q 25 MK 10.000,00 4173 MONAUSA 25MK 9.300,00 38,81 25 MK 9.300,00 38,81 sorta semenske^ detema krompji/d v mm rope v^it/kg mpc v EUR AGRIA 28-35 275,00 1,15 DESIRE 28-35 205.00 0,86 JEARLA 3555 155.00 0.65 MARKIES 28*35 270,10 1.13 BRIGHT 28-35 270r10 1.13 VIRGO 35-55 180,00 0,75. VIRGO 23-35 270,00 1,13 RIVERA 35-55 155.00 0,65 DESIREE 28-35 205,00 0,86 DESIREE 35-55 125,00 0,52 ARINDA 28-35 270,10 1,13 AUDIN 35-55 140,00 0,58 ESKORT 28*35 270,10 1,13 ROMANO 35-55 150,00 0,63 MAR1SBARD 35-55 195,00 0.81 FIM4 28-35 270,10 1,13 ROMANO 28-35 270,10 1.13 SAME 35-55 155,00 0,65 SANTE 28-35 270,10 1,13 carllngford 35-55 195.00 0,81 A0ORA 35-55 135,00 0.77 KONDOR 35-55 160,00 0,67 PROVENTO 35-55 180 00 0,75 PROVENTO 28-35 270,10 1,13 KRMNj GRAH: FAKTOR 211,50 0,88 mineralna gnojila pi aktranje mpc * s3t/kg mpc ¥EUR NPKO:10:30+0,28 DONAU CHEMI 50/1 72,90 0.30 NPK 15:15:15 KUTINA 50/1 58,20 0.24 tl PK 7:20:30 MA 50/1 72,90 0,30 «PK 6:12:24 KU1IIH 50/1 59.90 0.25 HVPERC0RN26tP205 50/1 50,80 0.21 KAM 27 SKUTINA 50/1 52.30 022 UREA 46 % 40/1 69,00 0.29 ENTEC PERFECT 26 COM PO 168,50 0.70 ENEIEC1471JC0MP0 168,50 0,70 sredstva is pakiranje varstvo rastlin mpc mpc v EUR COUGAR 11 SA 77,80 27,03 FRONTIERS 11 5.927.00 24,73 STOMP 330E 11 2.284,00 9.53 DICURAN FORTE 80 WP Ikj 6.385,50 26,65 SEKATOR 0,3 kg 4.509,30 18,82 SEKATOR 0,6 kJ 7.932,00 33,10 irMEinusiri CENTER OTVO RIT EV O KALIA 24. MAREC 2006 ob 12. uri Kolodvorska ulica 16, Ljutomer * pester otvoritveni program * pester kulturni In zabavni program ♦ pogostitev * darilca za kupce * nagradno žrebanje * otvoritveni popusti * pestra ponudba za polje, vrt in dom www.semtndrna.si IZ NAŠIH KRAJEV marec 2006 - VEJI« Občina Radenci Opredelitev lastniških razmerij V radenski občini namenjajo precej pozornosti tudi odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpad ne vode. V ta namen so pred kratkim sprejeli odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe in pogojih za dodelitev koncesije. Pripravljalec gradiva je bila občinska uprava ob sodelovanju Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Med drugim je jasno opredeljena organizacijska in prostorska zasnova opravljanja tovrstne javne službe Le-to bodo zagotavljali s pomočjo izbranega koncesionarja, pri čemer bo kon-cesionarska pogodba veljala 15 let. Prav tako so določena la stniška razmerja. Tako je občina Radenci solastnik nepremičnine, čistilne naprave s črpališčem, biološkim čistilnim bazenom in funkcionalnim zemljiščem, namenjenim za izvajanje javne službe. Ker v zvezi s tem še potekajo postopki na sodišču, so se odločili, da se zaenkrat izognejo številčni opredelitvi tega lastniškega razmerja. Drugi solastnik je namreč Radenska ■ Ekoss, podjetje za stanovanjsko, komunalno in ekološko dejavnost Radenci. d. o. o. Sicer pa se razmerja glede lastništva objektov in naprav med občino in družbo podrobneje uredijo s pogodbo. Prav tako je opredeljeno, da nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ in občinska uprava. Zanimiv je tudi tisti del odloka, v katerem je govor o pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske -odpadne vode v občini Radenci. »Koncedent zaradi lokalne pogojenosti neposredno prenese javno službo v opravljanje družbi SIM Radenci, d. o. o , ki je solastnik objektov in naprav, na menjenih za izvajanje javne službe,« je jasno zapisano v 20. členu omenjenega odloka, Milan Jerše Drug naslov je strošek krajanov Krajani Krapja so se že tri krat obrnili na vodstvo krajevne skupnosti Cven, da bi začeli postopke za zamenjavo pošte. Sedaj namreč spadajo k Veržeju, predvsem zaposleni pa si želijo, da bi prišli k ljutomerski pošti, saj spadajo v ljutomersko občino. Razlog za zamenjavo pošte je torej usmerjenost ljudi v Ljutomer, kjer je zaradi daljšega delavnika tudi lažje opraviti storitve v popoldanskem času. Krajevna skupnost Cven je sredi decembra prejela sporočilo murskosoboške poslovne enote Pošte Slovenija, da je priključitev naselja Krapje k pošti Ljutomer možna in jo bodo opravili na zahtevo krajevne skupnosti, ta pa mora temeljiti na soglasju vseh krajanov naselja Krapje. S pošte namreč opozarjajo, da je zamenjava pošte povezana z določenimi stroški, ki jih bodo morali prevzeti krajani sami, prišlo pa bo tudi do podaljšanja roka za prenos poštnih pošiljk, ki ne bodo na- slovljene na novo pošto, in še kakšnih nevšečnosti. Kljub tem opozorilom sc je svet krajevne skupnosti odločil, da bo v sodelovanju s strokovnimi delavci občinske uprave preveril pravne poti in nadaljeval s postopki. Predvidoma prvc dni maja bodo sklicali zbor krajanov Zgornjega in Sp, Krapja, kjer bodo ponovno preverili njihovo voljo, izreči pa se bodo morali tudi o načinu odločanja. »Mislim, da preglasovanje ne bo dobro, ampak bomo pri zamenjavi pošte morali upoštevati voljo yečine,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Cven Branko Smodiš. In kakšni bodo stroški zamenjave pošte? Odvisno od tega, koliko dokumentov bo zamenjal posameznik in pri koliko ustanovah bo moral spremeniti naslov ter po kakšni ceni, vsekakor pa to ne bo poceni Za pošto pa bi to pomenilo drugačno organiziranost pri dostavi pošiljk in premestitve nekaterih zaposlenih. Društvo Sožitje Ljutomer je že osmič organiziralo seminar ob koncu tedna za starše otrok s posebnimi potreba1®1' minarju v termah Topolšica je sodelovalo 30 oseb. Potekala so strokovna predavanja za starše; za otroke pa * zirali družabne igre, sprehode in plavanje. Pred potjo domov je nastala še »gasilska« fotografija. Marina Grac*1 V organizaciji Občinskega gasilskega poveljstva občine Velika Polana seje v zaselku Mačkovci v Mali Polani končal 80-umi praktični in teoretični osnovni tečaj za gasilca, ki ga je obiskovalo 32 udeležencev iz gasilskih društev Mala Polana, Velika Polana, Brezovica in Dolina pri Lendava. Med usposabljanjem so se gasilci seznanili z organizacijo gasilstva, varstva pri delu ter zaščite telesa in dihal. Spoznali so še vozila in opremo, tehnično reševanje in gašenje vnetljivih snovi. Ob koncu tečaja so udeleženci dobili naziv gasilec. Cilj usposabljanja je bit, popraviti gasilske »pri pravnike« za opravljanje operativnih nalog v gasilskih enotah. Predavatelji na usposabljanju so biii iz Gasilske zveze Lendava. Za mlade gasilce je bil najzanimivejši praktični del, kjer so spoznali vrsto novosti, ki jih bodo poslej uporabljali kot gasilci v svojih gasilskih društvih. Vodja tečaja je bil poveljnik GPO Velika Polana Milan Prša, nadzornik tečaja pa poveljnik Gasilske zveze Lendava Matija Majcen. J. Ž. Maškarada v Sulincih Čeprav je pust že za nami, so iz Šulinec vseeno poslali naslednjo fotografijo. Tako zvemo, da že od leta 1961 prirejajo pustni pohod v maskah po vasi. Tudi letos je bilo podobno. Zbralo seje veliko ljudi, ki so se v slabem vremenu lahko okrepčali z domačimi klobasami in goričkim kislim zeljem. Po povorki je bila zabava, ki se je zavlekla pozno v noč. Denar, ki so ga ob tej priložnosti zbrali, bodo namenili za obnovo vasi. Foto E. Škerlak Krapje želi k ljutomerski pošti Veržej jim je s poti Krapje, ki se deli na Spodnje in Zgornje Krapje, ima okoli sedemdeset gospodinjstev in skupaj z Moto ter Cvenom sodi v krajevno skupnost Cven, ta pa šteje tisoč dvesto krajanov V krajevni skupnosti sedaj poteka pomembna investicija, postavitev ulične razsvetljave, ki pa so jo razdelili v več sklopov. Kan-dclabri so že nameščeni v Spodnjem Krapju, kjer čakajo le še na priklop, za novi del Cvena pa že imajo vse papirje in bodo kmalu začeli z gradnjo. Dokumentacijo sedaj pripravljajo še za Moto in del Cvena Po prvih izračunih jih bo stala ureditev ulične razsvetljave okoli 20 milijonov tolarjev, denar pa bo zagotovila krajevna skupnost. Njen prihodek predstavlja zbrani denar od davka na stavbno zemljišče in sedemdeset odstotkov rudarske rente, ki jo za koriščenje gramoza v Krapju plačuje podjetje Segrap. Rudarska renta, ki jo krajevna skupnost prejema za dve leti nazaj, znaša od dva do tri milijone letno. Majda Horvat Gornja Radgona: V Požaru sodelovalo 210 avtorjev Pretekli jaetek je bil vni šoli Gornja Radgoni!’ can letošnji deveti natečaj rave Republike Slovenj’ zaščito in reševanje za PF rje na tematiko NaravU druge nesreče - Požar tečaju je sodelovalo 211» torjev iz 35 šol in vrtccvt* močja Pomurja in tudi Z1’ z 39 likovnimi deli iz žup* m dežel Avstrije, HrvašK' Madžarske. Osnovna šob nja Radgona in Vrtec W(> sta bila izbrana kot naj^ nejša pri izvajanju pr aktivnosti informiranj^ brazevanja in usposabljal osebno in vzajemno Za nagrado je prejela radi' ska šola 30 PVC-žogi" kompletov barvic v etnij* tec Lendava pa ogled !*» ne predstave Pikecje^ gasilko Jež v izvedbi S13’ lišča Fru Fru F. KI. Gornja Radgona: 44 gasilcev pridobil0 naziv vodja skupin® Minulo nedeljo je Gornji Radgoni konča«® šnje gasilsko izobraževal pridobitev naziva vodjami ne. Preizkus znanja i šno opravilo kar -4 gasilcev iz občine Gomi-gona. F. KI. Sem Sto dvajset let Gasilskega društva Beltinci Na občnem zboru gasilskega društva Beltinci je podal poročilo za minulo leto predsednik Štefan Smej, ki je pou daril, da gre za osrednje društvo, kjer je dan poudarek krepitvi požarne in druge varnosti. Med poplavami reke Mure so sodelovali pri utrjevanju nasipov. Na prošnjo gojitvenega podjetja Fazan Beltinci so po obilnem sneženju čistili mreže prostorov, kjer imajo shranjene fazane. V lanskem letu so skupaj zabeležili 13 intervencij. Poveljnik Marko Voroš pa je povedal nekaj kritičnih misli o delovanju Članstva. Društvo tako že vrsto let apelira na svoje člane, naj se udeležujejo gasilskih izobraževanj, saj so lahko le dobro izobraženi gasilci kos današnjim intervencijam in drugim nalogam. J. Ž. Lutverci: Gasilci veliko tekmovali Na občnem zboru prostovoljnega •- '^i.' društva Lutverci v občini Gornja H h* -člani društva ocenili lansko leto za f šnejših v vseh 68-letih delovanja. Nj111 ^jif dinski desetini se je namreč uspelo državno tekmovanje, ki bo 20. vr. Sicer pa so v lanskem letu desetine I nic, mladincev in pionirjev sodelovale p i tekmovanjih 23-krat so se enote m r' , prvc tri. Na občnem zboru so po^e‘(F nanju. Velja omeniti Marijo Čerin, k' ' skih vrstah polnih 50 let. F. KI. j VESTNIK - 23. marec 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 V«? ^>1 po v tu r«' !10 ■VZ* 21P 1)JV 1®' |1W ’1)^ jjitf M’ Ufi' iia»; in K. Brezovci poskušajo privabiti čim več mladih družin Potrebna sta kanalizacija in avtobusno postajališče Gasilci in športniki skrbijo za razvoj Brmw'i ležijo na križišču ®«l proti Černelavcem, Pu-‘■oncem in Bodoncem. Zgodovinski viri navajajo Brezo-že v letih 1365 in 1366, vendar to pomembno zgodovinsko gradivo skoraj v celoti hranijo madžarski arhivi. P** zadiram popisu iz leta '002 vas šteje 264 prebivalcev. -wvibj gospodinjstev je osta-1(1 »on.. mko kot leta 1961, s km di sc p spraznilo kar nekaj domač ■; j plt drugi strani so na-Kah nova gospodinjstva, priseli-h pa se je tudi precej novih dru- žin, predvsem zaradi bližine Murske Sobote, s katero imajo Brezovci zelo dobro cestno povezavo. Tako predstavljajo sedaj največji delež prebivalstva ljudje, stari od 40 do 60 let, teh je 36 odstotkov, takoj za njimi pa so mladi med 20. in 40, letom, teh pa je 25 odstotkov. Starejšega prebivalstva je relativno malo, le dva odstotka ljudi je starejših nad osemdeset let. Samostojnih kmetij je malo, večina aktivnega prebivalstva se vozi v službo v Mursko Soboto. V zadnjih dveh desetletjih in pol so v vasi zgradili telefonsko 10 lili' odprli vrtec, je v Brezovcih zavel nov veter. Veržej ^vji delež poslovno-stanovanjski objekt £a* letu* pripravili obsežen program j Tal 0 atere je namenjenih dobrih 194 milijonov to- vC| 1' ‘h sjc *''1 'e"* največji delež investicijskih sre-uos^r ar 1 6 milijonov tolarjev, namenjen za iz-hf ki )°Vn<>stanovaniskega objekta v Veržeju. Gre za J*® SloVers°financira tudi Stanovanjski sklad Repu-bo j ' Zagotovitev neprofitnih stanovanj. V tej h -^Vstv, ° Ured*fi tudi prostore za zdravstveno in zo-yev. 1'1 ambulanto, vredne več kot 22 milijonov to- VM^bodo 'h/1' Za k?.r ?adabevali obnovo vodovodnega omrežja Banovci-„l' Ho t;ds 0C,° Potrebovali 15 milijonov tolarjev. Občina pa liliji. Al obremenjevanje okolja, s katero bi pridobili 8 ga,Pr^ v y V| Porabita za dograditev in avtomatizacijo čistilci n trihi, ' ^lJ- koliko bosta stala tudi načrtovani začetek e na nogometnem igrišču m obnova občinskih i ' ''P-h- i inflacijska dokumentacija (7,5 milijona tolarjev) pa ver$ nanienjena izdelavi projektov za javno razsvetlja- :-1 občin'n grac,njo kanalizacije v Bunčanih. Hkrati bo '''inu^Hrn * sofinancirala 3,6 milijona tolarjev za izgradnjo Ptora^a centra komunalnih odpadkov v Puconcih. V driih reg; '" ' vključeno tudi sofinanciranje programa ne-PK’h spodbud in izdelave monografije Prlekije Milan Jerse omrežje, kabelsko televizijo, vodovod s priključitvijo na mestni vodovod in mrliško vežico Še vedno pa ostaja velika želja dograditev kanalizacije in dokončna ureditev pokopališča, kar po bo odpravi krajevnega samoprispevka težak finančni zalogaj, ki ga vas sama ne bo zmogla. »Na zboru občanov smo omenili problem infrastrukture, predvsem cesto, avtobusno postajališče in varen dostop do njega in vrtca. Opažamo, da je cesta vedno bolj prometna in ni več tako varno kot bi moralo biti. To je državn^cesta, tako da bomo tudi njenim predstavnikom povedali o tem problemu,« pravi predsednica vaškega odbora Vijola BertalaniČ. V središču vasi sta gasilski dom in kapela, posebna značilnost kraja, na obrobju pa je lovski dom, last domače lovske družine. Osnovna Vijola BertalaniČ je predsednica vaškega odbora, Franc Barbarič pa predsednik krajevne skupnosti Brezovci, šola je bila že pred več leti ukinjena zaradi pomanjkanja otrok, je pa bil zato leta 1998 odprt eden od najsodobnejših vrtcev v Sloveniji, ki je v vas prinesel nov sveži utrip. V sklopu šolskega poslopja so bila zgrajena tudi igrišča, ki omogočajo razvoj športa in rekreacije v vasi. Društveno življenje v vasi je precej aktivno. Že več kot osemdeset let deluje gasilsko društvo, gonilna sila razvoja. Pred leti je bilo vloženih tri in pol milijone tolarjev in ogromno prostovoljnega dela v obnovo gasilskega doma. Športni navdušenci se zbirajo v športnem društvu Breza, ki se ponaša s precej uspešnim klubom malega nogometa Gasilci in športniki pa so tudi pobudniki določenih prireditev v vasi. »Radi bi uredili vas tako, da bo v prihodnje privabljala predvsem mlade družine z željo, da si tu ustvarijo svoj dom,« pravi Franc Barbarič, predsednik krajevne skupnosti Brezovci, v katero spadata še vasi Predanovci in Lemerje. »Želim poudariti, da se je v Brezovcih rodil tudi dr. Ludvik Horvat, znani profesor, doktor znanosti na ljubljanski filozofski fakulteti in častni občan občine Puconci, ki ima stalno bivališče še vedno v Brezovcih.« Takšnih zanimivosti je v vasi še nekaj: tukaj biva akademska slikarka Mira Ostojič in sedaj tudi nekateri člani glasbene skupine Halgato, tu so člani balonarske sekcije Berta in en toplozračni balon, iz Brezovec pa prihajajo trenutno kar trije člani občinskega sveta. T. K., foto: A. B., T. K. Deset let uspešnega dela vinogradniškega društva Beltinci Na slavnostnem občnem zboru ob deseti obletnici obstoja in delovanja vinogradniškega društva Beltinci je predsednik društva Avgust Farkaš minulo leto ocenil kot zelo dobro. Za članstvo so pripravili dve strokovni predavanji za nego vinske trte in sadnega drevja. Ogledali so si Lendavske gorice in pripravili prikaz pletja vinske trte. Za letos so si beltinski vinogradniki zadali nalogo, da bi skupaj z občino Beltinci terZavodom za kulturo in turizem Beltinci v beltinskem gradu uredili grofovsko vinoteko. Med drugim jih Čakajo še predavanje o zaščiti vinske trte, prikaz zelenih del v vinogradu; sodelovali pa bodo tudi pri razglasitvi vinske kraljice Prekmurja v Dobrovniku. Za nemoteno delo bi potrebovali 750 tisoč tolarjev. Na obenem zboru so zato sprejeli sklep, da bi jim z dotacijami pomagale krajevne skupnosti občine Beltinci. Doslej sta jim z denarjem pomagali le krajevna skupnost Beltinci in občina Beltinci, J, Z. Zlatoporočenca Marija in Janez Recek iz Gornjih Črnec Pred kratkim sta v krogu domačih in sorodnikov praznovala petdeset let skupnega zakonskega življenja zakonca Marija in Janez Recek Iz Gornjih Črnec. Prvič sta si zakonsko zvestobo obljubila v župnijski cerkvi na Pertoči, tokrat pa v župnijski cerkvi svetega Jožefa na Cankovi. Zahvalno mašo je daroval župnik Andrej Zrim. Oba zakonca sta se rodila leta 1932. Marija je gospodarila in gospodinjila na pet hektarjev veliki posesti, mož pa je bil zaposlen. Rodilo se jima je šest otrok, od katerih živijo Še štirje. Imata pet vnukov in tri pravnuke. 0 svojem skupnem življenju sta povedala: »Veliko je bilo lepega, veliko srečnih in veselih dni. Bili so tudi dnevi, ko je bilo težko. To so bili dnevi preizkušenj, trdega dela in žrtev ter odpovedi, da bi otroci lahko napredovali m imeli dovolj vsakdanjega kruha.« Janez je bil kljub zaposlitvi in delu na kmetiji vrsto let aktiven in vodilni med gasilci v Gornjih Črncih. Sedaj, ko nimata več živine, se predajata branju Vestnika, kije pri hiši, odkar izhaja, nanj pa vsak teden komaj čakata. Ludvik Kramberger Z Rimskokatoliško cerkvijo glede pogojev za najem zemljišča, kjer je hotiško nogometno igrišče V krajevni skupnosti Hotiza ugotavljajo, da so lahko z lanskoletnim delom zadovoljni, saj so ob pomoči občine Lendava dokončali skoraj vse zastavljene projekte. Sicer pa krajani opozarjajo na večjo prometno varnost in boljšo informiranost krajanov. V prihodnje se bo treba z Rimskokatoliško cerkvijo dogovoriti glede pogojev za najem zemljišča, kjer je nogometno igrišče NK Hotiza. Več pozornosti bodo namenili tudi ureditvi obrambnih nasipov na reki Muri. V programu dela na komunalnem področju se krajevna skupnost Hotiza pripravlja na prometno ureditev naselja Ložič, v okviru katere bodo zgradili pločnike. J. Ž. Gornja Radgona: Skrb za drevesa Firma Vrbnjak iz Loma noš že nekaj let skrbi, da je Gornja Radgona čista. Te dni smo v objektiv ujeli delavca, ki sta pridno obrezovala okrasno drevje med zgradbama občinejn banke. Foto; Franci Klemenčič 1®REPORTAŽA 23. marec 2006 - y[$|| Nakupovalna manija pri Slovencih dosegla megalomanske razsežnosti V Celju odprli največje nakupovalno središče konca, se že utrudi, kaj šele, če se ustavlja v posameznih trgovinah. Prav hitro se zgodi, da kdo v gneči izgubi svojega nakupovalnega partnerja, in brez po moči mobilnega telefona ga le stežka znova najde. Eksplozija barv in imen Franc: »To ni več normalno« - Urša: »Kul, sedaj imam vse trgovine na kupu« Spomnini se, da sem leta 1997 skupaj s preostalimi nagrajenci Glasa Turčije obiskal sodobni nakupovalni center v Istanbulu. Newyorcanka Lina, Američanka vietnamskega porekla, nam je pred vrati dejala: »Ti nakupovalni centri so mi tako dolgočasni.« Jaz pa sem si mislil: »Tebi mogoče že, ampak nam, ki tega še nismo videli, pa ne.« Takrat, ko v Sloveniji razen redkih izjem (če sploh, op. p.) nakupovalnih centrov še ni bilo, se mi sploh še ni sanjalo, kakšne razsežnosti bo dobilo nakupovanje v Sloveniji čez manj kot deset let. EU, ZDA, CCC »Ko še nismo bili v Evropski uniji, smo si Želeli postati Evropejci, sedaj pa si želimo postati Američani,« je nekoč rekel novinar in kulturnik Jože Hudeček. Zadnja potrditev njegove in moje zgornje misli je otvoritev City Centra v Celju, največjega strnjenega nakupovalno-zabavišč-nega centra v Sloveniji, nekateri pravijo, da tudi v Evropi. Pod sloganom Vrnitev v center so snovalci City Centra želeli poudariti, da tokratni nakupovalni raj ne bo na obrobju mesta, ampak skoraj v njegovem središču. CCC, kot na kratko pravijo novi pridobitvi, stoji ob Mariborski ulici, kjer sta na primer še ogromni stavbi Merkurja in Planeta Tuš. In prvo, kar se človek vpraša, ko vidi vse te monumentalne zgradbe, je: ali je Celju, ki nima niti 50 tisoč prebivalcev, res potrebno vse to? City Center ima veliko garažo s prostorom za 1650 vozil, zunanji parkirni prostor, v zgradbo vodijo velika vrtljiva vrata, trgovine so nanizane druga ob drugi, znotraj so mehiška restavracija, kitajska čajnica, sladoledni vrt, picerija, več barov, čokoladni atelje, megamarket in še kaj. Zanimivo pa je, da v naku- Povejte, ali celjski City Center s tega zornega kota ne spominja na prednji del stavbe Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti? Po drugi strani pa je človeku hitro jasno, kaj vleče množice ljudi v takšen center: svetli, zračni prostori, velika stekla, pisane barve trgovin, med katerimi jih kar precej uporablja videozaslo-ne za promocijo svojih izdelkov, poskrbljeno pa je tudi za to, da lahko v centru vsaj polovico dneva prebije vsa družina. Otrokom so na voljo zabaviščni mini park Džungla, previjalnica in lahko dostopna stranišča z drsnimi vrati. Toda: bleščeča eksplozija barv in imen lahko ustvarja tudi nerealna občutenja, »To ni več normalno. Poglej ljudi, ki se kot avtomati valijo drug za drugim v center in mislijo, da si lahko tudi oni privoščijo kakšen ‘nobel’ izdelek svetovno znane znamke. Pri tem pa niti ne opazijo, da za vse to, kar si želijo, nimajo kupne moči,« mi pravi Franc iz Petrovč, medtem ko grizlja košček pice, sedeč na stolu sredi hodnika. »Ampak Celjanom je takšen center manjkal. Dolgo so si ga želeli in sedaj ga imajo,« dodaja njegova soproga. Po pričakovanju so nad novo pridobitvijo navdušeni mladi. »Meni je zelo lepo. Kul je, da imam sedaj vse trgovine, ki ne- Otrokom je nakupovanje malo mar. Njim so pomembnejše pustolovščine in igre, za kar se splača tudi čakati v vrsti. Otroška Džungla je skoraj nenehno zasedena. Jože iz Vojnika nam je ponosno pokazal nakupljene izdelke, le fotografirati se ni dal. Njegovo nakupovanje je trajalo od ranega popoldneva do zgodnjega večera. Ljudje se vozijo iz nakupovalnega raja nazaj na realna tla, s tem da je tukaj nakupovalni raj tudi v pritličju na zemlji. povalnem centru takšnega kova ni specifične trgovine s CD-plo-ŠČami. Samo če človek obhodi obe nadstropji od začetka do Končalo se bo, ko bomo kupili - nič In takšnih nakupovalnih »fanatikov«, kot je Urša, je v Sloveniji vedno več. In da, tudi nekaj VESTNIK kat’ pomenijo, na enem kupu.« ie vesela Urša iz Celja. Simboli futuristične naj bi kupcu dopovedal je že v bleščeči prihodih Pomurcev smo srečali v Leta bivanja v sociali*1** okvirju, kjer smo samo s w nenjem gledali na pisane11 ke Zahoda (ali pa jih skrili žili mimo carinikov), SO ' sledi in sedaj želimo nad‘ lo poklicalo in prosil0' .Jt lahko kupili nič. Kai :f . kaz, da tudi danes ob ' podpori lahko iztrži*' f.l'1 I VESTNIK-23, marec 2006 KRONIKA 17 I Začetek sojenja Antonu Balažiču za poskus umora Branka Tukare v Veržeju Ni želel moriti, le prestrašiti Ljubosumje kot motiv dejanja - Tožilec Stojko nezadovoljen s psihiatrom Magdičem m e jitf Kf o? K) £ J Na okrožnem sodišču v Murski 'Obeti se pred sodnikom Brankom !‘alatinom zagovarja enainšestde-setktni Alojz Balažič, ki je po trdi-tvah tožilstva 13- januarja letos v stranišču gostilne Bobnjar v Ver-rt)u z zložljivim žepnim nožem na-Hieraval umoriti osemintrideset- Branka Tukaro. "■'btoženi je s šest centimetrov in M 'olgim rezilom noža želel prerezati • oškodovancu, ker je menil, da ima e ta razmerje z njegovo ženo. Predla-u':' izrek varnostnega ukrepa obvez-zdravljenja v psihiatrični bolnici llrmož,« je uvodoma tožilec Robert ^°jko strnil podatke iz obtožnice. ' 'ojz Balažič je v svoj zagovor pove-da je bil tisti petek ob devetnajsti Uri v gostilni. Pri drugi mizi je z družbo Brihku Tukara. Balažiču se je zde-u dase mu posmehujejo. Tukara je ‘ n£kaj časa odšel na stranišče. »Šel ' ■'za njim Začela sva se prepirati. Ni govoril, ali je res hodil k moji '11 Nam me je odrinil in brcnil v no-0 'f «p*v;i> potegnil nož. Žal mi je, , ni 1(1 storil.« Kakor je še povedal, ** Usu dan zelo pijan, saj prej 1" me-s n« pil, ker je bil v zaporu »Bil soku in nisem vedel, kaj se do-J Tukara hodi k njegovi ženi, ^i fnu dejala soseda. Balažičev zago-ik Ciril Logar je želel zvedeti, ali tlenje zaradi nečednega početja nekdanjega ^Pana Slavka Mihaliča Sporni bratov asfalt I in potni stroški n strošek občine - Nadzorni odbor odkril Polnosti - Direktorica uprave pričala, da je Mihalič L^al plačilo fiktivnih potnih stroškov I** si' dl f d’ d* * 'lu sojenja proti Sla- ;l|t »nekdanjemu županu v Jurij ob Ščavnici, se bile lnli{ * Številne priče. Mi-kr n t ^Znašel na zatožni klopi, 'ožaj -' * kot župan zlorabil po-i-eta 2on^nare’al P°s*ovne Jatine, '^jan Wra,li zlorabe po-^1 le bn S°dišču že zagovarjal. Te-' sP°znan za krivega in obutev po&ojno kazen petih me-7 nUl delavnice za začetnike' hoje, saj vsaka hoja ni " hoja in je potrebno za**1,(P sabljanje. Namen ustanov’' tra jc bil, povezati vse iz° p* vodnike v Pomurju v ■”n' ^L, zagotavljala kontinuiri*0 1, kakovostno izvedbo / hoje ter s tem pripon1 j/ zdravemu življenjske^ prebivalcev. Za nordij^^fj med drugim značilno, tem v gibanje vključeno ■ / kar 90 odstotkov vseh in .pF7 pi dihalni in srčnO-Z’'01^^ poveča gibljivost 1 ce), vodi k pokončnej5' , pt„-\ čutno zmanjša ali odpe11^! no v vratu, ramenih ih izboljša splošno počude j. ’ VESTNIK - 23. marec 2006 ŠPORT n Strelstvo Skupno Rajko Robnik in Tišina SD Pomurka Ml je pripravilo na strelišču za zračno puško v Murski Soboti finalni turnir Mednarodne strelske lige treh dežel, ''astopilo je 13 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Ekipno je slavilo SD Zelenbor (Hrvaška) s 1 "59 krogi pred SD Kolomana Misatja Tišina (1749) in SD Štefa-f-*Kovača Turnišče (1748) Od ■■■■itnegado deveta mesta so se zvrstila SD Janka Jurkoviča ‘I'll'G. sd Radgona Arcont '^'5) tu SD Pomurka MI ') '04). Posamezno: 1. Marko Pe- Z« mlvr . 2 Sobi Markoja flmWeLaba po 591,3- Franc kou-■ —»m ruobrovnik), 590, 4. Miroslav Turk (Zelenbor), 588, 5 Ziško (Tišina), 585 '° turnirjih je med ekipami '‘»pni zmagovalec SD Koloma-na Flisarja Tišina s 152 točka-"‘pred SD Štefana Kovača Tur- ■ 1-H:i in SD Zelenbor )’i) Dobrovničani (88) so ^‘■'i.Ljutomerčani (84) osmi, J-r«0vič(g2) pa deveti. »Ker so Ml ttruiij-., zej0 tesni, smo to-’^boljvesrli n-gi uspeha. Zma-mi tir na štirih od sedmih 1Ur'irjev Nj finalnem turnirju '‘trljih dokaj povprečno, '•''uar Hilo tuji to dovolj za zmagoslavje,« je povedal ^zmagovalne ekipe Branko “ako>i ^r‘ posameznikih je Rajko ■ Gorazd Kocbek, Rajko Robnik, Robi Markoja. Foto: M. J. Robnik (SD Mesto Ljutomer) kljub 12 mestu s 582 krogi uspel obdržati skupno prvo mesto. Zadel je 3539 krogov. »Zelo sem vesel tega uspeha, saj je bila zadnja tekma naporna, tako fizično kot psihično. Zadovoljen sem, da sem dosegel toliko krogov, ki so zadostovali za ubranitev prvega mesta,« je povedal zmagovalec. Le 2 kroga za njim (3537) je Robi Markoja, še 4 kroge manj (3533) pa je imel Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) Do 10. mesta so se zvrstili: Franc Kološa (Dobrovnik), 3519, Marko Peras (Zelenbor), 3517, Dušan Ziško (Tišina), 3516, Gregor Maučec (Turnišče), Branko Bukovec (Tišina), oba 3513, Miroslav Turk (Zelenbor), 3510, in Drago Pertoci (Tišina), 3502. Milan Jerse Na strelišču je bilo zelo napeto Foto: J. Z. Pintarič - najboljši športnik radgonske občine “Moja prednost je, da sem hitrejši od tekmecev« Klik , "edavuo razglasitev športnikov ^or'-' Wn’a želeli izkoristiti za po-tlr ! ‘lajbiiijJmi Andrejem Pintaričem, smo n,e^ove odsotnosti, saj je igral na te-rok p UTI‘‘ri|1 Istrska riviera, ostali praznik do*go,sajse je kmalu prijazno ^Sov nattnH1 povabilu in nastal je zanimiv ' rii / mladim nadebudnim teniškim igral-gy je lepa prihodnost '-h živim v Lastomercih. S tenisom starji i ' udarjati že pri petih letih, saj so igtjjfj- sorodnikov zgradili teniško Fan tunt?r *’nu Ker je bil v bližini organizi-^tatj, r ™ dobil voljo za igranje tenisa, Mi / " 1 >“ P^e pravilne udarce pokazal let, njJt n'r To je trajalo približno štiri do pet niški n" 50 v Mariboru pripravili Večerov teše, da ^7’ mi )e !et 'n odločil sem '' 1^avo preizkusim svojo moč. v ^resenečenje sem se uspel uvrstiti kar Vnhk| n' ' Tam so me opažih teniški stroko-^ieriki " vključili v ŽTK Železničar, 'r'rj‘ni s ■'n st1” danes Pogoji so zares ^akrat a ' ’mana° novo dvorano, treniram razgibavam pa se v fitnesu,« je 2] jef. '"‘‘1'1 Pintarič, ki je pravkar dopolnil Mariboru. S°boti - ' ' ekonomski gimnaziji v Murski ld ' VDM«1 na mariborsko ekonomsko . ' 'c 'zgubljam časa z vožnjo in sPortne ""^'1 usklajevati svoje študijske in JM|"Cl;dlida ' '"^riri', le®Ov' športni karieri ni manjkalo tU' “sPchov. »Pri 12 letih sem na av-'vom-,"v Plovcu zmagal, kar me je ‘idilo Iz rosnih let, star sem bil 14 let, sta mi ostala najbolj v spominu Bergantov memorial in mednarodni turnir v Malečniku, kjer sem prepričljivo prišel v polfinale, saj sem dotlej uspel premagati vse nosilce. Nato pa sem naletel na Čeha in z njim izgubil odločilni set z 9 : J1. V mlajši kategoriji bi omenil še zmago na mladinskem ITF-turnirju v Lošinju. Dobro sem igral tudi na turnirju 1. ranga v Umagu, kjer sem moral igrati kvalifikacije, na glavnem turnirju pa sem zmagal dvakrat. To je bilo pred tremi leti, kar je bila zame povsem nova izkušnja, saj sem začel igrati na ITF-turni-rjih dokaj pozno, šele pri dopolnjenih 18 letih. Prvič sem nastopil v Ljubnem, kjer sem uspešno prestal kvalifikacije, žal pa me je v prvem kolu izločil Luksemburžan.« Trenutno je na svetovni članski lestvici uvrščen okrog 1300. mesta, »Prestop iz mladinske v člansko kategorijo je bil težji, kot sem mislil. Gre povsem za drugačen svet, saj se moraš pomeriti s precej starejšimi igralci, ki imajo dovolj izkušenj, da te rutinirano premagajo. Je dokaj naporno, toda zame je teniška pot zelo zanimiva. Doslej sem igral v Članski konkurenci na petih turnirjih. Tako sem igral lani v Novem Sadu s klubskim kolegom Rokom Galunom v polfinalu dvojic, kjer sva izgubila, posamično pa sem bil izločen že v 1. kolu Na Malem Lošinju sem v dvojicah klonil v četrtfinalu. Potrebne izkušnje sem si nabral tudi v Jzraeiu, kjer sem nameraval odigrati Štiri turnirje, vendar me je poškodba gležnja konec lanskega leta zaustavila. Dotlej sem igral zares dobro, saj sem se s kvalifikacijami prebil vse do 3 kola « In letošnji načrti? »Zdaj sem še v pripravljalnem obdobju Nastopil bom na Istrski rivieri. to je v Vrsarju, Poreču in Rovinju, kjer bom pilil formo za poletno sezono. Na tem turnirju ne pričakujem kakega večjega uspeha. Maja bom nastopil na 10.000 ameriških dolarjev vrednem turnirju v Sarajevu, kjer pričakujem nekaj več. Nato me čakajo trije turnirji v Sloveniji. Letos želim odigrati približno 25 turnirjev in zbrati čim več ATP-točk. Moja prednost je, da sem za tekmece dovolj hiter. Ko bom prišel do maksimuma, bom videl, kje je moje mesto. Priznanje v občini Gornja Radgona mi zares veliko pomeni. To je precejšnja spodbuda za nadaljnje delo in pričakovanje, da bom tudi prihodnje leto ponovil ta uspeh,« je za konec Milan Jerše,foto; M. J, Kasaštvo enium boljši od Naklega 20 kroga Prt ^Mi’i. za članice so 13)?’8a,e Natu ma V Radenc‘h “ahS^zm 28:27 Cl4: V . "1 h, z®ago povzpele so ‘8ralke 7, sr W '=lR0sril’ 4l'«. 3, Kristo-, ic v Velenju pa 5:45(14:2(». Strelke: Rajh, 1l, Šijanec, Kur-bus in Krištofič, po 3, Sever, 2, Muhič, Karba in Ajlec, po L T.G. Poraz Radgončanov V 4. krogu končnice 2 državne lige je Radovljica premagala Arcont Radgono s ,34 : 28 (23 : 15). Po katastrofalno slabem prvem polčasu so uspeli Radgončani v drugem polčasu rezultat znižati na znosnih 6 zadetkov zao- Stanka. Strelci: Zorko 7, B. Žinkovič 6, Dukič 5, L Klun 3, M. Žunkovič in N. Klun po 2, Router, Kocuvan in Karnet po 1 Na lestvici vodi Grča Kočevje s 14 točkami pred Kranjem Chio, 11, Arcont Radgona pa je s 6 točkami šesti. V 5. krogu gostujejo v Ljubljani pri ekipi Mark Olimpija. N. K. Šahovski kotiček Aronjan po Petrosjanovi poti Zmagovalec nedavnega turnirja v španskem Linaresu je 23-letni armenski velemojster Levon Aronjan. Kot lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala v ruski Hand Mansijsku in najboljši armenski športnik leta 2005 je osvojil še eno pomembno lovoriko. S tem je na najboljši poti, da nasledi svojega rojaka, nekdanjega legendarnega devetega svetovnega prvaka Tigrana Petrosjana. ■ Tako je v šahovskem svetu zasijalo novo ime odličnega ša-hista, pred katerim je blesteča kariera. Njegovi zadnji izjemni dosežki to nedvomno potrjujejo. Ne gre prezreti, da je Aronjan sedaj že peti igralec na svetovni šahovski lestvici. Čeprav mu v Armeniji ni z rožicami postlano in je za nekaj let poskusil na tujem, saj je celo zaprosil za nemški potni list, pa je z dokončno vrnitvijo domov našel mir. Zato lahko v prihodnje od njega pričakujemo še odmevnejše rezultate. Izkoristil slabe točke belega .Za tokratno rubriko smo izbrali njegovo partijo z madžarskim velemojstrom Petrom Lekom, ki je še kolo pred koncem turnirja v Linaresu vodil in ga je v zadnjem kolu premagal ravno Levon Aronjan. Slednji je kot črni v španski otvoritvi hitro izenačil pozicijo, v srednji igri pa je prevzel pobudo in Si v končnici dveh trdnjav priigral prednost treh kmetov, kar je bilo dovolj za zmago. Odločilni razplet v tej partiji je nastal po 23. potezi črnega Db7- Db3 Aronjan je zasedel b-linijo in ponudil zamčnjavo kraljic, saj je imel beli v končnici vrsto slabih ročk. 24. Tc2 Sd3:l 25. Dd3: Dc4:26. Dc4: Lc4 (Crnijez majhno kombinacijo osvojil prvega kmeta. Ker je bila bela vojska nepovezana, je črni to spretno izkoristil.) 27. Lc6Tb3 28. g3 g5 29. Te3 Ta3 30. Le4 Ta5; (Pade! i i e je že drugi beli kmet.) 31, g4 Ld5 * a x 32. f3 Le4: 33. fe4 Tal+34. * ** Kg2 Tff 1 (V igro je prišla še druga A črna trdnjava.) 35. Tee2 Tgl+ 36. Kh2 Thl+37. Kg3 Tagl+38. * Tg2Tel 39. Tgf2 Te3+40. Kg2 saw % Teh3. (Po padcu še tretjega bele- .m. ga kmeta je Leko podpisal pre- Ef ; h dajo, saj je imel v končnici že tri si w ■ ■Sb ra Milan Jerše Zmaga Tomislava Gruškovnjaka V dvorani vaško-gasilskega doma v DokleŽovju je bi) mednarodni konectedenski hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 61 šahistov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske Zmagal je mojster FIDE Tomislav Gruškovnjak (ŠD Radenska Pomgrad), ki je v 9 kolih po švicarskem sistemu zbral 8 točk. Drugi je bil Miran Zupe (7,5), tretji pa Madžar Laszlo Bekefi (7). Sledita Štefan Cigan in Janko Brunčič (najboljši nižjekategornik) po 6,5, po 6 točk pa so imeli Boris Kovač, Branko Resman (Hrvaška), Denis Gjuran, Lea Števanec (najboljša šahistka), Jože Gruškovnjak, Mitja Kovač in Štefan Režonja. Med prvokategorniki je bil najboljši Jernej Buzeti (5,5) na 16. mestu, pri pionirjih pa 21. Uroš Žižek (5). Naslednji turnir bo 26 marca v vaško-gasilskem domu v Brezovcih. Soboška OŠ I tretja Na 15. ekipnem državnem prvenstvu osnovnih šol v Mariboru je nri učencih nastopilo 16 moštev Zmagala je OŠ Slovenska Bistrica, 16 točk, pred OŠ Ig in OŠ I Murska Sobota (obe po 14 točk). Za Sobočane so igrali: Matej Titan, Uroš Žižek, Domen Serec in Matej Grah. Med 9 ekipami učenk pa je bila prva OŠ Domžale (16) pred OŠ Stari trg ob Kolpi (14). Premočno Boris Kovač Marčevskega hitropoteznega turnirja ŠD Radenska Pomgrad se je udeležilo 13 šahistov. Premočno je zmagal mojster FIDE Boris Kovač, ki je oddal le 1 točko, zbral pa jih je 11 Drugi je bil mojstrski kandidat Danilo Hari, 8,5, tretja pa mojstrica FIDE Lea Števanec z 8 točkami, kolikor jih je zbral tudi mojstrski kandidat Robi Radosavljevič. Po 7 točk so zbrali mojstrski kandidati Maja Hočevar, Bogdan Han in Jože Gruškovnjak. V Ljutomeru osem dirk Lansko kasaško sezono je predsednik KK Ljutomer Janko Slavič na redni letni skupščini ocenil kot zelo uspešno. Od načrtovanih desetih dirk je bilo izvedenih devet, med njimi vse tri rejske. Tekmovalni rezultati - kilometrski časi so se v primerjavi z minulo sezono izboljšali za pol sekunde, kar je odlično, saj ne gre zanemariti podatka, da so se na stezah pojavljali le domači kasači. Zaradi nedavne sprave in podpisa pogodbe o medsebojnem sodelovanju kasaške centrale in zveze bo letos drugače Pripravljen je skupni koledar dirk, kjer je predvidenih 24 tekmovalnih dni, kar 8 na ljutomerskem hipodromu - z otvoritveno dirko 17. aprila ter zadnjo v sezoni 15. oktobra. KK Ljutomer bo pripravil kvalifikacije za letošnji 16. slovenski kasaški derbi 6. avgusta najelitnejša rejska dirka 4-letnikov pa bo 10. septembra. Stav letos še ne bo, prireditelj tekmovalnega dneva pa mora pripraviti najmanj sedem točk sporeda z eno dirko za tuje kasače. N. S. Modelarstvo -Zmaga Bagarija M. J, Aeroklub Murska Sobota je pripravil 11. tradicionalni Siničev memorial, ki se je točkoval tudi za slovenski pokal. Nastopilo je 55 slovenskih modelarjev Rezultati Pomurcev - FI Slani: I. Boštjan Bagari, 2. Boštjan Gjerek (oba AK MS), 6. Dejan Gomboc (MD Pomurje); mladinci: 2. Boris Ouček (MD Pomuije), 3. Rok Šiftar (RŠD Start), 4. Mihec Lemut, 5. Rok Škaper (oba MD Pomurje), 6. Črt Šiftar (RŠD Start); F1 H: 4. Črt Šiftar (RŠD Start), 6. Grega Filo (MD Pomurje), 7. Dominik Titan (AKMS), 8. Boris Ouček (MD Pomutje). T.G. 20 ŠPORT 23. marec 2006-VEfll 1 Tenis Prvak je 13 M V pomursko-štajerski zimski teniški ligi so odigrali četrtfinalne tekme Ekipi Vitomi, ki je s 3 0 gladko premagala PDU, in Geotim s tesno zmago 2 :1 z Zavarovalnico Triglav sta upravičili prvi mesti v skupinah. Druga dva polfinalista sta TK Ljutomer in AMM MB. Para polfinala 25. marca sta: Geotim - TK Ljutomer in Vitomi - AMM MB. V prvi ligi pa si je prvo mesto že zagotovila ekipa 13 M, ki ima pred Casinojem Maribor, ki je v zadnjem koki prost, 3 točke naskoka Zanimivejši bo boj za drugo mesto, Žiga Gaber zmagal na turnirju Prejšnji konec tedna so na turnirju v Krškem uspešno nastopili mladi igralci in igralke TK Radenska Triglav. Žiga Gaber je med dečki do 11 iet zmagal. Najboljši je bil že v predtekmovalni skupini, v finalu pa je ugnal Grego Javornika (Slovenj Gradec) s 7:6 (4), med dečki do 10 let pa je v finalu izgubil s Schweigerjem (Otočec ) s 6: 3- Narino Kegl se ni uspel prebiti na finalni turnir, Gabi Cener pa je dosegla s 3 zmagami v predtekmovanju velik uspeh na svojem prvem turnirju. Nino Ctink je po zasedbi prvega mesta v predtekmovalni skupini midi tenisa na finalnem turnirju prišel do četrtfinala, kjer ga je premagal kasnejši zmagovalec Schweiger (Otočec). Prva Avsec - Matjašič V TC Radenci je bil turnir za veliki pladenj 10. salamijade. Kljub odsotnosti zaradi spomladanskih del in smučanja se je turnirja udeležilo 17 igralcev, ki so se pomerili v mešanih dvojicah Največ uspeha sta imela Branko Avsec - Dušan Matjašič, ki sta v finalu s 6: 2 premagala dvojico Igor Banič ■ Miha Potočnik. Tretja sta bila Aleš Čerpnjak - Rudi Rijavec, ki sta ugnala dvojico Marjan Mišja ■ Alen Kelemen s 7 : 5. M. J. Namizni tenis Sobočani odložili slavje Lendavčanov Nihče od številnih gledalcev ni pričakoval, da Lendavčanj po 16. krogu v 1. SNTL, ko so v prekmurskem derbiju gostili Soboto, ne bi slavili svojega prvega naslova državnih prvakov. Toda splet okoliščin jim je to preprečil, saj je njihov najboljši igralec Šurbek nenadoma zbolel, Ignjatovič pa po poškodbi še vedno ni popolnoma ozdravel, zalo je moral nastopiti tudi njihov trener in igralec Rošič. Na drugi strani pa so imeli motivirane m bojevite Sobočane, ki so jim ob odlični igri odvzeli točko. Lendavčani so ves čas »lovili* rezultat in šele po deveti partiji so bili prvič v vodstvu. Za izid dvoboja so bile ključne tri partije Prva, ko je Ropoša premagal Plohla, druga po zmagi dvojice Koščak -Kocuvan proti dvojici Lasan -Plohl in zadnja odločilna, ko so Namizni tenis Brez Šurbka in šampanjca Trap Dober start Šmida Z mednarodnim tekmovanjem za veliko nagrado Beretta se je konec tedna na olimpijskem strelišču za puško s Šibrenico v Gaju pri Pragerskem začela letošnja tekmovalna sezona. Tekmovanje je bilo eno od izbirnih za sestavo reprezentance, ki bo avgusta nastopila na evropskem prvenstvu v Gaju. Oskar Šmid je bil v finalni seriji šesti, zmagal pa je Slovak Cavara. M. J. Za Lendavčane je moral zaigrati celo predsednik kluba Emil Rosič (levo). Foto: M. J. Strelstvo Uspešni Črenšovčani V finalu dopisne državne lige v Ljubljani so člani ŠD Črenšovci ekipno zmagali, v Kamniku so bili drugi, na Vrhniki pa tretji. Posamezno je bil Nenad Nemec drugi. Tudi pri mlajših mladincih so zasedli prvo mesto, Tobi Žižek pa je bil tretji. Pionirji so bili ekipno četrti. Tudi v 6. kolu državne lige v streljanju z zračnim orožjem v Portorožu so se izkazali z drugim mestom v 2. ligi sever Skupno so zadeli 1733 krogov. Pred njimi so bili le strelci 1. Pohorskega bataljona Ruše (1747). V posamični konkurenci je bil drugi Nenad Nemec (584), osmi Samo Ftičar (577), petnajsti pa Tomi Sobočan (572). Pri ml. mladincih je 2. mesto zasedel Tobi Žižek, medtem ko so bili pionirji osmi M. J. Kegljanje Steržaj rekordno V soboto in nedeljo sta bila 1 in 2. krog državnega kegljaškega prvenstva v posamični konkurenci in kombinaciji. Nastopilo je po 54 kegljačev in 56 kegljačic iz 12 območnih kegljaških zvez, ki so si igranje na državnem prvenstvu priborili v kvalifikacijah. V 3 krog, ki bo 22. aprila v Celju, se je uvrstilo po 24 najboljših v obeh konkurencah. Moški so se pomerili v Radencih in Kopru, ženske pa v Mariboru in Cerknici. Med kegljači je bil najboljši Harry Steržaj (Konstruktor MB), ki je skupno podrl 1277 kegljev, s 66"' keglji pa je postavil nov rekord kegljišča v Radencih. Drugi je Bojan Uršič (Proteus), 1241, tretji pa Mitja Gornik (Brest ), 1234. V finale sta se uvrstila tudi predstavnika KK Radenska Milan Kovačič, ki je bil s 1194 keglji (640 in 554) dvanajsti, in Ivo Borovič, 1185 (615 in 570) s 15. mestom To pa se ni posrečilo klubskemu kolegu Mladenu Emeršiču, ki je bil s 1113 keglji šele 45. Med kegljači cam i je bila prva Mira Grobelnik (Miroteks), ki je podrla 1212 kegljev, pred Damjano Pirman (Kamnik), 1187, in Tino Potokar (Brest), 1185. Dobrovničanka Marika Ka rdi nar (Miroteks) je skupno podrla 1166 kegljev (595 in 571), kar je zadostovalo za sedmo mesto in uvrstitev v finale. To pa ni uspelo Sonji Sapač (Nafta Lendava), ki je s 1090 keglji (540 in 550) na 28. mestu za las zgrešila finale. Milan Jerše Že uvod v prekmurski derbi v Lendavi med domačima ekipama LM-KO in Soboto je postregel z nemajhnim presenečenjem, saj v moštvu domačinov, ki se borijo za naslov državnega prvaka, ni bilo najboljšega igralca Draguti-na Šurbka Na vprašanje, ali niso posredi neporavnane finančne obveznosti, je predsednik kluba Emil Rošič odgovoril: »Šurbek je na dan tekme res bil v Lendavi, vendar le zato, da mi je posredoval zdravniško spričevalo. Tako ima namreč zapisano v pogodbi. Žal mu je tokrat visoka vročina Košarka Uspešno gostovanje 23. krog 1 B SKL: Gradišče - Radenska Crcativ Sobota 77:85 (12: 20, 21 :19,19 :20,25 : 26). Sobočani so tokrat prijetno presenetili na gostovanju v Cerknici in dosegli pomembno zmago. Odločilna je bila prva četrtina, v kateri so povedli za 8 točk in s to razliko vodili do konca tekme Strelci: Dominko 31, Šuran 18, Maje 8Juteršnik, Želj in Pok po 6, Bratkovič 5, Karlo 3, T. Novak 2. Vrstni red: Triglav 43, Hopsi Polzela in Nova Gorica po 42, Radenska Creativ Sobota pa je 3 kroge pred koncem tekmovanja z 32 točkami na osmem mestu V naslednjem krogu bo doma igrala z Unionom Olimpijo ml. M. J. Pikado Ugnali evropske prvake Z mednarodnega srečanja na Grlavi. Foto: J. Z. Odbojka Beltinci že prvi 20. krog 3 DOL vzhod za mo- Vrstni red: Beltinci, 43, Turbina, ške: Beltinci - Lip Poljčane 3 : 0- 35. Poljčane, 30, 5. Ljutomer(18). Lendavčani z Ignjatovičem skušali rešiti dvoboj, vendar jim je Kocuvan to preprečil. Odlični Lasan je sicer premagal vse tri Sobočane, kar pa je bilo premalo za zmago. Sicer pa jim za osvojitev naslova manjka samo Še točka, in če bodo na gostovanju pri Krki nastopili kompletni, jo bodo osvojili. Tudi Pucončanom se ni izšlo po načrtih, saj so doma komaj rešili točko z Velenjčani Domačini so sicer povedli s 3 :1, ko je Unger premagal najboljšega gostujočega igralca Slatinska, vendar je šlo potem vse narobe in gostje so povedli s 5: 3- Unger je izgubil z Bojaničem, Horvat nepričakovano s Siatinškom in fucončani so si priborili točko v zadnjih dveh partijah, ko je Unger premagal Nišaviča, v zadnji partiji pa veteran Kovač rutinirano Bojaniča. V onemogočita igranje.« Neodločen rezultat Lendavčanov s Sobočani pa pomeni, da so Mariborčani le dva kroga pred koncem prvenstva še vedno v igri za prvaka. »V lokalnem derbiju smo pričakovali hud boj. Ker sta v naši ekipi izostala najboljša igralca, poškodovani Ignjatovič in oboleli Šurbek, sem napovedal, da po tej tekmi še ne bomo odprli šampanjca za osvojeni naslov. V prihodnje lahko računamo, da bomo tekme odigrali normalno in bo slavje v zadnjem krogu v Lendavi, ko se bomo pome naslednjem krogu gostujejo pri Sobočanih. Prav ta prekmurski derbi pa je lahko odločilen za obe ekipi za osvojitev tretjega mesta in ljubitelji bele žogice te ga spektakla ne bi smeli zamuditi ■LM-KO Lendava - Sobota 5 : 5 (Rošič - Koščak 0 : 3, Lasan -Kocuvan 3 : 0, Plohl - Ropoša 0: 3, Lasan - Koščak 3 : 0, Rosič -Ropoša 0: 3, Plohl - Kocuvan 3: 0, Lasan - Plohl - Koščak - Kocuvan 2 : 3, Lasan - Ropoša 3 : 2, Plohl - Koščak 3 : 2, Ignjatovič -Kocuvan 1:3); Kerna Puconci -Tempo 5:5 (Kovač - Nišavič 1:3, Horvat - Bojanič 3 : 0, Unger -Slatinšek 3:2, Horvat - Nišavič 3 : 1, Kovač - Slatinšek ] : 3, Unger -Bojanič 2: 3, Unger - Horvat - Slatinšek - Bojanič 1 : 3, Horvat - Slatinšek 1 : 3, Unger - Nišavič 3:1, Kovač - Bojanič 3:1) M. U. rili z Mariborčani,« je optimističen Rošič Najboljši igralec dvoboja je bil s tremi posamičnimi zmagami Saš Lasan. »Vesel sem svojih dobrih iger, kar je posledica dobrih treningov v zadnjem obdobju. V igri dvojic se je po najinem vodstvu z 2 :0 zgodil neverjeten preobrat v tretjem nizu Tedaj sva z Zvonkom zgrešila nekaj ključnih žogic, kar je nasprotnikom dalo zagona. Še zmeraj pa računam, da bomo s to prednostjo in trenutno formo naslov prinesli v Lendavo« Milan Jerše V pikado klubu Grantaša na Grlavi je bilo povratno srečanje reprezentanc Slovenije in Hrvaške. V dveh zelo dobrih tekmah je sloven ska moška reprezentanca z 9:8 in 11:6 premagala dvakratne evropske prvake s Hrvaške Čeprav je manjkal državni prvak in trenutni najboljši igralec Sebastijan Pečjak iz Ljubljane, so preostali tekmovalci pokazali, da lahko premagajo skoraj vsako reprezentanco Slovenske barve so branili: Andrej Gorjak in Mitja Habijan (oba Top-Gun Grlava), Jernej Magerl in Jože Vautar (Strela Velenje), Goran Jezernik (Siko team Podgradje) in Daniel Cegnar (Tropic bar Loma-noše). Pri ženskah pa so dvakrat prepričljivo zmagale Hrvatice V slovenski reprezentanci sta nastopili tudi dve pomurski tekmovalki, Tončka Arvaj iz Dokležovja in mla dinka Simona Grantaša (Top-Gun Grlava), ki je bila ob odsotnosti najboljše evropske igralke Mojce Humar iz N. Gorice najboljša v slovenski vrsti. M. J. V 20. krogu 3 DOL vzhod za ženske pa so igrale: ŽOK Puconci -Krovstvo Borovnik 3'2, Prebold - DŠR Murska Sobota 0 : 3, Soni-mex Radenci - Ecom Tabor H 2 : 3 (15, -18, 23, -22, -12). Vrstni red: Kajuh Šoštanj, 55, Nova KBM Bra- Namizni tenis Saš Lasan drugi Na drugem državnem rju TOP-12za člane iniR v Izoli so dosegli pomot* raki solidne uvrstitve 0*®* je bil Lendavčan Saš Lasal® z rezultatom 9:1- izgubi z zmagovalcem Kom«®'* sedel drugo mesto Pu«*1' Mitja Horvat je bil s 6:^ kar je slabše kot na pr^1" nirju, ko je bil drugi. Sobo-1 Jure Koščak (4 : 6) in'' 7, Kocuvan (3 : 7) sta zasedla^ mo oz. osmo mesto. bši kot na prvem turn i11 mesto) je bil Lendavčanj ko Plohl, ki je s 3 ■ 7 z’ šele deveto mesto. Soboti maž Roudi, ki je kot lec druge skupine na p' turnirju prvič zaigra! v n’! ši skupini, je bil z 2jr Igral je tudi Bojan Ropnj pa se je po peti partiji doval, in ker ni odigral lovice partij, je ostal brez le « m la: sk Sf V( te P; V $1 M Ti M S1 b b ti ti P ti 1 stitve J I V drugi skupini je Tim Fridrih s 5 : 6 zaseJ^ mo mesto, Pucončan Dof Škraban, ki je prvič zaigf* članskem TOP turnirju, ■ ' 2 :9 zasedel 11. mesto. P11' čanka Maja Železen je o'-1 debitantka na tem turnirju 8 zasedla 10 mesto. P” turnirju bosta državna Idr na dokončno določila or zentanco, ki nas bo zast tinje je nastopilo 98 igralk iz 25 klubov. presenetil Pucončan Eri* lezen, ki je v polfinalu pf ( gal prvega nosilca Zdor*? finalu z 2 . 3 izgubil Z cem ter dosegel svojo oai šo uvrstitev, drugo trik Sukič se je uvrstil ’' ‘ boljših 16. Pri dekletih K odlična Sobočanka Ula''' . ki je zasedla drugo ntestft Matis pa sc je uvrstila * merico. H’ Odbojka Odpor S«' bočanov Odbojkarji Salonita , | v prvem četrtfinalnem91 končnice državnega premagali Pomurje c Lgp1 : 0. Čeprav so srečanje 0 v nizih, sta bila vsaj P' niza tesna, posebej pb končaj kar z 31:29 za / končnici niza sta imd*' ševi že zaključne žoge ■ spretnejši pa so bili 2 Primorske. V tretjem Sobočani popustili, kaf1 telji izkoristili. Pomurje Galex Min P v vačec, G. Horvat, Maric- f1 1 vitovič, Čeh, B. Grut. Grut. Igrajo na dve je bila sinoči v M. Soboti, "j tretja tekma bo v soboto»h 01 nik II, 53. DŠR Murska ’' "j, J Dravograd, 45, 8. Pucofc''' Radenci, 18. Pari 21- I DŠR Murska Sobota - *, :J conci (v soboto ob 17- / MS), Nova KBM - Sonin^’ ^2 ci. i H VESTHIK j? . marec 2006 ______________________________SPORT tod začetkom tretjeligaškega nogometnega plesa Mura 05 ne skriva drugoligaških ambicij Nogomet Poraz v derbiju Jatf dM 4f* P Dlč »J 11* rjU?’ Z< aj*. le*’ sUf Tako kot lani v tem času, tudi 'etos vreme močno vpliva na za-tačk tekmovanj. Kljub sprejetemu koledarju tekmovanj in izde-anemu razporedu za spomladan-hc ’amim.i ŽlKtb u- je vodstvo 3-5X1 vzhod odločilo, da bodo prvenstvo nadaljevali šele ta konec tedna. F»ri 15. kroga: Kovinar Štore -pihnut Stojnci - Črenšovci, '■erzej - Holermuos Ormož, laurjt - Pohorje, Železničar -"-‘•ecnik, Mura 05 - Beltinci, Ulma - Zavrč (obe v nedeljo ob ' ■ uril V prekmurskem derbiju Mura 05 - Beltinci obljubljajo tudi ob igrišču. Nastopil *"’• pihalni orkester, podelili pa tudi veliko nagrad. Ogled 'ekme so omogočili tudi nekate-omosnovnošolcem, za katere pri-P'-Mjajo dodatna presenečenja. Ivsrnskem delu vod: Kovi-narztočkami pred Palomo, hn nu 1 j 4 apt 0| Iti 50* ll? J Ženski nogomet Pomurje OH v finalu ^•ane hi pni finalistke slo-zenskega pni im v 't-^2(1115 žoib.Tosonogotne-Pomurje Davidov “'»m Filovci, ki so tudi v po-v^tni puliinaltv. tekmi v gosteh ^ ^'1 ui premagale ekipo ’ Senožeti Vode. Strelki: Ma-t|U it, 3, m Monika Žunko-pvj tekmi so Pomurke '^7.0. V finalu se bodo , 'Me z zmagovalkami dvo-- Slovenj Gradec. V sirčin|n so igralke iz nst sia v gosteh zmagale a <11. M.J. Dominik pominko * 'topni jr bHr. državno pu l 1' i mU|ših članov, na ka- le scufciuvnio 157 tek-"'^wu >> slovenskih klu- ' IR MutiU Sobota ■‘•vnitv.s. i lomtnko je v katego-do 66 Vg zasedel odltčoo ^etje nitju. Andrej Brda (KBV ^davav mi v kwegorbl do M*)* „ -—* športni pies Uspešen miadi rod č Krtv-ir it kvalifikacijska hAthj v na kateri so ored-u', uta pKUrška W Sobota Zmagal', so: k- Benko ($l SoW. i lb IWiW»'n' T'1 ’ ia (disco dance, Urška M' 1I break lUnct \ 'K K A.i. ., -v >. b-.r- v ■■ 'Šantli pMi),s.»uptnk(DD triad) inUrtha MS a Uwe »k । * v '' uih ud:d i ' V*anitka j, MGicu pionir K ^ei ,Utbka ms i (pio),«^-Kapnik Its tiiladiWki P" (Uettanuv m S. Kran*b«0M pvniiq* i Motnik, P'"-n" s ^kj.mjVjtianskaskupi-Naffe r .vbOindoparT ’ "“Wk a« v mtuk kauiRBth1 ■ednini Trajbartč. M. J- 30, in Muro 05, 27, sledijo: Čren-šovci, 26, Zavrč, 25, Pohorje, 22, Stojnci, 20, Malečnik in Železničar, po 18, Šmarje pri Jelšah, 16, Veržej, 14, Tišina in Ormož, po 11, ter Beltinci, 4. Od petih pomurskih predstavnikov gojijo najvišja pričakovanja v ND Mura 05 pod taktirko trenerja Slobodana D j urica V Fazaneriji je tako rekoč vse nared za stopničko višje, drugoligaške ambicije pa bo treba le še potrditi na igrišču. Optimizem vlivajo tudi nova imena v črno-belem dresu. Za Sobočane bodo spomladi igrali tudi povratnik iz tujine Žilavec, Omladič, Slavic, ki se vrača iz Avstrije, ter Še jeseni igralca Veržeja Fajdiga in napadalec Puhar. Klub so zapustili Baler (Tišina), Gergek (Rakičan), vratar Prša, ki je posojen Palomi, in tujec Čirjak. NK Črenšovci je jesenski del sezone končal kot četrti. Trener Nogomet Najboljša oba vratarja Igrišče v športnem parku v Beltincih, 1.500 gledalcev, sodnik Peter Šart. Rdeči karton: Matjašec (88), rumeni kartoni: Sklepič, Zemljič, Kulčar, Bukovec; Stajic, Hadžič, Robnik, Urbanč. Nafta: Kuzma, Kulčar, Zemljič, Sklepič, Celcar, Bukovec, Zore, B. Gerenčer (Matjašec, 65), Benko, Ristič, Vogrinčič. CMC Publikum: Mujčinovič, Križnik, Pečnik, Rusič (Biščan, 86), Urbanč (Bakarič, 90), Gobec, Hadžič, Brulc (Robnik, 63), Stajic, Travner, Brežic. Za Lendavčane je bilo sobotno srečanje zelo pomembno, kajti po dveh porazih si niso smeli privoščiti še tretjega, Čeprav so nastopili precej oslabljeni brez Ko-žula, Dominka, Bunca, Gonca in Suljiča, so si točko z izjemno borbenostjo popolnoma zaslužili. Začetek srečanja je pripadel Celjanom, ki so s hitrimi akcijami z lahkoto prihajali pred vrata Kuzme. Ta je tudi najzaslužnejši, da se mreža Nafte v uvodnem delu tekme ni zatresla. Vse predložke, ki so jih v kazenski prostor pošiljali gostje, je uspešno ukrotil. Za gostitelje sta v prvem polčasu priložnosti zapravila Ristič v 4. in 5. minuti ter Benko v 27. minuti, medtem ko je strel žoge gostujočega igralca Brulca z glavo ustavila prečka, v 29. minuti pa je zagrozil Stajič. V nadaljevanju smo videli izjemno odprto igro obeh moštev in vrsto priložnosti. V 58. Kros Gregorinčič in Horvat državna prvaka V Mariboru je bilo posamično in ekipno državno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 230 atletov in atletinj iz 29 slovenskih klubov. Pri članicah je zmagala rojakinja Sonja Roman (AK Maribor 98). Uspešna je bila tudi 17-Članska ekipa AK Pomurje. Mladinec Davor Gregorinčič (2. mesto) je skupaj z Davidom Hor- Košarka Uspešni mladinci in kadeti Mladinci KK Radenska Creativ Sobota so uspešno nadaljevali tekmovanje v 1. slovenski mladinski ligi. V 16. krogu so s 128:49 premagali Kraškega zidarja, v 17. kro- Boris Radoš bo lahko računal na novinca Ivaniča, ki se je vrnil iz Avstrije, in nekdanjega mladinca Mure Berdena. V prvo moštvo postopoma vključujejo tudi perspektivne mladince Tompo, Horvata in Hozjana. Klub je zapustil Halas, skrbi pa odsotnost jesenskih standardnih igralcev Kavaša in Dejana Horvata. Čeprav načrtujejo preboj na vrh, bi bili v Črenšovcih zadovoljni tudi z jesensko uvrstitvijo. NK Veržej, po novem Tehno-stroj Veržej, je jeseni razočaral. Na trenerski klopi je Bogdana Črnka, ki je prevzel Murino mladinsko moštvo, zamenjal Zlatko Gabor. V moštvu sta nova obraza Živič in Časar, ki sta nazadnje igrala v Avstriji, odšli pa so Fajdiga, Puhar in Potrč (vsi Mura 05), Za-vec (Rakičan) in Osterc, ki se bo preizkusil v sosednji Avstriji. Cilj je seveda vzpon po lestvici navz- minuti »darila« Zemljiča ni izkoristil Pečnik, saj je pot žogi v mrežo preprečil odlični Kuzma. Gostitelji so imeli najlepše priložnosti za zadetek ob koncu tekme, ko je dvakrat lepo streljal Ristič, vendar Precej zračnih dvobojev. Foto: J. Z. se Mujčinovič ni dal presenetiti. Omeniti moramo, da je v 73- minuti nezanesljivi sodnik Šart po posredovanju četrtega sodnika Tratnjeka odstranil trenerja domačih Roba, v 88. minuti pa je za- vatom (5. mesto) osvojil naslov ekipnega državnega prvaka. Matej Fujs (ml. mladinci), Aleš Zver (pionirji U-14) in pionirke U-12 so bile druge, tretji pa pionirji U-12. Mi mladinci (poleg Mateja Fujsa Še 16. Primož Sreš) so bili ekipno četrti, Urška Martinec pa je pri pionirkah U-14 zasedla peto me gu pa v gosteh Litijo z 80:69. Uspešni so bili tudi soboški kadeti, ki so v 8. krogu drugega dela v 1. SKL kadeti vzhod (letnik 1989 in mlajši) s 105 :99 ugnali vrstnike KK gor, brez bojazni za izpad. Krmilo prvega moštva Tišine je od Milana Kobiencerja prevzel trener Jože Rous. Edini novi obraz v moštvu je Baler, ki je prišel iz Mure 05. Tako bodo dobili več priložnosti za igro trije mladinci Serdt, Bedek in Varga. V tujino sta odšla Grah in Faršang. Skromen igralski kader 18 igralcev obeta hud boj za obstanek. Trenerske vajeti Štefana Škape-rja, ki se je preselil v Bogojino, je pri Beltinčanih prevzel Stanko Maučec. Nova imena so Davido-vski (Železničar MB), Špur (nekdanji mladinec Mure) in Kerec (Čarda). V prvo moštvo so vključili mladince Jeriča, Duha in Tkalca. Cilji Beltinčanov so skromni. Spomladi želijo zaigrati po svojih najboljših močeh in ponuditi dostojen odpor tekmecem, za katerimi preveč zaostajajo, Milan Jerše radi namernega udarca s komolcem izključil Matjašeca. Nikola Hlevski, trener Publikuma: »Obe moštvi sta igrali zelo odprto in izjemno bojevito. V Beltince smo prišli po zmago, imeli smo tudi nekaj priložnosti, toda glede na prikazano igro je rezultat realen.« Damir Rob, trener Nafte: »Pričakoval sem trdo tekmo, v kateri smo hoteli zmagati Imeli smo tudi precej težav s sestavo moštva, kajti nastopili smo precej oslabljeni. Moji fantje so prikazali izjemno bojevitost, izid pa je realen « Feri Horvat M. sto. Sedmi so bili ekipno pionirji U-14 (Aleš Zver in Timotej Kočar), Andrej Lotrič (pionirji U-12) in Anja Benko (pionirke U-12), deveta pa Katja Vrdjuka (pionirke U-12). Pri članih je Endre Gonter v kratkem krosu zasedel 10 mesto, kar je uspelo tudi Dominiku Ficku (pionirji U-l 2). M. J. Hopsi Polzela. Najboljši strelci: Lo-vrenčec, 25, Kuke), 24, Kolbl in Makovec, po 18. Pri kadetih vodi po 18 odigranih tekmah ljubljanska Ilirija pred Elektroni A Šoštanj (oboji po 30 točk), sledijo pa Domžale A, 27, Radenska Creativ Sobota, 26, Alpos Kemoplast Šentjur, 25, Hopsi Polzela, 22, Rogaška 98 in Ptuj, po 21. M. J. Stadion v Domžalah, 300 gledalcev, sodnik Partlič (Limbuš), strelci: 0 : 1 Benko (62), 1 : 1 Dvorančič (72), 2:1 Dvorančič (80), 3 :1 Dvorančič (86). Nafta: Luk, Dominko, Sklepič (B. Gerenčer), Bukovec, Zemljič, Benko (Srša), Vogrinčič, Zore, Ristič, Bunc (Matjašec), Kožul. V preloženem srečanju sta obe moštvi nastopili oslabljeni. Pri Lendavčanih še vedno nista igrala Cipot in Cifer ter Jure in Ludvik Gone. Gostitelji so imeli v prvem delu več od igre, vendar so se njihove akcije končale pred kazenskim prostorom gostov. Gostitelji so poskušali s streli od daleč presenetiti vratarja Luka, toda Lendavčani so se uspeli v prvem delu igre ubraniti in ga končati brez zadetka V nadaljevanju pa so padli štirje zadetki. Prvi so v 62. minuti povedli gostje. Po prostem stre Nogomet Le remi Mure 05 Beltinci - Nafta 0:4 (Srša2, Cifer, Kožul), Mura 05 - Malečnik 0: 0, Dobrovnik - Kerna Puconci 1 : 3 (Torma; Gjerek 3), Lipa - Žitko-vci 7:0 (Tkalec 2, Bogdan 2, Sečkar, Zadravec, Zver), LakoŠ - Mostje 3:6 (Magyae 3; Lutar 2, Gal 2, Jaklovič, Gostan), Petišovci - Zeba-nec (Hrvaška) 3 : 2 (Utroša, Mavriček, Gal), Dobrovnik - Žitkovci 4 : 0 (Laszlo 2, Torma, Laci), Bogojina - Nedelica 3:6, Kapca - Centi-ba 4:4 (Sarjaš 2, Imre, Cigan; Gyurkač 3, Hebar), Olimpija - Kobilje 0 : 5 (Šoš 4, Bukovec), Dolina - Tornyiszentmiklos 7:3, Graničar -Lakoš 1:3 (Pamič; Magyar 3). F. B., F. H, M„ M. J. Primera in Mura 05 v finalu V Šoštanju je bil polfinalni turnir akcije Rad igram nogomet, na katerem je nastopilo pet zmagovalnih ekip območnih nogometnih zvez. Zmagali so igralci U-10 Otroške nogometne šole Primera iz Lendave, druga pa je bila Mura 05. Obe moštvi sta se uvrstili na finalni turnir. Rezultati: Primera - Rudar Velenje 1 : 0, Primera - Rakičan 2:1, Primera - Drava 0:2, Primera - Mura 05 1 :0. Končni vrstni red: 1. OŠN Primera Lendava, 2. Mura 05,3- Drava Ptuj, 4. Rudar Velenje, 5. Rakičan Za Lendavčane so nastopili: Tot, Vida, Hozjan, Klujber, Požgaj, Kolompar, Kerek in Prša. F, H. M. Učenkam OŠ III ni uspelo Na polfinalnem turnirju za učenke osnovnih šol, ki je potekal na OŠ 111 v Murski Soboti, je zmagala OŠ Destrnik -Trnovska vas pred OS III MS, OŠ Neznanih talcev Dravograd in OŠ Rada Robiča Limbuš. Nogometašice OŠ Destrnik - Trnovska vas so se uvrstile na državni finalni turnir. Učenkam soboške OŠ lil žal tudi letos to ni uspelo. M. S. Odranci ne popuščajo S 14. krogom se je v nedeljo nadaljeval spomladanski del prvenstva v pomurski nogometni ligi. Rezultati: Odranci - Triglav Bakovci 6: 0, Hotiza - Polana 2: 2, Panonija Gaber je - Ižakovci 0: 0, Tromej-nik - Grad 1: 2, Čarda - Petišovci 1:1, Renkovci - Roma 2:1, Bistrica - Zvezda - Diana Rakičan 3:2. Vrstni red: Odranci, 37, Bistrica, 30, Roma, 28, Čarda, 24, Tromej-nik, 21, Petišovci in Renkovci, po 20, Polana, 17, Zvezda - Diana Rakičan, Panonija Gaberje, Ižakovci in Hotiza, po 14, Grad, 13, in Triglav Bakovci, 11. M. J. Mali nogomet Prleški obračun brez zmagovalca Rezultati 17. predzadnjega kroga v 2. slovenski ligi vzhod: Marinci Veščica - Bioterme Mala Nedelja 4:4, Cerkvenjak Gostišče Anton -Martinišče Codex 5:2, Napoli Intelsat Pernica - Miklavž 6:2, Živex Loka - Hrastnik 11:2, Benedikt - Slovenske Gorice 9:7. Vrstni red: Pernica, 41, Živex Loka, 40, Miklavž, 31, Cerkvenjak, 27, Marinci Veščica, 21, Slovenske gorice, 20, Benedikt, 17, Bioterme Mala Nedelja, 16, Hrastnik in Martinišče Codex, po 14. N, Š. Badminton Zmagovalka Nika Koncut Na 3. pozivnem turnirju igralk do 17 let v Medvodah je clamca BK Mladost Lendava Nika Koncut po odličnih predstavah zmagala. V kategoriji do 13 let je bila Desire Gal druga, kar je uspelo tudi dvoj* ci Gal - Šendlinger, slednja pa je bila posamezno četrta. F. B, lu Vogrinčiča s 30 m je ob drugi stativi najvišje skočil Benko in z glavo dosegel zadetek Deset minut kasneje se je odvrtel film, katerega se bodo Lendavčani še dolgo spominjali. Domači so z vstopom Dvorančiča, ki je dosegel tri lepe zadetke, preobrnili rezultat. F. H. M, 20. krog 1. SNL: Bela krajina - Primorje 0:1 (0:1), Nafta - CMC Publikum 0:0, Hit Gorica - Drava 4:0 (3:0), Rudar- Domžale 2:0(2:0), Maribor PL-Koper 0:1 (0:1). Pari 21. kroga (sobota ob 15. uri): Koper - Nafta, Domžale - Hit Gorica, Drava - Bela krajina, Primorje - Maribor PL, CMC Publikum - Rudar. Gorica 20 12 5 3 44:17 41 Domžale 20 11 7 2 47:17 40 Primorje 20 9 3 6 32: 26 30 Maribor 20 6 5 7 26 :22 29 Nafte 20 9 2 9 28: 27 29 Koper 20 8 3 9 25:29 27 Publikum 20 8 3 9 21:27 27 Drava 20 8 3 9 22: 30 27 B. krajina 20 4 7 9 17:35 19 Rudar 20 2 414 12:44 10 22 MULARIJA 23. marec 2006 -vbhw PETER NOS Jan Škafar, 2. r, OPB, OŠ Beltinci, podr. Melinci Kaja Bogdan, 1. a, OŠ Ivana Cankarja, Ljutomer Naša psica Ptičja gripa Najprej smo imeli psa Pikija. Nekaj dni po novem letu je Piki odšel in se ni več vrnil. Nato smo iz Veterinarije v Murski Soboti pripeljali psico. Tam so ji dali ime Luba, zato jo tako kličemo tudi mi. Luba rada je, se igra, najraje pa laja. Ne mara pa muc in kokoši. Stara je približno eno leto. Je precej velika in je mešanček med nemškim ovčarjem in volčjakom. Upamo pa, da bo naša Luba Še letos imela mladiče in se bom lahko igrala z njimi. Maja Cigut, 3. razred OŠ Fokovci Slovenci miru pred boleznimi nimamo, saj vsak dan nove dobivamo. Zdaj obiskala nas je ptičja gripa, ki čudnega je tipa. To Slovence zelo skrbi, ker jo vsak lahko dobi. Za njo še nimamo zdravil, Aleksander Fleming bi jih odkril, če bi še na svetu bil. To za nas zelo je kruto, na glavo si dajmo ruto in zaščitimo se s posebnimi oblačili, da ptičje gripe ne bi dobiti. Tako pred ptičjo gripo rešimo se in znova veselimo se. Rožice Izginile so vse slovenske beset Preberite si zgodbo, pa boste izvede li, kako so izginile vse slovenske besede. Na koncu se vse srečno konča, saj besede pridejo nazaj. Zdaj pa se posvetimo zgodbi. Nekega sobotnega jutra sem se zbudila. Ker se mi ni bilo treba obleči in odhiteti v šolo, sem se ulegla na hrbet in premišljevala. Čez nekaj časa sem vstala. Kar v spalni srajci sem šla v dnevno sobo in prižgala televizijo. Naenkrat angleški film ni imel slovenskih podnapisov. Po nekaj minutah čudenja so se podnapisi zopet prikazali. Ko sem jih začela brati, je vse pisalo v angleščini. Poklicala sem mamo, da bi mi povedala, kaj se dogaja. Izustila sem besede, podobne kitajskim. Mama me seveda ni razumela in je vpra šala, kaj je narobe. Tedaj pa je jaz nisem razumela. Govorila je v nemščini, - jaz pa sem razumela le besedo PRAVIŠ, saj nemščine še nisem tako dobro znala, ker je bil šele začetek šolskega leta. Kljub temu sem vedela, kaj je hotela povedati: »Kaj praviš? Ne razumem te.« ma^ce m Delovni dan moje mame Valentina Zelko, 8. b, OŠ Črenšovci Brina Moja mama dela v banki. Zjutraj vstane ob pol sedmih, skuha kavo in mi pripravi zajtrk. Preden gre v službo, me odpelje v šolo. V banki dela pri blagajni, zato mora biti zelo previdna. Od 12. do 15. ure ima odmor za kosilo. V tem času doma pospravi po hiši in opravi drugo delo. V službi je do 18. ure. Ko pride domov, nam skuha večerjo in se igra z mano. Zvečer je naša družina prvič skupaj. Za lahko noč mi prebere pravljico in mi da poljubček. Vito Hozjan, 3. c, DOS I Lendava r -H joze.graj@p-inf.si b Moja najljubša domača žival je psica Brina. Stara je pet let. Spada v pasmo zlatih prinašalcev. Po celem telesu ima zlato rjavo in belo dlako. Ima črne oči in črn smrček. Pred dvema mesecema je postala mama. Skotila je osem mladičev. Rad sem se igral z njimi. Vsak dan, ko grem v šolo, me čaka pred vrati. Ko pridem ven, se uleže na hrbet in moram jo pobožati po trebuhu. Ko ji rečem »Sedi« ali »Prostor«, se usede. Ko sedim zunaj na klopi, pride k meni in položi glavo na kolena in me tako prosi, naj jo pobožam. Imam jo rad, ker je prjjazna, pametna in se rada igra. Žan Postružnik, 3. razred OŠ Fokovci žene * o Spet sem jo vprašala enako-f | v italijanščini in si pomagaiajK njem z rokami. Mama me je raz01* j in mi odgovorila v španščini-"J < sem jo tudi jaz razumela, saj885 že dolgo zanimala za španščino? sem se naučila špansko. ManWf pri učenju tega jezika pomagaj soma sem se ga naučila, se sporazumeli. Tako sva španščini. Mama mi je v špa^ razložila, da so izginile slovenske^ de in da z očetom govorita v nem* Mama seje je naučila v šoli, f bil med vojno v nemškem konc^ cijskem taborišču, kjer sejeW nemščine. Ker sem vedela, da $ zna špansko, sem šla k njen"1^ po angleško povedala, da se ne< pogovarjati v nemščini, kitajo™ lijanščini, madžarščini, hrvaščH1 dijanščini. To zadnje sem doda® za šalo. Sporočila sem znam te nekaj nemških besed.^ dobro pa govorim špansko in angleško. Potem mi je oče re^'. povem kaj po nemško. Izgovorih zelo smešno mešanico angini nemščine in španščine: »Die ta^ tem sem pokazala na mizo, K'J®’^ v bližini. Končno sem se odločaj grem raje spet gledat televizij0' si po nekaj minutah španskega'. nemškimi podnapisi premisli' sem šla brat knjigo, v kateri je h'°. počečkano z nemškimi, italija” angleškimi, španskimi in bog*® 1 šnimi besedami še. Potem so nekatere besede J in na njihovih mestih so se pri^ slovenske besede. Stekla semiz* in z mešanico vseh mogočih h J izražala svoje zadovoljstvo, sai slovenski jezik spet vrnil. Koncl*j tudi sama med drugimi beseda011 _ govorila kakšno slovensko. Pj govorila le še slovensko, sem • \ po vsem bloku: »Juhu, juhu, slo*® na je spet tu!« Ker se je slovenščina spet čas, da se pripoved konča, saJ^ drugače lahko nadaljevala v neS nost- Eva Rauch, 4. razred D»“ Moja ma^ Moja mama je zelo pridna. Tatjana. Ne hodi v službo. Doma pf spravlja in čisti po hiši. Včasih 1] ga, ker ne pospravljam svojih mamo in psom Lesijem grem na sprehod. Moja mama lep0 . pleše. Včasih tudi skupaj zah' Moja mama je najboljša M1'1' J Marija Olah, 3. c, DOS । IMAM JO JI JE Z— L_ L- x ' MAR/JA I SKRBI -AMt IN Jo IH bratec a ■ ■ ' A - A Ha hA I XAFAR AHEMARl;4.r/9 OŠ ODRAHC) Prijatelj Prijatelj je oseba, ki rada ti pomaga in ima te rada. Prijatelj je oseba, ki vedno te spoštuje, včasih pa te sam potrebuje. Prijatelj je oseba, ki vse ti nudi, za tebe se veliko trudi. Prijatelja vsak človek ima, za njega vse narediti zna. Valentina Zelko Mamici Za dan žena -lepa hvala ji veljal Ko se jutro prebudi, naj prežene vse skrbi, le veselje naj živi. Kmalu pride temna noč, ko spet rečem lahko noč. Ko se jutro prebudi, je čas, da voščim mamici. Poljubim jo na lice rdeče in ji voščim mnogo sreče. Danes pa je dan žena -bodi srečna mamica! Niki Hull, 3. a, OŠ Beltinci Patricija Škafar, 3. r/9, OŠ Odranci Naravoslovni dan Tokrat je bil naš naravoslovni dan malo drugačen. Povabili smo Sandrinega lirm^ bico. Dedek je s sabo prinesel »pinto ve c«, babica pa Hipije«. Dedek je delal košaro z babica pa je izdelovala lutke, rožice in kazalo za knjige. Vsi smo veselo pomagali- Pn košare moraš [meti v rokah kar veliko moči, Bil je lep dan. Veliko smo se naučili rf1 stare običaje. Dopisniški krožek OŠ Ivana Cankarja, podr. Cvetka Golarja 11 1 J KSTHIK 23 marec 2006 NA SCENI sr Zanimiva izbira osnovnošolca Z Leona iz Odrancev: umetniška •gimnazija, smer sodobni ples ? Kadar plešem, f uživam doma vedno plesal in skakal po ^dniku, me je teta Ana peljala na pred-^itveni dan v plesno šolo, kjer mi je bilo zato sem kot osemletnik začel plesati 1 Studiu za mladino in otroke zavoda Flota o so se dmgi fantje podili za zo-’ I ti m oj svojega osmega leta ie odhajal na vaje v Mursko So-" N šcsilh letih je s pomočjo burka in Svetlane pred nor k"1 opravil preizkus ^•»nLlt nadarjenosti za ples in se 1 Umetniško gimnazijo, ^vidnhnl ples, za Bežigradom v MlhttL 'je bito na vajah v plesni Šoli P*7* Nre? ^tčetku je bilo na vajah nenavad-"'a 1 skuP*n*sam0 ^va deč-deklic, Star sem bil le osem l^4t ’K-!r nisem poznal in zelo mi je Ztlju po plesnem gibanju Močnejša in trema je sčasoma mi-jal, ■i plešem že šesto leto in na va-^uživam. If a J f4’ dozorelo tvoja odločitev, u '’Prfjmži nn pi rizJkos nadar- v ume' y j gimnazijo plesne smeri? Petnicah sem veliko raz-’tvn""tCm,v ^<*0 srednjo šolo naj šoia U' 11 Ker je v Mariboru Srednja ^ttha^ 0 in mene pa bolj za-ph ' sem se prijavil v ' " gimnazijo, smer sodobni ples, v Ljubljani. Na začetku sem bil negotov, ker je Ljubljana vseeno daleč, doma pa bom le ob kpncu tedna, vendar je želja po plesnem izobraževanju prevladala, zato sem se odpravil na preizkus plesne nadarjenosti, na katerem sem bil 8. marca letos. Kako je bilo na preizkusu? Z očetom in teto Ano smo se v Ljubljano odpravili že ob štirih zjutraj. Jaz sem vso pot prespal. Ko smo v Ljubljani prišli v plesno šolo Urška, kjer je bil preizkus, se je tam trlo najstnikov, večinoma deklet, fantje smo bili le štirje. Poklicali so nas na ogrevanje. Imel sem strašansko tremo, drugi so se med samo poznali in so se pogovarjali, jaz pa sem bil sam Najprej so preizkusili, kako hitro dojamemo koreografijo, potem smo imeli vajo plesne improvizacije, nazadnje pa sem predstavil še svojo kompozicijo brez glasbe. Sestaviti mi jo je pomagal mentor v Studiu za mladino in otroke zavoda Flota Darko Vrebac. Pred dnevi si dobil uradno obvestilo iz šole. Kakšno? Preizkus nadarjenosti sem uspešno opravil. Izpolnila se mi je velikanska želja. Ko sem odprl pismo in sem v be- sedilu zagledal »Z veseljem vam sporočamo ...«, se mi je odvalil ogromen kamen od srca in sporočila sploh nisem prebral do konca, ampak sem ga dal prebrati staršem. Res sem vesel. Kako so tvojo odločitev sprejeli starši, prijatelji in sošolci? Starši so bili sprva presenečeni, saj sem od malega govoril, da bom otroški zdravnik. Teta Ana je pred leti začutila, da me gibanje in ples zanimata, me odpeljala v plesno šolo in zdaj se želim izobraževati v tej smeri. Starši me podpirajo in spodbujajo. Prijateljem in sošolcem se je sprva zdelo hecno, da plešem, namesto da bi igral nogomet ali košarko, zdaj pa so se navadili na to Kako se počutiš, kadar plešeš? Sodobni ples mi pomaga raziskovati lastno telo, odkrivati nove ideje, dopušča neskončne oblike gibanja, improvizacijo ... in v tem uživam. Ko plešem, poskušam čim bolj obvla dovati telo in tremo ter se sprostiti. Trudim se upoštevati vsa mentorjeva navodila. Če se zmotim, skušam napako popraviti z improvizacijo. Pozabim na težave, šolo, na to, če se morda skregamo s prijatelji... Te poleg plesa zanima tudi koreografija? Zanima me oboje. Tudi svoje koreografije smo že sestavljali v Floti. In načrti? Najprej si želim pridobiti veliko znanja iz splošnega gimnazijskega programa. Ker je plesni predmetnik na umetniški gimnaziji zelo zanimiv (sodobne, plesne tehnike, balet, ustvarjalne delavnice, uporabna anatomija, glasba, zgodovina plesa in odrske umetnosti), verjamem, da se bom veliko naučil tudi na plesnem področju. Potem bi rad čim bolje opravil maturo in nadaljeval študij sodobnega plesa v tujini. Ksenija Šbmen Vaše pesmi Klic pomladi Popki cvetja pomladi naj se razcvetijo, naj veselje, srečo, ljubezen delijo. Tako kot mirno pade noč na zemljo, naj lupinica cvetne čašice najmehkejša blazinica bo. Naj vse slabo se raztopi, kot sneg kaj kmalu se bo, nobenih sledi pustil ne bo, zemlja popila ga bo. Naj bo v srcu prijetno, mimo, toplo, naj toplina srčnosti, resničnosti iz nas žari, da dobra energija delila se bo! Suzana Vroča čustva Nikar ne vleci me za nos, ker od tod zbežal boš bos, zdaj sama sebi nisem kos, a ti razumel me ne boš. Ko eksplodirala bom kot bomba, boš drvel kot Alberto Tomba, zaman se mi boš izmikal, zakaj si me pa pikal. Vse to si ti zakuhal, ko okrog mene si se smukal in mi na dušo pihal, zdaj se boš pa skrival, ko vsa od ljubezni sem opita, da zate ulovila bi še kita. Sonja Vaša čustva Magičen pogled izpod temnih obrvi, tvoj pogled rjavih oči, pogled, ki je začaral moje srce. Magičen trenutek je bil, ko sem spoznala tvoj dotik. Sledila sem ti kakor senca, vedela sem, da te lahko ljubim. Objem, poln topline, nežen nasmeh, ki vabi me. V mojem srcu, v moji duši samo ti imaš svoj prostor. Sonček www.vestnik.si Podane Li< art. IX I 1' Sporočamo '^1 vrtnar (Constant Gardener) -, 31 tuitrs j v kinu Park v Murski So- vpoMieu po predlogi avtorja ,, romanov Johna Le Carreja, so lavnem mimo zvesti vrtnar m .., njUn^kj zgodba se dogaja v Keniji ' Siblie mej nevarno farmacevtsko Paničnim aktivizmom in vrt-n Tudi farmacija je lahko smrto- Vh?V31’' »porota režiser Fernando x, 1“ Uje mnc ime ustvaril z zelo Vn —itV '"n"'"1! Huijv mesto. Še bol jša /rt‘,llU TK'1 - je igralski par Fien-d, 1 A r’hz ^ph Fiennes se je odločil, po )r JM1 Spet uigral nekaj m, ' ‘J jn v*ilaT )C v tem elementu, je Sledljivih igralcev na obli. u^1 7 Pa m treba prepričevati F pokalu v Britaniji, na in na Oskarjih. Že to je 5..-2?.' n*V|1 »nuern in psi - Od 3 - do ti ,jtriiiks dvor am v Murski Sobo- ’’Ihk. tole nenavadno gle- tv,. Iamo ie k v prosti prodaji. Re- Bul‘’n * predstavo naredil po kije jr*Marie Koltesa, iRo<'K' ■ Plavil na francosko ^Pkte *^tike. Tam se v eni noči ’’‘t 'n odnosi med štiri-Žanimivo bo videti Nata-flaietan ianvri^u vlogi, podporo pa ji kk’Va ^atoh m msvete. Četrti Slen,! J0*6 Koh«s ni bil samo »avtor« ait,pjk tudi pisatelj in no-videl nmoxn sveta Sovjetsko 'ko ,.R !™k°,'v-iegal, 711A Portugal-Nm,,. j aodvodu pIA. in ^rnca pa hko P$ njegovem potovanju v Af- po potovanju v ^^^•■■atemalo in Salvador. T.K. $ s* d 1/ aA Zgodba o meni in moji bolezni Tudi fantje imamo težave s hrano (IV.) Ji * . ionf|J/ SO me vrešči I pias n-sto ur r h,-»Sladkorčki, Uroš, večerjah Sedaj sem se dokaj mirno in brez strahu odpravil k mizi in počasi pojedel veče-rio Sestre so bile skeptične, saj niso vedele, ali sem pojedel vse ali sem spet kaj skril, a sam pri sebi sem vedel da sem pojedel vse. Še danes se čudim, kako mi je takrat uspelo po tako velikem prepiru sploh nadaljevati in se spet nisem zlomil, očitno so bile sestrine besede res nekaj posebnega in so name morale narediti res močan vtis. Tako so minevali dnevi in sam sem se počasi navajal na hrano, kot bi mignil pa je prišel dan, ko sem po približno dveh mesecih zapustil pediatrično bolnišnico in se preselil na nadaljnje zdravljenje na kliniko za motnje hranjenja, saj-je bilo treba v moji glavi razčistiti še marsikaj. Ko sem prispel tja, sem doživel pravi šok, ta bolnišnica Je bila nekaj čisto drugega kot tista prej. Sedaj sem prispel med ljudi, ki imajo enake težave kot jaz, a so od mene precej starejši F primerjavi s prejšnjo bolnišnico, kjer so ti hrano prinesli na krožniku predte, je bila tu izbira hrane samostojna in si pojedel, kolikor si sam hotel. Tako so te postavili na realna tla in ti dali možnost, da se sam odločiš ali boš živel ali umrl, kajti tukaj te nihče ni nič silil Takrat se je zame spet začelo veliko bojevanje s samim sabo. Pred strahom, da bi se nenormalno zredil, sem spet začel jesti le solato in zelenjavo, kar pa se je seveda poznalo tudi na tehtnici, kjer je številka spet začela padati. Prvi konec tedna sem preživel v bolnišnici naslednjič pa sem se že lahko odpravil domov kot vsi drugi. Ko sem se z vlakom pripeljal na postajo, me je tam že Čakal oče. Ko sem stopil v avto, mi Je takoj zabrusil: »Pa kaj te je spet prijelo? Kaj se sploh greš? Hočeš da zaradi tebe propade vsa družina?« Jaz mu seveda nisem odgovoril, v očeh pa so se mi začele nabirati solze, kajti česa takega nisem pričakoval. Ko sva prispela domov, je na kavču sedela mama, vsa objokana in prestrašena, in tudi ona mi je namenila enake besede kot prej oče. Sam sem jima le odgovoril, da ravnam tako, kot se zdi meni prav, in da naj me pustita pri miru. Takrat pa me je zaskelelo na licu, dobil sem zaušnico - prvič v življenju od očeta. Nikoli prej Je nisem dobil, zato se sploh nisem zavedal, kaj se je zgodilo. Vem le, da sem takrat stekel v sobo ter se zleknil na posteljo in sklenil, da ne bom ostal doma, pač pa se bom vrnil v bolnišnico v Ljubljano, saj bo tako najbolje za vse. Zvečer sem se oblekel in nase potegnil spodnji del pižame, ravno ko sem se ulegel v posteljo, Je v sobo vstopila mama, me pobožala po glavi in me vprašala: »Uroš, zakaj pa imaš oblečen zgornji del?« Jaz pa sem seji zlagal: »Ker meje mrzlo, mama!« Brez besed Je odšla iz sobe. Šele kasneje mi je rekla, daje vedela da nekaj nameravam, a da nameravan oditi od doma, si ni nikoli mislila. Seveda to noč nisem zatisnil očesa, zato sem komaj čakal, da je ura odbila tri zjutraj, in sem se čisto slaboten odpravil s skirojem, saj pes ne bi zmogel, do postaje, da bi počakal vlak. Med potjo sem skoraj omagal, a sem ravno takrat zagledal, da imajo v Mikktt neko zabavo. Stopil sem do tja in nekega mladeniča poprosil, ali me lahko zapelje do postaje. Ta me je začudeno pogledal in mi rekel, da ni problema. Ko sva prispela na postajo, sem se mu iskreno zahvalil ter se napotil do table, kjer je bil vozni red vlakov. Na svojo grozo sem ugotovil, da prvi vlak odpelje Šele ob pol šestih, ura pa ni bila še niti štiri. Tako sem se odpravil na stranišče, kajti čakalnice nimamo, terse tam stisnil v klobčič in se tako vsaj malo grel, da ne bi zmrznil. Po mučni uri in pol sem ga le dočakal. Ko sem vstopil v kupe, sem najprej vključil gretje na maksimum in šele po pol ure sem se toliko segrel, da sem snel rokavice. Med vožnjo v Ljubljano sem mami po sms-ju sporočil, kaj sem naredil, in ji napisal, da naj me ne kliče, temveč jo bom sam poklical, prijatelju v Ljubljani pa sem sporočil, naj me pride iskat na postajo in me zapelje v bolnišnico. Seveda mama ni upoštevala mojih želja rrj to Jr mgleduiu sms, poklicala ter mi odgovorila, da se z očetom odpravljata za mano v Ljubljano. Ko sem prispel, meje tam že Čakal kolega in me zapeljal do bolnišnice, tako kot sva se prej zmenila, a na mojo grozo sem tam zagledal mamo in očeta. Ker nisem vedel, kako naj ravnam, sem prijatelja poprosil za pomoč, naj se, prosim, pogovori z mojim očetom in mamo, za kar je rekel, da ni problema. Tako sem se mami in očetu raje umaknil in odšel naravnost na oddelek, kjer sem prosil, ali ob koncu tedna lahko ostanem tam. Sestra me je začudeno pogledala in mi odvrnila, da lahko, ter me popeljala do sobe. Ko sem se v sobi namestil, sem se ulegel v posteljo in takoj zaspal, saj sem bil od poti in skrbi zelo utrujen. Med spanjem pa sem na licu začutil toplo roko, in ko sem odprl oči, sem zagledal mamo in očeta ter seveda prijatelja z dekletom, ki so stali pred posteljo. Mama je tiho rekla, naj se kar naspim in naj jo, ko si bom odpočil, pokličem. Videl pa sem, da seje takrat nekaj bremenilo pri obeh, mami in očetu, in ko smo se nato poslovili, sem se zatopil nazaj v globok spanec. Skupina, v katero sem se vključuje bila na začetku mojega zdravljenja zelo nepovezana in spori med nami so se pojavljali skoraj vsak dan, kar je začelo postajati nevzdržno. Vendar pa seje tudi to spremenilo, saj so nekatere člane odpustili iz bolnišnice in nadomestili so jih novi. No va skupina pa je postala tako enotna, da sem dobil občutek, kot da smo nekakšna velika družina. Vsi smo sodelovali drug z drugim, pomagali drug drugemu, skratka imeli smo se lepo. Najbolj mi je ostala v spominu prijateljica, s katero sva bila zelo navezana drug na drugega, saj sva bila drug drugemu vedno na voljo, ko Je kateri kaj potreboval. (Nadaljevanje prihodnjič) Uroš e-mail: uros.sobocan@post.com messeneger naslov: pykec86@hotmail.com 24 DOBRO JE VEDETI Svet digitalnih tehnologij www.pomurake-tekame.si KARME razkrivajo zdravilne skrivnosti »Pisanje« po medijih cd/dvd (2) Benigna hiperplazija prostate Za termično tiskanje na cd oz. dvd le-tega vstavimo v posebno odprtino tiskalnika. Tiskalna glava nato v enem prehodu natisne sliko. Trakove z različnimi barvami je možno preprosto izmenjevati Za tiskanje na različni mestih moramo medij v tiskalniku zavrteti Poleg posebnih medijev lahko za tiskanje uporabimo tudi čt-sto navadne. Zadnja moda je lasersko tiskanje na medije. Prva tehnik i je bila Yamahin DiscT@2, ki je s pomočjo laserja v pekaču natisnila sliko ali tekst na tisti del medija, ki se ne uporablja za podatke. Vendar se zaradi svoje počasnosti, tiskanja na spodnjo stran, negativnega vpliva na kapaciteto diska in slabo vidne slike ni razširila. Precej boljši in novejši način je HP-jev LightScribe. Omogoča tiskanje na poljuben del medija. Njegova ločljivost je do 1200 dpi, kar omogoča visoko kakovostne slike. Vendar lahko tiskanje traja tudi do 20 minut. Slika je črno-bela in ni zelo kontrastna Obstojna naj bi bila do pet let, pojemanje pa nastopi že po devetih mesecih izpostavljenosti sončni svetlobi. Nekaj teh težav naj bi odpravila prihajajoča druga generacija hitrejših medijev drugačnih barv. Na voljo je tudi že vse več tipov medijev in pekačev s to podporo. Tudi cena ni bistveno višja. Kot konkurenco temu bosta Yamaha in Fuji Photo predstavila naslednjo generacijo DiscT@2, imenovano Label-flash, ki bi naj bila precej primerljiva s tehniko LightScribe Napovedujejo pa se že tudi barvne različice laserske tehnike. Če tiskate medije v večjih količinah, se splača nekaj večja investicija v avtomatizacijo postopka Takšna je naprava podjetja Primera. Združuje pekač in brizgalni tiskalnik visoke ločljivosti. S pomočjo robotske roke prenese medij v pekač, od tam v tiskalnik in na koncu na poseben pladenj za končane izdelke. Predstavlja majhen »tekoči trak«, ki zmore naenkrat obdelati 25 medijev. Programi za tiskanje na medije ponujajo le osnovni nabor grafičnih orodij za oblikovanje. Za boljše rezultate je še vedno primernejša uporaba kakšnega posebnega grafičnega programa Tako izdelano sliko prenesemo v program za tiskanje, kjer jo lahko še pozicioniramo in natisnemo. Upoštevati je treba le premer medija (116 mm) in prazen prostor v sredini. Izbira medija je pomembna, saj mediji različnih barv povzročijo, da je slika na njih videti drugače. Najti je treba kombinacijo, ki nam najbolj ugaja. Ob zamenjavi tiskalnika oz. pekača moramo pričakovati, da bo naša ista slika videti drugače. Medijev raje ne tiskajte praznih, saj ob napaki pri zapisu podatkov slika na mediju ne koristi. Prav tako je koristno tiskalnik pred prvo uporabo kalibrirati, da se nastavijo barve, gostota zapisa in položaj tiskanja. Dr. Matej Gomboši Prostata je žleza v moškem telesu, velika približno kot oreh. Leži pod mehurjem in pred danko. Skozi njo poteka del sečnice, to je cevke, po kateri se urin izloča iz mehurja. Prostata sodi k moškim spolnim organom, saj skupaj s semenskimi mešički prispeva bistven delež semenske tekočine. Kaj je benigna hiperplazija prostate? S staranjem se prostata navadno poveča, kar strokovno imenujemo benigna hiperplazija pro state (BHP). Histoloških dokazov nima pri 304h letih noben moški. Pri kar 88 % moških pa lahko s histološko preiskavo dokažemo BHP pri moških, starih 80 let. Delež moških z izraženimi kliničnimi znaki pa je nižji Pri 40-letnikih jih 18 % moške populacije zazna posledice, medtem ko je pri 70-let-nikih ta odstotek višji (56%). Gre za daleč najpogostejšo bolezen prostate, ki pa ni malignega značaja. Zvečanje prostate in rak prostate namreč nista vzročno jsovezana. Razlog za pojav BHP ni povsem raziskan niti niso znani zanesljivi dejavniki tveganja za njen pojav. Vsekakor so dokazali, da igrajo pomembno vlogo starost in dolgotrajna izpostavljenost hormonu dihidrotestosteronu. Kakšni so simptomi BHP? Zvečana prostata pritiska na začetni del sečnice pod mehurjem in s svojo velikostjo draži mehur S tem povzroča težave pri mokrenju, ki jih lahko razdelimo v dve skupini. Znaki oteženega mokrenja (obstruktivni); - šibek curek seča, - čakanje na začetek mokrenja. - prekinjanje seča med mokrenjem, - nekontrolirano kapljanje seča po mokrenju in uhajanje seča pri čezmerno napolnjenem mehurju Znaki draženja (iritativni); - pogosto mokrenje z nočnim vstajanjem, - neustavljiva potreba po mokrenju z uhajanjem seča in občutek nejwpolno izpraznjenega mehurja jm> mokrenju. Omenjeni simptomi so iritira-joči, moškega spravijajo v neroden položaj in mu lahko predstavljajo kar resne omejitve v vsakodnevnem življenju. Zakaj jo zdravimo? Odgovor se skriva v obstrukciji, zaradi katere lahko pride do določenih zapletov: - kamni v sečnem mehurju (mehur se ne izprazni dovolj, zato obstaja večja verjetnost nastanka kamnov); - pogostejše okužbe sečil (razlog enak kot pri kamnih); - dekompenzacija detruzorja (pride lahko do pretočne inkontinence - ko se mehur popolnoma napolni, seč začne uhajati); - odpoved zgornjega urotrakta; - hematurije (pojav krvi v urinu); - akutna retenca urina (nesposobnost izločanja urina ob polnem mehurju). Diagnozo lahko opravi le zdravnik. Le ta lahko, na podlagi anamneze in določenih preiskav, potrdi bolezen in se, če je potrebno, odloči za zdravljenje. Kdaj in kako jo lahko zdravimo? Za bolnike, ki nimajo težav (asimptomatski bolniki), pride v poštev odloženo zdravljenje -bolnike samo spremljajo ter jih 1-krat letno pregledajo, da izključijo pojav karcinoma. Medikamentozno zdravljenje vključuje dve vrsti zdravit; Selektivni blokatorji alfa adrenergičnih receptorjev (doksazosin, terazosin in tamsu-lozin). Delujejo tako, da sprostijo gladke mišice v prostatični ovojnici in sečnici in olajšajo odtekanje urina. Njihov učinek se izrazi že po enem tednu jemanja. Znižajo tudi povišan krvni tlak, zaradi česar lahko pride včasih do neželenih učinkov - ortosta-tska hipotenzija, kar pa pri novejših pripravkih z nadzorovanim sproščanjem ni tako pogosto. Inhibitorji 5alfa reduktaze (finasterid, dutasterid). Ob pomoči zavore nastajanja dihidrote-stosterona se rast prostate ustavi, pri nekaterih moških pa se prostata celo zmanjša Za popoln uči nek je ponavadi potrebno jemanje več mesecev. Omenjena zdravila se uporabljajo pri manjših in srednje izraženih težavah zaradi BHP Lahko zdravimo z obema vrstama zdravil hkrati, dolgotrajno, tudi več let. Nobena terapija pa ne more nadomestiti kirurškega zdravljenja, ko je potrebno. Bojan Madjar, mag. farm. Učijo naj se od vrstnikov Otroci se najhitreje it * bolje naučijo socialni denja med vrstniki naredijo s svojim nim ravnanjem nanje krat slabsi vtis. Metk^* otrok pri odraslem i^č dvsem tolažbo in toplih v stiku z vrstniki izmenjava igrač in re^ nesporazumov. Odrasli naj bi bili pri-‘ med otroki bolj zolb-M če je le mogoče, naj bi P stili, da sami poiščejo šo rešitev. Nadure kvarijo zdravje Ameriška raziskavah0 jela 11 ooo prostovblR pokazala, da daljše pf** J nje časa v službi povest ganje za poškodbe in ” Tveganje ni povezan® kako nevarno je delo, P naj bi delo več kot , dan za 37 odstotkov j,] tveganje za poškodbeJ, Jezni, delo vsaj 60 urna ( pa za 23 odstotkov »1^ rjavi z običajnim del«1*^ Raziskava je podprl«4 da dolg delavnik posf' .'<• speva k nesrečam n» nem mestu zaradi titr^ in stresa. Strešna kritina Morebitni kupec je resnično pred težavno odločitvijo, kaj je najprimernejše za njegovo streho. Za lažjo odločitev vam predstavljamo nekaj lastnosti, ki naj bi jih kritina imela. Kritina mora biti trajna, da bo tudi po več desetletjih zdržala na strehi kljub zahtevnim podnebnim razmeram, ne da bi spremenila svoje tehnične lastnosti in videz Streha poleg osnovne naloge, da ščiti objekt pred vremenskimi vplivi, opravlja tudt dekorativno funkcijo. Za njen lepi videz je zlasti pomembna trajna obstojnost barve granulata, ki z leti ne sme obledeti Streha mora ščititi tudi pred neprijetnimi vremenskimi pojavi (močni sunki vetra, toča, močni nalivi z vetrom itd.) in dajati pomirjujoč občutek varnosti. Lažja kritina omogoča lažje in zato cenejše ostrešje, kar je zlasti pomembno pri obnovi starih streh. Kritina mora biti prijazna okolju in ne sme vsebovati strupenih spojin, ki bi ogrožale podtalnico. Z leti uporabe bistveno prispeva k zmanjšanju celotnih stroškov vzdrževanja objekta. Tudi pri zahtevnih oblikah strešnih konstrukcij brez dvoma prispeva k zmanjšanju skupnih stroškov izgradnje ali obnove strehe Nikotinski obliži so vami Mnogi kadilci ne marajo nikotinskih obližev, pripomočkov za odvajanje od kajenja, s pomočjo katerih so se mnogi lahko odpovedali tej škodljivi razvadi. Britanska raziskava, ki je zajela okoli 600 kadilcev, je pokazala, da so mnogi prepričani, da je nikotin iz obližev prav tako škodljiv kot cigarete. Strokovnjaki ugotavljajo, da je sicer res nikotin tisti, zaradi katerega hrepenimo po novih cigaretah, vendar so pri kajenju najnevarnejši dim in snovi v njem. Kakorkoli že, najbolje bo, če se boste tobačnemu dimu odpovedali. Porušeni bioritem Človeški bioritem, ki uravnava cikle budnosti in spanja, naj bi imel dva dela, ki padeta iz ravnovesja pri šesturnih časovnih premikih. To naj bi vsaj delno pojasnilo, zakaj se nekateri popotniki z letalom, ki potujejo v različne časovne cone, počutijo tako slabo Znanstveniki, ki so prišli do te ugotovitve, upajo, da bo na njeni podlagi mogoče razviti zdravi la, ki bodo lahko »resetirala« bioritem, da sc bodo popotniki lahko hitreje prilagodili novemu Času. Zdaj večinoma potrebujejo kar dan in pol, da se prilagodijo časovnim spremembam na poti z evropske na ameriško celino. Težave se kažejo predvsem kot pomanjkanje pozornosti in pri spanju, zato ni čud no, da mnogi ob prihodu na cilj ves dan prespijo. Zajtrk za vitke Ameriški znanstveniki so ugotovili, da so deklice, ki zajtrkujejo, vitkejše kot tiste, ki zajtrk preskočijo. Če se izogibate zajtrku, svojemu telesu najbolj škodujete, opozarjajo zdravniki po desetletni raziskavi prehrambenih navad 2400 deklic. Ko se je raziskava začela, so bile nekatere testiranke še pravi otroci, zdaj pa so že mlade gospe v zgodnjih 20. letih. V najboljši formi so danes tiste, ki so vsak dan zajtrkovale in dvakrat do trikrat na teden kaj trejiirale Smrtonosna vodka Povprečni prebivalec Rusije na leto popije od 12 do 15 litrov vodke, je pokazala raziskava, ki tudi poudarja, da letno zaradi zastrupitve z alkoholom umre približno pol milijona Rusov. Zaradi problema z alkoholizmom v Rusiji je zaskr bi jena tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki jc pozvala niškega predsednika Vladimirja Putina, naj ukrepa in se resneje posveti tudi temu problemu ruske družbe Alkoholizem v Rusiji je sicer že pregovorne narave, vendar pa naj bi bila ključna težava predvsem v domači proizvodnji žganih pijač in eksperimentiranju, ki se pogosto končna z zastrupitvami. Po navedbah medijev naj bi kar okoli 60 odstotkov vseh žganih pijač v Rusiji proizvedli nezakonito, revnejši sloji pa pogosto zaradi pomanjkanja denarja posežejo tudi po alternativnih rešitvah -od različnih kolonjskih vodic in parfumov do ace tona in razredčil ter celo sredstev za izpiranje toaletnih školjk Jod in inteligenčni količnik Nosečnice, ki ne uživajo dovolj joda, ogrožajo svoje otroke, saj naj bi bila nizka raven joda povezana z duševno zaostalostjo, spontanimi splavi in mrtvorojenostjo. Raziskave so pokazale, da pomanjkanje joda med nosečnostjo škoduje duševnemu razvoju dojenčkov. Skrb zbujajo rezultati raziskave, ki so jo že pred časom opravili škotski zdravniki. Ugotavljajo, da ženske povsod po Veliki Britaniji uživajo manj kot polovico priporočene količine joda. Dober vir joda so ribe, morski sadeži in mlečni izdelki. Raziskave španskih in italijanskih šolarjev pa so pokazale nižjo inteligenco pri otrocih, ki jim je blago do zmerno primanjkovalo joda. Ti otroci so bili tudi duševno manj razviti kot otroci iste starosti, ki so dobivali zadostno količino joda Čokolada za daljše življenji Redno uživanje kakava lahko pri odraslih J zmanjša možnost srčnega napada, hkrati 11 krvni tlak, so ugotovili v nizozemski razisk’ teri so 470 moških, starejših od 65 let,v 15 let anketirali o porabi kakava. Glede 11 1 , so jih razdelili v tri skupine. Med raziskal: ;i 314 udeležencev, od tega 152 zaradi kaf® |iLJ larnih bolezni. Skupina, ki je porabila več k me kakava na dan, dvakrat manj tvega, d« " zaradi srčnega napada ali drugih vzrok0^ ^1' pina, ki je porabila najmanj kakava. P' ziskovalci. Tveganje naj bi bilo manjše , jenju in čezmerni teži. Torej, nikar ne in'^l>' vesti, če si tu in tam privoščite tablic0 £ Vsako pretiravanje pa seveda lahko škod' Uporabniki računalnika manj depresivni? -----------------------1 Starejši, ki uporabljajo računalnike, simptomov depresije kot njihovi racin’"® ( c1 smeni vrstniki, kaže ameriška raziskava-* * j./ no, da uporaba elektronske pošle, splct®*pjA nic in zbiranje informacij na spletu l vplivajo na posameznikov duševno zdf«''). P , valci so tudi ugotovili, da so bili uporab®1 , nika večinoma iz mlajše skupine stare^|leil,ie zajela raziskava, imeli so tudi višje pnh° nasploh več udejstvovali v dnevnih aktiv VESTNIK - 23. marec 2006 Združenje potrošnikov ■b DOBRO JE VEDETI 25 Vrtnarjenje za dobro voljo uesede mode Odi* (Wip n#1 ie« c« P inf rt ;UI .3 J Pokvarjena zadrga ^trošnica. ki nam je pisala, je v mesecu povedbru prejšnjega leta kupila nove hla-ce' Ker se ji je pokvarila zadrga, jih je nesla * '^Sovino, da bi jih reklamirala, žal brez ra^na, saj ga ne najde več. Trgovec ji je P^dul da pO €nem mesecu ni dolžan n>cesar več povrniti. Sprašuje nas, ali ima ^Sovec prav, in kaj lahko stori? ' nima računa, ne more dokazati, da je ^l'n »ne Jihče kupila v tej trgovini, zato pro-^aiec m dolžan sprejeti njene reklamacije. Če ,11 sin na drug način (s kartico, čekom...), nakup in v takšnem primeru je Pr°daja|e reklamacijo dolžan sprejeti. Če gre Za n ipako, za katero kupec ni kriv, gre za stvar-/ spako po v. l I Zakona o varstvu potro-stiiko1, '‘•pika bill n uveljavljate dve leti od nakupa "l me v, ari vendar jo morate prodajalcu “^iii v dveh mesecih, odkar ste jo odkrili, ^htevate lahko, da se napako na blagu odpravi lVrne del plačanega zneska v sorazmerju z ■h zli blago z napako zamenja z novim J^ibnim blagom ali vrne plačani znesek, j «dne urr , pisarni v M> Soboti: telefonsko ^°sebno svetovanje v ponedeljek in sredo od ■do , urCt v pete|_ osebno svetovanje po godnem naročilu, tel.: (02) 534 93 90, faks M Trg zmage 4, p. p 207, 9101 ^obota Andrej Čimer, predsednik ZPP .f- * sk ?! i/ /P J ^anstvenika Fabienne Mackay in Herbert 5h"1’ '::l P^P^ana, da se pod stresom spro-ncvnjprjuij y, ki lahko oslabi naš in tako omogoči nastanek preh-ttS?1** 111 cc1n depresije. Avstralska znan-vcz, hli razkrila, da sta uspela dokazati po-'ne^ mo^ni in imunskim sistemom, PfisPeva*° k boljšemu razumevanju tirih "|nt‘K' ikluvama stresa in z njim pove-p 'h''lemi nevr' sesekljan ze-'T>1£ c, . P^kanr^ ^e^emo na manjše kose. Začinimo enj' '°y limoninim sokom. Por in stebel-^cke yi narežeino na kolobarje, paradižnik na ^•r in 2e]°ncu Se8rejemo maslo, dodamo narezan ' • oven eno TCr prepražimo le toliko, da zelenja-zalijemo z jušno osnovo. Po J.“Pravije "damo paradižnikove kocke, vino m ‘ dum,, lbk (ht-|r ter konjak. Čisto počasi 10-15 minut. Juho po potrebi ‘^''i!, *r'" 'I' i j-.iho nalijemo v krožnike ali jušne i- a lfi poj* Vrh dJmo za dobro žlico naribanega | 10u g čebule, 80 g hamburške Če vas sonce še ni zvabilo na svež zrak, je zdaj že skrajni čas, da se odpravite v naravo in izkoristite lepote pomladi. Če imate vrt, bo to še veliko lažje. Vrtnarjenje namreč spodbuja dobro razpoloženje, so potrdili strokovnjaki. Naravno okolje nedvomno pozitivno vpliva na telo in dušo. Vrtnarjenje pa je hkrati ustvarjalno, saj smo na ta način popolnoma zaposleni in se tudi najbolje sprostimo. Vrtnarjenje vpliva tudi na samozavest, saj je naš trud poplačan z bogatim cvetenjem, bujnim rastjem in slastnimi zrelimi plodovi. Torej, zakaj ne bi zasadili koščka vrta, ki Pomanjkanje spanja vpliva na diabetes Znanstveniki menijo, da spanec vpliva na raven različnih hormonov v telesu, ti pa na razvoj bolezni. Raziskava, ki so jo izvedli na ameriški univerzi Yale, je namreč pokazala, da se pri tistih, ki premalo ali preveč spijo, poveča, nevarnost za razvoj diabetesa tipa 2. Študija temelji na podatkih več kot 1100 moških srednjih let in starejših. Ugotovili so, da imajo najmanj možnosti, da bi zboleli za diabetesom cipa 2 tisti, ki spijo sedem do osem ur dnevno, nevarnost obolenja pa se dvakratno poveča pri tistih, ki spijo manj kot šest ur dnevno, kar trikrat pa pri tistih, ki spijo osem ali več ur. Torej, privoščite si dovolj spanja. To je zdravo tudi sicer. Rožnata očala Pesimizem življenju jemlje ves čar, znanstveniki pa celo trdijo, da nam krade tudi leta. Negativen pogled na svet občutno povečuje nevarnost razvoja hudih bolezni in v povprečju skrajša življenje za sedem let, trdijo raziskovalci z univerze Yale. Nesladkani napitki Nova raziskava je pokazala, da se najstnikom, ki redno pijejo sladkano sodo, ni težko preusmeriti k sodi brez sladkorja. Ta prehod pa jim oiriogoča izgubiti težo, kar je še zlasti pomembno za predebele. Ugotovitve te raziskave pomenijo tudi podporo priporočilom, da je treba omejiti uživanje sladkanih napitkov. Ti namreč zelo povečujejo težo najstnikov. Zato naj bi sladkane napitke v bistvu izločili iz prehrane. slanine, 5 cl jušne osnove, 130 g gorgonzole, 3 jajca, 20 cl sladke smetane, sol, poper, rožmarin, sveže sesekljan zeleni peteršilj, maslo za pekač, bele drobtine Jajčevce operemo, narežemo na kolobarje in začinimo. Krompir operemo in olupimo ter nare-žemo na tanke rezine. Čebulo očistimo in drobno sesekljamo, slanino narežemo na drobne kocke. Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo narezano slanino, prav tako prepražimo in zalijemo z juho. Dodamo začimbe in tekočino izparimo. V namaščen in z drobtinartli posut nepregoren pekač izmenično naložimo rezine jajčevca in rezine krompirja. Vse skupaj potresemo s prepraženo čebulno mešanico. Jajca, smetano in gorgonzolo premešamo s paličnim mešalnikom in zmes prelijemo po zloženki. Pekač postavimo v srednje vročo vna-. prej ogreto pečico in pečemo dobre pol ure. Pečeno zloženko potresemo s sveže sesekljanim peteršiljem in še vročo ponudimo. Indijski piščančji kari z oreški 1 očiščen cel piščanec, 2 jušni žlici rastlinskega olja, 30 g masla, 200 g čebule, 4 stroki česna, sol, poper, mleta kumina, lovor, klinčki, cimet v skorji, nekaj zrn kardamoma, kurkuma, 1 čajna žlička rdečega čilija, 1 jušna žlica sladke rdeče paprike, zdrobljen muškatni cvet, ingver, 2 južni žlici jogurta, 10 cl smetane za kuhanje, jušna osnova, po želji drobne zelene paprike čili Za oreške: 40 g masla, 40 g očiščenih pistacij, 40 g olupljenih mandljev, 40 g očiščenih in olupljenih zemeljskih oreškov, sol V voku segrejemo maslo in olje. Dodamo lovor, klinčke, cimet in zrna kardamoma. Pražimo, dokler zrna ne začnejo pokati. Nado dodamo drobno je bil doslej opuščen? Toliko bomo vendarle storili za svojo dušo! Če se nekoliko ozremo po okolici, lahko zatrdimo, da smo prebivalci pokrajine ob Muri po duši pravi vrtičkarji. Radi brkljamo po svojem koščku zemlje, pridelamo kaj okusnega in zdravega, radi imamo košček narave ob svojem domu. Vrt je že od nekdaj pomemben del hiše in to tudi ostaja. Vrt namreč bistveno vpliva na kakovost bivanja, na zdravje in počutje posameznika, zmanjšuje stres, hkrati pa razkriva naš življenjski slog in način razmišljanja. Zato niti ne preseneča, da si vedno več ljudi želi svoj vrt. Ne glede na mrzlo vreme v minulih mesecih je pomlad na poti k nam. Rastline čakajo, zemlja čaka! Ko se ogreje, bo završalo. Pokazale pa se bodo tudi posledice dolge zime, ki vselej zahtevajo nekaj dela. Vrtna trata bo čez mesec dni že v tisti rumeno-zeleni barvi »prekipevala od zadovoljstva«. Kako ji pomagati, da bo lepo gosta in zelena vse leto? Kako začeti tam, kjer imamo Še velike kupe zemlje, a si tako želimo zeleno preprogo? Vrtna trata zahteva vzdrževanje. Brez našega vmešavanja bo kmalu zapleveljena, plesniva, okrašena s krtinami in mahom. Lepota vrta pa je močno odvisna ravno od zelenice. Splača se potruditi in storiti to, kar trata v danem času potrebuje. Zgodaj spomladi trato prezračimo. Kadar ni snega, to storimo sedaj, drugače pa počakamo, da skopni in se zemlja primerno osuši. Tako omogočimo zraku pot do korenin. Zračenju sledi prvo gnojenje, ki omogoča enakomerno rast trav. Milan Jerše Stran od računalnika Redni uporabniki računalnika se pogosto pritožujejo zaradi utrujenih in suhih oči, zamegljenega vida in glavobola. Nobenega dvoma ni, da dolgotrajno strmenje v zaslon ogroža vid. Sevanje računalniškega zaslona lahko ublažimo z nošenjem posebnih očal, sicer pa je priporočljivo, da sedimo približno 60 centimetrov stran od zaslona, ki naj bo nastavljen tako, da je 10 do 20 centimetrov nižje od višine oči. V oči občasno kanemo umetne solze in med delom večkrat naredimo premor, da si oči odpočijejo. Kljub nenehnim opozorilom o škodljivosti zaradi sevanja računalniškega zaslona pa je žal vse več tudi otrok, ki ure in ure presedijo pred računalnikom. In starši? Nič, da le imajo mir pred njimi. sesekljano čebulo, strt česen in nariban ingver ter pražimo. Piščanca splahnemo, osušimo in narežemo na večje kose. Odstranimo Čim več kosti, po želji tudi kožo. Pripravljeno meso dodamo v vok in prepražimo. Dodamo še preostale začimbe, čili in rdečo papriko ter jogurt. Premešamo in dolijemo malo jušne osnove ali vode. Počasi dušimo dobre pol ure, nazadnje dodamo smetano in po želji še drobne zelene paprike čili. Posebej na maslu prepražimo narezane oreške in jih posolimo. Pri serviranju piščančjega karija meso potresemo s praženimi oreški, kot prilogo pa ponudimo dušen riž z rozinami. Dušen riž z zlatimi rozinami 250 g dolgozrnatega riža, 15 g masla, sol, 1 čajna Žlička karija, jušna osnova po potrebi, 50 g zlatih rozin Na segretem maslu ©steklenimo riž, solimo in dodamo kari. Premešamo in zalijemo z jušno osnovo ali vodo ter dušimo do mehkega. Proti koncu dušenja dodamo rižu oprane rozine, ki jih pazljivo vmešamo v riž. Pokrito dušimo, dokler se riž ne zmehča. Solata iz rdečega zelja z ananasom in grozdjem 400 g rdečega zelja, 4 kolobarje ananasa iz konzerve, 100 g belega grozdja, sol, poper, ščepec sladkorja, 1 jušna žlica drobno narezanega drobnjaka, 1 čaja žlička hrena, 10 ci kisle smetane, 1 limona Rdeče zelje narežemo na tanke rezance in rahlo solimo. Ananas narežemo na drobne koščke, gro- Kimono kot inspiracija Daljni vzhod je za nas mističen ta- ko, kot je za Japonce Evropa. Vse, kar je daleč ali dlje od soseda, nam je vedno bolj všeč. Vzemimo to kot novo priložnost, ki ponuja našemu videzu novo svežino. Čeprav hladna jutra nočejo in nočejo popustiti, nas daljši dnevi in sončna svetloba spodbujajo, da z našim zaspanim telesom končno nekaj postorimo. Predvsem ženski spol išče kakšno novo barvo za osvežitev oblačil in kakšno krilo bi bilo dobrodošlo. Čeprav moda ni po vsakem okusu, vseeno ponuja način, ki si ga lahko prisvojimo na naš samosvoj način. Kakor koli že, priznati moramo, da je vsaka sprememba v oblačenju povezana prav z našim telesom. Ni čudno, da je največ propagande za kreme, diete in fitnes centre prav v tem času. Še stara prijateljica se prav zdaj spomni na nas in nas povabi na nedeljsko rekreacijo. Vsi potrebujemo neke vzgibe, da se odločimo in razmislimo, kako začeti novo pomlad. Tudi tiste posameznice in posamezniki, ki se na vse skupaj požvižgajo, bodo opazili v okolici nove barve in obraze. Narava je že od nekdaj poskrbela za pravo inspiracijo. Tudi zgodovina noš dostikrat predstavlja vsako obdobje z različnimi ornamenti; pravzaprav gre za zrcalno sliko narave in življenja v posameznem okolju. Kar obnemeli bi lahko ob pisanosti nekaterih zgodovinskih oblačil za nedeljske in druge posebne priložnosti. Japonski poročni kimono vsekakor ni prava pomladna inspiracija, saj je zelo težak in počutili bi se kot na srednjeveškem bojnem polju. Vendarle gre vsa lepota nežnim podobam, ki so izvezene, stiskane ali barvane po posebnih vezalnih postopkih. Nežni vzorci češnjevih cvetov, vaških hišic, ptičev, metuljev in močvirskih listov so prelepi tudi v plastenju različnih prosojnih tkanin. Plastenje različnih tkanin lahko deluje preobloženo, vendar s pravo mero omogoča, da skrijemo tiste dele telesa, ki si jih želimo. Oblikovalec Roland Mouret z velikim vzorcem popelje oko v sliko naravnih podob, ob tem pa telo zavije v mehko in božajočo svilo. Če premišljujemo o pomladnih spremembah, ne pozabimo prisluhniti svojemu telesu. Tatjana Kalamar Morales zdne jagode pa razpolovimo. Iz žličke hrena, kisle smetane, tnalo ananasovega soka in limoninega soka ter začimb pripravimo solatni preliv. Rdeče zelje ožmemo, dodamo narezan ananas in grozdje ter premešamo. Pripravljeno solato nadevamo v solatne sklede, po vrhu prelijemo s smetanovim prelivom in potresemo z narezanim drobnjakom. Glazirane palačinke z melonino kremo Za palačinke: 70 g moke, 1 žlica sladkorja, 20 cl mleka, 2 jajci, 2 žlici stopljenega masla, ščepec soli Za nadev: pol melone, 1 limona, 2 rumenjaka, 80 g sladkorja, 200 g maskarponeja, sveži ingver, 3 cl viskija, 50 g zelenega-citronata Za glaziranje: 150 g sladkorja, 8 cl vode Za dekoracijo: stepena sladka smetana, melonine rezine, sveži melisini listi Iz sestavin za palačinke pripravimo žvrkljano testo, iz katerega spečemo 8 palačink. Za nadev olupimo melono, odstranimo semenje in meso narežemo na drobne kocke. Melonine kockice začinimo z viskijem in naribanim ingverjem ter limoninim sokom. Rumenjake in sladkor penasto umešamo, dodamo maskarpone in gladko razmešamo. Kremi dodamo melonine kockice in grobo sesekljan citro-nat. Premešamo in nadevamo palačinke, trikotno zložimo ter glaziramo. Za glaziranje skuhamo gost sladkorni sirup, s katerim prepojimo nadevane palačinke. Vroče palačinke naložimo na krožnike ter dekoriramo s stepeno sladko smetano, meloninimi rezinami in svežimi melisinitni listi. Dober tek! ZG O TEM IN ONEM 23. marec 2006 - VESI* Janko Halb predlaga Svetu regije Državni projekti niso vedno v korist regiji! Občine in mediji smo prejeli sporočilo s predlogi Janka Veržejski svetniki sprejeli vrsto pomembnih odločitev Ob zaključnem računu pod streho OŠ Veržej Halba, naj Svet regije ne zamudi pomembnih odločitev Janko Halb (nepoklicni župan rogašovske občine in od septembra direktor javnega zavoda Krajinski park Goričko) se je odločil, da novoustanovljenih regijskih orga nov ne bo pustil pri miru. Prepričan je, da smo že do sedaj imeli regionalne organe in institucije, ki bi morale bolje opravljati svoje delo v korist celotne regije, Zato je prav, da Svet regije čim prej ne le pripravi vsebinsko razpravo o predvidenih vladnih ekonomsko-socialnih reformah, ampak tudi analitično oceni realizacijo in učinke programa RKP Pomurje 2000+ (realizacija, struktura finančnih virov, delovna mesta Halb je sicer že na zadnji seji RRS predlagal, da čim prej formalno potrdijo terminski plan za izvedbo programa, poleg tega pa je treba sprejeti temeljne razvojne koncepte na podlagi državne razvojne strategije, regionalnih potreb in razmerij pri investiranju razvojnih projektov med državo, regijo in občinami. Prav tako bi moral po njegovem regijski svet obravnavati možnosti in potrebe investicij v javnem sektorju (infrastruktura, okolje, gospodarstvo, izobraževanje, kultura, zdravstvo ...) ter pri tem potrditi kriterije za valorizacijo, primerjavo, selektivnost in prednost posameznih projektov. Predlaga, da bi s sklepom zagotovili soraz- -mernost razvoja po vseh subregijah - Goričko, Ravensko, Prlekija... Halb pa je tudi prepričan, da mora novi regijski organ sprejeti stališče, da kljub državnim razvojnim projektom za Pomurje ostajajo najpomembnejši projekti: pomurska avtocesta, pomurski vodovod, pomurska »univerza«... Torej Svet regije naj deluje v korist regije in ne v korist državnih projektov! B. B. P. Svetniki občine Veržej so uvodoma potrdili odlok o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer, s katerim je urejeno opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti skupaj s koncesionarji v skladu z zakonom in mrežo zdravstvene službe. Izrazili so zadovoljstvo, da so v tem aktu upoštevali tudi pripombe ver-žejskega občinskega sveta. Že pred časom namreč niso soglašali z določilom 18. člena, po katerem bi bilo premoženje, katerega upravlja zavod, last občin po teritorialnem principu. Po novem je tovrstno premoženje last občin ustanoviteljic po deležih vloženih sredstev. Znatno več pozornosti pa so namenili predlogu odloka o zaključnem računu Občine Veržej za leto 2005. Ugotovili so, da je pri skupnih prihodkih, ki znašajo dobrih 198,1 milijona tolarjev in so uresničeni približno Na seji so se strinjali z ukinitvijo statusa splošnega ljudskega premoženja in prenosom nepremičnin v območju državnega lokacijskega načrta za sanacijo in izgradnjo visoko-vodnih nasipov ob reki Muri. Gre za približno pol hektarja veliko površino, ki zajema del gozda in ceste. Stem je veržejska občina na simboličen način pokazala svojo pripravljenost za sodelovanje. 92-odstotno, največji odmik od načrtovanja pri poslovno-stano-vanjskem objektu v Veržeju, ki so ga začeli gradili šele pozno jeseni in Še ni nared. Predvideno je bilo, da bodo na ta račun pri- dolžila z 19,6 milijona tolarjev. 2 velikim olajšanjem pa so svetniki potrdili sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalne- dobili 25 milijonov tolarjev. resničena je prav tako avtomati- zacija čistilne naprave. Temu us ga zavoda Osnovna šola V«# ki ga država in občina ust« —ett vijata za opravljanje dejal"0'" predšolske vzgoje, osno''"^ šolstva in vzgoje otrok s p°9 nimi potrebami. Do tega je/ šlo po večletnih prizadeli* Hkrati je potrjena tudi o razdružitvi premoženj2 stanoviteijev vzgojno izobra® valnega zavoda Veržej in vitvi premoženja za delow^ pravnega naslednika, ja^1 zavoda OŠ Veržej, kar je jeno s šolskim ministrstvo® Milani S Sonček lani uspešno II 11C~ ® Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici skrbi za promocijo občine trezno so nižji odhodki, ki zna šajo blizu 186 milijonov tolarjev Po drugi strani pa se lahko pohvalijo, da so za naložbe zagotovili skoraj tretjino odhodkov, ali natančneje 59,2 milijona tolarjev. Večino tega denarja, in sicer 54,6 milijona tolarjev, so porabili za rekonstrukcijo in obnovo vodovodnega omrežja v Veržeju in začetek gradnje poslovno stanovanjskega objekta. Zanj se je veržejska občina za- Člani Pomurskega društva za cerebralno paralizo Sonček S® občnem zboru izrekli zadovoljstvo o delu društva. Opravl šolo za starše in strokovne delavce, zdravstveno terapevtsko nijo za enaindvajset družin, udeležili so sc obnovitvene rehaW cije, ustvarjalnih delavnic, organizirali so celoletno terap*^ jahanje, ustvarjalne delavnice, družabno srečanje, Sončkov p11, in prednovoletno srečanje z obdarovanjem. Vse to bodo oh®" tudi v tem letu, dodali pa Sončkov izlet in poskrbeli za bolj^ formiranje članov društva z namenom, da jim še bolj pribl' delo društva, program pa dopolnijo z njihovimi predlogi- Društvo bo svoje programe z namenom, pridobiti sred** prijavilo fihi in občinam, upajo pa tudi na podporo donator) , Mlin na Stari Gori si je ogledalo več kot 50 tisoč ljudi Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici je med najbolj delavnimi v Pomurju. Društvo je storilo velik korak pred desetimi leti, ko ga je vodil Jože Tišler in ko so na Stari Gori postavili kopijo znamenitega Bečevega mlina na veter. Mlin si je v desetih letih ogledalo več kot 50.000 turistov. Kot je povedal predsednik društva Janez Mir, je bilo društvo v preteklem letu zelo aktivno, saj so pripravili številne prireditve ali so sodelovali z drugimi društvi. Med drugim so tudi obnovi- li vetrnice mlina na veter, ki jih je polomilo neurje. Urejajo še prostore stare šole na Stari Gori, kjer bodo imeli sedež. Prostore jim je za 15 let brezplačno odstopila ohčina Sv. Jurij ob Ščavnici. Zbora so se udeležili številni gostje, med njimi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravcc in predstavniki številnih sorodnih društev. Župan je pohvalil delo društva, ki s svojim aktivnim delovanjem promovira občino in prispeva svoj delež k razvoju turizma. Kot je dejal, je lahko turizem v občini in tudi širše pomembna gospodarska panoga za zaslužek občanom Predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec je posebej poudaril povezovanje turističnih društev v regiji. Po njegovem bi morali biti Prekmurje in Prlekija ter tudi Štajerska turistično bolj povezani. Kot je še dejal, Prekmurje in Prlekijo letno obišče 400.000 turistov, ki pa bi jih morali privabiti tudi v druge kraje in ne le v zdravilišča, za kar pa je treba razširiti turistično ponudbo. Ludvik Kramberger Občni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici je bil dobro obiskan. REČANJE n hajk m lomjjtuul EuriOtUmT gtKUČIH I Revija otroških in odraslih folklornih skupin V organizaciji in ob finančni podpori Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Gornja občine Radenci je nastopilo v kongresni dvorani hotela Radin devet folklornih skupin iz občin Gornja Radgon^rn in Sv. Jurij ob Ščavnici. Nastopajoči so izvajali predvsem ljudske splete plesov iz Koroške, Štajerske, Prekmufl ' krajine in otroške ljudske plese - raziskovanje in ohranjanje otroškega izročila iger, izštevank in plesov -, izv®”®. 4 je bilo tudi nekaj starih običajev, plesov in pesmi ob spremljavi harmonike, klarineta, violine, basa, baritona levje spremljal strokovni svetovalec Branko Fuchs. - D. M. Pasteli V lendavski sinagogi so odprli razstavo pastelov Ingeborg Bolič, otvoritev pa je pospremil koncert flavtista Cveta Kobala in kitarista Damjana Stanišiča (na fotografiji). Razstavo, ki si jo lahko ogledate do 24. aprila, je organizirala Zveza kulturnih društev Lendava s pomočjo lendavske območna izpostave Javnega sklada za kulturno dejavnost, dela pa je izbrala strokovna sodelavka, slikarka iz Lendave mag. Suzanne Kiraly Moss. Ingeborg Bolič se na razstavi predstavlja z občutljivo slikarsko tehniko, pasteli, njena motivika pa so pretežne krajine. Po poklicu sicer arhitektki, po srcu pa zavezani slikarstvu, ji je poklicna izobrazba omogočila pletene z avtoričino no občutljivostjo, ki vnesti v podobe po likovnem zorenju. popolno obvladovanje risbe in perspektive, ljubezen do barv pa živo opazovanje krajine in vsega okoli nje. Njene krajine so nepo- sredne, »resnične«, a hkrati pre- NERODEN ANTON ČLOVEK NANUT LJUBLJANA ZA PEVCE ŽIVAL HUMORIST JOŽE VODILNI FILMSKI UK RISBA, VREZANA V KOVINO OPRAVEK Z IGLO , PRI ŠIVANJU NASPROTJE IZKLOPA URADNI SPIS VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) DEL NADALJE« VANKE KRATER UGASLEGA VULKANA RAVNA STREHA SREOC-ZEMSKI GRM Z LISTI ZA ZAČIMBO SMUČARSKI SKAKALEC PREJEMNIK RENTE NViyl¥A KI .^NAVA ::WE SKLEP, SLONEČ NA ANALOGIJI LUKANA H0KA1DU AM. IGRALEC (JOHNHY) MESTO V SEVERNI • ITALIJI NIZOZEMSKI SLIKAR (HETER VAN) POMEMBNA TEKMA MESTO V JUZ, SRBIJI ČUDOVIT POGLED MA POKRAJINO ŠTEFAN HAJDINJAK PISEC IZVIRNEGA DELA VINKO OŠLAK ŠPORTNA JADRNICA •m OVČJI SAMEC MAJHNA MORSKA RIBA RUSKI VLADAR MAJHEN NOS ALEŠ ČEH VIC, SMEŠNICA RDEČI PLANET reka v SREDNJI AŽUl REJEC GOLOBOV KOS TKANINE ZA OKNOM RAJ, PARADIŽ jcf rani® s s* brai' agott vrt1 ■aU uslrt Ul. Je^ JjKWlO °BDoejE •a. fl®, takja Zajc r PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE HOKEJIST (IVO) ENOTNOST, PEVEC SKUPINE U2 JEZERO V TURCUI ČRTA, KI SPAJA NOTNA ČRTOVJA TEHNECIJ PEVEC ŽENSKEGA SPOLA JEDAČA, ŽIVEŽ NEMŠKO MOŠKO IME ARHITEKT AALTO NEM. MESTO □BREKI KOCHER str*' (J ATLETSKO METALNO ORpDJB živo SREBRO A*HlSKA SO J' ilii« )W /tsr iW“ •Klij ietf NEUPORABA GLAVNO MESTO ARMENIJE KRAŠKA POKRAJINA NA HRVAŠKEM MESTO V BELGIJL YPRES IRSKA [0R1GJ r i ^eIenjavo do nižjega krvnega tlaka HeJa 1,1 dobivajo svoje beljakovine iz zelenjave in ne iz bijejo j™?'° ji krvni tlak. Kolikor več beljakovin zau- iitipe’ iil<0 zanie> poudarjajo v študiji londonskega ni kobdža. Večina odraslih ima bodisi visok krv-ijude), ^^ko pričakuje. Raziskava pri skoraj 4700 •ovi]a d Britanije, ZDA. Japonske in Kitajske je ugo-nživjjj a kolikor več zelenjavnih beljakovin so testiranci tiskavp.' 'k" ni^l ie b'l njihov krvni tlak. Že prejšnje ra-t>o[j (|, r Pokazale, da je vegetarijanska prehrana za srce ^ctar"1" obroki z veliko mesa. Pokazalo se je, da so anc' Praviloma lažji in da verjetno aminokisline in tlak. 1 ’ sestavine zelenjavne beljakovine, znižujejo krvni $ V) o § 1 £ < o o & 'j še preteklost, saj boste spoznali osebo, , ki vam bo spremenila življenje. Toda ni-ar$e preveč ne zaletite, ampak ravnajte tako, da 12 vsega skupaj nastala trajna zveza in ne samo antura. ON: imate zelo veliko možnosti, če jih znali izkoristiti. Prijatelj vam bo po-pomagati, zato ga nikar ne zavrnite. Z njego-Pomočjo bo uspeh popoln, pa še prijetno se ^zabavali. t ONA: Imate enkratno priložnost, da si pri-V dobite naklonjenost osebe, ki vas že dalj teta vznemirja. Toda vseeno rajši premi-lahLprederi 38 spustite v burno avanturo, ki vam ti Povzroči precej nevšečnosti. ON: Nikar prehi-sp 1°^ - nW še ni izgubljenega. Vse skupaj m'oko slabo, kot sl zamišljate. Ozrite se pre ° • ‘n boste,da Je na svetu še _®^®Pih stvari, zato le pogumno naprej. * " ) ONA: Obiskali boste nekoga, ki vas že I I Pošteno pogreša in se vas bo več kot Prijat r razveselil. Pogovor bo nanesel na ka1 h*.1'1 ''a,T e nekoč veliko pomenil in se bo kreioj" p':'no,Jne Pojavil v vašem življenju. ON; poj^ ", ‘L6'0 5a! ''r'a kasneje in se pošteno od-l^.^žMioojski ritem je prehiter in to sevam prece& maŠčuje, Nekdo vam bo predlagal nekaj J Nespametnega, vendar ga ne boste poslu- VETROVKA S KAPUCO DVAKRAT Žgana opeka NAČIN KRIŽANJA NITI V TKANINI HRIBNAD TISKOVNA AGENCIJA lUKAV ■ PORTORKU PRITOK LASE NA ČEŠKEM MESTO V JV. TURČUl ADAM OKUSNA MORSKA RIBA BALERINA PAVLOVA VEJA MATEMATIKE RODBINA VOJVODINEC MLINSKO KORITO ALKALOID V KAVI PREBIVALKA STARE AZIJSKE DRŽAVE Nagrajenci Vestnikove križanke CM Rešitev: nedolžne žrtve, Darfur, ne zatiskajmo si oči 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovič Olga Klemenčič, Renkovci 148, 9224 Turnišče 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar Katarina Vrtarič, Lendavska 17 c, 9000 Murska Sobota 3. -7. nagrada majica Marija Horvat, VI. Nazoraja 4, 9220 Lendava Terezija Horvat, Čentiba, Zatak 39, 9220 Lendava Janez Bot, Dobrovnik 248,9223 Dobrovnik Anica Kolbl, Kapelska c. 51,9252 Radenci Štefan Tibaut, Žižki 45 a, 9232 Črenšovcl LEV ONA: Dobili boste predlog, ki vas bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar boste po temeljitem razmisleku ugotovili, da ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled. A vseeno vas bo premamilo... ON: Sprva boste precej Črnogledi, nato pase bo izkazalo, da se vam obeta kar precejšen uspeh v ljubezni, kar vas bo spravilo v izredno dobro voljo. Sicer pa ste si to konec koncev tudi zaslužili! ONA: S partnerjem se bosta odločila za potep po okolici, pri tem pa se bosta odločila za nekaj, kar že dolgo časa pri- čakujete, pa enostavno niste imeli poguma, da bi uresničili. Obeta se vama naravnost čaroben konec tedna. ON: Rešeni boste skrbi, ki so zadnje čase nenehno v vaših mislih. Še vedno pa vam ne bo uspelo nadomestiti zamujenega v preteklem obdobju, ko ste živeli preveč lahkotno in neobvezujoče. Dobro bi bilo, če bi si poiskali pomoč! ONA: Prijeten neznanec vam bo dodobra polepšal dolgočasen konec tedna. Poskusite iz vsega skupaj iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi , da boste na koncu ostali sami. ON: Naredili boste odločilni korak pri uresničevanju vaših ljubezenskih načrtov z osebo, ki jo že dalj časa skrivaj opazujete. Tokrat bo to zadetek v črno in obeta se vam prav prijetno doživetje. ONA: Na poslovnem področju se bo nepričakovano pojavila povsem nova alternativa, ki vam bo dobesedno odvalila kamen s srca. Sedaj pa bo od vas odvisno, ali bo ste to tudi Izkoristili in si pridobili nekaj prednosti pred konkurenti. ON: Odnosa ne boste mogli več dolgo skrivati, saj vaša partnerka že pošteno sumi o vaši iskrenosti. Treba bo nekaj več, kot je kopica prijaznih besed. Toda premislite, ali se vam to sploh splača... ČILOM IN ARGENTINO TRAVNATA RAVAN V JUŽNI AMERIKI MESTO V ARGENTINI, V PROVINCI BUENOS AIRES ZAČETNICA VODITELJ (MOAM ER AL) BISTVO V FILOZOFIJI NASA MLADA PISATELJICA (NEJKAI SOL VINSKE KISLINE VRSTA VRBE NAŠ PESNIK (JANEZ) ERBIJ N m CD Hrt S ►N N O 'P* 0) TH 2 cu ONA: Partner bo vplival na vaše poslovno življenje, vendar vam bo s tem hotel le pomagati. Na koncu se boste hoteli o celotni zadevi odkrito pogovoriti in razčistiti vajini vlogi. ON: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. To velja tudi za vas, drugače boste na koncu ostali praznih rok in strtega srca. Le zakaj ne bi izkoristili priložnosti v objemu tistega, ki si to resnično želi. B ONA: Zajela vas bo velika delovna vne-1 ma, tako da enostavno ne boste znali biti pri miru. Izkoristite priložnost, da sl naberete nekaj prednosti pred drugimi, saj vas bo ta nenadna vnema minila še hitreje, kot je prišla. ON: Ta teden boste rade volje prisluhnili tudi mnenju drugih v vaši družbi, saj boste pri neki pomembni osebni odločitvi potrebovali pomoč tistih, ki imajo to že za seboj. Znali vam bodo pomagati! STISNJENA O LAH Car ZEVSOVA SESTRA IN ZENA STA ZMES ANTOMO S, JAPONSKI FIZIK ILEOI POP KLICA IGRALKA RINA Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar, in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13.9000Mur ska Sobota do petka, 31. marca 2006. Rešitev; Ime bi priimek: Maslov: § § I °NA:Nikarse ne norčujte lzosebet ki vam 1 & zaupala svoja čustva, temveč skušajte 1 ko kai ^devo rediti na drug način. Sicer se vam 1 lahko t lr0 saJ n’k0,‘ne vest6, kclajse 1 ^epra v^naWete v podobnem položaju. ON: I Pono^ ** opekh( 2ačnite vse skupaj d H-; no‘Na koncu boste zmagali in poželi poM ' oja b kA' pa $e tiče zdravstvenega sta-1 ne bilo odveč, če bi malo popazili. ONA: Pred vami je precej pozitivno obdobje, zato si odpočijte in se skušajte umiriti. Pa na svoje najbližje ne pozabite, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir. ON: Zadovoljni boste samo toliko časa, dokler ne boste razmišljali o tem, kam vas vodijo vaše poti. Kasneje se boste znašli v hudih dvomih, ki vam utegnejo pokvariti sicer mirne sanje. A vseeno se bo našel neke vrste izhod iz krize. ONA: Dokončno boste prevzeli vajeti v svoje roke in pokazali svojim sodelavcem, kakšne so vaše resnične sposobnosti. To bi morali storiti že zdavnaj, saj boste šele sedaj spoznali, da ste bili na neki način zapostavljeni. ON: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo razpoloženje zelo prijetno. Naredite tudi vi nekaj za boljšo atmosfero, ne pa da vedno samo tarnate in kritizirate poteze drugih. Boste videli: nič ni tako lahko, kot se vam zdi na prvi pogled! Brat Džouži Naša država gračuvlepoleg vsej vrlin pa delavne uspešnosti sigdar bole sr mašna, je po svoj oj statistiki gor prišo moj pajdaš Bela. Un se boji, kak de komisija Evropske unije 16. maja ocenila to, ka či smo sposobni prejkzeti ojre. V ton, ka do se evri uradno mogli pisati euri, smo že popujstili, ka se pa vrejdnošče tijče na vagi s tolari, nas pa samo kakši švingl rejši. Tu de se mogo minister Bajuk v švinglaraj spistiti, ovak nas k evron kcoj ne pistijo zavolo inflacije, štero trbej skriti. K torni, ka smo sigdar bole srmaški, so pa dosta prpomogle te mnoge nepotrebne občine po našoj širnoj velkoj domovini, Te so kak rakasti beteg naše lejpe podalpske dežele, pravi un. Že skoro sakša driijga vekša ves ma občinsko palačo z dobro plačano zasedbo, pa je tou nej kšenki. Zdaj na že močnojpripravi k volitvan za župane si je Bela spopejvo: Se v desni kraj nagiblen naj, tan luštno de veselo zdaj, je lejvi kraj tak bole tilu, kak či zasagani bi buu. Tak strašno radi bi bili župani zdaj že skoro vsi, občinski biti zdaj župan je dar, kak od Boga poslan, Zaton prednjači desna stran za predlog novi naš župan, na lejvon kraji vse leži, kak či zaspani bi bili. 28 O TEM IN ONEM/OGLASI 23. marec 2006 - VESU Prleško društvo generala Maistra Skrbijo za zgodovino Koncert orkestra Slovenske vojske v Ljutomeru - Pomoč dijakom pri raziskovalnih nalogah Prleško društvo generala Maistra in ljutomerska občina bosta drevi pripravila slovesnost ob počastitvi rojstnega dneva - 29- marec - generala Rudolfa Maistra. V Domu kulture v Ljutomeru bo nastopil orkester Slovenske vojske. Slavnostni govornik na prireditvi bo generalmajor Ladislav Lipič, načelnik generalštaba Slovenske vojske. Prleško društvo generala Maistra šteje štirideset članov. Delovati je začelo leta 2004. Predsednik društva Milan Bolkovič pravi, da skrbijo za zgodovino, saj želijo ohraniti spomin na velikega Slovenca. Prav zato se lahko pohvalijo s projektom, ki so ga izpeljali skupaj z ljutomersko gimnazijo Franca Miklošiča. »Gimnazijci so naredili raziskovalno nalogo Odziv Prlekov na Maistrov poziv k obrambi severne meje v letih 1918/1919. Mi smo jim pomagali. Naloge so bile nato večkrat predstavljane javnosti, med drugim tudi v generalštabu Slovenske vojske,« je pojasnil Druga podobna naloga je v nastajanju. Tokrat bodo tema dogodki iz leta 1991 Bolkovič še pravi, da veliko sodelujejo z zgodovinskimi društvi in sorodnimi društvi generala Maistra. V Sloveniji jih je namreč šest. Spomnimo: Rudolf Maister je 1. novembra 1918 ob koncu prve svetovne vojne prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in slovensko Štajersko. Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k Nemčiji, je zbral vojsko s približno štiri tisoč vojaki Milan Bolkovič, predsednik prleškega društva generala Maistra: »Slovenci se premalo zavedamo pomena Rudolfa Maistra, Manjka nam tudi domovinske zavesti in patriotizma. Nekoč smo bili veliko enotnejši.« in v noči na 23 november 1918 razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Razorožitev je trajala pičlih 47 minut Naslednje dni so njegove enote zasedle še Špilje, Radgono, Cmurek, Lučane in Ra dlje. Del državne meje poteka po območju, kamor je tedaj prodrl z vojsko. 23. november je lani postal državni praznik: dan Rudolfa Maistra. Praznik je posvečen generalu in je spomin na slovenske fante, ki so se jeseni 1918. odzvali na njegov poziv k obrambi severne meje A. Bedek Društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje Murska Sobota Sproščeno in prijateljsko Volilna seja zbora članov društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Murska Sobota je potekala v sproščenem in prijateljskem vzdušju, ker so se je udeležili člani, ki se med seboj bolj ali manj poznajo. Ker skupaj drgnejo šolske klopi v prostorih Ljudske univerze, ko si nabirajo nova znanja in spoznanja, se med njimi ustvarjajo in poglabljajo pristni medčloveški in prijateljski odnosi, česar nam v trdem in oblasti hlepečem svetu še kako primanjkuje. Zanimiv je bil že uvod v sejo, ker je Boris Germadnik predstavil fotozapis ekskurzije članov društva v Belo krajino, kjer so spoznali zanimivosti pokrajine Otona Župančiča. Od ustanovitve društva so poučne ekskurzije ena od oblik izobraževanja Univerze za tretjo življenjsko obdobje. Tako so lani obiskali Mozartovo mesto Salzburg. Predsednica društva Zinka Farič je podala poročilo o delu. Ugotovila je, da se vedno več starejših vključuje v izobraževalne projekte, kot so jezikovni tečaji, računalništvo Udeležili so se tudi predavanj o arheoloških izkopavanjih v naši pokrajini, sanjah, astronomiji... Greta Škerget Pomlad in dvoživke Začetek pomladi so v Občini Cankova, ki spada v Krajinski park Goričko, pričakali delovno. Že četrto leto so na odseku ceste R 440 Cankova-Kuzma pri Ledavskem jezeru ob zgornjem robu cestišča vkopali 500-me trsko ograjo. Ta bo usmerjala dvoživke v sedem podhodov, ki so bili vgrajeni v cesto leta 2002. Ker je zmanjkalo denarja za stalne trdne usmerjevalne ograje, se vsako leto v Času pričakovanih migracij dvoživk postavljajo začasne. Namen vsakoletne naravovarstvene akcije je, rešiti dvoživke na poti iz gozda k jezeru, kjer bodo odložile svoj mrest, kajti prejšnja teta, ko še ni bilo te akcije, jih je veliko končalo pod kolesi avtomobilov. Migracija dvoživk se letos zaradi dolge zime in hladnega vremena še ni začela, pričakujejo pa jo takoj po prvem dežju in otoplitvi. Prejšnja tri leta je akcija potekala v okviru projekta Interreg, letos pa je pobudo prevzel Krajinski park Goričko v sodelovanju s tankovsko občino. Dela bo nadzirat naravovarstveni nadzornik Kristjan Malačič, izvajali pa jih bodo javni delavci Občine Cankova pod vodstvom Renate Žnidarič. B. B. P. I motorna vozila OPEL ASTRO 1,6 i, letnik 1993, registrirano do 1,3. 2007, prodam. Tel: 041 330 709. m24992 KUPIM ZASTAVO JUGO in droga vozila. Tel.: 041 532 054, Šnajc. m25023 živali NESNICE, rjave, grahaste. črne, pred nesnostjo, in kletke za nesnice. Vzreja nesnic Tibaot Babinci, tel.: 582 1401.m24918 NESNICE, MLADE HISEX, rjave, grahaste in čine, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, Vzrejatišče vseh vrst nesnic. Naročila Gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, Gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 L0 25, Gostilna RajsarGrad, tel.: 553 1148, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53, m24981 NESNICE, ijave, grahaste, črne, cepljene, mesec dni pred nesnostjo, prodam po 600 sit. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m25005 PSA ŠKOTSKEGA OVČARJA, lesija, starega dve leti in pol, podarimo. Tel.: 031 232 275. m25016 ODOJKE IN TELETA kupim. TeL: 041 726 697. m25025 zapiralni koruzni adapter Oruš. letnik 1992, s klimo. TeL: 041331931. KOMBAJN CLAAS DOMINATOR 98 SL. 3,9 m, adapter in 5-vrstni koruzni adapter prodam. TeL: 041331931. TRAKTOR DEUTZ Fahr DX, 3,9.4x4, letnik 1989, 75 KM, John Deere 2850,4x4, letnik 1994. 88 KM, CASE INTERNATIONAL 4x4, letnik 1986, 73 KM. prednja hidravlika in kardan, cisterno za gnojevko, 6000 i, in obračalni plug prodam. TeL: 041 331931 m25010 PRIKOLICO ZA GROZDJE, 6001 (mlin), sa-monakladalko SIP, 17 m3, nizkotlačno baltrko Epple prodam. TeL: 579 11 02, 041533 608. m25012 KOMBAJN CLAS DOMINATOR 80 ali 85 ali 95kupim. TeL: 02 5 79 L425. 1A % R°LERJI ,N rolke -B”* IZ SEZONE 2005 t zalogi prodajiln INTHJSPORT v LjiuMJani, Mariboru, Novi Gorki, Kranju, Celju In Novem mertu. Popusti veljajo za izdelke v zalogi prodajaln Popusti se ne setrevajo. Ponudba velja od 16.3. do 5.4.2OO6, oziroma do odprodaje zalog s j š i i i 6 i 5 , ■■ Zatiska Jakna (Homane MCKINLEY Aquamax 5.4, 5.000 mm vodnega stolpca, 4.000 g/24 ur zračnega stolpca, 100% poliester 11.990,00sit 50.03 eur Pohodne hlače Moteteral MCKINLEY moški ali ženski kroj 90% nayion, 10% Spandex 11.990,00 50.03 eur NAJ NAJ CENE Meška jakna Olympia Shell MCKINLEY nquamax 5 4. 5.000 mm vodnega stolpca, 5 000 gt24 ur zračnega stolpca, 100 % najlon 12.990,00«r 54.21 £UR Sobota. 25, marec, Zabavna prircA' Za najboljše man1* Pekodni čevlji Mesa Ventilator II MERRELL lahek in zračen čevelj, za hojo ali kolesarjenje, moški in ženski model 16.990,00SIT 70.90 EUfl HM1^! Ob materinskem dnev" • drage mame, poklan]^1 iskrenost in praprot5,1 katero bodo poskrbi najmlajši s svojimi oaskr prav tako bodo ustvarjalnici ustvarjal' Mama je ena sama. c izmed naj pomeni bnejsl" v življenju vsakog^t prav, da si vsaka vzame nekaj trenutk°w in se prepusti otros^ PEI moi 08.1 -(H -H Ul l.o pet 60 spe 17 (Ni t» so lep rev 10 rui do spi 14 Sc h za KOLESA |Z SEZONE 2005 razen za kolen v posebni ponudbi. Odlična ponudba pomladnih oblačil in obutve za POHODNIŠTVO, TEK in PROSTI ČAS v prodajalnah INTERSPORT po Sloveniji. Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za »ntointaaajt, Mira lutiitehta 13. Mmsu SoImmj PLUS Kodila PRAŠIČJE MESO Kodila, d. o. o. Markišavci 44 Murska Sob o la PLEČE BK, KARE SK, VRAT SK, REBRA SK 799,00 sit KG DOMAČA KLOBASA 999*0° sit/kg BETONARNA PETELIN d „. Vaneča 81 A, Puconci, tel. 02 545 95 90, 229 65 70, 040 646 002 BETONARNA JE RAČUNALNIŠKO VODENA in ime cartifatet kontrolo proizvodnje. Nudimo 10 % popust ob gotovinskem ali avansnem plačilu • za beton, prevoz in črpanje svežega betona • za betonske izdelke [škarpnike. robnike, vrtne poti, mulde, kanalete, ograjne elemente ...] SVET ŠOLE OSNOVNA ŠOLA BOGOJINA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat za imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS št. 98/2005 -uradno prečiščeno besedilo) ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo izbran za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo L 9. 2006 oziroma s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (diploma mora biti overjena), dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja in dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet šole Osnovna Šola Bogojina, Bogojina 134 a, 9222 Bogojina, z oznako »Prijava na razpis ravnatelja". Kandidati bodo dobili pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku. UGODNE KRE^ {OD, pokojnina, 99) POSREDUJE^ KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČfU/Tel.:57 88200 KURIVO • PREVOZ, JeHli Bajni, e p, G. BliMu 51 hitriKREDIT.com DO 30 LET ODPLAČILA ■■formacij*: 031*48661 Triple A lnvosl, d. o. a. Pisarna; Lentkivska ul. 15, M. Sobote Možnosl odplačilo obslojeah““L Informatij«; 041 27^ C c p 17 K< Br lk m N I) 4 it POOBLAŠČEN PAH?^ trgovina in posrednisW0 Jurčičeva 12. Ljutom^ Telefon: 041 372 56^ NUDIMO FRANS Z IMENOM TRGOVIN MeTrt METRSKO BLAGO KILOGRAMSKO BLA^ DEKORATIVNO BLA«*' POZAMENTERlJ* Na voljo jo kraj: MURSKA Za Informacije pokličite P° " 4 01/280 01 81 ali 01/2*°*% vsak dan od ponedeljka do P' od 8. do 16. uTC- BEM A TRADE, d- 0-0 ' - / KNEZOV ŠTRADON 90,1000 e-mail: infa^bemab3^^ http;//www.benrt3trAd®^\^ffi DOM=EN Internorm® Okno Prispevki za nakup opreme za gineko^ oddelek in novo porodnišnico Sosedje Ficko, Kološa, Zetko, Šavel in Lainščak namesto cvetja 1 lija Gerleca - 10.000; veterani Rokometnega kluba Murska Sotiota sto cvetja za pok. Stanka Kolmanka iz Kroga - 15.000; družina Bakovec namesto cvetja za pok. Ano Horvat iz Bakovec - 10.00 novi kolegi namesto cvetja za pok. Jožeta Škodnika od Sveteg9 11 000; upokojeni sodelavci Osnovne šole Bakovci namesto C , . pok Anico Horvat iz Bakovec - 10.000; Viljem Bokan, Sotina 1 (, sto cvetja za pok. Jožeta Škodnika od Svetega Jurija - 5.000, i '9 ' službe Lendava namesto cvetja za pok. sodelavca Dragana 9 500; družina Jožeta Časarja iz Puconec namesto cvetja za P0*1 na Verena iz Gorice - 5.000; družina Jožeta Časarja iz Puconc1 cvetja za pok. Francko Podlesek iz Gorice - 5.000; družin9 ^5 Hodoš 56, namesto cvetja za pok. Jolanko Prelec s Hodoša - OČK1 Kerčmar, Hodoš 65, namesto cvetja za pok. Jolanko Prelec ' družina Olge Abraham, Hodoš 15, namesto cvetja za pok - 10.000; Marija in Štefan Časar, Hodoš 20, namesto cvetja?-9 : lanko Prelec - 5.000; družina Bože Schek, Hodoš 14, namestoL . pok. Jolanko Prelec - 10.000; Geza Schek iz Gornjih Petrov^ cvetja za pok. Jolanko Prelec - 5 000; družina Kološa, Gorica ■ sto cvetja za pok. Kolomana Verena iz Gorice - 15.000; Karel 5^ Sotina 57, namesto cvetja za pok. Jožeta Škodnika - 5.000; _ nič, Sotina 57, namesto cvetja za pok. Jožeta Škodnika - OOu < > namesto cvetja za pok. Antona Petkoviča iz Murske Sobote - 7^ p^i-Krpic namesto cvetja za pok. Antona Petkoviča - 5.000, Ah °911> Šalovci 183, namesto cvetja za pok. Elizabeto Svetec - 5.000;' ■ , ni/ nji Lakoš namesto cvetja za pok. mamo Vladimirja Tereka - 1 st* sto cvetja za pok. Jožefa Jurkoviča iz Beračeve so darovali:1 Jurkovič iz Boračeve - 5.000, družina Borko iz Polic - 5 000> j dinjak iz Boračeve - 5.000, družina Gumilar iz Boračeve - ' Sočič iz Beltinec - 5.000 in družina Ivanek iz Gornje Radgo1’^^ družina Balaško, Gorica 17, namesto cvetja za pok. Koloniah9 , Gorice - 5.000; Marta, Gizela Matuš - Verbal, Šalovci, nanies,(? . ■. pok. Zlatico Krahler iz Stanjevec - 5.000; Alojz Smodiš, Bako*^ ■ cvetja za pok. Franca Norčiča iz Bakovec - 5.000; Dom starejsin namesto cvetja za pok, Franca Norčiča iz Bakovec - 20.000 Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282- Splošna bolnišnica Muf5** I HBUHK - 23. marec 2006 NAPOVEDNIK 31 | Spored radia Murski val I UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz Napoved prireditev I* ii s z« 'JI 10 TOlK 24. marec- 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, Si- Marjan ■ 07 40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -11815 Petkova tema - 09 00 Poročila - 09.10 TV As, Relax ^45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila * l030 Mali oglasi ■ 11.00 Poročila - 1115 Zamurjenci -| Z W Poročila -12.05 Obvestila - 13-00 Potočila -1315 ®eba ednine- j 3.20 Predstavljamo vam-Od petka do J 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih ■ minut -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved 00 Osrednja poročila - 17.40 Mali oglasi - Murski val nagrajuje - 18.30 Radijski knjižni sejem Emri) -19.15 Mladi val - glasba za mlade, vaša (Maja, Suša.)- 20.00 Zadnja poročila - 20.05 televizor, večno zeleni Bojan Peček - 24.00 SNOP ^WlL 25. marec - 05.00 Dobro jutro v najdaljši dan v । 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovi- ^’^‘Miakovci ■ 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila - Po’epanje -11.00 Poročila - 11.15 Potepajte se z 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka ponovitev oddaje -12.45 Nagrada tedenskega ,4 ~ 1 i ta -1315 1. oseba ednine - ^Pwočila-14.05 Obvestila - 14 15 Oddaja tedna: : Slovencu - 15.00 literarni drobci, nogomet Naf-j ‘z Beltince, javljanja - 15.30 Dogodki in odmevi sPorcda - 17.00 Osrednja poročita -Mo"”12 val na8tajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 „ 1 Mr... tun,, oddaja o zborovskem petju (Alenka (U ■ 19.00 Poročila -1915 Najlepše želje s česte ,w Pazdrwt - 20.00 Zadnja poročila - 20,05 Slove-ai' 'c^ai lepote tvoje (Bojan Rajk) - 24.00 SNOP marec ” 05.00 Dobro jutro! 07.00 . B' Jutranja kronika! - 07.30 Panonski odmevi, od-m lSlovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel Zain*5, ™U^0Vna mlsel pomurskih duhovnikov - 08.30 '' b'r'u - 09.00 Izbor pesmi tedna - 00 30 Sre-C le?* Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja: zdravo življenje (Simona Špindler) - 12.30 - 12.35 Obvestila- 13.00 Minute za kmeto- i,r,,L - 13 30 Čestitke, šport • 17.00 Na -20i!'fjn|l;' 19 00 Poročila - 20.00 Zadnja poročila S^o za vas! Oddaja pevca in violinista skupi-Mi tni jurja Sama Budne 24.00 SNOP HT J F K, 27, marec - 05.00 Vedro v dobro ju-’"U, Boštjan - 07 40 Pismo iz Porabja, Marjana ■d1 ^’r 4441/ Sadi, " Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz šf fF d F z l/ c* srednji val 648 kHz narodnozabavne glasbe , N 8* našega srca 2, h nn okence potrkal - Modrijani 3, । j k’ le c n cvet - Krjavelj 4, jjj .’ naju še vedno gori - Rubin S. Tn.k J* $tajerka - Pogum ‘‘’’dur- vagabundi 'Itake. X, ” r w maje - Šentjurski muzikanti Slovenski zvoki i/J1®* Obmurske zabavne glasbe ‘Ta... li **^>1 - Demien '«!* - Moira Danid ' k| v- 111:1 teden - Toti štirje " kolektiv Apropos ^°ca - Duo Danilo glasbene založbe Man- * 111:Ljubljane prejme Dejan Božič, ^«lnje 3 ar,ie14. Križevci pri Ljutomeru, h H" l"' " Peljite do ponedeljka, 27. marca My, "J' Nurski val, Ulica arhitekta Novaka p s a s°bota, za glasbene lestvice. iC V I' - glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino 'C /j V filmu Usodna nesreča nastopajo Sandra Bullock, Matt Dillon, Don Cheadle, Terrence Howard, Ryan Phillippe, Ludacris in mnogi drugi. Naso nagrado dobi Slavica Škerlak, Sebeborci 103 a, 9221 Martjanci. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Kdo Je dobil oskarja za stransko žensko vlogo? Kupon št 12 • Odgovore pošljite do torka, 28. marca, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-mf.si ; GLASBE: '7 Sukič - 09 15 Internetna anketa - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! Drugi Športi... - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi -20.00 Zadnja poročila - 20.05 To sem jaz, mladi, tudi o nagradnem potovanju - 24.00 SNOP TOREK, 28. marec - 05.00 Vedro v dobro jutro! Pustni torek z Vido in Bojanom - 07.40 Ljubljansko pismo AleSa Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila - 09 15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10 30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 15 Kratki stik -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev -19.00 Poročila • 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks - 24.00 SNOP SREDA, 29. marec - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda -08 15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Aktualna -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -1115 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 13151. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 30. marec - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadeida Čačinovič -09.15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11 45 Šport za vse -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila -13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila ■ 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 23. marca: ob 18.00 ameriška družinska komedija Velika družina, veliko smeha (Steve Martin, Bonnie Hunt, r.: Adam Shankman), ob 20.00 ameriška srhljivka Siriana (Matt Damon, George Clooney, Jeffrey Wright, r.: Stephen Gaughan) Petek, 24. marca: ob 18 00 nemška vojna drama Zadnji dnevi Sophie Scholl (Iulia Jentsch, Fabian Hinrichs, r.: Marc Rothemund), ob 20.00 Velika družina, veliko smeha Sobota, 25. marca: ob 18.00 Siriana, ob 20.15 Zadnji dnevi Sophie Scholl Nedelja, 26. marca; ob 18.00 Velika družina, veliko smeha, ob 20.00 Siriana Ljutomer Sobota, 25- marca: ob 19.30 ameriška grozljivka Žaga 2 (Donnie Wahlberg, Shawnee Smith, r.: Darren Lynn Bousman) • Nedelja, 26. marca: ob 17 30 in 19.30 ameriška romantična komedija Casanova (Heath Ledger, Siena Miller, r.t Lasse Hallstrom.) Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! | — LENDAVA 22. marec ob 18. uri: skupni koncert Glasbene šole Lenti in Glasbene šole Lendava. Vstop prost 25- marec ob 19. url: dobrodelna prireditev Rotary kluba Martjanci SLG Celje, Ray Cooney, John Chapman: Spustite med pod kovter, gospa Markham GLEDALIŠČE GORNJA RADGONA V četrtek, 23 marca, ob 17. uri bo v dvorani kulturnega doma lutkovna predstava Princesa na zrnu graha. MURSKA SOBOTA V petek, 24. marca, ob 10. uri bo v grajski dvorani območno srečanje lutkovnih skupin. KUŠTANOVCI V soboto, 25. marca, ob 19 30 bo v gasilskem domu predstava Veseli večer, kjer bodo igralci Kulturno-turiStičnega društva Puconci prikazali vaške običaje in navade v šaljivi obliki. RAZKRIŽJE V soboto, 25. marca, ob 19 uri bo v kulturnem domu komedija v treh dejanjih Sreča na upanje v izvedbi Dramskega društva Radenci OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 24. marca, ob 17. uri bo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice otvoritev razstave del članov likovnega društva Mavrica iz Murske Sobote. Razstavo, ki je posvečena mesecu marcu, dnevu žena in materinskemu dnevu, bo odprl prof. Vlado Sagadin. LAAFELD/ POTRNA/MURECK V petek, 24. marca, ob 18. uri bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Romska kultura. Drugi del otvoritve bo ob 20. uri v Mestnem muzeju Mu reck. Uvodni referat bo imela mag. Elisabeth Arlt. Razstava je del projekta Regio art, ki ga vodi MKC Maribor. Pavlova hiša je odprta od torka do sobote med 14 00 in 18,30. Mestni muzej Mureck je odprt ob četrtkih med 16. in 18. uro ter ob predhodni najavi. GRAD V soboto, 25. marca, ob 17. uri bo na gradu otvoritev razstave Izdelek iz narave - za naravo s podelitvijo nagrad vsem sodelujočim na natečaju. Za kulturni program bo poskrbel Tomaž Rauch. Razstava bo na ogled do konca maja. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 29. marca na ogled razstava Fotografija Mariborskega kroga, ki so jo pripravili v sodelovanju s Fotogalerijo Stolp iz Maribora. V Galeriji PAG je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Denka V Pokrajinskem muzeju sta na ogled Stalna muzejska razstava ter Hetiške tkanine in vezenine (slednja do aprila). V prostorih soboškega gradu pa do konca marca razstavljajo članice likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. V MJKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so nastali ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u. BELTINCI V gradu je na ogled razstava likovnih del, nastalih na 42. mednarodni slikarski koloniji Izlake - Zagorje 2005. RADENCI V Muzeju - Galeriji je na ogled razstava del Ervina Kralja in Nade Zidarič. Razstava bo na ogled do 18. aprila vsak delavnik med 13 in 15. uro. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma je na ogled likovna razstava društva upokojencev Gornja Radgona LENDAVA V hotelu Elizabeta je na ogled razstava makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiskega V sinagogi je do 24. aprila na ogled razstava pastelov avtorice Ingeborg Bolič Napoved prireditev gledališče CANKOVA V soboto, 25. marca, ob 19 30 bo v vaško-gasilskem domu dramska igra Za vse je krijva rdečka. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V soboto, 25. marca, ob 19.30 bo v kulturnem domu premiera komedije Ženska že ve avtorja Marka Kurata v izvedbi gledališke skupine KUD-a Križevci. NEGOVA V torek, 28. marca, ob 9. uri bo v OŠ območna revija lutkovnih skupin. ČRENŠOVCI V sredo, 29 marca, bo v kulturni dvorani območno srečanje otroških gledaliških skupin. DOGODEK NEGOVA V petek, 24. marca, ob 13 uri bo v OŠ dr. Antona Trstenjaka krajevna proslava ob materinskem dnevu. VELIKA POLANA V soboto, 25. marca, ob 18. uri bo v domu krajanov prireditev Vsem ženam, materam in dekletom APAČE V soboto, 25. marca, bo v dvorani kulturnega doma prireditev ob materinskem dnevu CANKOVA V nedeljo, 26. marca, zgodaj popoldne bo v vaško-gasilskem domu proslava ob dnevu staršev z nastopom otroškega in občinskega pevskega zbora. Pobirali bodo tudi prostovoljne prispevke za ogrožene ljudi v pokrajini Darfur Predvidoma naj bi prišel tudi predsednik države Janez Drnovšek. MURSKA SOBOTA Vsak torek ob 19. uri imajo v učilnici sv. Nikolaja svoja srečanja anonimni alkoholiki (AA). Pojasnila po telefonu številka 565 11 35 (zvečer). LENDAVA Vsak torek ob 19. uri so v Dvojki vaje Hatha-yoge, vsak delavnik ob 18. uri pa se pri Tulpiki začnejo sprehodi z Mavrico. KONCERT LJUTOMER V četrtek, 23- marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert Orkestra Slovenske vojske ob 15. obletnici osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenijo in obletnice rojstva generala Maistra. Slavnostni govornik bo načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič. LUKAVCI V petek, 24 marca, ob 11. uri bo v Domu Lukavci koncert ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Ljutomer. ČRENŠOVCI V petek, 24. marca, ob 19. uri bo v kulturni dvorani koncertna predstavitev nove zgoščenke Coronae avtorjev Matije Krečiča in Gašperja Banovca. PUCONCI V soboto, 25 marca, ob 19.30 bo v večnamenski dvorani koncert vokalnih skupin iz Pomurja z naslovom Pozdrav pomladi. Nastopili bodo: dekliški pevski zbor Pole poje z Razkrižja, Razkriški oktet, dekliški pevski zbor Laetitia iz Beltinec, kvintet Prekmurci s Tišine, oktet Belmura iz Velike Polane in ženska vokalna skupina Zarja iz Puconec. GORNJA RADGONA V soboto, 25. marca, ob 22. uri bo v prostorih MD Grom koncert, na katerem bo nastopil Jason Anderson (ZDA, power pop in melanholični post rock). V petek, 24. marca, ob 20. uri bo v prostorih MD Grom predstavitveni koncert ob izdaji albuma »keeping ourselves dose to our hearts...«. V ponedeljek, 27. marca, ob 18.30 bo v dvorani glasbene šole klavirski večer. PREDAVANJE MURSKASOBOTA V četrtek, 23. marca, ob 18. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Etiopija avtorja Simona Tornarja LENDAVA V četrtek, 23. marca, ob 18. uri bo v Centru interesnih dejavnosti delavnica Divja hrana J, ki jo vodi Velimir Turk. IŽAKOVCI V soboto, 25. marca, ob 8. uri se bo začel na Otoku ljubezni strokovni izlet Spoznajmo ptice, ki ga organizira DOPPS. DOBROVNIK V petek, 24. marca, ob 9. uri in v soboto, 25. marca, ob 9 uri bo v sejni sobi predaval vodilni strokovnjak na področju živilske tehnologije prof. dr. Peter Raspor, predstojnik Katedre za biotehnologijo pri Biotehniški fakulteti. Predaval bo na temo: Varnost živil in HACPP v predelavi sadja in zelenjave. V ponedeljek, 27. marca, ob 13 uri in v torek, 28. marca, ob 14. uri bo v sejni sobi dvodnevni seminar v okviru projekta Usposabljanje za povečanje zaposljivosti v obmejnih občinah Dobrovnik, Hodoš, Kobilje Lendava in Šaiovci. Predavali bodo vodilni strokovnjaki iz Kmetijskega inštituta Slovenije. NEGOVA V ponedeljek, 27. marca, ob 16. uri bo v jedilnici OŠ predavanje dr. Boruta Holcmana z naslovom Negovska gospoščina in njeni prebivalci skozi zgodovino. 32 ZADNJA STRAN 23.^2006^^11 VESTNIKOV KOLEDAR 23. marec, četrtek______________________________JOŽE 24. marec, petek GABRIJEL 25. marec, sobota MINKA 26. marec, nedelja MAKSIMA 27. marec, ponedeljek RUPERT 28. marec, torek JANEZ 29. marec, sreda CIRIL 26. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 53 minut, zašlo pa ob 19. uri in 23 minut. Dan bo tako dolg 12 urin 30 minut. 29. marca ob 12. ud in 16 minut bo na nebu nastopil mlaj. Pozor: 26. marca ob 3. uri prehajamo na poletni čas(+l ura)! Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 22. marca 2006 država ozn.val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238.8625 239,5812 240,2999 Hrvaška HRK 191 1 32,4674 32,5651 32,6628 Madž. HUF 348 I 0,9055 0,9082 0,9109 Švica CHF 756 1 151,7262 152,1827 152,6392 V. Brit GBP 826 1 344,0830 345,1184 346,1538 ZDA USD 840 1 196,7566 197,3486 197,9406 Tradicionalni Jožefov pohod V soboto je organiziralo Športno društvo Studenec Cankova 4. Jožefov pohod. Pohodniki, ki jih je bilo 105, so krenili izpred občinske zgradbe. Pohodniške dogodivščine so jih čakale na 19 km dolgi poti, ki je potekala po vaseh cankovske občine. Bito je nekaj stalnih pohodnikov, najstarejši pa je štel 75 let. Tisti, ki so prišli prvič, so bili presenečeni nad izvrstno organizacijo, zato so prepričani, da se bodo srečali spet prihodnje leto. M. J. WNSUVICI Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Vsi, ki boste 2., 9. in 16. marca ter ta teden zbrali po štiri sličice (skupaj 16 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo do 30. marca lahko zamenjate za VRSTNIKOVO MAJICO. 45 let po maturi Dijaki 4. b-razreda soboške gimnazije, ki so maturirali leta 1960, so se, sicer malo razredčeni, po 45 letih spet srečali v Lendavi. Po uspe snem študiju so bili uspešni v poklicni karieri, zdaj pa se jih je večina že zapisala med upokojence in živijo v različnih slovenskih mestih. Na fotografiji so od leve: v prvi vrsti Ivan Sušeč, duhovnik iz Beitinec, Lendavčan Ladislav Kocuvan, strojnik, predstavnik MOL-a v Sloveniji, Marija Makovecki Čiček, profesori ca iz Beitinec, Nada Norčič Cigut, doktorica dentalne medicine, ki živi v Ljubljani, in Boris Potočnik, organizator dela, zdaj Ljubijančan; v drugi vrsti Sobočan Tonček Camplin, doktor dentalne medicine, Metka Vučak Norčič, profesorica, Sobo-čanka, in Silvija Barbarič Kulčar, profesorica, iz Lendave; v tretji vrsti Koloman Šiftar iz Ljubljane, Anton Benkovič, strojnik iz Murske Sobote, in Jože Bojnec, agronom s Ptuja. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Dediščina Gorenjec pošlje bratu v Ameriko pismo brez znamke. Brat plača znamko, v ku verti pa najde prazen papir in majhen listek, na katerem piše: »Dragi brat, to je vse, kar nama je zapustil oče.« Čez dva tedna pride iz Amerike velik paket, s tem da mora prejemnik plačati ogromno poštnino. Gorenjec se paketa razveseli, zato s tresočimi rokami plača poštnino in odpre paket. Notri pa najde velik 30 kilogramski kamen in majhen listek: »Dragi brat, takšen kamen se mi je odvalil od srca, ko sem zvedel, da nisem edini ostal brez zapuščine.« Žalostna dejstva o moških Moški, ki niso lepi, so pa simpatični, nimajo denarja. Moški, ki niso lepi, so pa zato simpatični in imajo denar, mislijo, da jih ženske želijo samo zaradi denarja. Lepi moški, ki nimajo denarja, želijo denar od ženske. Moški kolikor toliko dobrega videza, simpatični, imajo denar in so hvala bogu heteroseksualni, so običajno sramežljivi in se ne upajo približati. Moški, ki se ne upajo približati, avtomatsko izgubijo zanimanje za žensko, ki se jim poskuša prva približati. Slovenska mornarica Dva fanta se prijavita v vojsko, in sicer v slovensko vojno mornarico. Oficir ju vpraša: »Ali znata plavati?« En fant pogleda drugega in pra- Tektonski prem .1^ poslali P«nudb(1||11J<’11 vbnihzemljise2 navzkrižju- kesedaa