jMra*Ja biafa.
3Z6. strana,
-o i.
VIHHM t Ritk. Ot J. oktobri 1918
4 vinarje.
Letnik XUII.
Jutranja iztafta w L|nMfta*J:
vse leto...............K 12*—
pol leta...............M 6
Četrt leta...............m   3'—
na mesec...............„110
Dopisi naj se frankirajo   Rokopisi te ne vračajo. Ureiiištf«: koaflovi alica **.&.(▼ pritličja leva) letetaa ftt »4.
Izhaja fstk dan zjutraj.
4 vtaarl«-
laaerati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin.   Pri večkratni lnserdji
po dogovoru.
fla pismena naročila brez istodobne vposlatve naroCnlne se ne ozira
Jatraa|a Izdaja po posti za Avztro-Ogrsko:
vse leto...............K 18 —
pol leu...............„ 9-—
četrt leU...............„ 450
na mesec...............„ 1*60
Za inozemstvo celo leto.........„ 28*—
Ipriviistvo: Kaaflova alica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Najnovejše Testi. — Brzojavna In telefonska poročila »Slov. Narodu11.
Skupne  ministrske konference.
F.       Dunaj. 7. oktobra. Včeraj
>«• je vršila skupna ministrska konferenca v ministrstvu zunanjih zadev, kot nadaljevanje zadnje, ki se
je vršila rftx* sppfpmrira. Pripravljalo se ji- gradivo Lik delegacije. Ministri i ki >** niso mogli zediniti. zaradi tega se l»o*le konferenca v prihodnjem tednu še nadaljevala.
Poslanec   kramar zdrav.
B. — Lvov, 7. oktobru ' sianee dr. Kramar se je včeraj peljal skozi Lvov in je na potu iz Krima v Prago. lh\ Kramar je popolnoma zdrav. To potrjuje %'esti našega dunajskega jK.ro<v\ alca. ki je v nasprotju z drugimi listi |«»ročal že pred dnevi, da se dr. Kramar vrne z<lrav > Krima.
Prestolonaslednik   Frane Ferdinand is vojaško vprašanje.
F. — Dnaajp 7. oktobra. Z < »žirom na **\**r glede vojaških vprašan j.k i je povzročil.da je tudi včerajšnja »kupna ministrska konferenca «»stala brez rezultata, in ki do danes še niso rešena, izve dunajski po roče-valeč Slovenskega Naroda« iz jako zanesljivega vira. da je nastal vsaj glede vpeljave «»grškega jezika v armadi zl*»lj^n |»o|ožaj. — Kakor znano, se je prestolonaslednik Franc [V rdi nami p roti vil ogrskim jezikovnim postulatom. Ker je cesar izjavil, i a akceptira zahteve programa deveterih, je s tatu deloma priznal opra-
• it-enost ogrskih zahtev. Sedaj se je •ribi iza I      tudi prestolonaslednik
F'rane Ferdinand temu stališču, ako-ravno se v bistvu še loči od zahtev
• trrske vlade. Prestolonaslednik je še danes na stališču, da mora biti tudi na Ogrskem v vojaškem kazenskem postopanju merodajen službeni, to je nemški jezik. Nekako izjemo dovoljuje s tem, da dovoljuje, da sme pri madžarskih polkih biti madžarski obra valni jezik. Pri vseh drugih polkih pa naj velja princip, da se ime obtoženec zagovarjati v mater-nem jeziku le tedaj, ako drugega jezika ni zmožen. Ogrska vlada, ki zahteva prineipijalno priznanje ogrskega jezika za službeni jezik, dose-daj še ni izjavila, da bi se s tem na
• inom rešitve morebiti zadovoljila. 1'rejkoslej vztraja tudi na nadaljnih '"»*ojih. — Ce bi se pa s tem zadovoljila, potem Ki bil cel kompleks vojaških vprašanj že rešen v začetku leta 1911, ali vsaj spomladi 1911.
it: I. ii
Revolucija na Portugalskem.
Kje je kralj Maaael?
F. — Dunaj. 7. oktobra. Kje je kralj Manuel. to je ufranka današnjega dne. Vesti si namreč nasprotuje-Knkrat je v rokah revolucijonar-'»-v, drugič zopet je na poti proti Angleški, iz San Sebastjana na Spancem prihajajo zopet vesti, da J* ravnokar pripeljal z vlakom na špansko, in oni, ki upajo še vedno v '-adaljni olistoj monarhistične Portu-
galske zopet verujejo vestem, ki pra vijo,   da se kralj Manue)    nahaja še \ednn v svoji deželi na nekem gradu varnem. Xaj\ erjetncJM' je. da m interesiram kn^i priz*ide\a jo v vir-varu    - ; -protu joči h si časnikarskih prikriti   kralja,   da hi ga ne zasledili   revolueijonarci. dogod kili na Portugalskem    prihajajo neprestano nadaljiia izročila in iz teh precej nasprotujočih si \ rsi i navaja mu samo najvažnejše in te so:
s pa ii-
Poročilo po po*« lun in kurirju ski vladi:
F. — Dunaj, 7. oktobra. V 111 kajšnjih diplomat ičn i h krofih so znana ofieijaina poročila, katera je f rine** I španskemu zunanjemu mi . st>: \ ii \ Madridu iz Lisal»oiie p< • seben kurir in katera |»oročila vsebujejo v bistvu s let leče: Kralj Manuel ae nahaja na varnem. Kje se nahaja, o tem poročila ne prifiovedu-Boji \ Lisa boni se nadaljujejo. Kn d»*| armadi- j*- še vedno kralju svest. Voditelji revolueijonarm* armade in mornariee so oljnem ludi voditelji vsega rcvolueijonarnega gibanja. Potrjuje s»* vest. da je bil ne|M»redni \h>-vod revolucije umor naprednega poslanca dr. Bornharda. Prvotno **e r#* vohieijonarcem ni pridružilo \ se \o-. %-r .)♦• velik del vojašt\;i v pr \ih Uijih ostal še kralju zvest. Najbrže bodo trajali l*>ji med monarhisti in repubjikanei še preeej časa in izid š*- nikakor ni gotov. To i»oro-eilo j»- sie»-r š*« od torka in «h| T» _r.i dne naprej se je položaj na Portugalskem najbrže prec» ' -premenil. Oi-icktne vesti \% Lisa bone tudi še do sr*r>či nis*» rVmle niti posameznim ča-soaaiaosB. niti pnsame/nim t>ortii^rn!-skim poslaništvom i* p u bi i kanci so namree iifdrali žeb-znice, teb•|rra', in telefoi kar vseka V or zn»#-i. fla *• rasa bon i 11 r in re*l v**ihio nista • i »f»il«
/mara
54.
puhlikanee\ še nearotova.
Dunaj, 7. oktobra. Portu
irals'     j., - .»ništvo na Dunaju izjavlja,   da ne veruje v zmafro   repu bi; kaneev. republikanske ideje namreč \  provinci nimajo ofiore.
A acleška ne intervenira.
Ci. — L and sa, 7. oktobra. Anjrle-ško eas*>ptsje se je že sprijaznilo popolnoma z idejo, da je na Portnaral-skern republika. Včerajšnji anarleški listi konstatirajo skoraj sosrlasno. da so na Portuaralskem edinole republikanci oni državniki, katerih se še ni lotila korupcija in amrlesko časopisje smatra, da kljub novi ustavi ostanejo stiki med obema državama nemoteni.
Angleška nf s>rs4I
i
7. oktobra. V tu-tajšnjih diplomatskih in uradnih kroarih se smatra zmaga revolucijo-naretev rn republikaijteev za gotovo stvar  vm #rauhrf krtig4 sV>
Angleško. S tem so Najbrž tudi pokopane nade nionarhistov, ki so bili do zadnjega hipa prepričani, da bo Angleška intervenirala.
Zakaj so po*ta|i republikanci tako hitro goKp<M a bone?
i\ litinHon, 7. oktobra. Da so republikanci v Lisa I »on i tako hitro zmagali, je pripisovati v prvi vrsti dejstvu, da je prišlo ravno v i-a^u. ko je revolucija izbruhnil«, v Lisabono HNKI oboroženih kmetov, ki se takoj pridružili vojaštvu in šli proti vsakemu, kdor jim je stopil nasproti
Smrt zvestega kraljevega služabnika.
H. — Herolin, 7. '.ktobra. »Lo-kalanzeiger« fs»roča iz Lisar>one. kako s*» je usmrtil vojaški guverner v Lisa bon i iti komandant kraljeve pa-lače (i ori as K s<. je ]»ričela revolucija, je hotel Gorias spraviti takoj svojega gospodarja in njegovo obitelj na varno pred granatami in je zato tsdjal kralja in njegovo obitelj v velike sodne kleti kraljevega gradu. Ko pa je videl, da ni mogoče več vzdržati kraljeve palače pred nanadajočimi republikanci, je vzel samokres ter si pognal kroglo v glavo potem, ko je na kralja še spisal jako krasno slovo. V tem h ion so se odprla vrata in re-volucijonarci so udri i v kraljevo palačo Revolncijonarci so se odkrili pred mrtvim truplom zvestega kraljevega generala. — Višji oficirji so do zadnjega hipa upali, da pride kralju 7 dežele še zvesto vojaštvo na pomoč, ki bo nasprotnike premagalo. Toda revolneijonarei ><o zasedli vse želernice in s tem so odvzeli monarhist ičn i m četam možnost, prispeti v TasaHono.
Žrtve bojev.
G. — Herolin, 7. oktobra. Boji v I sa bonski h ulicah so trajali celih .10 ur. Republikanci so končno zmagali. Oez 200 oseb je mrtvih in čez 450 težko ranjenih. Prebivalstvo je zmago sprejelo * velikim entnzijazmom. Zvečer so igrale po mestnih ulicah irod!»e. Hrše so bile slavnostno raz-Hverliene. Ljudstvo je prenevalo republikansko himno. Kralj je zapustil mesto najbrže na krovu svojega par-nika »Dona Amalija« in je potem t#re«*tonil iz tega parnika na angleško križarko »Newcastle«.
Vpliv portugalske revolucije na Španskem.
S. — Madrid, 7. oktobra. Tukajšnji vladni krogi so v strahu, da vname revoluciia na Portugalskem tudi na Španskem velike homatije. Ne-oporečno obstojajo namreč med španskimi onozicijonalci in portugalskimi republikanci ozki stiki in v mnogih krajih se še opaža sumljivo gfiha-n je. V ftareetonl je Še prišlo do spopadov. T Madrida samem so razsvetlil v proslavo ssaage republikancev na rortanralshem tamošnji republi-kaaet svoje hHe In demonstrirali po uHeak. PHIciJa jih je z orožjem v ro-%i razgnala. V ministrskem svetu, ki je v permanenci, se reroo pečajo z načrti, zlasti z načrtom, zasesti z vo-
jaštvom celo špansko-portugalsko mejo ter tako zadržati vsak izbruh i evolucije čez mejo na Španskem. V vseh večjih mestih je vojaštvo kon-signirano. Vlada se boji, da ne bi tleča iskra revolucijonarnega navdušenja vzplamtela v mogočen ogenj, ki bi mogel postati tudi za Špansko zelo nevaren.
Revolucija tudi v provinci.
G. — London, 7. oktobra. Tukaj krožijo vesti, da «?e je revolucija začela že tudi na deželi in da se v posameznih mestih na deželi vrše dolgotrajni boji. Situacija je jako resna, manjkajo pa vse podrobnosti o teh bojih. Revolucijonarno vodstvo je namreč zasedlo vse železnice in okupiralo brzojave ter telefone.
Kralj Manuel na potu proti Angleški.
G. — Pariz, 7. oktobra. Pariški listi zatrjujejo z vso gotovostjo, da se je kralj Manuel po končanih pogajanjih z revolucijonarnim komitejem podal na krov parnika »Done Amalije«, ki ga je potem prepeljal do angleške križarke »Xewcast-le« in da ta sedaj pluje s kraljem in njegovim dvorom proti Angleški.
Manifest nove vlade.
G. — Herolin, 7. oktobra. »Lo-kalanzeig.« poroča iz Lisabone, da je predsednik provizorične republikanske vlade na Portugalskem izdal manifest, v katerem pozdravlja vojaštvo, ter se mu zahvaljuje, da je Portugalsko odrešilo iz dolgoletne bede, ter ji pripomoglo do dneva svobode, katerega pomenja republika. Vlada pričakuje tudi od onih vojakov in častnikov, ki so še ostali zvesti kralju in stari vladi, da se lojalno pokorijo novi državni obliki. Minister zunanjih zadev je izjavil, da bo ohranila nova republika vse dosedanje zveze Portugalske z drugimi državami.
Krvavi boji.
G. — Madrid, 7. oktobra. Zadnje vesti iz Lisabone javljajo, da tam še boji vedno trajajo in da zahtevajo vedno več žrtev. Kralju verno vojaštvo gre proti revolucijonarjem in monarhisti pričakujejo pomoči. Zaradi tega boji niso potihnili.
R Oporto, 7. oktobra. Tudi tukaj je -prišlo do- bojev med republikanci in monarhisti enimi elementi. Več ljudi je mrtvih, nevarno ranjenih mnogo.
i
Poročilo francoskega poslanika.
R — Pariz, 7. oktobra. Francoski poslanik v Lisa boni je poslal francoskemu zunanjemu ministrstvu, brzojavko, v kateri potrjuje, da je v IJsaboOf republika še proklamirana in da se kralj, ter obe kraljici nahajajo v Mafra, to je mali portugalski trdnjavici. — Na dragi strani pa se t Londona tudi na pol oficijalno poroča, da je ta vest neresnična in da je neznano, kam se je kralj podal.
Klerikalci in baron Schwarz v deželnem zbora.
Debelo prijateljstvo, ki vlada med klerikalci in deželnim predsednikom Schwarzoui od tistega «a>a, i nikar je jel pestiti napredno Ljubljano, se je slasti pokazalo v tekočem deželnozl>orskem zasedanju.
Ko je bila meseca avgusta razglašena nepotrdit* v poslane* Ivana Hribarja za ljubljanskega žuj»ana in ko je vsa napredna javnost ogorčeno obsojala to nezaslisno dejanje dežel ne vlade, takrat je »Slovenec« bril norce iz ogorčenja rodoljubne sioven ske javnosti, češ, da ji gre samo za Hribarjevo osebo, ni pa ji mar kršenje mestne avtonomije.
Takrat se je »Slovenec« bahavo tolkel na prsa ter kričal: Vaše ogor čenje ne zaleže prav nič. Mi se čisto nič ne zgražam«*, toda naši jtoslaiici se bodo zavzeli za ugroženo avtonomijo slovenske prestolnice. da bo strmel v s SVet. ter pozvali v deželnem zboru na odgovor deželnega predsednika barona Schwarza radi njegovega atentata proti mestni sa moupravi ljubljanski.
In slovenski svet jt takrat strmel in se čudil, ker si ni mogel predstavljati dr. Šusteršiča v vlogi bon-telja za pravice napredne Ljubljane.
Vse je z napeti »st jo pričakovalo dogodkov, ki se imajo doigrati v deželni zbornici.
Toda čimbolj se je bližal čas dežel nozborsk* ga zasedanja. temlM>lj je pinevala v javnosti vera v klerikalna, s toliko aploinbo naj*-\« ;ana junaštva.
Se je pač tudi tu uresničila ona stara rimska rečenica: Parturiunt montes. nascitur rndiculus mu*.«
V deželnem zboru je prišla p> dolgih porodnih bolečinah na svet mala. majčkena klerikalna miška v obliki naj|m»nižiiejšega in naj|»okor-nejšega vprašanja na njegovo prevz-\ i-'i'.ost gospoda barona Sehwarza. ako bi morda hotel navesti razloge, zakaj ni predlagal izvolitve poslanca Hribarja za župana ljubljanskega.
Ze iz oblike vprašanja sam-ga je Schwarz lahko sklepal, da interpelacije ni smatrati za jK>sebno resno, ako tudi abstrahiramo od dtjstva. da x> bile že vn;jprej Točno in natančno med Sehuarzom in dr. SnsterMČeni dogovorjene vse podrobnosti, ličoče se klerikalne interpelacije.
Iii \zpričo te okolnosti je baron Kehvvarz labko nastopil z vso samo-zavestjo v deželnem zl>oru in ni se mu bilo bati na interpelacijo dati na-ravnost briskanten odgovor.
Klerikalci so ga vprašali za razloge Hribarjeve n^potrditve. ni to najponižnejšc vprašanje pa jim j*» (Vrne zabrusil v obraz, da jih to čisto nič ne briffa in da jim on za svoja dejanja ni dolžan dajati prav nosnega odgovora.
Ta paševski. naravnost neustav ni odgovor mora ogorčiti in razburiti
vsakogar, ki ima količkaj smisla za ustavne naprave, samo klerikalcev ni čisto nič vznemiril.
Kakor te peni psički so stisnili repek med noge, vtaknili ravnodušno žalitev v žep, dr. ftusteršič pa je v imenu kler. stranke napravil pred Schwarzom globok kitajski kotao ter se izjavil srečnega, da mu je njegova j rev z više no* t blagoiz volila privoščiti — brco.
Dunajski lev, ki rjo ve v parlamentu, da se trenejo ministrske klopi, se valja v Ljubljani v prahu pred Oernetom in mu suženjsko liže |>ete, kakor kužek.
Prizor za bogove to, kako dunajski gromovnik krivi hrbet pred duševnim in telesnim slabičem Schwar-zom, ki se že trese kakor šiba na vodi, ako se mu kilo izmed naprednih poslancev za korak bolj približa, ka kor navadim.
In zakaj to zoprno in nedostojn > kleeeplastvo. zakaj ta pasja ponižnost pred Sehwarzom?
Samo za to, da ta izvrševalni or gan vlade ne   prekriža klerikalnih načrtov in fiotov. ki jih bodi njegova par lam en tarna visokost vojvoda kranjski dr. Šusteršič!
Potegnjena politična društva.
Ko >e je ofiejalno naznanilo, da
Hribar ni potrjen za ljubljanskega župana, bil bi dr. Oražen, ki je preje dal narodno napredni stranki svoje mandate na razpolago, zopet rad prišel v občinski svet. Ker tega ni mogel in ni hotel kar tako storiti, naprosil je |m» svojih dveh, treh prijateljih ljubljanska napredna politična društva za zaupnico, ter za prošnjo, naj zopet izvršuje vse svoje mandate. Ta društva so mu res izpolnila njegovo željo, kakor je bilo brati v dr. Oražnovem glasilu. Zdaj je pa ta dr. Oražen, ki si je sam naročil zaupnice in prošnje za zopetno izvrševanje vseh svojih mandatov, odložil mandat deželnega poslanca uprav v trenutku, ko bi ga moral začeti izvrševati. Ali ni to prav navadna froc-larija? Ali se ne pravi to imeti politična društva za norca? Mislimo, da si nasa jmlitična društva v prihodnje lahko nekoliko premislijo, komu bodo izrekali zaupnice!
Postopanje nemških sodnih izvedencev v Ljubljani.
Pred kratkim je bil izvedencu prof. Veselu dostavljeno v popolnoma slovenski pravdi slovensko vabilo, da odda pri razpravi svoje »stro-knvnjaško« mnenje. Dasi nese ta posel Veselu lepe kronice in bi moral biti s*blišču hvaležen, če ga imenuje izvedencem, vendar je prejem vabila odklonil in zahteval nemško vabilo. To je tisti Vesel, kateremu se je za septembrskih dogodkov pri godilo sledeče: V kazini je bila večja družba, ki  je  kritizirala  nastop Slovencev.
Tudi Vesel se je zgražal nad tem ia pripomnil: »Neizmerno me jezi, da nosim slovensko ime.« Dobil pa je od Ne sata odgovor, ki si ga naj zapomnijo vsi odpadniki. Dotični Nemec mu je odgovoril: »Temu lahko odpo-morete. Kar izpustite prvo črko svojega imena, pa boste imeli nemško ime.«
Državni urad
saških
Te dni smo imeli opravka pri računskem oddelku nase slavne c. kr.
deželne vlade. Čudom smo se čudili, ko smo videli v uradnih prostorih več jako dvomljivih eksistenc, umazanih, razmršenih, zaflikanih. Informirali smo se in izvedeli sledeče: Kranjski Nemci so si ustanovili svoje društvo, ki podpira ubožne Nemce. Misel sama na sebi je itak hvalevredna in gotovo ne hi imel nihče temu ugovarjati, ako ne bi bili ravno uradni prostori zbirališče teh ljudi. Vzrok je tč«, da je blagajnik znani ofieijal Staudacher ali Stavdovar. Dasi ima prav prostorno lastno hišo na razpolago, vendar noče beračev sprejemati doma. Izvedeli smo tudi, da tem revežem samim ni po volji, ker morajo v urad, kjer jih vidi toliko uradnikov. Moteno je pa tudi u radništvo. Tudi mi smo mnenja, da to ne spada v urad! Fradne ure naj se boljše izrabijo. GosjmhI Stavdovar pa ima menda dovolj prostega časa na raz-l>olago, da opravlja te posle doma.
Klerikalna strahovlada na soriškem.
Klerikalci    so    po\ >oa enaki. Kjerkoli pridejo do moči.    jo izrabljajo na    najnedopustnejši    način in nastopajo kot najgadnejši tirani. To imamo priliko občutiti tu na Kranjskem, kjer so |km! gosfMMlstvom klerikalne večine zakonolomstva in nasitiva na dnevnem redu, a kakor se kaže, so sedaj nastopili še hujši časi za napredno prebivalstvo na Goriškem. \a Goriškem so sedaj na krmilu laški  liberalci  in slovenski klerikalci. Slovenski klerikalci so narodno brezspolni, laški klerikalei ?>n se boje slovenskega naprednega življa, ki narašča v Goriei jhhI spretnim vodstvom poslanca Gabrščeka tako silno, da se laškim iredentistom že hlače tresejo, da izgul>e Gorico in da pride mesto v slovenske roke. Laški iredentisti imajo torej vzroka dovolj sovražiti slovenske naprednjake. Ker so tudi klerikalci na čelu jim famozni don Anton in Gregorcich, stnij>eni sovražniki slovenskih   naprednjakov,   so se vredni bratci kmalu našli ter sklenili med sa>K> trdno zvezo, da bodi strahovali vse.    kar jim slepo ne ukloni tilnika.    To so jeli prakticirati že v zadnjem  dežel nozborsk em zasedanju, ko so razveljavili docela proti postavijo slovenske mandate v veleposestvu. Odgovor na to nasilstvo je bil. da so odložili    vsi    napredni slovenski poslan«-!   svoje   mandate.   Razpisane so bile nove volitve in volilci so znova
poslali iste poslance v deželni zbor.
Človek  normalnih   m ožgan bi mislil, da si bo laškoiredentovska in slovenskoklerikalna   zveza z enkratnim     protizakonitim razveljavlje-njem slovenskih   naprednih mandatov ohladila svojo osveteželjnost. Kaj še!   V sredo je imel goriški deželni zbor svojo prvo sejo. Na dnevnem redu je bila tudi verifikacija mandatov, ki so v rokah slovenskih naprednjakov. O volitvah v veleposestvu je poročal  klerikalec  Berbuč.    Dasi je moral priznati, da so se vršile volitve pravilno, vendar je don Antonio dosegel, da so se izročile verifikacij-skemu odseku. Prvo nasilstvo. O izvolitvi dr. Gregorina je poročal tudi klerikalec   dr. Stepančič.   V svojem poročilu je priznal, da je bila volitev docela pravilna. Vkljub temu je bila volitev izročena verifikacijskemu odseku. Drugo nasilstvo. Na to je prišla v   razpravo   izvolitev poslanca Andreja Gabrščeka. In tu se je zgodili) nezaslišno lopovstvo, kakršnega menda ne pozna parlamentarna zgodovina.   Dvignil   se je don Antonio Gregorcich, individij. ki streže le svoji ne v krotn i strasti, sicer pa žvižga na vse narodne interese, ter izjavil, da so se sicer volilci izrekli za Gabrščeka« toda volilci nimajo odločevati, kdo   naj   bo   v deželnem zboru« on (Gregorcich}  neče Gabrščka trpeti poh-g sebe, zato predlaga, naj se Gabrščka kratkim (mdom izključi. In ta predlog, ki pomen j a nezaslišan atentat na suvereniteto   ljudstva   in na pravice volilcev, je bil sprejet z glasov i laških iredentistov in slovenskih klerikalcev!    Človeku vzpričo takih lopovščin, ki so jih zmožne samo propadle klerikalne duše. zastaja pamet in nehote se mu vsiljuje vprašanje: Kako dolgo še naj traja to klerikalno divjanje, ali že ne bo kmalu polna mera    krščansko-katoliških zlodej-stev?!
Žalostne razmere v slov. bistriškem
okraju.
Iz Slov. Bistrice nam pišejo: Znani Linhart je imenoval na nekenr shodu v Mariboru naš okraj za elitni okraj štajercijanstva (nemškutar-stva> na Sp. Štajerskem. Še v mariborskem vladajo ponekod boljše razmere. V Slov. Bistrici sami deluje nemškutarsko vodstvo takozvane »slovenske« okoliške šole roko v roki z vodstvom nemške mestne šole. Sedaj bo šolski nadzornik Dreflak to skupno delovanje še pospeševal. Nemškutarstvo v mestu in v okraju rapidno narašča. Fčiteljstvo je pod knuto nemškutarskih krajnih in okr. šolsk. svetov, duhovništvo je leno in vodi le strankarsko gonjo, posvetno »vodstvo« pa izroča denarne zavode klerikalnim rokam ... V istini žalostna, skoraj brezupna slika. Ali ne bo od nikoder pomoči?
Ameriški rojaki.
Ameriški Slovenci se zadnja leta prav živahno gibljejo in so v na-
LISTEK.
Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka.
Roman; spisal F. K. IX.
Mali J oš t plem. Gall je znai biti jako trdoglav. O tem se je prepričala tudi Leonora, ko ga je prosila, naj nič več ne govori o Cerinu. To prošnjo ji je narekovalo spoznanje njenih dolžnosti napram Snoju. Iz svobodne volje je postala njegova nevesta in je hotela postati tudi njegova žena, in zato je hotela izbrisati iz svojega srca vsak spomin na Cerina.
»Kakor sanje je bilo vse to, kar ste mi povedali.« je rekla Gallu. »Te sanje so me oni večer prevzele, a sedaj mora biti tega konee. Zato \as prosim, prijatelj, ne kličite mi Ceri na v spomin.«
Toda mali Gall je znal biti trdoglaven. Ceri novega imena ni nikoli več omenil, a zasukaval je vsak pogovor tako, da se je Leonora nehote spominjala Cerina. Pa tudi ajeer je vsakemu, kdor ga je hotel
poslušati, pripovedoval o i'erinovih junaških dejan h, major Zun pa je te noviee po v jih močeh azširjal. Vsa Ljubljana, je bila polna teh dejanj, a ker ni n ••• vedel, kaj je vzrok te— enatorite ni početju bivšega oficirja, je ta še razvnemalo oltčno radovednost. Z. ^aj o dogodkih s pa vovimi peresi ni izpregovoril nihče izmed tistih, ki so «» tem vedeli. Te splošne govorice so dale povrni, da je bila leonora    mnogokrat vprašana.
• « ♦ r t. .m kaj da je ž njim. pr;i^ana celo »»d malo znanih oseb, prav kakor bi se bili ljudje zsrotili, da ji bodo neprcHtano klicali Cerina v spomin Samo Snoj ni nikoli govoril o Cerinu.
Gospa derajeva je na dan svojega godu priredila večerjo, na katero je t«.b-g Snoja na posebno željo I "nore povabila tudi majorja Zuna in malega Galla. Želela je. da bi bil večer vesel in zabaven, da bi razvedrila Snoja in in u olajšala duševno trpljenje zaradi njegove bolezni na očeh.
In bil je v resnici vesel večer, kajti mali Gall je bil zabaven družabnik in zgovorni major Znn je znal pripovedovati toliko mičnih in smešnih stvari, da se je družba izborno zabavala in da se je smejal in šalil eelo Snoj, ki je bil navadno resen in malolie^eden.
Naposled je I^eonora poiskala celo svojo mandolino in ji izvabljala nežne akorde. Igrala je različne ]**smi. in |>osenno Snoj je te glasove toliko raje jtoslušal. ker se je Leonora dala le redkokdaj pregovoriti, da je vzela mandolino v roko.
Naenkrat se je Snoj zganil in čim je Leonora prenehala igrati, jo je naglo vprašal:
Kakšna skladba je to?  Še nikoli je nisi igrala?«
I>»onora je zardela in obrnila obraz v stran.
»Ze dolgo, dolgo nisem te pesmi igrala.« je rekla zamišljeno, »sama ne vem. kako da sem se je zdaj spomnila.«
V duhu pa je pri teh besedah stal pred njo Andrej Cerin. Zanj se je naučila te pesmi, samo njemu jo je svirala in pela, in odkar se je ločila od njega, je ni nikdar več igrala.
Šele zdaj se je zavedla, kako tajno moč ima Cerin še vedno na njo, in zdelo se ji je, kakor da leži težak kamen na njenem srcu.
»Se nikdar nisi igrala te pesmi,« je menil Sup j, kakor bi govoril sam s seboj. »A vendar sem jo že nekje slišal. Znan mi je ta napev, a no morem se domisliti, kje sem ga slišal. In vendar vem, da sem ga slišal, in moralo je biti o posebni priliki___«
Veseli pogovor med družbo je tekel dalje, a Snoj se ga ni več udeleževal. S povešeno glavo je sedel za mizo.
»Zdaj se spominjam,« je naenkrat zaklical. »Cerin je ta napev žvižgal tisti dan, ko me je spremljal v vojašnico, tisti dan, ko je izstopil iz armade.«
V sobi je zavladala tišina. Majorja Zuna je naenkrat začelo daviti, da se je komaj odkašljal, mali Gall se je umaknil v temo, Leonora pa je mandolino položila na omaro. Začudeno so se spogledovali drugi povabljenci.
»Da, Cerin je to žvižgal,« je ue-kako trpko rekel Snoj. »Dobro se še spominjam, kako vesel je bil tisti dan in kaka čuvstva so mene navdajala.«
V celi družbi sta bila samo Gall in Leonora. ki sta vedela, kaj je hotel Snoj s tem povedati in kaj pomeni trpkost Snojevih besed. Leono-rini in Gal lovi pogledi so se srečali — razumela sta se.
»Cerin, Cerin ...« je menil Snoj in je govoril, kakor bi bil sam v sobi. »Kdo ve, kje je, kdo ve. če še živi t«
Snoj je bil edini človek v Ljubljani, ki ni še ničesar vedel o Ceri-novih junaštvih. Leonora mu ni bila ničesar povedala,tudi Gall in Zun sta
bi in
il-
rodnem ozira tako delavni, da bi lahko služili za vzor rojakom v domovini. Zlasti so vneti za našo šolsko družbo. Dasi jih je komaj nekaj asjs1 100.000 in dasi so raztreseni povsodi križem pn »strane Amerike, v en Jer so « snovali že okrog 30 podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. In vse te podružnice marljivo in požrtvovalno delujej< J4 ameriška podružnica v C levelandu je 125. -eptembra priredila na korist družbi veliko narodno veselico, pri kateri je sodelovalo — '»> narodnih društev. Rojak, ki nam piše o tej narodni prireditvi, pravi, da bo ta slavnost vrgla družbi vanj . n tisočak. Tako delajo SI ovenci, zi-> «i daleč od domovine, z* narod, zato lahko upravičeno trdimo, da se nam ni bati. da bi se naši rojaki v Ameriki potujčili. dokler je v njih vrstah toliko rodoljubja.
Sabljaski klub akad. fer. društva »Sava«
bo začetkom prihodnjega leta vpeljal redne tedenske sa bi jaške vaje tudi za nedruštvenike, kot goste. Ker je sabljanje lep in   koristen šport,
opozarjamo že sedaj na to vse one na
prednjake, ki se hočejo v tem izvež-l»ati. Klub si bo tudi poiskal potrebno borilnieo v centru Ljubljane.
Kaj sem si mislil pri predstavi » Kaci ja nar ja«?
Prijatelj nam piše: Nesloga amaaj Slovani je menda tako stara, kakor r.aro.li >lt.\anski sami. Očak Svato-piuk je prilično z butaro palic doka--vojim potomcem, kaj jih čaka, »ko ne Kodo trdno rvezani med «abo
i dini! Vsi vidimo ludi da vsa nam nasprotna politika 1 ji na predobro znanem machiave-iističnem principu: »divide — et iaa-ih ra — a vendar se po nepotrebnem cepimo na več strank! Sovražnik so pri tem smeje v i>est in vse. kar njemu koristi, z lahkoto doseže! Pri očitanju Ivana Zrinjskega da: »Nesloga vedno grob kopala je Slovenom, odkar za svoj obstanek se bore!« sem se nehote, misleč na naše uprav tužne sedanje politične odnosa je, spomnil preznačilnih Kolar - Veselovih vrstic:
Vedno čuvajmo se onih vragov, kateri bi nas razdelili radi, ki žele. da se med ^abo spremo, da i>otem uničijo nas oni. kakor prednike so naše ^lavne. naše prednike  po nemških krajih . . -« Kdor ima ušesa, naj posluša!!
DML
je sil
Razne stvari.
Ker je sleparil   državo. Listi -   svoj čas jM>ročali.   da   je tvrdka An.erican   Sugar   Rcfining Co. v \Villiamsburgu« osleparila ameriške Z"<linjene   države na pristojbinah za
več tisoč   dolarjev. Podprsdsadaik imenovane družbe Gerbraeat, s vednostjo so se sleparije godi*** obsojen na dve leti jeee globo v musaku 5000 dolarjev.
* Issaaniva peavala.
je bil v ječi v Belgradu umorjen stotnik Milan Novakovi**. Njegova vdova toži zdaj srbsko državo za odškodnino 100.000 frankov kot prispevek za vzgojo svojega sina.
* Brasara graf« Stcrnaetga. Cez par dni izide brošura državnega poslanca grofa Steniberga pod naslovom »Trezne besede češkim parlamentarcem , v kateri se grof Štern-berg peča s sedanjim političnim položajem in bodočnostjo čeških   de lega
«    Štrajk    gledaliških kritikov.
Ravnatelj mestnega gledališča v Ino-mostu je razžalil   gle<laiiške kritike. Vsi kritiki so sklenili, da ne bodo ni-česar jKiročali o predstavah v mest nem gledališču.
* tema Izginila.   V \ew Vorku
je prejšnji teden izginila Ivana 1'oepfer, ki je bila šele tri tedne po-ročena. Zvečer je rekla možu. da gre \ trgovino, pa je ni bilo več nazaj. Domneva se. da je pobegnila z nekim svojim ljubimcem.
Vztrajna plavalka. 1 o letna Roža Pitonov v New Vorku je gotovo ena izmed najboljših plavalk na svetu. Nedavno je plavala iz new-\ »rškeira pristanišča do Ponev Islan-da. I>aljava znaša lo 1 ameriške milje in ti* daljavo je Roza Pitonova } replavala v |>etih urah in 18 minutah. \a potu jo je spremljal čoln • voljne trasilne družbe. Med plavanjem je zavžila eno jajce in koza-mleka.
Najnovejše vesti. |
Dragocenosti in denar na varnem.
S. — Pariz, 7. oktobra. Kraljica-mati Amalija je že delj časa slutila, da pride do izbruhov revolucije, ter je radi tega pravočasno vse dragocenimi in ves denar, ki ji je bil na razpolago, spravila v inozemstvo.
Nova vlada.
B. — Madrid. 7. oktobra. Prefekt province Padejot je sporočil mi-isistrsk»-!iiu predsedniku Canelajesu, da je ž** otvor jena nova portugalska vlada. Dalje f*>roča. rja je kraljica-mati Amalija na krovu ladje "Amalija« in da se tamkaj nahaja najbrže tudi kralj Manuel.
Odmevi na Španskem. B. — Barcelona, 7. oktobra. Včeraj so republikanci demonstrirali po m estu.    Policija pa jih je z orožjem razemala.
tU »j še traja. B. — Coremia, 7. oktobra. Xek pamik. ki je prisad iz Lisalmne, po-
roea, da se je včeraj v Lisaboni še nadaljeval bombardement kraljevske palače, ki je popolnoma razdejana.
Zborovanje sffciklh koroških
r: b'-ala. z drugimi ljudmi pa sploh ni prišel v dotiko. Zapuščal je svoje stanovanje samo popoludne, da je obiskal Leonoro, jsicer pa ves dan sameval doma, brez svojcev in brez družbe, v »s odtujen svetu.
Snojevo vprašanje po Cerinu je najbolj zadelo gospo Jerajevo, ki bi bila itak najraje preprečila in onemogočila zakonsko združitev med Leonoro in Snojem. Čakala je že dolgo na priliko, da bi prelomila Leonori dano besedo in izpregovorila odkrito liesedo o Cerinu, kajti zdelo *c ji je nenaravno in krivično prikrivati, kaj je Cerin storil.
Cerin je živ in zdrav, in gotovo jako zadovoljen, da je dcdivel v vojski tako pečeščenje,« se je energično a>ila trosf>a Jerajeva, in ko so ji Leonora in Gall in major zaceli dajati znamenja, naj molči, je samo odmahnila z roko! »Zakaj naj bi gospod Snoj ne vedel, da se je Cerin v • -jski posebno odlikoval. «
»Ljuba gospa,« je rekel Snoj s prizanesljivim usmevom na ustnih, Cerin ni več vojak . . . Kaj bi delal
v vojski?«
Ravno    tega prizanesljivega
;* pa gospa Jerajeva ni mogla
trpeti. Kakor bi jo bilo nekaj pičilo, tako je planila kvišku.
(* udeže   dela,«   je   zaklicala s i svojim gromkim glasom, »junaštva
doprinaša. ranjence vleče konjem izpod kopit, jetnike rešuje iz turškega tabora . . . Galln je rešil življenje in prapor je otel pr.iporščaku našega eskad r< »nt.«
K ' je gospa derajeva imenova-Gallo ► ime, se je Snoju naenkrat SPSSnil obraz. Obrnivši se na tisto stran ^jer je menil, da sedi Gall, je skoro -večano vprašal:
»Ali je res, Gall t«
»Res je!« To je bilo vse, kar je odgovoril Gall.
Snoj ni ničesar več vprašal. Molče je kimal z glavo, a vendar sta Le-onora in Gall uganila, kaj se godi v njegovi duši.
»Meni se zdi, da časih slepci tudi prav dobro vidijo,« je kasneje Gall šepetaje rekel Leonori in ta mu ni mogla ugovarjati.
V Snoju je ta dogodek obudil težke dvome. Uverjen je bil, da je Leonora pač samo slučajno svirala tisti nape v, ki je moral biti Cerinu neskončno ljub, ali nvideval je tudi, da se Cerin še ni odpovedal svoji ljubezni do Leonoro, domneval je, da si hoče Cerin z doprinaaanjem junaštev novic pridobiti Leonoro in ta mu je provzroealo velika mi "
v.
Bb — Celovec, 7. oktobra. Včeraj zvečer so imeli nemški koroški poslanci zborovanje. Navzoči so bili skoraj vsi državni in deželni poslanci. Dobernig in Steinwender sta kritizirala neinškoradikalni strankin shod na Dunaju. Dobernig je zlasti izjavil, da so namenoma nemški poslanci odpovedali shod nemških poslancev v Celovcu, da ne bi ta shod s svojimi sklepi onemogočil češko-nemška pogajanja. To se je zgodilo na pritisk nemških radikalcev, zlasti poslanca VVolfa. Toda sklicanje vse-i.emškega shoda jx>slancev ne bi smele imeti stika samo s češkim vprašanjem, razun tega so tudi še druga nič manj važna vprašanja, kakor n. pr. jugoslovansko. Odpoved celovškega shoda se zlasti v alpskih deželah splošno obsoja, ter jnmižuje alpske poslance, ki naj bi bili samo hlapci nemško češke j*>litike. Mogoče, da se lx> od njih še zahtevalo, da naj plačajo stroške češko-nemškega sporazuma. Ne le s tem vprašanjem bi se imel shod baviti, misliti bi moral tudi na parlamenterizacijo kabineta. Poslanec Steinwender je proti parla-mentarizaciji. Poslanec Pacher je pro-, njegov ožji rojak Angerer je contra. Nam alpskim Nemcem je ljubo, da se institucija ministrov krajanov popolnoma odpravi, sicer dobe še Slovenci Sministra krajana, ki bi mnogo škodoval alpskim Nemcem. Enako ostro je govoril tudi jH>slanee Steinwender.
Izgredi v Berolinu.
Z- — Berolin, 7. oktobra. V Moa-hitu je prišlo do novih izgredov. Delavci so napadli nekega stavkokaza, ga do krvi pretepli, potegnili v neko gostilno in tam tako dolgo obdelava-li. da jim je obljubil, da ne bo delal več pri tvrdki Kupfer & Co. — Policija zaradi tega dela velike varnostne odredbe, kakor jih pač zna samo pruska policija.
Demonstracije na lvovskem vseučilišču — pred sodiščem.
G, — Lvov, 7. oktobra. Včeraj se je obtoženim rusinskim dijakom, ki so se udeležili znanih demonstracij na lvovskem vseučilišču, izročila obtožnica, ki obsega 55 ozkotiskanih strani. Državno pravdništvo toži 108 oseb. med njimi 37 vseučilišenikov in 20 gimnazijcev ter abiturijentov. Druge osebe so privatni uradniki in druge osebe. Toženi so radi javnega nasilstva, zlobne poškodbe tuje lastnine in 32 obtožencev je obtoženih tudi radi težke telesne poškodbe. K razpravi bo povabljenih 72 prič, dva zdravnika, ter poseben izvedenec za orožje. Kot corpora delieti bo predloženih 15 revolverjev, 83 ostrobasanih patron, 60 izstreljenih patron, noži, železne palice in drugo orožje. Proces se začne še-le sredi novembra in bo trajal do srede januarja 1911 in bo ena največjih sodnih obravnav, kar se jih je dosedaj obravnavalo.
S.
Kolera. Dunaj, 7. oktobra. Bakte-
rijologična preiskava je dognala, da delavec Vrane, o katerem se je izročalo, da je obolel na kolerasumljivih znakih, ne boleha za to boleznijo, marveč le za navadno črevesno boleznijo.
Za kratek čas.
se mi   je sanjalo, da sem prišel v nebesa in sem boga prosil, naj pomaga, da bo meso cenejše. = In kaj je rekel nebeški oče T — Da ravno na agrarce nima nv vpliva.
liiiJiliU hi sdgsisisl nredalki
ca je
7. oktobra.   Položaj na js včeraj sboljšal in tenden-ie dopoldan vstrajnejša, tr-
govina živahnejša, akoravno gotovih mej ni presegala. Posebno zanimanje so vzbujale akcije Landerbanke, akcije državnih železnic ter Škodovih tovarn. Rente so nespremenjene, divi ze vstrajnejše.
IjaMj—ks
.Kreditna tanka v Ljubljani-.
OraiaJ kan! imajske fesrze f. oktobri lili.
4« o majeva renta .... 4*2« • srebrna renta .... 4% ivstr. kronska renta . . 4*/# ogr. m m 4% krao tako deželno posojilo 4% k. o. četke dež. banke .
Srećke U 1. 1860 \    . .
m r>  »• 1864 .
„ uske
„ zemeljske I. izdaje
m ogrske Mpotečne .
„ dna. komunalne
„ avstr. kreditne . .
„ ljubljanske  .  . .
M avstr. rdeč. križa
9* « ■
„ bazilika   .   .   . .
mm tnrike.....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenskc banke.   . .
Cekini
Marke
Franki
Lire
Rubiji
9310	iiajt tli 93*30
97 —	97-20
9310	93-30
9155	91 75
96-	97 —
94 —	95 —
226 —	232 —
322 -	328-
15615	162 15
298 50	304 50
27850	284 50
24860	254 60
528 20	538-20
519 —	529 —
89 —	95-
61-	65 —
38 25	42 25
28 40	32 40
256 50	259 50
444 —	446 —
664 50	665 50
557 25	558 25
116 25	11725
76025	761 25
766*75	767 75
267 —	268 —
272-i	273 —
11 37	11-40
117 525	11772'
9540	95 50
94 60	94-80
254-50	255 25
limpešti.	
Dne 3. oktobra 1910. Ttrala,
Pšenica za oktober 1910. . Pšenica za april 1911. . . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za oktober 1910. . .
E f s k 11 v. 5-10 višje.
za 50 kg 10 26 za 50 kg 10*46 za 50 kg 745 za 50 kg 5 60 za 50 kg  8 03
Kinematograf lovske razstave na
rja prične v torek, 11. oktobra svoje že naznanjene predstave. Slike, ki jih kaže kinematograf iz lovske razstave, se z enakimi prireditvami absolutno ne dajo primerjati. Aktualna sika (last podjetja) „ Cesar Franc Jožef L aa lovu na divje koso1' so tisoči m tisoči obiskovalcev lovske razstave sprejeli z največjo pohvalo in navdušenjem in je upati, da bo tudi tukaj dosegla tisti neprimerni uspeh kakor na Dunaju. Vsaka predstava traja 2 uri. Predprodaja za prvo predstavo že od danes naprej v knjigarni Drischel. Cene prostorom po 2 K, 1 K 50 v in 1 K.
IK0
najboljša ura sedanjosti:
iloto. srebrn, tala, nikeUnasta In Jekleno it doli samo pri
H. SUTTNER
LJubljana, Mestni trs.
ar v SvlcL
I K O
Anton Šare
Ljitjaa. iMuna Uka W. !i,
m rin (mnti itam priti)
■ajbtUše penil
182
oprem za neveste.
H . M l*M m&*A
4»t
1 ,
t i
„Sloveiski Jfarsi" izhaja tarvit inkrat
Z lepa prostora
pripravila   za   delavnice  ali  skladat rs
m s L aevea.brea. ttfAutt.
Poazve se pn batnem gospodarju uli ca it 6.
Razne prevode
z nem*6tne v alovenJUMnc
•raa ai;ev, »»t»ca id   druana oaa.
>tkrb» am v te i »tr-a* t*veib*i a radnik
Nauk *    v iti-»voiitv* .SI**
V <~*»da •
23
Kmetska posilita
v lastnem uftrvua leai ¥ L|nblJoUai u liujski osti it. 18
.... K S*,11#>.1 *1*f 1
)e imela koncem leta 19U9 denarnega prometa
upravnega premoženja.........
obrestuje hranilne vloge po 4fIt°|D
fiak««a odbitka r«ntnoga a »vit a, kot«
saaia sa vložnike.
ttf<
Sprejema radi vloge mm trta H raćmn v zvezi a amataaa ia lih ebresra|e #4 ttao vT
Stanje hranilnih vlog nad.........
Posojati« aao soojaljltco pt ! ,    al1/    sta naaaoa-tsonclfo oll pa S* /    brat otaaot-tisacijo | no menico po a
sprejema tudi mk dru^i nacrt glede aaortizoviija dolga.
D1A1II UBI: vsak dan m4 S.  12. is ed 1.-4. izveo aeteli
tn praxaikav.
M. 109. Postne oranflnlce
lJ    j        I •
Trunki - ibrtH Ha ? Ljijani
44
mai andari: taOntia afta tr. 7. aasmii iline ittte.
Iprtfcoan vlage na knjižice ter jth obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4' / ; rentni davek plačuje zadruga sama. - Sprejeta* vloge na tekoči račun; aa zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Bavsaotoa« asen talni ca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskonptira trgovske menice. — Preskrssje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča   — Izdaja nakaznice.
Vsa pojasiila se dobe  bodisi  nstmeoo ali pismeno v zadružni
pisarni. 10
nt ml (a Min d 1 ii 12., popoldne H 3. do 5.
3tt X
K
*
X
X X
X
X
X
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel
nnjeonojoi zavod no kontinentu.
Nadalje opozarjam, da preskrbujem Iculantno
SHT*  vsakovrstna posojila in kredite
kakor   trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
Leo Franke, Ljubljana. Kongresni trg 6,1. nadstr.
X
X 3tt
X
X
X
X
X
X
X
3^C 3^C
X
I
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuahi
riporoča promese na
Stritarjeva ulica štev. 2.
prip Dun
K 18
Žrebanje = Zm novembra.
ajske komunalne srečke &
Sprejema vle« e aa kajitice ia teko)« ratna far Jih akraataje pa tistih
Glavni dobitek
4». a
K 300 000.
2 10
JE
vsakega  Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo    bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj m o torej domač   slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu
„8LAVIJA"
vzajemno zavarovalne banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
■ taa 12.717-
Banka JaLAVUA" Banka JsXAvUAM Banka „SLAVUA" Banka JKLAVUA«
Banka JBLAVUA"
Banka JOJL vu A«
N
Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrb I j en je za starost, za slučaj smrti roditeljev,  za doto otrokom. -
razdeljuje ves čisti dobiček svojim (lanom.--
|e ros nleioneie zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim dobrodelnim namenom.   —-——----
L l)
stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila oa)e drage volje **
generala! zaatep banka „Slavlje1' v LJnblJanL
.-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
l-u r.r t c
vi I I
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Preiernova ulica *tev. 3.
.*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
j. s*
i P
Obatojeftik vlog tmetl SS mMojenev kr
H fl#V  i *r v»tr-• ||   fafffdV f IT.1'
Za varnost vloženega denarja jamči zraven
rezervneeo zoklodka se mestna občina ljubljanska z vsem preaelenjia in m veo
OVOfO oneA^O« lapsalte vloženega denarja je nemogotoi ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c kr. deželni vladi, fraTkljolftosiO VOeke epeknleelje s vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41 4% brez odbitka; nevzdigujene obresti se pripisujejo vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema
krosi.
1 BjaiMfon kron«
vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov
to
it
t
Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti po najmanj V47a na leto.   Daje po-sofila aa menice ia vrednotitne papirje
Za varfevatrje .ms Vpeljane lirgr olasnofla Op v podpiranje slovenskih trgovcev
m obrtnikov i* rfcPff^Hpff^aFVa^tve«
I
ia tisk »Narodne
on
78
3064
96