PUBLISBgD^AIfD DISTRIBUTED tJlTD» FgMOT (Wo. 656V AUTHORIZED BY TEE ACT. OF OCTOBEK 6. 1917. OH FILE AT THE FOCT OFFICE OF HKW TOVK. H. Y. By Order OŽ the PreaH, A. B. Bigteioa, P. M. Gefl*'
Največji slovenski drevnik ▼ Združenih državah.
Velja sa celo leto.........$6.00
Za pol leta................$3.00
Za New York celo leto.....$7.00
Za inozemstvo celo leto____$7.00
GHAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United Statei.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. W 75,000 Headers. Wl
TELEFPN: 287C CORTLANDT. NO. 64. — fiTEV. 64.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. YM under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 18, 1921. — PETEK, 18. MARCA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
UUDJE SE POLAGOMA VRAČAJO NA DELO
ZVEZNI URAD POROČA O SKRČENJU ZA EN ODSTOTEK. — JEKLARSKA INDUSTRIJA PEČA. — NA IZTOKU JE BOLJŠE. DELAVSKA SILA SE JE SKRČILA ZA VEČ KOT 7 ODSTOTKOV.
Washington, D. (\, 16. marca. — Nezaposlenost v industriji se je povečala tekom meseca februarja, — soglasno s poročili, katera .<• /l.ral skupaj tozadevni urad Združenih držav. Informacije, ki so do.šlr o.I I2:i3 tvrdk v 65 glavnih indnstrijalnik središčih, kažejo, da j»* bilo zadnjega dne v januarju zaposlenih 1,643,253 delavcev proti 1.626,9.">b koncem februarja, kar pomenja zmanjšanje za en odstotek.
Soglasno z zastopniki organiziranega dela ni obseg dejanske nezaposlenosti razviden iz teh številk. Uradniki American Federation • t Labor menijo, da je bilo več kot štiri milijone ljudi brez dela v Združenih državah kuncem meseca februarja in da se je nezaposlenost tekom prveffa tedna v marcu nekoliko zmanjšala.
Poročila kažejo, da je bila največja nezaposlenost tekom februarja v jeklarski in železninarski industriji, ki je imela zaposlenih :< 4,750 manj mož kot pa v januarju, kar pomenja skrčenje delavske le za več kot sedem odstotkov. Približno slično zmanjšanje obratovanja ter odpuščanje delavskih moči je žilo zaznamovati v popra-vilnih delavnicah železnic. Tam je znašalo skrčenje šest odstotkov in pol.
Zopetni pričetek obratovanja v avtomobilskih tvornicah v Deli oitu je tekom meseca februarja spravil zopet na delo 20,417 mož it; ti dt-Lavci so bili tekom predidočega meseca najbrž nezaposleni.
Kazinere v New Yorku in sosednjih mestih kot obrazložene v poročilih, kažejo nekaj depresije, a v krogih delodajalcev prevladuje zaupno razpoloženje.
Glede razmer v mestu New Yorku pravi poročilo:
— Krznarska industrija, ona za ženske obleke in svilene obleke trpe ravno napad depresije. Dobre avtoritete izjavljajo, da se je avtomobilska industrija nekoliko izboljšala tekom preteklih par ted-i ov in da bo spomladi oproščena vsake depresije. č'e bo prišlo do plošuega oži vi jen ja v avtomobilski industriji, kot se pričakuje, bode dobili dela številni strojniki, ki sedaj niso zaposleni. Malo je po-\ j>r.im \ .uija P" neizurje^tSaa delu. Hoteli, piano-tvornice ter tvornice /a i/delovanje fonog-afov obratujejo s približno 40 odstotki normalnega obsega obratovanja.
Salt Lake City, Utah. 17. marea. rot o m ofieijenega koraka eksko-muiiikaeije številnih članov mormonske cerkve je postalo znano, <la je neka kolonija, obstoječa iz v«*," .kot petdeset možkih in žensk, živeča več milj vstran od železnice v iztočnem Juan okraju, dejanski izvajala številne nove doktrine, med katerimi se je nahajala tudi doktrina "o žrtvovanju /ensk". Na temelju te doktrine «n elani izmenjavali Svoje ženske med seboj.
Ustanovitelj in vodja te kolonije je neki Moses Godmundson, ki je bil preje profesor glasbe na Bripham vseučilišču, ki je pričel z gibanjem na temelju "razkritij", o katerih je rekel, da jih je dobil od zgoraj. 9
Pet možkih je bilo ekskomuni-ciranih in štiri ženske in trije možki so izgubili članstvo mormonske cerkvene občine.
ČUDEN POJAV.
Budimpešta, Ogrsko, 17. marca. Med madžarskimi in čehoslovaški-mi delegati se vrše pogajanja glede sklenitve narodno-gospodarske pogodbe med obema državama. Pcgajanja bodo najbrže uspešno končana.
OFICUELNI SPREJEM V BELI HlSl.
Washington, D. C., 17. marca.
Prvič izza vstopa Združenih držav v vojno, je bil danes v Beli hiši oficijelno sprejet diplomatični zbor. Predsednik Harding in njegova žena sta sprejela 250 diplomatov različnih držav ter se žnji-mi dalj Časa pogovarjala v tako-zvani višnjevi sobi.
NOCOJ BODO PODPISALI POLJAKI IN BOLJŠEVIKI MIR.
Varšava, Poljska, 17. marca. — Poljski in boljševiški delegati bodo podpisali nocoj zvečer ob sed-ir.ih mirovno pogodbo med sovjet-I'O Rusijo in Poljsko. Tozadevna pogajanja so se vršila v Rigi, kjer Lo pogodba tudi podpisana.
DENARNE POSlUATVE V ISTRO, NA OORI&KO IN NOTRANJSKO.
Mobile, Ala., 17. marca. — Organizirani zidarji v tem mestu so v pretekli noči prostovoljno skrčili svoje plače od desetih dolarjev na clan na osem. Kot vzrok navajajo skrčenje življenskih stroškov. (To bi bilo vse lepo, če bi taki slučaju ne dajali delodajalcem še več poguma, kajti delodajalci se bodo v vsakem slučaju sklicevali na take primere in to tudi takrat, kadar ne bo skrčenje plač upravičen. S takim postopanjem je slabo sluzeno delavski stvari.)
Važno za potnike.
Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mu po&ljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list.
Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče.
Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in želi potovati v staro domovino, mu ie vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York.
V vsakem ozira m obrnite na tvrdko:
FRANK SAKflSR STATE BANK B2 Corilandt flliiti New Točk
Izvriujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj smo računali sa pofi-ljatve italjanskih lir po sledečih eenahj
60 lir $ 2.40 100 lir $ 120 800 lir .... $12.00 600 lir ;.-... |20.00
1000 lir----$39.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančna eene vna-pwj.
IG računamo po eeni Istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Older, all pa New York Bank Draft. FRANK BAKffKR STATE BANK n OflKttandt St* Mtm ToKk
... s.. .	.r^'-'i,	A-ŽSJte .

AMERIŠKA MORNARICA VZNEMIRJA ANGLEŽE
"Amerika nas ne sme prekositi" so kričali v zbornici. — Proračun za mornarico sprejet.
ZAGONETEN SLUČAJ V MODERNI KRIMINOLOGIJI
NAŠLI SO UMORJENEGA MOŽA TER PRIJELI ČLOVEKA, KI MU JE BIL POPOLNOMA PODOBEN. — BILA STA DOBRA PRIJATELJA. — KAKO SE JE HOTEL MORILEC IZKORISTITI.
Slika nam kaže zamorca Washing tona Knighta, ki ie bil pred par dnevi napadel v New Jersey mlade organistinjo Mrs. Wilson. Zamorec je le pet čevljev visok, šir okopleč in roke mu segajo preko kolen. V splcsnem je bolj podoben gorili kot pa človeškemu bitju. Najprej se je bil napil v nekem salonu, in ker mu je zmanjkalo denarja, je odšel na roparski pohod. Na nekem samotnem mestu je stopil za Mrs. Wilson ter jo zgrabil za vrat. Po mnenju zdravnikov sc ga je ona tiiko prestrašila, da jo je zadela srčna kap. Zamorec
bo obsojen na smrt.
BOUSEVISKA ARMADA ZAVZELA KRONSTADT
KLAVNICARSKI DELAVCI ZA STAVKO.
Scvjetni vojni minister je vodil končni napad katerega se je udeležilo 60,000 mož.
Helsingofors, 17. marca. —Trdnjava Kronštadt v petrograjskem pristanišč-n so je vdala sovjetnim četam.
To poročilo je objavil danes re-volucijonarni odbor trdnjave, ki je dospel na Finsko v spremstva 800 vojakov.
Predno so se revolueijonarji umaknili, so pognali v zrak bojni ladji *' Pet ropa vlovsk' * in "Seba-stopol".
Na Finsko je dospel tudi nsta-ški voditelj, general Kozlovski.
Stockholm, Švedska, 17. marea. Izza ustaje ni bilo še nikdar take-gr. streljanja r.a Kronštadt kot ,ie bilo včeraj. Trdnjava je padla v roke sovjetnim četam v četrtek popoldne.
Boj za močno oboroženo trdnjave. je bil strašen. Zadnji udarec je izvedel vojni minister Troeki s šestdesettisoč vojaki. Posadka je štela od 15,00 do 16,000 mož. Med njimi je bilo 10,000 mornarjev. .BoljŠeviki so jih deloma vjeli, deloma pobili.
PREDSEDNIK SE POSVETUJE Z JAPONSKIM POSLANIKOM
Washington, D. C., 17. febr. — Predsednik Harding je nadaljeval danes s svojimi konferencami z inozemskimi poslaniki ter sprejel v Beli hiši barona Sideharo, japonskega poslanika. Razprava se je baje tikala številnih vprašanj mednarodnega značaja, ki baje zanimajo tako Japonsko kot Združene, države.
J. Jusserand, francoski poslanik ter najstarejši član dipoma-tičnega zbora, je bil sprejet včeraj od Harding ter se pričakuje da se bo predsednik v bližnji bodočnosti posvetoval tudi z ostalimi inozemskimi poslaniki.
RESNO 8VASXLO NEMČIJI.
Pariz, Francija, 17. marca. — Francoski poslanik v Berlinu, Charles Laurent, je dobil od svoje vlade naročilo, naj posvari nemške vlado, ki je začela koncentrirati svoje čete ob šlezijski
BOJ MED MULO IN KROKODILOM.
Washington, D. C., 17. marca. Vojni department je dobil poročilo, da se je vršil v Kanalni zoni značilen boj na življenje in smrt in sieer med neko vladno mulo ter krokodilom. Ko je mula peljala voz preko plitve reke, jo je napadel krokodil. Večkrat se ga je o-tresla s svojimi kopiti, slednjič mu je pa le podlegla. Krokodil ji je odgriznil nogo.
HARDING BO MORDA VSEENO POMILOSTIL DEBSA.
London, Anglija. 17. marca. — Sestavljen je bil odgovor Francije, Anglije, Japonske in Italije na prošnjo avstrijske vlade, naj pridejo zavezniki deželi na pomoč. Vse .šitri dežele so se dogovorile, da prelože iztirjanje dolžnih svot, do katerih so upravičene na teme>ju mirovne pogodbe, sklenjene v Saint Germain, na poznejši čas ter istotako tudi plačilo kapitala in obresti, katerega je dobila Avstrija izza premirja, da se tem potom prepreči stradanje.
Finančni komi tej Lige narodov se bo sestal v teku štirinajstih dni tre bo prdložil bankirjem v premotritev predloge avstrijskih zastopnikov glede obsega posojil, katera potrebuje Avstrija ter glede značaja sekuritet za taka poso-jila.	•■
-	1
LJUDSKO ŠTETJE NA RU-MUNSKEM.
Washington, D. C., 17. marca. Predsednik Harding je naročil državnemu pravdniku, naj še enkrat preštudira vse zadeve, ki se tiče-je Evgena Debsa, bivšega socialističnega kandidat za predsedniško mesto, ki je zaprt v Atlanta jetnisnici.
To je po mnenju izvedencev prvi korak k oprostitvi.
11 jati, kje je bil tekom pretekle sobote in da ve le. da je bil v "Warsaw. On, Lovett in neka tretja o-seba so najeli avtomobil za dotič-ni dan.
(Motiv \amora je bil naslednji, s priprostimi besedami rečeno: — Virgil Decker je bil zavarovan za kateri denar bi dobili navedeni dediči. Seznanil se je z Lo-vettom, ki mu je bil popolnoma podoben in prišel je na zločinsko misel. C'e bi umoril Lovett a, bi se skril in njegova mati bi identificirala truplo kot 0110 Deekerja. Družina bi potegnila zavarovalnino, odšla iz kraja in bi se i: pridružil kje drugod. Ker je bil Lovett popolnoma podoben De-<-ker-ju. bL zavarovalna družba vrjela. da. je to truplo Decker-ja ter izplačala zavarovalnino. Lovell pa bi izginil neznanokam. Ker pa je prišla mati Lovetta ter identificirala truplo kot truplo svojega sina. se je cela stvar zaobrnila in načrt se je izjalovil.
To je bil eden najbolj rafinira-no zasnovanih umorov, kar jih pozna kriminologija ter bomo še poročali o nadaljnih razvojih..
KAKO BO PRAVZAPRAV S PIVOM?
Philadelphia, Pa.. 37. marea. — Danes je podal bivši držav, prav-dnik A. Michell Palmer ^slednjo izjavo:
Če bodo imeli zdravniki res pravico predpisovati bolnikom pivo, ni s tem rečeno, da bo pivo mogoče dobiti v saloriih. pač pa e«li-nole v lekarnah. Prohibicija bo šele tedaj uspešna, ko bo prišel narod do prepričanja, da dela proti postavi, če jo krši.
ZANESLJIVO IN HITRO
Dunaj, Avstrija, 15. marca. — Rumunski parlament je sprejel predlogo, ki določa registracijo prebivalcev dežele. Tako se glasi v nekem sporočilu, ki je prišlo iz Bukarešte. Registracijo bodo izvedli krajevni policijski uradi in ■vse osebe, ki so prebivale na Romunskem izza 1914, bodo dobile * *
tozadevne certifikate.
oskrbo je DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Rojaki, poslužujte se vseh zadevali te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnico in $50,000.00 rezervnega zaklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali sa poiiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah:
300 kron .... $2.35	5,000 kron .... $ 37.25
400 kron----$3.10	10,000 kron .... $ 74.00
500 kron----$3.85	50,000 kron .... $365.00
1,000 kron .... $7.50	100,000 kron .... $720.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako-rano; i2 tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.__
Jo poslati najbolj po Domestic Money Order, ali H
82 Gomuit Street, Nev Yort
Isw York Bank Draft.
Frank Sakser Stats Bank
NOVE MORMONSKE PRISMO D ARIJE.
POGAJANJA MED MADŽAR * SKO IN CEHOSLOVA&KO.
ANDREW BONAR LAW
JE RESIGNIRAL
——_
Vladni voditelj v poslanski zbor. niči je baje odstopil vsled slabega r.dravja.
London, Anglija, 17. marca. — Vsa znamenja proroknjejo kma-lošnji padec koalicijske vlade 111 Lloyd George-a.
Včeraj je odstopil Bonar Law, (vladni voditelj v poslanski zbornici. Njegov naslednik bo najbrže j Lloyd Derby.
London, Anglija, 17. mai-ei. — Andrew Bonar Law je danes izstopil iz angleškega kabineta "ter obenem tudi resigniral kot vladni voditelj v poslanski zbornici.
Pravijo, da je odstopil vsled slabega zdravja.
Ta stvar je tako ganila Llovd George-a, da je skoraj ihtel, ko je č'tal njegovo resignacijo.
Bonar Law pravi v svojem pismu med drugim tudi sledeče;
— Napori zadnjih let so me cisto potisnili k tlom. Zadnja tri leta sera zamogel le z velikimi napori zadoščati svojim dolžnostim. Sedaj sem čisto izdelan. Zdravniki so mi rekli, da moram uživati popolen mir, če hočem še nekaj časa ostati pri življenju.
Chicago, 111., 17. marea. — V lukajšni linijski glavni stan so danes neprestano prihajala poročila glede stavkarskega glasovanja po srednjem zapadu, tikajoče-ga se klavniške industrije ter se glasi, da se je velika večina delavcev izrekla za stavko. Neomejena polnomoč, da proglasi stavko, je bila položena v roke D. Lane-a, tajnika in zakladničarja Amalgamated Meat Cutters and Butchers Workmen ter Redmonda Brennana, pravega zastopnika unije in sieer na sestanku načelnikov drugih unij, ' prizadetih v tej industriji.
Sprejete so bile resolucije, ki zagotavljajo klavcem pomoč in predsedniku Gompersu od American Federation of Labor je bil poslan poziv, naj prisostvuje v nedeljo v Washingtonu konferenci zastopnikov uslužbencev. V ponedeljek se bodo sestali zastopniki veleklavničarjev in uslužbencev s tajnikom Davisom delavskega departmenta.
London, Anglija, 17. marca. — "Amerika nas ne sme prekositi, posebno kar se mornarice tiče ne". — Ta klic je bil danes na dnevnem redu v poslanski zbornici. ko se je vršila debata glede proračuna za angleško mornarico. Za proračun se je posebno zavzemal colonel Archer Shee. ki je rekel, da mora imeti Anglija največ bojnih ladij, več kot vsaka druga sila na svetu. Posebno ga je bodlo v oči dejstvo, da grade Združene države sedemnajst velikih ladij.
— Amerika je imela »tiri leta državljansko vojno, — je rekel. — S tem pa še ni rečeno, da ne more imeti vojno s kako drugo državo. Jaz sicer nisem pesimisti-.čen, toda, kar se še ni zgodilo, se še vedno lahko zgodi.
Sir Edward Carson je svaril vlado, češ, da ne sme dovoliti, da bi zavzela angleška mornarica drugo mesto.
Slednjič je bil sprejet proračun, ki določa za prihodnje fiskalno leto skoraj sto miljonov funtov šterlingov.
Warsaw, Ind., 16. marca. — Pri'tem ko to poskušali pojasniti skrivnost smrti nekega moža, kojega truplo sta identificirali in spoznali dve materi naenkrat, so detektivi konečno vendar ugotovili identičnost moža s tem, da so našli nekega drugega človeka, ki mu Jjo bil popolnoma, podoben ter ga aretirali. Mati obdolženega moža je bila tudi prijeta, a pozneje izpuščena »}a prosto.
Ko so iskali motiv za domnevani umor, so detektovi našli, da je imel obtoženi mož, neki Virgil Decker, dvajset let star farmer i z Llkhart, Ind., štiri zavarovalne police v skupnem znesku $2.1.000. za slučaj smrti. Tri teh polie so bile navadne življeuske police, glaseče se vsaka na $5000, dočim je bila četrta sestavljena tako. da mora zavarovalna družba izplačati dvojno odškodnino v slučaju slučajne smrti vsled nesreče.
To evidenco se smatra za zelo značilno, kajti truplo mrtvega moža, Laroy Lovetta, ki je bil dva meseca stalni tovariš Decker-ja in ki mu je bil podoben v vseh posameznostih, so našli na tukajšnjem železniškem križišču, potem ko je prišel mimo neki brzovlak. Soglasno z evidenco je bilo truplo Lovetta postavljeno na tračnice v vozičku, v katerega 111 bil vprežen noben konj. Vlak pa je vgrel na stran tako voz kot truplo.
! Mrs. Lydia Decker, mati obtoženega moža, je prišla da identificira truplo kot ono svojega sina in mati Lovetta'je bila z drugimi sorodniki vred pozitivna v trditvi, da je to truplo njenega sina. Prijatelji obeh tovarišev so se popolnoma zmešali v svojih identifikacijah, a večina je vendar trdila, da je to truplo Lovetta.
Decker je bil aretiran včeraj v Marion in danes so ga prevedli v Kosciusko okrajno jetnišnico. Dr-ževni pravdnik Graham pa je dvignil proti njemu obtožbo umora po prvem redu. Arthur Decker, petnajst let stari brat obtoženega moža. je bil aretiran v Elkhart in prevedli so 2=1 v Warsaw, kjer bo slišan. Zaslišali so tudi Reda Deekerja nadaljnega brata, ki je naveden kot dedič v zavarovalnih, policah.
—	Pred več kot dvemi meseci je j prijel Virgil Decker gojiti prija-j teljstvo 7. Laroy Lovettom, — je rekel državni pravdnik Graham, potem ko je dvignil formalno obtožbo radi umora, — in ni poteklo dolgo časa, da si je pridobil tak upliv nad žrtvijo, da je prišlo do izvršitve zločina.
Truplo Lovetta je imelo na desni roki tetovirano rožo in bodalce in. pričelo je krožiti poročilo, da ima Decker slična znamenja na svoji roki. Deekerja so natančno 1 preiskali, ko je prišel v ječo, a niso našli nikakili tetoviranih znakov na njegovem telesu.
Soglasno z oblastmi je bil v zadevi imenovan še nadaljni človek, a državni pravdnik je rekel, da ni pričakovati neposredne aretacije. Slučaj bo predložen veliki poroti. Coronerjeva porota je spoznala, da je bil Lovett umorjen od neznanih ljudi in da ni našel svoje smrti pod vlakom.
Decker je priznal, da je bil skupaj z Lovettom par ur predno so našli njegovo truplo, vendar pa je trdil:
—	Zdi semi, da me hoče nekdo obdolžiti, da r,em od vedel nekoga ter ga ubil. Jaz bi nikdar ne storil ničesar »ličnega.
Rekel je, da se ne more sporni-
GLAS NARODA. IS. MARCA '21
"GLAS NARODA"
<SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by
SLOVENK) PUBLISHING COMPANY
(a corporation)
FRANK tAKfgH, Pr—Idnt.	LOU 18 BENEDIK. Treasurer
" C
Place of Buaineaa of the Corporation and Addreeaee of Above Official«: K Cortlandt £tr—t, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"Olaa Naroda" lahaJa vaakl dan Ixvaemil nedelj In pra^nlkpy.
Za celo leto velja Ust u Ameriko	Za New York za celo leto	|7 00
lo Canada	M.00 za pol leta	&šo
Za pel leta	93.00	Za Inozemstvo za celo leto	07.00
Za feet rt leta __§130 za pol leta —»	M.So
• LAS NARODA
(Voice of the People) • leeuad every day except Sundaye and Holidays.
Subscription yearly Sf 0«
Advertisement on soreement
Dopisi bres podplaa In osebnosti ss ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli do
(1X1 a ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se _tadl preiipjo MnBto naznani, da hitreje najdemo naslovnika-
OLASNARODA Cortlandt Street Borough of Manhattan. New York. N. Y. Telephone: Co/tlandt 2876
'Amerika na mirovni konferenci.
Peter Zgaga
ifolektor Jpliodninskega <Javka pi^vi, da1* se ihu čudmi zdi, i*r je
veliko število bogatih tovarnarjev in bogatinov na tako rafiniran način sestavilo svoje listine, da ne izkazujejo nobenih dohodkov.
Morda bo še celo prišel na misel, da mora vlada pomagati tem "revežem"*?
* * *
Včeraj je poročal urednik na prvi strani o jako občutljivem šoferju. šofer je bil po svoji lastni krivdi razbil gospodarjevo karo. i Začela ga je peči vest. Tako peči. 'da jo je šel v vodo gasit. Po par urah sor ga našli vtopljenega. ' Moj prijatelj ni tako občutljiv. Že dvakrat bi bil moral skočiti v 1 river, pa se je rajši potopil v mor-
j je raznih dišav.
* * *
Cena gazolinu je padla. Morda jbt slednjič vendarle tako padla, <1;: si ga bom kupil pajnt ter spra-
■ vil fleke iz svoje obleke?
* *
*
1 V Los Angeles je pes. ki nosi na j desni nogi zlati obroček z uro. j Stavil bi, da je babca — njego-ivi gospodinja namreč.
I I z Jugoslavije poročajo, da je ti:in veliko povpraševanje po kopalnih banjah.
I Vprašanje je le, če so ljudje po-
'stali čistejši ali bolj umazani.
* * *
I	w	* ..
Neki človek v CHkagi je najel
' lopova, ki j«' za petsto dolarjev u-
smrtil njegovega nasprotnika.
j Da, življenje je vedno draž je, in
življenja so vedno bolj poceni. ' * * * '
"Malo. toda ml srca"' — je ja-, kc lep pregovor.
j Še boljše bi pa bilo: "Veliko, j čeprav ne od srca".
* o. * *
Ljudje govore večkrat o zvesto-I bi prijateljev.	„
I Po mojem mnenju so pa sovraž niki veliko bolj zvesti v svojem sovraštvu kot prijatelji v svojem prijateljstvu.
imeli čast, da so pripomogli do zmage. Bifje globoko ginjen, ko je videl na spominski-plošči,v dpievi palači v Bemrtkalwmena čelioslo-vaških vojakov, na plošči, ki bo pričala potomcem, da so se tudi Če-hoslovaki vdeležili odločilne bitke. Po zmagoslavno končani vojni je treba, da se utrdi Še bolj solidarnost, ki se» je pokazala med vojno. Ta solidarnost se mora spremeniti v intimno- sodelovanje za so-cijalno in gospodarseko obnovitev vse Evrope. Izrazil je svojo za-dovoljnost, da sta italjanski in čehoslovaški narod edina v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih. NaU» napil Italiji, velikemu italjan*kemu narodu m kralju.
Dopisi
Ko se začno državniki prepirati, izve narod pravo resnico.
Ameriški narod, katerega so zavezniki tako neznansko potegnili /a uos, bi najbrže nikdar ne i/vedel resnice, če bi se gospod Wilson in bivši državni tajnik Lansing ne spila.
Sedaj je pa "»ačeJ Lansing izdajati svoje spomine. On ve, kaj govori, hrje dosti vidri, da ve mnogo povedati.
Lansing pravi o lsrito in neženirano ter obenem tudi dokazuje ? dejstvi, da ni Wilson igral na pariški konferenci one uloge, katero um je bil poveril svet, oziroma kater*) so mu pripisovali ameriški čas-i.ikarski poročevalci.	& • »
Clemencefu je bil Wilsona čisto hipnotiziral. Pa ne samo Wilsona, pač pa tudi ve* ameriški narod.
Ko je prišel Wilson v Francijo, ga je ves francoski narod navdušeno pozdravil. Clemeneeau je stal na istrani ter molče opazoval. Pri tem je delal načrte, knko hi vso konferenčno mašinerijo spravil v francoske roke.
Pogajanja naj bi se bila takoj začela, toda Clemenceau jih je odložil. Odložil jih je za toliko časa, da je natančno preštudiral Wi 1 -tonov značaj.
Clemeueeau je piav dobro vedel, zakaj je izvabil Wilsona na pariško konferenco. Če hi bil ostal Wilson v Ameriki, bi lahko govori! svetu kot predsednik Združenih držav, in njegova beseda bi obveljala. (Mernenceati I I v tem bločaju ne opravil dosti. Ker je pa prišel v Francijo, je nastopal tam kot ameriški delegat ter je imel iste pravice kot so jih imeli ostali delegati.
Kakorhitro je padel Wilson prefriganemu Clemeueeau v roke. je bila njegova uloga končana.
Stirina jstero točk je splavalo po vodi, besede o bratstvu in samo-o<!ločevanju so se razblinile v nič. Diploinatje stare šole so imeli M.jeti v rokah. Vojna je bila v njihov prid končana. Principe zastop-1 ikov novega sveta, ki jim je pomagal zmagati, so vrgli med staro
riemenceau si je vbil v glavo, skleniti mir po starem receptu in to se mu je popolnoma posrečilo.
SugnsImmitBba
Ustanovljena 1. 1898
KatnL Spinuita
Inkcroorirana 1. 1900
GLAVNI t?RAD v ELY, MINN.
Dr. JOS.
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOI.F PERDAN, 933 K. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LO«JIS BALANT, Box 10«. Pearl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanUi smftnin: JOHN ilOVERN, 624 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn
Vrhovni zdravnik:
GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MAX KERŽ1ŠNIK. Box 872, Rock Springs. Wyo. M OH Oil MLADIC, lAXtf So. Lawndale Ave, Chicago, 111 FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver. Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODNTE, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 17G, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., Rocsdaie, Joliet, 111. PAULINE EflMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jeduotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". =-
Vse stvari, tikajoče se uradnih mdev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se počilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Q&nov la bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor želi iostati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega druSiva J. S. K. J. Za ustanovitev novih uruStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8. člani ali članicami.
Jugoslavia irredenta.
ke bogato obložen z denarjem in raznim blagom.
Primorski manifest.
Primorski listi priubčujejo ma-1 ni f est političnega društva * * Kd i iiost", ki izvaja med drugim: "Bratje in sestre! Pred vsem: . Sebi ostanite zvesti! Zv»-sti svoje-11111 narodu, a pokorni državnim zakonom boste, bratje in sestre, zahtevali od Italije spoštovanje, zaščito, gojitev svoje narodnosti, vztrajali boste pri tem, da .se vam da svoboda narodnega, političnega. kulturnega in gospodarskega razvoja. V tem boju vas vodi ge-1 slo: V edinosti je moč! Združite 1 vse sile v složni in disciplinarni organizaciji. Zvesti sebi, zvesti * narodnim idealom, vdani ožji do-
-	movini, nastopite težko pot! Xe t klonite! Ne vdajte se! Kvišku
-	srca! Na delo!' — To je izraz sil-1 ne samozavesti in trdne življen-
ske volje nagega vrlega naroda v Primorju ob aneksi ji. ki ga ne bo Jpotrla, marveč združila v boj za bodočnost, v katerem ne bo podlegel.
Prvi jugoslovanski razglas v Za-dru v Dalmaciji
1 je izdal tamkajšnji Jugoslovanski 1 odbor po dveh letih italjanske
-	okupacije. V tem razglasu poživlja Jugoslovanski odbor vso Jugo-
' Slovane v Zadru in na otoku La-■ stovu, da se morejo svobodno izreči v smislu saint-germainske mirovne pogodbe za jugoslovansko ali italjansko državljanstvo. Neki italjanaš. ki je raztrgal javni razglas, je bil aretiran.
Vesti iz Dalmacije.
Zadnje dni vlada v Splitu popoln mir. Ker sta pred dnevi došli italjanski torpedovki zopet o«i-pluli, je ostala v pristanišču edino še italjanska vojna ladja " Pu-glia".
Komisar Bon fanti v Zadru. je izdal na občine v okupiranem o-zemlju naredbo, naj izvrše popis vsega prebivalstva.	j
Dne 7. februarja se je pričel na realni gimnaziji v Šiheniku zopet pouk. Za vod se je za sedaj otvo-' ril kot zasebna šola.
Poveljnik italjanske mornarice prodaja na dražbi vojaške barake, zgrajene na obali.
Osobje za srednje šole.
V Rimu se je sešla komisija, ki se ima baviti s sestavo'osobja na srednjih šolah in učiteljiščih v novih provincah. Tej sestavi bo sledila druša^ta osobje 11a industrij-J skill, trgovskih in navtičnih šolah. Skrbelo se bo v glavnem po-vsodi seveda za italjansko osobje.' jugoslovanskim "vsiljivcem" se postavijo primerne zapreke.
D'Azmunzijevi miljoni.
Afera z miljoni, ki jih je prine-: sel odkup lani je "Cogne". še veil-no ni rešena. Mestna cbčina reška pravi, da je sprejela samo 2 jmiljoua. D' Annuuzio pa je trdil, da je dal občini 6 mUjonov. Kdo govori resnic* ? Ve se natančno to, da je odšel ITAiinuiizio z Ke-
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tnžnim krčem naznanjamo s t-L-odiiikom in znancem žal"stno vest, da je naš sin oziroma brat MARTIN,
[neviden s >v. zakramenti za iimi-. ra joče, dne 12. marca* v Gospodu zaspal. Pokopali smo ga dne 14. • marca na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Ponesrečil se je pri delu.
Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki s«n nam stali na strani in tolažili v težkih uradi. Pose 110 se zahvaljujemo pevskemu društvu Naprej za krasni venec in petje pri pogrebu.
Ti pa. drugi sin oziroma brat, ki si nas zapustil, počivaj v Jtiiru in večna luč naj ti sveti!
Žalujoči ostali:
John in Neža Molek, sta riši.
Edward in Anton, brata.
Mary, sestra.
Forest City, Pa., 1">. marca '21
Slovenske novice.
Provizorični statut mednarodne delavne skupnosti.
la mesec bo na Dunaju velika mednarodna konferenca soeijali-stičnih strank, ki ima glavni namen sondirati temelj ~a vzpostavitev ene same enotne močne interacijonale. Sklicanje te ! onference je v Pernu sklenila p red konferenca socijalističnih strank, ki ne pripadajo drugi niti tretji internacijonali. Na tej predkonfeienei so bile podane t ud ► smernice, po katerih naj se v svrho ustvaritve delavne bkupnesti vseh socijulističnih strank, urede meH>de in or ganizacija razrednega boja. Kot provizorični .statut take skupnosti je bernska p red k on f en ca sprejela ta-le določila:
1.	Pod imenom ''Mednarodna delavna skupno t secijalističnih s'rank" je razumeti #združitev takih socijalističuih ..trank, ki udej-Htvujoč načela revolneijonarnega soeijaliznia strme za tem, da si proletarijat potom razrednega boja izvojuje politieno moč. Delavna »kupnost soc. strank ni nikaka ves revolneijonarni pro'etarijat obsegajoča internacijonnla. temveč je le sredstvo, da sc laka interna-mijonala ustvari.	•
2.	tlani delavne skupnosti morejo biti vse so< ijali^tične stranke, ki ne pripadajo n< drugi ne komunistični internacijonali. ta statut priznajo zase kot obvezen in sicer izpolnijo sklepe dunajske konference.
3.	Delavna skupnost ima nalogo, stopiti v stik 7. diugimi mednarodnimi *proletar*kiiui organizacijami, da skupno z njimi napravi načrt, da uresniči ves revolucionarni proletarijat vseh dežel obse-gajočo internaenjonalo in ustvari eno mednarodno proletarsko fronto proti kapitalizmu
4.	Izvedbo nje sklepov pooblasti delavna Skupnost komisijo, ka-trro voli najprej dunajska' konferenca, ki začrta tudi krog delovanja te komisije.
5.	V pokritje stroškov prispevajo člani delavne skupnosti po svojih finančnih modeli, plačajo pa vendar najmanjši prispevek, ki ga določi spioona konfernea.
6.	Sklepi delavne skupnosti so za vse nje člane obvezni, zlasti se obvežejo delavpi skupnosti, pripadaj<x-e stranke, da posamezno ne bodo vodil nikakršnih pogajanj o združevanju z drugimi mednarod-l inii organizacijami in da bodo hicer določevali skupno svojo mednarodno politiko.
*
Ko so delali pravila neke slovenske organizacije, se je porodila naslednja cvetka: Volitev je veljavna, če je polovica navzočih prisotnih.
* * *
—	Zakaj je ta knjiga prepove-1 dana ?
—	Zato, ker je v nji tako pisano kot je res.
♦ - * *
Ameriški kemiki se že več let , prizadevajo sestaviti barvo, ki bi „bila trajna. To se jim sicer ni po-, srečilo, pač so pa pred dnevi iznašli strup, ki je tako strašen, da je mogoče z eno galono te tekočine uničiti celo armado.
I	' . *
Slava ameriški znanosti in človekoljubnosti.
* * *
Nekatere stvari, katere prodajajo po polovični ceni, so skoraj
toliko vredne.	^
* * *
Predsednik Harding je izpolnil svojo polo za dohodninski davek v zadnji minuti.. . Tudi v tem je pokazal, da ni iiikak človek in pol. t€iuveč navaden smrtnik, kot je
večina ostalih Amerikancev.
* * *
Vesela družba je bila. ifi posebne. neka gospodična, ki je bila na glasu kot strastna plesalka. je( imela veliko povedati.
—	O plesna šola. to je nekaj izvrstnega — je čebljala. — Vsakovrstne plese se učimo: tango, fandango, shimmy, lisičji ples, mačji ples ... In včeraj smo se zopet nekaj novega učili: Tri korake naprej, potem se obrne na desno, nakar dvigneta plesalec in plesalka nogo... Čakajte, kakto se že pravi temu plesu!
—	Najbrže pasji ples — se oglasi modrijan v kotu.
Lorain, Ohio.
Delavec John Encer, 2120 East 29. St., je zapovedal svojemu bor-derju John Alešu, naj se pofoere iz hiše, kar je Aleša tako razkačilo, da se je zakadil z nožem v gospodarja in mu prizadjal globoko rano. Encer se nahaja v St. Joseph i bolnišnici. Aleša pa je policija1 aretirala in čaka z obtožbo, če morda Encer medtem umre.
Čehoslevaške-italjansko prijateljstvo.
Na rfineju, ki ga je priredil ital. zunanji minister na čast Bene-šu, je imel grof Sforza govor, v katerem je rt^cel med drugim, da se krijejo bistveni politični interesi ( eškoslovaške in Italije. Italjani rc znajo in nočejo ločiti moralnih elementov od političnih. Proslavljal je češkoslovaške legijonarje in napil Benešu kot interpretu ita-Ijanskega mišljen j aT češkoslovaški in nerazrušljivi zvezi med Italijo in Češkoslovaško v interesu evropskega miru. Minister Beneš je v »v o jem odgovoru povdarjal. da se nahaja prvič službeno v Rinru. Šel, je na pot z veseljem »n stopil na italjanska tla s srcem, polnim spominov. Med vojijp je bil večkrat v Rimu, kj« je prosil pomoči za osvoboditev svoje domovine. Njegova dolžnost je bila, da je šel v. Rim, da izrazi globoko in iskreno prijateljstvo in da se zahvali za j italjanako pomoč čeiiuslovaškemu narodu. Češkoslovaški vojaki 80
Forest City(iPa. |
Dne 12. marca je v bolnišnici j v Scrantonu, Pa., umrl 21 letni' mladenič Martin M-olek. Poškodoval se je pri delu v notranjih delih telesa. Pokopali smo ga dne 14. marca na slovensko pokopali-* šče sv. Jožefa, liil je član društva1 sv. Jožefa KSKJ. ter \Y. O. \V. in 1 slovenskega katoliškega pevskega in dramatičnega društva "Naprej", katero mu je zapelo žalo-' stinke in mu položilo venec na' grob. Pokojni je bil blagega zna-j čaja in splošno priljubljen. Za njim žalujejo stariši, dva brata in' sestra ter mnogo prijateljev. Po-; sebno pa žalujejo za teboj, dragi -Martin, tvoji sope ve i in sopevke. j Naj ti bo ohranjen blag spomin1 in kakor pesem p«»je: Vidimo se nad zvezdami. Družini naše iskre-j no sožalje!	,
Društvo ''Naprej4* priredi naj velikonočni poiideljek predstavo s petjem. Predstavljala se bo pet-j dejanka Domen ". Čitali ste že v listih, da je to ena najboljših j slovenskih iger. Kakor se vam je' pred časom dopadla "Čarovni-' ca", tako in še veliko bolj se vam bo ta. Vstopnina je zelo nizka.1 zato ne zamudite te prilike. Imeli; boste lep duševni užitek, pevcem j in igralcem pa boste dali pogum j do večjega napredka. Da pa bo mogoče se vsem vdeleiiti, se bo' igralo dvakrat, popoldne ob dveh' in zvečer ob sedmih.
Na belo nedeljo pa priredi društvo Zvezda št. 100 SDPZ. Mov-| ing Picture Slow v Plaza Theatre p< poldne in zvečer. Ker se hoče s tem pomagati društveni blagajni, ste vsi vljudno vabljeni, da se vdeležite.	M. K. |
La Salle, 111.
Delavske razmere so tukaj še vedno slabe, torej imamo toliko več časa, da se pripravimo, da tu-J kajšnje rojake ob koncu tposta na veliko nedeljo kar najbolj mogoče razvedrimo ter vsaj za en čas' pozabimo svoje skrbi. Zato se pa člani dramatičnega društva "So-' |ča" pridno pripravljajo. Na pro-1 i gramu sta dve veseloigri: "Stra-j ho vi" in "Rdeči nosovi". Z, vstopnicami se bodo tudi oddaja^ le številke ali srečke brezplačno za naslednje stvari, ki bodo iz-' žrebane po igri: Prva nagrada' 1<»0 funtov najboljše .Enterprise' moke; darovala Flaherty & Ur-j banowski Co. Druga nagrada pet hmtov Jo-iieth kavt*; darovala' Jo- Bethard Co. iz Peoria, 111. Tre-j I tja nagrada velika šunka; daro-j vala Oscar Meyer Co. Vsa čast in hvala najini trgovcem Janko Brothers, ki so se potrudili, da smo dobili te darove brezplačno.I | Torej, rojaki v tej okolici, ako' se hočete pošteno od srca nasmejali, tako da vas bo kar trebuh bolel, potem ne zamudite prilike videti igri "Strahovi" 'm "Rdeči nosovi". Zraven boste slišali par; j milih slovenskih pesmi. Povrh tega imate pa še priliko brezplačno' | dobiti nagrado. Pomislite, celo' I vrečo moke ali celo šunko, to tudi |iiisQ mačk in e solze, kaj? Po igri plejf-čn prosta zabava. Torej na svidenje na veliko nedeljo večer ob pol 8. uri v Slovenskem Nar.
i
Domu v La Salle. Vstopnice za ( draščene ">(><-. za otroke 25<i. Za obilen poset se priporoča -odbor j dram. društva "Soče", i	Anton -Udovič.
Cleveland, Ohio.
V	Lima, Ohio, je unirl v držav ! nem zavodu rojak John Alerkun,! 271etni samec, doma iz Preserjai na Notranjskem, kjer zapušča mater. Pokojni je bolehal 6 let. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland, kjer se je vršil pogreb dne 11. marca iž Grdinove mrtvašnice.
Družini Štefaneič v Collui-woodu je Štorklja prinesla hčerko; in sinka, toda smrt se je takoj oglasila in pobrala oba. Enako se' je zgodilo tudi družini Zabuko-
I	• -I
vec z novorojenčkom.
Znani rojak A. Korošec, 1063 Addison Road, je kupil lep Cadillac Suburban avtomobil in bo zopet lahko postregel vsem onim, ki potrebujejo "motovilo".
Louis Novi je dobil težke po-; škodbe. ko se je vračal domov 12. marca in so ga napadli štirje mo-j ški. Novi dela v livarni na 72. ce-j sti, kjer se vrši stavka.
Plin v cestnem kanalu je eks-] plodiral in 7letni Mike Sikora je dobil težke poškodbe po telesu, !
Pet drznih roparskih napadov' se je pripetilo v soboto 12. marca zvečer med 6. in 12. uro. Najprvo je |>et roparjev prišlo v unijski urad krojaških delavcev, kjer so; člani unije plačevali svoje pri-j. spevke. Navzočim članom in bla-gajnikij unije so odnesli .^500. Pol ure pozneje sta prišla dva ropaj ja v trgovino s pohištvom Oreenberg & Straus, pobila last-j nika trgovine na tla in odnesla! 4-250. Tretji rop se je pripetil v j groceriji Ignacija Puchv, katere-j mu so odnesli skoro $600. En samt bandit je prišel z revolverjem v mesnico Sani Neg i na. zaprl mesarja v ledenico in mu odnesel K>0 - iz registra. Skoro ob istem času je pet bandltov vdrlo v gro-eerijo Antoua £rejči. Odnesli so $150. Pripetilo se je še več-manj-l ših ropov. V tem oziru se Cleveland odlikuje, ker tatvine, ropi in razbojništva so na dnevnem redu.
V	Grdinovi dvorani je bil v nedeljo 13. marca ples. prirejen od nekega rumunskega društva. Her-j man Calwekt, znan pod imenom' C al White, znani bokiser v C-leve-J
(•axidu. je povzročil nekak nemir, | radičesar ga je policist MeGcath prepodil iz dvoran«. Qkoli 11. ure;
i ■ • - * ■ *
se je zbralo na eesti več oseb o-,koli White-a, ki so grozili ipolici-,|stu. Pritisnili so ga k zidu in tj White je hotel udariti policista, i ki pa je brž .potegnil revolver in ustrelil napadalca. Ko so ga pripeljali v St. Clair bolnišnico, je jl;il že mrtev.
Štiriletno dekletce je bilo priča j na mestni sodniji pred sodnikom ; I Howe 11 som. Dekletce je pripovedovalo v otročjem jeziku, kako j^ je neki moški šiloma napadel. ' "Ali poznaš moža?" je vprašal sodnik Howells otroka. Dekletce 1 je zrlo naokoli po 15 moških, ko-'.nečno je zagledalo obtoženca in s prstkom pokazalo nanj. Sodnik je hudobo obsodil samo na $100 kazni in šestdeset dni ječe. j Škrlatinka je postala skoro epi-de miena v Clevelandu. Nad 200 (slučajev je že bilo naznanjenih izdrax^stvenemu uradu, j Policist Cnatenv je dobil na 12. cesti blizu Euclid Ave. na cestnem (tlaku ogromno kačo. Bila je se-ideui čevljev dolga in pol čevlja i debela. Začel je seveda takoj streljati in je kačo ubil. Mestni po-metači so jo potem ''pokopali", i Odkod je ta ogromna kača prišla. se ne ve, toda policist trdi, !da ni bil pijan, ko je streljal.
Deset procentov, več delavcev je uposljeuih v clevelandskili avtomobilskih tovarnah kakor pa ■ meseča. februarja. Iz ostalih industrij pa se poroča, da je sedaj za s dva procenta manj delavcev na 'delu kot pa meseca januarja. Kakih 62.000 delavcev je sedaj brez dela v Clevelandu glasom uradne statistike.
Tukajšnji uslužbenci New York Central^eleznice so bili obveščeni. da se jim znižajo plače od 15. aprila naprej. Prizadeti so vsi |uslužbenci, razen navadnih delav-eev, telegrafistov, premikačev ter članov štirih velikih železniških unij.
Nekaj železniških pragov in debelih žebljev so odstranili nepo-j znani l<ipovi s tira New York Central železnice pol milje vzhod-Jno od Willoughby. Poškodovani j tir je ob pravem času qpazil neki j delavec, ki je preprečil veliko ne-. sreče. Detektivi iščejo lopove.
.! i j NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, (prijateljem in znan-"(C-.in, da mi je nemila smrt nepričakovano vzela mojega nepozab-ljeuega soproga
MIKE BIRKA, kateri je dne 10. marca 1J)21 za 1 vedno zaspal. V sredo !). marca je sej šc zdrav na delo k Hudson j Coal Co. ("Glas Naroda" z due j 11. marca j, kjer se je ponesrečil : okoli •'{. uri p< poldne in je prihodnjega dne ob 5. uri zjutraj, previden z zakramenti za umirajoče, v groznih mukah preminul.
Raujki je bil rojen dne 27. septembra 1393 na Viru pri Domžalah. V Ameriki je bival približno 10 let. Bil je član društva Orel.
Lepa hvala društvu Orel. Johnu Zormaii, Nežiki Naiitigal. družini jStefančič, Antoniji in Angeli .Martine«, Petru Petek, družini F. Kaplja, delavcem tvrdke Sol ley & Volk Inc. v N. V., sodelavcem tvrdke Hudson Coal Co. v Pa. za darovane vence, katere ste mu poklonili v zadnji prijatelj-ki spo-jmiu. Najprisrčnejša zahvala tudi
Johnu Lacijan za njegov trud ;in požrtvovalnost. Končno se zahvalim tudi vsem rojakom in rn-jakonjam. kateri so ga obiskali na mrtvaškem odru in spremili k večnemu počitku.
M<»j nepozabljeni rsoprog, počivaj v miru in lahka naj ti bo zemlja svobode!
Žalujoči ostali: Pauline Birk, soproga. Mike Birk, sin.
Marica Birk? mati. Anton, Ferdinand m Jcžef Birk, bratje.
Mary Kaplja in Pany Starih a,
sestre.
Frank Kaplja in Frank Stariha,
svaka.
15S5 Gates Av.. Ridgewood, N Y. ^	(lS-19^—3)
Stališče Italije napram Franciji.
Stari PEflryvorv ki 'pravi, da jr » boljie izhajali iu potrpeti s staro I ljubico, p redno j** privadite novi, i bi lahko tikal Italija, če bi ne i bilo dejstva, da se vrača k >*v«.tji ' stari ljubezni ter obrača od > nove.	t
Ze doljro ea&a je tega, ko v Ita- 1 liji vedno bolj narašča protitraii- i cosko razpoloženje. Čeprav se ob- -s**K Tet*a razpoloženja pretirava i in posebno v Ameriki, kjer sc gla- ^ si, da je sovraštvo že poseglo na . umetniško polje ter preprečilo j proizvajanje enega izmed del Ber- j Iioza, je t<» razpol«»ž»-nje brez vsa- I dv.ma občutiti v političnih, i ekonomskih in družabnih kro- i gih. i
V/roki tega so kaj številni. V pr\ i vrsti ae ni s«- nikdar izgub- ] ljal> dosti ljubezni med obema t izvodoma, ki živita na obeh stra- 1 neh Alp, če p ra v st a n epo sred na, t soseda ter "latinski sestri"*. (IV- 'i veda le v časopisih.) Obstajajo namreč stare tr|>kosti izguba Sa- « v oje, starv vojne, francoski vpliv 1 v dnevih papeževega1' despMizma. a pred vsemi drugimi je najti te- j meljni in primitivni vzrok, nam- \ reč gotovo si ič n ost nuxl obema nuiodoma. ki je ravno dftsti moč-'| na za vzburi ji ve majhne spore, a i preslaba za resnično prijateljstvo.ji In ravno radi teh starih trpkosti Je bila ne[>osredna izjava nev-!i tralnosti od strani Italije, ko je j Nemčija navalila na Francijo, ve-i j Iikodužno dejanje, kajti s to ak-jl t-ijo je bilo dosti francoskih divi-jt zij opr<*ščenih službe na italjanski I meji in porabilo s«- jih je lahko za < boj na življenje in smrt proti L NVmeem. tVprav pa je to za ne-j j>rist ranskega opazovalca le težko ji razumeti, je vendar resnično, tla,t se ni te velikodušnosti nikdar:,« pravdno upoštevalo v Franciji, k
Ko je bilo vojne konee, se je'i pričel žalostni, umeiii in tr*li boj , rekonstrukcije. Vse stare rane so i pričele zoper krvaveti vspričo no-'l \ ih rivaMev, katerih ni še nada-j) Ije /adrž« vala nujna potreba-boja'i proti vkupnemu sovražniku, po- 1 treba uničenja in odpravi jen ja \ skupne nevarnosti.
Vprašajte neizobraženega Ita-! t ljaiui zakaj ne mara Francozov!( ,n rekel vam bo, da jih niti ne j] ljubi, niti ue-sovraži. Drugače pa S je, če prihaja iz bližine francoske j meje, kajti v takem slučaju se bo!^ njegov <wigovr»r vedno glasil: Oni]« • »sta ne jo vedno Francozi.	j
Vprašajte haljana iz >r<*dnjegaj i;.'/!.-da i i p<»vpr«N'ije inteligence. \ kaj ima proti Francozom ]ji l»o11
odgovoril: — Poslali so dve divi-J, ziji v bitko pri Piavi in francoski'] vojaki >4» bili tako drzni ter trdi-|i li, da so oni zuiagrali v bitki. (V resnici ut>o zmagali niti Francozi.j, niti Italiaui, temveč slovanski vo-j, jaki v avstrijski armadi, ki se ni-J so hoteli se nadalje boriti.) Re-j, -fcel bo nadalje:	j,
—	Francija ni lepo postopala, z nami glede mirovne pogodln*. FVancija ne pu*ti, da bi dobili do- , sti premoga iz Nemčije. Francija., nam ne pošilja dosti fosfatov. —j Tudi \am bo mogiK-e rekel:	i,
—	P«»glejte na francoski pro-.i tttkcijojtiaeu. Francija je dobila bogato A Lucijo in Ijoreusko, pro- ( »to dolgov, in tni smo dobMi po štirili letih vojne gorato TirokkoJ skalnati Kras in kamenito lian* , in pob-jf tciia >e nam je naprtilo eie dobršen del predvojnega av-, »trijskega javnega dolga. To nit lei>o.
Italjanski trgovet pa pogo«toj i/javi j* jo:	# ^
—	Francija plačuje le 133 frati kov za tono tvorniškega premoga.; i>i» časa, ko pride premog do nas.V moramo'plačati do 500 lir.
Nadaljni Italjani vam bodo po-j Vedali, da so Francoz- nestrpni.; ponosni in bahavi. Nekateri gredo celo tako daleč terjam zagulav ! Ijaj«». da Italija ridkn obžaluje.' da je sploh kdaj stopila v vojno na strani zaveznikov. — Nev-truluoirt je bila naša karta in mi smo bili bedaki, da nismo igrali ž njo. — j«- mnenje teh ljutii.
Stališče ministrskega predsed-1 nika (»iolittija napram vojni imaj dosti opravka z njegovo sedanj« popularnostjo. ko «e je zopet k ukmm. Italija čuti. da ni dcfeilaj «lo~ti vojnega f>l«ia. To je bruta-j len način pojasnit ve zadeve, a k trt it evil ne brutalne Ktvari je tudi ta, rennična.	t i
Nem&ij* ima seveda svoje do-) bičke od te ^iladnmsti napram v če-1 rajšnjemu tovarišu v orožju. No-j ben narod ne more živeti, ne daj bi imel prijatelja v drugem naro-
)r\
du, in Nemčija je daues prijateljica Italije. Dejanski vznemirja to«j>rijateljstvo ravno sedaj na1 resen način nekatere italjauske < veli kaše. Izgleda prav tako, k«»t xtara, miroljubna penetracija, ki 1 sc je vršila pred vojno, in možje, i ki so sc skozi »šest let borili, da 1 napravijo italjansko trgovino pro- " >to iu neodvisno, postajajo vedno 1 bolj vznemirjeni,
V Italiji je najti veliko število ^ Xcmcev. Vsi razredi, ud princev ' pa navzdol do ponižnega bobnar- 1 ja. polnijo hotele ter boarding- i hiše in povsod je čuti nemški je- 1 zik, po cestah, v muzejih in galerijah. Nemce je lahko srečati v salonih visoke družbe, kjer se jih je sprejelo z odprtimi rokami. , Nemci v» vsepovsod. Tekom pre-1 teklega poletja je bil Liido. kopa- ^ lis.-e v neposredni bližini lienetk. < (tako nemški, da so se ga izogibali vsi ljudje, ki ne morejo Nemcev.', — Prav tako kot pred vojno,— < so izjavljali ti ljudje ter odšli v] kraje, kjer ni bilo Nemcev.
Nemški trgovski potniki ponu- s jajo svoje blago. Radi majhne 1 vrednosti nemške marke so cenej- 1 ši kot katerikoli drugi. Trgovci 1 pa nemškega blaga ne (prodajajo' nič cenejše kot francoske ali do- 1 j mače izdelke. V sled tega so le tr- J J go ve i deležni dobičkov cenenega ' j nemškega blaga, ne pa splošna javnost. Nemec pa je izgubil svo- 3 j jo staro prednost v zadevi kreui-1 ita. Nekoč slavni nemški: —d'la- ] čajte, kadar se vam ztli — ne ve- j
Ija ve*'-. To je slaba stran cele za-lil ( deve, katero lahko Francozi in
, Amerikanci obrnejo v svoj prid. ' Vrnili so se tudi v>i nesnski čas- " jnikarji iu videti je iste ljudi, ka- ■ j t ere se v sjioniladi ie.ta 1!115. I sramotilo ter jih nazivljalo 44 iz- ( I dajalce iu špijone". Njih obnaša- j 'nje in gov»»r dokazujeta, da se nisi* niče-šar naučili in ničesar po- 3 zaliili. Se vedno postopajo z Ita- ; lijo z javnim zaničevanjem, prav s J kot v dnevih, ko je bila Italija si- ] 'romašno sorodstvo Trojne zveze. Kljub temu pa ni najti nikogar, i ki bi jih poučil o izpreuieujenem ] stanju stvari. Neki Herr Stein je < ravnokar dobil naslov **(*ornnien- j datore". To sicer ni velik naslov, >kajti nosijo ga številni. k»>jih slo- 1 ves ni brez madeža, a kljub temu ! naslov, in to je bilo prvo odliko- 1 vanje, podeljeno inozemskemu ! I častniku v Italiji izza sklenitve premirja.	»'
Trideset l,»t zvttze med. Nemčijo ' in Italijo govori svoji« mogočno besedo in to kljub vojni in drugim stvarem. Pred kratkim se jc ' neka princesinja iz kraljeve sa-jvojske hir%e poročila z nekini bavarskim princem. Nemški gostje nosili paradne nemškočesarske
i
unit'«»rme in nemške pikclhavbe ^ki bi vzbudile v I4elgiji ali Franciji pravcat tumult. Tukaj pa se i o tem niti razpravljalo ni.
Princ Sikst. brat prejšnje av-1 strijske cesarice Zite, se mudi se-jdaj v Rimu in sicer v samostanu sv. Bazilija. Pred kratkim je objavil knjigo, vsebujočo številne imistavke, ki s<» sovražni Italiji. t/'elo lahkomiselno italjanako jjav-
no mnenje pa je neki^liko Ogorčeno v sled navzočnosti človeka, ki je koval tekom vojne zaroto, da sc sklene separaten mir s Fran-' c i jo ter pregovori Francijo in An-\;ilijo. naj pusti Italijo na cedilu. '^Poslanec lie v ione je .stavil Inter-1 pelaeijo glede njega v poslanski izl»ornici, in listi prav nič ne pri-» kri vajo svojega mnenja, da se i mudi v Himu i/Jvljučno v namenu.| (da pridobi Vatikan za to, da bi pomagal njegovemu svaku, prejšnjemu avstrijskemu cesarju Ka-,rolu zopet do avstr. prestola, -j Nadaljni princ, katerega se je > i sla vilo \ rimski družbi v teku teh »dni. je habsburški nadvojvoda ■Frane. Nekateri lisui so priuesli • 'ves-t. tla se bo poročil s prineesi-»,njo Jolando, najstarejšo ličerko kralja Emanuela. Poročilo je bHo i dementirauo. a pri objavijenju dementi ja SO listi pripomnili, da ;je prišel v upanju, da najde ital. prinerninjo, prav kot je naael »Iprinc Konrad liavarski princesi-fujo Bono Sa vojsko, i Ali bo Italija obnovila staro i zvezo z Nemčijo? To vprašanje so -! pogosto stavijali ljudje. Nikdo pa t ne vrjame. da bo Italija storila ' kaj takega. Dejstvo pa obstaja, da je Italija edina zaveznič&a dr-ižava. v katero so se Nenlci vrnili ! izza k<»nca vojne v tako velikem ►-iŠtevilu in kjer so bili tudi prijaz-ajno sprejeti, vsled ie&ar so se hi-- tro d<»tnace čut H i.
/
: . .V Belgradu.
. Dr. Ivan Tavčar.
GLAS NARODA, 18. ^lARCA 21_
1 Mesto Bclgrad se razprostira po ] dolgi rebri, ki se vleče od Save in!-Donave proti Topčiderskemu liri-,1 bovju. Glav. del mesta leži vrh te-' j ga griča ob straneh po bregu so I pa stranske ulice, sicer jako širo-1 ^te, pa vendar še precej primitiv-j1 ne.
i Ena posebnost mesta ti sili ta- < ko j v oči in i a je, da ni v Belgra- 1 du skoraj nič cerkva. Kazen sa- 1 borske cerkve je še samo ena dru- < ga pravoslavna cerkev v bližini ] narodne skupščine, dograjena — i vsaj tako se mi je pripovedovalo j
-	v novejši dobi. Poprej je slu- 1 žila službi božji zgolj le saUorska i corkev, ki je majhna in nima pro- . štora za mnocro obiskovalcev. ji j Jztaknil sem tudi malo turško i mošejo v neki stranski ulici na ; strani proti Donavi.	j;
Katoliške cerkve pa nisem mo- s . . i gel najti, ker tiči v nekdanjem av- i
strijskem poslaništvu in je sevc[.<
le milo obiskana.	■■
Tudi protestant je imajo baje1 svojo kapelo v neki postranski u- 1 lici, in je ravno v zadnjem časn ] ljubljanski župnik i>restavljen v * Bel grad.
Jsploh je Belgrad, kakor se govori, mesto, kjer ni posebno bo-r gi.to razvit verski čut in kjer je! duhovništvo več ali manj brez ; vsakega pomena. Na deželi je pa • menda drugače.
i f*od saborsko cerkvijo je veli- j kr semenišče. In kakor so nekdaj ^ korarji v Ljubljani, ko so zapušča, li kor, skupaj hodili dopaov, ob-' stojali enkrat pi*i tej hiši. enkrat pri drugi, in se živahno razgovar-jali, tako je stala pred tem semeniščem tolpa pravoslavnih popov. T: je imdl na glavi širok klobuk, oni pa visok, loncu podoben cilin-derček brez krajcev. In kakor ljubljanski korarji, so bili v živahnem razgovoru. Opazil sem, da i-majo inteligentne, duhovite obraze. Potem se je tolpa razšla: eni so odrinili v semenišče, drugi v patriarhovo takozvano palačo, -— tretji pa v mesto. Nihče se ni briga! zanje. Mimo so hodili navadni, priprosti. pa tudi boljši ljudje ali nihče ni pozdravljal služabnikov božjih. Videlo se mi je. da so bili zelo slabo iu revno napravljeni : talarčki. v katerih so hodili, sa bili svitli iu odrgnjeni. Srbskemu duhovništvu se torej prejkone ne godi dobro.
Glavna prometna žila teče po ,ulici, ki vodi vrh dolgega hriba, na kateme je zidan Belgrad. Ta ulica se v najlepšem svojem delu imenuje Terazija. In kakor vseli drugih ulicah, se tudi tukaj nahaja še obilo inajr"šh in nizkih hiš. Pripovedovalo se mi je, da je bila
v	Belgradu sploli navada, da je vsaka obitelj zase imela svojo hišico in da je morda še pred kakimi dvajsetimi leti bila največja težava, če je hotel kdo najeti mesečno sobo. Štelo se je v sramoto oddajati take sobe. —
i Na Teraziji te nadleguje silno kričanje mladih in starih ljudi, ki prodajajo in raznašajo različne beljrrajske časopise. Ti poštenjaki tulijo, da doni do neba in včasih se spustita dva v tekmovanje, da eden tik drugega dirjata po tlaku gori in doli ter se napenjata, kdo bo bolj kričal. Videti je, da ima Belgrad preveč časopisja, ki obdeluje javno mnenje, pa ga največkrat zastruplja in posurovlja do pike tako, kakor v Sloveniji, i Ko bo enkrat država nekaj stalnega. bo prišlo tudi občinstvo v tem pogledu do boljšega okusa, katerega danes nima.
\ Na promenadi — tudi pri nas je tako — se zanima človek, in naj ima še toliko let v žepu. v pr-j
vi	vrsti za ženstvo. Ne morem re-' či. da bi bil videl v Belgradu ka-'
. ka posebno žensko pleme. Najlepši obraz sem videl v prodajalni l spalnih vozov, kjer je mlada žen-, ska opravljala skoraj vse posle: prodajala listke, sprejemala de-( nar, ga štela. — z eno besedo, de-i l&la tako, kakor bi imela pet ali t šf več rok. Govorila je skoraj na-( enkrat srbsko, rumunsko, francosko, angleško in nemško, da sem | kar strmel. Občudoval pa sem v prvi vrsti — seve le teoretično — njene lepe velike oči. in kar mi je bilo zelo všeč, nosila ni tistega ' kratkega krilca, s katerim se se-' daj pačijo naše ženske. 1 Na Terazijah je zastopano sa-1 mo to kratko krilce, tako da elo-
•	vek 'prvi hip misli: kako. vraga,
•	da so ženske tukaj tako majhne l ir. tako otročje mlade! Meniš, da 1 je vse staro do 15 let, ko pa ti
-	pride mimo in- jo iz stare radoved
-	nosti pogleda«, opaziš, da je marsikatera od teh deklic s svojim
: kratkim krilcem stara vsaj 35 do |4f' let. In bolj ko je stara taka de-jviea. bolj glasno se smeje, boij'11 glasno govori. Prav nič mi niso s bile všeč. in reči moram, včasih. v ko smo bili še mladi, je na nas^z I vplivalo ženstvo s svojim obratom, danes pa se na vso moč trudi, da vpliva "aa nas s svojo no?o. ki jo vsakemu kaže skoro do ko ž lena. Meni ta stvar ni všeč, ven- 'u dar pa bi ne hotel nikakor mladi-!p ni v tem pogledu vsiljevati svojih !n nazorov.	w y
| Pač mi je ugajala le ena žens- -ka. Bila je kmetica. Na glavi je nosila nekako črno pečo. in hodila je s svojim sinom po promenadi r gori in doli, in sicer sta hodila ka- c ■kor kak odličen par: svojo roko r je bila mati vtaknila sinu pod pa- -jzduho. šetald sta se z dostojan- C stvom. kakor da bi vodil vojni minister svojo soprogo po terazij-,skem tlaku. Ni mi dalo miru, da j sem ju ogoToril. To bi bili morali videti, kako sta se jima razjasnila obraza in kako sta mi pričela pripovedovati, da sta doma nekje 1 on Valjeva. da je sin sedaj pri vo- F jakih, da ga je prišla mati obiskat I in da sta seda i na sprehodu. — S iln ženica i\^ je čisto odkritosrč- 1 | no vabila, naj bi prišel v to in to i ;sel° — ime mi je žalibog odpadlo J j— da bi jih obiskal in užival nji-jhovo gostoljubnost. Prav prisrč- ; j no sem se poslovil od tega parčka. ki je v toj komunistični, se-i rafski in golonežni družbi zasto-ll !pal tisto pristno, zdravo^ in nopo-|| kvarjeno naravo, ki je. hvala Bogu, še vedno bogato zastopana meti srbskim narodom.
Kako drusra<V se mi jc pred-k rat ki m zgodilo v Zagrebu.^ kjer sem srečal tri mlade seljakinje v eni tistih krasnih noš. ki tako bnj no cveto okrog našega krasnega Zagreba.
Ena teb punc je bila stara okoli dvajset let. .i ne morem reči. da je bila lepa; njeni družici pa nisi j imeli niti 14 let. Ali noša je bila zares prekrasna in strast se me je polastila, če bi se morda ne dalo kupiti kaj takega za mojo posebno zbirko, ki jo imam na Gorenjskem. Premotil me je vrai: da sem ponižno vprašal, u katerega sela so dekletca; pa me je sta )| reiša kakor strela zavrnila, kaj me to briga. In tako sovražno me je gledala, da tem se takoj razta-jal v nič. ker sem u videl, dav mc ženska visoko visoko precenjuje in da je najboljše, da se umaknem ter pustim misel, obogatiti svojo zbirko s kako ižvanredno hrvatsko narodno nošo.
Vse belgrajsko - nto je. kar se tiče tlaka, v precej slabotnem po loža ju. Povsod so še sledovi avstrijskih in nemških bomb. in tlak je tudi še zelo razoran; posebno tem. kjer je lesen, je luknja pr: luknji. Tudi po asfaltnih trotoar-■ jih so kar jarki vrezani, da se ti prav lahko pripeti, da pri slabi i razsvetljavi ?agaziš v kako kotli- ■ no iu da le s težavo prideš do zo-
>	petnega ravnotežja.
[ Razsvetljava je slaba. Silno ma t Io svetilnie gori in okrog devete l ljrc se je skoraj vsak večer pripe-[ tilo, da je elektrika tako po hote t lih, kal£)r drugod v hipu ugasnila. L Ali občinstvo pozdravlja to s . smehom in šalami, -j Ravnotako se mi je prvikrat i pripetilo, da st m hotel piti opold-1 . ne svežo vodo iz vodovoda. Pa m>
-	je natakar odgovoril, da vode ni
i ker vodovod kakor mnogokrat. -,tako tudi danes ne funkcionira.
In nič čudnega ni. če stopiš, za- i i našajoč se nx tlak. sredi Terazij i z eno nogo v globoko luknjo, ta--|ko da ti je v hipu čevelj napolnjen -z vodo. Seta joče občinstvo obdaja -,jt? parkrat z dobrovoljnimi dovti--(pi kakor tla t>i to ne bilo nič po-i stbnega.
V Belgradu izhaja, kakor že po-: vedano, dnevnik tik dnevnika. — " A zaman sem iskal v teh časopi-
-	sih ti?rtih hridkih pritožb, ki jih
>	ljubljanski lokalni patriotje spu-
-	ščajo od sebe. Mislil sem si: to bi • imela dela naša "Jugoslavija". 1 če bi se preselila v Belgrad. — rlDomačine sem vprašal, kako to. " da nihče ne zabavlja, ker je raz-B svetljava. ker je vodovod,, ker so 1 ceste in tlaki v tako slabem sta-" nju. Pa se mi je odgovorilo: Kaj
hočemo, — če je kaka stvar ne-
-	mogoča, je ne zahtevamo, ker bi
-	j drugače tad i od države lahko zah-u.tevali. da naj razdeli med nss ne-e kaj milijard suhega zlata.
»I Radi tega mi je bil Belgrad ze-i Io všeč, in le s strahom sem mislil 1 na belo Ljubljano, kjer hočejo pa-tri jot je* da bodi v štirinajstih a dneh odpravljeno vse blato, po-
Naturalizacija.
V. Kr«h»j je bila ustanovljena prva stalna
*njrleška kolonija In kje?
«>. V Jamestown. Virginia, leta 1U07. V. K«lo jt> razkril sedanje luento. kj»-r st<v ;i New York? ti. Nizozemci.
• V. K«-<laj j.' bila ustanovljena naselbina? t». I>ta 1CJ3.
V. Ketlaj s<» m- izkreali Pil^rimi in kje? «►. V Plymouth, Massa<-Jiu.M-tts, dne a. Ue-veuihra liLM.
V. liai-ija trinajstih prvotnili držav? t>. New Hampshire. Massachusetts. Rhode Island, i'uunect i«-ut. N«-\v York. New Jerssey, Pennsylvania. Maryland. lt»-!awar». Virginia. North Carolina, South Carolina in «Jeon;ia.
V. Kak.šiie narmliiosti je bila v«-vina j»ri-S4'ljeneev v oneui i-asu? < l. Angleške.
V. Kateri narod je kontroliral teh trinajst kolonij?
<».	Anglija.
V.	K«lo j«» ustanovil nn-stn Phila<lel]>hia in kedaj?
t».	William Penil, leta 16S3.
V.	Kaj je )M»vzrneil«> Rero I ucij ona rn o vojno?
t».	tllnlaeenje brez zastopstva.
V.	Kako dol^o j«» trajala ta vojna?
o.	«M leta 177o do 17STI.
V.	Kdo j«- l»il zmagovalec t
o.	Amerika nei.
V.	Kaj j«* I»eklaraeija ne^nlvisnosti?
t».	Pitava, ki dela vse ljudi proste in euake.
V.	Kfdaj j«* bila sprejeta?
O.	Ime 4. julija 177«.
V.	Kdo je bil prvi predsednik?
n.	(ieorse Washington.
V.	Koliko terminov je služil?
o.	I»va.
V.	Ktilaj in kje je bil Inavjnirirnn?
. ti.	ime 30. aprila 17S1 v Federal "Hall. New
York	City.
V. Kje je bilo stavno mesto Zdrnxenih držav?	' *
. O.	V IMiiladelphiji. Pennsylvania, do leta lson.
V.	In kje * s«' nahaja sedaj t
U.	V Washimrtouu. District u Columbia.
V. Katere «lržaye so ikx1:i rile ozemlje z;i I»istriet Columbia? «>. Maryland in Virginia.
Ketlaj	j,, završita »Iru^a vojna z
Anglijo?
O. Leta 1812.
V. K<U» je !»il zrnacovaleč? t». Ztlružene »Iržjive Amerike.
\ . Kako so >i Združene tlrfcve pri«lol»ile I-uuisiano?
«». Kupile <o j., od Francije leta Imc: za
«ir».nnn.ooo.
V. Kako so si pridobile Združene države veeji <iel ozemlja ob. Paeirični oliali, k..je «lel California? ° Potom vojne z Mehiko let:! 1V4«;.
V. K;ij je bil vzrok, da je bil ta del hitro obljuden f
O. Razkritje zlata v Californiji. leta V. Kaj je ]N»rzroeilo Državljansko vojno? <». Otipati južnih držav o«! I nije vsletl vpra-šanja suženjstva.
V. Kako dolgo je trajala? t>. O.I lStii <1,, is«.-,
V. Kako so se imenovale odpadle države? O. Konfederirane tlržave Amerike. V. Kdo je Iti 1 pretlsetlnik teh držav? O. Jefferson Davis.
V. Kdo je bil predsednik Združenih d raz v tekom Državljanske vojne? t». Abraham Lincoln.
V. Kdo je bil zmagovalen, sever ali juc' O Sever.
V. Na kak na«'iu in ketlaj je Lincoln umrl f f>- Bil je- za vrat no umorjen dne 14. aprila
V. Keiiaj in o«l kt.ga je bila kupljena Alaska in koliko se je plačalo?
Leta IMiT. od Rusije, ra ?7.2ttO.OftO. V. Kaj je dorei|lo iztt»k v stik 7 zamdom ler razvilo centralni tlel Združenih držav? t K Zeratlitev Pacific železnice. V. K**«laj je bila otvorjena?
o. u-ta lSta«.
V. Ketlaj je bil sprejet 1.1. amendment? O. Dne	mar«-a 1*7«*.
(Nadaljevanje Fledi.)
prarljetii kanali, odpravljen ves prah in sezidani novi in moderni j bulvarji.^
t Konec prihodnjie).
Veselični davek,
pravzaprav davek na prireditve sploh, je v Italiji zelo velik. Naj vsako vstopnico za vse prireditve] zi-aša 40 odstotkov.
i
Poročni par z 29 otroki.
V Nemčiji se je pred kratkim ženil vdovec, ki je imel s prvo ženo 13 otrok. t. vdovo, ki ji je zapustil njen mož Iti otrok. Tako i-ma ta poročni par na vratu 29 o-trok.
NAZNANILO.
Rojakom v "West Va. se naznanja. da jih bo obiskal rojak Josip Cerne, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, vsled česar ga vsem priporočamo, da mu »redo na ioko.
Uprava GLAS KARODA.
predno se odloČite
aa tvojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kapi, pišite najpr vo za tozadevna pojasnila na zna no in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York
Dr. Koier
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peu Ave. Pittsburgh, Fa.
Dr. Koier Je naj-Biarejfil skivenakj k	zdravnik Apecja-
L vr\ llbt v l'ittsburshu. f »T ki Ima 24-letoo » f prakso v mOravlje-^tlr' rju vseh moiklh
wfe ZastruplJenJ« kr-JTt^ vi sdravi ■ g!a-*ovttem 60«. ki pa je Iium«i Or. prcrf. Erlich. Ce Imate mozolje ali mehur-Cke po telesu, v zrl^ Irpadanje las. bolečine v koateh. pridite in Izčlstil ram bom kri Xe čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse meške bolezni zdravim po o-irajšani metodi. Kakor hitro opazite aa vam i^renehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in Jaz v«ua ra bom zopet povrnil.
Hjrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu In hrbtu in vča*lh tUdI Pri puščanju vode. ozdravim a gotovostjo	"
Revmatlzem. trganje, bolečine o-tekline srbečice. SkroHe ln druge ko-i..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času 'n ni potrebno ležati.
Nekate-J drugi zdravniki rabl'o tolmače. 3a vas razumejo. Jaz "znam ^ iz Starsga kraja, zato vas Lažje earavim. ker vas razumen slovenski. Uradne ur«: ob delavnikih od •. do B n*fl»itah od • do S.
Kje se* nahaja moj bi at PETER j MATKOVICII * Prosim cenjene rojake, ako kateri \e za njegov naslov, naj nib jra l>kgoyoii lia-/uaniti. ker že 3 leta ne vem, kje se nahaja: ako ]>:» sam eita te vrstiee, naj se mi sani javi. John Matkovieh. TJ4 \Y. Spruee Street. Chisholm. -Minil.
< 18-21—li") •______ i
I
Rad bi izvedel, kje se nahaja mo-j ja znanka iz vrhniške okolice,! ki sva skupaj potovala iz Trsta; na parniku "President Grant*'j meseca novembra lani. Ona je 1 S?a v New York, jaz pa v' Johnstown, Pa. Ce ho eitala ta o^las, naj se oghtsi na sledeči naslov: W. Ločan. c o Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	112-23—3)
NOVO! NOVO!
• •
i ZNIŽANJE -CENE
| veljavne od 15. marca naprej.
Cene za pristne glasne Columbia gramofone so padle od 1.1 do 40 odstotkov. > fejedaj imate priliko kupili pri nas I
, gramofon za nizko rena.
I
Pišite nam takoj po novi cenik z novimi cenami ter si prihranile prffej dolarjev.
Ivan Pajk
24 Main St., Conemaugh, Pa. j
i---i
i --
———mrnm
Slabi moški in ženske
Oni. ki so slaega zdravja. potrti,
obupani, ue morejo delati, ne morejo s|>:-ti, r.imajc volje ali se veseliti *iv-Ijeiua naj vzamejo čudovito adravilo. Xuya-Tone • Imenovano. Nnga-Tone vas napravi jakira, idravim in moCnim. Is Voi^ja Fisttma iziene sirt;;>e ter vas napravi, da se čutite kut mladi možkl ali i mlada ženska. Nuga-Tor.« vam da dobt-r j rek. je doUer za ieUxK-.-e bolezni, ra-[Prlje. pline v ielodtu in črevesju, iipe-; ha vanje, relodCne bolezni, kisrl želodec, j zgago, zoper bljuvanje, slab okus v | ustih, pokrit jezik, izgubo er.eržlje ln i volje ter podobne bolezni. Izreilte to | notico, pojdite v katerokoli dobro le-| karno. dobite steklenico Nuga-Tor.e in ' pa Jemljite par dr.l. Če ne boste popol-, noma zadovoljni z uspehi, vrnite osta-nek steklenice lekarnarju Ur dobite svoj denar nazaj.
Druggist: You can zet Nuqa-Tone fr.m your jobber c* frgm the National Laboratory. 537 S_. Dearborn St.. Chicago. Absolutely guaranteed. Retail orlre Si.oO. lAd.)
Dospelo je novo
suho grozdje.
Muškatel zalo sladke deto* jagode/boksa 50 tuntoT ^U__
Cipar grozdje največje in caj-iladkejše, jagttfc boksa 6C funtov .......... . $11.50
Malo črno grško groadje, *e-, lo sladko, boksa 50 funt. —
Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj.
Balkan Importing Co.
BI — 53 Cherry St.
New York, N. Y. i ___
T.>iK*i«j<» snc-n pomen ja nj. krt»	kar so ja laliko iz-
premt-ni v bud prehlad.
3Iala električna i>t<-n-a je ravno 0110. kar potrebujete 7-1 tako vreme kot je to. kajti taka gorkota vam bo "hitro l>osu>iIa vaše čevlje. Izbaja iz vijaka za električno luč. T«- iMi'i jio rnzstarljeue v naših izložbah. Vstopite še danes ter recite, naj vam jih pokažejo.
The New York Edison Company
tAt l our Service
General Offices i Irving Place and ijth Street Branch Offices where Electrical Appliance« are displayed and demonstrated »o Norfolk St for the con»emcnce of the public	fa h gt
Broadway	iz4 West 4»d St	36a Eait s+sth St
:o Irving Placo	151 East 86th St	555 Tremont Ave ~
(TLAS NARODA, 18. MftRTA '21
ŽENSKA VOJNA.
Ifodorlnmki roman. — Francoski spisal Alsksandsr Dsbil
Za "Q1m Naroda" priredil O. P.
€0	(Nadaljevanje)
—	Kakšno?
—	Da me rešite iz nevarnosti, ki mi preti.
—	Nevarnost t
—	Da. Le čakajte .
Claire je odšla proti vratom ter potisnila zapah naprej.
—	Spoznali so me, — je rekla, ko se je vrnila.
—	Kdo vas je sjy>znal!
—	Neki človek, za kojepa ime ne vem, katere&a pa dobro poznam po brazil in govoru. Meni se_ dozdeva, d*: se"i t'ula isti plas onepa
«-<Vra, ko ste dobili povelje, da morate odpotovati nemudoma v Pa-liz. Meni se nadalje dozdeva, da sem videla njegov obraz v Chantil-1/ onepa dne, ko sem zavzela mesto gospe princesinje.
—	Za kaj smatrate tega človeka?
—	Za agenta vojvode de Epernon in vsled tega za sovražnika.
—	Za vraga, — j«- rekel Canolles. — In vi pravite, da so vas spoznali ?
—	Prepričana sem o tem. Imenoval me je celo pri mojem ime-iii! ter trdil, da sem možki. Vsepovsod v tej okolici je najti častnike kialjev&ke stranke. Vsakdo ve, d« spadam k stranki princa in ta i lovek tukaj me je hotel vznemiriti. Ker pa ste prišli, se ničesar več !.<• bojim. Vi ste sami častnik ter spadate k isti stranki kot oni in vsled tefra rae boste znali ščititi.
—	Bojim se, da vam ne morem dati na razpolago ničesar drugega kot mojo sabljo.
—	Kako to?
—	Ker nisem od tega trenutka naprej več v službi kralja, ma-
dama.
—	Ali govorite resnico? — je vzkliknila Nanon, polna veselja.
—	Obljubil sem. da bora prosil za svoj odpust na onem mestu, 1 jer se bom sestal z vami. Sestal sem se z vami v Jaulnay in moja prošnja bo datirana iz tega kraja.
—	Ah prost, vi ste prost! Vi se laliko pridružite stvari pravice in resnice! Vi lahko služite stvari gospoda princa in s tem tudi stvari celepa plemstva! \h, vesela sem. da ste vse časti vreden plemeniti:« in da boste stopil: na našo stran!
Pri tem je podala Claire Canollesu roko, katero je pričel on z navdušenjem poljublujati.
—	Kako je prišlo do tega? — je nadaljevala gospa de Cambes. — Razložiti mi morate to v vseli posameznostih.
—	O. ta ne bo trajalo dolgo časa. Pisal sem gospodu Mazarinu ter mu je sporočil, kaj se je dogodilo. Ko sem dospel v Nantes, sem do bil povelje, naj se podam k njemu. Rekel mi je, da imam možgane navadne kokoši, se smejal, dočim sem se jaz jezil, seveda navidezno. Nato mi je rekel, naj se izgubim. Vrnil sem se v svoj hotel ter « a k a I na ljudi, ki me bodo odvedli v Bastilo. On. namreč Mazarin, pa ;e čakal, da se bom premislil ter zapustil Nantes. Po poteku štiri in dvajsetih ur pa sem ^e premislil in sedaj sem tukaj, prost vseh obveznosti.
-— Vi ste torej radi mene izgubili svoj čin in se radi mene upro-pastili! Dragi gospod Canolles. kako naj dam izraza svoji hvaležnosti in kako naj odplačam svoj dolg?
Njene oči so po>'ale rosne in naravna posledica tega je bila, da s* je Canolles takoj zgrudil k njenim nogam.
—	Madama. — \e vzkliknil. — Od tega trenutka naprej se smatram najbogatejšim ia najsrečnejšim človekom na svetu, kajti smem tam slediti ter va* tudi ne bom nikdar več zapustil. Srečen bom •»■spri«"o enega samega vašega pogleda, vspričo ene same vaše prijazne besede.
—	Torej vas nobena stvar ne zadržuje?
—	Prav nobena.
—	Torej pripadate popolnoma meni in dočim sem si osvojila va-Šv srce, lahko ponudim gospe j princesinji vašo roko?
—	To lahko storite.
—	Torej ste svojo prošnjo za odpust iz službe že odposlali?
—	Še ne. Hotel -<-m vas videti preje. Kot rečeno sem si hotel pri-; držati veselje služiti vam ter se vam pokoriti.
—	Torej pišite, piilite takoj! Če ne boste pisali, vas bodo smatrali za ubežnika. Prcdno storite odločilni korak, morate celo čakati, da pride odgovor.
—	Ničesar se ne bojte, moja mala, draga diplomatka. Tej prošnji bodo ugodili in ricer z največjim veseljem. Moja nesposobnost v Chantilly jih je dovedla do tega, da ne smatrajo mojo službo za preveč dragoceno. Mazarin sam mi je rekel, da nimam boljše možgane kot kake kokoš, — je dostavil Canolles ter se smehljal pri tem.
—	Da, vendar bodite brez skrbi, kajti mi se bomo odškodovali za mnenje, katero so dobili o vas. Vaša zadeva v Chantilly bo im»-lc. večji uspeh v Bordeaux kot pa v Parizu. Pišite, gospod baron, pilite hitro, da lahko odpotujemo. Priznavam vam, da me bivanje v tej gostilni prav nič re pomirja.
—	Ali govorite o preteklosti ter vas strašijo spomini? — je rebel Canolles. ki se je oziral naokrog z zaljubljenimi očmi ter prav posebno motri dolbino v zidu z dvema posteljama.
—	Ne. jaz govorim o sedanjosti ter ne gre za vas pri mojem strahu.«' Danes ne vas nič več ne bojim.
—	In kojra se torej tajite? red kom imate strah?
—	Moj Bog. kdo vef
V istem trenutku, kot v potrdilo strahov vikomtese, je nekdo slovesno trikrat potrkal na vrata.
Canolles in vikomtesa sta se spogledala.
—	V imenu kralja, — je rekel neki plas. — Odprite!
Naenkrat so bila napol strohljena vrata razbita. Canolles je lio-
1*1 pohiteti po svoj meč, a že se je. neki človek vrgel med meč in njega.
—	Kaj naj pomeni to? — je vprašal Canolles.
—	Vi ste baron de Canolles, kaj ne?
—	Da.
—	Kapitan v polku Navailles?
—	Da.
—	Odposlanec po naročilu gospoda vojvode de Epernon?
Canolles je napravil z glavo znamenje.
—	Potem vas aretiram v imenu kralja ter njenega veličanstva, kraljice regentinje.
—	Tukaj je.
—	Gospod moj, — je rekel Canolles, ki je vi gel nagei pogled na list, — meni se zdi, da vas poznam.
—	Pri Bogu, mislim pač. da me poznate. Ali vam nisem prinesel v to vas, kjer vaa danes aretiram, povelje vojvode Epernona, d« od-
potujete ua dvor? Viiša sreča je ležala v tem naročilu. Slabo za vas, da ste ga rešili na tak način.
Claire je obledela ter omahnila na stol. Tudi ona je spoznala urzega vpraševal ca.
—	Gospod Mazarin se zna osvetiti, — je rekel Canolles.
—	Naprej, gospod moj, naprej, — je rekel Cauvigiiac. Claire se ni premaknila in Canollesu je bilo kot da hoče znoreti.
Njegova nesreča je bial tako velika, tako težka in nepričakovana, da se je sklonil pod njeno težo. Povesil je glavo.
V onem času so imele besede: — V imenu kralja! — še ves svoj prvotni čar in ni kdo se jim ni upal ustavljati.
—	Kam me peljete, gospod moj? — je vprašal Canolles. — Ali \am je mogoče celo prepovedano dati mi tolažbo, da vem, kam da grem ?
—	Ne, prospod moj. To vam hočem povedafo. Odvedli vas bomo v trdnjavo na otoku Saint George.
—	Z Bogom, madama, — je rekel Canolles ter se priklonil pred gosjo de Cambes. — Z Bogom!
—	Glej, glej, — si je mislil Caiivignae.' — stvari niso še tako napredovale kot bi si mislil človek. To hočem povedati Nanon in ve selilo jo bo.
Stopil je nato na pra£ ter rskel:
—	Štirje možje kot spremstvo kapitana in štirje naprej.
—	In jaz? — je vzkliknila gospa de Cambes ter iztegnila roki proto jetniku. Kam boste odvedli mene? Če je baron kriv, sem jaz še bolj.
—	Vi, madama, — je rekel Cam !gnac. — Yi lahko greste svojo pot. Prosta ste.
Odšel je iz svoje sobe ter odvedel Canollesa s seboj.
Gospa de Cambes se je dvignila, oživljena od novega upanja ter odredila vse potrebno za hitro odpotovanje, da bi nasprotna po velja ne stopila na njeno pot.
—	Prosta. — je rekel. — Torej lahko čuvam nad njim. Naprej!
Pohitela je k okiai ter zapazila sprevod jezdecev, ki so odvajali
Canollesa. Poklicala je nato Pompee-ja, ki se je ustanovil v najboljši sobi ter mu ukazala, naj pripravi vse za odpotovanje.
(Dalje prihodnjič.)
Zastopniki "6las Naroda"
POZOR, ČEVLJARJI! s
Dobra prilika se nudi, katerega) veseli čevljarstvo, prodam, ker grem v stari kraj. Za vsa po jas- ( nila se obrnite na: Jolin Terria,; Box 265, Oreenwood, Wis. ] (15-21-3)	1
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
Mba 102 BakeweB Bide., Pittsburgh. Pa. vocal Diamond and Grant Sta.	(nasproti Courta).
Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene Izjave ln profinje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zeml'*JK to ln v staran kraju, posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu ln v domovini, Izdeluje prevode ls slovenfiSloe na anglečki jezik, ali obratno, tolmači na sod ni J i ail pri kompezacljskih rs spravah in d«je vsakovrstne informacije zastonj. Owe nizke, del« točno ln pravilno.
* -

V- V
NOVE COLUMBIA PLOSCE »• 85c
Slovenske.
K4C88) Mili zvonček, petje
) Naprej zastave slave.
E4CE9) Na tujih tleh. petje.
) Ko bi moj ljubi vedel.
E4845) Še enkrat Te objamem. > Nedolžno oko. pet le
E4H6) Hausmajsterca v tejatru.
) Špela pečenko jedla. Šaljiva. Nemška vojaika godb««
El:£l) Kosencer marš. vojaška.
) Aus dem Hochjfebirg. vaJcer
K4232) Drummers parade marš.
)>liller daughter of the forest. E4998) Radeč k i tnari. vojaška.
) Oesterreich militaer marš. E~e00) 92 Regiment, marš.
) Grenadier marš. vojaška. F.16E4) Holzhackerbaum marš.
) Hoeh vom Dachetein marš.
E?117) Steierlieder marg. vojaška.
) Hop. hop. Schnelpolka
E4096) Beautiful Girl, polka.
) Sky Rocket Gallop. F2184) Auf der Aim. valcer
) Postilion marš vojaška.
Po dolgem času smo dobili prave nemške plošče, vojaška godba prvo v prste, krasni vojaški marši in valcerji. Dobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jezikih Vam I»ogljemo brezplačno. Ko naročite blago, nam dajte točni expressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo in denar (money order) pošljite na:
IVAN PAJK,	24 Main St., Conemaugh, Pa.
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
82 Ccrtlandt St
FooSm knjig«.
Hitri r&čunar	.50
Nemški abcednik	.36
Nemsko-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti	JO
Slovensko-angleaki slovar. trdo ▼ platno to-' zan	1.50
Slovensko-nemiki slovar
(Janežič Bartol)	4.00
Slovensko-nemiki slo-l varček	1.00
Zabavno in rasno drago
tatic«.
Amerika in Amerikan-
ei	5.00
Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75
Pet tednov v zrakoplovu 2.00
Doli z orožjem	.50
Zbrani opisi Jakob
Alešovec Kako sem se jas liknL Prvi del	US
Dragi del	125
New York
Tretji del	1.00 Ljubljanske alike.
Četrti in peti del	1-50 Ne v Ameriko.
Sesti del M	1.25
Gledalske igra.
Revček Andrejcek	.50
Zemljevidi.
Združenih držav	.25-
Celega sveta	.10
Kranjske dežele "	.10 Zemljevidi: New York, 111., Kaša., Colo., Mont. Pa., Minn., Wis., Wyo., W. Vs., Alaska
viaki po	.25
Molitveniki.
Rajski Glasovi,
v platn o veza no	.90
v usnje vezano	1.80
v kost vezano	1.70 5veta Ura,
v platno vezano	1.00
v usnje vezano	2.00
v kost vezano	1.80
Opomba: Naročilom jo priloiiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, potoi nsksnrici ali poitnOi znam« tak. Poštnina jo pri rath oanah mfcmjen*.
WiOsck, P*.:
J. Fetercsll.	-, , .
G. J. Poreata. Ceketon, W. Vs.:	I
Frank Kodan. j rh—is«, w. Vs.:	IT
Prmos Motlie. ' Xllwakuce, Win :
Adolf Mantel ln Josip TratnQI jbeboygan. Wis.:
John Stampfel la H. Svetita. Frank Skok in Ant. Uowsek. Beck Sprints, Wye.:
• •rails Tancber Is A. JnstU,
kateri so pooMajgeal poMmtt nlno sa dnevnik "Glas Naroda". Vsak sastopnlk lsda potrdilo as svoto, katero Je prejel ln Jih rojakom pripo ročamo.
Naročnina m "Glas Naroda" je: Za celo leto $8.00; sa pol leta fS.00; ta. ttlri mesece «2.00; as Četrt leta
IUO.
S-FMmtOsU
Jacob Lovita. Denver, Oais:	- ■
Frank fckrabec. Poeble, Cela.:
Peter Calif, Jobs Germ, Fraafc Janeeb ln A. Kockmr. isUds. Cele.:
Louis CoeteUo. Scwnet, Cele.: ICstb. Kernel}.
Alois SodiauL
CUstea, Is«.:
Lambert Bolricsr. Aarera, DL
J. VerbW. 088 /vors Avease. Chicsce, DL:
Joseph Bost«, Joaepb BUsS te Joseph Be.aa. ■Mlet, DL
Frank Bambicb, Frank Lssrtcb In John ZaletaL WascMitnk. UL:
Frank AscasUs. La Salle, DL
Matija X<mq. Nertb Chicsce, DL:
Anton Kobe! ln Matb. Osrls. 5loatfa Chicac«, DL: Frank (W ' SprinsfkM, DL:
Matija Bavboria.	•
Wankecss, DL:
Frank Petkovi*.	•
Franklin. Kanaas:
Frank Leakovis. Prontense, Kansse:
Rok Firm. (Unco. »Tumi;
Mike PendL Sltzmiller, Mi:
Frank Vodoplvea. / Chlshoftm, MJam.:
Frank Govfla.	___
Calumet, MUh.:
M. F. Kobe tm Pavel BdmltS. Kveleth. M.*s&:
Louis Gorii Gilbert, Mkm.: L. TeeeL
nihhisc, Mbn.: Ivan Povie. Virginia. Mina.:
Frank Hrovatieb. Ely, Miss.:
Frank Govfc in Joseph J. Peahei St. Levis, Ma.:
Mike Grabrlaa. East Helena, 1M,:
Frank Hrella. Greet FalH, Mtstemt
Math. Crib. Klein, M ■■!■■■:
Gregor Zobea Gewsnds, N. V.: Karl Sterniia. Little Falls, N. *.«
Frank Masla. Bsrbevtas, oats:
Frank Pri« m Alb. miJSSSS Callinwaed, Okie: Matb. Slapslk. CSerdand, OUt:
Frank Hakssr. I^bailse Kaiib^Si in Jakob ffnasft Lsrain, OUs:
Louis Bslast. J. T s mil Is M Ostanek. Nllea. Okie:
Frank KogofU. TMVitom, OWa: Anton Kikelj. Oregen City, Oesgesf
M. Justin. Allegheny, Ps.:
M. Klaricb. ^■bridge. Ps.:
Frank Jakfla. BesMsmr, Pk.:
Louis Hribar. Brasgkles. Ps.: ^ Antes Ipsvss.
Jobs P ski rismiBsgk. Vis.:
I vaa Psjb ti TM fcitfM. CkiUn Vki
Aston Jwftss Is Anion Kmm Hov.
rseeaft1«^. piTz^ Mat Kadi,
Jerry Okees.
[■pmUL fHk:
▼alfrtss rim asl IresBsbasn, fk:
Frank Noval.
UkJSmJS!^
Jobs Polanc is Mike MM, 'jmsseasw Pa.:
Antes OasML ibMT. ra.:
leas Mss. Fa:
FMIilsik fkt
T. Jakohioh. Z. Magister, Tine: Arch in I. Magister.
'' *1 ms^UT VH I v+m
mtmt^SS"
TsrOs Owk fk:
Wert Unija ikt n
WUfes Vsfcy. iki >' v" "7 ' JvH Pw»H	a
w.			
- - LJ
V zalogi ga je le še sto iztisov!
Slovensko-Amerikanski
Koledar
za leto 1921
s poštnino vred
Naročite sedaj!

KRETANJE PARNIK0Y
kkoaj prisi-ižno ooplujkjs v NSW YORKA.
R. M. S. P.
Evropo
Z "O" parnlki vsakih 14 dni.
NEW YORK - HAMBURG
VSTAVI SE V
CHERBOURG - SOUTHAMPTON
ORBITA - - 21. MAJA OROPESA . - 4. JUNIJA ORDUNA - - 18. JUNIJA
Za paiaiirje 1.. 2. Jn 3. razreda. Izborne udobnosti za pasažirje 3 razreda.
THE ROYAL MAIL
STEAM PACKET CO.
23 BROADWAY	NEW YORK
Ali pri katfrpmkoM parobrod. agentu
Glsds csn zs vozns llstks In vss Sruss
Doj»nlla- obrnit* m na tvrdk«.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.. New York
Anchor Line
§
g F«
French Line
eOMPMIIE GENERALE TRANSATLAKTIOUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LA SAVOIE ................26	marca
—A LORRAINE ............ 2.	aprita
LEOPOLDINA .............. S.	aprila
ROCHAMBEAU ............ 7.	aprila
NARAVNOST DO HAMBURGA
NIAGARA .................... 7. maj«
NEW YORK . VIGO - HAVRE.
ROUSSIL.ON ................. 22. marca
Direktna železniška zveza Iz Pariza v
vss glavne točke Jugoslavije Hitri parniki s Štirimi in dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade bo pričakal potnike ob prihodu ns> !lh parnikov v Havru ter jih točno odprem II kamor so namenjeni. Parniki Francoske Me so transportirall tekom vojne na tisoče čehoslovaiklh vo-laov brez vse neprillke.
Za iif karte In cene vprašajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 Sbti St. L T. C<
sli pa pri lokaluih aaentth.
Parnik
CALABRIA
odpluje 19. marca
v Dubrovnik in Trst 1
Cene za tretji razred:
V	Dubrovnik ..........$125.00 g
V	Trst .............. SI 15.00 |
In $5.00 vojnega davka.
,,	H
\ va>era mestu je Cunard — g
Anchor agent. Pojdite k njemu, i
LVMJ
iiiiiiiiMuVliiiimiiiiiiiiii^iiiMulii
Cunard Line
Parnik
PANNONIA
odpluje 26. marca
i
v Dubrovnik in Trst |
9
Kabine ................$200.00 |
Tretji razred ..........$125.00 1
in $5.00 vojnega davka.
i
ž V vasec	jc Cunard — \
| Anchor agent. Pojdite k njemu. |
m	:
iiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiimK^
LLOYD SABAUDO 5 triff
Prihodnji odplutje iz N Y. parnik na 2 vijaka REGINA O' ITALIA — 29. marca. PESARO — 14 aprita. Isdajajo se direktni vozni llatkl Co
vseh clavnlh m«st v JusosIavljL BtipUčno vino potnikom S. razreda.
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ____ 24. marca
PRES. WILSON .... 2. aprila BELVEDERE ...... 7. aprila
Pstsw listkov. tevsniM is vss krs-Js v Juaostsvtp In SrblJL
RssksCns usodnosti prvsgs. <rw—r os In trstjess razreda.
Ustniki trstjess rssrsds iHlnji :
PHELPS BROTHERS& CO.
4 West StredT "'"'"ncw York
sammmmammammmmmmmm
MAI Li »MPANYJ?
Naravnost iz New Yorka in Bostona v Italijo . V NAP0U - GENEY0, -
Vdika panika u vijaku
"POCAHONTAS" odpluje 9. aprila - 19. maja "PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila — 2. junija
ImortiE« udobnosti. — I zborna sluiba. Cese v Nap siji sa kabine od $15«. naprej. Za tretji razred (95 .M
in $5.00 vojnega dirka. Potniški sddekfc: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200.
12t Broadway. New York. Telefon: Reetor «30«.
American & Red Star Lines
DIREKTNA VOŽNJA
NEWYORK - HAMBURG
Veliki in moderni parniki na dva vijaka.
Minnekahda [novi <sam° » 3-	31. marca
Manchuria 14. aprila = Mongolia 28. aprila
I NEWYORK, GDANSK UBAVA
pnka Ham barva
S«inland - - 26. marca
PHILADELPHIA, GDANSK ^JLIBAVA
Gothland • - 25. marca
Jako udobno in pripravno potovanje v f>ho-slova&ko Veliko prostora se. isprehajanje na. krovu. Velika, svetla, in dobro zrafer.a jedilnica na promenad nem krovu Udobne zaprt« sobe % dvema, fitirimi in Šestimi posteljiml reservirane. Z* nadaljne informaciie in iif kart* se obrnite na
9 BR0APWAY, sli na lokalnega agenta NEW YORK
y
I	NAZNANILO.
Rojakom Iz New Yorka in okolice, ki ne utegnejo med tednov 'priti v nas urad, naznanjamo, da |,iv> naša pisarna odprta vsako ne-ideljo cd 9. do 12. ure dopoldne, i Frank Sakser State Bank.
AQUITANIA	O. marca — Cherbourg
PANNONIA	23 marca — Trst
REGINA	23 marca — Genoa
iHiifcNTINA	24 marca — Trat
ALBANIA	24 marca — Cherbourg
S. AMSTERDAM	M marca — douiogns
FINLAND	26 marca — Cheroourq
LA SAVOIE	<% marca — Mavre
CHICAGO	26 marca— Cherbourg r-RES. WILSON 2 aprila — Trst
LAPLAND	2 aprila — Cherbourg
LA LORRAINE	2 aprila — Havre
NOORDAM	2 aprila — Bof'oane
LEOPOLDINA	5 aprila — Hz^re
ADRIATIC	o aprila — Cherbourg
BELVEDERE	7 ap-i a — Trst
WAU»»ETANIA	f aprila — Cherbourg
LA TOURAINE	y atn-tia — Havr>
i KROONLAND	9 aprila — Boulogne
ROTTERDAM	9 aprila — Cherboura
'QUITANIA	<2 aprila — Cherbourg
ROCHAMBEAU	12 aprl:s — Havra
FRANCE	! 14 aprila — Havre
»ESARO	I 14 sprlls — Genoa
ZEELAND	I 16 aorila — Cherbourg
OLYMPIC	20 aprila — Cherbourg
CANOPIC	20 aprila — Genoa
SAXONIA	j ?1 apri a — Cherbourg
RYNDAM	i3 aprila — Bouloane
ROUSILLON	28 aprila — Mavre
IMPERATOR	28 aDrlla — Cherbourg
N. AMSTERCAM	30 aorila — Boulogne
CHICAGO	30 aprita — Havre
LA LORRAINE	30 aprila — Havre
FINLAND	30 aoriia Cherbourq
AQUITANIA	3 miii — Cherbourg
NOORDAM	7 mala — Boulogne
LAFAYETTE	7 maja — Havre
LAPLAND	7 mala — Cherbourg
CRETIC	11 mala — Genoa
MAURETANIA	12 mala — Cherbourq
OLYMPIC	14 maia — Cherbouru
KROONLAND	; 14 mala*— Cherbourq
ZEELAND	21 maia — Cherbourq
AQUITANIA	24 mala — Cherbourq