CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE TOVARIŠ TITO gencraiĐi sekretar ZKJ Osmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije je zaključil svoje delo. Izvolil je Centralni komite, le-ta pa Izvršni komite in sekretarje Central- nega komiteja Zveze komunistov Ju- goslavije. Za generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije pa je bil soglasno in v veliko navdušenje vse domovine ponovno izvoljen to- variš Josip Broz-Tito. OCENA INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI V OKRAJU CELJE 1964 NI ODIIČNJAK • KRAJ DOGAJANJA: 11 KOMUN CELJSKEGA OKRAJA # PRED- MtT OBRAVNAVE: 26 MILIJARD INVESTICIJSKE POTROŠNJE ф OCENA 1963—1964: 128 ODSTOTKOV • OCENA 1964: 100 ODSTOTKOV ф PRI- POMBA: SPREMEMBE CEN NISMO UPOŠTEVALI # OCENA OCENE: INVESTICIJSKA MRZLICA NL OKU2lLA CELJSKEGA OKRAJA — NA- SPROTNO: INVESTICIJSKA EKSPANZIJA V CELJSKEM OKRAJU JE ŠE PREŠIBKA. Edina svetla točka je razmerje investicijske potrošnje med vlaganji v go^odarstvo in negospodarske dejavnosti — 67:33. In še to: bistvena sprememba izkoriščanja energetskih virov tudi še letos deviška. Vsota 26 milijard dinarjev kljub na- videzni višini vrednosti ne predstav- lja v okviru 11 komun tolikšnih sred- stev, saj spadaju med večja investi- cijska vlaganja (merilo le skozi priz- mo celjskega okraja) investicije v štorski železarni, celjsl^i cinkarni, laški pivovarni in radeški tovarni kartnega papirja. V prehodnem obdobju (osvajanje nove gospodarske politike) z decen- tralizacijo dohodka, ki naj ostane v odločitvah ustvarjalca, prehajamo v ero samofinansiranja investicij. Ker pa je za akumulacijo sredstev potre- ben čas in uveljavitev poslovnosti na- šega bančnega mehanizma, ki naj po- sluje s tem kapitalom, ter orientacija, da z relativno nizkimi vlaganji omo- gočimo razvoj moderne proizvodnje, izboljšanje strukture in obsega izvoza ter večjega neblagovnega priliva de- viz in smotrnega izkoriščanja prirod- nih bogastev, smo tudi v letošnjem letu v celjskem okrajti skromno za- stavili in skromno izpeljali našo na- logo. Prav možnost razširjanja ener- getske baze je letos ostala na samem začetku. Struktura investicijske potrošnje po panogah kaže, da so letos narasla vla- ganja v industrijo in promet, medtem ko so vlaganja v trgovino, gostinstvo, turizem, gradbeništvo in gozdarstvo v upadanju. Bistven premik pa je bil storjen pri vlaganjih v negospodarstvu. Močno so letos narasla vlaganja v zdravstvo, šolstvo in stanovanjsko izgradnjo Vsekakor pa to pozitivno tendenco moramo presojati predvsem z vidika prepotrebnosti in še vedno preskrom- nega dohitevanja. Zanimiva je struktura nosilcev vla- ganj. Tako je lanskoletna 19,7 odstot- na udeležba zveze, republike in okra- ja letos padla na 2,5 odstotkov ter je večina vlaganj nasla'' svoje mesto v gospodarskih organizacijah (45 od- stotkov), bankah (30,1 odstotka) ter občinah (15,3 odstdtkovtr" 2al tudi celjski okraj ni mogel mi- mo tega, da ne bi v okviru 26 mili- jard marsikje domovala nenačrtnost ter znana bolezen izolacija od sorod- nih podjetij, poleg tega sočasnost re- konstrukcijskega tempa, kar je grad- bene storitve konjuktiviziralo in otež- kočilo pravočasnost gradbenih uslug. * (Dalje na 3. strani) BILI SMO PRISOTNI... Osmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije je v nedeljo zaključil svoje delo. Beograd je še vedno zavit v slovesno razpoloženje, pa tudi po domovini so kongresne teme glavni predmet razprav. Pričakujemo, da se bo razvila živahna pokongresna dejavnost, v kateri bodo sodelovali ne samo komunisti, temveč vsi naši delovni ljudje. Iz celjskega okraja se je kongresa udeležilo enajst delegatov. Obiskali smo nekatere od njih in jih povprašali, kaj menijo o delu kongresa. Takole so povedali: Franc Ocvirk iz štorske železarne: »Prepričan sem, da je osmi kongres ZKJ dosegel svoj namen in da je dal ,za ves naš nadaljnji ekonomski-in družbeni razvoj temeljite smernice. Prav pa bi.bilo, da bi se v praksi ved- no ravnali po besedah tovariša Tita: ,Ce hočemo, da bo kongres res zgo- dovinski dogodek, moramo sklepe, ki jih je sprejel, tucU uresničiti.'« Ema Kruhar, delegat iz tovarne pe- rila TOPER, Celje: »Kongres je zavzel jasne smernice glede našega nadaljnjega razvoja. Po- udaril je, da moramo odločneje raz- vijati tista področja, ki so doslej za- ostajala in da moramo družbenemu in osebnemu standardu naših delovnih ljudi posvetiti več pozornosti. Tudi sklepi o visoki odgovornosti komu- nistov v tem sistemu niso odveč. Zame je bil,kongres veliko, enkrat- no doživetje. Spom-injam se številnih detajlov, zavoljo katerih ne bom kon- gresa nikoli pozabila. Navdušena sem nad mladostnim izgledom tovariša Tita, nad njegovimi iskrenimi bese- dami in veliko neposrednostjo.« Andrej Marine, sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje: »Osmi kongres Zveze komunistov je upravičil velika pričakovanja ko- munistov in delovnih ljudi Jugoslavi- je. Dal je temeljite odgovore na mno- ga pereča vprašanja, ki so bila včasih vzrok kolebanja in negotovosti pri od- ločitvah. Kongres je potrdil našo smer samoupravljanja in utrjevanja neposredne demokracije, kar je treba tudi v prihodnje odločno razvijati. Na- ložil je komunistom, da se v okviru samoupravnega sistema borijo za na- predna stališča in da k izpolnjevanju nalog pristopijo z večjo doslednostjo.« Vilma Štucin, upjavnica doma »Tončke Cečreve« v Celju: »Presenetljivo je, kako podrobno je kongres — kljub razmeroma ome- jenemu času — obravnaval naš druž- beno ekonomski razvoj. 2e prvi re- lerati, pa tudi vsa nadaljnja razprava, so' poudarili, da je treba čimprej raz- viti tudi tiste službe, ki so namenjene zadovoljevanju potreb naših držav- ljanov. Tudi o prosveti je govoril kongres. Skrb zanjo bo treba spreme- niti, razviti več odgovornosti za vzgo- jo mladega rodu in v ta namen razširiti mrežo predšolskih in šolskih ustanov, hkrati pa zagotoviti delavcem tega področja tudi primeren standard. Na kongresu se je zbjalo toliko mnenj in predlogov, da bpdo v naslednjem ob- dobju prav gotovo neusahljiv vir na- potkov pri našem razvoju.« Nedvomno se enotnemu mnenju na- ših delegatov pridružuje tudi vsa jav- nost, -ij KRATEK RAZGOVOR Z NOVIM CLA NOM CK ZKJ: PRESREČEN SEM je dejal nov cían Centralnega ko- miteja Zveze komunistov Jugosla- vije 37-letni strojni inženir Jože Žo- har iz Velenja. »Na kongres sem odšel polnfzaupanja v naše deio, sledil vsem izvajanjem res kritičnega obravnava- nja probleme sedanje družbe, skraj- no pošten odnos do številnih napak v dtosedanjem delu in sprejel vase odločitve kongresa kot edinstveno obvezo, katere uresničitev bo na vseh družbenih področjih pomenila krepak uvod k odpravljanju številnih po- manjkljivosti v dosedanjem razvoju proizvodnih in družbenih odnosov ter kot takšna postala trdna osnova za nadaljnje proizvodne uspehe. , Bil sem presenečen, ko so me ob- vestili o kandidaturi ter kasneje o iz- volitvi v centralni komite in če sem iskren,« je ponovil, »sem bil presre- čen, da so mj zaupali toliko doižnost. Prepričan sem, da \c mo|a ij^andidatuia in izvolitev dokaz zaupanja v moje dosedanje delo in obveza, da bom zaupanje upravičil. Dejal bi še to. Osmi kongres je nakazal pot poštenja, doslednosti, kri- tičnosti in če bomo v skupnih priza- devanjih uspeli, da to v naši družbi polno zaživi, potem, prepričan sem, bomo upravičili pričakovanje vseh delovnih Hudi Jugoslavije Ing. Jože Žohar VRSTA NOVIH OBLIK v ORGAMZACFJI ZVEZE MLADINE Večina mladirfÇkih konlerenc je mimo. V teku šo priprave za okrajno ikonferenco, ki bo prihodnji mesec. Da bi naše bralce seznanili s problemi in delom mladine, smo obiskali člana OK ZM — DAGMARJA SUSTERJA, ki nam je v daljšem razgovoru osvet- hl nekatera vprašanja o delu in uspe- hih mladih v prètelclih mesecih. — Vrsta letošnjih konferenc ZM je vsebovala obilo kritičnih ocen dela organizacije. Ali vas je to presenetilo? Ф . Nikakor. Konference občinskih organizacij ZM imajo - podobno kol ostali letni obračuni predvsem dve nalogi: ocenitev realizacije programa in začrtovanje ijalog za prihodnje ob- cobje. Vsekakor pa ni slučaj, da rav- no mladi izredno kritično ocenjujejo situacijo v kateri se nahajajo. — Veliko misli je bilo izrečenih ravno o pragramu organizacije, njeni vlogi in mestu, ker so nekatere oblike in prot[rami že preživeli. # Te ugotovitve je treba pozdra- viti, ker nam ne more biti vseeno, če programi zaživijo, ali ne. Vsekakor pa bo treba dokaj radikalno spreme- niti nekatere Voncepte našega dela, metode in oblike.»•Nekatere med njimi so nedvomno že preživele. Jasno je, da predvsem, ali pa celo izključno s -sestanki ne bomo uspeli izpolniti vzgojno politično poslanstvo organi- zacije. — V zadnjem času so pogoste raz- prave o Zvezi mladine, češ, da zapira mladega človeka v lasten krog. Kaj menite o tem? # Prepričan sem, da so bita očita- nja v zvezi z dosedanjim delom Zveze mladine — dokaj upravičena. Vendar menim, da so šla s tem, ko so postav- ljala alternativo za ali proti eksistenci ¿M v — skrajnost! ZM ima nedvomno v strukturi organiziranega političnega delovanja svoje posebno mesto, ki opredeljuje politično-vzgojno vlogo oiganiziranega reševanja posebnih problemov mladine, kot so izobraže- vanje, ' socialno-ekonomski problemi itd. Ta vprašanja so sicer širše druž- bena — pa vendar neposredno zade- vajo predvsem mlade ljudi, prav za- radi tega se ZM ukvarja največ z njimi. S tem pa organizacija ne zapira mladega človeka v lasten krog, tem- več nasprotno, usmerja ga v reševa- nje vseh družbenih problemov v de- lovnih organizacijah, krajevnih skup- nostih itd. Tam pa se mladi ne po- javljajo kot poseben del, temveč kot sestavni del proizvajalcev oziroma občanov. (Dalje na 3. strani). 22. DjECEMBER 0Л\ JLAI\ IJllDSTVA Dan nei'e Arrvade ft'aví'mo kot í;-)ow n VI liti v^Uf' d^rfo i^k, ko je bija pred 23 leti v bo::an- skem mestecu Rudu po odloku CK KPJ in tovariša Tita usta- novljena Prva proietarska bri- gada. Ta dan je posla! prar.nik Ar- made in nabili narodov, ker so na'ii narodi in vojska borili onvobndjtev in /a lepši 'i''■Inji dan. Noša Armada je por.iaiii ■ iiiinrlUi ljudi, kjer se ne w'ijo samo slrclja^i s puško, mitra- '■>/ош aìi topom. Vojaške ka 11", klubi, poligoni, letališča •ic so thta šola, ki daje 'ГС teiegraiiste, vo/tHke,. ku- j!:, stražarje, vodje dramskih, I ccilacijskih, zborovskih in glasbenih sekcij. Povsod tam, ' do kamor seže elektrika, imajo osnovne enote radijske spre- jemnike, televizorje, transistor- je. Vojaki redno spremljajo tisk. Poleg qsrednjih listov iz- haja v armàdi še 7 oblastnih vojnih listov. V redakcijah red- no sodelujejo tudi vojaki. Knjiga je postala vojakov prijatelj. Knjižni fond v vo- jaških knjižnicah obsega več milijonov knjižnih enot. Letno nabavijo okrog 200.000, v isten^ času pa vojaki prečitajo okrog 700.000 knjig. V mnogih kolek- tivih so se uveljavila vojaška srečanja s književniki in razgo- vori o knjigi. Med vojaki so najbolj priljubljene knjige, ki opisujejo tematiko narodno- osvobodilne borbe. V armadi posebno negujejo tradicijo osvobodilne vojne. Poleg poznavanja borbene poti enote, največjih junakov, ki so se borili v njenih vrstah, poseb- no popularizirajo, svetle like zaslužnih borcev. Vse to v vo- ' jaški vzgoji, v medsebojnih od- nosih m premagovanju skupnih naporov. Naša vojska pozna brezštevilne primere junaštva, iznajdljivosti, tovarištva in vzajemne pomoči. Armada je šola tovarištva in humanosti. Ob vsaki priložnosti si prizadeval, da bi zbližala vo- jake in starešine, v prvi vrsti kot ljudi. Ceni delo in iniciati- VÇ) O priznanjih pogosto odlo- čajo kolektivno. Armada vsa- komur nudi možnosti, da obo- gati svoje znanje, da se stro- kovno še bolj izpopolni, da bi po odhodu iz nje še povečal svoje kvalilikacije. Podpolkovnik Jovo Radovanović BRALCE OBVEŠČAMO. DA NA- SLDNJA ŠTEVILKA CELJSKEGA TEDNIKA NE BO IZSLA V PETEK. KOT OBIČAJNO, AMPAK ŠELE V PONEDELJEK, 28. DECEMBRA. IZŠLA BO NA 16 STRANEH, Z DATUMOM 1 JANUAR 1965. CELJE, 18. DECEMBRA 1964 Št. 49. C E N A 20 din L ET O XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Odjcovorni nrcdiiili jure kjíasovfí; I,ist izhfija ol) pffkih. Izrtnjn in tiska Časopisno podjetje >Celjski tisk<. Ured- niitvo in uprava: Celje, Trg v. коп(ггр- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-2^. Tekoći raćun: MVl 1-1-656. Letna narnf. nina 1000. polletna 500. Četrtletna 230 din. Inosemstro 3ie0. 51гал 2 CELJSKI TEDNIK Št. 49 — 18. decembra 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Težko je registrirati vse dogodke, ki so se odvijali in se še odvijajo na mednarodni areni v preteklem tednu. Tolikšna politična dejavnost v tem letu še ni bila zabeležena. Iz vseh kontinentov prihajajo poročila o dejavnosti vlad, političnih strank, delavskih gibanj, regionalnih poli- tičnih in ekonomskih združenj, o podpihovanju hladne vojne, pa vse tja do razveseljivih dejstev o odlo- čilni volji narodov, da na ta ali oni način utr de medsebojno sodelova- nje. Čeprav smo v prejšnjem tednu neprestano spremljali potek VIII. kongresa ZKJ, ne bo odveč, da nje- govo vlogo omenimo tudi na tem mestu. Tu zaradi tega, ker so refe- rati, diskusije in resolucija po- membni za vse narode, posebno še za nerazvite, za neangažirane in za vse tiste, ki žele podpirati aktivno koeksistenco. Na to mesto bolj spada pomen kongresa za ostale narode. Aplavdi- ranje kongresu izven naših meja je ogromno. »Jugoslovani so ponovno dokazali realnost marksizma. Izhod je možen, pa če je svetovna situacija še tako zapletena. Resnica jim je dražja od vsega. Vojna in ekonom- ska moč dajeta pravico na eksploa- tacijo. Nevzdržno stanje, za katero niso izključno krivi Kitajci sami, jim še ne daje pravice, svoje po- četje zavijati v marksistične parole in izzivati svetovni požar. Globoka humanost, ki ji je izvor v krepitvi samoupravljanja dviga delovnega človeka, na pridestal, katerega drugi še niso dosegli. »Takšni in podobni so naslovi člankov v tujih časopisih. Ne bo pretirano, če trdimo, da je za mednarodno javnost VIII. kon- gres vodič. Da pa je bilo zadnji čas sprego- voriti odločno, so tile dokazi: revan- šizem v Zahodni Nemčiji neprestano ¡ dobiva na apetitu. Od tod tudi tako^ odločna borba za uvedbo multilate- ' ralnega atomskega brodovja. Od tu pa do lastne produkcije tega orožja ' ne bi bilo daleč. Ostala zahodna Ev- \ ropa je v tem pogledu deljena, vsi pa so pod pritiskom ZDA, ki to obo- rožitev forsirajo. Brez protagoni- stov hladne vojne niso niti ZDA. Tudi za to je več dokazov. Kubanski emigranti se popolnoma nemoteno sprehajajo. Dobivajo podporo. Vo- jaško se urijo na stroške ZDA. Svo- je znanje pa so prejšnji teden pre- izkusili z atentatom pred samo pa- lačo Združenih narodov. Granata, ki je bitfl. izstreljena iz ameriške ba- zuke^ na srečo ni terjala smrtnih žrtev. Drugi primer je aretacija 21 oseb, ki so sodelovale pri mučenju in umoru treh ljudi — enega črnca in dveh belcev. Žrtve so bile borci za enakopravnost na ameriškem Jugu. Med zločinci ser tudi visoki usluž- benci s tamkajšnjim šerifom na če- lu. Vsi so izpuščeni, ker so položili kavcije. Dalje — bombardiranje v Vietnamu. Sicer tam to ne delajo ameriški vojaki in oficirji, pač pa ameriško strokovno osebje. In kon- čno akcija v Kongu, o kateri smo že pisali in za katero danes sami Belgijci in Amerikanci priznajo, da nima s humanostjo ničesar skup- nega. V taki atmosferi se je tudi začelo letošnje zasedanje Združenih naro- dov. Namesto svečanega obeležja dvajsete obletnice je ta organizacija preživljala in še preživlja krizo, ka- tere vzrok je rušenje mašinerije do nedavnega pokornih ZDA. Nove čla- nice OZN so ta aparat onemogočile in želje ZDA se ne morejo brezpo- gojno izglasovati. V tem je famozni finančni problem, ki je grozil orga- nizaciji ZN, v tem tiči tudi vzrok strahovitega napada Stevensona na govor Gromika in še kopica reakcij istega izvora. Ali je takšno početje samo onemogla jeza velikega, ali pa je to uvod v kakšne večje akcije okrog Kube ali Vietnama, je težko reči. Dejstvo pa je, da je bilo nuj- no vsemu svetu odprto povedati, kje so vzroki napetosti. Na koncu pa še to. V kolikor bo rimski poglavar katoliške cerkve sprejel še več in večkrat različne čombeje, toliko manj bo potrebno tolmačili škodo, ki jo religija po- vzroča posameznikom pri njihovem pravilnem svetovnem političnem na- zovu. LETNA KONFERENCA KR AJEVNE ORGANIZACIJE SZDL ALJAŽEV HRIB VAŽNO KAZALO NALOG Nedavno je bila letna konferenca krajevne organizacije SZDL Aljažev hrib, katere so se udeležili delegati izvoljeni na konferencah podružničnih organizacij Aljažev hrib, Zavod- na in Cret, predstavniki ostalih množičnih or- ganizacij na terenu ter gostje. Konferenca je dela učeno dela v preteklem obdobju s po- sebnim poudarkom na objektivne in tudi sub- jektivne težave. Izčrpno poročilo predsedni- ka krajevne organizacije SZDL tovariša Za- goričnlka je dalo povod za živahno razpravo. V poročilu je bilo naglašeno, da so bili člani SZDL zelo aktivni v pripravah za volitve in na samih volitvah v letu 1963 ter pri organi- ziranju pomoči Skopju. Letos pa so bili do- seženi vidni uspehi pri reševanju komunal- nih problemov zahvaljujoč tesni povezavi vseh množičnih organizacij na terenu, povezavi z odborniki občinske skupščine in predsed- stvom. V dveletnem mandatnem obdobju je SZDL organizirala dvajset predavanj, katerih se je udeležilo 1.200 članov, kar pa ni zado- voljivo. Je še nekaj članov, ki neredno plaču- jejo članarino, nekaj občanov pa ni niti včla- njenih v SZDL. Zato bo moral novoizvoljeni odbor krajevne organizacije ažurirati eviden- co članstva. Naloge, ki stojijo pred novim od- borom in vsemi člani, niso majhne. Obravnavati bo treba družbeno po- litična vprašanja z vseh področij,^ krepitve samoupravljanja, uresniče-' vanje pravic in koristi občanov, kontrola voljenih organov, pa krat- ko, čim popolnejše uveljavljati svoj je volilne in druge pravice. Aktivno vključevati tudi mladino v družbe- no aktivnost in uvajanje v vse obli- ke samoupravljanja. Potrebno bo organizirati razgovo- re posebno o teh vprašanjih: volitve v občinsko skupščino in druge orga- ne, o preskrbi v Celju, urejevanju voda, vprašanju cen, mladinskem kriminalu, zagotavljanju stanovanj. komunali itd. Nič manjša naloga ne sme biti prizadevanje in dokončna rešitev družbenega centra, otroške- ga varstva, nove trgovine pri Skalni kleti, dokončne urbanistične rešitve Podgorja, sprejetje ureditvenega na- črta za Aljažev hrib. Doseči in vztra- jati je, da tudi širša družbena skup- nost pomaga pri izgradnji ali adap- taciji krajevnega družbenega cen- tra. Perspektivno pa velja imeti tu- di v vidu gradnjo šole. Več pozor- nosti bo potrebno posvetiti sistema- tični kadrovski politiki z upošteva- njem principa rotacije in vključitve mladine v aktivno delo. Z združitvi- jo podružnic SZDL Zavodna in Cret v eno podružnico bo skupaj s pod- ružnico SZDL Aljažev hrib teren razdeljen na dve enaki podružnici s približno isto površino in številom prebivalstva. Od podružnic pa mo- ra v bodoče priti več iniciative za spremljavo in reševanje problema- tike na terenu. Po poročil^ so bila v razpravi ob- ravnavana konkretna vprašanja, ka- tera bodo poleg poročila važno ka- zalo nalog krajevne organizacije. Člani so zahtevali, da se na podruž- ničnih sestankih SZDL poibiensko obravnavajo tisti člani, ki so člani SZDL samo formalno, ne sodelujejo pa pri reševanju problemov na te- renu s svojim znanjem, čeprav jim je družba mnogokaj nudila. Delega- ti so mišljenja, da bi morali odgovor- ni upravni organi detaljno razložiti ureditveni načrt za Aljažev hrib, po- sebno v tistih primerih, ko so posa- mezniki prizadeti. SZDL si mora prizadevati, da se rešijo še posamez- ni primeri stanovanjskih problemov članov ZB. V razpravi so delegati predlagali, da se novo cinkarniško stanovanjsko naselje imenuje po na- rodnem heroju Ivanu Kovačiču — Efenki. Izčrpno poročilo, plodna in aktiv- na razprava in konstruktivne smer- nice za nadaljnje delo, je kratek prikaz letne konference krajevne or- ganizacije SZDL Aljažev hrib. Delegati so z letne konference po- slali pozdravno brzojavko VIII. kon- gresu ZKJ. I-ca Brigadirski večer v soboto je bil v Narodnem domu briga- dirski večer, katerega so poleg celjskih bri- gadirjev, ki so sodelovali na Jadranski ma- gistrali in v lokalni delovni akciji v Rado- jevu, udeležili tudi mladi brigadirji iz Kopra. Letošnje leto je namreč bilo nekaj brigad sestavljenih iz mladine teh dveh okrajev. Brigadirski večer je pričel predsednik OK ZMS Celje tov. Stane Seničar, ki je v krat' kern govoru povedal zgodovino mladinskih, delovnih akcij in ponovno čestital mladim graditeljem, ki so letos dosegli prav lepe uspehe. Med drugimi je poudaril, da si mladi še v naprej žele skupnih delovnih akcij ko- prske in celjske mladine, saj so se letos zelo lepo razumeli in s tem odvrgli bojazen, ki je obstojala prej, da se mladi Primorci in Štajerci ne bodo razumeli. V nadaljevanju programa je mladinski pev- ski zbor iz učiteljišča pod vodstvom prof. Borisa Frlinca zapel nekaj pesmi, nastopili so mla,di recitatorji, vmes pa so nekateri brigadirji zabavali svoje tovariše z »briga- dirskimi skeči«. Po tem kulturno-zabavnem programu so se brigadirji malo okrepčali, nakar so se zavrteli v veliki dvorani Narod- nega doma. Zopet so zaplesali kolo in zopet so odmevali pozdravi, kot pred dobrimi tre- mi meseci. Tako veselo je bilo dolgo v noč, tja do zadnjega jutra. Ob slovesu so si sti- skali roke in si obljubljali, da '^e bodo 5e srečali, da si bodo dopisovali, kajti prija- teljstva, ki se je skovalo ob krampu in lopati ni tako lahko razdreti. To prijateljstvo je pristno in bo trajalo večno in spomin na delovno brigado bo v srcu mladih brigadir- jev vedno svež in najlepši. Brigadirji srečni in: Narirei v nove delovne zmage. F. K. V Laškem razprava o delu skupščine v zvezi s pripravami na volitve je bila te dni v Laškem seja, na kateri so razpravljali o delu skupščine in njenih organov. Iz poročila predsed- nika skupščine občine Laško Ljuba Zeliča povzemamo, da je delo skup- ščine v eno in pol letni mandatni dobi močno napredovalo. Seje skupščine so bile vedno zelo živahne, kar je dokaz, da so se odbor- niki zanimali za probleme, ki so bili predmet razprav. Ugotovili so tudi to, da se je skupščina vse preveč ukvar- jala z raznimi zadevami, ki bi jih lahko reševali pristojni sveti in skup- ščinski upravni organi. Če drži, da so imeli odborniki pre- cej interesa do dela v sami skupščini, »pa to ne velja za prenekatere člane posameznih svetov. Zaradi tega je skupščina že med letom morala spre- meniti sestav svetov. Poleg dobrih lastnosti dosedanje skupščine so bile na omenjenem za- sedanju nakazane tudi slabosti, ki so večkrat negativno vplivale na delo. Udeležena so nakazali potrebo, da bo treba vec pozornosti do samih vo- livcev. Volivci čestokrat niso infor- mirani o sklepih in priporočilih, ki so bili sprejeti na zasedanjih skupščine in svetih. Ker je zbor volivcev ena od najuspešnejših oblik neposrednega obveščanja volivcev ó zadevah, so sklenili, da bodo zato. zbore volivcev sklicevali pogosteje kot so jih doslej. Nakazane so bile pomanjkljivosti tudi s področja gospodarstva, ki izvi- rajo iz tega, da je bil doslej zbor de- lovnih skupnosti vse premalo infor- miran s stanjem v posameznih gospo- darskih organizacijah, zato ni nič čudno, če so bili včasih sprejeti za kakšno gospodarsko organizacijo težko sprejemljivi zaključki T. K. lETOS ZA ШУОШШ JEIKO Pionirji, ali že kaj mislite na no- voletno jelko? Prav gotovo, kajne?! ^ Pogosteje kot vi pa se v teh dneh o praznovanju novoletne jelke v Celju pogovarjajo ostali. Pri občin- skem odboru Socialistične zveze so že usianovili poseben odbor, ki bo ob pomoči občinske zveze društev prijateljev mladine pripravil vse potrebno za slovesen sprejem dedka Mraza. Tako pripravljajo osrednjo prireditev v mestnem parku ob Sa- vinji. Tam bodo uredili nekaj stoj- nic, pravljičnih hišic, poskrbeli pa bodo tudi za pester program prire- ditev, ki jih bodo ponavljali vsako popoldne od 27. decembra pa do no- vega leta. Če bo do takrat že goto- va ploskev umetnega drsališča bodo otroke razveseljevali drsalci; če bo sneg, bodo sodelovali tudi smučarji in sankarji; na vsak način pa bo prišel dedek Mraz z velikim in bo- gatim spremstvom. Pa bo sigurno tako, boste neka- teri vprašali? No, doslej kaže, dabo. Kot pri vsaki stvari je tudi tu seve- da največ odvisno od tega, če bo odbor zbral dovolj sredstev. Upajo, da bodo v podjetjih tokrat razumeli, kako velik praznik je novoletna jel- ka in da bodo cicibanom in pionir- jem res omogočili lepo, veselo praz- novanje. OTROŠKEMU VAkSTVU V 2ALCU se obetajo boljsi casi Vprašanja otroškega var- stva so dokaj pereča tudi v žalski občini. Kapacitete varstvenih ustanov namreč ne zadoščajo, zlasti ne v Žal- cu samem, kjer je samo 1 ustanova in še ta v stari zgradbi. Tako je tu deležno varstva komaj 70 otrok, šte- vilo je glede na to, da je za- posleno blizu 40 odstotkov žena, seveda zelo skromno, j Od 1740 otrok jih je brez nadzorstva 282, 1100 jih je ^ pri sorodnikih in tujcih. To- da obetajo se vendarle bolj- ši časi! Po podatkih zavoda za socialno delo je v načrtu izgradnja nove varstvene ustanove, ki naj bi po urba- nističnem načrtu dobila me- sto v bližini stadiona in šole. Ustanova, kj bo sprejela okrog 200 otrok in za katero bodo ^edstva zagotovili iz skladov in posojil, bo vsaj za silo zadovoljila potrebe. Nič boljše niso razmere v občinskem merilu, saj so mnogi okoliši brez ustreznih ustanov, žalska varstvena ustanova ima svoje podruž- nice v Libojah, Preboldu, žovneku, predvidevajo pa še , ureditev take podružnice v ' Arji vasi in Šempetru — zla- sti za okoliše kmetijskega kombinata. Medtem ko bo- do v Arji vasi pridobili pro- stor s tem, da bodo prese- lili iz neke hiše stranko v blok, ostaja začasno v Šem- petru problem odprt, raču- najo pa na prostore sedanje zdravstvene ambulante, ki se bodo verjetno sprotili, ko bodo v Žalcu dogradili nov ' zdravstveni dom. Na Žovne- ku so z varstvom otrok lepo uspeli, čeprav so imeli teža- ve s kadri. V občini se prav tako ukvarjajo z vprašanjem, ka-, ko bi organizirali dnevno varstvo šolarjev, kajti. pro- stori na šolah to onemogo- čajo. Prav tako bi bilo v Žalcu ustanoviti jasli za otroke do tretjega leta, ven- dar zaenkrat ni sredstev. Kje si, dedek Mraz? če bi vprašali pionirja, ka- terega dne se v letu najbolj veseli, bi vam odgovoril — konca šolskega leta in pa praznovanja novoletne jelke. Toda medtem ko pride prvo samo po sebi, je trel^a. ob za- ključku starega leta marsikaj pripraviti. Ne samo v večjih mestih, tudi v majhnih vaseh in zaselkih obišče otroke de- dek Mraz; obdari jih, oni pa mu pripravijo bogat spored, že tedne prej se veselijo tega dogodka in dolgo časa ga ne pozabijo. Žal pa nanj pozabijo odrasli ljudje. Že kot nekaj let zapored bo tudi letos v Celju praznovanje dedka Mraza zelo, zelo skrom- no. Čeprav je Društvo prajete- Ijev mladine že dovolj zgodaj naprosilo delovne organizaci- je za pomoč pri organizaciji novoletne jelke, sta do pred- videnega roka prispevali po petdeset in sto tisoč dinarjev samo občinska skupščina in trgovsko podjetje »Moda«. Ta- ko je obsežen program spre- jema dedka Mraza, ki bi ga naj pripravili v mestnem par- ku, padel v Savinjo in pionir- ji bodo praznovali zelo samo- iniciativno. K sreči so v celj- ski tovarni emajlirane posode našli za malčke več razumeva- nja kot drugod, pa so se od- ločili, da bodo po Gaberju sa- mi priredili novoletni sprevod. Kciže, da bodo prišli tudi v mestne ulice in otrokom vsaj malo popestrili njihovo pra- znovanje. Da je taka brezbrižnost do otroškega veselja sploh mogo- ča, kar verjeti ne moremo. Upajmo7 da se bodo zdaj iz- kazale vsaj tiste delovne orga- nizacije, ki imajo patronate nad osnovnimi šolami. BUo bi lepo, da bi zanje pripravili praktična kolektivna darila. Pa še to: naj nas letošnje izkušnje vendarle spametuje- jo. Otroci znajo biti tako zelo hvaležni Njihova radost marsikdaj odtehta nekaj de- set tisočakov, ki jih v kolekti- vu včasih niti pogrešili ne bo- mo. »Obnova« priključuje servise z novim letom se bo delovni orga- nizaciji celjske »Obnove« priključil servis stanovanjske skupnosti Dolgo polje. Servis bo sicer delal v istih prostorih kot doslej, vendar s pove- čano kapaciteto in boljšo organizacijo dela. Pravijo, da se cene uslug tre- nutno ne bodo spremenile — vsaj ne na škodo potrošnika. Celo nasprotno: v zimskih mesecih bo podjetje izvrše- valo usluge hišnim svetom za 20 od- stotko.v ceneje kot na višku sezone. Poleg servisa na_ Dolgem polju ima podjetje v svojem sestavu še kamno- seke, teracerje, parketarje, polagalce plastičnih mas, ključavničarje, kle- parje, mizarje, slikopleskarje, avto- park, žago in gradbeni obrat z nad 130 zaposlenimi delavci. Tako je pod- jetje sposobno prevzeti vsa gradbena obrtna dela, in kolektiv Obnove upa, d^ bodo vsi naročniki z izvršenimi uslugami zadovoljni. 20 let po akciji Stari pisker V noči od torka do srede v tem tednu je minulo 20 let, odkar je sku- pina partizanov in aktivistov izvedla eno najbolj drznih akcij v zgodovini NOV na našem področju. V noči med 14. in 15. decembrom se je skupini partizanov posrečilo prodreti v okupirano Celje in zasesti zloglasni »stari pisker«. Cilj akcije je bil: osvoboditi 80 na smrt obsojenih ljudi in tudi druge jetnike. Akcijo so izvedli na način, kakršnih je malo. v zgodovini NOV in je postala med ljudstvom prava legenda. Deloma v nemških uniformah je skupina delala vtis, da vodi v zapore ujete partizane. Povezava z aktivisti v zaporu je bila brezhibna. Partizani so prišli v »pisker«, razorožili posadko policije in paznikov in začeli odpirati celice. Bilo je na moč dramatično, ko so ge- stapovci klicali zapore in ko je član ekipe z njimi govoril ter jih pomiril, da je vse v redu. Okoli 150 ljudi je nato odšlo s skupino iz Celja in to tako, da so vsi skupaj dajali videz, kakor da Nemci ponavljajo enega svojih nočnih transportov jetnikov. Akcija ni odjeknila samo v Celju in okolici. Ves svet je preko etra bil obveščen o drzni akciji sredi Celja, ki je takrat še vedno veljalo za trd- njavo fašističnih zavojevalcev,' nadu- tih nemškutarjev. Se bolj pa so se uspeha akcije razveselili vsi tisti, ki so bili obsojeni na smrt, njihovi svoj- ci in prijatelji. _ , Nemci od tistega dne niso mogli več trditi, da so gospodarji v mestu ob Sa- vinji. Akcija je imela poleg rešenih življenj tudi ogromen politični odmev. Nemci so bili do kraja osramočeni, njihov mit o nepremaglj'ivosti se je zrušil še v tistih glavah, ki dotlej za- radi divjaštva in represalij niso upali upreti se okupatorju, čeprav so ga sovražili. Akcija je pomenila spodbu- do za prihod novih borcev v vrste NOV. Jutri, v soboto, praznuje eden iz- med udeležencev pri tem podvigu 50. obletnico življenja. To je Riko Presinger-2arko, ki je danes vodja ko- mercialnega sektorja v našem pod- jetju »Celjski tisk«. Ob tako važnem življenjskem jubileju iskrene čestitke. Brez dvoma pa mu od blizu in daleč želijo še veliko srečnih let vsi, kate- rim je pomagal na svobodo in izogibu zanesljive smrti pod kroglami švab- skih morilcev. št. 49 — 18. decembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 kKONFERENCA KOMUNISTOV 2 A L S If E G A K M E T IJ S K E G A K O M B I N A T A kratko toda plodno obdobje NA KONFERENCI SO TEMELJITO ANALIZIRALI DEJAV- NOST KOMUNISTOV V ZADNJEM LETU, KO JE KMETIJSKI KOMBINAT IZ ŠTEVILNIH OBRATOV PRERASEL V MOCNO KMETIJSKO ORGANIZACIJO. Med važnejšimi ugotovitvami, ki jih je v svojem obširnem in tehtnem referatu kritično obravnaval sekretar osnovne organizacije ZKS Janko Cvikl, je omeniti zlasti prizadevanje komunistov pri izpolnjevanju sklepov zadnje konference, da bi kmetijski kombinat organizacijsko in kadrovsko utrdili ter reševali vse tiste proizvod- ne probleme, katerih rešitev je za smotrno specializirano proizvodnjo nujna. Seveda je v tem pogledu ve- čina slabosti izvirala- iz splošnega po- ložaja našega kmetijstva. V ■sami osnovni organizaciji oziroma v de- javnosti komunistov so bile prav tako pomanjkljivosti. Predvsem v or- ganizacijskem smislu: v vrstah ZKS je še vedno premalo žena, premalo mladine, ki jo tudi sicer slabo vklju- čujejo v neposredi;io upravljanje; šib- ko je bilo delo sindikalnih podružnic, vtem ko so se komunisti po vsebinski plati v nekaterih primerih nezadostno zavzemali za izpolnjevanje konkretnih nalog in je bilo premalo razgovorov z neposrednimi proizvajalci. Hibe so se pokazale tudi pri izvajanju smo- trne investicijske politike. Za časovno kratko obdobje obstoja kmetijskega kombinata je bilo zna- čilno, da je kolektivu uspelp razviti sistem samoupravljanja, v katerem deluje od preko 2.000 zaposlenih 864 članov, pri čemer pa je bilo čutiti tudi pasivnost, neupoštevanje zaključkov samoupravnih organov kakor slabo razumevanje decentralizacije. Konkretne naloge, ki stojijo pred kolektivom kmetijskega kombinata v prihodnjem obdobju, bodo terjale polno angažiranost članov ZKS, saj predvideva razvojni program znatno povečanje blagovne proizvodnje. Pri tem bo treba doseči zlasti boljšo za- poslitev mehanizacije kakor tudi de- lovne sile. Bodočnost kmetijstva je v velikih zemljiških posestih, ki bodo omogočila specializirano proizvodnjo in sodobnejšo tehnologijo dela. Med drugim predvideva program, da bo do leta 1970 na področju občine še okrog 10.000 hektarov .zeijiljišč v privatni posesti, in to predvsem v višinskih predelih. V živinorejski proizvodnji bo treba dati več poudarka koopera- ciji. Da bi mogli vsa prizadevanja iz- polniti, bo treba posvetiti vso skrb izobraževanju kadrov. Kmetijski kom- binat je v tem smislu omogočil izredni študij precejšnjemu številu slušate- ljev na visokih, višjih in srednjih šolah. Eden izmed perečih problemov, ki tare kolektiv KK, so stanovanja. V primerjavi z 2 milijardnimi investici- jami je bilo v stanovanjsko gradnjo vloženo 190 milijonov dinarjev, četr- tino stanovanjskega fonda kombinata pa zasedajo stanovalci, ki so zaposle- ni drugje. Prav tako ni urejena druž- bena prehrana zaposlenih, otroško varstvo in vprašanja sezonske delov- ne sile, ki tvori 50 odstotkov kolek- tiva. V razpravi so se udeleženci zavzeli za rešitev vseh teh problemov. Po- udarili so zlasti, da bi morali komu- nisti več storiti za odpravo nezgod ter posvetiti več skrbi urejanju po- ložaja sezonske delovne sile. V tem smislu bi kazalo več sredstev name- niti družbenemu standardu. Pomemb- na je vloga komunistov prav tako v delitvi sredstev in razširjeni repro- dukciji, kjer bo treba sredstva decen- tralizirati. Izpopolnjevati bo nadalje treba sistem nagrajevanja in izhajati pri tem iz boljšega vrednotenja fizič- nega dela; dejavnost pa bo morala biti intenzivna še posebej v obratih, ki so najbolj občutljivi za potrošnika. S tem v zvezi so obravnavali tudi odnos kmetijskega kombinata do družbenih skupnosti in narobe. Na koncu je na konferenci govoril tudi predsednik ideološke komisije OK ZKS Miro Mâstnak.. Savinjska dolina je s svojo sodobno kmetijsko proizvodnjo, predvsem s hmeljarstvom, globoko spremenila tu- di družbene odnose. DO KAM SEGAJO inšpektorske pravice Pred časom se je v laški občini pripetil primer, ki je diskre- ditiral, ali če hočete, kompromitiral dobro ime tamkajšnje inšpekcijske službe. Čeprav je »pripetljaj« samo nekoliko od- maknjen in je dobil sicer svoj (skromen) epilog, je vendar vreden javne pozornosti. Predvsem zato, ker ima določeno družbeno škodljivo obeležje. Stvar je v tem, da so trije inšpek- torji laške občinske skupščine ob neki priložnosti naredili skupno akcijo, ki je imela namen ugotoviti poslovanje gostinskih lokalov in trgovin v smislu predpisov njihove službe. Akcija je bila povsem upravičena, saj je bil njen cilj tudi, da bi zaščitila potroš- nika pred morebitno prodajo pokvar- jenih artiklov. Do sem torej vse v redu. Zadeva pa se je zapletla, ko so inšpektorji odmerili nekaj kazni in ko so jim morali prizadeti poravnati potne stroške in dnevnice, ki so jih seveda spravili v žep. »Signali«, ki so o takšnem »sistemu« kaznovanja pri- šli na ustrezen forum od zunaj, so po- magali odkriti »prevaro«: inšpektorji so si namreč (kot uslužbenci) zaraču- nali prevozne stroške in dnevnice tudi pri občinski skupščini. Zadeva je prišla pred drugostopenjsko disciplin- sko komisijo okrajne skupščine, ki jih je kaznovala s petodstotnimi od- tegljaji od mesečnih dohodkov za dobo treh mesecev. S tem bi bil lahko primer zaklju- čen, vendar se tu dejansko šele za- čenja. Eden izmed inšpektorjev »je izvedel«, da jih je prijavil na pristoj- nem mestu kaznovani gostilničar iz Sedraža, zato se je skušal maščevati. V treh dneh ga je kar dvakrat kazno- val ter ga hkrati prijavil še sodniku za prekrške. »V resnici nisem niko- gar prijavil,« pravi gostilničar, »saj sploh nisem vedel, da so si denar prilastili, ampak sem za to slišal šele kasneje. Zakaj bi me potem morali preganjati?« To pa se sprašujemo tudi mi. Četudi bi bil takšno zlorabo uradnega polo- žaja kdorkoli prijavil in jo obsodil tisti, ki je prizadet, ne bi imel ni- kakršne pravice, poslužiti se kakršnih- koli konsekvenc. V skrajnem primeru pomeni takšna reakcija inšpektorja kršitev osnovnih demokratičnih pra- vic človeka, zajamčenih z ustavo — in to s strani uslužbenca občinske skupščine! (Te pravice so zapopadene navsezadnje tudi v tem, da sme vsak državljan reagirati na negativne po- jave, ne da bi ga zato preganjali.) Ne- razumljivo je tedaj, kako je mogla laška" občinska skupščina tako indo- lentno mimo primera, ki je vsekakor prizadel tudi njen ugled! Menda ji ne bi smelo biti popolnoma vseeno, kako se njeni uslužbenci'obnašajo do državljanov! Pri tem velja dodati, da pravzaprav niso toliko bistvene de- narne mahinacije (čeprav tudi te ne naredijo nikomur častij, kolikor so bistvene metode, ki porajajo dvom v upravičenost javnega delovanja. Ta dvom pa bi morala vsekakor razrešiti občinska skupščina. D. HRIBAR - Kritika od zgoraj Kritika od spodaj] o aktualnih dogodkih v torek, 22. tega meseca bo ob pol osmih zvečer predaval v dvorani Na- rodnega doma Drago Košmrlj, stalni dopisnik RTV in Dela v Trstu. Njego- vo predavanje bo posvečeno aktual- nim zunanjepolitičnim dogodkom. De- ^lavska univerza, ki je prireditelj tega predavanja, pričakuje polnoštevilno udeležbo. 1964 ni odličnjak (Nadaljevanje s 1. strani) Pozna pa se tudi v investicijski po- litiki individualno obravnavanje po- treb po modernizaciji in posledice se očitujejo v tekstilni in kovinski in- dustriji, industriji gradbenega mate- riala, nekovinski industriji ter delno ludi v lesni industriji. Običajne težave z bistvenimi posle- dicami pa so bile pomanjkanje sred- stev, zakasnitve pri odobravanju kre- ditov, pomanjkanje gradbenih stori- tev, projektantskih uslug in ne navse- zadnje pomanjkanje deviz (zakasnitev nabave, podražitev, zmanjšanje efi- kasnosti in rentabilnosti investicij). Neredko pa smo v prizadevanjih ostali na pol poti rekonstrukcije in na ta način odpirali le nova ozka grla. # In 1965. leto. Skladna rast gospo- darstva ter družbenih služb in stabili- zacija. V katera podjetja smo vlagaili letos in kje bomo zastavili v novem letu, o tem prihodnjič. J. KI. Predlog iz Zagrada Tudi na konferenci podružnične dr- ganizacije SZDL Zagrad-Pečovnik v Celju so razpravljali o bližnjih vo- litvah v občinsko skupščino in o kan- didatih za odbornike. Tako so pred- lagali, da naj bi za občinskega odbor- nika vnovič kandidiral Ivan Cokan, predsednik občinskega sindikalnega sveta"! razen njega pa še Zvonko Per- lič, predsednik občinskega komiteja Zveze mladine v Celju. Še k članku »Posledice slabe kadrovske politike« Ker je članek vzbudil precej zani- manja med občinstvom, posebno med šolniki, dajem o povprečnih osebnih dohodkih nekaj pojasnil: Družbene službe so imenovno ana- lizo izvršile z namenom ugotoviti eventualne razlike v osebnih dohod- kih v gospodarskih in negospodarskih organizacijah. V ta namen je okrajna statistika celotni anketni material ze- lo podrobno in precizno obdelala (po metodi, ki jo je zavzela Komisija za to analizo). Pristop k obdelavi tako obširnega gradiva je lahko različen in tudi rezultati, iz različnih zornih kotov obdelave, različni. Ker v mojem član- ku ni bil glavni namen polemizirati osebne dohodke v gospodarstvu in negospodarstvu, problemu nisem po- svetil podrobnejše obdelave. Pri ana- lizi osebnih dohodkov v gospodarstvu sem upošteval samo 75 gospodarskih organizacij, zato je ta vzorec verjetno premajhen, da bi lahko osebne do- hodke, ki sem jih na ta način dobil, zanesljivo aplicirali na celotno gospo- darstvo. Največ diskusije je hilo o povprečnem osebnem dohodku usluž- bencev v gospodarstvu s srednjo izobrazbo. Nekaj več o tem. Večina uslužbencev v gospodarstvu s sred- njo izobrazbo so tehniki — ti So pa trenutno bolje plačani kot ostali ka- der s srednjo izobrazbo. Zaradi slabe kadrovske zasedbe »najdemo« precej tehnikov na delovnih mestili, kjer se zahteva višja ali visoka izobrazba; ker pa odbitne postavke za manjkajo- či del izobrazbe v gospodarskih orga- nizacijah skoraj ne pridejo v poštev, imajo potem tisti tehniki, ki so na de- lovnih mestih inženirja,, tudi plačo in- ženirja. Pri povprečnih osebnih dohodkih so vključeni vsi uslužbenci — torej tudi vodilni, razen direktorjev. Za prikaz osebnih dohodkov, kjer so vključeni tudi vodilni uslužbenci, sem se odločil zato, ker bi z odhitkom le-teh odpad- lo okoli polovica uslužbencev z vi- soko izobrazbo in bi bil vzorec še to- liko slabši in nerealen. Povedati je še potrebno, da se analiza osebnih do- liodkov nanaša samo na tri mesece, kar je verjetno pomanjkljivo; nujno bi bilo vzeli celo koledarsko leto, ker je po posameznih mesecih gibanje z referendumom v integracijo Minulo soboto je delavski svet obrtno-gradbenega pod- jetja »Gradbenik« iz Laške- ga sprejel ob navzočnosti predstavnikov velenjskega gradbenega podjetja »Ve- grad« sklep, da se v pod- jetju razpiše referendum za integracijo z omenjenim podjetjem. Z integracijo omenjenih po'djetij, ki sta ekonomsko dobro stoječi, bi racionalne- je izkoristili mehanizacijo in strokovno silo, študijsko delo »Vegrada« in njegovo poslovno združenje ter zdru- žili sredstva proizvodnje. -n VRSTA NOVIH OBLIK (Nadaljevanje s 1. strani) — Na konferencah krajevnih orga- nizacij SZDL, ki so bile v istem ob- dobju, je bilo Večkrat postavljeno vprašanje »kje so komunisti in mla- dina«? Ali je upravičen očitek, da se mladina ne udeležuje teh konferenc? # Smatram, da je ena osnovnih na- log organizacije ZM, da skrbi za vključevanje mladih v delo SZDL. Vendar pa menim, da so pavšalne ugotovitve: »mladine ni!« — zelo eno- stranske in pomanjkljive, če vzpored- no s to ugotovitvijo ne raziščemo vzrokov za abstinenco mladih. Ti pa so nedvomno v konkretni aktivnosti posameznih KO SZDL, ki ne upošte- vajo v zadostni meri mladih ljudi. Poleg tega sem mnenja, da so tudi posamezna vodstva KO SZDL odgo- vorna za delo mladih članov SZDL in v skrajni konsekvenci tega tudi za njih udeležbo na konferencah. — V občinski skup^ščini Celje je 13 mladih odbornikov, tudi vi ste eden izmed njih, kako se uveljavljajo mla- di v delu občinske skupščine? # Kljub temu, da sem prepričan v to, da občinska skupščina Celje dokaj kvalitetno izvršuje svoje naloge, pa žal ugotavljam, da se mladi niso de- lovno uveljavili v celoti. Se manj pa na terenu, na katerem so bili v skup- ščino izvoljeni. V sami skupščini je opaziti pasivnost večine teh mladih odbornikov; razprave nekaterih pre- ostalih pa so včasih upravičene, še večkrat pa neupravičeno ocenjujejo za površne, ali pa celo za »opozicij- ske«. — Prej ste se strinjali, da so neka- tere oblike dela že preživele, ali s tem trdite, da bodo v prihodnje uvedene kakšne nove oblike, ki bi naj poživele delo organizacije? # Prepričan sem, da bodo aktivi in občinske organizacije ZM pri reali- zaciji svoje vzgojno politične naloge uveljavili vrsto predvsem vsebinsko novih oblik, vendar bodo le-te odvis- ne od specifičnih pogojev v miljeju, kjer se bodo uveljavljale. Vzgojni smotri s.0 nam enotni. Receptov ni in se ne dajo in ne smejo dirigirati od zgoraj navzdol. J. Sever Stran 4 CELJSKI TEDNIK St. 49 — 18. decembra 1964 Tu je obdobje evidentiranja kandidatov Čeprav smo šele na začetku pred- volilne aktivnosti, so priprave na spomladanske volitve že dokaj ži- vahne. V vseh občinah celjskega okraja so že ustanovili volilne komi- sije, ponekod — v Slovenskih- Konji- cah ri^a primer — pa so se že sestali tudi splošno politični zbori občinskih skupščin ter razpravljali o kadrovskih načelih za volitve. V Slovenskih Ko- njicah so se sporazumeli za načelo dosledne rotacije v občinski skupščini in kaže, da se bodo tako odločili tudi drugod. Bilo je že Več posvetovanj in raz- govorov s predstavniki društev in predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze, kjer so se dogo- vorili o tem, kako naj se društva in organizacije vključijo v volilno ak- tivnost v obdobju evidentiranja kan- didatov. Skoraj povsod so že izdelali sezname odbornikov in poslancev, ki jim spomladi poteče mandat in to tudi sporočili volilnim enotam. Koristen prispevek k predvolilni aktivnosti so dale tudi konference krajevnih orga- nizacij Socialistične zveze, saj so po- nekod že predlagali prve kandidate. Take primere so zabeležili v občinah Šmarje, Žalec, Celje, Mozirje in še v nekaterih drugih. Ponekod bodo še v tem mesecu sklicali zbore občanov, kjer bodo razpravljali o ustanavlja- nju krajevnih skupnosti, hkrati pa bodo te zbore izkoristili za evidenti- ranje kandidatov. O kandidatih za odbornike občin- skih in okrajne skupščine in za po- slance republiške in zvezne skupšči- ne pa so govorili tudi na občnih zbo- lih raznih društev in organizacij. Tako je zveza za telesno kulturo predlagala več kandidatov za občinsko skupšči- no, okrajna počitniška zveza pa je na svojem občnem zboru predlagala štiri kandidate v občinske skupščine in enega kandidata za republiško skup- ščino. Sodeč po razpravah na konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze se volivci mnogo laže odločajo za kandidate občinskih skupščin kot pa za poslance v republiško skupšči- no. To kaže, da ljudje ne nameravajo lahkomiselno izkoristiti možnosti, ki jo imajo v odbobju evidentiranja. Predlagati želijo najboljše ljudi in tako je tudi prav. -ij Iz vrst telesno vzgojnih delavcev Na ponedeljkovi seji članov upravnega odbora Okrajne zveze za telesno kulturo v Celju so veliko govorili o spomladanskih volitvah v predstavniška telesa in pozvali vse občinske zveze za telesno kul- turo ter osnovne telesnovzgojne organizacije, da se vključijo v pri- prave na volitve. Razen tega so sklenili predlagati ustreznim občin- skim volilnim komisijam že prve predloge kandidatov za volitve v občinske-skupščine ter splošni zbor republiške skupščine. Tako naj bi po mnenju upravnega odbora Okrajne zveze za telesno kulturo kandidirali naslednji tovariši pri volitvah v občinske skupščine: v celjski občini: Milan Hohnjec, inž. Jože Kopitar in Sonja Ocvirk; v žalski: Franc Rovšnik, Maks Košenina in Vlado Veber; v moz,irski: Pavla Trogar; v velenjski: Ivo Rahten in Marija Rakunova; v konjiški: Franjo tic in Vinko Zdovc; v šentjurski: inž. Franc Urbajs in Stanko Gobec; v šmarski: Lado Bračun in dr. Anton Sok; v laški: Marjan Perger; v sevniški: Boris Kozamernik; v krški: Jože Koštomaj ter v brežiški: Karel Cater in dr. Svetozar Rajner. ^ Razen tega bo Okrajna zveza za telesno kulturo predlagala ob- činski volilni komisiji v Velenju, da uvrsti med evidentirane za vo- litve v splošni zbor republiške skupščine tudi tovariša Eda Centriha, sodnika občinskega sodišča v Šoštanju. Razumljivo je, da naj bodo prvi predlogi samo spodbuda za nadaljnje razpravljanje o volitvah in kandidatih, o delu in nalogah občinskih skupščin tudi med člani telesnovzgojnih organizacij. Predlagali so prve kandidate Okrajna volilna komisija je te dni že zabeležila prve pred- loge kandidatov za občinske in republiško skupščino. Doslej so volivci z različnih področij celjskega okraja že predlagali okrog 20 kandidatov za odbor- nike občinskih skupščin. Zabe- ležili pa so tudi že dva predlo- ga za kandidata republiškega zbora republiške skupščine. Ob- čani iz Trnovelj so predlagali: Aniona ASKERCA, direktorja celjskega učiteljišča, občni zbor Počitniške zveze pa Petra KAVALARJA z okraj- nega odbora Počitniške zveze. Prvi predlogi so torej tu. Pri- čakujemo, da jih bo v prihod- njih tednih že veliko. Volivci naj svoje predloge sporočajo volilnim komisijam pri občin- skih odborih Socialistične zveze. USPELA KOMFEREMCA KRAJEVNE ORGAMZAOJE SZDl MOZIRJE Pred dnevi so na letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Mozir- ju, ki je bila zelo dobro obiskana in organizacijsko tudi dobro pripravlje- na, kritično ocenili delo te organiza- cije od zadnje letne konference dalje in se obenem pogovorili o prihodnjih nalogah. Organizacija je zelo številč- na saj vključuje blizu 90 odstotkov vseh volivcev tega območja. Iz poročila in razprave je bilo raz- vidno, da je bilo delo organizacije SZDL v preteklem obdobju zelo ak- tivno. Organizacija je ob sodelovanju članstva in drugih družbeno-političnih organizacij kraja zelo uspešno opra- vila in vodila nekatere pomembne politične akcije (volitve v predstav, organe, razprava o ustavi in statutu občine, vpis ljudskega posojila za ob- novo Skopja itd.). Sodelovala pa je tudi pri reševanju raznih komunalnih, gospodarskih in drugih nalog kraja. Pri svojem delu je tesno sodelovala z drugimi družbeno-političnimi orga- nizacijami kraja. V razpravi so prisotni opozorili na potrebo po čimprejšnji ustanovitvi krajevne skupnosti. Zato ostajajo na- loge, ki bi jih morala reševati krajev- na skupnost, nerešene. Opozorili so tudi na potrebo po boljšem vzdrže- vanju občinskih in gcfzdnih cest, po- kopališča in nekaterih drugih komu- nalnih objektov. Predlagali so tudi, da je treba čimprej začeti resno reševati problem gostinskih in trgovskih lo- kalov. Kot najbolj pereč problem, ki je bil iznesen v razpravi pa je otroško varstvo. Poudarili so potrebo po čim-, prejšnji ustanovitvi ustanove za var- stvo otrok. Ustanovitev bodo podprli tudi prebivalci sami. , Konferenca je zelo strogo obsodila enostranski in neobjektivni prikaz stanja odnosov in razvoja krajev Mozirje in Nazarje, ki je bilo prika- zano v članku, objavljenem v Nedelj- skem dnevniku. ' -er KRATKE IZ VEIEWA V velenjski občini se pridno pri- pravljajo na praznovanje novoletne jelke. Občinski odbor Društva prija- teljev mladine je že pripravil obširen program. Največ prireditev bo v Ve- lenju. Tam bo več lutkovnih predstav. Gledali bodo film Sneguljčica. Pio- nirji osnovne šole bodo pripravili igrico Grudica. Na praznik se priprav- ljajo v vseh osnovnih šolah. -v- Ideološka komisija pri rudniškem komiteju ZK je pripravila obširen pro- gram izobraževanja za naslednjo se- zono. Obravnavali so ga na zadnji seji rudniškega komiteja. Ko so analizirali delo vseh 17 osnovnih organizacij, so ugotovili, da je njihovo delo bilo do- kaj uspešno pri utrjevanju družbene- ga samoupravljanja, vse premalo pa so skrbeli za ideološko vzgojo član- stva. Takoj po letni konferenci, ki bo' predvidoma 20. decembra, bodo pri- čeli s kvalitetnimi predavanji. Ideološke komisije pri osnovnih or- ganizacijah pa bodo neposredno skr- bele za udeležbo na predavanjih in pomagale pojasnjevati probleme, ki se porajajo. Vseh predavanj naj ^ bilo deset. -v- Ivan Vidmar z IVANOM VIDMARJEM sta Bre- žice in Spodnje Posavje izgubila ene- ga najzavednejših Slovencev, saj je bil v časih pred prvo svetovno voj- no neustrašen borec proti nemšku- tarjem, v razdobju med obema voj- nama pa prav tako zaveden Slove- nec, ki je žrtvoval ves svoj prosti čas slovenskim organizacijam v Bre- žicah. Bil je ustanovitelj prvega slo- venskega lovskega društva v Spod- njem Posavju, vnet sokolski napred- ni delavec. S svojim neumornim delom in svojo poštenostjo si je pridobil ve- lik krog prijateljev in njegov po- greb je dokazal, kako priljubljen je bil med ljudmi. Ob odprtem gro- bu so se od njega poslovili tov. Ke- žman, dr. Veble in tov. Bobnar. S klicem lovskega roga in častno sal- vo ter z zelenimi smrekovimi veji- cami so se poslovili od njega lovci in marsikomu se je oko zasolzilo, ko je izgubil s pokojnim tovariša, prijatelja, sodelavca in svetovalca v potrebi. ' D. y ODDALI SO KRI Pri zadnji krvodajalski akciji je v mozirski občini sodelovalo nad 400 občanov, kar je več kot v prejšnjih letih. Največ zaslug za uspešno akcijo imajo občinski odbor in krajevne or- ganizacije Rdečega križa. Veliko ra- zumevanja za tovrstne humane akcije so pokazale tudi nekatere delovne or- ganizacije v občini in sindikalne po- družnice. ^ -er Volivne enote za republiški zbor Volivne enote za gospodarski in prosvetno-kulturni zbor Volivne enote za organizacijsko-poli tičn^ in socialno-zdravstveni zbor Kje vse bodo volitve poslancev v zvezno in republiško skupščino v tej številki objavljamo šest skic, na katerih je jasno razvidno, kje bodo na bližnjih volitvah volili nove re- publiške in zvezne poslance. Skice ne bomo več objavljali, zato opozarjamo, da si vsi, ki bi jih še utegnili potre- bovati, to stran tednika prihranijo. Kot obrazložitev za razumevanje ob- javljenih skic objavljamo še nasled- nje: Volilne enote poslancev Zvezne skupščine so označene s številkami od 61 do 70. Volilne enote poslancev republiške- ga zbora se vrstijo po abecednem redu m so označene s številkami od 1 do 120. Volilne enote poslancev sa- moupravnih zborov od 1 do 70. Zaradi večje preglednosti so na zemljevidih pobarvane tiste volilne enote, v ka- terih traja mandat 4 leta. Zvezna skupščina Volilne enote vseh zborov se po- krivajo. V letu 196v5 bo prenehal man- dat poslancem v volilnih enotah ozna- čenih s številkami 62, 63, 67, 69 in 70. Republiški zbor V letu 1965 bo prenehal mandat poslancev republiškega zbora v vo- lilnih enotah označenih z lihim šte- vilom. Samoupravni zbori V letu /1965 bo prenehal mandat poslancev Gospodarskega zbora v vo- lilnih enotah označenih z lihim šte- vilom. V letu 1965 bo prenehal mandat po- slancev Socialno zdravstvenega zbora v volilnih enotah označenih s sodim številom. V letu 1965 bo prenehal mandat po- slancev Prosvetno-kulturnega zbora v volilnih enotah označenih z lihim šte- vilom. V letu 1965 bo prenehal mandat po- slancev Organizacijsko-političnega zbora v volilnih enotah označenih s sodim številom. Volilne enote na zemljevidih so pri- kazane grafično, ne geografsko. Volivne enote 7.a zvezni zbor gt. 49 — 18. decembra 1964 CELJSKI TEDNIK Straa S\ МIMО DOSTOJEVSKEGA (OB DRAMATIZACIJI ROMANA DOSTOJEVSKEGA ZLOČIN IN KAZEN) Vsaka dramatizacija pripovednega dela sto- ji pred poglavitno dilemo: ali čimbolj slediti romanu in ga prenesti na oder kot nekako igrano ilustracijo romana ali preobrniti pri- povedni lok v smer, ki bo čim ustreznejša dramskim zakonitostim, morda izrabiti le osnovni motiv in ustvariti na tej podlagi v bistvu samostojno delo (npr. Kreftova Bala- da o poročniku in Marjutki). Prvo varianto — uporabiti delo znamenitega pisatelja, da ga približamo široki publiki na čimbolj ne- posreden tiečin, zasledimo v letošnji uspeli dramatizaciji romana Dostojevskega Ponižani in razžaljeni v Mestnem gledališču ljubljan- skem. Dramatizacija Gombača in Poljaka Hiibnerja irtia druge namene. Glede na izred- no pomembno in vedno živo problemsko teht- nost romana Zločin in kazen sta avtorja dra- matizacije z vsemi mogočimi odrskimi efekti (svetloba, glasba, scena) skušala ustvariti dramsko dogajanje, ki poteka predvsem iz razklane osebnosti Raskolnikova, a pri tem preseči dano vsebino in jo zgostiti v filozof- sko razmišljanje iznad določenega časa in prostora. Res je, da ima vsakdo pravico iska- ti v Shakespearu (KValj Lear) prvine Becket- ta, zato ne moremo očitati Zločinu in kazni pridiha -Camusovega Kaligule. Ostaja pa ob celjski dramatizaciji Dostojevskega več vpra- šanj, da ne govorim o neizčrpnih možnostih za razpravljanje, ki jih vsebuje sam tekst. Poglejmo glavne značilnosti dra- matizacije: iz romana je izpadla vr- sta oseb, tako npr. mati in sestra Raskolnikova, Lužin, Svidrigajlov, vsi, ki tvorijo pravzaprav neko dru- go, stransko zgodbo in so le posred- no vmešani v glavno dejanje. To je bilo nedvomno potrebno. Vsa teža predstave se je strnila v Raskolni- kovu. Tako smo dobili pravzaprav monodramo z nekaterimi sodelujo- čimi, ki skoraj ne presegajo po- membnosti statistov. Protiigra Ras- kolnikovu, ki jo^predstavlja Porfirij Petrovič, je bila" nezadostna. Gre to- rej predvsem za interno borbo v glavnem junaku: za miselni dvoboj med Nietzschejevo idejo nadčlove- ka in ustaljeno, v vekovih utrjevano idejo o podrejenosti bogu in obla- sterp, idejo ponižnosti in vdanosti. Na prvi pogled je nesmiselna pri- merjava Napoleon, veliki osvajalec iri uničevalec (sicer posredni) nepo- pisne množice življenj, in Raskolni- kov, ubijalec stare oderuhinje, člo- veške uši — a končno je razlika le v stopnji (ubijalec na veliko ali na malo), če preidemo na moralno področje, dobimo tudisločitev mora- le na veliko in malo oziroma mora- lo za velike in male. Raskolnikov (niti kdo drug) omenjenega dejstva ni mogel razrešiti, prepriča se le o tem, da sam ni Napoleon, oziroma, da navadni nižji človek še ni člove- ška uš, nepotrebna in škodljiva kre- atura, ki jo je dovoljeno uničevati. Njegove katarzç, ki je v romanu po- membni in smiselni zaključni del, na odru sploh ni. Zaključno prizna- nje Raskolnikova izzveni v praznino gluhega sveta, ne menečega se za človekovo notranjo zavzetost in sto- ječega onstran dobrega in zlega. Ko- nec potrjuje celotno absurdno situ- acijo — absurd zločina, življenja, kazni; — ostaja zgolj Sisif s svojo skalo življenjskega bremena. Krivda je večna. Niti junaku niti gledalcem konec ne prinese razrešitve. Pri pri- rnerjavi s tržaško uprizoritvijo Zlo- čina in kazni pred nekaj leti se mi zdi, da je bila tržaška predstava mnogo manj pretenciozna, a je osta- la bolj življenjska, bolj človeško topla, pri tem ne smem pozabiti tu-> di zelo dobrih kreacij Baloha kot Raskolnikova in Nakrsta kot Porfi- rija Petroviča. Celjska dramatizacija je mestoma razvlečena in v splošnem dosti manj sugestivna, kot bi naj bila. Režiser Gombač je vse osredotočil okoli Raskolnikova in uporabil druge like le kot dopolnilo glavnemu junaku, skušal pa je podpreti notranje in zunanje dogajanje s številnimi odr- skimi efekti. Ce pričakovanega učin- ka kljub vsemu ni, je vzrok zato v idejni interpretaciji celote in juna- ka — v odtrganosti od realnih tal. Krošl kot Roskolnikov se je zelo trudil in v marsičem presegel svoj igralski način; če ^ v celoti ni bil docela prepričljiv, ni zgolj nje- gova krivda, ampak izredna kompleksngst li- ka, ki sega od zmedenih halucinacij in, ma- nije preganjavice do razumsko kritičnega in analitičnega rezoniranja, od v notranjih bo- jih izgoreva j očega do skeptično posmehljive- ga duha. Ostali žal niso dosegli tistega, kar naj bi. Mencejeva kot Sonja je-imela že po dramatizaciji premalo poudarka, bila pa je tudi mnogo prehladna za nežno toplino So- nje. Škof kot Porfirij Petrovič je bil preveč norčav za preudarnega, analitično prodornega duha, kot ga terja vloga. Tudi ostale vloge niso presegle možnega povprečja. Scena go- sta iz Poljske Bednarovvicza je bila sicer za- nimiva in je po svoje prispevala k predstavi v celoti, čeprav očitno ni dosegla vseh svojih -intencij. Predstava vsebuje posamezne po- manjkljivosti po dramatizacijski plati, po uprizoritveni in po idejni pa nakazuje mož- nost širše debate glede oddaljitve od realne osnove romana v prid splošno filozofski tezi, kar je povzročilo tudi neko shematičnost ju- naka. Vse bi bilo še dobro, ko bi le bña ta pot okoli Dostojevskega prepričljiva, tako pa je imel veliki tekst preveč zahtev, ki jim vse- kakor ambiciozna predstava ni bila kos. Andrijan Lah Družbeni centri in klubi Pred meseci so člani komisije za poUtičrKJ in idejno vzgojno delo okraj- nega odbora SZDL ter člani klubskega odbora pri okrajnem svetu Zveze kulturno prosvetnih organizacij obis kali večino občin, da bi se seznanili s problematiko klubov. O ugotovitvah je nedavno razpravljal izvršni odbor OO SZDL. Podatki, zbrani na osnovi ankete, ki so jo izpolnjevali občinski sveti Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij, kažejo, da imamo v osmih občinah 63 klubov (ostale občine podatkov niso poslale), pri čemer so nepopolni kriteriji za določanje družbenih cen- trov. V klube privablja ljudi v osmih občinah televizor, v štirih razgovori občanov, v treh različne prireditve, v dveh predavanja, v dveh film, v eni razstave. Klube ustanavlja v osmih občinah SZDL, v sedmih občinah ob- činski sveti Zveze kulturno prosvetnih organizacij, v treh občinah pa tudi delovne organizacije na pobudo sin- dikata. Njih vzdrževanje je različno iti se marsikje začne in konča z usta- novitvijo. 2e samo iz teh nekaj podatkov je razvidno, da se ob razvijanju klubov v družbene centre poraja vrsta vpra- šanj, ki bi jih bilo nujno rešiti. Gre zlasti za koncept družbenih centrov in vlogo SZDL, ustanavljanje in vzdr- ževanje (financiranje), programsko usmerjenost, organizacijo in metode dela. Izkušnjp v posameznih občinah so pokazale, da ljudi ni treba siliti, da bi se zbirali, kadar gre za njihove in- terese in njihovo sodelovanje, i Pri tem pa je še vedno premalo organi- ziranega in plodnega dogovarjanja med občani, premalo pa posvečamo pozornosti tudi reševanju vsakdanjih problemov, skozi katere doživljajo ob- čani naš družbeni razvoj. Zato bi bilo treba pri nadaljnjem razvijanju druž- benih centrov urediti materialno teh- nično osnovo (ustrezrii prostori) ter družbeni center zasnovati kot dru- žabno središče nekega kraja, kjer bo možna poleg drugega tudi kulturna zabava in razvedrilo. Pri ustanavljanju družbenih centrov so najvažnejši prostori in potrebna oprema, pri čemer je srečati tudi ovi- re, ko hočejo posamezne organizacije povsem svoje prostore in jih zakle- pajo pred drugimi koristniki ali pa, ko imamo prostore-, pa služijo kot skla- dišča. S tem v zvezi bo seveda treba rešiti vprašanje, kdo naj kak družbeni center vzdržuje. ^ Med najbolj pereče probleme sodi vsekakor programska usmerjenost družbenih centrov, saj programov ni. Vzroke za to je iskati v značaju kul- turno prosvetne dejavnosti, ki ima obeležje prosvetiteljstva. Predavanja so šolska ali jih sploh ni. Poleg klubov SZDL in klubov pro- svetnih društev imamo tudi strokovne in mladinske klube. Tu se poraja pro- blem sposobnih kadrov. Vsak klub bi moral imeti vodjo kluba, ki bi skrbel za realizacijo programa in bi bil uspo- sobljen predvsem za delo z ljudmi. Orq^anizacijsko vprašanje so klubske metode dela izven klubskih prostorov. Ponekod se pojavljajo težnje po med- klubskem sodelovanju, kar je glede izmenjave izkušenj vsekakor koristno. Ni bilo godbe, tudi množice ne, ki bi naj pozdravljala zmagovalca; vse je šlo brez hrupa, pa navzlic temu prav tako veličastno in dostojno, morda še bolj. To je bil intimen večer, prijetno srečanje z nosilcem tretje mednarodne lovorike, s člani našega, celjskega Komornega zbora in nje- govim umetniškim vodjem, prof. Egonom Kunejem. Srečanje je skupaj s celjsko občinsko skupščino pripravil občinski odbor SZDL. Zato ni manjkalo njunih najvidnejših predstavnikov; prišli pa so tudi mnogi drugi, ki čutijo in živijo z zborom. — Znova me je doletela čast, da vas v imenu občinske organizacije SZDL, občinske skupščine in vseh tistih v Celju, ki imajo radi petje, in teh ni malo, pozdravim in vam čestitam k velikemu in pomembnemu medna- rodnemu uspehu, je na začetku svojega pozdrava dejal predsednik občin- skega odbora SZDL, Marjan Ravnikar. Zatem pa je nadaljeval: Uspeh v Go- rici, kjer ste osvojili prvo mesto, ni bil samo vaš; to je bil uspeh celotne jugoslovanske pevske kulture. Vaše kulturno poslanstvo je tako dragoceno, da ga je z besedami težko opisati. Tak je bil oficielni pozdrav in odgovor nanj, ki so ga člani zbora izpo- polnili še s pesmijo, s tisto, ki prevzame, osvoji... Zakaj imaš solzne oči...? Od sreče, zadovoljstva, ponosal Na sliki: predsednik občinske organizacije SZDL v Celju Marjan Rav- nikar čestita dirigentu, Egonu Kuneju; poleg podpredsednica občinske skup- ščine v Celju. M. Božič NOVI ODNOSI DO IZOBRAŽEVANJA Na razširjeni seji plenuma okrajne- ga sindikalnega sveta, ki je bila prejšnji teden, so razpravljali o ne- katerih problemih na področju stro- kovnega in družbeno ekonomskega ter političnega izobraževanja. Uvodni referat je imel član predsedstva'OS^ Tone Klinar, ki je med drugim pouda- ril, da postaja v zadnjem času izobra- ževanje predmet, s katerim se inten- zivno ukvarjajo tudi družbeni čini- telji. Prav tako so delovne organiza- cije pričele načrtneje uvajati ^drov- sko politiko ter ustanavljati lastne izobraževalne centre. Analiza s tem v zvezi je ob sodelovanju strokovnih služb in zavodov v okraju zajela predvsem strokovno šolstvo, izobra- ževalne centre pri delovnih organiza- cij ah--ter delavske univerze. Za poklicne šole je predvsem zna- čilno, da obstajajo med njimi precejš- nje razlike tako v pogledu vpisa ka- kor organizacije pouka. Vajenske šole še nimajo programov, ki bi bili usklajenT s posameznimi profili; tež- nja pa je, da bi te šole izvajaje tudi del praktičnega'pouka. Število vaje'n- skih šol ustreza potrebam, prav tako tudi smer, v katero naj bi se razvile. Seveda pa je z njimi povezano več problemov, ki jih bo nujno-' reševati. Ovire, zaradi katerih izobraževanje strokovnih kadrov ne more slediti družbenemu razvoju, so zlasti v ma- terialni krizi posameznih zahodov, po- manjkljivi pedagoški in strokovni, usposobljenosti večine učnega kadra, neizdelanem sistemu strokovnega izobraževanja. Nezadostna je tudi skrb za vzgojo in izobraževanje mla- dine od končane osnovnošolskje ob- veznosti do polnoletnosti, pri čemer gre tako za tiste, ki se zaposlijo ali se šolajo, kakor za one, ki niso nikjer vključeni in največkrat ostanejo brez vsakršne družDene pomoči. Manjkajo pa naposled tudi ustrezni predpisi, s pomočjo katerih bi strokovno izobra- ževalni zavodi podro'bnoje urejali or- ganizacijo dela in določali izobraže--' valno vsebino. V praksi se je kljub temu že pričel proces preoblikovanja vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom v poklicne šole. Izobraževanje že zaposlenih kadrov v okraju sodi nekako v čas formira- nja kadrovskih služb v delovnih orga- nizacijah. Pomeni pa hkrati tudi pre- lomnico v miselnosti proizvajalcev, aa je za večjo produktivnost potrebna večja strokovna usposobljenost. Iz te okoliščine je nastalo nekaj izobraže- valnih centrov, katerih število pa je še vedno preskromno. Razen tega se je izobrazeuàpje marsikje izrodilo v pridobivanje forrrïalnih kvalifikacij, ki so v samem sistemu povzročile do- ločeno zmedo. V sistemu izobraževanja imajo po- membno vlogo tudi delavske univer- ze. Te bi se morale usposobiti pred- vsem za to, da ' bi nudile vsakemu občanu potreibno znanje, ki bi mu omogočilo postati aktiven činitelj v našem družbenem življenju. Vendar bi jim za to morali urediti pogoje. Plenum OSS je na koncu sprejel tudi nekaj zaključkov. Med njimi velja omeniti, da bi si morali v večji meri prizadevati za strokovno uspo- sabljanje članov delovnih kolektivov ter v te namene zagotoviti materialne pogoje. Glede na to, da kvalifikacij- ska struktura vodilnih kadrov ne za- dovoljuje, ji bo treba posvetiti več pozornosti. Izdelati bi bilo treba eno- ten ^istem večstopenjskega kontinu- Mranega izobraževanja vodilnega kadra, za katerega realizacijo naj bi skrbeli samoupravni organi. Pri vsem tem naj bi občinski sindikalni sveti preko svojih podružnic omogočili in- tenzivno delovanje in uresničevanje zaključkov. Delavske univerze naj bi usmerjale svoj kader v strokovno izpopolnjeva- nje, da bodo kos bodočim nalogam gospodarstva; čimprej pa bi bilo treba tam, kjer so pogoji, ustanoviti v de- lovnih organizacijah izobraževalne centre. POD POVPREÍJEM Okrajna skupščina bo na prihodnji seji med drugim obravnavala tudi poročilo o stanju, delu in temeljnih problemih vzgojno izobraževalnih ustanov v šol. letu 1963'64, ki ga je izdelal zavod za prosvetno pedago- ško službo. Povzemamo nekatere podatke, ki govorijo o vključevanju absolventov o- semletk v šole И. stopnje. V lanskem šolskem letu je končalo osnov- nošolsko obveznost V okraju v 8. razredu 3.203 in v ostalih razredih 2.094 učencev. Ob koncu šolskega leta 1963/64 je bilo v prvem razredu šole druge stopnje skupaj 2.369 u- čencev. Veliko vprašanje je, kam se je vklju- čilo ostalih 2.578 učencev - Podatki kažejo, da ima mladina, ki ne do- konča vseh osem razredov osnovne šole, prak- tično zaprto pot dò poklica. Razen tega so kapacitete nekaterih šol druge stopnje absolutno premajhne, zaradi česar vsako leto odklonijo mnogo prosilcev. Število absolventov 8. razreda osnovne šole je v zadnjih petih letih naraslo za 65 od- stotkov (1.277), število učencev vseh razredov srednjih šol pa le za 9 odstotkov (500 učen- cev). Razlika med povečanjem števila absol- ventov in povečanjem števila učencev v šolah druge stopnje znaša 777. Primerjava števila učencev šol druge stopnje v celjskem okraju s povprečjem v Sloveniji kaže, da odpade v okraju 11,85 učencev vseh šol druge stopnje na 100 učencev osnovne šole, v Sloveniji pa 17,5 učencev. Ista primerjava za gimnazije, srednje strokovne šole, poklicne šole in vzgojno izobraževalne ustanove prav tako ka- že, da smo precej pod republiškim povpreč- jem. Kapacitete šol druge stopnje so v okra- ju za tretjino pod republiškim povprečjem! V naslednjih letih bo zato ustvariti materi- alne pogoje za njihovo razširitev kakor ia normalno delo v smislu reformnih zahtev. Od leta 1959 do 1965 se je povečalo število srednjih šol od 7 na 8, število oddelkov od 72 na 104, število učencev pa od 2.243 na 2.951. Minimalno povečanje izkazuje eko- nomska srednja šola, število učencev pa se je na učiteljišču zmanjšalo za 58. Za boljši uspeh Na gimnaziji razredi že nekaj časa tekmujejo med sabo za pre- hodno zastavico, katero dobi ob konferenci razred, ki je dosegel v tisti konferenci najboljši uspeh. To tekmovanje so pripravili z željo, da iziboljšajo učni uspeh na zavodu. Toda to ni edina oblika prizadeva- nja za izboljšanje uspeha dijakov. -M okviru Dijaške .s.kupnosti in mla- dinske organizacije na zavodu je bi- la ustanovljena komisija za učni us- peh, ki je pripravila v posameznih razredih, kjer je potrebno, posebne učne krožke za pomoč slabšim di- jakom. Poleg tega so člani komisije sklicali posvetovanje z vsemi naj- slabšimi dijaki in se z njimi pome- nila o vzrokih njihovega slabega uspeha. V letošnji prvi konferenci se je učni uspeh povečal, glede na isto obdobje lani, za 0,390/0. Najboljši uspeh med paralelkami so dosegli prvošolci s 77,63 "o, za njimi so maturantski razredi s 4 % slabšim uspehom, tretji pa drugošolci z 62,98%. Najslabši uspeh so v prvi konferenci dosegli tretješolci, saj so izdelali le z .58,35 "0. Od posameznih razredofv je bil najboljši 4 f razred, v katerem so izdelali vsi dijaki. Poleg tekmovanja za prehodno zastavico so nameravali organizirati tudi tekmovanje med razredi v tem, kateri razred ima več dijakov, ki se ukvarja z delom v komisijah, ali obiskujejo krožke, pevski zbor, ali se drugače ukvarjajo z izvenšolskim delom. Vendar bi bila za takšno tek- movanje potrebna nagrada, katere pa zaenkrat ne morejo obljubiti, ker je gimnazija v zelo težkem finan- čnem položaju in primanjkuje de- narja celo za najnujnejše stvari, ki so potrebne za verifikacijo zavoda. Res je že skrajni čas, da se vpra- šanje glede finančnih sredstev za gimnazijo končno reši in da se na- bavijo še potrebna sredstva za veri- fikacijo, kajti sicer bodo oškodo- vani vsi dijaki, ki obiskujejo ta za- vod, ker njihovo znanje ne bo ena- kovredno znanju dijakom na ostalih slovenskih gimnazijah. F. Kramer S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNJICE Cucek J.: Plastične mase. Ljubljana 1964. S. 25500. Cvetko D.: Stoletja slovenske glasbe. Lju- bljana 1964. S. 25522. Papo L: Katran u cestogradnji. Beograd 1962. S. 25514. Richter H.: Televizija za sve. Beograd 1963. S. 25517. Grulović N.: Jugosloveni u ratu i oktobar- skoj revoluciji. Beograd 1962. S. 25525. Brodskij A. I.: Hemija izotopa. Beograd 1961. S. 25429. , Bihalji—Merin O.: Prodori moderne umet- nosti. Beograd 1962. 8. 25439. Problemi regionalnih integracija u s^etu. 1-И. Beograd Í962—1963. S. 2543/. Agilni upokojenci Celjski prosvetni delavci — upoko- jenci so edini v naši republiki, ki imajo svoj krožek. Sestajajo se redno vsako sredo v mesecu, na sestankih pa imajo različna predavanja, obrav- navajo politične dogodke in, se spo- minjajo umrlih članov. Poleg tega slave jubileje živečih tovarišev. Vsa- ko leto prirejajo tudi vesele pustne popoldne.ve. Upokojeni prosvetni delavci so' imeli v zadnjem letu 10 sestankov, ki se jih je udeleževalo povprečno po 35 čla- nov. Proslavili so lOO-letnico maribor- skega učiteljišča, počastili življenje in délo skladatelja Slavka Osterca, hkrati pa priredili tudi več potopisnih predavanj. Poleg vsega tega so raz- pravljali tudi o novem pokojninskem zakonu. Za dejavnost krožka imajo v orga- nizacijskem smislu največ zaslug tov. Gobec, Roš io Cilenšek. ^ S. S. Stran 6 CELJSKI TEDNIK Št. 49 — 18. decembra 1964 »Texas« : rekreacija 1:0 Dolgoletna zamisel rekreacijskega centra pri Celjski koči je doživela svojo prvo fazo realizacije. Koliko je bilo žrtvovanega v sredstvih, ko- liko desetkrat so se zbirali smučar- ji, planinci in drugi, ki so komaj ča- kali, da dobi Celjska koča nov, zim- ski obraz, z novimi progami, žični- co in urejenim domom. Stotine mla- dih in starih, domačih, pa tudi tujih gostov naj bi sprejel s svojimi tere- ni ta novi svet in koča, pa se je žal, v zadnjem času v nekaj nedeljah sli- ka spremenila. Ta planinsko smu- čarski (bodoči) eldorado je dobil nezaželjene goste. Sobota popoldne: Nekaj redkih obiskovalcev mirno uživa svoj ne- deljski izlet, nekaj parov tiho šepe- če, prihajajo novi, nasmejani obra- zi, pohite po progi do vrha in obču- dujejo; beseda teče o športu in sne- gu, skratka o stvareh, ki človeku na taki postojanki prihajajo na jezik. Ob sedmih zvečer pride nova druž- ba. Že malce okajena, mlada, tako imenovana »naša bodočnost«, ki pa na Celjski koči pričakuje nekaj po- vsem drugega. Kar se v dolini ne sme, je tu dovoljeno! Nekaj litrom in kozarčkom žganih pijač gre ^za- hvala, da ljudje te družbe pozabijo najosnovnejša etična pravila, ter po- kažejo, kako nizek je lahko človek, če pokaže vse slabo, kar premore. Razbijanje v jedilnici vin metanje lovskih nožev ni dovolj. Razgraja- nje se nadaljuje po sobah in hodni- \ih, tarče westmanskih sposobnosti so novo prepleskana vrata, kjer se kričači spopadejo v umetnosti me- tanja nožev. Pet razsekanih vrat je edini rezultat in pri tem se nekdo po nerodnosti vreze v prst. Sobe, hodnik in svet pred kočo, celo djul- boks je okapan s krvjo. Celo noč se nadaljuje orgija. Nikogar ni, ki bi miril in pokazal drhali, kje so meje; kdo bi tudi tvegal — volkov je pet- najst. Zjutraj vstajajo, kot da se ni zgodilo ničesar, žalostnih obrazov, popijejo »aperitiv« in odidejo. Njih poslanstvo je končano. Prav tako zaspani vstajajo drugi gostje in vsak se priduši, vsak po svoje, vsi pa so edini: dokler bo dopuščen takim vstop v planinsko postojanko nas jie bo več. In rezultat: onesnaženi in pobru- hani prostori, sobe, posteljnina, okr- vavljena tla in zidovi, razsekana vra- ta in še s ključem v žepu od sobe jo popihajo v dolino. Oskrbnik, eden nestorjev slovenskega planinstva in alpinizma je dal odpoved. Pomislimo, kaj se bo zgodilo, ko Celjska koča zaživi polno, ko bo ob večerih v koči in na terenih nad njo iskalo stotine ljudi svoj mir in uži- tek, iskalo to, kar jim pripada in zaiilužijo po trudapolnih šestih dneh. Govorimo o tujem turizmu, ki bo zaživel in mora, saj je smučarski svet okrog Celjske koče po mnenju celo strokovnjakov z mariborskega Pohorja in Kranjske gore edinstven. Po taki noči, kot je bila zadnjo ne- deljo, verjetno ne bo nihče počakal ali celo dočakal jutra. Vse ogrom- no delo in napor sta zaman, če ne bomo znali najprej zgraditi sebe in v korist ljudi postavljenih objektov koristiti človeško. Glavni igralci tega »teksasa«: C. Konrad, Z. Henrik, č. Vili, L. Peter, M. Andrej, J, Viljem, M. Ja- nez, K. Janez, T. Leopold — s svo- jimi »damami«! Planinsko društvo Celje ^ Za novoletne praznike vara TEHNO-MERCATOR v prodajal- nah: Celje, Žalec, Vransko, Prebold, Šmartno ob Paki in Šoštanj nudi ugoden nakup . / — radioaparatov in glasbenih omar, — gramofonov, — električnih štedilnikov »Elvis« in »Gorenje 425«, — sesalcev za prah »ETA« in — orglic. S POSEBNIM NOVOLETNIM DOPUSTOM Ne zamudite ugodne prilike, pohitite z nakupom. Popust traja le do 10. januarja 1965. Po sklepu delavskega sveta Lesne industrije Nazarje z dne 19. novembra 1964 prodamo naslednja osnovna sredstva: 1. Vodna turbina Francis, moč 60 KM z regulatorjem in pred- ležjem, montirana lata 1922. Turbina so .nahaja na obratu v Sp. Rečici. 2. Zidni vrtalni stroj »Bratstvo«; z elektromotorjem. 3. Generator ELIN, tipa S 1206, n = 1000 obr., moč 125 KVA, odprte izvedbe. 4. Elektromotor ASEA tipa MEA 17, moč 11 kW, n = 1400 obr. brez navitja, odprte izvedbe. 5. Elektromotor ASEA, tipa MKA 12, moč 3,68 kW, n = 2s:i0 obr., odprte izvedbe. Omenjena osnoyna sredstva so, na vpogled na obratih v Na- zarju in v S]). Ročici. Vso ostalo informacijo laliko dobite v teh- ničnem sektorju delovne organizacijo od 7. do 12. uro. Razpis ve- lja do 26. decembra 1964. Prednost pri nakupu imajo gospodarske in družbeno organi- zacije. V kolikor do določonoga roka ne bo prijav, bodo prodana ostalim interesentom. CINKARNA metalurško kemična industrija v Celju želi pridobiti voč sodelavcev v vzdrževalnih obratih za mon- tažna dela, odnosno za vzdrževanje naprav v novem obratu. 10 KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV Z VEČLETNO PRAKSO. \ Samska stanovanja zagotovljena. , Nastop službe je možen takoj, ali po dogovoru. Mesečni oseb- ni dohodki so regulirani po pravilniku o delitvi osebnih dohod- kov. ' Pismene ponudbe pošljite na naslov Cink^irna — Celje, kad- rovski sektor. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PRVI REGRAT Čimbolj se bližajo novoletni prazni- ki, tembolj obložena je celjska tržni- ca. Obložena je z raznovrstnim bla- gom. Celo okraske za novoletno jelko lahko kupite tam. Cene so v glavnem nespremenjene. Krompir prodajajo po 50 do 60 dinarjev kilogram, kislo ze- lje po 100 do 140, kislo repo po 120, rdeče glavnato zelje po 80, belo pa po 40 in 50 dinarjev kilogram. Jabolka so po 100 do 160 dinarjev, medtem ko prodajajo hruške po 150 do 180 di- narjev. Solato na tržnici precej visoko ce- nijo. Je po 150 do 30p dinarjev. Mo- tovileč je še veliko dražji — 600 di- narjev kiiogram, pojavil pa se je tudi že prvi regrat! Cena je seveda temu primerna. Osem sto dinarjev je pre- sneto veliko za rožo, ki je ni treba posebej gojiti. Tudi kakšna kokoš zaide kdaj pa kdaj ла trg in celo kajcega osamlje- nega purana prinesejo z juga. Koko- ške so razmeroma poceni — od 600 do 800 dinarjev kilogram, za purana pa je treba žrtvovati tudi do 4.500 di- narjev. Jajca še niso po sedemdeset dinar- jev, vendar ne manjka dosti. Največ jih »je po 60, najdejo pa se tudi taka, ki jih cenijo na 65 dinarjev. ' —ca KRONIKA NESREČ — Alojz Kožar iz Celja je padel. Poškodo- val si jé desno nogo v kolenu. — Jože Ko/ar iz Primoža pri Šentjurju si je po nesreči obstrelil glavo. — Oskar Peklar iz Marija Gradca pri Laš- kem je padel pet metrov globoko. Poškodo- val si je glavo in hrbtenico. — Rafael Goršek iz Kasaz si je pri padcu z mopedom poškodoval glavo. — Na Ponikvi je cirkularka odrezala prste na roki Ervanu Janežiču. — Pavla Tumšek iz Tmave pri Gomilj- skem je pri padcu dobila poškodbe na glavi. — Anton Kroflič iz Strmca je padel z motorjem. Poškodoval si je glavo in pretre- sel možgane. i — Peter Zupan s Ceste na Ostrožno je pa- del z mize. Poškodoval si je glavo. — Terezija Pečnik iz Biega je padla na cesti. Poškodovala .si je oko. — Z mopedom je padel Vinko Mežnar iz Pariželj. Poškodoval si je glavo in nogo. — Marija Antolinc iz Zagrada je padla z motorjem. Poškodovala si je desno nogo. — Neža Žnidar iz Migojnic si je pri padcu po stopnicah zlomila ključnico. — Antonu Okornu iz Griž je cirkularka pri delu poškodovala nogo. — Pri delu si je zlomil nogo Žarko Jepu- rovič iz Celja. — Stefan Majcen iz Celja je pri pretepu dobil poškodbe na glavi. — Cirkularka je poškodovala roko Fride- riku JamniSku iz Višnje vasi. , ^ — S kolesom je padla Ivanka Катешк iz Zavrha pri Dobrni. Poškodovala si je glavo in pretresla možgane. — Pri delu je stroj poškodoval nogo de- lavcu Maksu Dimccu iz Liboj. Kolektiv Obrtno gradbenega podjetja »REMONT« Celje Šlandrov trg i ^ želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno novo leto 1965. ŠE O CONTALU POJASNILO DOZ-a Ocenjevanje škod po poplavi, ki je zadela -Celje dne 24. 10. t. 1., je zahtevalo od vsega kolektiva Splošne zavarovalnice Celje ogrom- no napora. Bilo je potrebno oceniti preko 2000 škodnih primerov. Delo je bilo obsež- nejše kot pri poplavi v letu 1954, ko je bilo nekaj nad 1400 škodnih prijav. Ko je sedaj ocenjevanje škod v glavnem zaključeno in so oškodovalci že prejeli iz- plačane odškodnine, ugotavljamo, da je bilo delo zadovoljivo opravljeno. Izjemo predstav- lja le obravnavanje škode v celjski posloval- nici podjetja »Contal« iz Ljubljane, kar je dobilo svoj odmev tudi v časopisu. Ker je v teh poročilih večkrat omenjena komisija DOZ-a, se s tem daje našim us- lužbencem v tem konkretnem primeru pre- velik poudarek. Zavarovalnica sama namreč nima svojih strokovnjakov za vsa področja, zlasti ne za ocenitev škod na električnih apa- ratih in je zato zaprosila za ocenitev teh škod strokovnjake iz podjetij Elektroinsta- lacije in Radio-vala. Odločilno besedo pri ocenjevanju škod na teh tehničnih predme- tih imajo strokovnjaki in ne uslužbenci za- varovalnice. Med ocenjevanjem škode se je zavarovalnica po teleprinterju obrnila na to- varno RR Niš za strokovno mišljenje, pa je prejela odgovor, naj se glede poškodb na električnih aparatih in televizorjih obrne na pristojno servisno delavnico, t. j. na Ra- dio-val Celje. Pripomnimo še, da se ocenitev poškodova- nih aparatov ni vršila v prodajalni »Contal«, temveč v zasilnem skladišču v Domu OF na Titovem trgu, kamor je bilo poškodovano blago po predhodnem popisu že preneseno. Komisija, sestavljena iz zastopnikov zava- rovalnice, podjetja »Contal« in strokovnjakov je prvotno menila dati po en kos poškodo- vanih aparatov v podroben pregledi zaradi popravila, vendar je moiala kasnpje od te zamisli odstopiti, ker nobeno podjetje, ki je v komisiji po svojem zastopniku sodelovalo, ni moglo prevzeti odgovornosti za morebitno večjo škodo, ki bi s tem nastala. Iz časopisnega poročila je posneti, da ko- misija škode sploh ni ocenjevala, kar pa ne drzi.x Predstavnik servisne delavnice je odprl dva televizorja in ugotovil, da je potrebno menjati dele, ki so za vlago najbolj občut- ljivi. Tako je ocenil vrednost potrebnih na- domestnih delov 1л s tem stroške popravil. Upošteval je pri tem, da je poškodovani apa- rat izgubil garancijo tovarne in je to škodo ocenil na 2 "lo prodajne vrednosti. Na podo- ben način je ocenjevala škodo tudi pri dru- gih predmetih in je bila škoda ocenjena od 5 do 80 "/o prodajne vrednosti. Tako v samem ocenjevalnem postopku ni bilo vidnih nepravilnosti. Ce p>a so se pri svojem delu posamezni čla- ni komisije res okoristili in zlorabili svoj položaj, bo ugotovilo sodišče. DODATEK UREDNIŠTVA: Ker ч, zadnji številki najbrž ni bilo dovolj konkretno poudarjeno, na kakšen odziv je primer celjske poslovalnice Contal naletel med občani, se zdi potrebno dodati, da so na konferen- cah krajevnih organizacij SZDL in na občinski skupščini smatrali opra- vičila Contala za smešna, kajti že v nedeljo ob sedmih zjutraj, ko je bi- lo njihovo skladišče poplavljeno, je bilo poplave dejansko konec. Znak za alarm v soboto ponoči pa je po- menil splošno mobilizacijo prebival- stva in bi ga torej morali upoštevati tudi vsi, ki so odgovorni za družbe- no imovino in po humanih načelih za lastnino in osebno varnost sodr- žavljanov. S tem zaključujemo ne- potrebno nadaljnje razpravIjanje_o tem primeru. VERIŽNO TRČENJE Na cesti prvega reda v Slovenskih Konjicah je bila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo troje vozil. Voznik tovornega avtomobila Ivan Šparaš, zaposlen pri celjskem cestnem podjetju, je v Konjicah hotel zape- ljati vozilo v garažo, ki stoji ob cesti. Predno je zapeljal v levo je odstopil prednost nasproti vozečemu vozilu in ustavil. Za tovornjakom so vozili v prekratki varnostni razdalji trije osebni avtomobili. Voznik prvega osebnega avtomobila Franc Žitnik je pravočasno ustavil vozilo, medtem ko se je Jože Šolar, voznik drugega vo- zila, zaletel v njpga. V spredaj sto- ječa avtomobila se je nato še zaletel voznik Ivan Grubenšek. Ob nesreči ni bil nihče telesno po- škodovan, materialne škode pa je na vozilih nastalo za 630 tisoč dinarjev: Do nesreče je prišlo kljub zmerni hitrosti vozil, ki pa so vozila v pre- kratki varnostni razdalji. ZARADI PREVELIKE HITROSTI V JAREK V vasi Crnova pri Velenju je voz- nik Borut Mlinšek iz Ljubljane s pre- veliko hitrostjo prehiteval vprežno vozilo, ki je stalo na skrajni desni strani cestišča. Zaradi velike hitrosti in spolzke ceste je voznika začelo za- našati. Zaneslo ga je v dva metra globok jarek, kjer se je prevrnil na streho. Ob nesreči ni bil nihče poško- dovan, na vozilu pa je nastalo za 150 tisoč dinarjev škode. • MIMO SPUŠČENIH ZAPORNIC V SMRT V večernih urah je tovorni vlak, ki je peljal iz Ljubljane proti Zagrebu, do smrti povozil kolesarja Franca Ci- zelja na zavarovanem železniškem prelazu v Šentlenartu pri Brežicah. Pokojnik, doma iz Šentlenarta, ' je s kolesom zlezel pod zapornice ter hotel čez progo v trenutku, ko je pripeljal vlak. Lokomotiva ga je zadela in zbila med tirnice, kjer je obležal na mestu mrtev. MED VOŽNJO PADEL POD VOZ V Šoštanju se je pripetila težka prometna nesreča v kateri se je huido poškodoval voznik vprege Gabrijel Kandut iz Slovenj Gradca. Omenjene- mu vozniku je na spolzki hlodovini med vožnjo spodrsnilo tako nesrečno, da je padel pod voz, ki ga je še nekaj metjrov vlekel po cestišču. Pri nesreči je dobil voznik pretres možganov, po- škodbe hrbtenice in nog. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico. V POTOKU ZGORELO VOZILO Na cesti med Ar j o vasjo in Vele- njem, pri križišču za Ponikvo, je na ostrem zavoju začelo zanašati osebno vozilo, ki ga je upravljal Ljubo Tori iz Ljubljane. Zaradi neprimerne hi- trosti ga je vrglo z desne na levo stran cestišča in nato v potok Sodčka, kjer se je prevrnjeno vozilo vžgalo in zgorelo. Voznik in sopotnik Rajmund Hrovath sta bila lažje telesno poško- dovana. SREÖNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1965 _................... ,...želi ........ v....... Splošno obrtno podjetje „OBNOVA" CELJE / aiBAHJE PREBIVALSTVA CELJE Od 7. decembra do 13. decembra se je ro- dilo 23 dečkov in 26 deklic. POROČILI SO SE: Podojsteršek Slavko, gozdarski tehnik iz Tekačeva in Gabriela BratuSa, uslužbenka iz Zgornje Kostrivnice. Martin Zorko, dela- vec in Danijela Mirnik, uslužbenka oba iz Celja. Vincenc Hostnik, delavec da Terezija Ferme, uslužbenka oba iz Celja. Stefan Mesaric, elektrovarilcc in Jera Šinko- vec, natakarica oba iz Celja. Alojz Kumer, ključavničar in Ana Ovtar, delavka oba iz Celja. UMRLI SO: Jožef Kozar, delavec iz Primoža (18). Ro- zalija Kamenšek, otrok iz Spodnje Sečove (3 mes.). Marija Beve, soc. podpiranka iz Pečovja (84). Antonija Labohar, upokojenka iz Brezja (55). Sava Jovanovič, upokojenec iz Celja (54). Franc Salobir, otrok iz Jelc (1 mes.). Stanislava Mihelič. Peter Vodušek, otrok iz Velenja (2). Mitja Plazar, otrok iz Hotemeža (2). Katarina Baumgartner, soci- alna podpiranka iz Celja (75). VELENJE Od 5. decembra do 12. decembra ni bilo rojstev. POROČILI SO SE: Frančišek Feužer, uslužbenec iz Šmartne- ga ob Paki 59 in Jo/cla Ocepek, uslužbenka iz Šmartnega ob Paki. Vladimir Gajski, štu- dent iz Novega mesta in Marija Kunej, vzgo- jiteljica iz Celja. BREŽICE Od 21. novembra do 12. decembra se je rodilo 16 deklic in 18 dečkov. POROČILI SO SE: Mustafa Spahič, uslužbenec in Rangus Bo- pold, klepar iz Gor. Prekope in Molan Hilda, poljedelka iz Kapel. Medved Janez delavec iz gomila, delavka iz Novega mesta. Selan Leo- Glogovbroda iri Ana Ogorevc, poljedelka iz Bu- košeka. Jože Kvartuh, kmetovalec iz Poštene vasi in Jožefa Grame, poljedelka iz Cedma. Stanislav Omerzu, oficir JLA iz Sarajeva in Božidara Knez, poljedelka iz Artič. Miladin Brajovič, podoficir JLA in Mirsada Arap, gospodinjska pomočnica oba iz Brežic. Anton Rebselj, prometni tehnik iz Bieiic Li Turbić Antonija, kemijski tehnik iz Zagreba. gt. 49 — 18. decembra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... s KOMPASOM NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC Obveščamo kolektive in ostale ljubitelje drsalnega športa, da bo KOMPAS CELJE kot vsako leto tudi v času od 24. februarja do 9. marca 1965 organiziral enodnevne pre- voze na ogled svetovno znane dunajske re- vije, na kateri bosta ob-tej priložnosti go- stovala v revijski ekipi ti^di svetovna prvaka Marika Killlus in Hans Jürgen Bäumler! Prijave sprejema poslovalnica KOMPAS CEUE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. Cena po osebi znaša 6.200 din. V tej ceni je vračunan prevoz v turistično opremljenih, ogrevanih avtobusih znamke »Mercedes«, potni list z obema vizama ter vstopnice za ogled revije. Vstopnice je turistično podjetje KOMPAS zasiguralo ter vljudno naprošamo kolektive in sindikalne podružnice kakor vse ostale ljubitelje, ki si želijo ogledati to umetniško drsalno revijo v Celovcu, da sprejema KOM- PAS Celje že prijave. Za vse informacije in prijave ogleda drsalne revije v Celovcu obi- ščite KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. VABlMO VAS NA IZLETE: 3-dnevni izlet na DUNAJ z ogledom drsal- ne revije v dneh 20. in 31. januarja ter 1. februarja 1965; prijave do 5. januarja 1965. Cena aranžmana din 19.100. 2-dnevnr izlet na DUNAJ na drsalno revi- jo dne 21. in 22. januarja 1965. Prijave do 30. decembra 1964. Cena aranžmana din 13.500. 4-dnevni izlet na DUNAJ in v PRAGO v času od 23. do 26. januarja 1965. Cena izleta 26.600 din. Prijave do vključno 5. januarja 1965. . 8-dnevni izlet v LONDON na ogled medna- rodnega salona pohištva v februarju 1965. Prijave do 11. januarja 1965. Udeležite se naših silvesrovanj v POREČU na BLEDU in na REKI! Prijave do 20. de- cembra 1964. Se priporoča! KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 Telefon: 23-50 • KUPIM Stanovanjsko hišo, .najraje v centru Žalca Velenja in Celja kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. TURIZEM TURISTIČNA PREDAVANJA Olepševalno in turistično društvo Celje spo- roča, da prične v sredo, 23. tm. s turističnimi predavanji. Prof. Zoran Vudler bo prikazal turistično reportažo CEZ KOROŠKO, TIROL- SKO IN ŠVICO V ITALIJO. Reportažo bo spremljalo 250 izredno uspelih barvnih dia- pozitivov, med njimi izredno uspeli z Vrb- skega jezera, Celovca, Beljaka, Grossglockner- ja, kneževine Lichtenstein, Berna, Žermata, Materhorna, Lausanne, Züricha, Milana in Gardskega jezera. Predprodaja vstopnic v Tu- rističnem uradu poleg kina Metropol. Preda- vanje bo v Narodnem domu. NASLEDNJA TURISTIČNA PREDAVANJA Olepševalno in turistično društvo Celje si je zagotovilo za letošnjo sezono več odličnih predavanj. Tako nam bo Tone Pogačnik pri- kazal VZHODNO AFRIKO, dr. Miha Potočnik UKRAJINO IN KAVKAZ, Fedor Gradišnik TOKIO, videli pa bomo tudi še BOLIVIJSKE ANDE, SPITZBERGE, DUNAJ IN NJEGOVE LEPOTE ter še nekatera druga zanimiva pre- davanja. Predavanja bodo vsake tri tedne. • PRODAM Kravo 7 mesecev brejo prodam. Guček, Zagrad 108 — Celje. Fiat Topolino tipa A prodam. Romih — Cinkarna Celje (Mehanična). Novejšo pisalno mizo, električni radiator (12 reber), štedilnik »Gorenje« — levi, pro- da; Koštomaj, Celje, na Golovcu 5. Razna otroška oblačila in obutev (od 4 — 5 leta strosti), prodam Planine, Celje, Koc- bekova 5/111. Ogled od 15.30 dalje. Spalnico, posteljne vložke in divan prodam ugodno. Naslov v upravi lista. Okroglo orehovo mizo s 6 tapeciraninii stoli prodam ugodno. Ogled od 15. ure dalje. Celje, Celestinova 10. Fiat 600 Multipla (2 — 4 sedežni ali tovor) po generalni 600 km, proda po 20. decembru, Cvetličarna, Zidanškova ulica 22 — Celje. »Tomos — Puch« 175 — odličen prodam. Naslov v upravi lista. Trodelna okna 160 x 120 cm priprava nov rolo in stroj za izdelavo strešne opeke (100 modelov) prodam. Sprc-jema mizarska naro- čila brez predplačila. Kolar Franc, Polzela št. 16 (pod gradom). • RAZPIS Podjetje »Javne - naprave« Celje razpisuje delovno mesto TRŽNEGA NADZORNIKA Pogoj: Živilski tehnik ali higienik oziroma primerna oseba iz kmetijske ali živilske stro- ke. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve osebno vložiti pri upravirpodjetja, Gregorči- čeva ulica 6/II. Skupščina občine Šentjur pri Celju razpisuje na osnovi pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov In del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) JAVNI NATEČAJ za oddajo gradbenih, obrtniških In inštala- terskih del 18-stanovanjskega objekta tipa AZA 312 X 2. Javni natečaj bo dne 5. Januarja 1965 v sej- ni sobi Občinske skupščine Šentjur pri Celju ob 9. uri. Predračunska vrednost objekta znaSa din 110,000.000. Rok dovrši tve investicijskega objekta je 1. december 1965. Investicijski elaborat, ki Je za ponudnika v vsem obvezen, Je možno dvigniti vsak dan od 8. do 12. ure v sobi št. 3 Občinske skup- ščine Šentjur pri Celju proti vrednosti din 100.000 (ček), ki jih dobi po končani licita- ciji ponudnik vrnjene. Ponudniki morajo oddati svoje ponudbe do 9. ure dne 5. januarja 1965 v zaprti kuverti v sobi št. 3. Za ponudnika so obvezne vse točke 10. čle- na pravilnika o postopku pri oddajanju inve- (tlciJskUi objektov in del v graditev. • KINO kino »svoboda« šempeter v savinjski do. lini Dne 19. in 20. decembra 1964. »Kartuš« francosko-italijanski film^ \ Dne 22. decembra »Sigfrid« nemški film v barvah Dne 24. decembra »Polnočna revija« nemški barvni film CSP Kino »Partizan« Sevnica Dne 19. decembra 1964 »Teror barbarov« italijanski film Dne 23. decembra 1964 »Ti si moje življenje« francoski film . živinozdravniška dežurna služba Od 19. do 26. decembra MARJAN TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje) telefon: 28-71 • GLEDALIŠČE ^ Petek, 18. decembra 1964, ob 13. uri: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA oblacila. Zaključena za osnovno šolo Hudinja. Petek, 18. decembra 1964 ob 20. uri: Norman Krasna: NEDEUSKA UUBEZEN. Gostovanje v Velenju. Sobota, 19. decembra 1964 ob 7.30: Nakamura šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za osnovno šolo Laško. Sobota, 19. decembra 1964 ob 19. url: F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN. Abonma za delovne organizacije In Izven. Nedelja, 20. decembra 1964 ob 9. uri: Norman Krasna: NEDEUSKA LJUBEZEN. Zaključena predstava za VP 7964 Celje. Nedelja, 20. decembra 1964 ob 19.30: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Zaključena predstava za Dom JLA Celje. Ponedeljek, 21. decembra 1964 ob 15. uri: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Zaključna predstava za VP 1693 Celje. Torek, 22. decembra 1964 ob 9. uri: Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN. Zaključena predstava za VP 1963 Celje. Sreda, 23. decembra 1964 ob 11. in 15.30 uri: Nakamura Šinikiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Četrtek, 24. decembra 1964 ob 19. uri: F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN. III. šolski večerni abonma in izven. Petek, 25. decembra 1964 ob 10. uri: Nakamura šinikiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava zo Osnovno šolo Vran- sko. Petek, 25. decembra 1964 ob 15.30 uri: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. I. šolski abonma in izven. barve tkanino Prodamo skladišča 1. V Blagovni— 7 km od žeL postaje Šentjur pri Celju — zazidana površina 524 — dvojna klet, pritličje, podstrešje. 2. Y Hrastovcu — 15 km od Maribora — zazidana površina 465 m- — klet, pritličje, podstrešje. Prostori so primerni za skladiščenje kmetijskih pridelkov ali industrijskega blaga. Pogoji in informacije pri podjetju »SLOVENIJA SADJE« Ljubljana, Miklošičeva 10 UPRAVNI ODBOR delovne organizacije PLINARNA - VODOVOD Celje razpisuje štipendijo za študij na tehniški šoli — strojni oddelek. Prednost imajo kandidati, ki so že končali drugi letnik. Razpis velja do oddaje štipendije. SIIVESTROVANJA Zdraviliški dom Rogaška Slatina: veselo silvestrovanje, študentski Jazz Venus, obvez- na konsumacija 1.500 din, rezervacije spre- Jema šef strežbe od 20. 12. dalje. Zdraviliško gostinsko podjetje Rogaška Sla- tina: prijetno silvestrovanje v Slovenskem do- mu, pri Pošti in v Novi švicarlji, silvestrov menu obvezen 2.000—3.000 din, rezervacije sprejema uprava podjetja. Gostišče Stari grad Celje: domače silvestro- vanje, ples, koline, brez obvezne konsumaci- Je, rezervacija in vstopnina 350 dinarjev, vpla- čila v Turističnem informacijskem uradu v Stanetovi ulici. Zdravilišče Dobrna: silvestrovanje v edravi- иш dvorani 1 obveznim menujem 3.000 di- narjev, nagradno žrebanje. V hotelu Triglav brez obvezne konsumacije, vstopnina z rezer- vacijo 300 din. Hotel Evropa Celje: dvoje silvestrovanj v espressu z vrtno dvorano ter v restavracij- skih prostorih. Rezervacija 500, obvezna kon- sumacija 2.500 din. Hotel Celeia, Celje: tradicionalno silvestro- vanje, obvezen silvestrov menu 3.500 dinarjev. Hotel Paka Velenje: tradicionalno silvestro- vanje, obvezen silvestrov menu 2.400 dinarjev. Restavracija Jezero, Velenje: domače silve- strovanje. Menu 2.400 din. Hotel Savinja Laško: tradicionalno domače silvestrovanje. • razno Trgovsko podjetje »CENTER« Celje išče garažo za tovorni voz — 2 toni. \ Oddam garažo. Naslov v upravi lista. Iščem starejšo žensko, lahko je upokojen- ka, ali pa mlajšo pošteno dekle, nudim hra- no in stanovanje, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. »Industrijsko podjetje v Celju potrebuje za svojega elektroinženirja opremljeno sam- sko sqbo s posebnim vhodom, po možnosti s uporabo garaže, vseljivo z 1. februarjem 1965. Ponudbe poslati do 20. 12. t. 1. na podruž- nico Celjskega tednika pod »elektroinženir«. Starejši upokojenec, z lastnim inventarjem, išče oskrbo pri starejši upokojenki za med- sebojno pomoč. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zadovoljna starost«. # STANOVA MIA Iščem sobo v Celju ali bližini. Naslov v upravi lista. I.ščem opremljeno sobo, ostalo po dogovo- ru. Informacije pri vratarju Toper — Celje. Prazno ali opremljeno sobo v Celju iščem, ali dam v oskrbo 8-letno deklico. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo oddam takoj. Aljažev hrib, Plečnikova 23 I. Povratnik iz inozemstva išče pri mirni družini za stalno opremljeno sobo s poseb- nim vhodom in souporabo kopalnice, v pri- tličju ali prvem nadstropju — center mesta. Naslov oddati pri Amaliji Ločnikar, Celje, Oblakova 4. Mirna uslužbenka išče sobo za nekaj me- secev. Instruira nemščino in delno plača. Dita Kocian, Šoštanj. Iščem sobo in kuhinjo v Celju. Nudim posojilo 100.000 din. Najemnina po dogovoru. Obenem prodam dvostanovanjsko hišo v Vojniku. Informacije: Kompelšek, Vojnik 42 ali pa: Boškič, Maribor, Frankolovska 89. SERVISI STANOVANJSKE SKUP- NOSTI »CENTER« CELJE razpisujejo JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih strojev in opre- me servisov ter ostalih' strojev iz bivše kemične čistilnice, dne 24. 12. 1964 od 9. ure dalje na dvorišču ke- mične čistilnice v Celju, Gubčeva ulica 4. Več pralnih strojev HIMO F-07, centrifugo HIMO C-05, loščilniki, se- salci, sokovniki, elektro-motorji in razna druga oprema. Prednost pri nakupu imajo gospo- darske organizacije. V kolikor ne bo interesentov gospodarskih organizacij bo prodaja izvršena tudi posamezni- kom. I avtoturisticno podjetje IZLETNIK CELJE vam NUDI VSE TURISTIČNE usluge DRSALNA REVIJA CELOVEC — ki bo v dneh od 24. februarja do 9. marca 1965. Pri- jave sprejemamo vsak dan neomejeno števi- lo. In cciia, samo 6.200 din po osebi. Ali ste se že odiočill? IZLETNIK vam nudi udobno in varno vožnjo s svojimi ogrevanimi avto- busi. Pričakujemo vas v naši poslovalnici, kjer dobite vse informacije ali pa sporočite svoje želje na telefon 28-41. Prijavite se la- hko tudi v naših poslovalnicah v VELENJU in KRŠKEM. Ne pozabite, z IZLETNIKOM CELJE NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC. NAŠI IZLETI IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali večdnevne avtobusne Izlete v TRST — BE- NETKE, po KOROŠKI In druga turistična mesta tujih dežel. DUNAJ — na 81. spomladanski velesejem v času od 14. do 21. marca 1965. Vabimo delavce v trgovini, industriji In obrti ter drugih podjetij in ustanov, kakor tudi po- sameznike. MÜNCHEN — obisk mednarodnega obrtniš- kega velesejma od 18. do 28. marca 1965. Zahtevajte program. NOVOLETNA POTOVANJA — z avioni v najlepša mesta Evrope za 5-dnevno bivanje. Potovanja so v organizaciji Putnik Beograd. LONDON — potovanje dne 26. decembra in 23. januarja. RLM — potovanje 30. decembra in 27. ja- nuarja. PARIS — potovanje 24. decembra in 21. ja- nuarja. ATENE — potovanje 31, decembra In 21. Januarja. Informacije In prijave pri -IZLETNIKU CELJE. IZLETNIK organizira izlete in potovanja po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi tu- rističnimi avtobusi — v sodelovanju s Put- nikom. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne In prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, kušete na vseh progah Jž in v inozemstvu ter prodaja vo- zovnice za avione. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK menja tudi plačilna sredstva. IZLETNIK daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razgled- nice, turistične publikacije in dr. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih evropskih držav. Poslužujte se vseh naših turističnih uslug. ^ IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do 12. ure ter od 14.30 do 17. ure razen ob so- botah popoldne. Poslovalnici v Velenju in Krškem poslu- jeta vsak dan od 7. do 14. ure. Za cenjeni obisk se priporoča: IZLETNIK CEUE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje KOMUNALNA BANKA CELJE objavlja četrto veliko nagradno žrebanje za vezane hranilne vloge, vložene v času od 1. oktobra do 31. decembra 1964. Nagrade: 1 šivalni stroj 1 hladilnik himo 1 električni štedilnik 1 loščilec 1 sesalec 1 moško kolo 2 ženski kolesi 1 sadna centrifuga 2 mikser j a 2 električna pekača 2 ekonom lonca Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo vlo- žili in vezali najmanj 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev najmanj za tri mesece. Vezane hranilne vloge sprejema komunalna banka ceue in njene poslovne enote: celjska mestna hranilnica in ekspo- ziture: 2ALEC, mozirje, slov. konjice, laško, šentjur, šmarje pri jelšah,'rogaška slatina, sevnica, KRSKO in BRE2ICE. Žrebanje bo v mesecu januarja 1965. Vezane vloge obrestuje- mo od 5,5 do 7%. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naloženi »Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij komunalnega podjetja »Ceste-kanalizacija«, Celje, Ul. 29. no- vembra 2 razpisuje delovno mesto skladiščnika POGOJ: dobro poznavanje gradbenega materiala in avto- strojnega materiala. Reflekitanti naj naslovijo prošnje na komisijo. Razpfs velja do zasedbe delovnega mesta. Stran 8 CELJSKI TEDNIK Št. 49 — 18. decembra 1964 Akademija ki obeta 2e vrsto lot spada TVD Partizan- Kovinar v Storah med najaktivnejša telesnovzgojna društva v celjskem okraju. Dvakrat so že prejeli pokal »Dela« kot drugo najboljšo društvo v republiki ob Dnevu Republike za naj- bolj množično dejavnost. Tudi letos se }e delo v vscK sekcijali in oddelkih živahno razmahnilo takoj po običaj- .lem poletnem zatišju, ko dejavnost v nekaterih sekcijah več ali manj za- mre, zlasti v telovadni sekciji. Doslej so preživljali latentno krizo v vodnÀ- škem kadru, letos so v novi sezoni tudi vrste trenerjev in vodnikov utr- dili, le-ti so učvrstili svoje strokovno znanje na seminarjih in tečajih, sedaj so se pa z novim poletom lotili res- nega dela, sistematične vadbe, ki terja vpliko truda in požrtvovalnosti in zvrhano mero potrpežljivosti. V vseh sekcijah posvečajo največ pozornosti mladini in pionirjem, pionirske vrste so — razen pri kegljačih —r tudi naj- močnejše. Z velikimi napori in požrt- vovalnostjo so prišli do sodobnih ob- jektov za nemoteno delo sekcij in od- delkov, v ureditev in izpopolnitev teh objektov vlagajo neprestano nove napore. V društvu imajo sedem sekcij, od katerih so sedaj dejavne telovadna, košarkacska, ^kegljaška, nami^no-teni- ška, rokometna in nogometna sekcija; največ uspehov pa so v tej sezoni za- znamovali kegljači, ki so tekmovali celo za naslov republiškega prvaka. Smučarji si obetajo v kratkem ugod- nih pogojev za redne treninge. Telovadna sekcija pa želi pokazati dejavnost svojih oddelkov na svečani akademiji, ki jo bodo priredili v so- boto, 19. decembra zvečer v kultur- nem domu v Štorah, ko bodo obenem proslavili tudi Dan armade. Za ta nastop se resno pripravljajo vsi od- delki telovadne sekcije. Ob tej priliki pa bodo obiskovalci akademije doži- veli še nekaj zelo razveseljivega, saj bodo ta večer priredili svečan spre- jem olimpijcem, z Mirom Cerarjem na čelu. Naši olimpijci: Cerar, Šrot in Brodnik so že obljubili svojo udeležbo in nastop na tej svečanosti. Pokazali bodo vaje, s katerimi so se borili na olimpijadi v Tokiu, Miro Cerar pa namerava pokazati celotno vajo na konju z ročaji, s katero je osvojil zlato kolajno in vajo na drogu, za ka- tero je prejel bronasto odličje. T-ako bodo imeli obiskovalci akademije edinstveno priložnost, videti izvaja- nja olimpijskih tekmovalcev, ki bodo nudila res svojevrsten užitek vsern ljubiteljem telovadbe. , Ru-Ur SPORT NA DROBNO # V Grižah so odigrali prijateljsko' tekmo v malem nogometu. Mladi no- gometaši Griž so premagali ekipo Za-- bukovice z 9:4. # V nadaljevanju zimske občinske lige v košarki so bili doseženi nasled- nji rezultati: Old boys — TSŠ 29:44, Old boys — RK Celje II 56:49, Gim- nazija — RK Celje II 69:32, Štore — RK Celje II 42:68, KK Celje — Uči- teljišče 46:20, KK Celje — Dom D. Finžgarja 79:21. V nedeljo bo v telovadnici gimna- zije finalni turnir. Ф V torek zjutraj je v Bad Gastein odpotovala ekipa celjskih smučarjev. To so njihove tradicionalne vsakolet- no priprave za smučarsko sezono v tem avstrijskem zimskošportnem centru. Ф Zagrebški športni list Narodni šport spet izbira najboljšega jugoslo- vanskega športnika in šp(^rtnico leta. V tej anketi sodelujejo vsa jugoslo- vanska športna uredništva. Naša re- dakcija je dala svo| glas za Cerarja in Stamejčičevo. PRIZNANJE ZDRUŽENJU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Letos je celjska podružnica Zdru- ženja šoferjev in avtomehanikov do- bila poleg drugih priznanj za uspešno, delo tudi priznanje republiške komi- sije za varstvo v prometu za preven- tivno vzgojo mladin^. Omenjeno zdru- ženje namreč skrbi poleg drugih de- javnosti tudi za preventivno vzgojo šolske mladine na osnovnih šolah. Podružnica združuje preko tristo članov. Letos je organizirala tečaj za dodatno kvalifikacijo poklicnih voz- nikov, ki je bil dobro pripravljen, kar dokazujejo uspešno opravljeni izpiti tečajnikov. Žal podružnica nima svo- jih prostorov, ki bi v marsičem olaj- šali delo. O svojem delu in problemih bodo člani združenja razpravljali nçi letnem občnem zboru, ki bo pojutriš- njem (v nedeljo), v dvorani Ingrada ob devetih dopoldne. -ek JUDOISTI SO STARTALI Judoisti so te dni pričeli s svojim letošnjim republiškim prvenstvom. V ligi sodeluje 12 ekip. V prvem kolu so v Celju nastopile ekipe Impola iz Slov. Bistrice, Alpine iz Zirov, Mari- bora II in domačega Olimpa. Na tem turnirju so premočno zma- gali judojsti Impola, drugo mesto pa je pripadlo ekipi Olimpa pred Alpino in Mariborom II. Celjski judoisti so dosegli naslednje rezultate: Olimp — Alpina 25:10, Olimp — Maribor II 20:14, ter Olimp — Impol 0:20. Slednji rezultat izgleda precej visok poraz Celjanov, vendar to predvsem na račun sistema točko- vanja, saj so celjski judoisti od petih borb kar trikrat izvlekli neodločen re- zultat. Najboljša borca v celjski ekipi sta bila Seles in Orličnik, ki sta po dva- krat zmagala ter enkrat dosegla ne- odločen rezultat. -ed NA ZBELOVSKEM VRHU INFERNO V MAJHNEM OČE KAJ DELAŠ? Petnajst mesecev star Milanček je ob obisku nemudoma zlezel mami v na- ročje, toda treba je skrbeti za družino zato ga mora varovati petletna Cvetka Sneg, ki je pred nedavnim zapadel je sipko padal z vejevja med katerim 'rje odzvanjal smeh otrok, ki so se vračajoč iz šole drsali ob progi. Do- lino je nenadoma prevzelo cviljenje svjnje. »Biti rojen, pomeni živeti,« je rekel nekoč nekdo in se zgrudil. Drugi je zadnji del stavka spremenil in rekel: pomeni trpeti, nato vstal, si oprtal motiko in odšel. Oba sta rada živela. Na Zbelovskem vrhu so hiše pri- slonjene v gozd in hrib, na redko se bleščijo njihova okna v snegu. Dim, ki ße vzpenja, oznanja topla ognjišča — dom. Preskakujoč zaledenele jarke smo^ počasi lezli navkreber. Nad majhno livado je stala hiša v kateri stanuje družina OGRINC. Skrb, da ne bi našli nikogar doma, je odgnal jok otroka, ki je odmeval že streljaj od hiše. Pred hišo je nekdo cepil drva. Šele ko smo prišli bliže, smo videli, da je to žena, ki na kolenu lomi za- ledenele veje. »Ne, Ogrinca ni doma,« Je dejala in nas opazovala. Najteže pri vseh srečanjih je prvi stik z nepoznanimi ljudmi. Ko je žena čez čas znova spre- govorila, je vprašala, če smo s »so- ciale«. Ko smo jP povedali od kod smo in kaj želimo, je beseda nekako s težavo stekla. Enainštiridesetletna Elizabeta Ogrinc, mati šestih otrok, je s težavo opisala življenje, ki ga s svojimi otroki živi. Tragedija Ogrinčeve dru- žine se je začela že davno pred zad- njo zaposlitvijo moža, ki že več let ne dela. Od takrat se »preživljajo« od materine dnine, od garanja. Šestim otrokom se bo pridružil še sedmi. »Prepričana sem, da bi se naše živ- ljenje spremenilo, če bi dobili ustrez- no stanovanje,« je dejala. »Vsekakor bi se moral mož zaposliti. Tako pa po- glejte, to strahoto.« Bilo je kaj videti. Dva na novo sezidana, opornika pred- stavljata prvi del stavbe v kateri je na vegasti klopi nekaj loncev. Skozi vrata se pride v prostor, ki ni večji od srednje kuhinje, v katerem sla dve postelji, star, majav štedilnik, miza brez stolov 'in otroška klop. Ves pro-., stor je zadimljen, ker soba nima dim- nika, ter ima na oknih karton namesto šip. Erio okno je odprto, da se stano- valci ne bi zadušili. V tem prostoru živijo Ogrinčevi. »Ko sem se poročila, sem pričako- vala kaj dragega od živlienja kot imam. Največje bolečine mi ustvarja misel, kaj bo z otroki. Moža že nekaj let spravljam v službo, vendar zastonj. Pred več kot letom dni se je za nas zavzela »sociaia«. Nekega dne so več- je otroke dali v rejo, ment pa pre- skrbeli službo v loški opekarni. Bilo je nekaj tednov po porodu. Nekaj dni sem šla v- službo, več nisem zmogla. Domov sem se komaj privlekla. Na- mesto, da bi opravljala gospodinjska dela, ki so čakaki name, sem ležala, da bi lahko naslednji dan šla spet v službo. Nikogar nisem mogla dobiti, da bi pazil na otroke. Letos so moža zaprli zaradi nemTFrnosti. Jaz sem raz- dala otroke k sosedom, da sem lahko šla v hmelj. Krvavo potrebujemo še , tako pičel dinar. Ko se je mož vrnil IZ zapora sem mislila, da se bo zaposlil. Tudi socialna delavka konjiške ob- činske skupščine Ana Kranjc nam je povedala, da so Ogrincu preskrbeli zaposlitev na enem izmed podjetij, vendar je odklonil. Vsi so pričakovali, da gn bo zapor zresnil. Krajevne druž- beno-polilične organizacije se trudijo, da bi s pomočjo občinske socialne de- lavke ta primer nekako rešili. Vsi se trudijo, razen Ogrinca, ki poseda do- ma ob zapcčku, aH pa dela pri sosedih za hrano in pijačo. Ko sem poiskal Ogrinca na Tolstem vrhu, kamor je šel na obisk k svojemu otroku, ki je v varstvu pri Korošcu, nam je 'zatr- jeval, da ni problem preživljanja dru- žine, če le dobi drugo stanovanje. Na vprašanje, zakaj ne poskuša razmere urediti z zaposlitvijo, je z neverjet- nimi govorniškimi sposobnostmi do- kazoval, kako mu družina dela kri- vico. Ob tem verjetno ne premišljuje, kaj bodo rekli njegovi (če že ne re- čejo) otroci, ko jim tuja roka reže kruh, medtem ko on poseda doma ob zapečku in si da s t reči od noseče žene. Kdo jim je storil KRIVICO? Ravnodušnost in malomarnost Ogrinca je redka, to tembolj, ker mož ni bolan, temveč zdrav in dokaj čil sanjari o krivici in o kosilu, ki mu ga žena odtrga od pičle prehrane otrok, o tem kako bo skopnel sneg, da bo lahko šel h kmetom delat za kruh in predvsem za — pijačo! nani ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH: GOSTJE V ROGAŠKI SLATINI . Zdravilišče v Rogaški Slatini uži- va že tristoleten sloves. Ali je danes še bolj zanimivo goste? 1938. leta je Rogaško Slatirio obiskalo 6412 domačih in 1679 tujih gostov, med katerimi je bilo največ Madžarov, Avstrijcev, Italijanov in Nemcev, s skupno 105.223 nočitvami. Tik pred vojno (1940) je bilo 7567 domačih gostov in samo 302 tuja gosta. Tudi zdaj so še prevladovali Nemci, Itali- jani, Madžari in nekaj Poljakov. Slednje je pregnala vojna. Prvo le- to posvojni si Rogaška Slatina še ni opomogla, vendar je 1946 sprejela že 4314 domačih gostov. Iz tujine pa je tokrat prišlo samo 201 gost, med katerimi so bili Rusi, Madžari, Ro- muni in Italijani. Struktura gostov se je bistveno spremenila. 1955. leta je bilo že 10.542 domačih in 813 tujih gostov. Samo pet let pozneje je bilo že 16.778 domačih in 2279 ino- zemskih gostov s skupno 244.164 no- čitvami. Lani je število domačih go- stov sicer upadlo na 13.891, toda skoraj podvojilo se je število tuj- cev, ki jih je bilo 4722 in samo ti so 49.040-krat prenočili, kar je za turizem nedvomno zelo zanimivo. Poleg tega je bilo največ Avstrijcev, Italijanov in i:ahodnih Nemcev in šele letos so se spet širše odprla vrata iz Vzhoda. I. B. radío C E LJ E - Nedelja, 20. decembra: [2.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — ob- vestila,12.15 — naši . poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 c— južnoameriški ritmi, vmes reklame, 12.45 — Gustav Grobehiik — Komorni /bor v Gorici. , V naslednjih dneh do vključno sobote, 26.' decembra bo celjska kronika vsak dan na sporedu ob 17.00, obvestila ob 17.10, ploš- če po željah ob 17 35 ter zabavna glasba m reklame ob 17.45. Raze,n tega se bodo na valu 102 metra zvrstile med 17. irv 18. uro še na- slednje oddaje: ponedeljclt, 21. decembra: jf] ponedeljelc, 21. decembra: 17.15 —kitare v ritmu, 17.25 — športni pregled; torek, 22. decembra: 17.15 — mladinska oddaja; sreda, 23. decembra: 17. 15 — tri solistične skladbe, 17.25 — Deset, minut z ¡íiravnikom: prim. dr. Rudolf Cik — Načrtovanje po- tomstva, zaželen otrok; četrtek, 23. decembra: 17.15 — moderni ritmi, 17.25 — radijska»univer/.a; petek, 25. decembra: 17.15 — Na planincah luštno bti, venček slovenskih pesmi in ple- sov: sobota, 26. decembra: 17.15 — za prijeten konec tedna: nedelja, 27. decembra: 12.00 — pogovor s poslu.šaki, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — za vsakogar ngkaj in reklame, 12.45 — G. Božič: Očka, vini se (novoletna črtica). ATLETI V ZIMSKI SEZONI PREDAVANJE O TOKIU Pretekli petek je bilo v Kladivar- jevi dvorani predavanje višjega tre- nerja in vodje jugoslovanskih atletov na olimpijskih igrah tov. Fedorja Gradišnika o njegovih vtisih iz olim- pijskih iger. Predavanje je bilo na- menjeno vsem atletom celjskega dru- štva, navzoči so bili tudi vsi olimpijci, razen Romana Leska, ki je na odslu- ženju vojaškega roka. Predavanje je bilo izredno zanimivo, saj ga je pre- davatelj opremil z barvnimi diapozi- tivi in filmi. Tov. Gradišnik je opisal vso pot iz Celja do glaVnega mesta Japonske, bivanje tam in povratek v domovino, poleg tega pa ocenil nastop jugoslovanskih atletov in razložil, nji- hov uspeh oziroma neuspeh. Pred pričetkom predavanja sta pri- sotne pozdravila tov. Karel Jug in tov. Naprudnik, ki je v imenu AZS tu- di nagradil celjske olimpijce s p^jaktič- nimi nagradami. ZIMSKI TRENINGI "Sredi preteklega tedna so celjski atleti pričeli^ zimskimi treningi v te- lovadnicah. Čeprav smo vsi pričako- vali, da bodo lahko to zimo treningi že v telovadnici pod tribuno, so se zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev morali atleti še letos zateči v goste v razne telovadnice celjskih šol, zaradi česar so treningi sanio v poznih večernih urah, ko so telovadnice proste. Kljub temu pa upamo, da bodo treningi potekali nemoteno in da bodo drugo leto atleti dobro pripravljeni za nova tekmovanja. Poselbno skrb bodo posvetili mladincem, kajti prihodnje leto bo tudi mladinska balkaniada in želijo, da bi se čimveč celjskih mla- dincev udeležilo tega tekmovanja.^ NAJMLAJŠI SO , TEKMOVALI V KOŠARKI v nedeljo je v telovadnici četrte osnovne -šole občinska zveza za teles- no kulturo po večletnem premoru po- novno priredila občinsko prvenstvo pionirjev v košarki. Sodelovalo je šest ekip: tri iz osnovnih šol, tri pa iz športn.ih šol — rokometne in ko- šarkarske. Iz nerazumljivih vzrokov se tekmovanja niso udeležili pionirji prve osnovne šole, medtem ko na hu- dinjski šoli še nimajo pogojev za vadbo. Borbe so bile zanimive, naj- mlajši pa so pokazali precejšnjo mero košarkarskega znanja. DVOJNI PORAZ KEGLJACEV P-- tok4 teden se je pričelo tekmovanje v rn-'rihorskó cclj.ski conski kegljaški ligi. Cc'iska predstavnika Ingrad in Invalid sta v r.-vc-' 4ohi Нпч-"'" poraz, invalid je klonil v S'ovcniCELJSKEGA TEDNIKA« ZA LETO 1965 • Vsak teden 6 strani izrazito zanimivega, za- bavnega ètiva. • Vsalt teden meli satire in humorja, Urižanka, uganke in rebusL • Vsak teden novosti s področja medicine, teli- nike in znanosti. • Vsak teden kramljanje o vzgojnih vprašanjih, mladini in družini. • Nasveti za kuhinjo, dom in vrt... Moda ... Pravni nasveti. • Eksluzivnosti - domače in tuje. Zgodbe, ki jih je pisalo življenje. • Vohunske, kriminalne zgodbe in reportaže v zrcalu časa. _ . _ • Vsak mesec »Radovedna malha«. Najmlajši ^ ustvarjajo za najmlajše. i Najmanj štirje romani na leto, tiskani za izre- zovanje in domačo vezavo. • Poleg tega stalna slikanica, humoreska, drob- ne zanimivosti v besedi in sliki. Na tej strani vam predstavljamo nekaj izbranih zvrsti, ki bodo razveselile in zadovoljile najširši krog naših bralcev že v prvi številki našega lista in pa v prvem mesecu prihodnjega leta. BAV BAV V NOSU (Nadaljevanje in konec) Čakal sem kaj se bo zgodilo. Dolgo sem z izbu- ljenimi očmi gledal, kje se bo kaj premaknilo, kje bo kaj zinilo. Da bi me mogel takle bav-bav požreti kakor mi je včasih grozila mati, nisem mogel verjeti. Pač pa sem se spomnil, da je nekaj takšnega imel ata poln krožnik pa da ni bav-bav očeta snedel, ampali on njega. Po dolgem omahovanju sem zopet segel v ko- šaro. Dotaknil sem se. Zazeblo me je v dlan, da sem hitro umaknil. Ugnati pa se nisem dal. Za- mižal sem, stegnil roko. Bal sem se, da bom zdaj zdaj ob kakšen prstek. Globoko sem zajel med vražiče. Držal sem jih v pesti. Nenadoma mi je šinilo v glavo, da bi jih snedel kotlih je oče. Že sem jih prinesel k ustom, da bi zinil po njih in jih zmlel med zobmi, pa sem se vnovič spomnil, kako je oče tarnal, da ga boli želodec in ščiplje v trebuhu. »Aha,« sem modroval,» če ga jaz pojem, me bo začel odznotraj grizii.« Čeprav bi se mu rad maščeval za prestani strah ki sem ga doživljal zaradi njega, si seveda nisem upal ugrizniti vanj. Ker mi proti pričakovanju tudi sedaj še ni nič zlega storil, sem že skoraj pozabil na njegovo ne- varnost. Prinašal sem ga v pesteh k ličkam. Lepo je bilo, ker je bil tako gladek. Potem sem enega po enega potresoval v dlaneh: Poskusil sem tudi, kako gre v nos. S tistim, ki je videti najlepši, sem si zatlačil luknjico. Všeč mi je bilo, ker sem imel tako širok nos. Ščegetalo me je, da sem se kar tresel od smeha. Vzel sem Vtaknil v drugo luknjo. Oh, nesreča! Da tega ne bi nikoli storil! Ne- nadoma nisem prišel več do sape. Bolj ko sem vlekel sapo vase bolj sta — spomnil sem se — bav-bava lezla v nos. Takoj se mi je posvetilo, kaj mi je mati rekla o tem. Zavreščal sem v groz- nem strahu, da se je mati hipoma znašla pred mano. »Bav-bav, bav-bav!« sem izgoltal in kazal na nos. »o ti pokora, ti kozle noro!« je bila mati spet vsa v strahu. Ni si vedela kako pomagati. Vzela me je na krilo, jaz pa sem se zvijal od groze, ne toliko, da ne bi mogel dihati, kot pa, da me sedaj res ne bi bav-bav. »Bav-bav, mama, bav-bav!« »Saj ni bav-bav, saj ni hud! To je — fižol! — fižolček je, fižolček,« mi je hitela dopovedovati. Držala me je za usta, da ne bi tako kričal. Ker nisem mogel izdahniti skozi usta sem z vso močjo pihnil skozi nos. Čutil sem, kako me skeli globo- ko v njem. Nenadoma sem kihnil. Zrak mi je vdrl v nos, v njem pa nisem imel več bav-bava. Osupel sem. Prenehal sem jokati, potem sem se zvil materi v objem ter polagoma zavil v tiho »Mama, bav-bav!« »Saj ni bav-bav, fižol je fižol!« me je z vzdi- hom olajšanja hotela utišati. Dolgo me je še držala v naročju, kasneje pa me je vzela s sabo na vrt. Še danes se tega spominjam. Ni mi tak bav- bav pri srcu in tudi v nos ga ne skušam več spra- viti. ... in še danes jem rajši meso kot fižol. JOŽE KAKER NAPETA ZGODBA O RESNIČNEM DOŽIVETJU Glava naprodaj Poleg drugih zgodb »ki jih je pisalo življenje«, bomo v letu 1965 objavljali zgodbo pod naslo- vom »Glava naprodaj«. Ta izredno napeta zgodba je resnično doživetje Gornjesavin- čana Jožeta JERŠETA, mizarja iz Bočne, ki je 1935 šel čez mejo in postal plen agentov francoske tujske legije. Pot ga je vodila prek Francije v Alžirijo, kjer je prestal trdo šolo plačanega vo- jaka in nato odšel s tisoči legio- narjev braniti izgubljeno stvar — francosko kolonialno posest 47 Indokini. Bil se je v bližini Ha- noia, branil zgodovinski Dien Bien Phu, bil ujet od hošimin- govih vojakov, pobegnil ranjen spet k Francozom, se tolkel na mostobranu do odhoda zadnjega Francoza in potem še sam z osta- limi legionarji odpotoval nazaj v Evropo. Severni Vietnam je bil izgubljen za Francoze, toda v Se- verni Afriki se je majalo gospo- stvo Francozov nad Alžirci. Tja naj bi Jerše in tovariši šli na- stavljati glave. Med potjo je dozorel sklep. Nič več glavo naprodaj! Domov, pa naj se zgodi karkoli... ... Na polovici sueškega preko- pa se je del legionarjev uprl. Z razbitimi usti je skočil v vodo, skoraj utonil, toda rešil se je. Potoval je po egiptovskih zapo- rih in taboriščih, od koder je njega in še skupino Jugoslovanov rešil jugoslovanski konzulat. Jer- še se je vmil domov, reven kot cerkvena miš, toda bogatejši za spoznanje: Ljubo doma, kdor ga ima ... Zgodbo bodo spremljale origi- nalne fotografije, ki jih je Jerše pošiljal domov. Obogaćena bo tudi z zgodovinskimi dejstvi, ki bodo še bolj obogatila Jeršetovo doživetje. Obračun na Kačjeku Po tekstu ANTONA IKOVI- CA iz Solčave, v katerem avlor opisuje resnično in na- peto bitko partizanov z Nemci in »Verniani« v slikoviti so- teski Savinje — Kačjeku, bo v novem letu izhajala nova slikanica. Ztçodbo bo ilustriial našim bralcem znan risar stripov PETER KRIVEC, po srenarij- ski obdelavi teksta, ki jo je napravil JOŽE KLANCNÌK. Ko hoste seznanjeni v bese- di in sliki z eniiji od številnih junaških dejanj iz pretekle vojne. l)o vsako vaše polova- njeiije v biser naših Alp — Loiiarsko dolino, še bolj zani- mivo in bogato. Preskrbite mladim v družini prijetno čtivo in postanite naš naročnik! Tej slikanici bodo sledile nove. predvsem take, ki bodo iz NOV in zgodovino naših krajev, nadalje slikanice po predlogah znanih mladinskih pisateljev in fantastikov, se- znanjale mladino z dogodki. PO ЛОУЕ.М LETU NOVA DOMAČA SLIKANICA! Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran 10 CELJSKI TEDNIK St. 49. — 18. december 1964 Alkohol, malomarnost in nesramnost . POZOR, RAZMISLI! Ta dan, ki bi naj bil enak včeraj- šnjemu, se je od včerajšnjega raz- likoval še v toliko, da smo enkrat bili sami priče in z neko roko celo usmerjevalci prometa. Akcija ni imela nobenega delovnega naslova, vsi, ki smo v akciji sodelovali, smo želeli javnosti posredovati nekaj vsakdanjih odlomkov iz življenja in dela prometnih -^iličnikov. Pravim vsakdanjih, ker smo izbrali dan, (te- ga dne niso delili plač, niti ni bil praznik in ne sobota), da bi čim verneje osvetlili problem, zakaj je letos y celjskem okraju že 58 ljudi plačaio krvni davek prometu na ce- sti. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA MORA VOZITI Plava registrska tablica je imela svojo moč. Nobeno vozilo nas kljub temu, da smo vozili počasi, ni pre- hitelo. Za nami se je vse do Žalca nabirala vse večja reka vozil. Do- hiteli smo traktor, ki je prevažal gnoj. Vodnik Guček in miličnik Oprčkal sta postala nenadoma na traktor pozorna. Vodnik je pritisnil na plin, da je »fičko« kar poskočil. Po prehitevanju sta počasi traktor ustavila. »Vozniškega dovoljenja nimam,« je dejal mlad voznik Jože Jazbec. »Traktor je last KK Žalec, obrat Gotovlje. Šefu strojnega parka sem povedal, da ne smem na cesto, pa mi je zatrdil, da me teh nekaj sto metrov ne bodo dobili.« Pa so ga dobili, poleg tega ni bila brikolica opremljena s signalnimi napravami, ne z ustreznimi zavora- mi. Moral je zapeljati s cestišča in počakati, da pride drugi voznik. Ko- mentar ni potreben! Megla se je začela vse gosteje spuščati. Vozniki so vse počasneje vozili mimo nas. Ko smo se ustavili v Šempetru, nam ni bilo treba dolgo čakati. Dvoje žarometov se je ne- nadoma izluščilo iz teme in se nam hitro približevalo. Po znaku za ustav- ljanje se je vozilo dokaj daleč kon- čno ustavilo. Voznik Anton Pušnik je z neprim.erno hitrostjo (na tem odseku je hitrost omejena) pripeljal na tovornjaku TAM 4500 CE 52-41 štiri teleta in 33 prašičev. Iz nepo- kritega vozila se je dvigala sopara in sUšalo hropenje telet, na katerih so ležale svinje. Neljuba slika. KAJ FOTOGRAFIRAŠ, SMRKAVEC V šentrupertu smo se ločili. S komandirjem prometne službe po- ročnikom Francetom štiherlom in vodnikom Jožefom Filipičem smo se vračali proti Celju. Radio je hitro žvižgal svoj enolični znak. V Celju smo izza 'Emajlirane zavili proti Te- harju. Nekaj sto metrov do križi- šča so se otroci po cestišču igrali lovca na lisico. Ifevedeli smo, da se vračajo iz hudinjske šole. Dali so nam pionirsko besedo, da se po ce- stah ne bodo igrali več. Iz gostilne Cilenšek v Bukovžlaku se je razlegalo razglašeno, vendar gromoglasno petje. Pred gostilno so počivali mopedi, motorno kolo in pet konj. Po prvem pozivu, da naj vozniki pridejo iz gostilne, je prenehalo samo petje. Po drugi in- tervenciji je na majavih nogah pri- šel voznik prvega voza. Ni mogel nikakor razumeti, da konji brez nadzorstva ne smejo biti ob cesti. Pri tretjem vozniku, ki se je komaj dal prepričati, da ima tudi on konja , in voz — se je zataknilo: On, ne, nikakor! Osebno izkaznico? Tudi ni- ma. Ko se je posvetil fleš, je nastal vik in krik. »Tak smrkavec, da bo njega fotografiral!« Nje.,a, Franca Naglica iz Zadobrave, nj.ga, očeta dveh hčera. Ne, njega ne. Po viku in kriku, zabeijenim s prcri-anjem in mi rj en jem sc je malo nesel. Vendar so besede še vedno streljale, kot strela na koncu vasi. KAJ STRAŠITE, PREGLEDUJTE NA CESTAH PRVEGA REDA! Ko so motorji enakomerno brneli v meglo in noč po savinjski cesti, ki je prazna samevala, smo se za hip ustavili v Letušu. Voznik tovor- nega vozila je v gostilni pil neko žgano pijačo. Komaj smo se obrnili, je kozarec že izginil. Gostilničarka nas je razsrjena okregala, da ji bo- mo pregnali goste, ker se pri njej ustavljajo večinoma le vozniki avto- mobilov. Pri tem je verjetno poza- bila, da tistih par dinarjev od pro- danega alkohola ne odtehta toliko litrov prelite krvi — zaradi alkohola povzročenih invalidov in otrok brez staršev. V šmartnem ob Paki so sezonski delavci peli in zalivali »sevdalinke«. To je bila ena izmed redkih gostiln, pred katero ni bilo nobenega mo- tornega vozila. Počasi smo se vra- čali proti Celju. Ceste so bile vse bolj osamljene. Za hipec smo po- kukali v Polzelo. Pred gostilno Greš- nik je bilo več mopedov, dvoje mo- tornih koles in malo ob strani od- klenjen, zapuščen tovorni avtomobil CE 30-21. Po potnem nalogu se je dalo razbrati, da pripada tovornjak žalski Montani in da je zjutraj pre- važal iz Liboj cevi. Tu je bil nalo- žen s hlodovino. Ko je miličnik za- čel pregledovati vozniška dovolje- nja voznikom, ki so bili v gostilni, je natakarica zagnala veter. Pod- krepljena z zasmehovanjem ostalih gostov je postajala nesrarnna. »Kaj strašite po teh cestah,« je vpila. Delajte preglede po cestah prvega reda. »Občudoval sem hlad- nokrvnost organov varnosti, za hip se mi je celo zazdelo, da premilo ravnajo s tovrstnimi ljudmi. O tem verjetno pozneje premišljajo voz- niki, ko zaradi preveč popitega al- kohola sedijo v zaporu in pa druži- ne, ki objokujejo mrtvega člana. O tem si natakarica verjetno ne de- la skrbi. Prepričan sem, da ne za dolgo. Teh nekaj ur za nas nevsakdanje akcije o vsakdanjem delu organov prometne varnosti je nakazalo ne- kaj problemov, ki so vzrok tako ve- likemu številu prometnih žrtev in nesreč, obenem pa jc pokazalo tudi žarišča problemov. Ö tem bomo mo- rali razmišljati in čim prej ukrepati, kajti dokler bo državljan, otrok, že- na, oče — izpostavljen nenehnemu strahu in skrbi — ne bomo mogli govoriti o varnosti prometa. Var- nost prometa pa ne predstavljajo marsičemu izpostavljeni organi za varnost prometa, temveč vozniki sa- mi. Komentar prepuščamo bralcem. Tekst in slike: J. Sever KOMORNI MOŠKI ZBOR ZOPET PRVI Sredi avgusta prejme zbor ljubeznivo vabi- lo vodilnega goriškega pevskega zbora »C. A. Seghizzi« na tretje mednarodno tekmo- vanje v polifoniji 28. in 29. novembra. Vabilu je bila že priložena obvezna skladba — šti- j-iglasnl motet italijanskega poznorenesančne- ga skladatelja Joannesa Crocea. Sledil je nuj- ni sestanek zborovega »vrha« pri maestru Kuneju, da mu je skladbo preigral In — od- ločitev je bila tu: V Gorico poTdemo! 2e le kazalo, da smo se z odločitvijo pre- naglill. Do tekmovanja je bilo na voljo ko- maj za dva meseca in pol vaj, ki jih je na sredi pretrgala celo dirigentova bolezen. To- da zmagali sta trma in požrtvovalnost. Popol- dne pred praznikom republike nas je Kom- pasov avtobus odpeljal do meje — v Novo Gorico na večerjo in prenočišče. . . CORALE GORIZIANA C. A. SEGHIZZI Prireditelj tekmovanja goriški moški pev- ski zbor nosi ime po skladatelju in glasbenem pedagogu Cezarju Avgustu Seghizzi (1872— 1933), istrskem rojaku iz Buj. Po glasbenem študiju v Trstu, je od' 1891. pa vse do svoje smrti deloval v Gorici. Velja za največjega goriškega ustvarjalca. Sam zbor je bil usta- novljen takoj po prvi svetovni vojni pod imenom »Coralc Alpina«. Od uspeha do u.s- peha ga je vodil odlični Seghizzi. Med drugo svetovno vojno je zbor utihnil, po vojni pa nanovo zaživel pod imenom svojega prvega učitelja C. A. Cegghizzi. Danes ga vodi Slo- venec Fran Valentinčič. Slovenec je tudi pod- predsednik zbora g. Humar in sploh je polo- vica pevcev Slovencev. Sporazum z organi- zatorji je bil tedaj enostaven . . . Druga dva vodilna goriška zbora (ki sta tudi tekmovala) sta slovenski mešani zbor »Lojze Bratuž« ter cerkveni mešani zbor »S. Ignazio*. Oba zbora vodita Slovenca, prvega Ivan Bolčina, drugega don Stanislav Jericijo. Slovenca še torej srečamo na vsakem ko- raku. Med 40 občinskimi svetovalci je 6 Slo- vencev, tri četrtine goriške okolice je sloven- ske, zagotavlja goriški novinar Marinčič. V vsaki trgovini in v vsaki gostilni, da ne ome- nim zelenjavnega trga, govore in vas postre- žejo slovensko. . . 3« CONCORSO INTERNAZIONALE DI CANTO CORALE »C. A. SEGHIZZI« Posvečajo ga kulturnemu sožitju ob Soči, prijateljstvu med Avstrijo, Italijo in Jugosla- vijo. 2e tretje leto se — izpolnjujoč ta svet- li namen — srečujemo v Gorici tržaško-go- riški, koroški, avstrijski in slovenski pevski zbori iz Jugoslavije. Medtem, ko na častni listi zmagovalcev leta 1962 še ni nobenega oficiel.iega slovenskega zbora, so se lansko leto uveljavili kar trije: »Tone Tomšič« (Lju- bljana) na prvem, tržaški »Jacopus Gallus« na tretjem mestu med mešanimi zbori, ter »Lipa« (Ajdovščina) na tretjem mestu med moškimi zbori. Letos se je uvrstil na vrh častne lestvice kot prvi med moškimi zbori naš Komorni zbor, hkrati najboljše ocenjeni zbor (94,2) točk med vsemi tekmujočimi (18) zbori; kot drugi med mešanimi zbori pa z 90,7 točkami tržaški »Jacopus Gallus«' pod vodstvom tibal- da Vrabca. Od ostalih zastopnikov našega i- mena so poželi časten uspeh tudi goriški mešani zbor »Lojze Bratuž« (6. mesto) ter moški zbor »Lipa« Ajdovščina (4. mesto) in pevsko društvo »Prosek-Kontovel« (5. mesto). SALA MAGGIORE DELLA GINNASTICA Prizorišče tega mednarodnega pevskega srečanja je bila velika športna dvorana, o kateri se v Celju šele menimo. Sprejme do 2000 gledalcev. Našemu tekmovanju je pri- sostvovalo vsaj 1600 poslušalcev, ker so toli- ko vstopnic tudi prodali. Naš zbor še doslej v nobeni dvorani ni bil deležen tako burnega sprejema, za izvajanje pa tako viharnega aplavza. Njegov prihod na lepo dekorirani oder so sprejeli s skandi- ■ renjem Ce-lje, Ce-lje, z oglušujočim ploska, njem in topotanjem. Ko je končno tempera- mentnemu napovedovalcu uspelo napovedati naš spored: obvezno Cantate Domino ter Gallusovo Laus et perennis gloria in Tajče- vićeve Tri komitske, je zavladala smrtna ti- šina. V prvi vrsti sedeča mednarod.ia žirija, katere član je bil letos tudi naš Rado Simo- niti, je uprla poglede v partiture, novinarji iz svoje lože pa so v zbor naperili svoje to- tokamere. . . Po vsaki izvajani skladbi je ogromna dvorana dobesedno vztrepetala pod orkanom navzdušja; nepopisnega aplavza je bil deležen zlasti naš Gallus,- aplavz se je ta- korekoč vsul že med" zadnjimi akordi; v pr- sih nas je stisnilo od zadovoljstva. Dragi Tržačan Ubald Vrabec ni mogel drugega, ko da je po odhodu z odra našega Kuneja objel z besedami: »Naš gallus je velik« . . . Trud je bil poplačan, naša domovina in njena pesem proslavljena. PREMIAZIONE DEI CORI Dež in ploha nista preprečila, da se ne bi velika športna dvorana tudi zvečer ne napol- nila z navdušenim občnstvom, ki je skupaj s predstavniki mestne pokraji.iske uprave sklenilo prisostvovati razdelitvi nagrad in zaključnemu koncertu prvoplasiranih zborov ter organizatorja — goriškega zbora C. A. Seghizzi. K organizaciji prireditve je največ prispe- vala goriška riiestna uprava, z izdatnimi sred- stvi pa sta prireditev kot turistično atrak- tivno podprla pokrajinska turistična zvc¿a (EPT) ter goriško turistično društvo, seveda niso izostale niti duge organizacije kakor trgovinska zbornica ipd. Mi smo za slove.iski zaključek izbrali ita- lijansko Donne, venite al ballo, Bučarjevo Da te ni, Somonitijeve Rezijanske ljubavne ■ pesmi in A éa. Za nameček pa smo ustregli močnemu slovenskemu zastopstvu, ki je s skandiranjem zahtevalo Moj-cej, Moj-cej. . . Lahko bi dodali še kakšno, ko bi mogli, toda za nami je bil še gostiteljev zbor, ura pa je bila že 23. proč. Veselju in zadovoljstvu po koncertu smo dali duška ob laškem goldingu in goriškem merlotu v slovenski gostilni Al Cavallino (Pri konjičku) v družbi z .lašo požrtvovalno »ambasadorko«, Jo/ico Smctovo od goriške zveze sloven.skih prosvetnih društev. O tej agilni društveni delavki bi lahko napisali že pred leti, ko smo se prvič srečali z njo, kakor je naslednjega dne pisal o nas 11 Pi- ccolo: .. . ha fatta storia a se: Nismo se ve- deli obrniti ne kam, ne kako, že je bila tu rešiteljica Jožica, kosilo ni bilo pravočasno pripravljeno — Jožica posreduje, in še — Jožica svetuje, Jožica izposluje, Jožica to, Jožica ono. . . Zato_ Se enkrat njej in vsem Goričanom na čast »So pa fantje zgodaj vsta- Naslednjega dne ni bil II Piccolo edini, ki je pod krepko tiskanimi verzalkami razglašal slavo Komornega moškega zbora »di Celje«, zanj so vedele celo prodajalke na tržnici in naš miličnik na prehodu čez mejo nas je po- zdravil z besedami: »Čestitam, čestitam, smo čuli. . .« Komorni moški zbor se je torej vrnil že s tretjo diplomo za prvo mesto na medna- rodnih sreča.ijih. To je gotovo več kot o- membe vredno najmanj je razlog več, da bi zboru lahko še zaupali vlogo reprezentan- ta pevske kulture našega ljudstva. Naj torej obvelja ob slovesu z goriškega tekmovalnega odra izrečeni A rivederci!, Auf Wiedersehen in na svidenje! Gustav Grobelnik LADJA »GORKI« Največjo ladjo z dvema trupoma je skonstruiral kolektiv biroja mi- nistrstva rečne flote Sovjetske zve- ze. Ladja, ki nosi ime Gorki, sprej- me tisoč ton tovora. Dolžina palube ustreza dolžini nogometnega igrišča — 95 metrov, širina pa znaša 16 metrov. S pomočjo posebnih giblji- vih stopnic lahko na palubo spra- vijo avtomobile in kamione. Vode- nje ladje je popolnoma avtomatizi- rano, njena hitrost pa znaša od 27 do 28 kilometrov na uro. MATA HARI 4 Takoj za Mato Hari pa je prišel h kapetanu francoski oficir grof de Chilly, ki so ga leta 1915 zajeli Nemci in so ga pred kratkim težko ra- bljenega (pri izmenjavi ujetnikov) odpustili iz uje^tništva. Grof Chilly je sprva odšel v Švico, kjer ga je negovala hči nemškega veterinarja Hanna VJi- ting, ki je v Švici študirala prve semestre me- dicine. Med njima je vzklila ljubezen in ko je grof de Cìiilly odšel v Lausanno na okrevanje, je Hanna odšla z njim. V Laušanni sta bili cen- trali nemške in francoske špijonaže. Tu skozi so potovali agenti obeh sovražnih dežel, ko so odhajali na svoje akcije ali se vračali. Grof de Chilly, popoln invalid, ni več mogel služiti svoji domovini na bojišču, zato se je odločil, da ji bo pomagal kot vohun. V teh njegovih hotenjih ga je podpirala tudi Hanna, dekle romantične narave in hitrih odločitev, dekle, polna želja, po naravnih pustolovščinah. Tako se je grof pričel ukvarjati z vohun- stvom še preden se je prijavil v to službo. Po- tHagala mu je Hanna, ki se je preko noči prele- vila iz bolničarke v poželjivo, ekstravagantno žensko, ki je obiskovala vse bare v Laušanni. In tako je v nekem baru slučajno prisluškovala razgovoru dveh nemških vohunov, ki sta raz- pravljala o H 21 in omenila dejstvo, o katerem bi po njunem bilo treba čimpreje obvestiti Ber- lin. Vohunka-amaterka je takoj odhitela iz bara in to povedala grofu. Vest, ki jo je slišala Hann- na Witting, se je nanašala na važno premešče- vanje vojaških čet in ker je grof slučajno zve- del, da je nekdo izdal to vest Nemcem — to so javili francoski vohuni iz CJmlevilla, kjer je bil nemški generalni štab — je sklepal, da je to vest javil vohun, ki deluje v Franciji pod šifro H 21. Ker je menil, da je to važna zadeva, sta s Hanno sedla v pariški ekspres. Takoj po pri- hodu se je grof javil pri kapetanu Ladouxu. Pri- šel, je torej v času, ko je Mata Hari odhajala iz kapetanove sobe z nalogo, da odnese pet pisem Kapetan Ladoux je bil zelo vesel sporočila, saj so takoj vsaj zvedeli šifro tega nevarnega vohuna. Kapetan Ladoux je takoj ukazal svojim agen- V Berlinu, da čimpreje zvedo, kako se imenuje nemški agent, ki ima šifro H 21. Grof mu je pripovedoval, kako se je odločil za vohunstvo in povedal tudi o prijateljici Hanni Wittig. Kapetan Ladoux je prosil grofa, naj pri- de drugi dan še enkrat in naj pripelja tudi Hann- no. Le-ta je zelo imponirala Ladouxu in zdelo se mu je, da je dovolj spretna in bistra. In še te noči je kapetan Ladoux poslal Mati Hari ob- vestilo, naj odpotuje v Belgijo šele čez šest ted- nov. Sklenil je, da mora v teh šestih tednih Hanna Witting odigrati svojo vohunsko vlogo. Mata Hari je ostala v Parizu. Odločitvi ka- petana Ladouxa se je čudila; toda Mata Hari ìli nikoli preveč razmišljala o takih dejanjih. In nekaj dni zatem, ko se je Mata Hari strašno dolgočasila v hotelski sobi, so ji javili, da bi neka dama rada govorila z njo. Mlada dama je bila Hanna Witting. Bila je ljubka. Oblečena v preprosto obleko je bila vi- deti kot deklica, ki je ravnokar prišla iz inter- nata. Zaupala ji je, da se je zaročila z grofom de Chillyjem. Plesalki je deklica ugajala. Bila je tako mlada, nedolžna in brez izkušenj. Kljub temu plesalka ni doumela, kaj to ljubko bitje želi od nje. Slednjič je tudi na to prišla Hanno., toda že ob samem začetku se je zmedla in ob- molknila. Mata Hari je vstala, popeljala nedolžno Hann- no k postelji, kjer sta obe sedli. In sedaj je Hanna povedala vzrok obiska: prišla je po nas- vet. Svojo željo je izrekla toliko laskavo, da je osvojila srce Mata Hari. »Madame,«, je dejala Hanna, »moj bodoči mož grof de Chilly ve kaj Je življenje in je do- slej poznal mnogo lepih žena. Jaz pa sem neiz- kušena meščanska deklica in se bojim. Grof mi je ^ečkrat pripovedoval o vas in ini govoril, da na svetu ni takšne, ki bi vam z lepoto in šar- mom bila enaka. Zato sem prišla k vam, da mi pomagate. Kako se naj obnašam, kaj naj storim, da me bo grof vedno ljubil in da mu bom vedno všeč. NIC VEC »FUŠANJA« V Žalcu je bila pred dnevi sektor- ska konferenca obrtnikov socia- lističnega in zasebnega sektorja. Ugotovili so, da se v zadnjem času obrt sicer ugodno razvija, da pa za potrebe občanov še vedno premalo. Zanimivo je, da so doslej samo štir- je obrtniki izkoristili pravico, da lahko opravljajo svoje delo tudi po rednem delovnem času, seveda s tem da imajo minimalne davčne ob- veznosti. To jc v primerjavi z mo- zirsko občino, ki je izdala že več kot 200 takih dovoljenj, skoraj ne- pomembno. Zato so na konferenci sklenili, da bodo obrti v prihodnje posvetili več pozornosti. et. 49. — 18. december 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 11 Kaj je z mostom v liscah ? Tovariš urednik! Občani so že na mnogih sestankih zahtevali, naj bi most, ki veže Otok in Lisce v Celju, čimprej usposobili za lažji promet. Ker ga je poplava namreč močno poškodovala, je ves motorni promet vezan na edini most čez Savinjo v tem predelu. To je moat na cesti proti Laškemu. Vsi, ki želijo priti z motornim vozilom v Lisce, morajo torej pez park, ki pa je na koncu za ves promet. Tega znaka prebivalci (Lise ne morejo upoštevati, zato vozijo kar mimo njega. Ta cesta pa je slaba in ne- varna. Tik pred nekdanjo gozdno restavracijo jo namreč ogroža od- sekan hrib. s katerega se vali ka- menje. Vožnja na tej cesti je torej tvegana, zato tako prav zares ne more dalje. Zanima me, kda bo most v Lisce popravljen, kdaj bo cesta od gozdne restavracije do parka bolje vzdrževana, ali prometni znak ^prepovedan promoft za vsa vozila« velja ali ne in — ali bi zavarovalni- ca priznala škodo na vozilu, če bi se s hriba utrgal plaz. Rudi Malinovsky Celje Trubarjeva 12 Pojasnilo: Ker bi odgovor na to vprašanje prav gotovo zanimal vsaj vse prebivalce Lise in Otoka, smo se obrnili na oddelek za komunalne zadeve celjske občinske skupščine in vprašali, kako je s to zadevo. Povedali so nam, da bo most, ki ve- že Otok in Lisce — kot vse kaže — usposobljen za lažji promet še ta mesec. Izvajalec del je moral nam- reč čakati na les, ki ga je zelo težko dobiti. Dotlej smejo vozniki motor- nih vozil voziti skozi park. Znak prepovedan promet za vsa vozila torej zanje ne velja. Cesto od bivše gozdne restavracije poskušajo bolje vzdrževati, pravijo pa, da je zaradi deževja to zelo težko. Kaj bi storila zavorovalnica, če bi se utrgal plaz, ne vemo. Upamo, da jim ne bo tre- ba nič storiti! Uredništvo ODRECI SE JE TREBA V času od 28. novembra do 2. de- cembra tega leta smo imeli 95 pro- metnih nesreč, od tega devet smrt- nih. V svetu se toliko borijo proti raku. Kaj pa za borbo proti promet- nemu raku smo že dovolj storili? Ce želimo prometne nesreče resnič- no zmanjšati, potem se moramo marsičemu odreči. Vprašujem torej zakaj izdelujemo vozila s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro. Ta hit- rost je namreč za naše cestne raz- mere veliko previsoka. Ali zakaj vsaj ne prepovemo na sedanjih ce- stah hitrosti nad sto kilometrov na uro. Tudi to — zakaj varnostni or- gani redneje ne kontrolirajo trezno- sti šoferjev, je vprašanje. Sem voznik motornega vozila že več kot trideset let. Na cesti sem že marsikaj videl; ugotavljam pa, da je nesreče mogoče preprečiti le z zmerno hitrostjo. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi bilo na cestah več varnostnih orga- nov, kajti niso redki primeri, da voznike ravno to spametuje. Franc Vošnjak Tabor brezov drevored kolesarsko dirkališče Savinjiiko nabrežje se ponaša z lepim bre- zovim drevoredom. Sprehajališče je asfaltira- no in z ustreznimi prometnimi znaki zaprto za vsa vozila — tudi za kolesarje. Žal pa le^ti teh znakov ne upoštevajo m smo sprehajalci 7. malimi otroki obsojeni, da bežimo pred' njimi. Danes toiej ljudje nismo varni niti v parkih, ki so namenjeni rekreaciji in počit- ku; celo tam moraš biti v skrbeh, da ti ne- vzgojeni kolesar ne povozi otroka. Sprehajal- ci že dalj časa pogrešamo paznika. Zato vljudno naprošamo tudi organe Ljudske mi- lice, naj nas zaščitijo — nevzgojene kolesarje pa.naj kaznujejo s primerno denarno kaznijo, ki jih bo morda spametovala. Prav tako bi prosil starše, da opozorijo otroke, naj na ze- lenicah ne igrajo nogometa, ker se sicer lah- ko primeri, da spomladi trava ne bo ozele- nela. Zavedajmo se, da je park last nas vseh in da je ponos belega mesta ob Savinji. ' ' ' Metod Klemene Celje, Titov trg 8 TRI DNI PREMALO Tovariš urednik! Leta 1961 sem stopil v uk pri kovinskom podjetju »KLI.MA« v Celju, kjer sem se učil za ključavničarja. Izpit sem opravil 25. mar- ca ietos in sklenil s podjetjem delovno raz- merje. Septembra sem dobil poziv k voja- kom in sicer za 22. september. Delal sem do zadnjega dne. Ko pa naj bi dcbii nado- mestilo enomesečnega osebnega dohodka, ki pripada rekrutu, sem dobil odločbo, s katero me je podjetje obvestilo, da nadomestila ne bom deležen, ker nimam šest mesecev delovne dobe. Seveda sem se začudil, saj so mi ma- njkali samo trije dnevi do šestih mesecev. To se mi ne bi zdelo tako čudno, če bi se bil zaposlil letos in se ne bi učil pri istem podjetju. Tako pa ugotavljam, da je fant, ki se po končani osemletki zaposli, veliko na boljšem. Ta ima pri odhodu k vojakom že tri leta delovne dobe, tisti pa, ki se gre učit, te dobe ne more imeti. Tako izgubi tri leta, ki se mu nikamor ne štejejo, pa čeprav je delal marsikdaj več kot osem ur. Ne bom tako zlepa pozabil, da so me tako odpravili, kajti vsakdo ve, da brez denarja tudi pri vojakih ne moreš biti. Jože Jure V. P. 7325/2 Sremska Mitrovlca »pošta kar po domaČe« tibi v zagradu v »Celjskem tedniku« sem prebrala pri- spevek z gornjim naslovom. Tudi pri nas v Zagradu se dogaja podobno. Pošto dostikrat prejemamo neredno in po posrednikih. Časo- pisa »Večer« včasih sploh ne dobimo takrat, kot bi ga morali. Ob sobotah poštar včasih k nam sploh ne pride. Kaj pravite k temu? Tratnik Angela in Lovrenčič Rozika iz Zagrada, Celje Mi pravinjo, da tako po domače res ne gre. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kaj pravi o tem celjska pošta. UREDNIŠTVO JE TO ZDRAVO? Sem šofer in vozim na progi Ljubljana — Maribor. V marsikaterem kraju se ustavinl in razmeroma mnogo vidim. Zato se čudim, da inšpekcija iz Slovenskih Konjic še ni po- gledala trgovske poslovalnice v Tepanju, To je namreč poslovalnica Dravinjskega doma, v njej pa prodaja ženica, ki ni ne najbolj zdrava, ne najbolj čista. Doma krmi prašiče in še v trgovini diši po svinjski krmi. To pa ni edina posebnost te poslovalnice. Na vsej poti od Maribora do Ljubljane še nisem v trgovini srečal toliko pijanih sta- rejših možakov kot v tej. Vprašujem se, ali je to trgovina ali gostilna, saj možje pijejo v njej pivo, vino in celo žganje. Čudim se, da proti temu nihče nič ne ukrene. Ivan Plibernik, Maribor, Partizanska 72 \ovoleti\o pecivo (velja samo za pionirke in pionirje) MEDENI SRČKI: 125 gramov medu, 1Ü0 gramov sladkorja, eno jajce, 250 gramov os- tre moke, 1/4 čajne žličke cimeta, 1/4 čajne žličke nageljnovih žbic v prahu, malo nari- bane limonine lupine, rumenjak za mazanje in mandeljni za okrasitev. Vmešamo med, sladkor in jajce, prime- šamo moko in skupaj z dišavami vgnetemo gladko testo. Testo razvaljamo in z modelč- kom zaokrožimo srčke, ki jih namažemo z raztcpenim rumenjakom in okrasimo z mandeljnom. Pečemo v ogreti pečici pri 175 stopinjah. Zapečemo svetlo. SLADKORNE PRESTIGE: 250 gramov mo- ke, 13 dekagramov margarine, šestnajstino litra mleka, malo kvasa, 5 dekagramov slad- korja, limonina lupinlca ter ščepec soli. Margarino vmešamo s sladkorjem, prlde- nemo vzhajani kvas skupaj z molto, dodamo še mleko, limonino lupinico in sol 1er za- mesimo testo. Iz tega naredimo prestice, ki jih namažemo z rumenjakom in jih damo v pečico. Pečene prestice povajamo v slad- kornem prahu. Peter Marinko Jesenice, Cesta revolucije Eni imajo preveč, drugi sploh nič Tovariš urednik! Ko sem pred dnevom mrtvih, vztrajno hodil hlKurivu, da bi kupil vsaj eno vrečo cementa za ureditev grpba na pokopališču, sem dobil vedno enak odgovor: >Ccmenta ni- mamo.« To me je presenetilo in raz- jezilo tembolj, ker sem vedel, da so pri splošnem obrtnem podjetju »Ob- nova ; na lOstrožnem morali zavreči približno trideset vreč cementa, ki se jim je strdil preden so ga mogli uporabiti. Kaj ne bi bilo bolje, ko bi ga dobili »vrečarji :, ki ga rabimo v manjših količinah. Zakaj podjetje kupuje več. kot lahko porabijo, dru- gi pa do blaga sploh ne moremo pri- ti. Zdaj vsak dan gledam te vreče trdega cementa, ki ležijo kar ob cesti. Ko bi jih vsaj skrili, da mi- moidočih no bi bodle oči! Lojze Drobne Celje BESEDA OBČANOV Na otroke ne pomislijo Gre namreč za otroke iz Po- nikve v žalski šoli. Kakor lani, tako tudi letoa kaže, da bodo morali ti otroci hoditi vsak dan spet po eno uro. nekateri celo po dve uri daleč do avtobusa. Zjutraj, ko bi otroci še naj- raje spali — oziroma bi še morali spati — jih starši dvig- nejo iz tople postelje in jih morajo poslati v snežni metež, mraz in burjo. ¡Naporen pohod po snegu ima svoje posledice. Otroci so mokri, premraženi in utrujeni. Tudi v šoli ne mo- rejo najbolje napredovati. Tam pa marsikaj pozabijo, da imajo taki otroci za sabo tudi po deset in več kilometrov dolgo pot in da se utrujeni ne morejo učiti. Tak otrok počasi zaostaja in prikrajšan je za največ, kar mu lahko družba nudi — za znanje. Kdo je tega kriv? Ali otrok ali starši? Verjetno ne eden, ne drugi, Pač pa bi lahko očitali tistim, ki imajo opraviti s cesto, ki pelje od glavne cesite pa do Ponikve. Le-ta je namreč tako slabo vzdrževana, da pozimi avtobus ne more po njej. Več- ja vestnost cestnega podjetja pa bi lahko tridesetim otro- kom iz Ponikve olajšala že ta- ko težko življenje. Franc Vasle Ponikva Dražba v našem tedniku iste 7. novembra letos objavili razpis javne družbe hiš skupščine občine Žalec. V razpi- su je bilo objavljeno, da se bo vrši- lo javno odpiranje pismenih ponudb. Ponudil sem najvišjo ceno; ne vem pa, zakaj so dobili hišo stanovalci, ki so ponudili za 110.000 dinarjev manj, kot sem ponudil jaz. Miha Korošec Liboje 83 TREBA BI BILO NEKAJ UKRENITI Ozemlje od vrtnarske šole v Med- logu do izliva Ložnice v Savinjo je ob vsaki povodnji zelo ogroženo; Posebno še vse zgradbe, največ v Nazorjevi ulici, ki je najbolj oblju- dena. Povodnji' pred leti 1961/62 niso bi- le tako strašne in niso napravile toliko škode, kakor poznejše. Voda se razlije do 2 m visoko do nasipa Ljubljanske ceste.Voda odnaša zem- ljo z vrtov, podira plotove, uničuje fundamente stavb, zaliva kleti nižje" stanovanjske prositore, uničuje težko pridobljene premičnine in neprimič- nine. odnaša drva, ozimnico in povrtnino itd... Vso dosedanjo škodo je moral po- ravnati DOZ, ki je izplačal do sedaj toliko, kolikor bi stali ukrepi, da bi se zmanjšala nevarnost teh poplav. Te pa ISO iz leta v leto hujše, odkar so strugo na levem bregu Savinje z odvozom gramoza pri gramoznici tu višje in nižje od nje razdrli. V časopisju čitamo, kako se dru- god trudijo, da bi omili nesreče in škodo po pretečih povodnjah. Tova- riš TITO je v Zagrebu pri pregledu Save rekel: »Tu se mora nekaj uk- reniti!; Po našem mnenju veljajo te besede tudi za naš predel. Vendar se tu za te stvari od merodajnih či- niteljev nihče ne zmeni, kljub na-, šemu opozorilu iz leta 1963. Vpraša- mo jih ali bi se dalo s pomočjo gospodarskih podjetij, ki eksploati- rajo strugo Savinje, pomagati, da bi strugo na levem bregu Savinje, dok- ler ne bo regulirana, s postavitvijo stebrov in povezavo z dračjem in nasipom ali na kak drug način po- praviti na krajih, kjer Savinja iz- stopa in povzroča neprecenljivo ško- do; Ta mesta poznajo domačini zelo dobro. Pri tem poudarjamo, da so povod- nji od leta 1961/62, nato v januarju 1963 vedno hujše in da še take ni bilo, kakor ^e bila sedaj v soboto 24. 10. 1%4. Prebivalci 'tega ozemlja se na-, ravnost bojimo še nadaljnjih pop- lav, ker je vsaka naslednja hujša. Vprašajmo se, če misli občina Ce- lje tu kaj ukreniti. Fortunat Stanovšek Celje, Nazorjeva ulica ODGOVOR NA ODGOVOR NA ČLANEK: Do kam segajo pravice hišnih lastnikov? Ponovno se oglašam, ker je odgo- vor na moj članek v 45. št. Celjskëv ga tednika (>Do kam segajo pravice hišnih lastnikov«) popolnoma ne- resničen. Do sedaj mi še niso nudili stano- vanja, kot omenja tovariš Salobir. Glede usmiljenja (da mi je rok že podaljšal kljub sod. odpovedi) je, stvar sledeča: Leta 1953, ko sem sprejela odločbo in pogodbo, ni bila nikjer določena doba 2 meseca,-^res pa je, da sem izjavila, da samo za- časno, čez zimo, ker je obljubljeno stanovanje v podjetju TËP, kjer sem zaposlena. Kljub mojemu prizadeva- nju se ta obljuba Se douanes ni iz- polnila. Istočasno šem vložila proš- njo tudi stan. kom. Šentjur. O kakršnikoli dodelitvi stanovanja v Botričnici ali drugje ni govora. Glede električne napeljave je stvar drugačna. Prvotno je bila na- peljava samo v veži in kuhinji, in to na lastnikovo turbino. Pole- ti, ko je primanjkovalo vode, ni bilo toka, pozimi, ko je zmrzovalo, spet ne. Pod takšnimi pogoji sem res rajši ostala pri petrolejki,\saj tudi leta 1953, ko sem s 6.0(K) dinarji vzdrževala 4 člane, ni bilo 2.000 — borih. Leta 1959, ko so napeljevali elek- triko, me ni nihče vprašal, če pris- pevam za svoje stanovanje, saj sem prosila celo na občini, ker bi rade volje plačala. Zaradi poškodbe sadonosnika je nemogoče, da bi voznik, če bi pri- peljal dvakrat л^ letu drva do hiše sadonosnik poškodoval. Otroka sta 13. in 14. letu starosti ter sta pri taki pameti, da namenoma ne po- škodujeta in uničujeta, saj bi s item škodovala samo sebi, ker do danes še ni bilo vloženega dinarja za po- pravilo hiše. Vsekakor pa je moja dolžnost, oskrbeti notranje popravi- lo; z leti so propadle tudi stopnice in vhod. kar je padlo na moje stro- ške. Upam, da lastnik ne bo zahte- val od mene. naj popravljam še fa- sado. Ne morem zanikati, da ni bil tovariš Salobir do mene in mojih otrok vsa leta v dobrih odnosih, zato sem nemalo začudena, ker se počuti užaljenega on, ki ga v članku sploh omenila nisem. iNe morem pa prekli- cati kot neresnico grobosti njegove žene do nas in njenih incidentov vsa leta, saj sem pred leti vložila proti njej tožbo, ki pa sem' jo umaknila, ker lili je zagotovila mir, dokler ne dobijo stanovanja. Prilagam potrdilo OLO oziroma stan. kom., da mi do sedaj še niso mogli nikjer dodeliti stanovanja. Marija Lihteneger Na vašo urgence v zvezi z vašo prošnjo za dodelitev stanovanja vam sporočamo, da ni bilo do sedaj sta- novanje na razpolago. Takoj, ko bo ustrezajoče stanovanje na razpola- go, vam bo dodeljeno. Referent za stanovanjske zadeve Paher Milan 1. r. Jugoslovanska ljudska armada praznuje 23. ob. letnico svojega obstoja. Branilci dosežkov socia-, iistične revolucije pa ne zagotavljajo samo var- nost naših meja. JLA je hkrati šola mlade gene- racije. Podatki za leto 1963 povedo mnogo: Vojna industrija je za civilne potrebe proizvedla za 150 milijard potrošnega blaga, v vojski so opismenili 10.000 mladeničev, knjižnice v JLA so lani dobile 650.000 novih knjig. Pripadniki vojske SjO porabili 300 milijonov dinarjev za ča- sopise, liriredili 34.000 raznih prireditev, od tega 1.500 za prebivalstvo. Na vojaških univerzah je bilo opravljenih 20.000 pretlavanj. Vojaki so gle- dali 50 tisoč kinopredstav, 1000 gledaliških pred- stav in koncertov ter 4000 raznih razstav, mu- zejskih zbirk itd. V političnih organizacijah in društvih na terenih, kjer pripadniki JLA živijo aktivno kot aktivisti, deluje 20.000 oficirjev in Dodoficiiljev. Tristo oficirjev in podoficirjev je bilo voljenih v skupščine na razna mesta, okoli 8.800 jih je v vodstvih družbeno-političnih orga- nizacij in okoli 12.000 v organih družbenega u- pravljanja. Stran 12 CELJSKI TEDNIKI St. 49. — 18. december 1964 BUDIZEM BODE V OČI ' V nopalskein mestecu Sar- ^ nethu je l)ila nedavno kon- ferenca voditeljev svetovne- ga biKJizma. Tako je Azija za Boinbavein bila prizoriš- če drugega verskega kongre- sa v kitošnjeni letu. V Bom- bavii je bil pred mesecem katoliški evliaristični kong- res. Motijo se tisti, ki'mislijo, da je budizem razprostarnjen samo v Aziji. Tam je res najbolj množičen, toda budi- stixso tudi v Afriki, Evropi in Ameriki. Budizem je naj- močnejša verska skupnost na svetu, daleč pred krščan- stvom in moliomedanstvbm. Kot kaže, dandanes bode v oči. To je rezultat spozna- uja. da mnogi novoosvoboje- ni narodi сфајо svoje bor- benost iz budizma. Kombo- ški princ .Sihanuk je izjavil, da je revolucija Kambodže nastala iz budizma in ne iz kakšnih evropskih vzorov. Če pa so filozofska stališča budistov marsikdaj zelo bli- zu materialističnemu svetov- nemu nazoru in včasih celo marksizmu samenni, potem ])ač ni mogoče obsoditi bu- dizma za marksistično »iz- najdbo«. Naravno pa je. trdi- jojo mnogi vrhovi budizma, da zaradi podobnih stališč najdemo več skupnega jezi- ka z marksisti kot s kapita- lističnimi teoretiki in misleci. Povsem tem ni več tako čudno, zakaj Američani jv Južnem Vietnamu tako gore- če ])odpirajo katoliško us- merjen protiljudski režim. ,Za amei^ikansko politiko ti- pa (¡oldwii'ter je celo Avstri- ja komunistična dežela, ker so v industrijskih centrih na oblasti socialisti. ZAKONSKA PONUDBA V nekem danskem dnevni- ku je bil nedavno objav- ljen tale oglas: »Vroči po- bornik ženske enakopravno- sti bi se rad spoznal z žen- sko, ki ima zagotovljeno eksistenco in pravico do po- kojnine, ki bi mu zagotovila prihodnost«. NOGE DA, GLAVE NE Znana angleška zavaroval- nica Lloyd je pristala, da za- varuje noge ameriške igral- ke Angle Dickinson za 350.000 funtov, v tem ko je odklonila, da bi zavarovala glave Beatlesov za 300.000 funtov. (Verjetno zato, ker sta njeni nogi bolj polni od njihovih štirih glav.) NAŠLI SO SRCE MORSKEGA JEŽA Čeprav so se znanstveniki več kot 150 let ukvarjali s fiziologijo morskega ježa, ni nikomur uspelo, da bi iden- tificiral organ, ki tej živali služi kot srce. To je šele zdaj uspelo dr. Richardu Boolootianu, pro- fesorju kalifornijske univer- ze. V telesu morskega ježa je našel droben utripajoč organ, ki črpa brezbarvno ježevo »kri« skozi razširjen sistem njegovih »krvnih ce- lic«. Gre za organ, ki ima dve drobni komori, katerih utri- panje je mogoče posneti s pomočjo elektrokardiograr ma. Organ meri komaj ne- kaj milimetrov. Kljub temu črpa velike količine tekoči- ne. Glavna naloga ježevega srca je po dosedanjih razis- kavah v tem, da žene razto- pino hranljivih snovi iz »ab- dominalne vozeine« skozi si- stem ožilja. Ta raztopina je ježeva »kri«. Glavna hrana ježa so alge in druge bilke kakor tudi plankton. V pre- bavnem sistemu živali se hrana pretvarja v tekočino, ki je zelo bogata na amino- kislinah. Tekočina se aku- mulira v abdominalni votli- ni ježa, odkoder jo njegovo srce pošilja po organizmu. PO 46. LETIH Po 46. letih lahko končno meščani Elke (Nevada ZDA) tudi če so prehlajeni, gredo po mestu brez gaze na us- tih. V tem mestu so namreč šele sedaj ukinili odredbo, po kateri je bilo leta 1918, v času epidemije španske mrzlice, obvezno za vse, ki so kihali, nositi na ustih gazo ali maske. NAJVIŠJI NA SVETU V New Orleansu bodo kmalu pričeli graditi naj- višji hotel na svetu. Novi hotel bo visok 250 metrov in bo imel 1.100 sob. Doslej ve- lja za najvišji hotel »Wal- dorf Astoria« v New Yorku, ki je visok 208 metrov. UTEMELJENO VPRAŠANJE V deželah zapadne Evrope in Amerike so vse bolj v modi umetne trepalnice in umetni nohti. Anglež.i, ki so baje najbolj solidni proiz- vajalci teh pripomočkov za lepšanje, so izkoristili 'svo- je dobro ime: umetne tre- palnice in umetni noliti za- vzemajo vidno, mesto v nji- hovem iz.vozii. Komentatorji pa se spra- šujejo, kaj je še prirodno na kakšni lepo urejeni^žen- ski, če upoštevamo, da nosi periko, unielne trepalnice, u- mctne zobV in druge umet- \ie pripomočke ža izpopol- njevanje oblin! USPAVALNO SREDSTVO V publikaciji ameriškega zdravniškega združenja je dr. Wlìitefoot zapisal: »Izum televizije je ozdravil mnoge, ki so trpeli za kronično ne- spečnostjo. Ljudje, ki so i- skali rešitev v močnih uspa- valnih tabletah, z lahkoto zaspi jo, če sedejo pred tna- li ekran.« Čas je zlato Cas je zlato, tako bi lahko fotograf dal naslov posnetku, ki ga objavljamo. Na sliki je britanski premier Harold Willson, ki jutranje britje izrablja za branje časopisov. Elektrotehniki se lahko zah- valijo britanski laburisti za isrečno okoliščino, če slučaj- no laburistični prvak bere strupene članke opozicijske- ga konservativnega tiska. JCaj bi se lahko zgodilo, če bi se premier Willson bril z britvijo? Kakršen oče, takšen sin Matere današnje mlade generacije so preživljale hude srčne stiske, kadar se je na filmskem platnu pojavil lepo- tec med nemškimi lilmskimi zvezdniki Willy Fritch. (Če morda ni res, proteste vnaprej jemljemo na znanje in se opravičujemo). Lepi Willy se je po smrti žene za dolgo časa umaknil iz filmskih ateljejev. Medtem mu je dorastel sin Thomas^ (na sliki 7. Marijo Versini) in se odločil hoditi po očetovih sto- pinjah. Kot očetu, tako tudi sinu cvete vloga ljubimca, baje tudi v privatnem življenju. Toda oče Fritch se je bržčas odločil pomagati Thomasu v njegovi filmski slavi. Odrekel se je filmskemu molku in v filmu »Julija ti si čudovita« bo nastopal skupaj s sinom Thomasom — torej film za hčere in matere. NAŠE SINJE ČELADE Na tisoče naših fantov se je že zvrstilo na straži miru v puščavi na polotoku Sinaju, kjer služijo pod sinjo zastavo OZN. Nič ni nenavadnega, če so naši vojaki med prebival- stvom najbolj priljubljeni. Biti vojak armade, ki jo vodi legendarni TITO, pomeni biti vehk prijatelj in uživati gostoljubje tamkajšnjega ljudstva. Na sliki so vojaki, ki delijo vodo med otroke puščavskih Bcduinov. TRETJA RINDA BITKE PRI KAMH General Domenico Ludovi- co, vnet arheolog in pred- sednik »Komisije za bitko pri Kanah« je izjavil, da se ne namerava predati. Ne da bi dajal važnost tistemu, kar trdi jo zgodovinar ji, antropo- logi in etnologi, je general prepričan, da bo dokazal, v množičnih grobnicah pri Bariju kosti 70.000 Rimlja- nov in 6.000 Kartažanov, ki so padli v času druge punske vojne v bitki pri Ka- nah, 216. leta leta pred na- šim štetjem. Ludovicu, ki je bil v drugi .<:vetovni vojni generalni po- ročnik letalstva, je uspelo dobiti od ministrstva za pro- sveto dovoljenje za razisko- vanje. Kosti bo raziskal s pomočjo radioaktivnega og- ljika 14, da bi točno določil njihovo starost. S tem ho rešeno vprašanje, kdo ima prav: Ludovico ali posebna komisija, ki je pred letom dni dognala, da pripadajo kosti, ki so jih našli nedaleč od Barija, v resnici mno- žičnim grobnicam kristjanov srednjega veka. Kljub temu ista komisija ni zanikala, da so mesta, ki jih letno obišče na tisoče turistov, .dejansko poprišče bitke, v kateri je Hanibal porazil Rimljane, ki sta jih vodila konzula Pau- lus in Verro. Profesorja Aitilo De Gras- si in Fernanda Bertocchi, člana omenjene komisije, sta svojo trditev zasnovala na križih, vklesanih v kamen in na dejstvu, da so našli veli- ko kosti žena in otrok. Komisija ministrstva za prosveto je obe tezi prouče- vala leto dni in se nazadnje nagnila na stran De Grassi- ja. Toda general Ludovico se ne bo vdal. Trdi, da so mnoge kosti poškodovane, kar dokazuje, da gre za vo- jake. Končno sodbo o tem bo dal radioaîcti^îi ogljik. VENDAR KORIST Sedemnajstletna Annie White iz Londona je bila ne- malo presenečena, ko se je vrnila iz kina, kjer je gleda- la kriminalni film, in nale- tela na štiri vlomilce. — Ta- koj, ko sem jih zagledala, je rekla naslednji dan na poli- ciji, — sem se odločila, da se poslužim \trika, ki sem ga videla v ,filmu. Vzemite vse, sem jim rekla, pustite mi le tisto črno škatlo s ta- bletami za srce. Lopovi so uslišali njeno prošnjo in ta- ko je Annie rešila denar in nekaj dragocenosti. ŽIVALI NA ZATOŽNI KLOPI Advokat Barthélémy Cha- ssanee iz 16. stoletja je po- stal slaven, ker je branil mi- ši. Te so bile obsojene, da so opustošile polja nekega po- dročja francoske obale. Sod- niki so jifh poslali pismeni poziv in opomin ,da prene- hajo s svojim škodljivim de- lom. Ker so bile miši za to gluhe, so jih obsodili na iz- gon iz tega predela Francije. Seveda je bilo obsojene miši treba obvestiti o razsodbi sodišča. Sodniki so se torej podili na polja, toda miši se niso prav nič zmenile zanje. Sodišče je poostiilo kazen in jih izročilo cerkvenemu so- dišču, ki jih je ponovno poklicalo pred sodnike. In tu je pričel eden izmed zares edinstvenih procesov. Bart- hélémy Chassanee, ki je bil imenovan za uradnega bra- nilca obtoženih, je že takoj na začetku hotel pridobiti na času, da bi se izognil ob- sodbi miši brez njihove prisotnosti. Na dolgo in na široko je pripovedoval sod- nikom, kako so miši raz- kropljene po mnogih mestih in kako en sam poziv zares ni mogel zadostovati, da bi jih pripeljal pred sodni tri- bunal. Z dovoljenjem sod- nikov jim je sam ponovno poslal poziv. Po določenem času .se glodavci se vedno niso pojavili pred sodniki. Kflzato je, da jih bodo zares obsodili, v odsotnosti. Brani- lec je medtem še enkrat ape- liral na sodišče in pojasnil, da njegovi klienti pač niso imeli dovolj časa, da bi pre- merili vse razdalje in prišli pred sodnike. Opozoril jih je tudi na nevarnosti, ki jim pretijo s strani mačk. Miši seveda ^nikakor niso hotele priti v sodno dvorano. Zato so jih obsodili v odsot- nosti. Obsodili so jih na pre- gon. .. Na tožbo kmetov so tudi muhe nekega Mayencea iz- ročili sodišču. Zaradi njihove drobne konstitucije in mla- doletnosti so jim določili uradnega branika. Do pro- cesa je prišlo v 15. stoletju. Branilec jih je branil zelo dostojanstveno, pri čemer je zahteval od sodišča, da jim določi posebno področje, kjer bi lahko letale in jih ljudje ne bi lovili. Zaradi drobne rasti, je mislil brani- lec, so zares vredne več po- zornosti ... Podobno sojenje so upri- zorili proti gosenicam v ne- ki cerkveni ustanovi v Va- lenci v kantonu Auvergna leta 1690. Sodni procesi proti živalim se v tisti dobi niso oddaljili od današnjih principov sod- stva, loda ne v pogledu sojenja, ki je nepojmljivo, l)ač pa načinu izvrševanja obsodbe. Od Ij. stoletja dalje so na smrt obsojali svinje zaradi obtožbe, da so ubijale otro- ke. Zabeleženo je mnogo bi- zarnih procesov v Franciji. Živalim — ubijalcem so sodili z veliko naglico, toda vselej so posvetili veliko ča- sa in pozornosti izvršitvi obsodbe. Svinjo so v Fran- ciji obesili podobno kot obesijo človeka. Izvršitev kazni in ostale stroške so izračunavali po- dobno kot za ljudi. Na pri- mer: stroški zapora... 6 su- jev; stroški pariškega krvni- ka 50 sujev; vry 8 sujev; rokavice za krvnika 8 sujev. 20. maja 1572 so v Moyen- moutieru pri Nancyju obso- dili svinjo na obešenje. Po- stopek je zahteval, da jo je treba najprej zvezali in jo iz zapora odpeljati na pokopa- lišče, kjer so obsodbo izvršili ob nekem križu, postavlje- ' nem nalašč v te namene. Pravni kronisti sporočajo, da je 1546. leta pariški par- lament obsodil neko kravo na skupno obešenje s člo- vekom, medtem ko so 1565 v Montpelieru skupaj s člo- vekom zažgali na grmadi neko mezgo. KONEC