481 1.19 Objavljena recenzija, prikaz knjige, kritika V letu 2024 je dogajanje v Slovenskem šolskem muzeju zaznamovala 250. nja bi bila nadaljnja pot slovenskega šolstva – z njim pa tudi omenjenega muzeja Allgemeine Schulordnung für die deutschen Normal-, Haupt- und Trivialschulen in sämmtlichen Kaiserl. Königl. Erbländern je veljal na glavnini ozemlja današnje Slovenije. V skladu z njegovim obsegom in šolske reforme je bila širitev pismenosti in utrditev kulture pisane besede. Izid veljavi slovenskega jezika. Simon Malmenvall, nosilec dejavnosti ob praznovanju 250. obletnice, je pripravil razstavo in razstavni katalog z naslovom 250 let obveznega šolstva na 482 znanstvenih in kulturnih ustanov (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ma tematski številki revije Šolska kronika za leto 2024. postavljen poseben muzejski predmet, ki je bil restavriran prav za potrebe 250. dogodku sta osvetlili svoje delo in sodelovali v pogovoru, ki ga je vodila Klara la kustosinja Marjetka Balkovec Debevec s predstavitvijo obdobja razsvetljenega zeju na ogled od marca 2022. Slovenski šolski muzej se je 250. obletnice izida šolskega zakonika Marije obletnice izida šolskega zakonika, to je 6. decembra, se bo v Slovenskem šolskem ske številke revije Šolska kronika za leto 2024, v kateri bodo objavljeni znanstveni odmev (radijske oddaje, televizijski prispevki …) v vodilnih medijih v Sloveni javnosti in promocijo opravljenega dela je bila na spletnem portalu Slovenske 483 nojem na razstavi pred Slovenskim etnografskim muzejem z naslovom Muzeji okriljem Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM). jubileja so na voljo v letošnji tematski številki revije Šolska kronika. Simon Malmenvall kjer so potekale 17. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo. Tokrat so bilnosti je sodelovalo 30 referentov, tudi iz muzejskih vrst, ki so v 26 prispevkih vencev z obeh strani (Brigita Rajšter, dr. Manja Miklavc), ali ob temi o hrvaških dino povezanih poteh s spomini na drugo svetovno vojno (dr. Mateja Habinc). (dr. B. Šuštar). Vzporednice so slovenski in hrvaški etnologi, ki ju vodita predse mobilnosti, meja, migrantov in migrantskih poti pa tudi o predmetnih sledeh za (ne)vidnih, ki so jo pripravili dr. Roberta Altin in dr. Giuseppe Grimaldi z univer ze v Trstu, dr. Katja Hrobat Virloget z Univerze na Primorskem ter dr. Alessandro 484 zvezki so ena od tem, ki so blizu Slovenskemu šolskemu muzeju, saj smo se s tem se books I, II, 2010) in leta 2011 pripravili o zvezkih še pri nas pregledno razstavo in zatem simpozij z mednarodnim sodelovanjem (z objavo v tematski številki zumljiva strokovna radovednost ob razstavi in spraševanje, ali je zvezek popisan ki je zelo dobro igrala odbojko, a ji pri pouku ni šlo najbolje. Prevod besedila mi mo zdravila, odprte konzerve, spet drugje molilno preprogo in amulet. Razstavni 485 projekt, za katerega so si prizadevali profesorji in študenti na slovenskih mejah namene, spodbud za muzejsko ohranitev opredmetenega spomina na sedanjo (in)visibles, 2024 (foto Branko Šuštar). 486 predmeti niso le smeti in ekološki problem – v razstavnem prostoru postajajo predmeti pomena. Tudi ljudje na poti, ki jih ne vidimo, a hodijo mimo nas, skozi naš prostor, vrtove …, so kot mi. Tako razstava pripoveduje in sprašuje o nevidnih Branko Šuštar - je s soorganizatorji pripravila mednarodno konferenco Svet v šoli ali študijska 1 Konferenca tudi drugi v muzeju. sodelovanja v dunajskem parlamentu do 1918 ter gospodarske, študijske in špor 1 The international conference, The world at school or study travels as part of education, Pro 487 tne spodbude s sokolskim gibanjem in slovanskim povezovanjem nasploh tudi vanj na simpozijih šolskih muzejev, tudi pri nas 2013 v Ljubljani, 2 smo sodelovali 3 4 umestitev športnih tem kljub skupnemu ministrstvu za šolstvo, mladino in šport of Education, 2007). 5 V zadnjih letih so obravnavali teme humanost kot temeljna spremljali tudi pri nas, so realizirali z izdajo knjige From school inspectors to Pod naslovom Pedagogizacija v oblikovanju identitete in profesionalizaciji vanju in socialnem varstvu mladih (2022), tej pa naslednje leto pod naslovom Otrok v stiski in upanju konferenca o premagovanju stiske zaradi vojne, epide mije ter socialni, psihološki in telesni oviranosti otrok in mladostnikov (2023). 6 zakonodaje (Allgemeine Schulordnung iz 1774), pa pripravlja muzej v sodelova izida Splošnega šolskega reda. 7 teachers' associations in the establishment of pedagogical museum in Prague, Šolska kronika ških šolah od konca 19. stol. do druge polovice 20. stoletja, Šolska kronika str. 353–363. ferenca v Pragi, Šolska kronika, 16 (40), 2007, št. 2, str. 388–389. 488 Dvodnevna mednarodna konferenca muzeja je junija 2024 potekala pod The world at school or study travel as part of education. Transformations in pe dagogical knowledge, school curriculum and teacher professional development. Prispevke so razvrstili v dve enourni plenarni predavanji in v krajše predstavitve tem v dveh paralelnih sekcijah, povezanih prvi dan po jezikih (nemško, angle vodilnih komeniologov prof. Andreas Lischewski 8 und Gesellschaft, Alfter pri Bonnu), ki je povezan s tamkajšnjo raziskovalno knji Komenskem (Polytropia – oder vom Sinn des Reisens bei Johann Amos Come nius). Drugo predavanje je pripravila prof. Marta Brunelli z Univerze Macerata. Ta italijanska univerza je tudi pri nas znana zaradi mednarodnega sode mladinski organizaciji ljubljanske pokrajine GILL, spominih na šolo), od 2006 in otroške literature HECL. Od tam prihaja prof. Marta Brunelli, znana avtorica 8 Andreas Lischewski, Prof. Marta Brunelli z Univerze Macerata predava v Pragi o 489 gradiva v šolskem muzeju te italijanske univerze predstavila globalna potovanja bal teaching aid of the late 19th century). pojma "ljudske skupnosti" – Grauzonen der "Volksgemeinschaft" – erzwungene Anna Lindner (Humboldt Univ. Berlin). Tri predavanja so se dotikala reformske ga pedagoga Petra Petersena 1884–1952, od 1923–1950 profesorja v Jeni, in odmevu silvanije (Monica Cuciureanu, Univerza Lucian Blaga Sibiu) pa je bil prispevek o 19. simpozija šolskih muzejev v Berlinu. 9 dagoške prenove v drugi španski republiki (Andra Santiesteban, Jaime del Rey Tapia, Univ. Complutense, Madrid). O mobilnosti pruskega osnovnošolskega dt Univ. Berlin). O šolstvu, muzejih in svetovnih razstavah v poznem 19. in na pom sko zgodovinskih zbirk, Berlin 2023, Šolska kronika 490 vateljica je kot primer predstavitve šolstva na svetovni razstavi omenila tudi še danes dostopno Pariško sobo (s svetovne razstave v Parizu 1900) 10 kot spodbudo ustanovitve Hrvaškega šolskega muzeja 1901. Ustanovitev vrtca v Ameriki je kot Slovenski prispevek je predstavil del nove muzejske stalne razstave s temo o ljubljanskega stanovskega uradnika (Study travel in the pedagogical manual of Jagielonske univerze v Krakovu sta z dvema primeroma obravnavali potovanje kot vir navdiha za pedagoško dejavnost Poljakov okoli 1900 (Janina Kostkiewicz, šole v francoskih projektih Eugèna Renduja 1852 do 1870, kar je predstavil Klaus 10 Rapo, 2006, 718 str. Nastop Kire Stepanovich (Pedagoški muzej Ukrajine) na konferenci o študijskih potovanjih v Pragi (foto Branko Šuštar). 491 jine, predavateljice na simpozijih šolskih muzejev v nizozemskem Dordrechtu nika. 11 vrtci in je po 1921 delovala v Pragi na pedagoškem inštitutu ter pri povezovanju druge pol. 18. stoletja Johnom Howardom, legendarnim reformatorjem angleških zaporov (Howard, the man who educated England about prison care). Comenius Medal). Te podeljuje muzej od leta 2013 v obliki bronaste medalje s 11 Šolska kronika v Pedagoškem muzeju v Pragi, 20. 6. 2024 (foto NPMK). 492 12 ki je s predstavniki muze švicarski univ. prof. Lucien Criblez, prizadeven avtor del o zgodovini švicarskega 13 Prof. dr. Marcelo Caruso s Humboldtove univerze v Berlinu je eden od vodil stva (posebej španskega in nemškega), a tudi indijskega šolstva in vprašanj (de) 14 pedagoški konferenci ECER 2012 v španskem Cadizu, kjer je bil “keynote speaker” 15 in razpravljavec ob slovenskem muzejskem prispevki na konferencah, posebej za sodelovanje šolskih in pedagoških muzejev skega sveta in predstavitvijo Komenskega na novi stalni razstavi v ljubljanskem muzeju. Tichý, ravnatelj in ustanovitelj alternativne osemletne srednje šole (inovativne 16 je prostor za vsakogar kot navzven odprta ustvarjalna skupnosti. Glavni moto te 12 13 14 Šolska kronika, 3, 2018, str. 225–238. 15 16 493 Comenius at a Glance, Small Encyclopedia of the Czech Genius of the Centuries, skega 2020–2022, ko so obhajali 350. obletnico njegove smrti in 430. obletnico rojstva. Podelitev medalj Komenskega je potekala v mednarodnem duhu, poleg do Medalja J. A. Komenskega z listino, 20. 6. 2024 (foto NPMK). 494 Praga) predstavila popularizatorja naravoslovja F. S. Kodyma in leta 1881 usta Predavatelja z univ. v Olomucu sta nato govorila o pouku realij v osnovnih šo 17 ki so minutes. Beyond the horizons of school geography and history). 18 Razstava je vsakdanjim poukom vsebinsko bogata z znanjem, tako ni dvoma, da je za so delovanje na vsebinsko dobro pripravljenih znanstvenih konferencah vplivnega Iz Ljubljane vodi pot do Prage proti severu prav mimo Bad Leonfeldna, me Freistadta. V Bad Leonfeldnu domuje eden od kakšnih petih avstrijskih šolskih muzejev. 19 2001 prizadevno gostil 9. simpozij šolskih muzejev in šolskozgodovinskih zbirk, 17 18 19 495 1993 do upokojitve 2000 pa je bil okrajni šolski inšpektor. 20 Letos sem si v Bad Leonfeldnu bolj spotoma ogledal obnovljeno muzejsko stalno razstavo, po kateri me je prijazno vodila sodelavka muzeja Elisabeth Demel. Razstava ima tudi nove predstavljena v originalu – Allgemeine Schulordnung iz 1774. Šolski muzej, ki je Branko Šuštar - V plodnem prevajalskem sodelovanju prof. dr. Mateja Hriberška, latinista skega arhivista in zgodovinarja, je pred nami v slovenskem prevodu dragocena objava vira – kronika gimnazije v Celju med letoma 1809 in 1890. V objavljeni Batagelja (str. 7–9), gimnazijskega ravnatelja dr. Antona Šepetavca (str. 11), ki je poskrbel tudi za jezikovni pregled besedila, ter prav tako s Celjem povezanega razmišljanje o zgodovini in zgodovinopisju v antiki in srednjem veku ter mestu kronik, letopisov v njem vse do 19. stoletja. Tako omenja delo iz zgodovine štajer skih Slovencev (1884), v katerem je vplivni šolnik Ivan Lapajne, tedaj v Krškem 20 496 v tem uvodu pa ddr. Grdina zanimivo opozarja še na marsikaj v obravnava K vsebinskemu uvodu sodi tudi prispevek zavzetega arhivista dr. Ale avtor opomb. On pod naslovom Gi vrste šole in celjske še posebej z upo števanjem pregledne razprave Janeza Mlinarja v Celjskem zborniku 1958, di še nekaj besed o kroniki, ki je kot prva arhivska enota v prvi škatli del arhivskega fonda gimnazije v Celju. Original je v polusnje vezana knjiga z marmoriranami trdimi platnicami (26,5 x 40 cm s trakci za zavezova nje). Ima 106 strani popisanih s šolsko kroniko, 15 strani pa so slavilni spisi vladarski dinastiji in kronogrami ob izjemnih dogodkih, vmes pa je dodanih tudi opremo (oblikovanje knjige je prispeval Filter urbane rešitve), ki nam vizualno ilustrira podobo rokopisnih zapisov iz gimnazijske kronike in tja dodanih tiska (str. 195–204), temu pa viri in literatura. posameznih (šolskih) let. Tu se seznanimo z gimnazijskim šolskim sistemom (gramatikalni, humanitetni razredi), vodstvom in profesorji ter s šolo povezano 1813 o nadvojvodi Janezu, cesarjevem bratu, ki je obiskal vse razrede gimnazije, Historia, naslovnica 497 deklamirali pa so mu prigodno pesem prof. Franka, ki so jo tudi natisnili. Posebej grami. Leta 1816 piše o dveh šolskih zastavah, ki so ju hranili v cerkvi, leta 1826 pa o ustanovitvi univerze v Innsbrucku. Leta 1820 beremo o sv. Janezu Krstniku kot zavetniku gimnazije in o praznovanju mnogim odrekli sprejem”. Tedaj so podelili tudi izjemno nagrado (srebrna spo okoli leta 1830 pa še manj, nekaj nad 100. sorjih, so zanimiv prispevek h kulturni zgodovini ter povezavah Celja s kraji z gimnazijami od Ljubljane in Kranja, Vinkovcev do Gradca, šlezijskega Tešina, posameznih izrazov, kar olajša branje. Lepo se berejo tudi s Celjem povezane an gimnaziji pouk matematike in naravoslovja, se še ni vedelo za uspešnega karto 498 dr. Karl Glaser, naš prvi strokovnjak za sanskrt in pozneje kot profesor gimnazije telja M. Kellnerja, ki je 1858 utonil v Savinji, in 1861 omenjeno še nasilno smrt sperga. Sredi maja 1877 je imela vsa gimnazija poletni praznik – izlet v Laško, snosti ob 25. obletnici cesarske poroke. V kroniki je našla mesto tudi vest, da so Po plodnem sodelovanju celjskih kulturnih ustanov in ljudi, povezanih s gimnaziji v Celju. Branko Šuštar 499 gospodar kmetije Hois. Vrsto zanimivih podrobnosti so razkrile vnete razisko bogate knjige maja 2023 v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Ker predstavlja delo tudi rezultate slovenskega šolskega pouka okoli leta 1830, ko so ponekod na avtorja (dr. Hermann Kurahs) ter dveh urednic (dr. Karin Almasy, Susanne We projekta sta bili poezija in radovednost prapravnukinje in prapravnuka avtorja nem predgovoru Suzanne Weitlaner o nastanku knjige si sledijo zapisi o avtorju kmetiji v 19. stoletju na osnovi Gormerkanske knige z opozorilom tudi na druge prepisa prizadevno pripravila in opremila z dragocenimi opombami etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, zato jih tudi najdemo na sple 500 darstva tudi potem, ko od julija 1838 Delo odpira vrsto zanimivih vprašanj, saj je bilo prebivalstvo vasi v Radgonskem kotu še po popisu 1880 lico je zanimiva tudi zaradi povezav s Petrom Dajnkom (1787–1873). Prav ko kaplanoval, zatem pa od februarja 1816 bil kaplan še v Radgoni, preden tiski uveljavljal od 1824 in s priredbo uveljavljal to pisavo v šoli. Branko Šuštar Sredi decembra 2023 sta Pedagoški inštitut in Slovensko društvo razisko na kolokvij ob izidu elektronske publikacije poskusne izdaje Pedagoškega le o pomembnosti dogodka. Pedagoški leksikon je rezultat sodelovanja med Peda Gormerkanska knjiga, naslovnica 501 dagoški leksikon je široko zastavljeno delo z uredništvom, štirimi avtorji izbranih gesel in petimi zunanjimi recenzenti ter svetovalko, sicer sodelavko Inštituta za Interes za pedagoško terminologijo in spraševanje o pedagoških pojmih je tako del sodobnih pedagoških razmišljanj (tematska številka Sodobne pedagogi kakor tudi del pedagoške raziskovalne tradicije iz 80. let 20. stoletja, povezan z pojava so v pedagoških enciklopedijah ujeti tudi tedanji sodobni trenutek, stanje Pe- dagoška enciklopedija T. Hojan, J. Ciperle). V uredniškem odboru Pedagoške enciklopedije je iz Slo pedije Slovenije 1987–2002, pri kateri so sodelovali tudi pedagogi in avtorji iz Slovenskega šolskega muzeja. Od Pedagoške enciklopedije iz 1989 še pol stoletja starejši je Pedagogijski , ki so ga uredili štirje za 502 jo, ki je izhajala od 1895 do 1916, ko je zaradi vojne prenehala s 16. zvezkom pri geslu Pravopis. To tradicijo je na daljevala tudi Matica Hrvatska, ki je leta 1963 v uredništvu dr. Dragotina P . Šimleša izdala na 1146 straneh obse . Med avtorji so hrvaški pedagogi, sode lovala pa sta tudi naša dr. Ivan Furlan, tedaj svetovalec na zavodu za šolstvo 2000, št. 1 pisal M. Tancer) in Viljem Kunst, direktor zagrebškega zavoda za reviji Kronika 2022, št. 2). talnice v Slovenskem šolskem muzeju tudi starejše pedagoške enciklopedije nalniški dobi – ko nismo imeli niti Enciklopedije Slovenije – nismo vedeli, kam naj se obrnemo v iskanju po zgo dovini starejšega šolstva, smo radi vzeli v roke Lindnerja, Loosa pa tudi Schmida Enzyklopädisches Handbu- ch der Erziehungskunde, ki ga je s posebnim poudarkom na osnovnem šolstvu uredil vplivni pedagog Gustav Adolf Lindner, od 1854 do 1869 tudi gimnazijski profesor in nato do 1871 šolski nadzornik v Celju. Druga izdaja tega pedagoškega Enzyklopädisches Handbuch der Erziehungskunde) je v uredništvu avstrijski, pa tudi širši okvir z našimi kraji povezanih pedagoških tem. Bolj nemška, a tudi v Evropo usmerjena pa sta pedagoška enciklopedija v Schmid, Encyklopädie des gesammten Erziehungs- und Unterrichtswesens), in (Pädagogisches Handbuch für Schule und Haus). Še bolj kot K. A. Schmid, rek znan W. Rein. S prvo izdajo dela Encyklopädisches Handbuch der Pädagogik v Pedagoški leksikon, naslovnica 503 sedmih zvezkih od 1895 in še bolj z drugo izdajo, ki je v 10 zvezkih izhajala v letih gesla so dober vodnik po tudi v našem šolskem prostoru zanimivih pedagoških Lexikon der Pädago- gik der Gegenwart priloga Laibacher Schulzeitung v uredništvu Rudolfa E. Peerza, ko je bil profesor Izbor štirih pojmov iz poskusnega zvezka slovenskega Pedagoškega leksi- kona dr. Damijan Štefanc s Filozofske fakultete v Ljubljani (kompetenca), strokovnjak Bildung je eden najpogosteje uporabljenih konceptov kompetenca besede, kot so competentia, competo in competens. – Beseda paideía celota …,« a nekdaj pojem ni bil razumljen tako široko. – V psihologiji je meznikom in okoljem. 504 pedagogike na prehodu 20. v 21. stoletje, ob tem pa nas razveseli tudi kakšen pre 2003, in še vrsta slovenskih del. na, potrebnega za sodobna pedagoška razmišljanja in dejanja, je tako razumeti tudi muzejsko veselje nad delom, ki premerja pedagoško sedanjost v prizadeva njih za prihodnost, a ob tem predstavlja tudi pedagoško tradicijo, iz nje pa razvija obetavni. Le veselimo se lahko rezultatov nadaljevanja tega dela. Branko Šuštar