PnAtnina olacana f trotovi ni. Leto Xm, št. 283 Ljubljana, nedelja 6« decembra 1936 Cena 2 Din Upravništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. Si22, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka o lica št. 11 — Telefon St. 2455. Pocružnica Celje: Kocenova nI. st. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan rasen Naročnina znate mesečno Dtn Za inozemstvo Dtn 40.—. UredniStro: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, 3122, 3123, 3124, 3126, 3126. Maribor, Gosposka uHca 11, Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva uhca štev. 1. Telefon št. 6S. Buteoptol se ne vračajo. Država in pokrajine Ob vesteh da se nahajamo na potu k sporazumu med Beogradom in Zagrebom, so se vnele živahne razprave o vprašanju ureditve naših notranjih odnošajev. Še mnogo več kakor v javnosti se o tem razpravlja v zasebnih razgovorih. Pri tem je zanimivo, kako malo so znani osnovni pojmi in pogoji našega narodnega in državnega življenja in s kakšno velikopotezno lahkomiselnostjo mnogi dostikrat gredo preko najbolj važnih vprašanj z manj ali več udarno rečenico, pri čemer se oni, ki jo rabi, često niti ne zaveda, kaj pomeni. Nič manj zanimivo ni, kako se gotovi krogi, ki so vse državniške modrosti pojedli v nekoliko žlicah, naravnost branijo, da bi se spuščali v stvarno in resnično razglabljanje, kaj posamezna gesla in načela pomenijo. Mi smo zadnjo nedeljo skušali orisati okvir vsega onega, kar smatramo, da je nerazdružljivo z značajem in delovanjem naše države. Videli smo pri tem, da je cela vrsta zadev našega narodnega življenja ki se brez najtežje škode za našo celokupnost, a tudi za vsak njen del, ne dajo drugače urediti in reševati kakor v skupnosti. Ravno ta vprašanja pa tvorijo osnove tega, kar imenujemo državno edinstvo ali s tujo besedo uni-tarizem. Ta okvir neobhodnosti, da se tako izrazimo, pa je dovolj širok, da je v njem prostora za uresničenje vseh onih upravičenih teženj, ki tvorijo danes programe postulatne politike poedi-nih delov našega naroda in poedinih pokrajin naše države. Tu prihaja med prvimi na vrsto vprašanje izvršne oblasti Jugoslavija se ne da več upravljati po centralističnem sistemu Vrhovni državni upravi je treba prepustiti samo one funkcije, ki so državi kot celoti neobhodno potrebne. Vse druge se dajo brež škode prenesti na pokrajine, kjer se naj v javni uprav: v večini primerov donašajo končne odločitve. S tem seveda ne smejo biti izključena jamstva, da daleko-sežna upravna samostojnost pokrajin ne oškoduje koristi celote in da se ne izzovejo neenakosti, ki bi zavirale normalni razvoj gospodarskih, prosvetnih in socialnih odnošajev med poedinimi deli naroda in države Rekli smo, da glavni zakoni, ki uravnavajo te odnošaje. ne morejo biti drugačni. kakor enotni. Tudi pravosodstvo mora biti organizirano po enem in istem načelu, ali za sodno upravo kot tako ni več neobhodne potrebe centralističnega vodstva. Naše narodno in državno življenje zahteva enakosmerno vzgojo naroda v pogledu na njegova življenjska vprašanja. Toda v tem okviru so dane široke možnosti, da javna vzgoja v polni meri vpošteva posebne prosvetn* prilike poedinih pokrajin. Država mora zagotoviti nacionalno vzgojo v onem ju-goslovenskem duhu, ki se bogati s spoznavanjem prilik in prosvetnih dobrin vsakega dela našega naroda in, ki vzgaja mlada pokolenja v duhovnem edinstvu. ki spoštuje vse, kar je bilo trajnega ustvarjenega s srcem in duhom od Srbov, od Hrvatov in od Slovencev Na drugi strani pa bo zdrava prosvetna politika vodila dosledno skrb za neoviran prosvetni razvoi vsakega dela naroda in bo morala dati pclno podporo dragocenim posebnostim bilo slovenskega, hrvatskega ali srbskega kulturnega kroga. Prosvetna uprava pa se lahko prepusti popolnoma pokrajini in ni tehtnega razloga, da bi se n pr. osebna vprašanja morala reševati iz državne centrale. Seveda bo pri tem. kakor pri vseh osta lih nameščenskih vprašaniih tudi treba zajamči+i enakomernost usposobljenosti, a v nič manjši meri tudi objektivnost pri oddaji mest. Na gospodarskem polju je centralistični sistem pokazal najbolj škodljive posledice in jih vsak dan znova dokazuje. Ko vemo, kako različna je gospo-darsko-socialna struktura našega naroda, se zavedamo, da vodstvo gospodarstva po enem kopitu lahko povzroči prave narodne nesreče. Najnovejši dokaz za to je zadnja uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Tudi sistem naših oficielnih centralnih denarnih zavodov je pogrešen. Privilegirana agrarna banka, katere sredstva so pridobljena iz vse države, je od vsega početka bila sposobna služiti samo nekaterim pokrajinam. Ista konstrukcijska pogreška je pri Državni hipotekami banki, a tudi pri Poštni hranilnici Poedini predeli države imajo občutek, da se njihovi prihranki in denarne rezerve v veliki meri zbirajo v teh osredniih zavodih, a v nezadostni meri vračajo na uporabo za domačo delavnost v dotičnem kraju Popravilo takega stanja se vsiljuje samo po sebi. Gotovo se ne da ugovarjati, da imamo enotno Narodno banko, ali vprašanje primernega vpliva posameznih gospodarskih območij nnše države na vodstvo in na kreditno politiko Narodne banke se prav tako samo po sebi postavlja na dnevni red. Dostikrat se čuje geslo o finančni samostojnosti pokrajin. Gotovo je ureditev FRANCIJA KLIČE EVROPO K TREZNOSTI, MIRU IN SLOGI Velik govor zunanjega ministra Delbosa v parlamenta ~ Pripravljenost za nove varnostne pogodbe Pariz, 5. decembra, b. Včeraj se je začela v francoskem parlamentu že dolgo napovedovana in z napetostjo pričakovana debata o francoski zunanji politiki, ker so v zvezi z njo napovedovali, da bo prišlo do resne krize sedanje vlade ljudske fronte, slasti zaradi čiim dalje pogostejših izpadov komunistov proti zunanji politiki Blumov« vlade in proti zunanjemu ministru Delbosu še posebej. V splošnem prevladuje prepričanje, da je že včerajšnji dan pomenil znatno omiljenje dosedanjih napetosti, ker je nudi! vladi priliko pojasniti ra-z!o'-ro svoje zunanjepolitične smeri in izraziti hvaležnost za nekatere najnovejše izjave solidarnosti s francosko zunanjo politiko. Vrsto govorov je otvoril komunistični poslanec Peri ki se je dotaknil v prvi vrsti francoskega stališča v španski državljanski vojni, njegova izvajanja pa so naletela le na delno odobravanje parlamenta. Višek napetosti je bil dosežen, ko je na govorniško fril>uno stopil ki so ga po-lanci vladne večine živahno pozdravili. Delbos" je najprej podal splošno sliko sedanjega mednarodnega položaja in je takoj nato prešel na nekatere specifične probleme. med katerimi se je v prvi vrsti dotaKnil francosko sovjetskega pakta o medsebojni pomoči z dne t. maja 1935. V podrobnostih se njegov govor g! :si: Poslanec Renaud je ime! prav. ko je re-kei. da španske zadeve ne smejo odvrniti naš pozornosti od evropskih težav. Po vsem svetu je zavladal velik strah. Težave so čim dalje večje in hujše. Ni dvoma, da sedanje meje še stoje priznati pa je treba, da so ogrožene. Kršitve pogodb, omejitev avtoritete Društva narodov in nazadovanje števila njegovih članov so ustvarile stanje, ki se že sedaj nagiba k vojni. Propaganda za križarske vojne bi utegnila razdeliti Evropo v dva sovražna tabora. Podpisujejo se pogodbe. ki sponrnjajo na sveto alianso. Vsa naša prizadevanja skušajo omejiti in potlačiti požar v Španiji v interesu vse Evrope. politika hladnokrvnosti pa ne izključuje odločne volje. Francija je dovolj močna, da laihko brani svoje koristi in svoje pravice. Četudi nismo povsod prodrli, smo vendar nagiašali svoje stališče, da stojimo krepko ob strani narodov, ki so za mir. v prvi vrsti na strani Velike Britanije. Vse vlade naše dežele so gojile prijateljstvo z Veliko Britanijo, prijateljstvo, ki je hrbtenica evropskega miru. Večji sem optimist kakor Paul Renaud glede meči in sile obeh teh dežel. Obo veliki demokraciji nista samo z vso odločnostjo zoper vojno, temveč sta tudi krepko odločeni izvajati to politiko za vsako ceno in do zmage, če bosta napadeni. Nato je Delbos om njal b srde angleškega zunanjega ministra Edena o pomoči. ki bi jo nudila Velika Britanija, in je pristavil- Prav tako bodo vse sile Fraccje na kopnem, na morju in v zraku spontano in hipoma nastopile v obrambo Velike Britanije, če bi h la brez lastne krivde mp .dena. To velja v enaki meri za Delg.jo. Nesoglasja, ki so obstojala med našimi nazira-nji, so izginila. Franciji in Beigij i soglašata popolnoma glede izvajanja obveznosti lo-karnske pogodbe. Povalrli sno tudi Nemčijo, naj pristopi k It mu varnostnemu paktu. Delbos je nato poudarjal, da je ves svet pozdravil Roosr-veltove izjive in je nadaljeval: Demokracija ostaja tudi vnaprej up vsega sveta. Nato je opozoril na trajno in krepko prijateljstvo med Francijo in Mrlo antanto, s katero želi Francija poaioMti izmenjavo dobrin na gospodarskem področju in s tem okrepiti čvrste pol tične stike. Podobna želja po prijateljstvu obstoji tudi do Rusije, ki je prav tako kakor Francija članica Društva narodov. Pakt, ki nas druži t Rusijo, je pakt miru, ki mu nobene politične strasti ne morejo vzeti njegove veljave, dvomim pa. da bi bila vlada z večjo komunistično smerjo bolj kvaiificrrana za njegovo izvajanje. Tudi s Poljsko nas veže prijateljstvo. V njej nismo izgubili svojih zaveznikov in prijateljev. Tistim, ki govore o nekakšni osamljenosti Francije, morem odgovoriti, da smo iahko ponosni na bilanco narodov, ki so naši prijatelji. Glede zvestobe Francije do Društva narodov je Delbos poudaril: Čeprav v sedanjem treuutku ne vladajo zadovoljive razmere. bodo narodi vendar laihko vnovič vrnili Društvu narodov dosledno politiko in popolno moč, tako da bo moglo varovati mir. Preveliko oboroževanje vodi narode v propast in vojno. Zato zagovarja Francija razorožitev, ne da bi pri tem pozabljala na svojo varnost. Rooseveltove besede o tem vprašanju so bile prava tolažba za ves svet. V nekaj dneh bomo predložili v Ženevi svoje predloge, kako preprečiti vojno in izvesti razorožitev. Pozvali bomo vse narode, naj se zedinijo v točno začrtanem in omejenem razorežitvenem načrtu. Francija ne izključuje nikogar pri tem načrtu za znižanje vojaških izdatkov in omejitev napadalnega letalstva. Francija pričakuje od obnovljenega Društva narodov, da bo organiziralo splošni mir. Čeprav smo Društvu narodov zelo vdani ne bomo delali sa-mo za tesno zvezo z državami, ki so članice Društva narodov, temveč bomo skušali pridobiti in se približati tudi državam, ki so izven tega društva. Delbos je nato poudaril željo po zbliža-nju Francije in Italije, o Nemčiji pa je de-jal: Ni je stvari, ki bi bila za mir v Evropi bolj potrebna kakor zbližanje med Francijo in Nemčijo, ki sta ** na bojiščih naučili spoštovati druga drugo. Sporazum je mogoč na podlagi načela o nevmešavanju v zadeve drugih držav. Zbližanje je mogoče tudi zato, ker nikoli nismo mislili na kakšno hegemonijo ali obkrož.tev in ker bi mogli skupno delati pri gospodarski obnovi Evrope in razorožitvi. Pogajanja, ki si jih želimo z Nemčijo, naj bi se vršila v tem smislu. Vzihodno-evropski pakti nimajo nobenega zavojevalnega značaja rn Francija želi. da bi se franccsko-sovjetski pakt razširil tudi na druge dežele, ideološka križarska vojna, ki se je sedaj začela, pa grozi z nevarnostjo. da se španska vojna izpremeni v evropsko vojno. Ogromna večina našega naroda odobrava politiko vlade v tem vprašanju. Soglasno mnenje bivših bojevnikov, je nadaljeval Delbos. nas močno krepi. Vedno smo čutili posebne simpatije do španske republike, če pa je treba prevzeti od-govGrnest za mir ali vojno, morajo čustva utihniti. Vedno smo odklanjali, da bi se državljanska vojna v Španiji razširila na Evropo, in tudi sedaj odklanjamo. Sklepi v tako važnih zadevah in o novih smereh niso IrMki, zlasti, če bi utegnili imeti sfrašne posledice tako z.a našo državo kakor za vse človeštvo. Upoštevati moramo življenje milijonov. Očitki. Ki so sicer prav iskreni, so dejansko napačni, kaj".i tudi tisti, ki nam jih izrekajo, bi na našem me6tu ravnali enako. Iz odbora za nevmešavanje ni izstopila še nobena država ter se more upati, da tudi v bodoče ne bo. Izvedli bomo najstrožjo nadzorstvo, da se preprečijo nadaljnje dobave orožja. Vprašanj? prostovoljcev, ki ga je postavila najmočnejša skupina bivših bojevnikov, je mnogo bolj nevarno, kakor pa so dobave orožja. Londorski odbor proučuje prav sedaj to vprašanje. Glede priznanja Francove vlade s strani Italije in Nemčije, je Delbos izjavil, da je za Francijo republikanska vlada še vedno edina legitimna vlada Španije. Francija pričakuje. da bodo tudi z druge strani spoštovali njeno trgovino in njene interese zlasti finančnega vprašanja eden temeljev pravičnega in zdravega ravnotežja med koristmi celote in njenih delov. Gotovi dohodki spadajo nesporno neposredno v državno blagajno. Monopol, v kolikor obstoja, carine, gotove takse pridejo tu v prvi vrsti v poštev in mogoče še oni davki, ki enakomerno zadenejo celokupno prebivalstvo v državi in vse pokrajine Ali na drugi strani bo ba-novinska ali pokrajinska samouprava mogla poslovati samo, če se ji zagotovi potrebna finančna samostojnost in se najde pravičen ključ za razdelitev finančnih virov med državo in banovino ter ustvarijo jamstva za njegovo pravilno poslovanje. Načelo medsebojne pomoči posameznih pokrajin se navzlir temu da uveljaviti. Toda rešitev se mora najti na taki osnovi, da jo bo naror1 razumel in sprejel kot pravično Vse to so na hitro roko zbrani prime- » proti njemu. ri, ki jih navajamo ne kot poskus neke sistematične razprave, temveč kot nazorne dokaze, kako dalekosežne reforme v naših notranjih odnošajih so potrebne in mogoče, ne da bi niti najma-nie prišle v nevarnost osnove na katerih mora biti zgrajena organizacija naše države, ako hočemo, da bo kljubovala vsaki opasnosti, kateri je lahko izpostavljen naš narod. S pravično in zdravo razdelitvijo onega, kar pripada celoti, in belgijska politika. popolne neodrvisnosrti, ka :»or so jo orisali nedavni govori članov vlade, Zla ti govor predsednika vlade ia zunanjega ministra, pravnič ne fepremdnjB tradicionalnega prijateljstva, ki Prancijo z Belgijo. Sercsa na odnošajih z Italijo Rim, 5. decembra, br. Italijanski tisk » obširno bavi z ekspoze jem francoskega zo-nanjega ministra Delbosa na snočaji seji poslanske zbornice in podčrtava zlasti odstavek, da leži aa framoosko-etaiijesiflfkih oo-nošajih senca, ki je Francija ne more odpraviti. Vsi listi prav posebno nagtešar jo, da rte sence ni zakrivila Italija, marveč Francija, ki je izvajala proti Italiji sankcije in izdala celo vrsto drugih ukrepov, ki so neposredno naperjeni proti Italiji. Francija tudi še vedno odklanja priznanje italijanskega imperija odnosno okupacijo Abesinije. To pa je izvršeno dejstvo, ki se ne da več spraviti s sveta. Dokler francoski državniki tega ne priznajo, nimajo pravice pritoževati se nad zadržanjem Italije proft Franciji. Pariz naj sam popravi, kar je zagrešil proti Italiji, na se bodo odnošaji sami po sebi popravili. Ženevski odmevi Ženeva, 5. decembra. AA V mednarodnih krogih v Ženevi priznavajo splošno, da je imel francoski zunanji minister Delboa včeraj sijajen govor. Hvalijo očitno iskrenost, ki se kaže v izvajanju francoskega zunanjega ministra, in pravijo, da je De4-bosov govor po vsebini in obliki pravi francoski govor in zadosti človečanski, da mora ugajati mednarodnim skupnostim. Posebno pozornost je zbudil odstavek, posvečen Društvu narodov. Zaradi preizkušnje, ki jo že nekaj let doživlja DN, je razumljivo zadovoljstvo, ki ga čutijo ob misli, da je Francija zvesta organizaciji, na kateri temelji njena zunanja politika To je zvestoba brez zaslepljenosti, saj bo Francija čez nekaj dni sodelovala v odboru, ki naj prouči težkoče pakta, toda obenem je to tudi zvestoba v dejanju, ker je napovedala, da bo v kratkem predložila načrt konvencije. ki delno obsega veliki na?rt o raz-oro že vanju. Francoska vojska bo hranila v primera potrebe tudi rumunske meje Bukarešta, 5. decembra, p. V vseh ru-munskih krogih je izzval veliko pozornost in zadoščenje govor, ki ga je imej na nekem včerajšnjem banketu šef francoske vojne misije v Rumuniji general Mitter-bauser. General je dejal, da bo francoska vojska v vsakem primeru branila rumunske meje in da se bodo francoski vojaki branili ramo ob rami z romunskimi. Politični krogi jK>udarjajo. da v diplomatski zgodovini še ni bilo primera, da bi bi zastopnik poveljstva kakšne vojne sfle dal take izjave. Mit-terhauserjev govor se ima tolmačiti le z izredno napeto mednarodno situacijo, spričo katere so jasne besede nujno potrebne. Govor bo nedvomno napravil velik vtis povsod, kjer je to potrebno. Nemčija vzgaja rezervne eficirje Berlin, 5. decembra, br- Pred par dnevi je izšel odlok vlade, s katerim se s takojšnjo veljavnostjo ukinja zadnji razred srednjih šol, tako da bodo odslej imele srednje šole v Nemčiji samo sedem razredov. Po končanem sedmem razredu dobe di jaki maturi-tetna spričevala. Ta odlok je izzval splošno začudenje. Motivirali eo ga sprva s tem, da hočejo mladini olajšati odslužitev predpi 6anega enoletnega delovnega leta pred vstopom na univerzo in odslužitev vojaškega roka. Kl"jub temu pa je ta ukrep izzval veliko vznemirjenje. Sedai pa je izdalo vojno ministrstvo uradni komunSke, v katerem navaja, da je ukinitev zadnjega razreda srednjih Sol ▼ zveei z okrepitvijo nemške vojske. Nemški vojski primanjkuje oficirjev. Zato hočejo pritegniti mladino, da jo izvežbaio za rezervne oficirje. Komunike obenem poziva tudi vse študente osmega razreda srednjih šol, naj nemudoma, naj* kasneje do 15. januarja vložijo prošnje za vstop v vojsko ter jim obljublja naglo povišanje v oficirje. Nemška letala za Bolgarijo P.eograd, 5. decembra, p. Na pota v Bo! parijo, je danes prostato na beograjskem le tališča 6 novih letal, ki jih je Bolgarija ku- M še odločitve v angleški krizi Kralj m vlada vztrajata vsak na svojem stališču Odstop kralja zti več verjeten London, 5. decembra, br. Izjava, ki jo je podal na včerajšnji seji ministrski predsednik Baldwin, je danes predmet najširših komentarjev v vsej angleški javnosti in tvori jedro vseh razprav v angleškem tisku. Dasi je bila ta izjava sprejeta v zbornici z velikim odobravanjem, je vendar v javnosti zbudila zelo različne vtise. Iz izjave namreč sklepajo, da je pri takem stališču vlade nemogoč vsak kompromis. Danes se je tudi izvedelo, da je ministrski predsednik po sinočnji seji vlade, ki je trajala več ur, odšel ponovno h kralju Edvardu in mu obrazložil stališče vlade in parlamenta. Še včeraj je prevladovalo prepričanje, da bo nastali spor rešen s kompromisom in sicer tako, da bi soproga kralja ne bila proglašena za kraljico in da bi bilo potomstvo iz tega zakona izločeno od prestolonasledstva. Iz oficioznih poročil se tudi vidi, da je na tako rešitev pristal kralj sam, včerajšnja izjava Balavvina pa je razblinila iluzije za tak kompromis. Posebno podčrtavajo, da je Baldivin govoril v imenu vlade in vseh dominijonov. Položaj je sedaj naslednji: Kralj se lahko oženi, s komer se hoče. Za zakon mu ni potrebno iskati pristanka nobene institucije. Njegova soproga postane avtomatsko angleška kraljica z vsemi privilegiji in otroci iz tega zakona imajo pravico da prestolonasledstva. Kralj pa je izrazil željo, da se poroči z go. Stimpsonovo, da pa ona ne postane angleška kraljica in da potomci iz tega zakona nimajo pravice do prestola. Ta kraljeva želja pa je izvedljiva le tedaj, če jo parlament vzakoni s posebnim zakonom. Baldwin je v svoji včerajšnji izjavi odklonil predložitev takega zakona ln je to v večerni avdienci sporočil tudi kralju. Kakor danes zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je kralj Edvard opustil misel na abdikacijo. Po teh informacijah se je znani angleški politik Churchill v teku noči izrazil pripravljenega sestaviti novo vlado če bi Baldwin podal ostavko. Če bo kralj vztrajal na svojem sklepu, bo moral Baldwin podati ostavko, kar zna dovesti do velikega preokreta v celotni notranji politiki Velike Britanije. Končno mislijo v nekaterih krogih, da se bo vsa zadeva ugodila do spomladi. Poroka je tudi prej nemogoča, ker mora gospa Simpsonova po določbah angleških zakonov po ločitvi svojega zakona čakati še najmanj šest mesecev, preden se lahko vnovič poroči. Odpovedane avdience London, 5. decembra. AA. Uradno objavljajo: Kralj Edvard VIII. je odpovedal vse avdience in uradne obtske. Kakor znano, bi imel v torek obiskati industrijske kraje v severni Angliji. Seja vlade London, 5. decembra. w. Dopoldanska seja ministrskega sveta je trajala 40 minuit. Zaradi: napetega položaja ministri danes niso odšli kakor običajno na oddih, marveč so ostali v Londonu, da bi se mogli na poziv ministrskega predsednika vsak čas se- stati. Uradno poročalo pravi, da se bo vlada sestala ponovno r ponedeljek dopoldne. Tukajšnji politi oni krogi tolmačijo uradno poročilo na ta način, da čez nedeljo ne bodo nastali nobeni novd momenti v razvoju dosedanjega položaja. Baldwin in Simon London, 5. decembra- g. Min. predsednik Ba}idw®n je na današnji sejj ministrskega sveta poročaj o svojem včerajšnjem razgovoru s kraljem Edvardom. BaJdvvm je imel daljšri razgovor z notranjim ministrom Simonom že pred sejo ministrskega sveta, nato pa od 11. do 13. zopet. Menijo, da je ta razgovor posebne važnosti, ker spada notranji minister Simon k odločnim pristašem kralja in ker ga smatrajo za enega najbolj verjetnih naslednikov Baldwina, če bi ta odstopil. Molitve po cerkvah I^mdon, 5. decembra, br. Na poziv Škofov bodo jutri v vseh cerkvah v britanskem iim/periju molitve za srečno rešitev sedanje krize. Posvetovanja v dominionih London, 5. decembra AA. Ministrski predsednik Baldvvin je nujno pozval k sebi v London lorda Craigwona, ministrskega predsednika severne I reke (Ulsteria). Johannesburg, 5. decembra. AA. Poročajo. da je ministrski predsednik Hercog razpravljal z visokim komisarjem Smithfiel-dom o ustavni krizi. Po konferenci je Her cog izjavil, da ni nobenega razloga za ostavko vlade v Londonu. Kani bera, 5. decembra. AA. Za danes je bila sklicana seja avstralskega parlamenta, na kateri je ministrski predsednik Lvons poročal o ustavnopravnem vprašanju, ki je nastalo v Londonu. Ministrski predsednik je brzojavno obvestil Bald\vina, da bo avstralska vlada v tem vprašanju z angleško vlado popolnoma solidarna. Wellington, o. decembra. AA. Novozelandska vlada še proučuje položaj, ki je nastal 7 ustavnopravnim sporom v Londonu. Novozelandsko javno mnenje v bistvu odobra* va stališče angleške vlade. Poskusa z novo vlado ne bo London, 5. decembra. AA. Vesti, po katerih naj bi Churchill sestavil novo vlado, ki bi razvozlala spor med krono in vlado, se označujejo kot neo-smova ie. če bi prišlo do poizkusa z novo vlado, bi ne imela v parlamentu niti 25 pristašev. Mislijo tudi, da se Churchill ne bi spustil v to pustolovščino, ki bi trajala le malo časa. Te vesti so nastale zaradi tega, ker ima Churchill posebne simpatije do smve-rena. Edino vprašanje, ki se postavlja, je .^edaj naslednje, ali naj se vladarju po-1 daljša rok za odločitev ali pa naj se ustavna kriza reši v ponedeljek. Večina poslancev je mnenja, da se mora ustavna kriza čim prej razvozlati. Gospa Simpsonova na Rivieri Pariz, 5. decembra. AA. Poročajo iz Blo-isa, da je gospa Simpsonova zgodaj zjutraj odpotovala iz tega mesta v neznani smeri. Roane, 5. decembra. AA. (Havas) Avtomobil, s katerim potuje msr. Simpsonova na Ažurno obalo, je vozil skozi Roanne ob 10.30, prihajajoč iz Bloisa. iti napadi na Po vladnih zatrdilih so bili odbiti vsi obnovljeni napadi nacionalistov na prestolnico stva v Salamancd o položaju na frontah, ki pravi, da so nasprotniki napadali na odseku Mondragon, toda napad je bil odbit s težkimi izgubami. Severno od Alave se še čuti močan pritisk nasprotnika. Pri Gua-dalajari so nacionalisti nekoliko prodrli naprej in povzročili hude izgube nasprotniku, ki je pustil na bojišču nad 100 mrtvih. Madrid, 5. decembra. AA. Včeraj ob 14.20 so priletela nad Madrid tri trimotorna letala in sedem dvomotornih nacionalističnih bombnikov, ki so vrgli veliko število bomb na kraje, zapadno od ulice Rozales. Na prostor, ki meri v dolžino 700 m in v širino 200 m, je padlo najmanj sto bomb. Metali so tudi zažigalne bombe. Vsa letala 60 bila tipa Caproni. Odbor za obrambo Madrida je izdal komunike, ki pravi, da so vso noč trajali srditi hoji v raznih odsekih madridske fronte, vendar pa so bili vsi sovražni napadi odbiti Poročilo madridske vlade Valencija, 5. decembra AA. Agencija Fabra je objavila naslednji komunike: Sovražnik je skušal prebiti madridsko fronto, posebno v odseku Posuelu in Moncloi. Vse napade smo uspešno zavrnili Naše topništvo je srdito obstreljevalo sovražne postojanke pri Torresilu in pri Časi de Campo. V Asturiji ni bilo posebnih dogodkov. Sovražne ladje so obstreljevale razne točke našega obrežja, da bi izkrcale svoje čete, toda naše letalstvo je ladje prisililo k umiku. Pri Santandru so naše čete zavzele Far-cas Torello in Murillo, dve važni strateški točki. Na aragonski fronti, nedaleč od Vil-le nueve de Regolar so naše čete razgnale sovražne oddelke. Sovražnik je pustil na bojišču 200 mrtvih. Deset republikanskih letal je popolnoma uničilo letališče v Naval-Moralu. 54 letal je obstreljevalo tudi letališče v Sevilli. Vzl ic obstreljevanju s protiletalskimi baterijami so se vsa letala vrnila na svoja oporišča. Uspeh Baskov Bilbao 5. dcccmbra. AA. Odbor za obrambo Riibaa je dal poročilo, ki pravi, da so na alavski fronti baskiške čete imele uspeh in se utrdile na novih postojankah, ki so jih iztrgale sovražniku. Iz nacionalističnega tabora Tenerifa. 5. decembra. A A. Tukajšnji radio je objavil poročilo vrhovnega povelj- Italijanska letala za generala Franca London, 5. decembra, g. Posebni poročevalec »Daily Telegrapha« javlja iz Gibraltarja, da je v Španijo prispelo 40 italijanskih letal, ki se bodo borila na fronti pri Madridu Ustavljena angleška ladja Pariz, 5. decembra. AA. >Petit Parisien« poroča, da je španska nacionalistična straž-na ladja ustavila angleško ladjo, na kateri je bilo 100 topov in velika količina vojnega gradiva za madridsko vlado. V Franciji ponesrečeno nemško letalo Grenoble, 5. decembra. AA. Danes »o v hribih pregledali ostanke nemškega letala, ki je predvčerajšnjim treščilo na zemljo. Med razvalinami so našli šest trupel in ugotovili identičnost štirih Nemcev im dveh Spancev na podlagi legitimacij, ki bo jih našli pri njih. Našli so tudi letake v španščini in sliko generala Franca. Papež obolel Rim, 5. decembra, br. Uradno poročajo, da je papež obolel na protinu, ka ga muči zla itd v levem kolenu. Zaradi tega so danes ukinili v Vatikanu vse avdience in s« papež tudi ni udeležil nobenih cerkvenih ceremonij. Naglašajo pa, da bolezen ni resnejše narave in da ni nikake nevarnosti za življenje svetega očeta. Postani in ostani član Vodnikove družbe! i Beležke O enotnosti biyše KDK Podeželski tednik bivših samostojnih demokratov »Narodno kolo« odločno deman-tira razne vesti, ki ae Sirijo po listih, češ da se nahaja bivša kmetsko-demokratska koalicija pred razpadom ker se ieli JRZ sporazumeti o rešitvi hrvatskega vpraša-šanja samo * birSo HSS kot predstavnico hrvatskega naroda. »Narodno kolo« pravi, da so te vesti popolnoma n »osnovane, ker je bivša KDK slej ko prej složna m enotna. »To složnost in enotnost priznava tej koaliciji celo glavno glasilo JRZ »Samouprava« kot predstavnik glavnih nasprotnikov pri zadnjih občinskih volitvah,« zaključuje list svoje ugotovitve. JRZ in bivša SDS V zvezd z vestmi, da priznava JRZ v zagrebški združeni opoziciji samo dr. Mačka in njegovo bivšo stranko HSS, objavlja sarajevska >Pravda<, glasilo ministrov dr. Spaha im dr. Behmana, članek, ki med drugim pravi: »Daleč smo od tega, da bi zastopati mnenje, da SDS ne bi bilo treba upoštevati pri sporazumu s Hrvati. SDS je sestavni del KDK tn je kot tak eden glavnih činiteljev, ki so poklicani sodelovati pri sklenitvi sporazuma, ld naj bo trajen in ki naj zadovolji ves narod brez razlike«. Spomenik Stjepanu Radiču v Dalmaciji Občinski odbor dalmatinske občine Tri-lje je prejel te dni pismo organizacij hrvatskih delavcev v Zedinjenih državah. Južni Ameriki in Belgiji, ki sporočajo, da mislijo postaviti v tej občini spomenik pokojnemu voditelju Stjepanu Radiču. Spomenik bo stal na križišču treb cest in bo prvi spomenik pokojnemu Radiču ▼ Dalmaciji. Osnovan je bil poseben odbor z narodnim poslancem Kvrcem, kot predsednikom, da bo izvršil vse priprave za postavitev tega spomenika v teku prihodnjega leta. „Svi za Zara — njemu nema para!" Pod tem naslovom je priobčila »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, dopis o volilni borbi v dunavski banovini. V članku či-tamo med drugim; »Sedanje občinske volitve hočejo ozdraviti našo najhujšo bolezen, notranjepolitično razdvojenost. Zdravilo za to bolezen je zbiranje vseh vojvodinskih Srbov okoli voditelja JRZ g. ministra Svetozara Stanko-viča, ki se mudi že tedne v Vojvodini. Povsod govori po shodih o pravem stanju naših političnih prilik in o stvareh, ki jih je že in jih še hoče izvršiti vlada g. dr. Milana Stojadinoviča. Kar govori minister Stankovič o preteklem delu sedanje vlade, je tako resnično, kakor bi čital Sveto pismo. Kar pa govori o bodočem delu, zveni tako svečano, kakor da bi govoril prisego pred razpelom in prižganimi svečami. G. Stankovič ne govori zavoljo ministrskega stolčka, ki ga vedno čaka. G. Stankovič ne govori zaradi dobička, ki naj bi mu ga prinesla politika. Saj ima hiše in posestva, ki jih je podedoval po svojem očetu- Zare Svetozar je voditelj vojvodinskih Srbov, naslednik našega velikega Jaše Tomiča. Zato pa: vsi za Zara, njemu nema para!« Pritožbe proti volitvam v zetski banovini Po volitvah v zetski banovini so pisala glasila JRZ, da so bile občinske volitve tako svobodne, da ne bo vložena niti ena pritožba proti njih izidu. Pokazalo pa se je, da so bila ta glasila malo preveč optimistična, ker je bila vendarle vložena vrsta pritožb tudi proti volitvam v posameznih občinah zetske banovine. Upravno sodišče v Dubrovniku je že pričelo razpravljati o vloženih pritožbah in je do sedaj razveljavilo volitve za občini Lukavsko in Trebijevsko. odbilo pa je pritožbe proti volitvam v občinah Lopud, Hvar, Preko, Pri-jepolje in Boljeniči. Zavod za kmečko gospodarstvo v Zagrebu V sklopu »Gospodarske sloge« so te dni osnovali v Zagrebu poseben Zavod za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva Zavod bo proučeval kmečke gospodarske razmere, zlasti stanje trga za prodajo m nakup kmečkih proizvodov. V okrilju Zavoda se bodo sestajali praktični in teoretični poznavalci kmečkih gospodarskih vprašanj. Osnovani so tudi posebni pododbori, ki bodo proučevali posamezna vprašanja, kakor produkcijo obilnih proizvodov, živinorejo, melioracijo, komasacijo, elektrifikacijo itd. Zavod pripravlja tudi obširno anketo o socialno-gospodarskem stanju hrvatske vasi. Etika, politika in ples Voditelji sarajevskega »etičnega pokre-ta« g. Milenko Vidovič, ki se oglaša tudi na politični pozornici pred vsakimi skupščinskimi volitvami s pripravljanjem svoje posebne stranke, vzdržuje v Sarajevu tudi posebno šolo svojega pokreta. Učenci te šole, ki naj bi bili bodoči propovedniki etično političnih načel so priredili čajanko. Med čajanko pa so se bodoči državniki spoprijeli zaradi neke dame tn se tako nemilo zbili med seboj, da so morali enega ranjenca prepeljati z reševalnim avtom v bolnico, trije pa so odšli domov obvezani Turčija odklanja berlinski pakt Ankara. 5. decembra. AA. Poluradni >Ulus« priobčuje Članek o mednarodnem položaju, o španskih dogodkih Ln o nemško japonskem paktu. List piše med drugim, da si v sedanji dobi ustvarja vsaka država taksen notranji red, kakor 6matra, da ;e zaradi 60cijalnih in gospodarskih razmer in razpoloženja ljudstva p°'reben Za evoje delo prevzema tudi vso odgovornost. Kar 6e tiče Turčije, pa ne bo nikoli pristopila k nobenemu bloku ali fronti fazen k bloku mini. Turčija bo zvesta svojim prijateljem. . ki nimajo drugega cilja, kakor ohranitev 1 miru. I Nova ruska ustava sprejeta Moskva, 5. decembra, br. Na današnji soji kongresa sovjetov je bil po Stalinovem zaključnem govoru končno veljavno odobren predlog nove ustave, ki je s današnjim dnem stopila v veljavo. Stalin je ponovno naglasil, da Je ta ustava zgrajena na načelih demokracije ter da predstavlja dalekoseien preo-kret v Sovjetski RusijL PRI OBOLENJ I ▼sled prehlada, kakor pri hripl, nadalje pri trganju udov, bolečinah t boku, pri glavo- In robobolu jemljemo »NIBOLh; tablete Bahovec- Toda tudi pri reumi, gihtu tn ižiasu ublažujejo bolečine. Proti bolečinam vzemite torej Se danes »NIBOL* tablete Bahovec. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave »NTBOL« tablete Bahovec v originalnih steklemčicah 20 tablet Din 20.— all 40 tablet Din 34.— s napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L* Bahovec, Ljubljana rtMM. „Jutro"; Samouprava" in Nikola Pašič V najbolj dostojni aoviniraki obliki smo te ponovno omenili, da se bo ▼ na& državi na fcvečan način obhajala desetletnica Puši-6eve smrti. Zabeležili smo pri Um, da je to kocuemoracijo vrela t svoje roke JBZ kot strankarsko zadevo i utemeljitvijo, da je ona naslednica idej in načel pokojnega Ni-kole Pašiča. V eni teh Dotic smo pri tam pripomnili, da je bil pokojni Pašič nesporno velik človek, politik in državnik. Toda vsa njegova državniška in politična tradicija je bila zasidrana v Srbiji in v Srbih in tato se je pri njem in njegovi stranki v Jugoslaviji pojavljal nedostatek razumevanja ciljev zedinjenega naroda. Izrazih bojo svoj dvom. aJi je mogoča danes politika nov« stranke na osnovi Pašičevlh idej in načeL »Samouprava« je našo ugotovitev o Paši-čevi državniški tn politični tradiciji najprej malo falz.ificira.la, kakoT da smo rekli, da je bila njegova tendenca sasidrana v Srbiji in Srbih- kar je seveda povsem nekaj dru-gea, kakor pa smo napisali mi. Na tej osnovi potem napada na* ter gg. Kramerja b> Puclja. da žalimo spomin velikega moža. Seveda imajo tako »Jutro« kakor oba na-pade na gospoda verjetno mnogo reč spo- ItOTanJa a zgodovinski lik Nikote PaAiča in mnogo več razumevanja sa njegove ne-renljive tasluge a stališča celokupnega našega naroda nego marsikdo, ki ga hoče da<-nea »Samouprava« proglasiti za učenca Pa» šičeve ideologije. PaSičeve veličine nič ne more zmanjšati dejstvo, da mož, ki je v visoki starosti prekoračil prag nove Jugoslavije. ni mogel sprejeti v stbe duha in ciljev jugosloveneke ideologije. Navzlic temu je Nikola Pašič danes svojfna celokupnega j ugosl o venskega naroda in spomin na njega je drag vsakomur, ki ve, da bo možje, kakršen je bil Pašič, ustvarjali našo skupno domovino. »Jutro« je pokojnega PaSKa, katerega politični program ni bil aaž, branilo takrat, ko so ga mnogi današnji samozvani epigonl d ovali ▼ rdi in ga proglasaH aa gobovca. Tudi danes »Jutro« dobro va. da je Pažič mož, ki pripada celokupnemu narodu, ne pn. samo »znani srbski državnik«, kakor ga isti dam, ko »Samouprava« napada nas. .krstil njen ljubljanski tovariš »»Slovenec«, kt ne je odzval njenemu pozivu, naj p®« tisk JRZ čim več e d<***tietriiei smrti NTkoie Pašiča, za enkrat 8 štirimi vrsticami Med Zagrebom in Beogradom V razpravo o svojem kragujevSkem g(>" voru, v katerem je dejal, da so demokrati že rekli svojo besedo o rešitvi hrvatskega vprašanja, je posegel sedaj tudi sam govornik, profesor dr. BožidaT Markovič. Službeno glasilo Davidovičevih demokratov »Odjek« namreč objavlja izjavo profesorja dr. Mankoviča, da je poslal v zadevi svojega govora v Kragujevcu daljše pismo g. Večeslavu Vilderju. V pismu ugotavlja, da beograjsko časopisje spričo posebnih prilik ni točno prikazalo vsebine njegovega govora. Zaradi tega so se izcimili komentarji, ki jih zelo obžaluje. Govor je bil namenjen samo šumadincem in ni niti zdaleč ciljal na naslov Hrvatov. V četrtek zvečer je imel minister za socialno politiko Dragiša Cvetko vrča volilno konferenco v Gornjem Milanovcn, kjer je govoril tudi o hrvatskem vprašanju. Med drugim je naglasil, da postajajo odnoža-ji s Hrvati od dne do dne boljši. Glede bivše HSS pa je dejal, da »ima jasno in gotovo stališče naprem narodnemu edšnisrtvu in celoti države kot taki, če se danes še ▼ čem razlikujemo potem je to samo v gledanju na način notranje državne uprave. V osnovnih pogledih na državno celoto in narodno edinstvo pa smo danes popolnoma na isti črti.« Izjavo gw ministra CvCtboriča komentira sHrvaA&i dnevnik« fcot eAa} kar ss razlikuje od vsega doelerj te mat JRZ po-vecfenega o hrvatskem vprašanju. Pogledi dr. Mačk* na narodno edinstvo in eeiotn draave so po mišljenju »Hrvatskega dnevnika« tako znani, da ni treba kcmaotkisti izjave g. ministra Cveftkoviča. »Potrebno pa je fc enkrat »^vrtoviS-« pen-vi »Hrvatski dnevnik« dalje, da ss netočne kombinacije raznih beograjskih listov la njihovih zagrebških dopisnikov. Ti BsQ ta dopisniki so namreč trdili, ds obstoje v Zagrebu gtrtova staJi^ča, ki odgovarjajo kombinacijam tistih činiteljev, ki podpirajo doitične Liste- Sploh se je toliko pisalo in kombiniralo in to tako, de hi vse to preje spadalo v kak Šaljiv list, ne pa ▼ re6oe časopise. V Zagrebu ni nihče smajtrai teh kombinacij za resne, ker so bile brez vsaka opore ▼ politični stvarnosti. Dr. Meček gleda z odprtima očmi na stvarna dejstva. Kakor doslej bo vztrajal tudo v naprej pri tem. da je potreb®n stik med pravima predstavnik hrvatskega in srbskega naroda fei da ne morejo priti ▼ poštev pri razgovorih o sporazumu ok5, ki se pred^tavijajo za nekaj, kar stvarno niso- Ni mogoče pokazati dr. Mačku nekaj drugače, kakor je t resnici in stva—no.. _ Hrvatska podtika poide svojo pot Ta ne more biti druga&na kakor načelna.« Velik politični proces v Bolgariji Sofija, 5. decembra, t Pred velikim senatom sofijskega okrožnega sodišča bi ae moral že včeraj pričeti proces proti bivšemu zemljedelskemu ministru Dimitru Gi-čevu, ki je po obtožnici v nasprotju z določili zakona o razpustu političnih strank napisal neko pismo in ga poslal vsem svojim političnim prijateljem. V njem je zahteval obnovitev zemljedelske stranke in obnovitev demokratskega režima. Obtožene- ga ministra bran t okrog 50 odvetnikov, U •padajo med politične prvake raznfc bivših političnih strank. Ker pa na razpravo niso prišle nekatere priče, predvsem ne bivši ministrski predsednik Nikola Mušb-nov in bivši minister Vrbenov, so morali proces odgoditL Priče so bile zaradi svojega izostanka obsojene na denarne kazni po tisoč levov. K prihodnji razpravi jih imajo privesti orožniki Demanti o intervjuvu pred-sednika dr* Stojadinoviča Beograd, 5, decembra. AA. hnterrju, ki ga je prinesel današnji »Petit Parisden« in ki naj bi izviral od predsednika vlade m zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča in ki ga je baje dal poročevaSecem italijanskih listov, je popolnoma izmišljen. Božičnica za zagrebške mestne nameščence Zagreb, 5. decembra, o. Finančni odbor zagrebškega mestnega sveta je danes razpravljal o prošnji občinskih nameščencev in delavcev ter je ugodil njihovi želji po izplačilu posebne božične doklade. Ta božičnica je odmerjena procentualno tako, da dobe nameščenci z mesečno plačo do 1.500 Din 50, do 2.000 Din 40, do 3.000 Din 30 in nad 3.000 Din 25 odstotkov mesečne plače. Delavci dobe po višini mezd po 100 do 200 dinarjev, začasno nameščeni delavci na račun raznih socialnih fondov pa enotedensko plačo. Polet nemške letalke v Južno Afriko Beograd, 5. decembra, p Nemška IetaEka Ela Beinhorn se je na svojem poletu v Kap6tadt v Južni Afriki zadržala an dan v Beogradu, ter je davi ob 9.10 nadaljevala svojo pot proti Atenam. Z nio leti tudi njen mož, znani avtomobilski dirkač Roesmayer. Erika Druzoviceva gre k filmu? Berlin, 5. decembra, a Bivša članica zagrebškega gledališča Erika Druzoviceva. ki se nahaia v Berlinu že več mesecev na studijskem dopustu, se baje namerava posvetiti fiLmeki karieri. V nekem berlinskem gledališču, kjer je pOnovno nastopila, je, kakor poroča berlinski »Film-Kurier«. žela tolik uspeh, da se je o njej kritika vsakokrat zelo laskavo izrazila. Sedaj sodeluje že pri nekih posku.«ih za 6voi nrvi film. Atentat na Degrella ? Bruselj, 5. decembra. AA. (Havas). Kakor poroča reksi6tični list »Pays Reel«, je nekdo izvršil atentat na prvaka rekmstič-nega gibanja Degrella. List pravi, da je nekdo nani streljal iz revolverja, ko ie stopal v avto. V uradnih krogih ts vesti doclej ^e ni6o potrdili, v Pojasnilo Akademske zveze PrVjeli smo: Z ozj.rom na članek »Nacionalistični ta protiklerikalni program omladlne JRZ«, ki je izšel v »Jutru«, dne 4. decembra 1936, štev. 281, na 2. strani, 4. in 5. stolpec, v katerem med drugim pravite: »Kakor se bodo čitatelji še spominjali, so bila tako-zvana katoliška akademska društva na ljubljanski univerzi že svoječasno sprejeta v mladinsko organizacijo JRZ in tvorijo tako za Slovenijo kader novega, mladega pokreta«, zahtevamo, da v prihodnji Številki objavite sledeči popravek: »Ni res, da bi bila katoliška akademska društva na ljubljanski univerzi že svoječasno sprejeta v mladinsko organizacijo JRZ, ampak je res, da nikoli niso bila sprejeta v mladinsko organizacijo JRZ, da za sprejem tudi niso prosila, kar sploh ne morejo, ker so po svojem programu kulturna ne pa politična društva«. Akademska zveza v LJubljani, reprezentanca katoliških akademskih društev. Lojalno prtaa&aano to pojasnilo, čeprav ne izpolnjuje pogojev tiskovnega zak(*ia. glede popravka. Saj nam gre v prvo "vrsti m to, da je javnost pravilno informirana. Pristavi jemo le še, da trditev glede sprejema takorvanih katoliških akademikov ljubljanske univerze v omladinsico organizacijo JRZ ni naša trditev, marveč so jo svoj čas prinesla glasila JRZ, kakor smo to že takrat zabeležili. Ripensia v Zagretm Zagreb, 5. decembra, o. Danes je tu gostovala nogometna eoajs&ortea drugega najboljBega romunskega kluba »Rfcpensi-Je« iz TemeSvara. Rumuni bo igrali proti HaSkiu, ki jih je premagal z rezultatom 3:0 (1:0). Vremenska napoved Zemuosks vremenska napoved za danes; Delno oblačno, nekoliko snega, vedro v primorskih krajih. Temperatura brez posebne izpremembe. Zagrebška vremenska n&poved: Stalno, vedno, zlasti v zapadnih krajih, podnevi toplo, ponoči zmeren mraz. Dunajska vremenska napoved: fo večini oblačuo, možnost padava^ Naši kraji in ljudje Razstava jugoslovanske fotografije v Mariboru Velik pomen razstave, ki bo danes otvorjena fotografskem Eoraaj leto dni obstoji y Mariboru foto-amaterski klub po vzorcu ljubljanskega, a v tem kratkem času je podal že več dokazov 3voje streunljivosti in delavnosti. Na letošnji mednarodni razstavi v Ljubljani smo imeli prvič priliko videti majtuio kolekcijo slik njegovih članov, pov.neje pa v Zagrebu. Klub je bil tedaj še tako rekoč v btadiju snovanja, zbirati je moral šeJe člane, brez vsake podpore od katere koli strani. brez pravega shajališča se je moral boriti za trenutni obstoj. Danes pa, komaj leto dni po svoji ustanovitvi, otvarja že prvo svojo razstavo na domačih tleh, prvo razstavo jugoslovenske fotografske umetnosti. Takšna dejanja so mogoča le tedaj, če se zberejo nekje ljudje, ki imajo mnogo idealizma in volje do dela, ljudje, ki imajo pred seboj jasno smer in voljo, da svoje sposobnosti razvijejo do viška. Ne vem, če se mariborska javnost prav eaveda. kaj pomeni za naše drugo kulturno središče, ob zeleni Dravi, da je vzniknila v njem organizacija te vrste. Vtis imam, da nimajo pravega razumevanja za to organizacijo niti Mariborčani na splošno, niti njih lokalni činitelji in da bi jim bilo treba |>ostaviti pred oči vse ogromno propagand-bo in vzgojno delo. ki ga je izvršil po po-čobnib začetnih prilikah fotoklub v Ljubljani Ce danes tisoči in tisoči amaterjev po vseti deželah sveta s spoštovanjem govorijo o slovenski umetniški fotografiji in jim je ime Ljubljana prav tako domače kakor imena največjih tradicionalnih fotografskih centrov, če je danes v Ljubljani in v širokem krogu okrog nje kvalitetna fotografija samo ob sebi umeven pogoj, proti kateremu se ne sme pregrešiti nihče, re da bi se mu vse smejalo, tedaj je to v j>rvi vrsti zasluga ljubljanskega fotokluba. Ki si je znal postavljati velikopotezne cilje 8n jih tudi dosegati. Seveda pa je treba ta-fcoj pripomniti, da je ta klub v svojih stremljenjih imel vedno na strani simpatije javnosti. tiska in oblasti, to je treh činiteljev, 3ci jih nujno potrebuje tudi mariborski klub ra svoji strani, da bo mogel izvršiti svoje r a loge na podoben način. Sa j fotografija danes ni več samo terišče za osebno razvedrilo posameznikov, kakor drugod prehaja tudi pri nas v maso in ima pri tem važno knltumo vzgojno funkcijo, v praktičnem f>ogledu pa pomeni dobro organizirano in etrom'ji v o amatersko gibanje v neki deželi po svoji nujni povezanosti z amaterskimi pihanji drugih dežel močno orodje v rokah tujsko prometne propagande, ki jo baš naša gospodarsko pasivna dežela nad vse potrebuje. da niti ne govorim o vprašanju nabira prestiža. Se tako dobro napisana knjiga dospe le s težavo čez domače meje in takrat le med poedinoe. dobra, umetniška fotografija pa pride lahko na mednarodnih razstavah pred sto tisoče obiskovalcev. ki se redno zanimajo tud! za njenega avtorja in m njegovo deželo. Kdor Eden izmed najnovejših posnetkov gospe Bessie Simpsonove, izvoljenke angleškega kralja Edvarda VIII., ki potuje zdaj z avtom po Franciji. vsaj malo pozna prilike svetu, ve da ne pretiravam. Razstava, ki jo danes otvarja mariborski fotoklub, ima torej za Maribor (in posredno za vso našo deželo) prav poseben pomen, ki bi želel, da bi ga razumeli vsi, javnost, domači tisk in oblastni činitelji. Ni to prva fotografska razstava v Mariboru in niti he prva jugoslovenska, je pa prva, s katero se hoče mlada organizacija mariborskih amaterjev uveljaviti doma in pred jugoslovenskim i amaterji. Je nekakšna deska, ki mlademu klubu lahko silno olajSa skok v svet — in Maribor bo imel od tega samo korist. Obenem je to prva jugoslovenska fotografska razstava ▼ tem mesto, kjer je strokovna žirija, najstrožje gledala na to, da se bo javnosti predstavila samo kvaliteta, Ze to, da je žirija izbrala samo kakšnih 150 del izmed stotin, je najboljši dokaz o vrednosti te razstavo. Navzlic temu pa podaja dober pregled o delu fotografskih umetnikov v Jugoslaviji. Posebno ta-niimanje utegnejo poleg dol domačinov zbujati dela v ljubljanskem klubu včlanjenih amaterjev. Po več letih razstavljajo t! amaterji v domačem kraju prvič v tolikšnem številu svoja najboljša dela. To so dela, ki eo šla v zadnjih letiih večinoma skoraj po vsom svetu, ki so bila neštetokrat odlikovana in ki so slovenski fotografiji pridobila eno izmed prvih mest v svetovni fotografiji Niti Ljubljana sama ni imela do&lej prilike, da bi videla delo svojih amaterjev zbrano v takšni kolekciji K. K. V muzeju osvobojenja in v Masarykovih domovih Naša delegacija se vrača iz ČSR z najlepšimi vti«? Praga, 3. decembra. Včeraj je jugoslovenska delegacija obiskala znameniti Pamatnik odboje, muzej osvobojenja v Pragi. Sprejel jo je upravnik te edinstvene institucije v slovanskem svetu general Rudolf Medek, ki je znan tudi kot epik češkoslovaških osvobodilnih bojev. V lepem nagovoru je Medek poudaril značaj in pomen velikega »Spomenika.« Župan Žižkova Kostradiewicz je Med-kovemu govoru, izrazu j očemu pred spomenikom svetovne vojne usodno povezanost Čehoslovakov in Jugoslovenov, pridružil še svoj pozdrav. O muzeju osvobojenja je »Jutro« že ponovno pisalo. Navzoči delegati vseh naših lig se nismo mogli dovolj načuditi obsežnosti, temeljiti razporejenosti in vzornemu redu v teh zbirkah, ki varujejo zanamcem vse, kar jih spominja na dobo, ki je sedaj že prešla v zgodovino in ki dobiva vedno več legendarnega sija: na dobo osvobodilnih bojev. Dolgo so si n3ši delegatje ogledovali zbirke, kjer je zelo mnogo tudi takega, kar je skupno z našo zgodovino; marsikje so se le neradi ločili oa teh ali onih predmetov, ki bi zahtevali še podrobnejšega ogleda. Polkovnik Ristič je v svojem govoru pravilno poudaril, da so te zbirke vzorna zakladnica naše vzajemne zgodovine in zgovoren opomin, naj skrbno čuvamo težko priborjeno svobodo. Na dveh velikih avtokarih so si delegatje potem ogledali mesto, ožji odsek delegacije pa je skupno z odborniki praške lige obravnaval vprašanja nadaljnjega delovanja lig v smeri, ki so jo nakazale najnovejše potrebe. Opoldne sta delegatom primator dr. Baxa in mestni svet priredila skupno kosilo v Reprezentančnem domu in izkazala odlično gostoljubnost, kakršne so slovanski gostje Prage pri primatorju že vajeni. Pomemben, za mnoge pravo razodetje, je bil obisk Masarykovih domov v Krčeh pri Pragu Ta največja soc i al no-ka ri ta t i vn a ustanova Češkoslovaške daje zavetišče 3.000 ljudem in predstavlja svet zase. Za njeno vzdrževanje žrtvuje Praga vsako leto 16 milijonov. Naša delegacija je doživela zadovoljstvo in čast, da jo je vodil po Masarykovih domovih mož, ki je položil idejne temelje tej instituciji, jo oživo-tvoril in še danes deluje v njenem vodstvu: podpredsednik praške lige dr. Petr Zenkl. Delegacija je bila sprejeta z obema državnima himnama, dr Zenkl pa je v informativnih izvajanjih pojasnil pomen in ustroj te impozantne institucije. \Slehmi človek, je med drugim poudaril, ima pravico do koščka sreče in družba je dolžna, da mu zagotovi to minimalno življenjsko zahtevo Masarykovi domovi, ki so tisočem ostarelih ljudi in bolehave dece ne azil, marveč nadomestilo za dom, kos domačega ognjišča, pričajo o zdravem socialnem delu demokracije, o delu, ki je najboljše obrambno sredstvo zoper destruktivna gibanja. Po čestitkah in iskreni zahvali ravnatelju dr. Zenklu, so se delegati vrnili v mesto, zvečer pa se zopet zbrali v Reprezentačnem domu k skupni večerji, ki jim jo je priredila praška liga. Udeležil se je je tudi primator dr. Baxa s soprogo, jugoslovensko rojakinjo, vrsto zdravic pa je otvoril naš slavni rojak prof. dr. Matija Murko, ki je v češkem, srbohrvatskem in slovenskem jeziku poudarjal tradicijo o naših stikih ter nauk iz preteklosti za sedanjost in bodočnost. Tako je bil sinoči zaključen oflcielni del programa, vendar je le redkokateri gost danes že odpotoval, kajti vsak hoče izrabiti ugodno priliko, da še bolj razširi in poglobi svoje znanje o Češkoslovaški ali svoje stike z njenim kulturnim in gospodarskim življenjem. Češkoslovaški listi so posvetili bivanju naše delegacije v Pragi izredno pozornost Priobčili so s tem v zvezi vrsto člankov, informacij in poročil, ilustracij in beležk. Velik požar v Kalinov! usnjarni Mokronogu Mokronog, fi. dtecemibra. DavS okrog pol 7. je prišlo v Mokronogu do požarne nesreče, ki je povzročila za naše razmere izredno visoko škodo. Goreti Je začeto v Kalinovl tvarnici in sicer v predeta, kjer so delavnice jn suSOndce ttsnja. Og*mj se je naglo širil Jn ves objekt je v kratkem času postal njegov plen. Ves Mokronog je bfl mahoma na nogah, tomrnflgkl delatvrd in gasilci so hiteli ga-rft. Medtem ko je dbjetat pogorel do tal, se je po velikem prizadevanju vsaj posrečilo obvarovati sosedna tovarniška poslopja, Ns pomoč so prihiteli tudi gasilci H Mirne, Trebnjega, St. Ruperta, od Sv. Roka ta te Sevnice. Tucfl novomeški gaflO-d ao te kren£!i na pot, vendar so se lahko vrafll, ko so bili obveščeni, da je ostalim reševažaean 2e trpelo ogenj omejiti, O velikih naporih in požrtvovalnosti gasilcev je zlasti pričalo Junaštvo štirih, ki so se v dimu malone zadušili. To so bili Fran FJeteršek. Fran Kandela, Karel Naglišeoc ta Fran Baš. Mokronog je že pred 24 leti doživel izredno hudo požarno nesrečo, ko je bila polovica hiš v ognju. Tudi tokrat bi bite. nesreča, usodna, ko ne hI bilo vode. Lastnik tovarne trpi nad pol milijona Din škode, ker mu je zgorela tudi znatna zaloga kož in usnja. Zahvala Dolžnost me vete, da ee po tej poti Eabrvafem gasilskim četam, ki so si stekle neprecenljive zasluge s tem, da so z uspešnim nastopom omejile požar, ki je lZbruihmll 5. t m. ob 6.30 zjutraj v morji tovarni Mofcromoškega gasilska četa je bila trenutek po danem Pilgnalu na mestu. Pod spretnim vodstvom g. Frana Majcena ta Ivana ftettoe, se je izkazalo vse moštvo bretz izjeme. Delalo je naporno ta lOjtfb nevarnosti neumorno ter roko t roki z mojim tehničnim osebjem ln delavci, katerih požrtvovalnost naj posebej naglaslm. Tema skupnim naporom je uspelo, da je bfl pcSar kmalu zatrt. Navedeno dejstvo najbolj ocenjuje visoko moralo gasilcev in mojih u flužbencev ta rei, v katerem se nahaja motoma brtagalna, ki Je Izvrstno funkcionirala, kakor tudi ostalo gasilsko orodje. Gasilska četa iz Sv. Roka Je pri- Razsodite sami! povečano Na levi okorna, ostro-roba zmes navadne zobne kreme, na desni fina, skrbno zmleta zmes Sargovega Kalodonta. Ako pomislite, koliko morajo zdržati zobje s čiščenjem ne samo v enem letu, temveč v vsem živi jenju,tedaj ne boste več odlašali da uporabljate vedno SargovKalodont. Kajti pri Sargovem Kalodontu veste s izredno fina sestavina polira zobno sklenino zares prizanesljivo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga v naši državi vsebuje edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči nevarni zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. P o zo r I Poskusita enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo vari' na v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV D O spela na kraj požara z brzino, ki Je nerazumljiva, ako pomislim, da je imela na razpolago samo konjsko vprego. Posegla je hitro ta spretno v akcijo in bila domači četi v močno oporo. Moja iskrena zahvala naj velja gasilcem iz Mirne ta iz št Ruperta, ki eo točno prispeli na kraj požara, kakor tudi onim iz Trebnjega, Sevnice, Velike Loke ta Novega mesta, ki so bile že na potu. Zahvaljujem se trgovcu g. Franu Strelu in g. cestnemu nadzorniku g. Franu Skofomou, ki sta odbrzela z motornimi kolesi, da alarmirata sosednje gasilce, enako g. načelniku Antonu Rutarju, ki Je ob prvem signalu sirene iz lastne pobude obvestil one ob železniški progi Naj poudarjam uslužnost gdčne. poštarice in g. poštarja, ki fta kljub rani uri uspela, da pokličeta pomoč. Zahvaljujem se gg. orožnikom, ki go posegli v akcijo in nudili vso pomoč. Prijetno se me je dojmila požrtvovalno pomoč, ki so jo nudili vsi Skratka: v?ero, prav vsem, ki so pripomogli, da se je preprečila še večja požarna katastrofa, moja iskrena zahvala. Mokronog, 5. novembra 1936. Savel Kalin, lastnik mokronoške tovarne um j a. Smrt upokojenca, ki je prejemal 70 Din na mesec Hrastnik), 6, decembra. Umri je ▼ petek v 79 letu starosti g. Adelindo Savi Jod, delavec kemične tovarne v pokoju. Pokojni je bfl Testen kolpor- ter v Hrastniku. Delal je v kemični tovarni 28 let ta Je prejemal sedaj 70 Dta pokojnine. Ril je sicer italijanski državljan, a še ni želel vrniti v Italijo, ker *x> fi njegovi trije sinovi pridobili našo držav-Ijao tvo. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti na dol^ko pokopališče. Naj v miru počiva! Hišo mu je zažgal Poljčane, 5. Uece-mbra. V četrtek zvečer je nastal požar pri posestniku DetiSku Ivanu na Stanovskem pri Poljčanah. Ker ni bilo pri roki vode za ga-deoje, je ogenj hišico, ki si jo je vdovec Detiček pred kratkim zgradil, popolnoma unačii Kakor pripoveduje sam, ga je malo pred nesrečo obiskal neznanec in ga prosil ca prenočišče. To nru je on odklonil, češ da ima eno posteljo. Neznanec je nato šel na seno. Kmalu zatem pa je začelo goreti salto Detiček domneva, da mu je popotnik !■ maščevanja cažgaL 0 tujcu tedaj seveda ni bflo več ne duha ne sluha. Sosedje 00, opaiivši ogenj, takoj prihiteli na pomoč, toda Detičku niso mogli žal ničesar več re&ti Obvarovali &o le sosedne krite hiše. Detičku je zgorel tudi iivei ln mu je izteklo vino h sodov. Zraven tega m je postala žrtev plamena večja množina sena. Trafiko je oplenil Poljčane, 5. decembra. V no® na petek je bilo vlomljeno v tu-kaJSnjo trafiko pri kolodvoru. Neznanec je vdri v trafiko na peronski strani. Odprl je s silo okence najprej od zunaj in nato še znotraj. Ker ima okence železen križ, seveda ni mogel noter. Pomagaj si je zato z dolgo leseno lato, na katero je namestil aTi žebedj, aH kak drug špičast predmet, na katerega je nabadal tobak in zavojčke cigaret, ki so bili na policalh lepo zloženi. Delo mu je moralo iti precej spretno spod rok. saj je v kratkem času izvlekel na ta način za 750 Din cigaret in tobaka. Vlom je moral biti izvršen med 11. in 3. uro 7ijutraj. !ko na železnici ni takega prometa. Lata, ki so io našli zjutraj prislonjeno na okno, je ia železniškega skladišča, zato se | 6klepa, da je izvršil vlom kak domačin. Zaščita otrok In mladine V nedeljo je bil v Beogradu zbor jugoslov. unije Beograd. 29. novembra V veliki dvorani doma Rdečega križa v Beogradu je imela Jugoslovenska unija za zaščito dece glavno letno skuPščino. Nj. Vel. kraljico Marijo je zastopala dvoma dama jja. Ela lladžiče^a. Skupščine ee je udeležilo mnogo delegatov iz Zagreba, Splita, Ljubljane in od drugod. Ljubljančane je vodil predsednik sekcije g. dr. Oton Fettich. Poleg delegatov je prišlo še mnogo drugih funkcionarjev društev in zvez, kj so včla-»jer.e v Uniii. Skupščino je otvorila s krasnim govorom ga. Naka SPasičeva, prva podpredsednica. Poslana je bila vdanost na brzojavka Nj. Vel. kraljica Mariji, častni pokroviteljici Unije, pozdravi pa raznim članom vlade. Glavni in nadzorni odbor sta podala svoje Poročilo in načrte za bodočnost. Razvila se je debata, v katero so pobegli skoro vsi delegati. Po blagajniškem poročilu, katerega proračun obsega 678.527 Din, se je razvila živahna diskusija o predlogih, ki so Jih stvorile sekcije in člani. Prisotnim je močno ugajalo poročilo delegatov iz Slovenije, ki so kratko, jedrnato in jasno očrtali organizirano, nacionalno, etično im moralno globoko utemeljeno pojmovanje in načrtno delo za zaščito otrok in mladine v dravski ba- novtini Slove&rika Sekcija je navedla 23 Predlogov, ki eo lasno »tifeirani in obsegajo zaščito otrok in mladine v Propagandnem, Pravnem, vzgojnem, zdravstvenem, moralnem in socialnem pogledu. Dalje so v&nes predlogi o zaščiti defek/tne dece šn vajencev. Po daljši ddSku«ijtt je izzvenela skupščina v soglasno zahtevo, da je nujno potrebno izvesti Čim tesnejše sodelovanje z ban-skimi uPravami in občinami. Za pravo načrtno delo, ki bo imelo zaslombo na najvišjih mestih, pa Je potrebno, da »e pristopi k izdelovanju novega socialno pravičnega in finančno fundiranega zakona o zaščiti otrok in mladine. V zv&zi z zborovanjem je napisal znani eo-rialni de'avec in glavni urednik časopisa >Nairodni podmladakt g. S. 2. V-idakovič Pomemben članek »Deca iznad svegac. Zaradi njegove pomembnosti in zanimivih ugotovitev e področja zaščite dece v Jugoslaviji, prinašamo kratek izvleček. V Jugoslaviji že desetletja težko pričakujemo novega zakona o zaščiti otrdk in mladine. takega zakona, ki bi prinesel novo orientacijo v reševanju tega vprašanja. Za- kon l*o moral biti tak, da «e bo lahko razprostrl nad 6 milijonov jugoslovenske mladine od rojstva do dovršenega osemnajstega leta. Tak zakon, kri bo učinkovit in ki bo imel socialno Pravično in solidno finančno Podlago, naj hi bil triurmf v Prizadevanju za duhovno in telesno zdravje novih rodov Jugoslavije. Od strani JU se je za mladino mnogo »toni]© toda kljub temu je vse 6torjeno delo naSProti resničnim potrebam »amo kapljica usmiljenja, ki s svojo lePoto lahko zasenči oko, vsem nepreglednim množicam naših otrok pa ne ikoristi prav za prav nič. Naše socialne prilike, ki jih je osemletna gospodarska kriza zaostrila do skrajnosti, eo iz malega predvojnega vprašanja o Preskrbi sirot napravile velik Povojni prob'em socialne zaščite vseh otrok. Danes je v Jugoslaviji 180.000 otrok po mestčh *n trgih (brez Podeželja), ki so nepreskrbljeni in kriče po najosnovnejši življemskj zaščiti. Poleg tega je v Jugoslaviji dva milijona roditeljev, ki nimajo najbitneiših pogojev, da bi telešno. duševno in kulturno preskrbeli s«voje otroke. Danes lahko ugotovimo, koliko je tistih družin, ki lahko preskrbe svoje otroke, ne moremo pa ugotoviti števila onih, ki tega ne morejo. Njihovo število je, brez demago-škega pretiravanja ogromno- Zato je jasno, da ta socialni Problem zaščite mladine daleč prekaša moči zasebnega človekoljubnega dela Če to vprašanje ni trenutno najbolj pereče, je Pa gotovo ©Pričo bodočnosti našega naroda. Za reševanje tako velikih vpra- šanj. kakor je zaščita mladine, so brez moči vsa prizadevanja, brez moči kar »e tiče zdravljenja socialnega zla. brez moči, da de-finitivno rešijo ogromni socialni Problem, ki se mu pravi socialna, zdravstvena in moralna zaščita v8e naše mladine. Za njegovo pravilno rešitev je potrebna predvsem finančna moč države, potrebni 60 sto in stomilijonski krediti. Potrebna je cela načrtna mobilizacija delovnih organov in sposobnih ljudi. A predvsem je Potreben energičen obračun e staro Prakso birokratskega krpanja pri reševanju mladinsko zaščitnih vprašanj. V reševanje teh vprašanj je treba vnesti moderno pojmovanje, sistem, odločnost in _ finančna sredstva. Država, ki Je danes Pri leh vPrašanjih zadnja, mora postati prva. Poleg tega naj prispevajo 8yoj delež vsi, tudi vojni bogataši in oni, ki za osvoboditev Jugoslavije kakor tudi za njen delovni napredek niso prispevali jie krvi, ne dela: Otroško vprašanje zahteva po svoji važnosti letno 1 milijardo in 200 m^ijonov dinarjev. To Pa Prvih 10 let. V naslednjih letih bj 6e znesek lahko znižal za polovico, ker bi naprave postajale unosne (sadovnjaki. vrtovi, delavnice, kinematografi, tiskar-niče itd.) To smer nam kažejo drugi kulturni narodi. Nemčija je dala za otroške domove v eni 6ezoni 137 milijonov dinarjev. Amerika je iizdala milijarde dolarjev za mladinsko zaščito. In da je mogla Prejeti enoten zakon za zaščito mladine, je morala spremeniti mnogo ustavnih uredb. Du- najska občina je izdala v kratkem razdobju za mladinske ustanove 430 milijonov dinarjev. Severnoameriški komunalni osrednji fondi znašajo 2.219,700.000 dolarjev (100 miliard dinarjev). Mi smo pa dali v zadnjih štirih letih za naše nepreskrbljene otroke 120 milijonov! Zato bi 6e dalo Pri nas od pomoči samo r. zakonom. Kdor noče vršiti svojih sociainih dolžnosti prostovoljno, naj bo k temu prisiljen. V Jugoslaviji je preko 34.000 milijonarjev. Ce bi vsak od teh milijonarjev plačal letno 75.000 Din socialnega davka, je vPrašamje otroške zaščite rešeno čez noč. Protest 34 000 meščanskih bogatašev ne bo mnogo škodil Jugoslaviji; o Protestu 2 milijonov socialno ogrožene mladine pa je treba voditi računa. Pri novem zakonu o zaščiti dece bi prišla v Poštev tudi sredstva Tazredne loterije, mestne takse, takse na lnksus itd. Na Dunaju se Plača za vsak e'itim ples 10.000 šilingov (90-000 dinarjev). Pisec takole zaključeie svoja izvajanja: »Po statistiki je v Jugoslaviji še&t milijonov otrok. To je cela država malih bitij, preko katere ne smemo z orientalsko pasivnostjo. Ce je ta Pasivnost v vsakem drugem primeru prestopek, je tu zločin. Število rojstev otrok v Jugoslavijo je ogromno. Število smrti otrok v Jugoslaviji je grozno. Po stanju mladinsko-zaščitnih vprašanj se meri danes kulturna višina narodov in njihova zrelo«!, da ostanejo v velikem krogu civiliziranih narodove (»iščite razstavo cvička! dne 9. t m. v Sv. Križu pri Kostanjevici Gospo d a r s t v o še o razdolžitvi kmetov in zaščiti vlagateljev _ zadružnih krogov smo prejeli: Na številna vprašanja in glede na nestrpno pričakovanje desettisočev kmečkih dolžnikov in stotisočev članov m vlagateljev slovenskih hranilnic in posojilnic, kako se razvija akcija proti centralizaciji kmečkih dolgov, objavljamo v naslednjem predlog za delno spremembo uredbe, ki so ga sestavile zveze hranilnic in posojilnic ter poslale ministrom, merodajnim ob-lastvom in slovenskim senatorjem ter poslancem. Predlog se glasi: Načrt uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936. Člen 1. Dolžniki-kmetje, ki imajo svoje bivališče v dravski banovini, m katerim gre zaščita po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov i dne 25. 9. 1936, odplačujejo svoje dolgove, ki so nastali pred dnem 20. aprila 1932 dosedanjim upnikom-kreditnim zadrugam in samoupravnim hranilnicam s sedežem v dravski banovini v 12 enakih letnih obrokih s 4V**/« obrestmi počenši g 1. decembrom 1936. Člen 2. (1) V smislu člena 4. (1) uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov se. ugotovi stanje dolga na dan 20. aprila 1932 in to stanje je osnova za znižanje dolga. (2) K znižanemu znesku dolga, ugotovljenemu po prednjem odstavku ter členu 3. te uredbe, se prištejejO ne plačane in ne zastarane obresti, ki »o se natekle od 20. aprila 1932 do 30. novembra 1936 in ki so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov ter odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez. Člen 3. (1) Kmetu-dolžniku, katerega skupna zadolžitev dne 26. 9. 1936 ni presegala 500.000 Din, zniža dolg, izračunan po 1. odst. člena 2 te uredbe posebna okrajna komisija za likvidacijo kmečkih dolgov na sedežu vsakega sreskega sodišča po predhodnem zaslišanju upniške ustanove ter dolžnika, ki mora vložiti prošnjo za znižanje dolga v roku 2 mesecev od uveljavljen ja te uredbe. (2) Za znižanje veljajo smiselno predpisi člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, in sicer tudi za dolgove izpod 25.000 Din. Ko odločajo te komisije o znižanju dolgov, upoštevajo okolnosti iz člena 25. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. (3) Ko prejme komisija prošnjo za zni-■ "ije dolga, opremljeno z listinami. nave-it imi v čl. 26. uredbe o likvidaciji kmeč-. i dolgov, zahteva od upniških ustanov, ••••• .rib dolžnik je prosilec, potrebne pove o njegovih dolgovih, ostale dolgove pa preizkusi. (4) Proti odločbi te komisije pnstoji pri-adeti stranki v roku 15 dni od dne vročitve sklepa pravica dc pritožbe na okrajno v iišče, ki dokončno odloča in obvesti o tem prizadete upniške ustanove. Cien 4. Okrajna komisija za likvidacijo kmetskih dolgov sestoji iz zastopnika političnega oblastva prve stopnje kot predsednika, zastopnika finančnega oblastva, zastopnika občine dolžnikovega rednega bivališča ter po enega zastopnika zvez denarnih zavodov, pri katerih »o včlanjene unniš.vj ustanove. Člen 5. (1) Odpis v višini do 25®/» nezni-žanega dolga pokrije upniški ustanovi država z obveznicami, označenimi v čl. 11. (odst. 2) uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ostanek pa trpi upniška ustanova sama v breme svojih dejanskih rezerv, izračunanih na podlagi prečiščene bilance z dne 31. 12. 1936. (2) Kolikor dejanske rezerve upniške ustanove ne bi zadostovale za pokritje teh odpisov, pokrije nepokrito razliko država v smislu člena 10 (odst. 2) uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. 9. 1936. (3) Upniške ustanove predlagajo polletno finančnemu ministru izkaz kmečkih dolžnikov, katerim se je dolg znižal, obenem s pripadajočimi odloki o znižanju dolga in drugimi listinami ter obračunom v odobritev. Finančni minister izda nalog, da se upniški ustanovi izročijo pripadajoče obveznice. Člen 6. Vse določbe uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25 9. 1936 in pravilnikov, izdanih v smislu te uredbe, se razveljavijo, kolikor nasprotujejo določbam te uredbe. Predlogu, oziroma načrtu je bila priložena obširna utemeljitev, iz katere posnemamo poleg onega kar smo objavili že zadnjič še sledeče: Predlog predvideva plačevanje dolgov po istih pogojih kot bi jih imeli dolžniki pri Priv. agrarni banki in bi torej v tem pogledu kmetski dolžniki ne bili nič na slabšem. Obvarovani pa bi bili dolžniki novega upnika v osebi tuje banke, Slovencem pa bi bilo rešeno čez 700 milijonov premoženja pred negospodarskim centralizmom. Dalje določa predlog, da se odpisujejo dolgovi vsem kmetom po onih načelih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki veljajo za dolžnike z dolgovi nad 25.000 Din. Vsi kmetje naj se torej obravnavajo individualno, to pa zaradi tega, ker je proti vsem načelom pravičnosti, da bi država »n upniška ustanova odpisovali skupai 50% dolgov tudi takemu dolžniku. k> lahko plača ves svoj dolg ker je dolg neznaten v razmeriu do nremoženja Obresti nai bi se računale do 30 novembra letos, ker so računale zadruge v dravski banovin po svojih odplačilnih načrtih vedno od 30 novembra do 30 novembra, da se računanje olajša. Komisija za likvidacijo kmetskih dolgov na; odvzame delo sodiščem ki so prezaposlena že sedaj Zato pa ima v komisiji tudi finančno oblastvo svoirgr zastopnika, ki naj varuje finančne interese države. Način pokritja odpisov bo zs državo mnogo ugodnejši, kakor je v urtdbi o likvidaciji kmetskih dolgov Saj bi se odpisovalo individualno tudi dolžnikom z dolgovi do 25.000 Din, ki tvorijo večino ne le po številu, temveč tudi po zneskih. S predlagano ureditvijo kmečke zaščite bi se torej zmanjšale žrtve države in upnikov vsaj pri tistih številnih dolžnikih, k' so le malo zadolženi, torej čijih eksistenco dolgovi najmanj ne ogrožajj Ne smemo pozabiti, da so z odpisi ogroženi interesi 220.000 malih vlagateljev, ki pomenijo globlje socialno vprašanje kakor okrog 30.000 več ali manj zadolženih kmetov. Omenjamo, da nismo predvidel odpisa polovice osnovne glavnice upniških ustanov za pokritje odpisov kmečkim dolžnikom. Samoupravne hranilnice namreč osnovne glavnice nimajo (le rezerve), pn kreditnih zadrugah pa je deležna glavnica^ tako minimalna, da se ne sme več znižati, ker " te z znižanjem deležne glavnice znižalo tudi jamstvo v škodo vlagateljev Velika večina kreditnih zadrug ima samo po nekaj sto do par tisoč dinarjev deležne glavnice, tako da bi bil z odpisom dosežen It brezpomemben finančni uspeh Ce nočemo upropastiti čez polovico kreditnih zadrug z uporabo vseh v zadnji bilanci izkazanih rezerv, tedaj je treba do ločiti, da se uporabijo samo rezerve po prečiščenih bilancah. Večina kreditnih zadrug ima tudi nekmečke dolžnike, pri katerih jim tudi groze izgube. In te izgube je treba najprej kriti z rezervnimi skladi. Vrhu tega so namenjene rezerve po pozitivnih in moralnih načelih za kritje dejanskih izgub, ne pa za linearne odpise, in za sanacije resnično ogroženih Kakor je razvidno, bi se s tem načinom rešitve kmetskih dolgov v dravski banovini veliko bolje zavarovale interese vlagateljev, države, slovenskega gospodarstva poleg tega pa bi ne bili prikrajšani upravičeni interesi kmetov ter hranilnic in posojilnic. Zajamčilo pa bi se tudi nadaljnje uspešno delovanje našega denarništva, kar je v interesu države in celokupnega narodnega gospodarstva Doslej še ni znano, kako je bil predlog sprejet na merodajnih mestih, zdi se pa, da je izvrševanje že objavljene uredbe odloženo, ker Privilegirana agrarna banka niti še ni otvorila svoje podružnice v Ljubljani, nit' ni še izdala tiskovin s katerimi bi morali denarni zavodi pozvati kmečke dolžnike, da plačajo prvi obrok, ki je dospel že 1. novembra, ter obračunati in izročiti banki kmečke dolgove. Slovenski senatorji in poslanci, zlasti tisti. ki sodelujejo v zadrugah, so se že zavzeli za gornji predlog in bodo na prihodnjem zasedanju narodne skupščine (11. t. m.) zahtevali nujnost za obravnavanje te zadeve. Nazadovanje števila trgovinskih obratov se Je ustavilo Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja podatke o gibanju prijav in odjav v trgovini, obrti, gostinstvu in industriji. Ti podatki so zanimivi zaradi tega, ker kažejo, da se je dolgoletno padanje števila trgovinskih obratov končno vendar ustavilo. V tretjem letošnjem četrtletju je bilo v trgovini 169 prijav novih obratov (lani 173), odjav pa je bilo 142 (lani 397). Tako beležimo v tem četrtletju prvikrat zopet prirastek v višini 28 obratov, dočim smo lani v tretjem četrtletju zabeležili odpadek 154 obratov. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta pa je bilo 555 prijav (lani 471) in 953 odjav (lani 1141). Za prva tri četrtletja beležimo torej še vedno presežek odjav za 398 obratov, dočim je lani v istem razdobju znašal ta presežek odjav 670 obratov. Pri obrtnih obratih pa vidimo nadaljnje nazadovanje. V tretjem letošnjem četrtletju so bili pripravljeni le 103 novi obrtni obrati (lani 212), odjavljenih pa je bilo 246 obrti (lani 274). Tu se je presežek odjav celo povečal na 143, dočim je lani v tretjem četrtletju znašal le 62. V prvih treh četrtletjih je bilo prijavljenih 586 obrtnih obratov (lani 632), odjavljenih pa 1089 obratov ( lani 1054), tako da je znašal letos v treh četrtletjih presežek odjav 503 obrate (lani 422). Gostinskih obratov je bilo letos v tretjem četrtletju prijavljenih 65 (lani 80), odjavljenih pa 43 (lani 61). in znaša prirastek 22 obratov (lani 19). Naše gospodarstvo v oktobru Narodna banka je izdala običajno statistično poročilo za mesec oktober, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Oživljen je borznega prometa Oživljen je prometa na efektnih borzah se kaže tudi v oktobru. Medtem ko je znašal v avgustu promet z efekti na borzah le 8 milijononv Din (lani 22), se je že v septembru dvignil na 25 milijonov (lani 21), v oktobru pa se je povzpel na 31 milijonov (lani 26). Tudi devizni promet na borzah se je znatno povečal ln Je znašal v oktobru 305 milijonov (lani 164, predi. 142). Gibanje cen Naš indeks cen v trgovini na debelo se je od septembra povečal za 1.9 na 68.9 točke. Pri tem pa je še vedno za 1.1 točke nižji nego je bil lani. toda za 5.3 točke višji nego predlanskim v oktobru. Indeks cen v trgovini na drobno v Beogradu se je prav tako dvignil za 1.6 na 79.8 točke in je pri tem za 2.2 točke nižji nego lani Indeks cen v trgovini na drobno v Ljubljani pa je popustil* za 0.1 na 82.1 točke ln je pri tem za 0.7 točke nižji nego je bil lani. vloge pn barkah ki hranikil- cah t na« državi ao se od 1. septembra do L oktobra dvignile za 43 na 10.622 milijonov Din in so bile pri tem za 384 milil -jooov večje nego lani. Ker se Je naglo dviganje hranitaeh vlog pri državnih zavodih ustavilo, odpade od gornjega prirastka 384 mlijonov Din le 128 milijonov Din na državne zavode (Državno hipotekam« banko in Poštno hranilnico), kjer so znašale v začetku oktobra vloge 2119 milijonov Din. Do začetka novembra pa so se vloge pri državnih zavodih celo zmanjšale za 25 na 2096 milijonov Din. Gotovinska sredstva pri 20 največjih bankah v Jugoslaviji so se ob koncu oktobra povzpela na 310 milijonov Din (lani 231. predi. 210). Na železnicah je bilo v oktobru nato-vorjenih 171.000 vagonov (lani 170.000. predi. 153.000). V večji meri pa -?e je dvignil promet na naših rekah, in sicer zaradi znatnega prevoza žita. V oktobru je bilo prevoženih 95 milijonov tonskih kilometrov (lani 61). Pred trgovinskim sporazumom s Francijo in Madžarsko Odstranjene težKoče pri pogajanjih s Francijo. V trgovinskih pogajanjih med francosko in našo delegacijo, ki ae vrše v Beogradu, se je pojavil zastoj. Sedaj so težkoče v glavnem odstranjene in je zabeležiti preokret na bolje. Med obema delegacijama je bil dosežen načelen sporazum o novi trgovinski pogodbi, ki bo omogočila trajnejšo trgovinsko izmenjavo med obema državama. Pogajanja se sedaj tičejo le še podrobnosti ia bodo Končana v 2 ali 3 dneh, tako da bo 10. decembra mogoč slovesen podpis nove trgovinske pogodbe. V imenu Jugoslavije bo podpisal novo trgovinsko pogodbo trgovinski minister dr. Vrbanič, za Francijo pa trgovinski minister Bastid, ki bo zaradi podpisa pogodbe prispel v Beograd. Načelni sporazum pri trgovinskih po gajanjih z Madžarsko. Ob priliki trgovin skih pogaianj z Madžarsko, ki trajajo že 5 dni, je mgoslovensko — madžarska trgo vinska zbornica v Beogradu včeraj priredi la banket v joekey klubu, ki eo 6e ga ude ležili minister za trgovino dr. VrbaniC, po močnik zunanjega ministra dr. Pilja, mad žarski poslanik Valdemar Alt, in mnoge druge ugledne osebnosti iz gospodarskih in diplomatskih krogov Poslanik Alt je obi skal tudi predsednika vlade dr. Stojadino viča in mu predstavil predsednika madžar ake trgovinske delegacije g. Nickla. Poga janja med madžarsko in našo trgovinsko delegacijo so 6e včeraj nadaljevala in je bil že dosežen načelen sjx>razum, tako da bodo v bodoče razpravljali samo še o podrobnostih Novi trgovinski sporazum bo temeljil na kli-ringu in se bodo izplafiila vršila v bodoče po določenem kronološkem redu in ne ka kor doslej, ko so Madžari stalno izkoriščali razne ugodnosti, ter plačevali, kakor eo ho teli. Gospodarske vesli = Razveljavljene tiskovine Privilegirane agrarne banke. Privilegirana agrarna banka je, kakor znano, izdala tiskovine, na podlagi katerih naj bi ji denarni zavodi izročili terjatve na-sproti kmečkim dolžnikom. Te tiskovine pa so se izkazale kot pogrešne in niso v skladu e predpisi uredbe odnoeno pravilnika o likvidaciji kmečkih dolgov Zato je morala Privilegirana agrarna banka ustaviti nad;Jjnje razpošiljanje teh tiskovin in jih razveljaviti. Kakor poročajo i1 Beograda, bo Privilegirana agrarna banka v dveh do treh dneft izdala nove obrazce ter jih po«lala denarnim zavodom. = Kdaj zastarajo prestopki po deviznih predpisih. Glede na konkretna vprašanja, kdaj zastarajo prestopki po deviznih predpisih. je finančno ministrstvo izdalo naslednje sporočilo: Glede prestopkov deviznih predpisov se imajo uporabljati nstreza-joči paragrafi kazenskega zakona. Po tem takem zastarajo prestopki po deviznih predpisih na podlagi § 78 k. z. v 2 letih. To tolmačenje je potrdil tudi državni svet. = Rok za upravičenje overenj pri Izvoza v Italijo. Finančno miniatietvo objavlja vsem interesentom in izvoznikom, da morajo v zvezi s točko 1. odJoka finančnega ministra št. 35.892AHI od 29. julija t. L upravičiti (opravdati) avoja overenja, na podlagi katerih ao izvozili blago po 1. oktobru 1936 po odredbah H. 6 deviznega pravilnika v rokn 90 dni. — Glede obračuna klirinških terjatev v Italiji ki so nastale pred 18. novembrom 1935, sporoča finančno ministrstvo na razne spomenice gospodarskih združenj, da ni osnove, niti možnosti, da bi se klirinške terjatve v Italiji, ki so nastale pred 18 novembrom 1935. obračunale po tečaju, ki je takrat veljal. Narodna banka pa kupuje klirinške nakaznice, ki s« izdajajo za te terjatve, po 2.70 Din za 1 liro. V trgovinski register so se vpisale na^ s topne tvrdke: Predovič Rudolf, izvoz prašičev, goved. konj. ovac ln perutnine v živem in zaklanem stan ju, mesa, mesnih izdelkov ln masti v Ljubljani, Me arSka 4; Avtopodjetje Magister, družba z o. z. v Podgori v St Vidu nad Ljubljano (osnovna glavnica 305.000 Din; poslovodje Magister Franc iz Podgore tn Magister Frančiška iz Vidmarjev); Industrija volnenih izdelkov. Peter Majdič. družba z o. z. v Škof ji vasi pri Celju (družba prevzame industrijsko podjetje Industrija volnenih izdelkov Peter Majdič v Celju; osnovna glavnica 250.000 Din; poslovodje: Paljaga Deša ta Paljaga Drago, oba industrijca v Mariboru). — Pri Delniški družb! pivovarne Unfcan v LJubljani so b® izbrisani kot člani upravnega sveta Kauschegg Ki-rol, Jovan Janko ln šterk Pero, vpisali pa jo se dr. Milan Korun. odv. v Ljubljani Franc Borštnar, inšpektor drž železnice v pokoju v L*ublim\ tn Derma=t1ja Karel, profesor državne trgovske šole v Ljubljani Ali so pljučne bolezni ozdravljive? ▲ To nMrl vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju £> uljučnih vrhov, zastarelem kašlju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in irlpi, a doslej te niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI zpod peresa gosp dr med. Guttmanna. bivdega sef-zdravnika v zavodu za incenKuro o temi: »Ali ae dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu otniku priliko da se pojasni vrsta njegove Doiezm. smo sklenili, da pošljemo co Knjigo vsakomur brezplačno in franko v splošni blagor. Treba je samo pisati iopisnico (frankirano s Din _ a toCnim naslovom na: PUHLMANN & Oo. Berlin «14, Mttgffelstrasse Nr. Z5-2&a. Xk>breno od mm aoc pol., sanitetsko oddeljenje S. br 2416 od 12. XIL 195S = Stanje aktivnih kliringov. Sildo naših '-dirinških terjatev v Nemčiji se je v poslednjem tednu od 26. novembri do 8. de-•embra povečal za 1.3 na 17.9 milijona Din. medtem ko &e je že prejšnji teden dvignil a 0.4 milijona mark. — V kliringu z Italijo znaša saldo naših terjatev 49.0 milijona iir. to je za 0.1 milijona lir manj nezo prejšnji teden. V novem klirinškem računu pa se kaže nadalje dosedanja tendenca in so vplačila pri nas še vedno večja n* go v Italiji. zato našim izvoznikom ni treba nič čakati na izplačilo protivrednosti t dinarjih. — V klirinškem prometu s Poljsko je dosedanji aktivni saldo izravnan, tako da izvoznikom v Poljsko prav taJco ni treba čakati na izplačilo. — V kliringu z Bolr-arijo pa znaša saldo naših terjatev 691 000 Din. to je za malenkost več n-go prejšnji teden. Na izplačilo je treba čakati skoro 3 m^se ce. — V plačilnem prometu 7, Grčijo je znašal dne 25. novembra t, 1. sildo grško-ju-TToslovenskih bonov v obtoku 41.3 milijona drahem; saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa je znašal isti dan 3fi.O milijona Din. = Vinski sejem v Ivanjkovcih. Vinski ejem, ki ga vsako leto priredi vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkoveih in bo letos že 12. po vrsti, se bo vršil v torek 19. januarja 1937. Letošnja zrna in sneg v začetku oktobra sta imela za posledico da so vinski mošti, ki so bili sicer spravljeni v lepem vremenu, začeli le počasi vreti. Akoravno se krasno razvijajo ln o izredno harmonični, zaradi tega še niso či ti. Do določenega termina, pa bodo gotovo že popolnoma razviti in čisti. Letina je bila res slaba, teda zaloge so tukaj, četudi manjše, nego druga leta. Tako bo vsak interesent našel, kajr potrebuje. Ivanjkovci leže v sredi ljutomersko-ormoškega vinarskega okol;ša in bodo na sejem pripušiena le vina iz tega okoliša Vin ki sejmi v Ivanjkovcih so vedno od strani producentov, ka or tudi od t rani interesentov dobro obiskani in bo letos gotovo tudi tako. = Agencija Avala oproščena družbenega davka. Z odlokom finančnega ministra je agencija Avala dd- oproščena plačevanja družbenega davka od 1. januarja 1935 do 31-decembra 1940. = Kcn urz je razglašen o imovini Franca Eržena, mizarskega mojstra v Zgornjih Bitnjah pri Kranju (upramišk mase Zmago Kožman v Kranju; oglasitveni rok do 8. januarja, ugotovitveni narok 12. januarja) Borze Na ljubljanski borzi je v preteklem tednu znašal devizni promet 3.71 milijona Din naproti 2.81, 3.99, 3.87 in 2.65 v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu je pretekli teden popustil avstrijsid. šiling, in sicer od 8.60 na 8.35 do 8.40. Tudi neanš klirinške marke ao nadalje popustile, in sicer od 14 na 13.75 do 13.80-Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 241.50 Din, dolarji 49.60, Švicarski franki 11.45 in franco tki franki 2.32 Din. f>ertw Curih. Beograd 10. Pariz 20.2775. London 21.3225, Newyork 438.125. Bruselj 33.60. Milan 22.9250 Amsterdam 236.70. Berlin 175. Dunaj 77.25, Stockholm 109.95. Oslo 107.15. Kobenhavn 95.20. Praga 15.38. Varšava 81.90 Budimpešta 85.75, Atene 3.90, I Bukarešta 3.25 rzišča ŽITO -t- Chicago, 5. decembra. Začetni tečaji: pšenira; za dec. 125, za maj 120.75, za julij 107.50; koruza: za dec. i07.625, za julij 97. + Winnipeg, 5. decembra. Začetni tečajn; pšenica- za mai 113.75. za julij 111.75. BOMBAŽ + Liverpool, 4. decembra. Tendenca stalna Zaključni tečaii: za dec.. 6-59 (prejšnji dan 6.58), za maj 6.56 (6.54), za od 6.26 (6.22). + Newyork, 4. decembra. Tendenca etar I na Zaključni tečaji: za dec. 12.23 (12.25), za maj H.92 (11.S0). Politični dopisi Po preizkušenih metcdaii. Iz Št. Jurija ob juž. žel. nam poročajo, da je notica v včerajšnjem »Slovencu«. ki proglaša kandidatno listo za občino Št. Jurij-trg kot čisto JRZ listo, izzvala v narodn-em trgu Št Juriju pri mnogih tržanih nemalo začudenje in morda tudi nekaj razočaranja, ker je tako po zaslugi »Slovenca« prišlo še pravočasno do onega rae čiščenja. ki je v jav-. nem življenju potrebno in koristno, ker postavlja ljudi na prava in zaslužena mesta in osvetljuje današnje prilike in metode za vsakega v nedvoumni luči. Potrebna ugotovitev. »Jutro« je poročalo. da je sirsko mačelstvo v CeOju krajevni organizaciji JNS v Dramljah za nedeljo 29. novembra napovedani politični shod »iz razlogov javne varnosti in reda« prepovedalo. Sre«ko načelstvo je to svojo prepoved v rešitvi No. 13.127/2 7. dne 28. novembra 1936 utemeljilo z ra/zlogom. da se vrši na ifctem mestu istega dne in ob istem času političen shod JRZ. ki je bil že prej napovedan. Iz Gorenjske. Glasilo kranjskega gospoda župnika objavlja članek, ki jc poln natolcevanja in laži o delovanju g. župana Antona Križnarja iz Stražišča in g. Franca Kalana iz Suhe pri sreskem kmetijskem odboru. Vse kar se tam piše o nekih ne-rednostih pri tem odboru, je izmišljotina. Do sedaj jih ni bilo. Ako pa še nastanejo ne bosta kriva ta dva gosrpoda. Dokler je g. Kalan opravljal blagajniške posle, je bil vsak dinar varen. Res se je župan g. Križnar raztogotil na zadnji seji sreskega kmetijskega odbora. Toda imel je razlogov dovolj. Odobreno je bilo sreskemu kmetijskemu referentu za tajniške posle 10.000 Din nagrade poleg njegove dobre plače. Zato pa so črtali podporo za vzrejo mladih bikcev in postavko za podpore onim siromašnim malim posestnikom, ki jim pogine živina. Sedaj bo šlo mnogo za pleme sposobnih bikcev pod nož. ki bi jih sicer kmetje redili, če bi dobili par sto dinariev podpore. Zupan Križnar je pač mislil, da je skrb za plemensko živino v srezu važnejša. nego ugodie gospoda tajnika, ki povrh svoj honorar ne potroši v srezu, ker Ima rodbino preko granice. Dokler je bil tajnik sreskega kmetijskega odbora g. Križnar. se ie vneto m z uspehom delalo za napredek kmetijstva v srezu, čeravno so bila sredstva skromna. Odbor je imel lepe uspehe pri odberi pšenice za seme. pri selekciji krompirja, pri stremljenju za zboljšanje živine itd. Sedaj pa je vse to ustavljeno, ker je baje za vsako od teh stvari potreben poseben strokovnjak s spričevali. V ostalem bomo videli, kakšne uspehe bo pokaral g referent m tainik. Zaenkrat pa rečemo, da mi kmetje ?atinamo našim domačim možem, ki smo lih videli na delu. In izrekamo Francu Kalanu in g. Antonu Križnarin svoie priznanje. - Z Deškega pri LiubHani. »Domo*:ub-< se je prav krepko rirpisal ob naših volnt-vah in poveličuie »komnirmisno Ksto« £>• Tane^a 7ai>a. Zdi se mu. da je sre*nn <-e«jMvl'en* Ver 90 v n?ei Vm^'" k' še -teo rvr»n-r^fl: Vmetfi 'n ^ ne ved'1 k'- so -tflvV? k; noriva'« na 5 6. 16 m m t rt. w .»delavi- kate- rih fTlovrT* oo«e' le v na5: nrr»v oh^ni na-"vttviIti rg*rtr>- Pov-S so *Tm ?e!prni- čarii ki *o mer».dr» «voje ime dobili od lega, ker so se že kdaj z železnico vozila. Nosilec liste je v preteklosti krepko držal rdečo zastavo in predstavlja menda sipo-razum med urkatna R in M. V naši občini smo do sedaj živeli mirno in složno. Nr<-prednjaki smo svoj čas preprečili zatvori-tev orlovskega doma in ko so bili storjeni gotovi uikrepi proti nekaterim pristašem SLS. smo se za te svoje soobčane uspešno zavzeli. V duhu te medsebojne strpnosti in pomiri j i vosi/ želimo, da se vršijo tudi volitve. Prepričani smo, da bodo naši občani izkazali svoj smisel za pa-met.no gospodarstvo v občini, za sodelovanje vseh treznih, resnih in delovnih ljudi, ne pa za raz d: nanje in zgago. Koliko je zdravega smisla v naši občini, je pokazalo tajno poskusno glasovanje na sestanku v Do'skem. kjer g. Zaje po domače »Hrvat« od 59 oddanih glasov ni dobil niti enega' Sedaj se poskuša skrivati za psst.irsloo j>alico, ki je žal tudi pri nas v škodo svojega ugleda le preveč pristranska .. . Volilci občine Dolsko se ne bodo dali premotiti. Svoje »hrvatsko vprašanje« bodo reši i s tem, da bodo vsi kakor en mož volili listo g. Ivana Zupančiča, ki je zastoimiifk treznega, koristnega in složnega sodelovanja v m^ občini. * RADEČE Ohginske v0Jitve bodo v nedeljo 6. decembra. Vložena je bi-1 a samo li«ta JRZ. — Velika zaPuščina nacionalnim društvom. Kakor znano je že Pred časom umrl veUki drobrotnik g. Aleksej Podvjnec. ki je svo ečasno imel tvornico usnja v Radečah. Te dni se je vr* šila v Karlovcu zaPulčinSka razprava. Ra-deška društva je zastopal tukajšnji notar g. dr. Peter Jereb. Pokojni Podvjnec je zaPustil Sokolu v Radečah 50.000 Din. Še v življenju je daroval društvu tudi zemljišče, kjer naj bi stal novi Sokolski dom. toda s pogojem, da se sezida v roJou desetih let. Pri razpravi se ie zdaj črta'a ta klavzula in ostane zemljišče brezpogojno v posesti Sokolskega društva. Poleg tega je zaPustil pokojni radeškemu kralevnemu šolskemu odboru 50.000 Din, gasilski četi pa 10 000 Din. — Poslovilni večer. Te dni je bil premeščen šef skladišča, železniški kontrolor g. Janez Ceg!ar, ki je služboval skoraj 15 let na Zidanem mostu, v istem svojstvu na obmejno postajo Jesen:ce. Pred odhodom ie imel lep Poslovilni večer, ki M) ee ga udeležili železniški uradniki e postajnim načelnikom g. RazPotnikom. G. Raz-potniik je v nagovoru naglašal zasluge g. CeglarJa za našega Sokola. G. Ceglar ie bil tudi dolgoletni blagajnik Podružnice na Zidanem mostu. Bil je zelo družaben in splošno priljubljen med domačini in pri svojih [.odrejenih železniških uslužbencih. Želimo njemu in njegovi sonrogi mnogo zadovoljstva na Jesenicah. * Znižanje užitnine v Zagrebu Zagreb, 5. decembra, o. Mestna občina je na prošnjo Gospodarske sloge sklenila znižati nekatere mestne užitninske postavke predvsem za kmetijske pridelke V kolikor jih kmetje prinašajo na trg samotež, so sploh oproščeni vsake užitnire, v večjih količinah pa se zniža za 20 do 50 odstotkov, nekatere postavke pa se popolnoma brišejo. Finančni odbor mestnega sveta pa naglaša v svojem poročilu, da je to najskrajnejša mera, do katere je mogel iti v okviru mestnega proračuna Iz prosvetne službe Beograd, 5. decembra p. Premeščena 6ta profesor dr. Ivo Pertot z učiteljišča v Her-'■egnovem na učite!i'5čo v Ljubljani, učitelj Alojzij Plantarič pa iz Beograda v Podz*-mejj. *JUTRO« 5t 283! 5 NcaeTfc. £ XXt I®«. ' iapMnHi si za vse iMfen^: in po novih znižanih Inozemskih tečajih Izpopolnili in dopolnili svojo zalogo tako, da smo zopet cenejši Brogerija GREGORIČ «f. z ©. z. LJUBLJANA — PRE&EKNOVA ul, * Sloveča nemška letalka Elly Beinhora je nn poietu v Ju/no Afriko pristala v Beogradu. Zadržala se je v naši prestolnica ves dan in je novinarjem zanimivo opisala svoje doživljaje v Sahari, iz katere se je kmtdu po svoji poroki komaj rešila. Včeraj zjutnai je pogumna letalka s svojim možem poletela dalje in bo pristala v Atenah. * Diplomirali so na elektrotehničnem oddelku Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za inženjerje elektrotehnike gg-Črnigoj Adolf. Koželj Marijan im Vuga Odon iz Ljubljane. Čestitamo! MJaji?.ms-Pekatete" — in ti? Ali si pozabila nanje? Na tako okusno jUi tečno jed, ne sme prava gospodinja nikdar pozabiti. * Prireditve osrednjega društva SPD za božič. Hrepeneče pogledujemo proti nebu im si želimo, da bi začelo nebo deliti belo boszastvo. Pri |>ogledu na belo zasnežene vrhove s skrbjo računamo, kje bomo letos opravljali svoja smuška >pota«. da se bomo ■"■iiiuboij naužili zraka, solnca in snega. Skopa zima nam že nekaj let dosledno nagaja. Za božič priredi osrednje društvo SPD več smučarskih tečajev, kjer bo vsak našel pri-j<'no družbo, pravo božično razpoloženje mnogo razvedrila na smučeh. Pri Sv. Ja-• /.u ob Boh- jezeru bo smuški tečaj za začetnike in manj ijzvežbane; številna 6muška vežbališča v okolici Sv. Janeza bodo vsakomur dobro došla. V Domu na Komni so pričeli emu ški tečaji že 1. decembra ter bodo trajali do maja. Položni hriboviti svet na Komni nudi smučarju lahke in težavnejše izlete v najbližjo okolico, smučarjem začetnikom pa položna smuška vežbališča. Pri Triglavskih jezerih bo za božič smučarski krmarski tečaj za izvežbane smučarje, ki brezhibno obvladajo loke in zavore. Vsakdo bo kihko našel za božič sebi primerno zatočišče, povsod dovolj razvedrila. Ko se ti bo zahotelo zimsikega solnca, gorskega po koia, belih vrhov, snega, ki se prašj pod smučmi, ko boš začutil nemir v svojem srcu, že i ar, 2ora in doživljeni, spomni se navedenih prireditev ter se prijavi v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. I. Proti mrazu le _Lutz-peč * Tudi med beograjskimi Slovenci je mnogo brezposelnih delavcev. Kakor njihovi ostali sotrpini stanujejo tudi oni y predmestjih in delijo z njimi isto usodo. Da bi njih bedo vsaj malo ublažili, priredi Dnrštvo Slovencev v Beogradu, žensiki odsek, tudi letos b:<žičmco za naše siromašne sorojake. žensko podporno društvo, Jri je prene ilo na svojem zadnjem občnem zboru vse delo v ženski odsek in s tem prevzelo socialno akcijo našega društva, bo skušalo zbrati za božičnico čim več razpoložljivih sredatev, iz katerih bo lahko obdarovalo naše siromašne družine a obleko, obutvijo, življenjskimi potrebščinami ali kurjavo. Prosimo vse beograjske Slovence, da ob priliiki pobiranja pri-spevkov za to bažicnico pokažejo dobro srce. * Dom dijakinj v Beogradu je bil zgrajen po 14 letih dela m v petek ga je patriarh Varnava svečano blagoslovil. Svečanosti je prisostvovala v itnenu kraljice njena dvoma dama ga. Hadžifčeva. Pel je akademski zbor »Obilič«. Po zaikusKi so si številni gostje ogledali novi dom, ki je prav lično urejen. * Novi groltovi. V Ljubljani je umrl g. Ivam La Hter. magistralni pod ravnatelj v pokoju. Pokojni,ka je zlasti starejša ljubljanska generacija zelo dobro poznala. Bil je svoi čas na Dunaju v službi, nakar je po septembrskih dogodkih prišel v Ljubljano, da modernizira mestno policijo, ki pa je bi" lr kmalu nato podržavljena. Kot podravna-telj si je pridobil lepe zasluge. Pogreb bo ju ri ob pol 15. izpred mrliške veže na Stari poti. _ V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Peter Le ban, zvaničnik drž. železmic v pokoju. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 16. _ Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! * Kiirešček! Avto bo vozni v torek na praznik ob 9 izpred Mestnega doma. Vabljeni ! * Za Bnrtolovo drnžino so darovali: E. S iz Marilora 100 Din, učenke I. d. razreda višje narodne šole na Jesenicah zbrale iz lastnih prihrankov in lastnega nagiba 30 Din. je zonet izšla. Ta naš ljudski koledar .ie med ?!ovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo ker jih spominja na domovino _ir mladi leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v ti-karni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg št. 10-12 in v trgovinah, * PROTEUS v elegantni vezavi je najlepše božično darilo! Cena letnika 75 Din. Naroča se direktno pri društvu. Dosedanji naročniki pa lahko izroče kompletne letnike v vezavo bodisi Prirodoslovnemu društvu, bodisi knjigoveznici Zabjek, Dalmatinova 10. Vezava stane 15 Din. * Ledene stene, podvige preko njih na drzne vrhove Osrednjih in Zapadnih Alp in Kavkaza, prečenje grebenov Rocheforta. zimsko aLpinsko in plezalno tehniko bo pokazal Kari Poppinger z Dunaja v petih filmih v sredo 9. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Poppinger je odličen alpinist m fotoamater in fitmoperater, ki pozna dobro tudi naše Kamniške in Julijske Alpe, kjer je izvršil že nekaj lepih vzponov. Planinci, poselite to predavanje Skale ter si nabavite vstopnice že v naprej pri »Alpi-ni«. 4000 M nagrade dobi naročnik lista: REJEC MALIH ŽIVALI LJUBLJANA — KARUNOVA ul. 10. ♦ še nekaj iz olimpijske vasL Večina mednarodnih olimpijskih komitejev je želela že pred olimpiado, da bi se za njihove tekmovalce rezervirala Ovomaltiraa tudi v olimpijski vasi, ker so njihovi atleti jemali Ovomaltimo redmo doma že za časa treninga. Zakaj praiv Ovomaltino? Zato, ker je idealna hrama za športnike: prav nič ne abtežuje želodca, lahko se prebavlja, hitro pomiri delovanje srca, krepi in ustvarja nove moči. Zaradi tega je organizacijski komite odločil, da se dš, Ovomaltina na razpolago atletom tikfe v olimpijski vači. Vsak narod je imel svojo obednico in na vsaki mizi ste lahko videli znane škatle Ovomaltine. Vsi športniki so jo uživali z navdušenjem in sicer navadno za južino in po večerji Zanimivo je tudi to, da so si polnili tenmalke z mlekom in Ovomaltino in jih jemali s seboj k treningu ali pa v hišo v vasi, kjer so potem Ovomaltino pili za južirno. Na olimpiadi, kjer so ibfli zbrani vsi športniki, se je šele videlo, kako cenijo Ovomaltino. Tudi naši so jo prarr tako radi in redno jemali in vam lahko sami o tem pripovedujejo. / Pri težki stolici, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenčice prebavila. »Franz-Josefovo« vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto. ogi. re«. a. t*. i&®5/35. * Okorn, izletna pisarna v Ljubljani, hotel Slon, tel. 2645 priredi v prihodnjem letu zanimiva potovanja v Benetke, Nico, Monrte Carlo, Rim, Grossglockner, Sa.lz-kammergut, Pariz (4ikrat), Češka, Dolomiti, Maria Zeli, Sarajevo. Dubrovnik, poleg navedenih pa še več krajših potovanj po tuzemstvu, ki jSi bomo pravočasno najavili. Pomnite. Okornovi avtoizleti so prijetni, zabavni, poučni, polni udobnosti in ceneni. Zehtevajite podrobnejša pojasnila! * Božičui avtoizlet: Gorica — Trst; Benetke — Padova. 24—27. XII. Priglasite se takoj. Pojasnila zastonj. >Po božjem sve-tuc, Ljubljana, Wolfova 1. * Spominjajte se i^med potrebnih najpotrebnejših in položite b ednini slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo sleipih Ljubljana, Gradišče 7. * Pri zaprtju in motnjah ▼ prebav« vtze-nwte zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko n& etenabifreno jpentko v najlepšo izdelava Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo mila Zato je Radion tako blag in iidaten* Pranje 2' Radionom je tako lahko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrzli raztopini* VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Iz LiuMjane u— Naši t?hniki svojemu kralju. Kokor nam poročajo, bo Zveza strokovnih klubov na ljubljanski tehniki v letošnji sezoni po dve-ietnem presledku zopet obnovila evojo tradicionalno reprezentančno prireditev, ki je spadala v prejšnjih sezonah med najlepše. Pokrovitelj dosedanjih tehniških plesov je bil blagopokojm kralj Aleksander; zaradi tega je Zveza tudi sedaj naprosila maršalat dvora za pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja. Poslala bo maršalatu umetniško izdelano spomenico, ki bo danes in jutri razstavljena v trgovini Magdič na Aleksandrovi cesti. Spomenico je izdelal po lastni zamisli mladi arhitekt Dušan Blagajne. Izgotovljena je na elegantnem usnju, platnice pa so iz linoleja, ki ga je poklonila tvrdka Souvan. u— Mojster Vidmar o šahovskih vrhovih. V nizu elrtno-poljudniih predavanj, ki jih prireja Ljubljanski klub vsako zimsko .sezono, je v petek zvečer govoril univ. prof. dr. Milan Vidmar o »šahovsikh vrhovih«. Pred izbranim občinstvom, ki ga je klub zaradi zanimive teme po pra/vka pričakoval v večjem številu, je predavatelja pcadravil predsednik dr. Windischer ta podčrtal njegove velike zasluge za sloves ■slovenskega imena pred svetom in njegove odlične kvalitete kot šahovskega mojstra, znanstvenika pisatelja in govornika. Univ. prof. dr. Vidmar je v zgoščenih izvajanjih razgrnil pred poeJiušalci čudbvito, razgibano sliko življenja in borbe ob šahovski deski, katere se je doma in na vseh pomembnejših mednarodnih prireditvah udeleževali a tako zavidanja o—. Koroška narodna pečeni t Ljubljani. 12. t m. nastopita v Mali filharmonični dvorani slovenska pevska zbora iz Sel in Ra-I diš na Koroškem. Naj prvo zapojeta v skupnem zboru »Je pa krajoič posvava* in >Sem se rajtov ženit< nato nastopijo Selani in za-pojo »Kmetovski ovčar«, >0 ti preburua ženska stvar«, »še lipša življenja ni« in *Mrzva rosa. ojstra kosa«. Radišaiti pa: »Pojdem v Rute«, »Da bi biva liepa ura, j tam čer teče bistra Žila«. Zopet ee združijo pevci v skupni zbor in zapojo >Otj, ta mlinar«. Po odmoru imajo prvi besedo Ra-dišani, pa zapojo »Mam pa mlinček pod kvancam«, Santr pojd«. »Je pa rinčea padva« in > Poj damo u Škufce«. Besedo po vzamejo Selani in zapojo »Pastire pa pase ovce tri«. »Večni Bog vse živi«, >Sem še maj lina biva« in »Vse te luštne lete moje«. Koncertni večer naših Korošcev zaključi skupni zbor »Gor čez jezero«. Prodaja vstopnic od 20— 10 Din. stojišča po 7 in 5 Din. y knjigarni Glasbene Matice. u— Prvi nastop. Društvo gluhonemih bo imelo danes popoldne ob 4. v Šentjakobskem gledališču svoj prvi odrski nastop. Za ta svojevrsten nastop, na katerem bodo gluhonemi pokazali svoje govorne zmožnosti, vlada v naši javnosti veliko zanimanje. Ker je prireditev dobrodelna upamo, da bodo imeli gluhonemi ob proslavi petletnice obstoja svojega društva polno dvorano. ADVOKAT dr. Andrej Druskovič JE PRESELIL SVOJO PISARNO V TAVČARJEVO 11 — TELEFON 24-61 —u Na predvečer zlate nedelje dne 20- t. m. bodo trgovci v Ljubljani razkošno uredili in razsvetlili izložbena okna. Na nedeljo samo, ko bodo trgovine ves dan odprte, t. j. 20. t. m_ pa prdprarvijaio vse, kar bo kupujoče občinstvo zadostilo. Izredno znižanje cen vsemti blagu na zlato nedeljo, je parola ljubljanskih trgovcev, zato ne pozabite pose+iti Ljubljano. Dama in gospod si kupita za Božič eleganten plaSč aH suknjo ter domačo ln Jutranjo obleko pri LUKIČ, v Stritarjevi ulici, kjer so cene IZJEMNO ZNIŽANE. vrednimi uspehi vseh zadnjih 30 let Predavatelj je šah primerjal z glasbo, s katero £ita v tako izredni meri sorodna v svojem razvoju. Globoko zasnovane partije modemih šahovskih mojstrov ostanejo povprečnemu šahistu zmerom velika uganka, kakor je še danes Wagner večini publiki dolgočasen. Na Irancu je dr. Vidmar raačlenfl še tod modterno ln najmodernejšo dobo z njenimi najizrazitejšimi zastopniki, hikratu pa je ugotovil, da intenziteta šahoviake umetnosti polagoma pojema.. Za lepa, izredno zanimiva izvajanja se je predavatelja iy tapiih be-edah zahvalil predsednik dr. WirKfischer tn v imenu vseh poslušalcev izrazil željo, da bi prof. dr. Vidmar mi pogostokrat tudri v Franciji tn Španiji. Vstopnice eo v prodaji ▼ knjigarni Glasbene Matice. ZA ŠPORT IN VSAKO PARADO PA TUDI ZA PROMENADO, POCENI KLOBUK NUDI ZDAJ ZNANA TVRDKA BOGATAJ M. BOGATAJ, LJUBLJANA — MESTNI TRG St 14. Kako raste les. V eiklusu predavanj ki jih prireja Prirodoslovno društvo v dvorani Delavske zbornice, bo predaval jutri v ponedeljek, ob 30. uri univ. asirt. Toma-žič Gabrijel!: »Kako nastane ©ehilora in raste les«. Pomen najbolj razširjenega wde4-ka žive prirode v krogotoku snovi Dro-š^vo vljudno vabi občinstvo k ofcsbri udeležbi u— Registrirne blagajne ln pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Sr-ma-ntfl, Ljubljana, Kolod-voroka 11. telefon 2437.___ če želite lepo In moderno frizuro, je brezelektrlčna trajna onduladja edfcv-stvena, ter za nadaljne negovanje redna VODNA ondulf.cija. Opozarjamo cenj. dame, na NOVOST, katera se nudi samo v našem salonu. Kolekcijo (Champoo barv) v prekrasnih niansah. katere se dajo tudi odstraniti! Nadalje izvršujemo umetne kodre ln pleten ice ter krasne dnevne in večerne frizure potom vodne in železne ondulacije. Zaposlujemo prvovrstne moči. CESALNI SALON M. IVANUSA LJUBLJANA — PASA2A, Športnik uživa »ETAc ovsene kosmiče, da postane krepak, odporen tn vztrajen. »ETA« ovseni kosmiči krepijo mišice tn jačajo telo! n— Ttufi ▼ Češkoslovaški so uawdu6eoD sprejeli ietoAnje Vodnikove knjige. Kakor naim poročajo k Prape, bodo Aibrehiov* »Zarečank, ki ao jih Vodnik ovci prebrati s tolikšnimi simpatijami, še pred veliko nočjo izšli v 6e3kem prevodu. Vseksko ve-I2k in nagti uspeh slovenskega pisatelji tmammmmtmmmsamm__ ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški — Telefon 33-87 Samo danes ob 3^ 7. in 9. uri ZABAVNA OPERETA Hrepenim po tebi KAM1LA HORN. LUIS GRAVEUR THEO LINGFN. V torek: KATJA SZOKE SZAKALL o— Poroka. Danes ob IL url bo poročil v trnovrfci oerk-n župnilk F. S.'Fmžgar gnK. Simono Dolenčevo iz ugledne rodbine pokojnega ravnatelja Obrtne banke Cirila Dolenca in g. inž. Joška Bellottija iz i^ledne roJbine direktorja prof. BeDct-tija iz Dubrovnika. Za priči bosta advokat dr. Milim Karim in inž. arh. J. Gianz. Mlademu paru iskreno čestitamo! o— »Soča« io »Tabor« priredita sOrestv*. vanje v hotelo Tivolija. n— Novi začetniški plesni tečaj se prične jutri, v ponedeljek ob 20. r Jenkovi Ml — Kazina. Prijave m infm se je nakopičila že lepa zaloga najpesteef* dih poblikaiaj. ki jih bodo s pridom tn ve* eeljem uživali bratje fci sestre ob meji Mar* >]giva podružnica GMD pa še noče prekrižali rok, marveč bo zbocrko nadaljevala dokleO ne pridejo ne njene police we taste kzifiga^ ki zaprašene in pozabljene čakajo, kdaj sqt jih WSto miši. ProBimo, poglejte ▼ Asrasa* be, na podstrešje, predvsem pa po poticah^ Povsod boste še kaj uašiL Potam pa čite to e dopisnico na naslov: gospa Potočnikova, Slomškova 17. o_ Lutkovni odor Sokola L ▼prizori danes ob po) 16. uri komično kovno igro >Juroek-čarovnik« ▼ treh deja* njih. Za uvod bo Jurček otrokom ^>regowa^ ril tudi par poučnih besed, voščite svoji deri nedolžnega jo privedeie v naše ^ledaKSče. u— Franeoeki institut vabi na ffje v sredo 9. i m. točno ob 20- v društvev nib prostorih v J?a3Ztwi< v Trbovljah opozarjamo, da bo ko» eert na praznik 8. t m. ob 4 popoldne V Sofcoiskean domu. t_ Restavracija Koks!} pri Pravdila m»> di celodnevno hrano od 250 Din naprej sečno. t_ Velika tombola V nedefio 18. t m. bo ob 2. uri popoldne t Sokolskem doma prva velika zhnska tombola s krasnimi do H*ki. Po tomboR zabava £ plesom bre* •vstopnine. Iz Novega mesta b_ Poštne radio-priprave se v zadnjem času znatno množijo. Največ jih je z znamko chaisH, Pecilni prašek mnogokrat ponarejajo ! ZUnanjost zavitka je mogoče, toda vsebine »Dr. Oetkerjev pecilni prašek« se do sedaj še ni posrečilo. Dobro kakovost je mogoče doseči le z dolgoletnimi izkustvi. Gospodinje to priznavajo in uporabljajo vsled tega le Dr. Oetkerjev pecilni prašek z varstveno znamko »Svetla glava«! iz Celja e— Sresko učiteljsko društvo v Celju je zborovalo včeraj ob udeležbi nad 150 članstva. Obravnavala se je vrsta pr s v etrnih in stanovskih vprašanj. Na pr.mer;h je bila ugotovljena potroba uvedbe učiteljske stalnosti v službi in na mestu ter je bilo tudi pozdravljeno ojačenje stikov z organizacijo srednješolskih profesorjev. Om njena so bila pereča vprašanja odobravanja bok«enr skilh dopustov, bivanja učiteljstva v okolišu službenega me«ta, izplačevanja prejemkov, ki v primeru nered nos t i zlasti učitelj-stvo na deželi hudo prizadeva, položaja učiteljskih pripravnikov ter veljavnosti izpitov i t. Julijske Benečije prispelih učiteljev. odseka »Učiteljski pokret« in Slovenske Šolske Marice. Osnovan je bil odsek za obravnavanje stanovsko gospodarskih vprašanj. Sprejeti so bili sklepi glede potrebe gradnje učiteljskih stanovanj po določbah zakona o naiodnifb šolah, pošiljanja in priporočanja revij, ki zanje ni dovoljeno proračunsko Kritje, vsiljevanji filmov in knjig z raznima priporočili v času gospoda vske bede. izdajanja knjig Mladinske Matice kakor doklej glede štetja v šoli po uradnih predpisih ali po določba-h slovenskega pravopisa glede nagrad poslovodjem šolskih odborov rn kuriva šolskim upraviteljem. Učitelj g. Milko Gerlanc je končal aktualno predavanje o ekskurriji Pedagoške centrale v CSR. Priredil je obenem zanimivo razstavo knjig1 in učil za češko«.1 o vaške osnovne rn meščanske šole. za kar gre za^ hvala prijaznosti g. konzula CSR v Ljubljani. Lepo uspela razstava je žela mnogo priznanja. e— »Na ledeni plošči«. Ljubljanska drama je uprizorila v petek popoldne Golievo mladinsko igro »Ubotra Ančka«, zvečer pa Warnerjevo tragi komedijo »Na ledeni plošči«. ki na zelo učinkovit način in z iz vrstno karakterraacijo obravnava pr lom med starejšo idealistično in mlado, materialistično generacijo. Igra je nudila velik užitek ki ga je izvrstna režij ■ g Cirila Debevca še močno stopnjevala. Umetniško izklesane karakterne like so podali ?e. Bol-tarjeva in Vida Juvanova ber gg Kralj. Jan Skrbinšek Sanrin in Potokar. pa tudi ostali so se v manjši1, vlogah krepko uveljavili. Ljubljanski gostja so bili dHe'ni dolgotrajnih, iskrenih aplavzov. — R. P. e— Akademiki Starešinske organizacije Sloge prirede 9. t. m. 6voi drugi ples v Celju. Iz Maribora a— Srebrni jubilej vzornega zakonskega sožitja sta obhajala včeraj ugledni mariborski kavarnar g. Aleksander Klešič, la tnik Velike kavarne, in gospa Marija. Ob lepem jubileju naše iskrene čestitke! a— Rotovške novice. Jutri 7. t. m. bo ob pol 19. v me-fcni posvetovalnici XTV. aeja mestnega sveta. Na dnevnem redu je vprašanje najetja posojila 18,000.000 Din pri Drž. hipotekami banki v svrho vrnitve vseh naših dolgov Mestni hranilnici, da se ji tako odponnore do likvidnosti. — Navi me tni proračun je v glavnem že izgotovljen in pride v kratkem v mestni finančni odsek. a— Kaj bo s poslopjem n. dekliške osnovne šole. Z novim let m se preseli druga dekliška osnovna šola v navo šolo Kralja Uedinitelja v V. mestnem okraju. V mariborski javnosti £e mnogo razpravlja o tem, kaj bi bilo ukreniti glede navedenega poslopja, ki ostane po presek t vi TL dekliške o novme šole v novo šolsko palačo prazno. Cujejo se razni predlogi. Nekateri forsirajo predlog, da bi se tjakaj preselil Vajeniški dom Drugi pravijo, da bi bilo prav, ko bi se tjakaj preselili vsi, ki stanujejo v vagon ar "'-,5. koloniji. Čruje se pa tudi mnenje, da b: se navedeno poslopje preuredilo za Dom ubogih, ker je sedanja mestna oskrbnižnica prenaorl-njena. O veh predlogih bo v kratkem sklepal mestni svet. miMVHmmKSSCmSKUmBM KINO IDEAL Danes premiera — senzacionalne drame Njena preteklost Romantično in pustolovno življenje na otoku Borneu. Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri a— Kaj pa Principova ulica? Po nekem predlogu glede preimenovanja nekaterih ulic. naj bi se Principova ulica prekrstila v Primčevo ulico. Marib:rski nacionalni krogi se vprašujejo po vzrokih, ki bi bili tehtni za takšno preimenovanje navedene ulice, ker bi potem ne bilo več v Mariboru Princ ipove ulice. a— Obrtno gibanje. V preteklem me ecu je mariborska obrtna oblast izdala 12 novih obrtnih dovoljenj, izbrisala pa 10. a— Smučarji, pozor! Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec. Mallnitz in Kanzelhohe, sama znana zim-skosportna zbirališča, priredi za božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Za radi doseženih ugodnih zaiklijučikov e hoteli so cene za izlete z vso oskrbo izredno nizke, tako da jih vsak zmore. Prijave sprejema samo še do 15. decembra vodstvo avtobusnega podjetja. Pdinarniska 9. tel 24—71 in Prometna pisarna na Glavnem trgu 26. tel. 22—75. kjer dobite tudi vse nadaljne informacije. Zagotovite^ si me s to pravočasno ker je število udeležencem omenjeno, zanimanje pa iako veliko bb Kino Union, tel. 22-21 Nedelja 6. ob 11. in ponedeljek 7. ob 14.15 velik alpinski film V KRALJESTVU ZLATOROGA Najlepši posnetki iz Gorenjske in naših Alp Znižane cene 3.50 in 5.50. a— Obsojen ubijalec. Včeraj je mali kazenski senat tu ajšnjega okrožnega sodišču oba dii 211etnega Vincenca špandla iz Loškega vrha na 4 leta strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih okto-v trebuh Antona Majerja, ki je naslednji dan umrl v mariborski bolnišnici. Pri razpravi je SpanidD v e priznal, izgovarjal pa se je s silobramcm. vseh prostorih Narodnega doma v Opozarjamo vse prijatelje naših akademi- I pravic za dobo 2 let ker je dne 13. kov na njihovo prireditev, ki je že lansko bra t- 1. v Oseku zabodel z nožem leto nad vse pričakovanje uspela. Tudi letos sodeluje prva zasedba akademskega Ronni iazza iz Ljubljane. e— Poverjeništvo Vodnikove družbe pri opravi »Nove Dobe« v Celju ima za leto 1936. še nekaj izvodov knjig na zalogi. Zato nujno poziva vse one lanske člane, ki za leto 1936. svoje članarine še niso obnovili. da se čimprej prijavijo. e— Predavanje o Španiji. Jutri ob 20. bo predava! g. dr. Jo> p Nagv. dekan komercialne visoke šole v Zaerrebu. pod okriljem vseučilišča v Ljudskega dvorani N" rod nega doma o Španiji in vzrokih španske revolucije. Predavanje bo gotovo zelo zanimivo in poučno e— Umetniška razstava. Akad^msk-" slikar g oro.f. Albert Sirk pri Sv. Lenartu v Slov. goric,h in akademski kioar g Ivan Napofnik v pri SoSt»"jn b't*a prired:b> n razstavo svojih izbranih d-H v Celju e— Pogreb smrtno ponesrečene ElV-bete žmaharieve rnznaS-lk« »Jntra« ln »Slovenskega Naroda« v Celju, bo dan"* ob 16. iz cirtva5nice na ho'n'51-em p^k^paPšču. e— Težka nesreča na cesti. V četrtek je hotel 58-letni Ivan Šrot iz Vrbr.egi pri Št. Juriju ob iuž. žel., delavec v železarni v Štorah. pomagati nekemu vozniku na cesti v Prožinski vasi. Šrcvt se je uprl v voz pri tem pa mu je spodrsnilo. Padel je pod voz, ki je bil naložen z drvmi, konja sta potegnila in kolesa 60 šla Šrotu čez trebuh ter ga smrtno nevarno poškodovala. Šrota &o pr^peiPnH v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 1615. 18 30 in 20.45 velefilm »90 minut« s Harryjem Pie-loim in dve predigri jutri ob 18.30 matineja, oh 16.30 in 2^.30 velefilm »Pes«m grauča« z ;n 'voč-nf tednik. KINO MT3TROPOL. Danes ob 16., 18.15., 20.30 »GRAD HTTBERTTJS«. Matineje ob 10.15., ln 14., »BEDNI« I. del. — Jutri ob 18.15.. 20.30 planinski film »BELI PEKEL«. Ob 16. matlneia »BEDNI« n. del. Iz Kamnika ka_ Roparski napad. Poročali smo že. da se v okolici Kamnika potikata dva zli-kovca, ki napadata voanike in trgovce. Ko' maj 6e je poleglo razburjenje, zaradi napada na mesarico Angelo Kmetičevo iz Trzina iai tatvine blaga trgovki Jagodičevi Frančiški. že imamo spet nov slučaj. Neka gospa iz Ljubljane, se je mudila poslovno v Mengšu. Ko je opravila svoje delo. se je napotila peš proti Kamniku, da obišče svojo teto. Na cesti pa se je pripeljal za njo na kolesu nepoznan človek in jo prijazno nagovoril Ker se jii je neznanec zdel sumljiv, je neopazno v^ela iz torbice denar v bankovcih in idh stlačila v nedra. Neznanec je postajal vedno bolj vsiljiv in končno je zgrabi! za njeno torbico. Pričela sta se ru vati, toda napadalec je z vso silo potegnil za torbico Ln jo odtrgal, da je napadenki ostal samo ročaj. Nato je sedel na kolo in se hitro odpeljal. Zadeva je prijavljena orožništvu. ka_ Zvočni kino Kamnik bo predvajal danes, v ponedeljek in torek film »Viva ViHa«. Kot dodatek Foxov zvočni tednik Ln kulturni film. Iz Hrastnika h— Izpremembe pri rudniku. 0 njih je naš list že pisal, vendar v Zagorje ne poj-de g. inž. Riki Freyer, temveč ostane v Hrastniku in prevzame obrabo vodstvo pri obratu Ojstri. V Zagorje pa je pre.nešČM g. inž. Vinko Karnovšek. Rudniški ravnatelj g. inž. Friderik Drolz je šel na enotedenski dopust. Zastopa ga rudnišiki inšpektor g. inž. Sil vin Burger, ki se bo preselil po ravna teljevi vrnitvi na svoje novo mesto v Trbovlje. h— Sokolska gledališka družina pripravlja veleloigro »Deviški Jalkob« v režiji br. imž. Freyerja. h— Kino Sokol bo predvajal danes zvočni film '^Epizodo«. h— Skrb sa brevposelne. V preteklem tednu je poslala občinska uprava spet devet brezposelnih rudarjev v rudnik v Alek-6incu. Občinska uprava ima s tem dosti izdatkov, ker mora vsakemu brezposelnemu plačati vožnjo im prehrano med vožnjo. Ubogim brezposelnim se pa le s tem pomaga priti do hrane. Iz Ptuja j— Huda poškodba na cirkularki. 38-let-ni delavec Rudolf Lazar iz Ptuja je bil za-posljen pri cirkularki Po nesrečnem naključju je prišel z desnico v stroj in mu je odtrgalo štiri prste. Ponesrečenec je v bolnišnici. j— Kino Ptuj. Danes »KJeopatra«. Iz življenje; na deželi JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in ob 17. {»osebej za otroke in ob 20 velefilm iz Kalifornije »Sequo-ja«. Med dodatki pole? dveh zvočnih tednikov tudi še šala »Charlie Chase kot Tarzan«. LOČE PRI POLJCANAH. Rdeči križ priredi v nedeljo 20. t. m. v zvezi z obletnico obstoja božičnieo v šolskih prostorih. Obdarovani bodo siromašni šolski otroci. Odbor prosi za naklonjenost širše javnosti. LOŽ NA NOTRANJSKEM. Po oktobrskih volitvah je vodstvo občine ponovno prevzel naš dolgoletni in zaslužni župan g. Franjo Skrbeč. Poznavalcem naših razmer je bila zopetna izvolitev g. Skrbca izven vsakega dvoma; saj je to mož. ki zaradi poštenosti, lojalnosti in gospodarskih sposobnosti uživa ogromno zaupanje prebivalstva. Prepričani smo. da bo g. župan kot preizkušen javni delavec tudi v bodoče deloval v zadovoljstvo občanov in v prospeh občine. — Pod okriljem mestne gasilske čete so naši prijatelji dramatske umetnosti priredili preteklo nedeljo komedijo »Pri belem konjičku«. Veseloigra je bila v režiji gdč. Zajčeve in oživljena po številnih pev skiih vložkih, pri čemer je sodelovala godba pod vodstvom g. Zabukovca tako da je mestoma dobila značaj operete. Prireditev je uspela nad pričakovanje dobro in pomeni za naše razmere dvig iz povprečnosti. Kljub skromnim sredstvom je bila scenerija in povečini tudi razdelitev vlog prav dobra. Na hotelski terasi se h dveh glavnih igralnih skupin, osredotočenih v lastnici hotela in tovarnarju Bucku med raznimi spletkami in razočaranji snujejo trije lju-bavni pari. vsi zelo posrečeni. Meta. lastnica hotela pri »Belem konjičku«, na kateri sloni zgradba dejanja, je bila podana brezhibno; na odru je bila prikazana res prava samozavestna civilizirana vdova-gostilni-čarka. Vloga natakarja Zana. skritega toda poštenega in iskrenega partnerja svoje hotelirke, je bila poverjena brezdvrraia najprimernejšemu igTalcu. Tilka. ljubljenka odvetnika Kovača je bila odkrita in topla. Advokat Kovač je s svojim rezkim, advokatskim nastopom ugajal, toda to uradnost je žal le preveč ohranil tudi pri lju-bavnih prizorih. Posebno posrečen je bil tretji par; z Minko se je pojavil na odru izredno sočen- svoji vlogi povsem ustrezajoč lik; igralec Jerine pa je s svojim prijetnim nastopr»m ponovno pokazal igralski talent. Salve smeha je vzbudil pri gledalcih Bucek s svojo komično igro. Bucek je bil v splošnem prav dober, še prelahek in tu-patam preradodaren z dovtipL V splošnem so vsi igralci dobro rešili vloge, le kreta-nje v prostoru bo treba še ugiaditi v kolikor je to na tesnem odru mogoče. Poslušalcem je komedija segla do srca in so bili igralci nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem. tako da so nekatere scene ponavljali Igralcem k uspehu toplo čestitamo in si želimo od njih še več takih predstav. KRANJ. Kino Narodni dom bo predvajal danes krasno velefilmsko dramsflco delo »Marvša« ix češkega narodnega življenja. Film je odlikovan 7 zlato medaljo' RAJHENBURG. S 1. novembrom letos je pričel pri nas izhajati nov listič, pod našlo vom «Naš prijatelj«. Do sedaj so izšle 3 številke. V prvi se ie na vso sapo pisalo, da je ta list strogo nepolitičen in je njegova naloga le pos[>eševati gospodarstvo in tujski promet. Druga številka je pa že pokazala svojo pravo črno barvo. No, pa tudi ni čudno, če le poznamo sot rudnike in sodelav ce tega lističa. Za konzorcij lista je podpisan Zemljak Viktor, po poklicu slikar. Prav lepo, saj ie pred nekim ča>om pisal ^ Slovenec«, da sta bila slikarja tudi Hitler in R>'dz Smigly. Mogoče bo pa iudi naš slikar postal tako slaven, če ne drugače, prav gotovo po konzorciju lista '»Naš prijatelj«. Ta list se bo kmalu uveljavil že zato, ker ima nekai odličnih sotrudnikov, znanih po ude stvovanju v pisateljevanju, pesništvu in dramaturgiji. dalje pa še v čevljarski, or-glarski in slikarski stroki obenem. Čudimo se le nekaterim resnejšim ljudem, da sodelujejo, ker bi svojo sposobnost lahko koristneje uveljavili drugie. Naibrže jih veže le politična solidarnost. Reklama za ta listič je pa precej velika. Neki hudomušne® iz trga je vedel povedati, da je biLa druga šte vilka »Našega prijatelja« natiskana v več etotisoč izvodih, da se pošlje v Španijo generalu Francu, za njegove vojake, drugover ce in brezverce, ki se borijo za sveto katoliško stvar. Glavni namen je pa bil ta, da Franco razdeli list »Naš prijatelj« v Madridu oni dan, ko je »Slovenec« zadnjikrat zavzel Madrid Slučajno se je neki dopisnik »Našega prijatelja« zaletel tudi v učiteljstvo, ki je zdaj zelo hvaležen predmet blatenja. Zraven seveda ta slučajni dopisnik ni pozabil Sokola. Ker pa ta dopisnik vedno frfota okrog cerkve, je zelo čudno, da tako redko pogleda v cerkev. G. župniku svetujemo, da ga prime za la6e. Cujeio se tudi vprašanja od strani onih, ki plačujejo v bednostni fond, kje je listič »Naš prijatelj« dobil tak razmah v finančnem pogledu. Kakorkoli,— čim smo v Rajhenburgu dobili tako važno pridobitev, se ie kar na enkrat vse spremenilo na bolje. SODRAŽICA. ge nikoli ni^mo s takim veseljem pričakovali Mi lavža, kakor letos, kajti 6. t m bodo pri nas občinske volitve in nam bo Miklavž poleg drugih darov prinesel tudi župana. Postavljeni sta dve kandidatni listi. Na čelu JRZ liste stoji Peter iz Zamo tca dočim je na gospodar 'ki listi na prvem mestu tržan Ivane Evgen, ki je že dolga leta upravljaj našo občino. Razvila se je prav živah- Otvontev trgovine, ne pou Jo-Ja med števi.nirru drugimi marveč pravi 1 specijalne trgovine da rU, ki izpolnjuje ve. Vaše ž^lje. Parfumerija, umetna obrt. fini usnjeni predmeti. mjfrnmimMMmint na volilna borba, posebno še zaradi tega, ker skoro vsi tržan je in tudi velik del ostalih občanov hoče imeti župana iz trga, po drugi strani pa se poudarja da ne gre za to, kdo bo vodil občino> temveč le za zmago stranke. Nekaj povsem novega za naš kraj je pojav kameleonov. Imamo par prav lepih eksemplarjev, ki ne znajo samo obračati oči, temveč tudi o::lična izpreminjajo svojo barvo. E3hEMJejB- R.jtnlca o največji tragediji iiabsbursie dinastije v filmu M .A V E K L I N G Charles Boyer in Danielle Darrienx Monumenta'n.1 ve.el i m »Dle Wilst«>nlegiott« MED DVEMA ZASTAVAMA Ronaid Coiman — Claudette Colbert Viktor Mc Laglen Ob 11 dop. matineja: KARDINAL RICHEJLIEU Matinejske cene 5.50 tn 5.50 Din Premiera naj!op«ega S-hubert filma PRI TREH MLADENKAH Panl Hčirbiger — ELse Eltser — Greti Tbetme* P r • Jv ¥ s rFf^T^H VUHRED. Te dni je zapustil Vuhred načelnik postaje g. Završnik Srečko, ki je bi! premeščen v Metliko. Bil je v službi izredno korekten in vesten uradnik, v narodnem oziru aktiven član, odbornik skoraj v vseh nacionalnih društvih, v zasebnem življenju pa v vs^jki družbi zelo priljubljen. Že zunanjost postajnega poslopja je nazorno pričala, kakšna roka upravlja postajo. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni je bilo vse v cvetju. NTa vrtu rože in lepotični rabati, okusno po poslopju razvrščene cvetlice in vzoren red vsepovsod, vse to je upravičevalo mnenje, da je postaja Vuhred najlepša v dravski dolini. Gospodu Završniku želimo na novem službenem mestu obilo sreče in uspchal © k 0 w o Sokolska četa Lavrica je priredila v proslavo našega državnega praznika krasno uspelo akademijo. Po pozdravnem govoru br. staroste so nastopili oboja deca in naraščaj z lepimi d aklacnac i jami. Polma dvorana gledalcev je z napetostjo opazovala vse točke in vsako ob koncu akLamirada z burnim ploskanjem. Da se je vse tako brezhibno točno in lepo izvajalo, je zasluga našega pridnega br. načelnika Ro-tarja Jožeta- Pokazal je, da trud ni bil zaman. Prireditev se je končala z nazorno prednašanim govorom tur. načelnika Rotarja, v katerem je orisal pomen 1. decembra Ln pomen sokolstva na deželi Vse Matineja Z.K.D. fj Panl Horbiger kot Johann Strauss BOŽE Z JUGA" v veselem glasbenem filmu lz predvojnega Dunaja V Elitnem kinu Matici. DANES OB 10.30 Z BOGATIM DOPOLNILNIM SPOREDOM. Cene matinejske Din 3.50 in 5.50. MARENBERG. Svečano je proslavil obmejni Marenberg obletnico uedinjenja Na pobudo Sokola je bila na predvečer povor-ka po vsem trgu, ki je bil ves v zastavah in iluminiran. Zaključek je bil pred občinsko hišo, kjer sta pred razhodom o pomenu velikega dneva spregovorila zastopnik občine g. Jugovič in starosta Sokola ini. br. Pahernik Naslednji dan pa je priredilo Sokolsko društvo Marenberg-Vuhred akademijo, ki je bila v povojni dobi ena najlepših. Posrečeno izbran je bil spored, ki je združil v lepo zaokroženi celoti tehnično popolne točke s prelepimi prisrčnimi in ljubkimi prizori. Posebnost zase so bile pevske točke. V neverjetno kratkem času štirih tednov se je posrečilo novo imenovanemu šoi upravitelju br. Tomažiču ustanoviti mladinski pevski zbor, ki je zdaj prvič nastopil v tako dovršeni obliki, da Marenberg še ni slišal tako lepega mladinskega zbora. Navzoče občinstvo je bilo navdušeno in ni hotelo prenehati z viharnim odobravanjem. Če bo ta mladinski zbor tako napredoval, kakor v teh štirih tednih, in • tem smo lahko uverjeni, se bo Marenberg lahko kmalu ponašal s svojimi »Podravskimi slavčki«. Br. Tomažiču pa mora vsak k uspehu iskreno čestitati. Sokolsko društvo Vuhred-Marenberg je v tako lepi in dostojni obliki dokazalo, da se v polni meri zaveda svojega položaja ob severni meji RIBNICA. Sokofcki zvočni tono bo predvajal v nedeljo 6. in na praznik, dne 8. decembra monumentalni Ufa film *Devioa Orleanska« (Jeanne d'Arc). Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film. f DANES PREMIERA! Film po priljubljeni In popularni Schubertovi opereti p^ Horbiger (kot Schnbert), Else Elster, PRI TREH MLADENKAH ta 8vet KINO UNION, Tel. 92-21 ^•rmSkneM. pristen humor ln nesmrtna SCHUBERTOVA glasba! I I telovadne točke ie spremLjalo z godbo naše domače tamburaško društvo, za kar naj prejmejo vrli tamburaši srčno zahvalo. Sokol v Laškem je imel na večer pred praznikom zedinjenja v veliki dvorani So kolskega doma akademijo, ki eo se je udeležila mnogi meščani in okoličani Za izvedbo zelo zanimivega in pestrega sporeda gre posebna zasluga nad vse marljivemu in požrtvovalnemu vaditelj6tvu, ki se je izkazalo pred kratkim tudi pri naraščajskem večeru. Pred akademijo je bil sprevod po mestu, v katerem ie z godbo na čelu korakala poleg Sokolov in gasilcev dolga vrsta odraslih in mladine, vzklikajoč Nj. VeL kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Sokolska pioslava v Dolenjem Logatcu. Med naiuspeleiše prireditve Sokola v Dolenjem Logatcu moramo prišteti svečano akademijo, ki jo je to marijivo notranjsko sokolsko društvo priredilo v proslavo 1. decembra. Dopoldne je bila v polni dvorani Sokoiskega doma svečana 6eia, pri kateri ie bila prečitana poslanica SSKJ in Izvršena prevedba dece v naraščaj Ln naraščaja v članstvo. Zvečer pa se je ob 20. vršila akademija z izredno bogatim in pestrim sporedom, ki je trajal polni dve uri, dasi ni bilo nobenega vmesnega odmora. Dvorana je bila pov«em polna 6okoL3kih pripadnikov in ostalega občinstva in zastopnikov. Orkester, ki šteje danes 22 sodelujočih, je z ver-vo zaigral sokolsko koračnico, nakar se je dvignil zastor in je zbrane presenetil krasen pogled na odeT, poln sokolske mladine in telovadečih. kJ jih je bilo skupno okrog 100. S spreniljevanjeui orkestra pod taktirko br. dr. Krašovca so telovadeči oddelki zapeli z zanosom »Pesem sokolskih legij«, kar je ustvarilo takoj prisrčen kontakt med nastopajočimi in občinstvom. Pozdravu pod" staroste brata De Gleria je sledil govor župnega prosvetarja br. Janeza Poharca. Godba je zaigrala himno, zatem pa Čižkovo koračnico »Uedinjenje«. Nastopil je oddelek moške dece z odlomkom iz telovadne ure, ki je prav srečna in originalna zamisel br. Mihevca. Nastop dece je žel mnogo odobravanja, enako nastop drugega oddelka, ki ie strumno odvežbal proste vaja. Sledila je »Koračnica kralja Aleksandra«. naJto pa je ženska deca prav ljubko izvajala proste va;« t ruticami. Vaie tretjega oddelka moške dece z zastavicami so bile za ta oddelek skoro pretežke, vendar je bila vaja izvajana skorajda brezhibno. S Smetanovim >Da»ibo-rom« ie orkester dokazal, da se more lotiti težjega koncertnega programa, kar j« zasluga odličnega dirigenta br. dr. Krašovca. Vaje ženskega naraščaja so pokazale prožnost m graciozrnost nastopajočih. Skupinske vaje moškega naraščaja so bile prav dobre izvedene in tudi nastopajoči naraščajniki izredno lepo razviti Dvorakova »Humoreska. ki jo ie s finim občutkom odigral orkester , je žela mnogo priznanja. Sledil je »Polkin ples«, kd so ga elegantno izvajale članice. ZaL da ni povsem uspel nastop članov z vajo »što čutiš, Srbine tužni?«, kar pa ni pripisati morda površnemu navežbani u, marveč nesrečnemu naključju, saj so začeli in dokončali vajo odlično. Venčdk narodnih pesmi >Lz slovanskih krajev« je bil zadnja koncertna točka, doeim so članice e prostimi vajami zaključile telovadna del sporeda. S himno »Hej Slovani«, ki so jo peti vsi navzoči stoie, je bila ta v celoti odlična prireditev okrog 22. ure zaključena. J. P-Sokol Šoštanj. Letošnji narodna prazni ie naš Sokol proslavil zelo slovesno e slavnostno akademijo, ki se je vršila v dvorani Sokolskega doma v ponedeljek zvečer. Spored je bil zelo skrbno izbran in še bolj skrbno pripravljen in izveden. Iz vsake točke je dihala sokolska mladost, zdravi« sproščenost. Akademijo je otvarila živa slika, nakar je imal pozdravni govor društveni starosta br. Potočnik, ki ie v jedrnatih besedah razčleml poslanstvo Sokola. Razdelil je tudi dip!omi s. Sandi Stimerlovi ki si je pri župnih tekmah priborila prvo mesto v naraščainiškem oddelku, in vrsti moškega naraščaja, ki si je priboril drugo mesto v župi Sledila ie točka za točko in sleherna ie ogrela številno občinstvo. Ugajal je zlasti ples s tamburami, ki so ga izvedle ženske naraščaj niče, in Anitrin ples članic« Člani so na bradii pokazali nekaj težkih produkcij, moški narašča; pa se je predstavil krepkimi borci. Močan vtis je napravila na dvorano tudi Maze eva deklamacija ».Kovači«, ki je bila po svoii izvedbi posebnost prireditve. Občinstvo je nastopajoče prisrčno pozdravljalo in hotelo pri vsaki toSki ponavljanja. Načelniku br. Slomšku, voditelju br. Mazeju in vsem. ki so nam pripravili tako bogat in lep večer, gre po>'no priznanje. Upamo, da jim bo ponedeljkov uspeh dal norih moči in poguma! 1 Matineja kina Sloge 1 DA""ES KARDINAL Cene 3.50 in 5.50 Din Prekrasen film o velikem državniku, diplomatu, spletkarju intrigantu! Ta film priporočamo! OB 11. dop. RICHELIEU 1 i Sokolskemn društvo v Planini pri Rakeku je podarila gospa Laškovičeva Antonija iz Zagreba 100 Din namesto venca na grob pok. bratu g. Francu Rovanu, posestniku in kovaču iz Planine. Prisrčna hvala! Pot stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! HetečS zmaji na naših progah Poskusi z aerodinamičnim vlakom so se sijajno obnesli - »Leteči ljubijančan" sen l točnosti Tip aerodinamične lokomotive, s kakršno so minuli teden napravili poskuse med Beogradom in Zagrebom V »Jutru« smo že kratko poročali- da so bili pretekli teden storjeni na progi Beograd—Zagreb poskusi z novo aerodinamično lokomotivo, da bi se dognalo, v koliko bi bilo mogoče zvišati potovalno brzino na tej najvažnejši progi v naši državi. Že prva vožnja rz Beograda v Zagreb je pokazala, da bi bilo mogoče z novo garnituro »lahka prihraniti dve in po! ure časa nasproti dosedanjim brzim vlakom. Od srca je treba pozdraviti prizadevanje naše generalne železniške direkcije, da se je vendar le že začela zanimati za polževsko br-zrno naših vlakov, ko poskuša ujeti tempo sosednih držav, ki so v rej stvari izvečine že daleč pred nami. P&skusi brez sledu Pred leti sc je na naših železnicah izvrši o več poskusov z naglimi motornimi vozovi, tako zvanimi tirničnimi avtobusi, ki jih ženejo navadni bencinski ali pa diesc-lovi motorji. Tudi pri nas v Sloveniji so bile napravljene poskusne vožnje iz Maribora v Ljubljano pa 11 Ljubljane na Gorenjsko in Dolenjsko ter po lokalnih progah v Kamnik in na Vrhniko. V vseh smereh so se dosegle rekordne brzine in zlasti glede zveze na Gorenjsko se je pokazalo, kako zelo praktični bi bili za nas taki motorni vozovi. No. ostalo je žal vse samo pri prvem posku.su. Ali se je izkazalo, da b; bilo obratovanje s takimi vozovi predrago. ali nc zmoremo novih investicij za času primerno hitrost. — ničesar natančnega naša javnost o tem ni izvedela! Že ob tisti priliki smo v »Jutru« poudarili, da bi bila izpopolnitev potniškega prometa na naših železnicah s takimi motornimi vozo-v nujno potrebna in da bi kazalo izbrati /et izginile iz prometa in potlej o kakšnih aerodinamičnih lokomotivah razen posamičnih primerov ni bilo ne duha ne sluha do zadnjih let. Zdaj pa je naenkrat postala aerodinamična oblika moderna pri vseh vozilih. Od kod ta nenadni preokret? Spremembo je povzročil zračni promet Letala so danes najhitrejše prometno sredstvo in pri njih se je šele prav pokazalo kako močan pro-tivnik brzine je zračni upor. Ako se brzina podvoji, sc zrak s štirikrat večjo silo zaganja proti vozilu in pri trikrat večjem tempu postane zračni upor ne trikrat ampak kar devetkrat večji. Slednjič se ta reč dotlej stopnjuje, da mora stroj, ki vozilo poganja, žrtvovati večino svojih konjskih sil za premagovanje zračnega upora in v brzini kar ne pride naprej. Letala, ki so se morala s tem sovražnikom, najprej spoprijeti, so tudi najprej našla sredstvo proti njemu — in to sredstvo je ravno aerodinamična oblika vseh delov, ki leže v zračnem toku. V skoraj idealni aerodinamični obliki so zgrajeni današnji moderni zrako-plovi-cepelini. Spredaj ovalno zaokroženi trup se proti sredini še maice odebeli, potlej pa se v rahlo napeti liniji počasi steka v ostro konico. Evo. taka je podoba edino zveličavne aerodinamične linije, ki se danes skuša v njo preleviti vse. kar plava, vozi in leta Skrajno preprosta oblika, ki pa pri velikih brzinah prištedi neverjetno dosti pogonske sile. Prvi rekordi K.o je postalo stopnjevanje brzine aktualno tudi na železnici, so se tudi tu oprijeli aerodinamične oblike. In ko so se pred nekaj leti za poskušnjo pojavili na progah tirnični avtobusi, so dali konstrukterji tem prvim železniškim vozilom aerodinamično obliko. Pred šestimi leti je vzbudil velikansko pozornost Kruckenbergov motorni voz — krstili so ga za »leteči cepelin« — ki je na progi med Berlinom in Hamburgom prav zaradi svoje oblike dosegel brzino 320 km na uro. Slične brzine so skoro istočasno in z enako prikrojenimi motornimi vlaki dosegli tudi v Franciji in Ameriki. Seveda so bili vsi ti rekorderji nalašč za velike brzine grajene garniture, pokazale pa so le, da so tudi na železnicah mogoče da-leko večje brzine, kakor so bile dotlej običajne. če sc le posreči primerno zmanjšati zračni upor. Po tem spoznanju so se tudi pri železnici široko odprla vrata aerodinamični liniji. Brzovozne lokomotive so dobile v oblih krivinah iz ploskve v ploskev prehajajoče oklepe, ki pokrivajo vse oglatosti stroja in vse nadstavke, tako da se včasi samo odbijači in dimnik vidijo izpod njega. Čim bolj gladko in bolj sceloma oklep pokriva J lokomotivo, bolj je učinkovit. (Iraditelji so našli vse mogoče variante, ki odlično ustrezajo svojemu namenu, ne samo v vetrnih kanalih, kjer jih preizkušajo, ampak res tudi zunaj na progi. Dosedanje izkušnje kažejo, da normalna brzovozna lokomotiva z aerodinamičnim oklopom prihrani pri brzini 140 km na uro do 500 ks pogonske sile, ki seveda pride v prid povečani brzini, ne glede na to, da bi sc pri nezmanjšani hitrosti lahko prihranila odgovarjajoča količina premoga. Komur se ljubi, si sam lahko približno izračuna, kolikšen letni prihranek to pomeni. 170 km na uro Razvoj k aerodinamični obliki pa se ni ustavil pri lokomotivi, ampak se postopno širi na vso vlakovno garnituro. Žc se grade aerodinamični vagoni z gladkimi, vseh nastavkov prostimi stenami in strehami, ki so s kar najmanjšim vmesnim presledkom priklopi jeni drug k dragemu, in po možnosti se celo ti presledki, v katerih nastajajo zavirajoči zračni vrtinci, zapro z elastičnimi stenami, tako da je cel vlak videti kot en sam voz s poševno zaostrenim ali kakor klin zaostrenim koncem Taki vlaki, bodisi novo zgrajeni, ali pa samo adaptirani, vozijo danes že v velikem številu v vseh naprednih državah z brzinami med 120 in 170 km na uro. Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zoh Ako se Vam zobje hitro umažejo m kvarijo uporabljajte ItOLVNOS speci jalno antiseptično pasto za zobe. ki Vam jih iopet naredi privlačno bleSčeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže ln kvarjenje ... KOLVNOS ugonabija te ne arne nikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOI.* \OSa na suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha. KOLVNOS 'Pasta asa as tihe »Leteči Ijubljančan" Glede na sijajne uspehe, ki so jih z aerodinamičnimi vlaki dosegli drugod, se bo zdaj poskušala tudi pri nas uj>eljati ta moderna prometna pridobitev, ker se je že na prvi poskusni vožnji pokazalo, da je naša glavna železniška proga v stanju prenesti tako velike brzine. Med Beogradom in Zagrebom jc kompozicija aerodinamične lokomotive in treh pulmanskih voz delj časa vzdržala povprečno brzino 120 km in za kratek čas dosegla celo rekordno brzino 140 km na uro .. Pa pustimo rekorde Od veselja bomo poskakovali, kadar bomo tako daleč, da bodo med Ljubljano in Beogradom vozili »Leteči ljubljančani« in »Leteči beograjčanii pomoči. V fond zimske pomoči se .'tekajo prostovoljni prispevki beograjskih premožnejših meščanov in dotacije od občine in nekaterih drugih beograjskih humanitarnih ustanov. Zimska pomoč je v preteklem letu ustanovila v osmih ulicah javne kuhinje, v katerih so mogli brezposelni delavci in njihove družine dobiti brezplačno kosilo. Teh kosil je razdelila Zimska pomoč v lan tkem letu okrog stotisoč. Tudi letos so se že zaradi hitre zime odprle te javne knihinje, na katere je navalilo delavstvo kar v mmr-žimah. Toda te javne kuhinje so le majhen lek siromaštvu beograjskega delavstva. Socialni problemi prestolnice Pogled na beograjska predmestja — Med brezposelnimi je tudi mnogo Slovencev Beograd, ob koncu novembra Naša prestolnica se še vedno razvija v ameriškem tempu. To se najbolje qpaža v stalnem širjenju mestnega območja. Na vseh straneh prestolnice nastajajo nove večje ali manjše na elbine. Se pred nekaj leti je bilo na primer Pašino brdo čisto golo; na njem so orali njive in pasli živino prebivalci bližnjega Mokrega luga. Danes je brdo skoraj docela zazidano ter je postalo skrajno predmestje Beograda, Stari in Novi Djeran pa sta prešla v mestno četrt in potegnila s seboj še številne ulice in uličice, ki so nastale ob vznožju a trenomskega observaitorja na Velikem Vračarju. Isto se je zgodilo s čaburo, Ma-kašem, Bežanijo, Voždovoesn. Zaradi hitrega in občutnega širjenja mesta se opaža, da se tudi center Beograda premika polagoma od Terazij in Kneza Mihajla irlice proti Slaviji. Tako bo Slavija v nekaj letih pestala pravo središče prestolnice tn se bo tudi promet osredotočil okoli nje. Ka-vjr za vaaiko velemesto tako predstavljajo tudi za Beograd predme tja vrsto perečih socialnih problemov, ki jih bo -morala beograjska občina Etlej ali prej nujno rešiti. Predmestja so vselej zatočišča najsiiramašnejšega prebivalstva. Majhne, nizke, proti vsem higijenskim predpisom zidane hišice mudijo v svojih vse prej kakor zdravih prostorih zasilno stanovanje delavskim družinam. Bežen pogled v eno izmed prestolničmih predmestij ti zadostuje da vidiš vso težino njihovega bednega položaja. V teh stanovanjih se porajajo bolezni vseh vrst, v prvi vrsti pa tuberkuloza, ki je tipična, bolezen vsakega predme tja. Odtod se širi ta bolezen v vse mestne predele. Beograjsko delavstvo živi v mizernem položaju. Beograjska industrija, jilasti opekarsfca, ki jo je v prestolnici največ, slabo plačuje svojo delovno moč. Poleg tega je Beograd poln pečal-barjev (sezonskih delavcev), ki prihajajo po večini iz južnih krajev v prestolnico na delo in primejo za vsak po"el, ki se jim nudi. Ti pečalbarji so najcenejša delovna moč, ker delajo za vsak denar in s tem znižavajo že tako minimalne mezde profesionalnega industrijskega delavstva. Zato je umevno, da ne morejo pečalbarji z zaslužkom 5 do 15 dinarjev na dan živeti življenje, vredno človeka- Priliko sem imel, da sem pred kratkim pokukal v eno izmed sob, v katerih so nastanjeni pečal- Spomin na nadškofa Sedeja v Poljanah Poljane, 4. decembra. Ko smo črtali poročila o odkritju spominske plošče goriškemu nadškofu ar. Frana Sedeju v Stični, se je zbudil spomin na tega blagega, narodno zavednega cerkvenega kneza in na njegovo potovanje med vojno skozi Poljansko dolino v Stično. Po nastanku vojne med Avstrijo m Italijo se je nadškof Sedej preselil iz Gorice v Cerkno, njegovo duhovsko semenišče pa v Stično. Ko je nad^cof tu in tam obiskal svoje semenišče, je ubral pot skozi Poljansko dolino. Bil je dober prijatelj sedanjega, zdaj že davno pokojnega poljanskega župnika Jerneja Ramovša, s katerim sta si dopisovala. Tako mu je župnik Ramovš seveda preskrbel voz, ki je šel nadškofa iskat v Cerkno, da ga prepelje v Škofjo Loko. Srečni voznik, ki jc v tistih časih še imel iskre konje in primerno vprego, je bil pokojni Nace Čadež, po domače Anžo-novec, posestnik v Srednji vasi pri Poljanah. Na župnikovo prošnjo se je Anžono-vec rad odločil, da pojde sam po nadškofa v Cerkno. Med vožnjo je bil cerkveni knez kaj dobro razpoložen, čeprav 90 ga trle velike skrbi Kjer je le pot pripustila, se je razgovarjal z voznikom, čigar danes znano hišo je dobro poznal še iz mladih let, ko je popotoval kot dijak in pozneje kot duhovnik skozi dolino. Ko sta prispela na vrh hriba nad Cerknim in prestopila mejo med primorsko in kranjsko deželo, je nadškof navdušen zapel: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko.« V poljanskem župnišču se je nadškof Sedej ustavil za kratek čas. da je pozdravil prijatelja Ramovša in se mu zahvalil za uslugo Savinjski splavarji in njihov patron Savinjski splavarji so stan in poklic zase, ki je tako svojevrsten ter se od ostalih po-kliccv in stanov tako bistveno razlikuje, da njegove zastopnike vsak tujec, ki pride v lepo Savinjsko dolino takoj opazi po njihovi zunanji prikazni kakor po njihovi notranjosti Splavarstvo, spravljanje lesa po tekoči vodi v zvezanih splavih, je posel, ki ga ni mogoče izvrševati nepretrgano vse leto; na Savinji še prav ne, ker ima reka navadno samo pomladi, ko kopni sneg na za-"inežnih Savinjskih Alpah ter jeseni ob dolgotrajnih nalivih dovoljno ali primerno množino vode. Vkljub temu pravi savinjski spiavsr nima nobenega drugega poklica. Ni drvar, ne volar ali voznik, ne navadni hlapec ali Žagar; opravila vseh teh in slič-nih stanov mu seveda niso tuja. Njegov pravi poklic je in ostane splavarstvo. To mu je v teku stoletij po pededovanju izoblikovalo samo njemu svojstveno postavo, rast, stas in obliko, pa tudi samo njemu lastno miselnost, dušo in čustvenost Splavarja ga imenujejo vsepovsodi. samo pod teir imenom je znan; samo s tem imenom hoče biti naraven, samo na to označilo ic ponosen Če poleti tedne in tedne. da. cele mesece Savinja in Dreta ne naraseta do zadostne višine, da bi mogli nositi savinjski splav, tedaj ga teži in leži nekaj na njegovi duši in na njegovem srcu kakor težka mora Kakor hitro se prične kedaj po poletnem dežju voda dvigati v Savinji in Dreti, oživi. Njegove oči se razbistrijo ter se ozirajo živahno proti nebu, proti oblakom, na vse strani Ob mirnih bregovih, ob obrežju, kjer leže splavi, sicer še brez »vesovnika« in lesa, naloženega rezanega blaga, čakajoči ugodnega trenutka za vožnjo po narasli vodi, se ob jutro jem svitanju pojavijo cele skupine splavarjev, pogovarjajočih se med sabo glasno in živahno. Koščene, vitke postave, ravne kakor sveče; zarjavele v licih od sonca, dežja, viharja, mraza. Pogum, odločnost, treznost, podjetnost, samozavest zaupanje in veslje do [Kiklica bereš z obrazov; izreden ponos razodeva savinjski splavar. kadar stopi na odvezani splav, vzame »vesovnik« v roko ter začne z njim voditi svojevrstno vodno vozilo po Dreti in Savinji proti osrčju naše kraljevine. Na Rogljici pod Zagrebom sklopijo do 21 splavov v en sam velikanski splav, ki ga vodi pet do osem splavarjev pod veščim vodstvom starega in izkušenega »kormano-ša«. Ta se v polni meri zaveda oblasti pa tudi svoje odgovornosti Velik čut za potrebni red. za disciplino, za neobhodno podrejenost. poslušnost, pokornost, točno in veselo izvrševanje dela ir dolžnosti odlikujejo savinjskega splavarja poleg drugih lepih lastnosti. Dolgotrajne vožnje po Savinji, Savi in Donavi so ga nekoč vodile preko mej stare avstroogrske države v Turčijo, v Srbi- jo in celo v Rumunijo; na vožnji in pri raz-pečavanju blaga so ga spravile v stik s Hrvati, Srbi, Madžari, Nemci, Turki in Rumu-ni, seznanile so ga s tujimi ljudmi, tujimi narodi in njihovim jezikom, z njihovo vero, z njihovimi šegami in navadami. Tako govori gladko srbohrvaščino, svojemu pristnemu splavarskemu narečju je prisvojil in prilagodil razne besede in izraze iz vseh mogočih jezikov, iz srbohrvatskega, nemškega, madžarskega, turškega, da, celo iz rumunskega in grškega si je izposodil marsikatero besedo. Tako je postal v vseh zadevah skrajno strpljiv, si razširil svoje obzorje tudi v stari Avstriji in je sedaj v svojem razvoju na poti do nekega kos-mopolita, vkljub tesnim mejam svoje gorate domovine. Njegovo na ta način razširjeno in očiščeno duševno obzorje ga kaj ugodno visoko dviga nad njegovega soseda doma. nad gorjanca, nad domačega poljedelca in živinorejca Njegov zaslužek, ki ga v času gospodarske depresije ne smemo podcenjevati, še povrh dviga njegovo spoštovano ime in njegov družabni položaj, ki mu daje poleg prijetne in dopad-ljive zunanjosti in poleg lepega vedenja tudi primerno, a nikoli ne pretirano stanovsko samozavest Mnogoštevilne nepri-like in velike nevarnosti vožnje po nepre-računljivi vodi, ki traja često več tednov po hladni Savi ki Donavi so v njem ustvarile železno moč in odgovornost, jekleno voljo in odločnost, ustvarile pa so v njeni tudi trdno podligo xa njegovo Bogo vda- no in Bogu zaupajočo pobožnost, ki učinkuje včasih po svojih pojavih naravnost ganljivo. Stari, varni »kormanoš« ne vzame na svoj veliki splav nobenega brezbožnega novinca v splavarstvu; pod cerkvico Marija Gradec pri Laškem sc pobožno prekriža ter zmoli, s klobukom v eni, z vesovnikom v drugi roki. očenaš za vse tovariše, ki so na tem nekoč smrtnonevar-nem mestu deroče Savinje našli svoj hladni grob v njenih valovih. Ko pri Zidanem mostu, kjer je nekoč stala cerkvica Sv. Ilja, njegov splav počasi splava v božajoče vode triglavske Save, poklekne ob desnem robu svojega splava, pomoči prst v savske valove ter se pobožno prekriža. Kot zaščitnico in varuhinjo v smrtnih nevarnostih, ki nanj prežijo noč in dan izpod deročih valov in vrtincev, časti savinjski splavar predvsem Mater Božjo z isto vdanostjo kakor splavarji ob Dravi in ob drugih plavnih vodah v Alpah sploh. Vendar pa je glavni svetnik, patron in zaščitnik savinjskih splavarjev »v. Miklavž. Če se savinjski splavar v sili in nevarnosti obrača najrajši na Mater Božjo, zanašajoč se na njeno pomoč in za rešitev, sloni njegovo češčenje sv. Miklavža največ na njegovi veri, da se od tega svetnika najprej da izprositi dobiček, denar in zaslužek. Tako je razumljivo tudi dejstvo, da je toliko cerkvic ob Dreti in Savinji posvečenih sv. Miklavžu. Župna cerkev v Žalcu, ena najstarejših cerkva ob Savinji sploh, nosi Ime dobrodjhrega 1 splavarjev, dokaz za častitljivo starost splavarstva ob Savinji, po katerem so brez-dvomno Žovnečani, predniki celjskih gro-, fov, prišli največ do svojega bogastva. V gornji Savinjski dolini ni župne cerkve ali podružnice, kjer ne bi imel sv. Miklavž kake podobe ali slike na glavnem ali stranskem oltarju. Krasna in obenem poučna je slika na njegovem oltarju v romarski cerkvi v Nazarjah. V Mozirju je nekoč obstajala posebna bratovščina sv. Miklavža, ki je štela nad sto članov, samih splavarjev, m ki ji je papež podelil posebne odpustke. Če savinjski splav pri Braslov-čah, blizu razvalin starega žovneškega gradu, splava v celjsko kotlino, ga pozdravlja nad Polzelo sredi vinogradov cerkvica sv. Nikolaja na Vimpergu. Nad Gornjim gradom ob Dreti pa stoji podružnica sv. Nikolaja. Tam kjer vežejo pod razvalinami celjskega gradu dva splava v enega, nad prvo in najstarejšo postajo savinjskih splavarjev, jih s strmega vinskega griča pozdravlja njihov celjski sv. Nikolaj. In preden zapusti splav Savinjo, nad Rimskimi Toplicami, savinjske splavarje še enkrat v slovo pozdravlja župna cerkev sv. Nikolaja, daleč vidna na goli gori nad skalnatim prepadom Plazovja. Cerkvica in kapelica sv. Nikolaja v Lu-biji pod Mozirjem nekoč z imenom sv. Ru-perta, potem pa sv. Ozbolta, je ono mesto, kjer se savinjski splavarji m njihov patron po dolgih tednih spet srečajo v medsebojni ljubezni in vdanosti Dr. F. M. Dalmacija ln Slovenija v ameriški modi Največje ameriške tvrdke se opirajo na naše narodne noše vrr r* A \ -A" ■ , \ fS&A, t--* ■ > i \ k /MM ..-ji ji .v' < New Vork, decembra. Po angleškem tisku, ki je za časa bivanja angleškega kralja Edvarda VIII. ob na-Sih obalah posvečal Dalmaciji izredno veliko pozornost in v katerem se še zdaj od časa do časa pojavljajo zanimivi članki o naših krajih in turističnih priložnostih Jugoslavije, se je za naše kraje čedalje živahnejše pričel zanimati tudi ameriški tisk. Po obilnosti pisanja o Jugoslaviji in predvsem o Dalmaciji prednjači Hearstov časopisni trust, kar pomeni praktično, da v vsakem večjem mestu Amerike vsaj po en dnevnik posveča veliko pozornost našim krajem. Najpopularnejši med vsemi so članki enega najbolj znanih ameriških novinarjev, Rudolfa Blocka, ki je v posebni rubriki »Va-S&bondia« pod imenom Bruno Lessing objavi! že nešteto člankov o lepotah naše domovine Razumljivo je, da je izpodbudo za te članke dal prav tako Američanom kakor Angležem prihod angleškega kralja v naše vode. Block je izrabil to priložnost na redko popoln način, ker njegovi članki niso *amo propagandno reportažnega značaja, temveč so prave zgodovinske in folklorne študije. Zlasti zanimivo je Blockovo priznanje, da so naši parniki izredno udobni ki čisti, da lahko tekmujejo z vsemi p re k o - morskimi parniki in po čistoči nekatere celo presegajo. Največ prostora je posvetil Dubrovniku ter je izredno simpatično in duhovito opisal mesto in njegovo življenje. Po sodbi Turistične zveze v Dubrovniku, ki ima zdaj popolno kolekcijo vseh angleških in ameriških člankov o naši Dalmaciji, je serija člankov v Hearstovem časopisnem trustu najmočnejša časopisna kampanja za naše primorje, ki jo v zvezi z našim turizmom moremo zabeležiti v ameriškem tisku. Člankom Rudoifa Biocka so sledile tudi druge živahne akcije za naše kraje, med katerimi je najmočnejši pokret v pogledu mode. Največje ne\vyorške modne hiše Teller & Co, Mc Creerv in Bloomingdale so iansirale nešteto novih modelov, ki so vsi zasnovani na dalmatinskih narodnih nošah. V časopisih in revijah se pojavljajo ogromne reklame z velikimi napisi preko celih strani o »dalmatinskem vplivu na letošnje modne kreacije«, kar skupno s slikami naših narodnih noš in z opisi, ki izhajajo s slikami v zvezi, predstavlja izredno močno propagando za dalmatinsko obalo. V zvezi s to modno akcijo je najzanimivejše, da je danes v Ameriki najpopularnejša rdeča kapica, kakršno nosijo Kona-veljke do poroke. Da bi bile te nove modne stvaritve Američanom čim bolj ekso- tične, so jih krstili z našimi imeni Rdečo kapico imenujejo »živio«, različne druge modele pokrival, ki so posneti po naših, so nazvali »Kralj Peter«, »Slovenska kapa«, »Kapa jugoslovenskega plemiča«, oblačila pa »Princesa Olga«, »Vojvodinja Kentska«, »Lady of Ragusa«, »Dalmatinska obleka«, »Moreska« in »Slovenija«. Ena največjih newyorskih modnih hiš je svoje nove kreacije uveljavila z naslednjimi besedami: »Pred dvanajstimi tedni je jahta angleškega kralja pristala v zgodovinskem pristanišču Dubrovnika in je Dalmacija tedaj postala senzacija za naslovne strani največjih dnevnikov starega in novega dela sveta. Najpopularnejši vladar premičnicc je prebil svoj odmor v Dalmaciji. Naša modna poročevalka je čakala na Stradunu in sledila kralju pri njegovih nakupih v raznih trgovinah Prav tako je bila na Rabu, ko je kralj kupil mornarsko majico, ki je brzojavno postala modna senzacija za ves svet... Mislimo, da smo storili prav, ko smo dali svojim risarjem dalmatinske narodne noše in zahtevali, naj jih presadijo v naše modne kreacije.« Ko jc napovedala veliko modno revijo v Trianonski dvorani hotela Ambassador v Ncw Vorku, jc modna hiša Bonuit Teller & Co oglaševala: »Gospoda, pokazali vam bomo: Dalmatia a la mode« — Modna hiša Bloomingdale v Ncw Vorku pa jc svojo veliko izložbo opremila l dalmatinskimi vezeninami, dočim so bile manekenke v ori ginalnih dalmatinskih nošah Spet druga tvrdka, ena največjih nc\vyorških knjigarn, je za božične čestitke spravila .v promet razglednice z jugoslovanskimi narodnimi nošami. Modni saloni Mc Crccry so bili preplavljeni z napisi: D a I m a n i a. Lastniki so pojasnili: »Dalmanu* je naša ko-vanka, ki ji jc namen označiti manijo za dalmatinskimi nošami in modeli. Tako povsod brez konca in kraja Dalmacija. Dalmacija ... Da bo vse to za naš tujski promet imelo res velik pomen, ne bo treba šc posebej poudarjati Razveseljivo je, da prihaja pri vsem tem do izraza tudi naša Slovenija, ki so jo v Ameriki najtesnejše povezali z Dalmacijo. Klub „Me£la" zastavlja sive inteligenčni vparašanfi Pri zadnji šifri so morali reševalci primati, da ni bila prav lahka. Zahtevala je nekaj ur precej sitnega dela, preden je bila razrešena. To pot pa bo »Metla« za ta vila svojim prijateljem dva problema, pri katerih ne bo treba računati, pač pa nekoliko misliti. Oba sta namreč odvisna od zdravega razuma, ne pa od dolgih računov. Prvi je te star nekaj stoletij, vendar pa upamo, da ga še ne poznate. Glasi se takole: Neki kalif je zapustil svojima dvema sinovoma veliko premoženje. Ker pa ni maral, da bi se premoženje razdelilo na dva dela. je sklenil, da dobi vse samo en Min. V oporoki je napisal takole: Oba moje. sinova naj zajezdita vsak svojega vel-bloda in se odpravita na božjo pot v Me-ko. Premoženje bo dobil tisti sin, katere-jra velblod bo poslednji prišel v Mekot Oba sinova sta nekoliko začudeno premišljevala, kako bi očetu ustregla in kako bi p r Lil a do premoženja. Zajedla sta vel-bioda, jezdila prav počasi in neprestano počivala. Dolgo sta delala tako, nazadnje pa sta videla, aa s tem nil-ramor ne prideta. Do konca svojega življenja bosta lahko jezdila, pa še ne bosta dobila očetovega premoženja, ker pač nobeden izmed njiju ne bo hotel .opustiti svojega velbloda prvega v Meko. Bila sta obupana in nista vedela, kaj naj storita, da se bo odločitev čimbolj pospešila m da bodo pogoji oporoke izpolnjeni čimprej, ne da bi se proti očetovim predpisom kaj pregrešila. Niče-car pametnega nista odkrila in sta morala Iti naposled k nekemu menihu po nasvet. Ta jima je res dal pameten nasvet, po katerem sta lahko svojo tekma dokončala v prav kratkem ča:n. Zdaj pa uganite kakšen je bil ta nasvet! i In sd&j še druga naloga: žena ima na podstrešju obešenih šest i svetlih in šest temnih nogavic, vse pomešano. Zvefter nanese priložnost, da potrebuje par nogavic, pa najbodo že svetle ali temne barve. Luči nima pri rokah. Gre na podstrešje, da bi nogavice kar v temi vzela. Koliko nogavic mora prinesti s pod trešja, da bo med njimi zanesljivo vsaj en par iste bamve. Ta' o, zdaj si pa razbijajte glave, delo ne bo pretežavno. V zlati knjigi Šifra v zadnji nedeljski številki je zahtevala od večine reševalcev precej ur dela. Njena rešitev se glasi: »Priporočamo v-em odbornikom uglednega družabnega kluba >Metle«, naj ne bodo preveč domišljavi. Nikogar ni na i vetu, ki bi imel vso pamet v zakupu. Tudi dragi znamo sestavljati in reševati uganke. Saj to nt nič težavnega. Le cvička in klobas nimamo vselej poleg, a zdi se nam. da se da tudi brez tega živeti in si ohraniti potrebno razumnost. Radovedni pa smo, kako dolgo boste metlarji reševali to šifro, ki je dosti težja, kakor je bila tiufta o jetniku Hrenu, če ste že za tisto potrebovali še:t ur, boste imeli s to ves teden dela«. V zlato knjigo pridejo topot naslednji reševalci: Vinko štrukelj iz Dravelj, Milan Cen-čur iz Ljubljane, Vinsko štemibov iz Ljubljane, Radovan Gobec iz Laškega, Gabrijel Pintarič iz Ljubljane, Stane Samobor iz Ljubljane, Albina Mulej iz Ljubljane, Danica Gregorič iz Ljubljane, Velena Me-šek iz Ljubljane, Jožko Pirtovšek iz Dravograda, Miroslav Vončina iz Ljubljane, Boža Vagaja iz Jesenic, Ruda Milač iz Zagreba. Bruno Sagore iz Slovenjgrad-^a, Kari šober iz Moškanjcev, Ivan Jurca z Vrhni-re, Vida Košmelj iz Železnikov. Albin šibenik iz Ljubljane, Alojz Plesec iz Moškanjcev, Josip Nagode z Vrlin i k e, Egon žitnik iz Ljubljane. Štefka Puh iz Štor. Božena Veber iz Gorij. Vili šval iz Stične. Janko Sattler iz štor. Vida Van-delli iz Trsta, Peter šetina iz Sevnice. Ve-koslav Rep:č iz Celja. Vinko Cuha iz Rožne doline, Branko Petemelj iz Ljubljane, Stanko Ivane iz Zagorja, Slav a Mer-harjeva iz Železnikov, Ljerkn R.oš iz Laškega, Stanko Zupan iz Studencev. Janko Kragelj iz Ljubljane. Ivan Renčelj iz štor, Evgen Rijavec iz Lufoljanc, Mate Kukrnan iz Metko viča, Maks Vodišek iz Višnje gore, Ivan Manfreda iz Maribora. Ludvik Jp-zeršek iz Ljubljane, Miodrag Doberlet iz Ljubljane. Alojz Valla i r. Ljubljane. Nagrade Nagrade .-o dobili naslednji reševalci: Sonja Mikuletičeva iz Celja dobi • njigo Jaoka Londona »Roman treh sre«.. Viktor Pergar iz Lok pri Zagorju L.e-blancove »Tigrove zobe«. Sre5ko Presker, laborant iz Sevnice Ber-nedeovega »Belfegorja«. Franc Fallmajer iz Dravograda Wcyma-novo »Rdečo kokardo-t. IvanVa Hribarjeva iz Ljubljane podlip-nikove >Jelarjeve čuvaje«. Štefan Novljan iz štepanje vasri Heller-jevo ^Blagajno velikega vojvode*. Naloge v taroku Tarok, ki je najelegantnejša pa tudi najtežja igra na karte, ima tudi pri nas mno go ljubiteljev. Zato prinašam v naslednjem nekaj naloe. ki bodo naše ta rok iste gotovo zanimale. Pripominjam, da vse naloge tičejo igre »v treh« z igralci A, B in C in je mišljen vedno Igralec A. da inna prednost, da tore>j prvo karto izigra. Pripominjam še, da bom označeval taroke z njih -rimskimi številkama in »&kisa£ kot XX n. 1. naloga Igralec A dobi 8 najnižjih tarokov: I.-VIII in srce-kralja, ostale karte (srce) so nižje. V talonu leže 2 dami, 2 kavala, l fant in 1 škartin- A igra >sok><. napove »pagat-ultimo« in dobi igro in pagata. Ka ko so bile karte razdeljene in kak je bil potek igre. ako sta imela B in C vsak po 7 tarokov? 2. naloga Eden izmed igralcev (kdo ima aredLnost, je vse e»no) ima: taroke: XIX do XXII. enega kralja. 7 manjših figur in 4 škartine. Kako morajo biti ostale kart« razdeljene, da naš igralec dobi? 3. naloga Situacija je približno ista kakor v prvi nalogi, samo da igra igro igralec B. Kako morajo biti v tem primeru karte razdeije-ne in kak je potek igre? 4. naloga. A ima 12 tarokov in 4 križe s kraljem, dr.mo. kavalom in 1 Škartinom. B ima 7 tarokov, C pa 2. A napove: >SoIo< 10 tarokov in pagat-ultimo«. B da »kontrat in A res zgubi igro in pagata. Kako so karte razdeljeno? 5. naloga. B ima 12 tarokov od Xf do XXII in vse kralje. Seveda igra »SoJoc — in zgubi. Kako so bile karte razdeljene? Josip A. Pod brega r. 411 že znate „damo"? Spot nekaj za n^eljske popoldneve šahovnico imate nedvomno pri hiši in s tem iimate tudi že skoraj jdamoi. Napraviti si morate amo dvakrat po dva-naj t raznobarvnih kamnov, kakršne imate že pri igri ^Človek, ne jezi se z. šahovnico obrnete drugače kakor pn šahu, namreč tako, da je v levem spodnjem kotu belo polje in ne črno kaltor pri šahu. Kamne razpostavite po črnih poljih v prvih treh vrstah pred sabo, prav tako pa tudi vaš nasprotnik. Po dogovoru ali pa po metu s kocko se določi, kdo bo igro začel. Kamni se pomikajo počez po samih črnili pojjift. Premikati sc sinojo samo naprej, ne pa tudi nazaj. Polja, na katerem stoji na protnikov kamen ali pa naš lastni ne moreno zasesti, če pa dobimo nasprotnikov kamen, za katerim se nahaja prazno črno polje, lahko nasprotnikov kamen preskočimo, in s tem izpade ta kamen iz igre, ker ga ujamemo. Ce pridemo pn tem skoku spet v tak položaj, da stojimo pred nasprotnikovim kamnom, ki ima za se'ooj prazno polje, lahvo vzamemo še ta kamen. Čez svoje kamne ne .m?mo skakati. Ce pridemo s svojim kamnom do poslednje nasprotnikove vrste, dobimo udarno«. Dama ima to prednost, da lahko skače p> trani sem in tja, to se pravi, ne samo naprej, ampak tudi nazaj, in da lahko jemlje iz katerekoli oddaljenosti sovražnikove kamne, farno, da je za njimi prazno polje in da ležijo v pravi sineri. Seveda pa lahko navaden kamen vzame tudi damo, če stoji pred njo tn je za njo prazen prostor. Damo označimo na ta način, da postavimo na navaden kamen sovražnikov ugrabljen kamen. Jemanje sovražnikovih kamnuv je obvezno. Ce kdo prezre kamen. ki bi ga bil lahko vzel, ali pa ga noče vzeti, lahko nasprotnik ta kamen vrže iz igre. To pa ni obvezno. Nasprotnik lahko zahteva od pozabljivca, da njeg.«v kamen vzame, če mu to zaradi splošne lege igre bolj piija. V tem primeru se poteza, ki jo le napravi pozabljivce namestu tega. da bi bil na-.protnikov kamen jemal, popravi. Tisti, ki vse na protnikove kamne p^- ' lovi ali pa tako obkoli, da se ne morejo premikati, je zmagovalec. Pri drugi igri začne prvi vleči zmagovalec prejšnje igre. Dama se igra. na različne načine. Pri Angležih jemlje dama tudi v ravnih vrstah, nc samo po poševnih. Igrajo pa damo tudi tako. da dobi igro tisti, ki prvi izgubi vse svoje kamne. V tem primeru je treba seveda nasprotniku kamne nastavljati, da jih mora pobirati. Zdaj pa igro poskir fte ln nam .poročite, kako vam Ko všeč. Ce vam bo kaj nejasnega, nam pa pišite, ko boste poslali uganke kluba »Metle s pa vam bomo vse pojasnili. Točno piačuj »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino Mac Dutty si je kupil v drogeriji nekaj drobnarij. Ko je odhajal iz trgovine, je po nerodnosti prevrnil steklenico jodove tinkture. Rjava tekočina se mu je razlila po obleki Hitro je stopil k vratom. *Saj se vam ni treba bati.* je dejal dro-gist. »Steklenico ne bom nič računal« »Saj se tudi nič ne bojim,« je odvrnil Škot. »Samo domov bom tekel, da se bom hitro urezal v prst!« Bogat škotski podeželski plemič je hudo obolel. Sredi noči je njegova žena poklicala najboljšega zdravnika iz mesta. Med najhujšim dežjem je zdravnik naposled prišel. Pozvonil je in tedaj se je odprlo okno. Škofova žena je pogledala m cesto in vzkliknila- »Nič se ne trudite, gospod doktor. Zdi te mi, da je že umrl.« * Skot je jedel s svojim znancem v najboljšem hotelu Ko je prišel plačilni natakar z računom, je Škot odločno vzkliknil: »Sem pojdite! Jaz bom plačal zapitekU Naslednji dan so brali ljudje v časnikih: »Škof je umoril trebuhi j ač al« * »Zakaj pa ste tako slabe volje, mister John? Saj ste vendar zadeli v loteriji največji dobitek/« »Oh. veste, dve srečki sem imet Zdaj me pa jezi, da sem zagnal stran denar za ihto srečko, ki ni nič zadelal« »Kje pa imate poročni prstan?« »Ta teden ga nosi moja ženaU Na Škotskem so živel» trije bratje. Eden izmed njih je že pred davnimi leti odpotoval v Ameriko. Pred kratkim pa se je vrnil domov. Obogatel je ln doma sta ga čakala dva brata, ki sta imela oba dolgo dolgo brado. *>Za božjo voljo, kakšne pa sta?« se je prestrašil Škot, ko ju je zagledal. »Kako, da sta si pustila brado rasti?« »Veš, ljubi brat,« sta odvrnila oba v en glas, »kaj pa nama je ostalo drugega, ko si pa pred tridesetimi leti vzel britev s seboj v AmerikoI« u Škot je moral svojemu odvetniku nekaj pisati. Papir je še imel, ovitek pa je dobil ves zmečkan in umazan. V opravičilo je Škot omenil v pismu tole: »Zelo mi je žal, da boste dobili zmečkan in umazan ovitek. Toda ko sem vrgel pismo v nabiralnik, je bil še nov.« * »No, kaj je rekel zdravnik?* »Sredstvo za potenje mi je zapisal.« »Čaj ali tablete?« »Ne, račun.* * O nekem Škotu, Jci je bil prav skop, pravijo, da ni več navijal ure, ker je stanoval blizu cerkve in je slišal cerkveno uro. Tapete je samo pribil na stene-, da bi jih lahko snel, če bi se selil. Bradavica na tilniku mu je služila namestu gumba za ovratnik. Da je prihranil nekaj črnila, ni delal pik na »i*, To Je bil menda tisti, ki se Je splazil v prijateljevo stanovanje, ker se je tam lahko brezplačno zastrupil s plinom. Mimo vlaka zdrvi letalo. Trije Škoti se peljejo v vagonu. Prvi razred. Blazine. Ogledala. »Letanje ima še lepo bodočnost.« pravi Škot. »Kmalu bomo vsi leteli »Tako?« pravi drugi. »Ali imata tudi vidva listek tretjega razreda ★ Srečolov. Srečolov na vasi. Gasilec kliče številke: »Številka 182 — gos.« Katrica se razveseli \>sa sreč ki: »To sem pa jaz.'« Bolhe. Dve dami stojita v prenapolnjenem tramvaju. Ena je s psom, druga brez njega. Tista brez psa reče tisti s psom. »Potegnite vendar svojega psa na drugo stran. Ze čutim, da leze po moji nogi bolha.« Tista s psom se pa skloni k svojemu ljubljencu in mu reče: »Pojdi na drugo. stran, Sultan; gospa ima bolhe/« Brez ovinkov. Papa gre na obisk. S seboj nese šopek. Ko mu gospa odpre, Ji pomoli rože: »Izvolite, prosim.. .c Pa odvrne gospa (tako rečejo vse gospe): »Saj ne bi bilo treba...» »Vem,« prikima Papa, »saj sem tudi Jaz mislil, pa mi Je rekla stara, da spada to k oliki« Prisebnost. Razbojnika bi bili morali zjutraj obesiti. Ob zori so stopili v celico ravnatelj jetnišnice, duhovnik in razne uradne osebe. Predramili so jetnika. Ta si je pomel oči in začudeno vprašal: »Ali res ne morete opraviti brez mene?' Potegnila ga je. Spoznala sta se na plesu. On jo je seveda spremil do doma. V wži ji je dol prvi poljub. Potem še drugega in tretjega. Nazadnje se je odtrgala od n jega: »Pogledala bom, ali je kdo domu. Počakaj toliko/« Mladenič čaka, dolgo, dolgo Naposled se zgoraj odpre okno. Dekle zakliče s pridušenim glasom: »Sezuj čevlje!« On sede na prag in si stokajoč seru je tesne plesne čevlje. »Ali se znaš tiho plaziti?« »Da, tiho kakor panter.« »Potem se pa splazi domov!« Pek. Po dolgih letih je srečal Tone Porenta svojega prijatelja. Prijatelj je bil pek in mu je pripovedoval, kako dobro se mu godi Lepo hišo ima, dela čez glavo in zaslužka tudi, skrbno ženo in petnajst otrok. »Dovoli, prijatelj,c mu seie Tone Porenta v besedo, »kdaj pa prav za prav pa- Radio Nedelja b. decembra Ljubljana R: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 6.30: Telovadba (vodi prof. M-Dobovšck). — 0: Čas, poročila, spored. — 9.1.0: Klarinet solo igra g. Piane Trbano* — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: 0 prirejanju izložb ig. Stanko Megu šar). — 11.30: Otroška ura: Striček matiče-kramlja in prepeva- — 12: Koncert oa kitaro (plošče). — 12.1<»: Miklavževi daro\ i (Kadio ot k oster). — 13: Ca s, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. - !«*■: /.en-ska ura: Sodobna kmetsk3 dr,.. ga. Franja Brodarjeva). — 16.20: Na harmoniko igra g. Milan Stante. — 17: Kmet ura: Prva pomoč pri živini (g. Alojzij Kigler). 17.20; Koncert zbora balalajk »Ruslan«. — — 18.30: Nekaj glasbenih slik na ploščiJ-.. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30. Nac. ura: Mod d a .sira i rojaki na daljnem vzhodu (dr. Peter Viasič — h. Beograda). — 19.50; Slovenska ura: Narod je svoje sreče kovač. — 2H.30; Večer operno glasbe. Sodelujejo: gdč. Štefka Koren-čanova, g. Drago Žagar in Radio orkost'.r — 22: Cas, vreme, poročila. >■ porod. — 22.15: Radio-jazr. Beograd I7: Narodna glasba. — 19.5: Plošče. - -Berlin 18.40: Zvočna igra. 20: VeČ«r operno glisHe. — 22.30: T.n.hka glasba. — Munchen 1?; Zvočn«- — 20: Orkertm-len koncert. - 22.30: Plesna rmrzika. — Stuttgart 18.30; FT \Vc!fove pefrmi. — Pravljična icrra 20: Orkestralen koncert. — 22.35: Tz Mtinoh«na. — 21: NofSm koncert. Ponedeljek, 7. decembra Ljubljana 1-: Napevi iz operet na pk>- ščau- _ 12.45; Vreme, poročila. _ 13: C,ib, sjoored, obvestila. — 13.15: Fjodor iaijapm poje na ploščah. — 14; Vreme- oorza. — IS: Zdravniška ura: Zdrava prtu a voda (dr. A. Brecelj). — 18.20: Lalo: Namouaa o' ke&tralna suita (plošče). — 18.40: Ivan Gan kar in slovensko gledališče (g. Ciril Debever režiser Nar. gledl). — 19: Cas. vreme, po roČila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Naši izseljenci, delavci na liol&ndr.kem (dr. Vladimir Pavlakovič. Zagreb). _ 19.50; Za nimivosti. — 20: Komorna glasba za dva klarineta ?n fagot (gg. Franc Viachy, Janko Urniiik in G usti Jx>parnik>. — 20.50-Koncert radijskega orkestra. — 22; Cas. vreme, poročila, spored. _ 22.15: G'asba tn pesmice za oddih (plošče). Beograd 17.20: Orkestralen koncert — 18: Narodne pesmi. — 20: Prenos opere i* Nar. gledališča. — 22.20; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Preno6 opere iz Beograda. _ Praga 19.30; Prenos Lortzingove opere »Car in tesar*. _ 20.40; Dvorakove in Ca-kovekega orkestralne skladbe- — 21.25: Zborovsko petje. _ 22.20: Plošče. — -3: Bachove orgelske skladbe. — Varšava 19.30: Lahka godba orkestra in solistov. — 21.30; Schti bertove klaivirske skladbe. — 22; Orkestra len koncert. _ 23: Plošče. _ r>unaj 11.25: Kmečka glasba s plošč.__12.20; Koncert orkestra. — 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov. — 17.20; Koncertna ura. — '20: Pevski večer. — 21: Simfoničen koncert gra-škega opernega orkestra. — 2--20; Motivi iz starega Ihinaja. — Berlin 18; Lahka glasb* s plošč. _ 19.15; Ples glasbenih instrumecv tov. _20.10: Orkestralen koncert . - 22.3CK Melodiije za lahko noč. — Munchen 18: Zabavne storije z lova. _ 19.15: Koncert Bachove glasbe. — 20.10; Bavarski večer. _ 22.30: Wemner Egkova radijska opera »Kolumbe, — Stuttgart 18; Koncert narodne glasbe. — 19; Lovska ura--20.10; Visoki »C« (zvočne slike). — 21.10; Plesna muzika- — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert Torek, 8. decembra Ljubljana 9; Čas, poročila- spored. — 9.15; Prenob cerkveno glasbe iz franč. cerkve. — 10.30; Verski govocr (dr. Roman ?o-miuec). — 10.45: Marijine pesmi poje Aka demski pevski kvintet — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova). _ 12: Zima in zdravje (dr. Pr. Novak). — 12.15: Ave Marija (igra radijski orkester). _ 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15: Piošče po željah. — 17: Kmetijska ura; O travništvu (rni. Rado Lah). — 17.2U: Koncert Radio orkestra. — 18: ZvočiKi igra: Legenda o Mata ri božji v Ljubnean. — 13: čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Srbski patrijarh Rajačič — ob 751etnici smrti (prof dr. Jovajj Radovič. Beograd). _ 19-50: Zabavni zvočni tednik._20; Koncert godbe 40. up. Triglavskega. — 22; Čas. vreme, jioročila, spored. — 22.15; Vesel konec' (igra radijski orkester). Beograd 17.20; Orkestralen koncert — 1.8: Narodna glaoba. — 19.50: Pevski koo cert. _ 20.30; Prenos iz Zagreba. — 21.43: I>akka in plesna muzika. Zagreb 17.15; Koncert orkestra. __ 20.30: Prenos evrop skega koncerta iz Londcma. _ 2145- Plošč«. —■ 22.20: Plesna muzika. — 1'rag.i 19.20: Pester glasbena program. _ 20.30: Prenos evropskega koncerta iz Londona. — 22.30: ftramli. — Varšava 19.20; Lahka godba or ke*=tra. — 20.30; Prenos evropskega koncerta iz Londona. _ 22; Lahka in plesns muziika. — Dona j 11.50: Plošče. — 13; Ks-morni orkesler. — 15.40: Komcert godalnega tria. — 17-20; Venček lepih melodij. — 19.40: Gniberjeve pesmi. — 20 30: Prenos evropskega koncerta iz Londona — 22.30-Lahka glasba. _ Berlin 18; Koncert orks sira. 22.30; Lahka im narodna glasba. — nfinehen 18; Prenos iz Berlina _ 19 45-Pesmi in recitacije- _ 21.15: Koncert go dalnega kvarteta. _ 22.30: Zvočna i~ra -23.10: Koncert orkestra in solistov. -T Stutt gart 18: pevski koncert na ploščah- — 18 profr4nmo,- '2010: Orkestralen k^eert 21.40: Plesni komadi s PIoS5 _ 2M0: Prenos b Berlina. - 24; Nočni h Kraljestvo mode Križastf vzorec ¥ športni •Sirvafeni tn praktična škotski vzorec šc »obeno leto ni manjkal v zimski modni kolekciji. Letos pa se ga je moda poslužila še s prav posebno vnemo in če pogledamo tnalo po najnovejših modnih časopisih in po zbirkah velikih modnih salonov, opazimo, da obvladajo karirasta tvoriva vso športno garderobo. Izkazalo se je namreč, »ia aoben drug vzorec ne učinkuje tolikanj mladostno in živahno — to dvoje pa je odločilne važnosti pri oblekah, ki se hočejo v njih ženske videti sebi in drugim še prav posebno mlade in dekliško smele. Če si torej mislite nabaviti športno obleko. plašč paletot ali katerokoli drugo športno oblačilo, ozrite se najprej po lepiti kri- Obleke Iz lameja lii zopet imamo nenaj novega: večerne obleke, ki po obliki niso večerne, temveč pcooAdan ke. To -ro kratke obleke iz srebrnega, zlatega, ali vzorčastega iamžja, ki učinkovito rdružujejo preprertevt skoraj športnega kroja z raz-osjem, tega bogatega tvoriva, Seveda lahko nosimo takšno obleko iz Lainčja tudi popoldne —- vendar pa je njeno pravo mesto v večerni modi, saj je tolikanj bleščeča, da si jo težko zamišljamo v kavarni ali stanovanju pri čaju. Naš prvi m:de! ima kratke rokave, spredaj pa drobno preguban vložek, k! ^e nadaljuje v krilu. Pri drugi obleki je kroj bolj popoldanski, da i še vedno dovolj preprost. Tu prehajajo tričetrtinski, bogato draprrani rokavi v raglan, ki je pod vratom drapiran ftn obtežen s klipsi iz št rasa žastih tvorivih, ki jih letos dobite v vseh odtenkih in velikostih vzorca Jako moderne so tudi sestave enobarvnega tvoriva z odgovarjajočim karirastim. Tu je lahko razvila moda vso svojo bogato domišljijo. Poskusite še vi! Morda se vam posreči nova kombinacija, ki bo posebno dobro odgovarjala vaši zunanjosti. Zaenkrat pa nekaj nasvetov: Ob hladnih zimskih dnevih vas sam kostum ne obvaruje dovolj pred mrazom. In vendar je kostum najbolj praktično in tudi najbolj moderno oblačilo za potovanja, za izlete ali če greste dopoldne po opravkih v mesto. No, tu si je moda izmislila, kako pomagati. Svetuje vam. da preko kostuma oblečete ohlapen paletot iz dovolj gorkega in seveda tudi toplo podloženega blaga. Takšna sestava pa je izrazito športnega značaja in prde torei za paletot te vrste v poštev predvsem karirasto tvonvo ki posebno lepo učinkuje v zvezi z enobarvnim, temnim tvorivom kostuma. Paletot ie preprosto, ohlapno ukrojen, njegova glavna prednost je v lepi barvi karirastega vzorca, ki mora harmonira-ti z barvo kostuma (1. skica). Športni kazak je mnogo krajši in mnogo skromnejše ukrojen od popoldanskega. Tesno ukrojeni život se spodaj štrleče razširi v značilno obliko kazaka, ki je letos tolikanj priljubljena. K temnorjavemu ali temnozelenemu krilu nosimo karirast športni kazak. Tu najlepše učinkuje tvonvo, ki je tkano v velikem, izrazitem vzorcu. Kazak na naši skici je spredaj zapet z gumbi, ob vratu pa ima zanimivo vdelavo iz temnega, enobarvnega blaga krila (2. skica). V manjšem, manj jasno tkanem vzorcu si zamišljamo tvorivo. ki naj bi rabilo za sem m krzno pri © K&ZNARSTVO LJUBLJANA MESTNI TRG 5 športni kostum, ki ga vidite na naši skici. Pri takšnem kostumu posveča moda največjo pozornost jopici, kajti krilo je slej ko prej gladko in klasično preprosto. Naš model ima jopico z zanimivim ovratnikom v obliki prekrižanega reverja. Ta ovratnik in pa gladki man še ti so iz enobarvnega usnja, kar daje kostumu posebno elegantno, športno noto. Jopico zapnemo z dvojno vrsto usnjenih gumbov (3. skica). Vse naokrog nagubano krilo iz karirastega tvoriva učinkuje posebno okusno v zvezi s temno bluzo iz enobarvnega, volinenega blaga Gube krila so dvojno prešite skoraj do kolen, kar ohrani postavi videz vitko-sti. Sicer preprosta bluza je okrašena s karirastim pasom, šalom in manšeti iz enakega tvoriva, kakor je rabilo za krilo. Zraven se poda teman klobuk, okrašen s karirasto pentljo (4. skica). Po najnovejši modi ukrojimo karirasto obleko z malimi, stranskimi krilci pod pasom, ki so nekakšna imitacija modernega kazaka. Dvojni dečji ovratnik je na tej obleki sestavljen iz enobarvnega in karirastega blaga, iz enobarvnega blaga pa jc tudi gladki pas, ki ga zapnemo z gumbom (5. skica). Naš športni plašč ima moderno obliko »redingote«. ki jc zgoraj tesna, spodaj pa zvončasto razširjena. Izdelan jc iz grobo tkanega blaga v prelivajočem se škotskem vzorcu, prepašemo pa ga s temnim, usnjenim pasom, po možnosti v barvi krznenega okrasja Na široki ovratnik iz blaga je pri-šit manjši ovratnik iz kratkodlakega krzna, iz enakega krzna pa so zaklopke na postrani vrezanih žepih (zadnja skica). ...........................* ' Zdravniška posvetovalnica Albina: Zdravljenje lišaja sc ravna v prvi vrsti potem, da skušamo najti vzrok nastanka istega. V Vašem slučaju bi bnio mogoče, da jc vzrok klobuk, ali naglavna "ruta. ki draži kožo. Lahko jc pa seveda še kak drug vrrok. ki ga nj mogoče predvideti, ker je možnosti preveč. V ostalem Vam svetujem sledeče. Dokler je koža vlažna, oz. kot pravimo, da koža rosi. je treba na dotično mesto polagati obklad-ke s svinčeno vodo. Sele po par dnevih pridejo v poštev mazila, kot n pr. cmko-vo mazilo in slično. Zelo dobri so razni preparati, ki vsebujejo katran. Receptov za zdravila Vam na tem mestu iz princi-pijelnih razlogov ne morem priobčiti. Ako Vam nedosta-ie sredstev, da vprašate kakega zdravnika za s ve*, pojdite v ambu-lanco splošne bolnice. Končno Vam svet-tujem .da ne vživate mesa ,da pazite na redno prebavo in da se ne umivate z nvi-lom po dotičnih mestih. P. T.: Sigurni znaki nosečnosti so tisti, ki potekajo od ploda, in srcer: gibanje ploda, ki ga občuti mati, ali po utripanje srca ploda, ki ga je mogoče slišati. Vsi drugi znaki niso sigurni. če so pa prisotni, oz. čim več jih je prisotnih, tem večja jc verjetnost, da je žena noseča. Ti znaki so v slavnem sledeči. Izostanek mesečnega perila, občutek napetosti v prsih iz katerega je kmalu mogoče iztisniti neko belkasto tekočino, povečanje obsega trebuha, nndalje rjavkaste pege po obrazu, bruhanje i.t.d. Po'eg tega so še drurti znaki, ki jih more določiti zdravnik. V zadnjih letih so izdelali metodu. po kateri je mogoče iz urina .s skoraj lOOV* verjetnosti-o, ugotoviti že kimilu po oplojen iu, da Ii je žena noseča ali ne. Jana: T/gleda, da imate na kosteh izrastke. Nad temi so sc napravili mešički, ki so s« verjetno vneli. oz. so sta'no vzdraženi vsled trajnega pritiska. Obstoja še ena možnost in sicer ta. d-' Vnai'e plosko no?o. Ker ste. kot rmi p"šcte gmotno ^abo sanirani. Vam svetujem, dn si pri-havite ubo-žno spričevalo Z ni:m mo ti 3 dal "nem postopanji. Ozebline V sedanji ktfna dobi so ozebline zelo pogost in neljub pojav. Ozebline opažamo predvsem na izpostavljenih delih človeškega telesa in sicer na nosu, bradi, uh-ljih, prstih, na rokah in nogah. Razlikujemo tri stopnje. Pri ozeblinah 1. stopnje jc koža najprej bleda, pozneje pa postane rdeča in zeL> boli ,od n osno kasneje srbi. Pri ozeblinah 2. stopnje se pojavijo na napadenih mestih po par dneh mehurji, napolnjeni z rdečkasto tekočino. Pri ozeblinah 3. stopnje so ozebli deli krhka kot steklo. J Vzrok ozeblin je iskati v spremembah Cvetko Col&r: Kaj ri je deklica, da si tak žalostna? Kaj mi le, nič mi ni, \*se me boli. Narodna. »Pravijo, da si moder, da razumeš glas ptice in vse ves, ne dosti manj kakor deseti brat. — Poglej Marko, zakaj te pa ni nič blizu? Kar skrivaš se pred menoj, rn komaj te vidim od daleč na koncu njive, ali pa s koso na rami, kadar greš na travnik«. »Ti si pa kakor deseto dete, v resnici govoriš tako nedolžno. Saj poznaš svojega očeta, dobro ve, da sva zmenjena, in zato nalašč hiti, da bi te čim prej obesil Matičku na vrat«. »Mene ne bo nihče obesil, rajši se obesim sama nate, ker te imam rada.« Marko je pogledal svojemu dekletu globoko v oči, ki so sijale sinje kakor nebo sredi zagorelega obraza. Njena lica so bila polna konca in rjave lase je Imela gladko počesane nad čelom. »Sama veš. da me ne mara posebno tvoj oče, in zato mu grem s pota, pa vern, da bi moral govoriti znjim«. »Zato se nas ne smeš ogibati, pojdi mimo naše hiše in privošči očetu dobro besedo! Stari so, pa drugače mislijo kakor midva«. Dekle je nagnilo glavo in se zamisli- lo. Videlo se ji je v očeh, kako zvesto misli s svojim fantom. »Težko je s tvojim očetom, on je res pravi Jeremija. Le ne vem. zakaj je takšen! Reci mi, Lucija, ali ni res čuden tvoj oče!« Stresel je z glavo in se ves mračen zagledal predvse. Hodil je ob dekletovi strani med visokim zelenim žitom, a nič ni videl ne lepe pšenice, ne rdeče detelje, ki je cvetela na dolgi njivi. Bila sta oba nedeljsko oblečona in sta prišla iz cerkve od popoldanskega nauka. Soree je gorelo jasno nad njima in se vozilo po čistem nebu da je bilo vse polje polno luči in gorkote. »Ti kar začni, mogoče jih vseeno pregovoriš, saj niso liudi nate. Zdaj se jim je seveda Matiček prikupil, ki zna bolj sladko govoriti. Ti pa nimaš lepe besede zanie«, je Lucija počasi spregovorila. Potegnila je robec z glave in si ga ovila okoli desnice. Zdaj sta bila že na koncu njiv, kjer je šla kofiovozna pot in zavila med grmovje. »Vraga bi pregovori1 prej. — Kar ne da se mi. da bi se pričkal. In kar sram me je, da je cerkovnik moj tekmec. Najrajši bi oba nekam treščil«. Marko ie stisnil ustnice in si obrisal pot s čela in lic. ki so še bolj zakipela in se zalila z rdečico. »Marko, nikar ne govori tako! Saj jih tudi jaz težko poslušam, kadar mi začno govoriti o Matičku. kako rad moli in v cerkvi pred oltarjem streže. Mene pa ščiplje in sili, kadar ga nihče ne vidi. Ce pride k nam, se križa in govori o samih svetih stvareh. In oče ga poslušajo kakor svetnika.« »Kadar se spomnim, da mi Matiček na pot hodi, kar zavre po meni. In ne vem, kako bi se izteklo, če ba ne verjel tebi.« Marko je objeli dekleta in se ji zagledal v oči. Z obema rokama jo je držaj in oklepal, kakor bi se bal, da je ne izgubi. Bila sta skrita za gosto in bujno ržjo, Id je valovala po dolgih lehah, kakor bi dihala. Vsa potopljena v sonce nista mogla odvrniti oči drug od drugega. »Jaz le mislim, da bi nama ti lahko pomagail«, je počasi izpregovorila Lucija. »Kjer sd zraven, te vsi poslušajo, četudi nisi najstarejši in nihče ti ne more na glavo seči. Zdaj pa se je vse narobe obrnilo, in Matiče, tisti nedolžni cerkovnik, te je ugna/I v kozji rog. Zakaj pa nisi šefl m Limbarsko goro?« »Ali misliš, da je meni tako malo mar za dom kakor orlu za Noetovo barko? Seno je zrelo, in kositi je tre-• ba, in jaz naj bi hodil po božjih potih! On gre lahko, saj otroci tisti čas potegnejo za vrv, da zazvoni opoldne in zvečer.« »Mogoče bi bilo bolje, ako bi letos (SvJkouJ&cJtt PARIŠ LONDON NEW-YORK izdelki sa nego lepote e« DESETLETJA 4 LE POTK Vit vrst« kreme se dobivalo ravnotako tudi v sodobnem pakovanju v tubah Depot u Jugoslaviji Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica Drogerija »Laokon«, Zagreb, Praška ulica Parfimerija 2iga Lukač, Novi Sad Drogerija žarko Stanttič, Sarajevo Parfimerija »Luxol«, Beograd, Terazije Parfimerija »LusoU, Split Drogerija R. Balla, Petrovgrad Drogerija Bongi, Dubrovnik žil, ki sc pod vplivom mraza najprej sfci snejo .pozneje pa razširijo in v tem stanju ostanejo. Ker se krd v takih žilah poleg tega še pogosto sesiri, je kroženje krvi v ozeblih organih skoro poponoma onemogočeno. Kri pa je on,i faktor, ki donaša vsakemu delcu našega telesa potrebno hrano. Ako kroženje krvi v enem ali dru-gtm organu popolnoma poneha, ali pa ni zadostno, dotični del odmre in odpade- V mirni dobi so taki težki slučaji zelo redki. Navadno imamo opraviti z ozeblinami na prstih rok in nog. To so rdeča, otekla mesta, ki so zelo občutljiva .se včasih ognoje, predvsem pa neznosno srbč. Ozeblinam so podvrženi predvsem slabokrvni ljudje Ti naj nosijo žc jeseni rokavice .tople nogavice in dovoli prostorne čevlje, ki nc ovirajo kroženja krvi. Kako postopamo, ako n- pr. opažamo, da Na tisto le nič ne misli, te je že pozabila! Bogatega vdovca je dobila, ali nisi slišal, da je Sla za njfan na Štajersko?« »Sem že pozabil, ker le preveč mislim na tisto Lucijo, za katero cerkovnik po strani gfleda, ko v cerkvi sveče prižiga«. »Nikar me ne draži! Rajši bi bil šel z očetom na goro! Nobenemu bi se ne bil zameril, ne njemu, ne svetniku. Saj si pravil, da imaš konja bolnega.« »Ali ni predaleč z gore do nas? Težko bi svetnflc pozdravil našega konja. Seveda, tvoj oče ie bolje ve te stvari, ker je star. ti pa nikar ne bodi otročja!« »2e vidhn, da se ne boš nikoli razumel z mojim očetom, In bojim se, da ne bo nič za nama.« Marko jo je zgrabi! za roko in jI skoraj plaho pogledal v oči. Nalašč se ga je branila In se mu skušala iztrgati »11 moraš biti moja, Lucija, pa As aa nama ves svet upira. Tako si se mi prikupila, da te imam rajši od matere, četudi je to mogoče greh. Kar težko ml je pri srcu, kadar se spomnim, da še nisi moja in se moram trgati zate.« »Poglej, in vse bi šlo lahko, da sta si boljša z očetom. Zakaj pa mu ne storiš ničesar po volji! Saj veš, da Ima svoj prav in da tudi jaz sama ne morem nič brez njega. Na bmkoštni ponedeljek pa bi se bil že nekako odtrgal od doma, na gori bi te bili videli naš oče. Zdaj pa imajo Matička za svetnika, in sam Bog ve, kaj sta imela. Od takrat je vsak dan pri nas, in tako se dela domačega, kakor bi bil v žOahti«. »Pa mu bom vseeno štreno zmešal, njemu in očetu. Ni zlodej, da bi jih ne ugnal, da si le ti z menoj«. »Res je bolj pameten oi Marka, ki ne ve, kalko se mora približati staremu človeku. Če bi me imeli ti rad, bi bil že drugače delal.« »Sama veš, da te imam rajši od vseh in da nisem kakor Matiče. ki mu je samo mar za tvoje premoženje. Povej, kaj naj storim, da mi boš verovala! Ali naj te objamem kot zakonski mož? Mogoče bi bilo najboljše, potem bi se že umaknil oni drugI.« »Tega ne boš storil, in bi tudi ne bilo lepo od tebe, saj me tudi nimaš rad. če to v resnici misliš. Če me ne upaš dobiti drugače, potem je z nama r>~i krajo.« Kako Razlike v gledanju - kot ^nevarna žival" waii SfaniKt ? Slanlki ? 1 orli In kratkovidni psi — človek ozgi in vrane, slon in žuželka Angleški naravoslovec Beresford raziskuje" v »Dailv Mailu« vprašanje, kaj se dogaja v živalskih možganih v trenutku, ko zagledajo človeka. Živali, pravi Beresford, predmetov vsakdanjega življenja ne vidijo tako kakor mi. Ne gre samo za to, da je oko mnogih živali "o s t r e j š e nego človeško oko, n. pr. pri orlih. aH pa da je kratkovidno, kakor pri večin,i psov. Razlika v gledanju je globlja. Spoznavanje tega. kar vidimo, nam posredujeta znanje iti predstava. Če sc kmet in meščan skupaj sprehajata, vidita v resnici različne stvari. Vsaik izmed njiju opazi le stvari ,ki ga zanimajo. Urejajoči možgani za posrcdujočim optičnim čirtil-rm so tisti, bi v resnici vidijo. Za divje živali je prav za prav dvoje stvari, ki jih zanimajo. To so predmeti, ki jrm lahko rabijo za hrano, in predmeti, ki se jih moraio bati. V svojem življenju se nauči žival spoznavati le stvari, ki spadajo v njeno neposredno vsakodnevno izkušnjo. Izven te ozke meje ocenjuje vse stvari le v rvezn s tema prevladujočima interesoma. Živali, ki jih v stremljenju po varnosti vodi le vonj. se človeka brez izjem? izo-"iftjo. Tu jih vodi globok instinkt, ki deli v<*e vonje v dva razreda: v nevarne in nenevarne. Zanje pa ni človek nič dmsega nego ema izmed nevarnih živali. pred katero filh svari instinkt. Če W danes vse človeštvo prenehalo loviti in ubijati, bi prešlo bržkone tisoč let, preden bi divje živali to razumele. Seveda so tudi neke izjeme glede te drugače splošne nesposobnosti divjadii, da bi razlike delale po izkušnji. Drozeg je videti n. pr. sposoben, da prepozna osebe, ki so mu pozimi dajale krme. In skoraj še dalje gre sposobnost za razlikovanje pri vranah. Za človeka, ki gre v najbližji bližini mimo nje, se na videz ne zmeni, vsaj motiti se ne da po ni?m Hvianemo puško ali samo palico, odleti s hripavim krakanjem. Zd: sc tore... da je sposobna ceniti naše slabe nakane iz izkušnje, ki jii je morda prirojena. Kako pa je z velikimi divjimi živalmi, ki nas tx> moči tako prekašajo? Kako gledajo na* nas? Poskusimo se vživeti v najpametnejšega izmed sesalcev .v slona, ki se zavoljo sile nikogar ne boji. a je pri tem miroljuben r a s 11 i n o j e cl e c. Vzemimo »samotarja«, ki stopa razdražen skozi širno džunglo in zagleda r« drevesu nemadno eno izmed teh predrznih, malih živali z nenaravna m. pol kislim pol zaduh-liim vonjem — človeka. Kako vidi ta slon »gospodarja narave«? Odgovor bi se mo-Tal glasiti bržkone tako. da Sa vidi kakor kakšno nesramno opico. Tn če napravimo še velik korak naprej, v nam popolnoma tuji svet, v zavest žuželk, ki so nam predaleč, da bi se nam videlo kakšno Obfaevlfeiio kozaštvo medsebojno umivanje še mogoče: kako vidijo torej žuželke nas? 7«a malo bčonko, ki leze hitro preko papirja pred nami, pomeni senca naše roke ,kj se niža. samo nevarni strah iz neznane neskončnosti, nič več in nič manj nego hiša, ki se podira, ali pa kljun male ptice. Vendar pa so tudi žuželke, ki morejo človeka spoznati, n pr. čebe-ta ki more točno razlikovati med znanim in neznanim človekom. Na kakšen način se to dogaja, ne vemo, bržkone pa ne s pomočjo očesa, ki ni prilagodeno za to. Mogoče ima jo žuželke neki drugi čut, ka £im cmogča sprejemati nevidna, neslična in z vonjem nedojetna izžarevanja človeSkega teles«. Pozabljeno zlato V egiptskem finančnem ministrstvu je zavladalo te dni veliko razburjenje Glavni tajnik ministrstva je pri iskanju starih listin odkril v pozabljeni blagajni več vreč z zlatim' palicami. Minister in drugi visoki uradniki so takoj začeli preiskovati, od kod to zlato. Ugotovili so, da predstavlja ta zaklad vrednost kakšnih 500 milijonov Din, toda doslej niso mogli dognati, od kod izvira. Mnogo let je ležalo to zlato v stari blagajni, ne da bi kakšen uradnik o tem kaj slutil Sedaj so ga prepeljali v F.giptsko narodno banko. Oropana tatica Pred milanskim sodiščem se je morala zagovarjati 221etna služkinja Fiorina To-net, ki jo je bil nje bivši gospodar, Edgar Guagnellini, obtožil, da jo ušla po šestmesečni službi z dvema njegovima dragocenima prstanoma v vrednosti 12.000 lir. Ze tretji dan po pobegu so jo prijeli in je tatvino priznala. Dejala i? pa. da ukradenih stvari ne more vrniti, ker je bila sama oropana. Odšla je s prstanoma v svoj rojstni kraj, a ji je tatvine postalo kmalu žal. Zato se je odpeljala v Milan, da bi Guagnelliniju izročila zastavni listek za oba prstana, ki in je bil3 takoj zastavila ter 2.500 lir. ki jih je prejela zanju. Toda po poti sc ji jc približal neki neznanec in jo oropal. Fio-rino so obsodili na štiri mesece ječe. 'i f? mmmmm m štilllllfe*' ^fiiii i vtada je obnovila kozaštvo v svoji vojski. Na sliki vidimo skupino kubanskih bozakov iz zadnjega časa Zdrav Naraščaj je v velestsestili bolj zdrav in odporen ka-scs? na kmetih V stockholniskem predmestju Broni m i so ljudje opazovali tr- dni nenavadno dramo. Ondotnemu jezero se je približala mati b štiriletnim sinčkom, pnhnia najprej otroka v vodo. nato p.a planila še sama v valove. To je videl neki 14-letni deček. N'e da bi pomišljal. i o planil v jez.To. rešil iz vode najprej otroka, nato pa š? mater. Njo in otroka so otipe'ja li v bolnišnico, kjer so ju izročili zdravniški oskrbi. Junaški rešitelj pa j? medtem neopaženo izginil in zdaj pišejo o njem vsi švedski listi. Ivetošnji lov na slan tke je Ml Izdaten kakor malokdaj tn mlada prodajalka rfb t* an*le«Ue grofije Kentske se o* more pritoževati nad kupčijo, saj Lfesdie *7rjwiJeJo poceni Kavalirstvo v favnili lokalih — &af meni}o o t&m pred- stavniM raznih stanov Neki pariški list- je vprašal svoje čitatelje in čitateljice. da-li š? spada med pravila bon ton a, če mora gospod za damo plačati račun v javnem lokalu, ali pa je to pravilo zavoljo spremenjenih gospodarskih razmer postalo že zastarelo. Prej. 1 je dolgo vrsto odgovorov, od katerih j? objavil najbolj zanimive. Tako pravi natakar nekega restorana v Suresnesu, kamor hodijo ParižarKi zelo radi na nedeljski sprehod: >Ob nedeljah bi praznikih pri nas ka-r mrgoli zaljubljenih palčkov. Prihajajo po večini študenti in namešče-nei c *vojiirr,i prv jateljšcaori. Tn tu imam dovolj pogosto priliko opazovati, kako izroča dekle p premije Nosečnost in starost živali Zanimive črtice iz prirodoslovja Medicinski vodja ameriške Družbe za po-■ooč otrokom, dr. Obari es R. Oonklm, je ob israifci zadnjih vsakoletnih tekmovanj »ta 'najbolj sdrave otroke v deželi« ugotovi, da so otroci ki rasejo v velemestih bolj zdrava nego podeželska. »Pod zdravjem«, je dejal dr. Conklin, »razumom sposobnoet organizma, da prenese obolenja m okužitve. Zato pa označujem tudi otroke, ki živijo v ne-svvorških stranskih ulicah, za najbolj zdrave. Vsako leto f K> šil jamo bolebme otroke iz mesta na, farmo pri New Hamburgu. ki pripada našemu društvu, toda pogostoma sem opazoval, da m suhi otroci Mamhattana v resnici bolj zdravi nego tasti, ki živijo stalno r okoikri farme. Podeželski ofcrooi im?jo seveda omogo svežega zraka, presnega sadja, zelenjave in mnogo dobrega sonca, dočim morajo mestni otroci, posebno v ubožnejših četrtih, požirati mnogo prahu in saj. vdihavati strupene pline avtomobilov in se kopati poleti v umazanih vodah pristanišča. Vsaka kubična. milja newyorškega zraku vsebuje 108 ton umnzanost.i in smrtni plin ogljikovega okisa je zastopan v tem zraku 7, 0.019 odstotka. Toda mestne otroke nadzirajo stalno glede njih čistosti in zdravja, tako doma kakor v šoli. To bi pa ne zadostovalo, če hi nara1",! sama ne pomagala na energičen način. V malih telesih so namreč nastali nešteti protivni strupi, ki dajejo imunost zoper toliko bacilov in nevarnosti. Na ta način so otroci zaščiteni proti mnogim nevarnostim. ki hi se jih na videz boli zdravi podeželski otrok ne mogel obraniti. Newyorski otroci se igrajo v strašnem ozračju kamenitih sotesk stranskih ulic t največjim veseljem in v najboljšem zdravju. Podeželski otrok z rdečimi Ked in rjavo Stoletni berač V Pečuhu je umrl v 109. letu svoje dobe cigan Anton Petrovič. Roditelja sta otroka že v najnežnejši dobi navadila beračenja in tako je Petrovič ostal berač vse življenje. Miloščina ga je preživljala do smrti. JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBIRI NUDI DRAGO SCH W AB LJubljana, Aleksandrova 7* VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. kožo bi tu najpozneje v pol ure dobil hude bolečine v glavi in očeh. Pri otrocih, ki izvirajo od družin, živečih že dolgo v New Yorku. smo naleteli celo na posebno močno i umnost za j etiko (?). ki je podeželski otroci v tej meri ne poznajo. Prilagoditev na okoliščine opazujemo isto pri ljudstvih, ki so prisiljena živeti pod posebnimi podnebnimi prilikami. Tako Eskimi, ki zapuste arktična ozemlja, ne prenašajo toplejšega podnebja. V tem podnebju kmalu obole in umrejo. Otroci velemesta si ustvarjajo neko neobčutljivost za zdravstvene nevarnosti, ki ni v prid samo njim, temveč bo še v večjo korist njihovim potomoesnx Doba nosečnosti traja pri slonicah 22 do 24 mesecev in novorojeni slonček +ehta povprečno že poldrug stot. Sloni žive običajno 60 let, v izjemnih primerih tudi 90 let. Velblodka nosi svojega mladiča 3Q0 dni, torej še vedno več nego leto, povprečna življenjska doba velblodov pa je 25 let Po trajanju nosečnosti sledi oslica s 380 dnevi, nato kobila s 336 dnevi. Samica povodnega konja nosi 240 dni, tc ; žival) pa živijo povprečno 40 leL lte«* | vodni konj« nosi žival prav za prav po : krivem, po vseh svojih znakih bi «p ro^rai* J imenovati boiie »povodni premic«. Tigrice in leopardke nosijo % do i 10 drri. i Nosorogi živijo do 45 let, žirafe 30, l«me j povprečno 25 let. Orangutani so za vsako-: vrstne vremenske in druge vplive zelo ob-. čutljivi, vendar pa živijo povprečno kakšnih I 30 let. Francoski listi poročajo o močnem porastu tihotapstva na hancosko-belgij-ski meji. Tihotapstvo je najtežje zasledovati baš Estera med njimi je najlepša ? Lokomotiva v službi tihotapstva Belgijski tobak in alkoholne pijače v ifem času, ko je mnogo megle wi de*ja-Prava tihotapska groteska se jc zgodila te djij na postaji v Tourooingu. Carinski organa so hoteli na temelju neke ovadbe preiskali lokomotivo, ki je pravkar pri vozi! a na postajo, ko so »e bližali hilaponu. je strojevodja izpusti? nenadno vso par^'. ki je zavila lokirnorivo v pravi oblak. Med tem sta strojevodja in kurjač vrgla veliko število zavitkov v ogenj. Lokomotiva je začela nato puhati goste tobačne r.h'iike, ki so carinike seveda še bolj spodhnd!5. da so pohiteli na sh-oj. Toda strojevjdja in kurjač sta jih prepodila / vodn'»ni brizgi iz cevi. PTe-den so ca-r n:ki d'-seoli svoj n.-fnen. sta možaka pokori V? /r »i do 7 ko belgijskega tobaka. V rezervoarju /a olje v lokomotivi so odkrili pozneje :<- ;00 stekicnic razirih afkobolnah piiač. ki jih strojevodja in ktrr.iač hotela ta.k.0 vtihotapiti na Francosko. Slon na ulici V Romhflvu ^e je le dni vršil [»oroČDi ob hofi nekega bogatega Indijca iz mesta In-dore. V sprevodu e bil m?d drugimi živalmi tudi slon, ki je iz nezmanega vzroka pobesnH. Žival je nosila na hrbtu dva nečaka imovitega ženina. Sorodnika, ki Kta spoznala grozečo nevarnost sta se hitro spu-ertfla s slonov?ga hrbla na tla Toda gle-•Lalcev se je prav zaradi tega podastila panika. Slon je zbezljal la ušel med množico. Tam se ie lotil nekega gledalca s svojim močnlni ii.Iee.ni. Moža je vrgel ob tla, kier Je oblpža1 nezaveden. Na+o se je slon zne-seil nad svetilko ob cesti. Izruval jo je iz zemlje in vrgel dale? od 6ebe Množica se je tedaj razhežaia na vee strani. Slon ie oe^al «am na ulici iu je to priložnost porabil, da se je vrnil k svoji žrtvi, ki je ležala še vedno nezavestna na tleh. Dvignil je moža visoko v zrak. ga treščil ob tla in ga nazadnje po'"- Ml s svojimi strašnimi nogami. Gospodarska kriza je ns>,m Evropcem ubila malone ves zmlsAi za lepotne tekme. \ Ameriki pa si že krajšajo čas z Iskanjem lepotic, kakor priča ta slika, ki vam predstavlja kandidatke za amiss Anerlfcw Škandal v Somaliji Fašistične oblasti so odkrile v dobavah Rossove ladjedelnice v Bogol Magnu (Italijanska Somalija) težke nerednostl Kolonialna vlada je sedaj podjetje kaznovala s 100.000 lir globe in njegovega vodjo od- valcu na diskreten oačfe denar, da, bo plačal zanjo. Videl sem pogostoma oelo to. da je gospodična dala svojem-a kavaiirju hitro nekaj drobila, ko se je. približala kakšna oprodajelka cvetlic. Mkuia dama we noče 'odreči tega da bi ji gospod izkazal majhno pozornost — čeprav mo«a ra to po/om< s-plačati sama.« Neko dekle, ki se predstavlja za name Sčenko v veliki prodajalna, piše: »Moj prijatelj poučuje klavir. Ziisluži m;uij bego jaz jc jaa žen teko tm drživa Skrije. Svojemu prijatelju ki posta®« ianahj moj zaročene«*, dajem dodoč»ne o katpri vod*va ptrog rs- Stasa dsrns. sdov* po viBokesn nradmku, obžalt^e lepe, eta?« te«e. ko je bil?, garant nest samo ob (teb: umevna sadeva; »BiLi sem guvernanta in moj mož je bil ynajh«i uradnik, kt> sva {.poznala.. Toda teikoM M sma ne prisk> na misel, da bi me 'obiskal brea nekobko evetlic aS« bonbonov. 7taj® bi bB nekoliko &ni stradal, nego da bd na nedeljskih izletih, v giedaiišnu in go-HtOrpi ne plačevat same. Moj zaaočene-e H W smrtno užaljen, če bi se jaz poptavila na stališče, da bom zase pflar„>la sama. . . °BS je pač romantik.« Neki got.pod, ki s« f** stalno plačanega«, spet pravi: >Mo^ dobodfcj ttt ne dovoljujejo, da. bi plačeval za. dve osebi. Ker je pa smatrala moja prijatefjfca ra samo ob sebi umevno, da bi doprinašsl zanjo finančne žrtve, čeprav niso njeni dohodki — je namreč urad-niea. v neki kemični tovarni — pTav gotovo nič. manjši od mojih, sem rajši napravil konee s tem razmerjem.* Tn neka daana koačno veli: iGalanfcooist mo&ega, da p*ača v gostil Pali za na&. smemo dopuščati le v tem pri meru. če za gotovo vemo. da ta galanterija 7,ajrj ne porrK-mi fežk^ frnanert? ?rtv<\* ANEKDOTA Duma«, oče in sin. sta oa pariški ulici srečala moža. ki sta ga smatrala ^prvega za dobrega Prijatedia Frederica SooiHeja. Poiem <=ta opazila, da je njima PoPolnoma tuj. Zelo sta se za^udi^a, ko ju je nad vse vljudno j^o zdravil. »Zakaj neki tako pozdravlja" Saj ga n« Poznava !< je dejal Dumas s"n. Seveda ga ne Poznava-;, jp odvrnil Du-mas oče, -toda priznati moraš, da je Sonl ieju zelo podoben in Souliejn vendar zelo dobro poznava«. VSAK DAN ENA Gumb sa ovratnik, ki se ne more izgubf-tL (»Sanak Familie Blad«) »JUTRO« »t 233 IS JsJedelK 8. XIL 1936*a jminniimniiniiiHnuu l^^ZAKAJ samo biološka kultura lepote po Schroder-Schenke-ju ? ker so to najstarejše, naravne Z3tOj in zajamčeno zares uspešne metode negovanja lepote. • NEČISTA POLI « RAZŠIRJENE PORE • SPECIJALNA PREHRANA SUHE KOŽE • NEGA MASTNEGA OBRAZA • ODSTRANJEVANJE OGR-CEV . ODPRAVLJANJE DLACIC « ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE z obširnimi nasveti in navodili za sodobno in individualno nego obraza in telesa. PARFUMERIJA IN KOZMETIKA „©MNIA" oddelek J/2 Zagreb, Gunduličeva 8, I. nadstr. Telefon 97-67. ORION 33 Najnovejši trocevni super Sprejem kratkih valov z največjo jako* stj o in brez mikrofoni je Dovršeno izenačenje fadinga, apsolutna konstantnost vsled nove triode-heksode Veliki dinamični zvočnik z eksponencijal" membrano Velika občutljivost in pojačava, nova TUNGSRAM pentoda Povoljna cena, prodaja tudi aa dolgoročna odplačila EVROPA-• AZIJA- ION RADIO •AFRIKA— • AMERIKA-• AUSTRAL1JA- RADIO r. z. z o. z., Ljubljana - RADIO VAL, Ljubliana-Celje - - Josip WIPPLINGER, Maribor M. KRAŠOVEC, Jesenice - L GUCEK, Zidani most — J. KLENOVSEK, Trbovlje — ST. ENGELS3ERGER, Trži« J. OGRIZEK, Novo mesto. — JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. R. URBAN: 12 Vstajenje gospoda ireejs Roman »Preljuba Greta, 3noči sem ti v naglici pozabil še nekaj povedati. Zelo ti bom hvaležen, če prideš v četrtek ob šestih zvečer v London, saj veš, kam. Morda mi lahko že prineseš tisto, o čemer sva govorila. Wem-bley ne bi bil priporočljiv, ker so me videli. Poljublja te tvoj Nils.« Možje za zeleno mizo so se zganili, ko je Fitzner prebral prepis. Bartonu je šla vsebina pisma tolikanj do živega, da je prvič v vsej svoji službeni dobi izgubil oblast nad seboj in udaril s pestjo po mizi ,kar mu je nakopalo nekaj začudenih pogledov. »Da, tega človeka so videli,« je zmagoslavno nadaljeval komisar. »Bil je tista sumljiva postava, ki se je v soboto zvečer potikala okoli vhoda v pottershallski park in ki sta jo videli druga sobarica in služkinja. Prav ta mož je kako uro poprej vprašal lastnico neke mlekarne v Wembieyu za pot v Porters Hali in zbudil tudi pozornost wembleyskih železničarjev pred odhodom zadnjega vlaka v London, ker je bil zelo slabo oblečen in se je nekam plašno vedel. Te reči sem dognal neodvisno od poslovanja umorske komisije B. Ta človek in gospodična Adlercreuzova sita sumljiva, da bolj ne moreta biti Bržkone je mož njen rojak, ki v Londonu ni priglašen, zakaj v spisku tujcev ni nobenega Šveda, ki bi mu bilo ime Nils in ki bi ga bilo moči spraviti v zvezo s tem dekletom. Morda je podpis tudi samo izmišljeno ime. Predlagam torej, da gospodično Adlercreuzovo za zdaj bistro opazujemo, v četrtek jo pa primemo na snidenju z njenim sumljivim kavalirjem.« Komisar Fitzner je še enkrat razložil vse posameznosti, ki so gospodično Adlercreuzovo težko obremenjevale. Nato so sejo končali Robin je odšel s svojim nadzornikom po dolgem hodniku v uradne prostore umorske komisije B. Spotoma je višji nadzornik dajal duška svoji jezi: »Ta komisar Fitzner porabi vsako priliko, da bi naju storil pri starem nemogoča. Kar ogabno je, kako nama je spet skočil v hrbet. Nadaljnje sodelofvanje z njim kot predstojnikom je nemogoče, in ta slučaj bo hkratu odločil o tem, kdo poj-de: on ali midva, Barton, vi pa jaz.« »Mislim, da on,« je mirno odvrnil Barton ln stopil v svojo pisarno. 5. poglavje Barton je odprl vrata, na katerih se je bleščal napis »Vstop prepovedan, prigiasirte se v sosednji sobi,« in stopil v svojo pisarno. Bila je preprosta, velika soba, kjer je vkljub odprtemu oknu dišalo po mrzlem dinu in uradnih spisih. Oprava je bila prav policijsko trezna in okusna, rahel dojem zložnosti je povzročal samo divan, ki je v svojem kotu ogoljen sanjaril o minulih zlatih časih. Ostalo pohištvo je sestajalo iz diplomatske pisalne mize, osivele v službi, namiznega telefona, nekaj stolov, velikanske omare za uradne spise, ki so jo imenovali »pokopališče,« in police za knjige, ki je na-likovala visečemu mostu in se upogibala pod težo leksikov in omarica, ki je služila nadzor niko vim osebnim potrebam. Komaj je Barton po stari navadi zaloputnil vrata za seboj, je mož iz »priglasite se v sosednji sobi,« redar v uniformi, pomolil četverooglato glavo skozi režo zveznih vrat in javil nadzorniku, da bi sluga Stone rad govoril z njim. »Halo, Stone,« je veselo zaklica) Barton, ko je sluga, ki je bil videti čudno neprespan, obotavljaje se vstopil v sobo; »čemu naj se zahvalim za čast vašega obiska? Pa menda ne želite kaj priznati?« »Prav k vam prihajam, gospod nadzornik,« je rekel sluga, »zato, ker se mi zdi, da ste vkljub svoji strogosti v službi vendarle človek. Poštenjak sem, gospod nadzornik, a zavedam se, da leži na meni strašen »ni. Grozne reči sem preživel in od nedelje še nisem zaspal.« »Ce se človek pol noči vozi okrog —! S čim ste se neki kratkočasili, ko ste prišli snoči z izleta? je vprašal Barton. »Do jutra sem pisal.« »Menda ne spominov?« »Ne, a zapisal sem to in ono, če bi se mi po naključju kaj zgodilo. Zato sem tudi prišel —c Tisti mah je redar iz predsob ja znova pomolil glavo v sobo in javil naj pride nadzornik hitro k višjemu nadzorniku Robinu. Barton je nato rekel sliogi, naj počaka v sobi, in odšel skazi predsob je v predstojnikovo pisarno. Višji nadzornik mu. je rekel, da se proti večeru skupaj popeljejo v Por-ter Hali, ker sd hočeta tudi Fitzner in vEji ko* misar Maxwell ogledati prizorišče dejanja. Ko se je Barton vrnil v svojo pisarno, je rtal sluga pred polico za knjige in se prestrašen obrnil, ker je nadzornik tako nepričakovano stopil v sobo. Barton je dobro opa^R moSet preplah, vendar tega ni pokazal, ampak je prijazno povabil Stona. naj nadaljuje. A čudno: sluga se je bil zdaj menda premislil, in ni ga bilo moči pripraviti, da bi bil nadaljeval prekinjeni razgovor. Šele ko je postad nadzornik nestrpen in ga je nahrulH, kaj prwv a prav hoče od njega je Stone dejal: »Prosil bi vas, gospod nadzornik, da tf Jcrfcri, preden se odpeljete v Wembley k mrUSki obravnavi, vzeli drugo oporoko 8 seboj, če voa po telo« fonu naprosim.« »Kje je oporoka?« je poeteočB Barton. »Skrita je, in jutri zjutraj "vam po telefona po* vem kraj, kjer jo najdete.« »Zakaj mi je ne daste takoj? »Ne morem!« Majaje z glavo je nadzornik odrtovil Med vrati je ta še enkrat obstal in vprašal: »Ali ste mi dali tri opazovalce, gospod nadboe* niik?« Na Bartonovo začudeno ^pra&asje je Stona otfvcu nil: »Bojim ae namreč, da tretji, ki hodi za me« noj kakor senca, ni detektiv.« © T anes: Turnir v iiškl Ob Ij. Hermes : Slovan, ob 14*30 Ljubljana : Reka V prvem kolu turnirju ŽSK Herme a bosta danes dve tekmi med gornjimi nasprotniki Način turnirskega tekmovanja je med nam; prav za prav še p av malo popularen. Ce pa se malo ozremo po svetu in zasledujemo te -m-vanja v drugih državah, bomo opazili, da je po e^o med Angleži način pokalnega tekmovanja zelo udomačen in često celo mnogo bolj zanimiv kot pa večne b.rbe za točke. Hermes je izrabil lepo pozno jesen ter razpisal za svoj turnir ličea pokal, ki ga prejme zmagovalec v finalni tekmi prihodnje nedelje. V turnirju nastopijo, kakor vidimo, naše najmočnejše enajstorice, od našega ligaša pa do ostal La treh za-stopni ov naše podsavezne lige, tako da je zagotovljeno, da bo naša publika prisostvovala ti dve nedelji reviji naših najboljših nogometašev. Ker je tudi vstopnina prav nizka, vabi mr naše športno občin tvo, da turnir poseti v čim večjem številu. AII Imate smuči pripravljene? Kdor jih je vrgel za peč ob koncu lanske zime, naj se jih usmili vsaj pred začetkom nove sezone Smučarska sezona se bliža, o tem ni nobenega dvoma. Vremenske napovedi se vrstijo lepo obetajoče in za zdaj smemo še ka.r smelo upati, da bomo za BoZič ali vsaj za Novo leto že hiteli v belo naravo. Na smučeh, seveda.. Pravijo, da je med smučarji nekaj ali celo precej takih, ki se konec marca ali v začetku aprila vrnejo z zadnjega zimskega nedeljskega izleta, vržejo smuči kakršne sc. za peč, jih nekaj dn: pozneje odpravijo na podstrešje ter se ne zmenijo več zanje. Vse dotlej,- dokler jih n: treba zopet oprtati in se spet pognati na njih po zasneženih poljanah Tako seveda se ne skrbi za smučarsko opremo in kdor je tako malomaren, mora pozneje to drago plačevati. In prav mu je tako! Zato pa je tudi zdaj še čas, da si vsakdo pripravi smuči za sezono. Najprej je treba temeljito očistiti spodnje ploskve. Ostanke starih maž. manjše praske in treske v lesu je treba previdno odstraniti, tako da je ploskev spet gladka kot nova Dalje si je treba pri tem pomagati še z ostrim nožem in majhno pilo ter izravnati na smučeh še morebitne večje poškodbe Če smučar ugotovi, da stremena n:so več dovolj trdna ali so zarjaveli vijaki ali pa se je strdilo jermenje, je treba vijake priviti na novo. jermenje pa na tenko namazati z mastjo. Najvažnejše pa je impregniranje. Nekoč priljubljena me':anica petroleja in lanene-ga olja ni naiboli prikladna -"a napojitev smuči Mineralna olja ^koduieio lesu in zmanjšujejo njegovo prožnost Industrija je v zadnjih letih spravila na trg celo vrsto Lahko je pritrditi vrhove in zadnje dele. bolj natančno pa je za sredino smuči. Napenjanje smučke proti smučki je manj zanesljivo, ker je vedno nevarno, da bo močnejša smučka skrivila slabejšo. Jermenje na stremnih in palicah je treba tenko namastiti ter pregledati tudi vso ostalo opremo, pri čemer igrajo zelo važno vlogo čevlji. Tudi za niihovo napojitev imamo naprodaj veliko izbiro odličnih masti. * Smuš^i tečaji na Kofcah. S Kofc naan poročajo, da bo v tamkajšnjem planinskem domu za praznike na razpolago smuš .i učitelj, po praznikih, in sicer od 1. do 10 januarja 1937, pa bo lO-dnevni smuški tečaj. Temu tečaju bo sledilo pozneje po snežnih prilikah še več 7-dnevnih tečajev pod strokovnim vodstvom. Podrobna pojasnila dobe intere en ti pri oekrbici Doma. odličnih izdelkov s k aterimi se lahko te- meljito prepojijo smuči in poveča njihova prožnost Res ie sicer da tekmovalci 'm-pregnirajo smuči z vžioanjem osnovne maže toda za začetnika ta način ni priooroč-ljiv ker začne les goreti m ie potem smučka pokvarjena za vselej ^tiri do sedem dni nai bodo smuči napo-jene. nato pa jih je treba napeti Najboljše se dajo smuči napeti na popolnoma rav- Službene objave LNP (Službeno št 2, 14. seja p. o. dne 2. t. m.) 1. Odobri se turnir Hennesa 6. in 18. decembra s sodelovanjem Hermesa, Ljubljane, Slovana in Reke. — 2. Verifikacija igralcev: S pravico nastopa 12. t. m.-, za Reko Pogačar Ciril. S prar vico nastopa 2. marca in 2. junija 1937.: za Moste Luknn Ja-kob. za Olimp Veber Ivan. za Muro Kukanja Vladimir. — 3. Suspendira se do poravnave tromesečne čla-narine prejšnjemu klubu Cankar Blagoslav. Ljubljana — 4. Zavrne se predlo? glede suspenza Oltišiča Kamila. ker je bil prepozno vložen - 5 Obvešča se Korotan-Kr.. da dolcujeta Sovine in M&irister Ljubljani po 15 Din za članarino. — 6. Pozivajo ve. da v roku treh dni dostavijo savezne izkaznice z odjavami: Zalog za Lukana Jakoba. CeJje za Vebra Ivana Ljubljana za Kukanjo Vladknirja. — 7. Na podlagi sod Svetozai, Marguč Emest, oba Maribor; 8 takojšnjim suspenzom Brunšek Viktor, Celje. — 8. Gorenjec je prepustil Radovljici takmo 83:0 p. L tn se i tem rezultatom tekma verificira za Radovljico. Na zahtevo Radovljice be prizna znesek 55 Din kot odškodnina za pripravo tekme in se Gorenjec' poziva, da Radovljici ta znesek ▼ roku 14 dni nakaže. Obenem »e poziva Radovljica, da v roku treh dni odgovori na svoje-časni poziv v »Jutru« glede od igranja prvenstvenih tekem. — 9. Dopis Maribora 240 od 30. 11. t 1. se odstopi u. o. 9. V zadevi protesta Zaloga proti verifikaciji tekme Zalog-Menges se pozivata oba kluba, da predložita dokaz, ali sta poslednja dva gola padla xa Mengeš po izključitvi Kosca, odnosno že pred izključitvijo. — 11. Verifikacije tekem: 18. oktober. Slovan-Reka 1 : 0. Hermee-Korotan 2 : 1. Arnater-Olimp 0 : 0. CSK-Atletiki 6 : 0. Maribor-2eiezničar 2 : 1, Celje-Rapid 3 : 2. Slavija-Svoboda 0 : 3, Jadran-Mladika 2 : 2. Mars-Korotan 2 : 1. Kamnik-ZaJog 3 : 1. Dom-žaJe-Disk 3 : 2. Mura-Drava 13 : 0, Grad-janski-Lendava 6 : 1, Laško-Hrasfcnfk 4 : 2. Radovljica-Kovinar 0 : 5. Bratstvo-Gorenjee 4 : 2. 25. oktober. Reka-Amater 2 : 3. Ko-jotan-Slovan 1 : 2, Hermes-Olimp 0 : 0. Atletiki-Rapid 0 : 6. ZeJezničar-CSK 2 : 1. Svoboda-Moete 8 : 2. Mladika-Slavija 2 : 3. Jadran-Mara 1 : 1, Korotan-Grafika 0 : 3, Lendava-Drav* 11 : 1, Pfcuj-Gradjanski 1 : 3. Zalec-J ngoela vi ja 0 : 3, Kovrnar-Savica 2 : 0. Retje-Sloga 8 : 0, Tibovlje-DASK 3 : i. — Peric. «. r. Razpis tekmovanja za zimski pokal 2SK Hermes razpisuje nogometne tekme za zimski pokal, ki ga je daroval bivši ban dravske banovin« g. dr. Dinko Puc-Klubi, ki želijo sodelovati v tem tekmovanju, naj pošljejo aroje prijave najkasneje do 10. t. m. oa naslov aSK Hermesa, Ljubljana VII. Po tam raku došle prijanre te ne bedo upoštevale. Propozhdj« za to tekmovanje ostanejo nespremenjene kakor prejšnja leta. ni ploskvi tn sicer vsaka smučka tx»abeL • niSrfe poročil se predajo k. o.: Vesnam SK Ljubljana na Sušaku. Na praznik dne 8. t. m. bo prvo moštvo Ljubljane odigralo prijateljsko tekmo z enajstorlco Orijenta na Sučaku. Konkurenca ne bo posebno lahka, saj je mano, da se je Orijent pred kratkim precej uspešno upiral vodilnemu ligaškemu klubu sarajevski Sla vi ji, ki je zmagala nad njim le tesno s 4:3. Moštvo Ljubljane potuje na Sušak v torek zjutraj ob pol 6 z avtobusom. Ker je na razpolago Se nekiaj sedežev, se vabijo morebitni interesenti za ta izlet, da se zglasijo v teku ponedeljka v klubovem tajništvu. Vožnja .do Su£ak& in nazaj bo stala okoli 60 Dim. Smučarski klub Ljnbljana. v ponedeljek oto 20. bo v damtsSd sobi kavarne Emone zanimivo predavanje o sroučarstvu za članice. Vabimo vse članice, da se tega predavanja udeleže v čim večjem številu in privedejo prijateljice smučarskega soorta. Zato bo ta dn eoja tehničnega odbora šele ob 21. in ne bo rednega predavanja za člane tehničnega odbora. Ob tej priliki ponovno vabimo vse one, ki ni--o v tehničnem odboru, pa žele opraviti sodniške izpite, da se udeležujejo rednih predavanj vsak ponedeljek ob 21. po sejah tehničnega odbora v istih prostorih. GZSP (službeno). Dopisa JZSP se vzameta na znanje. Na dopis ASK.. Gorenjca, se odgovori pismeno. Dopis SK Rateče-Pla-nica. se vtame na znanje. Potrjujemo prejem dopisov SK Bohinja, radi dopusta Pod-lipnik Jožeta in Cerkovnik Antona, bomo ukrenili vse potrebno. Statistični podatki TPD Rateče-Planica. se odstopijo propagandni sekciji GZSP. Od tvrdke »Tivar« prejete rabatne izkaznice, se odstopijo blagajniku GZ*P. da jih vnovči. Dne 28. p. m. so vsi klubi JZSS prejeli okrožnico št. 4., prosimo, da nam na navedeno okrožnico takoj odgovorite in sicer na odstavek; »prijava tekmovalcev«, ker se bomo mi držali točno predpisanega roka in bomo priporočili samo pravočasno prijavljene tekmov;d-ce. Naknadno se odobri prijavljeni termin za klubsko tekmo SK Bohinja in. Boh. Bistrice. Isto se odobri pri javi jemi tečaj SK Rateče-Planica. počemši 15. t. m. v Ratečah. tečaj je predvsem namenjen za smučarje začetnike. Ker smo se obrnili na vodstvo jeseniških §ol, glede podučavanja smučanja pri »solski mladini«, prosimo vse jeseniške klube, da nam javijo imena zmožnih in resnih smučarjev, ki bi bili pripravljeni podučevati brezplačno Šolsko mladino. 0 t. z. dogovoru s, vodstvom jeseniSkih M. bomo poročali v prihodnjih službenih objavnihi. Poslednjič opominjamo vse klube GZSP, predvsem jeseniške, da nam najkasneje do 15. t. m. pošljejo po naši okrožnici št.. 3 zahtevane statistične podatke. Klub. ki teh podatkov do navedenega roka ne bo poslal, ne bo vpo^tevan pri poročilu, ki ga sestavljamo za Banovinski turistični svet dravske banovine, niti ne v poročilu, ki ga bomo objavili v časopisju. Ko zapade dosti snega, bomo prvo nedeljo razpisali propagandni smuSki tek okrni i meeta Jesenic, pozivamo že sedaj vse klube, da sestavijo svoja moštva, tako da bo udeležba ftim večja. V četrtek, dne 10. t. m. priredimo ob 20. uri v kinu »Radio« na Jesenicah: »Kulturno tujsko prometno predavanje«. Prosimo vse prijatelje belega športa, da se tega predavanja poln o štev"! no udeleže. Glnsom sklepa seje u. o. GZ.-P z dne 3. 12. 19.T6 se sprejme v članstvo GZSP — »Tujsko prometno dručtvo« pri Sv. Križu nad Jesenicami, ker je navedeno društvo pravihjo prijavilo svoi vstop in poravnalo vse predpisane obveznosti. Plavalna sekcije SK IltHJe. Drevi db 18. Miklavžev večer v spodnji dvorani hotela Miklič. Uvedeni gostje dobrodošli. Darila oddajte popoldne v dvorani. SK Reka. Danes ob 14. igra I. moštvo z Ljuibijano na igrišču Hermesa. Opremo dvignite pri gospodarju. gledališče DRAMA Začetek ob 20. vrt Nedelja A. decembra-. Ob 15. *fc Ubog* Ančka. Nastop av. Miklavta. Mladinska, predstava. It v en. Cen« od 20 Din na« vzdoL Ob 20. uri: Komjža veljal Pre-mierski abonma. Ponedeljek 7. decombr* npetah Torek 8. decembra: Ob 15. src Kvadratura kroga. Izven. Znižane oeoe od 20 Dia navzdol Ob 20. vk Korajta. veljal Izven. OPERA Začetek ob 80. vi. Nedelja 6. decembra; Ob 15. «rfc Apropoa, kaj dela Anduia? Izven, Oen« od 90 Dim navzdoL Ob 20. «rt La Bohema. Izven. Ponedeljek 7. decembra: caprte. Torek 8. decembra; Ob 15. nr: Po« t» gor« zeleno. . . Izven. Cene od 80 Din vzdoi. Ob 20. arij Cavafleria matieana, GlumačL Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDAU9KI 05>KR Nedelja, 6- ob 16.: Nastop gluhonemih. Torek. 8. ob 15.: Janez Sonc«. • Tudi Leopolda« m je dvigni • sedela tar vzel v bele roke mali obrazek gospe An« Rozine* ter ji prej ko ae je družba xtr vedla od strmenja pritisnil po$job na roi-nato ček*. Tako je sam cesar pohvalil in poveličal vztrajno meščansko krepost A kai sta morala prej pretrpeti Jane« Sonc« in njegova nežna gospa Ana Rozina, in kako sta bila ponižana, to boste videti na , »šentjakobskem odru«, ki bo na praznik 8L i decembra ponovno uprizoril dramatizacijo znamenite Tavčarjeve zgodovinske novela >Ianez Sonce«. Ta popoldanska predstava, ki traja od 15. do 17.45. je predvsem namenjena tistim, ki si ie n« morejo ogledati zvečer, ter jih zato prosimo, da si preskrba vstopnice že prej, v ponedeljek od 16. do 17, in v torek na praznik od 10. do 12. pii gledališki blagajni v Mestnem domu. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Nedelja, 6; ob 15. Ciganski primafi. Znižane cnne. Ob 20. Pohujšanje ▼ dote nI šentflorjanskL Zadnjič. Globoko Bližane cene. Ponedeljek, 7-: Zaprto. Torek, 8 - ob 15. Baron Trenk. Ob 20. Božji človek. Premiera. Proslava 40tetnioe odrsko-književnega dela Milana Begovi-ča. Postani in ostani član Vodnikovedrnib*! »JUTRO« St. 283 14 Ne^efjš, 5. XH T93& OGLAS: Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! POMAGAJMO SI SAMI! Vlagajmo svoje prihranke, vir blagostanja, v največji denarni zavod, to je domači Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani« Poslušajte Schaub, Saba, Kapsch, 01ympia, Tesla, Biaupunkt Brezobvezno Vam dajemo na poizkušnjof Ugodni plačilni pogojil ZANIMIVA KNJIGA ZDRAVILNO VPLIVA NA MISLI IN NA ŽIVCE Vi vsi, ki v težkih bojih za obstanek in v velikih Skrbeh ne morete poslati svojih misli v Su^vitS svet fantazije, se boste ob čitanju velezanimivih knjig iz „Jutro ve" knjižnice saj za kratek čas umirili in odpočil]. Na razpolago so naslednje knjige: 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. t c . 2. Mamice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francošcine prevel F. J-o. 1924. 217 str. . ... 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih m tiskanih virih. 1924. 187 str. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 1925. 419 str. 5. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla Roman. 1926. 108 str. 10. Rene la Bruyers: Rektorjev meč Roman. 1926. 80 str. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman 1927 194 str. 12. J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman, 1927. 194 str. 13. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 92 str. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. J!9 str 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. 17. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. 18. Michael Zevacco: V krcmpljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462. str. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. 21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. 22. Ar t ur Bernede: Bejfegor. Pustolovski roman. 1930. 23. Sfaroslav. Gostilne v stari Ljubljani. 24. Melik: Do Bitolia in Ohrida. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. 26. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. e se vec tflr < o. ojstrov ki popolnoma obvladajo avtomatske tkalske stroje in stroje z nastavki (Anbauautomaten). Ponudbe z natančnimi podatki in zahtevki na ogl. odd. Ii3ta pod šifro »Tkalski mojstri«. BOLNI NA PLJUČIH! Na tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že mnoge rešila. More se upo-K rahljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a x>stopno ovapnjenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje bo. — Povsem zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. PIŠITE TAKOJ! Zadostuje tudi dopisnica z naslovom: Poštno na-birališče Ernest Pasternack, BERLIN, S. O. Michaelkirchplatz Nr. 1S„ Abt. Z. 490 L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor * časopisnim jgiasom, čigai delokrog je neomejen Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettlsočeii či ta tel je* Redno oglašanje • velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovca (n kupca. Ne samo čaj ... Mas je naiboljSa domača zeliščna krepilna pijača. NAŠ CAJ dobite v špec. trgovinah. cap KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI ppiznana -J coO odo ^ Io* NR3POPOLNE3ŠR in eenejJa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITEg ^AJVEČJA DOMAČA RAZPOStLOALNA TVRDKA.' ?„ sch neider 'IZOELCVAMJE- &L.ASBIL IN GUASBE>ilM PRITeKUHi 2 8 & R E fe, Tiikali&tfa uLlO/cr Vtoline^-odDin^rnavzgopJ H^jske jdtape, fcr " iMandoline..* • 98.- - | saksofoni in t d., ispmonike«- 75j- • I najceneje. flHTEVfHT&^S^r GCNK Globoko znižan® cene knjigam so sledeče s Posamezne knjige: Skupina 5 knjig s Skupina 10 knligi Broširane Din 10.-Vezane Din 18.— Broširane Din 40.' Vezane Din 70.' Izbira poljubna Broširane Din 70«' Vezane Din iJO/ Izbira poljubna Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje m svet« v zvezkih, za ko mpletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo.ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih ce nah je upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar. Tudi BOŽIČEK bo otrokom letos znatno cenejši kupoval knjige Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln kos veselja tn radosti: 27. Prigode porednega Bobija, 28. Sinko Debelinko, 29. Prigode gospoda Kozamurnika. 30. Janko in Stanko, 31. Skok, Cmok in Jokica, 32. Bratec Branko in sestrica Mica, 33. Sambo in Joko, Osel gospoda Kozamurnika, Vrtismrček in šilonoska, Popkins, 34. 35. 36. 37. Jelarjevi čuvaji. Posamezna knjižica stane Din 12.— Pri odjemu s knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din 100.— »Tarzan", 2 knjigi, I. in II. del, stane sedaf samo Din 30.— Cenjene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejn številke knjig, ki jih naročijo in čitljiv naslov. Važnn je, da obenem, ko nam bodo vposlal naročilnice, že tudi nakažejo po pošti odpadajoči iznos, tako da bomc mogli knjige hitro in točno razpošiljati. Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Uprav-ništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeia ul. 5. Upravništvu „JUTRA" Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) — ▼ Ljubljani Din Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov:--- F AS AN dvojnopoševni brivski aparat s POVIŠANIM pokrovom in britvice »FASAN-ROSTFREk Dobi se v fineiših trgovinah Prvovrsten zastopnik za Ljubljano ln Maribor z dobrimi spričevali ln najboljšimi priporočili se takoj sprejme pri večjem PODJETJU HRANILNE STROKE Mesto nudi dobre mesečne dohodke. Ponudbe pod »Stalno« s spričevali življenjskim opisom na ogl. odd. lista. J€dor o£lasuie ta napreduje t Najslajša in najboljša krepilna pijača Je BERMET — VINO, črnina ist Fruške gore, Sreiaski Karlovci — GostiuiiCajji nudite o špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih »d 50 I naprej ga razpošilja: B. Martnkov. Sremskl Car lovci. F ruška erora Smrt plešavosti „Morana44 Tekočina »MORANA« Je potrebna vsakomur, in dnevne zahvale dokazujejo, da »MORANA«, vonjiva kozmetična tekočina, brez ozira na stanje laa, uspešno pomaga. Takoj izgine prhljaj, ekceml, 'išaji itd. Hrani lase, krepi korenine. Takoj zaustavi izpadanje laa, lasje porastejo na plešastem mestu — Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. Posojamo po povzetju: steklenica Din 40.—. poštnina Din 7.— Moderna kozmetika »MORANA44 — Split Ako ne bi bili zadovoljni * rezultatom. Vam vrnemo denar! Bestiii pogrebni uyo4 f Brez posebnega obvestila V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapostfl naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod IVAH LAUTER MAG. PODRAVNATELJ V POKOJU dne 5. t. m. ob pol 3. uri zjutraj, po dalj« mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne T. decembra 1936, ob pol S. uri popoldne izpred mrliške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA, WIEN, NEWARK USA, dne 5. decembra 1936. ŽALUJOČI OST Ali finserirafte v ^jfutru"* DIVJIM ZAJCEV vsako množino kupuje najdražje __v __ Tovarna klobukov ** SE SIR« Škof j a Loku CENE MALIM OGLASOM Po 50 par xa besedo. Din S.— davka m vsak oglas tn tokratno pristojbino Din 8.— sa šifro ali dajanje naslovov plačajo mtA, ki IKeJ* služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Dtn IZ. . Dopisi ui tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6__za Šifro aH dajanj« naslovov Najmanj« znesek za enkratno objavo oglasa Dta tO^-% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din S.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov Najmanjši zneaeb za enkratno objav* oglasa Dio Ponudbam ua šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« n«« * odgovor, priložite UU1 >• zahtevate od . oglase je plačati pri pnda| naročila, T pismu obenem s naročilom, ali pa po na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijteka pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanj tičoča »e malih , fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra"v LJubljana* IV-., .in L>u. lavek 3 Din la Sifrc al; lajanj« naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17' Din Vsi na vese o domačo zabavo v gosti no k »Panju« Vego.a ul. 10. Toči s« prvovrstni do lenjukl cviček ln fina Štajerska isortirana vina danes fine domače krvavice ln pečenlce. ter druga razna gorka m mrzla Jedila, danes ln ^asak večer Igranje kla vir j a. petje ln še druga razne domače zabave. 7'a ko da se Vt-ak gost naj bo je ln najctiie'" '/aba ■ca edino e v gos 1 ni pri Panju, zato še danes vsi v Vegovo ul. 10 Na«-viden je I Vae- vabi ln e« prlpo Toča 31031-18 Halo Dnjies vsi gTe>mo k »StajeT-cn« na Fužine kjer »o bomo rr: diobre-m v nu. krvavicah 4n don> ači zabavi najbolje počutil'. Vabi Anica. 31090-18 Vsi kegljači pridite v nedeljo k Klemenifn na VcKlnikov trg, bi mo kegljali za .10 dobitkov in za knštruna 3 Din. 31053-18 «3 Vfrn a! lajanje nt*l'va 5 Din Najmanjši znesek 7 0:r Gospoda al> gospo s k87-14 '■»seda Din lavek 3 Din 'A 5ifro a.!-, iaianje naslova 1 Din Najmanjš; znesek 17 Din 2 knjigovodski moči », veflet.no prakso, sprejmemo. Ponudbe s popisom ter navedbo znanja jezikov e poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Industrij sko podjetje«. 30S31-1 Otroka »prejme v oskrbo boljša hi-la na dežel; Naslov v vseh poslovalnicah Juta 508759-14 BB^iSSSilSnB Med mestosti in dežel© posreduje Jutrov mali oglasnik BMBBHB^BSaBl Oskrbnika ■Ui. curistovsk ošteno. zdruvo in močno, »prejme Kokalj. Trbovlje, kolodvor. 31002-1 Lesna industrija na deželi sprejme pridno, vestno in samostojno uradnico. Ponudbe z zahtevki prj prosti oskrbi na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna uradnica«. 81006-1 Pekovskega pomočnika kateri bi tudii razna-šal kruh in vajenca sprejme pekarna Anton Bohorič, Tržič. 310=8-1 } 2 uradnici eao za hrvatsko-nemžko dopisovanje, z znanjem strojepisja tn hrvatske (po možnosti tudi nemške) stenegraflje. drugo za knjigovodstvo, z dobrim rokopisom sprejme zagrebška veletrgovina. Ponudbe na poštaivkl pretinac 310, Zagreb I. 31162-1 Strojni ščipalec (Zwicker), prvovrstni, se sprejme takoj v službo za tovarno čevljev. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod Šifro Ščipalec. J0807-1 Laboranta kemične stroke išče kemična industrija v Mariboru. Specialno znanje ni potrebno. Oferte na podr. Jutra v Mariboru pod »Laborant«. 30907-1 Postrežnico samo zanesljivo, mlado in bistro, i dobrimi spričeval ali priporočili, potrebujem za nekoliko ur na dan. Pismene pri ive pod »Inženir P. K.« aa ogl. odd. Jutra. 3 W5-l Trgovska pomočnica za tTgovino z mešanim blagom, dobra m-to. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Marc 37« 31015 2 Kot gospodinja želim vstopiti pri gospo du £ srčkanlm sinkom. Dopise na ogl. odd Ju tra pod »Solnček osla-1 se X«. 31030-2 Mesarski pomočnik eeka^ — z nekaj kavcije Išče «'užbo nn^toD ta ko.1 Nas'ov v vseh pos'. Jutra. 31029-2 Korespondent - knjigovodin starejša moč z večletno prakso ž"li s»prpmpn'ti mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra. 31043-2 \'saka beseda 51' par ; lavek 3 Din za šifro ali 'linnje naslova 5 Din. znesek 12 Din Tkalski mojster Jugosloven. 26 let star — nred odhodom k vojakom je vodil samostojno tkal nico s 50 statvami išče kvalifikacij; primerne duž !pi®e na podružnico Jutra v Celju pobTt. Pojasnila daje ii prijaznosti Kmečki magazin Ljubljana. Krekov trg 10. 9irw-6 | Poljskih tračnic reč. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tračnice«. 30930-6 ifa/enct(^c) Bes*'«ta 1 Din. d*vek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj« zneaek 17 Din. Trgovski učenec pošten, is dobre hiAe, dobi mesto v trgovini » mešanim blagom. Pogoj 3 do 4 razredi meščanske šoje. Ponudbe na podružnico jutra v Celju pod značko »V. K. £alec». 30603-44 Frizerska vajenka iš6e mesto, po možnosti t vso oskrbo v hiii. Govori perfektno nemški. Cenj. ponudbe na: KeTec Ana, Slovenska ui.. Murska Sobota. 30&6o-44 Učenko pridno, inteligentno, li dobre hiše, katera ima veselje za frbiranje, »prejme damski česalni salon Za-krajšek Anka. Maribor, Stolna 1. 309S5-44 Drogerija v Ljubljani spreime učenko takoj. Ponudbe s fotografijo poslati na ogl. odd. Jutra pod »Pridna učenka«. 30910-44 Učenca za trgovino mežame^a blaga t Luihljani takoj sprejmem. Vsa oskrba pri roditeljih. Ponudbe na ogl. od-de \lk Jutra pod »Zanesljiv učenec«. 31058-44 Vajenko sprejme damski modni Balon. Be-nik Angela. Oojzo-va c. 1/1. 31102-M Čevljarskega vajenca sprejmem takoj. Ostalo po dogovoru. Osk-ba pri starših. Dam malo odškodnino. Kurcut Fr., Cesta ▼ Rožno dolino, št. 12. 31120-44 Beseda 1 Din davek 3 Dir za šifro ali dajanje naslova j Din. N.vmanj4i znesek 17 Din. Konvcrzacijo nemško in pouk nudi izobražena gospa za 2 osebi. Skupaj Dim 14. u uro. Kongresni trg la/n. 30065-4 Za pouk nemške stenografije iščem nfitelja(ico). Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Stenografija«. 30960-1 Akademik inš-traiTa za stanovanje, najrajši klasične predmete. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »IzkuSen«. 30070-4 Francoščino in nemščino uppe&no poučujem posebno slabej&e učence. C-ena zelo ugodna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh« 91043-4 Nemščino od ortnovnlh začetkov do poipolnoga obvladanja poučuje, prof. dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. 31049-4 Bese.1:) 11 R o Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjS znesek 17 Dra Igralne karte poceni oreferens poker Jo kerom nove. kolkovane. francoske Piatnik. Zavoj *ek 75 Iva 140. tri 300 i mar je* franco po porzetj« M. Kolndrorii. Murvica. Zemunik. ST756-6 Fina vrtna zemlja 1 M-rja naprodaj po 16 Dio kub. m. Naslov v vaeh poelovalnieaii Jutra. 80891-6 Pisalne mize itelaie ia pulti za trgovino foti 29-52 90006-6 Parketno voščilo odprto, oobro tn poceni nudi Oroslav Dolenec, — l.iubtjana, Wolfova nI. 10 278-6 Božiček prihaja! On dobro ve, da dobi pn nu vse, kar (i otroci najbolj želiio: vozičke a punčke, gugalne konje, avtomobilčke, triciklie itd. S. REBOLJ ft ORUO LJubljana, Oospoavetoka 13. 277-4 Božičnih drevesc nad (to komadov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30821-4 Plinsko peč malo, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30939-6 Mesarski voz dobro ohranjen skoro nov, prodam za ceno 1)00 Din. Prodam tudi tanke pripravne za peke in mesarje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30917-6 Valjčni mlin velik, blizu večjega mesta, stalna voda, po ugodni ceni proda m. Istotam tudi par valjčkov 55 cm naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«. 30925-6 Ure, verižice, prstane, uhane kupite najbolj ugodno pri Josip Janko, Kamnik, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru Jurčičeva 8. 30924-6 Polhove kape velika izbira, prodaja. — Polhe in vse druge kože od divjačin kupuje vsako količino stalno. Zdravič, Ljubljana, zdaj Stari trg. nasproti kavarne Zalaznik. 30936-6 Razprodaja šivalni stroj (hove) za čovljarje, 2 postelji s pokrovom CafelDet) zrmo govnstno blago, nizka cena. Kolodvorska 25. 31033-6 Smuči! (Stremen e. palloe kompletno Din 95.— za m'a-dlno, Isto za odrasle Din 120.—. Velika Izbira vseh smučarskih po trebMln! Banjal Ljub ljana. Mlkožlčeva 20. 31041 6 Železno blaeaino W~rtheim prodam. Veli-o«t ffinvflnvon em. Hcodna cena na od. odd. Jntra 31083-6 Smirnska preproga krasna, ročno delo. ra pristna sa aru-ka. velikost 4x5 ugodno takoj naprodaj. NasJov v vseh posl. Jutra 31016-6 Perzijska preproga 2.50x3.50 poceni prodam Naslov v vseh posl. Jutra. .'-.i 31026-6 Biedermeier salon m druge starine, slike itd. proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2606. 31064-6 Otfoški voziček globok, dobro ohranjen, poceni prodam. Vprašati Bežigrad 10-11 31052-6 Oljnate slike poceni prodam. Drnovšek, Mestni trg 12/111. 31143-6 Božič se naglo bliža. Zato hitro preskrlšite razno tr.mufak-turno blago, katero Vam nudi v veliki izbiri in po ugodnih cenah Oblačilni ca n Slovenijo, Ljubljana, Tyrševa 29, (hiša Gospodarske zveze). Državnim uradnikom nudimo blago tudi na obroke. Do preklica nudimo blago deloma tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze, Ljubljaoa. 31128-6 Pas za noseče ženske, skoraj nov, prodam. Ponudbe na ugl. odd. Jutra pod »U-godno«. 31113-« Otroški voziček siv, skoro nov, lep, mo- čan, prodam. Rožnik 43. Cesta na 31124-6 Ploščice za Štedilnike in oblogo sten. dobite najceneje pri: Zastopnik »Somag Wand-platten Werkec, Ljubljana, Tyrieva 5$. »1122-6 Čiščen puh več kg pernic prodam. — Prešite pernice istotam. Ve-rovškova 40/11. Sp. Šiška. 31210-6 Več železnih peči točilne mize, prodam. Cesta v RoS. dol. It. 36. 31184-6 Orehovo spalnico dobro ohnsjoBO prodi® po nizki eeni. Ogledati ▼ torek od 0—(® are. 89114 Pridelki Beseda 1 Din, davtfc S Dta za Stfro aH dajanje naslov« 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo novo prvovrstno ia tbrlM aa samo v sodčkih dobavlja po naroMa v vsaki mnottm! po bretkonkortvd-al orni Svetov Erklavae. LJubljana Kooeljevo Pov letov« 10 Tetafoe 26-91. 881-86 Kislo zelje, repo la tarmo prvovrstno pa breikonkurenč«' esnl vaa ko m noti bo 4«bsv1Jma — Roman. Ljubljana »v Patra s. tU tel. 16-39. Kislo selje in repo prvovrstno, u>-nirn ribano ln glavice za earmo, dobavlja v sodih 25, 50 ln 100 kg vsako množino po najnižji ceni. Poseben popust Imajo že.ez-nlčarJL L Oražem, Mo ste, Ljub'Jana. telefon 3402 31069-33 Živali Beseda Din Invei >in za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din Nemška doga fcrnotoel pes. krasna, dveletna. naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 30912-27 Airedale - terrire I krasen, prvovrsten, čistokrven pes-plemenjak, izredno ojster čuvar je, v dobre roke (najrajše kakemu grajščaku, ki ima ograjen vrt) takoj oddati, a nikakor ot na verigo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30898-27 Mamice S Skrbite za zdravja svojih otroki Skuhajte svoji decl trikrat na dan »ETA« ovsene kosmiče, ki so iz borna hrana za otroke, odrasle pa tudi za bolnike. Psa volčjaka dobrega čuvaja- prodam. VI*. Certa na Brdo št. 158. Bizjak. 31035-27 Črnobela psica nemška doga stara 32 mesecev z rodovnikom naprodaj radi pomanjkanja prostora. Vprašati: Tomačevo 75. »067-?! Radio 1 Din. davek 3 Din za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štiricevni radio baterijski, kompleten v brezhibnem stanju, prodam Interesenti javite naslov na ogl. odd. Jutra pod »Prijetna zima«. 30923-9 Radio model 193«. 6 cevni za vsak tok 110—220. pro dam. Rožna dolina 27, ce-ta H. 31093-9 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje nasi-na 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Glaser - Unger kompletna zbirka odločb najvišjega sodišča na'D«-ruju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30859-8 Oblačila Beseda 1 Din. Javej. ii Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneee-k 17 Din. Črna obleka večerna, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia. 30897-13 Lep črn smoking srednje poeta ve. prodam Ivan Kac, krojač, Ljubljana. Aleksandrova 2-1. 31032-13 Črna moška suknja se prod«. Jernejev« e. 21. Ljubljana 7. 31"T6-13 Možka suknja dobro ohranjena, naprodaj. Istotam več lepo o-hranienih moških oblek. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutia. 31113-13 Avto^moto Besed« 1 Din lavek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 0 Din. Najmanjši znesek 17 Din Avtomobili malor&bijenl. tovorni od 1 do 4 tone, osebni maji ln večji, najceneje pri 2užek— Krujpp zastopstvo. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 31165-10 Motor Puch 250 cm dobro ohranjen, naprodaj za Din 3.600. Frankopan-ska 29. 31119-10 Avto Chevrolet ugodno prodam ali zamenjam za motorno ko lo. Doaenjrica c. 35. 31196-10 Beseda 1 D0916-29 Stroj ter vso pripravo za krojača, Lsto am žensko kolo, prodam. Naslov v veeh j?osl. Jurra. 31014-29 Pisalni stroj dobro ohranjen t&koj ko- pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »FortabeJ«. 310»)-» Pisalni stroj polt ter piaamgko oprano najugodne>e prodani. Kolodvorska uL M. 81MMB 2 šivalna stroja poceni prodam, 1 čevljarski dTlnder stroj 1 žerirkl ln kovčeg-gramo-fon. Novak, Res:Jeva 30 podpritličje. 31051-29 Pohištvo Bese. i j 1 l>iii, aa.v«?k -j i>"ii za Mto aii dajanje naslov« 5 Dic. Najmanjši znesek 17 Din. Državni uradnik v Ljubi ja ni, kupi na mesečne obroke Din 100 rabljeno s[»lmoc| otomao, mi«), »toie it§. Prijazne ponudbe na ogli odd. J«rti« pod značko »Solidna rodbina«. Kupim Beeeda i Din. davek 3 UUI za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjai inasek 17 Dia. Kožuhovina as najugoineje kapi li strokovno izdeluje pri JOSIP DOLENC Sv. Petra 19. Telefon 22-61. 886-T Vinskih sodov nabljeaifc, do 100 hi, takoj. Ponudbe s eeno količino staviti na nastov; Alojzij Fno«, gostilna M*-tlika. S.0CM Velika izbera pohištva! Več razKinili ejjalnih, jedilnih in knliin.ških oprem v modernfim sit^u Vain nudi mi-zairstvo Cerne Arguet, Z^. Šiška, Vodnikov« lfli Ljubljana. Spalnice kavka&kl oreh. (imitacija) in ie orehove korenine, poceni prodam. Mizarstvo J otip Go.jar, GospoervetEfca 13, dvorl-fiče. 31095-12 Hrastovo pohištvo kompletno, dobro ohra njeno, sobe ln kuhinje zaradi selitve takoj poceni naprodaj. Poizve se: Clgaletova Ul. 1-L d«mo, vsak dan od 5—7 ure. 31091-12 Razno pohištvo preproge, knjige L dr. zaradi eelltve ugodno pro dana. Ogled v nedeljo ln torek 12—16. Mcer 12—14 (razen pe-ka). Gospo evetska 4-m. 3104A-12 Dragocenosti Bese.la 1 Din. dav«k a I>in za «rfro al; dajanje na^iova 5 Din. Nf>!Tm.njH znesek 17 Din. Vsakovrstno listo tupaj* oe najvlijib senati CERNE • JuveBr 'Jobltana Wofto»» oHea t Alfa separator št. IV. malo rabljen. k»-pim. Ponudbe na Andrej Potočnik Bled II. J0«8-»0 Skobelnik dobro obrenjea sa kupoa. (Scheppdng) Ornoanelj. Bukovih desk 38 mfm in žfl m/m ter a*, kaj testonov kupimo v«i)o množino. Ponudbe na A. Rozina & Oomp, Ljubljana. 8KBWf Stare moške obleke čevlje ln perilo stalno kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadoetu Je. Alojzija Drame, Ljub ljana. Gallusovo nabrežje 29. 31094-7 Beseda 1 Din. dav«k 3 Di« za šifro al- dajanje naslort 5 Din. NajmanjH znesek 17 Dh. | ZIMSKE SUKNJE DoljSe vrste | Hubertu« oepre-j močljiv 250 Din, [perilo in vsa praktična oblati -j la nudi po reklamnih c • n a h P B E S K E R, Sv. Petra c. 14. Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kačič Fran j a Celovška e. 67, SiSka, (poleg stare cerkve) PECTVNI PRAŠEK SE MNOGOKRAT PONAREJA. Zunanjost zavitka je mogoče; kakovosti »A D BI A« praška do danes, Ae nI uspelo. 20 letna izkustva so lzvojevala praSku »ADRIAc nedosegljivo kakovost. Da ne dobite ponarejenega, zahtevajte izrecno ADRIA S par stotisoč želim pristopiti k manjšemu industrijskemu ali trgovskemu, že obstoječemu ali novemu zdravemu visoko lukrativnemu podjetju. — Obširne ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju, pod značko: »Sigurna prosperiteta«. oeeeeeooooooog) : ZDRAVI I. N1 Težka zimska hrana in premalo gibanja so v zimskem Času Cesto vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljenje, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. «Planinka» čaj — Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno »Planinka« čaj — Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20.—, polovičnih paketih Din 12.— in poskusnih vrečicah po Din 350. Pišite po brezplačen vzorček proizvajalcu: Apoteka M. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12. S. br. 29550/35. &mi£2J Best-la i Din davek 3 l>m ia šifro ali dajanje naslova § Din. NajmanjSI znesek 17 Dio. Hranilne vloge kupite alt prodast« najboljše potom moj« ptsarne Rudolf Zore tlubljana, Gledališka 12-Telefon 3S—10. 30683-16 Knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske do 270.000 Din, ku-►Lm. Ponudbe na ogl. odd. aitra poti »24)0«. 80S64-16 P Kmečko zaščito vse pose, informacije, obračune ln revizije za Hipnlke ln dožnlke znižDo dolgov Vam strokovno zadovo £jlvo uredi Komerclja) ca pli-arna Lojze Zaje Ljubljana G.edailška «1. 7. (Za odgovor pri ložite znamke Din 5.—) 365-16 TVRDK.A A. & E. Skabeme LJUBLJANA - javlja ia jemlje do orekllca » rajna topel HRANILNE KNJ12ICB Mestne hranilnice is Ljud-ike posojilnic«. 149-1« Z Din 80.000 w> udeležim pri dobri ma.nj-& industriji. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod šifTG rtiermes«. Hranilno knjižico r znesku Din 70.000. kupim. Samo Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod šifro »Hranilne vloge«. * 30915-16 Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi hran;lnih vlog), zaščitne ureditve, davčne napoved:, knjlgo-TOdatvene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesij-on.rana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Cf^ta 29. oktobra ,'Rimska cesta) št. 7. (Za pismena pojasnila znamke . Knjižice naslednjih zavodov prodam : Hranilnica kmečkih občin Din 10.000.— Občinska hranilnica Krško 25.000,— Kmetske posojilnica ljublj. Din 95.000.— Kmetski hran. in pos. dom 180.000,— Slovenska banka 18.000,— Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka *2. Telef. 38-10. 81154-16 Hranilne vloge Nakup in prodajo Vam izposluje najugodneje AL. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 301-16 Družabnika dobro vpeljano industrijo v Ljubljani radi povečanja obrata takoj sprejmem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300.000«. 31139-16 Posojilo dobijo državni in samoupravni uradniki brez porokov, proti zaznambi na prejemke. Pojasnila in dopise : Poverjeništvo Grad-janske dion. štedione Da-ruvar. Ljubljana, Tjrševa 53. Za pismem odgovor inamko Din 3.— 31121-16 Išče mčloveka gospoda ali damo, kateri bi mi proti pošteni odškodnini za dobo treh do štirih mesecev finančno pripomogel .izvesti naročila samo prvovrstnim solvent-nim tvrdkam. Sukces;vno potrebna sredstva od 10 do 50 tiso? Din. Jamstvo: cc-sija faktur >n sirovine. Ce-niene ponudbe prosim pod »Kovina« na ogl. odd. Tu-tra. 31106-16 Najboljše maske nove. proti prahu izdeluje tvrdka I. Pernat i drug, Pobrežje — Maribor, Stranska 4. 31207-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najboljše nakup in prodaje hranilnih vlog rseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 31203-16 Knjižico J Gostilna in trgovina Mestne hranilnice Ljub- i na dobri točki radi odpo-ljanske za 20.000, pro: tovanja naprodaj. ^Elekuč- dam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Gotovina 20.000.« 31109-16 Patent Ze zelo dobro znan in dobro vpeljan, naprodaj zmožni tvrdki proti takojšnjemu plačilu. Cena Din 200.00.— Dopisi na podr. Jutra Maribor, pod »Sistem 0113«. 31202-16 Beseda .1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Steznike trebušne pasove, nedrčke izdelujem po meri po amerikanskih in francoskih krojih. Na željo pridem na dom. Atelje Kranjc Terezija, Ljubljana, Moste, Društvena 23. 51107-30 Wmajem Beseda .1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Obrtnik kovinar, s svojdm avtom, mirne narave, star 38 let, z dobro uvedeno d-elavnAco, želi poročiti gospodično od 19 do -26 let. Prednost Šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«. 310OT-17 Mesarski lokal opremljen, za podružnico, odiLam takoj. Rožna dolina, Cesta VI., št. 4. 80997-17 Moderno mizarsko podjetje z vsemi stroji, oddam v najem v letoviškem krajo Gorenjske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mizarstvo«. 30001-17 Steklarstvo s stanovanjem ugodno oddam v najem. Trgovina otekla porcelana ln barv. Resni reflektantl naj ee osebno javijo pri M. Polak, Ormož. 31088-17 Trgovina meš. blaga staro trgovino v manjšem podeželskem mestu na najlepšem prometnem prostoru z vso zalogo oddam v najem aH pod ceno prodam. Le p'ačl5a zmožni reflektantl ee upoštevajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva eksistenca«. 31024-17 Gostilno in mesarijo na prometni cesti oddam v najem, oziroma prodam. Ponudbe »Go-sti'Tua» na ogl. odd. Jutra. 31161-17 Gostilno vzamem v najem ali fcu-pim na prometnem kraju na Gorenjskem aH okolici LJubljane za 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik 1311«. 31134-17 Gostilno dobro idočo, v mestu »li večjem kraiu na deželi, vzamem v najem. Ponudbe, na podr. Jutra, Maribor, pod »Dober promet«. 31201-17 Lokali Beseda 1 Din. rta wt 3 Din za -šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski lokal prostoren, na glavnem trgu podeželskega mesta, blizu državnih uradov, dam v najt-m pod tigodn:mi pogoji. Cenj. ponudhe pod šifro »Eksistenca zajamčena« na ogl. odd. Jutra. 30412-19 Lokal z izložbo in lepo. veliko sobo, oddam takoj. Elektrka, vodovod. Dolenjska cesta 48g. 90973-19 Kavarno na Jesenicah nddnm na račun. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Prometni kraj«. 31004-19 Moderen lokal na prometni cesti oddam takoj za Din 900. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 31185-19 na razsvetljava. Ponudbe na podr. Jutra, Maribor pod »Blizu Maribora«. 30905-19 Lokal z lepim svetlim kletnim prostorom na prometni ulici takoj oddam. Naslov v veeh posl. Ju^ra 31037-19 Trgovine, trafike, bufete Industrije, hotele, gostilne, restavracije, kavarne ln vta pridobitna podjetja prodajamo ln posredujemo nakup naglo, solidno ln uspešno: Poslovnica Pavlekovlč, Zagreb, Illca 144. 31019-19 Velik vogalni lokal v mestu oddam. Ponudbe pod »Din 500.—> na ogl. odd- Jutra. 13158-19 Beseda Dim. davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nudimo Vam sledeče ugodne nakupne prilike: VILO, enodružinsko, 6 sob, komfort, 1700 kv. m vrta, Podrožnik, 350.000.— Din. hipoteka 230.000.— VILO, enodružinsko, 5 sob, 1000 kv. m vrta, Podrožnik, Din 270.000, hipoteka 80.000.— VILO, večstanovanjsko, 880 kv. m vrta, pri Vrtači, Din 600.000.—, hipoteka 140.000,— VILO, štiristanovanjsko, 500 kv. m vrta, pri Vrtači, Din 550.000.—, hipoteka 350.000.— VILO, trodružinsko, 1400 kv. m vrta, Prule, Din 350.000.— Delno plačilo knjižice Mestne. HISO, prenovljeno, 5 stanovanj, 1200 kv. m vrta, pri tobačni tovarni, Din 600.000.—, hipoteka 155.000,— HISO, novozidano, Itiri-stanovanjsko, komfort, center, vrt Din 670.000.— hipoteka 240.000.— HISO, dvodružinsko, 600 kv. m vrta, Sp. Šiška, Din 145.000.— HISO, novozidano, trista-novanjsko, 448 kv. m. vrta, Šiška, Din 160.000, hipoteka 45.000.— HISO. novozidano, enodružinsko, 1400 kv. m vrta, Vič, Din 80.000.— hipoteka 13.000.— Informacije daje »Posest« Realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/II, Telef. 21-82. 31153-20 V Brežicah fa okoli o) w naprodaj bil«, sta vbil ia. vinogradi. M dovnjakl rosdov' k ta okrožen del1 Attemsoveg* veleposestva. Vprašati: Ins Miklao 0~ Bre2c». 887-80 Kupim hišo dvostanovanjek« t Zgornji Šiški za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kosovo«. 80058-90 Posestniki! za svoje rečne interesente potrebujem razliftne hiše, vile, stavb, parcele ia posestva. Prodajo itvTŠim ▼ najveiji tajnosti. Prlstavee Franjo, Ljubljana. Erjavčeva e. 4a. 340-20 Večje hiš« trgovska m stanovanjske, x dobrim donosom t Ljubljani in periferiji Lepe vile eno- Mir. dvod rutinske, komfortne, po ugodnih ee-oab. hipoteke »a orevteti. Posestva po vsej dravski banovini. ▼ različnih cenah ju velikostih ugodne lege Stavbene parcele v centru Ljubljane k> na periferiji p t o d • Pristavec Franjo Ljubljana, Erjavčeva e. 4*. Telefon 23-81. — Nasproti dramskega gledališča. gczm-v* Gostilniška posest pri Mariboru na prometni točki ob glavni cesti naprodaj ali se odda v najem s posestvom, tudi brez Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30906-20 Trgovsko hišo novo z bufetom ln trafiko, ob glavni cesti, brez konkurence, blizu Maribora — prodani. Potrebno 60.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 80663-80 Prima prilike ®a strojobravara, mljekara, krojača, 1 jokam tka. papu-dara, brifcaja, mlinare. trgovce, zemljoradnike itd. kač«, posjede u provinaiji nudi »D&nivardan«, Daniva r. Za odgovor marku. 30968-30 Vila na krasni točki ljubljanske okolice, J sob, kopalnica. veranda. elektrika, lasten vodovod, gospodarsko poslopje s stanovanjem za hišnika, garaža, moderen kokošnjak, čebeljnjak itd. velik lepo kultiviran vrt in sadovnjak, idilična lega ob vodi s poletnim kopališčem, primerno zlasti za počitniški dom o-ziroma za penzijonista, radi preselitve zelo ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Zatišje« na ogl. odd. Jutra. 31145-20 Več parcel na periferiji ln v mestu za eno ali več stanovanjske hiše prodam. Informacije pri A'oJzlJ Bevčar, ptavbeno podjet Je. Celovška c. 63. telefon 39—47. 31131-20 Vilo ali hišo kupim do 180.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina — Lf-godno«. 31141-20 Večstanovanjska hiša ki spada pod mesto Kranj, Primskovo JH2, naprodaj. 90967-20 Hišo divonadstpopno, novocidamo, 7 komfortni!) stanovanj, donos 70.000.— Cena 730.000 Din is vilo dvonadstropno, novozMa.no, 7 komfortnih stamovanj, do nos 6D.000,— Cena 65*0.000 proda pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Goepoevetska 8. IL nadet rop. 31087 30 Enonadstropno vilo s tremi dvosobnimi stanovanji, kopalnicami in kabineti, lep, zasajen vrt, prodam. V račun se vzame nekaj knjižic Mestne ali Ljudske posojilnice. Vipavska ul. 10. 31114-20 Hišo tristanovanisko, novozidano v Trnovem, prodam za 140.000.— Pisarna ADAMIČ, Gosposvetska fi/TI. 31117-20 Lepo posestvo i gostilno, stavbene pa-ce-te prodam v Luibljani VTT. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Površina n2- aiS'8-20 Halo pozor! Prodam ali zamenjam eno-nadstropno novo hi 6o v LJubljani, pripravno aa gostilno aH vra do drugo obrt. tudi mesarijo. Donos Din 3000 za manjšo hišo z gosUl no a'1 mesarijo na deželi. Prevzem hipoteke Din 165.000— Naslov v vseh posl. Jutra 31199-20 Besoda 1 Dta, davek - i>m u Sil** »i! dajanj« naslov* 5 Dia. Najmanjši ineeek 17 Din. Stirisob, stanovanje v centrumu t 1. februarjem na razpolago. Informacij« Bledweisova 20/L levo od 13—16 ure. 30516-31 V okolici Ljubljane dobi brezplačno stanovanj« mala družina, 6« prevzame oskrbovanje vile in vrta. ki leži 10 km od Ljubljane ob postaji. Ponudbe z navedbo poklica pod Šifro »Pošten zakonski par« na ogl. »dd. Jutra. 8c7j7-31 Trisobno stanovanje kabinet, predsoba, veranda, solnčno. celo nadstropje, — parket, elektrika, vodovod, vrt. oddam ftbruarja. Dolenjska cesta 46g. 30971-31 Stanovanje komfortno, s štirimi sobami oddam s 1. februarjem. Ogleda se ga lahko vsaki dan od 10—12 UTe na Rim ski cesti 6. Pekarna Vidmar. 30993-31 Dvosob. stanovanje z vrtom oddam temo mirni stranki za l. Januar za 450 Din Rožna dolina cetta VII-28, Podrožnik. 31039 21 Dvosob. stanovanje parket, kabinet, predsoba, prvo nadstropje pod enim ključem, vse pritikline in vrt oddam za 530 Din s 1. januarjem. Milčinskega ul. 63. Sp. Šiška. 30896-21 Dvosob. stanovanje izpraznjeno, s . kabine tom, solnčno. tudi brez kabineta oddam z januarjem. Trnovski pristan 40. zraven zapornice. 31067-21 Parketirano stanovanje ennsob. oz, dvosobno s pri-tiklinami in vrtom oddam v Šiški blizu nove cerkve. Informacije, Zvonarska ul. 111/1. 31069-21 Citatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili hote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malina oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Hišo šeststonovanjeko, ob tramvaju, tkmoe netto 80.000.-prodaimo za Din 310.000. pisarna Adamič, Gosposvetska a/n. 8MI16-30 Enonadstropno hiso tik postaje, pripravna za vst&o obrt, prodam. Haf ner, Škofljica 37. 31021-20 V Celju naprodaj enodružinska hiša. Naslov ▼ rseh poslovalnicah Jutra. 30854-20 Lepo posestvo blizu Golnika ugodno naprodaj, in to celotno ali pa samo poslopja z velikim sadnim vrtom za se. Vrt in hiša sta na jako lepi legi, ter blizu cerkve in šole. Vse zemljiške parcele 'merijo okrog 11 ha. Več o tem zveste v realitet-ni pisarni L. Rebolj r Kranju. 30806-20 1-nadstropno hišo novo, krasno, z dobro upe-ljano trgovino, gostilno in trafiko, gospodarskim poslopjem, skladiščem, velikim vrtom in njivo, na najboljši točki z veliko o-kolico v lepem kraju, zelo ugodno za letovišče in lesno trgovino, prodam radi selitve. Potreben kapital c. 200.000 Din. Resni Reflek-tanti dobijo naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30914-20 Kmečko posestvo malo, v Strahomerju p. Ig naprodaj. Novozgrajena hiša sestoji iz stanovanja, hleva in velike delavnice, pripravne tudi za obrtnika. Pod isto streho je še svinjak, listnica in stranišče. Več poizve v Mestni hranilnici ljubljanski med u-radnimi urami. 30866-20 Posestvo hli. St. 46 v St. Vidu nad Ljubljano tik glav ne ceste v neposredni bližini tramvaja, cerkve tn fiole ugodno naprodaj Informacije daj« Ljubljanska komereljataa družba, Ljubljana, Blel-wetoova 18. 30564-20 Veliko zemljišče sedaj lep velik suh travnik v Ljubljani, lega lepa, žeto poceni naprodaj. Uporabi se ga lahko oa razno, ter je čisto blizu glavne oeste Naslov v vseh posl. Jutm. 31047-20 Hišno posestvo s gostilno in pripada, j oč im zemljiščem na Viču št. 90, ki sipada pod Ljubljano, se proda. Pojasnila daje notar dr. Krevl Josip v Ljubljani, Dalmatinova uKca3. 3imi-20 Hišo v kajterfi se nahaja gortitaa im trgovina, ter 5/100 m vrta, prodam na periferiji mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. su1h6-30 Lesni trgovci pozor! Pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj v Ptuju na prometni točki stan. hiša z gospodarskim poslopjem in skladiščem za les ter z velikim prostorom za zalogo lesa, primernim tudi za napravo žage. Plačilo mogoče z hran. vlogami — Mestne hran. v Mariboru in z mesečnim odplačilom. Event. oddam tudi v naiem jem. Za nadaljnje informacije povprašati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Lesna trgovina«. 31208-20 4 stanovanj, hišo novo komfortno, letni donos 50.000 Din. poleg centra, prodam. Ponudbe pod »Za denar« na ogl. odd. Jutra 31092-20 Za samo 42.000 Din kupite hišo v Celju, 3 sobe. pritikline, 2000 kv. m sadonosnlka ln vrta. L. Mejavšek. Celje, Romanskega 14. 31200-20 Hiša T dobro vpeljano gostilno in trgovino v bližnji mariborski okolici je radi družinskih razmer naprodaj. — Ponudbe na podr. Jutra, Maribor pod »140.000.« 31204-20 Enosob. stanovanje oddam takoj manjši dru žlnl. Gllnce, Tržaška c. 30. 31040-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj. Zg. Šiška, nasproti nove šole. Jenko Ferdinand. SO042-21 Trisob. stanovanje lepo, komfortno, (kopalnica, plin) poleg banovine, oddam februarja ali preje. Informacije Tobačna 6. 31137-21 Stanovanje trisoteo oddam blizu glavnega kolodvora mirni družini odraslih članov • januarjem. Vprašati v Zadružni hranilolci, Dalmatinove ulica. 31 ia>31 Trisob. stanovanje oddam takoj ali s januarjem. Židovska steza 4. Dve enosob. stanovanji ln prazno «obo oddam takoj aH pozneje solidni stranki. Stanlčeva 19-1. 31157-21 Parketirano stanovanje v centru, sončno, ena velika soba ln kabinet h prltlklinaml oddam. Stari trg 7-1. 31133-21 Dvosob. stanovanje oddam. Gllnce, Tržaška 12. 31053 21 Enosob. stanovanje oddam za november ali december. Tržaška 24. 27047-21 2 sobi in kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam. Tovarniška ul. 27. 31108-21 Enosob. stanovanje oddam odrasli družini. Na-slov v vseh posl. Jutra. 3121621 Trosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, odda za 1. januar 1937, Hranilni konzorcij, Gajeva ul. 9. Cen Din 800. 31181-21 Dvosob. stanovanje krasno, parketirano, z dvema balkonoma, oddam mir ni, snažni stranki. Rožna dolina c. viii/13. 31182-21 4-sobno stanovanje krasno, s kopalnico, oddam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Bližina bežigrajske gimnazije«. 31175-21 Trisob. stanovanje lepo, skoraj v centru takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 31176-21 Dvosob. stanovanje lepo urejeno v III. nadstropju, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijetno«. 31177-21 Stanovanje no aH dvosobno oddam solidni stranki. Poglaiem, Za-dmžno ul. i. Kodelievo. 311312-31 Trisob. stanovanje oddnim takoj ali ca januar. Ljubljana VII. Fran kopenska 9. 312.14-21 Stanovanja Bftseda .1 Din. davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje ene aobe a kuhinjo ln pritiklinami Iščeta mirna zakonca brez otrok za 1. februar 1937. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačilo«. 31036-21a Štirisobno stanovanje komfortno g kopalnico, balkonom, verando s« po ugodni ceni odda na Bleiweisovi 3. takoj ali z januarjem. I Mm tam se odda z januarjem prltI-j6no trisobno stanovanje. 3:095-21 Dvoje stanovanje enoeob. in dvosobno, prostorni, takoj odda poceni Tri buč, Gllnce, Tržaška 6, telefon 3605. 31065-21 Enosob. stanovanje s prifrikJinami oddam. Ur-bančte, Hrenova nI. 19-1. 310G1-21 Trisob. stanovanje lepo, solnčno, z vsem kom fortom. centr. kurjavo, na novo preslikano, oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31156-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami na Smartin-ski c. 24, oddam takoj. — Pojasnila da A.B.C. Ljubljana, Medvedova 8, telefon 24-44. 51174-21 Dvosob. stanovanje solnčno, komfortno (posel-ska soba, balkon, kopalnica) blizu banovine, oddam februarja. Informacije Tobačna 6. 31136-21 Štirisob. stanovanje s kopalnico in drugimi pritiklinami r vili, oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31110-21 Trisob. stanovanje suha soba e posebnim vhodom oddam s 1. Januarjem. Poizvedbe, Stari trg 9-L 31130-21 Komfortno stanovanje 2 aii S sobno iščem za januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto 1936«. 31066-31 a 2 in 3 sobno stanovanje s pritlkllnainL sončno tn prostorno po primerni ceni, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren p ta'en plačnik«. 31129-21a Sobo m ponotinlm vhodom, H-6x10 opremljeno, oddam samo aodklnemu gospodu Polakova 11, tik gorenjskega kolodvora. 31075 23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko na stanovanje v lwpo sobo. Na«.ov v vseh posl. Jutra. 31068 23 Zračno sobo lepo »Idam, parket, elektrika, tekoča topla in mrz- 1 a voda, sooiporaiba kopalnice, vhod s stopnišča. Skrab-čeva o. 31082-23 Sobo t strogo separatnim vhodom 6 stopnic, center, parketlrana, takoj oddam ali pozneje. Rožna Ulica 37-1. 31025-23 Opremljeno sobo ln kabinet oddam z v« o oskrbo. Naslov v vt-eh poeL Jutra. 31028 23 Sobo s strogo separlranlm vhodom oddam, trg ITI., desno. Novi 31012-23 Sobo lepo. opremljeno, oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 31023-23 Veliko sobo lepo, s posebnim vhodom in kopalnico oddam nasproti elektrarne. Naslov v vsih poel. Jutra. 81149-23 Sostanovalca sprejmem takoj s hrano. Naslov v vseh posl. Jutra. 3L151-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, takoj poceni oddam. Cankarjevo nabrežje 23-H. 31096 23 V sredini mesta oddam sobo s posebnim vhodom, opremljeno ali prazno. Lahko tudi vso o-skrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31160-23 Opremljeno sobo poseben vhod, oddam stalni uradnici v centru za 250. Vprašati hišnico: Gosposka 6. 31138-23 2 lepi sobi oddam boljšim gospodom ali gospodičnam. Poizve se trafika na Marijinem trgu. 31144-23 Sostanovalca sprejmem k akademiku. Istotaan oddam sobico. Naslov v vseh poel. Jutra. 3UUS8-23 V bližini Tabora oddam sobo ev. s hrano eni ali djveinua solidnima gospo-di«fnaima. Vhod iz stopnji-šSa. Naslov v vseh posl. Jutra. 31i!78-23 Lepo sončno sobo blizu banovine oddam takoj aH 15. decembra. Naflov v vseh poel. Jutra. 31132-23 Opremljeno sobo z hrano aiU brez, oddam Dobrllova ul. 6, Mlrje. 31054-23 Sobo lepo zračno z uporabo kopalnice 1 centralno kurjavo oddam. Privoz 14. 31126-23 Komfortno sobo opremljeno v vili oddam takoj. Ogled od 1—2. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31118-23 Sostanovalko boljšo in pametno sprejmem. V centru mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31102-23 Dijaike sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. 1—2 dijaka(inji) sprejmem v lepo toplo eobo z vso oskrbo po zmerni ceni. Miklošičeva 15-1 V, desno. 31038-22 Sobo odda Beseda Din lavek 3 Din u Šifra alt dajanje naslov« 5 Din NajmanjSI tnesek 17 Din Za 1. januar oddam stanovanje z dvema sobama v bližini nove gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30858-83 Sobo s poeebrim vhodom, oddam stalnemu, solidnemu gospodu. Poiive se Cesta 2B. oktobra 1S, II. nad., desno (Rimska cesta). 30934-38 Za pisarno oddam 1. januarja v centru mesta dve —""m sobi s souporabo telefona. Informacij«: Tyrševs 15. L nadstr. Telefon 29-52. 3ob05-33 Lepo sobo opremljeno, oddam solidnemu gospodu. Dalmatinova St. rt, I. nadstr. 30091-03 Opremljeno sobo oddam 2» takoj v Mal 6trovl ulici 14. 31071-23 Solidnemu gospodu se takoj odda. lepo opremljen* soba s posebn:m vhodom v sredini mesta. Naslov r vseh posl. Jutra. svno-ss Čedno sobico oddam z vso oskrbo eni ali 2 osebam. Na dobro domačo hrano sprejmem boljše osebe. — Stari trg 28/HI levo. Sturm. 31112-23 Opremljeno sobo moderno v strogem centru z uporabo kopalnice, oddam takoj ali s 15. dec. boljši gospodični._ Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 51105-23 Dve gospodični sprejmem takoj na stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 51179-23 Sobo solnčno, sep, z aH brez oskrbe, oddam solidnemu gospodu. Korytkova ul. 29/1. 31185-25 Dve lepi čisti sobi pripravni tudi za pisarno, oddam takoi ali s 15. decembrom. Gosposvetska e. 12/11. 51166-25 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom T I. nadstropju takoj oddam. •— Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 31175-25 Opremljeno sobo oddam eni alt dvem osebam po nizki ceni. Cankarjevo nabrežje 25/111. levo. 51170-25 Opremljeno sobo lepo, soafno, s poeebmm vhodom in s souporabo kopalnice oddam takoj poceni boljSi oeebi. DeteJova 5 pr. (pri S. Krištofu) 31 SI 8-23 Prazno sobo velfco, psKrttettrsao « poeefc nom vhodom s II. januarjem. Vodnta.««ka ulica 1)4/1. 3113M54 r tir 1 Duj javek a L»tn za š:fro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Dve sobi ali sobo kabinet, iščem na Miklošičevi cesti ali v bližini za 1 januar. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pisarna«. 309e7-23a Deklica stara 17 let, išče stanovanje pri nemški družjni. — Ceuj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 30938-23a Solnčno sobo s posebnim vhodom, even-tuelno z vso oskrbo iščem v bližini klasične gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15, dec.« 30867-23a Sobo lepo opremi J eno z dvema posteljama, posebnim vhodom s 1. januarjem v centrumu mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300« 31046-23a Zamenjam zaradi prostora, lep kratek klavir za dober piani no. Nae-favam tri knjige z vsemi avtorskimi pravicami, kar etane Din 150. Za pojasnila rilaga.jte znamke. Vinko "orže, Cirkovce. £ Glasbila Beeeda 1 Din. lavek 3 Din u šifro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Koncertni pianino arig. Wirtfc - BOeendorfer, najboljše svetovne znamke, ekotno nerabljen, prodam nuadi odpotovali ja.. — Dobrajc, Maribor, Tattenba-chova 31. 80086-36 Male harmonike 5 klavirske in 5 diatonič-ne ugodno naprodaj ra3i opustitve kluba. Na ogled pri D. Ostrožnik pasaža, Nebotičnik. Prilika za Miklavža. 50933-26 Kontrabas kitaro, Izvršno, skoro novo prodam za 550.— Din. Pogačar, Igriška 2. 31073-26 TELEr ui\ 25—57 Zima, zima • •# Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno« barvni, »Paket Serija A< »a moško, žensko, posteljno. namizno-perilo ln rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter >Paket Serija Z< z vsebino 3 ra blaga ra zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121—. Dalje novi špecijalnl paket »Original Kosmos D< 2 vsebino 19 do 25 m najfinejših p i J a m a f I a n e l, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega tn ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj iD zamenjam. Naročite, dokler je ša zaloga pri RAZPOŠILJALNICI „KOSMOSM MARIBOR, Dvotakova cesta št. t Božično darilo Za boljše spoznavanja naših prvovrstnih mesnih konzerv razpošiljamo do božiča po zelo ugodnih cenah zavitke, v katerih je 12 različnih mesnih konzerv i n zavita gnjat. Ti zavitki vsebujejo netto 4% kg in stanejo po povzetju Din 80.—; če se pošlje ienar v naprej, pa Din 75.—. (številka našega računa pri Poštni hranilnici Beograd: 52657.) franco vsaka poštna postaja. HERZ in sin, tovarna salame in konzerv, Banatskl Karlovac. I! DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri. Nabavila sem si te krasne zavese v specijalnem oddelku tvrdke A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA Židinja 28S«ta» i doto Dim 900-flPG, ifi&e trnove*, pOBeatoika alt ulično. — PojaaniAe daje »NADA«. ZagTeb, Jela&iiev trs 10. Za informacij« pošlji M Din 10. 80048-3) Vaščanka iok) lepa s dobo t gotovini D« 900.000, Hč« tr^OTca ali sJifno. Pojasnila daje »NADAc, Zagreb, JeUfiičev trp? 10. Za informacije pošljite Din 10. 3'*)19-35 UL_ \ ui tveeed« 2 Din; liarek i Di®, ta. dajanje sadova 5 Din, najmanjši aajmanjfci 30 Din. Mlad inteligent lnli ^»nnali gospoilidna. — f s»« imae pcmndb« na odd. Jetra pod fefro ►iSodciEOSt 5<. 31011-34 Mladenič (r»£s)eo, čedne zunanjosti ♦isoke postave, želi spoznati mlado gospodično ali »Joto vsi cd krajšanja rimskih večerov. Slika za-teljena. Dopise na ogl. «dd. pod šifro »Neodvisen«. 30903-24 Mlad mož V »kcau nesrečen, ostm-t en v Ljubljani, želi jpo-fiati damo v sličnem položaju v svrho razvedrila. Popise na ogl. odd. Jutra pod lifro »Osamljenost«. 30904-24 Resno mlado dekle r ■ ijfjtn-d zunanjosti, želi 4-e n* ojsrl. oddel. Jutra šifro »Literarno delo.« Sestanek M. M v Vegovi olici T ponedehek in torek nemogoč. Določeno dvignila prekamo. Ponovno prosim Ba ogl. odd. Jutra pod določeno šifro. 31127-24 Zandar lepojsa vitkega srt-isa, bliffe narave, z gotovino 85.000 Din, ičče zdr.ivo in polteno znkonsko družico. Pojasnila daje »NADA«, Z<«^reb, Je-lačičev tr£ HO. Ža informacije pošljite Din HA. 30060-25 Dva gospoda iirteHgeota, lastnika novo- ureje>ne tvornice, želita poznati nadebudni dami v svrho ženitve, po možnosti 5 kapitalom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod xPrijeten dom«. 80963-25 Zelezn. poduradnik samec, upokojen, poroči starejšo gospodično ali vdovo brez otrok z nekaj gotovine ali hišo. Ponudbe poslati na podr. Jutra Maribor pod značko »Slika Zaželjena«. 50908-25 Trgovec srednjih let, dobro gitniran z dobro vpeljano trgovino, žeti ranmij prezaposlenosti, tem'potom poznanstva z inteligentno gospodično ali v, 8 primarnim premoženjem r svrho ženitve. Slika zaželjena, katera se na zjkhteivo vrne. Ozira e© samo na resne ponudbe t pol-nim naslovom. Diskrecijo častna zadava! Ponudbe na odd. Jutra pod »Novo Itfco« »oei-95 Gostilničar posestnik star 42 let se želi poročiti z dekletom aH vdovo približno istih let z nekaj premoženja. Cenj. dopise na podr. Jutra Maribor pod »Lepa bodočnost«. 31206-2? VNADA«. Zažreb. JalaJiče-v trg 10. Za raformacije pošljite Din 10 3n&*>-25 Ločenka EBiptna t doto ▼ gotovini I>jn 70. eeocjia io najhitrejša posredovalnica s* slnibo vseh vrst, *» prodajo In nakop vseh stvari, ea nepremičnino, lokala, podjetja kapital, ženitve la u vse drago Iz Julijske Krajine še neka) »goriških pripomb" O nekaterih »goriSkih pripombah« fa&-stovskega glasila »Popodo dd Trieste«, ki so se zadnjič nanašale na delovanje nadškofa V prvih letih po Zniagi Je bflo opaziti po ne ravno preveč obljudenih ulicah goriškega centra neke obraze, ki so bili podobni ostankom kakšnega brodoloma. To so bili ljudje modno podplutiih obrazov in temnih zavitih pogledov, popolnoma tuji imenitnemu italijanskemu duhu mesta. Taki individui so se znašli v neprijetnem položaju še pred pohodom na Rim. Napravili so vtis, kakor da jim je zmanjkalo 'tal pod nogami- Polagoma so ti nezaželje-ni ljudje izginili, med njimi tudi nekaj neznatnih, zloglasnih advokatov, ki so prišli s svojimi družinami v Gorico od vzhoda. K «zre češ. da pomenita odvetni-kova predloga antinacionalno demonstracijo. Meseca jurrija 1933 Je dob S odvetnik zaradi vsega tega policijski opomin, v septembru je bil postavljen pod po'ncij6ko nadzorstvo in v novembru je bil končno izključen iz odvetniške zbornice, to ko da ni smel več vršiti svojega poklica- Razumljivo je, da je tedaj spričo onih dveh eksotičnih in neprevedliivih imem, kakor je prav te dni zabeležil omenjeni režrnski lisit, moral preko meje »v druge dežele«. Drobne novice TržaSko sadi&e je v četrtek obsodilo 31 letnega J usta Jazbeca od Sv. Jakoba v kontumacijd na 6 mesecev zapona in 3.000 lir denarne kazni Obtožen je bil, da je leta 1924 brez potnega lista zbežal čez mejo V Čekovniku nad Idrijo pa »o obmejna miličniki aretirali 311etno Marijo Rupniko-vo, ki jo je nekdo ovadil, da »e je pred dnevi brez potnega lista ali obmejne izkaznice odpravila na ono stran meje, od koder se je seveda kmalu tudd vrnila. V goriški pokrajini je po najnovejših podatkih organiziranih preko 31.000 dečkov in deklic v fašističnih mladinskih or-ganizaicijah. »Malih Italijank« je preko 11 tisoč, »mladih Italijank« 2.500, v »balilLski« organizaciji je preko 13.000, prj »avanguar distiht pa malone 4.000 otrok. Skoraj vsi člani mladinske organizacije pripadajo šolskim društvenim edinicam. V Trstu so letos zelo nazadovale poroke. še lani jih je bilo v prvih 9 mesecih preko 1.800. letos pa manj ko 1.400. »Popo-lo di Triestecr. ki je objavil o tem cel članek, skuša dognati tudi razloge za ta pojav. Iz gori&e pokrafne je v zadnjem času odrinilo v Vzhodno Afriko 550 delavcev. V kratkem se tja izseli še nadaljnjih 250 Kakor poročajo listi, je sedaj v Vzhodni Afriki nameščenih preko 1.000.00 delavcev. V Gorici je voiaškri avto, ki pripada 6. artilerijskemu polku, zadel v Hleitnega Leva Serafina iz Rupe pri Mimu. Deček si je pri padcu prebil lobanjo. V bolnici je pol ure nato umrl. f Dne 5. decembra 1936. je gospod IVAN VRANČIČ POST. TEH. URADNIK V POKOJU mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 7. decembra 1936, ob 4. uri popoldne Iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. decembra 1936. GLOBOKO ŽALUJOČA DRUŽINA. ZAHVALA vsem, ki so z nami vred žalovali za mojo ljubo ženo in nepozabno mamico, gospo MARIJO ROJINA vsem onim, ki so ^o spremljali na njeni zadnji poti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem pevcem, ki so ji zapeli pod vodstvom g. Dr. Dolinarja zadnjo pesem v slovo. Najiskrenejša zahvala g. Dr. Volavšku, ki ji je vsa dolga leta lajšal trpljenje in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin, iskrena zahvala. LJUBLJANA, dne 6. decembra 1936. ANTON ROJINA in otroci. NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE T A S** V zadnjem času smo izplačal! cele zavarovalne vsote med dragimi tudi po smrti sledečih članov: Zibret Blaž, posestnik, Jesenfk 82; Idič Mihael, posestnik, Topolovd 14; Držanič Blaž, posestnik, Starigrad 18, p. Zdole prt BreZtcah; Novak Marija, gospodinja, Ljubljana, Vodnikova 18; Podbregar Ivan, zasebnik, Polzela—Breg; Hiti Jernej, kovaški mojster, Grahovo pri Certadei 16; Kodrun Marija, zasebnica, Podgorje pri Velenju 28; Tratnik Jože, Laze 63, p. 61. Ilj pri Velenju; Zorko Anton, posestnik Vransko; Kogej Pavel, orožniški narednik, St. Rupert na Dolenjskem, 28; ščuka Ivan, zasebnik, Križe pri Tržiču 2; župec Jožef, usnjar, Tržič, pod Virjem 1; Andrejak Mihael, posestnik, Podutik 13, p. St. Vid nad LJubljano; Polak Alojzija, viničarka, Veličane 32, p. Ivanjkovci; Košak Minka, posestnica, škofja Loka, Nunska nL 14; Domenig Anton, železničar, Podnart 12; Zaletel Helena, Ljubljana, Livada 3; — L t