Poštnina plačana ¥ gotovini.
Izhaja vsak torek, četrten In soboto.
Cena posamezni Številki Oin. —-50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN O
Uredništvo In upravnIStvo Je v Ljubljani, GradlSfe Stev. 17/1. — Ooplsl se ne vračajo. — Štev. pri fekovneir '•{?’	-janl	11.953.	—	štev.	telefona	552.
ilnmJIttln a *» n a«o*mIIa CHC « Intnn /A*	—	_	1.1.	1%	^ A«	 |.|.	r\	4	f	f	—	--	.	M	fr	■	in«	DI *» J* m	Im	eo	%#	I	liiKIlant
Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60*—, za pol leta D 30*—, za četrt leta D 15*—, mesečno D 5*—, za * .
LETO V.
LJUBLJANA, dne 18. junija 1922.
vv
90’—. — Plača In toži se v Ljubljani
ŠTEV. 70.
List stane od 1. marca 1922:
eeloletno Din. 75.-, t. j. (K 300.-); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Vterjavanje davka na voj. dobičke za 1920.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je po poveljih, ki jih je gotovo prejela od zgoraj, začela s prireditvijo davka na vojne dobičke za leto 1920. S tem sje je vse naše upanje v treznost in dostojnost merodajnih finančnih krogov v Beogradu za utemeljene gospodarske razlage in pomisleke, ki smo jih imeli proti paušalnemu oktroiranju tega davka in v tej obliki, razpršili v nič. Stojimo pred dejstvom, da nismo mogli z našimi spomenicami doseči niti tega, da bi se bila ublažila in revidi-lala obdačilna stopnja, ki začenja s 70% že pri 100.000 kronah obdavčenega presežka in se stopnuje naprej.
Davek v tej obliki ni več davek, marveč je faktična premoženjska oddala in dopolnilo tega, kar nam je beograjska klika bila dala za novoletno darilo leta 1920, namreč relacija 1 :4. Sedaj je igra s pirečansldm gospodarstvom in financami. Ko smo prvič otvorili debato o tem in se je precej ogorčeno protestiralo proti temu davku, se je reklo, »vsaj to ne zadane malega obrtnika in trgovca, to bo šlo le na račun velikih podjetij, kakor se po statistiki cenikov ceni okrog 700«. To je bila baš demagogija! Kajti teh 700 podjetij so naši največji delodajalci, ki nosijo dovolj javnih bremen in so jih pripravljeni nositi še v večji meri, toda v mejah znosnosti in zmagljivosti. Ta podjetja čakajo v bodočih letih mnoge težke krize, ki se latentno vlečejo že od vojne sem in so sedaj samo navidezno prikrite. Pri novih podjetjih pa se je že sedaj pojavila tako močna selekcija, da jih bo cela vrsta morala prekiniti z obratovanjem.
Tako ; razpada krasna parola o naši gospodarski osamosvojitvi v nič in naši mezdni in prehranjevalni politiki, ki vrti po nepotrebnem kolo le vedno navzgor in navija cene, se imamo zahvaliti, da nas na celi črti bije inozemska konkurenca in sicer v importu industriskih izdelkov, kakor tudi pri izvozu naših agrarnih produktov.
Davek v sedanji obliki je nevter-Ijiv in njegova izvršba tehnično neizvedljiva. Pač! Ako je gospodu Ku-manudiju na tem, da ruinira obdavčena podjetja, potem lahko začne. Toda zahtevamo, da izpolni en predpogoj, namreč, da izvede najprvo ta davek po istih principih in skali pri beograjskih bankah in drugih delniških družbah v Beogradu. Ta pestra družba, ki si je po povratu v Beograd izposodila par milijonov »ničvrednih kron« v Zagrebu, s katerimi je začela »raditi i zaradjivatk. Z izposojenimi 135 milijoni kron, ali kakor eo jih pozneje radi nazivali djubreta (gnoja), se je obnovil sedanji lesk •n luksus Beograda in dames imajo te družbe deset- in dvajset-kratno premoženje. Tu naj gospod Kumanudi, ki je bil 5a kandidat Beograda,
poišče svojo finančno klijentelo najprvo in naj pri njih izvede ta davek na povojne dobičke. Pri svojih dinarskih posestnikih, ki so. že s samo relacijo pooetvorili vrednost svojega imetja, naj išče povojne dobičke.
Pri nas je draginja dovolj velika in se je ne sme več stopnjevati s takimi davki. Pri naših denarnih zavodih znašajo vsled ogromnih davkov in upravnih stroškov skupni stroški za kredite 15 do 20% in še črez, kar pomeni najhujse zelenjaštvo ali ode-ruštvo, kar je sploh kedaj obstojalo. Da smo pri naši industriji konkurence nezmožni, menda tudi ni nobena tajnost.
Skrajni čas je, da pridemo enkrat do politike jasnega in čistega računa in da pustimo politiko simpatij in sovraštev, ki je le za to dobra, da se koga goljufa in izkorišča. Ako zahtevamo čist račun, branimo svojo kožo in svojo gospodarsko eksistenco, potem se ne damo pri tem odpraviti s kako popularno frazo, kakor jih slišimo že dve leti. Zakaj nočete, gospod Kumanudi, izdati podrobnega izkaza o plačevanju davkov na vojne dobičke?
Dekretirati izmozgani Sloveniji 100 miljonov davka, da se nam bodo smejali beograjski sarafi, Eškena-ziji, Bazuhi, Alkaglaji in kakor se zovejo vsi ti finančniki, je le preeno-stavno. Namesto, da hodijo gg. Ko-njeviči in Letice na izlete v Slovenijo, naj raje doma ogledajo obrat bank in njih bajnoslovne dobičke.
Leta 1920 ste nas prepričevali, da imate Vi dober zlat denar, mi pa ničvreden. Čudna politična logika pa je zdaj privedla tako daleč, da se črpa že štiri leta iz teh krajev svojo gospodarsko moč, izkoriščajoč do skrajnosti in nemoralnosti politični režim.
Naše zunanje posojilo.
Po tolikem pregovarjanju, po tako obširnih debatah, manj ali več objektivnih kritikah, napadih na ministre, poslance in bančnike, smo vendar prišli do zunanjega posojila. O podrobnostih posojila ni še ničesar znano. Službeno vladno obvestilo se samo glasi:	»Ministrski svet je
na svoji današnji seji sklenil, da se v načelu sprejme ponudba posojila grupe Blair. Ministrski svet je pooblastil ministra financ dr. Kumanudi-ja, da konča pregovore o posojilu« To je vse, kar nam [je o zajmu ofici-elno do sedaj znano. Po časopisnih poročilih iz Beograda je vodil finančni (minister dr. Kumanudi preteklo soboto in nedeljo končne pregovore s pooblaščenci Blairove grupe. V soboto zvečer je prišlo do definitivnega sporazuma, a v nedeljo je bila podpisana preliminarna pogodba med našo državo in »Društvom za železniške in pristaniške zgradbe v kraljevini SHS.«, čegar akcijonar je imenovana Blairova grupa. Minimalni iznos posojila Ije 100.000.000 dolarjev. Prvi obrok znaša najmanj 25 milijonov dolarjev v gotovini, a ako bodo razemre na newyorški borzi dovolile, se bodot izdajali boni do 30 miljonov dolarjev. To svoto bo dobila država v roku treh tednov, potem ko bo Narodna skupščina že odobrila posojilo. Emisijski kurz saiaša,
kakor poročajo, 86.75 neto. Ako bi borzni kurz presegel 95.25, tedaj dobi od tega viška tri četrtine naša država, a eno četrtino dobi grupa, katera daje posojilo. Preostanek posojila se ima uporabiti za zgradbo jadranske železnice, zgradbo morskih in reških pristanišč, popravilo dosedanjih prog itd. Dogovor o posojilu so podpisali dr. Kumanudi in pooblaščenec Sheldon, a dogovor o zgradbi železnic itd., gg. Kumanudi, Sheldon in Prapovčetovič, poslednja dva kot pooblaščenca in člana upravnega sveta imenovane delniške družbe. V projektu so proge Beograd—Tivat, Bihač—Knin, Bihač—Sarajevo in reorganizacija hrvaških in slovenskih prog do Splita in Beograda, poleg tega povečanje pristanišča v Splitu in Tivtu in zgradba mosta, ki bo vezal Pančevo in Beograd. Ostanek se ima uporabiti za ostvale železniške proge. Država si je pridržala pravo, da eno tretjino ianosa črez 25, oziroma 30 milijonov dolarjev uporabi za dobavo železniškega materijala, kakor tračnic, železnih mostnih konstrukcij itd., ako bi se ji zdelo to ugodno, a dve tretjini se imajo uporabiti za konstruktivna dela. Država ni obvezana za nikak nakup v inozemstvu, toda ako tam kaj kupi, mora kupiti del blaga v Zedinjenih državah in to ako ni za največ 5 od sto dražje kot isto blago v mestih izven Zedinjenih držav. Upniki, oziroma Blairova grupa se je zavezala, da bo tekom enega meseca po ratifikaciji posojilne pogodbe s strani Narodne skupščine izgotovile trase in načrte, in da se dela na jadranski progi in pristaniščih začnejo v roku 6 mesecev po dovršeni ratifikaciji. Vsa dela se vršijo pod neposredno kontrolo naše države, a poleg te kontrole si država pridržuje pravico, da določa in sklepa o vseh tehničnih vprašanjih, kakor tudi o vprašanju dobave materiala. Gradbeni material se mora nabavljati v državi sami, razen 6e potrebnih predmetov v državi sploh ni mogoče najti. Delavne moči so izključno domače. Dela na jadranski progi in na pristaniščih morajo biti popolnoma dokončana in predana državi v roku 5 let. Potemtakem ostane večji del posojenih dolarjev v državi za nabavo materialov, za pla-čanje mezd in za poravnanje drugih stroškov pri gradbi železnic in pristanišč. Kakor je že iz tega, kar smo povedali, razvidno, obstoji pogodba iz dveh delov, to je dogovor o gradbi in dogovor o posojilu. Za posojilo se dajo sledeče garancije: Prebitek monopolnih in carinskih dohodkov, ako ne bi to zadostovalo, tudi še dohodki železnic. Do 3 let ne more vlada skleniti novega posojila, razen ako je predmetno posojilo v teku 3 let popolnoma izvršeno. Trajanje posojila je predvideno na 40 let; amorti-. zacija začne po 10 letih, a konvesti-rati se more posojilo po končanih 15 letih.
Ako pregledamo navedene pogoje in jih primerjamo s pogoji, stavljenimi v drugih ponudbah, kakor n. pr. v ponudbi s strani Fondation Comp., ali v ponudbi takozvane Morganove skupine ali pa angleške skupine, ki ponuja posojilo v angleških funtih, tedaj vidimo, da so pogoji, pod katerimi bo definitivno sklenjeno naše zunanje posojilo zelo ugodni
ali vsaj najugodnejši med vsemi ponudbami. Kake bodo posledice tega posojila, za koliko se bo poboljšala naša valuta in kako bo zopet upli-valo poboljšanje valute na našo produkcijo, na naš eksport in končno na konsumente, Ije pač težko reči in nektere kritike, ki smo jih do sedaj v tem oziru čitali, so pač še preura-njene in pretirane, bodisi, da se predvidevajo predobri in preblago-dejni uplivi posojila za naše gospodarstvo, bodisi da se v prečnnem pesimizmu vidi v novem posojilu samo novo breme, ki bo zahtevalo ogromnih svot za amortizacijo in za plačilo obresti. Samo eno je gotovo in to lahko smelo trdimo, da je posojilo najboljši dokaz o tem, da je inozemstvo zadobilo prepričanje o stabilnosti razmere naši državi, da veruje v moč in bodočnost naše države ter v plačilno kapaciteto našega narodnega bogastva. Dejstvo, da smo do sedaj
Soleg Čehoslovaške republike edina ržava v centralni Evropi, koji se je posrečilo skleniti posojilo v Zedinjenih državah, kajti Italija ga ni še dobila, a Romunija ga komaj išče, je največjega političnega in gospodarskega pomena. Treba pa bo, da bomo zaupanje, ki so nam ga izkazale Zedinjene države, ne samo upravičili, ampak da ga še ojačimo ter vcepimo tudi drugim državam, ki si delajo do sedaj še svojo sodbo o naših notranje - političnih in gospodarskih razmerah na podlagi tendencijoznih, neresničnih poročil tuje, podkupljene preše. V tem oziru se važnost sklepa zunanjega posojila nikakor ne da negirati, in ako bodo upravljali s posojilom strokovnjaki, ki se pri uporabi posojila ne bodo dali premotiti niti iz egoističnih, niti iz političnih ali kakorkoli drugih negospodarskih momentov, bo imelo posojilo brez dvoma najboljše in ogromne posledice za uspešen in zdrav razvoj gospodarskih razmer v naši državi.
Lesna industrija v Avstriji.
Kakor znano, spada Avstrija med pokrajine, ki so med vsemi na svetu najbolj bogate na gozdovih. »Borsen-Courier« nam prinaša o avstrijski lesni industriji nove, natančne podatke, ki so vredni, da jih v kratkem priobčimo. V Avstriji pokrivajo gozdovi nad 3 milijone hektarjev, t. j. 38 odstotkov celokupne površine. Gozdovi obstoje iz 74 odstotkov jelo-vine, 8 odstotkov listnatega drevja in 18 odstotkov, mešanega lesovja. Dasi se nahaja večji del lesa, ki je goden za predelovanje, na visokem, zelo težko dosegljivem gorovju, zavzema lesna industrija najvažnejše mesto celokupnega! izvoza avstijske republike.
Najvažnejše lesne industrije v Avstriji so: Žage, od katerih je 250 žag na paro in 5200 žag na vodo.
Industrija za izdelovanje pohištva, ki zbog okusnega izdelovanja ne samo luksusnega, ampak tudi ce-nega pohištva konkurira z drugimi lesnimi industrijami na svetovnem tržišču.
Papirna industrija igra že sedaj važno ulogo in se bo sčasoma še povečala, ker se nahaja skoro dve tretjini podjetij bivše avstro-ogrske monarhije na teritoriju sedanje Avstri-
je in je surovin toliko na razpolago, da bodo zadostovale za vsako, tudi največjo potrebo.
Važno je tudi stavbeno mizarstvo, ki izdeluje okvire za okna in vrata za domačo vporabo, kakor tudi barake in razložljive lesne hišice za izvoz. Nadalje je omenjati izdelovanje zabojev, sodov, železnških pragov in telegrafskih drogov. Že iz tega je razvidno, da je potreba po surovem lesnem materijalu za predelovanje v domačih zavodih velika in bo še večja, ako se preživi sedanjo krizo.
Kot posledica vojnega gospodarstva je ostala lesna trgovina pod državno upravo. Da so bile te mere za čas vojne utemeljene, ne bo ni-kdo oporekal, toda ta birokratizem ni bil pa po vojni razvoju lesne trgovine nikakor ne koristen. Komaj izza 1. marca 1922 je dovolila vlada prosti promet z lesom (zakon z dne 24. februarja 1922), z izjemo za promet z nekaterimi vrstami lesa (drva za kurjavo, brusni les, čoki in prek-le), kjer se iz finančnopolitičnih ozirov zahteva transportne liste, katere izdaja pristojno politično oblastvo, proti vplačilu pristojbine v znesku 2000 n. a. K za vagon.
Iz Avstrije se je izvozilo: v letu
1919 približno 13.000, v letu 1920 približno 25.000, v letu 1921 pa 45 tisoč vagonov, od tega je bilo 90 odstotkov rezanega lesa in 10 odstotkov otesanega valjastega lesa. Že iz tega se razvidi, kako rapidno rastejo množine izvoženega lesa.
Naj večji odjemalci avstrijskega lesa so bili: Italija, ki je uvozila v letu 1920 70, v letu 1921 "pa samo 60 odstotkov; Madžarska, ki je izvozila v letu 1920 11, v letu 1921 celo 20 odstotkov; Nemčija je izvozila v letu
1920 samo 9, letat 1921 pa že 17 odstotkov. Za veliko potrebo angleških; francoskih, španskih in holandskih tržišč pa ne pridejo lesni izdelki Avstrije še toliko časa v noben ali vsaj v zelo minimalen vpoštev, dokler se ne bo avstrijska lesna industrija popolnoma prilagodila zahtevam, katere stavijo imenovana tržišča glede kakovosti fabrikatov. V tem oziru se do sedaj nikakor ni vpoštevalo želje tujih tržišč.
Padanje tečaja n. a. krone je sicer pospeševalo pridobitev tujih tržišč za lesno industrijo Avstrije, toda z druge strani je sistem državne uprave zunanje trgovine izvoz lesa zelo oviral. Pri državni kontroli celokupne zunanje trgovine je stala državna uprava glede lesnega izvoza na posebnem stališču, za kar so bili merodajni osobito finančno politični oziri. Ko je zbog neprestanega padanja krone v letu 1919 nastala nevarnost, da se narodno premoženje popolnoma uniči, se je vlada poslu-žila onega paragrafa mirovne pogodbe, ki predvideva, da se imajo tipo-rabiti gozdovi kot garancija pri kreditih za življenjske potrebščine in za dobavo surovin. To določilo je
omogočlo vladi, da je z ene strani preprečila popolno razprodajo in s tem uničenje gozdov, z druge strani pa da je pripomogla državnim financam s tem, da je država participirala na dobičku podjetnikov in izvoznikov, ki je bil tedaj zelo velik. Avstrijska lesna industrija je pa zopet s tem, da je država udeležena na dobičku in so se tako cene približale svetovnim cenam, izgubila glavno oporo za boj proti konkurenci na svetovnem tržišču, to je nizke cene. To se je opažalo posebno spomladi 1922. Medtem ko je avstrijski producent do sedaj zbog razmeroma nizkih produkcijskih stroškov, ponujal še vedno bolj po ceni nego čehoslo-vaški, jugoslovanski in skandinavski lesni industrijalec, ni to sedaj v prejšnji meri več mogoče, kajti tudi produkcijski stroški in prevoznine bodo kmalu dosegle svetovno ceno. Zato se nahaja najvažnejša panoga avstrijske izvozne trgovine v zelo prekernem položaju. K temu se pridružuje še splošno pomanjkanje denarja, ki škodi posebno gospodarsko šibkejšim producentom in jih sili, da prodajo les za vsako ceno.
Po mnenju strokovnjakov bi za-mogla samo popolna ukinitev državne participacije pri lesnem izvozu, takozvane eksportne pristojbine, ki je znašala v macu 1922 skoro 50 odstotkov, preprečiti popolni propast lesne industrije. Drugi predlagajo, naj bi se mesto soudeležbe države na dobičku, uvedla zmerna eksport-na carina. V sredini marca se je položaj industrijskih podjetij, katera se bavijo z predelovanjem lesa, deloma poboljšal. Tedanji porast tujih valut, kakor tudi zadnji dunajski velesejm so v precejšnji meri oživeli industrijo za izdelovanje pohištva.
Do sedaj je ugoden položaj lesne industrije podpiral nizki tečaj ali bolje rečeno postopno padanje n. a. krone. To je povzročilo tudi visoko povojno konjunkturo, usodepolno za razprodajo najvažnejših delov narodnega premoženja. Da se prepreči pogubonosno razprodajo, bi bilo treba obdržati dosedanje eksportne pristojbine za celotni les, poleg tega bi bilo treba uvesti zmerno izvozno carino za polufabrikate (deske, bruna itd.) in popolno osvoboditev vsakih pristojbin za izvoz finalnih izdelkov (pohištvo, papir i. d.); tudi bi se naj uporabilo del dohodkov, ki bi izvirali iz eksportnih pristojbin za pospeševanje podjetij, ki se pečajo z izdelovanjem lesenih predmetov.
Gospodarska vzpostavitev Rusije.
Sodeč po poročilih, katera prihajajo iz Rusije, se tam sovjetska vlada trudi na vse kriplje, da podpo-more gospodarskemu življenju Rusije, da reši milijone duš pred popolnim polomom. Sovjeti so že davno uvideli, da se nauki, katere so čr-
pali iz komunističnega katekizma ne dajo praktično uresničiti, odrekli so se že mnogim dogmam, na podlagi katerih so si mislili zidati svoj komunistični raj in Lenin se vrača počasi nazaj h kapitalističnemu ustroju. Z ene strani prepričanje sovjetov, da se komunistična oaza brez stikov z zapadnoevropskimi kapitalističnimi državami ne bo mogla vzdrževati, ter da ji v najkrajšem času preti popolna propast, z druge strani pa mnenje, izraženo od največjih zapadnoevropskih državnikov, da je obnova Evrope brez sodelovanje Rusije nemogoča, da je za dobro funkcijoniranje svetovnega gospodarskega aparata Rusija brezpogojno potrebna, sta na novo oživela trgovske odnošaje med Rusijo in Zapadom. Za uspešno razvijanje teh odnošajev, za okrepitev trgovskih stikov pa je bilo potrebno, da so sovjeti razvezali vse spone, s katerimi je bilo gospodarsko življenje Rusije ukovano v popolno mrtvilo in danes se je v tem oziru napravilo že mnogo. Blagodejne posledice novih naredb, ki dovoljujejo prosto trgovino, so se do sedaj pokazale pravzaprav isamo po velikih mestih; na deželi se načela proste trgovine zbog usodepolnega pomanjkanja predmetov vsake vrste za sedaj še ne dajo uvesti. Po večjih mestih pa, posebno torej v Moskvi in Petrogradu nahajamo, kakor pripovedujejo zastopniki velikih tvrdk, ki potujejo po Rusiji, da obiščejo stare klijente, ter da se informirajo o šansah, katere nudi sedanja Rusija za to ali ono panogo trgovine, nahajamo že danes živahen promet, življenje in vrvenje, ki ne zaostajajo daleč za življenjem tudi večjih trgovinskih mest v zapadni Evropi. Toda, kdor poseti ruska mesta prvikrat, kdor je videl boljše-viški raj samo na slikah, kdor ne zna o razmerah v Rusiji ničesar več nego to, kar je čital po časopisih, temu bo prvi obisk ruskega mesta, pr-
vi	pogled na tamkajšnje razmere napravil žalosten utis o usodepolni politiki, katero so dosedaj vodili sovjeti, da si mu bo vse prebivalstvo pritrjevalo, da so se razmere uprav v zadnjem času popolnoma prerodile. Kar se do sedaj ni nikdar posrečilo državnim preskrbovalnim ustanovam, to izvršuje sedaj uspešno privatna inicijativa, posamezni zasebni trgovci, ki uvažajo blago ne-glede na brezmejne ovire iz daljnih tuji«, ali ki so začeli ,s produkcijo novih vrednot.
Po večini poročajo inozemci, ki se podajajo v Rusijo, da bi tam začeli kako industrijo ali kak obrt, da se jim delajo še neprilike, da se pri iskanju dela naleti še vedno na velike ovire in težkoče, toda vsi so prepričani, da se bodo razmere za inozemske podjetnike v doglednem času poboljšale. Posebno se bo trgovski promet potom privatnikov v najkrajšem času najuspešnejše razvijal z ozirom na novi dekret sovjet-
predeluje sladkorno repo tudi Kiš-solašu (720). Razen teh obstojajo osrednje žgalnice v Somboru, Novem Sadu, Odžacih, Zenti, Palanki, Bač-ohnašu, Jankovcu in Subotici, katerih celokupna produkcija znaša okrog 3000 hi.
V Banatu se nahajajo in sicer:
1.	v Velikem Bečkereku dve in sicer prva d. d. Lukači; druga pa Alojza Svistliha; 2. štiri v Čoki, ki so vse last Artura Ledererja; 3. v Vršcu industrija Julija Friša s 4000 hi in mestna centraina žgalnica z 690 hi; 4. Ronedova žgalnica v Malem Somboru s 1400 hi.
V Bosni obstoja samo ena industrijska tovarna alkohola v Kreki, ki je last M. Fischlovih sinov. Tovarna v Kreki producira letno okrog 8000 hi in je v stanju, da producira
80.000	hi. Ona izdeluje alkohol iz melase in v zadnjem času tudi kvas (drože).
Razen te se nahajajo še poljedelske žgalnice v Butmiru, ki je last sladkorne tovarne v Uzori (1200 hi letno), in pri Sv. Filomeni pri Bos. Šamcu (800 hi), ki je last vrh-bosanske nadškofije v Sarajevem. — Razen tega se snuje nova tovarna v
ske vlade, ki dovoljuje privatnim osebam posest neomejenih 'količin zlata, srebra, platine, biserov ter kovanega denarja. Odslej naprej je dovoljeno, da smejo tudi privatniki svobodno trgovati z vrednostnimi predmeti omenjene vrste. Tudi je pričakovati, da se v kratkem ukine monopol zunanje trgovine, ki je po tem, kar je izjavil Krasin uveden samo začasno, za dobo približno polovice leta, nakar bo tudi zunanja trgovina popolnoma prosta. Da so izjave, katere je podal Krasin o ukinitvi monopola zunanje trgovine utemeljene in da je res pričakovati, da bo kmalu zunanja trgovina za vsakega privatnega trgovca svobodna je razvideti tudi iz tega, da se sovjetska vlada z največjo vnemo trudi, da čim prej izgotovi nov davčni in carinski sistem, ki se že dovolj časa proučava in izdeluje.
Največjo garancijo za dober uspeh nudi danes inozemcu v Rusiji brez-dvomno trgovina z lesom, to je eksploatacija bogatih ruskih gozdov. »Severoles«, centralni urad za lesno trgovino v Moskvi, nudi najživahnej-šo sliko. Severoles je sklenil že ne-broj pogodb z inozemskimi tvrdkami glede eksploatacije velikih gozdnih pokrajin v arhangelski guberniji. Vse pogodbe se sklepajo po istem obrazcu, z istimi pogoji. Inozemske tvrdke se zavežejo, da previdijo domače žage in delavce z orodjem in vsemi potrebnimi predmeti, kakor živeži in obleko, dobijo pa zato koncesije, da smejo eksploatirati gotov kvantum gozda. Toda tudi glede uresničenja drugih obnovitvenih načrtov se pridno pogaja. Amerikanska družba je zadobila pravico, da si uredi v bližini Odese velikansko vzorno gospodarstvo. Patrnik s semeni, živim in mrtvim inventarjem je v te svrhe že na potu proti Odesi. Neka nemška tvrdka hoče odpreti v Moskvi velik, moderno urejen hotel, druga tudi nemška skupina 'hoče prevzeti obdelovanje obširnih polj ob Donu. Najnovejše poročila iz Petrograda trdijo, da je sklenila sovjetska vlada z večjo nemško gradbeno družbo pogodbo za restavracijo Petrograda. Nemška tvrdka se je pri tem obvezala, da dokonča vse še ne končane zgradbe, ter da restavrira vse cestne železnice, vodovode, kanalizacije itd. Gradbeni material, in-ženerji in tehniki pridejo iz Nemčije nemška tvrdka pa bi dobila za to pravico izkoriščanja premogovnikov in gozdov.
V	splošnem se opaža, da je v vseh večjih -podjetjih, ki so začela delovati v Rusiji udeležen izključno samo nemški kapital. Nemčija, ki je po mirovni pogodbi izgubila svoje kolonije — najboljša tržišča za nemško industrijo — je našla za to v Rusiji najboljše nadomestilo. Res je, da je bila že predvojna Rusija v najboljših, najožjih odnošajih z Nemčijo, toda ti bdnošaji so imeli bolj političen, nego gospodarski značaj. Sicer
Bos. Brodu, Osjekovcu itd. V Bosni se uporabi 80 % alkohola za pijače, za gorenje 10%, za izdelovanje kisa 5% in v razne tehnične svrhe 5%.
V	Sloveniji obstoja tovarna alkohola v Račjem (1000 hi).
Preteklo leto se je izvozilo okrog
30.000 hi alkohola. Ostanek se je konzumiral doma. Domač konzum se je zmanjšal vsled velike trošarine 20 dinarjev na kilogram alkohola. Vsled tega zmanjšanja je država izgubila ogromne vsote na trošarini in bi se moralo takso zopet znižati na maksimalno 10 dinarjv na kilogram čistega alkohola. Pri znosni taksi se računa letni konsum na 500.000 hi. Produkcijska zmožnost pa znaša
370.000 hi in, sicer od industrijskih podjetij 120.000 hi in od poljedelskih žgalnic. 150.000 hi letno.
Tako preostane še 130.000 hi nekritih, ki bi se jih moralo porazdeliti na žgalnice po 2000 hi in dati koncesije za potrebnih 65 žgalnic samo v onih krajih, kjer take žgalnice še ne obstojajo, kakor v Srbiji, kjer se nahaja samo ena in v Bosni in sicer v takem razmerju, da bi število
Podlistek.
Ing. M. Savič:
Ifutt industrija In obrti.
(17. nadaljevanje.)
Največje število tovaren se nahaja na Hrvaškem in v Slavoniji in sicer večinoma na veleposestvih. Tako ima g. Makso Majer tovarne v Savskem Marofu (1141 hi) in v Čičih (161 hi); deželno društvo v Božja-kovini; nadškofijsko posestvo v Brezovici; Radivoj Hofner v Kerestincu; Makso Majer v Velesovcu; Vofvoda Fridrih (sedaj podržavljeno) v Topolovcu (1303 hi) in Sašnjegrede (94 hi); Makso Majer v Pešoenicah (745 hi); grof Josip Bombeles v Ma-slovina Popovačih (128 hi); Oskar pl. Pongrac v Čalmcu (772 hi); grof Pavle Draškovič v M. Vukomcu (703 hi); baronica Hinkeji v Kuzman-cu (720 hi); grof Erdedi v Jakopav-cu (722 hi); grof Josip Bombeles v Jelendvoru (1035 hi); Rudolf Bombeles v Patrijevcu; grof Erdedi v Zamprači (781); Ela Zimer roj. Cvi-bak v Badljfevini in Cemiku (722 hi); Nikola Botaj v Brijetu (1410 hi) in
v	Ferovču (1150); Vlastelinstvo Turkovič v Kapitolu (750 hi); Gabriela Radecka v Radovgicah (733 hi) in v Trškovicu (716 hi); Aleksander Raj-ner v Marijinem dvoru (801 hi); Viktor Šmid v Česmi (721 hi); Združena gospodarska žgalnica v Iloku, Indjiji in Zemunu (963, 1054 in 872 hi); Gustav pl. Rajsner v Pusti Vr-bik (491 hi); Ladislav Majlot v D. Mihaljcu (1477 hi); P. Ihna Dvor (1630 hi); Vlastelinstvo škofije v Djakovem; Ivan grof Draškovič v Pusti Senkovic (960 hi); grof Teodor Pejačevič v Pusti Lipovac itd. itd.
Navedene številke pomenijo letno produkcijo v hektolitrih. Po prevratu se je zgradila tovarna alkohola g. Vladimirja Arkota v Zagrebu, ki producira okrog 60.000 hi alkohola in }e opremljena, da lahko izdeluje iz melase, sladkorne repe, krompirja, koruze itd. ter je najmodernejše urejena in ima rafinerijo po Barbe-tovem sistemu.
V	Bački obstojajo štiri alkoholne tovarne in sicer: v Srbobranu (720 hi); v Dunavčebu (720 hi), ki predelujejo sladkorno repo in koruzo, ki pripada Dundjerskemu in Nagyfen-ju, dalje Josifa Piukoviča (720 hi), ki
je participirala pred vojno Nemčija tudi pri večjih podjetjih, posebno je igral nemški kapital veliko vlogo v industriji Poljske, v baltiških pro-vincijah in v industrijskih centrih okolo Moskve, toda participacija nemškega kapitala je stala daleč za udeležbo kapitalov drugih držav. V tem oziru je bila n. pr. Francija največji upnik Rusije. Na drugem mestu je stal belgijski kapital, ki je bil vložen po večini v podjetjih težke železne industrije in v rudokopih južne Rusije. Tretje mesto je zavzemal angleški kapital, ki je participiral na podjetjih za izkoriščanje petrolejskih vrelcev na kavkazu, a poleg tega tudi na ustanovitvi velikih bank, kakor: banka za trgovino in promet, Bonetova banka, rusko - angleška banka itd. Danes zavzema nemški kapital v Rusiji prvo mesto, katero bo brez dvoma obdržal tudi v bodočem. Sovjetska vlada je stopila, radi eksploatacije Urala in zapadne Sibirije v stike tudi z drugimi državami, posebno so se za zgradbo velike severne železnice, ki bi imela spojiti uralske pokrajine z belim morjem, interesirali Norvežani; za izkoriščanje azbestnih plasti v Uralu so se zanimali Amerikanci, Angleži, Nemci, Švedi, Norvežani itd., toda pogajanja niso imela uspešnih rezultatov, po večini radi tega, ker niso hoteli interesenti priznati sovjetskih zakonov glede zaščite delavcev. Tudi v tem oziru je sovjetska vlada v zadnjem času spremenila svoje stališče in gre povsod tujim podjetnikom na roko. V' splošnem se vidi, da so sovjeti pod pritiskom razmer že davno krenili na pota zdravejše politike in upati je, da bodo v tej smeri tudi nadaljevali, kar bo v korist Rusije in cele Evrope.
Izvoz in uvoz.
Pred prepovedjo izvoza živežnili potrebščin. Belgrajski listi poročajo, da npmera,va vlada prepovedati izvoz žv-vežnih potrebščin. Na ta način namerava omejiti draginjo. Seveda, če bo s tem dosežen kak uspeh, zelo dvomimo.
Znižanje izvozne carine na premog v Češkoslovaški. S 1. t. m. je znižana izvozna carina na premog in vse gorivo, ki se proizvaja iz premoga, od 3 na Vi%-
Ameriški iztoz. Po zadnji okrožnici »National City« banke iz Newyorka je zmanjšanje vrednosti ameriškega izvoza posledica padca cen eksportnih predmetov. Izvoz iz Zedinjenih držav je nazadoval v sledeči meri: Izvoz v januarju 1921 299 milijonov dolarjev in izvoz v januarju 1922 92 milijonov dolarjev. Ta padec je posledica gorinavedenega vzroka, ker je pri posameznih eksportnih predmetih kvantum zrastel, a se je vrednost zmanjšala. Količina izvožene-
žgalnic in njih kontingenti odgovarjali številu prebivalstva.
Tudi industrijskim podjetjem bi bilo treba odvzeti en del kontingenta za domač konzum in ga porazdeliti med poljedelske žgalnice; industrijske naj bi pa imele prosto produkcijo za izvoz.
Za enakomerno porazdelitev žgal-nic po celi državi in v sorazmerju z številom prebivalstva, govorijo razen gospodarskih	tudi	strategični
razlogi za slučaj vojne, ker služi alkohol za izdelavo razstreljiv, zdravil, etera, in drugih v	vojni	potrebnih
preparatov, in se radi tega ne sme riskirati, da bi bilo vse samo v eni pokrajini, katero	bi se	lahko zasedlo ali ogrozilo	na kakršenkoli
način.
Kakor smo že zgoraj omenili, so dobivali pod starim režimom dovoljenje za zgradbo žgalnic primerni ljudje in ker so bile žgalnice koncentrirane na latifundijah, katerim nimamo vzroka dajati privilegijev, bi se moralo izvršiti revizijo žgalni-ških koncesij in jih pustiti samo toliko, kolikor odgovarja kontingentu za dotično pokrajino in sicer samo onim, ki odgovarjajo našim interesom. Ostalim bi se sicer dovolilo nadaljno obratovanje, vendar brez pravice izdelovanja za notranji konzum.	(Dalje	prih.)
ga rafiniranega sladkorja se je povečala za 150 odstotkov, med tem ko se je vrednost zvišala samo za 5 odstotkov. Množina izvoženega lesa se je povečala za 70 odstotkov, med tem ko je vrednost istega za nekaj celo padla.
narodno gospodorsKe zadeve.
Trgovina.
Naša trgovinska pogodba z Nemčijo. Zunanje ministrstvo objavlja, da naša trgovinska pogodba z Nemčijo vsled tehničnih ovir doslej ni mogla stopiti v veljavo, da pa bo v najkrajšem času podpisana od kralja in objavljena v »Službenih Navinah«.
Druga »Internacijonalna vzhodna razstava in Semenj« se bo vršila v Lwowu, Poljska od 5. do 15. septembra 1922. Pod zaščito poljske vlade in s pomočjo mestne uprave, trgovske in industrijske zbornice in vseh velikih gospodarskih organizacij, bo »Vzhodna razstava in semenj« obiskana po kupo-valcih iz vseh dežel, posebno iz centralne in vzhodne Evrope. Leta 1921 so se dosegli sijajni uspehi: Na preko 25.000 štirjaških metrov obsegajočem prostoru je razstavilo preko 1500 razstavljalcev. Sejem je posetilo skoro pol milijona obiskovalcev ki so nakupili za 25 milijard poljski,h mark blaga. Izmenjava produktov severovzhodnih dežel z produkti Jugoslavije se z vsakim letom veča ter je dokaz, da se vzhodni sejmi za jugoslovanske producente in kupo-valce izredne važnosti. Popolna pojasnila se dobiva pri »Targi vzhodnie« v Lwowu in pri tržnem zastopstvu Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Švedska lesna trgovina. Lesna trgovina se je v zadnjih tednih zelo spremenila, ker so se pojavila vprašanja po večjih kvantumih lesa. Do sedaj se je prodalo v tem letu skoro 300.000 standardov, od tega se je prodalo največji del tekom zadnjih dni.
Industrija.
Nova tvornica testenin v Dalmaciji.
V	Splitu je osnovala zagrebška trgovinska družba »Vestra« tvornico testenin in suhorja z delniško glavnico 8 milijonov kron. Tvornica bo jnogla proizvajati dnevno 3000 kg testenin.
Tovarna za čevlje. V Starem Be-čeju (Vojvodina) je na prodaj oziroma se da v najem. Predmetno obvestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Mestna plinarna Maribor. Od mariborskega mestnega sosveta svoječasno sklenjena preureditev mestne plinarne je dovršena in deluje nova dvoplinska naprava že več tednov. Proizvaja se izključno dvoplin po sistemu prof. Stra-che in sicer samo iz tuzemskega premoga, par je bilo po prejšnjih načinih ze,
lo	otežkočeno. Objednem se proizvajanje plina vrši sedaj z nad polovico manj osobjem ter samo v osmih urah in le z eno četrtino do sedaj porabljene količine premoga. Le vsled tega je bilo mogoče, da oddaja podjetje plin po najnižji ceni izmed vseh plinaren naše države. Novo dvoplinsko napravo je pozdraviti prav posebno tudi z gospodarskega stališča, ker je neodvisna od dobave inozemskega premoga in omogoča štediti s premogom. Objednem pa je uporaba cenejšega in boljšega dvoplina pristopna vsem slojem in tudi bolj ekonomična kakor direktna kurjava s premogom. Želeti bi bilo, da se modernizira čimpreje tudi ljubljanska mestna plinarna na način, kakor so to že storile plinarne v Mariboru in Celju, ker le s te m je zasigurana plinski industriji boljša bodočnost.
Hoiiiaste pint
THE REX CO-, LJUBLJANA. Obrt.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru (od 8.—17. septembra). Udeležba na razstavi bo proti pričakovanju velika. Dnevno prihajajo številne prijave, tako, da bo razstava za razstavljalce, kakor posetnike zanimiva in poučna. Priglasili so se do sedaj obrtniki in in-dustrijalci iz vseh krajev mariborske oblasti. Mnogo prijav se pa še pričakuje, posebno iz Prekmurja. Razstava, ki
bo za Maribor nekak mali velesejm, bo radi tega nekaj izrednega in bo imela brezdvomno lep uspeh. Obisk razstave se obeta že sedaj velikanski. Prijavile so se že številne korporacije iz cele naše države, pa tudi iz inozemstva, ,kakor Avstrije in Cehoslovaške, kjer vlada za naše obrtno gibanje veliko zanimanje. Razstava, ki je prva te vrste v naši državi, vzbuja povsod mnogo zanimanja in je že samo s tem njen popo-len uspeh zasiguran. Nikdo naj torej ne zamudi te prilike, ter naj se vdeleži razstave s svojimi izdelki. Rok za prijave poteče dne 15. junija. Na po roku dospele prijave se odbor ne more več ozirati, ker se morajo prostori po številu prijav pravočasno razdeliti in o tem obvestiti razstavljalce, kar povzroča mnogo dela in truda. Pozivamo vse obrtnike, da prijavijo nemudoma svojo udeležbo, kajti čas hiti! — Obrtni shod v Beltincih. Prekmurski obrtniki prire-de v nedeljo, dne 11. junija v Beltincih velik obrtni shod, na katerem se bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, med drugimi tudi glede udeležbe na razstavi. Shoda se vdeleže tudi delegati »Pokrajinske obrtne razstave«. Vsi tukajšnji obrtniki, ki bi se tega shoda eventuelno vdeležili, — kar bi bilo želeti — naj se prijavi v pisarni obrtnega društva, Aleksandrova cesta 22, kjer se dogovorimo glede skupnega odhoda.
—	Oficijelni lepak »Pokrajinske obrtne razstave«, ki je dobil prvo nagrado, je razstavljen v izložbi g. Vahtarja v Gosposki ulici. Lepak je mojstrsko delo našega domačega obrtnika g. Franc Horvata ml. tudi ostale osnutke so izdelali domači obrtniki, kar je zopet nov dokaz napredka in razvoja naše domače obrti.
Denarstvo.
Poslovanje zagrebške in beograjske borze I. 1921. Prinašamo pregledno tabelo glavnih deviznih transakcij, ki sta jih v pretečenem letu izvršili zagrebška in beograjska borza. Iz tega je najbolj razvidna višina poslovanja in zvez teh borz.
Zagreb	Beograd
Berlin	407,451.417	431,228.725
Dunaj	7.114,166.346	2.797,581.746
London	322.721	718.969
Milan	91,913.771	74,668.544
Newyork	995.179	■	533.907
Pešta	285,910.928	47,515.772
Praga	276,882.770	173,503.796
Pariz	12,348.132	33,564.407
Ženeva	2,244.774	2,566.190
Iz tabele je razvidno, da je trgovanje zagrebške borze bolj živahno s centralno Evropo (Dunaj, Praga, Pešta), z Italijo in Ameriko, dočim kaže belgrajska borza večjo živahnost v poslovanju s švico, Francijo in posebno z Anglijo. Zaključki z Berlinom so pri obeh precej enaki.
Obtok bankovcev v Madžarski. Po izkazu Madžarskega državnega notnega instituta z dne 31. maja je narastel obtok bankovcev v Madžarski od 23. do 31. maja za 1„014,876..087 na 31„930,265.195 madžarskih kron.
oavkl.
Prometni davek na Ogrskem. Na
Ogrskem so vpeljali 1. 1921 prometni davek. Samo v Budimpešti se je plačalo 1. 1921 iz naslova tega prometnega davka 1800 miljonov ogrskih kron davka.
Csrlna.
Carinski dohodki v II. dekadi maja so znašali 26.897.889 dinarjev. Skupaj od 1. januarja do 20. maja je bilo carinskih dohodkov 380,945.889 dinarjev.
V	drugi dekadi maja so imele največ dohodkov carinarnice:	Zagreb vsoto
5,531.388 Din, Beograd 4,829.908 Din, Ljubljana 3,232.740 Din, Maribor vsoto 1,587.769 Din, Skoplje 1,257.773 Din, Split 1,142.971 Din, Sarajevo 1,100.000 Din, Novi Sad 918.226 Din itd.
Promet.
Otvoritev telefonske centrale v Hrastniku. Pri pošti Hrastnik je bila dne 13. maja t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
Prometne omejitve. Za pošta jo Passau loko je dovoljeno sprejemati in odpošiljati živad in sveže meso. Sprejemanje in odpošiljanje kostanjevega lesa, ki je naslovljen na tvrdko Wosch-nagg sinovi za postajo Šoštanj, Topol-ščica, je zopet dovoljeno.
Iz nalili ortanlzocU.
Vabilo gremija ^trgovcev v Brežicah
na občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 28. junija 1922 (Vidov dan) v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne. — V slučaju nezadostne udeležbe vrši se uro pozneje občni zbor z istim sporedom ob vsakem številu navzočih članov. — Dnevni red: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Določba proračuna za leto 1922. 4. Določba učne dobe učencev (§ 11 predloženih pravil). 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. — Važnost dnevnega reda zahteva navzočnost vsakega člana; vsled Narodnega praznika, ko morajo imeti vse trgovine zaprte, je * vsem članom omogočena udeležba.
Dobava, prodaja.
Prodaja stare vojaške opreme.
Uprava odeljka vojne odeče v Skoplju bo prodala dne 30. junija t. 1. na javni licitaciji razno staro vojaško opremo (obleko, obutev, čepice, ovijalne gamaše, torbice, šotore, odeje, vreče, jedilno orodje, ostroge, steklenice, nove zaplenjene čepice itd.) Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava novih vreč. Komanda Dravske divizijske oblasti v Beogradu razpisuje na dan 20. junija t. 1. ob 11. uri dopoludne v svoji pisarni v vojašnici pešadijske podoficirske škole v Beogradu licitacijo glede dobave 150.000 do 200.000 novih vreč.
Dobava drv. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se vrši dne 16. junija t. 1. ob 11. uri dopoludne tretja ustmena ofertalna licitacija glede dobave 43.7103 drv za razne garnizije. Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ljubljanski veliki semenj.
Dosedaj preskrbljene ugodnosti za razstavljalce in posetnike II. Ljubljanskega velesemnja.
Uprava velesejma preskrbela je svojim udeležencem dosedaj sledeče ugodnosti:
1. 50 odstotkov znižano vozarino za osebe in blago na vseh železnicah naše kraljevine in v vseh razredih. Zaenkrat dovolila se je polovična vožnja samo za osebne vlake, vendar upamo, da se bo dovolila tudi uporaba brzovlakov. Pravico do uporabe polovične vožnje imajo vsi oni, ki se na železniški postaji izkažejo z permanentno sejmsko legitimacijo II. Ljubljanskega velesemnja.
2. Carine prost uvoz in izvoz inozemskega razstavnega blaga, če je naslovljeno na naslov »Ljubljanskega ve-lesemnja« in se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi. V slučaju, da se inozemsko razstavno blago zadrži v naši državi, se mora naknadno plačali običajno carino. Zaprosili smo, da se izjemoma dovoli tudi uvoz luksusnega razstavnega blaga za razstavo na vele-semnju in za prost uvoz onega luksusnega blaga, katero naši trgovci in kon-sumenti naročijo za časa Ljubljanskega velesejma od razstavljalcev na sejm-slceni prostoru. Vse tozadevne kupčije pa so podvržene kontroli Ljubljanskega velesemnja.
3. Vse vizumske zadeve v inozemstvu se bodo reševale kar najhitreje.
4. Ministarstvo pošte in brzojava je dovolilo nalepljati kolke II. Ljubljanskega velikega semnja na vse poštne pošiljke. Ti kolki bodo zelo okusno in lepo izdelani in se dobe iia željo brezplačno v velesejmski pisarni v Ljubljani. Pripominjamo, da so kolki opremljeni z besedilom v osmih jezikih.
Razno.
Spalni vozovi. Pisarna Wagons-Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31, tel. št. 106, nam javlja, da vozijo spalni vozovi redno vsak dan i. s.: Ljubljana-Dunaj brzovlak št. 10, odhod iz Ljubljane 0.32 uri ima spalni voz prvega in drugega razreda. — Ljubljana—Zagreb—Beograd brzovlak Št 10, odhod 0.32 uri iz Ljubljane in ima spalni voz prvega razreda. — Ljubljana—Trst brzovlak št. 13, odhbd iz Ljubljane ob 24. uri, ima
Beograd, devize:	Dunaj	0.43 —
0.44, Berlin 24—25, Pariz 610, Milan 856, London 307, Newyork 67.75, Praga 135.
Curih: Berlin 1.70, Newyork 522.75, London 23.52, Pariz 47.70, Milan 26.20, Praga 10.10, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.90, Sofija 3.67, Varšava 0.13, Dunaj O.O314 i avstrij. žigosane krone 0:03*^.
Berlin, devize:	Italija 1525.75—
1529.45, London 1323.36—1336.70, Ne\v-york 296.29—297.38, Pariz 2686.60— 2693.40, Švica 5670.40-5684.60, Dunaj 1.78-1.82, Praga' 570.25—571.75, Bukarešta 200, Zagreb 426, Sofija 217.45
-	218.65.
ni na senin.jib, za suhe pa so plačevali 50 do '60 K za kilogram. Dobre krave mlekarice so se mogle dobiti za 6000 do 8000 K. Teleta so obdržala ceno ter so jih prodajali po 28 do 30 K, telice pa po 26 do 27 K za 1 kg. Zelo pada tudi cena konjem ter jih prodajajo po 8000 do 14.000 K za komad. — Pšenica 1400 do 1500 kron, koruza 1400 K, oves 1300 K, mekinje 800 K.
Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 16.70 K, ječmen 1200 K, oves 12.00 K, koruza 13.00 K, pšenična moka (št. 0) 22.50 K. Tendenca čvrsta.
spalni voz prvega razreda. — Ljubljana preko Trsta v Pariz z S O. E., vlak odhaja vsaki dan iz Ljubljane ob 15.50 uri. — Vsa pojasnila, kakor tudi predprodaja železniških kart v gornji pisarni. —
Izvoz iz Romunije. Kakor romunski list »Vitoruk službeno poroča, se dovo-
li	izvoz žita žetve nove letine izvzemši pšenico. Da se pospeši gojitev pšenice, namerava vlada onim, ki bodo sejali pšenico, dajati posebne premije, ki jih bo krila s povišanjem na izvozne davščine drugih vrst žita.
Podaljšanje nemško-italijanske trgovinske pogodbe. Nemško-italijanska trgovinska pogodba, ki je bila dne 28. avgusta 1921 sklenjena za 9 mesecev je podaljšana za nadaljnjih 9 mesecev.
N emško-ameriške koncesije v Rusiji. Kakor prinaša »Ekonom. Žizn.«, je dobil nek nemško-ameriški konsorcij koncesijo za eksploatacijo 60.000 desja-
tin (1 desjatina = 1.09 ha) zemljišča v bližini Odese. Konsorcij si bo uredil tam veliko vzorno gospodarstvo. Parniki s semeni, kakor tudi z živim in mrtvim inventarjem so že na potu v Odeso.
Konferenca južne železnice v Benetkah. Konferenca južne železnice se vrši v Benetkah dne 15. junija. Predsednik dr. Fali je že odpotoval v Benetke.
Cene kožam v Vojvodini. Novi Sad: goveje kože, surove in nasoljene 38 do 40 K za kilogram za suho 90 do 110 K
za kilogram; za telečjo kožo, suho, brez glave 350 do 400 kron za komad.
Cene živine in žita v Slavoniji. Za
prašiče do 6 mesecev stare se je plačalo 600 do 700 K, za dveletne in stare svinje 2500 do 4500 K. Debelih svinj
Borza.
Zagreb. Borza je bila danes zaprta.
V	prostem prometu so notirali: Dunaj 0.425—0.445, London 311.25, Milan 361.87, Praga 135.75—136, Newyork 66.50, Berlin 24—24.25.
kontrolne trakove, šekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
Mednarodni transporti
Antonio Blancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Villach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ■ ■ živine v kateri koli kraj. -
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna uliea štev. 3.	■--—====
Lahki
Cognak, . Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
ima trajno po najnižjih cenah na razpolago
Druiba ZORU
skladišče Balkan.
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma
SALONIT
Najboljši škrili jugoslovanskega proizvoda
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni »	»	»	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča
Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
zdelan iz znanega cementa znamke Salona od tvrdke Split, dion. društvo za cement portland. Najboljše in naj cenejše sredstvo za pokrivanje streh. Glavna zaloga; OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani
Metelkova ul. 13, vis-a-vls Belg. voj
ZLATOROG ■ MILO
je najboljše.
Prva Mariborska tovarna mila, prele C. Brosf Maribor.
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga:
R. BUNC IN DRUG, Celje - Ljubljana ■ Maribor
Zlatorog
/\/XAA /\/\/\ \ . ✓ +	Veletrgovina	\
> A. Šarabon <
^ v Ljubljani
V	priporo««	/
/ špecerijsko blago ^
^ raznovrstno žganje \ \	moko	/
f In delelne pridelke ^ y raznovrstno rudninsko ^ \	22,	vodo,	/
/	Lastna praSarna za kavo	V
\	In mlin aa dISava	/
/ z alaktrllnlm obratom. \
Na veliko in malo!
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Zjjtana, francosko zgatije.
felika in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenah pri tvrdki FRANC GULDA v Mariboru.
Na debelo I
Na drobni I
"Vse vrste usnja: boks, ševro, orni in toarvani, prodaja trgovina usnja
Josip Peteline
Ljubljana
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana
ZLj ju. Tol j a-33. s 3^: a,	kreditna t>Q,nL]s:a-
LJUBIlaMa. Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice: Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani-
Lastnik : Konzorcij za izdajanj« »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk,