stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 25. junija 1954 Stev. 25 TsCe^fd... Avtomobil PD Celje je dobro prestal svojo prvo vožnjo (Dogodek v noči neurja) V petek, 4. junija 1954 je bila po- skusna vožnja z avtomobilom Planin- skega društva Celje, ki je urejen tudi za ix>tniški promet. Popoldne ob 14. uri smo se odpra- vili iz Celja na Pohorje do Mariborske koče. Vreme ni bilo prav ugodno, ven- dar ni bilo mogoče prelagati poskusne vožnje, ker je imel avtomobil drugi dan 5. junija t. 1. pričeti z redno vožnjo Celje—Logarska dolina. Med potjo navzgor, po številnih ser- pentinah, nas je ujela nevihta in skoro p>opolnoma premočeni smo prišli v 2e- lezničarski dom, kjer smo si sušili vrhnjo obleko in nato nadaljevali pot do Mariborske koče. Motor je ves čas brezhibno delal, z lahkoto premagoval klance in ovinke. Šofer pač ni slutil, kaj ga ta dan še čaka. Zunaj je medtem lilo kot iz škafa in zato smo venomer odlašali z odhodom in čakali, da bo dež prenehal, ker se to ni zgodUo, smo se pač morali odpraviti na pot nazaj v dolino. V Slov. Bistrici smo se za 15 minut ustavili, nato pa nadaljevali pot po razmočeni cesti proti Celju, odkoder smo slišali strašno gr- menje. Tostran Frankolovega je bilo strašno razdejanje. Vozili smo se že po vodi, ki je preplavila cesto in drla na njeno levo stran. Obstali smo. Ko so se nam približali bosonogi kmetje in z njimi 2 mUičnika, so nam povedali, da so pravkar preživeli strašno neurje in nas svarili, da naj ne nadaljujemo vožnje proti Celju. Ker je šofer vztrajal na nadaljevanju vožnje, smo se počasi vozUi skozi na- selja ob glavni cesti in tu videli v svi- tu žarometa, kaj je napravilo neurje in kaj še povzroča vedno bolj naraščajoča voda na cesti in na zemljišču na obeh straneh ceste. Asfalt je bil na neštet^ih mestih popol- noma odtrgan, drevje je ležalo po cesti na več krajih, čez njo so ležali tu in tam hlodi, voda je nosila razne vrste lesa, male kočice, kakor kokošnjake, zajčje hleve, pasje čuvajnice... V ne- katerih hišah ob cesti je voda stala že do oken. Mlajši iz naše družbe so morali na ne- kem mestu stopiti z avtomobila, si se- zuti čevlje, in odmetavati hlode, da smo lahko nadaljevali pK)t. Slišali smo jokanje žena, iki so iskale otroke v temi. Možje so preklinjali, ko so iskali živino in nosili razne pred- mete iz hiš. Malo pred Vojnikom nam je prišla nasproti večja skupina vojakov, ki so se držali za roke. Pred njimi je v vodi ki je vojakom že naraščala do trebuha, gazil vodo njihov oficir. Dejali so nam, da ne bomo mogli priti v Celje, ker voda stalno narašča. V Vojniku je drla voda v hiše in v Prekorškovi gostilni se je voda vlila, kakor hudournik od zadnje strani skozi vežo na ulico. Prebivalci so se umaknUi v nadstropje, le nekaj moških je bilo videti, kako so hodili med hišami po vodi in reševali posamezne predmete. Pripeljali smo se končno v Gaber je in prišli do vojašnice. Tu nam je voda udrla v izpuh, saj je voda stala pone- kod meter in pol visoko, zato je šofer zavozil popolnoma na levo na pločnik in obstal pred enonadstropno hišo na- sproti vojašnice. Voda je še venomer naraščala. S po- močjo klopi, ki smo jo iztrgali na avto- mobilu in jo naslonili na okno, v prvo nadstropje Kokošinekovega stanovanja, odkoder so nam vrgli še vrv, smo zlezli iz avtomobila. Šofer in še štirje tovariši so ostali v avtomobilu, ker niso tvegali telovadbe po deski v prvo nadstropje in računali s tem, da bodo v skrajni nevarnosti prišli vojaki s čolnom ponje. To pa ni bilo potrebno, ker voda ni toliko narasla, da bi bila zalila tudi prostor v avtomobilu ali ga dvignila. Z oken Smo vso noč opazovali do- godke na poplavljeni cesti m na dvo- rišču vojašnice. Na poštnem nabiralni- ku na Svetelovi hiši, je nad 2 uri sedel moški, ki so ga končno vojaki rešili- Tudi mi smo, še predno smo obstali pred Kokoš'lnekovim stanovanjem, re- šili nekega moškega, ki se je držal za drevo ob cesti. Ob 5 zjutraj, ko smo opazili, da je voda padla že na približno 50 cm, smo se spustili iz nadstropja zopet v avto- mobil in se odpeljali po cesti mimo po- kopališča na Golovcu skozi Ostrožno in Babno. Ves čas smo se vozili po vodi Vrnili smo se po Ljubljanski cesti v mesto. Vse to je samo površen opis dogod- kov 'iz one strašne noči, ki nas je do- hitela na cesti. Avtomobil PD Celje je svojo poskusno vožnjo v vsakem po- gledu odlično prestal. Dr. M. TRIBUNA v času cvetja živaitM) lin zato si že- limo vsi prebivalci našega mesta, da bi stanovalci svoja okna okrasili s cvetli- cami. Ponekod so se že pojavili lični zabojčki s cvetlicami, vendar je še ve- čina oken brez cvetlic. Kdor koli ima doma kak zabojček, naj si ga postavi na okno in vsadi cvetlice. Naše ulice se iz dneva v dan urejujejo in olepšavajo, prav tako tudi fasade številnih hiš v mestu dn zato bi cvetlice na oknih še posebej dvignile zunanji izgled naših zgradb in s tem našega mesta. Tudi uradi naj ne zaostajajo pri tem, naj si vzamejo kot zgled Okrajno sodišče v Celju, ki je kakor lani tudi letos po- skrbelo za cvetlične zabojčke. Stavba Mestne hranilnice in Celjske tiskarne ne zaostajata za sodiščem, posnemajte jih vsi, ki ljubite naše mesto in sd že- lite, da bi se ne samo prebivalci, temveč tudi tujci prijetno počutili pri nas. * Zaboji za smeti, ki jih je lansko leto uvedla »Snaga« v Celju, so skrajno ne- praktični. Sedaj poleti, ko ti zaiboji ča- kajo v vežah na izpraznitev, se nabirajo tam celi roji muh in drugega mrčesa, v vežah ostane nesnaga po izpraznitvi, pa tudi sicer se okrog zabojev, kjer se zbirajo odpadki med tednom, širita smrad in mrčes. Zaboje bo treba tudi obnoviti in — kakor čujemo — bodo dražji, kakor so bili prvotni. Na vsak način se je pokazalo, da je zamisel teh zabojev zgrešena in da je veliko bolj higienično in praktično, da se smeti in odpadki mečejo v greznice oziroma v smetiščne jame, ki morajo biti seveda pokrite. Hišni sveti naj sklenejo, da se odpravijo nepraktični zaboji in uredijo zopet smetiščne jame! * Trgovine so ob siobotah popoldne sedaj zaprte, kar privoščimo našim trgovskim uslužbencem, vendar bi bilo v interesu prebivalstva, turistov in iz- letnikov, da bi — kakor lansko leto — bila vsako nedeljo dopoldne odprta po ena špecerijska trgovina. PREBIVALCI JOZEFOVEGA HRIBA BI RADI IMELI ZVEZO S »SKALNO KLETJO« Ze v bivši Jugoslaviji je bil namen, zvezati Jožefov hrib s »Skalno kletjo«. Do izvršitve pa takrat ni prišlo. Zadeva je x>ostala sedaj zopet aktualna, saj je tam doli i>ekama, mlekarna, trgovina in mesarija. Gospodinje z Jožefovega hriba pridejo do teh trgovskih podjetij le po velikih ovinkih^ ker ni neposredne zveze. Njih želja je, da bi se ustvarila najkrajša zveza po terenu, ki je bil za to določen že v bivši Jugoslaviji. Za- časno pa naj bi se omogočil najbližji prehod preko bivšega Planinčevega po- sestva, ki je last Splošne ljudske imo- vine. S tem začasnim prehodom ne bi to posestvo utrpelo nikake škode, tistim pa, ki bi se radi posliiževali trgovin pri »Skalni kleti«, bi to bilo zelo olajšano. Telefoaiski pogovori naj bodo kratki! Nekateri ljudje Imajo že kar navado, da imajo po telefonu kar cela preda- vanja ali dolge debate, ko je vendar telefon namenjen samo za kratko in naglo obveščanje, ki ga ne sme ovirati daljše uporabljanje telefona po osebah, ki ne poznajo obzirnosti do drugih državljanov in mislijo, da je telefon samo zanje. Občni zbor Društva prijateljev mladine ki je bil zaradi poplav preložen, bo v ponedeljek, dne 28. jun. 1954 ob 19,30 v VRTNI DVORANI HOTELA »EVROPA« — Vabljeni! Iz sodne dvorane 26-letni šofer brez zaposlitve Karel Fece iz Smartnega ob Paki je bil v je- seni leta 1953 zaposlen kot šofer pri trgovskem podjetju »Koloniale-Zivila« v Celju. V tem času je imel tovorni avtomobil v popravilu v avtodelavnici Bremec v Celju. Ker je bil kot šofer zainteresiran, da bi bil avto čimprej popravljen, je zahajal v avtodelavnico in tudi sam pomagal pri popravilu avto- mobila. Meseca novembra 1953 je iz te delavnice zmanjkal magnet za motor, vreden okrog 15.000 dinarjev. Sum je padel na obdolženca, ki je pozneje pri- znal tatvino. Po organih LM je bil magnet vrnjen lastniku. Karel Fece je bil v zvezi še z neko pogojno kaznijo obsojen na skupno kazen 6 mesecev zapora. ^ 21-letni tovarniški delavec Marijan Hrovat iz Celja je v dnevih od 22. do 25. 5. 1954 poizkusil brez oblastnega do- voljenja prestopiti v območju Dravo- grada državno mejo in pobegniti v Avstrijo. Zaradi budnosti obmejnih or- ganov mu to ni uspelo in je bil prijet. Kazen 4 mesece zapora. Posestniški sin R. F. iz Razdelja, ob- čina Strmec, je lani avgusta vzel pred gostilno Kolar v Ivenci okrog 15.000 din vredno moško kolo, last Jožeta Jamni- ška. Kazen 1 mesec zapora. 22-letni delavec Anton Naglič iz Crešnove pri Zrečah, že predkaznovan, je 31. 12. 1953 v menzi tovarne kovanega orodja v Zrečah z nevarnim orodjem lahko telesno poškodoval Ljubana Na- raksa. Ob isti priliki dn na istem mestu je ogražal z resno grožnjo varnost Ro- berta Lamuta s tem, da ga je z nožem sunil v levo ramo, pri čemer mu je prerezal suknjič, srajco in dve majici, medtem ko ga telesno ni poškodoval. 20-letn)i Jože Hren, priučeni kovač, za- poslen v tovarni kovanega orodja v Zrečah, je ob isti priliki zamahnil s steklenico z namenom, da bi udaril po glavi Roberta Lamuta, kar pa je ta pre- prečil. Oba sta bUa obsojena. Naglič. ki je znan v svojem kraju kot predrzen razgrajač in pretepač ter bil zaradi na- silstev že kaznovan, bo sedel 1 leto. Hren pa je dobil pogojno kazen 10 dni zapora. ^ 23-letni mehanik Vladimir Šober iz Maribora je prestajal zaj^rno kazen v celjskih okrožnih zaporih leta 1953. Meseca novembra je bil odpuščen. Med prestajanjem kazni se je seznanil s so- obsojenlm VUjemom Belšakom iz Slov. Konjic. Po izpustu s prestajanja kaznd se je Šober podal na dom k Belšakovi ženi. Rekel ji je, da prihaja po naročilu njenega zaprtega moža, ki je njemu na- ročil, da naj mu prinese njegove škornje in jahalne hlače. Belšakova mu spo- četka mi verjela, pozneje pa mu je na prigovarjanje stvari izročila. Šober pa to ni nesel Belšaku, temveč si je stvari prilastil in uporabil zase. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. 23-letni Ivan Borak, delavec, je dne 7. 8. 1951 vzel iz nezaklenjene omare svojemu sostanovalcu Francu Luku v Štorah 1257 industrijskih bonov in ne- kaj gotovine. Kazen 14 dni zapora. aaiedia v Podčetrtku so ustanovili Turistično-Olepšovalno društvo 2e lani je bilo sklenjeno, da se v Podčetrtku ustanovi Turistično-Olepše- valno društvo. Kraj zahteva, da se mu posveti posebna pozornost, zato je bila ustanovitev takega društva nujno po- trebna. Ustanovni občni zbor je bU 19. ju- nija. Šolski upravitelj Mikulič je v uvodni besedi objasnil pomen, namen in nalo- ge društva. Udeleženci so pravila v ce- loti prejeli in obljubili, da bodo dru- štvo podpirali. Podčetrtek je bU v preteklosti zna- menit, zato je zgodovinsko zanimiv kraj. V sedanjosti je tudi gospodarsko zelo važen. Nedavno je v trgu zasvetila elektrika. Toda znameniti grad nad trgom je še vedno napol zapuščen, ker tam gori ni pitne vode. V bližini trga izvira topla in radio- aktivna voda. Sedaj jo v sodih vozijo v Zagreb, ob izviru samem pa ni niti toliko urejenega, da bi se lahko kopali. Voda ima 32 stopinj. Poleg tega so raz- iskovanja tal pokazala bogata najdišča VELENJSKI RUDARJI GRADIJO NAJMODERNEJŠO ŠOLO V DRŽAVI Tokrat gre zares. Zbiralna akcija je naletela pri rudarjih in prebivalcih na lep odmev. Zlasti so se izkazali okoliški prebivalci, medtem ko bližnji niso imeli toliko razumevanja. Na gradbišču nove šole je živahno. Rudarji, nameščenci, kmetje, gospodi- nje in mladina po napornem delu v služ- bi, prihajajo na gradbišče. Od 31. maja, pa do 15. junija je bilo na gradbišču 423 prostovoljcev, ki so opravil nekaj manj kot 2000 prostovoljnih ur. Šolo- obvezna mladina je tudi zelo požrtvo- valna. Nad 700 otrok je doslej delalo skupaj 4.334 ur. Tako ob prizadevnosti velenjskih ru- darjev !in zavednih Velenjčanov ter okoličanov raste v Velenju nova šola, ki bo imela 16 svetlih, modemih in zdravih učilnic. MLADINSKA BRIGADA HEROJA MALENŠKA V VELENJU Nad Velenjskim jezerom je skupina šotorov, okoli katerih je vzoren red. Ko se jim približaš, te že ustavi dežurni in pojasni, da brigadirji pomagajo pri gradnji nove šole. Zapustil sem nj'ihovo prijazno tabo- rišče in šel na gradUišče. Med množico ljudi sem jih kmalu spoznal. Vsi v ena- kih uniformah in nasmejanih lic. Dnev- no delajo šest ur in prehitevajo drug drugega, saj si hočejo priboriti zlate značke. Preostali dnevni čas je bogato Izpolnjen. Poslušajo politična in vzgojna predavanja, prirejajo izlete in obisku- jejo letni kino. Pa tudi športa in iger ne manjka. Uprava rudnika je njih desna roka in jim nudi, kar se le da. Po treh tednih bo prva izmena odšla in nastopila bo druga. Prav je, da ravno mladina pomaga graditi tako važno kulturno stavbo. Pri tem se bo uvelja- vil rek: »iMLi gradimo šolo, šola gradi nas!« -ov- IZPOD BOHORJA Osebne novice NA NOVE POLOŽAJE SO BILI IMENOVANI Luznar Ivan, dosedanji uslužbenec OLO v svojstvu revizorja na Upravi za dohodke, je bU na zadnji seji OLO ime- novan za finančnega inšpektorja OLO. Kokalj Stane, direktor v pokoju in ljudski odbornik, je bU imenovan za novega delegata Vodne uprave pri OLO Celje. Mrzlikar Stane je bU imenovan za šefa Uprave za planiranje pri Svetu za gosipodarstvo na OLO Celje. Delakorda Martin je bil imenovan za šefa Uprave za dohodke pri OLO Celje. RAZREŠEN JE BIL Zličar Alojz, odbornik iz Ponikve, kot delegat Vodne uprave Celje. Imenovani je bil izvoljen za predsednika Vodne uprave in se je od sedmih sed udeležil samo ene. SMRTNA NESRECA V CINKARNI V Cinkarni se je te dni primerila nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. De- lavec v keramiki, Vrenko Albin, je v prostoru, kjer zori glina, prišel v stik z električno svetilko. Tla v dotičnem prostoru so od r>oplave vlažna, kar je povzročilo prevod električnega toka in takojšnjo smrt Vrenka. USTANOVITEV NOVEGA SMUČARSKEGA DRUŠTVA V CELJU V petek, 25. t. m. ob 19. uri bodo imeli celj- ski smučarji v vrtni dvorai hotela >Evropec ustanovni občni zbor novega smučarskega dru- štva v Celju. Dosedaj so bili smučarji organi- zirani v Planinskem društvu. Na zadnji skup- ščini Planinske zveze Slovenije pa so sklenili, da smučarski odseki v PD ne morejo več gojiti tekmovalnega in športnega smučanja. To je dalo povod, da si celjski smučarji ustanavljajo last- no smučarsko društvo. Kozjansko na Ostrožnem Zveza borcev v Kozjem organizira partizanski zbor na Zupanovem bregu pri Veterniku dne 8. avgusta, za kate- rega je napovedalo Senovo 200 udele- žencev z godbo, tako da bo že priprava Kozjanskega k pohodu na Ostrožno kar veličastna. Zveza borcev Lesično bo pa v okvir proslav občinskega praznika in pod geslom »Vsi na Ostrožno!« vpletla dne 15. julija Izlet svojega članstva na Oslico, kjer so še danes vidni sledovi strelskih zaklonišč iz narodnoosvobo- dilne borbe. »Kovačev šitudent« je napolnil dvorano v Kozjem. Posebno iz okolice je bila udeležba velika. To- variš Karel Marinšek je s svojim na- stopom opogumil gledališko družino, da se bo po daljšem odmoru spet vrnila na delo. Poleg Stanka Perca z dvema vlogama se je vrnil Franc Sinkovič, obema se je pa pridružila mlada uči- teljska trojica Klančnik, Bizjak in Adri- nekova. Občinstvo je sprejelo igralce s simpatijo, glasbeni strokovnjaki so še dodali, da so bile tudi pevske točke na višini, prizori so se odvijali gladko. Fluorograflranje je v občini Lesično popolnoma uspelo. Razsežni okoliš Prevorje je prišel sto- odstotno, iz okolišev Drenskega rebra, Gostince. Lesičnega, Pilštainja dn Za- gorja je pa manjkalo le 14 oseb, ki so bile priklenjene na bolniško posteljo. Rentgensko slikanih je bilo 1912 prebi- valcev. Štab sam je izjavil, da je na takšno udeležbo malokje naletel In če še pomislimo, da je več naselij v strmini in hribih, je odziv še bolj razveseljiv. Zgrešen način kritike Pred leti je opravil Stenčas na Kozjan- skem mnogo koristnega. Posebno, kadar je šlo za napredek naše vasi, smo radi čitali, kako so se izmenjavala mnenja in predlogi. Na Stenčas so se pa včasih vtihotapila tudi pisanja, ki so se vgre- zala v zasebno življenje posameznikov in iskala zadoščenja v osebnem mašče- rud, toda raziskavanja so obstala. V Olimju so raziskavanja zastala zaradi premajhnega zanimanja lokalnih fak- torjev. Obeta se obsotelska železnica, ki naj bi zbudila te kraje. Veliko nalog torej čaka novoustanov- ljeno društvo. Zastopnik iz Celja jih je vzpodbudno nagovoril. Izvolili so od- bor s tov. Strahovnikom na čelu. Dru- štvo bo skrbelo, da bo trg zopet oživel v tisti meri, kot je živel takrat, ko je bU ena izmd najznamenitejših točk med Celjem in Brežicami. Podčetrtek mora poleg Kumrovca in Bistrice ob Sotli zavzemati dostojno mesto. GIMNAZIJA V VELENJU OPRAVLJA KULTURNO POSLANSTVO V dneh od 10. do 18. junija so pripra- vili v prostorih Rudarskega doma Ve- lenje zelo uspelo razstavo ženskih roč- nih del, pismenih dzdelkov in risb. Prav viden je bil uspehi v risbah. Razstavo je obiskalo nad tristo ljudi. Obiskovalci so bili naravnost presenečeni nad oku- snostjo in izvedbo. Zelo marljiv je tudi pevski zbor gi- mnazije, ki ga vodi gimnazijska učite- ljica Kmeclova. Zbor je naštudiral 28 narodnih in umetnih pesmi. Ze dvakrat je nastopil v Velenju. Zbor je kot ce- lota ubran. Glasovi so posebo topli v nižjih legah. Posebnost so recitacijski vložki, v katerih dijaki napovedujejo in razlagajo pesmi. Nastopili so še v Do- brni, Pes ju in Št. Ilju pri Velenju. Vse- povsod so želi veliko odobravanje. -od- Z GOMILSKEGA Velika katastrofa, ki je zajela pre- cejšnji del celjskega okraja, je pri nas zbudila veliko sočustvovanje. Pri ob- činskem ljudskem odboru je bil takoj formiran štab za pomoč >poplavljencem, ki je takoj začel z zbiranjem denarja in živil. Do sedaj so ljudje darovali nad 53.000 din, 2300 kg krompirja, 130 kg fižola, 42 kg masti. Kolektiv obrata »Beton« na Gomilskem pa je zbral nad 30.000 din. ^ V nedeljo so množične organizacije priredile proslavo v čast Tedna matere in otroka. Na proslavi je nastopal ga- silski ženski pevski zbor, ki je žel po- sebno priznanje za nekatere pesmi. — Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško vanjoi. Takšnega branja nismo bili ve- seli. Zadnje leto so se v občini Lesično že nekajkrat pojavili z roko pisani lepaki neznanega izvora. Takšen način tolma- čenja domačih prilik nikakor ni ume- sten, vendar bi zdravo kritiko vsakdo pozdravil, saj ni malo tega, kar bi bilo treba okrcati in odpraviti. To storimo pogumno in stvarno na zborih volivcev ali na množičnih sestankih. Na teh le- pakih pa je bilo tudi nekaj krutih žaljdvk. ki so skrunile dostojanstvo člo- veka. Žaljeni se ne morejo braniti, ker je pisec neznan. Kakor drugod, tako tudi pri nas človeška radovednost ni mirovala. Spremljana s škodoželjnostjo je nehote našla posrednike, ki so z vse- bino seznanjali neprizadet^ in na ta način nepremišljeno netili sumničenje in medsebojne zdrahe. Niso se zavedali, da naši zakoni te vrste kolportaže ne priznajo, zato je bolj pametno, če se v bodoče opusti podobna obveščevalna vnema. smHim kosa V Kozjem so 30. maja pokopali Josipa Podlinška. dolgoletnega gasilskega funk- cionarja, tri tedne pozneje, 20. junija, pa njegovo ženo -Antonijo. STRELCI V ROGAŠKI SLATINI BODO GRADILI STRELIŠČE Pobudniki SD »Partizan« so usi>eli organizirati akcijo, s katero so dobili toliko sredstev, da so nabavili Mavzer puško. Člani so bili agilni, vendar ni bUo pravega smisla za pridobivanje no- vih članov, zato je uspela ta akcija šele na pobudo pododbora UROJ v Rogaški Slatini, kateri so razgibali delo družine. V družino je že vpisanih preko 50 to- varišev in tovarišic, med njimi precej dobrih strelcev, ki se bodo pokazali na bodočih strelskih tekmovanjih. V letoš- njem letu pa družina predvideva ure- ditev strelišča v Ratanjski vasi, kate- rega bodo člani s prostovoljnim delom uredili, material pa bodo dala na raz- polago razna podjetja, tako da bodo že pred koncem meseca avgusta uredili strelišče in streliščno lopo po zamisli tov. Kacina in Presička, K. J. Društvo »Partizan« je nastopilo s telo- vadnimi točkami, medtem ko je šolska mladina sodelovala z deklamacijami. Za vse otroke do 15. leta starosti je bila prirejena prijetna zabava, za kar imajo največ zaslug žene iz Sv. Matevža in deloma tudi z Gomilskega. M. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Izpite so polagali Oni, ki so posečali tečaj PAZ, so zad- nji petek polagali izpite. Ti so se vršili p^ vodstvom tovariša Bervarja, okraj- nega referenta za PAZ in so trajali od zjutraj do poznega večera. Da so obi- skovalci na tečaju res nekaj pridobili, se vidi iz tega, da so bili 3 odlični, 11 prav dobrih, 26 dobrih in le trije za- dostni. Dva sta bila opravičeno odsotna. Upamo, če bo potreba, da se bodo vsi ti v praksi dobro izkazali. Podmladkarji RK za svoje tovariše Tukajšnji podmladkarji Rdečega kri- ža so takoj po nesreči, ki je zadela celj- ski okraj, začeli pridno zbirati obleko, perilo in denar za poplavljence. Nabrali so 2 zaboja še res dobre obleke In jo odposlali tovarišem v Vojnik. 2180/djin pa na šolo Strmec, ki naj kupi v začet- ku šolskega leta zvezke in svinčnike tistim tovarišem, ki so bUi najbolj pri- zadeti. VITANJE BREZ STALNEGA ZDRAVNIKA Vitanje je trg, ki je precej oddaljen od mest in prometnih zvez, združuje pa velik teritorij ob vznožju Pohorja. Zelo težko je tam glede zdravniške službe. Kraj nima stalnega zdravnika, ki bi skrbel za zdravje prebivalstva v eni največjih občin v okraju. Vitanjčani se zelo zavzemajo za nastavitev stalnega zdravnika v Vitanju in upajo, da bo Svet za zdravstvo pri OLO Celje njih željo in potrebo upošteval. RECICA PRI LAŠKEM ZA POPLAVLJENCE Prva je pristopila k zbiranju pomoči tukajšnja organizacija RK, ki je zbrala 17.530 din. Lepo je bilo, ko sta dve stari, ženici Zidanškova in Galunova, ki že imajo preko 7 križev, zbirale darove po hribih, kar je znak globokega razume- vanja za pomoč ponesrečencem. Stara sključena upokojenka Cvimova iz Hu- de jame pa je sama prinesla svoj pri- log, ker je takrat, ko so zbirali ni bilo doma, ni pa hotela izostati. Tukajšnja Kmetijska zadruga je iz svojega premo- ženjskega sklada prispevala 100.000 din, poleg tega pa so odborniki zbirali semena za poplavljence. Zaostali niso rudarji, ki so šli v nedeljo, dne 20. 6. t. 1. prostovoljno na delo in so produk- cijo, ki predstavlja milijonsko vrednost, poklonili ponesrečencem. Vsem daro- valcem v imenu ponesrečencev izreka zahvalo odbor RK Rečica.