OKttAJ JNIA STUDIJSKA KN J 12TJI ra PRIMORSKI DNEVNIK _________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JiJ?- • Štev- 111 (2421) Prispevajte za Dijaško Matico Poštnina plačana s gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 10. maja 1953 Cena 25 lir gAgVOJ VOLILUE KAMPANJE V 1TAI.IJ1 VUlDHH V0bn.HR PROPHGHHDH j VEDHO BBU POSLUŽUJE THSTH v|» k° povedal De Gasperi v simboličnem govoru 24. maja v Vittoriu im u ' ^acc*ardiju je meja na Snežniku velika pridobitev italijanske mokracije - „1 z ves tj a" so posegla v polemiko o stališču ZSSR do Italije našega dopisnika) MM Q, e a Pobota in nedelja Va..Vr°ča dneva v ita- 5ts So Vo^^ni kampanji. Da- nastopili Skoraj U n,.,;;*1 kabbri» italijanska- J, POlltlC- - f i](t l °dpotoval v Genovo, G«. Cnaga življenja razen 'Sperija. ki je zvečer z Četrtov°V°r'l ^utri popoldne, kjii • Se bo De Gasperi dni °ariza (kjer bo dva tainjs^”SOEtvoval konferenci ‘Hsoctv e.vr°Pske obrambne lilsetp ,! in nastopil na vo-H>to bo borovanju v Bologni. goy0r lmel že napovedane »etu in V kateri, Vittoriu Vela „ v.Tridentu, od 26. ma-it v »j mnija pa bo govoril tiu jn Bariju, Paler- toliln ®*'ariju, svoje pred- ®o za]j[^0?anje Pa bo verjet-Hittuj z zborovanjem v ** 24 Gasperijevega govo-fe sitnk3/? v Vittoru Venetu, ftico Vst° 'ano združuje oblet-bviid „°?a dalije v prvo sve- V polemiko o stališču ZSSB do Italije so posegla danes tudi moskovska «Izvestja», ki zanikujejo, da bi bila Moskva trda in nepopustljiva do Italije in naštevajo več primerov sovjetske blagohotne naklonjenosti med pogajanji za mirovno pogodbo, na primer predlog, naj se Italiji izroči uprava nad njenimi kolonijami. Seveda je vladna propagandistična centrala takoj izdala nasprotno poročilo, ki pobija trditve «Izvestij». Polemika se bo, kot vse kaže, še nadaljevala; v njo je danes posegel na primer tudi Sec-chia, ki je govoril v Milanu. Medtem sta bila še dva škofa prijavljena sodišču zaradi kršitve ustave in volilnega zakona. Poslanci KPI Ruggeri, Mas- sola, Capalozza in Maniera so ovadili ankonskega nadškofa Bignaminija zaradi neposrednega vmeševanja v volilno kampanjo v njegovem pastirskem pismu. Tudi škof iz Mon-tefiascona in Acquapendente, Luigi Boccadoro, je bil prijavljen sodišču zaradi pastirskega pisma. Kot je znano, je bil pred dnevi prijavljen sodišču škof iz Astija. Seveda ni pričakovati, da bodo sodne oblasti kaj ukrenile. Sindikalno področje je še vedno zelo razgibano. Poleg stavke bančnih nameščencev, ki je napovedana za štiri dni prihodnjega tedna, so danes proglasili 24-umo stavko nameščencev avtobusnih prevoznih podjetij, ki bo 14 maja. Stavko je napovedala sindikalna federacija, ki je včlanjena v CGIL. 12. maja pa bo 24-urna stavka pr; avtomobilskih podjetjih za prevoz blaga dn pri špedicijskih podjetjih. Ta stavka pa bo omenjena na Milano, Turin, Genovo, Florenco, Bologno, Modeno in Rim, Poleg tega se obeta tudi stavka nosačev, ki pa jo bodo napovedovale krajevne sindikalne organizacije po svoji uvidevnosti. Včerajšnje vladno poročilo o plačevanju trinajste plače državnim nameščencem na obroke ni nikogar zadovoljilo, kot je bilo tudi pričakovati. Protestom predstavnikov CGIL so se pridružili tudi nekoliko po-nižnejši protesti UIL. A. P. Nota vlade FLRJ madžarski vladi Važno pismo maršala Tita zagrebškim komunistom • Odobritev tridesetmiiijonskega posojila Mednarodne banke Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9- — Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve je danes izročilo madžarskemu poslaništvu v Beogradu noto, s katero odgovarja na madžarsko noto v zvezi z obmejnim incidentom 5. maja pri vasi Gola na ma-džarsko-jugoslovanski meji. Jugoslovanska nota pravi, da navedbe madžarske note ne odgovarjajo resnici. Nasprotno, madžarski obmejni organi so 5. maja od 8. ure zjutraj do 14 ure večkrat streljali na jugoslovanske graničarje na področju vasi Gola. Jugoslovansko tajništvo za zunanje zadeve ugotavlja, da madžarska vlada ni ničesar ukrenila, da bi njeni organi prenehali z izzivanjem na meji. Madžarska vlada je nasprotno sistematično odklanjala jugoslovanske predloge, da bi .se našla pot za odstranitev obmejnih incidentov in poiskali »ad fJ'čak, vojno razPadl in kraj «zmage» 0 Avstro-Ogrsko, H,U^° tudi novih izjav o v^bodo po nekaterih te bodo iju, 26 De Gasperi ~ ’ “Ja J Pridol , -m j. ,°brambnemu ____________ j Jšeja aI'ianske republike, .» r,.:, a Snežniku nekak vi- H Ht^°bitev italijanske' de današnjih volilnih C8celbe' °meniIi ®e prizna-j3e, ^ ’ da so resnične ob-k°a sedanji volilni Pripravil'3?* funkcio.na.r' li 1 Ao if e znani fasi-Hisfl°Vek r*°V zakon in da je it ' i>< j6 vedno kot «teh-\ lzyedenec» * pranjem to mesto — etini ®ceIba — postavil v italijan-ministrstvu. je WASHINGTON, 9. — Danes opolnoči (po srednjeevropskem času) je ameriški zunanji minister Dulles odpotoval na krožno potovanje po Srednjem, vzhodu. Spremlja ga ravnatelj MSA Harold Stassen skupno s šestimi višjimi uradniki državnega tajništva in MSA. Dullesovo potovanje po Srednjem vzhodu bo trajalo dva tedna; v tem času bo ameriški zunanji minister obiskal Kairo, Tel Aviv, Jeruzalem, Aman, Damask, Beirut, Bagdad, Novi Delhi, Karači, Carigrad, Ankaro, Atene in Tripolis. Ustavil se bo tudi v nekaterih manjših mestih. Predstavnik državnega tajništva Michael McDermott je izjavil, da nosi Dulles s seboj vprašalno polo s 160 problemi, ki so jo sestavili izvedenci državnega tajništva. Državno tajništvo je zbralo za Dul-lesa tudi obširno dokumentacijo o deželah, ki jih bo obiskal. Pred svojim odhodom je Dulles izjavil, da ne nosi s seboj nobenega posebnega načrta ali programa in da ne bo od vlad, katerih gost bo, zahteval nobenih sklepov. Dulles je prikazal, katere države bo obiskal, in nato dejal; «To potovanje bomo opravili po nalogu predsednika Eisenho-werja in v njegovem imenu bomo izrazili prijateljstvo ameriškega ljudstva vladam in prebivalstvu dežel, ki jih bomo obiskali Po povratku bomo sporočili predsedniku Eisenhowerju naša opazovanja in ugotovitve«. iNato je Dulles omenil napredek, ki je bil dosežen v deželah, kamor je namenjen, in dejal, da je tam še vedno mnogo nerešenih vprašanj, ki so «izredno nujna zaradi strateškega položaja omenjenih držav«. Nekatera izmed teh vprašanj, je nadaljeval Dulles, so notranjega značaja, druga se tičejo vseh dežel tega področja. nekatera vprašanja pa so važna za položaj v vsem svetu. Egiptovsko veleposlaništvo v Washingtonu je objavilo danes izjavo, ki pravi, da je veleposlaništvo podrobno poučilo ameriško zunanje ministrstvo o egiptovskem stališču glede pogajanj z Veliko Britanijo o sueškem področju. Izjava nadaljuje, da se Egipt popolnoma zaveda važnosti sueškega področja in da je sklenil poskrbeti za obrambo tega področja pred morebitnim napadom, pri čemer ne zavrača pomoči prijateljskih dežel in sodelovanja tujih izvedencev. Vendar je egiptovska vla-d. sporočila ameriški vladi, da hoče Egipt uživati neokrnjeno suverenost nad sueškim področjem. O tem vprašanju je izjavil Dulles danes na tiskovni konferenci pred svojim odhodom, da se ne namerava neposredno vmešavati v angleško-egip-tovska pogajanja, dodal pa je, da se mu ne zdi verjetno, da bi v svojih razgovorih z egiptovskimi predstavniki v Kairu lahko obšel to vprašanje O položaju na Koreji je Dulles dejal, da so ZDA in nji- Podpora Arabske lige Egiptu [^zahtevi za umik britanskih čet N zunanji ministri so govorili tudi o položaju v Tuniziji 1 °v razgovor s poslanikom ZDA v zvezi z Dullesovim obiskom q v »Orl.. 1 *• Politični sterja Dullesa v Kairu. Za ča- , Politični odbor kojoti pee ie nocoj sklenil k»iiVatl za v nieg°vih za-- ezP°gojni umik •C ^op- S -P°dročja Sue- S a »Odel,. arabskih držav I-V. Irak, Jordan, °Pa. Pri delu tega dujejo zunanji mi- Pravom’,se-ii ie bivši tu' Vi ®lavni mimster ln C*stUr tajnik stranke ti Saud, Sirija, °va Arabija in •L“,Q slti,„Ben Jusef zahteval .-kanfere^6 arabsko - azij-'«Ua etlce, ki '01 JUlllzijsko k, Ve"3 *• tudi' naj bi vprašanje, arabske drža- stališče, ki <’je. m c’je, tuniški bej do V p0Politiknoa3 °bsodijo fran' > bVsa)0 Sovorili tudi o Se|[azgov0r"^ ga, zavzamejo v Tuniziji ter severno - afri- ^eniški' ^ulle jih bodo državnim ki bo pri- im »oneT1,1.6801". m lek v Kairo. Vtarial en'b Se je daneR Jhii »lanu. uro z ameri- S •'t‘ Po v Kairu Caf' 'ziovU Zazk°voru je Caf-o hii- ie z Nagibom ‘Znjem obisku Fo- sa njegovega bivanja v Egiptu bodo vsak dan objavili dve poročili. Na vprašanje, ali je z Nagibom govoril tudi o angleško -egiptovskih pogajanjih, je poslanik odgovoril; ((Zanimamo se stalno za to vprašanje«. Pri razgovoru je bil navzoč tudi egiptovski zunanji minister Fawzi Senator Taft WASHINGTON, 9. — Senator Robert Taft je izjavil, da bo prvi proračun, pripravljen po Eisenhoiverjevi upravi, izkazoval primanjkljaj od 9 do 11 milijard dolarjev, če ga ne bodo spremenili. Taft je tudi izjavil, da ni zadovoljen z izdatki, ki jih predvideva proračun za poslovno dobo 1954, ki se bo začela l julija. Dodal je, da bo prj.! manjkljaj zaradi Programov za pomoč tujini in zaradi vojaških potreb lahko presegel 9,9 milijard dolarjev, ki ga predvideva proračun, ki ga je v januarju pripravil bivši predsednik Truman, in bo tu- di presegal primanjkljaj tekočega leta, ki bo verjetno znašal od 6,5 do 8,5 milijard dolarjev. Taft je tudi izjavil, da bo senat odložil na nedoločen čas proučitev upravnih določb načrtov pogodb med ZDA in državami članicami NATO, o katerih bi morali razpravljati prihodnji teden. V dobro obveščenih krogih domnevajo, da bo poveljnik oboroženih sil NATO v južnoevropskem sektorju admiral Robert Carney verjetno naslednik generala Bradleya, ko bo ta 16. avgusta zapustil svoje mesto načelnika glavnega štaba ameriških oboroženih sil. ho vi zavezniki v korejski vojni soglasni v mnenju, da zahtevajo zadnji severni predlogi o repatriaciji vojnih ujetnikov še nekaj pojasnil in sprememb. Dodal je, da so o kitajsko-korejskih predlogih razpravljali v četrtek na konferenci v Beli hiši in da sta včeraj o tem govorila on in predsednik Eisenhower. Proučevanje teh predlogov se vzporedno nadaljuje v Pan-munjomu in v raznih zavezniških prestolnicah Dulles je nato dejal, da mu ni znano — kot so trdili nekateri ameriški listi — da so nekatere zavezniške države zahtevale od ZDA, naj sprejmejo zadnje severne predloge o repatriaciji ujetnikov. Ti predlogi, je dodal, vsebujejo r.ekaj pogojev, ki ne zadovoljujejo ameriške vlade. Dulles je izjavil, da bi bilo prezgodaj povedati, kateri so ti pogoji. O vprašanju Laosa in o možnosti, da se to vprašanje predloži Združenim narodom, je Dulles podal obširno izjavo, ki vsebuje naslednje štiri glavne točke; 1. Kljub ((zadnjemu razvoju« sodi ameriška vlada, bi bilo treba vprašanje predložiti Združenim narodom. 2. Ce bo Tailandija sklenila dati pobudo za to, bo dobila vso podporo ZDA. Ker Tailandija sama ni bila žrtev napada, bi morala predložiti vprašanje v obliki «grožnje za mir in za mednarodno varnost«, ki jo predvideva člen 34 Listine OZN. 3. Zdi se, da je francoska vlada zaenkrat nasprotna predložitvi tega vprašanja Združenim narodom. O tem se ZDA posvetujejo s pariško vlado. 4. Razlogov za prekinitev ofenzive Vietminha v Laosu ni mogoče točno oceniti. Morda je treba razloge iskati v napredovanju pogajanj v Pan-munjomu, morda pa tudi v splošni kitajski politiki ali v hitri reakciji ameriške vlade, končno pa morda tudi v slabem vremenu. Dulles je nato izjavil, da ZDA, Anglija in Francija načelno soglašajo, da bi bilo treba obnoviti pogajanja s sovjetsko vlado o avstrijski državni pogodbi. Zahod — je dejal — hoče prisiliti ZSSR, da se o tem vprašanju izreče. Tristranski stiki o tem vprašanju pa doslej še niso privedli do nobenega sklepa. Končno je ameriški državni tajnik izjavil, da ne ve ničesar o govoricah, da bo Winston Churchill prihodnji teden v spodnji zbornici naznanil svoj namen, da bo predlagal sestanek štirih ali celo petih lesil. ACCRA (Zlata obala), 9. - V Almini, ki je 200 km zahodno od Accre je danes prišlo do hudih neredov, ko je večja množica demonstriralapredpo-hcijskim uradom proti nekemu novemu davku. Prišlo je do streljanja pri . (-mer sta bila ubita dva pel1 cijske agenta in 8 demaostran-tev Prve demonstracije so oi-le sinoči in policija ie demonstrante razgnala s solzilnim: bombami. ve- Položaj v Argentini BUENOS AIRES, 8. — Argentinski minister za'narodno zdravje je ((preventivno« raz rešil njegovih dolžnosti glavnega ravnatelja ministrstva Alberta Romula Lanussa. Tudi njega sumijo teroristične delavnosti. Kot poroča peronistični list «E1 Lider«, so odkrili še eno zaroto proti predsedniku Peronu, to pot v znanem ob- morskem kopališču Mar del Plata. Policija je baje odkrila, da je nekaj zarotnikov hotelo narediti atentat na Perona in povzročiti nerede med Peronovim obiskom v Mar del Pia. ti. Med drugim je policija zaplenila pismo, ki je podpisano z začetnicami enega od glavnih osumljencev (ki pa se mu je posrečilo zbežati) in ki zahteva od naslovnika, naj potrdi dan Peronovega obiska v Mar del Plati, Medtem se nadaljuje ofenzi. va proti ameriškim časopisnim agencijam. Argentinske oblasti so sporočile podružnici a-gencije ((United Press«, da bd s 16. majem ukinjena oddaja vesti te agencije raznim časopisom v notranjosti države po radijskih postajah in argentin. ske pošte. Doslej sta že dva dnevnika v Buenos Airesu skupno z 8 podeželskimi listi odpovedala pogodbo z agencijo ((United Press«. Prejšnji teden je Peron ostro kritiziral delovanje ameriških agencij. Argentinski senat pa je sklenil uvesti preiskavo o delovanju tujih agencij v Argentini. Ameriški zunanji minister John Foster Dulles pa je na svoji današnji konferenci izja. vil, da so ZDA protestirale v Buenos Airesu zaradi omejevanja delovanja ameriških a-gencij v Argentini. Ameriški veleposlanik je o tem že govoril z argentinskim zunanjim ministrom in se bo še nadalje zanimal za to vprašanje dejal Foster Dulles. vzroki zanje s pomočjo mešanih komisij. Tako je Madžarska prekršila sporazum iz leta 1949 v Subotici, ki predvideva, da incidente prouči jn razišče skupna komisija, kakor tudi, da je treba zagotoviti varnost na meji-Prav tako je Madžarska zavrnila jugoslovanski predlog od 22. januarja 1952, da se ustanovi mešana komisija za preiskavo o uboju jugoslovanskega graničarja Mdlojkoviča, Jugoslovanska vlada sodi, da je najboljša pot za ureditev obmejnih incidentov, če se Skupno proučujejo vsi primeri in skupno podvzamejo ukrepi za odstranitev vzrokov. To bi bilo tudi v skladu z načeli Listine OZN. Ce madžarska vlada tudi tokrat odklanja takšno sporazumno rešitev obmejnih incidentov, bo imela jugoslovanska vlada to za dokaz, da madžarska vlada ne želi ureditve Obmejnih vprašanj, za kar bo tudi izključno ona odgovorna. Včeraj je Mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila Jugoslaviji izkoriščanje drugega dela posojila, ki znaša v celoti 30 milijonov dolarjev. Posojilo bo Jugoslavija uporabila za gradnjo hidrocentral, za elektrifikacijo podeželja, za mehanizacijo premogovnikov, za dograditev tovarne aluminija v Kidričevem ter za številne druge tovarne in podjetja. To posojilo bo Jugoslavija prejela v obliki nemških mark, švicarskih in francoskih frankov, italijanskih lir, avstrijskih šilingov, angleških funtov in v drugih evropskih valutah. Maršal. Tito je v pismu konferenci Zveze komunistov Zagreba poudaril, da je ZKJ po sporu s Kominformom morala iskati lastne metode in oblike dela ter svoja pota v socializem. Ena izmed najpomembnejših 'asinosii jugoslovanskih komunistov je bila, da so se hitro znašli in zavrgli načrte tistih, 'ki so zašli na pot revizionizma.! Jugoslovanski komunisti, pravi nadalje pismo, so pravilno razumeli in izvajali linijo partije kljub mišljenjem nekaterih, da uredba o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug pomeni korak nazaj v socialistični preobrazbi podeželja. Maršal Tito je poudaril, da je ta uredba samo boljša izho-driščna točka za uresničenje socializma na vasi. B. B. 650 domačih podjetij na zag ebškem velesejmu Danes predpoldne so v Zagrebu slovesno odprli pomladanski velesejem. Svečane otvoritve so se med drugim udeležili tudi član Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Cola-kovič, številni člani Izvršnega sveta Hrvatske, zastopniki gospodarskega življenja iz vse države in predstavniki diplomatskega zbora. Na pomladanskem zagrebškem velesejmu je I razstavlja približno 650 podje-I tij iz vse države. Opozorilo Tailandije OZN na nevarnost ob njeni meji Varnostni svet naj bi poslal v lailandi jo posebno komisijo, da pregleda tamkajšnji položaj. Umik Ročiminhovih čet ni spremenil položaja. Komentar moskovskega radia. Zaključena pogajanja medlrancijo in Kambodžo WASHINGTON, 9. — Dobro obveščeni krogi javljajo, da je ameriška vlada zagotovila Tai-landiji, da bo podprla vsak korak za razpravljanje o napadu na Laos pred Združenimi narodi. Ti krogi pripominjajo, da Tailandija razmišlja, ali naj bi se obrnila na Združene narode, toda do sedaj niso o tem še nič sklenili. V ZDA se poudarja, da je bil napad na Laos izvršen, tudi če se vietnamske čete sedaj umikajo. Ce ne bi priznali napada, bi to napadalca samo vzpodbujalo na nov napad na Laos ali pa na druge države. V New Yorku je tailandski poslanik, ki predstavlja Tailan-dijo tudi v Varnostnem svetu, izjavil, da namerava njegova vlada zahtevati od Varnostnega sveta, naj pošlje komisijo OZN v Tailandijo. da' bi tam proučila položaj, ki po mnenju njegove vlade lahko spravi v nevarnost mir. Poslanik je pripomnil, da Tailandija z opozorilom OZN na nevarnost ob siamski meji zaradi navzočnosti Hočimimho-vih čet v Laosu ne misli predlagati Varnostnemu svetu, naj bi izrekel obtožbo proti komur koli. Dodal je, da po njegovem mnenju umik Hočiminhovih čet v bistvu ne menja položaja. Nevarnost, bo trajala, dokler bodo Hočiminhove čete ostale v Laosu. Končno je dejal, da pričakuje v prihodnjih dneh dokončna navodila svoje vlade glede zahteve, ki naj jo predloži Varnostnemu svetu. Vojaški opazovalci so mnenja, da je mogoče, da so se napadalci umaknili, zato da se znova organizirajo in preidejo v nov napad. Značilen je komentar vojaškega komentatorja moskovskega radia, ki označuje ofenzivo Hočiminhovih čet v Lao-' su kot «aktivizaciio operacij laoške ljudske vojske«. Po trditvah komentatorja je ((ljudska osvobodilna vojska zadala vrsto hudih udarcev francoskim zavojevalcem in jih je izgnala iz nekaterih področij«. Nato omenja komentator deževno dobo, ki se sedaj začenja v Laosu, in izjavlja. ({Opazilo se je, da bodo imele francoske čete s svojim topništvom, s tanki in z motoriziranimi prevozi mnogo večje težave kakor ljudska vojska, ki ima samo lahko opremo. Razen tega bo dež paraliziral francosko letalstvo«. V Washingtonu so danes objavili poročilo skupine ameriških poslovnih ljudi, ki jih je vlada poslala v Indokino, da izvedejo anketo o uporabi a-meriške pomoči. Poročilo zatrjuje, da «vojaški napori ne bodo mogli sami rešiti indoki-tajskega vprašanja. Delovati je treba hkrati na političnem in gospodarskem področju, zato da se doseže podpora domačega prebivalstva. ZDA in Francija bi morali podati izjavo, ki ne bi dovoljevala dvomov o njuni politiki in o njunih smotrih v Indokini, ter Harrison zahteva pojasnila o nekaterih točkah nasprotnega predloga Ugovarjal ja predlogu, naj bi politična konferenca odločala o usodi ujetnikov, in je poudaril, da nastajajo v zvezi z ustanovitvijo komisije petih držav nadaljnja številna vprašanja, ki jih je treba še prej pojasniti PANMUNJOM, 9. _ General Harrison je danes v Pan-munjomu zahteval od severnih podrobna pojasnila o njihovem predlogu, ki se tiče repatriacije vojnih ujetnikov. Harrison ni sprejel in tudi ne zavrnil nasprotnega načrta. Postavil pa je ugovore proti predlogu, naj bi o usodi ujetnikov, ki ne bi se hoteli vrniti domov, odločala politična konferenca po sklenitvi premirja. To bi po mnenju združenega poveljstva praktično pomenilo novo internacijo in nov pritisk na ujetnike. »Cernu naj se vprašanje vojnih ujetnikov predloži politični konferenci, potem ko ga bosta že rešili naši delegaciji na podlagi izročitve ujetnikov nevtralni državi?« je vprašal Harrison. Dalje je Harrison izjavil, da je prvotni predlog severnih predvideval eno samo nevtralno državo, ki bi prevzela nadzorstvo nad ujetniki. Novi predlog pa predvideva ustanovitev komisije petih držav. V zvezi s tem skupnim nadzorstvom nastajajo številna vprašanja: 1. Kako bo odločala ta komisija? z večinskim glasovanjem? 2. Ali morda pomeni klavzula o oboroženih silah, da bo nevtralno komisijo sestavljalo izključno vojaško osebje? Dalje je general Harrison vprašal; «V tretjem paragrafu svojih predlogov izjavljate, da bo nevtralna komisija pooblaščena izvajati svojo zakonito funkcijo, funkcijo odgovornosti za nadzorstvo nad ujetniki, ki bodo pod njeno začasno jurisdikcijo. 1. Kaj razumete za zakonito funkcijo in odgovornost? Kaj sledi iz teh besed? 2. Kakšno vrsto oboroženih sil mislite? Z drugimi besedami, ali bo šlo za vojaško policijo, za covilno oboroženo osebje, za pehoto ali pa za kombinacijo vojaške in civilne policije? 3. Na ‘kakšen način mislite razdeliti nadzorstvo nad ujetniki med pet držav? Ali bo vsaka država delovala sama v nekaterih ujetniških taboriščih, ali pa bo vsako taborišče pod skupnim nadzorstvom predstavnikov petih držav? 4. Ce bo vsako taborišče pod skupnim nadzorstvom predstavnikov vseh petih držav, kako se bo izvrševala funkcija poveljstva taborišča? Kako se bo izenačil postopek petih držav? 5. Kako mislite, da se bodo lahko rešila morebitna nasprotja med četami raznih držav v posameznih taboriščih? 6. Ali bo vsakdo skrbel za svoje vzdrževanje, hrano, opremo in drugo? 7. Kako bo glede oskrbovanja vojnih ujetnikov? Ali bo morda vsaka od obeh strani pošiljala svoj živež in druge potrebščine svojim ujetnikom, ki bodo pod nevtralnim nadzorstvom? Kako bo mogoče to izvesti? 8. Kakšno je vaše mnenje glede jezika, ki ga bodo uporabljali komisija nevtralnih držav in njej podrejeni organizmi, zlasti v odnosih z vojnimi ujetniki samimi? Zdi se nam, da je vaš predolg kompliciral celotno vprašanje, ko bo potrebno uporabljati vsaj sedem različnih jezikov v ujetniških taboriščih in med vojaškimi nadzorstvenimi silami. RANGUN, 9. — Burmanska vlada je sinoči objavila izjavo, v kateri je rečeno, da bo Burma sprejela kompromisno formulo za ustanovitev komisije štirih držav, ki naj določi podrobnosti o umiku 12.000 kitajskih nacionalističnih vojakov, ki operirajo ob burmanski meji, to pa pod pogojem, da se burmanski predstavniki ne bi neposredno pogajali s predstavniki formoške vlade. pripraviti skupno s pridruženimi državami dolgoročen koordiniran akcijski program«. Poročilo pravi dalje, da ne bi smeli znižati fondov za pomoč Vietnamu, ki so znašali okoli 24 milijonov dolarjev letno, pač pa bi jih morali zvišati, tehnično pomoč pa bi morali pospešiti. Poročilo ugotavlja tudi, da so opazovalci opazili neko pomanjkanje gibčnosti v sistemu dobavljanja orožja Indokini, ter svetuje, naj Pentagon prouči možnost uvedbe podobnega sistema rekvizicij in izročanja vojaškega materiala kakor na Koreji. Clan senatnega zunanjepolitičnega odbora senator Knovvland je predlagal, naj bi v Indokino poslali ameriško vojaško poslanstvo, ki naj bi ga vodil general Van Fleet, in ki naj bi imelo nalogo tam spopolniti programe za vojaško vežba-nje. Glede odnosov med Francijo in Kambodžo so danes objavili uradno poročilo, ki pravi, da so se pogajanja med ministrskim predsednikom Kambodže in glavnim ravnateljem ministrstva za pridružene države zaključila. Pogajanja so se nanašala na zahtevo Kambodže, naj se ji prizna popolna neodvisnost. Podpisan je bil protokol o sporazumu, ki rešuje številna vprašanja in priznava Kambodži polno suverenost na vojaškem, sodnem, gospodarskem in finančnem področju. Kralj Kamjjodže bo vrhovni poveljnik svoje vojske in bo odgovoren za varnost in red v notranjosti države. Protokol bo predložen obema vladama in se bo v čim krajšem času začel izvajati. Hoffmanove izjave o dogovorih s Francijo SAARBRUECKEN, Saarski ministrski predsednik Hoffmann je nocoj izjavil, da bodo revizijo francosko-saar. skih dogovorov zaključili čez nekaj dni. Poudaril je, da so najvažnejše točke pri pogajanjih bile definicija politične avtonomije Posarja in priznanje enakopravnosti obeh pogodbenih strank v francosko-saarski denarni in carinski zvezi. Hoffmann je tudi izjavil, da je saarska vlada pri pogajanjih zahtevala splošno prilagoditev petih francosko-saar. skih dogovorov novemu položaju, ki je nastal po podpisu. Za tem je Hoffmann poudaril, da bo nova rudniška konvencija prvikrat dovolila Posarju, da sama izvaja odločujoči vpliv na razvoj domače premogovne industrije. Vprašanje področja Warndt bodo u-redili z dodatnim protokolom k novi rudniški konvenciji. Ministrski predsednik je izjavil, da bi zaradi izredno kočljivega položaja omenjenih le. žišč bilo težko skleniti neposreden dogovor med vladami; zaradi tega bo ustanovljena nevtralna razsodniška korfiisi. ja. ki naj odloča o spornih točkah. Naloga te komisije bo jasno označena in bo upoštevala predvsem gospodarske plati vprašanja, zlasti pa potrebo, «da se Posarju zajamči najvažnejši del Warndta za njegovo izkoriščanje v primeru izčrpanja ostalih ležišč, >n da se mu zagotovi možnost, da v Warndtu koplje saarske premogovniške rove«. Na koncu je Hoffmann izjavil, da se je primerno upoštevala želja saarske vlade glede uvoza. Pripomnil je, da zahteva Posarje glede kreditov in pri Francoski banki iste pravice in prednosti kakor Francija sama. Gleichenberški sporazum začne jutri veljati MARIBOR, 9. — V ponedeljek 11. maja bo vzpostavljen mali obmejni promet med Jugoslavijo ih' Avstrijo. Istega dne bodo tudi .izročili zemljišča jugoslovanskim in avstrijskim idVPlastnikom, prvim avtomatično, ffmgim pa po gleichen-berškem sporazumu, ki so ga nedavno potrdile tudi zavezniške okupacijske oblasti v Avstriji. Včeraj je bil zadnj sestanek predstavnikov jugoslovanskih in avstrijskih oblasti, večinoma članov bivše mešane komisije, ki je urejevala vprašanje dvolastnikov. Potrdilo p Naš članek «Za socialističen odnos PSVG do Slovencev» je razburil «Messaggero Venetov, aUnita» in «Delo», to je fašiste in kominformiste Ze tako bi lakho sklepali, da je bilo naše stališče pravilno, kajti kar bi bilo prav za fašiste in kominformovce, bi bilo pač gotovo nam v škodo. Pa še nekaj: «Messaggero» se je izognil bistvu našega članka, ki je bilo v tem, da smo pozdravili priznanje socialistov, da naše ljudstvo živi tu že mnoga stoletja ter da mu je treba zato priznati narodnostne pravice. Hkrati pa smo tudi poudarili, naj socialisti takoj z dejanji pokažejo, da mislijo naše pravice braniti. «Messaggero» pa je vse to zamolčal in nam o-čita, da smo pozabili na tov. Regenta, ki naj bi po njihovem mnenju ne bil pravi socialist. Kar se socializma tiče, ne potrebuje tov. Regent nobene reklame, saj vsi dobro poznajo njegovo predanost socialistični ideji že vse od njegovih mladih let. Omenili pa smo v članku samo O-livo, Učekarja in Pittonija, ker je prav te tri socialiste omenil tudi list «Bandiera Rossa«, ki smo ga citirali. Sicer pa pristoja fašistom pri «Messaggeru» govoriti o socialistih kakor kravi sedlo, saj so jih za časa svojega vladanja kvečjemu spravljali v luknjo in na drugi svet, o čemer priča že kriminalu i umor Matteotija, da ne govorimo v vseh poznejših po-koljih vseh antifašistov. «Delo» pa nas napada, da hočemo postati Paladinovi zavezniki. Mi smo prvi ostro obsodili Paladinovo sramotenje Slovencev in dejali, da tak šovinist ne spada v socialistično stranko. Dobro vemo, da je v vodstvu te stranke mnogo šovinizma, toda prau tako predpostavljamo, da so v tej stranki tudi iskreni pristaši socializma, kar smo prav v tistem članku poudarili, ko smo dejali, da so v PSVG še mnogi delavci, ki še niso pozabili na tiste čase, ko so se slovenski in italijanski socialisti skupno in složno borili. In prav na te socialiste smo mislili, ko smo dejali, da morajo resnični socialisti zagovarjati nacional- no enakopravnost ob vsakem času in v vseh pogojih. Tega seveda «Delo» in «Mes-saggero» nista povedala in raje izkrivljata dejstva. Za ljudi, ki hočejo potvarjati misli svojih nasprotnikov, je pač že navada, da iz nekega članka iztrgajo kak citat ali ločeno misel, da prikrijejo in ponaredijo vsebino celote. Tega polemičnega trika sta se seveda poslužila tudi ta dva lista, ki sta zamolčala bistvo našega članka. To pa je tudi dokaz, k-ako šibki so njuni argumenti. Tistim pristašem PSVG, za katere smo dejali, da predpostavljamo, da so iskreni po-borniki za socializem, naj služijo napadi vseh treh omenjenih fašističnih in komin-formističnih glasil za dokaz, da smo na pravi poti, ko vabimo slehernega, ki hoče biti socialist, da tudi z dejanji podpre borbo tržaških Slovencev za njim najosnovnejše pravice. Saj ima ta vzajemna borba prav v Trstu dolgoletne tradicije. Navedemo naj le majhen primer iz leta 1913, ko so socialistični občinski svetovalci na neki seji mestnega sveta glasovali na čelu s Puecherjem, naj tržaška občina sprejme v svojo režijo vse cirilmetodijske šole v Trstu... Ali je res nemogoče, da bi se tudi danes zgodilo nekaj podobnega na pr. glede ustanovitve slovenski h otroških vrtcev tam, kjer so nujno potrebni, d jih še ni, ali pa glede podpore slovenskemu gledališču itd. itd.? Ob tej priložnosti se nam zdijo posebnega poudarka vredne besede, ki jih čitamo zapisane na strani 424. mesečne revije Saragatovega disidenta prof. P. Calamandreia sli Pontes (april 1953); «Ko se bodo Italijani naučili upiranju proti patriotič. nemu izsiljevanju tistih, ki jih prisilijo molčati s kričanjem «Viva Triestels in «Vina Vltalias se bodo morda končno lahko smatrali za doraslo ljudstvo. Za zdaj pa to niso«. Vemo, da so med pristaši PSVG socialisti, ki so istega mnenja. Tudi oni naj bi prišli pri nas z besedo na dan. In do veljave v svoji stranki! Razum, če predaleč zaide In napačne pote najde, pripravi človeka ob vsako vero. JOSIP JURCIC Danes, nedelja 10. Antonio, Dvoma Sonce vzide ob ,4'4* 'V42 Luna 19,32. Dolžina dneva 14..4. & vzide ob 2.45 in zatone 0» 1° Jutri, ponedeljek !, maja Jangold, LterKa — KADAR TEČE VODA V ORL O... Jasno priznanje n' ' ' gospodarski politiki Rima do Trsta Oemokristjanske «le Uitime občinski seji, da je Notizie* demantirajo izjave Zupana Bartolija na zadnji vedno ugodil zahtevam tržaških gospodarskih krogov Na zadnji seji tržaškega ob činskega sveta je bilo poi%pv-no načeto vprašanje krize v tržaški industriji in predvsem v Tržaškem arzenalu, kjer so na vrsti novi odpusti z dela. Na dokumentirane dokaze svetovalcev, da je pomanjkanje dela v Arzenalu posledica pomanjkanja ladji v tržaškem pristanišču in dejstev, da so bile vse zahteve Trsta po vrnitvi dveh motornih ladji »Sa-turnie« in »Vulcanie« v Rimu zavrnjene, da je italijansko ministrstvo za trgovinsko mornarico odgovorilo, da ne more vrniti dveh omenjenih ladij zaradi notranjih političnih razlogov, ki jih narekujejo sedanje volitve, ]e župan Bartoli odgovoril, da je «Rim do sedaj sprejel vse zahteve tržaških gospodarskih krogov in da je potrebna potrpežljivost, ker bodo v Rimu postopoma uresničili vse obljube. Res je. da teh županovih besed ni nihče vzel resno. Toda najboljši odgovor mu. dajejo prav sinočnje klerikalne eUltime Notizie«, ki župana in vse nacionalistične zagovornike rimske gospodarske politike do Trsta grobo demantirajo v uvodnem članku na drugi strani. V tem članku, se list sklicuje na uvodnik, ki'je bil napisan skoraj pred letom dni, ko so prevzeli civilno oblast v roke rimski funkcionarji. Tedaj so uUltime Notizie» opozorile visokega rimskega emisarja Vitellija na položaj tržaškega gospodarstva in izrazile svoje prepričanje, da bo Vitelli znal uplivati na p ojačanje tržaške gospodarske dejavnosti. Včeraj pa ugotavljajo, da je sedanje gospodarsko stanje Trsta porazno in pravijo med drugim: ...»Brezposelnost raste, trgovina se ne razvija, pomorski in zemeljski promet nazadujeta, pristaniški promet pada, dejavnost pomorskih družb je paralizirana, davčni pritisk se veča, italijanska podjetja dobivajo naročila za delo v Trstu, proizvodnja industrije stalno pada». Tako jasnega priznanja o katastrofalni gospodarski politiki Rima do Trsta, ki ima na žalost v rokah usodo celotnega tržaškega gospodarstva, nismo še zasledili v italijanskem nacionalističnem tisku, ki je do sedaj stalno zagovarjal uničenje našega gospodarstva. O krizi tržaškega gospodarstva, ki je latentna, smo že mnogo pisali. Toda sedaj se ta kriza zaostruje, ker izvira predvsem iz krize v tržaških ladjedelnicah in iz pomanjkanja tranzitne trgovine skozi pristanišče. Pomanjkanje dela Agneletto potvarja in zamolčuje! Na zadnjem občnem zboru SDZ je njen predsednik Agne-letto razložil Babičev članek od 1. t. m., ki je bil objavljen v našem dnevniku, tako, da je trdil, da je Babič napisal «naj zamejski Slovenci opu-ste svojo dosedanjo narodno borbo...« In nato v resoluciji na veliko natiskano: »Pred seboj imamo edinstven primer v zgodovini, da uradni zastopniki matičnega naroda pozivajo narodne manjšine v tujini, naj se pokorijo ukazom, ki bi izvršeni vodili v neizogibno narodno smrti). To je očitna laž, kajti Babič tega m napisal, pač je ravno nasprotno poudaril, da se zamejski Slovenci «morajo vsaki dan boriti za narodnostne pravice» in dodal, da se zaradi na-ciolističnih tendenc ne smejo trgati in izgubljati stiki «z neposrednimi italijanskimi delay-skimi množicami, ki objektivno nedvomno predstavljajo zaveznike v narodni borbi Slovenčevo. Tega dejstva pa zlasti v Trstu ne more nihče zanikati, če ne izraziti protiljud-ski politikant. V drugi trditvi glede možnosti ustanovitve STO pa je Agneletto svojim poslušalcem, ki so smeli le z »velikim odobravanjem pozdraviti poročilo in mu izreči «priznanje za vsestransko požrtvovalno in plodonosno delovanje« (ki se tako lepo odraža v požtrvo-valnem m plodonosnem potvarjanju Babičevih besed), popolnoma zamolčal sledeče Babičeve besede: «STO je za napredne sile sprejemljiv samo v primeru, če bi obstajala jamstva, da ne bo mogel služiti italijanski imperialistični politiki za njene pustolovščine. Najboljše jamstvo bi bilo, da bi na samem STO obstajale močne organizirane napredne sile, ki bi ob podpori zamejskih demokratičnih sil bile sposobne preprečiti vsakršno nasilje italijanskih imperialističnih krogov ali kakršne koli manevre drugih velesil in mednarodnih reakcionarnih sil ter zagotoviti takemu STO tudi ves demokratični razvoj. Jugoslovanski predlog o skupni upravi na tem ozemlju vsebuje takšna jamstva«. Na tej in takn očitni laži in zamolčevanju trditev sloni ves rompompom, ki ga je sprožila včerajšnja «Demokracija» in na tej laži bodo sloneli vsi napovedani sestanki SDZ. Toda laž ima krate noge! Zato naj se nikar ne repenčijo z NAŠIM geslom «Nikdar več pod Italijo!«, ki je in ostane NASE geslo. v ladjedelnicah povzroča tudi pomanjkanje dela v tržaški srednji in mali industriji, ki je tesno povezana z ladjedelništvom. Predvsem občutijo posledice te krize mizarska podjetja, ki so že prijavila nove odpuste z dela, pleskarska podjetja, ki bodo morala prav tako odpuščati delavce, kakor tudi večje mehanične in kovaške delavnice, ki jih ladjedelnice najamejo za posebna dela na ladjah. To pomanjkanje dela nujno upliva na številna trgovska podjetja, ki dobavljajo material srednji in mali industriji ter obrtnikom, da ne govorimo o posledicah povečanega števila brezposelnih, ki jih je v Trstu že okrog 20.000. Nočemo ponavljati stanja v pristanišču, kjer promet stalno pada in kjer ni videti nobene rešitve zaradi previsokih pristaniških uslug, nerednih prihodov in odhodov ladij itd. Kar se pa tiče novih industrijskih podjetij v industrij- skem pristanišču lahko rečemo samo to: italijanski nacionalistični krogi izkoriščajo u-stanovo industrijskega pristanišča za svoje politične akcije v določenih trenutkih. Ce se bližajo volitve, so na programu številne nove tovarne, ko pa so volitve mimo, večina teh načrtov zaspi v predalih ustanove, ki jih potegne zopet na dan, ko jim to politično sluzi. Sicer nas veseli, da tudi tisti, ki so do sedaj vedno zapirali oči pred dejanskim stanjem našega gospodarstva po sili razmer začenjajo spoznavati, da ni vse tako rožnato tn da mesto brede v vedno težji gospodarski položaj. Koristno pa bi bilo, da bi njihovim. realnim ugotovitvam sledila tudi realna politika, ki pa ne more imeti ničesar skupnega z do onemoglosti ponavljajočim se refrenom,- Trst Italiji. Italija pomeni za Trst njegovo gospodarsko uničenje. Krivično odmerjanje pokojnin pomorščakom in pristaniškim delavcem Pomorščaki in pristaniščniki so prikrajšani tudi pri izplačevanju njihovih deležev družbe Garibaldi in Doma pristaniških delavcev Pristaniške delavce in pomorščake vežejo mnoga skupna vprašanja. Zato je tudi potrebna njihova tesnejša sindikalna povezanost. Med raznimi drugimi skupnimi zahtevami je tudi zahteva po upokojitvi starejše delovne sile, upoštevajoč pokojnine v zvezi s številom let službe. Sedaj je namreč med pomorščaki in pristaniščniki največ stare delovne sile, ker je mladim ljudem pot v ti dve stroki skoraj popolnoma zaprta. Glavni vzrok je v tem, da pomorščaki in pristaniščniki delajo skoraj trajno v izmenah. Po več desetletjih službe jim zato skrčijo dobo zaposlitve glede odmerjevanja pokojnin na polovico. Tako na primer pomorščaku, ki je bil v službi 40 let, toda je seveda plul na ladjah izmenoma, ker ni nikoli dovolj dela za vse, priznajo za zaračunavanje pokojnine samo 20 let; podobno velja tudi za pristaniške delavce. V takih razmerah je razumljivo, da pristaniščniki in pomorščaki čim dalje vztrajajo na delu, ker se z PO VEČMILIJONSKI ŠKODI VREMENSKEGA NEURJA Intervencija Kmečke zveze za pomoč po loči prizadetim kmetom Načelnih Kmetijskega nadzorništva izjavlja, da ne vidi nobene možnosti za denarno pomoč, ker... ZEC nima v svojem proračnnn predvidene toče Včeraj dopoldne je tajnik Kmečke zveze tov. Mirko Ko-smina obiskal dr. Galanteja, ki odgovarja pri Kmetijskem nadzorništvu za predel, ki ga je v četrtek popoldne opusto-šila toča. Tov. Kosmina' je omenjenemu funkcionarju prikazal položaj prizadetih kmetovalcev ter prosil, da bi tudi Kmetijsko nadzorništvo kaj ukrenilo v pomoč hudo prizadetim obdelovalcem zemlje. Tov. Kosmina je nadalje govoril z načelnikom Kmetijskega nadzorništva dr. Percom, kateremu je prav tako prikazal zaradi toče nastalo škodo ter priporočal, da se kmetovalcem pomaga. Dr. Perco je izjavil, da ne vidi nobene možnosti konkretne pomoči, vsaj kar se denarne podpore tiče, ter da bi se dalo doseči le znižanje ali črtanje davkov, ki jih kmetovalci plačujejo. Tajnik Kmečke zveze je stopil v stik tudi z načelnikom urada za kmetijstvo in ribištvo pri ZVIT, dr. Piccolijem, kateri je sicer pokazal svoje razumevanje do brezupnega položaja prizadetih kmetovalcev, vendar je pristavil, da bo ZVU lahko kmetovalcem pomagala le z dodelitvijo modre galice, semeni ali podobnim materialom, medtem ko ni upanja, da bi kmetom priskočili na pomoč s konkretno denarno podporo. Zvedeli smo še, da bo Kmečka zveza intervenirala tudi pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru, da bi kmetovalcem, ki jim je toča opustošila obdelane njive in vinograde na pčdročju cone B, znižali oz. črtali davke, ki jih sicer plačujejo na zemljišča. Pomoč, ki jo obljublja ZVU prizadetim kmetovalcem, je malenkostna. Nekaj modre galice in semena ne bo v ničemer odtehtalo milijonske škode. ki so jo kmetje utrpeli. Najučinkovitejša podpora bi bila denarna, da bi si kmetje lahko takoj pomagali ter se nekako prebili skosi letošnje leto do prihodnje pomladi. Toda te podpore ni, in sicer zato ne, ker ZVU nima v svojem proračunu predvidena toče. Zanimivo bi bilo vedeti, ali bi ZVU nakazala denarno podporo kmetovalcem, če bi jim recimo kakšna večja poplava preplavila hiše in polja. Prepričani smo, da bi, kajti poplava je poplava in poplav-ljencem je treba pomagati. Toda toča je včasih hujša kot poplava. Kadar zbije krom-pirišča v zemljo, kadar prere- šeta smokvine liste, tedaj prav gotovo povzroči vsaj toliko škode, kot bi jo povzročila poplava. In prav zaradi tega bi bila dolžnost ZVU, da v takih katastrofalnih primerih, ko je toča stoodstotno vse uničila, priskoči na pomoč z denarno podporo. Urad za ribištvo in kmetijstvo pri ZVU bi si moral izposlovati kredit, ki bi ga v takih primerih lahko izrabljali. Deleqacija delavcev Arzenala sprejeta na tržaškem županstvu Napoved o odpustih 60 delavcev je modno razburila vse delavstvo v Tržaškem arzenalu. Zato je šla na tržaško žu-pansto delegacija enotnega to. varniškega odbora, ki je hote. la govoriti z županom in zahtevati intervencijo občinskega odbora. Zupan pa delegacije ni sprejel in so delavci obrazložili stanje v Arzenalu glavnemu občinskemu tajniku Sacchiju. Tovarniški odbor je nato sklical skupščino vsega delavstva in ga seznanilo s sedanjim stanjem. Skupščina je po. oblastila enotni tovarniški od. bor, naj se v imenu vsega delavstva odločno upre odpustom. Tudi v rafineriji ((Standard«, kjer je bilo napovedanih 45 odpustov, je skupščina delavcev pooblastila tovarniški odbor, naj se razgovarja z zastopniki glavnega ravnatelj, stva iz Genove, ki so sedaj v Trstu. Ktavkii v podjetju li ožinami Delavci v podjetju Kozmann so napovedali polurno stavko, ker jim niso hoteli dati plače za 25. april, ki je uradno priznan praznik. Imenik revežev za I. 1953 Občina javlja, da je na občinskem uradu za zdravstvo in higieno v Ul. Cavana 18 so. ba štev. 19, razstavljen imenik revežev za leto 1953, Imenik bo razstavljen 30 dni, in sicer od ponedeljka 11. t. m. dalje. Zainteresirani lahko imenik pregledajo med običajnimi PRETRESLJIVO ODKRITJE BLIZU I.0NJERSKE CESTE Tragična smrt starke v vodnjaku Ženska se je verjetno naslonila na ograjo, ki pa je pod njeno težo popustila tako. da je padla v vodnjak in se utopila uradnimi urami. Protesti ali zahteve po novih vpisih v ta imeniki morajo biti naslovljeni na občinski svet tržaške ob. čine. OBVESTILO kmetovalcem I REJCEM BIKCEV: Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo zadnje dni tega meseca in prve dni junija spomladanski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenih, nad 10 mesecev starih bikcev ali za katere ni v teku prošnja za potrditev. Torej, vsi lastniki bikcev, kateri bodo prihodnjega junija stari 10 mesecev, morajo predložiti do sobote 23. maja t. 1. prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir, naslovljeno na komisijo za potrditev bikov, pri Področnem kmetijskem nadzorništvu . Ulica Ghega, štev. 6-1. Prav tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče junija meseca. Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu komisije ali telefonično, na številko 86-73. Nove prometne določbe za Ul. S. Lazzaro in Imbriani Občina obvešča, da je po ugodnem mnenju tehnične ko. misije za promet sklenila uve. sti naslednje nove določbe za promet po Ul. S, Lazzaro in Ul. Imbriani, ki sta bili doslej s prometom preobteženi; 1. V Ul. Imbriani bo odslej dovoljen le enosmerni promet, in sicer tako, da bodo promet, na sredstva lahko vozila samo od Ul. Mazzini do Trga S, Gio. vanni. 2. Enosmerni promet se uve. de po Ul. S. Lazzaro, in sicer med Ul, Ponchielli proti Ulici Mazzini. 3. Enosmerni promet se uve. de na isti ulici med Ul. Paga-nini v smeri proti Ul. Torre-bianca. 4. Uvede se parkiranje avto. mobilov na obeh straneh Ul. Imbriani, in sicer med Ul. Mazzini in Ul. delle Torri ter na obeh straneh Ul. S. Lazza-ro med Ul. Torrebianca in Ul. Mazzini. Nove določbe bodo postale veljavne v naslednjih dneh. Ko je 19-letna Margherita Ličen z Vrdelce včeraj zgodaj zjutraj krenila z Lonjerske ce. ste na ozko stezo, po kateri je hotela po najkrajši poti priti do Vrdelce, ni niti najmanj pričakovala, da se ji bo prika. zal žalosten in nenavaden pri. zor. Dekletu je po nekaj korakih obstal pogled na vodnja. ku, v katerem je plavalo žensko truplo. Dekle se je seveda prestrašilo in takoj alarmiralo okolico in nekaj kasneje so bili že na mestu policijski a-genti z dr. Niccolinijem, ki je ugotovil, da je ženska, identificirana za 71-letno Marijo DL lič vd. Dilič z Vrdelce Timi-njana št. 1607 utonila in umrla že predvčerajšnjim okoli 22. ure. Policija je ugotovila, da je treba smrt pripisati nesreči. Diličeva se je verjetno pozno zvečer vračala domov in možno je, da ji je postalo slabo ter da se je naslonila na leseno ograjo Pod njeno težo pa se je ograja, ki je bila gnila, podrla in ženska je padla v vodnjak, ki je 2 metra širok in dolg in kakih 50 cm globok, toda vode je bilo le 20 cm, medtem ko je dno blatno. Po vsej verjetnosti je Diličeva padla z obrazom v vodo in se zadušila. Zensko so z lahkoto identificirali, ker so našli pri njej denarnico z osebno izkaz, nico z 200 lirami v gotovini. Okoli 9.30, ko je bila preiskava končana, so truplo pokojnice odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Neroden padec Zaradi padca v lastnem sta. novanju se je 76-letna Emma Contento por. Ruzzier iz Stare istrske ceste v spremstvu svojega sina zatekla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli zaradi poškodb na kolčnih kosteh na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Ruzzierjeva okrevala v 20 ali najkasneje v 90 dneh. Truplo novorojenčka v zavoju v grmu Med hojo po Reški cesti je 37-letni Salvator Dan iz Roco-la opazil včeraj 10 minut po 19. uri v nekem grmičku v neposredni bližini angleške smodnišnice sumljiv zavoj. Mož je preskočil majhen jarek in odvil zavoj, v katerem je z grozo opazil trupelce deteta. Dete je bilo zavito najprej v brisačo in nato vse skupaj v ovojni papir. Dan je takoj po. klical policijo, ki je prišla na mesto in uvedla preiskavo. U-gotovili so, da se je dete rodilo le 24 ur pred najdbo. Tru. pelce so odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Vzroki smrti niso znani ter bo_ do to ugotovili šele z obdukcijo. V apno je padel Včeraj popoldne so zaradi o. peklin na nogah, rokah in o-brazu sprejeli 45-letnega Giu-seppa Violo iz Milj na derma. tološkem oddelku, kjer bo mo. ral ostati verjetno mesec dni. Njegova žena, ki ga je spremila, je izjavila, da je mož med mešanjem apna v 70 cm globoki jami nepričakovano zdrsnil, verjetno po krivdi mo. krega terena, in padel v jamo, pri čemer se je opekel. malimi pokojninami ne morejo preživljati. To pomanjkljivost so skušali rešiti z raznimi pripomočki. V Trstu, kjer mnogo mladih pristaniških delavcev čaka, da jih sprejmejo med stalne delavce družb, so ustanovili pokojninski sklad, s katerim naj bi dopolnili pokojnine Zavoda za socialno zavarovanje. Po predlogu delodajalcev naj bi pokojnina znašala 40 odstotkov povprečne plače; ta pokojnina naj bi dosegla 100 odstotkov po 30 letih dejanske zaposlitve, kar v resnici ne pride v poštev. Pristaniške družbe pa zahtevajo 50 odstotkov na osnovi zadnje plače za tiste delavce, ki imajo pet let dejanske službe, s postopnim zvišanjem odstotka do 100 odstotkov, če dosežejo delavci 25 let dejanske službe. Pomorščaki pa ne dobivajo nobenega dopolnila pokojnine svojega Zavoda za socialno zavarovanje. Delavcem in pomorščakom pa se godi še druga krivica. Stari pomorščaki, ki gredo v pokoj, so v glavnem člani pomorske družbe ((Garibaldi«, pristaniščniki pa so delničarji Doma pristaniških delavcev. Deleže so vplačali pred vojno, kljub temu pa hočejo pristaniške delavce izplačati po nominalni vrednosti deležev, pomorščakom družbe »Garibaldi« pa komaj dvojno vsoto. Znano je, da so deleži družbe ((Garibaldi« leta 1926 znašali 200 milijonov lir, medtem ko je Dom pristaniških delavcev bil takrat vreden nekaj milijonov lir. Danes znaša vrednost premoženja družbe ((Garibaldi« okoli 100 milijard lir, Dom pristaniških delavcev pa je prav gotovo vreden 80 milijonov. Zato ne vemo, po kakšnem kriteriju, mislijo izplačati pomorščaku, ki je n. pr. pred 30 leti vplačal delež 2000 lir, danes 4000 lir ali pa 3800 lir pristaniškemu delavcu, ki je leta 1938 vplačal približno isto vsoto, medtem ko je lira sedaj 60-krat manj vredna. Drugo vprašanje je rešitev splošnega turnusa pomorščakov in začasnih pristaniških delavcev. Xi delavci morajo plačevati razne prispevke, čeprav imajo le malo možnosti, da bodo postali stalni člani družb. Tako često zgube prispevke, ki jih plačujejo mnogo let. Končno je treba rešiti vprašanje pokojnin bivših avstroogrskih pomorščakov, katerim ne priznavajo službenih let, o čemer smo že večkrat pisali. 2e teh nekaj nerešenih vprašanj kaže, kako je potrebna enotnost obeh kategorij. Zato bi bilo prav, da bi ustanovili koordinacijski odbor, ki bi se lotil reševanja teh ' vprašanj ne glede na razna ideološka nasprotja. To pa je seveda stvar delavcev, ki se morajo za ta cilj boriti. SHPz v Trstu je poslala prosvetnim društvom in u-stanovam sledečo okrožnico: Umetniško, kulturno, vzgojno in narodno delo pokojnega skladatelja Frana Venturinija je tako pomembno, da ne sme njegov grob ostati brez dostojnega spomenika. Hvaležnost rojakov do nepozabnega pokojnika se bo v vidni obliki najlepše izražala z na-) grobnim kamnom, ki se mora čimprej postaviti. Pri Slovensko . hrvatski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Roma 15-11 se je ustanovil odbor za postavitev spomenika Franu' Venturiniju in za vzidanje spominske plošče na njegovi rojstni hiši. Prevzel Je skrb za to, da se zbere primeren znesek in se delo čimprej izvrši v lepi umetniški obliki in v skladu z veljavnimi določbami. Odbor vabi ustanove, prosveta društva in posameznike, da se oddolžijo spominu velikega umetnika in pohitijo z nabiranjem prispevkov, ki naj omogočijo v kratkem izvedbo omenjenega načrta. Prosvetna društva naj nabrane zneske tedensko pošiljajo odboru, da bosta spomenik in spominska plašča čimprej na svojem mestu. Slava spominu Frana Venturinija! PRVI PRISPEVKI Prvi prispevki za spomenik Franu Venturiniju: Slovensko . hrvatska prosvetna zveza 10.000 lir. Glasbena Matica 10.000 lir. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« 10.000 lir. Zveza prosvetnih delavcev v Trstu 5.000 lir. Boris Race 2.000 lir. Srečko Merlak 1.000 lir. Antonija Cok 1.000 lir. ( GLEDALIŠČE VERDI) POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA J otrl se začne pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za 5. koncert pomladanske simfonlč-ne sezone, ki bo v sredo ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Hermana Scherchena. Na programu sta Beethovnovi II. in V. simfonija ter Liebermanova I. simfonija. Za promet zaprta ulica Občina javlja, da bo od ponedeljka 11. t. m. dalje za promet zaprta Ul. Montecucco na križišču z Ul. S. Marco, in sicer zaradi napeljave plinskega voda. ZARADI POSLEDIC NEDAVNEGA NEURJA ZEMELJSKI PLAZ zasul cesto Grljan - Sesljan Na cesto se je s pobočja usulo okroq 200 m3 zem je in skal. Promet usmerjen ia tri dni skozi Opčine in po Trbiški cesti * 4 t** M v n Pogled na zasuto obalno cesto Včeraj, dvajset minut po 6. uri zjutraj se je razlegel na odseku Grljan - Sesljan zelo prometne državne ceste št, 14 čuden in nenavaden ropot, kot bi se ogromen plaz valil po pobočju. Tako je tudi bilo, kaj. ti s strme stene se je, verjetno kot posledica neurja, ki je pretekle dni besnel po naši coni, utrgal ogromen plaz kamenja in zemlje, ki je dobesedno zasul cesto pod filtri vodovodne napeljave v bližini Sv. Križa. Ljudem, ki so malo kasneje prišli na mesto, se je nudil kaj nenavaden prizor; na cesti, ki ni bila prehodna niti za pešce, še manj pa za motorna vozila, je ležalo okoli 200 kubičnih metrov (tako so namreč ugotovili strokovnjaki) zemlje in tudi kamenja ter skal. K sreči pa se je plaz utrgal, ko ni bilo na cesti nikogar, tako da se je vse končalo le z znatno materialno škodo brez človeških žrtev. Na mesto so takoj prišli strokovnjaki in policija, ki je promet usmerjala po drugih cestah, S čiščenjem ceste so začeli takoj, vendar domnevajo, da bo delo trajalo od 2 do 3 dni. Prometna policija pa je že ukrenila vse potreb- no, da avtomobiliste in druge pravočasno obvesti o neprehodnosti ceste. V.es promet proti Sesljanu in obratno pro. ti mestu bo do konca del u-smerjen po Ul. F. Severo -Opčine . Trbiika cesta in o-bratno. Nezgoda pri igri Med igranjem košarke v telovadnici osnovne šole v Rojanu se je 11-letni Graziano Romio iz Ul, Giusti po nesreči zaletel v svojega nasprotni, ka in padel na tla, pri čemer si je zlomil koščico v zapestju desne roke. Po prihodu v bol. nišnico so fanta sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 30 dneh. Tok ga jo stresel Med delom na žerjavu v o-pekarni pri Orehu se je 17-let. ni Aldo Kocjančič iz Skednja nehote dotaknil žice z visoko napetostjo, ki ga je hudo stresla. Nekaj minut pred poldnem so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi živčnega pretresa sprejeli s prognozo okrevanja v 5 dneh na opazovalnem oddelku. MIG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 10. maja 1953 ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI z Manzarijevo komedijo »» VPISOVANJE OTROK za počitniške kolonije v Sloveniji Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško ozemlje je odbor za počitniške kolonije sklenil, da prične z vpisovanjem otrok za kolonije v Sloveniji v torek 12. maja na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 8 30 do 10.30 vsak dan razen sobote. Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 let. Vsak naj prinese s seboj krstni list. Gornji urnik velja samo za mestne okraje. Za zunanje okraje bo javljen naknadno. Podporno društvo STO (Odbor za počitniške kolonije) PLANINSKO LETOVANJE Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra. Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD' v Trstu v Ul. Machiavelli 13, vsak delavnik od 18. do 19. ure. Izleti IZLET PD NA PLITVICKA JEZERA Planinsko društvo v Trstu prireja tridnevni izlet na Plitvička Jezera. Odhod v soboto 30. maja ob 14. uri, povratek v torek 2. junija. Pot vodi skozi Reko, Kraljevico, Senj na Plitvička jezera, ter skozi Zagreb in Ljubljano v Trst. Pojasnila in vpisovanje pri PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 vsak delavnik od 18, do 19. ure. P D T priredi 24. t. m. izlet na Vremši-co. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 (tel. 6491) do 15. t. m.. Potovali bomo z vlakom. NA OSOJE IN V ZILSKO DOLINO Zveza prosvetnih delavcev namerava prirediti v dneh 2., 3. in 4. junija izlet na Osoje In v Zil-sko dolino, ter vabi vse šolnike na Tržaškem, njihove prijatelje in znance, da se izleta udeleže v čim večjem številu. Kdor bi si rad ogledal zibelko slovenstva, kdor ljubi lepoto narave in komur je mar za družabnost, naj se prijavi do 15. maja na sedežu Zveze v Ul. Roma 15. MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE Motoklub obveSča svoje člane, da organizira 24. t. m. izlet v Postojno. Vpisovanje do 14. t. m. vsak dan med 18. in 20. uro na sedežu. MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA organizira 24. t. m. izlet v Postojno. Prijave vsak večer na sedežu do 14. t. m.. IZLET V DOLINO TRENTE IN V PAZIN Motoklub «Amatori» organizira dva izleta v dolino Trente in v Istro s prenočevanjem v Pazinu in sicer 24. maja t. 1.. Vpisovanja se sprejemajo samo za člane na sedežu motokluba v Ut. Alfieri 8 od 17. do 19. ure do srede 13. t. m.. IZLETI V OPATIJO Adrla-Eicpress organizira enodnevne izlete na kopanje v Opatijo začenši s 7. junijem t. 1. Cena 800 lir. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR)) Danes 10. maja običajna zamenjava znamk v klubovih prostorih od 9. do 13. ure. Delile se bodo najavljene znamke vsem rednim članom in sprejemali predujmi za nova naročila. OBČINSKA DRAŽBA Tržaška občina javlja, da bo v torek 19. t. m. javna dražba za dobavo 100 kub. m kamna, ki ga bodo rabili za redno in Izredno vzdrževanje cest. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo v sobi štev. 203 občinskega urada za sklepanje pogodb. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Je 13 oseb, porok pa je bilo 4. POROČILI SO SE: kapitan mor' narice Zorko Tavčar in gospodinja Anna Pavletič, blagajnik Dante Pietroni in gospodinja Helene Ehrenberger, vojak ameriške vojske W. Frank Degnan in frizerka Dina Tezzi, mehanik Gior-glo Filosa in gospodinja Onorina Emtlio. UMRLI SO: 17-letnl Bruno Cecohi, 75-letni Giuseppe Colapin-to, 78-letna Angela Siega vd. Cen-tazzo, 59-letni Giovanni Reggio, 56-letni Bruno Blažlna, 67-letni Girolamo Ruzzier, 70-letna Olga Sonc por. Gartner, 55-letni Romano Slonczinsky, 87-letna Elisa-betta Matcovich vd. Knaflich, 63-letni Lulgi Plcclni, 75-letni Marco Omegna, 54-letni Tulilo Carava-glio, 56-letni Vincenzi Tonei. LOTERIJA BARI 69 53 40 51 43 CAGLIARI 84 7 49 32 30 FIRENZE 24 73 66 36 43 GENOVA 57 71 75 33 65 MILANO 65 63 45 14 10 NAPOLI 19 57 54 9 7 PALERMO 6 14 90 13 72 ROMA 85 52 83 77 5 TORINO 43 48 89 35 88 VENEZIA 88 69 40 74 90 Rossett), 15.00: «Jankee, morski ropar«, Jeff Chandler, Scott Brady, Luzan Bali. Barvni film. Excelslor. 15.00: «Puccini», Ga- briela Ferzetti, Marta Toren. Barvni film. Naziongle. 14.45: »Prav ona ga Je želela«, Walter Chiari, Lucia Bose. Carlo Campanini. Filodraminatico. 14.30: «Quebec — železna vrtnica«, John Barry-more, Corinne Ca!vet. Barvni film. Arcobateno. 14.00: «VzgaJališče se zabava«, Virginia Mayo, Ronald Reagan, Gene Nelson. Zabaven film. Astra Rolano. 14.30: »Oddaljeni bobni«, Gary Cooper, Marry Aldon. Barvni film. Grattacielo. 14.00: »Viham. Silvana Pampanini. Serge Reggiani, C. Del Poggio, Jean Gabin. Mladim izpod 16 let prepovedano. Alabarda. 13.45: (cScaramouche«, Stevvart Granger, Eleonora Parker, Janet Leigh. Barvni film. Ariston. 14.00: «Kim», Errol Flynn. Barvni film posnet po Kiplingovem romanu v Indiji. Armonla, 14.00: »Nora Judy», Ju-dy Canova. Aurora. 15.00: «Sin Ali Babe«, Tony Curtis, Piper Laurie. Barvni film. Garibaldi. 13.30: «Oprosti mi«, Raf Vallone. Antonella Lualdi, Tamara Lees. Impero. 15.00: «2iveti skupaj«, Judy Holliday, Aldo Ryan. Ideale. 14.30: «Ljudje v lovu za srečo«, J. Cagney, C. Calvet, Dan Dalley. Italia. 14.30: «Plašč», Y. Šanson. Viale. 14.00: «Zaklad sekvoj«, K. Douglas, E. Miller. Barvni film. Kino ob morju. 14.30: «V predmestjih metropole«, Massimo Girotti, Marina Berti, Giulietta Mašina. Massimo. 14.30: «Show Boat«, Ava Gardner, Kathryn Grayson, Ho-ward Keel. Barvni film. Moderno. 14.00: «Krvavo znamenje)), Alan L and. Barvni film. Savo na. 14.00: «Moj dom«, Ja- net Leigh, Tom Drake. Barvni film. Secolo. 14.00: «Bar Kims Broad-way», barvni film. Vittorio Veneto. 14.00: «Oprosti-mi», Antonella Lualdi, Raf Vallone, Tamara Lees. Azzurro. 14.00: «Dva tedna ljubezni«, Jean Povvell, Ricardo Montalban, Ann Harding. Barvni glasbeni film. Belvedere. 15.00: «Hong Kong«, Jeff Chandler. Barvni film. Marconi. 14.30: ((Haitski upor«, D. Robertson, A. Francis. Barvni film. Novo cine. 14.00: ((Navijamo skupaj«, Esther Williams, Frank Sinatra, Gene Kelly. Barvni film. Odeon. 14.00: «Jeff, uporniški šejk«, Jeff Chandler, Maureen 0’Haha. Barvni film. Radio. 14.30: (iTrinidad«, Rita Hayworth, Glenn Ford. NEDELJA 10. maja 1053 JUGOMLOVANHKE CONE T B IS T A -254.6 m ali '178 kc 8.00 Poročila. 8.15 Slovenske narodne. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: »ROŽICA«. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 15.00 Po Primorski v besedi in glasbi. 18.30 Koncert pevskega zbora «Igo Gruden« hz Nabrežine p. v. Karla Boštjančiča. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. TRST II- 306.1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije. 8.45 Kmetijska oddaja. 9.15 Slovenske pesmi. 9.45 Elie Siegmeister: Odlomki iz «Western suite«, 11.15 Slavne skladbe za violino. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Zabavni orkestri. 15.00 Naša mladina pred mikrofonom. 15.30 Chopin Koncert za klavir št. 2. 16.00 Malo za šalo — malo zares. 17.00 Koncert pevskega kvinteta »Briški fantje«. 17.20 Bartok: Rapsodija za violino in orkester. 17.30 Priljubljene melodije, 18.10 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. 18.30 Lepe melodije — lepi glasovi. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Gershvvin: Koncert za klavir in orkester. 21.40 Večerne melodije. 22.00 Umberto Giordano: AN-DREA CHENIER, 1. in 2. dejanje. 22.55 Večerni ples. T K ST I. 9.15 Odlomki iz oper. 11.15 Glasba po željah. 14.30 «E1 cam>pa-non«. 16.00 Operna glasba. 17.00 Prenos z nogom. tekme. 18.00 Simfonični koncert pod vodstvom Al a ul f a A.rgenta. 19.45 Športne vesti. 21.05 Kikiriki. NLOT UNIJA 327,1 m, 202,1 m, 212.4 m 8.15 Lahka glasba. 9.40 Dopoldanski simfonični koncert. 11.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 12.15-13.00 Slovenske narodne pesmi. 13.10 2eleli ste, poslušajte! 15.15 Zabavna glasba. 16.25 Pester popoldanski spored. 19.10 Zabavna glasba. 20.00 Ivan Zajc: Nikola Šubic — Zrinjski — opera v 3 dej. PONEDELJEK. 11. mala 1953 JUGOSLOVANSKE CONE T KM i A 254.6 m ah 1178 kc 11.00 Koncert orkestra JLA iz Portoroža. 11.30 2ena in dom. 13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14.40 Domači zvoki. 17.30 Srbske, dalmatinske in bosenske narodne pesmi. 18.15 Arije, baleti in suite, 19!00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. T1IST II. 306,1 m ali 980 kc-eek 11.30 Zabavna glasba. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Popoldanski koncert. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Koncert violinista Ljudevita Dobronyja. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Šostakovič: Koncert za klavir. 18.35 Schubert: Simfonija št. 2. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Priljubljene melodije. 20.00 Večerni koncert. 20.30 Športna kronika. 20.40 Lahke melodije. 21.00 Književnost in umetnost. 21.30 Večerne melodije. 22.00 Umberto Giordano: ANDREA CHENIER, 3. in 4. dejanje. 22.55 Zmerni ritmi. T B H T I. 11.30 Dvorak: Simfonija št. 2 v d-molu. 14.25 Napolitanske pesmi. 21.05 Operna glasba. 22.30 Zabavna revija. 23.00 Komorna glasba. Ml, O V K N J J A 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m 12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.45 Pester spored na-> rodne glasbe. 13.40 Od melodije do melodije. 15.15 Simfonični pleni (Brahms. Dvorak. Grieg in Pa-lis), 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Popevke in rilmi. 18.00 Mali koncert predklasične glasbe. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.40 Poje pevski zbor iz Kranja. 19.10 Zabavna glasba. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. Darovi in prispevki Ob 28. obletnici smrti Kapuna darujei družin* za Dijaško Matuco. ISCEM VAJENCA 23 t1ri|fjV‘n jestvin. Naslov na upravi ^ T PRODAM ali l0 y Opat1' stom 3-stanovanjskovuo T0 ji. Pismene ponudbe na !ista^podj(Prodain»^^^^^^ Dr. N. GIGLIA zdravnik kJ$ik zobozdravnik^ Izdeluje proteze v .le^_ gdrtvi kavčuku in plastiki. z najmodernejšimi s^ Sprejema od 9. fQ " —— TRST - Ul. Torrebianca ?1.„ (vogal Ul. Carducci) - MEH4MIČI4 DEia®N|CJ za avtomotorje - sco®^ in bicikle ANTON KL®C SV. KRIZ St- Mizarji podjetniki kmetovalci* me, nudi najugi Desk* suit' goli«. snof* in t** lesov in odneje IBI rfsSi fllrf AVTOMOBIL! ODDAJA V - za prevoz potm^0 na STO in v inortv> FRANC UPO]S TRST - UL. TIMEUS TeL 90296 or«1 TeL 33113 DENE UG don> 00$ «UNI0N» Svetovno znana ** varovalnica od tU, 1828 Je v i4 UL. VALDIRIVO l tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVN ADEX iZjt 24. MAJA l953 IZLET V POSTOJNO DUTOVLJE ^ Vpisovanje do 1 ■ rT JUN GOBIC0 NOVO kanal S0Č| MOST NA-., (Sv. L°cl1 TOLMIN kobabto BOVEC JUN1JA IZLET ROVINJ PU1.0 , t m ■„ do 2l- El' F severo 6-0 —"7 jeN‘jA 30 MAJA P° v BEOGflAD a®;: Vpisovanje‘rajsi prostdo 8o, ^ Žajdeli ** zasedem,^ ^ 31. y Z VOLITEV V VIETNAMU VPRAŠANJA IZGRADNJE SOCIALIZMA V JUGOSLAVIJI Investicije tujega kapitala in sprostitev delavske iniciative Svetozar Vukmanovič-Tempo je na proslavi 50-letnice delovanja borskega rudnika, imel govor, v katerem je obrazložil aktualna vprašanja socialistične izgradnje v Jugoslaviji in nakazal smernice v katerih se bo gibala splošna gospodarska politika v nadaljnjem po- ljanju starega kapitalističnega družbenega reda; kako naj bi jugoslovansko gospodarstvo že prešlo v roke bivših domačih in tujih kapitalistov^ itd. na drugi strani pa si zapadni kapitalistični svet utvarja, da bo gospodarska pomoč zapad-nih držav morala postopno glabljanju socialistične demo- privesti jugoslovansko gospo-kratizacije in vedno širšega , darstvo na zanj edino zveli-sproščanja samoiniciativnosti j čavni kapitalistični tir. proizvajalnih sil, to je nepo- Proti tej dvojni politični 0bčinskimi volitvami v Vietnamu so s takimi volilnimi lepaki snubili voiilce srednih proizvajalcev. Znano je, da je jugoslovanska pot v socializem predmet dvojne, a v bistvu istovetne politične špekulacije; na tej strani se že skoro pet let ču-je hripav glas, kako naj bi I Jugoslavija izdala socializem I in postopno prešla k obnav- špekulaciji pa drži, da je jugoslovansko gospodarstvo, kljub dejanskemu stalnemu pritisku zainteresiranih krogov, obdržalo svojo smer, in da so vse bistvene spremembe, ki so v njem nastale in še nastajajo po prelomu s Komirrformom le naravna posledica notranje .....101111111 ll,||iiiiiiiii,iii,iiI,,iii,II,,ilil,,n,iiiilli,iti,iii,ili,,l,,,i,liilli)iiiii,i,i,(,iiiiii,iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiniiiittsiTiiiiiii!iiiiiiii,iiii«iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiKiiiiiiiisiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiTiin>i razvojne nujnosti socializma samega in konkretne jugoslovanske družbene stvarnosti še posebej. V svojem govoru je Vukma-novič-Tempo na kratko, a jasno obeležil razvojne faze jugoslovanskega gospodarstva. Q investicijah injega kapitala !??ašanje TRSTA V SREDISCU ITALIJANSKE PREDVOLILNE KAMPANJE CASPIRIIA CRAZIAHIUA ^ posluha za delov i a -’1 Pollt* *®dne bodo v Ita- ^n.e v°litve. Osemin-^-U.jonov italijanskih "snih, “?ravičencev bo po- "ni w_. K kat>didat,aj0 ,SVoj glas one' ali' stranki.Ta-•* iD Ha‘h*?30 za naib°ljše-»as I vrednega. Ne-i v°litve .Vo^tve spomnijo v a’ So kile preteklo “ jesen Vstriii. Kdor je lan-i °Pazoval volilne Avstt p volilno kampanjo w iatnn11 ?Pazul® sedaj vo-v Italiji, vidi . ‘talij,. azliko. Res je, da S>>dstvo "O a2aiu povse... Nar n avstr‘jskega ljudstva, N da K- razlika tak° prese-k9lija '-mi!'110 latlko rekli, ze po povsem dru- ^“ava^ loči od Avstrije m®ja, ampak da se fSaja . aJ na drugem kon- li 0lN v I io Ka«ipanja v Italiji za^ela pred tre- ^jansko „ Pa se je inskem nekai meseci S D« P parlamentu in se-V e Gar asPeri, ki že več let ^ivliL°Po1 nad vsem jav- »o v Italiji, je — ‘oči sle težko — uvidel, tniiijarije ameriške ‘taliji mimo italijan-skoroda ne-_ n i® Italija — res- kV« 0 ne samo Italija Ir: Pred celo vrsto vpra- \lr, ^UdstVa “ °' ‘n da priboril —: ni važno s kakšnimi sredstvi — prvo zmago, se je lotil druge borbe, ki naj prvo zmago sankcionira. Kdor malo pobliže pozna demokr-ščansko gibanje v Italiji in kdor pozna tudi vše tisto, kar je s tem gibanjem v zvezi, bi skoraj ne mogel dvomiti, da bi De Gasperi na bodočih volitvah mogel pogoreti. Nekdo je rekel, da je za italijanski narod največja nesreča ta, da ima v Rimu Vatikan. Ran-dolph Churchill, sin angleškega premierja Churchilla, je v času zadnje vojne napisal, da bi bilo potrebno bombardirati Vatikan. Prepričani smo, in v to je verjetno prepričan tudi sam De Gasperi, da bi bilo v Italiji zares drugače, če bi ne bilo Vatikana, kajti «božja pota« so baje različna, vatikanska pota pa tudi, vendar pa vodijo k istemu cilju, k vsa ki '^PD^lnr*ahtevajo rešitve ,°st, stagnacija ali i,5tl>aAU0Vanie v industriji, >nti ® °rma itd. itd., so 'se najprej odra- oblasti krščanske demokracije. In Vatikan ima mnogo sredstev in možnosti. Ze v začetku volilne kampanje se je visoki aparat rimsko-katoliške cerkve opredelil glede volitev. Verski občutek in prepričanje je sicer le ključ, ki naj odpira nebeška vrata, toda v tem primeru bo versko prepričanje italijanskega ljudstva pomagalo odpirati De Gasperiju vrata v rimski parlament, senat in seveda v Palazzo Chigi. Za to so se potrudili južnoitali-jansici škofje, ki so rekli vsem pagira za demokrščansko listo v svojstvu člana Katoliške akcije ali pa v svojstvu aktivista nekega ncomitato civico«. Krščanska demokracija si je torej pripravila najboljšo ka-pilarično in najbolj razpredeno agitacijsko mrežo, ki gre vse od cerkve Sv. Petra v Rimu pa do zadnje kaplanije v najbolj zakotni hribovski vasi. To pa je samo tista podrobna agitacija človeka do 'loveka. Drugi, zunanji, širši lov za glasovi pa je, kot povsod, prevzelo pravo demokrščansko politično vodstvo z De Gaspe-rijem na čelu. V tej odkriti, javni volilni kampanji pa je ponovno prišla do izraza ena značilnost visokih voditeljev krščanske demokracije. V dosedanji vj-lilni propagandi najvišjih vrhov krščanske demokracije se govorniki skoraj niso dotaknili tistih problemov, ki so za italijansko ljudstvo tako pereči. Vsa njihova propaganda se je do sedaj spremenila v navadno visoko politično samohvalo in očitanje. V vseh dosedanjih volilnih govorih, ki jih je imel vodja krščanske demokracije in sicer v Teatro lirico v Milanu, Firencah in v Ascoli Pice-je bilo središčno vpraša-«boleča rana« vseh Ital i- v no, nje janov — Trst. To vprašanje je obračal in kuhal in v vseh so bili zastopniki liberalcev, republikancev in saragatov-cev, in kjer so z zastopniki krščanske demokracije razpravljali o volilnih problemih, da slutiti, da je tudi «siromaš-nejše sorodnike« zečela skrbe- ti demokrščanska nadutost. Toda sedaj je že prepozno, in po vsem sodeč bodo »siro-mašnejši sorodniki« morali še vnaprej plesati tako, kot bo igrala demokrščanska ali indirektno vatikanska violina. Danes se mnogo govori in piše o tej zadevi. Kaj je dejansko na stvari? Jasno je, da ne gre za nikako spremembo v politiki jugoslovanske vlade do tega vprašanja. Ni govora, da bi vlada pristala na take investicije tujega kapitala, ki so običajna praksa v kapitalističnem svetu; ni torej govora o povratku na staro, In to iz preprostega razloga, ker proizvajalna sredstva v Jugoslaviji niso privatna last, ampak kolektivna lastnina neposrednih proizvajalcev, to je družbena lastnina delovnega ljudstva. V takem družbenem redu je mogoča samo ena oblika investicij tujega kapitala, namreč investicije v obliki obrestnega posojila, ki se vrača z obrest-I mi vred iz tekoče proizvodnje, in ki ne ograža družbene last-I nine proizvajalnih sredstev. ! Taka investicija je hkrati v in-I teresu socialistične izgradnje v | gospodarsko nerazviti deželi, ! kot je Jugoslavija, ki mora [ zaradi svoje zaostalosti začas-i no bolehati na pomanjkanju i sredstev za socialistično aku-j mulacijo, Če noče resno nače-ti življenjskega standarda delovnega ljudstva. Jasno je, da bi šlo tudi brez investicij tujega kapitala, a izgradnja bi potekala neprimerno bolj počasi, ker bi potrebna investicijska sredstva morali najti doma, a to neposredno vpliva na življenjski standard prebivalstva. Naš tede pregled Sprostitev somniuicia-tive neposrednih proizvajalcev Priprave za kronanje angleške kraljice — Na sliki vidimo, kako vezejo izkušene učiteljice londonske kraljevske šole za ročna dela škrlatni plašč, ki ga bo nosila kraljica Eliza- i poznani iz sovjetske družbene beta II. ob priliki kronanja j stvarnosti. Tako, na primer. Osnovno vprašanje socialistične izgradnje je nedvomno sprostitev samoiniciative delavcev. To vprašanje pa je zopet neposredno odvisno od u-pravnega poseganja v proizvodnjo. y Jugoslaviji so to kmalu sprevideli in začelo se je s postopnim omejevanjem in ukinjanjem upravnega poseganja v gospodarsko dejavnost. V tem procesu je Jugoslavija že močno napredovala, kljub temu, da imamo še danes vrsto upravnih predpisov, ki so ostanek državno-kapitalistične miselnosti in prakse, in ki so imamo že danes predpis o določeni stopnji akumulacije in fondov, kar predstavlja administrativno določanje cen na tržišču in s tem zaviranje, stagnacijo in razkroj v gospodarskem razvoju. Treba bo omogočiti maksimalno svobodo v formiranju cen na tržišču po zakonu o ponudbi in povpraševanju, a paziti pri tem, da se onemogoči kršitev obstoječega razmerja med cenami industrijskih in poljedelskih proizvodov, in da se izognemo nevarnosti navijanja cen od strani podjetij, katerih proizvodnja ima monopolni značaj. Poleg tega ostaja še dosedanji sistem razširjene produkcije kot ostanek starega administrativnega upravljanja v go-gospodarstvu. Posledice tega sistema so, da mnoga podjetja, ki bi z majhnimi kreditnimi sredstvi mogla razširiti svojo proizvodnjo, ne morejo priti do kreditov, medtem ko mnoga podjetja, ki uživajo podporo države (ključni objekti) imajo v izobilju finančna sredstva, in grade tudi take objekte, ki ne bodo potrebni v dogledni bodočnosti. Zaradi tega je potrebna sprostitev kreditiranja, da bi mogli krediti dotekati v one panoge gospodarske dejavnosti, ki so v danem trenutku najrentabil-nejše. Iz tega izhaja, da bodo v Jugoslaviji revidirali celoten sistem kreditiranja ključnih objektov, ker so le-ti preveč obremenjevali gospodarsko mož države. Novi ključni objekti bi danes pomenili preveliko obremenitev, zato bodo le dokončali že obstoječe, posvetili pa več skrbi lahki industriji, ki dela za široko potrošnjo, in ki neposredno vpliva na boljšanje življenjskega standarda vsega delovnega ljudstva. Politika sproščanja samoiniciativnosti neposrednih proizvajalcev in ustrezno odpravljanje administrativnega poseganja v gospodarsko dejavnost kažeta, da se jugoslovansko politično vodstvo resno zaveda, da je socializem dejansko stvar delovnega ljudstva samega, in da nobeno administrativno poseganje državnega a-parata ne more nadomestiti gospodarske iniciative, nasprotno, da jo more le zavirati in celo uničiti, kar najbolje dokazuje sovjetska birokratska praksa, ki ie povzročila neozdravljivo stagnacijo in gnitje v celotnem sovjetskem gospodarskem aparatu, kot je moral to priznati celo sam Malenkov v svojem referatu na zadnjem kongresu svoje stranke, odnosno na kongresu naj višjih sovjetskih državnih funkcionarjev. Pogajanja v Panmunjomu se vlečejo, da v Evropi že marsikdo postaja nestrpen, ker se mu zdi, da bi z malo več razumevanja pri predstavnikih Združenega poveljstva — praktično pri Amerikancih — razgovori lahko potekali mnogo bolj spešno. V Angliji se že dalj časa pojavljajo očitki, da ameriškim generalom manjka diplomatskega smisla, da so trdi in okorni, včasih pa tudi trmasti. O diplomatski nadarjenosti ameriških generalov je težko razpravljati in verjetno tudi odveč. Drži pa, da je njihovo vedenje pri pogajanjih marsikdaj res togo. Pa najbrž ne gre za vprašanje diplomatskega takta ali za večjo ali manjšo sposobnost v diskusijah z v orientalskem dlakocepstvu izšolanimi Kitajci. Saj se konč-stališče generala Harriso- na prav nič ne razlikuje od voashingtonskega in je Wa-shington tisti, ki narekuje delovanje svojih predstavnikov v Panmunjomu. Težko pa se je znebiti občutka, da se v Wa-shingtonu bojijo očitkov, da iz pogajanj niso izvlekli vsega, kar bi lahko, in zato pač za vlačujejo — malo v upanju, da bodo res kaj več dosegli, malo pa morda tudi zato, da bi ti nekako samo optično pričarali. Večkrat smo že govorili o raznih tendencah v ZDA, ki v sedanjem trenutku nevarno in škodljivo vplivaj o na razvoj položaja, zlasti na Koreji. Govorili smo na primer o Taftu, ki ne izraža samo svojega mnenja, in niti le mnenja republikanske desnice (ki ima verjetno celo večino med republikanskimi senatorji), temveč tudi mnenje, ki ga povprečnemu Američanu vsiljuje Hearstov in MacCormickov tisk, se pravi, velika večina vsega, kar dobi državljan ZDA tiskanega pred oči ali kar sliši po radiu. Nedvomno je opaziti pri predlogih severne delegacije v zadnjem času prizadevanje, da pridejo partnerjem na pol poti naproti. Napačno bi bilo, ko tudi druga stran ne bi pokazala tega razumevanja, zlasti še, ker kaže, da je ozadje razvoj na Koreji mnogo obsežnejše, kot se je na prvi pogled zdelo, in ko se vedno bolj zdi, da je vprašanje sovjetsko-kitajskih odnosov eden izmed osnovnih činiteljev ne le dogodkov na Koreji, temveč tudi vse sedanje sovjetske zunanje politike sploh. Razen v neposrednih odnosih med Moskvo in Pekingom, ki so nam zelo nejasni in odtegnjeni, je znaten vzrok za motnje v teh odnosih sprememba vlade v ZDA. Republikanska vlada s svojo bolj izrazito azijsko orientacijo in z močnimi silami v lastni stranki, ki bi želele to orientacijo še ostreje poudariti, je gotovo lahko Moskvi dobrodošel pomočnik pri izolaciji pekinške Kitajske; težko si je zamisliti, da v Kremlju pri menjavi vlade v ZDA na to niso pomislili, kajti le če je Kitajska izolirana, če nima urejenih odnosov z ostalim svetom, jo lahko ZSSR kolikor toliko obvladuje. Na drugi strani pa je prav tako razumljivo, da se hoče Peking izviti iz teh dvojnih klešč. Tako pridobiva vedno bolj na verjetnosti razlaga, da so nenadne mirovne pobude na Koreji bile izraz pekinške želje, da ne tvega pustolovščin, da nekako prestreže dvojni sovjetsko-ameriški udarec, da prepreči večjo zaostritev ameriške politike na Daljnem vzhodu. Je morala Moskva ugrizniti v kislo jabolko? Napad v Laosu, ki gotovo ne koristi kitajskim prizadevanjem po izhodu iz sedanje osamelosti, utegne biti poučen znak, prav tako tudi sedanji nenadni umik, ki se da le deloma razložiti z bližnjim začetkom deževne dobe — znak za precejšnje vrenje v odnosih med Moskvo in Pekingom, v katerem pa je, kot kaže, Moskva večkrat prisiljena k umiku. Spomnimo se še na skoraj demonstrativno potezo Maoce-tunga, ko ni prišel na Stalinov pogreb in na kar nenavadne časti, ki so jih kljub temu v Moskvi izkazovali Cuenlaju. ** * Bo znal svet izkoristiti to priložnost — zdaj, ko postaja vedno bolj očitno, da je Daljni vzhod, točneje Kitajska, ključ do svetovnega miru? Dogodki v ZDA nam ne dajejo ravno optimističnega odgovora, Zaverovanost v davno preživele cilje je tam še vedno zelo močna. Oglejmo si samo malo načrt za pomoč tujini, ki ga je Eisenhower predložil kongresu! Načrt je znatno nižji kot Trumanov (ob menjavi vlade v ZDA pride vedno do nerodnega položaja, da pripravi odhajajoča vlada proračun, ki ga naj izvaja prihodnja vlada). To samo na sebi ni noben greh, če bo to znižanje spremljalo tisto, kar pomoč tujini danes pravzaprav nadomešča — liberalizacija ameriške zunanje trgovine, odprava visokih uvoznih tarif itd.. Potem se bo to, kar se danes zdi ubogaj me, v veliki meri spremenilo v čisto navadno trgovino. Osnovna šibkost današnjega svetovnega gospodarstva je pomanjkanje dolarjev, ki spet izhaja iz tega, da ZDA več izvažajo kot uvažajo. Čeprav je takoj težko misliti na uravnovešenje, bi vendarle liberalnejša ameriška trgovska politika — in ZDA rade meče- (Nadaljevanje na 6. strani) •:?kl ^ Ptl ?0l‘vce človeku, pr1 v. Ker pa je %:4entp v ti biiVolllni stf°i je tekel se vatikansko glasilo «Osser-vatore Romano« trudi prepričati svoje b-alce, da se Katoliška akcija ni in tudi ne bo ukvarjala z volilno kampanjo, ri končno po tolikih letih »odpušča« Rusom njihovo »nerazumevanje«, ki naj bi bilo plod Stalinove nepopustljivosti m jih zato prosi naj vsaj sedaj jih „ namazan. Akcije, ki j češ da ni politična organiza- ; pristanejo na tripartitno noto tl P1 _ * i \ J — V. rt J rt 4- — —— - - -. I . __11 • m 1 ■ 1 — — Ir vtiiri. ‘ib v ‘ova1^^81’ kom>nformi-^ di in na Poc*eže- Sldentstvo nekaterih $QV-dStva sopotniškib hrUpa s!Cer vzbudile mno aliUb temu pa ^ n dosegel svoj cilj. lB tako De Gasperi 1® cija, ampak da bodo to opravili «comitati civici«, toda tako prva, kakor druga demokrščanska in posredno vatikanska kapilarna organizacija imata dejansko skupen vrh in tudi navodila, in zato nikakor ni važno če gosp. X ali Y pro- iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiitiiii ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... i.......................................................................................... m.................. rldioft l/l/lelih Naši sorojaki, ki so v svoji mladosti odšli v „obljubljeno“ deželo, se na stara leta vračajo za stalno v svoj rojstni kraj, ker jim domovina nudi boljši počitek, kot dežela, ki so ji dali svoja mlada leta 'Nil .°dP°rnost sta lastnosti «poUtena», Iz katerega s0 ^11<1®nu,',IJ0blJive sklede «l)ex«, ki so izdelek tvrdke Ha!ex W -1. sliki: skleda IZ pomena, čez katero je zapc- «Vtnmi . ... in tako popravijo veliko krivico, ki so jo povzročili Italiji. Razen tega problema visoke mednarodne politike, ki nni privabi volivce, in razen ono kapilarične organizacije, ki smo jo že omenili, in ki naj privede vsakega italijanskega volivca k njim, se pri teh volitvah demokristjani odkrito lotevajo še novega sredstva in sicer snubljenja skrajne desnice Fašistični maršal in nekdanji podkralj Abesinije Ro-dolfo Graziani, ki je kot vrhovni poveljnik i republikin ske salojske vojske i minister salojske vlade podpisoval dekrete o streljanju italijanskih partizanov in upornikov; maršal Graziani, ki je pred par meseci sprejel na svojem posestvu v Arcinazzu znane italijanske fašiste in škvadriste oblečene v črne srajce; Graziani ki je komaj pred par leti prišel iz zapora in bil proglašen za Častnega predsednika fašističnega MSI, se je pred dnevi pojavil na odru v Arcinazzu v objemu z demokrščanskim veljakom in pomočnikom ministra Giuliem Andreottijem in pel slavospeve De Gasperijevi politiki. Iz vsega tega sledi, da se je krščanska demokracija že v samem začetku volilne kampanje pognala z vso silo in izkoristila že vsa mogoča sredstva za pridobivanje glasov. Kaj bo pa še do konca, ne vemo Na vsak način pa kaže, da hoče krščanska demokracija na teh volitvah zmagati z veliko večino. Ce bodo pri tem, plačali ceho ne samo opozicio-nalci z desne in leve, ampak tudi njeni sopotniki ali »siro-mašnejši sorodniki« liberalna stranka, republikanci in sara-gatovci za njo ni važno. Zad- Geldal sem jih na palubi, ako so počivali po kosilu ali redkeje po večerji, ali si v dopoldanskih urah preganjali dolgčas. Včasih me je pogled nanje zgrozil. Bilo je človeku težko in turobno, gledati naše Amerikance, kako so nekateri drsajočih korakov postopali po palubi, posedali po stolih in se presedali po klopeh, Da, da, tako je: Amerika je privabila k sebi naše mlade ljudi, priklicala jih je, ko so bili krepki, mladi, stari komaj dvajset, trideset let, a danes jih vrača, izgarane, stare, betežne. Precej jih je starih okrog ZO let, nekateri 75, tudi 80, najstarejši menda 84 let. Drugi so mlajši, vendar po veliki večini med 6Q in 70 leti. Kar vesel sem, ko se srečujem z mlajšimi, živahnejšimi med njimi, ki so v letih med 55 in 60. Takšnih, ki bi bili pod 50-55, je na naši ladji zelo malo; zares, moral bi zelo premišljevati, da bi si jih priklical v spomin, tako naznatne so te izjeme. Vračajo se za stalno Nekaj je med našimi sopotniki takih, ki samo potujejo z nami, ki so se podali samo na krajši ali daljši obisk v stari kraj: ko bodo pogledali domače — če jih je še kaj —, ko si bodo ogledali in pretehtali tisto, zaradi česar so se podali na pot, se bodo vrnili nazaj v Ameriko, ki jo štejejo za svojo drugo domovino. Kar jo mlajših popotnikov na ladji, pripadajo skoro vsi tej skupini, ki najbolj poživlja ladjo. Toda velika večina, to so tisti, ki se vračajo v stari kraj za trajno, taki, ki so rekli Ameriki za vedno adijo in ki ob vsaki stvari, ki jo avtomobil, popolnoma obdrži svojo obliko i, nje poročilo skupnega sestali- ; vidijo na potu, ob vsaki poka vladne večine, na katerem I membnejši luki ali znameni- tem obrežnem mestu, vzkliknejo ali zavzdihnejo; »Tega ne bom videl več!« «Tod mi mo se ne bom vozil nikoli več!« Ti ljudje se vračajo v domovino, ker jim Amerika na stara leta ne nudi dovolj materialne osnove, ki bi jim dovoljevala, da bi živeli znosno in v redu. Celo življenje so garali po ameriških rudnikih in tovarnah, so kopali kanale in gradili železnice in oddajali svojo delovno energijo še po drugih poslih, a na stara leta je domovina tista, ki jim pomaga, izboljšati si življenjski obstoj. A še srečni so, da je vsaj tako, pa da se morejo obrniti na domovino, to se pravi, da jim starostno zavarovanje nudi potrebni temelj za to. Sele v najnovejši dobi, Šele za časa vlade demokratske stranke v Rooseveltovem predsedništvu, je Amerika, najbolj razvita industrijska in najbogatejša država na svetu, ustvarila ta zakon, po katerem gre ljudem starostna pokojnina, če so delali in dosegli 65 let starosti. Ta starostna renta seveda ni velika, saj znaša na mesec samo okrog 80 dolarjev, ali manj ali malo več. 80 do 100 dolarjev na mesec, to za ameriške razmere ni mnogo, celo le majhna vsota je to, in z njo je v Ameriki v sedanjih razmerah draginje možno le r>rav skromno življenje. Toda s temi dolarji je mogoče dobro živeti, ako jih zamenjajo za naše jugoslovanske dinarje, saj dobiš po zamenjalnem tečaju 1 ; 300 20.000—30.000 na mesec. Za te denarja se pri nas dandanes dobro živi, brez skrbi, da bo zmanjkalo za najpotrebnejše. To vse pa je stvar šele najnovejše dobe. Z zamenjavo pa se morejo okoristiti šele, odkai smo uveljavili sedaj vladajoči tečaj zamenjave dolarja za dinar. Zato imamo dejansko šele zadnji .čas to u-godno konjunkturo, da se da z ameriško pokojnino ali starostno rento bolje živeti v Jugoslaviji. Ko se je to razvedelo med izseljenci, je zavladalo med njimi novo razpoloženje. Pojavili so se prvi, ki so se vrnili in se dogovorili, da jim pošiljajo pokojnino v stari kraj, da se jim tu zamenja po ugodnem tečaju in da z njo živijo v stari domovinj. In tako se je zgodilo, da jih sedaj privlači domovina iz A-merike zaradi materialnih ugodnosti, kakor jih je nekdaj privlačila Amerika iz starega kraja s svojimi možnostmi zaslužka, ki jim jih je nudila. Čudno se obračajo reči. Kakor sredi domačega kraja In tako sedaj sedijo na palubi naše jugoslovanske ladje in se peljejo čez široki ocean v domovino, od koder so se čez isti ocean peljali pred 40 ali 5)0 leti. Domovina jih je pravzaprav prevzela že v New Yorku s prehodom na domačo ladjo, na kateri potujejo dejansko samo potniki za Jugoslavijo. Zato se na ladji potniki počutijo kakor doma, mornarji so domači, hrana je domača, vino je domače, govorica so jeziki narodov Jugoslavije. Paluba je tedaj docela domača, kakor da posedamo sredi domače vasi ali domačega mesta. Najstarejša naša popotnica ima 84 let. Močna je sicer in dosti trdna, a kaj se hoče, 84 let je pač 84 let. Njen mož je za šest let mlajši. Doma sta iz Slavonije in ves čas ni bil nobeden na obisku v starem kraju. Nič manj ko 54 let je od takrat, ko se je ta naš Slavonec odpravil od doma. Toda na domu, kamor se vrača, gospodari njegov sin, on pa se vrača s pokojninsko rento 80 dolarjev na mesec. »Domu sva se namenila,« je pripovedoval, ko smo sedeli skupaj na palubi, «ker sem se bal, kako bi bilo njej težko v Ameriki, če bi jaz umrl, pa bi ona ostala sama.« Menda sem nekoliko začudeno pogledal, ker je hitel tolmačiti. «Veste, ona ne zna nič po angleško. Ni se mogla naučiti, čeprav sva bila tako dolgo tam, čeprav je bila tudi ona 52 let v Ameriki.« Pomežiknil je proti meni in pomenljivo pokazal nanjo. «Ni ji šlo, ni se mogla naučiti. Kaj bi med Amerikanci sama, če se ne zna zmeniti. Pa je gluha, hudo slabo sliši. Težko bi bilo zanjo. Ko jaz umrem, ima ona ves moj pogreb plačan. Tako je določeno, tako pravico imam. Ampak! ko ona umre, jaz zanjo nimam pogreba plačanega. In če bi ostala sama v Ameriki — vidite, to bi bilo nerodno.« Govoril je o pogrebu, svojem in ženinem, kakor da govori o najbolj vsakdanji stvari. (Nadaljevanje v torek) Posamezni oddelki moderne ameriške bolnišnice so povezani med seboj s pnevmatično pošto. Vse nujne potrebščine se tako naglo naročajo in dostavljajo brez zamude — 4 — 10. maja 1$ K O R N I NAŠE NEDELJSKO BRANJE n MAKUSZYNSKI Poljski umetnik, ki kaj da nase in hoče biti spoštovan, mora umreti v bolnišnici, in sicer za jetiko. Samo takšna smrt poveličuje, — «Za čem je umrl?« vprašamo na Poljskem, «Srce se mu je zamastilo? Fej! In to je bil umetnik?!» — «Kje je u-mrl?» vprašamo na Poljskem., «Pa menda ne doma?» Živel je torej nekoč slikar, ki je imel jetiko, pravo poljsko, hitro sušico v galopu. Poljak je vitez, vedno je konju naklonjen... Tale slikar pa je bil svojeglav in ni hotel umreti; meceni so mu to počasi že zamer-jali. Prenesli so ga v bolnišnico. Slikar se je ogledal in mu je bilo tu kar všeč. Po prvi noči se je obrnil z ljubeznivim smehljajem k svojemu sosedu na desni: «Ste hudo bolni, gospod?« Sosed ga je ganljivo pogledal. — «0, hudo!» «Tedaj mi morda lahko napravite veliko uslugo.« «Rad, če le morem.« »Umrite vendar, vas prosim, prej ko prej...« Sosed je debelo pogledal, — «Kako? Kaj ste rekli?« ((Pravzaprav mi je vseeno, veste; ampak ponoči strahovito smrčite. Umrite, ljubi gospod!« Tisto noč je sosed umrl. «Vrlo vzgojen možak,« je rekel slikar. Prikupen slikar. Sušica je v njem galopirala kakor iz-voščkov konj. Ljubi bog je slikarja zapustil, meceni ga pa niso zapustili. Nekega dne je prišel eden od teh in je razodel svoje poslanstvo. «No, no! Nikar • se ne vznemirjajte! Boste že preboleli. To vam od srca želim.« »Verujem v vašo ljubeznivost, blagorodje — ker vam še nekaj malega dolgujem.« «Oh! Ni vredno besede.« «Sam tega tudi ne bi bil načel.« «Jaz tudi ne, Samo nasvetovati sem vam hotel; na jug bi morali. To boste menda priznali.« »Ne morem.« «Ne morete odpotovati?« «Nočem. blagorodje. Umrl bi rad na stroške svoje domovine.« Dobrotniki se mu je nasmehnil, kakor se krastača nasmehne soncu, — «Salite se. Jaz vam pa nekaj povem; nenavadno ste nadarjeni — posodim vam denar za pot...« Slikar ga je nezaupljivo pogledal. ((Verjemite mi,» je nadaljeval dobrotnik, «to storim za vaj talent.« »Nespametno ravnate...« «Zakaj?» »Ker sem malopridnež in imam vsakogar, ki mi kaj dobrega stori, za bedaka.« ((Zaliti vas nisem hotel — ne izkazujem vam milosti — denarja ne boste dobili zastonj.« Dobrotnik je hlastno govoril. »Nadarjeni ste in lahko stavite pogoje. K stvari. Na jug se odpeljite za moj denar. Preudarite to, sami sebe prepričajte...« ((Nemogoče. Z jetičniki ne govorim.« «Hehe. imenitno! — Denar boste odslužili in ga koristno naložili...« «Nemogoče. Pijančevanje je norost.« »Saj mi ne daste izgovoriti... Denar boste odslužili Dam vam štiri sto frankov, da boste ostali leto dni v Italiji in slikali. Kar bo gotovega, mi pošljete... Sklenjeno? Saj res, še nekaj: vsaj dvajset podobic naj bo... Nu, torej?« Slikar se je smehljal strupeno kakor naočarka. — ((Samo trenutek, blagorodje...« «Prosim...» Slikar je potegnil izpod zglavnika posodico, namenjeno nalašč jetičnim, in je rekel resno in blago: ((Blagorodje, tako rad bi vam pljunil v obraz — ampak v tem zavodu je prepovedano pljuvati naokoli. Dovolite, da zavoljo higiene pljunem v to posodico...« — Nu, in je pljunil vanjo — kakor se dostojnemu slika-ju spodobi. — «Zdravstvujte!» je še rekel in pokazal dobrotniku hrbet. Častivredni slikar je bil strašno razburjen. Vso noč je govoril sam s seboj. ((Ljubezniva dežela,« je rekel. «Tu je treba vedno hoditi s pljuvalnikom naokrog. Ne dado ti v miru umreti — in sam ljubi bog je z gospodo. Seveda... dvajset podob zahteva falot in zato bi mi rad pomagal v smrt, gospodar sužnjev! Štiri žene ti želim na vrat, gorila! V tej deželi naj bo človek slikar? O-tresem se tega in postanem minister — častna beseda!« Naslednji dan mu je prinesel tolažbo; proti poldnevu se je pritihotapila v njegovo sobico prečudna prikazen. takisto slikar, samo da bolj neumen; klavrna postava. preostanek človeka, oskuben čopič. Poniglavo je pogledal prijatelja, ležečega na železni bolniški postelj*, in ostrmel. «Kaj, še živiš? Lej, lej! Pa imaš sušico? Za vraga, saj si cel grof!« «Vedno sem bil aristokrat.« »Prav imaš! Juho ti tudi dajo, kaj? Pri moji veri, go sposko življenje! Jaz pa sem ti večen smolar. — Se lahko tukaj usedem? Ali pa morda ne utegneš? Te motim?« «Kar sedi!« «Ce hočeš nemara umreti. Ti s ali kaj takega., odidem. U-mirajočih ne maram.« »Iz Pariza si prispel?« ((Kajpak. Povem ti, prijatelj: cel Babilon. Vseh pet prstov si obliznem.,. Na plesu tam, veš: ali v fraku ali brez, vsega kakor model... Ker nisem imel fraka, sem šel v Adamovi obleki... A povej, ali kaniš še dolgo tu poležati?« «Do smrti.« ((Torej vsekakor vsaj še tri dni?« »Morda tri dni, morda še kaj delj.» »Denarja potemtakem ne potrebuješ več?« «Ne. Si mi ga hotel dati?« »Tega ne. A morebiti imaš ti kaj zame?« «V Angleški banki, ček ti napišem...« Prijatelju se je zmračil obraz. «Moj poslednji up si bil. Sem mislil; umrl bo. 'torej ne potrebuje ničesar več Žalostno je to življenje, bogu hodi potoženo!« «Kljub temu pa zate ni brezizgledno. Glej tale oblačila, ki so mi jih slekli!« «Nu — in?« »Preprosto; hlač po smrti ne bom več potreboval. Ce si lahko ti šel nag na ples, grem pač tudi iaz lahko nag v smrt. Vzemi tole in se poberi k vragu!« «Misli| resno?« «Pred pogrebnim vozom se človek ne šali, ljubi moj. Hočeš obleko?« ((Seveda, rad; a kaj bo, če ozdraviš?« «Se boš moral pač obesiti in mi obleko vrniti.« ((Mislim, da se ni bati, da boš še kdaj vstal,« je opomnil veseli prijatelj in ga natančneje ogledal. Nato se je na glas zasmejal. ((Imeniten boš v krsti. Res te pridem pogledat, čeprav pogrebe sovražim.« «Noge si prej polomi!« Prijatelj ga je ganjen pogledal. «Yedno si bil dobričina. Ampak ženske so te zdelale. Ljubi moj, jaz pa sem previden. Jaz se ne zaljubim.« «Ker si preneumen za to.» «Nu, torej vzamem to kramo — in zdravstvuj!« «Kako?» «Zdravstvuj!» «Tedaj Dusti obleko tu!« »Ne zameri. Sem hotel reči; veselo smrt. Samo, tam gori v nebesih ne pripoveduj, kdo ti je hlače vzel. Reci kratko malo: v bolnišnici so izginile. To se bolj verjetno sliši. Tu izgine toliko ljudi -— kaj ne bi izginile tudi hlače!« Slikar mu je stisnil roko. «Na svidenje!« «Kako?» je to pot vprašal prijatelj. «Na svidenje? Nikar se ne trudi... Saj res — še nekaj! Domala si umrl, ne da bi zvedel prav vese- (Nadaljevanje na 5. strani) KAJ VSE NAM PRIPRAVLJA NAŠA MLADINA To dan bo v Sežani mladinski praznik, na katerega bodo prihiteli mladinci in mladinke iz ^ in okolice, sežanskega okraja in Primorske sploh - Festival narodne pesmi ffi0*0Cl1 dirke in druge prireditve - Tudi letos bo tržaška mladina organizirala delovno Tu verjetno še nikoli m bi’ kak uslužbenec higienskega urada, čeprav se ga poslužujejo prebivalci Ulice Negrelli št. 7. Konec maja, točneje povedano 31. maja, pripravlja mladina svoj praznik v Sežani. To bo mladinski praznik, na katerega bo prihitela tržaška mladina iz mest* in okolice, mladina sežanskega okraja in mladina iz vse Primorske. Kaj bo v Sežani 31. maja tako imenitnega, da bo pritegnilo vse te številne mladince in mladinke, pa tudi. starejše ljudi, ki se tako radi pomešajo med mladino, se povesele in pozabavajo z njo? V Sežani se bodo takrat zbrali vsi brigadirji številnih tržaških in primorskih brigad, ki so pomagale graditi mladinske proge, avtomobilsko cesto, električne centrale, nova mesta, tovarne in kdo ve, kaj še vse. Prav je, da se vsi t-i mladinci — brigadirji spet enkrat sestanejo »•■■»iiiimimiiin mimi,umu ..................... iiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi iiuiiiinii m iii iimiii ikiiiiiiii OBISK V ENI IZMED PODRTIJ, KJER PREBIVAJO BREZPOSELNI Slike, katere objavljamo v zvezi s tem člankom, so tako grozotne, da skoro ne bi potrebovale komentarja. Na slikah vidimo stanovanjsko hišo v Ulici Negrelli št. 7, kjer šc sedaj prebiva 11 družin! Med bombardiranji je hiša prišla v sedanje stanje, ki se ni spre. menilo vsa dolga povojna leta, kljub raznim komisijam, ki so že kdo ve kolikokrat po. pisovale stanovalce in ugotovile, da so prostori neprimerni, zdravju škodljivi itd. V pritličju na desno se pride v prvi prostor, ki ga vidimo, tudi na naši sliki. Strohne. li tramovi, stene polne lišaja, ki bujno raste, saj mu ne manjka vlage, dež, ki najde prosto pot skozi razpokline stropa... so samo nekatere značilnosti prostora, ki ga le s težavo imenujemo soba. V tej luknji živijo štirje ljudje-Mož Fino Obello Nebio z ženo, ki je vojni invalid, ker je bila ranjena med bombardiranjem in še sedaj ne more premikati roke, 17-letni sin in mala štiriletna lepotica. Skoro ne bi bilo treba zapisati, da so mož, žena in sin brezposelni že toliko časa, da Karakteristični seznam brezposelnih mladincev: S družin z 21 člani, od katerih sta samo dva stalno zaposlena - Vprašanje brezposelne mladine je vprašanje bodočnosti mesta in bi bil čas/ da se ga oblasti resneje lotijo so na zadnjo zaposlitev že | poselnosti. Vprašujemo se, kaj bo v bodoče ne s starimi ljud. mi, katerih življenjska pot je zdavnaj pozabili. Ce se povzpnemo po stopni. cah ( majavi zadevi, v stalni življenjski nevarnosti, ker se ne ve točno kateri zakoni fizike jo še drže pokonci) v dni go nadstropje,-nas tam razveseli pogled na skrajno' nehigiensko stranišče. Stanovalci pravijo, da tukaj vsaj ne snu. di, ker strehe ni — jo je odnesla bomba. Kljub temu, da se vsa stavba samo po čudežu še drži pokonci, so pa zasedeni vsi kotički,^ vse luknje, kjer se lahko stisne človek Celo na podstrešju je izrablje., na mala sobica, ki pa ne zasluži tega naziva, saj je to ma. la luknja, brez okna, s starim pogrinjalom namesto vrat. Hiša v Ul. Negrelli št. 11 žal nj izjema, je samo eden izmed najbolj kričečih primerov socialnih krivic in posledic brez. ZDMSHI ALI JE P zdravju škodljiv? ODGOVOR; Valovanje in iz-preminjanje zraka, ki obdaja vso telesno površino, je za človeka izredno prijetno in zdravo. Koža se s tem privadi spremembam temperature ter laže regulira telesno toploto in zaradi hitrejšega izgorevanja se tudi izločujejo vsi škodljivi produkti hitreje skozi kožo; tudi obtok krvi je živahnejši. Povsem drugače je pa pri prepihu. Pri prepihu se vrši iz. mena zraka le na določenem delu telesa, in sicer dalj časa tako, da nastane lokalno omejeno ohlajenje dotičnega dela te. lesa. Pn tem navadno niti ne čutimo posebnega mraza. Lah ko se pa zgodi, da se bo zaradi tega lokalnega ohlajenja prehladil kak globlje ležeči organ ali tkivo, kot na primer uho, sluznica v zračnih poteh, pljuča, ledvice, posebno še, če je človek že po naravi preobčutljiv in malo odporen. Seveda so nam globlji vzroki za to še neznani, saj niti ne vemo prav, kaj je prehlad ter kdaj in kako povzroča patološke spremembe. Različnost telesnega ustroja ter odpornosti organizma se ne kaže skoro nikjer tako jasno kot pri prepihu. So ljudje, ki dobijo takoj revmo, medtem ko drugim prepih sploh ne škodi, tega boli po prepihu takoj vrat, drugi pa sploh ne more razumeti, kako je mogoče biti tako občutljiv, saj je pač že od otroških let odporen, utrjen in žilav. Pa tudi te vrste ljudje morajo biti previdni, kajti neobčutljivost za prepih ima tudi svoje meje; kar sto krat ni škodilo, je lahko nekoč drugače. Namerno in dolgotrajno izpostavljanje prepihu je lah-komišljeno igranje z boleznijo! Da nekomu prepih škodi ah ne, je važno dvoje: starost in živčevje. Mlado telo in telo Človeka v «najboljših letih« je odporno tako proti boleznim kakor tudi proti prepihu. Cim pa prestopiš petdeseto leto, se izogibaj prepihu, da si ne boš navlekel kake navralgije ali pa si poslabšal morebitno že obstoječo bolezen. VPRAŠANJE: Kako nastane vnetje dojk in kako ga preprečim? ODGOVOR: Vnetje dojk spa. da še tudi danes med najbolj pogosta obolenja po porodu. Za, pokajo in se laže okužijo. Po mater pomeni to nadležno bo- dojenju se bradavica obriše z v kamiličnem čaju namočeno vato ter nato posuši na zraku. Ce se pa pojavijo na bradavici razpoke, jih je treba namazati s primerno dobro kremo, ki se dobi v lekarni. Cim se pa pokažejo znaki vnetja (ob. čutljivost, oteklina, rdečina in vročina), se je treba takoj posvetovati z zdravnikom. VPRAŠANJE: Kako zdravim razpokane ustnice in razpokano kožo na rokah? ODGOVOR; Vzrok razpokanim ustnicam je grda razvada, da jih vlažimo z jezikom, nadalje v ustni vodi, zobni pasti, neprimerni šminki in podobno. Razpokane ustnice so vrata, skozi katera pridejo v telo najrazličnejše bolezenske-klice, zato jih je treba čim-prej temeljito zdraviti. Seveda bo pa zdravljenje uspešno šele tedaj, če bomo odstranili vzroke. Priporočljiva so mazila, ki naredijo ustnice volnej-še. — Razpokana koža na rokah se pojavlja pri ljudeh, ki imajo mnogo opravka z vodo ter pri tistih, ki so izpostavljeni vetru in vlagi. Priljubljeno in znano sredstvo proti hrapavi in razpokani koži je glicerin. Njegova prednost je v tem, da se ne suši, ampak tvori na koži prevleko ter lahko prodira v tkivo. Njegova slaba lastnost je v tem, da veže mnogo vode, zaradi česar po njegovi stalni uporabi koža peče ter postaja zelo suha. To preprečimo, če uporabljamo glicerin v spojini z vodo, in sicer tako, da po u-mitju roke namažemo še nepo-sušene z glicerinom ali pa da glicerin razredčimo na polovico z vodo. Cez noč uporabljamo borovo ali 1 odst. sali-cilovo mazilo ter si na roko nataknemo rokavice. Zelo enostavna krema proti razpokanim rokam vsebuje 20 gramov glicerina in 15 gramov rumenjaka. Rumenjak lahko nadomestimo z enako količino meda. Ce navedeno ne bi pomagalo, je treba vprašati za nasvet zdravnika, ki bo ugotovil, če morda ne gre za kako posebno kožno bolezen. lezen, ki je združena z močnimi bolečinami, za otroka pa predstavlja nevarnost, da izgubi tako dragoceno materino mleko. Vnetje dojke nastane zaradi infekcije od zunaj. Pot infekcije voni iz prsne bradavice, v kateri se nahajajo mlečni vodi, od tod pa v mlečne žleze ali v tkivo, ki leži med temi žlezami. Vnetje povzročajo klice, ki jih prenaša mati ali pa dojenček na prsno bradavico in njeno okolico. Klice potujejo skozi mlečne vode v tkivo. Nastane vprašanje, od kod prihajajo klice, ki povzročajo vnetje. Te klice se nahajajo povsod v zunanjem svetu, predvsem na vsaki zdravi koži, pa tudi v dojenčkovih ustih. Pri sesanju se klice iz dojenčkovih ust tako rekoč vtirajo v prsno bradavico matere in če so tla u-godna, se pravi, če je bradavica razpokana ali ranjena, je pot vnetju na široko odprta. Pri sesanju bradavica močno trpi in zaradi stiskanja nastanejo številne ranice, ki jih mati navadno sploh ne opazi. V tako okvarjenem tkivu najdejo klice ugodne pogoje za razmnoževanje in že se prične vnetje. V nadaljnjem razvoju se pridruži še drug važen moment, namreč zastoj mleka. Ce se dojka pri dojenju ne izprazni popolnoma, zastaja mleko v žlezi in mleko je še posebno dobro gojišče za bakterije. Marsikatera mlada mati zamenjava vnetje dojk z zastojem mleka, ki je, če še m nastopila infekcija, le največkrat posledica nepravilnega dojenja. — Kako pa preprečimo vnetje dojk? Tu je najboljše sredstvo higiena bradavice in dojke sploh. Zena mora že v nosečnosti skrbeti za to, da si utrdi bradavico, kar doseže s temeljitim in rednim u-mivanjem. Za časa dojenja je pa negovanje dojk izredno važno. Otročnico je treba poučiti, da naj ne prijemlje bradavic z umazanimi rokami Pred dojenjem se obrišeta bradavica in kolobar z vato, namočeno v kamiličnem čaju, da se tako odstrani nesnaga. Bradavice ni dobro preveč močiti, ker se sicer koža preveč omehča ter bradavice raz- že začrtana, temveč z mladino, ki živi sedaj v takih in podobnih hišah ter ne najde nikjer zaslužka. Ze večkrat smo poročali o akciji, katero so podvzeli brez. poselni mladinci zato, da bi dobili kakršno koli, pa čeprav še tako skromno zaposlitev. Mladince so po uradih pošilja, li od Poncija qo Pilata, razni sindikati so jih skušali izkori. stiti za to ali ono politično akcijo, resne pomoči pa jim ni do sedaj še nihče nudil. Podatki, katere navajajo t.i mladinci pa so sami po sebi strahotna obtožba. Samo majhen pogled v , te podatke, seznam 5 brezposelnih mladincev bo dovolj, da vsakogar prepriča: 1. Starz Vittorio, star 18 let, trgovski pomočnik je brezposeln od 31. 8. 1951. Med tem časom je delal tri mesece kot težak. Družina šteje tri člane; vsi so brezposelni. 2. Macor Valerio, 19 let star, mizar. Brezposeln od aprila 1952. Delal je 2 meseca kot natakar. Je vojni invalid in živi z materjo, ki je tudi brez. poselna. 3. Parenzan Maria, stara 20 let. trgovska pomočnica. Je že 3 leta brezposelna, V družini je 7 oseb, izmed katerih dela za mizerno plačo samo brat. 4. Jerman Mario, uradnik. Ni nikoli delal, dovršil je pomorsko šolo, pa je bil do sedaj samo en mesec vkrcan na neki panamski ladji. V družini štirje, vsi brezposelni. 5. Orcivolo Stelio, 19 let star, mizar. Nekaj časa je delal kot mesar. V družini je pet oseb, dela samo oče kot natakar. Ta žalostni seznam petih pri. merov brezposelnih mladin. cev bi lahko nadaljevali v nedogled. Pa zgornji mladinci imajo vsaj neki poklic in lahko upajo, da bodo nekoč morda le tako srečni in bodo dobili zaposlitev, saj so voljni in primejo za vsako delo, pa čeprav težaško, in postane u-radnik težak, mizar mesar itd. Kje so pa še tisti številni mladinci, ki so prav tako voljni delati, a nimajo nikake šole, nobene strokovne izobrazbe. Vprašanje brezposelne mladine postaja v resnici vedno hujše. Saj je to vprašanje bodočnosti našega mesta. Cas bi že bil, da se oblasti odločijo in skušajo vsaj proučiti to vprašanje zato, da sc bo lahko vsaj najhujšim primerom takoj pomagalo. Resna, radikalna sprememba pa lahko nastane samo iz borbe vseh delovnih ljudi in predvsem kot rezultat naporov mladincev samih, da se korenito spremene in zboljšajo vsi pogoji za življenje tudi pri nas. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii VELIKA TEHTNICA Na letošnjem britanskem industrijskem sejmu je neka angleška tvrdka, ki že 50 let izdeluje viseče tehtnice, razstavila tehtnico, o kateri pravi, da je največja na svetu, saj znaša njena zmogljivost 200 ton. Iz delala jo je po naročilu angleške jeklarske družbe, ki jo bo uporabljala za tehtanje po 18« ton težkih kosov litega jekla Pogled na podrtijo, v kateri stanuje nih družin večina brezposel- Kadar pada dež, morajo prebivalci te sobe suSiti postejnino na prostem, da gredo lahko zvečer spat v kolikor toliko suho posteljo Za tramovjem si je brezposelni mož ogradil temen kotiček in si v njem pripravil »udobno« bivališče med seboj, se pogovore o stanh spominih, o srečnih urah preživetih ob tabornem ognju, na delu, pri skupni zabavi. To je še toliko bolj prav, ker bodo na ta dan odlikovani vsi tisti brigadirji, ki so trikrat sodelovali na delovnih akcijah s posebno zlato spominsko značko in diplomo. Poleg tega bodo Sežan-čani priredili na ta dan festival narodne pesmi, na katerem se bodo pomerili med seboj mladinski pevski zbori sežanskega okraja. Po vsej verjetnosti pa bo tekmoval za prvo mesto tudi kak tržaški ali okoliški mladinski pevski zbor, da že ne govorimo o skoraj zagotovljenem sodelovanju tržaških tambu-raških zborov, folklornih skupin itd. Slovenski in tržaški motociklisti pa bedo lahko pomerili med sabo svoje in svojih motorjev moči na motorni dirki, upajmo brez nevarnih padcev in nesreč. Kot vidimo je prc-gram zelo obilen in zanimiv in bo vsak star ali mlad našel na sporedu nekaj, kar ga bo zanimalo. Seveda pa program ne bi bil popoln, če ne bi bila na njem tudi, za nekatere najvažnejša točka — ples in prosta zabava, ki ima -v večernem hladu na prostem se svoje posebne čare. Mladina pa pripravlja poleg «Mladinskega praznika« tudj delovno brigado, ki bo šla pomagat pri gradnji vinodolske električne centrale. Letos sicer v Jugoslaviji ne bo več delovnih akcij, vendar so te postale tako priljubljene, da je prišlo na Hrvaškem skoro do male revolucije. Glavni^ odbor mladine namreč ni pripravljal nikake akcije, pa so se mladinci uprli in jo pričeli organizirati kar sami. Vsa zadeva se je končala tako. da bo samo ena akcija v Vinodolu, kjer bodo lahko sodelovali tudi inozemski brigadirji. Teh je do sedaj prijavljenih nad 200 iz An-glije, Francije. Italije in drugih držav. Razumljivo je, da ne bodo na te j delovni akciji manjkali tudi tržaški mladinci. Za poletne mesece pa se pripravlja tudi taborjenje, ki bo kot vsako leto, pomagalo spoznati prijetno življenje tabora nam meščanom, ki smo pozabili, kaj je pravzaprav gozd. trav- 0 mnogih imele proti tej ^ralj’ica P ginja, odkar je ' ' zala, da ji u®fJ®'blekah 5^, Pri večernih 0 veZ'!, r, vedno priljublje .. još & ki bodo letos. .šteudeležeIjV le krasen nakit . Kab 1m la plesov, pn Cavanagha so ve*®* na krilu, ker je |jj -‘'til jih sicer prezrl;-ustavilo na na-“kvir. Uri* je obleka samo o* ^ en)*’,; ne pa so često tudi » to tem bolj, keJ ‘T „es>‘ ,šča. ki ga bodo vjde nosile ob kronam . ]ene. ji mo sprednji del ° kateri novi m°. .)ai))p oblek so spredaj fasiDAp obleka zahteva r, k ^ m ozek pas. --olin0- ski mojstri, P°sj0 f Stiebel, spet uvajaj iew‘> Obleke, ki jih JfL in1", V'1 pravil za krona lo široka in la, majhne zi jo ramena komP11 ivotke popoino^V Hiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiii,, umu Himni, tu k niiiiiH11111 Viljem lell • a Vv\|V'' Kdo ne pozna švicarskih | ljeno na giavi znamk z Viljemom Tellom in na razdalji os ^ je n jje r njegovim sinom Walt.erjem k°v. Viljem Teu de» m* Toiu™ .v,- , „— „«1 I v—lii ua la*}"0 J0 k° jjn;' Tellom, ki se z eno roko opira na lok, v drugi pa drži s puščico prestreljeno jabolko? Ljudska domišljija je tako ustvarjena, da humanizira bajko in da da junaški okvir dogodkom, ki so prinesli ljudstvu svobodo in samostojnost. V Švici, v državi starih in svobodnil) Helvečanov, je ljudska domišljija našla svojega junaka v Viljemu Tellu. Pozneje je tudi veliki pesnik in pisatelj nemškega sveta, nesmrtni. Friderik Schiller, ovekovečil v svoji drami tega junaka. Narava je ozadje te drame, s svojo jasnostjo m s svojo razburkanostjo; iz te narave izhaja Viljem Tell z okorno postavo primitivnega človeka; vse strasti tvorijo okrog njega popolno tišino. Na koncu ga ljudstvo okliče za svojega osvoboditelja in rešitelja, zaščitnika in glasnika svobode in človeške skupnosti Bajka je nastala v dolinah Uri, Schwitz in Untenvalden, kjer so živele žc dolgo časa prej svobodne skupine pastirjev in kmetov, ki so bili združeni v patriarhalni obliki okrog svojih vladarjev (kot VVesnerjevi v Attinghausenu), nad katerimi so haosburški vojvode imeli neko avtoriteto. Ob vznožju Rutlija, na obrežju Lucernskega jezera, so bili že pred časom ustanovili «večno zvezo«, katera je bila leta 1308 obnovljena. Kdaj in j^ako je nastal upor, ne vemo z gotovostjo. Tu je bajka, ki prevzame mesto zgodovine, vendar ne smemo pozabiti, da bajka izhaja iz resničnih dejanj in da je le nekoliko olepšani izraz resničnega življenja. Govori se, da je valpet Gess-ler na vse mogoče načine zatiral uboge kmete in pastirje; poleg drugega je bil zaukazal, da morajo vsi poklekniti z odkrito glavo pred njegovim klobukom, ki je bil razstavljen na trgu Altorfa, Kdor sini pokoril temu nespametnemu ukazu, je bil umorjen, njegovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Bajka pravi dalje, da Viljem Tell, svobodni, in neustrašeni lovec kantona Url. ni hotel s pozdravom počastiti valptovega klobuka. Bil je zaprt in obsojen na smrt; Gessler pa mu je obljubil prostost, ako bi z eno puščico zadel jabolko, ki bi bilo postav- razdalje s‘° & pomaga & sp ljudstva pri va P -“ 1 hvalil, veka z Nič niso . ljudstva pn au P° je bil neizprosen. ^ f ali smrt. . _,dalie’ l Bajka Prav‘ Vk0, da Ppf*J Tell zadel Jab°LjCo PrJ > imel še eno P«*1 če j/ ljeno za Gessler) GeSslJ zgreši! prvi cliLjjUbe ni držal dane £0 L; zaprl- bi vseeno Tell na iezei" la prepeljati c la p Kussnacht, Je an tu Tell, ki je bil zn doyl»tfi> izvrsten krmar, v0jj pf od Gesslerja, da P k obali; to f je‘bež^D Z vil, nato Pa J jaki i Zaman so v . la. Niso ga nash.^ „,3^ fe barki ki je’ Gesslerja za adel3 ... T° .? na Tellova P^,-' se L J’ znak PP.01^- progl^VV čel takoj P P treh la neodvisnost ^goo- Do tu # nam pravi, _„aane P..novske čete P gartenu leta sisrSiisS po te'J' povezanih k™fpikora ^ gi sta sc up° zuer ul la še kanton rij cern- « ie Vilie,n-i nafV Vcndt' J domisli v ljudski vobodlteJa p°. jr junak — °ja švicaj»istv ali1 tega ni mog (£,ga d L rfjjjj tfS vidiSa%°/* eJ Walterja J- —lolc, v roko očetov.^ drži d'Zn*?mSViU5? kan sam Ijija nam močnega s® ULIH-O- . n.. I**' in0 {Ih’ - . ki nosi £ajčeva*dirI,o pr nosno .ir* afnKi »ii Lij* odovin?**' je '"di “■SSiie v' ,, kazana k P. bj ^ tu, kjer -uija !ccds :e Gesslerja. doiruslpJ na1^ L Ljudska “arsKegadot>3 v Tellu svie na junaka, popularlZ vsej1 ko - pribU ta i"18* nik, iezero “i mo samo se na ^ avtomobile in naJ^. Kje cinu zastruplja?. ■ 9 in kdaj bo tabor] ^ sedaj še ne :M=- • & Vsi pa dobro vem^. nam je odprta P r^-goslavija s svojimi pr^ ni mi lepotami- ^ iiiimiiiimniininitniniiuiinm Večerne o ob kronanju angleih^J, Veliki Britaniji poudarka večerni j-jsostv0" Zene lordov, ki b0 MtiV vale svečanemu westminstrski opa 'jvot**' jo imeti pod dolg ^ l L plašči večerno. o, gala plese m Pr0 - drJaP organizirajo po v“,-,k si ‘L 'ta praznični d°god s’širot' ske izbirajo oble*1 pili krilom, včasih tudi ^ lino. Na splošno ltna.J iih 1 Černe obleke, ki s za P skj mojstri PrlP .ira)[aJfjt. mlad in poletje. fjiit nekatera pa tud> reje»e- d ne, iz katerih so ■ .t.;a ne mečkalo in so # njimi so atlasi 1 ,j r3J ali rajona, svilen j 0p.- sti nežni brokati, , ]ani. diši in brokatni j£ Barve so ko najdemo ne.n urneiiO’ deno sinjo, svetlo^ spominja na sv'e*Š katere temnejši ja • odtenki se PrellIkaterih S steče belo. V g, ninah je poleg r° - žele’ srednje-modra, P , - sve -temnosrebrna. P bar'-0 J. modre zlata. Žele demo v mI10gL AnS Predsodek, ki s° ® na 10. maja 1953 ^SlHLETOSNJlH odkritjih uničevalca krompirjevih nasadov Zatirati koloradskega hrošča ie dolžnost oblasti in posameznikov j. ---------------------- —------------------- azen Dekaj pozivov, niso oblasti doslej storile še nič konkretnega za Poprečen je gospodarske katastrofe, ki jo lahko povzroči krom pirjevec * °bšimndskenj. hr°šču smo ^11»»..^' v našem li- [moramo P® “Masti W*e —- P«Wi)u z< ponovno opozo- ttvan'1 V* rnaže kmete, ker st. ki preti našemu oradi tega škod- t.. —J o fe ’ 2e!o Vel'ka m resna. W», zlasti ?arr našeBa P°d' «jo. dr, ‘JCra,a’ nam V°- Woji ^ fcoTnr^l2.® PTed tedni °‘ “■ ™dskega hrošča, če- > ‘uraa» Si Upft»a po vseh nji- krompir zaradi suše 'PO’ .^nji aež ,je nekoliko zdaj bo te"-« 3e in selo ve^oal' Tega se kmet-botD ^i,toda tudi *ro-I reč hr 15 PraP. ker bo tol, ® in se bo !abf£0 telca J^^ožeual. Mlada I3' «sajaj° temu »tno^ wfc°?iiucu> znf0 ^ Spiriščih - 0 napravil na 'ksednn Sev ,,e£j° škodo eaanja suša. at® PTetiravamo, če '''ja ker' ^eParn°st pa je še '"'dajo rf mnogi Se ne ? knietio0?0 i nevarnosti, ia-'W„7afcor tudi oblasti. S Č°Jkl zavod v Trstu je H in ■p dnevi opozoril Icoln??.?'5,* 7,(1 Ponovni po-i aavnd-i pa hrošča in 1 s° da j ?n zatiranje. A ftislu e. ai nkrenile v tem S#®*ob!asti? Radi bi 2el0 prodajo. Ce češnjo razpolovi-mo, najdemo pri koščici v neki nagniti kaši belkasto 4 do 5 mm veliko ličinko češnjeve muhe. Ce položimo take plodove v hladno vodo, izlezejo ličinke iz plodov, ki pa kljub temu niso užitni. Dorasla muha ne meri čez 1/2 cm, njen trup je črn, tu pa tam rumeno pikčast. Glava je tudi rumena, krilci sta prozorni z nepravilnimi črnimi lisami. Dorasla češnjeva muha se pojavi v maju . juniju ter po-letava ob toplih urah. Odlaga jajčeca na zoreče plodove. S podaljšanim leglom predre plod blizu peclja in odloži nanj drobno jajčece; ker se majhna ranica takoj stisne in zaraste, okužbe niti ne opazimo. V nekaj dneh izleze iz jajčeca silno majhna ličinka, ki se prerije do koščice. Ko so češnje zrele, so dorasle v njih tudi ličinke. Prevrtajo se na prosto in odpadejo, pa tudi prelezejo po deblu na zemljo. Žanjejo se do 3 cm globoko v zemljo in se zabubijo v rjavkastorumene, sodčkom podobne bube, iz katerih izleti v maju prihodnjega leta češnjeva muha, se spari in odlaga jajčeca na mlade plodo- editi’? do zdaj nismo ~e!0 ničesar. !taajene|“r7jo je vsako zavla- •»n *ožm J Je pravi čas, da 'aini«, V sistematičnim in "C h°iem emu proti kolo-h*ošč u dokler 716 razrrmoži, ker bi bi- otežkočeno in 'jal- i," uP°njem za uspeh. !0,i ja ki ne skrbi do- ^rn*ža in”*!1"?77'3? koloradskega H, il s? *.e dolžnosti ne za-"koduje sam *}noxr2li; sam sef>i in ■ Zato je zatiranje obrejn9’1 hrošča po zako- sk od. *al,, ICr še eno vpra-uLj.^a w wTa občinska upra-)jJučiU področju je ^ malenkostno 2?anje °7^ ^etn* proračun za k Zdi °l°radskega hro-^triddr l8- n?m> da nobena, oi bilo nujno! ešnieua Vuši ®k°dljivec napada nianjša pridelek ^r*si)Jey° muho (Rhagoletis ba zlenuiemo kot ličin-škodljivec vedno C sWmveve Plodove in ie % 2«ež» z’ ■IJe samo zat0 ki tudi 2rvlča v sad, ara-oj.bje Trfv0’ postanejo M in , e neprijetnega lorej neprimerne za ve cesnje. To veliko škodljivko zatiramo v glavnem s tem, da uničimo bube. Ce rastejo češnje na obdelani zemlji, je najbolje, da zemljo po obiranju pod drevesi globoko prekopljemo in spravimo bube v globino, od koder ne morejo muhe na površje. Tudi je prav, če prekopano zemljo povaljamo ali vsaj pretolčemo z lopato. Pri prekopavanju so nam lahko dobre pomočnice kokoši. Na travnatnem zemljišču je zatiranje težje in manj uspešno. Dobro je, če v času, ko češnje dozorevajo, travo pokosimo in ves prostor pod drevesom potrosimo z apnenim prahom, v katerem poginejo odpadajoče ličinke. Za zatiranje škodljivke rabimo tudi melaso z arzenikom ali svinčenim arzenatom, ki ju stavimo v posodice in te obesimo na več mestih po vejah češnje. Sladkoba melase, ki služi kot vaba, privabi muho, ki pogine, čim jo pokusi. Izborno sredstvo proti češnjevi muhi je tudi DDT škropivo. Dvakrat moramo škropiti z 1 odst. DDT škropivom, in sicer sredi maja. in drugič kakih 10 dni pozneje. Rešiti, kar se rešiti da, to Je sedaj geslo prizadetih vinogradnikov okrog Škofij in Plavij. Do poslednjega lističa okleščene trte. ELEKTRIČNO OGREVANJE V VRTNARSTVO Zanimivo poglavje iz knjige Elektrika v kmetijstvu . ki je izšla letos v založbi „Kmečke knjige" Založba «Kmečka knjiga« v Ljubljani je letos izdala serijo poljudno, znanstvenih knjig s pod. ročja kmetijstva, v katerih so obdelane bodisi razne panoge našega kmetijskega gospodarstva kakor tudi vprašanje zdravstva v kmetijstvu, elektrike itd. Te knjige je mogoče naročiti tudi v Trstu po podružnici slovenskih knjigarn in bi bilo za naše kmetovalce zelo korist, no, če bi si’ jih nabavili. Danes objavljamo iz knjige »Elektrika v kme. tijstvu» zanimivo poglavje o električnem o-grevanju v vrtnarstvu. Obdelava gredic, rastlinjakov in toplih gred spada sicer v vrtnarstvo, ki pa je naposled le stranska veja kmetijstva, Posebno v bližini večjih mest je postalo vrtnarstvo po. membna pridobitna dejavnost kmetijstva, ker so dani ugodni pogoji za prodajo zelenjave, cvetlic in drugih rastlin. Poleg tega pa je ravno v vrtnarstvu električna energija omogočila zaviden razmah in napredek, že glede na to, da so ustrezne naprave dokaj preproste in po drugi strani izka. zujejo potrošnjo, ki je tudi glede na izkoriščanje elektrar ne zelo ugodna. Električni tok ie v vrtnarstvu najprej izpodrinil vse prejšnje načine ogrevanja, izkazal se je pa tudi pri zračenju, umetnem osvetljevanju m številnih drugih pomožnih de lih. Uspehi poseganja električne energije v vrtnarstvu so bili presenetljivi; najmanjša odvisnost od podnebja, zgodnejša žetev in s tem vis je prodajne cene, . ■ večji donosi in boljša kakovost. . Najvažnejša naloga elektrike V vrtnarstvu je kajpak e-lektrično ogrevanje, ki je danes že zelo razširjeno, posebno v hladnejših severnih deželah. Pri nas so vremenske okolnosti take, da električno ogrevanje v vrtnarstvu nima tolikšnega pomena. Kljub temu se bomo na kratko dotaknili zadevnih vprašanj, ker je stvar zanimiva in važna glede na dnevno izravnavo potrošnje električe energije, To je pomemben činitelj na poti k racionalizaciji našega električnega gospodarstva. Ko še ni bilo možnosti uporabe električnega toka v vrtnarstvu, so v rastlinjake postavili peči, s katerimi so segrevali predvsem zrak. Toplih ali odprtih gredic seveda ni' so mogli umetno ogrevati, zato so jih pokrili- in spomladi* jih je grelo sonce. Elektrotehnika je kmalu spodrinila starejše oblike kurjenja in razvila sta se v glavnem dva načina električnega ogrevanja; ogrevanje zemlje in dodatno ogrevanje zraka; ogrevanje zraka v bližini zemlje. Uporabljivost enega ali drugega načina je odvisna od oblike rastlinjaka. V takih, kjer raste zelenjava ali cvetje, se po navadi uporablja kombinacija obeh električnih kurjav. Splošno pa narašča zanimanje za čisto ogrevanje zraka, ker je pokazalo boljši gospodarski učinek. V normalnih pokritih gredi, cah je mogoča uporaba obeh načinov in njihove kombinacije. medtem ko je v nizkih gredicah in na odprtem tere nu mogoča samo električna kurjava zemlje. Tudi v tako imenovanih holandskih gredicah, ki tvorijo prehod k odprtim gredicam, je mogoča samo še neposredna kurjava zemlje, eventualno v kombinaciji z gnojenjem. V vsakem primeru pa moramo skrbeti za zaščito proti prevelikemu od vajanju toplote. Zato so za ta. ke gredice najugodnejši tisti prostori, ki so obrnjeni proti soncu in zaščiteni proti vetru. Znano je, da obstajajo raz, ni načini ogrevanja gredic in rastlinjakov tudi brqz električ, nega toka. Lahko na primer zagrebemo pod vrhnim slojem zemlje plast gnoja, ki ob razkrajanju proizvaja določeno množino toplote. Znani so tudi razni načini ogrevanja rastlinjakov s toplo vodo in vodno paro, o katerih pa tukaj ne bomo razpravljali. Najugod. nejše in v marsikaterem primeru tudi najbolj gospodarno je električno ogrevanje gredic in rastlinjakov, ki je hkrati najmanj zahtevno, ne povzroča niti dima niti saj in dopušča točno odmerjanje toplote, pa tudi popolno avtomatizacijo. Praksa je pokazala, da vsaka rastlinska vrsta zahteva določeno temperturo (med 15 in 25 st. C), ki jo moremo točno u-ravnati samo z električno o-grevno napravo. Uspeh pa ne bo izostal, kajti izkušeni vrtnarji so dognali, da dosežejo v električnih gredicah 2 do 3 Žetve v enem zimskem pollet. ju. Ce je pa temperatura le nekaj stopinj pod najugodnejšo, rast zastane, preseganje določene temperature pa dovede do izobličenja rastlin in do razmnožitve raznih škodljivcev. H bolezni in škodljivce na novrtiii Bolezni in razni škodljivci nam letno uničijo na vagone vrtnih pridelkov. Skoda, ki jo povzroče našemu gospodarstvu, je velikanska in zato mislimo, da ne bo odveč, če damo našim kmetovalcem nekaj kratkih nasvetov, kako uničujemo najbolj znane in razširjene bolezni in škodljivce. Vsak kmet dobro pozna razne uši, ki napadajo posebno mlade poganjke fižola in ostale zelenjadi. Znano sredstvo za uničevanje tega mrčesa je tobačni prah ali tobačni izvleček. V poslednjih letih z uspehom uporabljajo DDT preparate. Iste preparate uporabljamo proti «bolhačem» na zelju, ohrovtu in cvetači. Večkrat, posebno če je vreme deževno se vgnezdijo po vrtovih — polži. Te škodljivce izženemo, če potrosimo nad nasade apneni prah (živo apno). Na kapusnicah odlaga jajčeca «kapusov belin» (beli metulj). Najlaže preprečimo, da bi se ta metulj širil, če pridno obiramo okuženo listje (jajčeca odlaga samica na spodnji strani listov!). Gosenice tega škodljivca uničujemo z DDT prahom — ali pa če škropimo z 1-odst. poksinom- Zeljno hržico in fižolovo črno ušico, ki napada zelje ih cvetačo uničujemo, če večkrat prašimo z 2-odst. tobačnim izvlečkom ali z 1-odst. ((pok-sinom«. «Strune» (rumene ličinke »poljske pokalice«), ki izjedajo korenine skoro vseh povrtnin in koruze, preženemo z njiv, če pred setvijo pognojimo njivo z 200 kg apnenega dušika (kalcijev cianamid) na ha. Lansko leto so ponekod povzročili veliko škodo ((bramorji«. Te nadležne škodljivce uničujemo na več načinov. Doslej se je najbolj izkazala va- ba, pripravljena takole: na 100 kg koruznega zdroba (na debelo zmleta koruza) vzamemo 3-4 kg «cinkovega fosfata«. To zmes ovlažimo z 20-25 1 vode in vabo trosimo po kupčkih v mraku po njivah. Po trgovinah dobimo v poslednjih letih nešteto preparatov različnih tovarn za uničevanje škodljivcev. Po zadnji vojni pa so začele vse napredne kmetijske dežele uporabljati do tedaj še neznano zelo učinkovito sredstvo DDT. DDT so začetne črke treh kemijskih spojin (diklor dife-niltriklor etan). Po dosedanjih rezultatih lahko rečemo, da so ti preparati velika iznajdba v moderni kmetijski a-grotehniki. DDT preparate i-mamo v prahu ali v tekočem stanju. Z njimi uničujemo mrčes po hišah in pri živini in na splošno vse mrzlokrvne škodljivce na povrtninah, v sadovnjakih, vinogradih in celo gozdne škodljivce. Prva je začela s temi izdelki Švica (Gesarol). Iz Švice so prišli ti preparati v Ameriko, ki jih je začela v velikih količinah uporabljati med vojno v borbi proti komarjem, bolham in drugemu mrčesu, ki so po bojiščih ogrožali življenje vojakov. V Jugoslaviji izdelujejo danes odlične preparate v prahu (pantakan in pepein) ter i tekočino «pepein». DDT preparati delujejo kot ! dotikalni (čim pride strup v I dotik z živaljo, paralizira že po nekaj urah njen živčni sestav) in kot želodčni strupi ■ Uporaba DDT prahu ali tekočine je zelo enostavna. Rastline ali druge predmete naprašimo z navadnimi raz-praševalci, ki jih uporabljamo za žveplanje vinogradov. Ce uporabljamo DDT kot tekočino, se poslužujemo sadnih ali vinogradniških škropilnic. fr. a; Pogled na češnjeva drevesa po toči v Škofijah. Prej bujno zelen krompirjev nasad, po toči pustinja. KME7USICE ZANIMiVO STIj AfrfŠk6 V6 jzbOljŠailjfl travnikov in pašnikov SrSK,TZZ koVnjaka po afriških pustinjah V toVu za noVimi traVnimi semeni RAZDELJEVANJE MOČNEGA KRMILA ZA KRAVE MOLZNICE ; V ponedeljek 11. maja t. 1. se bo pričelo z razdeljevanjem nakazil za dvig močnega krmi. la po znižani ceni. Kmetovalci živinorejci, ki niso bili deležni krmil v decembru, kakor tudi v preteklem marcu, bodo lahko dvignili nakazila pri področnem kmetijskem nadzorništvu . Ulica Ghega, štev. 6-1 . med uradnimi urami (8.30-12). Na vsako molzno kravo bo danih 30 kg. Ker je cena močnega krmila 62 lir za kilogram, bo moral živinorejec ob dvigu nakazila plačati 50 odst. vred. nosti krmila, to je 930 lir za vsak obrok. V preteklih 50 letih so na travnikih in pašnikih v južnih predelih Združenih držav vpeljali desetine afriških trav in stročnic. Nekatere so nadomestili domače ameriške trave, druge pa rastejo tam, kjer prej ni' rastlo ničesar koristnega. Z novimi travami so-■ ohranili, pridobili in izboljšali stotisoče oralov ameriške kmetijske in pašniške zemlje. V času od 1948 do 1952 sem se po nalogu ameriške vlade mudil v Južni Afriki in smo v tem času poslali v Ameriko okoli 100 vrst semena raznih vrst trave in stročnic v proučevanje in v zamenjavo z raznimi ameriškimi rastlinami, ki so jih poskušali nasaditi v Afriki. Južnovzhodni del Združenih držav in Jušne Afrike sta si namreč v raznih ozirih zelo podobna in tako se rastline iz enega področja kaj lahko prilagodijo drugemu. Južna Afrika je ena od največjih pašniških dežel na svetu, saj je 85 do 90 odst. zemlje pokritih s travo, ki raste v neštevilnih različnih vrstah. Ta različnost je večinoma posledica različnosti južnoafriškega podnebja, ki nima primere v nobeni drugi zemlji enake površine na svetu. V poletnih mesecih, od oktobra do aprila, dežuje na večini raz-sežne visoke planote, ki zavzema v višini 1000 do 2000 m nad morjem okoli 80 odst. površine dežele. V drugem letnem času navadno ni dežja. V juniju, juliju in avgustu pada često slana, včasih tudi nekoliko sneži. Padavine se menjajo od 190 cm na vzhodnem delu planote do 2 ali 3 cm na skrajnem zahodu. jlC “N J % V JAmijJAII it s^oveuii?esti Gorica ' Tr-h >4* je Včasih Vas!fa jamlie’ v!eš. Voin pred Prvo sve' Pod u ,,raztezala Pred' trnki da„ hribom in so *!• zgraaiavnie obcestno UVit gradih šele v žasu ir®.' irria ?°ve S'avne ceste, le« "ieta /azrad°v in na njej iM s Č dva učiteljici iz Go-ie laMvo)(„r *° vaščani ze-VuiMhovik ’ kar !e ti{e vzgoji6 Povez,°tr0k' Zelel‘ bi AVe med domom in likkitili Se dalo doseči s tel. ---- Ja- na- po- SIti Peltaiv.'” **“ lual. °a «>* i :’e tud v letu učiteljice med starši in - . "1° Pa tudi, da bi ‘Ud- - 7i , - tav i Ur de,j V va-iit, Menjpn? od bliže spoznale l&4» liči a ln. Potrebami na-. ’ kar je bilo do leta torj11 dej », . h Vztiožin že vedno leži v%Bted .M hriba in tu Mu0 0dvii!laSno f- svetov N« "h, ki 1° vse življenje se svetovno ki H znana M-fske j1* do kranjske in Mi. Metu ’ kamor so do-Ns v'Jene i Pr°dajali biče, "kron;-. drevia imenova- Mv?0Vzročnnce* Toda vojna N7 s V e «* pr Zviniif 9umb'veze">‘ ter brez itrojj 10 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi s^jjjjent v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo ra j) ivila z jamstvom. Obročno odplačevanj« oj0, stroje. Popravila lir dnevno brez predplačila. Brezplačen pouk v r 211 ^ j Fotografski Iaboratofl M RAZVIJANJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOTOGRAFIJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH iNDVsrrtiiJk Dajajte vrednost foto?* Id proizvodom firanjem pri vam lahko napraVl še v črnem tn bci' ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNI TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA 95 -973, 9B-B7® ...ad fveZime. uie itoftAfioinjene dvicatdlče t M 100 VMM Najboljša kakovost uporabljenega materiala poudarja vrednost ZNAMKE Izdelovanje po zadnjih iznajdbah m° d*'** teh*' 5 NAJNIŽJA Te prednosti Vanj nndi samo anam* Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCHI št 6 III. nad. - Telefon številka 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FKANCISKA St. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In Od 19-18 — Tel. 73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pelltco 1-11 Tet 33-82 — Rokopisi se ne vračajo i®- e*8.^1- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 nr. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod ' ino*eI‘‘7<>2 -' Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - za Jugoslavijo: Agencija demokratične®3^ p z Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaške*3 t