Poštnina plačana v gotovini.
94.
^ Ljubljani, dne 12. oktobra 1926	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti
«E
Vs elb i n a.
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
386. Uredba z zakonsko močjo o ureditvi razmerja med novinarji in lastniki listov. Razglasi osrednje vlade: 387. Tarifno obvestilo o računanju voznine za suhe svilne mešičke.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 388. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami avstrijskih železnic na eni strani in postajami
italijanskih železnic na drugi strani: a) v neposrednjem prehodu, b) v provozu skozi Madžarsko in Avstrijo, c) v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, č) v provozu skozi Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. 389. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami železnic kraljevine Italije na eni in postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani: a) v neposrednjem prehodu, b) v provozu skozi Avstrijo. 390. Tarifno obvestilo o računanju voznine za izvoz suhih sliv. 391. Dovolitev uradniških legitimacij za 500/Ono znižano železniško vozno ceno duhovnikom.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca“.
Številka 224 z dne 4. oktobra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z. dne 30. avgusta 1926.: Odlikovan je z redom sv. Save IV. vrste dr. Erik M ü h 1 e i s e n, finančni svetnik vi p. v Ljubljani.
Objava generalnega inspektorata ministrstva za finance z dne 23. septembra 1926.: Z valutami sme poslovati Vladimir I. Verner v Beogradu.
Številka 226 z dne 6. oktobra 1926.:
Odloka ministra za trgovino in industrijo z dne 1. septembra 1926.: Iz 8. skupine I. kategorije sta pomaknjena v 6. skupino I. kategorije profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani Leon Novak in Ivan T o m i n e c, prvi s pravno veljavnostjo od dne
1.	avgusta 1926., drugi s pravno veljavnostjo od dne 1. decembra 1925.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne
I.	septembra 1926.: Na dekliški šoli «Vesne» v MarčU boru je postavljena za stalno učiteljico v 4. skupini
II.	kategorije z 2. stopnjo osnovne plače, ki se ji računi od dne 1. januarja 1924., Eleonora Mladič, začasna učiteljica'v 5. skupini II. kategorije na isti šoli.
Številka 227 z dne 7. oktobra 1926.:
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 14. septembra 1926.: Za veterinarja v 8. skupini L kategorije pri sreskem poglavarstvu v Ptuju s sedežem v Ormožu je postavljen Josip Šerbec, bivši veterinar pri sreskem poglavarstvu v Sjenici v isti skupini iste kategorije. Cas, ki ga je prej prebil v državni «lužbi, in sicer 9 let 9 mesecev in 4 dni, se mu je vštel za pokojnino in odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 28ega septembra 1926.: Knjige: 1.) «Veliki strateg klasnog !'ata», spisal A. Lozovski; 2.) «Instrukcije o gradnji tvorničkih i uličnih čelija» (obe izdala Jugosloven-ska radnička knjižara v Chicagu, Illinois); 3.) «Die zweite Organisations-Konferenz, Beschlüsse und Resolutionen, Februar 1926.»; 4.) Ossip Piatnitzki: «Organisatorische Fragen» (obe izdala založba Heym Nachf. v Hamburgu-Berlinu) so v naši državi prepovedane.
Odlok namestnika generalnega direktorja carin z dne 24 septembra 1926.: Za carinskega posrednika Pri carinarnici v Mariboru je postavljen Josip Z i -4 a r i č, bivši carinik v p.
izprcmsinbe v osebju.
Upokojeni sta,- z dnem 31. avgusta 1926. Slava a m o r_ rojena Cirer, pisarniška oficiantinja pri >•<rajnem sodišču ha Prevaljah; z dnem 31. oktobra k - Frančiška G lasu er, jetniška paznica pri l0žnem sodišču v Celju.
PrefIseciništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
386
Na podstavi pooblastitve, ki mi je dana s členom 94. zakona o tisku, predpisujem sporazumno z ministrom za socialno politiko to-le
Uredbo z zakonsko močjo
o ureditvi razmerja med novinarji in
lastniki listov.*
I. p o g 1 a v j e.
Novinar in lastnik.
§ L
Določila te uredbe se raztezajo na one nameščence novinarskih podjetij, ki ustvarjajo vsebino listov z besedilom, izvestji ali slikami ter so stalno nameščeni in jim je novinarstvo stalni poklic in (glavni zaslužek.
§ 2.
Vsak novinar po § L te uredbe mora dobiti naj-kesneje v enem mesecu, ko vstopi v službo pri novinarskem podjetju, od lastnika službeno pogodbo, sklenjeno med njim in lastnikom.
Ta pogodba mora navajati:
L) višino stalne mesečne plače, pri čemer se smatrajo za stalno plačo njegovi stalni mesečni dohodki pri podjetju,
2.	) odpovedni rok in
3.	) letni dopust.
Med novinarjem in lastnikom se sme dogovoriti ob Vstopu v službo največ trimesečna poizkusna doba. V tem času lahko novinar in lastnik razrešita službeno razmerje brez odpovednega roka.
Novinar, ki neče skleniti službene pogodbe, ne more ukoriščati pravic, izvirajočih iz, te uredbe, in za take primere lastnik ni odgovoren.
Ce pa lastnik lista na novinarjevo zahtevo neče skleniti pogodbe, mora uporabiti pristojna inspekcija dela zoper njega kazni, določene v zakonu o inspekciji dela.
Lastniki podjetij morajo te pogodbe prijaviti pristojnim inšpekcijam dela.
§ 3.
Vsakemu novinarju z najmanj enim službenim letom pri istem podjetju, se mora zagotoviti enomesečen dopust na leto. Novinar, ki je nameščen pri istem podjetju nad deset let, ima pravico do pol-drugomesečnega dopusta na leto. Na dopustu prejema novinar vso svojo dogovorjeno stalno mesečno plačo.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» j dne 28. septembra 1926., št. 219. (LVII. — 1926.)
§ 4.
Obojestranski odpovedni rok znaša tri mesece. Dokler teče odpovedni čas, ne sme delovati novinar pri drugem podjetju.
§ 5.
Če izstopi novinar, ki je bil pri podjetju nad deset let. iz podjetja spričo lastnikove odpovedi, ima proti trimesečni odpovedi pravico še do toliko mesečnih plač, kolikor let preko deset let je prebil pri istem podjetju.
§ 6.
Odgovorno uredništvo se mora med lastnikom in novinarjem posebe dogovoriti. Vse materialne obveze, ki izvirajo iz odgovornega uredništva, zadevajo lastnika. Dokler prestaja odgovorni urednik kazen, mu lastnik ne sme odpovedati; v času, ko prestaja kazen, pa mu pripadajo vsi stalni prejemki, najsi je še pri podjetju ali ne. Če izgubi odgovorni urednik zato, ker prestaja kazen, svojo novo namestitev, mu mora stari lastnik plačati prejemke za čas redne odpovedi.
§ 7-
Če lastnik ustavi izhajanje lista, se mora proti novinarju držati odpovednega roka.
Če pride lastnik v konkurz ali če umre ter se list ustavi zaradi njegove smrti, imajo novinarjeve terjatve proti konkurzni masi ali zapuščini prvenstvo pred vsemi drugimi terjatvami.
§ 8.
Če je novinar dokazano bolan, mu mora plačati podjetje za tri mesece popolno plačo, za nadaljnje tri mesece pa polovico. Čez šest mesecev bolovanja sme lastnik novinarju odpovedati, držati pa se mora popolnega odpovednega roka. Kadar je novinar na dopustu ali bolan, morajo ostali novinarji pri istem podjetju tovariša na dopustu ali bolovanju nadomeščati v njegovem rednem poslu brez posebne odškodnine.
§ 9.
Dokler se ne ustanovi posebna boIniškaJJagajna za novinarje in njih rodbine ob bolezni, se zavarujejo osebe, navedene v § 1. te uredbe, zoper bolezen in nezgode po občih predpisih zakona o zavarovanju delavcev z dne 30. maja 1922. Lastnik lista odteza oni del, ki ga prispeva novinar, od njegove stalne plače; zadeva ga popolna odgovornost, če novinarjevo bolniško.zavarovanje ni zagotovljeno, t, j. sam trpi stroške za zdravljenje in bolniško postrežbo.
§ io.
Če novinar umre, mora izplačati lastnik lista, pri katerem je bil nameščen, njegovi rodbini toliko njegovih stalnih mesečnih plač, za kolikor mesecev je imel z lastnikom dogovorjen odpovedni rok.
Ce umre novinar zaradi nesreče v izvrševanju svoje dolžnosti, se ta vsota podvoji.
§ H.
Če novinarjevo vedenje občutno ograža ugled in korist podjetja, pri katerem je novinar nameščen,
ima lastnik pravico, z novinarjem razrešiti pogodbo brez odpovedi in brez odpravnine.
Prav tako ima novinar pravico, prekiniti službeno razmerje brez odpovedi -— toda ne da bi mu prestala pravica do odpravnine ■—, če ga sili lastnik lista na delo. ki se ne strinja z njegovo osebno in profesionalno častjo.
§ 12.
Ves izvestilni material (izvestja. besedilo, na-riski, fotografije i. dr.), ki tvori list, pripada kot svojina lastniku lista.
Lastnik lahko dovoli novinarju, uporabljati ta material zaradi osebnega postranskega zaslužka za obveščanje drugih listov izven kraja, kjer izhaja list. To dovolitev da lastnik novinarju pismeno ter mu jo sme odvzeti proti enomesečni odpovedi.
Stalno nameščeni novinarji ne smejo biti brez lastnikove dovolitve sotrudniki drugih listov. Od tega se izvzemajo novinarjeva literarna dela, ki se ne morejo uvrstiti v list, pri katerem je stalno nameščen.
§ 13.
Vse spore, ki nastanejo med novinarjem in lastnikom iz nameščenskega razmerja, rešuje razsodišče.
To razsodišče je v vseh večjih krajih, kjer izhaja več listov, stalna institucija; njeno kontinuiteto pa vzdržuje predsednik, ki ga imenuje izmed državnih sodnikov v tem kraju minister pravde za tri leta.
Razsodnika (največ dva) imenujeta v vsakem poedinem primeru novinar in lastnik, ki sta v sporu.
Tožba se predloži predsedniku razsodišča, ki pozove v petih dneh po prejemu tožbe obe stranki, naj imenujeta svoja razsodnika. Če se to ne zgodi v dvanajstih dneh, imenuje razsodnika predsednik sam v nadaljnjih osmih dneh.
Razsodba razsodišča je izvršna po razglasitvi in zoper njo ni ne priziva ne rekurza.
Vse razsodbe razsodišča morajo njih predsedniki priobčiti Novinarskemu udruženju in Udruženju lastnikov listov.
nedotekljivo glavnico fonda, ki mora biti naložena j pri Državni hipotekarni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Redni izdatki fonda: pokojnine, invalidska podpora, plače nameščencev v uradu fonda itd., se pokrivajo po preteku teh petih let iz obresti nedotekljive glavnice, iz rednih mesečnih prispevkov novinarjev in lastnikov, iz letne državne podpore in iz zneskov, ki se namenijo fondu iz čistega dohodka Novinarskega udruženja.
§ 18.
Pokojninski fond je avtonomno telo pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko. Upravlja ga odbor, sestavljen iz treh delegiranih članov Jugoslovenskega novinarskega udruženja, treh delegiranih članov Udruženja lastnikov listov in enega predstavnika ministrstva za socialno politiko. Delegate Novinarskega in Lastniškega udruženja izvolita te dve udruženji za pet let. če udruženji novinarjev in lastnikov listov prestaneta, imenuje ministrstvo za socialno politiko po tri delegate izmed novinarjev in po tri izmed lastnikov listov, dokler se ne ustanovita udruženji z istim namenom. Odbor pokojninskega fonda izvoli takoj začetkom svojega poslovanja za predsednika enega izmed poslancev narodne skupščine. Poslovodstvo fonda in opravljanje vseh poslov, ki so v zvezi z njim, vrši direktor fonda, ki ga izvoli odbor, ko je izvolil predsednika. Direktor fonda namešča po potrebi osebje fonda.
19.
§ 23.
Leta, ki jih prebije novinar kot narodni poslanec ali član vlade, potem na študijah zaradi nadaljnjega izobraževanja največ do treh let, in naposled čas, ki ga prebije v vojaški službi, razen kadrskega roka, ne prekinjajo kontinuitete njegovih pokojninskih let ter se mu štejejo, kakor bi jih bil prebil v redni novinarski službi. Izvzemši čas vojaške službe, med katero ne plačuje ne novinar ne lastnik lista zanj prispevkov v pokojninski fond, mora vplačati novinar v teh primerih poleg svojega prispevka obenem prispevek, ki bi ga bil moral plačevati zanj lastnik lista po višini njegove poslednje plače. Če ostane novinar brez službe, se vplačujeta njegov prispevek in prispevek fiktivnega lastnika lista po višini poslednje novinarjeve plače iz posebnega rezervnega fonda, ki ga ustanovi pokojninski fond takoj, ko začne delovati. Vplačila za novinarja brez službe vrne novinar rezervnemu fondu, ko dobi službo.
§ 24.
Prispevki za pokojninski fond se ne smejo nikoli vrniti ne novinarju ne lastniku lista.
Po desetih letih novinarskega delovanja, vštev-nih po tej uredbi v pokojnino, pripada novinarju pokojnina v višini štirideset odstotkov njegove stalne plače, za katero plačuje prispevek v pokojninski fond; pri tem se jemlje pet tisoč dinarjev za maksimum, ki ga je vpoštevati pri zavarovanju. Potem mu naraste pokojnina vsako leto za tri odstotke stalne plače, od katere plačuje prispevek, tako da mu pripada čez trideset službenih let popolna pokojnina do največ pet tisoč dinarjev. Višina popolne pokojnine se ravna po plači v poslednjih desetih letih. Če je užival novinar v poslednjih petih letih enako plačo, mu pripada popolna pokojnina v tej višini, ako ni potem pokojnina tolika, kolikršna je
Prvih pet let od ustanovitve pokojninskega fonda ne more uživati pokojnine noben novinar, sposoben za delo, najsi je dovršil trideset let novinarskega delovanja, vštevnih v pokojnino. Če pa bi moral v teh petih letih novinar zaradi težke bolezni vendarle opustiti svoje delovanje in stopiti v pokoj ali prejemati invalidsko podporo, sme prejemati do leta 1932.
od fonda največ tisoč dve sto dinarjev na mesec, j	bila povprečna plača v poslednjih desetih letih.
Če v tem času novinar umre, sme prejemati njegova I	Invalidnina znaša v prvih desetih letih zavaro-
vdova z otroki vred do leta 1932. od fonda največ	I	vanja po odstotku nesposobnosti tretjino, dve tret-
osem sto dinarjev na mesec.	!	jini ali vso plačo, ki jo je imel novinar, ko se je
j ponesrečil; od desetega do. tridesetega službenega g 20.	j leta mu pripada invalidnina po odstotku nesposob-
,,	....	,	,	I nosti za delo, poleg tega pa polovica pokojnine, ki
.	. dboi pokojninskega fonda izdela v ireh mese-; mu pr;pa(ja p0 službenih letih in po višini plat;?,
m Slovencev	s	sedežem	v	Beogradu,	ki	sluz!	zavaro-(cih, ko je bil izvoljen, pravilnik pokojninskega fonda j	Novinar1u. ki s6 ponesreči v izvrševanju svoje dolž-
vanp,	novinarjev	v	starosti	m	ob	onesposobitvi	za. noviuarjev fcraijevine Stbov, Hrvatov in Slovencev i	nosti ter ostane popolnoma nesposoben za vsako
delo z	dajanjem	osebne	m	rodbinske	pokojnine	ali	ter ga predloži v rešitev glavni skupščini fonda,	ta:	delo, pripada v vsakem primeru invalidnina v zne-
invahdske	podpore.	Ta	fond	se	sklada	iz	prispevkov	j pa v odobritev ministrstvu za socialno politiko.	!	sku popolne plače do največ pet tisoč dinarjev. Prav
novinarjev m lastnikov listov za vsakega poedmega j	; tako pripada rodbini novinarja, ki umre v izvrševanju
novinarja po njegovi placi m iz letne državne pod- j	o gj	1	■'
IL p o g 1 a v j e.
Zavarovanje novinarjev za starost in ob invalidnosti. § 14.
Z dnem 1. januarja 1927. se ustanavlja pokoj- i ninski fond novinarjev kraljevine Srbov. Hrvatov I
pore.
15.
Prispevek novinarjev v pokojninski fond za novinarje, ki imajo eno do deset službenih let, vštevnih v pokojnino, znaša dva odstotka; za novinarje, ki imajo deset do dvajset službenih let, tri odstotke; za novinarje, ki imajo dvajset do trideset službenih let. pa štiri odstotke njih stalne mesečne plače, pri čemer se jemlje pet tisoč dinarjev za maksimum, vpošteven pri zavarovanju. Isti odstotek vplačujejo v pokojninski fond tudi lastniki listov za vsakega poedinega novinarja vsak mesec naprej. Novinarjev prispevek odtegne lastnik lista vsak mesec od novinarjevih mesečnih prejemkov ter je odgovoren zanj kakor tudi za prispevek, ki ga plačuje sam kot lastnik. Ta prispevek se izterjuje prav tako kakor terjatve bolniških blagajn.
§ 16-
Prispevki novinarjev, lastnikov listov in letna državna podpora se vlagajo v prvih petih letih, odkar se je*ustanovil fond, t. j. do dne 1. januarja 1932., po odbitku izdatkov fonda, določenih v tej uredbi, v nedotekljivo glavnico fonda, v katero spadajo ra,zen tega v prvih petih letih:
1.	) takoj ob ustanovitvi fonda pokojninski fondi centralne uprave Jugoslovenskega • novinarskega udruženja in vseh njegovih sekcij;
2.	) vsi zneski čistega letnega dohodka Jugoslo-venskega novinarskega udruženja, ki jih določi vsako leto njegova glavna skupščina;
3.	) mile ustanove, prigodna darila in ostali prispevki, ki se namenijo fondu ali ki jih naberejo za fond novinarji ali kdo drugi;
4.	) čisti dohodki novinarskih ali drugih zabav v korist fonda;
5.	) obresti nedotekljive glavnice.
§ 17.
Po prvih petih letih od ustanovitve fonda se stekajo dohodki fonda iz točk 3.) in 4.) še nadalje v
Novinar se sme sprejeti v članstvo fonda, če je dovršil 24. leto starosti. Če do tega leta ni odslužil svojega roka v stalnem kadru, se mu čas. ki ga služi, ne všteje v leta za pokojnino. Število let novinarskega delovanja dosedanjih' novinarjev. ki so vštevna v pokojnino, in višino njih plač v poslednjih desetih letih ugotovi za vsakega poedinega novinarja poseben permanentni odbor, sestavljen iz enakega števila delegatov Jugoslovenskega novinarskega udruženja in Udruženja lastnikov listov; za začetek pravice do pokojnine ali invalidnine vzame 24. leto starosti, če se ni posvetil novinar temu poklicu pozneje. Ta sklep permanentnega odbora mora odobriti ministrstvo za notranje posle. Register novinarjev, ki imajo pravico do pokojnine, kakršnega sestavi permanentni odbor in ki ga odobri ministrstvo za notranje posle, služi odboru pokojninskega fonda za določanje pravice do pokojnine ali invalidnine in za določanje njiju višine. V ta register se vpisujejo stalno tudi novi novinarji, ki imajo pravico do pokojnine, in v njem se registrirajo vse izpremembe v službi poedinega novinarja, tako da služi ta register stalno odboru fonda za določanje ali odmerjanje pokojnine ali invalidnine. Zoper sklep odbora fonda, s katerim se je odmerila višina pokojnine ali invalidnine, se sme novinar ali njegova rodbina pritožiti na glavno skupščino fonda, ki odloči o tem dokončno.
§ 22,
Novinarji, ki imajo, ko stopi ta uredba v veljavo, že deset ali več let novinarskega delovanja, pri čemer se šteje dovršenih 24 let starosti za začetek, pridobe pravico do pokojnine in pravico do invalidnine — s pridržkom petletne karence po § 19. — takoj, ko se sprejmejo v članstvo fonda. Mlajši novinarji, člani fonda, pridobe pravico do pokojnine, ko dovrše deset let novinarskega delovanja, vštevnih v pokojnino, pravico do invalidnine pa takoj, ko se sprejmejo v članstvo fonda.	»
j svoje novinarske dolžnosti, popolna pokojnina, ne dede na število let, v katerih je bil novinar član fonda.
Novinarjem, ki niso v novinarski službi, ko stopi ta uredba v veljavo, a bi imeli po letih novinarskega delovanja pravico do pokojnine, ko bi bila veljala uredba prej, daje pokojninski fond podpore v mejah možnosti.
§ 26.
Čez trideset let novinarskega delovanja, vzemši 24. leto starosti za začetek, stopi novinar lahko v pokoj, primoran pa ni. Če ostane še nadalje v stalni novinarski službi, ne sme dobiti pokojnine, dokler ne zapusti te službe.
Če hoče stopiti novinar v pokoj, preden dovrši trideset let novinarskega delovanja, vštevnih v pokojnino, mora prav tako kakor državni uradniki dokazati utemeljenost te svoje zahteve.
§ 27.
Ženi upokojenega novinarja pripada na njegovo pokojnino dodatek dvajset, njegovim ol rokom pa pet odstotkov njegove pokojnine.
Vdovi aktivnega novinarja pripada pokojnina v znesku, ki bi ga užival sam. ko bi bil stopil v pokoj, njegovim otrokom pa pet odstotkov njegove pokojnine.
Vdovi upokojenega novinarja pripada polovica pokojnine, ki bi jo užival sam, ko bi še živel, njegovim otrokom pa pet odstotkov pokojnine, ki bi jo užival novinar, ko bi še živel. Otroci imajo pravico do pokojninskega dodatka do 21. leta starosti, če niso do takrat preskrbljeni.
Če se vdova aktivnega ali upokojenega novinarja omoži, izgubi pravico do pokojnine; dobi pa odpravnino v višini triletne pokojnine, ki bi jo uživala, ko se ne bi bila omožila. Novinarjevi otroci uživajo ta dodatek, najsi se je njih mati omožila.
Če bi razpoložna sredstva za pokrivanje izdatkov v enem ali drugem letu ne zadoščala, se zniža po sklepu uprave fondov odstotek, po katerem se od-
merjata osebna in rodbinska pokojnina in invalidnina. sorazmerno z razpoložnimi sredstvi.
III.	poglavje.
Prehodne in končne odredbe.
§ 28-.
Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, izgube moč vse dosedanje pogodbe in se morajo skleniti nove skladno z uredbo.
§ 29.
Ko stopi ta uredba v veljavo, prestanejo veljati za novinarje odredbe zakona o občem pokojninskem zavodu, ki velja v Sloveniji in Dalmaciji. Celokupni znesek prispevkov, ki so ga vplačali v ta zavod novinarji, se mora najkesneje v šestih mesecih, ko stopi ta uredba v veljavo, prenesti v pokojninski fond novinarjev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 30.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 25. septembra 1926.
Minister	Minister
za socialno politiko:	priprave za ustavotvorno
Mil. Simonovič s. r. skupščino in izenačevanje
zakonov:
dr. M. Srškič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
387»
Tarifao obvestilo o računanju voznine za suhe svilne mešičke.*
Gospod minister za promet je odobril z odločbo z dne 7. septembra 1926., da se računi za prevoz suhih svilnih mešičkov v relaciji od Caribroda-državne meje do Rakeka-državne meje voznina po
I.	razredu za 3500 kg po vagonu in tovornem listu, če se preda v času od dne 15. septembra do dne 31. decembra v tranzitni prevoz najmanj 600 ton.
Ugodnosti se dajo s povračilom voznine; v ta namen je treba predložiti potrebne dokumente direkciji državnih železnic v Beogradu ali v Ljubljani.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 13. septembra 1926.; M. S. br. 24.777/26.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 1/36.
Gibanje nalezljivih bolezni* v mariborski oblasti od dne 22. do dne 30. septembra 1926.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih		Ostalih v oskrbi
Skupiaa tifninih bolemi.						
Celje		9	1	4	1		5
Celje, mesto . . .	1	1				2
Čakovec 			2				2
Dolnja Lendava. .	i	,				1
Konjice			3	3			,
Ljutomer		i		1			
Maribor, levi breg.	i		't			i
Maribor, mesto . .	i					i
Murska Sobota . .	2	i				3
Prelog . .		2				2
Ptuj . . .	4	2	3			3
Slovenjgradec. . .	3		1			2
Šmarje "pri Jelšah .	1	.	.			1
Skupaj .	24	12	12	1		23
Vranični prisad. — Anthrax.						
j Konjice		3		2			1
1 Prelog			1	1			
Skupaj .	3	1	3	.		1
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. oktobra 1926., št. 225. (LVIII. — 1926.)
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Griža. — Dysenteria.					
Celje		1	.			1
Maribor, desni breg	1	.	i		.
Maribor, levi breg .	1	2	.		3
Ptuj			3	•		3
Skupaj .	3	5	1		7
Skrlatinka. -		- Scarlatiaa.			
Celje		3	2	1		4
Celje, mesto . . .	2	.			2
Dolnja Lendava. .	6	1	i		6
Gornji grad. . . .	1	,	.		1
Maribor, desni breg	2	.	.		2
Maribor, levi breg ,	2	,	i		1
Maribor, mesto . .	4	4	i		7
Murska Sobota . .	2		i		1
Prevalje		3	,	.		3
Ptuj		5	1	3		3
Ptuj, mesto . . .	1	.	•		1
Skupaj ,	31	8	8 j .		31
Davita.	— Diphteria et Croup.				
Maribor, mesto . .		1			1
Ptuj		1	1			2
Slovenjgradec. . .	2				2
Šmarje pri Jelšah .	1	.	•		1
Skupaj .	4	2	• 1 •		6
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Konjice		3				3
Ljutomer ....	6		3	,	3
Ptuj			i	.	.	1
Skupaj .	9	1	3	1	.		7
Sen. — Brysipelas.					
Čakovec 			2			2
Konjice		1	.	,		1
Maribor, mesto . .	1	.	1		.
Slovenjgradec. . .	1		1		.
Šmarje pri Jelšah .	.	i	1		
Skupaj .	3	3	3		3
Krčevita	odrevenelost.		— Tetanus.		
Čakovec 			1	m		1
Slovenjgradec. . .	i		1		
Šmarje pri Jelšah .	•	i	•		i
Skupaj .	i	2	t 1 •		2
V Mariboru, dne 5. oktobra 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 9655.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za. Slovenijo.
V	imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan dr. Alfonz W a n k m ü 11 e r, H. mestni zdravnik v Mariboru.
V	Ljubljani, dne 6. oktobra 1926.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje:
dr. Vukidevič s. r.
Razglasi drugih uradov in obiastev.
S 21/25—12.	2034
Odprava konkurza.
Prezadolženka: Genovefa Walter, šivilja in trgovka v Hrastniku št. 117.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 21/25—1 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju,
dne 22. septembra 1926.
S 7/26—98.	2038
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
V konkurzni stvari Vincenca W u 11 i j a, trgovca v Kočevju, se določa narok za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo je predlagal pre-
zadolženec, na dan 2 7. oktobra 192 6. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Ta narok se določa tudi za ugotovitev terjatev, ki se prijavijo naknadno do njega.
Okrajno sodišče v Kočevju,
dne 6. oktobra 1926.
S 12/26—39.	2039
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Franc Biikvič, trgovec v Pu-cincih.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 3 0. oktobra 1926. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 19.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Ta narok se določa obenem za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev.	' ’
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek L,
dne 6. oktobra 1926.
Nc I 650/26—1.	2031 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Zinke Drofenikov e, rojene Vilharjeve, v Zagorju (postaja) se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Hranilna knjižica Celjske posojilnice v Celju št. 16.943 z vlogo 2804 Din 85 p.
Imetnik to hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L,
dne 1. oktobra 1926.
E 179/26.	1968
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. oktobra 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Dolnja Lendava, vi. št. 1275.
Cenilna vrednost: 40.000 Din; vrednost pritekli-ne: 2611 Din; najmanjši ponudek: 28.450 Din.
“Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 27. septembra 1926.
E 393/26.	1969
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotiza, vi. št. 200.
Cenilna vrednost: 5000 Din; najmanjši ponudek: 3335 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 27. septembra 1926.
E 347/26.	1970
Dražbeni oklic.
Dne 2. nove m b ra 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Genterovci, vi. št. 312.
Cenilna vrednost: 37.500 Din; vrednost prite-kline: 1850 Din; najmanjši ponudek: 26.250 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 28. septembra 1926.
E 844/26—4.	1965
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. o k t o b r a 1 9 2 6. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lenart, vi. št. 156 (hiša v Šent-lenartu nad Laškim z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v skupni izmeri 44.628 m2).
Cenilna vrednost: 28.110 Din 70 p; vrednost pri-tekline: 300 Din; najmanjši ponudek: 18.940 Din 46 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 13. septembra 1926.
E 849/26—2.	1966
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. o k t o b r a 1 9 2 6. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Belo, vi. št. 85 (mala hiša v Klenovem št. 35 s hlevom, shrambo in zemljiščem v izmeri 4558 m2).
Cenilna vrednost: 3308 Din; vrednost pritekline: 1325 Din; najmanjši ponudek: 3088 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 13. septembra 1926.
E 856/26—3.	1967
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. oktobra 1926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sir je, vi. št. 91 in 124 (hiša v Velikem Širju št. 49 z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v skupni izmeri 47.588 m2).
Cenilna vrednost: 6465 Din 85 p; vrednost pritekline: 635 Din; najmanjši ponudek: 4800 Din 56 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II., dne 13. septembra 1926.
E 2642/26—15.	2016
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 21. septembra 1926.
E 494/26—8.	2019
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sodna vas, polovice vi. št. 65 in 76, in zemljiška knjiga Roginska gorca, polovice vi. št. 328.
Cenilna vrednost: 51.024 Din 92 p; vrednost pritekline: polovice 6412 Din 50 p; najmanjši ponudek: 38.291 Din 22 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 18. septembra 1926.
Št. 510/vol.	2035
Razglas.
Volilna komisija zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja, da je bil izid glasovanja pri zborničnih volitvah dne 22. septembra 1926., ki so se vršile na podstavi naredbe ministra za trgovino in industrijo z dne 12. maja 1926., št. 6529/III., v zvezi z naredbo z dne 16. junija 1926., št. 8529/III., in na podstavi člena 9. uredbe ministrskega sveta z dne 23. februarja 1926., št. 2330/HI., «Službene Kovine» z dne 22. marca 1926., št. 64/ /XVIH., naslednji:
A.	Trgovinski odsek.
L kategorija:
Volilnih upravičencev 337, veljavnih glasovnic
oddanih 286. Izvoljeni so za člane;
1.	) Ernest Hieng, trgovec v Ljub-
ljani, .........................s	143i	glasovi,
2.	) Konrad E 1 s b a c h e r, trgovec v
Laškem,.........................s	143	glasovi,
3.	) Rudolf Stermecki, trgovec v
Celju,..........................s	144	glasovi,
4.	) Anton C v e n k e 1, trgovec pri
Sv. Petru v Savinski dolini, . . s	143 glasovi;
za namestnike:
1.	) Anton Ravhekar, trgovec v
Ljubljani,......................s	143	glasovi,
2.	) Franc Lipej, trgovec v Breži-
cah, ...........................s	143	glasovi,
3.	) Martin V r a b e 1, trgovec v
Ptuju,..........................s	143	glasovi,
4.	) Anton F a z a r i n c, trgovec v
Celju,..........................s	143	glasovi.
3.	) Ferdo Pintar, trgovec v Mari-
boru,  ......................s 542, glasovi,
4.	) Janko Klun, trgovec v Slovenj-
gradcu,......................s 542 glasovi;
za namestnike:
1.) Josip Ivančič, trgovec v Ljub-
ljani, .......................s	542	glasovi,
2.	) Anton De G1 e r i a, trgovec v
Dolenjem Logatcu,.............s	542	glasovi,
3.	) Srečko	Kranjc, trgovec v
Št. Lenartu,..................s	542	glasovi,
4.	) Peter Mravljak, trgovec v
Vuhredu,......................s	542	glasovi.
IV. kategorija.
Volilnih upravičencev 6643. Veljavnih glasovnic
oddanih 4597. Izvoljeni so za člane;
1.	) Ivan Jelačin ml., trgovec in
industrijec v Ljubljani, .... z 2583 glasovi,
2.	) Anton Stergar, trgovec v
Kamniku, ....................z	2581	glasovi,
3.	) Janko Tavčar, trgovec v Mari-
boru, .......................z	2582	glasovi,
4.	) Fran Korošec, trgovec v Gor-
nji Radgoni, .	'.............s	4586	glasovi;
za namestnike:
1.	) Josip Peteline, trgovec v
Ljubljani,...................z	2580	glasovi,
2.	) Josip Lavtižar, trgovec v
Kranjski gori,...............z	2580	glasovi,
3.	) Davorin T o m b a h, trgovec v
Št. Vidu pri Ptuju,..........z	2581	glasovi,
4.	) Maks Turnšek, trgovec v Ma-
riji Nazarju pri Mozirju, .... z 2580 glasovi.
B.	Obrtni odsek.
I.	kategorija:
Volilnih upravičencev 862. Veljavnih glasovnic oddanih 701. Izvoljeni so
z a č 1 a n e;
1:) Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani, .... s 362 glasovi,
2.	) Jože Hafner, gostilničar in ža-
gar v Škofji Loki,...............s 343 glasovi,
3.	) Miha V a h t a r, knjigovez v Ma-
riboru, ...........'.............s 362 glasovi,
4.	) Ivan Bizjak, krojaški mojster
v Celju,.........................s 362 glasovi;
za namestnike:
1.	) Ivan K e r s n i č, krojaški mojster
v Ljubljani,....................
2.	) Josip H o 1 y, brivski mojster v
Brežicah,.......................
3.	) Franc Špes ml., zidarski mojster
v Mariboru,................. . .
4.	) Franc Dolžan, kleparski moj-
ster v Celju,...................
s 362 glasovi, s 362 glasovi, s 362 glasovi, s 362 glasovi.
II.	kategorija.
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1926. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Ilj, vi. št. 95 in 181, in zemljiška knjiga Selnica, vi. št. 179 in 196.
Cenilna vrednost: 37.577 Din 45 p; vrednost pritekline; 5800 Din; najmanjši ponudek: 28.918 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 4. oktobra 1926.
E 506/26—8.	2018
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 1926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Ogljenščak, vi. št. 80 (pekarna s stanovanjem, vrt in priteklina).
Cenilna vrednost: 41.835 Din; najmanjši ponudek: 21.223 Din 32 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
II. kategorija.
Volilnih upravičencev 1229. Veljavnih glasovnic
oddanih 1037. Izvoljeni so za člane;
1.	) Josip L Kavčič, trgovec v
Ljubljani,......................s	587	glasovi,
2.	) Anton Ada m i č, trgovec v
Kranju,.........................s	587	glasovi,
3.	) Lovro P e t o v a r, trgovec v
Ivanjkovcih,....................s	586	glasovi,
4.	) Ludovik Brumen, trgovec v
Murski Soboti,................s 585 glasovi;
za namestnike:
1.	) Fran Pogačnik, trgovec v
Ljubljani, . '..................s	587	glasovi,
2.	) Leopold Fürsage r, trgovec v
Radovljici,.....................s	586	glasovi,
3.	) Ivan Ravnikar, trgovec v
Celju,........................  s	587	glasovi,
4.	) Janko Kostanjšek, trgovec
pri Sv. Martinu,................s	586	glasovi.
III. kategorija.
Volilnih upravičencev 1305. Veljavnih glasovnic
oddanih 1052. Izvoljeni so za člane;
1.	) Ivan Gregorc, trgovec v Ljub-
ljani, .........................s 542 glasovi,
2.	) Franc Z e b a 1, trgovec na Rud-
niku, ..........................s 542 glasovi,
Volilnih upravičencev 1072. Veljavnih glasovnic oddanih 812. Izvoljeni so
z a č 1 a n e;
1.	) Franc Kavčič, restavrater v
Ljubljani,.......................s 422 glasovi,
2.	) Filip O g r i č, zobni tehnik v No-
vem mestu,........................s	421	glasovi,
3.	) Janko Horvat, slikarski moj-
ster v Ljutomeru,.................s	422	glasovi,
4.	) Ivan Ž u r m a n, pekovski moj-
ster v Slovenski Bistrici, ... s 422 glasovi;
za namestnike:
1.	) Ivan Rozman, čevljarski moj-
ster v Ljubljani,.................s	421	glasovi,
2.	) Rudolf Kuhar, mizarski moj-
ster v Mokronogu, . • • . .s 422 glasovi,
3.	) Alojzij Rozman, gostilničar na
Prevaljah,........................s	421	glasovi,
4.	) Josip Turk, gostilničar v Mur-
ski Soboti,.......................s	421	glasovi.
III.	kategorija.
Volilnih upravičencev 2987. Veljavnih glasovnic oddanih 2189. Izvoljeni so
za člane:
1.	) Ivan Bernik, mizarski mojster
v Ljubljani,...................s 1083 glasovi,
2.	) Josip Ambrožič, gostilničar in
izdelovalec gredeš v Ljubnem na na Gorenjskem,................... s 1079 glasovi,
3.	) Martin Kolšek, čevljarski moj-
ster v Celju,...................s	1083	glasovi,
4.	) Josip B e r 1 i č, gostilničar v
Ptuju,..........................s	1083	glasovi;
za namestnike:
1.	) Franc A n ž i č, mesarski mojster
v Ljubljani,....................s	1083	glasovi,
2.	) Leopold Uršič, slikarski moj-
ster v Cirknici,................s	1083	glasovi,
3.	) .Štefan Č o h," gostilničar v Ro-
gaški Slatini,..................s	1083	glasovi,
4.	) Karel H a m e 1 i n a, dimnikarski
mojster v Slovenjgradcu, ... s 1083 glasovi.
IV.	kategorija.
Volilnih upravičencev 18.106. Veljavnih glasovnic oddanih 12.937. Izvoljeni so
za člane;
1.	) Jakob Babnik, vodovodni in-
stalater v Ljubljani,...........s	7517	glasovi,
2.	) Janez Vrečar, mizarski mojster
v Domžalah,.....................s	7520	glasovi,
3.	) Franc K o r a ž i j a, dimnikarski
mojster v Mariboru,.............s	7520	glasovi,
4.	) Miloš H o h n j e c, kipar v Celju,	s 7515 glasovi;
za namestnike:
1.	) Anton B e n e g a 1 i j a, krojaški
mojster v Ljubljani,............s	7514	glasovi,
2.	) Jožko T o p o r i š, krojaški moj-
ster v Tržiču,..................s	7513	glasovi,
3.	) Vinko Simonič, mehanik v
Ptuju,..........................s	7525	glasovi,
4.	) Štefan L i t r o p, čevljarski moj-
ster v Turnišču,................s	7516	glasovi.
C.	Industrijski odsek.
I.	kategorija:
Volilnih upravičencev 54. Veljavnih oddanih gla-
sovnic 43. Izvoljeni so za člane;
1.) Rihard S k u b e c, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v
Ljubljani,.......................s 43 glasovi,
' 2.) Avgust Praprotnik, upravni svetnik Kranjske industrijske rtružbe v Ljubljani,.................z 28 glasovi,
3.	) Anton K r e j č i, ravnatelj To-
varne za dušik v Rušah, ... z 42 glasovi,
4.	) Avgust Westen, tvorničar v
Celju,.............................z	39	glasovi;
za namestnike:
1.	) ing. Anton Klinar, upravni
svetnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, ... s 40 glasovi,
2.	) Peter Kozina, tvorničar v
Ljubljani,..................... . s 24 glasovi,
3.	) Mirko Gorišek, tvorniški rav-
natelj v Rušah,....................s	43	glasovi,
4.	) Josip R o s e n b e r g, industrijec
v Mariboru,........................s	36	glasovi.
II.	kategorija.
Volilnih upravičencev 205. Veljavnih glasovnic oddanih 173. Izvoljeni so
za člane;
1.	) Dragotin Hribar, tvorničar v
Ljubljani,......................s	173	glasovi,
2.	) Josip Lenarčič,, industrijec na
Vrhniki,........................s	173	glasovi,
3.	) Konrad Gologranc, stavbnik
v Gabrju pri	Celju,..........z	88	glasovi,
4.	) Geza H a r t n e r, lastnik parnega
mlina v	Murski	Soboti,	....	s	87	glasovi;
za namestnike: i-) ing. Milan Š u k 1 j e, upravni svetnik Stavbne družbe v Ljubljani, .............................s	123	glasovi,
2.	) Anton K a j f e ž, industrijec v
Kočevju, . . . ................s 149 glasovi,
3.	) Rupert Pivec, ravnatelj «Kri-
stala», tvornice	v	Mariboru,	.	.	s	87	glasovi,
4.	) Fran V e h o v a r, tvorničar v
Celju,.........................s	87	glasovi.
III.	kategorija.
Volilnih upravičencev 104. Veljavnih glasovnic oddanih 88. Izvoljeni so
za člane;
L) Fran Bonač, tvorničar v Ljubljani, ........................z 88 glasovi,
2.	) Peter Kozina, tvorničar v
Ljubljani,....................
3.	) Julij Glaser, stavbnik v Ma-
riboru, ......................
4.	) Fran Lahovnik, predsednik
«Korotana», lesne industrijske družbe na Prevaljah,..........
za namestnike:
1.	) Fran Ravnikar, tesarski moj-
ster v Ljubljani,.............
2.	) Vinko R e s m a n, industrijec v
Radovljici,...................
3.	) Hinko Pogačnik, tvorničar v
Rušah,........................
4.	) Pavel Pirih, tvorničar v Ptuju,
s 45 glasovi, s 85 glasovi,
z 51 glasovi;
z 68 glasovi.
s 44 glasovi,
s 66 glasovi, s 44 glasovi.
IV.	kategorija.
Volilnih upravičencev 53. Veljavnih oddanih glasov 50. Izvoljeni so
za člane;
1.) dr. Ernest Rekar, poslovodja «Belce», lesne industrijske družbe
v Ljubljani,......................s 30 glasovi,
2.	) Franjo Sire, predsednik Puškar-
ne, r. z. z o. z. v Kranju, ... z 28 glasovi,
3.	) Ivan Rebek, tvorničar v Celju, s 30 glasovi,
4.) Robert D i e h 1, tvorničar v Celju, s 30 glasovi; za namestnike:
1.	) Emil Lajovic, tvorničar v
Ljubljani,......................s	25	glasovi,
2.	) Adolf Ribnikar, član uprav-
nega sveta Delniške tiskarne v
Ljubljani,......................z	29	glasovi,
3.	) Jakob Zadravec, lastnik par-
nega mlina v Središču, .... s	27	glasovi,
4.	) Viktor Glaser, tvorničar v
Rušah,..........................s	23	glasovi.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1926..
Volilna komisija
zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik: Levičnih s. r.
388.
Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami avstrijskih železnic na eni strani in postajami italijanskih železnic na drugi strani: a) v neposrednjem prehodu, b) v provozu skozi Madžarsko in Avstrijo, c) v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, č) v provozu skozi Madžarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
I.
Obče reglementarne odredbe.
Blago, vozila, žive živali in mrliči se prevažajo izza dne 1. avgusta 1926. na podstavi mednarodne bernske konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. in njenih izvršitvenih odredb z izpremembami in dopolnitvami vred kakor tudi z enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
H.
Posebne reglementarne odredbe.
1) Predmeti, izključeni od vožnje (člen 3. m. k.).
Od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi so izključeni razen predmetov, navedenih v § L (1) izvršitvenih odredb mednarodne konvencije, še ti-le predmeti: zlato in srebro v palicah, platina, kovani denar, bankovci, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri in dragocenosti.
Ne glede na odredbe priloge L mednarodne konvencije, točke XXXIV., se prevaža skorja, predana v prevoz nevložena, tudi v odprtih vozovih brez ponjav.
2) Obveznost železnice, vršiti prevoz (člen 6. m. k.).
Na jugoslovanskih, romunskih, švicarskih, nemških, avstrijskih, madžarskih in italijanskih želez-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. septembra 1926., št. 208. (LV. — 1926.)
nicah so dopuščeni spremljevalci železniških pre-voznih sredstev, ki se prevažajo na lastnih kolesih, kakor n. pr. lokomotiv, zalogovnikov (ten-terjev), parnih voz. V njih dolžnost spada mazanje. Če pri teh pošiljkah ni spremljevalcev, opravlja mazanje železnica ob stroških pošiljateljevih in na njegovo odgovornost.
3) Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu na prostoru, določenem za to, one mejne postaje iz se-znamka mejnih prehodnih postaj (glej prilogo I), po katerih naj se pošiljka odpošlje.
Če se zahteva uporaba direktne tarife za del prog, čez katere se pošiljka prevaža, se vrši prevoz na tem delu proge po odredbah dotične tarife.
Pošiljatelj mora zapisati pri vozovnih tovorih v tovornem listu v razpredelku, ki je odločen za to, poleg številke in znaka svojine še tovorno težo voza, ker je to v -njegov prid.
Če želi pošiljatelj, da bi se prevozilo brzovozno blago kot pospešeno brzovozno blago z brzimi ali D-vlaki, čemur je treba vselej dovolitve predajne železnice, mora zapisati v brzovoznem tovornem listu, in sicer v razpredelku «Označba tarif, ki naj se uporabijo, in potna smer»: «pospešeni brzovoz». Nadalje mora zapisati nad naslovom z debelimi črkami: «pospešeni brzovoz».
Drugače pa se uporabljajo notranje tarifne odredbe udeleženih železnic.
Pošiljatelj ne sme zahtevati, da bi se prepeljala brzovozna pošiljka samo na delu prevoznega pota kot pospešeno brzovozno blago.
4) Vkladanje in oznamenovanje blaga (člen 9. m. k.).
Kosovno blago mora biti opremljeno z listkom, na katerem sta označena z razločnimi in čitnimi črkami poleg predajne in namembne postaje še ime prejemnikovo in njega naslov.
Železnica ni dolžna, na pošiljateljevo zahtevo dostavljati ponjav.
5)	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
Če tovornemu listu niso priloženi potrebni spremni dokumenti zato, ker se hranijo na mejni postaji, se mora v tovornem listu točno označiti postaja, kjer so deponirani.
6)	Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
Voznina in druge pristojbine se računijo za prevozni pot po veljavnih tarifah (lokalnih ali zveznih). Zvezne tarife se smejo uporabljati samo, če je izpolnil pošiljatelj vse pogoje za njih uporabo.
Železnica mora uporabiti zvezno tarifa na del prevoznega pota samo, če je predpisal pošiljatelj v tovornem listu njeno uporabo ter navedel oni del proge, za katero zahteva uporabo zvezne tarife, in če so izpolnjeni vsi prevozni pogoji te tarife.
Pristojbina za desinfekcijo se pobira po tarifi postranskih pristojbin one železnice, ki vrši desinfekcijo.
Če določa tarifa ene ali druge železnice za iz-vestno blago ali izvestne proge samo en način prevoza (brzovoz ali sporovoz), se sme uporabljati ta tarifa na pošiljke brez razlike, bodisi da so bile predane v prevoz z brzovoznim, bodisi s sporovoznim tovornim listom. V tem primeru se uporabijo dobavni roki, ki so določeni za dotično pošiljko.
Na postajah, ki jih je odredila železniška uprava ali pošiljatelj po svoji zahtevi za prekartiranje, se izračunavajo voznina in pristojbine, ki so nastale do te postaje, v oni valuti, v kateri se računi voznina ob nadaljnjem odpravljanju.
Tečaj za preračunavanje odreja ona uprava, ki preračunava.
7)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Delno vnaprejšnje plačilo voznine v izvestni vsoti ni dopuščeno.
Pošiljatelj mora naknadno plačati manjek voznine, če deponirana vsota ne zadošča [glej enotno dodatno odredbo 2) člena 12. m. k.].
8)	Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi se morajo označiti v valuti predajne države.
Na postajah, kjer se vrši prekartiranje na podstavi železniških predpisov ali na pošiljateljevo zahtevo v tovornem listu, se preračunavajo voznina in pristojbine, ki so nastale do te postaje, v ono valuto, v kateri se računi voznina ob nadaljnjem odpravljanju.
Tečaj za preračunavanje odreja uprava, ki preračunava.
9) Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Pri pošiljkah življenskih potrebščin v vozovnih tovorih, ki jih prevažajo italijanske železnice po stavkih in pogojih obče izjemne tarife za brzovozno blago kot brzovozno blago, se odrejajo dostavni roki tako-le:
a)	pri pošiljkah, ki se predado v prevoz z brzo-voznim tovornim listom ter se prevažajo potemtakem tudi na progah izven Italije kot brzovozno blago, veljajo za dostavne roke roki za brzovoz za celokupni pot;
b)	pri pošiljkah, ki se predado v prevoz s sporovoznim tovornim listom ter se prevažajo potemtakem na progah izven Italije kot sporovozno blago, veljajo za roke dostavni roki, odrejeni za sporovoz za celokupni pot; v tem primeru pa je treba, ko se izračunavajo dostavni roki, del vsote, ki odpada na italijanske železnice, zmanjšati za 50 %.
Drugače pa veljajo za dostavne roke roki mednarodne konvencije [6, (1) člena 14. m. k.], pođalj'-šani z dopolnilnimi roki, ki so jih odobrile države, katerih proge se udeležujejo prevoza.
Za pospešeni brzovoz veljajo roki, odrejeni za brzovoz.
10)	Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k.).
Prodajna postaja mora poslati naknadno naredbo oni postaji, ki naj postopa po njej, po pošti v pri-poročenem pismu, in sicer vselej, torej tudi, če je priobčila to naredbo najprej brzojavno. Poštnino plača pošiljatelj na zahtevo takoj.
Naknadna naredba, da bi se pošiljka ustavila ali izročila na vmesni postaji, se ne izvrši, če je pošiljka že prešla dotično vmesno postajo.
Naknadna naredba, s katero se izpreminja namembna postaja, se izvrši samo, če to dopuščajo carinski, davčni in policijski predpisi in predpisi o uporabljanju voz.
Ako se izda naknadna naredba, se pobere poleg pristojbin in izdatkov v gotovini:
a)	če je bila pošiljka ustavljena in izročena na vmesni postaji, voznina, ki je nastala na prevoznem potu do te vmesne postaje;
b)	če še prevozi pošiljka od namembne ali vmesne postaje do predajne postaje, v prvem primeru voznina do namembne postaje, v drugem primeru pa voznina, nastala na prevoznem potu do vmesne postaje, in v obeh primerih voznina do predajne postaje;
c)	če se prevozi pošiljka od namembne ali vmesne postaje na drugo, ne pa na prvotno vmesno postajo, v prvem primeru voznina do prvotne vmesne postaje in voznina od te postaje do nove namembne postaje, v drugem primeru voznina, nastala na prevoznem potu do vmesne postaje in voznina od te postaje do nove namembne postaje.
11)	Omejitev odgovornosti ob posebnih nevarnostih
(člen 31. m. k.).
Predpisi predajne postaje o tem, ali naj se prevaža blago v pokritih ali odprtih vozovih ali v odprtih vozovih s ponjavami, so odločilni za ves prevozni pot.
12) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Vsota za zavarovanje dostavnega roka se mora označiti v valuti predajne države.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi po dejanski razdalji, ki se jemlje za osnovo izračunu voznine na poedinih progah, posebe do mejne prehodne postaje in od nje po tarifi udeleženih železnic.
Taksa za zavarovanje dostavnega roka znaša ^ °/oo deklariranega zneska za vsakih začetih 10 km.
Na postajah, na katerih se vrši prekartiranje na podstavi železniških -predpisov ali na pošiljateljevo zahtevo v tovornem listu, se preračunava pristojbina za zavarovanje dostavnega roka v ono valuto, v kateri se računi voznina ob nadaljnjem odpravljanju.
Tečaj preračunavanja določa ona uprava, ki preračunava.
m.
Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je najel uvrstitelj od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašče prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so namenjeni po oznaki na vozu.
Dopuščen ni prevoz drugega blaga, razen onega, ki je našteto v točki 9).
2)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
3)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. [Toda glej tudi točki 4) in 5).]
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
4)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen voz, mora predati predajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrsti-teljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v čleriu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tej tarifi.
5)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji odredbe v točki 4), prvem odstavku.
6)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstitelj e vem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače pred potekom tega roka.
Te odredbe se ne uporabljajo na vozove, ki so na privatnih tirih.
7)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se ja prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40.. (1), (2), in 41. m. k.
Če se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
8)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica samo po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
9)	Katero blago se sme prevažati v privatnih vozovih, odreja predajna železnica.
V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati: vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, konji in mule,
maslo, margarin, rastlinska mast, mast iz kokosa, meso, presno, in presno zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda, mleko,
pohištvo iz upognjenega lesa, perutnina,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
steklo in stekleno blago, tropine sladu, vlažne,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma grenak. Voznina za navedeno blago se izračunava na podstavi lokalnih tarif udeleženih železnic.
10)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
11)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati ne s povzetji ne s predjemi.
12)	Prazni privatni vozovi se prevažajo sporovozno po odredbah udeleženih železnic brezplačno ali pa po znižani voznini, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen» in čemu se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora navesti v tovornem listu znak lastnine; številko in domicilno postajo voza.
c)	Če želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini».
Če pošiljatelj ne izpolni tudi samo ene izmed odredb, navedenih pod a) do c), ali če preda prazen privatni voz v brzovozni prevoz, se pobere za prevoz voznina, ki velja za železniška vozila, katera se prevažajo na lastnih kolesih.
13)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
14)	Drugače pa veljajo odredbe tega tarifnega obvestila.
Priloga L
Seznamek mejnih prehodnih postaj.
1. Avstrijsko-jugoslovanske mejne prehodne postaje.
Avstrijske: Rosenbach Bleiburg • Lavamünd Spielfeld-Strass Radkersburg
Jugoslovanske:
Jesenice
Prevalje
Dravograd-Meža
št, nj
Gornja Radgona
2.	M a d ž a r s k o - j u g o s 1 o v a n s k e mejne prehodne postaje.
Madžarske: Murakeresztiir Gyekenyes Beremend1 Magyarboly Bares Kelebia Röszke Szöreg
Jugoslovanske: Kotoriba Koprivnica Beli Manastir Beli Manastir Virovitica Subotica Horgoš
Banatsko Arandjelovo
3.	Avstrijsko-madžarske mejne prehodne postaje.
Avstrijske:	Madžarske:
Nickelsdorf	Hegyeshalom
Pamhagen	Mekszikopuszta
Baumgarten	Sopron Gy. S. E. V.
Loipersbach-Schattendorf Ägfalva Mogersdorf	Szentgotthärd
4.	Italijansko-jugoslovanske mejne prehodne postaje.
Italijanske: Fusine Laghi Piedicolle Postumia *
Fiume trs.
Jugoslovanske: Kranjska gora Bistrica-Bohinjsko jezero Rakek Fiume SHS
5.	Avstrijsko-italijanske mejne prehodne postaje.
Avstrijske:	Italijanske:
Brenner	Brennero
Innichen	S. Candido
Tarvis	Tarvisio Centrale
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 6. julija 1926.; G. D. K. O. br. 6332/26.
389«
Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami železnic kraljevine Italije na eni in postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani: a) v neposrednjem prehodu, b) v provozu skozi Avstrijo.*
i.
Obče regiementarne odredbe.
Blago, mrliči in žive živali se prevažajo izza dne 1. avgusta 1926. na podstavi mednarodne bernske konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi dodatki in enotnimi dodatnimi odredbami vred, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
1 Otvorjena samo za prevoz kamenja.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. septembra 1926., št. 216. (LVI. — 1926.) — S tem tarifnim obvestilom se razveljavlja tarifno obvestilo, ki je veljalo izza dne 15. maja 1924.
n.
Posebne reglementarne odredbe.
1)	Predmeti, izključeni od vožnje (člen 3. m. k.).
Od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi so izključeni razen predmetov, navedenih v § 1. (1) izvršitvenih odredb mednarodne konvencije, še tile predmeti: zlato in srebro v palicah, platina, kovani denar, bankovci, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri, nakit in dragocenosti.
2)	Obveznost železnice, vršiti prevoz (člen 6. m. k.).
Na jugoslovanskih, italijanskih in avstrijskih železnicah so dopuščeni spremljevalci železniških prevoznih sredstev, ki se prevažajo na lastnih kolesih, kakor n. pr. lokomotiv, zalogovnikov (ten-derjev), parnih voz. V njih dolžnost spada tudi mazanje vozil. Ce pri teh pošiljkah ni spremljevalcev, opravlja mazanje železnica ob stroških pošiljateljevih in na njegovo odgovornost.
3)	Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu na prostoru, določenem za to, one mejne postaje iz se-znamka mejnih prehodnih postaj (glej prilogo I), po katerih naj se pošiljka odpošlje.
Ce se zahteva uporaba direktne tarife za del prog, čez katere se pošiljka prevaža, se vrši prevoz na tem delu proge po odredbah dotične tarife.
Pošiljateljevi podatki in njegove izjave v tovornem listu morajo biti po § 2., odstavku (2), izvršitvenih odredb mednarodne konvencije spisani v francoskem ali nemškem jeziku; spisati jih je treba v latinici.
Pošiljatelj mora zabeležiti pri vozovnih tovorih na tovornem listu v razpredelku, določenem za to, poleg številke in znaka svojine še tovorno težo voza, ker je to v njegov prid.
Če je prodajna postaja sprejela tovorni list brez prevoda, potrebnega po § 2.. odstavku (3), izvršitvenih odredb člena 6. mednarodne konvencije, mora predajna mejna postaja sestaviti ta prevod. V tem primeru se smatra, da jo je pošiljatelj za to pooblastil. ter ni odgovorna za točnost prevoda,
4) Vkladanje in oznamenovanje blaga (člen 9. m. k.).
Kosovno blago mora biti opremljeno z listkom, na katerem je označeno z razločnimi in čitnimi črkami poleg- predajne in namembne postaje prejemnikovo ime z njega naslovom.
5) Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
Razen eventualno potrebnih dokumentov morajo biti tovornemu listu priložene predpisane carinske deklaracije v francoskem jeziku ali s francoskim prevodom.
Če tovornemu listu niso priloženi potrebni spremni dokumenti zato, ker se hranijo na mejni postaji, se mora v tovornem listu točno označiti postaja, kjer so deponirani.
6) Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
Pristojbina za desinfekcijo se pobira po tarifi postranskih pristojbin one železnice, ki vrši desinfekcijo.
Voznina in druge pristojbine se računijo za prevozni pot po veljavnih tarifah (lokalnih ali zveznih), če je izpolnil pošiljatelj vse pogoje za njih uporabo.
Če določa tarifa ene ali druge železnice za iz-vestno blago ali izvestne proge samo en način prevoza, se sme uporabljati ta tarifa na brzovozne in na sporovozne pošiljke, ako se uporabijo dobavni roki, ki so določeni za dotično pošiljko v § 6. izvršitvenih odredb mednarodne konvencije. Od tega so izvzete pošiljke živih živali, ki prihajajo iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker se prevažajo na italijanskih progah vedno kot brzovozno blago.
7)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.)
Tečaj za preračunavanje odreja ona uprava, ki
preračunava.
Pošiljatelj mora naknadno plačati manjek voznine, če deponirana vsota ne zadošča [glej enotno dodatno odredbo 2)].
8)	Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi se morajo označiti v valuti Predajne države.
^ Tečaj za preračunavanje določa uprava, ki pre-raČunava.
Povzetje, določeno s tarifo, plača pošiljatelj, če se je opustilo povzetje po njegovi zahtevi.
9)	Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Pri pošiljkah življenskih potrebščin v vozovnih 0v°rih. ki jih odpravljajo italijanske železnice po
stavkih in pogojih oboe izjemne tarife za brzovozno blago kot brzovozno blago, se odrejajo roki tako-le:
a)	Pri pošiljkah, ki se predado v prevoz z brzo-voznim tovornim listom ter se prevažajo potemtakem tudi po železnicah izven Italije kot brzovozno blago, veljajo za dostavne roke roki za prevoz za celokupni pot;
b)	pri pošiljkah, ki se predado v prevoz s sporovoznim tovornim listom ter se prevažajo potemtakem po železnicah izven Italije kot sporovozno blago, veljajo za dostavne roke roki, odrejeni za sporovoz za celokupni pot; v tem primeru pa je treba, ko se izračunavajo dostavni roki, del pota, ki odpada na italijanske železnice, zmanjšati za 50 %.
. Dmg-ače pa veljajo za dostavne roke roki mednarodne konvencije, podaljšani z dopolnilnimi roki, ki so jih odobrile države, katerih proge se udeležujejo prevoza.
10)	Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k.).
Predajna postaja mora poslati naknadno naredbo oni postaji, ki naj postopa po njej, po pošti v priporočenem pismu, in sicer vselej, torej tudi, če je priobčila to naredbo najprej brzojavno. Poštnino plača pošiljatelj.
Če odredi pošiljatelj, da se izdaj pošiljka na vmesni postaji, se izračuni voznina do te postaje na podstavi one tarife, ki velja med predajno in to vmesno postajo.
Če odredi pošiljatelj, da se pošiljka vrni na predajno postajo, se izračuni voznina:
(1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, po tarifi, ki velja med to postajo in predajno postajo;
(2)	od vmesne postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, do predajne postaje po tarifi, ki velja za to progo.
Če odredi pošiljatelj nadaljnji prevoz do druge postaje, se izračuni tarifa:
(1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, po tarifi, ki velja med to postajo in predajno postajo;
(2)	od vmesne postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, do nove namembne postaje po tarifah, ki veljajo med tema dvema postajama.
11)	Omejitev odgovornosti ob posebnih nevarnostih
(člen 31. m. k.).
Predpisi predajne postaje o tem, ali naj se prevaža blago v pokritih ali odkritih vozovih ali v odprtih vozovih s ponjavami, so odločilni za ves prevozni pot.
12) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Vsota za zavarovanje dostavnega roka se mora označiti v valuti predajne države,
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi po dejanski razdalji, ki se jemlje za osnovo izračunu voznine na poedinih progah. Vendar pa se najmanjša pristojbina ne računi za vsak del proge, za katerega se računi voznina posebe.
Taksa za zavarovanje dostavnega roka znaša Vi °/oo deklariranega zneska za vsakih 10 km.
Tečaj preračunavanja določa ona uprava, ki preračunava.
HI.
Odredbe o privatnih vozovih.
1)	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je najel uvrstitelj od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so namenjeni. Privatnih voz ni dopustno uporabljati za prevoz drugega blaga, razen onega, ki je našteto v točki 9).
2)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
3)	Pravico-, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. [Glej točki 4) in 5).]
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
4)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen voz, mora predati predajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrsti-teljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tej tarifi.
5)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji odredbe v točki 4), prvem odstavku.
6)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače pred potekom tega roka.
Te odredbe se ne uporabljajo na vozove, ki so na privatnih tirih.
7)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica po odredbah členov 40., (1), (2),'in 41. m. k.
Ce se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
8)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza. in sicer samo pri domicilni železnici.
9)	V privatnih vozovih se smejo samo prevažati:
A. V privatnih vozovih.
Katero blago se sme prevažati v privatnih vozovih, odreja predajna železnica.
B. V ostalih privatnih vozovih.
V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati: vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, konji in'mule,
maslo, margarin, rastlinska mast in mast iz kokosa,
meso, presno, in presno zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda, mleko,
pohištvo iz upognjenega lesa, perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
špirit in sprit v steklenicah, popolnoma grenak. Voznina za navedeno blago se izračunava na podstavi lokalnih tarif udeleženih železnic.
10)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
11)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati s povzetji.
12)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah udeleženih železnic brezplačno ali pa po znižani voznini, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen» in čemu se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora navesti v tovornem listu znak lastnine, številko in domicilno postajo voza.
c)	Ce želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini».
č) Ce pošiljatelj ne izpolni tudi samo ene izmed odredb, navedenih pod a) do c), ali če preda prazen privatni voz v brzovozni prevoz, se pobere za prevoz voznina, ki velja za železniška vozila, kadar se prevažajo na lastnih kolesih.
13)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
14)	Drugače pa veljajo odredbe tega tarifnega obvestila.
Priloga I.
Seznamek mejnih prehodnih postaj.
a) Jugoslovansko-avstrijske mejne prehodne postaje.
Jugoslovanske:	Avstrijske:
Št. Ilj	'	Spielfeld
Dravograd	Lavamiind
Prevalje	Bleiburg
Jesenice	Rosenbach
b)	J u g o s 1 o v a n s k o - i t a 1 i j a n s k e mejne
prehodne postaje.
Jugoslovanske:	Italijanske:
Kranjska gora	Fusine Laghi
Bistrica-Bohinjsko jezero Piedicolle Rakek	Postumia
Fiume trs.	Fiume trs.
c)	Avstrijsko-italijanske mejne pre-
hodne postaje
•	Brennero
St. Candido Tarvisio
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 8. julija 1926.; K. O. br. 6521/26.
390.
Tarifno obvestilo o računanju voznine za izvoz suhih sliv.*
Z odločbo gospoda ministra za promet z dne 9. septembra 1926., M. S. br. 26.264/26, se je odobrilo računanje voznine za izvoz suhih sliv čez Št. Ilj in Jesenice po znižanem stavku št. 19 današnje tarife, odnosno po znižanem stavku št. 17. tarife z dne 1. oktobra 1926., če se prevozi suhih sliv najmanj 10.000 ton čez gorenji postaji v času od dne 15. septembra 1926. do dne 31. decembra 1927.
Za garancijo, da se izvozi ta količina v zgoraj označenih relacijah, se mora položiti 1,000.000 (en milijon) Din v gotovini ali v vrednostnih papirjih.
Prejemnik teh transportov mora biti za vso pogojeno količino ista oseba ali firma.
Najkesneje do dne 31. marca 1928. se morajo predložiti tovorni listi prevoženih poslatev, da se kavcija vrne.
Predpisana kavcija se mora položiti pri glavni blagajni generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, generalna direkcija pa izda, ko prejme obvestilo o položeni kavciji, naredbo za uporabljanje gorenje ugodnosti.
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 22. septembra 1926., G. D. K. O. br. 8948/26.
391.
Dovolitev uradniških legitimacij za 5G0/0no znižano železniško vozno ceno duhovnikom.
Na prošnjo glavnega odbora «Srbskega pravoslavnega svečeniškega udruženja» št. 244 z dne 5. julija 1926. je odredil gospod minister za promet z odlokom M. S. št. 21.260/26 iz meseca julija 1926., da morejo uporabljati duhovniki isto vozno ugodnost v izmeri 50%nega popusta voznih cen pri vožnjah po železnicah kakor ostali državni uslužbenci, to pa le oni duhovniki, ki prejemajo državno dra-ginjsko doklado.
Prošnje je treba vlagati pri škofijskih ordinariatih, ki jih pošljejo, ko so preskrbeli vizum delegacije ministrstva financ, železniški direkciji.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1926.; št, 611.549—26.	2037
Št, 1970/20.
Razgl&s.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. septembra 1926.:
1 otroški dežnik; 1 črna ženska torbica z 1 bankovcem za 100 Din in z 1 ali 2 Din; 1 ženska sre-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 5. oktobra 1926., št, 225. (LVIII. — 1926.)
brna ura «Alpino» s srebrno verižico; 1 pismo, naslovljeno na Alojzija Dolenca v Marijanišču v Ljubljani, z manjšo vsoto inozemskega denarja; 1 podstavek prodajalne tehtnice; 8 bankovcev po 100 Din; 1 črna usnjena torbica z večjo vsebino; 1 nikljasta ura z double verižico, z monogramom C. P.; 1 črna usnjena listnica z večjo vsoto denarja in 1 boleto za kupljenega prašiča; 1 listnica z manjšo vsebino; 1 suknena ročna torbica; 1 zlat prstan z rdečim kamenom; 5 m blaga za žensko krilo; 1 zlat križ z vdelanim črnim emailom in enim biserom; 1 črna usnjena listnica z različnimi listinami.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do
dne 30. septembra 1926.:
1 par ženskih sivih nogavic; 1 pes volčje pasme; 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja in 1 ključ;
I	srebrna zapestna ženska ura z verižico; 1 srebrna ovratna verižica z obeskom; 2 kratka zastora;
II	ključev; 1 zlata zapestna ženska ura z double verižico; 1 usnjena denarnica z manjšo vsebino; 1 ženska usnjena rokavica; 1 denarnica z manjšo vsebino; 1 otroška ročna torbica z 1 žepnim robcem in 1 otroškim rožnim vencem; 1 lovski pes ptičar. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 6 moških dežnikov; 8 damskih dežnikov, 1 košaro z razno vsebino, 1 kuhinjska posoda, 1 zavitek pisarniških potrebščin, 1 torbica za spise, 1 otroški jopič, 1 pletena damska jopa, 4 moški klobuki, 1 naočniki, 3 čepice, 1 zavitek otroške obleke, en otroški suknjič, 1 steklenica medu, 1 zavitek perila, 1 kuhinjski servis, 1 zavitek peciva, 1 damski slamnik, 1 damska jopa, 1 zavitek semena, 1 zavitek knjig, 1 zavitek obleke, 1 kolesarska sesaljka, ena pompadura, v njej nekaj denarja, in 1 damska torbica. „
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 30. septembra 1926.
Št, 7767.
1992 3—3
Razglas o II. pismeni ofertni licitaciji za tlakovanje in popravo potov do glavne carinarnice na Rakeku.
Po nalogu ministrstva za gradbe razpisuje podpisana gradbena direkcija
II. pismeno ofertno licitacijo za prevzem del pri tlakovanju in popravi potov do glavne carinarnice na Rakeku.
Ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne
3 0. oktobra 192 6.
neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 91 z dne 4. oktobra 1926.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 1. oktobra 1926.
Št. 5945/IL in 5952/11.
2040
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje;
1.	) dobavo raznega električnega materiala za izpopolnitev vodnega omrežja (rok za predložitev ponudb do dne 2 3. oktobra 1 926. ob enajstih);
2.	) dobavo 42 m3 gramoza (rok za predložitev ponudb do dne 2 0. oktobra 1 926. ob enajstih).
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 9. oktobra 1926.
Razne objave.
Vabilo na redni občni zbor delničarjev
ki ga bo imela
Pražarna in kemična tovarna, d. d. v Celju,
dne 2 6. oktobra 1926. ob desetih v prostorih Prometnega zavoda za premog*, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15, s tem dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju, računskem zaključku in bilanci za leto 1925.
2.	) Poročilo revizorjev o bilanci in predloženem računskem zaključku.
3.	) Odobritev bilance in računskega zaključka in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4.	) Volitev upravnega sveta.
5.	) Volitev revizorjev in namestnikov.
6.	) Slučajnosti.	2036
* * *
§ 21. pravil: Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Delničarji glasujejo na občnem zboru osebno ali po svojih pooblaščencih, najsi je ta pooblaščenec delničar ali ne. Pooblastilo mora biti tri dni pred občnim zborom prijavljeno upravnemu svetu. Ne-samopravne in juridične osebe izvršujejo svojo glasovalno pravico po zakonitih zastopnikih, tudi če ti zastopniki sami zase niso delničarji.
§ 22. pravil: Glasovalno pravico imajo oni delničarji, ki so založili vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice, iz katerih izvira njih glasovalna pravica, pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1926.
Upravni svet.
Št. 1822.	'	1989 3—3
Razpis.
Ker prva licitacija za pretlakovanje Trojanske (Dunajske) državne ceste od Gajeve do Dalmatinove ulice v Ljubljani ni uspela, se razpisuje ponovna licitacija na dan
15. oktobra 192 6.
ob desetih ob istih pogojih, kakor so bili objavljeni v Uradnem listu 83 z dne 15. septembra 1926.
Okrožna gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 30. septembra 1926.
Št. 5953/11. in 5954/H.	2041 2—1
Razpis dobav.
Podpisana direkcija razpisuje;
1.	) dobavo 1 vagona — 100 q — živega apna (rok za predložitev ponudbe do dne 2 5. oktobra 1 9 2 6. ob enajstih);
2.	) dobavo 100 q portlandskega cementa (rok za predložitev ponudbe najkesneje do dne 2 2. oktobra 1 9 2 6. ob enajstih).
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 9. oktobra 1926.
2033 Vabilo na zbor združnikov,
ki ga bo imela premogovna združba
«Bohemia» v Celju
v nedeljo dne
21. novembra 192 6. ob 9. uri dopoldne v pisarni odvetnika drja. Ernesta Kalana v Celju, Kralja Petra cesta št. 4, s tem dnevnim redom:
1.	) Poročilo o bilanci.
2.	) Odobritev bilance.
3.	) Poročilo o dosedanjem stanju obrata.
4.	) Določitev delovnega programa za prihodnji čas.
5.	) Določitev doplačil, njih višine in vplačilnega termina.
6.	) Slučajnosti.
* * *
Zaradi važnosti dnevnega reda so združniki vabljeni, naj se zbora zanesljivo udeleže.
V C e 1 j u, dne 26. junija 1926.
Za združbenega ravnatelja: dr. Kalan s. r.
2010	Razid društva.
Podružnica «Kola jugoslovenskih sester» v Leskovcu pri Krškem se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 19. septembra 1926. razšla ter se je priklopila kot pododsek krški podružnici.
Angela Bavdek s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani: zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.