C. C. Postale. — Etc* ogni mtrcoltdi g ventrdl — 10 ggosto 1928. Posmmiznm itevilka 25 ttotink Ixhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stan« za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4» 2,& inozemstvo celo leto lit 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Poide Kemperle. št. 6i V Gorici, v petek 10. avgusta 1928 utoxi. Nefrankirana piama sc ne sprejemajo. Og/*a: se račumtjo />o dcgci* voru in se plačafo f; naprej. —¦ List Izdtfa konsorci) »Ccr. Stra- ie*. — Tisk Katoliiks tiskarne v Gorici. Rh va Piaxzutta It. 18. Uprava in uredniitvo- vlica Mameli Itev. 5. St.post.tek.rac.il/1147. Teles, int. itev. 392 Viri za obnovo. Pred desetimi leti je Nemčija bila poražena in ponižana. Izgubila je lepe, bogate dezele z nad devet mis lijoni prebivalcev. Sijajna nemska . armada je bila uničena in razpuščez na. Nemčiji je ostala le pravica, da ! si ustanovi majhen zbor vojaških najemnikov. Nemško vojno brodov* je so zmagovalci zaplenili, nemško industrijo so skoro uničili. Leta 1918. je Nemčija lcgla v grob ponfc žanja, iz katerega, se je zdelo, bo le črez dolgo vrsto let mogla polago* ma vstati. Pa glej, po desetih letih je na smrt obsojena Nemčija že spet na nogah, zdrava, krepka, in v njej kU pijo celo nove moči! Nemško go* spodarstvo se je vkljub velikan- skim vojnim odskodninam, ki jih mora nemska država odrajtovas ti zmagovalcem, lepo razcvetelo. Nemška veda koraka v prvi vrsti, če ni bržda celo prva na svetu. De- lovni stanovi Nemčije so našli v povojni državi priliko, da so si pru borili več socialnih pravic in zaščU te. V kratkem času je nemško dn žavno telo spet prišlo k moči in si zacelilo največje rane. Nemčija stoji ie v zboru narodov, kjer ima važno in spoštovano besedo. Kako se je moglo zgoditi to skoro čudežno ozdravljenje; saj eno de* seilet je v /Avljenju velikega naroda je kakor en dan v posamnikovem življenju. Moralo se je v notrini nemškega ljudstva nekaj spreme; niti. Res se je, in kaj? Prva vclika sprememba je bila ta, da so zdrave moči v nemškem narodu, ki so bile preje pod viljes minskim samodrštvom tlačene in preganjane, vzele državno vodsivo v roke. Na krmilo so prišli kato* liski demokrati. Ti so Nemčijo v najhujših povojnih letih vodili. Ni* koli ne bo pozabljeno, da se je Nemčija obnovila v dobi, ko sta načelovala nemški republiki kato* liška voditelja Wirth in Marks. Iz poštenja, delavnosti, socialnega mišljenja centruma (krščanskih de- mokratov) je Nemčija črpala glav* ne mod za svoje ozdravljenje. Poleg krščanskih demokratov so stopile h graditeljnemu dclu tudi socialistične množice. V skupnem delu s katoličani so se socialni d vie je bil veekrat minister, od leta \ 1892. do 1903. je bil pa tudi mini* ; strski predsednik. Pokopali ga bo# ' do na državne stroške. Preveč odvetnikov. List »Lavoro d'Italia« pravi. da je v Italiji 25.000 odvetnikov preveč. Odvetniki stavkajo. Egiptovski odvetniki so sklenili, da bodo stavkali. Hoteli so prote* stirati proti razpustu zbornice. Stavkali so pa samo nekateri. Dru* gi so v nujnih zadevah svojih kli* ientov prišli na sodnije. Ka| je novega na deželi Števerjan. Same žalostne novice iz naše vasi. V nedeljo zjutraj je po daljšem bolehanju izdilinila svojo blago dušo vdova Jožefa Maraž. Zapusti* la je 3 osamele otroke. Begunsko trpljenje ji je pustilo kal bolezni. Blagi ženi večni mir in pokoj. Ža* lostne otroke naj tolaži ljubi Bog. Vrtojba. Dne 3. avgusta popoldne so naši zvonovi naznanjali tužno vest, da ponesemo k zadnjemu počitku Ge* novefo Cejan. nečakinjo zlatomaš* nika east. P. Otokarja Cejana iz reda naših bivših ee. oo. kapucinov, in sestro pokojnega Lojzeta Ceja* na, ki je umrl pred petimi leti kot kapfan v Dorn'bergu. Preblaga po* kojnica je bila vzorna članica gori« ške Marijine družbe in tretjega re* da, navdušena pevka prejšnjega cerkvenes.»a zbora in vzgled ne* utrudne požrtvovalnosti za cerkev in dom. Prisrčno veličasten pogreb, pesmi žalostinke, nagrobni pozdrav so prieali, da je leglo v grob dekle, ki je vršilo v polnem obsegu svojo življensko nalogo. — Počastili so spomin blagopokojnice^s svojo na* vzočnostjo č. g. Godnič, župnik iz Dornberga, č. g. C. Zamar, kurat iz Bilj in številno zastopstvo goriške Marijine družbe in tretjega reda. Prisrena jim hvala. Sivolasemu o* eetu in sorodnikom naše sožalje. Vrtojbi pa cast nad takimi dekleti. Ozeljan, Suša še vedno pritiska in njene zle poslcdice se poznajo povsod. Minulo nedeljo smo slišali, da je pritisnila tudi na mosnjieke nekih iantov. Bilo pa je tako. Radi bi bili šli plesat, toda pot je bila predolga, da bi šel človeik peš. Treba je bilo najeti voz in ga scveda tudi plačati. ssoda če prede pajek v žcpu! Konč* no se je pa vse srecno izteklo. Ne* katera dekleta so bila tako veliko* dušna, da so nekaj prispevala in re* šila krizo. Voz je vzdrdral in po dolgem času smo se zopet nekoliko zavrteli. Kljub suši smo bili vesetli, češ, kaj nam pa more. Sp. Idrija. (Jerkveno predstojništvo v Spod* nji Idriji naznanja romarjem*obis* kovalcem božje poti pri Mariji na »Sivi skali«, da bo glavna služba božja na praznik Marijinega vnebo* vzetja — Veliki Smaren — ob 6h zjutraj in ob 10h s slovesno peto sv. mašo. Spovedovanjc se prične na p red praznik ob 5. uri popoldne, na praznik sam pa že ob 4. uri zju* traj. Popoldne na praznik ob priliki tridesetletnicc domačc Mar. družbe bo za dekleta ob 2. uri skupni slo* vesni shod vseh Marijinih družb v okolici. Naj prej govor, nato spre* jem novih clanic, slovesne pete li* tanije M. B., zahvalna pesem in bla? gosl.ov z Najsvetejšim. Vso slo* vestnost bo vodil e. g. dr. Mirko Brumat iz Giorice, ki bo prej imel tudi dvodnevne duhovne vajc za dekleta. Častivci Marijini, ki ne morete napraviti daljšili romanj, združenih z velikimi žrtvami, pa poromajte ta dan k Mariji na »Sivi skali« pri Farii Cerkveno predstojništvo. Šempas. Preteklo nedeljo je šel Jožei Klajnšeek, št. 105, na Trnovo po opravkih. ükoli podneva se je vra* čal. Hotel je obiskati svojo sorod* nico v Sv. Mihelu. Kakili 10 minut nad vasjo ie zapustil stezo in kre* nil kar poecz, da bi prišel prej. Ali nesreča nikdar ne pjDciva. Spodrs* nilo se mu je, da je padel in ni mo* gel več ystati. Bližnji ljudje so ga spravili domov. Želimo, da bi kma* lu okreval. Štjak. Go«podarske razmere so pri nas precej neugodne, po kakšni krivdi, je težko reei. Ko smo imeli šc svoje ljudje, smo zvračali krivdo nan je, ko prihajajo k nam drugi, so spet nered, bq tudi krivda doraa. Prvo, da si ne zaupamo. Obnovite svojo hranilnico! Denar bo doma, pota in sitnosti izostanejo, močni bomo sami in neodvisni. Če bo pravo vod* stvo, bo tudi varnost. Drugo, radi zabavljamo — po naše nürmo —, pa Ie tarn, kjer nas nobeden pravi ne sli«i. Resnica bo, da dostikrat ugodni trenutek zamudimo. Mislim na davščine, obeinsko upravo. Tre* tje, da dobre sovražimo, slabe pod* piramo. Ali je to kratkovidnost, ali nevednost, če ne morda zlobnost. Četrto: Revščina sili k nam, suša kot drugod, zdi se, kot bi se vse norčevalo iz nas, celo tisti, ki od naših žulje žive. Niso li to posledi* ce starih dni, st-arih grehov. Malo ponižnosti. malo pökore, pa tudi poguma! Fodkraj. V občini Podkraj je zemlja zelo plitva. Suša je tako pritisnila, da je vse uniceno. Sena malo, otave nie. Žito, krompir, repa, zelje, fižol je glavni pridelek. Suša je vse ugonobi* la. Take suše ne pomnijo niti najsta* rejši možaki v občini. — V Podkra* ju imamo javni vodovod, ki smo ga z državno in deželno podporo zgra* dili že pred vojno. Ker so vsi stu* denci usahnili, moramo paziti, da nam tudi v vodovodu ne zmanjka vode. Tu pa je neka nerodnost. Vo* da je napeljana po vseh hišah. Po* nekod pa so kljuke pokvarjene, ta* ko, da teče vodji kar naprej. Prosi* mo g. komisarja, naj da vodovod popraviti. Štur je. Iz naše fare je nesreena smrt Ie* tos že vee ljudi spravila na oni svet. Smrtno se je ponesrečil An* drej Repič. Primel je pod voz, ko je peljal hlode s Čavna. Zapusttl je ženo in dva otroka. — Za Repičem ie šel naš zvesti občinski sluga Jer* nej Nusdorfer, star komaj 46 let in oče šestih otrok. Stiri tedne natO' je izdihnilla Nusdod:erjeva 17*letna heerka Anica, ki se je par dni prej na Kolku prchladila. Pokojna Ani* ca je bila zvesta in vzorna elanica bivšega društva in telovadnega od* seka. — Ümrla je tudi Marija Vouk s Fužin, najstarejša korenina naše fare. Doea-kala je izredno starost 98 let. Par tednov pred smrtjo je bila še pri sv. maši na Fužinah. — Pokojnim naj sveti vcena luč, osta* lim našc sožalje. — Naš. g. obein* ski naeelnik je te dni tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. — Naši i saut je in možje so sklenili, da bo*= j do opustili kajenje. Zmenili so se/ da bodo tistega, ki bo obljubo pre* lomil, javno ozmerjali. Zabnice. (Se enkrat novi zvonovi.) — Žab* nieani so torej dobili nove zvono* ve. Nobena posebnost v sedanji vsega krivi. Ker je torej v republiki dobi odškodninskih zvonov; po* i schnobt, pohvalna posebnost pa je, da so slabo intonaeijo prejšnjih , zvonov svoje volje zamenjali z mnogo boljšo. Prej pusti, nemškim protestantom priljubljeni trizvok d1 — i:1 — a1, sedaj krasno »božič* no zvoniilo« d1 — f1 — g1 in poleg tega zanesljiva zvonarna De Poli. Škoda, škoda, da niso bile sv. Vi* šarje na to stran tako sreene (Trstl). — Zvončiea za podružnico bi bila bölje uglašena v mali terci a1 — ca namestu v veliki sekundi a1 — h1. Današnja zvonska tehni'ka si je iz* brala za vzor mol*zvon, dobri zvo* novi imajo torej za prvi harmonij* ski nadkrilni glas malo terco. Do* bro je, da ta mala harmonij ska ter* ca okrepi glavni glas prvomanjšega zvonä, ki naj bode torej intoniran v mali terci. Ker je v dvoglasju to prav lahko mogoče, je mala terca za dvoglasno zvonilo najprimcrnej* ši interval. V veeglasnih zvonilih ni to nadaljevanje mogoče, ker bi na* stal zmanjšani akord, ki ga zvono* jdasje ne trpi. Sreeni Žabničanje! Ko bo na sv. večcr v njih cerkvi zadonela pri* Ijubljena pesmica: Sveta noč, bla* žcTia noč! bodo novi zvonovi sprcmljali začetne glasove te kra* sne pesmice ter dvi[(ali peto molitev vernega ljudstva do prestola nebe* škega Očeta. I. M. Banjšice. Z našo pošto nismo nič kaj zado* voljni. Včasih nam dostavlja »G. Stražo« pozno, pretekli tcden je pa niti dobili nismo. Naj se ta po* manjkljivost odpravi. Marijino Celje. Dne 2. avgusta je v krogu svoje družine obhajal dvajsetletnico maš* ništva naš preč. g. kurat Alojzij Malcuc. Prečastitemu g. dušnemu pastirju želimo obilo blagoslova božjega in mu kličemo: Na mnoga leta! — Črnivrh. (Letovišearjem.) — Crnivxh. je glavna vas istoimenske obeine in župnije. Leži 683 m nad morjem. Proti jugu in vzhodu je zaprta z gorsko verigo Javornik (1243 m), cigar poboeja in vrhovi so pokriti z bukovim in mestoma s smreko* vim gozdom. Gozdovi napravljajo vtis, da je hribovje črno, odtod tu* di ime Črnivrh (Schwarzenberg, Montenero). Proti severu in zapa* du pa se črnovrška planota strmo spušča v bregove Idrijce in njenih dotokov. Gorski obroč na vzhodu in jugu in strmine na severu in za^ padu dela jo Črnivrh težko dosto* pen. Vsi dohodi iz Idrije in Vipav* ske doline so zviti v mnogih in ostrih serpentinah. Kljub tej neu* godni legi — zaprt proti jugu in od vseh strani težko dostopen — je "Crnivrh radi svojega čistega gor* skega zraka in radi lepih sprehodov po okolici postal priljubljeno leto* višče Goričanov in Tržačanov, ki ga zlasti v poletnih mesecih v obilnem številu obiskujejo. K temu seveda ZAHVALA. Izrekam mojo najtoplcjšo zahva* lo Zavarovalnici »L'Union«, oziro* ma g. A. Rauniku v Gorici, Via Barzellini št. 2 za najboljše cenjeno in izplačano odskodnino za moje pogorelo poslopje in prcmičnine. Priporočam vsaikemu to zavairo* valniep. Miha Skok, Topolc 43. Stran 6. »GORISKA STRA2A« Koledarček. 13. avg. ponedeljek, Janez Ber. 14. avg. torck, Atanazija, dev. 15. avg. sreda, Vnebovzetje M. Device. 16. avg. četrtek, Rok. 17. avg. petek, Emilija, dev. 18. avg. sobota, Helena, ces. 19. avg. ncdelja, Ludovik T. šk. pripomorejo dobre prometne zve* ze, ki jih ima Črnivrh z ostalim svetom. Svet, na katercm se razprostira občina Črnivrh, ima kraški značaj. Ni sicer najti onih neobraslih skal* nih goličav. kakor jih je videti na pravem Krasu, vendar je podze* meljski svet poln votlin in jam. Ta* ko se nahaja ob poti v Godovič ^nana »Ciganska jama« s kapniki. V Koševni"ku pa je nedavno neka tržašika turistovska družba odkrila jamo, ki je več sto metrov globo* ka in je baje, kolikor je doslei zna* no, najgloblja naravna jama, na svetu. Kraški znaeaj ima zlasti vas Zadlog, cigar rupe se ob jesenskem deževju napolnijo do vrha, da se voda razlije po ravnini, ki je ob ta* kih prilikah podobna mogočncmu jezeru z majhnimi otočiči. na ka* terih eepe hi.se. krog in krog obda* ne z valovi. Vas Črnivrh je pre? skrbljena z dobro pitno vodo, med* tern ko ima jo po Zadlogu vodnjake ¦s kapnico. Prebivalstvo se veeino* ma peea s kmetijstvom, zlasti je razvita živinoreja. Vsak dan se lahko dobi v mlekarnah sveže čaj* no maslo. V man j ši meri je razvita iudi domača lesna obrt. Ni znano, odkdaj je selišče v Črnemvrhu. Domneva pa se, da so bili ti kraji obljudeni že v 13. sto* letju. V letu 1635. je bila vaška cerkev sv. Jošta opata že pozidana, ker s tern letom je dobil Črnivrh stalnega dušnega pastirja. V cer* kvenem in politienem oziru je spa* dal Črnivrh pod Vipavo. Črnovrški kurati so bili vipavski kaplani in vipavski grofje Lanthieri so bili eer* kven patroni in so izvrševali sod* no oblast. V začetku 19. stoletja, za časa francoske okupacije, pa je Črnivrh že imel svojega lastnega maire=>a (župana). ki je bil doma* ein. — Leta 1896. je bil Crnivrh tudi v cerkvenem oziru povzdignjen v samostojno župnijo. Vas je dvakrat gorela; leta 1844. je pogorela spod* nja vas s cerkvijo; leta 1908. pa je pogorela zgornja vas z 18 poslopji. Po drugem požaru je bila vas nano* vo pozidana, hiše so dobile moder* nejše lice in slamnate strehe so bi* le zamenjane s trdimi. Vsled pre* novitve napravi Črnivrh vtis lepe in snažne vasi. Col in okolica. Lutošnje leto bomo lahko pripi* sovali k nesrečnim. Poleg suše, ki nam je vničila malone vse poljske pridelke, se nam vrstijo še nesreče, ki zahtevajo človeške žrtve. V pe* tek 3. t. m. okrog 11. ure se je vra* čal po cesti iz Črnega vrha proti domu Anton Krapež. doma iz Ma* lega polja. Blizu RupniJcove gostil* ne v Mrzlem logu ga je dohitel tež* ko naložcni kamijon, last g. Pago* na iz Godoviča. Hoteč si prikrajša* ti precejšen kos poti, se je pognal na mimo hiteči avtomobil. Pri tern se mu je pa tako nesrečno zdrsnilo, da je padül pod kolo, ki mu je šlo črez dosno roko. Dobil je poškodbe tudi na glavo. Na mesto nesreče je prihitel g. Poženel iz Črnega vrha, ki je s svojim avtomobilom prepe= lial ponesrečenca v idrij sko bolnišV nico. V soboto zjutraj je pa podle* gel ranam. Zapušča vdovo s petimi nepreskrbljcnimi otroeiei, katere naj tolaži ob tej težki izgubi ljubi Bog. Mi jim pa izrekamo naše od* kritosrčno sožalje. To je že tretji slueaj podobnih nesreč letošnjega leta v tukajšnji okolici. Ker je bil pisec dopisa v 57. številki »Goriške Straže« tako raztrcsen, da je pozabil poro* eati o važnem dogodku, ki zasluži, da sc objavi v našem listu, zato mo* ramo pa sedaj, dasi je že nekoliko zakasncla, povedati. V torek 24. m. m. je naš e. g. župnik Ivan Jane praznoval 30?letnico mašništva. Za nas je pa še posebne važnosti to, da že 25 let vodi našo duhovnijo. Častitemu jubilantu želimo, da nam ga Bog ohrani še mnogo let zdrave* ga in zadovoljnega v Njegovi službi tu med nami. Farani. idrijske novice. Telefon. Pokrajinski gospodarski svet je 19. julija zboroval v Gorici. Poleg drugih stvari se je bavil tudi z idrij* skim teles onom. Dosedaj ima Idrij a eno telesonsko progo, ki pa je last notranjega ministrstva. Občinstvu ta pro-ga ni dostopna. Nova telefon« ska napcljava bi stala 350.000 lir. Zato je Gospodarski svet sklenil naprositi notranje ministrstvo, naj dovoli, da se bo na že obstoječi pro^ gi napeljala nova žica, ki bo služila občinstvu. Idrij a torej le utegne do* biti telefon. Nesreču v rudniku. V jami se je ponesrečil 60 letni rudar Stefan Lapajne. Peljal se je z dvigalom v jamo, toda zatvornice so bile na nepravem mestu zaprte in dvigalo je z vso silo treščilo ob nje. Silen sunek ga je moeno pretresel in prestrašil, vendar, kot je upanje, ne bo tez'kih posledic, ker je še sre* ča, da ga ni kaj polomilo. Prepu* seen je bil doniaei oskrbi. Vsi ru* darji mu želimo skorajšnjega okre* vanja. Nesreča v Zali. Pretekli teden je kot navadno peljal domaein g. Ant. Poljanšek svoj avto proti Logatcu. V Zali mu s silo pridrvi nasproti motor, kate* rcga je vodil neki častnik, ter trešči v avto. Častnik je zadobil hudc po* škodbe. G. Poljanšek baje ni kriv nesrečc, ker je pravilno vozil. Nesreča v Sp. Idriji. Vrnedeljo 29. pr. m. si jc v Spod* nji Idriji zlomil nogo 4 letni sinček rudar j a Franceta Hladnika. Pri igranju so se otroci poslužili orodja, ki ga tarn rabijo cestni delavci in tako je revček padel z nekega vo* zička. Očeta ni dolžiti krivde, ker je ves dan zaposlen, ima števil* no družino in je vrhu tega še vdo* vec. Fantič se zdravi v tuk. bolniš* nici. Smrtna nezgoda pri kopunju. Pretresljiva nesreča se je dogodi* la dne 7. t. m. ob eni v reki Idrijci. Komaj 16 letni fant Dragotin La* pajne, sin rudn. mizarja, stanujoč v Idriji h. St. 594, je šel omenjenega popoldneva k Idrijci, da bi nabavil pesek za domačo porabo. V nje? govi družbi je bil tudi Alojzij Moč* nik, fantič enake starosti. Med de* lorn jima je prišlo na misel, da bi se šla malo okopati. In — žal — res. Nesrečni Drago se je spustil v vo* do tcr plaval proti jako nevarnemu mestu, kjer je hud vrtinec. Kar na* enkrat je revež začel vpiti na po* moč, kajti pričelo ga je potapljati. Pričujoči fant mu je ves zbegan ta* koj podal roko. toda moč potap* Ijajočega je bila hujša od rešitelja, spustil je — in bilo je po njem. Fant je takoj začel klicati na po* moč. V nekaj minutah se je zbralo par ljudi, ki so ugibali, kako bi ian* ta rešili. Ker pa je bila voda jako umazana in za življenje silo ne* varna, je bilo težko z reševanjem, zlasti še, ker je umazanost zakrila pogled v vodo. Med prvimi ki so prihiteli na pomoč, je bil tudi 24 letni Anton Čuk, član naše cerkv. j godbe. Takoj je kljub temu, da je ! bil v službi, vrgel s sebc obleko, se { privezal in skočil v nevarno glo* j bočino. Le kmalu se je prikazal na ; vrh z glavo in vpiil, naj potegnejo vrv. Vsi so mislili, da ni uspel. To* da fant, dober plavač, je z eno roko držal nesrečneža za nogo in ljudje so ga mu sedaj pomagali spraviti na suho. Takoj so na razne način sku* šali spraviti fanta k zavesti, toda okrog četrt ure v vodi in takoj po kosilu — bilo je vse zaman. Takoj je prišel tudi zdravnik, a pomoč je bila nemogoča, ker je nesrečnež med tern že izdihnil. Prišla je ko* misija, ki je starišem dovolila pre* nos dragega sina na dom. Za sta* rise je to silen, nepopisen udarec. V teku štirih let so jim umrli že trije skoraj dorasli otroci. — Naj omenimo tudi, da je na istem me* stu v teku 30 let zgubilo na podo* ben način življenje nad 20 oseb. Med tern, ko želimo Dragotu vee* ni pokoj, pa izrekamo strašno pri* zadeti družini naše najiskrenejše sožalje, Celodnevno češčenje. Kot običajno smo na dan sv. Ig* nacija imcli celodnevno češčenje. Cerkev je bila ves dan obilno obis* kana. Ob 9. uri je zelo lepo pridi- goval č. g. župnik iz Ledin. Popol* dne ob 6. uri so bile pete litanije. Slovesno sv. mašo je imel naš pri* ljubljeni g. monsignor, kljub temu, da mu noga povzroča hude boeči* ne. Dal Bog, da bi že kmalu okreval. Rudar. Darovi. Za Sirotišče: J. I., Anhovo 2 L; j monsignor Dr. Jos. Ličen se nas je ! v svoji hudi bolczni spomnil in nam po'slal 7 kg medu, za kar se nrebla* gemu monsignoru prav iskrcnq za* hvaljujemo. Preplačila za Socialni zaikonik 11 L. — Srčna hvala! Hranilnica in posojilnica v Štjaku j sklicujc , obnovitveni občni zbor za nedeljo 12. t. m. ob treh pop. pri g. Pavliču v Štjaku. Dnevni red: 1. Urcditev zadruge. 2. Slučajnosti. V slueaju, da nista zastopani dve trctjini elanov, sc vrši tri tedne po* zncje drug občni zbor, ki bo skle* I pal voljavno neglede na število clanov. Stjak. 5. avgusta 1928. Načelstvo. Vipavsko vino. Kmetijsko dru* štvo y Vipavi ima veli'ko zalogo iz* vrstnega domačega, namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo. Dott. Gius. Cornel specialist za bolezni v nšfčsiff, nosn In ßr!E, biväi operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunctti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v nieslni bol- nišnici v Benetkah. Spiejemn od 9-11 predp. in od 3-4 pop.! Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) Fozor! Razppodoja! Pozor? Radi izselitye razprodajam vse manufakturno in galanterijsko bla*' go po zelo znižani ceni. Cenjeno občinstvo ima sedaj v teh resnih in hudih časih najugodnejšo prili* ko nabaviti si za mal denar najbolj* še blago. Pridite in prepričali se boste! Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini, Zaloga vina. V Gorici, ul. Formica št. 1, tik Korna, prodaja pristna na* ravna vina, bela in crna, kakor tudi kraški teran, lastni pridelek. Zago* tavlja se poštena postrežba v vsa* kem oziru. Cene razmeroma zelo nizke. Priporoča se Pirec Josip. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni daruvi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po najvišjih cenah. Odlikovana krojačnica. Podpisa« na sc priporočava slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebej pre^. duhovščni za obila naročila, katera izvršiva natančno, trpcžno in po žclji naročnika. Ccne zmerne. — A. Krušič & sin, krojaška mojstra, Gorica, Corso Vitt. Em, St. 37. Velika zaloga mrtvaških potreb» ščin: kompletne pogrebnc opreme I. razreda od 300 lir naprej, II. razr. 200 lir, III. razr. 100 lir. otročji po* grcbi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. Po znižani ceni prodajam zlato in srebro JAKOB ŠULIGOJ urar in zlatar v Gorici — Via Carducci štev. 19. aea zobe in usf a Dr. LOJZ KRAIGHSR sprejema V GORICI P?azza delta Vitfcria žfev. 2fd in v svoji podružnici pri SV. EUCIJI štev. 3fS KURJA OČESA (KALI) izginejo brezpo-j gojno z uporabo mazila '^^^^ iz založbe lekarne SPONZA, Trst, Via Tor S. PieroN. 10 Varujte se pred ponaredbaml. V vseh iekarnah po znižani ceni L. 3. PODRUŽNICA LJubljanshe fepeditne banke»Gopici Corso Verdi „Trgovslcl »om^1 Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanskt baaka Din! ^imooo Cßntraio LjuBL]9IiR Din. vmko^ Podružnlce In Hgenclje: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomcsto, Ptuj, Rakek, Sarajevo Slovenjgradec, Split, Sibenik, Trst. ------------ Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 % Vloge v tekočem računu lir ali dinaijev, (aajugodnejSe obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne otiškod- nine (bonov) po naju^odnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.