127. flevilki > Datum, i poMMitk, 1. junija 1901. XIX leto. {shaja rsak dan^avečer Izvzemat nedelje in praznike ter velja po posti prejeman aa H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, a* en nesee 2 K. Kdor hodi samfponj, plača Salo leto 30 K. — Na naročbo brea istodobne vpotiljatrc naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj s« iavole frankovati. — Rokopisi M na vračajo. — Graamlstvo ta UnflaUtva telefon it K dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJobllano s pošiljanjem\na dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drago deiele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b9 če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih ulicah it 5, — Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari. Poubiui Morilko po 10 k. Upravnistva telefon št. 85. UBBilo no naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto.. K 24-— j Četrt leta .. K 6-— Pol leta... ,i 12'— I En mesec . - >, 2-— ¥ npravnistvn prejeman na mesec E1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage deiele vso leto 30 K. mmr~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. #mpr- List se ustavlja 10, dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor Je ne vpošlje o pravom časn. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Preobrat v slovanski po-lltlhl. Poslanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovicki so se vrnili iz Petro-grada. Da-li jim je v vsakem oziru uspela akcija, ki so jo nameravali izvesti, ne moremo presoditi, toliko pa lahko trdimo, da skeptični in pesimistični pomisleki, ki so vladali v znatnem delu slovanske javnosti glede poseta imenovanih politikov v Petrogradu, niso bili utemeljeni. Ako bi slovanski delegati ne bili na Ruskem dosegli ničesar drugega, kakor to, da so spravili v razpravo vprašanje o rusko-poljskem sporazumu, že to bi zadostovalo, da bi se njihova akcija morala proglasiti za deloma uspelo. Vemo, da dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovicki sami niso pričakovali več od svojega poseta v Petrogradn kakor to, da sprožijo v merodajnih ruskih političnih krogih vprašanje o rusko-poljskih odnošajih in da s' svojim objektivnim posredovanjem ogladijo pot k končnemu sporazum-Ijenju med ruskim in poljskim narodom. To in brez dvoma nič več so pričakovali od svoje akcije. No, kakor se kaže, so dosegli več, kakor so se prvotno nadejali. Kakor je znano, so avstrijski slovanski poslanci, ki so prevzeli nase akcijo glede prireditve vseslovan-skega kongresa, proglasili za prvi pogoj vsega podjetja to, da se nameravanega kongresa udeleže vsi slovanski narodi brez izjeme, predvsem pa Poljaki. Da vladajo med Poljaki in Rusi, odkar je Poljska izgubila svojo samostojnost, skrajno napeti odnosa j i, je znano. Bati se je torej bilo, da se Poljaki vseslovanskega kongresa ne udeleže baš z ozirom na stari njihov spor z Rusi. Ta bojazen se je znatno zmanjšala, ko so avstrijski poljski poslanci izjavili, da v principu niso proti udeležbi Poljakov na nameravanem vse-slovanskem kongresu in da prepuščajo odločitev v tem vprašanju svojim rojakom na Ruskem, ki pridejo pri tej akciji v prvi vrsti v poštev. Kakor je razvidno iz poročil iz Petrograda, so poklicani zastopniki poljskega naroda na Ruskem že spregovorili odločilno besedo glede udeležbe na vseslovanskem shodu. Pri posvetovanju o kongresnem vprašanju v Petrogradu je namreč voditelj poljskih poslancev v gosu-darstveni dumi D m o w s k i izjavil, da je »spas poljskega naroda ob sedanji politični konstelaciji odvisen od moči in velikosti Rusije«,ker Nemčija nastopa proti Poljakom z najskrajnejšim sovraštvom« in da so se z ozirom na to zastopniki poljskega naroda na Ruskem enodušno odločili, da se udeleže vseslovanskega kongresa in se izreko za idejo slovanske vzajemnosti. Ta izjava voditelja poljske frakcije v ruski dumi je historične važnosti, ker je s spremembo dosedanje poljske politike dan tudi nov temelj . splošni slovanski politiki. I Ne motimo pa se, ako trdimo, da je sprememba dosedanje poljske, napram Rusom intransingentne politike posledica obveznega zagotovila z ruske strani, da bodo tudi merodaj-ni ruski krogi predrugačili svojo politiko napram Poljakom. In če se je to doseglo, je to neprecenljiva zasluga poslancev dr. Kramafa, Hribarja in dr. Hlibo-vickega. Će sodimo po danih znakih, moramo s približno gotovostjo sklepni i, da celo vladni krogi soglašajo s tem, da se spremeni dosedanja, Poljakom sovražna vladna politika v kraljestvu Poljskem. Znano je, da so slovanski delegati, ki so došli v Petrograd, progla- sili za kardinalno točko svoje akcije — rusko-poljsko sporazumljenje. S tem svojim programom so stopili pred rusko javnost. Ako jih je ministrski predsednik S t o 1 i p y n , vedoc za ta njihov program, sprejel, se mora sklepati, da v principu soglaša z njihovim programom in da je pripravljen v tej smeri uravnati svojo politiko. V tem domnevanju nas utrjuje tudi dejstvo, da so bili brez dvoma na njegovo priporočilo sprejeti slovanski delegati tudi od carja Nikolaja. Ako bi se namreč Stolvpin v principu ne strinjal z idejami, ki so jih prišli propagirat dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovicki v Petrograd, bi pač ne mogel priporočati, da bi te delegate sprejel car. Vse torej kaže na to, da bo v ruski državni politiki vendarle dobil končno prostora tudi slovanski moment, kar bo za skupno slovansko stvar dalekosežnega pomena. Doslej je bil v ruski vladni politiki v kraljestvu Poljskem nesporno merodajen nemški vpliv, če se ta vpliv, česar se je nadejati, sedaj izloči, bo to v interesu tako celokupne slovanske stvari, kakor zlasti Rusije same. Nismo taki optimisti, da bi pričakovali, da bo ta preokret nastal hipoma, neposredno,prepričani pa smo, da se bo vzpričo oči vi dno prijaznega razpoloženja napram Poljakom v ruski javnosti in v ruskih merodajnih krogih znatno ublažil sedaj še vladajoči spor med bratskima narodoma ruskim in poljskim in da ni več daleč čas, ko se bo posrečilo spraviti s sveta vse tiste preporne točke, ki sedaj še zavirajo trajno sporazumljenje teh dveh narodov. In če se to končno posreči, kar bo v eininentnein interesu slovanstva ter ruskega in poljskega naroda samega, bo to v prvi vrsti zasluga poslancev dr. Kramafa, Hribarja in dr. Hlibovickega, ki so dali prvi impuls za rešitev tega vprašanja ter se niso strašili niti žrtev niti truda, da spravijo s pota največjo zavoro slovanskega kulturnega edinstva in prave slovanske vzajemnosti — pereči rusko - poljski opor. Parlamentarni položaj. Dunaj, 31. maja. Iz parlamentarnih krogov se je izvedelo, da bo državni zbor zboroval do 6. julija. — Kakor znano, se vlada ni udeležila generalne debate o proračunu, a zato so se k podrobni razpravi prijavili vsi ministri. Prvi bo govoril ministrski predsednik baron Beck, in sicer že v torkovi seji. Slovanski gostje v Petrogradu. Petrograd, 31. maja. Pod tem naslovom je prinesel »Svet« članek, v katerem izvaja: »Potovanje gospodov Kramafa, Hribarja in Hlibovickega se je razvilo v zmagoslavje. Ne pozdravljajo jih le politiki, ki se zavzemajo za slovansko idejo, ne le časnikarji, temuč čaščenje zastopnikov sorodnih nam Cehov, Slovencev in Galičanov je postalo nekaj splošno narodnega. Seme, ki so ga sejali pod Petrom I. Hrvat Juri Kri-žanić, v poznejših časih pa Aksakov, Hoin jakov, Samarin, Dobrjanskij, Mončelovskij in drugi, je obrodilo bogate sadove. Ideja bratstva vseh Slovanov brez razlike državne pripadnosti, vere in jezika, je v duši in srcu vseh Rusov že zdavno pognala močne korenine. Nenavadni povzdig te slovanske zavesti leta 1877. je pri-vedel do najpopularnejše vseh ruskih vojsk, do vojske za osvoboditev balkanskih Slovanov. Danes smo priče ravno takih oživljenih narodnih čuvstev z ozirom na naše zunanje brate. Toda pri tem ni vzroka za rožljanje s sabljami. Tem trajnejša mora biti naša sloga z bratskimi narodi, ne da bi se tangirala kje politika. Zbliževanje vseh Slovanov na mirnem polju kulture, literature, umetnosti in muzike, je ideal, za katerim ruski narod že davno stremi.« Wahrmundova afera. Dunaj, 31. maja. Neki odvetnik v Inomostu, vodja staroklerikal-ne stranke, je vložil proti profesorju Wahrmundu kazensko ovadbo zaradi njegovega predavanja, ki je izšlo pozneje v usodni brošuri. Da se je to zgodilo šele sedaj, razlaga vlagatelj s tem, da se je pričakovalo subjektivno preganjanje. Profesor Wahr-milnd je prišel na Dunaj, kjer so mu v akademičnih krogih priporočili, naj v poletnem semestru ne ima predavanj o cerkvenem pravu ter se naj sploh ukloni sklepu justične fakultete v Inomostu; vendar pa se naj ne odpove svoji izpraševalni pravici. Z naučnim ministrom ne bo imel Wahrmund oficialnega sestanka. Madžari proti cesarjevemu jubileju. Budimpešta, 31. maja. Poslanec Nagy je v včerajšnji seji državnega zbora interpeliral, zakaj sta se ministrski predsednik in minister Jekelfalussv udeležila jubilejnih slavnosti na Dunaju, češ, da je to proti ogrskemu državnemu pravu in proti madžarskim tradici- jam. Nedalje je rekel interpelant, da z ogrsko ustavo in z idejo ogrske kraljevine ni združljivo, da so povodom avstrijskega cesarskega jubileja tuji vladarji delili odgovornim kraljevim ministrom rede in odlikovanja. Končno je interpelant izjavil, da je bila doba od leta 1848. do 1867. absolutistična, ki Madžarom ne zbuja prijetnih spominov. — Ministrski predsednik dr. \Yekerle je takoj odgovarjal na interpelacijo ter izjavil, da bi bil delal proti državnopravne-mu stališču tedaj, ako bi ne bil šel na Dunaj zastopat ogrske države tedaj ko so prišli na Dunaj zunanji vladarji. Minister Jekelfalussv pa se je prišel poklonit vladarju kot aktivni general. Interpelantu pa je rekel ministrski predsednik, da bi ogrskemu državnemu stališču bolj koristil, ako bi se ravnal po načelu, da se vladarju pristoječe spoštovanje ne sme nikoli in pod nikakimi pogoji negirati. Vstaja na Samosu. Carigrad, 31. maja. Ministrstvo otoka Sainosa je poslalo varstvenim velesilam protest, v katereui izjavlja, da sedanji dogodki niso vstaja proti sultanovi suvereniteti, temuč proti vladajočemu knezu, ki je kršil ustavo, ker je pustil, da se je vojaštvo izkrcalo na otoku. Ministrstvo prosi velesile, naj takoj odpošljejo vojne ladje na otok; kakor hitro se to zgodi, bodo prebivalci takoj odložili orožje. Nadalje zahteva ministrstvo, da mora knez odpotovati, a tudi vojaštvo mora nemudola zapustiti otok. Podadmiral Halil paša je brzo-javil z otoka Samosa, da je osvobodil kneza ter zavzel vladno poslopje. Glavno mesto se je že precej pomirilo, tudi trgovine so deloma zopet odprte. 25 letnico Kamniške „Ure". Minilo je že četrt stoletja, odkar je četica naših narodnih borilcev v našem starodavnem, zgodovinsko slavnem Kamniku ustanovila I. slovensko pevsko društvo »Lira« in minilo je že četrt stoletja, odkar se pod našo društveno zastavo zbirajo slovenski pevci, da povzdignejo s prekrasno slovensko pesmijo naš mali, a krepko se razvijajoči, četudi od vseh strani zapostavljeni in zatirani narod slovenski. Vihrala je naša zastava že v tužni Korotanski, kršnem Krasu, ob obalih Jadranskega morja, v zeleni Štajerski, ter po vsem Kranjskem, in razlegala se je povsod iz grl na- LISTEK. Jtora devico. Povest; spisal K. Oblak. (Dalje.) Gospod Bric imenovan Kompa-re, ki je držal Faniko ves čas za roko, se je bil dvignil s stola in je hotel Faniki položiti roko okrog pasa in jo poljubiti. Duh zaužitega vina ji je udaril v obraz. V svoji ogorčenosti, da jo snubi ta stari grdi pijanec, ni Fanika v prvem trenotku našla nobene besede, samo umaknila se je hitro. Bila je razburjena in razžaljena, da jo snubi človek, ki je tako star, kakor njen stric. »Ali hočete postati moja ljubljena soproga?« je novic vprašal Kompare. »Na rokah Vas bom nosil.« Faniki je bilo to sladko, starega moža nevredno govorjenje skrajno zoprno, a njena dobrosrčnost ji je branila dati tak odgovor, kakor ga je Kompare zaslužil. »Ne morem Vam ničesar reči«, je odgovorila Fanika, »govoriti moram z mojim stricem. Seveda ga ne zapustim, dokler je bolan.« Sama pri sebi pa je Fanika mi- slila, da skoči raje v vodo, kakor da bi postala Komparetova žena. »Premislite si celo zadevo«, je menil Komare. »Uvažujte, da se izobražena gospodična kakor ste Vi težko omoži na deželi in stara devica vendar ne bodete hoteli ostati.« Stara devica! Zopet ta beseda, ki je Fanika ni mogla slišati in ki jo je pekla kakor živ ogenj. Pi*emislila si bom,« je mehanično odgovorila Fanika, komaj čaku-je, da se Iz?iebi svojega snubca. »Za zdaj ne govorite nič s stricem o moji snubitvi,« je odhaja je dejal Kompare. »Ko bi izvedel za to, bi tudi vedel, da so dnevi njegovega življenja šteti. Na to računa, da ostanete pri njem do smrti, upa pa, da bo živel še do spomladi. Umrl bi od strahu, če bi kaj izvedel.« »Molčala bom,« je zopet mehanično odgovorila Fanika in odprla vrata, vsled česar je Kompare moral oditi, čeprav ne rad. Mudilo se ji je, zakaj bližala se je ura, ko je vedno prišel po cesti novi učitelj, ki je zavzel mesto prejšnjega starokopitnega učitelja, ki je bil šel v pokoj. Novi učitelj se je vsako popoldne po končani šoli izpreha-jal po vasi. Redno je prišel mimo hiše strica Antona. Včasih je vstopil tudi v prodajalno, ali če je bila Fanika na hišnem pragu, se je ustavil pri njej in se ž njo pogovarjal o vsakdanjih stvareh. Govoril je prijetno in Fanika ga je rada poslušala. Sčasoma se je učitelj tako navadil, ustavljati se pri hiši strica Antona, da je prihajal vedno in Faniko so ti kratki obiski veselili. Vsaj enega človeka je imela, s katerim se je mogla pomenkovati in ž njim prijateljsko občevati. Ni se vdajala nikakim nadam. A kakor sploh priletna dekleta, tako se je tudi Fanika, čim se je seznanila z novim učiteljem, najprej zanimala, če je mož samec in če se misli oženiti. In ko ji je učitelj nekoč priznal, da ne misli vedno ostati samec, ga je Fanika vse drugače gledala. »Morda bi me pa le vzel.« Ta misel se ji je vsiljevala vedno pogosteje, in dasi je je sama zametavala kot smešno in neosnovano, se ji je vendar vedno vračala. Slonela je zdaj pri oknu in gledala na cesto, čakaje, kdaj pride učitelj. Toda ni ga bilo. Čakala je dolgo, a čakala zaman. Naposled je morala iti na delo. Odprla je vrata in stopila v vežo. Ravno na nasprotni strani stoječa vrata v prodajalno so bila odprta in Fanika je zagledala učitelja, ko je ravno poljubljal mlado, cvetočo prodajalko. Tiho se je umaknila v svojo sobo, a pri srcu ji je bilo težko in spre- letela so jo bridka čuvstva. Sedla je k oknu in vzela zrcalo v roke. Dolgo in pozorno se je ogledovala v zrcalu in počasi so začele teči solze čez njeno uvelo lice. Cesar poprej nikdar ni verjela, to je verjela zdaj, da je namreč postala stara in grda. Izginili so bili zadnji sledovi mladosti, pač največ vsled telesnih in duševnih muk, ki jih je bila prestala, nekaj pa tudi vsled starosti. »Kaj sem res že tako staral« se je vprašala Fanika in v odgovor na svoje vprašanje je natančno izraču-nila, da je stara štiriintrideset let in osem mesecev. »Kaj je to? Ko bi bila omožena, ko bi bila mati, bi bila zdaj v najlepšem cvetu, a tako sem stara devica, tako uvela in stara devica, da se me že upa snubiti tak človek, kakor je Kompare.« Fanika ni mogla odložiti zrcala. Vedno znova je ogledovala svoje ostre poteze in svoje upadlo starika-vo lice. »Moj Bog,« je rekla sama pri sebi, »kako sem pač smešna, da se branim Kompareta. S kakšno pravico se čutim žaljeno, da me snubi, ko sem tako stara in grda. Res, da je Kompare še enkrat tako star, a kaj zato. Kadar je dekle staro skoro petintrideset let, je zanjo vsak mož dober, če neče ostati stara devica. Pri moških ne štejejo leta toliko, kakor pri ženskah. Ženska je stara v tistem trenotku, ko ni več zapeljiva po svoji zunanjosti. Jaz sem stara devica, ki si je nihče več ne zaželi iz ljubezni.« V tem trenotku šele je bilo Faniki jasno, zakaj jo je zasnubil Kom-pare; Spoznanje, da je ne bo nihče več zaželel iz ljubezni, je v njej rodilo sum, da se je Kompare iz posebnih nagibov tako naglo oglasil. Popoldne je bil z različnimi možmi pri stricu Antonu — njegovo smrt pričakuje vsak dan — morda je stric Anton naredil testament in jej kaj izdatnega zapustil in zaradi tega denarja jo je zasnubil Kompare. »Celo ta bi me ne vzel drugače, celo ta ne,« je zavzdihnila Fanika in se jokaje v.rgla na svoje ležišče. »Celo ta me je zasnubil samo zaradi denarja, ki ga morebiti dobim po stričevi smrti.« Bridko je bilo to spoznanje, nadvse bridko, in potrlo je Faniko popolnoma ter ji vzelo zadnje ostanke življenjskega poguma. »Ti ubogo staro dekle,« je zavzdihnila sama o sebi, »brez namena si in brez poklica na svetu, vsem v nadlogo, sebi na žalost. Imej vendar pogum in končaj to brezkoristno življenje.« . (Dalja artkoaajie.) MU vdušenih »Lirašev« naša prelepa slovenska pesem. Vodila nas je ta zastava vedno do lepili uspehov. Nikdar se ni vpog-nila nasprotnemu viharju, ter je vedno plapolala le v ponos in slavo naše mile slovenske domovine. Naše društvo se ozira kakor čili Sokol na preteklo četrtstoletje in gleda z veseljem in navdušenjem v pri-hodnjost, dobro vedoč, da je le v prosvetnem delu zagotovljena zmaga našemu narodu. Nobena sila in nikaka zvijača ni mogla odvrniti društva od določenega načrta. Dne 15. in 16. avgusta 1908 slavilo bode torej naše društvo dvojno 251etnico — namreč — ustanovitve prvega slovenskega pevskega društva in razvitja društvene zastave. Pridite, dragi nam bratje Slovenci iz tužnega Korotana, zelene Štajerske, ponosne Primorske, kršne Istre in od obal sinje naše Adrije, sobojevniki na prosvetnem polju v naše rajsko mestece Kamnik! In Vi, bratje Hrvati, Srbi in Bolgari, vedno tlačeni od zlega tuj-stva in dušmaninov tiranskih, pridite k svojim bratom, ki čutijo in delajo z Vami, ki se vesele, kadar ste veseli Vi. ki plakajo z Vami, če plakate Vi. saj geslo nam je eno — rešiti rod in domovino svojo. Z odprtimi rokami sprejeli Vas bodemo v svojo sredo, da se v teh dneh okrepimo za daljnje delovanje naše in da povečate s svojo navzočnostjo ta narodni praznik naš. V svesti si Vaše bratovske ljubezni in navdušenja do slovenske pesmi, nadejamo se prav gotovo, da se udeležite korporativno ali vsaj po deputaciji tega tako redkega narodnega slavlja. Da zamoremo določiti natančnejši vspored, Vas prav uljudno prosimo naznaniti nam svoj sklep do 15. julija 1908. Vsako bratsko društvo pa, ki želi nastopiti na slavnostnem koncertu, blagovoli naj nam tudi do tega dne prijaviti pesem, ki jo bode pelo. Opozarjamo že danes vsa slavna društva,da bodo pela vsa pevska društva kot 1. točko vsporeda A. Hajdri-ha: »Morje Adrijansko« in pa divno našo narodno himno »Lepa naša domovina«. Sprejmite torej, dragi bratje, naš najiskrenejši pevsko - bratski pozdrav! Na veselo svidenje dne 15. in 16. avgusta 1908! V K a m n i k u . 14. maja 1908. Odbor. Dnevne vesti, V Ljubljani, 1. junija — Kranjski odbor za jubilejski sprevod na Dunaju berači sedaj za prispevke pri naših somišljenikih, ker mu nedostaje sredstev. Dvanajst dni je gospodom jedva še na razpolago, ko imajo nastopiti na Dunaju, a še nimajo na razpolago potrebnih denarnih sredstev. In sedaj bi jih naj rešili iz zagate naprednjaki, ki pri vsi prireditvi nimajo nobene besede. Naj dado sedaj denar za stafažo na Dunaju, ki je popolnoma nepotreb-na,le klerikalci in Nemci sami. Fi-asko pri vsi stvari je itak neizogiben, ljudje, ki imajo akcijo glede sprevoda pri nas v rokah, bodo preskrbeli za temeljito blamažo kranjske dežele pri jubilejnem sprevodu, zato bi bilo škoda za vsak vinar, ki bi se potrošil v ta namen. Ljudje, ki so za vsako ceno hoteli izsiliti, da se Kranjska udeleži jubilejnega sprevoda ter se s tem postavili v nasprotje s češkim narodom, naj stroške za to prireditev plačajo iz svojega žepa, za to naj ne bo noben naprednjak tako nespameten, da bi s svojimi gro-ši podpiral kaprice ljudi, ki se jim gre pri vsem le za to, da bi pri stvari ujeli kako priznanje ali odlikovanje. — »Slovenec« je priobčil o »Legi nazi. članek, ki konča: »V italijanski šolski družbi ne poznajo domačih političnih razlik. »Lega« jim je najvišja narodna institucija, podobna, kakor je lepo rekel neki govornik, solnčni svetlobi, ki združuje vse barve spektra v eno.« — In zakaj ni tako tudi pri Slovencih?!? »Slovenec«, govori! — Deželni odbor razpisuje službo deželnega kn;%;govodja, kakor tudi službo računskega svetnika. Prvo službo oddaja deželni zbor. — Znana prezidava v Idriji je pokopana. Deželni odbor vstraja pri svojem »justament nicht«. To je bilo pričakovati; gospod Oswald, znani hujskač je potreboval nekaj gloriole. To je sedaj dobil. — Is sodne službo. Sodni pristav Rihard B a s i 5 v Malem Lošinju je premeščen v Koper, sodni pristav dr. Leopold Jerovsek iz Pazina v Polj, sodni pristav Karel Bizjak je dobil mesto v Motovunu. Za sodne pristave so imenovani avskultantje Nazarij Lončar za Mali Lošinj, dr. Herman Ferjančič za Podgrad v Istri, dr. Matija Lavrenčič sa Komen in dr. Ivan Milic za Pulj. — Imenovanje v drž. stavbni službi. Stavbni svetnik J. Bdita je imenovan za višjega stavbnega svetnika v državni stavbni službi na Kranjskem. — Imenovanje v sodni službi. Za sodnega pristava v Št. Lenartu v Slovenskih goricah je imenovan dr. Ožbaltllavnig, ne pa Hau-tig, kakor se je pomotoma v soboto poročalo. Iatotako dr. T a u s s ni bil v Radečah, temuč v Kočah na Koroškem. >;> — Dr« Vstr. Jagica sta povodom njegovega 70. rojstnega dne izvolili vseučilišči v Odesi in Petrogradu za častnega Člana. Družbi sv. Cirila in Metoda je došel 31. t. m. telegram: Vrli Mihael Sohleicher umrl v Rožeku, volil je družbi 1000 K. Ukor idrijskemu županu je radi prezida van j a mestne hiše izrekel deželni odbor in Oswald je dal to tiskati v „Slovencu" z debelimi črkami. Ta ukor je pa nedopusten. § 60. občinskega reda pravi, da glavar (župan) odgovarja za dela svoje službe občini. § 92. pa govori le o občinskih starešinah, ne pa o glavarjih. Deželni odbor torej ne more napraviti župana osebno odgovornega za izvršitev svojih neumestnih in stvarno neutemeljenih ukrepov. Učiteljica Kristina Perthold v Pilštanju, znana tercijalka, je postala, kakor se nam poroča, blagajničarka tamošnjega klerikalnega izobraževal-cega društva. Žal, da se med učitelji-nami še zmerom nahaja več gospo dičen te baze! — Srečko Stegnar, učitelj v moški kaznilnici v Mariboru, je šel po 451etnem službovanju v pokoj. G. Stegnar je zavzemal svoječasno v šolstvu, narodnem in političnem delovanju na Kranjskem odlično vlogo. Bil je vodja šole v Idriji, okrajni šolski nadzornik za logaški okraj, pozneje kot kaznilnični učitelj v Ljubljani je bil t adi Član mestnega šolskega sveta. Znan Slomškar, nadučitelj Jut kovic, v Šmarju pri Jelšah na Sp. Štajerskem, je duša tamošnjemu katoliškemu izobraževalnemu društvu. Proti stavbi novega šolskega poslopja ruje na vse kriplje in dela napotja, kjer le more. One pa, ki našo mladino le hočejo zasužniti v nazadnjaškem smislu, podpira v njih naporu. — Fej takemu učitelju! Dični dr. Korošec, general spodnještajerske klerikalne „Kmečke zvezen — postane nadmladenič. On vabi vse mladeniče slovenskega Šta-jerja na ustanovitev rZveze slovenske mladine" ter skliče v ta namen ustanovni shod na binkoštni ponedeljek dne 8. junija t. 1. v Ljutomer. Poslanec Korošec, brhek in zveden mladenič, —na Dunaju mu je prilike dovolj v to! — je ustvarjen ko nalašč za to. — Ptič pa je — ta pater Korošec! Zadnji „Slovenski Gospodar11 z dne 28. maja t. 1.. odnosno njega odgovorni urednik F. Leskovar, v imenu vsega uredništva prekli-cuje vsa natolcevanja proti gg. nad-uČitelju F. Kocbeku in sod. pristavu Zdolšeku v Gornjem gradu, ki jih je neosnovano naperil napram tema gospodoma v 6. in 10. svoji Številki, lažnjivo podtikajoč jima politično strankarstvo in osebno sebičnost pri snovanju pašnih zadrug v gorenje-grajskem okraju. — Najprej kradejo ti ljudje poštenjakom čast: ako se jih pa prime, pa sramotno zlezejo pod klop. To so junaki, ti katoliški pisači okrog mariborskega „Slovenskoga Gospodarja!" Izredna narodna požrtvovalnost. Kot je znano, je založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju svoječasno za vsa slovenska društva legitimacij ski list, ki se prodaja izključno v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Da je bila ta misel dobra, priča to, da so mnoga zavedna društva, ki nimajo ljubezni do svojega naroda le na jeziku, ampak tudi v srcu, posegla po tej izkaznici; a Še več jih je bilo, ki so — ali iz sovraštva do naše Šolske družbe, ali iz strahu pred vsakim, tudi najmanjšim narodnim davkom — uvedla lastno. — Med onimi, ki so se prvi odzvali našemu pozivu, ki pomagajo reševati slovensko mladino na narodnostnih mejah, nam je imenovati nPrvo češko splošno delniško družbo za zavarovanje na življenje," oziroma njeno glavno zastopstvo v Trstu, ki je — edino te vrste — že v drugič naročilo 200 komadov naših izkaznic, ki jih prilaga zavarovalnim policam, da tako pokaže svojo narodno zavest. A samo to omeniti Še ne zadostuje i Ta zavarovalna družba plačuje iz lastnega nagiba komad po 1 K, in ne, kot velja drugače, po 20 oziroma 10 vin. Klic „svoji k svojim" je tudi tu na mestu. Čim bolj bomo podpirali „Prvo češko na življenje" v Trstu, več bo imela od tega koristi družba sv. Cirila in Metoda, lažje bo izvrševala svojo vzvišeno nalogo. Geslo vsakega zavednega Slovenca bodi torej: vpoštevajmo v prvi vrsti ta zavarovalni zavod, ki ima zelo ugodne pogoje, nizke oene in je v resnično narodnih rokah. — Odsek za vseslovenski legitimacij ski list" v aka-demičnem društvu „Sava" na Dunaju XVII. Schellhammergasse 4. Dražba sv. Cirila In Metoda nam naznanja, da so sledeče p. n. tvrdke naročile nadalje družbenih računskih listkov: Hotel Štrukelj, Ljubljana; hotel Seidel, Ljub Ijana; podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Rajhenburgu; g. M. Omerza za hotel Tomšič v Ilir. Bistrici; Anica Stritar Sv. Križ pri Kostanjevici; Grobotek Mijo, Boh. Bistrica; Podre-kar Nežika, Nar. dom; L. Tratnik, restavracija v Ljubljani; gostilna Je-ras, pri Kovaču, Ljubljana; Gost. DreŠČek, Novi klošter pri Polzeli; Greti Tičar, hotel Adrija v Ipavi; Aut. Krizman za podružnico sv. Cirila in Metoda v Kamniku; kavarna Evropa, Ljubljana; M. Mastnak prof. Gorica; M oi Smerdu, gost. pri Jelenu, Sv. Peter na Krasu; restavracija pri Koslerju, Šiška; Anica Jurič, Narodni dom, Brežice; hotel Ilirija; Feliks Stare, Narodni dom, Celje; Sever Ivana, gostilničarka na Šmarni gori; Narodna kavarna, Ljubljana; I. Robežnik, gostilničar na Viču. Družba sv. Cirila in Metoda je začela nabirati knjige za slovenske javne knjižnice v obmejnih krajih, kjer grozi nevarnost naši narodnosti. S hvaležnostjo se sprejme vsaka slovenska, zabavna ali poučna knjiga, ki bi služila ljudski prosveti. Prosimo tedaj rodoljube: „PoiŠčite v svojem doma knjige, ki morda leže neplodno že leta po vaših omarah, ter jih darujte družbi sv. Cirila in Metoda!" — Prvi zaboj knjig je prejela družba od g. gostilničarja Tostija v Ljubljani. Družba sv Cirila in Metoda opozarja vse svoje podružnice na prireditev veselic družbi v korist. Prosimo! Obe podružnici Ciril > Metodove družbe V Celju priredita v nedeljo, dne 5. julija večje ljudsko veselico. Narodna društva kakor tudi posamezniki se s tem prijazno opozarjajo. Oodbeno društvo v Idriji priredi binkoštno soboto svoj drugi pro-menadni koncert na glavnem trgu pred mestno hišo. Binkoštni ponedeljek popoldne pa je izlet v Koševnik, h kateremu se vabijo člani in društveni prijatelji. V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na nedoločen čas. Občni zbor »Belokranjskega učiteljskega društva" bo v četrt«K, dne 4. junija t. 1. ob 10. dopoldne v Črnomlju z običajnim sporedom. Na zborovanju predava prof. Fr. Orožen „0 domoznanskem pouku". Po zborovanju bo jubilejni konoert. Društvo za privabite v tujcev in za olepšavo mesta Kranj in Okolico ima svoj ustanovni občni zbor dne 1. junija ob pol 9. zvečer v gostilni „Nova pošta" v Kranju in sicer po temle sporedu: 1. Poročilo pripravljavnega odbora. 2. Sprejemanje novih članov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Pristop k zborovanju imajo člani in po njih vpeljani gostje. „Društvo za oskrbo in varstvo sirot v sodnem okraju „Ra-dovljica11 priredi prvi občni zbor dne 13. junija v sodnijskem poslopju v Radovljici, soba Št. 26, ob 6. uri zvečer. Na ta zbor se vabijo vsi prijatelji društva. Kot ustanovni Člani so pristopili društvu: Slavna »Mestna hranilnica v Radovljici" z zneskom po 200 K, slavna „Poso-jilnica v Radovljici" z zneskom po 100 K, občina Bohinjska Bistrica ter občini Gorje in Bled v proslavo 60letnega jubileja cesarja Franc Jožefa z zneski po 100 K in gosp. Franc Papler, posestnik v Doslovčah z zneskom po 100 K. Predavanje v „Akademiji". V soboto zvečer je predaval v „Mest-nem domu" član „Akademije", urednik g. Rasto Pustoslemšek o svojem potovanju po Bolgar skem, Turčiji in Mali Aziji. Splošno jako zanimivo predavanje je z napeto pozornostjo poslušalo mnogobrojno poslušalstvo, med katerim so bile častno zastopane naše dame, gospe in gospodične, ter dijaki. Gosp. predavatelj je s skioptikonom kazal prekrasne slike pred vsem Carigrada ter iz bližnjih krajev Male Azije. Poleg tega so bile občinstvu na razpolago razne druge slike iz turškega življenja, oeloten pogled na Carigrad ter bolgarski, turški in grški časopis. Krepko ploskanje ob koncu predavanja je bilo dokaz vse-obče pohvale in zahvale predavatelju za zanimive opise orijentalskega življenja. Uradno uro pri vseh uradih deželnega odbora kranjskega v Ljubljani določil je dež. odbor za poletni čas t. j. od 1. junija do 31. avgusta od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Na to naj jemlje ozir tudi slavno občinstvo pri vlaganju vlog. Ii celjsko okolice se nam pila: Bralno društvo sa Breg in okolico pri Celju se je osnovalo. Želimo mu mnogo uspešnega delovanja! — Imeli bodemo pazno oko nanj ter bodemo tudi verno poročali o njega kretanju. Poročil so Je g. Radivoj Ku-strin, c. kr. sodni oficijant, z gdč. Iva Kuatrin roj. Dolenc. Čestitamo! Dijaško podporno društvo „BadogoJ"- Odbor je v zadnji seji izrekel vdano zahvalo g. Robertu Kollmannu, trgovcu in posestniku v Ljubljani, za velikodušni dar 500 K, katerega je imenovani naklonil društvu v spomin svojega očeta g. Frana Kollmanna, bivšega predsednika mestne hranilnice ljubljanske. Res je s tem dobrodelnim činom postavil blagemu pokojniku najlepši spomenik v srcih naše visokošolske mladine. — Kot ustanovnik je pristopil društvu g. Jean Schrev, svetnik trgovske in obrtne zbornice, pek in posestnik v Ljubljani, s plačilom zneska 100 K ter s tem dal lep vzgled premnogim drugim premožnim Slovencem, ki dozdaj še ne podpirajo tega za vzgojo akademičnega naraščaja tako važnega društva. Odbor društva „Radogoj" izreka tem potom novemu gospodu ustanovniku javno zahvalo za njegovo požrtvovalnost. — Redni član društva je postal g. dr. Vek o si a v Kuko-vec, odvetniški kandidat v Celju, ki pa je poleg vsprejemnine in članarine daroval društvu znesek 25 K, za kar se mu odbor vljudno zahvaljuje. — Ž ali bog je gmotno stanje društva Še vedno slabo, društvo se že nekaj let bori z deficitom, ker je razen navedenih in nekaj drugih Častnih izjem zanimanje za društvo vse premajhno. Odbor mora leto za letom celo vrsto potrebnih in vrednih prosilcev zavračati in je ravno v zadnji seji zopet s težkim srcem odklonil 3 prošnje vsled pomankanja razpoložljivega denarja. Celo pri nekdanjih podpiranoih društva, ki so že v dobrih stalnih službah, se opazuje, da so pozabili na društvo, ki jim je omogočilo vstop na visoke šole. Lani je odbor razposlal mnogim pozive, da začnejo vračati sprejete podpore. Nekateri na to niti odgovorili niso, večina je sicer obljubila določene prispevke, toda na pošiljanje so zopet pozabili. Odbor in z njim naš bedni akademiČni naraščaj bridko obžaluje to brezbrižnost in nehvaležnost in resno opominja bivše podpirance, da je njih Častna dolžnost vrniti podpore in pristopiti k društvu kot ustanovniki z ustanovnino 100 K ali kot redni člani z enkratno sorejem-nino 2 K in letno članarino 5 K ali vsaj kot podporniki s kakoršnimkoli zneskom, da vsaj pokažejo dobro voljo. Gotovo je med Radogojevimi dolžniki marsikateri, ki potrati precejšnje vsote za kajenje ali za pijačo ali za kak drugi luksus, podpore vračati in društva podpirati pa noče. To je sramotno in obžalovanja vredno! Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je imelo včeraj dopoldne v „Mestnem domu" ob prav lepi udeležbi 38 redni občni zbor. O tvoril ga je načelnik g. Lud. Stricel star., ki je predstavil zbo-rovalcem zastopnika mestne občine mag. svetnika g. Vončino ter za-klical vsem „Na pomoč!" V znak so-žalja vsled smrti člana Malica so zbo-rovalci vstali s sedežev. Ko so je g. načelnik še zahvalil listom, ki so vedno radi priobčevali društvene vesti ter tako delali za koristi društva, prečital je tajnik gosp. Andlovec zapisnik zadnjega občnega zbora, kar se je odobrilo. Iz tajnikovega poročila v preteklem društvenem letu je posneti Ognjev je bilo 20, in sicer 7 velikih in 13 manjših. Rešilni voz je posloval v 629 slučajih. Odkar ga je društvo prevzelo, prevozilo je 3185 pacijentov. Njegova važnost se spoznava vedao bolj in reševalno društvo je v najlepšem pomenu besede humanitarno društvo, ki hiti na pomoč ranjencem in drugim bolnikom. Alarm je bil preteklo leto enkrat, gledaliških straž je bilo 199; oskrbovalo jih je 1791 mož. Raznih straž je bilo 38. Vaj je imelo društvo 95, med temi 34 za novince. Odbor je imel 9 sej. Nedeljskih inšpekcij je bilo 55. Bili so 3 službeni shodi. Članov je bilo koncem leta 82. Med letom je pristopilo 15 novih članov, 7 jih je izstopilo, 1 je bil izključen in eden je umrl. Društvo je sodelovalo pri bakljadi ob instalaciji župana 2. avgusta 1907. Poročevalec je poudarjal^potrebo sloinosti po geslu: Vsi za enega, eden za vse! To poročilo se je odobrilo. O bolniški blagajni je poročal njen blagajnik gosp. L e u t g e b. Dohodki so znašali 1132 K 97 v, stroški pa 1136 K 40 v. Premoženje blagajne znaša 29.095 K 81 v. Tudi to poročilo se je odobrilo. O ostalem denarnem stanju društva je poročal blagajnik g. Bar le. Dohodkov je bilo 9979 K 39 v (prispevek mestne občine 4500 K, prispevek iz dež. gas. zaklada 800 K, prispevek Kranjske hranilnice 500 K, Članarina, volila in darila 1527 K, dohodki bo-žičnioe 1582 K 24 v), stroškov pa 9964 K 14 v (stalne plače uslužben- cev 2675 K, vzdrževanje in popol-njevanje inventarja 2408 K 03 v, vrnitev posojila za 1908 1000 K, stroški božičnice 302 K 24 v), prebitka torej 15 K 25 v. Podporni sklad se je pomnožil od 4828 K 33 v prejšnjega leta na 5388 K 06 v. Proračun izkazuje 9160 K dohodkov in 9137 K stroškov. Društvo ima še 3000 K dolga v bolniški blagajni, kateri dolg se plačuje v letnih obrokih po 1000 K. Pregledniki so našli vse račune v najlepšem redu, zato so se ta poročila brez ugovora odobrila. Volitve z listki so imele sledeči rezultat: Oddanih je bilo 60 glasov in so bili izvoljeni gospodje: za načelnika Lud. Stricel star., za namestnika Josip T ur k; za čet^poveljnike Anton Din ter (I. četa), Fran Stare (II četa), Fran Medic (III. četa); za podpoveljnika Stricel Lud. mi. (L Četa), Kavčič Anton (II. četa), Lapajner Josip (III četa); društveni blagajnik je Fran Barle, bolniški blagajnik Anton Leutgeb, tajnik pa Ivan Andlovec; namestnik blagajnikov in tajnika so Josip Lapajner, Avgust Z ornič in Ivan Tomažič, pregledniki računov pa Fran F ur lan, Ivan Križnar in Viktor Stare. Načelnik g. Stricel se je zahvalil za izkazano mu čast in imenoval za svojega pobočnika gosp. Čudna. Pri raznoterostih se je določilo: Vsi člani dobe pravila bolniške blagajne in podpornega zaklada, kadar bodo tiskana. Da se izvolijo za častne člane društva oni gospodje, ki so bili častni Člani gasilnega društva, ki se je razšlo, ko se je ustanovilo gasilno in reševalno društvo, pride na razgovor v prih. odborovi seji ter potem na prih. občnem zboru. — Kot zastopnik mestne občine je zboro-valce nato pvzdravil magistratni ravnatelj g. Vončina ter jim izrekel zahvalo in priznanje za uspešno, požrtvovalno delovanje. Društvo napreduje in ima naprave, s katerimi se more ponašati malokatero mesto. To je zasluga vodstva. Potreba sloge med vsemi člani je življenske važnosti za društvo in na poti, ki jo je doslej to hodilo, naj ostane še v prihodnje. Načelnik je nato zaključil zborovanje. Iz Kamnika se nam piše: Zadnji četrtek se je blagoslovilo novo bandero mekinjskih „devičarjev". Kumica mu je bila znana stara nem-škutarica, ki tudi pri tej priliki ni razobesila slovenske trobojnice. Kamniški „Čuki" so čutili v sebi poirebo iti delat stafažo. da si je cel Kamnik to v narodnem obziru po vsem brezpomembno „žegnanje" preziral, „čuki" hočejo biti bolj narodni nego „Sokoli" a posnemajo te-le samo zunanje. Šopirijo se v njim podjarmljenih krajih in prisvojili so si tudi sokolski pozdrav. Toda duh sokolstva, duh slovanstva jim je tuj in nepoznan. Tq se je pokazalo zvečer na kolodvoru, ko je prišla večja narodna družba z večernim vlakom v Kamnik in ko so „^uki" prav besno vpili: „Na zdar". V preizkušnjo narodnega čutenja „Oukov" je zaklical iz te družbe dr. Kraut, starosta kamniških „Sokolov": „Zivel slovenski narod" in iz „Čukov" zmedenih vrst zaskovika takoj priučeni jim „pe-reat". Tužna jim majka! Eno upanje pa še gojimo glede „Čukov", namreč to, da bode s telovadbo rastlo ne samo m šičevje, ampak tudi njih duševno obzorje. In tedaj si pridemo bližje! Sramotenje „Sokolov" po klerikalnih listih jim pa krščansko odpuščamo. „Bratje Čuki"! Manj samohvale in več resnega dela ter discipline, da si ne boste po gostilnah v laseh. Vam priporoča s & r o m e n „S o k o 1". Iz Amerike nazaj. Parnik pa-robrodne družbe „Cunard line", „Pa-nonia", je včeraj priplui iz Amerike v Trst S tem parnikom se je vrnilo nazaj v svojo staro domovino 250 nesrečneže v, ki so bili Šli v Ameriko iskat bolje sreče. VeČina njih so Slovaki ; po številu jim slede Madžari in potem Hrvatje. Odšli so vsi takoj dalje s popoldanskim poštnim vlakom južne železnice. Iz Sodražice. V sredo popoldne ob 4. položili smo v grob starega Lavrenčiča. Od blizu in daleč so prihiteli prijatelji rajnkega, da ga spremijo k zadnjemu počitku. Pogreb je bil izredno veličasten in jo pokazal, Koliko spoštovanja in priznanja je užival rajni v vseh krogih. Posebno častno je bil zastopan trg Ribnica m okolioa; prišli so prijatelji iz Dolenje vasi, Loškega potoka, Sv. Gregorja, z Velikih Poljan, iz Sulja, z Gore itd., udeležilo seje pogreba pa tudi mnogo odličnih znanoev in prijateljev rajn-cega iz Ljubljane in od drugod. Ker je rajnki, ki je bil že od mladih nog vnet loveo, še na smrtni postelji izrazil željo, naj ga poneso na njivo božjo lovci, je imel pogreb, ki ga je zelo spretno aranžiral g. prof. Marolt, lovsko lice. Ko so po blagoslovu pevci odpeli „Nad zvezdami", dvignili so štirje lovski tovariši rajnega, okrašeni s Širokimi zelenimi trakovi, krsto in sprevod se je začel premikati po trgu. Ob krati je kot častna straža korakal oddelek ognjegasoev. Na čelu sprevoda je stopal s križem v roki lovec, opasan s širokim zelenim pasom nesoč v črn pajčolan zavit velik lovski rog. Njemu je sledil drugi lovec enako odet, nesoč svetilko in šopek svežih rož — zadnji pozdrav Mihe V. Za njim je šla šolska mladina in ognjegasoi. Za temi so se razvrstili venci. Prvi venec je bil „Lovskega kluba v Sodražioi", katerega so nesli trije člani kluba. Temu so sledili venci „Slovenskega lovskega kluba", trga Sodražioe, posojilnice v Sodražioi, pevskega društva v „Grlas", ognjegasnega društva, dalje venci znanoev, prijateljev in sorodstva. Vence, katerih smo našteli okoli 30, so nosili dečki odet v črni pajčolan. V oerkvi je zapelo, po običajnih molitvah, društvo „Grlas" ginljivo žalostinko „Usliši nas gospod", nakar je sprevod zavil na pokopališče. Ko je domaČi župnik ob azistenci sosednih gg. duhovnikov izročil truplo pokojnega meteri zemlji, in vrgel na krsto prsti, je govoril nadučitelj in podravnatelj posojilnice gospod Mihael Vrbič svojemu dragemu in zvestemu prijatelju v imenu posojilnice in občine ob odprtem grobu zadnji pozdrav. Njegov krasni govor je pretresel srca vseh in ni ga bilo očesa, ki bi bilo ostalo suho. Ko so zapeU pevoi še „Jamico tiho" za-grmele so za pokopališčem tri salve, — zadnji lovski pozdrav, katerega so izkazali rajnemu njegovi stari lovski tovariši. S starim Lavrenčičem je Šel pod zemljo mož stare korenine. Bil je preprost v besedi in v vedenju, toda njegova beseda je imela smisel, je imela jedro v sebi. Tudi mu ni nedostajalo pristne ribniške dovtipnosti in še v bolezni je včasih tako ukrenil, da se je moralo nehote vse smejati. Sil je izredno vnet za blagor občine h) je dolgo vrsto let delal za javnost kot Jprvi občinski svetovaleo, trški načelnik in ravnatelj posojilnice. Legel je k počitku mož, kakršnih ni dosti več med nami, mož, katerega spomin bo Še dolgo dolgo živel v srcih vseh, ki so ga poznali. Iz Št Vid« pri Vipavi. Dne 30. maja je umrl tukaj gospod Franc Kavčič, c. kr. poštar in veleposestnik. Rajnik, rojen Razdrtčan je preživel svoja mladostna leta v Trstu, kjer je bil zelo do polovice svoje dobe trgovec. Že v Trsu je bil kaj iskren in odločni narodnjak, to pod kaj težavnimi takratnimi razmerami. Ko mu je mati malo grajšČinico Podbrdje na Vipavskem Št. Vidu izročila, preselil se je kakor zelo petičen m:ž tja, kjer se je z največjo vnemo kmetijstva polotil. V kratkem času se je izkazal iaj umnega racionalnega vinogradnika ter sadjerejca. Njegovi vinogradi, njegova klet, osobito pa njegovi sadjerejski nasadi so bili uzorni. Mož se ni sicer na nikaki kmetijski šoli šolal, saj takrat še niti nobene imeli nismo, toda velika ljubezen do stvari, spojena s Čitanjem najboljših tedajšnih francoskih, nemških ter italijanskih knjig, skrajna pridnost ter varčnost vse to ga je usposobilo za uzornega gospodarja. Ko je Podbrdje prodal, se je naselil v Št. Vidu. Tukaj je {[gospodaril naprej, postal je pa tudi poštar, ter načelnik vipavskih vzornih vinogradov ter kleti c. kr. vinarskega nadzorstva za Kranjsko. V posledni službi je razvijal veliko marljivost, ter tako poleg svojega že prejšnjega privatnega gospodarskega prizadevanja, jako dosti k odločnemu ter velikemu napredku vi-pavkega vinarstva ter sadjarstva pripomogel. Bodi mlademu možu domača zemlja lahka, ter hvaležen spomin njegovemu trudu na narodnem in gospodarskem polju. „II. ljudski tabor." Pod tem naslovom se je vršila včeraj popoldne in zvečer na Koslerjevem vrtu v vsakem oziru izvrstno uspela vrtna veselica pevskega društva „Ljubljanski zvon". To narodno in napredno pevsko društvo si je tekom kratkega obstoja osvojilo srca našega občinstva, ki z vidnimi simpatijami pozdravlja vsako njegovo prireditev in jo poseča v najlepšem številu. Tudi včerajšnja veselica je bila kaj izborno obiskana. Saj se je pa tudi izplačalo priti na njo. Pevski zbor je pel z znano dovršenostjo le izbrane pevske točke, med katerimi je najbolj ugajal Al. Sachaa „Venec slovenskih narodnih pesmi". Zbor je moral na splošno odobravanje dodajati novih komadov. Tadi društvena godba ljubljanska je precizno svirala obširen program, ki se je seveda podvojil vsled občnih zahtev občinstva. Prosto zabavo je izpolnilo poslu-zevanje bazarja, srečolova z mnogimi krasnimi dobitki, Šaljive pošte in streljarne. V mraku se je zažgal krasen umetalen ogenj. V salonu na desni se je kmalu razvil živahen ples vseh poskočnih ljudi. Živ koštrun se je izžrebal zvečer po sedmih. Vrt je bil jako okusno okrašen in je vse dekoracije izvršil odbornik g. Slavko Zor. Veselica je prinesla „Zvonu" vsekakor lep gmoten dobiček in to je bil gotovo eden glavnih namenov prireditve. lajava slov. luaetaiikef a klu- ba „Sava". Po Ljubljani kroži govorica, da je bit klub slov. umetnikov „Sava" odslovljen od kranjskega odbora za slavnostni sprevod radi nedelavnosti, nezmožnosti in sapravlji-vosti. Ker klub lahko dokaže nasprotno, izjavlja da si bo iskal sod-nijskim potom zadoščenje od vsakega, kdor ponavlja in raznaša te razžaljive laži. — Za klub slov. umetnikov „Sava" Rih. Jakopič. Poavečevanle novo larae ear-kve v Tebariih pri Celin hoče opraviti 2. junija t. 1. mariborski škof dr. Napotnik. Ta cerkev že služi svojemu namenu od začetka minole zime. Blagoslovil jo je celjski opat g. Ogradi. Zakaj takrat, ko je bilo milo vreme, ni škof sam prišel posvečevat cerkve, ki je ob lepi oesti malo minut vožnje od železnice, povpraševali so se verniki; ko pa seje božja služba v njej začela, bilo je zadovoljno pobožno ljudstvo. Zdaj pa ugiblje, zakaj se mora oerkev Še enkrat „žegna'oi". Duhovniki sami pravijo, da je to nepotrebno in da samo moti ljudstvo, duhovnika pa sili poklanjati se nepriljubljenemu škofu, kateremu posebvo .v.vdega brezsrčnega nastopa proti -v" m Srednja včrajšnja in predvčerajšnja temperatura: i9 0' in 211* ; norm. 15 8J in 16*0° Padavina v 24 urah 00" in OO9. Št. 515. 1984 Županstvo občino Loški potok razpisuje sluibo obfc tajnika s plačo po dogovoru. Tozadevne prošnje, opremljene z dokazili zmožnosti in dosedanjega službovanja, je vložiti do 30. junija 1908 na županstvo Loški potok. Ivan Lavrič 1. r. župan. narodnjaki! Prlspeuojte zo Jru^ Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dan. borza 1. junija 1908 II •---------~ # '/« majska renta. • , 4a2°/o srebrna renta • , 4Fl9 tvstr. kronska » zlata 4*7« ogrska kronska 4*f9 • zlata , • 4P/# posojilo dež. Kranjfas #*/,•/. posojilo mesta SpHai 4»l»/, „ _f nsnsf ¥U*U bos.-herc. žderniiko posojilo 1901 . . • 4r% češka dež. banka k C 4*/.% zast. pisma gaV oaz. hipotečne banka • • *Vf* Pešt- kom' k s. a *0°/o pr. . . . 4Vi*/« zast. pisma teoML hranilnice zast. pisma ogr. caaia dei. hranilnic« . , , 4V/. *• Pis- °Sr- WP« 4 V/o obl. ogr. lokalnih Is* leznic d. dr. . • • 4*// o obl. češke ind. banki 4^0 prior. lok. žalez. TftttV Poreč 4*/« prior, dolenjskih f"/0 prior. jnž. zal. k* 4»/t7o avstr. poa. sa " V Src Sta*. vrf^ Srečka od 1. 1860*/, . . # 1 od 1. 1864 . . . ^ , tizske . . . i&m 9 sam. kred. J. 4BMp " ogrske "kip. banA y I srbske a *sl 10» _ turške. Bazilika Kreditne , Inomoškc , Krakovske » Ljubljanske » Avstr. rdeč. kriza 9 Ogr. „ 9 9 Rudolfovc , Salcburške • m Dunajske kom. m Delate. Južne železnice . • • • ■ Državne železnice. . a ■ Avstr.-ogrske bančne dem» Avstr. kreditna banke . • Ogrske , , . . 2ivnostenske , #. Premogokop v Mosta OnfctJ Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi . . , . . Trboveljske prem, Urvfbt ■ Avstr. orožne tovr. 4xtLŽb4 čaŠka sladkorna dražba • • » * ? e S :t • a * a Denar 9720 99 10 97 40 116 40 93 35 11160 97 50 10010 99 20 9870 97 95 97*95 98 70 102 50 9850 98 25 98 50 98-9975 99.90 98*20 289-9910 150-40 261 50 145 — 272-263 25 242 — 103*75 188 40 21-460*-108 — 113 -6250 5070 27 — 67*50 112 — 497 — Blago 9740 99 30 97 60 116 60 93 55 111-80 98 50 101-0 100 20 99 70 98 25 98 35 99 70 10350 99 50 -99*25 99*50 99-10075 99-20 291*— 10010 154 60 26550 149 — 278-269 25 248 10995 189 40 23-470*— 118 — 123 — 66 50 5470 29 — 71 50 122 — 507*- Sprejmess zmožnega 134*75| 135 75 II 686 50 687 50 1737- 1747 — 630-75 ! 631-75 747 75i 748 75 23750: 239-712—1 716 — 663 40 664 40 2674 — 2684 — 561 - 562*- C kr. celdfl 30 franki 30 marke . Oovereign*. • » #--a Žitne cene v Budimpešti. Dne 2. junija 1908. Termin, 276-545'-17P— 11*36 19*12 2352 23-9o 117*52 95*55 2*51 480 280-549 — 173*— 11-39 1914 23 58 24 04 117-72 9565 2-52 5- za 50 kg K 10 37 za 50 kg K 8 95 za 5C kg K 6*64 za 50 kg K 715 Pšenica za oktober . ,' Bi za oktober . . • Koruza za julij ... Oves za oktober , , «:r»ktf Trio vin. višje. Več puiuuuumur in fuiuuuu sprejme takoj v trajno delo Rudolf Gever, ključavničarski mojster v HiUerjevih ulicah štev 12 ¥ Ljub-ljani. 1983—1 Pikolo se sprejme takoj. 1947-2 Kje, pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". Išče sa čuvaj sa vilo, oženjen a brez otrok. Želi se poznanje obdelovanja vrta. 1953—2 Kje, pove uprav. „Slovenskoga Naroda. m 1968 2 v veliki izbiri priporoča ANTON ŠARG LJubljano, Sv. Petra cesto it. 8. v trajno delo s takojšnjim nastopom. Ponudbe na Franc Svadlena, brivec na Bledu. 1982-1 Iščem sprelme takoj 1926-3 P. CASSERMANN LJubljani, Šelenburejove nlloo 3. V službo so sprejme takoj priden la trezen 1971 2 za stavbna dela in za izdelovanje galanterijske posode in vajenca. Naslov: Simon Negro, kleparski mojster v Cerknici na Notranjskem 1981-1 1 i a * M M M M M tj M M M M Pozor! Ponor! Rnuorno ^Leon^ V Ljubljani 398 2i na Starem trp št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo oso noč odprto. Na razpolago je nsJnoveJiJ ameriški biljard in elek-0 o trični klavir, o o Z odličnim spoštovanjem Leo In Fanl Pogačnik, S B S H g ta ji a *et»***********a****aa.aaaa>'a-a ra hlap h konjem za prevažanje tovora v tovarni sa lop (Leimfabrik) v LJubjani. „Pri Roži" —— v Ljubljani —— se bode vršila u ponedeljek, 1. junija 1.1. — pokušnja. Tožila se bodo 1976 2 rdeča vina: (OolariS, Gregorič in Sohonner); bala Vina: metliški rizling (Guštin) in PekarSan (Mary Stare) črna vina: teran is D u to vej in metliški burgundec. V L nadstropju KONCERT Društvene godbe. ar Naznanilo preselitve. Podpisana tiskarna in npravništvo lista .Laibacher-Zeituug vljudno naznanjata, da se njuna pisarna od 1. junija t. I. nahaja v novi hiši Miklošičeva cesta št. 20 v pritličju na levo, kjer se bodo vsa tozadevna naročila in plačila prevzemala. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Telefon it. 52. Oe«. kr. avstrijske (fb državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Odhod ls Llmeljsas las. isLk Dohod v L|nbl|ano ini zaLi 7 °* 3uif^!' ,.°^exnixvl?k^ ^erilJ%Se^S^ 6 56 xjutraa- OaebnI vlak ia Beljaka jtii Tl£l% Jeli^ lel^ Qori?» ŽJ" T/?! TrbižJL Jesenic, Gorice, Trsta, ckr.drž. zeU Beljak čez Podrožčico, Ce- 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Strast torte t Prago, ^ , t t , _ Toplic, Kudolfovega, Grosupija. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v gmeri: Gro- ,,.22 prod poldne. Osebni vlak Iz Prage »uplje, Rudolf ovo, Straža-TopUce, Kočevje. Celovca, Beljaka juž. žeU čez Podrožčict 9- 26 sredpoldne. Osebni vlak v smeri: h, Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, lezenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, 232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Pr*go. _ - i Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. n-33 eredpoidne. Osebni vlak t smeri: 3-0© popoldne. OaebnI vlak la Beljaki Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel Gorico juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet drž. žeL, Trs dri. ieL, Beljak, (čez Pod- Podrožčico) Gorice drž.žeU trsia dri rožčico) Celovec. žel. Jesenic. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- e so zvečer. Oseb. vlak iz P*age, Celovcs suplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 3 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: s 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. Zel. Gorica Toplic, Rudolfovega, Grosupija. drž. žel., Trst drž. želn Beljak, (čez Pod- s-43 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž rožčico) Celovec, Praga. ŽeL, Trbiža, ICelovca, Beljaka (čez Pod 710 zveoer. Osebni vlak v smeri; Grosuplje, rožčico) Trsta dri, žel Gorice drž, ž*;, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Jesenic. 7-35 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, n-oo peneOl. Osebni vlak iz Trbiža, C* Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, i0vcaf Beljaka (čez Podrožčico)Trat Praga. . drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic, 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. Dohod v L|abl|aao sri. kolodvori IeL trat drž. želn Beljak juž. žel., (čez 6.46 I)utr|M ¥laJc Kamnika. Podrožčico). lo 59 predpeldne. Osebni vlak iz KamniJu Odhod tz L|nhllana dri. kolodvori e 10 zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 728 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. o 69 penedl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam. 205 popoldne. Osebni vlak v Kamnik. ob nedeljah In praznikih.} 710 zveoer. Osebni vlak v Kamnik io-so ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo (Odhodi in dohodi so naznačeni v sredn«« ob nedeljah in praznikih.) evropejakem času.) C. far. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. 1 ica *)90— u Parna pralnica m 11 (z motornim obratom) t J. Hsnitinn o Llubljnni. Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj. Perilo se 1M menije Zmsrne cene. Parilo kakor noso- ^primerna birmanska Mn nsiesko skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. 8 3 I Mi 11128-10 v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do naj'bolj še vrste. — Plan^eie peresa 13 jef^la, trakove, vrvice itd. ima v največji izbiri vedno v jalogi P. JVfagdić, Ljubljana, Prešernove ul. 7. Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novaković Telefon st 244. 1^ Jt^l^lJail t* Telefon st. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah. 910 24 - Ceniki in vzorci poštnine prosto. — Občni zbor delničarjev Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški tre v Ljubljani dne 2. februvarja 1907 je sklenil znižati družbeno delniško glavnico od 1,200 000 K na 840 000 K in sicer na ta način, da se zloii po pet prvotnih delnic po 200 K ob istočasnem vničenju treh takih delnic v dve prvotni delnici po 200 K, tako da bode znašala reducirana prvotna glavnica 240000 K, razdeljena v 1200 delnic po 200 K nominala. Tem delnicam se bo nansnil pristavek: ,,veljavna vsled sklepa občnega zbora o zložbi delnic z dne 2. svečana 1907". Prioritetna delniška glavnica v znesku 600.000 K razdeljena v 3000 prioritetnih delnic a 200 K ostane neizpremenjena. Ta sklep je bil odobren od c. kr. ministrstva za notranje zadeve sporazumno s c. kr. trgovskim ministrstvom glasom razpisa z dne 5. aprila 1908, Žtev. 8714 in vpisan v register za družbene firme glasom sklepa c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani odd. III. z dne 13. maja 1908, štev. Firm. 398 Druž. II 77 13. To se javno razglaša po smislu § 18, štev. 2 min. naredbe z dne 20. sept. 1899, štev. 175 dež. zak. s pozivom družbenim upnikom, da se pri družbi zglase. 1906 -3 V Ljubljani, dne 23. majnika 1908. Predsednik Dr. Alojzij Brenčić. Delniška družbo združenih ploooarn Žalec-Lnškl trs o LJubljani, ■ Ferdo Primožič mizarski mojster 122°-9 £jubljanaf JCilšerjeve ulice štev. 5. Izdeluje vss stavbna in pohištvena dela! opravo gostilen, hotelov in prodalalnlo. — Nsčvti in proračuni brezplačno. — Preskrbuje vse vrste parkotov m deščic za tla, njih po* laganje in voštenle, kakor tudi popravo starih in snaženje o o o o o stanovanj ta in na deželi. o o o o o Prodaja in pošilja tudi po pošti domače voščilo (kuhani vosek). Solidno delo, točna in oena postrežba. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovretnejših kombinacijah [pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Vsak član ma po preteku petih let pravico do dividende. •t SLAVIJH" - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi - -Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936 993-72 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države Via pojasnila daje: Generalni zsstop v LJubljani, cigar piasrae so v lastnej bančhej hiši ftt< Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Isdajatelj in odgovorni urednik! Basto Pua toilestiek. Lastnina in tisk »Narodne tiakarneV 45157 02683^ 37