SEZONA 1925/26. — 23. JANUARJA 1926. — ŠTEVILKA 10
Lti^liHliiMHHlil	'i'• ’	■	.	.ill-ui-il	■„	.	.■	I	■	'	'	•	"	: ...ili.,;   ....................r.j.::' ^
GLEDALIŠKI UST
KR. NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
IZHAJA 1, 10., 20. V MESECU	CENA 5 DIN
-.....................      ?a;iU,.	.	■:	...... :
Fran Govekar:
Okoli Danilovega jubileja.
(Nadaljevanje.)
Ta slavnost je važen moment v naši narodni zgodovini: prebila je led, pod katerim je ječal slovenski živelj ljubljanski ter pomenja preobrat na bolje. A prišla je nesrečna vojna 1. 1859, za njo okto-berski diplom 1. 1860 in naposled februarska ustava 1861 I. Pihljala je toplejša sapica, možje iz 1. 1848 so se zopet upali nastopati in mlajši naraščaj se jim je pridruževal in se navduševal ob njihovem pripovedovanju o narodnem gibanju I. 1848 in 1849.
'li narodnjaki so se shajali po kavarnah Gnezda na Glavnem, zdaj Mestnem trgu, kjer je Hamannova trgovina, »Lansel« na prostoru današnjega Filipovega dvorca v tedanji Špitalski, današnji Stritarjevi ul. in »Herman« v današnjih prostorih trgovine Krispei-jevih naslednikov v Stritarjevi ulici, zvečer pa največ v gostilni pri Avstrijskem cesarju na Sv. Petra cesti, na mestu današnjega hotela Soča«.
Tu so sklenili po vzoru Slovenske čitalnice v Trstu in Gorici ustanoviti čitalnico v Ljubljani. Konci avgusta 1861. 1. je vlada potrdila čitalniška pravila in že 20. oktobra se je vršil ustanovni občni zbor.
Lastnik hotela Pri Slonu , Zalar je vzel mlado čitalnico pod streho. Zalar je bil svoj hotel zgradil šele malo let poprej na prostoru, kjer jo stala njegova daleč naokoli znana gostilna Pri Mokarju .
Čitalnica je imela svoje prostore v 1. nadstropju traktov ob Dunajski cesti in Frančiškanski ulici. Sobe so bile dovolj udobne, Ramo dvorana nad uvozom je postala kmalu pretesna. Čitalnica je tu priredila prvo leto 18 besed . V jeseni 1862. 1. pa se je preselil i v Souvanovo hišo v Šelenburgovi ul. Društveni prostori in dvorana nad restavracijo so bili v 1. nadstropju; Kr. Ks. Souvan jih je bil pravkar nazidal. Tu so se poslej prirejale zopet veselice, [»losi, besede«:, koncerti in predstave. Dne 17. aprila 1865 pa se je vršila po dolgih letih zopet prva slovenska muzikalna, dramatična in gimnastična Beseda v gledališču, ki se je že imenovalo deželno
;
Igrali so VI. V. Klicpere češko enodejanko pod naslovom 1 k)b iz Kranja Dragoiia Milanova (kasneje Odijeva) iz Zagreba, Ana Nollijeva, Josip Noili, Peter Grasselli in Pavel Draksler. Glasbo je zložil Čeh Fabian. Bilcev prolog je govorila Ema Tomanova, Angelu in Gabrijela Stergarjeva iz Gradca sta nastopili kot solistki, telovadci Južnega Sokola pa so izvajali plastične vaje.
Dne 2. decembra 1865 so igrali v gledališču po Pennu dramatizirani Prešernov Krst pri Savici« Roza Frohlichova, Jos. Nolli, Pavel Drahsler in H. Peiui. Velik dogodek je bil premiera prve izvirno slovenske operete Tičnik dr. Benjamina Ipavica; uprizor li so jo 4. in 25. februarja v čitalnici, dne 2. aprila pa v gledališču. Senzacija je bila velikanska in naval občinstva ogromen. Prvo slo-vesko opereto so peli Roza Frohlichova, Ivana Podkrajškova, Vojte:, Valenta, Anton Jentl, Viktor Coloretto, oziroma namesto Podkrajškov e (v gledališču) Elza Šrapkova. Izredni uspeh T Tičnik ov« je očividen iz dejstva, da so ga ponovili v gledališču še 27. sept. 1866.
Fran Malavašič, Janez Bleivveis, Fr. Cegnar, V. Mandelc, Miroslav Vilhar, Jakob Zabukovec, Jakob Alešovec, profesor Josip Stare. Lujiza Pesjakova, dr. M. Prelog. Josip Nolli i. dr. so skrbeli za repertoar. Prelagali so večinoma enodejanske šaloigre iz nemščine in češčine.
Pa tudi slovenski in češki, v Ljubljani stalno živeči skladatelji so podpirali slovensko gledališče v stari čitalnici s svojimi skladbami. Miroslav Vilhar, dr. Benj. Ipavic, Anton Foerster, Anton Medved, Davorin Jenko. Kamilo Mašek. Juri Fleišman i. dr. so skrbeli za petje in glasbo.
Od 1. 1861 do 1. 1867 je priredila ljubljanska čitalnica 36 gledaliških predstav, med temi je 4 priredila z »Južnim Sokolom«:, 2 predstavi je priredil »Južni Sokol« sam. 2 pa Henrik Penn s pomočjo čitalniških diletantov.
Skoraj sočasno z ljubljansko čitalnico so vznikle mariborska (1861), celjska (1862), vipavska (1864), kranjska, novomeška i. dr. čitalnice. Vse so uprizarjale dramski repertoar ljubljanske čitalnice.
(Dalje prih.)
		
ANr Mestni trg 2(		r. KRISPER ). — — Božična in novoletna darila.
Opero, opereto, dober sromofi Tvorniška zaloga	svetovne pevce in moderne plese Vam proizvaja samo ,n A. RflsUerser, Ljubljano 11 Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5. najboljših angleških aparatov znamke „Glas svojega gospoda".	
2
Zvedave ženske.
Ko so v začetku našega stoletja začela prihajati na oder Wolff-Ferrarijeva operna dela:	11 segreto di Susanna«, »Le donne
eiiriose«, 1 quattro rusteghi«, * A more medico« v precej naglem tempu, bila je javnost — kritika in publika — precej desorientirana. Te opere so prinašale čisto poseben stil. ki se je kljub čisto moderni tehniki bistveno razlikoval od moderne operne produkcije, ler je v marsičem spominjal na Mozarta. Del kritike (v prvi vrsti nemška), je proglasila: Mozart redivivus! Mozartovska je elegantna, ritmično izredno bogata melodična 'linija, jasna struktura (kljub bogati kontrapunktiki), poleg tega živahni in lahki teksti (libretti), ki so razen »Suzane« zajeti iz slikovito elegantne rokoko epohe. — Posebno se W. F. približuje tej smeri v Zvedavih ženah«, kjer dokaže, da se z malo zasedenim orkestrom doseže inštrumentalne lepote, vredne znamenitih mojstrov. Ni prizora v »Zved. ženah«, ki bi ne vsebovala v glasbenem oziru kaj nezanimivega. Ako pogledamo v partituro, nas takoj prvi takti zainteresirajo: glasbeni moto opere se glasi mogočno v unisonu Izgnane so ženske«. Resno, nekoliko pompozno in vendar zelo enostavnfo nam otvori komedija polno šegavih, duhovitih živih in ličnih momentov. Kot kontrast temu postavi skladatelj briljantno živahen motiv Colombine. ki je v primeri s prejšnjim pompozno-dostojanstvenim. živ. gibčen, melodičen in zelo ilustrativen. V tein smislu se vrši uvertura, ki nam poleg gori omenjenih motivov še dva prinese: Florinda in Rozaure. Uvertura je pisana v vseskozi živahnem tempu, lahko prozorno in zanimivo.
Opozoriti hočemo na nekatera mesta, ki bodo gotovo vzbujala večjo pozornost. Prve sliko odlikuje živahnost, vedno sveža inven-cija in pestra glasbena situacija. Tako nam karakterizira mirno razpravljanje o družinskih razmerah starega gospoda Ottavia. temperamentnega veselega Lelia, zaljubljenega Florinda in filozofiru-iočega Leandra. Novo osebo Pantalona nam oznanjajo trombe, katerim sledi razposajeni Amicizia« v trilih in pasažah celega orkestra. V drugi sliki so posebno efektni prizori zvedavih žen, njihovo nesmiselno blebetanje, ki se viša s prihodom Harlekina, do izvan-redno žive in pestre glasbene slike. Zanimiv je tudi prizor Ottavia in žene Bealrice. ki je prav v klasičnem duhu napisan; izdržani basi spremljajo dialog zakoncev. Nato sledi posebno lepo vspeli tercet
Remington mod. 12
najnovejši amerikanski pisalni stroj radio aparate In sestavne dele
dobavlja samo tvrdka
Franc Bar Ljubljana
Telefon 407 Cankarjevo nabrežje 5 Telefon 407
J
(('olombina - Kozaura - l-'loriudu), ki je mestoma prav karakterističen za Wolf-Ferrarijev instrumentalni stil, posebno pridejo godala do veljave. — Zgodi se čestokrat, da pri tako živahno pisanem libretu skladatelj ne sledi tempu komedije, da postane dolgovezen, da mu invencija kmalu opeša, narobe pa opažamo, da živahnost v 11. dejanju ne pada. da postaja dialog ostrejši,, inštrumentacija finejša, celo duhovita in zelo ilustrativna (scena Eleonore, prepir med Eleonoro in Lelijem, oponašanje kokošjega kokodajskanja). Višek lirike tvori v IV. sliki kvartet (Kozaura, Beatrice, Florindo, Ottavio).
Duet (FJorindo-Rozaura) in divno lepo napisana arija Rozaure spominja na staroklasične italijanske arije 17. stol. (P. Martini, Scarlatti. Pergolesi itd.) Ako pripomnimo še Barcarolo začetkom III. dejanja, — svetovnoznano Benečansko narod, pesmico — in konec iste slike, smo lirični del opere izčrpali; od tod dalje sledijo mestoma zelo tragikomične scene, polne ritmično živih momentov.
V	1Y- sliki nam sordiniran godalni orkester slika tajinstvene razgovore nesrečnih radovednic, ki pridejo vendar do zaželjenega cilja do svojih mož. a tudi do razočaranja, kajti vse čarovnije, strahovi, sumi in jeze se razblinijo, ko vidijo bogato naloženo mizo. veselje in zabavo.
Mični menuet, živahna Furlana s prisego >Amicizie« zaključijo komedijo; vendar nam skladatelj h koncu še enkrat ponovi »Izgnane so ženske , morda kot svarilo ali dober nasvet . . .
Božična in novoletna darila vveliki in okusni Izberi po nizkih cenah priporoča
M. Tičar, Ljubljana
Selenbugova ulica 1 in Sv. Petra cesta 23
j toni jager-Černe & Ko.!
• TRGOVINA Z ROČNIMI DELI IN VOLNA V RAZLIČNIH BARVAH ;
I LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠTEV. 1 j
Fr. Herzmansky, Ljubljana
Prva najstarejša cvetličarna se je priselila iz Prešernove ulice na Stari Trg štev. 3 Priporoča se cenjenemu občinstvu.
CarLo Goldoni, eden ined najbolj uspelimi italijanskimi dramatiki 18. stoletja, je napisal dolgo vrsto veseloiger in burk, večino v beneškem narečju. Njegove igre so pravo zrcalo tedanjega življenja na Beneškem, ter so za poznavalca onih krajev in ljudi zelo zanimive. Zato si je izbral Wolf - Ferrari njegovo besedilo za svoje kompozicije. Tako na pr. tudi za opero >Zvedave ženske«, ki spada med najboljše skladateljeve vstvaritve.
Wolff-Ferrari je rojen in vzgojen v Benetkah; njegov oče je bil Nemec, mati pa Italijanka. Prvotno se je posvetil slikarstvu, pa se je pozneje vpisal v glasbeno akademijo v Munchenu, ki jo je dokončal z izvrstnim uspehom. To opero je dokončal 1902, prvikrat pa so jo igrali 1908 v Miinchenu.
Zvedavost diči vobče ves ženski spol, gotovo je bilo temu tako že v Goldonijevih časih in zato je ta muhasti pisatelj napisal to-le mično zgodbico:
Klub »Amicizia« je družba prijateljev, ki nimajo drugega namena kot zabavati se, čitati in disputirati. Strogo so pa izključene ženske, tako veli klubov slatut. Baš ta zapoved pa mika nekatere soproge in hčei-ke; silna radovednost jih grize, kaj da počno moški v klubu. Klubov sluga je »Arlekin«, znana figura iz »Com-media deli’ arte«. Klubova služkinja je »Colombina«. Ljubita se seveda. V tej veseli družbi pa se nahaja tudi klubov načelnik, gospod »Pantalone . od vseh čislan in ljubljen, največkrat pa opeharjen.
V	prvi sliki vidimo nedolžno zabavo v klubu: igrajo šah in damo, čitajo. disputirajo, huntam pade tudi kaka grenka o ženskah. Kden izmed članov je zaročen in zato sklene klub. da mu priredi še nocoj slavnostno večerjo. Pantalone, plemenito srce. bo plačal za vse; sprejme se z veseljem na znanje.
Druga slika nam razkriva burno zakonsko srečo klubovega člana Ottavija in njegove žene Beatrice. Hčerka Kozaura pomaga materi, da ustvarja Ottaviju peklo že na tem svetu. Obedve muči zvedavost, kaj počneta v klubu oče in zaročenec. Mati sumniči, da tam kvartajo, hčerka pa. da se zabavajo z ženskami. Eteonora, žena klubovega člana Lelija, pride povedat, da delajo tam »lapis filoso-forum« (»kamen modrijanov«), torej da so alkimisti. Kmalu na to pa prihiti Colombina z novico, da kopljej#. zaklade, imajo zvezo s hudičem in da so krivoverci. Ko tedaj prideta oče Ottavio in zaročenec Florindo domov, pride med njima in ženskami do burnih nastopov. Ker zaročenec Rozauii ne dovoli v klub, pade gospodična v omedlevico, kakor ii je to svetovala zvita Colombina.
Krasno Izbiro raznovrsl. pohištva
nudi Vam po izredno- zmernih cenah velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov žime in morske trave tvrdka
Peter Kobal (Kranf), podr. L]ubl)ana-KolizeJ
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
5
Tretja slika je nežni zakonski prizor med Lelijeui in Eleonoro. Lelio, človek nagle jeze. temeljito odgovori na izpraševanje svoje nervozne soproge*. Vendar pa mu je ta izmaknila iz žepa ključ do klubovih prostorov.
V	četrti sliki dobi pretkana Colombina Ottavijeve ključe. Zvita Hozaura pa jih izsili od Florinda. Zaročenca končata v najlepši slogi to sliko v prekrasnem duetu.
Peta slika. Pred klubovo hišo. ('anale grande. Gondole, v njih petje; za gospoda Pantalona prava naslada, on ljubi svojo >Venezio benedetto . Skrbi g večerja, toda Arlekin že prinaša okusna jedila, Pantalon pa hiti po sveče.
Gondola pripelje radovedno Eleonoro. Hoče odpreti vrata in iz hiše stopi Arlekin. Ona se ga prestraši, pusti ključ v vratih in zbeži. Arlekin nese ključ Pantaleonu. Vse to sta pa videli Colombina in Beatrice, ki sta tudi hoteli v hišo. Colombina se je iz previdnosti oblekla v. moško obleko. Ko pa pride Pantalon. jo vpraša, kaj počne tu. Prestrašena Colombina se po žensko pokloni in zbeži. Pridejo Ottavio, Lelio in Florindo. zadnja brez ključev. Pantalon? jih svari, naj pazijo na klubove ključe. Ko pride Rosaura s služabnikom, ki mu Florindo vzame ključe in ž njimi zaklene vrata za seboj, bi osamljena Rosaura v omedlevici skoro padla v vodo, da je ni v roke vjel pravkar došli Arlekin. Končno pridejo še Eleonora, Beatrice in Combina. Ženske si pribore po premnogih komičnih nastopih vstop v klub. Tam jih načelnik ošteje. na zadnje pa pozove vso družbo, da se zavrti v plesu in nazdravi Amicizii«.
Proslava Danilove petdesetletnice.
Ljubljana, v januarju 1926.
Vaše blagorodje!
Nestor in predstavnik prve dobe slovenskega igralstva, gospod Anton Ccrnr - Danilo obhaja letos petdesetletnico umetniškega delovanja.
Ta jubilej, ki nima primere v zgodovini našega teatra, ni samo proslava jubilarjevega dela. ta jubilej je še nekaj več: je predvsem veliki praznik našega gledališča in njegovo umetnosti, .le proslava mukepolnega polstoletnega dela, požrtvovalnosti, brez primerne udanosti in zvestobe do odra.	,*
Bodi nam zato prijetna dolžnost, da proslavimo ta redki jubilej vsi. ki govorimo po naše in resnično ljubimo vse, kar je naše.
Najbolj naš pa je Danilo. Generacije so šle mimo njega, ravnatelji, kolegi in kritiki, on pa je ostal med nami svež in mladosten kot edini in
polnomastno, pasterizirano in vedno sveže dostavljajo na dom
Zdrufene mlekarne d. d., Ljubljana
Majstrova 10: — Telefon 446.
6
zadnji zastopnik našega teatra. Usoda uarn ga je ohranila kot čuvarja dragocenih svetinj minulih generacij in kot opomin mladim in malodušnim. Za te je danes Danilo spomin in vzgled, zakaj oh je edini iz stare garde, ki je še igrala in . stradala v Čitalnici. Zato ga je življenje nagradilo z največjim odlikovanjem, ki ga more doseči ubogi zemljan; nagradilo ga je z zdravjem in mladim humorjem.
Petdeset let odrskega dela! Pred nami vstajajo neštete njegove vloge in 'ustvaritve, ki so jih uživali še naši očetje in matere; zacvičkani stric Dolef, Obloški Tonček, irhovina, bogati in obubožani baroni, dolga vrsta velikomestnih figur in še večje število naših slovenskih ljudi j, kmetov, gruntarjev, Kalandrov, kovačev in velikih hlapcev. In ravno ti: njegovi Slovenci so edinstveni, večno živi, korenine, po naši zemlji dišeče. Ko bo zgodovina omenjala porodno dobo našega teatra, bo poleg Borštnika in Verovška predvsem častno navajala tudi Danilovo ime. Ti trije možje so bili tri zvezde-vodnice prve dobe našega gledališča.
Ostal je taatru zvest! Zato pa mu je tudi teater ostal zvest in s teatrom ves naš narod.
To zvestobo in zalivalo pa mu hoče narod ob petdesetletnici tudi dejansko izkazati, dokazati hoče, da ga je vreden in zahvaliti se mu hoče za umetnost, katero je dajal celim generacijam ob veselih in žalostnih dneh.
To zahvalnost mu izkažite tudi Vi, blagorodje, in nam pomagajte po svojih močeh, da bo jubilej vreden našega Danila, našega gledališča in nas vseh.
Prireditev Danilove jubilejne proslave je sprejelo Dramatično društvu v Ljubljani, ki je od 1. 1807 vodilo usodo našega gledališča, pokroviteljstvo proslave pa je prevzela gospa Franja dr. Tavčarjeva na čelu ljubljanskega ženstva.
Podeželski odri! Žrtvujte en večer Vašega truda, eno predstavo Vašemu Danilu!
Ljubitelj gledališča! Spomni se i Ti s primerno mislijo, inajlino pozornostjo, skromnim darom Tvojegn Danila. Vi vsi. ki ljubite ono, kar je naše! Ne pozabite ob tem dnevu dolžnosti napram onemu, ki je bil petdeset let zvest! Bodite zvesti en dan!
ODBOR:
• /	n	'A
Polonca Juvanova.' članica drame. Rezika Thalerjeva. Operna pevka. Prof. Osip šest. višji režiser. Milan Skrbinšek, režiser. Leopold Kovač, operni pevec. Lujo Drenovec, član drame.
	EN GROS	„EL!TE“ d. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9 - Največja konfekcijska trgovina - Mojstrsko krojena damska in moška oblačila
	KONFEKCIJA LASTNA IZbELAUA	
	EN DETAIL	
		
DRAMA.
OBRT GOSPE NVARRENOVK.
Drama v 4 dejanjih. Spisal 15. Sha\v. Prevel M. Skrbinšek.
Režiser: M. Skrbinšek.
Gospa Kitty Warrenova .............................................  Nablooka
Vivie, njena hci ............................................... • Medvedova
Sir George Crofts ..................................................Skrbinšek
Praed ..................................................................Kralj
Pastor Samuel Gardner  .................................................Cesar
Frank, njegov sin ...................................................Drenovec
Kraj: 1., ‘2. in 3. dejanje: Haslemere v Surreyfu, 4. v Londonu.
HENRIK IV.
Tragedija v 3. dejanjih. Spisal L. Pirandello. Prevel S. Škerl.
Režiser: O. Šest.
. .. (Henrik IV.) ......................................................Rogoz
Markiza Matilda Spina.........................................Marija Vera
Njena hfi Frida ..............................................M. Danilova
Mladi markiz Carlo di Nolli .  .........................................Peček
Ilaron Tito Belrredi ...................................................Levar
Doktor	Dionisio	Genoni, zdravnik................................  Osipovif
Štirje mladi ljudje, preoblečeni v lajne svetnike Henrika IV.:
Prvi: Landolfo (Lolo) ...............................................  Jerman
Drugi:	Arialdo	(Franco) ..........................................Smerkolj
Tretji:	Ordulfo	(Momo) .................................................Jan
četrti:	Bertoldo	(Fino) ............................................ Sancin
Giovani, sluga  .......................................................  Plut
Dva lakaja v kostumih. Kraj: samoten dvorec v Umbriji. Čas: sedanjost.
IVAN PERDAN, Ljubljana
Veletrgovina špecerijskega blaga.
Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic.
KRZNARSTVO P. SEMKO
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT 1.
Priporočam bogato izbiro kožuhovine.	Nizke	cene.
DRUGA MLADOST.
Veseloigra v treh dejanjih s prologom.
Spisal K. Scheinpflug. Poslovenil Fr. Bradač.
Režiser: Zv. Rogoz.
Dr. Klement, notar .....................................................Gregorin
Brazda, veletrgovec .....................................................  Peček
Justina, njegova žena .................................................Medvedova
Tina, njegova hčerka .................................................  Nablocka
Hinko Melihar, prof. nar. gospodarstva ................................... Rogoz
Terezija, njegova žena..................................................Juvanova
Stanislav Melihar, njegov sin..........................................* *
Orlov .........................................................  »,».»»	Kralj
Novotna ...	.  ...........................................  .	Rogozova
Katrica ............................................, , , , VSda
Bariča ..........................................  , , , Ježkova
Pisar ....................................................  ,	,	,	,	, Košič
Tuj gospod .......................................................  ,	;	Danilo
Oštir ..................................t....................  ,	,	,	Osipovič
Prolog se odigrava v gostilni sreskega mesta, I. dej. v Pragi v stanovanju veletrgovca Brazde, II. in Til. istotam v pisarni notarja Klementa.
NAŠA KRI.
Igra v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar.
Režiser: Ir. Lipah.
Miklavž Borštnik, francoski maire .......................................  .	Cesar
Katre, njegova žena......................................................Medvedova
Jerica, njegova hči ....................................................  Baričeva
obleke in Čevlje kupite najceneje in najboljše v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št 2 nasproti Dramskega gledališča. Trpežnost, dobro blago, brezhibna izdelava in nizke cene, to je naša reklama Državnim uslužbencem se daje proti primerni garanciji tudi na obroke. Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana			
CarlnsA Mai Jese	o posredniški šp ib°r’		edldjsbi bureau Ljubljana, J Kolodvorska ulica 41
	:nice. |		
9
Kmetska dekleta
Kmetski fantje
Štefan, posestnikov	sin, .Jeriči 11	ženin...............................Gregorin
Matija, Borštnikov	hlapec...............................................  Danilo
Gašper Zapotočan	  Skrbinšek
Podrepec	.	 Lipah
Kos Luka ... 1 kn,eWe ......................................................  Medven
Matijevec	. .	.	J	 ,	, Kralj
Rok, kmetiški	fant .......................................................Zorko
Groga Gladek,	mežnar	 ...............................................Plut
Louis Renard,	francoski	častnik.........................................  Rogoz
Benoit Turbot,	sergent.	major........................................... Peček
Starka t ......................................................,	. , Rakarjeva
Juvanova V. Danilova M. Gorjupova Ježkova Drenovec Jerman
>	Jan
Sancin
Dečki, deklice, narod	in	vojaki.	—	Godi	se	na	Gorenjskem meseca
avgusta leta 1813.
LICITARSKO SRCE.
Balet v treh slikah.	Scenarij	sestavil	in	glasbo	zložil	Kr.	Baranovič. —
Plese naštudirala: M. Tuljakova. Dirigent: M. Polič.
Mladenič .	.....................................................Golovin
Medičar .	    Meglič
Cigan .................................................................... . Jančar
Pijanec .......................................................................Povhe
Mladenka ................................................................. Tuljakova
Njegovo srce ........................................................mala	Jezeršek
Njeno srce.............................................................. mala	Jakše
Mladeniči, dekleta, starci, starke, otroci, tamburaši, gajdaši, cigani, ciganke, gostilničarji na žegnanju.
V. BESTER ATELJE „HELIOS“
Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu!
Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb 524.
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 5. Točna in solidna postrežba.	Cene	zmerne.
10
POZIV NA PLES.
Baletna pantomima. Sestavila M. Tuljakova. Glasba od <‘. M. v. Weberja. Dirigent: Dr. Švara.
Pijerot..................................................   ,	,	.	,	Golo	vin
Prva pijereta...........................................................Tuljakova
Druga pijereta.........................................................Mohar	jeva
( APPltK-CK) ESPAGNOLE.
Baletna slika. Sestavila po ideji M. Fromanove M. Tuljakova. Glasba od N. Rimskega - Korsakova.
Dirigent: Dr. Švara.
Španjolska plesalka ..................................................  Tuljakovm
Prvi toreador	Goloviu
Drugi toreador .................................. ^	,	Jančar
ZVEDAVE ŽENSKE.
Muzikalna komedija v treh dejanjih (0 slikah). Besedilo napisal :jk> C. Goldoniju dr. L. Sugana, uglasbil E. Wolf - Ferrari. Prevel Fr. Bučar.
Režiser: Fr. Bučar.
Hiregent: A. Neffat.
Ottavio	.	.	.
Beatrice	.	.	.
Kozaura	*	.	.	.
Colombina	.	.	.
Lelio.................
Eleonora .... Flori ndo	....
Pantalone . . .
Ljudstvo, gondolirji, služinčad dekoracije naslikal V. Skrušnv.
Rumpeij	Arleechino.........................Zupan
Potučkova	Leandro .................Rus Josip
LovSetova	Asdrubale ........................Gostif
Poliževa	S	Almoro .......................Jelnikar
. Janko	Alvise  ..................Rus Fran
Ribičeva	Lunardo ..........................Sekula
Banovec	Momolo .........................ErklaVec
. Šubelj	j	Menego ...........................Pij)
Godi	se	v Benetkah 1750. — Deloma nove
Prva uprizoritev 1008. v Miinchenu.
Najugodnejši nakup igrač in primernih daril pri tvrdki
Vaso Petričič nasl. Samec
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 21.
\
//
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
20. januarja sreda	Obrt gospe Warrenove. Premiera	Izven
21.	„	četrtek	Henrik IV................................Red	F
22.	„	petek	Krpan mlajši ............................Red	D
23.	„	sobota	Periferija ...	....	Izven
24.	„	nedelja	ob 15. uri pop Zapeljivka. Ljud-
ska predstava po znižanih cenah	Izven
ob 20. uri zv. Druga mladost
Ljudska predstava po zniž cen.	Izven
25.	„	pondeljek	Obrt gospe Warrenove .	.	.	Red	C
26.	„	torek	Zaprto.
27.	„	sredo	Ifigenija na Tavridi. Gostovanje
v Celju.
28.	„	četrtek	Henrik IV................................Red	A
29.	„	petek	Druga mladost ......	Red	B
30.	„	sobota	Naša kri. Premiera.......................Izven
31.	„	nedelja	ob 20. uri zv. Obrt gospe War-
renove. Ljudska predstava po znižanih cenah.......................
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
20.	„	sreda	Srce iz lecta, Poziv na ples, Ca-
pricio Espagnole.....................Red	E
21.	„	četrtek	Zaprto.
22.	„	petek	Aida.....................................Red	A
23.	„	sobota	Zvedave ženske. Premiera .	.	Red	B
24.	„	nedelja	ob 15. uri pop. Eva. Ljudska pred-
stava po znižanih cenah .	.	.	Izven
25.	„	pondeljek	Zaprto.
26.	„	torek	Srce iz lecta, Poziv na ples, Ca-
priccio espagnole ....	Red	F
27.	„	sreda	Zvedave ženske...........................Red	D
28.	„	četrtek	Vojaška predstava........................Izven
29.	„	petek	Aida.....................................Red	C
30.	„	sobota	Zaprto.
31.	„	nedelja	ob 15. uri pop. Rigoletto. Ljud-
ska predstava po zniž. cenah	Izven
MIMtlHMMHHtlMlHtlllllMIIIIIIMlIftMIII llllllimil IIIHIIIIIIIII lllll IIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII IIHIIIt lili IIIIIIII IIIttlHMIHIIIMMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIM
Lastnik in izdajatelj : Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: Fran Lipah. — — Ti»k tiikarne Makso Hrovatin v Ljubljani