NOVA JEZIKOVNA VADNICA
Pred nekaj meseci je prišla na 'knijižni itirg oova ijeaiitovna vađiuca*. Izšla je med šolskim leitom, tako da jo bodo v šolah priCeli uporabljaK y šolskem letu 1963—64. Pred seboj ännamio lepo knjigo v vzornem tisku in z izredno estetskimi in okusnimi ilustracijami isllkailke lAMje Oaterc, ki ^povečujejo -vrediiwisit noive učne knjige.
RazJdeflijeina je na 20 poglavij in obsega 156 Strand. Vsako poglavje se deli v dva glajvna dela: Bogatimo besedni zaklad in Spoznavajmo slovenski jezik. Prvi del poglavja obsiega odlomlek iz dela kakšnega našega mladinskega pisatelja ali pesnika, nanj pa se
* Spozmavajmo slovenski jezik. Slovenska jezikovna vadnica za 4. razred osnovnih šol. NiajplsaJia Marija Jalan s sodelovanjem Staneta Miheili6a.
185
navezujejo podpoglavja s stalnimi naslovi: Pogovorimo se, Opazujmo, (Poslušajmo, Premislimo in odgovorimo) in Vaje v bogatenju besednega zaklada. Drugi, slovniški del poglavja pa obsega obravanavo pregibnih besednih vrst (samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol), nedoločnika in namenilnika,pri vsaki večji enoti pa obravnava še pomembnejša pravila iz pravopisa in pravorečja (raba predlogov k, h, s , z, črke l, lj. glasovi, poudarek itd.)
Takoj je mogoče videti da osnovni namen vadnice ni le učenje slovnice, temveč bogatenja besednega zaklada in oblikovanje samostojnega izražanja. Temu smotru služi tudi obravanavanje jezikovnih pojavov v drugem,slovniškem delu. V tem je ta jezikovna vadnica prinesla pozitivno novost v pouk materinščine v osnovni šoli. Jezikovni pouk tu torej ni suhoparno učenje slovniških pravil, definicij, posebnosti itd., ampak je pestro in zanimivo spoznavanje materinščine in jezikovnih pojavov v njej.  
Jezikovni pouk se tuidi na inližji) stopnji dslniovne 'šole ne isme in ne more iizogniti defi-nidljalm Sin praVSloim, idaisi v najenoBhavraejši obliki in najtaanjseta obsegu, ker je učni predmet za določeno razvojno stopnjio idiidiaktično predeilana ananost s svojiinli zakoni-itostmfi, M so 'izražene z idieffimoijiamli in pravil. Napaka pa ije bila 'in je še, da se pni nas Ibudii na 'nižji Isitopnji pouičulje slovensk'a alovlnioa isama 'zase, ločeno od dirugüh oblik pouka malteriniš'člrae. Jdsino je, da- je tako ipilijenje islovnffiškib praiVil dolgočasno in zapmo tuda najpriidnejšenau učencu.
iSlovenisika jeizikovna vadnfiioa aa 4. raizred osnovnih šol iz leta 1951 je za oižjo sibopnjo preolbšima ('glfej Piredlmeltmk in učni načrt aa osnovne 'šote, Ljubljana 1962!) 5n imia pred-VBiam eho piomanjtolJivoBIt: jeizlikavne pdjaive im izakonitosti obraranava izđiirano, ne pa v Bimiiselnelm tekisltu aili na pOdilaigi praktične raibe j'ezika. Odlomki iz tekstov Sn brez botI-seMlh zivez natvedeni atavfci ali beseide pa, iso za usp^no učen'je jezikovaih pojavov premalo. 'Nova jtoiikotvna ivadnSoa prilnaiša v tem pogliedli ibilsitvene spremembe. Predvseml: uEitreza raizlvojni HtoipnjS učencev 4. raizreda. Obravnavanje jezikovnih pojaivov izihaja ilz daločeniega teksta (prvi del pogtoMj'a MS tuidi tekst v drugem delu) Sn se z obilico raaiičnih vaj ves čais vralča k njeimu.
Prvii 'in površen pregled vadniice bi morda poifcazal, da je v primerjavi s prej omenjeno vadnico glede zaihtevnoisiti paidla. Pa ni! Vadnica zahteva izredno veliko ramovrstniih vaj v 'samoätdjnem izražanju, ijskaoju logiönih zvez, smiselnem dopolnjevanju, naštevanju anačilnastS (oipazovanje!), pravünem branju, lopisovanju in razlaganju. Na primer: Poišči ¦ kar se 'da naitančen izraz 'za gibanje nas'lednjiih živali: konj, žrebe, osel, 'krt, polž, mted-ved... N'apiši po dva stavka, v katerih tadš na irazlične načine povedal, da se ptica ('orel, lastovika, šk'rjanec, sova...) giblje (36), V stavlmh uporabi dvojice besed z razUč-mim pou'darkom iln pomenom: bila—ibilä, hiti—hiti, oblači ise-^dblalči se... (39), Kdo bo našel ikar največ povedkov k beseidam: vbod, vralta, hiša, sitopnice, ¦ dvorišče... (42). Pod dobrim vodenjiem lab'ko 'te vaje zmaitno obogaitijo učeničev ibesednd zakilad** ter povečajo iznanje iln obvladovanje slovenskega jeaika. Slovnica je bila tu le posredno pojmagalo.
'Smotrno raavrščene vaje, ki 'terjajo določene rešitve, isipominjajo kar na učiteljevo ois«bno pripravo za pouk slovenskega jeaika. Prav zaradi vprašanj pri vajaii, ki zalite-vajo samoatojto tibio delo, pa utegne biti vadinlica dobro pomlagailo tudi učiteljem na kombiniranih oddelk'ih.
Odlomki iz 'slovenskih mtiadinSkih knj'ig so v glavnem i'zibiraoi smotrno. To so teksti iz del Bevk'a, Ribičiča, Magajtae, župariči'ča, Voranca itd. (vseh avtorjev je skupaj 45, teksti BO tudi liiz Pitoniirja, Pionirskega lista Sn ljudski).
Metodični postop'ki pri pridobivanju snovi 'so ibrezihibni, posebno je neprisilj'ena pot do povedka, oisetokove besede lin pridevnlika, opdštava itudi didaktična načela, zlasti načelo povezovanja 'slovenskega j'ezika z drugimi učnimi predmeti.
V iHbiri, razporeditvi Sn 'odrejanju širine Učne 'sn'OvS v vadnici je avtorica precej svoboidna, v glavnih zatote'vah pa se idrži učnega načrta. Med pO'sameHnostmi, ki jih učni načrt zatoiteva, iejpušča valdnikja Isipregatev 'glagola v Vseh 'časih, spol in število pri pridevniku le Omenja, od ločil obravnava samo vejico in ipiko, med stavčnimd členi pa doda
*'* Na prvlih štiridietsietai straneli vadnioe je v teks.tih ali vajah več kot 550 samoistatoiEkov In 250 piridjavnlkov, od töh prUDližno 15 % samostalniikov in prav toliko pridjevnikov, za katere je mogoče neä, da se uöeoci na tqj stofpntjl z mjljma prvič srečajo. V tej številki niso všteti samostalniki in pridevnjlki, ki jili dlajo rešitve vaj, kot so: Rako pravimo človeku, ki dela ali prodaja: kruh, mlekoi, meso, zdravila... (22), Kdo bo našel vrač it»esed., ki povedo, kakšni bo: lasje, Ziotaje, uisita. . . (11). Vmes so tudi vaje, ki zahtevajo iod: učenca 4. razreda morda le pirev.ač: Po ^pisateljevem primeru opiši: - svetlobo na obrazu otroka v zibki, - svetlobo zahajajočega sonca na vntu (112).
186
Qsebteovo besedo, ki je učni naćirt ne zahteva. Prinaša tudi poglavje o stopnjevanju pri-devnilkav, ki iga učni načrt predvideva šele v 6. irazredu, kar morda le m najboilj prav.
K bc^atenju ibesednega zaklada in pestrosti vadnace same pa dosti prispeva bogata izbira fraz, rdkel (in pregovorov (11, 50, 51, 96, 99, 135, 144, 150)_ ki jih morajo učenci razlaigati, opisovati, uporaibilti v zgodbicah ali stavkih, služijo pa' tudi kot iahodišče za pri'dobivanje nove učne enote (144).
V primerjavi z j^ik;o(vno vaidnico 1951, 'ki je preveč obložena z definicijami, pravili in razpredeJnicamli, naša vadnica z njiiimd ni preobremenjena. Odstavki v modrem tisku so včaisiih nekoiläkio doUgii, zaito niiite ne siiyziijioj tadt defimiioilje, ikti. jiih je toeba znati na pamet, ami)ak so le povzetek vaj, katerim sledijo, so njihov bolj poudarjen zaključek.
Od definicije zahtevamo, da je fcraitka, jasna in razumljiva, zajemati mora bistvo problema, o Ikaterem govori, in ibiti mora seveda pravilna. Kjör pa imajo v jiaSi vadnioi definicije le vlogo definiaij, pa ne iapolhjujejo vseh naveden'ih zahtev. Ne gre za to, da bi se tam, kjer se definiciji ne moremo izogniti, spuščali v opisovanje ipodlrobnosti v jeaiikioivnih zakotniltositih, ki iimajo v 'znanosti isilcer velik, pomen. Pravilo, ki je prilagojeno razvojni stopnji 4. razreda, naj (bo oblikovano tako, da 'ga bo učenec razumel m da mu bo dajalo praktične napotke za učenje, ne sme pa zaradi poenoBtaivljenosti trpeti natančnost. Tako je delno površna definicija za poudarek (38), M pravi med drugim: ... Biiti more (poudarek, op. T. K.) le na (samoglasniku. Na tej stopnji je res težiko govoriti o vokahćnem r, ki je fonetično tudi samoglasnik, toda do sedaj so učenci spoemli vokale a, e, i, o, u in definicija bo od učitelja terjala razlago, ker ut^ne bistrejši učenec takoj 'opaziti naglas na r v besedah skrhan, skrben, skrčiti. Taka kot je, utegne učenca ta definicija zmesti.
Pomanjkljiva je v vadnioi tudi defiinioija o povedku (13): ...Iz povedka spoznamo, kst-i kido dela aili kaj z ojim je. Ne upošteva namreč zanikanega sitavka. Tej definiciji, ki jo imata slovnica 1947 in 1956, je pomanjfclijdivosit Očiltal že Boris Mišja v JiS III, str. 41, in bi jo veljalo dopolniti.
Defiinioija: Glagol je beseda, ki označuje dejanje ali Stanje (44), je dobra, ker upošteva glagolski vid, ki ga definiciji v olbeh povojnih BlOvWicah nilsita upošitevali.
Tekst, ki služi kot osnova za obravnavo stopnjevanja pridevnikov, se mi ne zdi najbolj posrečeno iabran. Primeri: ... Ostrejši želod, dve kostanjevi lupini, repek in brki iz rafije — m že je pred nami plašna miiška. Za lisičko potretoujömo le močnejšo palico, ošiljen gobček... (113) vsebujejo primemike. Oči pa •so to le po »zunanji« obliki in služijo avtorici za izpeljavo primemifcov. Toda primer . .. potrebujemo le močnejšo palico... tu ndma osnovnika močan, ki bi mu odgovarjal primemik miočnejši. Palica se tu ne primerja po moči z neko drugo, šibkejšo palico, primemdk močnejšega je tu prevzel vlogo osnovnifca. Ko v trgovini kupujemo blago, pravimo: Bad bi nekaj ^močnejšega.. tudi takrat, ko pred tem v rokah nismo imeli blaga, ki bi nam ne Mo všeč zato, ker ni bilo dovolj moöno 'iin bi imeli iradii mločnejše. V našem pPimeru primeimik močnejša palica torej označuje manjšo mero lastnosti kot osnovndk močan. Primer stopnjevanja pridevnikov, ifci mu slovnice ne posvečajo nobene pozornosti, utegne pa motiti pri pouku tudi na nižji Stopnji osnovne šole (primer tudi F. Tomšič, Stopnjevanje, JiS II, 124).
Poglavje o nammiMku je z vaj'ami dobro liapeljaino. Toda namenilruku na —č po-. sveča premalo pozornosti. (74)
Viprašanje pri vaji ... kateri izraz ti izveni boilj domače. . . (107), mi ni všeč. V jezikovni vadnici mora raraz zveneti, fcaikor zahteva 'knjižna izreka, ne pa domlače. Sploh izraz »domač« pri raizpravljanju o jezikovnih vprašanjih ni na mestu, ker diši po purizmu.
Ne vem -tudi, zakaj uporalblja vadnica izraz postajni načelnik, ki ga SP 1962 navaja poleg postajenačotnik, ko pa je drugi prav tako dober 'in v sptošni rabi. V isti vrsti namreč beremo itudi izraz strojevodja, če 'bi izraz strojevodja delili v dve besedi po enakem pravilu kot 'postajenačelnlk, bi bili torej strojni wodj'a ali vodja stroja. Toda pod strojevodjo razumemo natanko Strokovnjaika, ki vozi lokomotivo (na kakršenkoli pogon), vodja stroja pa dma mnogo širši pomen in je torej manj točen. Res je, da taka pomisn-ska netočnost ne nastane pri postajnem načelniku ali zobnem zdravniku, toda postajni načelniilk zveni sodobnemu jezikovnemu čutu prisiljeno in ga res ne kaže vsiljevati.
Nepotrebno poseganje v starino se md na tej stopnji zdi učenje slovenskih imen za mesece (po^rtal T. K.), ko pa so 'januar, februar danes prav tako slovenski kot prosinec, svečan ditd., ki 'jih živa duša več ne rabi. Ko se bodo na višji stopnji učenci srečaili
187
z deli iz starejše slovenske književnosti, bo morda učenje »slovenskih« naaivav za mesece res (prašlo bolj prav.
Za konec: kljub takšnim pomanjkljivostim! ima pričujoča jezikovna vadnica dve veUki zaslugi: bogati učenčev besedni zaiklaid in na nov, nepris-iljen način poučuje materinščino in jezikovne pojave v njej.
T orno Korošec