jzAIZB^ŽjSHlJS^ ( ptinUjM Vate M« wU* Vaak, U V / mm prtiMrafet* ~tilftaNar«4a~alic»[ } »rtd«MI* is mr^nlka. Van to to«!«- ) ( to, krr «U mn «Mlp< li pmt k «arr» >«*)>« mu \ | •«• 'aiHMitrwH >i«vu :: :: •: S GLAS NARODA ^ List slovenskih delavcev v Ameriki. . GTATELIE opozarjamo, Alia pravočasno obnove naročni-^^j^ta^no. S tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusnjo. TKl.KPIlu? d K: CIHh« J f.'Al' fcjitcrcd m SrcttiMl (Iin toiler Srpiraitor 21»l, I1HI3 mi (to Post Office at New York. N. V., under Act of Cougreas of March 3rd. 1879. Ar>IYKF.«S- 21C \V. IMth ST.. hi KM V( iHl\ No. 142. - -Stev. 142. NEW YORK, MONDAY, JUNE 20, 1938- PONEDELJEK, 20. JUNIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XI VI KONGRESNIH HVALIJO IN KRITIZIRAJO NEW DEAL Vlak padel skozi most v deročo reko narodni zastopniki se z vso vnemo pripravljajo na bodočo volilno kampanjo Republikanci očitajo Rooseveltovi administraciji, da je potrosila prevelike vsote denarja. — Po zatrdilu kongresnika SncJlla je v deželi trinajst milijonov nezaposlenih. — Vladne agenture se ne smejo udeleževati volilne kampanje. — H. Hoover je baje bolj zapravijafl kakor Roosevelt. WASHINGTON. D. C, 18. junija. — Kon- gresniki, ki so šest mesecev zborovali v Washing-tonu, so se že začeli pripravljati na prihodnje volitve. Voditelj republikancev v poslanski zbornici, kongresnilc Sneli iz New Yorka, je izjavil po radio. da je New Deal odgovoren za sedanji obupen trgovski in gospodarski položaj. Glavna krivda pade na najbolj vnetega zagovornika New Deala — predsednika Franklina D. Roosevelta. Demokratski voditelj senator Barkleyt ki se poteza za zopetno izvolitev — državi Kentucky, je branil New Deal, češ, da se je narodni dolg zača-sa Rooseveltove administracije povečal sajmo za 5 tisoč milijonov dolarjev, ne pa za petnajst tisoč milijonov, kot republikanci nenehoma zatrjujejo. Imenovani so bili razni preiskovalni odseki, ki bodo meli preko poletja dosti dela. Senator Shep-par, predsednik odseka za preiskavo senatne kampanje, je opozoril vse, ki kandidirajo za senat, naj mu predlože natančne podate. Vsakega kandidata no zaslišal in skušal ugotoviti, če se v svoji kampanji poslužuje vladnih uradnikov in vladnega denarja. Nobena vladna agentura ne »me imeti z volitvami opravka. Izjavo senatorja Barkleya in Snellov govor je tr<4ja smatrati za temelj bodoče volilne kampanje. Barkley zastopa stališče administracije, doči^n govori Sneli v »menu republikancev. — Hoover je povečal narodni dolg od 16 na 23 tisoč milijonov dolarjev, — je rekel Barkley. — 'lo se je zgodilo v štirih letih in tista štiri leta niso prinesla deželi nobenega blagoslova. Roosevelt je povečal narodni dolg od 23 na 38 tisoč milijonov dolarjev, toda od te vsote bo dobila zvezna zakladnica nazaj najmanj 10 tisoč 4milijonov dolarjev, kajti ta denar je bil posojen raznim industrijskim podjetjem. V resnici se je torej narodni dolg povečal samo za 5 tisoč .milijoov dolarjev. Tekom petih let Rooseveltove administracije so se pa dohodki poljedelstva skoro podvojili. Kongresnik Sneli je zatrjeval, da je v Združenih državah I 3 milijonov ljudi nezaposlenih, 5 milijonov jih ima pa le začasno delo in zaslužek. Ameriške železnice so pred propadom, navzlic temu je pa predsednik dovolil, da se je kongres odgodil, ne da bi kaj storil za železnice. Bombaž ni bii se nikdar tako poceni kot je zdaj, in nakupna sila poljedelcev se je znižala za več sto milijonov dolarjev. — Sedanja depresija je značilno ameriška, — je zaključil Sneli. — Nobena druga dežela nima kaj podobnega. Depresija bo odpravljena, ko bo vlada nehala dušiti biznes in ko bo konec brezpotrebnih škodljivih omejitev. nazuisvare Češko vlado! kompanijske unije imajo svojo zvezo dependent Unions." — Homer Martin se noče vkloniti. PITTSBURGH, Pa:, 18. ju llija. — Tukaj se je vršilo tajno j zborovanje delegatov kofcupa-liijskili unij v raznih jjennsv! vanskHi industrijalnili *redi- šeih. Kompanijske unije sa .-«? [so se morali prieeti umikati na «laj v zvezi v National Order of .osrednji fronti. ^Independent Unions. Japonska armada, ki je v DKTROIT, Mich., 1«. junija J svojem naglem prodiranju že — Uslužbenci tukajšnje upra j dospela skoro do vrat Oengčo-ve United Automobile Workers J va, ki je važno križišče oh organizat-ije, pripadajoče Lewi iLunghaj železnici, je morala za-sovemu odboru, so bili danes j pustiti osvojeno zemljo in se izplačani s čeki, kater** je podpi jmakniti proti vzhodu, sal nadomestujoči blagajnik i V .-led neprestanega deževja Delmont Garat. Garat'je na- |je preplavljeno ozemlje vedno slednik George F. Addesa, ene- Frick je Čehom zagrozil z drastično akcijo. — Češki vojaški aeroplan je zopet preletel mejo. BERLIN, Nemčija, 1!». juni ja. — Nemški notranji minister Willi*-lin Frick je v svojem govoru v Koenigshergu zagrozil z "drastično akcijo'' proti hoslovaski, propagandni mini ster Joseph Goebbels pa je rekel, iln Nemčija ne bo več piv-našala "neprestanega izzivanja.^ Frick je izrekel svoje svarilo z ozirom na to, da je včeraj nek iVho.dovaski vojaški aeroplan letel nad nemškim ozem I jem pri Lainu na Bavarskem ter rekel: "Ako se bodo poleti nadalj"-vali in če protesti v časopisih ne zadostujejo, tedaj se bomo poslužili drastičnih ukrepov. "Hočemo mir in nemški narod je miroljuben, toda nikdo naj ne zlorabi našega trplje nja. Nemški narod prav gotovo ni bojazljiv, slab ali neumen in kdor tega noče razumeti, bo sčasoma tr|*el." PRAGA, Oehoslovaška, 1*1. junija. — ('elioslovaški rezervisti, ki so bili poklicani pod za-,'* stave 21. maja, ko je bila Ev-j ropa na pragu vojne zaradi su ! detskega vprašanja, so bili od puščeni. Navzlic temu pa bol vlada obdržala sedanjo silo ___ svoje armade. | 'NEOBIČAJEN VZROK SAMO PARIZ, Francija, 19. junija' — Francosko časopisje je mne- J nja, da bo spor med Cehi iui sudetskimi Nemci mirno pora v-' IONA, Mich., IS. junija. — nan. Angleško in francosko po letni dr. Leon K. Duvaf, s redov an je v Berlinu in Pragi znani zdravnik v tukajšnji bolje zelo zmanjšalo napetost. nišnici, si je izbral nenavaden "Praga je po poeetnem oma- način samomora. Zaprl se je v hovanju spoznala, da je treba svojo karo, polil obleko z gazo-uvesti potrebne reforme," pra- linom in se zažgal. V njegovi vi Petit Parisien. i "Zmerni vpliv Anglije in »je vsebine: — Nameraval sem Francije je rodil sad v Berlinu usmrtiti dva človeka in bi ju japonci se umikajo pred povodnuo Delegacija je ustanovila Japonci se morajo umi-"National Order of In- kati od Čengčova proti vzhodu. — Voda je zalila 1600 kvadratnih milj zemlje. SANUHAJ, Kitajska, 19. ju nija. — Mogočna kitajska reka, Rumena ivka, eije voda se z naraščajočo silo razliva eez bregove, je pri.-ilila Japonce, da ^trupel so že dobili- 60 potnikov poškodovanih MILES CITY, Montana, 19. junija. — Expre sni vlak "Olympian", ki je ponos Chicago, Milwaukee and St. Paul železnice, je padel 26 milj vzhodno od tukaj skozi most v močno narasli Custer Creek. 29 trupel so že dobili iz vode, nad 60 ootnikov je pa poškodovanih. republikanci se umikajo V svojem prodiranju proti Valenciji fašisti stalno napredujejo. — Od ga petih članov suspendiranih članov ii aro« I nega izvršilnega odbora. S suspenzijo si je predsednik Homer Martin utrdil svoje sla lišee. Spočetka je završalo, da lokalne unije ne 'bodo hotele plačevati mesečnih prispevkov v skupno blagajno, toda ta bojazen je bila neosnovana. Unij** redno zadoščajo svojimi obveznostim, in izza suspenzi je "vstaškili" odbornikov vlada v 'organizaciji lep mir. veeje. Vse japonske vojaške opera-eije ub Luugliaj železnici sj \>led poplav vstavljene. Vsak dan, ki ga izgube Japonci, pa pomeni za Kitajec zmago, kajti vojaški izvedenci v Toki j ii so nedavno izjavili, da velja Japonski* vojna vsak dan $5,0110,000. Voda je zalila 1600 kvadratnih milj zemlje, preplavila kmc tije in vasi. Po japonskih virih je bilo iz domačij pognanih 700 tisoč Kitajcev. Japonci tudi pravijo, da je dosedaj utonilo 50,000 Kitajcev. Povodenj, ki drvi od Čengčova proti jugu, je že dospela do Covkjakova, 100 milj od Rine ne reke in se vali proti provinci A nh vej. Pokati pa so pričeli tudi jezovi na severnem bregu Brne-ue reke blizu Menhijena in Ven-shijena, 60 milj vzhodno od ('engčova in voda se razliva po pisarni so našlT pismo railed-'nižinah do Cinjanga, 20 milj "proti severu. HONKONG, Kitajska, 19. in Pragi. Nemška vlada je sled prav gotovo usmrtil, ker sta mi junija. — Navzlic temu, da j? Katastrofa se je zavrnila malo po polnoči, ko so večinoma v?i potniki spali. Vlak je bil zašel v >ilen vi har. Vlakovodja seveda ni domneval, da je deroča voda močno omajala stebrovje pri ui< -stu in je zavozil preko. Vlak ju bil že skoro na drugi strani, ki se je most nenadoma uda!, »n Novega leta SO zavzeli\xlHk ^ zgwnel v reko. Spaii.i voz j*' bil popolnoma pod vod«.. V njem so pozneje tudi dobili omenjenih devetindvajset trupel. Vlak je oniel enajst vagonov, izmed katerih je bil pa le spa i ni voz popolnoma pod vodo. Od tukaj so se takoj podali na mesto nesreče vsi zdravniki in bolniške strežnice. MORA 16,600 kvadrat, milj. BURGOS, Španska, 19 juni ja. — Kot poročajo fašisti, so bili vsi republikanski protina padi na Villareal odbiti z velikimi izgubami na moštvu in vojnem materjalu. Sinoči je dospela armada generala Miguela Arande do Bur-riane, 4 milje od Villareal in samo .'i-J uiilj severno od Va lencije. Ko so republikanci prenehali z napadi, so fašisti naskočili z vso silo iu so prekoračili reko Mijares pri Almozore. Ta napad je bil tako nepričako van, da se je podalo 1000 re p ubli kancev. SREČA ŠE VEDNO TRKA DETROIT, Mich., 17. junija. ■— Henry Ford, ki je včeraj o'> hajal 35. obletnico inkprporac! je Ford Motor Co., je rekel, da so vrata do sreče še vedno ravno tako na ste/aj odprta, kakor nekdaj. njič postala bolj obzirna za splo (storila toliko hudega, sni evropski interes." j nočem postati morilec, MORILEC MATERE OSMIH OTROK Ker pa grem ! raje prostovoljno v smrt. 1 Njegova žena je rekla, da se je zdravnik zadnje dni precej čudno obnašal, nima pa niti pojma, kdo bi bila njegova dva sovražnika NOVE ITAUANSKE LADJE BENETKE, Italija, 17. junija. —, Kralj Viktor Emanuel bo v nedeljo ti zopet napredovali v jžnosti, kot prej, da more človek vzhodni Španski, so od Nove- naprej.' ga leta zavzeli Iti,000 kvadrat- Ford, ki je nedavno rekel, da uiti milj. bo kmalu napočila nova doba General Francisco Franco i- prosperitete, napoveduje velix ma sedaj v svojih rokah 131,000 .razvoj trgovine, ko bodo podje-kvadratnih milj zemlje, repub-'tja sprejrla politiko nizkih celi TR1POLIS, italijanska severna Afrika, 17. junija. — V oktobru bo prišlo v Libijo 1800 kmetov iz severne Italije s svo jimi družinami in se bodo naselili po krajih zapadne Libije. 19. junija.— Madžarski regent | Vlada je izdelala načrt, po ka- admiral Nikolaj Horthy je vče-mn°£°.terem bo naselila kmete iz It a- raj popolnoma mirno obhajal 'lije v Libiji. I svoj 70. rojstni dan. ROJSTNI DAN ADMIRALA H0RTHYJA BUDIMPEŠTA, Madžarska, Kitajska doživela že celo vrsto porazov ter izgubila največja pristanišča in najbogatejše dele dežele, so kitajski voditelji bolj zadovoljni, kot pa so bili ob padcu Nankinga. Prepričani so, da bo Kitajska slednjič zmagala in da se bo Japonska finančno in gospodarsko izčrpala. Šele sedaj je prišlo v javnost, da je W. W. Jen leta 1933, ko se je vrnil iz Moskve, prinesel od Josipa Stalina ponudbo za rusko-kitajsko obrambno vojaško zvezo, toda Cankajsek je ponudbo zavrnil, ker tedaj še ni skončal svoje kampanje proti komunistom. Japonska je izvedela za to ponudbo ter je v Nanking poslala pretnjo, da bo takoj napadla Kitajsko, ako Čankajaek sprejme rusko ponubo. Sun Fo, ki je bil nedavno v Moskvi, je hotel oživiti ta predlog, toda Stalin, ki je v skrbeh glede ruske zapadne meje, je le nejasno odgovoril. likanji pa 48,000 kvadratnih milj. Prva republikanska obrambna črta južno od reke Mijares se je zrušila in fašistična ar mada je prekoračila reko na štirih krajih ter prodira proti Baguutu in Valenciji. Navzlic temu, da so republikanci porušili vse mostove, fašistična armada neprestano prodira na celi 18 milj dolgi fronti. BARKLEY PRIČEL KAM PANJO LEXINGTON, Kv., 19. junija. — Senator Alben W. Barkley je oddal prvi strel v svoji kampanji za zopetno izvolitev v senat ter je posehno povdar-jal, da je podpiral Roosevelto- in visokih plač, mesto visokih cen iu nizkih plač. •4 Mladi možje," — pravi Ford, "morejo podpreti trgo vino s tem, da *4obrnejo svoje oči v deželo." DEVET NOVIH USMRČENJ V SOVJETSKI RUSIJI MOSKVA, Sovj. unija. — 17. junija. — Iz Blagoveščenska poročajo, da je bilo tain ustrt-ljenih devet o>c«b zastran špi-jonaže in sabotaže. Prejšnii torek je bilo v avtonomni židovski republiki 17 oseb obtoženih špijonaže. ŠVEDSKI PRESTOLONASLED Nffi ODPOTOVAL V AMERIKO STOCKHOLM, Švedska, 17. junija. >— Švedski prestolona-vo administracijo. Besedo 'miyiednik Gustav Adolf in njego-je pogosto ponovil, ko je nava- va žena Louise sta odpotovala jal razne uspehe New Deala. proti Združenim državam, kjer Rekel je, da 4'smo mi" pove- se bosta v Wilmington, Del, Čali narodni dolg za 5 miljard, | udeležila praznovanja 300 let toda 4 4 smo dodali 20 miljard na nice prihoda prvih švedskih ia leto k čistim dohodkom ameri ! finskih izseljencev na ameriškega naroda." Uko obal. "G L A 0 N A B O D A" - Mew Yoit Monday, June 20, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. St* GLAS NARODA < VOICE UK THK PKOFIJC) ft AV EJCCKPT »UNliAVS AM) HOJ.UMWS Aiiverlisfiiieut oil AKreeuteul Za •.-triu letu »HJo ll.-t In Kn Ltiifo ...... /0 |M*I tela ........ 'Am Mrl li t«........ u Ameriko ........$ti.Ji ttlu lelti 'An pol li'ln .............. . »TIHI ..... Subneription Yearly $6.— *< JI -AS NAHOf >A" IZHAJA VSAKI IIAN IZVZKMftl NKNKIJ IN PIIAZNIKOV •UI.AH NAKOllA", SIB WKST imti STREET, NEW YORK, N. V. TELEPHONIC: ( Hrhm 3—1*41; IXII'J.SI hrt-y. jMKlplMa In o*H»Uo«il se hh pflolN-iiJcj"- J »euur xn lutroc'ulrio caj He lilaguVoli iM.illjuU |M, .Money f>r«W. Pri kr«ja «000-- i.lkov, |;roslino. ilu M.II, 111.11 j,n jši)> hivalUVe im/n.-iui. .1» bit reje unJ.I.-mo uastovuik*. VOLITVE NA CEH OSLOVAfiKEM Natančen izid volitev na f'ehoslovaukeui še vedni ni znan. Ameriški časniški poročevalci so naslanjali svoja poročila na podatke nemškega voditelja Henleina, ki pa nikakor niso točni. llenlein pravi, tla je dobil devetdeset odstotkov nemških glasov. To ni res. V množili mestih namreč ni mogoči- n gotovi t i, koliko nemških glasov j«- bilo oddanih, ker je dosti Nemcev oddalo svoje glasove za kandidate Čeških strank. Komunisti na ('ehoslovaškem niso imeli nobenih ločenih seznamov za fehe in Neme«, ampak so enotna stranka, ki jo tvorijo pristaši raznih narodnosti, llenlein torej ne um. re lastiti tistih nemških glasov, ki so hili oddani za kandidate komunistične stranke. Precej Nemcev je glasovalo tudi za češke narodne so eijaliste. To ime bi kmalu koga zavedlo, da namreč pomeni nazijsko stranko, a oči m je v resnici radikalno-demokratski stranka češkega ministrskega predsednika Beneša. Oni Nemci, k| se strinjajo s politiko čchoslovaške vlade, niso mogli drugače kot oddati svoj glas čehoslovaški via dni stranki, kajti nemški socijalnj demokrat je so izstopili iz vlade ter pripadajo parlamentarni opoziciji. Vr-led tega v .'»a j več mestih ni mogoče ugotoviti, kje j« tistih sto odstotkov nemških glasov, od katerih so jih dobili Henleiuovi pristaši devetdeset odstotkov. Henlein je enostav no seštel glasove svoje lastne stranko in glasove nemške so cijalno demokratske delavske stranke, češ, to so skupni nemški glasovi, od katerih jih je devetdeset odstotkov njemu pripadlo. Pri zadnjih volitvah je dosegla največje uspehe stra:« ka čehoslovaškega ministrskega predsednika Beneša. Ta zmaga dokazuje, da je eehoslovaško prebivalstvo trdno odločei o vzdržati demokracijo in neodvisnost dežele. POLKOVNIK VLADIMIR ČOPIČ pošiljatve ms^mm*\\mmmwMM\M.wmammnmm : 11!«wuwMtu m nurimMnc ■ ?:-:!rnt w mr; i! mi i •«**• > mtm s 'wmiiTMirHBM JPBMWJ^'ifiMBII«^ MMnKNUwin^^ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za « IBS............Ulu HJO f 6.00............litn. 200 % 72»............Utu. 30» lll.tts............Ulu. 6oO 923.1*1............niu. 1000 $45 UU............lilu. SJUO V ITALIJO 'An % rt:» .............Lir 100 9 ............Ur 1-X) $ L1*.rj0............Lir «Mj * 57.<* ponoči dvignda. vdrla v Ivauovičovo hi:o in ga strahovito pn tnpla. 1'otem <** vaščani Ivanoviča zvezali in u"a vodili v občinsko ,pisarn o. \'so 7»ot so preti pali in j<* »*<• srečtn>ž lindini po^k< dbatu na cesti pod I etre I. Ob 70. letnici rojstva zadnjega ruskega carja Kako poročajo lHMigruj.ski liti, >o v Bcogrurhi živeči Rusi svečano proslavili 7<)-letnico ;oj.-tva /.atasij, in bivši jugnslovan- Hte v tetovski okolici j^ij^laiiik \ FMrogradu in ; I ari/.u dr. Sftala jKovic. Dci liolnje^a Polona in 'IV ! lova .proti Kačanikn pod SarjHiter gospodarski razvoj planino je opn.-loŠila strah.»vi j Beograda, ta nevihta z nalivi in d< helo to i ' J čo. Toča je po|H>lnoma uniči- Beograjsko *4 Vreme**-poroča la vinograde, sadovnjake in na osnovi statističnih podatkov druge nasade. Potoki so se iz-, beograjskih go-spndarskih %bor-Ttmncnili med nalivom v orja-jnic o hitrem in velikem razvo-š k e hiii h.Mirnike. ki so razoraliijn Beograda na gospodarskem njiv - in ceste ter porušili t udi j področju. Samo I. li».'!7 se je mnoge hiše. Tudi po teto\--! število imlu-trijskili. trgovskih -kili ulicah drli hudourniki j in obi lnih obratov .povišalo za j ter pustili lani n^gronine sklade j skoro lini M l. <>dpadlo je 1755 kamenja in peska. S peskom , obratov, zato pa je bilo novih j in blatom so zasuti tudi pri-jotvorjenih '!(»20. Število vele-11 lični prosteri mnogih lii>. Ša trirovin se je v tem letu pt»vi-jmo v 'l etovu in najožji okolici >a!o za -- "n maša s> • laj 17H. »M nijo zdaj škodo na "J milijona IStevilo trgovin vseh vrst je din. Porojski prrtok j" popla ziaslo za 447 in znaša sedaj vil skoraj vso poroj-ko polje o(i7S. Agentur in komisijskih in del ceste. Povsod, koder so obratov raznih vi'st je 5fi0, pri se razi i vale vode Ih> mnogo trn- i čemer zna^a prirastek 42. V da pri odstranitvi na močnega j Beogradu tposlujc , hotelov 2S. drugih pre- ncčevališč S. Skupno število g< Mlinskih • bratov znaša 22fi2 za 2><7 več, kakor pred enim ktom. Avtotaksijev je bilo konec h la 1!KI7 475, za 15 več kakor \ začetku leta. Peter • • Zgaga poveljnik petnajste me.dnarod:ie br i.trade v špan.-ki reji obli kar.- t ski armadi. Spodaj na desni je njegov podpis. neurja. Nekaj posebno čudnega so bili hudourniki, ki so poplavili ulice. To ni bila na vadim voda, marveč strašna la vina, ki je nosila 2<'0 do :tnu kg težko skale ter ž njimi butala ob zidove hiš. Cigani v Beogradu ustanavljajo čitalnico V Beogradu živeči cigani so si že pred leti ustanovili organi za c i jo, ki nosi ime Prosvetni klub jugoslovanske ciganske mladine. Na zadnjem občnem zboru kluba je bilo sklenjeno, da bo še letos ustanovljena knjižnica in čitalnica ter'da se Prosvetnemu klubu priključita tudi odseka za glasbo in za -port. Po občnem zboru je iz- K met je kmetom pokosili pšenico — iz politične ki jubo valnosti V občini Spod. Kupčina v bi-san vinskem okraju bi morale biti 5. junija občinske volitve. Probivalci te občine so v glavnem pristaši dr. Mačka, toda med njimi vlada že dalj časa prece j oslro medsebojno trenje. Razdor med dr. Mačkovimi pristaši je bil tm li povod, da je dosedanji občinski odbor odsto- pil. Zaradi razpisanih novih j kotle. V tem prostoru, kjer volitev je manjši .del prebival-j vlada jpekleuska vročina, sta stva vložil na okrajno sodišče; preživela tri dni in dve noči. v Bisarovini svo jo kandidatsko j P< tem je Danec dobil pljučno listo v potrditev. Iz strahu, da 1 vnotje. Zaradi tega je njegov ne bi še ostali večji del prista- j prijatelj Litavec prilezel iz še v dr. Mačka vložil svoje kan-'skrivališča in prosil vode za didatiio liste, je manjši del vo-j svojega tovariša. Kurjač je 1 i vcev pokosil pšenico svojim j moža od vedel k kapitanu, ki nasprotnikom. S tem je manj- je velel ladjo ustaviti v na j- Iraor se hodijo ženske kopat, ino- Pravijo, da je Roosevelt diktator Pa ni. On je le izvr.ševa-telj volje suverenega ameriškega naroda. Pravi diktatorji so: Mussolini, Stalin, Kemal paša, Hitle» — in najbrže tudi tvoja žena, «iragi rojak. Kdo j,, pa oče otroka? — je vprašal sodnik nezakonsko mater. Malo sram jo je bilo, pa j-* vendar odgovorila : — Ve-io, go-pod sodnik, j:«/ izobražena in olikana žen >ka. Samo cu večer sva >e videla. nato jo pa takoj odpotoval in se ni nikdar več vrnil. Z i izobraženo iu olikano žensko b; se pa nikakor ne spodobilo, »■ • j bi a a že takoj prvi večer vprašala, kaj je, odkod pribaja, kam jc namenjen iu kako si« piše. Ali ni čudno, na tem čudnem svetu' Prazna glava po v z roe j dosti manj bolečin kot pa voh L zob Po petnajstih letih sta >e srečala prijatelja. Prvi je bil ves zapivščen in razcapan, drugi pa dobro rejen in lepo oblečen. — Oh, Bog se Te usmili! — vzklikne reje ni, — kaj pa je vendar - Teboj.' Ali nisi ože-n jen f —' Seveda sem. < >h, Bog se Te usmili! Kopališče je tisti prostor, k:i- blizjem pristanišči^ kjer so od- ški pa gledat nesli oba možakarja v bol niš sina hotela prestrašiti večino, da se ne bi udeležili volitev iu da bi na ta način ona dobila Inico. Občino. J--— , r?. 4 .ie niavi 11 no. da P» i TRIJE pastirji zmrznili. stasi o pastirji z živino začeli iskati zavetja. Trije pastirji se pa niso utegnili več rešiti. (»2-letni TTavrilo Ci-pina. .")()-letni Marijo Deklin iu 14 letni Bazi I Sa leniba so ponoči zmrznili in so jih zjutraj našli mrtve. lažni zastopnik abe sinskega neguša. r^p Xi dolgo tega, kr.ija ž nj,m. ka abesinskega cesarja. Sle- ^ Ko so par dni po poroki vprašali mlado ženie/), čemu se je poročila, je po kratkem pre mislekn rekla: — Zaljubljena sem bila. To je bil prvi vzrok. Nato je navedla nadaljne raz loge: Njega sem vzela zato, kei zimskimi diplomatskimi zastopniki. da bi iz tega izbil za- I - * uniotne koristi. miku . m t. m^^iiSM. i m j« • bunnuJ *< m .iiAMn Važno za potovanje Kdur |e iianirnjrn pot o v u II w »(ari kraj all Mili kafg ai tui, Jr potrebno, da je potiteri v vsrh Mlvarrti. Valed nate Irtuf »knAnJe Van zaoiort-uio dali najboljša pojasnila Iu tutft ru petrrita<> prmkrbcli. da Je potovanje uaobno iu hlire. m ta- uan« obrnitr na na« ta v«a pejannlla. Hi' »rcNkrbiino vse, bodlkl profinje ta po vratu* dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse. kar Je ta potovanje potreba« * naJfaitreJAraa taiu, Iu kar Je (lavno, ta najaaaujfte »IroAke. i Nedrlavljaul naj ne odlaiajo d« sadnjega trenutka, ker pi>ja« •e dobi lx \Va»ltinKt*k in se branila, da bi na iskreno moledovanje podpirala svoje Lme na par raz-ttln Inifitli, j»* bilo oeito, da je lesno hotna. Nahajala se je v loeela iierahnem stanju. Boleli «o jo namvree zobje. Spodnjo eeljušt ji je ^preletelo zha-danje, ki mu nobene slovite tablete n i niti *am jod niso mo^1i do živejra. Ko je bila poskusila vsa boli čine lajšajoča sredstva, vse tinkture in maže, se je slednjič « dločih, da i»ojde k zobozdravniki?. Storila je to z zelo mešanimi čustvi. *4 Pro-i ni. izvolite srsti." jo dejal izredno prijetno presenečeni zobozdravnik Kajti prvič je bil deležen milosti, da je smel 'pourlodatt v usta slavne umetnice. Kdor ima žp malo-čnsa za veličino, bi jra bil za ta trenutek zavidal. Znamenita filmska zvezdnica se je na znanem sioln mirno in hrabro naslonila nazaj. Zo-bryzxlrnvnilc se je oborožil s srebrnim zrcalom in previdno o-^ledovml njene ,y>over*ini pi'e-krasne zoibe. Tn "ko je povrsti strokovno potrkaval po njih, je pro vda rial, kako bi to srečno naključje propagand i «tičn o izkoristil. Slepil je. da je nnj-no potreben izdatnejra zboljšanja dohodkov. "ftkoda,** je -dejal nato in nabral obraz v skt-bipolne crnbe. "Rid bi se bil izogni! dretjn, toda ta-le mora ven. brezpojrof- no." . Slavna filmskr diva, ki je bila iz občevanja z režiserji vajena hudemu, ni z nobeno lw«-sodieo ugovarjala. Vprašala je samo: *4 AI i pa ne bo bolelo, gospod doktor?** "<"'e vas omotim, ne čutite nič." Omot i I io je. Potem je vzel klešče. Ob pogleda na to oro-dje je zvezdnico streglo, kakor da bi jo bolelo. V tistem tre-not kn je zalireščalo. "Oa /e imamo." je rekel zdravnik in poUafeal na n^ijlvtnišeiijfm. Potem je dejal * w t- belega. 4\.\o, ali je M16 trodo?" ! : •*To ste pa ras sijajno napravili," je rekla i&ralfca in -i ^plaknila usta. *'Najtopleje vas bom priporočala." Ku r so l iče pro pa ga n 1 'rs t i č neg-a izkoriščanja igral ki noga zoba, je zdravnika še tisti večer obšlo znamenito razsvotlje- iskreno prevzet: T ;'*i:NajW?psa hvala, in če bi si dala' vhša pacijentka še kdaj ifxl o i i kak zot\, sem v edno pri -pravi jen ..." Plačal je za dragocenost o-krogel znesek, dasi ne ravno prevelik in šel. Zdravniška praksa se sicer nje. Vzel je zob, položil dra-.zaradi slavne zverinice ni iz goeenost v svojo izložbeno o-mam in z velikimi črkami napisal, da se je slavna vzezdni- boljšala. A ogflašalo se jo na desetine gorečih častileov. ITo-toli so kupiti razstavljeni zob. ca prizna I no izrazila o njego-' Nekateri so v svoji omami tr- vem zdravi jeni? brez bolečin. Prihodnje jutro se je že na vse rano zglasil n»*ki gospod, ki se je izdajal za nabiralca redkosti. Da bi se čutil sreč-nesra. .je dejal. Če bi mogel dobiti zvezdnic in zob. Ta kos, je dejal, bi njeg-ovo dragoceno zbirko zobovij, ki sega nazaj v 1. 1682, zelo obogatil. Dasi dili, »da brez tega draguilja no morejo več spati. (V jo zdravnik vsakemu izmed njih izročil kak zob iz -svoje mnogoletne prakse, se je zgodilo to edinole človekol jubnih ozirov na nočni pčiteik sodržavljanov. Vsekakor je za to sprejemal denar, ker že dni-gačo ni bilo mogočo. Kimala je prejel celo dopise zdbovje je vsebovalo samo levih podočnikov kar pet. To je človekoljubnemu zobozdravniku in njegovi kiipčiji z igralkinimi zobmi slednjič in zadnjič zavilo vrat. AVTOMAT ZA ŽGANJE , PRED 200 LETI. wm S "GLAS NARODA"\ \ pošiljamo v staro do- j| movino. Kdor ga ho- j ie naročiti za svoje p Sorodnike ali prijat^- j| |"Ije, to lahko stori. — * j Naročnina za stari J hkraj stari«? $7. —- V g iu \c-i - i- -- 5 Italijo lista posi- f [jama 1-rf'ta f?3<5*sio na Ahg-leškem uvedli tako veliik davek na ŽFgHpnje, -<> sto v so se tedaj ljudje znali j soški cerkve Sv. Ciilhs iu v ne posluževati, nam priča star list i katerih dnigili predmestih. Ti klicati: Pas! Pus! kakor navadno kličemo mačke. Nato so oMia z ženskami. Kan- didatke morajo biti stare od 21 do 29 let, morajo tehtati najmanj 120 funtov, v višino o*o-rajo meriti ,pet čevljev in štiri iiK-e, morajo -biti dobi v pretek-kinje, imeti dobre oči, ne smejo nositi naočnikov ter morajo biti toliko izurjene v skakanju da z lahkoto preskočijo zapreko do višine 4 čevljev. Zraven tega morajo imeti še nekaj ženskih lasi'iiosti. liiti morajo mikavne ii? privlačne kakor filmske zv«-za nam prlbra-nll»* n«-|Kifrol»nos» d*-la In t:lro>4(nT, Vom proMmo, da skujte naroitil-iio pravrWSi«iin porarnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali lo pa ptnt'ajre na^>um uismpnikn v VaSom kraju ali pa kateremu ixme*1 cantopnikar, bujifi iinvna mj t|skanu z debelimi črkami, ker ko uprarl-obiskati um; drti^«* naselbine, kjer je kaj nabiti rojakov naseljenih. Za^UtitnUi t tn Vam izrinil potrdilo r.a plačano naročnino. CALIFORNIA: San Franei^o, Jatah UaiLr nil/iRAl^-: ro«-l»lit. Pttier 4'iillg, A. Saftl« Walnenburr. M- J. Bajruk I NI ii A NA : ltidi>iitii|M>u^. Kr. Zupan/i^ l'hbag.»,~J. Beert«. (*teer«ia J. KaMaii ((*tiU-ago, Cleero iu ||llnola> JiiIM, Jeuuie Iftaiabb-b I ji Sallf. J. apelleb Maieooialit J^raafc Aacwtta North fHHeago In Waukegan, H'lik Warli MAATt.A\r»: Kltzmlller, Yr. Vndopivee MI^HlfiAN: Del roll, &IINNKM41TA: Chlaboiia. Fraak ejja je prodal že zob. Tn bi jih bil še vee. Kajti to je bil zdaj nje»ov srlav ni dobodek. A temna lmpeija je doživela nenaden konec. Xo, da bi se bila zdravniku hnienada oglasila vest. Te spi ob ni imel. Amipak eradenj sl«ueaj mu je vso ree temeljito Spaekal. Xt*ki posebf-n jyorernik je bil polagoma nakupil dvaintride-set igralkinih zob in jih spravil v «tckeno onuiro. Ob pu-šedbnih večerih sedi s stekeni-co konjaka pred vitrino in o-ffoduje pono^tevino zbirko zob z zelo mešanimi east vi. Zelo mu je htnlo, cla je še ei-sto mado.««tina ume t ni oa že brez zob in v obžalovanje vredni pojesti umetnega zobovja. Vendar se je razočaranje običajno po petem, šestem silen poraz-grtbilo. Potem se je entil umetnici trm vdanejšegra. ker je bil po vsej priliki edini človek, ki ie razen njenega zobozdravnika poznal umetno rosnleo njenih ust. Zelo je pazil, da ne bi izdal komu te tajne njenega j za-sfbneffa življenja. Ivana! so potekali t! veeeri melan-holiene^ja zbii-alea v ne-kaljeni sklaiinosV^ dokler ni nenadoma dobil po pošti trin-trideset zob filmske zvezdniee. Tddaj n*u je postala -stvar grozljiva. Saj je vendar ugotovljeno, da ima elo*-ek samo dvaiirfrideset zob. Vsak nadalj-ni zob. pomen ja abnormalnost. Hndo vtenemirjeni zlbiratelj ] kar ni mogel veorjetf, da bi bilo pri tako slavni umetnici kaj takega mogoče. Nesel je njenih triintrideset zob v pregled strokovnjaku. iStrogantti pogladti toga izvedenca tdragocena zbirka ni mogla odoleti. ^rož je izjavil, da predstavlja zvezdnica, Se -so ti zobje ▼ resnici njeni, višek Slovaške abnormalnostih Kajti AiafATOIt. roman, »pisal .lanka Kersnik. 93 airani Cena $1.00 Kersnik je |ioleg Jurt-iea na5 najlmlj i»oljii-dell pisatelj. Vee del. Lt jib Jnreie %->le<| ?H>-te«.ni in Muril ni ino«el zavKili. je Kersnik n*|iešno 11.. vrSil. "Agitator" njejt" va iiajlw.tj>ji dela. ANDKKJ HOFKR ..................................................M* ttKUi Mk'1, .MALI JUNAK, »piani F. M. l»o- aiajevhki. 155 (tirani. Ceun................................ Kratke |iove*li ia tivljenje|tl.<« pUatelia. To so leva kujitevna dela ri^.vuega ruake^a ro-mauoiiitM-a. IIF.ATIN DNEVNIK, spini« I .niza Petijakova. — 1C4 M ran i. Cena ........................................- -«• Poleg Pavline l*ajkove je Luiza Peajakova takorek«^ tnlina Stiska, ki se je koncem prejšnjega stoletja ndejstvovnla v slovenski knjl-fevnosti. Njeni s|iisl ra»«*«levajo enle.*o ieti-iiko dušo. BELGRAJ8KI BISER ______________________________________»< HOJ IN ZMAUA _________________________________________________*** CVKTINA UOKUUKAJSKA .................................. CVKTKK (pravljice zn atare In adade)________________3te HKDKK JK P KAVI L (pravljiee) -----------------------«r OKKLE ELIZA, spisal KdMni de Canrmirt. 112 Mirani. Cena ___________________________________________________4» Coneonrtova dela so polna fine« Io zanlmi-roMti, zlasti t risanju značajev, čijlb nekateri so mojstrsko jHNlaiil in Itua elovk meti branjem v tla, da i»osainezne o ve he sedijo ara J -nJega in kramljajo t njim. OEVICA ORI.KANKKA ________________________________Me »VE SLIKI, spisal Ksnver MrSk«. 103 strani. Ceaa .«t Dre Arloi enena naSlh najboljših pisateljev vsebuje ta knjlsa. "Njiva" In "Starka". Olie sta molsterato završeni. kot jilt more zavrnili edln<»Ie naš nežno-eiiteei Meško. KLIZABKTA. UČI SIBIKSKEUA JETNIKA________35c KKA H1AVOLO ____________________________________________________Ur I.OSPOIJ 1'KlDOLIN ŽOLNA. Spiral Fran kiti finski, Veselomodre humoreske, 72 strnul .U KMKCKI PUNT, spisal Aufc. Senoa _____73 Zgodovina naSega kmeta Je zjE«Mlovlna neprestani Ii bojev. Bojev s Turki in grajski. — "Za'*uji kmečki pirat" Je inojatersko opisal alavnl hrvatski pisatelj Aeuoa. Krasitn ««-man bo sleherni a užitkom prečita1. KRAIJRVIČ IN RRRAfi _______________________________ KKVNA OSVLTA (pa v est la akruakih gnrn> _____Ste LA BO HEME. Rfilaa; H. Murger. Airs str. <^nn..M Knjiga opisuje ilvljenje umetnikov v Parl-Knjlgn t«* svetovno znano de>u. LISTKI. ( Ks U**ko\. 144 stranf ............ .79 MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _______________7te MALI LOKO. spisala Prnnrea Hndgeaan Burnett. 1*3 strani. Cena __________________________ M Clolutko yasnovana jMivesl o otroku, ki gane odljadtiega čudaki. Heček je plisl ameriške vzgoje, ki ne i*ozna ralik med bogatini In revefl. pač pa zna razlikovati le med dobrim Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja iu duhiva, po-kuša na vse ino^t>ee načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar u<* mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lieu in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 NADE/NA MKOLAJAVNA Spisal V. M. ttarsin. 112 strani. On* ..........U Junak1 tt*ea roiiiMiitt hloilijo in lavntn >ku£l tfiuo lj<-tijn. Vz|4-n]njti kvi4kn. a sre«tl |w>t:< • >11111'.-it jo. NAŠA IJ-ri A. spisal Milan 1'ugdj- »tranl. — Ona vez..............'I Broš. .............iil Knjiga vsfhnje itvaiiaj.-vei Kija. ki ji' | in lavajo >k<»zi li-nio življenja. Vr.jH-nJajo kvi>ku. a >r»-
  • niinov itn t*I. t*IN(«VINSKI OTOK. spisal Anatole Eranrr. IK strani. Ona ........................................................ •• To Je satira .'ta fraiieo-ke pretekle Iu !N.II AIOIIIKANK«1 .................................Sir 1'ATKIA (povest H irske zg«4avlna> ................... Mr I "O V EST I IN 8IJKE. spisal Kaaver Mrtta. ~ 7» strani. Cena __________:............................. M Knjiga vsebuje tri fiovestl uaAega pritJublje-iiega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njecove misli so etaboke ln mehke. l*osebn«i ženske so voeie xa njejjie va dela. PRAVLJICE. Spisal Ii. Majar. l/.hranl iz prn-stega tin roda. Ona ..................... I'KAI'KKf ANOVE XUOUBE ............................. S5e l*KI<;OI)HE^EBELIC'E MAJE, trd. vez............ 1.— 1'BVlC MKl> INDIJANCI. Povest Izza <*asa odkritja Amerike. Cena ................... .31 REVOLUCIJA NA I'OKTUtiAI.SKEM ......:......Sik KliKfA IN BELA VRTNICA .................................»•» 1*1 ICE SELIVKE. Rabindranat Tabore. Trda vez. M strani. Ona ....... ....................................... Prgeororl. eseji in mUU slatneg« t>uU;ake-ga pisatelja. KAK« SEM SE JAZ LIK Ali. spisal Jakah Ale-Sevee. TRI knjige pa 150. 1M0 in 114 strani. Ceaa .........M vsa* zvezrfc. Val Irlja........1.M Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo ln Življenje kmetal^ega fanta, ki so ga stari-M poslali v Sole, kjer se Je vx.drf.evsl s lastnimi sredstvi ter sdaj lažje, zdaj tefje. lezel od Sole do Sole ter si slednji* priboril v Slvlje-nju mesto, po katerem Je stremel. Knji«*« «o pisane tlrahno. Ob ^Itanlu se Im» moral 'tta* talj večkrat od area n asm*jat 1. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal E. K. Kinžgar. KO strani. CeM SO NsS mojsterskl prip<»vedulk nam nu.ll * teh dveh svojih delih obilo <]itftevnega u/.iIk" PRAVIJICE. Ko^utnik. II. zvezek. «Vu».......7S PRAVUICE, It. Mayer. Ona ................ TtRKI PRED DUNAJEM ...................................S0e TATIC, spisal Eranre Bevk. Trda vez fltlrl zanimive frtler nagega priznanega pt-aatelja. MAIJ5NKOSTL spleal Ivan AIVehL 1X0 KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OK8, Jules Verae. CS strani. Cenn ___________________ Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako ilvo doml&ljljo kot Jo Je Imel Franeoa Jules Verne. In kav Je glavno, skoro vse nje-nove napovedi ao se v resnici le. Prod dolgimi desetletji Je napovedal letqlo. submit rip. |«o-let v stratosfero ltd. M air. Ceaa .70 Nal Izhoreu primorski pisatelj nam daj« v taj kujlgi dve (Mivfcsll. ki jib je posvtiU »vujl i materi. . , ^ TTSOC TN ENA NOC, a slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3*25 Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th ST*^ t j % , . - M I ; NEW YORK, N. Y. i«. ^ill HIBOD S.n — lUw Monday, June 20, 1 936 $ rr% It UST SLOV BAB UXILY1N U. B. o j za ljubezen ROMAM 12 ŽIVLJENJA Q a "GLAS NARODA" PRlRtblL: I.H. In l'o^inHld ve, -la bo ta i>esen>, ko jo J>o pela Rozana, v njenem ertni oživela, fcar je čutit za Roza.no. Tcdfl ve tudi, da 'bo pela za idrugega. Regi naJd se sunkoma vzravna in prične igrati uvod, nato pa vpade Rozana: Zora vsta ja, dan se dela, Ijnbček, Ijrfbček moj; duša klice ti vesela, Bog s tefooj, s teboj! Ti si meni vse na gveti 1 jufboek, ljubeek moj, najsrečnejša med detkleti sem s tnboj, s* teiboj. Vriskanje je kiip« lo iz te pesmi, iz Roaaninega srca pa se dviga misel na Ralfa Ala jo ljubi, ali ne! Sama ga je smela ljubiti in želi da bi sama sebi mogla peti: "Najsrečnejša med dekleti — s»»m teiboj, -stdbo j!'* Mogoče bi bilo za njo preveč sreče, ko bi jo tudi on tako ljubil, kot ga ljubi ona. Reginald JipOKiia, da 2faaij ni nikakega upanja. Kar je pela, je veljalo drugemu, to je vedel, to je čutil. Da odds-me svoje ža bust no razpoloženje, prične Reginald igrati -veselo podkočnico. In to ee mu tudi posreči, zlasti še, ko Winnie, ki je hišne irsluid>ence že pog*>sto slišala peti to poskočnico, v besnem koraku Meče po preprogi in poje besede, ki za otrdka niso .priikladne. To je bilo talko smešno, da Me morajo wi glesno smejati. Reginald dvigne Winnie fcvi&ku, jo pritisne k sebi in po je ž njo: "Podari mi malo svoje ljubezni ..." Toda pri tem ima olh-utelk, kot bi mu hotelo počiti srce. Uospodar se zahvali za hipi jutranji koncert in se pripomoči za nadaljevanje zvečer. Rozana in Reginald obljubita nato ipa zaipoje (fwen .pesem s taJco lireščečim glasom, da se morajo zqpet vsi smejati. Nato pa navidezno užaljena pravi, da je hotela peti nekaj resnega in z občutkom; ker pa njenega petja ne razumejo, se ne bo vdeležila večernega koncerta. Dosegla pa je, kar je hotHa in je odvrnila Reginalda od srčnih bolečin in to ji je zadostovalo v zahvalo za njeno 1>oIj smešno petje. Gospodar zopet odide, da n-api-še svoje pomembno pismo, Rozana ima dovolj dela v gospodinjstvu, Winnie jo opremi, Owen pa pravi, da mora tudi .pisati zelo važno pismo. Tako ima Mi*. Lautliamove zopet nekaj ča*a za počit«*, ki ga je še vedno potrebovala. . • • Popoldne istega dne se slednjič G we ni posreči govorili z Rozano gWyle zadeve njenega brata. To priložnost najde po kosilu, ko je Wiinnie spravila v -posteljo. Oba hrafa še ostaneta in kadita cigare. William je brat« in sestri malo pred kosilom preibral pismo na očeta. Pkšmo se je glasilo: "Ljuibi oče:— Zelo mi je žal, da ni*i iprišel z Gweno in Rejgijem in zelo me bo veselilo, ako ob koncu njunih počitnic ,prideš j*> nju. Toda tajkoj Ti moram ipovedati, da sta mi 6ba naročila, da Ti »poročim, da se ne umreta odločiti, da se vrneta k Tcbu, dofcler ji-ma ne Obljubkš, da ju ne boš proti njuni volji silil v možitev. Zaupno Ti povem, ljubi oče — popolnoma zaupno, da Imata dba pustolowke načrte, ako ne opustiš svojih zakonikih načrtov in jima ne obljubiš, da ju v tej zadevi ne boš več silil. Meni se ceb> zdi -potrebno Ti sjporočiti,, za kaj sta se odločila, ako bi Ti, da bi ju zaradi nepokorščine kaznoval, jima odtegnil svojo roko. Reginald bo moje premoženje, ki ga je prejel po svoji materi porabil, da se izuči za opernega pevca. Šel bo tedaj v gledališče. In ravno talko je Owen trdno odločena, da se posveti rOrrtskemhi .poklicu. Vsled materine zapuščine je od Tebe neodvisna. Zato ji ne boš mogel braniti, da ne bi mogla izvesti svoje T.amere, ako vztrajaš ,pri svoji zakonski zaiitevi. V tem ožini s svojimi otroci nimaš sreče, ljubi oče — vsi trije so sentimentalno iu romantično navdahnjeni in se hočejo poročiti samo iz ljubezni. Prosim Te, pomipji, kaik šfltandal bi bil, a'ko bi sin založnika Lauthamta šel v gledališče, hči pa v filme. Tega ne boš hotel niti sebi,, niti nam storijti, kar bi, ako vztrajal pri svoji volji. Zato smatram za svojo dolžnost, da Ti zaupam Gwe-nino m Regitovo odločitev. Prosim, bodi dober in velikodušen, pusti svojim otrokom,, da so srečni na svoj način in jib pred vsem zadrauj pred neumnostmi. Upaim, da bom kaj kmalu prejel od Tebe ugodno obve-stiio, da ne bosta prej stopila v'zvezo z gledališčem m filmi, drugače jiima najbrze -tega ne bo več mogoče ubraniti. Najbofljfte je, če prideš nam in jhnn sam obljubiš, da ne bofi več vplival na n ju. Zelo nas bo veselilo. Vsi Te prav iskreno pozdravljajo, posebno pa Tvoj sin William." Ko Owen in "Reg! to sliSMa, tedaj nastane nevihta. Najprej si ležita v objemu, nato pa vriska je objemata brata. " William, lcd»j pa ti je prišla ita čiudovita misel o operi in filmu T O tem naona nisi ničesar povedal." "Ravno .prej mi je prišla ta misel, iko sem slišal Reginal-da peti in ko si potem ti tako smešno pela. Tedaj sem si mislil, da »ta vse sposobnosti za film in gledališče W «em ei predstavljal, kaj bo k temu rekel oče. To je zelo dobro orožje m zato sem sklenil, da ga vporabim. Predno vaju oče po»ti iti v gledališče in v film, bo rajše opustil v»se zakonske načrte." » Brat rn sestra pflošeta ž njim po sobi. "VeHleawsfco! Naravnost Velikansko! "William — to bomo prav visoko sezidali in v to mora oče"vgnizniti; to bova pordbda kot grožnjo in s tem ga bova napravila prav majhnega." 1 T ako vriska Owen, Reginald pa 'tfavzlie svoji srčni bolesti m mora smejati. je odšlo takoj » prvo pošto, v w (Pal|s prihodnjič.) \MERISKA MATIČNA LADJA "ENTERPRISE- K RETAIN JE P AM N IKO V za prevažanje letal je veljala $21,000,000. Y kratkem se bo priključila mornariei ob paeifieni obali. Razne vesti Zamenjala sta oči Nedavno so listi poročali o mojstrsko izvedeni operaciji, k» ima v področju sodobne medicine pač malo primerov. Na vseu-čiliški kliniki v Tuebingu se je dvema zdravnikoma posrečilo obnoviti viti 11 letnega dečka, ki je od svojega 5. leta dalje živel v telili. V hiši posestnika Grafa iz Obertiefenbaeha pri Limburgu je vladala od 1. 1932 velika žalost. Enajstletni sin Janez, najmlajši član družine, je postal pred šestimi leti nesiguren v hoji in kretnjah. Sijaj njegovih oči je ugašal iz dneva v dan in se je naposled skalil do slepote. Zdravniki, ki so jih obupani starši konzultirali, so u-gotovili, da tiči vzrok tega pojava v roženici, toda pomagati niso znali, Resignirano so svetovali očetu in materi, naj se pomirita z usodo, če ne prid^j vmes čudež." In "čudež" ni nastopil. Janez je bil proglašen za sle|>ca. Roditelja sta ga oddala v zavod za slepce, da bi se tam izučil kakšne obrti ter ne bi bil tako sebi in svojcem v preveliko breme. Xaiuo Janezova starejša sestra se ni hotela udati v bratovo usodo. Bolelo jo je, da ona dobro vidi, za njenega brata pa je beli svet črn in mrtev... Letos v januarju se je ta sestra napotila v zavod za slepe in je vzela brata domov. Peljala ga je v Tuebingen na kliniko za očesne l>olezni. Bratovo trpljenje se ji. je videlo uečlo-veško grozno. Oglasila se je pri dveh strokovnjakih za bolezni oči, pri prof. Stocku in asistentu Sautter ju in jo j 3 prosila, naj se zavzameta za nesrečnega brata, da ne postane slep do konca svojih dni. Zdravnika sta pregledala slepca ter ga po preiskavi po-•dala nazaj v zavod s tolažbo: "Počakaj fant, mogoče se bomo kmalu spet videli! t'e najdemo to, kar želimo storiti v tvoj prid, boš lepega dne zopet videl nebo in zemljo." Skrivnostna "stvar", ki sta jo zdravnika iskala, da bi pomagala nesrečnemu mlademu slepcu, ni bilo nič drugega, nego — tragika drugega človeka. Ta človek se je našel. Nekega oč oseb. Sodišče v Haa&n. ki se ha v i « to zadevo, pa zastopa nazi ran je, kla morajo ti dediči še drtkazati, da ta ded-ščina sploh obstoji. Tj. 1K00, je pri neki ladijski nesreči utonil neki Dietke, po rodu z Vestfalske^a, ki si je kot lastnik nasadov v Indiji pridobil veliko imetje in ki stj je vračal tedaj v Evro|>o. Dicke .je imel pri neki banki baje naloženih 450,000 holaivlskih goldinarjev. To imetje hi s oJbrestoni do današnjega dne naraslo na stotine milijonov. Dioke je umrl, ne da bi zapustil neposredne dedičie. Po naklju-čju je neki moza'kar istega imena pred leti zvedel o domnevni milijonsiki dedščini. Nato se je osnovala zveza Dickejev, ki išteje danes skoraj tisoč osefb, in ki je nekega zasebnega detektiva v Haagu poverila z nadaljnjim raziskovanjem te zadeve. Neki odpučeni nameščenec v po šle v prihajajoče •banke, je stofpil s to zvezo de-dioev v stike. Po njegovih tr-ditvaih je najti v starih račun-skili knjigah iz tedanjega časa sicer ne ime Dioka, pač pa ime VSE P A R NIK E in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TKA V Ki j DEFT. 216 W. 18tli St.. New York, N. Y. Ul|||h,|||llll|||, ,«|iiitl||,| .^iiiiiitj. .^iiiiii, irUi^uimaiii^hiimiiH^hiiiiiitii^Miiiiiiii van Dycke in to v zvezi z imetjem v vrednosti 480,000 goldinarjev. Baiika odločno zanika, da 'bi bilo navedbe tega name-ščt nca pravilne in ga označuje za slepar ja, ki mu je samo za p<«lpore s strani zveze Dicke vili. Sodišče je <• 1 redilo preiskavo in javnost čaka z napetostjo, kakšen bo nje izid. PRIPRAVE PARIZA ZA PRIMER VOJNE. Pariška policija je pričela deliti hišnikom po pariških hišah tiskana navodila za obrambo v primeru letalskega napada na francosko prestolnico. Navodila imajo obliko knjige s 30 stranmi ter so bo-gaito ilustrirane. Med drugim so v njih navedena vsa za javnost natoenjena iaiu v Havre LU julija: Kuro|»a r Bremen l'7. julija: New Vork v Hamburg 28. juUja: Ue de France v Havre :tu. julija: Vulcauia v Trst ^.avgusta : llaiisa v Hamburg Aquitatiia v Cherbourg Xutmandie v Havre 5. avgusta: StateiiUam v Boulogne .. Breiueu v Bremen ti. avgusta: t*«>ute di Savoia v Genoa It), avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Clinuiplaiu v Havre 12. avgusta : Kuropa v Bremen 13. avgusta : Saturuia v Trst 1(S. avgilsta: Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Normaudle v Havre Aiiuitunia v Cherbourg Hauil»urg v Hamburg 2U. avgusta: Hex v Genua lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Koma v Genoa 30. avgusta : Kuropa v Bremen Stu tend ara v Boulogne I»e Grasee v Havre 31. avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre knjigarna "glas naroda" SPOMLN NA STARO DOMOVINO ti Nasi K RAJI ZBIRKA 67 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo 9PADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Največja zaloga slovenskih kalil v Ameriki! V knjigarni "Glag* Narod*lahko dobite vsakovrstne slovenske knjige naiih priznanih pisateljevi Cankarji/ Tavčarja, Jnrčiia, .Preglja, Kmetovih Sdeinskega, itd. * V salogi imamo] prevode del avetovnoznamk mojstrovu Gospodarske, gospodinjske la pou&ne knjige 7-.-.- Igre, pesmi, semljevide^ Ljubitelji lepe knjige naj piftejo p# cenik knjig, ki jih imamo v salogC *UAS MAieSA« (Dep. K) m W. I tih Slreel. New Yerk