NOVI -TEDNIK Št. 40 - leto XLVI - Celje, 8. X. '92 Cena 90 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. PO Sledeh likvidiranih Stran 9. Smeh med soncem in dežlem Drugi izlet stranke šaljivcev - Slano morje in zabeljene šale - Zmagovalka med šaljivci trinajstletna Monika Kovačič - Vino Konjičan med Titovimi avtomobili. Reportaža na strani 17. Ples zelenega Jarha Terezija Jarh: »Moj Joži bi brez politike umrl.« Zaključek vroče zelene teme na strani 7. Sodba Obaliju Stran 19. Peti vogal Kateri slovenski strankarski veljak ima najbolj simpatično soprogo? Začenjamo izbirati. Stran 14. Dejanova smrt za življenje Stran 16J IZ VSEBINE: Celisifi sejmi Senior odprl vrata. Stran 3. Volitve Do predsednika po ameriško. Stran 2. Konjišlca sifupščina Odstopil predsednik Anton Juhart pa ne^t^n 3^\^ Gospodarstvo Velike ladje se potap- ljajo počasi. Stran 5. Reportaža Otrok gluhih staršev v odmevu večne tišine. Stran 16. Kegljanle Dream Team po novo zmago. Stran 12. 2 Do predsednika po ameriško V SKD prepričani, tia so poliraiinsiie lionvencije naittoli Uemoiiratična pot za izbor pretisetlnišliega lianaidata - V Celju poUprli Ivana Bizjaka »Nekaj smo že naredili, nekaj še bomo, vse pa je odvisno od tega, ali bomo znali izbrati prave ljudi,« je v pozdravnem na- govoru udeležencem pokraijinske pred- sedniške konvencije Slovenskih krščan- skih demokratov v Celju dejal predsed- nik stranke Lojze Peterle. Kar 37 od skupno 72 elektorjev iz osmih občin celj- skega območja in treh zasavskih pa je svoje glasove namenilo kandidatu Ivanu Bizjaku. V celjskem občinskem odboru SKD so se na pokrajinsko konvencijo dobro pri- pravili. Številni obiskovalci, ki so veliko dvorano Narodnega doma napolnili do zadnjega kotička, so z zanimanjem pri- sluhnili nastopnim govorom treh pred- sedniških kandidatov. Trije predsedniški kandidati SKD — Ivan Oman, Ivan Bizjak in dr. Andrej Capuder - so se predstavili s kratkimi poudarki iz svojih predsedniških progra- mov. Ivan Oman je poudaril, da nam ne sme biti vseeno, kakšna bo prihodnost in kakšno oblast bomo imeli čez 2 meseca — zato gredo SKD na volitve, da bi zma- gali. Ivan Bizjak je udeležencem celjske konvencije polaskal, da je celjsko ob- močje nekakšno srce Slovenije, v katere- ga pa bi lahko in morali ostali Slovenci veliko hitreje priti. »Čeprav obljube ne gradijo cest, sem vseeno prepričan, da se bo na naslednjo konvencijo v Celje prišlo na veliko bolj sodoben način,« je po- udaril. Še najbolj »ameriško« se je Celjanom predstavil tretji kandidat dr. Andrej Ca- puder, ki je polaskal, kako je zadovoljen. ker je končno prišel »čez Savo.« Dolenj- cem, da se je bojda najbolj zameril zaradi cvička, iz Celja in Štajerske pa se v Ljub- ljano preko Trojan še nikoli ni vračal trezen... Celju in organizatorjem Tedna domačega filma, ki je nekoč živel v mestu ob Savinji, se je zahvalil za podporo v ča- su svojega ministrovanja. Med nalogami je tudi ureditev spominskega parka Te- harje, je prepričan Capuder, ki je to ob- močje označil za mučeniško pokrajino. Ob tem pa je številne pomisleke, zakaj zdaj preštevati kosti, zavrnil kot velik cinizem. »Če bi v preteklih 45-letih te kosti pokopali z dostojnim pogrebom, naloga (skupaj s spravo) ne bi bila prelo- žena na medvojno generacijo,« je dejal in volitve, ki so pred nami, označil za odlo- čilne. Elektorji - v Celju sta od skupno 74 manjkala le 2 - so svoje glasove po živah- ni razpravi ter vprašanjih, na katera so odgovarjali predsedniški kandidati, po- razdelili v tri majolike. Ivan Oman je prejel 9, dr. Andrej Capuder 26, Ivan Biz- jak (ki je pred Celjem zmagal tudi na Dolenjskem) pa 37 glasov. I. STAMEJČIČ Za Kučanovo kandidaturo Skupina državljanov Republike Slovenije pripravlja danes (četrtek) ob 12. uri v klubu Cankarjevega doma v Ljubljani novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili pobudo za predsedniško kandidaturo Milana Kučana. Sklicatelj novinarske konference je dr. Matjaž Kmecl, po predstavitvi pobude, ki naj bi jo s svojimi podpisi podprlo 5 tisoč državljanov, pa bo na vprašanja odgovarjal tudi Milan Kučan. IS Celje - središče poicrajine člani celjskega izvršnega sveta so minuli teden imenovj delovno skupino za pripravo projekta »Celjska pokrajii s Celjem kot regijskim središčem.« Delovno skupino bo vodila Danica Doberšek, ki je v sle pini odgovorna tudi za področje gospodarstva, s strani Ra vojnega centra bo nosilka projekta Darka Domitrovič-Ui njek, področje družbenih dejavnosti bo vodila Damjai Jager, gospodarske infrastrukture Ivan Pfeifer, urejai] prostora Tomaž M. Jeglič, delovanje državnih org£inov institucij pa Aleš Vrečko. Renominacija proračuna Celjski izvršni svet je podprl predlog renominacije občinskega proračuna za leto 1992, ki se je iz nekaj manj kot poldruge milijarde tolarjev povečal na pri- bližno milijardo 920 milijonov tolarjev. Občinski proračun se je tako povečal približno za tretjino, člani izvršnega sveta pa so zadolžili občinski sekretariat za družbene dejavnosti in svojega člana Žarka Mrovljeta, zadolženega za finance, da pristoj- nim republiškim ministrstvom predložijo zahtevke za kritje primanjkljaja v otroškem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju ljudi, ki niso zavarovani na običajen način. IS Protest brez odziva V Jurkloštru zaprli tri ceste - Klic Pluta in oHisk Matka - Ministrstvo za promet gluho kot zemlja Krajani Jurkloštra že štiri- najst let prosijo za ureditev treh makadamskih cest, ki vo- dijo iz kraja v »beli« svet. Naj- bolj sporna je republiška cesta Mišji dol-Jurklošter v dolžini 1800 m, zraven pa sta še odse- ka Jurklošter-Dežno v smeri proti Šentjurju (7000 m) in Jurklošter-Sele proti Lisci (6000 m). Krajanom je preki- pelo in naveličani praznih ob- ljub so v noči iz nedelje na ponedeljek za štiriindvajset ur zaprli vse tri ceste. Barikade so postavili v Miš- jem dolu, na Polani in Marofu. V ponedeljek ni odšlo na delo blizu 110 delavcev, 80 otrok v šolo, oddali niso dva tisoč litrov mleka. Na ceste so po- stavili vozila od avtobusov do traktorjev, tovornjakov in osebnih vozil ter jih prelepili s transparenti. Ob vse to so se postavili krajani in vztrajali so ves dan, čeprav je močno deže- valo. In so čakali tiste, ki so jih povabili. Z vsako uro bolj so bili razočarani, ker nikogar ni bilo. Tajnik KS Jurklošter Edo Gračner: »Zjutraj so nas obi- skali policaji, potem skupina novinarjev, ob pol enajstih je poklical član predsedstva Slo- venije Dušan Plut in nam po- vedal, da z nami solidarizira. Kaj več ni uspel narediti, saj ni našel ustreznega kontakta z Republiško upravo za ceste. Bo pa pomagal pri vseh na- daljnjih akcijah, je rekel in do- dal, naj vztrajamo do konca. Popoldne je prišel predsednik IS občine Laško Roman Ma- tek, ki bo v desetih dneh pri- pravil pogovor na Ministrstvu za promet in zveze pri mini- stru Marjanu Krajncu. Župan se nam je že v petek opravičil.« Rihard Pušnik, predsednik Sveta KS Jurklošter: »Če ne bo uspel sestanek čez deset dni pri ministru Krajncu bomo nadaljevali tako kot smo na- povedali že prej: blokada glavne ceste v Laškem, odhod v Ljubljano pred Skupščino, bojkot volitev... Najbolj razo- čarani pa smo nad našima predstavnikoma v Skupščini J.Deželakom in J.Pušnikom, saj nista storila tistega, kar bi morala.« Franc Lesičar, delegat KS Jurklošter v Skupščini občine Laško: »Problem je star in nanj sem večkrat opozarjal. Pripravljena sta bila že tudi dva projekta, ki sta padla v vodo, zdaj bodo začeli s tret- jim. Ob neurejenih cestah pa bomo še ob edini obrat, ki je v kraju, saj ga bo 19. oktobra TIM prestavil v Laško. In to tisti TIM, ki je za ta obrat do- bil sredstva za nerazvite in gradil v Laškem! Njihov di- rektor Jože Pušnik, tudi repu- bliški poslanec, je pred zaporo ceste zagrozil, da bo vse delav- ce, ki jih ne bo na delo, kazno- val ! Saj se je premislil, a gre- nak okus ostaja. Zakaj mora- mo ravno v Jurkloštru tako tr- peti?« TONE VRABL Foto: EDI MASNEC V pričakovanju viade v Celju do roka, ponedeljka, 5. oktobra nobena od politič- nih strank ni vložila uradne kandidature za mandatarja. Občina ostaja še naprej brez iz\'ršnega sveta, vendar so predstavniki političnih strank na ponedeljkovem srečanju pri županu Rojcu le sklenili načel- ni dogovor, da bodo na pri- hodnjem skupščinskem zase- danju v drugi polovici meseca poskušali izvoliti občinsko vlado. V dogovorjenem roku v ob- činskem sekretariatu tudi niso prejeli nobene kandidature za mesto skupščinskega pod- predsednika za družbene de- javnosti. Poslanci občinske skupščine naj bi se predvido- ma sestali okoli 20. oktobra, predstavniki političnih strank pa so v ponedeljek vztrajali, da je na tem zasedanju potreb- no izvoliti novega mandatarja. Po Rojčevih besedah skupš- činskega predsednika lahko pričakujemo, da bodo poslanci ob volitvah mandatarja morda odločali tudi o celotnem sesta- vu novega izvršnega sveta. »V igri« za mesto izvršnika celj- ske občine ostajata še naprej kandidata liberalnih den kratov Zdene Podlesnik krščanskih demokratov Jai Lampret, morda pa se bci stranke celo dogovorile enega samega kandidata. V drugi polovici oktobra i bi se v Celju na ločeni sejii stali tudi poslanci Družba političnega zbora, ki jim a tembra zaradi nesklepčne ni uspelo izvoliti novega pn sednika. Edini kandidat predsedniško mesto ost zdajšnji zborovski podpn sednik Borut Alujevič. LSTAMEJi Brezmejna ignoranca Na planinskem koncu se hutluieio zaraili cest Zaradi cest ne prekipeva le krajanom v Jurkloštru, opozo- rili so nas tudi v sosednji kra- jevni skupnosti Planina pri Sevnici, v šentjurski občini. Tam pripravlja krajevni grad- beni odbor (že od marca) pod- lago za asfaltiranje dveh kilo- metrov ceste med Vejicami, Golobinjekom in Visočami, povezave, ki bo prišla v poštev kot obvoznica med posodab- ljanjem ceste med Planino in Sevnico. Šentjursko podjetje Meja ima v Visočah veliko ži- vinsko farmo in svojo poveza- vo s širšim svetom, za poso- dobljeno cesto pa jim je malo mar, ugotavljajo krajani. Cesto uporabljajo v Meji za prevoze žagovine in vode, za odplakovanje gnoja, ob njej imajo svoja zemljišča. Zaradi tega krajani pričakujejo tudi Mejino sodelovanje. Predsednik krajevnega gradbenega odbora, Anton Se- nica, je povedal, da so krajani doslej prispevali za cesto pri- bližno 30 tisoč mark, krajevna skupnost je plačala dobro tret- jino potrebnega gramoza, gra- dili pa so sami. Mejo so že spo- mladi prosili, da jim priskoči na pomoč. Če ni gotovine, upa- jo v Mejino pomoč s prevozi in s kakšnim kubikom lesa. Tudi krajani so pomagali z lesom iz svojih gozdov, ki so ga nato prodali, z izkupičkom pa pla- čali gramoz in bagerista. »Šli smo od hiše do hiše, tudi do tistih, ki rabijo cesto po en- krat, dvakrat letno. Vsakdo je prispeval vsaj po sto, dvesto mark, po dva, tri kubike lesa. Vsi so zadovoljni, da se dela,« je povedal Senica. »Ko oprav- ljamo dela na cesti, se iz Meje vozijo s svojimi traktorji vselej mimo nas,« so se nam pritože- vali v planinski okolici. Pogovarjanje z odgovorni predstavniki Meje ni obroč nobene konkretne pomoči, i gusta pa so iz Meje prejeli pisni odgovor. Na planin konec so sporočili, da nim denarja. Septembra je krajanom p kipelo ter so na začetku cf v Visočah, postavili s trakti protestno zaporo. Ko je'pr razburjen predstavnik Mej bližnje živinske farme, je k janom povedal, da so nare toliko cest, da bi morali njim plačati. Krajani so r s cestnimi ^eli nadaljev prihodnje leto pa želijo nJ! pati še preostali gramoz delo zaključiti. Pa še to: stara trasa seda ceste je potekala med dv< hlevoma omenjene farme, p leti pa so naredili novo (se njo), da bi se ji izognila. Šl tudi za interes podjetja, ki krat prav tako ni izkazalo J tirane solidarnosti, poma pa so vsaj s prevozi. BRANE JERATJ Spomin na Čreto v spomin na prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljo- na z nemškim okupatorjem, ki je bila pred 51 leti na Čreti, organizira domicihii odbor II. grupe odredov iz Celja, sku- paj z občinskima odboroma Zveze borcev iz Žalca in Mozirja, proslavo, ki bo pri cerkvici Svete Katarine v soboto ob 10. uri. Slavnostni govornik bo Bogo Gorjan, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili mladi iz Mozirja in z Vranskega. J. V. DELO v središču d o g a i a n Št. 40 - 8. oktober 1992 3 Senior odprl vrata frvi sejem, namenjen človekovemu tretjemu življenjsltemu oltiloliju, bo odprt ijo fledelje__ Včeraj so na prostoru Celj- skih sejmov v Golovcu odprli prvi sejem Senior. Sejemska prireditev, ki je namenjena pretežno starejšim, bo odprta Jo nedelje, sodi pa med v svetu le uveljavljene specializirane prireditve, ki pa so jo pri nas pripravili prvič. Organizirata jo Zavod Golovec in podjetje jledico Tour ob podpori obči- ne Celje in pod generalnim po- liroviteljstvom Turistične zve- le Slovenije. Sejem je odprl predsednik celjskega izvršne- ga sveta Mirko Krajnc. Na 2400 kvadratnih metrih pokritih površin (hala D) in 260 kvadratnih metrih zuna- njih površin se predstavlja 76 razstavi j alcev iz Slovenije in tujine. Med njimi so vsa slo- venska naravna zdravilišča, ki predstavljajo svojo ponudbo za starejše, ter razstavljale!, ki predstavljajo zdravo prehra- no, zdravo bivalno okolje, hobi program in program za rekre- jcijo ter šport, domača zdravi- la, pa tudi blago za široko po- trošnjo oziroma ugodne na- kupe. Na sejmišču pa je mogoče narediti tudi kaj za svoje zdravje: opraviti preventivni pregled, si zmeriti krvni pri- tisk, preveriti, kako je s slad- korjem, pa tudi fizioterapija je na voljo. Pričakujejo, da bo se- jem obiskalo blizu 25 tisoč obiskovalcev, kar je 5 odstot- kov vseh slovenskih upokojen- cev, ki jim je sejem prvenstve- no namenjen. Sejem je obogaten z vrsto spremljajočih prireditev. Že včeraj je novinar Drago Med- ved pripravil zanimivo preda- vanje o Slovencih, vinski trti in vinu skozi 2000 let, danes ob 10. uri pa bo dr. Karel Lipo- vec iz zdravilišča Dobrna spregovoril o zdravljenju s kli- matskimi faktorji in hipoba- rični terapiji. Že včeraj so se upokojenci pomerili v keglja- nju, danes ob 16. uri pa se bo- do v avli dvorane Golovec v streljanju, na balinišču pri hotelu Celeia pa v balinanju. V petek bo ob srečanju upo- kojencev celjskega območja predstavitev novih načinov zdravstvenega zavarovanja, v soboto pa bo dopoldne ob 10. uri predavanje specialista iz Zdravilišča Rogaška Slatina o obolenjih prebavnega trakta, ob 12. uri pa bo dr.Igor Praz- nik predstavil program Slove- nija 2000 in rak. MBP Srečanje upolcojencev Zveza društev upokojencev 2e\ie pripravlja v sodelovanju ; republiško zvezo društev ipokojencev in sejmom Senior r petek ob 16. uri v Golovcu r hali A srečanje upokojencev. Spregovoril jim bo predsednik Hilan Kučan. Srečanje bo obogateno še 1 pozdravnimi govori zveze Irušlev upokojencev in go- tov, s kulturnim programom n predstavitvijo programov draviliškega zdravljenja. Jpokojenci pa nameravajo 'resničiti tudi pobudo Zveze ru.štev upokojencev Celje za^ ponovno kandidiranje Milana Kučana za predsednika Repu- blike Slovenije. Celovito nameravajo spre- govoriti še o novostih zdrav- stvene zakonodaje in še pose- bej o prostovoljnem zavarova- nju, ki upokojence še zlasti za- nima. Pri tem jim bodo poleg dr. Marjana Hrušovarja, ki tu- di vodi organizacijski odbor sejma Senior, pomagali še predstavniki zveze društev upokojencev in zavarovalnice. Družabni del srečanja bo popestril ansambel Zeme. Ko sodu izbija dno Poslanci zborov konjiške občinske skupščine so se prejšnji teden razšli že pri obravnavi zapisnika svojega julijskega zasedanja, saj se ni- so mogli zediniti niti o tem, če je imel župan Jože Baraga sploh pravico sklicati tokratno zasedanje skupščine. . Na julijskem zasedanju so na predlog župana glasovali o nezaupnici predsedniku iz- vršnega sveta Rudiju Petanu. Nezaupnice niso izglasovali, predsednik skupščine Jože Ba- raga pa je takrat zapustil zase- danje z besedami: »Hvala za sodelovanje, meni bo odslej ostalo več časa za druge zade- ve.« Poslanci so to očitno razu- meli kot njegov odstop, še zla- sti, ker jim je že večkrat zago- tavljal, da s človekom, kakršen je predsednik izvršnega sveta, ne more in ne bo delal. Zato so se tudi dogovorili, da nasled- nje zasedanje skupščine skliče podpredsednik skupščine ob- čine Anton Jiihart. Zahtevali pa so, da župan, če misli resno, svoj odstop poda pisno ali vsaj ustno na zasedanju skupščine. Tega župan ni naredil, pač pa je sklical redno zasedanje zbo- rov, češ, da so se tako dogovo- rili na predsedstvu. Rudi Pe- tan je kot poslanec temu ostro oporekal, prav tako podpred- sednik skupščine Anton Ju- hart, ki je potrdil, da se na predsedstvu niso tako dogovo- rili in da skupščine ni mogel sklicati. Nato je odstopil. Po bučni razpravi, v kateri so poslanci po eni strani spo- bujali župana, naj vendar izre- če odločno besedo (odstopi), po drugi pa so hoteli vse sku- paj umiriti, je Juhart rekel: »Če se bosta še naprej kregala, bosta ostala brez nas - delega- tov.« Na kakšni ravni je bila razprava, pričajo tudi besede erjega izmed poslancev, češ, da Juhart odstopa, ker žena pra- vi, da mora biti več doma in krave futrat. Juhart je ponovil svoj nepreklicni odstop in po- udaril, da to dela zato, ker »je na predsedstvu in skupščini celo leto že en sam prepir, o gospodarstvu pa se še niso pogovarjali.« Da bi zaplet vendarle razre- šili, so na pomoč poklicali svo- jo statutarno komisijo, vendar se tudi z njenimi stališči niso strinjali. Komisija je pojasnila, da poslovnik določa, da sejo skli- če predsednik, podpredsednik pa le, če predsednika ni ali je zadržan. Na vprašanje, ali lah- ko glasujejo o odstopu župana, je odgovorila, da se o tem od- loča župan, lahko pa glasujejo o nezaupnici. O nezaupnici pa tudi niso mogli glasovati, ker zanjo ni bilo obrazložitve (mo- rala bi biti pisna). Poslancem, še posebej tistim 12, ki so pod- pisali predlog za nezaupnico županu, taka razlaga ni bila všeč in s pozivom Boža Punču- ha, naj tisti, ki se ne strinjajo s potrdivijo zapisnika zadnje seje, zapustijo sejo, so se raz- šli. Brez vsakega dogovora. MILENA B. POKLIC Ido bo plačai? v šentjurski občini so spre- di osnutka odlokov o agro- nelioracijah za melioracijski kupnosti Planina in Marija )obje, prišlo pa je do zapleta. Jre za 220 hektarjev zemlje na ,'lanini ter 76 v Marija Dobju, ar je v lasti petdesetih lastni- ov. Ponekod si zato prizade- ajo kmetje že dve leti, imeli o že vrsto sestankov, se orga- izirali v odbor, podpisali pri- topne izjave, pa tudi plačali 5 že. Investitor je šentjurska jnetijska zadruga, po ome- jenem odloku pa bi tri četrti- le denarja prispevalo kmetij- ko ministrstvo, četrtino pa jistniki zemlje. Za zdaj je stalo sporno določilo, po ka- erem naj bi v primeru, če mi- istrstvo ne bo plačalo predvi- enih tri četrtine denarja, za- otovili tudi ta delež lastniki emljišč. To-določilo bodo po- isnili do takrat, ko bo skupš- ina sprejemala predlog istega jdloka. Da ne bi zamudili na- ^ajnih rokov, bodo to storili 0 prihodnjega zasedanja. 1 BJ Najvišja amortizacija Šentjurčani so celjskemu Zdravstvenemu centru predlagali zmanjšanje vi- sokega amortizacijskega zneska v Zdravstvenem do- mu Šentjur v breme lastne- ga kapitala. Šentjurska vlada je za prvo polletje ugotovila v Zdravstvenem domu izgubo, ki jo je pov- zročil visok delež amorti- zacije. Ta predstavlja kar 15 odstotkov odhodkov, kar je bistveno več kot v ostalih sedmih organiza- cijskih enotah celjskega Zdravstvenega centra: od 6 odstotkov v Laškem do 9 v Sevnici. Z znižanjem šentjurske amortizacije na predlaganih 10 odstotkov bo mogoče, da bo domači Zdravstveni dom posloval brez izgube. Visoko amor- tizacijo povzroča prevelika površina zdravstvene po- staje na Planini. BJ Kdo bo vzdrževal? Blizu 1300 stanovanj v šmarski občini, ki so v več- stanovanjskih hišah, naj bi do- bilo upravnika za vzdrževanje tega fonda. Po stanovanjskem zakonu ga morajo imeti v hi- šah z več kot deset stanovanji, sicer pa so po nekaterih drugih občinah že sklenili pogodbe o upravljanju, ki ureja vzdrže- vanje, stanovanjske storitve, obratovanje, urejanje okolja in še kaj. Občine tega po zakonu ne smejo opravljati, z izjemo ob- činskih stanovanj. V šmarski občini se zaradi smotrnosti nameravajo odločiti za enega samega upravnika, tudi za bli- zu petsto preostalih občinskih stanovanj. Glede na to, da je v tej občini nad polovica sta- novanj v mestu Rogaška Slati- na, predvidevajo, da bi imel upravnik sedež tam, svoje delo pa bi upravljal tudi v južnem delu občine, v Kozjem in Pod- četrtku, na primer. Čeprav marsikje smatrajo upravljanje stanovanj za do- bičkanosno zadevo, v šmarski občini doslej ni pretiranega zanimanja, z izjemo Stano- vanjske zadruge Janina. Pred- stavniki občine in Janine so se sestali že večkrat, saj menijo da bi imeli na lokalnega upravljalca večji vpliv. Doma- či Ikom in Stanovanjska za- druga Boč to delo, vsaj zaen- krat, he zanima, oglašajo pa se interesenti iz Mozirja, Krške- ga in tudi iz celjskega Atrija. Šmarski občini se že mudi, zato bo za upravnika stano- vanjskega fonda v kratkem objavila razpis, stanovanjsko upravljanje po novem pa bi zaživelo v prihodnjih mesecih. BRANE JERANKO reiefonija pred cestami v šentjurski skupščini so se 6 velikokrat slišale pritožbe a račun slabo razvite telefo- ije v občini, tudi pretekli te- en, ko so razpravljali o aktu- liii naložbi v nakup telefon- vozliščne centrale. Šent- irčani potrebujejo za začetek »zdelilno centralo v Šentjur- >. ki bi ji v prihodnjih letih fidružili še krajevno omrežje 1 vso občino. Predračun za ta projekt ^aša 340 milijonov tolarjev, i tega za digitalno vozlišče 12 milijonov. Celjski PTT se ' s Šentjurčani sporazumel za zgodbo o sovlaganju v nakup •fttrale, pri čemer bi občina^ zagotovila 61 milijonov, vo- zlišče bi zgradili v letu dni, cena posameznega priključka pa bi bila, okvirno, 3500 mark. Za naložbo bi Šentjurčani zbrali 20 odstotkov (za plačilo Jskratelu) iz proračuna, na- slednjih 20 iz denarja za vna- prej plačane priključke, preo- stalih 60 odstotkov pa iz pri- čakovanega denarja za razvoj demografsko ogroženih. Med zadnjo skupščinsko razpravo o naložbi v telefonijo so poslanci večinoma dali prednost telefoniji, pred na- ložbami v posodobitev cest v občini, saj po večini krajev- nih skupnosti niti ne zmorejo zagotoviti svojega deleža. Zla- sti po manj razvitih krajevnih skupnostih - Dobje ima na pri- mer komaj dva telefona na sto prebivalcev - je nezadostna te- lefonija pomembna ovira raz- voja, ki odganja možne inve- stitorje. S pomočjo te naložbe bi od- pravili tudi komunikacijsko zapostavljenost Šentjurčanov, ki naj bi bila iz časa, ko bivša šentjurska vlada, kot edina, ni hotela podpisati sporazuma s celjskim PTT za sofinanci- ranje. BRANE JERANKO SVET MED TEDNOM Piše: ERIKA REPOVŽ Južnoamerišlca narifomafija v kolumbijski narkoma- fijski prestolnici Medellina živi nekaj neizmerno boga- tih in vplivnih ljudi. Svoje- premoženje so si pridobili s prekupčevanjem z mami- li, kar je v Kolumbiji zelo donosen in pogost bussi- nes. Mafija s trgovino z mamili menda vsako leto iztrži približno 15 do 17 milijard dolarjev, ima v ro- kah pomemben del oblasti in ustvarja dobiček, ki je večji od zaslužka celotnega državnega gospodarstva z izvozom. Madellinski kartel ali donosni gigant iz Saint Moritza na ekvatorju, kot imenujejo mesto tisti, ki se spominjajo njegovih bolj- ših časov, ko se je še pona- šalo s svojo mondenostjo in živahnim bogataškim živ- ljenjem, zalaga s kokainom 80% ameriškega tržišča. Davek na cvetoče posle in nekdanji blišč pa sedaj pla- čujejo prebivalci mesta, saj je danes pusto in ohromi j e- no. Osmerica s spiska dva- najstih najbolj iskanih še- fov kolumbijske mafije je že pred leti poiskala zato- čišče v Braziliji. Vojna med kolumbijski- mi oblastmi in tamkajšnji- mi preprodajalci mamil je dobila razsežnosti, ki so presegle zgolj državne ok- vire, položaj pa se je zao- stril do skrajnih meja. Ile- galnim poslom, cvetočemu bussinesu in pranju denar- ja, ki se je nekontrolirano razbohotilo, so sledile lik- vidacije nasprotnikov. Eskadroni smrti so v zad- njih letih ubili na tisoče ljudi in uprizorili nič koli- ko množičnih pokolov. Ma-, fija ne izbira sredstev in je v svoji okrutnosti brez pri- mere. Mafijski mogotci so že pred leti razglasili boj na življenje in smrt in to do- kazujejo z vedno novim na- siljem, ki^e v zadnjem času postalo neizbežen kolum- bijski vsakdanjik. Mafija si z umori ne maže rok sama, ampak jih naroča različ- nim desničarskim parami- litarističnim skupinam, ki jih je po zadnjih podatkih v državi več kot 140. V Ko- lumbiji ni varen nihče, po- sebno pa ne tisti, ki bi ma- fiji utegnili koristiti, a ne sprejemajo njenega zlo- glasnega načela »plata o plomo iliti«, kar v prevo- du pomeni srebro ali svinec in je prvi v vrsti absolutnih zakonov južnoameriškega podzemlja. Izdelovalci vseh vrst predmetov za osebno varnost si manejo roke in kujejo dobičke, saj posli cvetijo kot še nikoli. V državi, kjer je nasilje najbolj naravna stvar na svetu, je varnost pojem, iz katerega se da iztržiti zelo veliko denarja. Dovolj zgo- vorni so podatki, ki kažejo, da je v Kolumbiji približno 125 tisoč umorov na leto, to pa statistično pomeni 41 umorov na dan. Kolumbijci množično najemajo telesne stražarje in kupujejo orož- je. V telefonskem imeniku glavnega mesta Bogo te je posebno poglavje z naslovi agencij, ki izdajajo dovo- ljenje za posedovanje orož- ja. Madellinski kartel, nar- komafija in njena dejanja so poglavitne teme vseh medijev v državi, poročila z njihovih bojnih polj pa so enako krvava, kot na pri- mer tista iz Libanona. Div- je nasilje, ki v zadnjih me- secih pustoši po Kolumbiji pa je v svetu vendarle po- magalo odkriti nekatere podrobnosti trgovine z ma- mili in organiziranega kri- minala, ki vse bolj krepi svoj politični vpliv in ga ši- ri na preostale države zele- nega kontinenta. Vrtoglavi zneski kapitala odpirajo vrata vedno novim področ- jem, kar pomeni, da je hi- erarhični vrh narkomafije nemalokdaj vlada v senci, saj so mafijski vladarji ob- časno-sedeli celo v parla- mentu. Legalna vlada je zato v vedno bolj nezavid- ljivem položaju. Z ene stra- ni pritiska nanjo mafija, z druge pa, posebno v zad- njem času. Združene drža- ve Amerike. Sčasoma postaja vse bolj jasno, da kolumbijska vla- da sama nima nikakršnih možnosti, da bi končni izid obrnila sebi v prid. Ameri- čani, ki imajo v svojih vr- stah največje razpečevalce mamil, so kolumbijskim oblastem ponudili vojaško in denarno pomoč, toda fi- nančna sredstva, ki jih imajo oblasti na voljo, se še zdaleč ne morejo primerja- ti z mafijskimi, ki je spo- sobna kupiti vso kolumbij- sko policijo z vojsko vred. Bitk na nož bo z Bushevo ali Clintonovo pomočjo vsekakor še veliko in vojna bo po vsej verjetnosti traja- la dlje kot si upajo napove- dati največji optimisti. Šentjursifi razvoj Sedanja osnovna šola v Šentjurju je s svojo prezase- denostjo med največjimi v Slo- veniji, rešitev pa iščejo že dlje časa v gradnji dodatne, nove, v mestnem naselju Hruševec. Zato je šentjurska delegacija pod vodstvom predsednika iz- vršnega sveta, Ladislava Grdi- ne, pred kratkim obiskala slo- venskega šolskega ministra Slavka Gabra. Med pogovorom so izvedeli, da je pričakovana šentjurska naložba med 39 slovenskimi šolami na prednostnem četr- tem mestu, zato je precej mož- nosti, da bi jo začeli graditi prihodnje leto. Ko so govorili o zapletenem vračilu posestva, ki so ga pred leti vzeli šentjur- ski kmetijski šoli, pa so ugoto- vili možnost v okviru državne- ga kmetijskega sklada, od ko- der bi vrnili toliko zemlje, kot je šola potrebuje. Okvirno so se iiogovorili za ministrov obisk Šentjurja in to skupaj s kmetijskim ministrom Prot- nerjem. Kot je povedal Grdina na zadnji seji šentjurske skupšči- ne, pričakuje šentjurski izvrš- ni svet z aktualnimi razpisi precej možnosti tudi za grad- njo šentjurske obvoznice ter , nadaljevanje posodobitve ce- ste med Planino in Sevnico. Za prestavitev bencinske črpalke, zaradi predvidene gradnje ob- voznice, so se za izvajanje dela javili štirje ponudniki. Za pli- nifikacijo Šentjurja pa naj bi sklenili pogodbo z izvajalcem do konca leta. BRANE JERANKO Št. 40 - 8. Oktober 1992 Nočemo v državne roke Aero Copy se ne strinja s podpisom pogoaite za državno sanacijo Celjski Aero se je prijavil na natečaj za državno sanacijo in 28. septembra že podpisal po- godbo s skladom o prenosu družbene lastnine v državne roke. Temu ostro nasprotuje sindikat Pergam v družbi Aero Copy, tudi zato, ker jih nihče ni \'prašal, če si državne sana- cije sploh želijo in ali jo potre- bujejo. Tako so predstavniki sindi- kata Pergam v Aeru Copy po- vedaU na tiskovni konferenci konec minulega tedna. Matič- na družba Aero ima namreč 74 odstotni delež ^' Aeru Copy, s podpisom pogodbe pa je dr- žava postala avtomatski last- nik Aerovega večinskega dele- ža v družbi Aero Copv. Po oce- ni predsednika sindikata Per- gam v Aeru Copy Alfreda Hoj- nika so v matični družbi pod- pisali pogodbo brez njihove vednosti, gladko pa menda ni šlo tudi v samem Aeru. Podpis pogodbe s skladom namreč po Hojnikovi razlagi pomeni, da se pretežni del lastnine Aera Copy prenese v roke države. Ta bo najela aparate, ki bodo firmo dali pod drobnogled in ocenili, ali se stvari sploh spla- ča sanirati. Nadalje so izničeni vsi veljavni akti, prav tako branžna kolektivna pogodba, v smeti pa lahko delavci zme- čejo vse interne zadolžnice, ki so jih prejeli zaradi dela neiz- plačanih plač. Tisto, kar je najbolj boleče, je seveda od- puščanje delavcev. Da bo sa- nacija po volji države, bo mo- ralo v Aeru na cesto okoli 150 ljudi, v samem Aeru Copy pa po avtomatski delitvi viškov okoli 30 delavcev od sedanjih 138. Sindikat Pergam nadalje meni, da so v matični družbi s podpisom pogodbe izigrali tujega partnerja, ki v resnici sploh ne ve, kaj se dogaja v Sloveniji. Edina prava pot bi bila zato referendum, kjer bi se delavci izrekli o tem, ali sploh hočejo državno sanacijo. Očitke iz Aera Copy je na tiskovni konferenci zavrnil predstavnik Aera Slavko Pre- lec, ki je bil prepričan, da so v Aeru Copy vedeli za natečaj. Povedal je še, da odločitev ni bila lahka, da so bili v matični hiši v veliki časovni stiski in da je prijava na natečaj edina rešitev za poslovni sistem. Ob pregledu pogodbe so sicer ugotovili, da govori predvsem o pravicah in manj o dolžno- stih sklada, vendar pripravlje- nih popravkov v Ljubljani ni- so sprejeli. Od sanacije priča- kujejo sofinanciranje social- nega programa, pomoč pri do- govorih z upniki in morda tudi kakšne olajšave. Vsekakor je hitri podpis po- godbe še bolj naelektril odnose med Aerom in Aerom Copy. Po stavki v poletnih mesecih so namreč v Aeru Copy zahtevali, da se odnosi in predvsem mo- rebitno prelivanje denarja te- meljito razčistijo. Dokler to ne bo jasno, v Aeru Copy sploh ne vedo, ali potrebujejo sanacijo ali ne. Po dolgotrajnih pogo- vorih pa najbolj sporna fi- nančna funkcija še vedno ostaja centralizirana, spre- memba je edino ta, da se more- bitno prelivanje denarja uredi s kreditnim odnosom. Vendar v Aeru Copy sindikat s tem ni zadovoljen, saj še vedno nima- jo možnosti, da bi s svojim de- narjem razpolagali sami. Bodo pa očitno stvari jasnejše čez mesec dni. V začetu tega tedna je namreč na zahtevo Aera Co- py začela poslovanje pregledo- vati revizijska hiša IN-IN iz Ljubljane, ki naj bi končno nalila čistega vina eni in drugi strani. IRENA BASA Keramika kupila KIL Minulo sredo je bila podpi- sana kupoprodajna pogodba, s katero je pred časom usta- novljeno podjetje Keramika iz Liboj postalo lastnik nekdanje Keramične industrije Liboje. Javna dražba, razpisana pred časom, ni bila uspešna. Edini potencialni kupec je bil najemnik Keramične industri- je Liboje v stečaju, novousta- novljeno podjetje Keramika, ki ga uspešno vodi vršilec dolžnosti direktorja Marjan Drev. Najemnik je ponudil od- kup v začetku septembra. Ste- čajni senat KIL Liboje v steča- ju pri celjskem temeljnem so- dišču, je ponudbo Keramike sprejel in 23. septembra skle- nil, da se opravi prodaja z ne- posredno pogodbo. Kupec ta- ko prevzema obveznosti iz pravnih postopkov pri sodišču združenega dela, ki jih proti stečajnemu dolžniku vodijo delavci zaradi dokupa delovne dobe ter sindikat zaradi last- ništva nad objekti družbenega standarda. Libojsko podjetje v stečaju je bilo prodano za milijon in pol nemških mark v tolarski protivrednosti. Keramika je ob nakupu zagotovila, da bo zaposlila 250 do 300 delavcev, ki so bili že doslej zaposleni pri stečajnem dolžniku. Odlo- čilna je bila tudi okoliščina, da namerava Keramika zadržati obseg sedanje proizvodnje, kar se je pokazalo že v času stečaj- nega postopka, ko je imel se- danji kupec v najemu prostore stečajnega dolžnika. Ob uved- bi novih programov in proiz- vodov pa načrtujejo še dodat- no zaposlovanje. Po informacijah stečajne upraviteljice Keramične indu- strije Liboje Ingrid Podlesnik bodo s kupnino 100 odstotno poplačani upniki, pri porav- navi terjatev pa bodo upošte- vali tudi zamudne obresti. IRENA BAŠA IVIGA pod strelio Boscli Siemensa Najkasneje do konca letošnjega leta bo nemški Bosch Siemens postal večinski lastnik v nazarskem podjetju Mali gospodinjski aparati. Dogovori o nakupu tega dela velenjskega koncema Gp-' renje potekajo že dve leti. Vodilni so skopi z informaci- jami, saj gre menda za poslovno tajno, čeprav o tem govori že vsak delavec. Stvari menda tudi niso povsem jasne. " Odprto ostaja vprašanje deležev Nemcev, koncema, nazarskega podjetja oziroma delavcev, o čemer se tre- nutno dogovarjajo še z agencijo v Ljubljani. Jasno je le to, da bo nemški partner odkupil večinski delež. Direktor MGA Jože Kuder pravi, da imajo pripravljene načrte za leto 1993. Bosch Siemens naj bi v Nazarje prenesel razvoj malih gospodinjskih aparatov z motornim pogonom. Na novo naj bi zaposlili okoli 30 inženirjev, v podjetju pa'naj bi imelo delo med 500 in 600 delavci. Danes je v MGA' Nazarje zaposlenih 560 ljudi. V naslednjih petih letih naj bi tudi precej vzpodbujali kooperacijo po dolini. ; Jože Kuder ocenjuje, da proizvodnja v letošnjem letu; poteka normalno, v primerjavi z lanskim letom pa je manjša za tretjino. Razlog je izguba jugoslovanskega tržišča, manj pa je tudi naročil z ameriškega tržišča. Zaradi manjše proizvodnje v MGA načrtujejo izgubo do konca leta. Ali gre za ceneno razprodajo dela velenjskega koncer-' na? Jože Kuder zavrača očitke z besedami: »Za mozirski okoliš je sodelovanje s tem nemškim partnerjem zelo pomembno, predvsem zaradi spremembe v stmkturi zaposlenosti, zagotavljanja dohodkov delavcem ter raz- voja tovarne, ki si ga obetamo od sodelovanja. Menim, da je odločitev pametna in da bo v nekaj letih ustvarjenega' 80 do 90 milijonov nemških mark izvoza oziroma, da hol delež izvoza znašal 90 odstotkov.« j Seveda ostaja vprašanje, kaj bo po prodaji ostalo delav- cem. Jože Kuder odgovarja: »Ravno o teh stvareh se tre- nutno dogovarjamo, določen delež jim bo zagotovo pripa- dal, seveda pa bomo stvari lahko izvajali takrat, ko bo^ sprejet lastninski zakon.« IRENA BAŠA PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 7. 10. 1992 GOSPODARSKI BAROMETER; Prvi narok Topra Na celjskem temeljnem so- dišču je bil minuli teden prvi narok Toprovih upnikov. Ter- jatve do tega podjetja v stečaju je prijavilo 38 upnikov in sicer v višini 482 milijonov 475 tisoč tolarjev. Od tega je bilo prere- kanih okoli 35 milijonov tolar- jev terjatev, priznane pa so bi- le terjatve v višini 447 milijo- nov tolarjev. Doslej prijavljene terjatve upnikov predstavljajo 75 od- stotkov celotne ocenjene vred- nosti Topra, ki znaša dobrih 600 milijonov tolarjev. Glavni upniki so Ljubljanska banka, Jugotekstil Impex Ljubljana, Toper 2000, Topsport Pliberk, Maksimarket Ljubljana ter K3 Triglav Ljubljana. Samo njihove terjatve znašajo 91 od- stotkov vseh prijavljenih ter- jatev. Po oceni stečajnega upravitelja Topra Zvoneta Novaka bo v prihodnje še ne- kaj narokov, terjatve se bodo verjetno še povečale. Stečajna masa se bo oblikovala na tri načine: s prodajo Topra na javnih dražbah, morda bodo glavni upniki prevzeU terjatve in poplačali manjše upnike, tretja, najbolj verjetna mož- nost, pa je odprodaja Topra po posameznih delih. IMP ISO kupuje Dravinja v konjiškem IMP ISO se po- časi končuje stečajni posto- pek. Sklenjena je kupoprodaj- na pogodba z Dravinjo oziro- ma njeno mešano dmžbo. Ta je za nakup že položila 100 tisoč nemških mark v tolarski prol vrednosti, ostali del kupnii v višini milijon 250 tisoč neri ških mark pa je morala dmžl poravnati do začetka teii tedna. Gorenjevi pralni stroji v Grčijo Generalna direktorja n večjega grškega proizvaja bele tehnike Pitsos in Gorei Gospodinjski aparati Raini von Rabenau ter Jože Stal sta pred dnevi v Velenju po pisala pismo o nameri. Podjt je Pitsos je potem, ko je op stilo proizvodnjo pralnih sti jev, izbralo za dolgoročne dobavitelja pralnih stroj Gk)renje Gospodinjski apara Prve pralne stroje naj bi v G spodinjskih aparatih posl v Grčijo marca prihodnje le vrednost teh dobav v obdol 1993-95 pa naj bi znašala ol li 30 milijonov nemških ma Velenjčani so s tem grškim} djetjem začeli poslovati pi dvema letoma. Novost iz Štajerska banke v štajerski banki obrti podjetništva uvajajo z me cem oktobrom novost obrestovanju tekočih račui občanov. Pozitivna sta obrestujejo z obrestno m R plus 3 odstotke, kar za ok ber konkretno pomeni 2,96 ( stotkov oziroma 41,07 odst kov na letnem nivoju. S t zagotavljajo svojim strank realno ohranjanje vredne denarja, povečano za real obrestno mero tudi na avi računu. Regres za pšenico Semenarna Ljubljana ozi ma njena enota v Celju obv ča vse kmetovalce, da so koi septembra začele veljati reg sirane cene semenske pšeni Slovenska vlada je prizn kmetovalcem regres v višini tolarjev, za kilogram semi ske pšenice je treba odšl 31,50 tolarjev. Vsi tisti kmc valci, ki so semensko pšen že kupili po višjih cenah, li ko regres uveljavljajo v trgnietovim predstavnikom •delil minister za industrijo gradbeništvo Dušan Šešok. NA SONČNI STRANI ALP ZA MIKLAVŽA NA VO- LIŠČA - Zdaj ni več dvoma: 6. decembra, na Miklavževo nedeljo, bomo šli prvič na volišča. Kmalu se bo pokaza- lo, kdo je dobil več darov v obliki glasov volilcev, koga pa bodo parkeljni spravili s slovenske politične scene. Volilce čaka velik napor, saj se bodo morali odločati o šte- vilnih kandidatih za pred- sednika republike, na dru- gem, najobsežnejšem listu bodo kandidati za državni zbor in na tretjem (malo manjšem) kandidati za pred- stavnika lokalnih interesov v državnem svetu. Dela bodo imeli tisti, ki bodo glasovali, čez glavo, predvsem pa bo zanje in za stranke oziroma kandidate usodno, če ne bodo bolj po- globljeno spremljali dogaja- nja na političnem odru vsaj 24 dni prej, preden bodo od- šli na volišča. Večina raziskav kaže, da je ' volilno telo v Sloveniji prak- tično nedodelano, saj vsak četrti volilec še ne ve, koga naj bi volil. To je popolno nasprotje od držav s tradicijo parlamentarne demokracije, kjer večina strank ve, koliko glasov lahko pričakuje (z od- stopanjem za odstotek ali dva). Res je tudi, da so si pro- grami strank (če izvzamemo skrajno desnico, ki igra predvsem na nacionalna in nacionalistična čustva volil- cev) zelo podobni. Tako bo volilni uspeh v marsičem od- visen od spretnosti strankar- skih kandidatov in od njiho- ve prepričljivosti in napadal- nosti, saj je pričakovati hud boj za vsakega volilca, tudi z zvonenjem na vratih in osebnim prepričevanjem. ■ Šesti december bo šele prvi korak. Tako imenovani elek- torji bodo v imenu delodajal- cev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, negospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev volili svojih 18 predstavnikov v državni svet 10. decembra. Tretji korak pa bo 20. decembra drugi krog predsedniških volitev, kolikor kdo od kandidatov ne bi že v prvem krogu dobil 50,1 odstotka glasov. Glede na razpršenost pričakovanih kandidatov (verjetno naj- manj osem!) je za zdaj malo verjetno, da bi kdo zmagal takoj. Napovedim navkljub, da ima v pričakovanem osmercu kandidatov čoln Milana Kučana'^čeravno se še ni odločil niti za kandida- turo niti za način morebitne- ga kandidiranja, ali stran- kai^ka kandidatura ali dr- žavljanska kandidatura z zbiranjem podpisov) kar sedem dolžin čolna prednosti pred drugimi. Bo pa naslednja meseca v Sloveniji prav gotovo za- bavno (za nekatere), krvavo (za nrnoge) in neprijetno (za večino). CIRKUS OKROG RTV - Vse stranke se potegujejo za prevlado na RTV Sloveni- ja, ker se zavedajo moči elek- tronskih medijev, ki ju nad- zoruje država (parlament in Svet RTV). Zadnje čase je nastal vihar v kozarcu vode, ker se je 8 novinarjev (od 234 zaposlenih na RTV, od teh 136 na Radiu) oziroma 3,5 odstotka odločilo zapustiti to javno ustanovo. Začele so se (javne) govorice o »priti- skih«, o tem, da na TV ni »prostora za nevtralnost« in podobno besedno lepotičje. Kot da že sto let in več novi- narji niso izpostavljeni priti- skom, ne glede v kakšnem re- žimu žive in ustvarjajo. In kot da ni, recimo, že leta 1945 v hotelu Slon sedel La- do Kozak in neusmiljeno čr- tal na krtačnih odtisih časo- pisnih strani vse, kar bi lah- ko vrglo najmanjšo senčico na takratno ljudsko oblast. In kot da niso stranke, stare in nove, že pred letoma z mi- limetri merile, koliko je ka- tera dobila prostora v časni- kih - in seveda na ves glas (rdeči visokofrekvenčni tele- foni, pisma) protestirale. Dejstvo je, da večina »pre- stopnikov« odhaja z RTV za- radi predvsem denarja. Novo glasilo, ki naj bi izbruhnilo ta mesec z blagoslovom in denarjem italijanskih mo- gotcev, daleč presega zmož- nosti plačevanja v medijih, nastalih s slovenskim (ali emigrantskim in vladnim) denarjem. Tri tisoč DEM plače (in še 10.000 SIT vsa- kemu vsak mesec za obleko, kar je toliko, kot prejemajo mnogi Slovenci podpore, da sploh lahko preživijo) je vse- kakor močan magnet. Zlate- mu mamonu se ni mogla upreti in se je nasadila na njegov rog izobilja celo ne- utrudna borka za cehovske in sindikalne pravice novi- narjev. O medsebojnih obračunih, ki kažejo raven udeleženih v kreganju, pa kdaj drugič. Nič ne gre čez noč Minister za industrijo in gradbeništvo Dušan Šešok je v Termah Zreče komentiral oceno gospodarskih gibanj, ki jo je pripravila gospodarska zbornica ter gospodarske od- nose med Slovenijo in Hr- vaško: »Tudi v vladi ne ocenjujemo dobro ali zadovoljivo razmer v gospodarstvu. Gre za proces, ki ga je vlada pričakovala, predvsem zaradi izgube južnih in vzhodnoevropskih tržišč, prepočasnega prilagajanja na- stalim razmeram, previsokih fiksnih stroškov in plač. Svojo nalogo je vlada korektno opra- vila, gre predvsem za makro- ekonomske in razne druge ukrepe. V nobeni ekonomiji se nič ne zgodi čez noč in tudi podjetje ne propade čez noč, prav tako se čez noč podjetje ne more bistvenp j>o,vzpeti.« Na vprašanje, kaj si lahko slovenski gospodarstveniki obetajo od sedanjih slovensko hrvaških pogovorov, pa je mi- nister Šešok dejal: »Sporazum s Hrvaško je izjemno pomem- ben, ker gre za našo prvo sose- do. Dejansko bosta morali obe strani vložiti velik napor, da bomo probleme registrirali in jih s pametnim, kulturnim sporazumevanjem tudi razre- šili. Sam sem sodeloval v šte- vilnih pogovorih, to so izjemno zahtevna in težka pogajanja, razrešitev nekaterih proble- mov, zlasti Ljubljanske banke, ribištva, meja in cest so tako težka, da bomo morali s strp- nimi dialogi in milimetrskimi koraki iti naprej. Osebno me- nim, da v nekaj naslednjih me- secih stvari še ne bodo ure- jene.« IB Št. 40 - 8. Oktober 1992 6 KOMEN"!"IRAMO Teden, raztegnjen v leto... Dobrim mislim in željam, ki so vodile v razglasitev mednarodnega dne in tednSi otroka, gre očitati samo eno. To, da se vse prireditve in skrb, namenjena našim naj- mlajšim, strneta v en sam te- den, dolg le 7 dni, preostalih 358 dni pa... Zabavne prireditve, ki so namenjene predvsem razvi- janju otrokove ustvarjalno- sti, se tako nakopičijo v ted- nu po 5. oktobru, okoli Boži- ča in Novega leta, morda še v času praznovanja pomladi in zimskih ter poletnih po- čitnic.. Vmes pa ostaja otrok prepuščen vrtcu, šoli, staršem - a žal prepogosto tudi le samemu sebi. Teden otroka mineva letos v zna- menju otrokovih pravic in - tako kot so se dogovorili na lanskem otroškem parla- mentu - v znamenju »Otro- kom prijazne šole.« Številni pogovori, javne tribune, okrogle mize,... naj bi dali odgovore na le na vi- dez preprosto vprašanje - kaj so otrokove pravice? In kako naj jih bodo deležni vsi otro- ci sveta, ko pa so preštevilni prikrajšani že za osnovno pravico do življenja? Koliko otrok po svetu je lačnih, pre- zeblih, prestrašenih zaradi nenehnega odmeva granat in bomb... Tisto, kar smo mi- slili, da je morala žal preži- veti generacija naših staršev, zdaj sije kot očitek in nemo vprašanje iz oči tretje gene- racije, malih begunčkov, otrok, ki tudi v Sloveniji ne iščejo svojih pravic, ampak le mir, kanček varnosti. In kakšne pravice uživajo otroci v mladi slovenski dr- žavi, ki bi morala biti za svo- jo »mladost« še kako zainte- resirana? Glede na medna- rodne standarde in zahteve Konvencije o otrokovih pra- vicah, se Slovenija uvršča v tisto skupino držav, ki otrokom ne krati njihovih pravic. A tako je prepogosto le na papirju ... V Sloveniji prav tako živijo lačni, pre- mraženi, prestrašeni otroci, veliko je takšnih, ki ljubezni ne pogrešajo preprosto zato, ker je - kljub temu, da imajo do nje vso »pravico« - sploh ne poznajo. V tednu otroka bo izreče- nih veliko besed prav o njih. Konkretne pomoči bodo de- ležni že manj - tolažili pa se bomo z izgovori, da je država premalo bogata, da nimamo ustreznih pravnih mehaniz- mov za preprečevanje nasilja v družini... Teden je mimo - ga bomo kdaj zmogli raz- tegniti v vse leto? IVANA STAMEJČIČ Otrokom prijazna šola v torek je bil v veliki dvorani Narod- nega doma v Celju otroški parlament na temo Otrokom prijazna šola, ki ga je pri- pravila Občinska zveza prijateljev mla- dine Celja. Parlament, ki ga je vodila Tina Hure- movič, je bil razdeljen na dva dela: otro- ški se je pričel ob desetih, dijaški pa ob dvanajstih. Poslanci so najprej izvolili delovno predsedstvo, nato pa še dva po- slanca, ki se bosta udeležila republiškega otroškega parlamenta (na isto temo). Potem se je začela razprava. Osnovno- šolci so bili na parlamentu še celo bolj kritični kot dijaki. Izpostavili so vse pro- bleme, ki jih trenutno težijo: od urejeno- sti oziroma neurejenosti prometa v Celju do nesmiselnosti napovedanega spraše- vanja in (večnega) vprašanja, zakaj slo- vensko šolstvo ni brezplačno... Žal pa ni bilo nikogar, ki bi na vpraša- nja poslancev odgovarjal. Za odgovore je bil na voljo le župan celjske občinske skupščine Anton Roječ, ki pa za strokov- no*problematiko šolstva seveda ni odgo- voren. Kje so bili ostali? Organizatorji so napovedovali, da se bodo parlamenta udeležili številni stro- kovni delavci - od psihologov do social- nih delavcev - pa ni bilo nikogar. Sekre- tarka Občinske zveze prijateljev mladine Celja Dragica Posega je ob tem povedala: »Vabila so bila poslana vsem ravnate- ljem celjskih osnovnih in srednjih šol, zato sem bila presenečena, ker na parla- mentu ni bilo nikogar. Dobili so ga tudi na Sekreteriatu za družbene dejavno- sti... ne vem, morda je prišlo do kratke- ga stika.« Očitno je do kratkega stika res prišlo. Ne ve pa se, med kom. Celjska sekretarka za družbene dej a nosti Irena Ferlež je menda dejala, da na otroški parlament - pozabila. Ravn telji nekaterih celjskih osnovnih šol pa i se pritoževali, ker so vabila dobili pn pozno (prejšnji četrtek), zato učenci pedagoški delavci niso imeli dovolj čaa da bi se na parlament pripravili... Kot, da bi jim bilo vseeno. Vsem. K( da so naredili dovolj, ko so otroke post vili pred mikrofon in jim rekli: »Kar mi no se izkričite! Saj vas ne bo nihče p slušal...« Da bo šola otrokom resnično posta prjazna, je torej problem potrebno reš vati drugje. Najprej bi morali namr otrokom prijazni postati odrasli... To( to je že diTiga zgodba in važno je, da sn otroški parlament imeli in — naredili kiji kico. NINA M. SEDM Teden otroka v Celju Ob Tednu otroka je Občinska zveza prijateljev mladine iz Celja za otroke pripravila \Tsto aktivnosti. Nekaj jih je že minilo, vendar pa je pester tudi program za konec tedna. Tako si lahko otroci danes, v četrtek ob trinajstih v Mu- zeju novejše zgodovine ogledajo lutkovno predstavno Krtačka zobačka. Ob sedemnajstih pripravlja Klub staršev pri Občinski zvezi prijateljev mladine iz Celja posvet na temo »Zakaj je v šoli tako težko povedati, kaj te teži?«, ki bo v sejni sobi Združenih osnovnih šol v Celju (Vodnikova 10 a). Jutri, v petek ob desetih, bodo otroci s kredami slikali na asfalt ob Savinji (če bo lepo vreme, seveda), v soboto bo zabavni otroški avtobus otroke popeljal v Prekmurje, ob deset trideset pa bo pred blagovnico Metro v Celju prire- ditev z naslovom »Mladost v obleki in plesu«, na kateri bodo nastpili plesalci-manekeni Plesnega vala Celje v oblačilih celjskega Metroja. (V primeru dežja bo prirech- tev v blagovnici Metro.) N.-M. S. Plica Nogavičica vali v okviru Tedna otroka se je v ponedeljek v Velenju pričel tretji Pikin festival, ki ga or- ganizira Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja. Pikin festival je, kot so v va- bilu zapisali organizatorji, edini festival najlepših otro- ških prireditev v Sloveniji. Gre za prireditev, ki dobiva mednarodni značaj, saj se bo- do Velenjčanom letos pridru- žili tudi nastopajoči iz Avstrije in Italije. Program, ki so ga organiza- torji Pikinega festivala pripra- vili, je resnično pester. Tako bo danes, v četrtek ob sedem- najstih Malo plesno gledališče iz Maribora v velenjskem Do- mu kulture uprizorilo predsta- vo Pika Nogavička, ob devet- najstih pa bo, ravno tako v Domu kulture, pogovor s pr- vimi ustvarjalci (še vedno) po- pularnega mladinskega filma Kekec, ki ga bo vodila Miša Molk. Jutri, v petek ob sedem- najstih, pa bo v velenjskem Domu kulture Lutkovno gle- dališče iz Ljubljane zaigralo predstavno z naslovom Oh, te princese. Za vstopnico na vs ko od teh prireditev bo potre no odšteti 100 SIT. »Smetana« Pikinega fesi vala pa se obeta v soboto, zaključku. Takrat bo v Velerij velika celodnevna zabava Pij Nogavičke. Trajala bo od d vetih do sedemnajstih, otro pa si bodo med drugim lah! ogledali Pikin oder, na kat rem bodo nastopili Svetlai Makarovič, Ljerka Belak, Mi teja Koležnik, poleg otrok različnih plesnih skupin. Sio " pa bo Pika za otroke priprav ia kup dejavnosti, v kater bodo lahko sodelovali. (Pik vlak, Piktna pošta, Pikin 2 valski vrt...) Najbolj zanin va pa bo vsekakor Pikina p rada, ki se bo pričela ob p« najstih. V paradi se bodo otr kom predstavili različni lit rarni junaki. Poleg Pike Nog vičke bodo to še Robins« Crusoe, Rdeča kapica, Sn guljčica in sedem palčke Lassie, Ostržek... Skratka,] otroke se v soboto v Velelj obeta resnično velik žur! N.-M.SEDLi Socialisti na Kozjansicem i Med torkovim obiskom vod- stva Socialistične stranke v šmarski občini so predsednik stranke, Viktor Žakelj, eden od obeh podpredsednikov vla- de, predsedniška kandidatka Darja Lavtižar-Bebler in taj- nik stranke, Primož Hainz, obiskali podjetja Dekor in Mont v Kozjem ter Steklarno v Rogaški Slatini, v šmarskem kulturnem domu pa so pripra- vili pogovor. V podjetjih so se seznanili s konkretnimi težavami izvoz- nikov, predvsem zaradi ne- ugodnega deviznega tečaja. Osrčje Kozjanskega je še ved- no delno odrezano od sveta: glavna cesta iz Kozjega in Le- sičnega do Slivnice in naprej proti Celju je še vedno delno makadamska, krajani pa želijo za preutesnjeni šoli v Kozjem in Lesičnem prizidka. Dr. Ža- kelj je povedal, da se bo zavzel osebno, da bi makadamski cestni odsek prihodnje leto končno asfaltirali. Na večernem pogovoru v šmarskem kulturnem domu, kjer so bili prisotni tudi pred- stavniki drugih strank, sta bili osrednji temi obmejna proble- matika ter težave lokalne sa- mouprave. Krajani 50 kilome- trskega obmejnega pasu šmar- ske občine čutijo, da bo pot do starega sožitja dolga, Žakelj pa je povedal, da bodo pogaja- nja s Hrvaško dolga, saj je ta trd pogajalec in s težjimi no- tranjimi problemi. Predsedni- ca parlamentarne komisije za lokalno samoupravo Darja Lavtižar-Bebler je glede šte- vilnih vprašanj s tega področja menila, da težnje po pretirano malih občinah niso smiselne, ker si takšne ne bodo sposobne zagotoviti potrebnega denarja za delovanje. Na pripombe o centralizaciji (glede prena- šanja pristojnosti s strani ob- čin), pa je odgovorila, da bodo pretirane težnje ustavili z za-' konom. Če bo izvoljena za predsednico Slovenije, pa se bo zavzemala še zlasti za člo- vekove pravice in svoboščine. 600 let Prebolda V teh dneh so se pričele številne kulturne in šport- ne prireditve v počastitev 600 letnice Prebolda. Zak- ljuček praznovanj bo v ne- deljo, ko bo slavnostna seja skupščine krajevne skup- nosti. V kulturnem progra- mu bo med drugimn nasto- pila tudi solistka Ijub- Ijandske Opere Dragica Carman. V Pi;eboldu pa pripravljajo tudi igro po delu domačega pisatelja Janka Kača, Moloh. J. V. DELO REKLI SO. Igor Glušič, vodja vodovo pri žalski komunali: »Prejšnji teden smo dela' Komunale Žalec, ki skrbi) za oskrbo s pitno vodo na { dročju žalske občine, konč s sanacijo dveh črpališč v J Polzela. Gre za črpalii v Podvinu, ki oskrbuje z vo Podvin, vikend naselje Pod^ in del Polzele. Tam smo na' dili prizidek in ga oprem Drugo črpališče je na Bre| navezuje se na vodovod omrežje Polzele in razerv( Šenek. Tam smo obnovili st ho in notranjost. Na obeh' pališčih pa smo vgradili n( naprave, ki omogočajo soli moža, se zaveda, da je politika del življenja. Marjana je 43- letna pravnica, od 1. oktobra letos zaposlena na Ministrstvu za zdravstvo. Prej je bila nekaj let tajnica Medicinske fakulte- te. Pravi, da gospodinja v pra- vem pomenu ni, saj ji služba veliko pomeni. A prvo vlogo v njenem življenju igra druži- na, zato se oba s Cirilom trudi- ta, da čim več časa preživita skupaj z otroki, Borisom in Andrejem. Svoj prosti čas Marjana preživlja tako, da moški del družine spodbuja pri igranju tenisa, ali pa veselo vandra naokoli. Hoja ji je na- mreč zelo pri srcu. Pa še eno ljubezen ima. To je balet, s ka- terim se je kot mlado dekle celo aktivno ukvarjala. Darinka Plut, žena Dušana Pluta, člana predsedstva Slo- venije in predsednika Zelenih Slovenije je Darinka Plut, 38- letna učiteljica razrednega po- uka. Sama priznava, da ji poli- tika ni všeč in da je zanjo živ- ljenje v političnem cirkusu precej obremenjujoče. Je sicer članica stranke Zelenih, a tam ni preveč aktivna, ker ji pri- manjkuje časa. Na OŠ Spod- nja Šiška opravlja delo po- močnika ravnatelja, zraven pa še poučuje. Doma je že 19 let žena Dušanu, gospodinja in mati dvema sinovoma. Boštja- nu in Primožu. Pa še ponosna lastnica Plutona, psa tibetan- ske pasme Lhasa Apso je. Lani je psa celo leto vodila v pasjo šolo, letos pa ji na žalost za to zmanjkuje časa. Še vedno pa je aktivna pri Sekciji za tibetan- ske pasme v Ljubljani. Med zimskimi počitnicami Darinka skupaj z družino smuča, poleti pa družina rada potuje po Evropi. MANICA JANEŽIČ Inšpeictor Martinčeif na obisicu v nedeljo smo prijetno pn senetili naše poslušalce, saj ; v goste prišel sam inšpekia Martinček (v podobi Kami] Lorencija, seveda), ki se pred dvema letoma izkaz z zagonetnimi namigi o Ne tunovi majici. Obiskal nas j z lepimi nagradami za mirni rojstni dan. Skupaj z Natai Gerkeš in Sašom Mateličem i je skril v spominsko sobo Aln Karlin v celjskem Pokrajii skem muzeju. Komaj dobrih deset minut trajalo, da so jih naši posluša ci odkrili, četudi je bil inšpel tor Martinček tudi tokr nadvse skrivnosten v svoj namigih. Z veseljem smo ugotovili, ( je naša akcija uspela, z žalos jo pa, da naši poslušalci ne v do kaj dosti o Almi Karlin tudi muzeja ne obiskujejo pr pogosto. Ker je bila nenadejana vn tev inšpektorja Martinčka t ko uspešna, v uredništvu razmišljamo, da bi skrivnoi nega gospoda še povabili k s delovanju. FOTOLIK - Muzejski trg 8 tel. 063/27221 NAJNOVEJŠE V FOTOLIKU! - Zastonj razvijanje filmov Kodak, Konica in Agfa, kupljenih pri Fotoliku. Velja do razprodaje filmov! - Sprejemanje naročil za fotografiranje na matičnem uradu - Največja in najboljša izbira baterij v Sloveniji Foiolik je generalni pekroviteli »Feto-IHea* Najhvaležnejši objekt za fo- tografiranje so bili in so še ved- no otroci. S svojo nedolžnostjo in odkritim izrazom naredijo skoraj vsak posnetek prikupen. Pri nji ti je potrebno paziti le, da so čim manj togi in pozerski, se pravi, da izgledajo čim bolj na- ravno. Tokrat objavljeni posne- tek ima preveč pozerskega, zato deluje izumetničeno. Veli- ko bolj bi bil posrečen, če bi tega otroka ujeli v objektiv med igro s srnjakom in ne da so ga postavili pred kamero. Vseka- kor pa je posnetek dovolj priku- pen in si zasluži tedensko na- grado, brezplačno razvijanje filma in fotografij. Avtor je Ja- nez Dušuč iz Polzele. poTORizmni kardeljeva 20 63 310 Žalec rel./fax: 063/713-970 063/711-256 Foto RIZMAL tudi v Celju v hali A na Golovcu - foto laboratorij atelje trgovina expres razvijanje tudi v pol ure do formata fotografij 13 X 18 (normalni rok 1 dan) - parkirni prostor, dostop z Mariborske in Dečkove - preslikave, razvijanje Dia filmov, barvne povečave in kaširanja - prvi mesec razvijanja filipov-flfatis!_________, IZBOR NAJBOU SIMPATIČNE SOPROGE SLOVENSKEGA STRANKARSKEGA VEUAKA 1. KROG (obkrožite vašo oceno) MARJANA ŠOUKAL RIBIČIČ: 1 2345678910 DARINKA PLUT: 123456789 10 ime in priimek-__- naslov.-— Kupone pošljite najkasneje do torka, 13. 10. 1992, do 10. ure, na naslov: NT-RC, Trg V. kongfresa 3/a 63000, Celje s pripisom: RUMENI CE - »PETI VOGAL« Št. 40 - 8. oktober 1992 > 15 Odprto pismo Svobodnemu sindikatu železarne Štore I. Čeprav je članek v Novem tedniku z dne 24.9.1992 na- slovljen kot odprto pismo Svo- bodnemu sindikatu, je v bistvu uperjen proti meni kot njego- vemu predsedniku. Iz njega seva želja zvrniti krivdo za vse težave delavcev železarne Što- re na svobodni sidnikat in na- me. Pisec pisma g. Klanjšek udriha in kritizira vsevprek, ne da bi vedel po čem in ne da bi se prepričal o resničnosti obtožb. Za delo in za zagotavljanje pogojev dela v železarni ne morem odgovarjati, saj je delo Svobodnega sindikata in tudi moje delo pomoč delavcem pri uveljavljanju njihovih pravic. Kako je z izračunavanjem plač so vam odgovorili že drugi. Govorite o obstoju mono- polnega Svobodnega sindikata in menda nemonopolnega sin- dikata Neodvisnost. Obstoj konkurenčne organizacije z enako dejavnostjo že sama izključuje monopol. Verjetno pa vas moti, da je v Svobod- nem sindikatu včlanjenih 80 odstotkov delavcev železarne, v sindikatu Neodvisnost pa sa- mo približno 3 odstotke? Ker je članstvo prostovoljno, je očitno Svobodnemu sindikatu uspelo pridobiti večje število članstva, ker so z našim delom bolj zadovoljni. Očitek, da sem v letu 1991 podpisal kolektivno pogodbo, na podlagi katere prejemajo delavci od 20 do 50 odstotkov nižje plače, je udarec v prazno,, saj železarna Štore sploh nima / svoje kolektivne pogodbe, ki k pa bi jo lahko imela, če bi vod- I stvo podjetja in Upravni odbor sprejela predlog Svobodnega sindikata. Sprejeli pa ga niso, češ, da je železarna zaradi tež- kega položaja ne bi mogla uresničevati. Leta 1991 je bila podpisana Panožna kolektiv- na pogodba, ki velja za vso Slovenijo in so jo podpisali na republiški ravni - tako Svo- bodni kot Neodvisni sindikati. Ta kolektivna pogodba velja od 1. aprila 1991 tudi za žele- zarno Store. Resda so plače bi- stveno nižje kot so določene v posameznih tarifnih razre- dih, je pa Svobodni sindikat dosegel, da delavci od prvega dne veljavnosti pogodbe preje- majo listine za manj izplačane plače, izkazane v ECU. Če že sindikat ne more vplivati ozi- roma biti odgovoren za višino plač, smo dosegli vsaj to, da se bo neizplačan del plače upo- števal (62. člen Panožne kolek- tivne pogodbe) v primeru ste- čaja ali v primeru lastninjenja. Glede očitka, da del plače do- bivamo v bonih — ali lahko me- ne in sindikat krivite, da po- djetje zaradi likvidnostnih te- žav ne uspe zbrati gotovine za polno izplačilo plač v gotovi- ni? Neznanje in nepoznavanje stvari ne more biti opravičilo za vaše izjave. Pravite, da mora imeti žele- zarna dober kader, ki bo dobro plačan, vendar le, če dobro de- la. Merila dobrega dela so menda le rezultati. Svobodni sindikat se lahko kljub neka- terim zadevam, kjer ni povsem uspel, pohvali z rezultati, ki mu jih morate priznati, pa če- prav s stisnjenimi zobmi. Res je sicer, da nagrajevanje po delu ni speljano kot bi moralo biti, vendar je to stvar stro- kovnega dela, ne sindikata. Strinjam se tudi, da so plače za delo in pogoje dela bistveno prenizke. Na to nenehno opo- zarjamo, kaj več pa ne moremo narediti. Ne vem pa, od kod vam podatek o moji bajni me- nedžerski plači, kakršno pre- jemata tudi moja sodelavca. Katera pa? Jaz vem samo za enega. Ne vem, zakaj mislite, da bi moral imeti na odgovor- nem delu predsednika sindi- kata enako plačo, kot sem jo imel prej pri manj zahtevnem delu? Vaše označbe, da sem ve- liki šef esesovec in še mafijec povrhu, pa boste morali doka- zati ne v časopisu, ampak na sodišču, saj sem se zaradi šte- vilnih laži in podtikanj, ki bla- tijo mene in institucijo, ki jo zastopam, odločil za tožbo proti vam. Očitate mi, da sem si prila- stil zastopanje delavcev v žele- zarni. Mislite zastopanje čla- nov Svobodnega sidnikata, katerega predsednik sem in me je izvolilo članstvo ali za- stopanje delavcev v Upravnem odboru, v katerega sem bil imenovan s sklepom pristojnih organov? Podobno kot pri nas je urejeno zastopanje delavcev v vseh podjetjih Slovenskih železarn, razen v podjetju Je- klo d.o.o. Še nekaj o malici. Res je sin- dikat Neodvisnost pred več kot letom dni zahteval, da je treba izboljšati kakovost mali- ce in napisal, kaj vse se ne bi smelo uporabljati pri kuhanju jedi. Tudi Svobodni sindikat je imel pripombe, čeprav dru- gačne. Še več — na našo pobudo je bil ustanovljen Potrošniški svet, ki se ukvarja s to proble- matiko. Nekaj zahtev enih in drugih je bilo uresničenih, ne- kaj ne. O kakem delničarstvu in mojem deležu v firmi Her- navs pa se ni kaj pogovarjati, saj to ni delničarska družba. V zadnjem odstavku nami- gujete, da bodo v primeru, da gremo vsi na borzo dela, eni, gledali čez prste, drugi pa bo- mo imeli čudovito podporo. Razlike so bile in bodo, vendar nekateri uporabljajo svojo energijo za iskanje napak in blatenje nasprotnika, drugi pa delamo in imamo kaj pokazati. Me naj bo tega sram? Svobodni sindikat družb železarna Štore, d.o.o. Predsednik TOMO MAJER Odprto pismo Svobodnemu sindikatu železarne Štore 11. Vaše pismo, gospod Klanj- šek, je bilo kar dosti odmevno, saj so ga istomišljeniki v fabri- ki pridno kopirali in obešali na table (kar je, mimogrede povedano, prepovedano). Sta- ra vojaška modrost pač je, da je napad najboljša obramba. Članek predvsem v uvodu ustreza resnici, škoda le, ker ga niste sestavili sami, marveč je tudi plod drugih avtorjev, vemo katerih. Je pa značilno za sindikat Neodvisnost v že- lezarni Štore, da prefrigano »udari« s kakšnim »javnim pi- smom« takrat, ko nastopajo v tovarni najbolj kritični tre- nutki. S tem 100-članski ko- lektiv Neodvisnost maskira, zamegljuje svoje delo, še več, izpada edini zveličaven borec za delavske pravice. Kakšno glorificiranje vsebuje že samo stavek: »sindikat Neodvisnost je zahteval izboljšanje malice, pa ga Svobodni ni podprl...« Dajte, dajte, povejte vendar resnico: v času nešega napre- zanja za izboljšanje malice, ki še kar traja, imenovanje Po- trošnikovega sveta, ki se do- datno ubada samo s tem pro- blemom, je vse, kar je napravi- la Neodvisnost, hitra anketa o izplačilu denarja kot nado- mestilu za malico. Saj je to tu- di razimiljivo - časa pač nimate veliko na razpolago, večji del vašega članstva je za naše fa- briške razmere dobro plačane- ga in tudi s tehnološkimi viški v vaši stotin j i ni bilo težav. Med tem pa smo mi, zaupniki Svobodnega sindikata, pot po- tili v borbi za naše številno članstvo, ki ie moralo zapustiti tovarno. »Sunka« akcij ob praznikih vam ne zavidamo, mi smo se pač odločili za druge oblike socialne pomoči član- stvu, kar dodatno potrjuje zgoraj omenjeno, da vaši stoti- nji članstva v železarni rela- tivno dobro gre. Sedanji politični Babilon gre na roko oblastnikom in sa- mo Svobodni sindikat je še ti- sta organizacija, ki se vztrajno bori za pravice delavcev v tež- nji za socialno pravično drža- vo. Edina resnica je, da je de- lavcem iz življenja v postsoci- alizmu ostal le post. Deklari- rana borba Svobodnih sindi- katov ima vse instrumente, to- da ob pomanjkanju družbenih instrumentov pač ne moremo doseči sozvočja, krepko brez posluha pa je tudi sindikat Neodvisnost. Poštenim zaup- nikom Svobodnega sindikata, ki vodijo pošten boj, pač ostajš le dvoje: da se borijo dalje za pravice delavcev, ali pa posta- nejo prostor za terapijo jeznih, egocentričnih osebkov. Iz sna obljub se prebujamo v grenak obup in ostaja nam le borba za cilj, ki mora priti. Samo še popravek g. Klanj- šek! Svobodni sindikat ima dva in ne tri profesionalne de- lavce! Globoko nas žalite, ko cel naš sindikat v železarni, ki ga predstavlja podpisani Izvršni odbor, obtožujete uporabe mafijskih metod. Nočemo se poslužiti istega žaljivega stila, ki je za sindikat Neodvisnost vseskozi značilen. Monopolni sindikat tudi ni- smo, ker nihče ni nikogar pri- silil biti član našega sindikata. Razumemo pa, da vas vaša majhnost boli in še manjši po- stajate - tudi v železarni Štore. Zavist je pač kopje malih ljudi brez talenta (je rekel nek fi- lozof). V samem našem Izvršnem odboru je bila med zaupniki vseskozi prisotna tendenca dogovarjanja z Neodvisnostjo v železarni Štore, za skupno dobro vseh delavcev — to je Ne- odvisnost zavračala in mi mo- ramo to pač sprejeti. Vnaprej sporočamo, da Ne- odvisnosti ne bomo več odgo- varjali javno, saj je znano, da ob viških dogovarjanj Svobod- nega sindikata, vedno izide kakšno globokoumno javno pismo Neodvisnosti, kot nji- hov edini način boja. Potem pa smo spet pri iskanju kvadratu- re kroga in rešavanju trodi- menzionalnosti luknje. Izvršni odbor Svobodnega sindikata družb železarne Štore sekretar ANTON MOTOH Odprto pismo Svobodnemu sindiliatu žeiezarne Štore lil. v 39. številki NT je bil ob- javljen odgovor g. Gorazda Tratnika, poslovnega sekre- tarja Železarne Štore glede mojega odprtega pisma, ki je bil objavljen v NT dne 24.9. Pismo ni bilo naslovljeno nanj! V pismu sem opozoril na nizke osebne dohodke zapo- slenih z izjemo stotinje sode- lavcev, ki imajo solidne plače. Očitno je g. Tratnika najbolj razburilo imenovanje plače g. Majerja, predsednika Svo- bodnega sindikata (preko 80.000 SIT). G.Tratnik se je posredno postavil v vlogo zaš- čitnika g. Majerja. Način nje- govega pisanja pa je zaskrb- ljujoč. Namesto ustreznih do- kazov odgovarja z grožnjami in podtikanji. Očita mi širjenje neresnic, zlonamerna podtika- nja, nelojalnost, neprimernost, nerazgledanost in neizobraže- nost. Stil vašega pisanja me spominja na montirane stali- nistične procese, katerih edini cilj je bil zastraševanje ljudi. Ta sistem je propadel, njegove metode pa so še žive. Kar se tiče delovodskega de- la, ki ga opravljam, imam zato ustrezno izobrazbo (poklicno in srednjo šolo). Tako nisem potreboval pomoči stricev, tet ali njihovih znancev, pa tudi Partija mi ni pomagala, ker ni- sem bil njihov. Ni mi vseeno, da je moja plača trikrat manjša (brez iz- menskih dodatkov); vodje od- delkov (inženirji) pa imajo dvakrat manjšo, kot je plača g. Majerja. Da o plačah ostalih ne govorim. Kam to pelje? V ohranitev jeklarstva v Što- rah že ne, g. Tratnik. Res je, da smo državno podjetje, vendar so naše piače dvakrat manjše, kot jih imajo ostali (šolstvo, zdravstvo, kultura, premogov- niki in železnice). Vsi pa ima- mo izgubo v poslovanju. Očitati nelojalnost tistemu, ki dela za 8 do 10-krat manjšo plačo kot so na Zahodu, pa je nesramno. Takšne očitke lah- ko deli le tisti, ki se je s svojo plačo že približal Evropi. Svo- jo lojalnost (predanost) sem Železarni nenazadnje izkazal 5.6.1992, ko sem iz starega že- leza, prispelega iz Hrvaške, izločil nekaj granat. Od takrat s Hrvati ne poslujemo več na področju starega železa. Če bi bil takšen, kot me prikazujete, g. Tratnik, bi jih dal naložiti v peč. Kaj bi se potem zgodilo? Raje bi odgovorili konkret- no o plačah. Za javnost plač se je zavzela tudi sedanja vlada, ker je ugotovila, da si nekateri jemljejo preveč, svoje plače je že objavila. Ko se je podpisovala kolek- tivna pogodba, je bilo lepo re- čeno, da so lahko plače do 20 odstotkov manjše, če podjetje posluje z izgubo. Moja plača je bila januarja 45 odstotkov manjša, avgustovska pa 44 od- stotkov. Od kod vam podatki za januar - le minus 17 odstot- kov, za avgust pa 30 odstot- kov? S svojo plačo sem v prete- klosti bil vedno za 10 do 20 odstotkov nad povprečjem. In, da bo mera polna, mi podtikate še izjavo o nelegi- timnem vodstvu. Kaj takšnega jaz nisem nikjer zapisal - to je pač vaše osebno mnenje o vod- stvu, katerega ožji član ste. In nenazadnje g. poslovni sekre- tar, vaš komentar je pomanjk- ljiv, ker ste pozabili zapisati: »Če ti kaj ne paše, pa pojdi!« Kako znano zvenijo te besede, mar ne? JANEZ KLANJŠEK Šentjur Uredništvo: S tem pismom zaključujemo polemiko o razmerah v žele- zarni Štore, ki jo je sprožilo prvo pismo Janeza Klanj ška v pismih bralcev. PREJELI Kdaj preimenovanje celjsicili uiic? Celjani pravijo, da je to naše mesto še zelo rdeče in obreme- njeno s preteklostjo, ki zavira preimenovanje ulic, šol in dru- gih ustanov. Kako lepo tiho in kulturno so se preimenovale osnovne, pa tudi srednje šole (razen Srednje šole Borisa Ki- driča). Vse Titove slike so bile odstranjene iz šol, sodnije in občine, kar je bilo edino pra- vilno. Kip maršala Tita iz srednje tehnične šole so od- stranili in ga verjetno poslali v muzej maršala Tita in v ok- vir vstavili Prešernovo sliko. Sprašujem se, kdo zavira preimenovanje šol in ulic. V petek, 12. junija 1992, so v celjski skupščini predstavni- ki Društva vojnih veteranov - ZB z argumenti o NOB na- sprotovali preimenovanju celjskih ulic. Ravno ti argu- menti pa mi govorijo, da se ljudje nočejo na noben način dokopati do svoje zgodovinske resnice, ki bi bila življenjsko potrebna za prihodnost našega naroda in ki bi pripeljala do sprave sedaj živečih. Naj mi- mogrede omenim, da so Hrvat- je že zdavnaj spremenili ime svoje borčevske organizacije. Komisija je za preimenova- nje ulic, ki je verjetno pri OS Celje, ne dela nič. Kdo to zavi- ra, se ve, novih pobud od stra- ni občanov pa ni. Drugod po Sloveniji so se začele pojavlja- ti takšne pobude. O tem bi mo- rala pripraviti svoje Občinska geodetska uprava, ki bi dala izčrpno informacijo o imenih naselj in ulic ter postopkih imenovanja. Res, preimenova- nja niso poceni, ne za občino in ne za občana. Potrebna pa Nadaljevanje na 18. strani Št. 40 - 8. oktober 1992 smeh med soncem m dežieni DrugI Izlet stranke šallivcev NT In Petice v Izolo - Slano morje In zabellene šale - Zmagovalka med šaUivcI Mnajstleina Mm Kovačič - Vino Konilčan med Titovimi avtomobili 1 Šaljivci, ki objavljajo svoje šale v NT in Petici (s tem smo začeli letos janu- arja!),« so se odpra\ili na drugo zborovanje. Tudi te- ga so imeli v Izoli, vendar ne v mestu v hotelu Mari- na, kot je bilo to spomladi, ampak v hotelu Belvedere izven Izole proti Portorožu. Tu skupina s svojim vese- ljem, petjem in razigra- nostjo pač ni nikogar mo- tila. Izletnikov avt ibus je bil tokrat resnično poln, saj se je ob odhodu pojavilo tudi nekaj takšnih potnikov, ki niso imeli urejenih vseh formalnosti, vendar jih kot dobri gostitelji nismo pu- stili doma. Pot je bila stan- dardna: iz Celja skozi zdaj že opustelo Savinjsko doli- no med izredno gostim pro- metom (bil je petek) do Ljubljane in od tam do pr- ve postaje, ki je bila v Bi- stri, v Tehničnem muzeju Slovenije. Stojan Kržišnik nas je sprejel kot stare, do- bre znance, pogostil vso skupino s kavo in prevo- zom s Cadillacom iz zbirke Titovih vozil. »Avto je sicer od Jovanke in bi ga rada nazaj, vendar ne bo šlo ta- ko lahko,« je vso stvar po- jasnil Stojan, ki se pohva- lil, da je teharski rojak. plemič z nekaj modre krvi, ki jo je hitro oplemenitil z našim Konjičanom. Po devetih (!) urah smo se le pripeljali v Jzolo, kjer smo lepo popoldne izkori- stili za ogled Portoroža in Lucije. Zvečer je bila zaba- va s kar precej smeha in dobre volje, vsega pa bi lahko bilo še več. Znova smo se prepričali, da je šalo lažje napisati, kot učinko- vito povedati. In še vedno je preveč »zabeljenih« šal, malo pravih, udarnih, takšnih iz današnjega živ- ljenja. Sobota nas je pričakala v dežju. Morje je bilo sicer mimo, vendar sivo in groz- ljivo. Vožnja z ladjico je ta- ko odpadla, kar je bilo mnogim žal. Dopoldne je minilo v postopanju med deževnimi kapljami, mnogi so nabirali energijo, ki so jo izgubili ponoči. Povratek je bil klasičen. Nekoliko utrujeni glasovi, pričako- vanje doma, stisk rok in adijo na naslednjem izletu. Saj bo kmalu? Bo! Za Mar- tinovo, prihodnji mesec, v Vipavsko dolino. Stik pa ostane takšen, kot smo si ga začrtali januarja: s šala- mi preko NT in Petice. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Skupina sije tudi tokrat ogledala Tehnični muzej Slovenije v Bistri, kjer je bila s svojim obnašanjem tako všeč Stojanu Kržišniku, popravljalcu starih avtomobilov, da je po dveh letih vžgal avto Cadillac iz zbirke Titovih avtomobilov in z njim najprej po graščinskem in muzejskem dvorišču popeljal vodstvo stranke šaljivcev, nato pa so se ob pomembnem avtomobilu še slikali vsi šaljivci in njihovi gostje. Čisto spredaj dobri Stojan Kržišnik, ki ima v žilah tudi nekaj teharske plemiške modre krvi, za njim v svetlem jopiču miss Radia Celje Urška Oblak. Prijeten večer je bil izpopolnjen s številnimi šaljivimi igrami. V eni izme dekleta z zavezanimi očmi obriti svoje partnerje. Najprej so jih namaza pa z žlico »Obrile«. Tu je bilo največ smeha, saj smo videli odlične pustu pa je izgledal Aleš Hribernik, odlični harmonikar s Polzele, ko ga pripravila za britje. Tudi ostali niso bili nič boljši. Medtem, ko smo na prvem izletu stranke šaljivcev imeli pravi krst v morju, pa smo se tokrat morali zadovoljiti s krstom v odprtem hotelskem bazenu s sladko vodo. Prostovoljno ali kako drugače so se oblečeni skopali Kar- men Romih, Teodor Gozdnikar, Matjaž Paplcr, Jožica Golob, Ana Vasle in Anica Kralj, pridružil pa se jim je tudi predsednik stranke šaljivcev in vodja izleta, naš foto- reporter Edi Masnec. Na posnetku Matjaž Papler (levo) in Martin Godler pazljivo spuščata v vodo Ano Vasle s Pod- vina pri Polzeli. Izolski deinnčkl Med najbolj zvestimi udeleženci izletov, ki jih skupaj ali samostojno pri- pravljata NT&RC in turi- stična agencija Dober dan iz Šempetra, je prav gotovo Ivanka Krajnc iz Laškega. Letos se je udeležila vseh izletov od Vesele karavane in prvega izleta šaljivcev, na Dole j sko in v Prekmur- je, zdaj je bila ponovno v Izoli, v naslednjih dneh pa jo čaka še Gardaland. Njena popotnica je vedno ista in dobrodošla: veliko humorja in dobre volje, od- lično petje, še boljše plesa- nje ter obvezna domača sa- lama in domač kruh iz me- šane moke na zeljnih listih. Ivanka Krajnc tako postaja že kar zaščitni znak naših izletov. Tudi tokrat ni šlo brez Marice Lesjak iz Rečice pri Laškem, ki zna izdelati le- pe šopke iz pisanega papir- ja. Marica sicer z nami ni potovala, poslala pa je majhen paket z domačim grozdjem ter dva šopka. Eden krasi avtobus šoferja Slavka Grablerja iz Šmar- ja, ki nas je vozil, da je bilo super luštno, drugi pa de- lavnico Stojana Kržišnika v Tehničnem muzeju v Bi- stri. Na večerni prireditvi se je na mizah znašlo tudi več dobrot, ki so jih pripravile potnice v domačih kuhi- njah. Jožica Golob iz La- škega, ki je sicer kuharica na celjski občini, seje izka- zala s pecivom »osoljeni ša- ljivci« (hren, maslo, igunita in še kaj), katerega večkrat speče tudi celjskim poslan- cem za malico. Ali so tudi zaradi tega nrnogi pravi »osoljeni šaljivci«? Jožica Kralj s Tinskega, Loka pri Žusmu, se je izka- zala s čudovito pripravlje- no svinjsko glavo. Lepo jo je narezala in kmalu je okusnega mesa zmanjkalo. S to glavo je bilo sploh ve- liko šale, saj je v zgodnjih jutranjih urah romala v di- sko, kjer so najboljše ostanke poskušali številni gostje. Zjutraj je bila glava na »obisku« v Izoli, konča- la pa je v postelji harmoni- karja Aleša Hribernika, ki jo je oglodal resnično do kosti. Za prijetno presenečenje je poskrbel Ottavio Brajko, prav gotovo najboljši glas- benik domače glasbe na Primorskem. Na priredi- tveni prostor ga je pripeljal Aleš Hribernik. In kje sta se našla? V bližnji gostilni! Ottavijevo in Aleševo igra- nje je bilo »nadzemno«! Poleg Ottavia Brajka so udeleženci izleta imeli še enega pomembnega gosta, vodjo televizijskega Vide- omeha, Borisa Kopitarja. Ta je za nekaj trenutkov vstopil v avtobus v Viru pri Domžalah, vse šaljivce pozdravil, natrosil nekaj šal in obljubil, da se bo udeležil naslednjega po- dobnega izleta. K veselemu razpoloženje so šaljivcem in njihovim sopotnikom ter missicam pomagali harmonikarja Robi Zupan z Vranskega in Aleš Hribernik s Polzele ter orkester Dober dan - Jani Pirš in Bogdan Trupej. Ko so vsi razen Aleša že oma- gali, je priskočil na pomoč že omenjeni Ottavio. Sreča. V tekmovanju šal je zmagala najmlajša udele- ženka izleta Monika Kova-': čič iz Podvina pri Žalcu, ki j obiskuje 7. razred osnovne \ šole. Dobila je nagrado ^ NT&RC in turistične agen- cije Dober dan, za presene- čenje pa je poskrbela še skupina treh moških, ki so bili na prireditvi. Podarili so ji zabojček kvalitetnih jabolk. Ti dobri ljudje so bili z Mirosana, ki že nekaj dni v Slovenskem Primorju prodajajo jabolka. Petica z Rudijem Carel- lom je že v Avstriji! Kako? Preprosto! Skupina šaljiv- cev se je ustavila tudi nad Postojno na hitri cesti, kjer sta bila dva avtobusa av- strijskih potnikov. Ti so se takoj priključili naši sku- pini, ki je ob dveh harmo- nikarjih plesala in pela. Avstrijcem smo ponudili tudi znamenitega Konjiča- na, harmonikarja sta dobi- la dobro avstrijsko pivo. Martin je hitro izkoristil priložnost in avstrijskim turistom dal nekaj izvodov Petice z reportažo o Rudiju Carellu. Presenečeni so gledali, prav gotovo pa so kasneje našli prevajalca, da jim je razložil zgodbo. Za potnika zadnjega izleta stranke šalji\ ban tudi Cveto Smolič, statistik iz Koi smo se, da se dobimo v Črnučah, vendar g uri na dogovorjenem mestu ni bilo. Cve pričakal kar v Izoli pri recepciji hotela i sem, vas pa od nikoder. Vzel sem taksi avtobusno postajo v Ljubljano in od tam i skupaj. Cveto se je v skupino kmalu vklju sestavni del. Ob vrnitvi v Ljubljano je bil je bil dober sopotnik, duhovit in prijeten Med šaljivci in gosti je bila tudi skupita udeležila letošnjega izbora za miss Radii se kljub mladosti dobro vživele v skupin so imele le drugi dan izleta, ko jim J spanja. Tudi mladost se utrudi. V svojih' tudi slavljenko Tino Papler iz Štor (n v prvi vrsti), ki je 3. oktobra na mol rojstni dan. Dobila je veliko torto, ki j' Bojan Krajnc, ki si je izbor celjskih mis' Št. 40 - 8. Oktober 1992 16,17 Odmev večne tišine Zgodba slušno prizaUetega seilemnaistletnika, Simona Špana, otroka gluhih staršev Simon Špan hodi v drugi letnik Srednje gradbene šole v Mariboru. Je čisto normalen fant, tak kot vsi njegovi vrstniki. Le, da je od tretjega leta starosti, odkar je dobil vnetje ušes, slušno prizadet. Na levem ušesu ima šestdeset, na desnem pa osemdeset odstot- kov izgube sluha. Sicer nosi slušni aparat, pa vendar je z njim kljub vsemu mogoče normalno komunicirati. Ampak - ironija usode — slušno prizadeta sta tudi oba njegova starša. Čeprav gluhota ni dedna. Zato pozna Simon oba svetova - svet sluš- no prizadetih, katerih govor so kretnje, in svet (kot pravi) slišočih. Kako kot mladost- nik gleda na oba svetova? Prve besede - z rokami Simonova starša sta bila gluha, še preden se je on rodil. Kako se je pravzaprav naučil govoriti? Je prej uporabljal kretnje ali govor z besedami? »Ko sem bil še čisto majhen, dojenček, me je mama vozila k stari mami, ki normalno sliši. Pri govorjenju mi je pomagala stara mama in pa strici in tete, ki so prihajale k nam na obisk. Tako sem se naučil normal- no govoriti. >Kretati< (izraz za govor z gibi, op.a.) pa sem se naučil, ko sem bil še čisto majhen, star eno leto. Takrat sem že >kretal< izraze kot na primer >ata< ali >mama<. Potem •sem to stopnjeval in sedaj nimam več nobe- nih težav. Vsaj pri kretnjah ne. Med govo- rom pa večkrat ne najdem prave besede, da bi lahko govoril kot normalni ljudje. To je zame težava, ovira, ki je ne bom mogel pre- magati nikoli v življenju.« Otroštvo »Najbolj nerodna so bila le- ta, ko sem hodil v vrtec. Z vrstniki se nisem dobro ra- zumel, že zato, ker smo se tež- ko sporazumevali. Ko sem pri- šel v osnovno šolo, je bilo od prvega do četrtega razreda tu- di še bolj problematično. Po- tem, ko sem prišel v višji ra- , zred, pa so me vedno bolje fcprejemali. I Takrat pa sem začel čutiti I razlike med slušečimi in sluš- no prizadetimi. Kar velika ra- , zlika je. To sem v osnovni šoli opažal predvsem pri učiteljih. Ker nisem slišal, sem moral vedno sedeti v prvi ali drugi klopi. Nekateri odličnjaki so v osnovni šoli radi sedeli v prvi klopi, pa tudi učitelji so radi videli, da so odličnjaki sedeli tam. Jaz pa nisem bil ravno najboljši učenec... Nekatere učiteljice me sploh niso upoštevale. Prvi šolski dan so me, na primer, res po- sadile v prvo klop, čez nekaj časa, ko so videle, da nisem ravno najbolj >priden<, pa sem moral iti sedet v zadnjo klop. V nižjih razredih osnovne šole sem se s sošolci zelo veli- kokrat prepiral. Sicer sem imel tudi nekaj prijateljev. Oni so bili v redu. Od tistega, ki je sedel zraven mene v klopi, sem lahko prepisoval, saj jaz učite- ljice nisem slišal. Z drugimi pa smo se samo prepirali in prete- pali ... Niso me razumeli. Niso čutili, kaj pomeni biti slušno prizadet. Tako je tudi z mano. Sedaj imam sošolca oziroma prijate- lja. Pogovarjava se in če mi kaj pove, mu rečem: >Kaj si rekel?< On pravi: >Ne bom ti ponav- ljal. Dovolj je, da sem ti enkrat povedal.< Rekel sem mu: >Oprosti, ne slišim dobro. A lahko, prosim, ponoviš?< Po- tem naredi, kakor se mu zdi. Včasih ponovi, včasih pa ne.« Starša, odvisna od sina Mati in oče sta gluha, Simon pa ima še deset let starega bra- ta, ki normalno sliši. »On sploh nima težav. Tudi v šoli mu gre dobro.« Staršema sta Simon in Robi edina zveza s slišečim svetom. »Če gre, na primer, moj oče k zdravniku, vedno potrebuje pomoč, tolmača. Zato moram z njim. Tako je tudi z mamo. Povsod, kamor koli gresta, vedno moram iti zraven za tol- mača. Sicer je oče prej delal pri Obnovi, ko je šla v stečaj, pa je bil tri mesece na čakanju. Po- tem je ustanovil svoje podjetje. Pri tem mu je pomagal sekre- tar Društva slušno prizadetih iz Celja, Adem Jahjefendič. Sedaj, ko ima svoje podjetje, se mora oče sporazumevati tu- di z drugimi ljudmi in zaen- krat mu kar uspeva. Zdaj sicer že vse razimie, ampak... on tega ne sliši. Če hoče slišeče ljudi razumeti, jim mora brati iz ust. Ljudi, ki, ko govorijo, ne odpirajo ust dovolj, ne ra- zume. Potem pa vedno ponav- lja, ponavlja in normalno je, da gre slišečim to na živce. Mama ima večje težave, saj je še bolj slušno prizadeta kot oče. Oče je do osmega razreda hodil v normalno šolo. Ko je končal, je šel za vajenca. Vide- li so, da je bil zelo dober. Ta- krat je dobil visoko kvalifika- cijo in službo. Mama pa je hodila v šolo za gluhoneme v Ljubljani. Nare- dila je osmi razred, nato pa šiviljsko šolo. Ona ne razume, kaj se jaz učim. Ko sem ji vča- sih pokazal svoje zvezke, ni ni- koli razumela, za kaj gre. Za gluhe namreč obstajajo samo materialni pojmi. Oče sicer ze- lo dobro razume matematiko, ampak slovenskega jezika, an- gleščine, biologije... tega pa sploh ne razumeta.« Brez besed Simon je sedaj v letih pu- bertete, mladostniških te- žav ... Leta odraščanja. V tem času mladi starše najbolj po- trebujejo. Zato, da jim zaupajo svoje težave: Starši jih poslu- šajo, jim svetujejo, opisujejo svoje izkušnje... Kako gre to, če te starša ne slišita in če ni- sta nikoli doživela ničesar ta- kega, kar sicer sodi v življenje vsakega mladostnika? »Če ju vprašam, če lahko grem v disko, onadva ne vesta niti, kaj je to. Mislita, da so tam mamila in da se tam lahko nalezeš raznih bolezni... Ra- zlagam jima, da greš v disko zato, da plešeš, da poslušaš glasbo... Ampak, kako naj ve- sta, če niti glasbe še nista ni- koli slišala? Kar se tiče mojih ljubezen- skih težav oziroma punc, pa ni problema. Vse jima povem in vedno mi svetujeta.« Pravijo, da so med gluhone- mimi veliko toplejši odnosi kot med normalno slišečimi. Je to res? »Ti odnosi niso samo topli. So vroči. Odnos med, napri- mer, nekim gluhonemim sta- rejšim človekom in mano, se- demnajstletnikom, je čisto drugačen, kot je to med nor- malno slišečimi. Če bi bil v družbi slišečih, bi me obrav- navali kot smrkavca, ne bi imel kaj reči. Tako pa.. .če sem v družbi gluhonemih in oni kretajo, razumem vse. Z njimi se lahko pogovarjam in imam se o čem pogovarjati.« Živijenjski cilji Simon najbrž ne bo vedno ostal pri starših. Nekoč si bo- sta z bratom ustvarila lastno življenje, odšla od doma... Kdaj razmišlja o tem? »Tudi, če bova odšla - starše- ma bova vedno priskočila na pomoč. Vsaj jaz ne bom nikoli dovolil, da bi ostala sama. Onadva ne moreta nikoli res- nično razumeti zunanjega sve- ta. Preprosto zato, ker ga ne moreta slišati. Vsi otroci ima- mo starše radi. Jaz ne bom svojih staršev nikoli zapustil; tudi, če si bom kdaj ustvaril lastno življenje.« Kakšno družino pa si name- rava ustvariti Simon? Se bo vezal na slišočo ali slušno pri- zadeto punco. Že razmišlja o tem? »Rad bi, da bi se v družini, ki jo bom ustvaril, dobro razu- meli in sporazumevali. Sicer pa, mislim, da družina ne bo problematična. Otroci bodo tako že od rojstva slišali, pa tudi z mano se bodo lahko spo- razumevali. Mogoče bo kdaj v začetku nastopila kakšna te- žava s punco. Na primer: med slišečimi je bolj težko kot pri gluhonemih. Pri slišečih se dva spoznata, zaljubita... kar dol- go traja, da pokažeš in doka- žeš, da imaš nekoga rad. Pri gluhonemih pa je to drugače. Spoznaš punco, se z njo malo pogovarjaš in... sta že skupaj. Tu ni težav. Zdaj imam punco, ki je glu- honema. Bolj so mi všeč kot slišeče, saj se z njimi laže spo- razumevam. Z njo nimam no- bene težave, ampak... Gluho- nema punca ve ^elo malo o lju- bezni in o podobnih stvareh. Jaz pa sodim pol med slušno prizadete in pol med slišeče. zato vem več od nje. Če pa, naprimer, dobim slišečo pun- co, bo ona vedela več kot jaz, zato spet ne bova na isti ravni. V tem je bistvena razlika. Sli- šeči vedo več kot slušno priza- deti. Jaz sem na na gluhoneme zelo ppnosen. Slišeči sicer res znajo več, ampak gluhonemi mlajše generacije, najstniki, se vedno bolj razvijajo. Približu- jejo se slišečim. Na to sem po- nosen. Vedno bolj se trudijo, da bi jim bili enaki. Jaz vem, da tega nikoli ne bodo mogli doseči. Oni so že od nekdaj gluhonemi in tu se ne da nič več spremeniti. Ponosen pa sem tudi zato, ker vem, da so gluhonemi zelo dobri ljudje. Če boste vi imeli kakšne teža- ve, če so, na primer, vaši sose- dje gluhonemi, se boste ob njih vedno bolj razvijali. Spoznali boste, da so ti ljudje zelo do- bri, samo... ne bodo vas sliša- li, temveč vam bodo brali iz ust.« Tu sva pogovor končala. Oba sva, pa čeprav me sicer nič ne gane kar tako, imela na očeh solze. Nihče jih ni posku- šal prikriti. Tudi moj znanec ne, tolmač, ki je to, da delam s Simonom intervju, s kretnja- mi povedal njegovi mami. Po- tem je prišel k meni in rekel: »Pogovarjal sem se s Simono- vo mamo. Povedala mi je, da si najbolj želi, da bi nekoč slišala glas svojega sina. Želi si sliša- ti, kakšen glas ima.« Še ena želja, ki bo ostala neuresni- čena. NINA-MARUŠKA SEDLAR Dejanova smrt je ponudila življenje Bil je ponedeljek, 17. avgusta letos, ko se je v večerilem času mlada družina vračala domov z obiska pri sorodnikih. V avtomobilu so se iz Žalca proti Štoram peljali: tridesetletni Miloš Milojevič, njegova štiriindvajsetletna žena Gor- dana in njun petletni sin Dejan. Do doma na Lipi nad Štorami jih je ločilo le še par kilometrov. Takrat pa se je njihov čas ustavil za večno. V silovitem trčenju na železni- ških tirih, ko se je mogočna lokomotiva zagoz- dila v pločevino majhnega fička, sta umrla oba zakonca, njunega sina pa so odpeljali v Univer- zitetni klinični center v Ljubljano, kjer se je zdravstveno osebje borilo za fantkovo življenje. Doma, v hiši na koncu Razgledne ulice na Lipi, pa so za vnukovo življenje trepetali Mili- sava in Miloš Milojevič, Dejanova babica in dedek ter stric Milomir. Potem, ko sta oče Miloš in mama Milisava izgubila sina in snaho, Milo- mir pa brata, so se oklepali le ene misli in želje: da bi vsaj mali Dejan preživel. Upali so, čeprav so bile napovedi iz Ljubljane zelo pesimistične. »Drugi dan po nesreči nas je po telefonu iz Ljubljane poklicala neka zdravnica in poveda- la, da Dejanu ni pomoči, da bo najverjetneje kmalu umrl. Ob tem me je vprašala, če dovoli- mo, da Dejanu odstranijo obe ledvici, ki sta zdravi in nepoškodovani in s tem dejanjem' omogočimo presaditev v telo nekega drugega človeka. Seveda sem šel takoj v Ljubljano in podpisal, še istega dne pa je naš Dejan umrl,«, pripoveduje Miloš Milojevič, in doda: »Vse na svetu bi dal, da bi izvedel, kdo je, kje živi, kakšen je tisti človek, ki je prejel Dejanovi led- vici. Potem bi videl, da en majhen del mojega vnučka še živi, četudi v drugem človeku. Zdrav- nikom pa, žal, njihova etika to prepoveduje, ne smejo povedati in najbrž je že tako tudi prav.« Mama Milisava sedi ves čas nema v črnini, v pogovor pa se vključi še sin Milomir, Dejanov stric: »Zdravniška etika je eno, čustva so nekaj čisto drugega. Bolečina ob izgubi treh naših najdražjih je še preveč sveža, da bi se lahko odpovedali takšnim razmišljanjem in željam. Ob vsem tem pa nas kot drobec svetlobe tolaži misel, da je Dejanova smrt omogočila življenje nekemu drugemu človeku, najbrž otroku, ki je bil najverjetneje obsojen na smrt. Takšno je pač življenje; kot tehtnica, ko nekdo izgubi in drugi dobi.« MARJELA AGREŽ Št. 40 - 8. Oktober 1992 18 Nadaljevanje s 15. strani je premišljena strokovna pre- soja morebitnih pobud obča- nov. Npr. v moji bUžini je ulica Tončke Čečeve, ki je bila po- štena Slovenka in je bila zve- rinsko mučena in umorjena. Če stanovalci te ulice želijo imeti to ime, naj jo imajo - to je demokracija. Preimenovanje posamezne ulice in naselja posameznika stane okoli 1500 SIT. Stroški za tablice z imenom ulice in naselja ter hišno številko bre- menijo občinski proračun. Ta- blica s hišno številko stane 450 SIT, ime ulice cca 2300 SIT, ime naselja pa 16 tisoč SIT. Vsak občan bo moral spreme- niti naslov na osebni izkaznici (nove se bodo zamenjale v Slo- veniji šele v letu 1993). Na- daljnji stroški pa so: prometno dovoljenje 220 SIT in taksa 210 SIT, vozniško dovoljenje 230 SIT in taksa 210 SIT. V Celju je bilo že veliko go- vora, kako naj bi se preimeno- vale celjske ulice. V občilih in medijih je že bil predlog in gremo kar po vrsti: Tomšičev trg naj bi se preimenoval v Glavni trg. Trg V. kongresa v Minoritski trg. Trg svobode v Grajski trg (od 1827 leta), Trg oktobrske revolucije naj se opusti, ker so samo tri števil- ke, Ulica 14. divizije v Kolod- vorsko ulico, Titova ulica v Celjski trg ali Mestni trg (od leta 1711), Zidanškova (ob- novljena) v Gosposko ulico, kot je nekdaj bilo, Čuprijska v Razlagovo ulico, Partizanska v Obrežno cesto, Stanetova v Graško ali ulico Hermana 11. (osebno menim, da naj bi osta- la Stanetova, zaradi tega, ker je bil Rozman Stane velik Slo- venec in si je zelo prizadeval za slovensko samostojno voj- sko. Nesreča pri preizkusu an- gleškega minometa pa mu je bila zagotovo podtaknjena. Tu bodo zgodovinarji povedali svoje.), Ul. Ivanke Uranjek v Sodnijsko ali Galetovo, Lile- kova v Kovaško, Kocenova v Špitalovo in Savinova v Rimsko. Glede imen na obrobju mesta Celja — Nova vas, Ostrožno, Hudinja in ostala naselja, naj občani teh naselij odločajo o novem pre- imenovanju ulic, seveda brez imen iz NOB. Na koncu naj omenim, da so v drugih bivših socialističnih državah po hitrem postopku odstranili spomenike Leninu in Stalinu in tudi preimenova- li ulice in naselja. Kot sem že omenil, preimenovanja niso poceni, vendar bom ta strošek plačal, samo da ne bom imel v svojih dokumentih ulico Čr- nogorskih brigad, Moša Pija- devo, V. kongresa ZKJ ali pa Titov trg. Moja želja in želja večine Celjanov je, da se preimenova- nja čimprej opravijo. Nujno bi bilo, da bi slovenska skupšči- na sprejela odlok za preimeno- vanje krajev v Sloveniji. Na- silno so preimenovali Sv. Ano v Podljubelj , Sv. Lucijo v Most na Soči, Šent Pavel v Prebold in Sv. Peter pod Svetimi gorami v Bistrico ob Sotli, itd. Posamezni borci NOV, umi- rite se, pustimo preteklost ter stopimo na pot sprave in evropskega sodelovanja in sporazumevanj a. PAVLE JERMAN, Celje Sporočilo za javnost Slovenski osrednji mediji so zadnje čase z veseljem povzeli izkrivljene izjave mag. Kosca, bivšega predsednika Območ- nega odbora Slovenske naci- onalne stranke v Mariboru. Le nekaj dejstev bi rad pre- dočil slovenski javnosti, če- prav nesmisli, ki jih govori, škodujejo le njemu in ga kaže- jo v luči, v kakišni smo ga v stranki poznali že prej. Navkljub nekaterim izbru- hom s strani alkoholiziranih pristašev mag. Kosca, od kate- rih nekateri niti člani stranke niso bili, mu moram v svojem imenu in v imenu stranke po- vedati, da se je strinjal tako s statutom kot tudi s progra- mom stranke. Stranka mu lah- ko osveži spomin s fotokopijo njegove podpisane prijavnice. Res pa je mekaj, čeprav se s tem gospod Kosec ne more in ne more pomiriti. Socializem in samoupravljanje sta minila in pa to, da so v SNS privatni interesi daleč zadaj. Nam gre za dobrobit slovenskega naro- da, gospod Kosec pa si za svoje interese lahko izbere katero od strank ki mu za to bolj ustreza ali pa ustanovi svojo stranko. O obtožbah pa ni niti smi- selno govoriti, saj v hlevu nih- če ne razume latinsko. Je žal pač tako, Štajerci smo samo dveh vrst, eni izredno dobri... ZMAGO JELINČIČ predsednik SNS Svetovni dan varstva živali Več ali manj je znano, da se po vsem svetu muči na milijo- ne živali: od grozljivih labora- torijskih poizkusov, živinskih transportov, eksperimentalne biologije, genske tehnologije, do grozljivega klanja živali za kulinariko in sadističnih tek-^ movanj, iger, obstreljevanje, zastrupljanja, do preobreme- njevanja živali, opustitve zdravljenja... Preveč bi bilo naštevanja in obtožb na račim človeka »krone stvarstva«, ki si podreja žival s tem, da jo muči, pretirano izkorišča in zločinsko zlorablja. Ob tem dnevu, posvečenem varstvu živali, bi želela name- niti nekaj vrst prvemu azilu za zavržene živali v Sloveniji v Mariboru. Po zaslugi mari- borskega Društva proti muče- nju živali je v nekaj borih letih zrasel lep in vse pohvale vre- den azil za zavržene živali. V lepo urejenih, čistih in nego- vanih, odprtih in zaprtih bok- sih je našlo doslej dom že sko- raj tisoč psov in 600 mačk, za- puščenih in begaj očih po ce- stah, bolnih, ranjenih... Dru- štvo je doslej preskrbelo nove- ga gospodarja že najmanj 800 psom in 400 mačkam. Zmog- ljivosti azila so v tem trenutku polne, vse čaka na novega go- spodarja. Mariborčani so res lahko ponosni na svoj 3 tisoč kva- dratnih metrov velik azil v ze- lenju na desnem bregu Drave, v katerem prostovoljci društva brezplačno skrbijo za nego in prehrano rešenih živali, vse dokler jim ne najdejo novih gospodarjev. Mariborski azil naj bi bil za vzgled tudi dru- gim slovenskim mestom, saj se povsod ubadajo z enako pro- blematiko zavrženih živali. Predsednica društva gospa Mira Bauman mi je potožila, da je azil v veliki finančni sti- ski, ker po zadnji vojni v Slo- veniji ljudje nič ne prispevajo za ogrožene živali. Nihče pa ne sme pričakovati ali celo zahte- vati, da azil vzdržujejo samo člani društva. Kaj bo z živalmi - bliža se zima in mraz! Preti nevarnost, da bodo te živali, rešene negotove usode, spet morale nazaj na cesto ali celo v »milostno smrt«! V društvu so mi potožili, da ne morajo plačevati računov za električ- no energijo, nabavljati hrano za živali, da o najnujnejših ve- terinarskih storitvah in zdra- vilih, ki so potrebna za skoraj vsako žival, niti ne govorim. Trkam na srca slovenske javnosti, ki jim je kaj do po- moči trpečih živali, da prisko- čijo na pomoč z denarnimi pri- spevki. Vsak tolar bo koristno in namensko uporabljen za ži- vali, ki so tukaj sedaj in mora- jo preživeti. Ne gre za kopiče- nje denarja, gre za vsakodnev- no porabo za živali v tem edi- nem slovenskem azilu. Prosim, ne pošiljajte denarja v pismih. Stopite na prvi poštni urad in po položnici vplačajte dobro- delni prispevek na račun Dru- štva za varstvo in proti muče- nju živali Maribor, Na terasah št.2/a; 51800-620-00016-05- 1257110-192535. V imenu dru- štva in v imenu vseh na pomoč čakajočih živali, se za vsak prispevek iskreno zahva- ljujem. LEA EVA MULLER, Ljubljana Teden boja proti kajenju Boj je nasploh zgrešena ak- cija. Tu boj ne bo uspel, ampak gre za vzgojo, osveščanje, kul- turo in kritje stroškov za večji riziko pri zdravju. Dosedanji način je realsocialističen in je le navidezno soUdaren, v praksi pa daje potuho tistim, ki za zdravje ne skrbijo, kaz- nuje pa tiste, ki delajo dru- gače. Predlagam, da se na vsak ci- garetni zavojček napiše, da je kajenje zdravju škodljivo, v ceno pa vkalkulira določen procent za zdravstveno var- stvo, ki je zaradi kajenja bolj ogroženo. Na ta način tisti, ki hoče kaditi in nezdravo živeti, participira za svoje užitke in hoteno rizično življenje. Tisti, ki se trudijo živeti na zdrav način, tako niso kaznovani, ampak stimulirani. Tako bi moralo biti tudi pri alkoholizmu. Tisti, ki nezdra- vo živijo ali si privoščijo pre- komerno take užitke, naj pri- spevajo več tudi za zdravstve- no varstvo pri vsakem takem nakupu. Ta denar pa se mora obvezno odvajati v sklad za zdravstveno varstvo in pre- ventivo. Lažna solidarnost in kaznovanje tistih, ki skrbijo za zdrav način življenja, tako od- pade. RK si naj pridobiva de- nar izključno s svojo humano dejavnostjo v obliki racional- nega pokrivanja stroškov in prispevkov, ki jih pridobi z lastno aktivnostjo. Karitas je začel delati brez državne pod- pore in sedaj deluje že uspeš- nejše kot RK, ki ima proračun- ska sredstva za plače funkci- onarjev. To vodi v neracional- nost. Poslanci bi morali zahte- vati ustrezen zakon in tako preiti iz realsocialistične prakse v demokratično, pra- vičnejšo in odgovornejšo obli- ko delovanja na tem področju. Tako bi dejansko prešli od be- sedičenja k dejanjem, od boja h kulturnemu ravnanju, ki je v skladu z osebno odgovor- nostjo brez prisile in kazni. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Zakaj smo za Delavsko socialno listo Vprašanje, zakaj se je De- mokratična stranka upokojen- cev Slovenije v sodelovanju z Delavsko stranko. Socialde- mokratsko unijo in Socialde- mokratsko prenovo Slovenije opredelila za skupen nastop na volitvah in za Delavsko so- cialno listo, je v zadnjem času prisotno v slovenski javnosti in zlasti med upokojenci. Del javnosti, ki vidi razvoj Slove- nije v njenem gospodarskem, socialnem tn parlamentarnem ter strankarskem življenju globje in daljnosežno, ki ne misli le na ozko lokalne intere- se in potrebe, takšno opredeli- tev odobrava. Drugi pa opre- delitev vidijo kot strankarsko slabost, nesposobnost samo- stojnega nastopa v volilnem boju, očitki pa letijo tudi na zvestobo stranki in njenemu geslu, da je samostojna in poli- tično neopredeljena. Stranka se je s tem opredeli- la za levosredinsko opcijo v slovenskem prostoru, hkrati pa ohranja svojo identiteto in samostojnost. Kako pa se bo opredeljevala po volitvah, je vprašanje, ki ga bomo nače- njali in nanj odgovarjali ta- krat. Nihče ne more trditi, da smo s podpisom Delavske so- cialne liste podpisali tudi novo politično strankarsko oprede- litev. Podpisali smo sodelova- nje in nastopanje v predvolil- nem boju in to s cilji, ki so enaki ciljem in od vseh strank najbližji našim interesom in potrebam. Okrepitev prizadevanj za razvoj Republike Slovenije in socialno blagostanje njenih državljanov je v interesu vseh in nima nobenega politično strankarskega pridiha. Te cilje zastopajo vsi dobro misleči ljudje, ki si želijo živeti v res- nično razviti in bogati deželi Evrope. Tudi naslednji cilji so usmerjeni v razvojno uspešno in socialno pravično družbo. Uveljavljanje interesov deloje- malcev, delodajalcev, brezpo- selnih, mladih, upokojencev in invalidov je zahteva tudi vseh sodobnih socialdemokratskih, strank v svetu in s tem v večji ali manjši meri zagotavljajo razvoj dela, znanja in ustvar- jalnosti. To pa so pogoji za uspešen razvoj družbe, v kate- ri delavci, mladi, upokojenci, invalidi in drugi niso socialna kategorija, temveč so enako- pravni v sedanji in pretekli ustvarjalnosti in dosežkih. To- rej moramo ustvariti državo, ki bo ob primarni nalogi go- spodarskega razvoja imela tu- di stabilni program socialnega razvoja. Enakopravnost žensk, raz- voj manjšinskih narodnih skupnosti, zaščita marginal- nih (na robu družbe) slojev in posameznikov, so prav tako cilji, ki sprožajo v družbi šte- vilna vprašanja in nerazume- vanja. V preteklosti smo o ena- kopravnosti žensk veliko go- vorili, ženske so se uveljavljale v družbi, tudi v politiki, zdaj pa se umikajo iz javnosti, so nezaposlene in s tem prepuš- čajo reševanje lastnih in dru- gih problemov predvsem mo- škim. Do manjšinskih narod- nih skupnosti smo dovolj po- zorni, zapostavljamo pa ljudi, ki so nam desetletja opravljali najtežja dela, ki smo jih pripe- ljali iz njihovih okolij, jih šola- li in zaposlovali, ker lastnih kadrov za takšna dela nismo imeli in jih tudi danes nima- mo, zdaj pa so postali odvečna delovna sila. Tudi tem ljudem mora nekdo dati priznanja in oporo, saj je mnogim Slovenija edina domovina. Na Usti je tu- di uveljavljanje regionalizma in razvijanje lokalne samou- prave ter krepitev skupnih moči levosredinskih sil, ki so to zapisale, ki se bodo za to borile in za to se bodo borili tudi njihovi poslanci v parla- mentu in vsakdanjem živ- ljenju. Še posebej pa je treba po- udariti naloge volilnega pro- grama, ki smo jih sprejeli na minuli seji republiškega odbo- ra stranke: polno zdravstveno zavarovanje brez participacije za vse upokojence in invalide nad 65 let starosti; pokojnina za polno delovno dobo mora dosegati 85 odstotkov pov- prečnega OD po sedanji zako- nodaji. Da bi bilo to mogoče, je treba pri načrtovanem lastni- njenju najmanj 40 odstotkov vrednosti državnega premože- nja oblikovati v upokojenski kapitalski sklad. S skladom naj upravljajo upokojenci, de- lojemalci in delodajalci, vlada pa naj bo le finančni nadzor- nik. Podobne zahteve naj bodo oblikovane tudi za druga po- dročja, ki prizadevajo življe- nje upokojencev in invalidov. Tudi to bodo zagovarjali po- slanci združene liste navede- nih strank. IVICA BOZOVIČAR PRITOŽNA KNJIGA , Za drugačen Vrtiljak Sem osmošolka z ene celj- skih osnovnih šol. Redno pre- biram Novi tednik in povedati moram, da sem zelo razočara- na nad stranjo Vrtiljak. Mi- slim, da nisem edina, ki ji ta stran ni všeč - še veliko mojih vrstnikov misli tako. Če koga zanima, kako živijo znani zvezdniki, lahko pogleda v re- vijo Bravo, Lady ali v kakšen drug tabloid. Pripombe pa imam tudi gle- de rubrike Prvič skupaj. Osmošolci so namreč zadnjič skupaj. Skupaj so preživljali otroštvo in zato jim je seveda všeč, če se za konec tega skup- nega življenja še skupaj slika- jo. Tistim, ki hodijo v prvi let- nik, pa je tako in tako vseeno. Med seboj se še ne poznajo i^ glede na to, da bodo skupaj preživeli štiri leta, bodo ime^ še dovolj priložnosti za sku« pinsko fotografiranje. Mislim, da bi bilo pametneje, če bi na« daljevali z rubriko Zadnjič skupaj. Navsezadnje vam - če jih to zanima - lahko pišejo in se fotografirajo tudi matu« ranti. Če je vrtiljak res namenjen nam, mladim, naj bi bil resnič- no pester, zabaven, pa tudi po- učen. Dosti mladih je, ki se ukvarjajo z zanimivimi rečmi in dosegajo lepe rezultate. Za- kaj ne bi v Vrtiljaku predstav- ljali teh učencev? Pa tudi spisi in pesmi naših sošolcev nas za- nimajo. Razen tega pa bi lahko v Vrtiljaku predstavljali zani- mivosti iz celjskih osnovnih iti srednjih šol. Dosti nas je tudi, ki nas za- nima novinarstvo ali kakšen drugi poklic. Zakaj jih ne bi v Vrtiljaku predstavljali? O Vrtiljaku sem se pogovar- jala tudi s svojimi sošolci in večina je enakega mnenja kot jaz. Novi tednik beremo zato, da bi izvedeli kaj koristnega - saj se tudi mi, mladi, zanima- mo še za kaj drugega, ne samo za slavne pevce in filmske zvezde. Razen tega pa - ravno mi, za katere sedaj mislite, da je dovolj, če lahko beremo o tem, kdaj se je rodil Michael Jackson, smo vaši bodoči bral- ci. Pravijo, da pregovor »kar se Jazenek nauči, to Janezek zna«, velja. To pomeni, da bo- mo mi, ko bomo odrasli, Vaš časopis kupovali samo, če nam bo všeč že sedaj, ko smo mladi! Lep pozdrav v upanju, da boste upoštevali moje želje in želje mojih vrstnikov. JERNEJA KRAJNC Uredništvo: Z večino pripomb se strinja- mo. V uredništvu pripravlja- mo novo obliko in zasnovo Vr- tiljaka, ki bo zaživel z novinc letom. Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo Izkoristite možnost nakupa novih stanovanj z ugodnim kreditom stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Ponujamo vam stanovanja na prijetni lokaciji na Dolgem polju v Celju. Stanovanja so klasično grajena, objekt ima 4 nadstropja, trajno izolacijsko fasado, plinske bojierje ipd. Cena m^ znaša 79.839,00 SIT/m^ int. 353. Pobeg iz vsakdanje v pravo Jungle Ker je celjska diskoteka Jungle v zadnjih mesecih po- goltnila ogromno zabave, ple- sa, družabnosti in gneče želj- nih obiskovalcev, jo je bilo se- veda potrebno obnoviti. To so v Jungle storili takoj po sejmu, prejšnji četrtek pa se je v pre- novljeno, osveženo in bolj funkcionalno Jungle že zapo- dila množica mladih in starih. Otvoritev sta Stane Stopar in Robi Špiler, lastnika diskote- ke, popestrila z vedno simpa- tično Sanjo Doležal, iz žal že bivše skupine Novi fosili. Sa- nji (na fotografiji) resnično n bilo težko ogreti razposajen« publike kasneje pa ji je pri ten pomagal še atraktivni DJ, ki ji pripotoval kar iz Amsterdama V prenovljeni Jungle je loi na zabavo odprt vsak dan in š' posebno ob petkih in sobota! ponoči. Pridite, če ne drugega zaradi firbca. Kajti Jungle skupaj s portoroško diskoteke Arcadia, še vedno vodi v Ante ninem ocenjevanju diskotek. EPJ Št. 40 - 8. oktober 1992 19 • Namesto, da bi prišel na obisk z zavitkom kavice, kot bi se to spodobilo, je Martin M., nekoč zaposlen v Ingradovem samskem do- mu na Ribarjevi ulici, pri- šel v isti dom ves nažgan in togoten. V pisarni je penil in težačil, tako da se ga je bilo mogoče znebiti edinole s pomočjo policije. Pa je veseljak Martin težil še po- licistom, zato so ga le-ti vzeli s sabo in mu določili ustrezno treznitveno tera- pijo. Naslednje jutro je mo- ral, ves zmačkan, k sodni- ku za prekrške, ki mu je izrekel ukrep prepovedi bi- vanja v Sloveniji. Martin je namreč po narodnosti Hrvat. • Mariborčan Darko K. si bo za vse večne čase za- pomnil celjsko reko Savi- njo. Minuli petek popoldne se je pred svojo druščino hršil, da je junak, ker si upa s splavarskega mostu skočiti v deročo Savinjo. Ker pa so prijatelji v njego- vo junaštvo podvomili, se je šel z njimi stavit. Skočil je, se po telesu ves popra- skal in - stavo dobil. Ko so nekateri občani ta skok vi- deli, so mislili, da je mlade- nič obupal nad življenjem in so zato poklicali na poli- cijsko postajo. • V petek, pol ure pred polnočjo, so poklicali obu- pani sorodniki, ki so pove- dali, da se pri njih doma, na Robovi ulici, tepejo. Možje postave so potem ugledali dva žlahtnika, Ivana Š. in Radka N., ki sta se bojevito spoprijela. Ker sta si krivdo za pretep po- delila na pol, bosta tudi po- tegnila vsak svoj konec pri sodniku za prekrške. • Soproga in mama Jožica je v soboto ob pol enih po- noči zaprosila za policijsko intervencijo, ker sta se do- ma stepla njena najdražja: mož in sin. Policisti so ju narazen spravili in Jožico rešili nočnih strahov. • Peter B. iz Ulice franko- lovskih žrtev ni naglušen, ampak je do svojih sosedov neuvideven. Kadar ima do- ma goste, jim namreč po- streže z obilico decibelov in z veliko deci belega. Zaradi njegove muzike in drugih spremljajočih zvokov sose- dom ne da spati, ti pa po- navadi pokličejo na policij- sko postajo in si na tak na- čin izprosijo nočni spokoj. Zaradi sobotne burne noči bo moral Peter k sodniku za prekrške. • Ko se je hudinjskim po- bom zazdelo, da se jih po Hudinji še premalo sliši, so ' si našli nov akustični pro- stor. Sokrajane so minulo soboto (spet) »razveselje- vali« z venčkom kričaških podoknic, ki so donele iz- pod podhoda Merkatorje- vega nakupovalnega cen- tra. Za to vpitje bodo to- krat odgovarjali: Andrej O., Roman K., Damir K. in Miran Š. Po srečanju z nji- mi so jih policisti nagnali spat, saj je bila ura taka, ko bi jih starši morali že po- grešati. • Liljano je njen Rudi v nedeljo namlatil in jo spodil iz stanovanja. Žen- ski ni preostalo drugega, kot da pokliče na policijo, Rudija pa čaka sodnik za prekrške. M. A. Kazen, na poti men vestjo in razumom Končalo se ie sojenie po lanskilt ropilt in umotili na bencinskili servisiii v nadaljevanju sojenja Adelu Obaliju iz Hrastovca pri Vele- nju in Robertu Zriliču iz Kamnika, ki sta junija lani skupaj izvedla rope na treh bencinskih servsih (Šentrupert in Trebnje v Sloveniji ter Rupa na Hrvaškem) in ko sta bila pri tem dva Petrolova delavca umorjena, delavec Ine pa težko ranjen, je petčlanski sodni senat Temeljnega sodišča Celje na torkovem sojenju v Celju med drugim zaslišal tudi sodnega izvedenca — mikrobiologa prof. dr. Miho Likarja in izvedenca psihiatrične stroke prof. dr. Jožeta Lokarja. Sojenje, ki ga je vodil predsed- nik senata, sodnik Milko Škoberne, je bilo v torek dopoldne končano, razglasitev sodbe pa je bila v sredo popoldne. Po obtožnici Temeljnega jav- nega tožilstva Celje, ki ga je na sojenju zastopala namestnica javnega tožilca Marinka Čakš, je Adel Obali obtožen, da je v sostorilstvu izvršil tri kazni- . va dejanja ropa, obtožnica pa ga bremeni še dveh umorov in enega poskusa umora. Robert Zrilič pa je-obtožen trikratne- ga ropa v sostorilstvu in kaz- nivega dejanja odvzema mo- tornega vozila. Obtoženi Adel Obali je v zgodnjem otroštvu zbolel za boleznijo, ki bi lahko pustila posledice na njegovem cen- tralno-živčnem sistemu, meni mikrobiolog, prof. dr. Likar, ki je tudi prepričan, da je Obali kot otrok prebolel mumps in norice, ta dva virusa pa lahko kvarno vplivata na možgane. Na drugi strani pa komisija za fakultetna mnenja, ki jo je za to sojenje določil dekan medi- cinske fakultete v Ljubljani, ni našla povezave med Obalijevo otroško boleznijo (mumps) in sedanjim zdravstvenim sta- njem. Ta komisija tudi ni potr- dila, da bi bil Obali zbolel za noricami. Sodni senat je imel torej na razpolago dvoje stro-' kovnih mnenj, ki pa se med sabo v nekaterih delih bistve- tudi nekatera nrnenja izveden- cev psihiatrične stroke, zlasti tisto, ki bi naj odgovorilo na vprašanje, koliko je bila v času storitve kaznivih dejanj okr- njena oziroma onemogočena Obalijeva prištevnost ter ko- likšen je bil dejanski Obalijev vpliv na Zriličevo osebnost. Namestnica javnega tožilca je v svojem zaključnem govoru (med drugim) poudarila, da ni nobenih dvomov, da gre za najhujša kazniva dejanja, ki terjajo strogo kaznovanje. De- jala je tudi, da je ni kazni, ki bi obudila umorjeni žrtvi in pri- zadetim vrnila moža in očeta. Kot je tudi ni kazni, ki bi vrni- la mir v duši obeh obtožencev. Za strogo kazen se je tožilka zavzela tudi zaradi vseh tistih, ki bi stopili na njuno pot. Zagovornika obtoženega Adela Obalija sta se v sklep- nem nagovoru vprašala, kaj se je nenadoma zgodilo, da se je ta fant iz povsem normalnega državljana kar naenkrat pre- levil v hudodelca najtežje vr- ste. Ker se mnenja strokovnja- kov med sabo ne ujemajo, sta zagovornika izpostavila te- meljno pravno vprašanje: Ali je bil Obali v času storitve kaznivih dejanj prišteven ali neprišteven. Ce se v sodnem postopku pokaže kakršen koli dvom, ni mogoče izreči naj- strožje kazni, vsekakor pa bo moralo sodišče te dvome od- praviti, sta menila. ■ Zagovornika obtoženega Roberta Zriliča sta izpostavila Zriličeve težnje, da bi Obaliju preprečil nadaljnja krvava de- janja in ga onemogočil. Po njunem mnenju je bil Zrilič ves čas v strahu pred Ob ali jem in ves čas v podrejenem polo- žaju, saj je orožje nosil le Obali. Na koncu sojenja je dal predsednik senata še enkrat besedo obema obdolžencema. Adel Obali je dejal: »Žal mi je, a to obžalovanje zdaj ne more nikomur nič pomagati.« Ro- bert Zrilič pa je povedal: »Is- kreno mi je žal, in upam, da bom v času prestajanja kazni dokazal, da takrat nisem pri- čakoval, da se bo vse skupaj zgodilo tako, kot se je zgo- dilo.« MARJELA AGREŽ Adel Obali je bil včeraj popoldne obsojen: za vsakega od treh ropov je dobil po pet let zapora, za dva umora in poskus umora oziroma za tri umore pa dvajset let zapora. Sodišče mu je zato izreklo enotno zaporno kazen, najvišjo, ki jo opredeljuje KZ Slovenije, dvajset let zapora. Robert Zrilič je bil za prvi rop obsojen na 2 leti in pol zapora, za drugi in tretji pa po tri leta zapora in za odvzem motornega vozila na štiri mesece zapora. Enotna kazen, ki mu je bila nato izrečena, je osem let in osem mesecev zapora. V zaporno kazen jima je vštet pripor v času od 20. junija 1991 do pravnomočnosti sodbe. mini KRIMIČI Skažena kupčija Dušan K. je kupoval marke. V gostinskem lokalu v Zagati v Celju jih je 29. septembra po- poldne kanil kupiti kar 10 ti- soč, zanje pa odšteti 580 tisoč tolarjev. Pa je k njemu pristo- pil neznanec in mu ponudil kupčijo. Najprej sta skupaj preštela tolarje, nato pa je de- vizni mešetar svojega kupca poprosil, naj za hipec počaka, ker ima devize spravljene na tržnici. Dušan je čakal na nez- nanca in ga ni dočakal. Ko pa je svoje tolarje ponovno pre- štel, je ugotovil, da jih manjka več kot 100 tisoč. Presiepil kupca Slobodan R., direktor po- djetja Ipon Italy iz Zagreba, je julija letos podjetju Bimex iz Vojnika ponudil v prodajo najrazličnejša oblačila. Tovor- njak s konfekcijo je iz Zagreba prispel v Vojnik, oblačila pa so bila opremljena z našitki Ipon Italy. Pa je bilo z robo vendar- le nekaj narobe. Na osnovi ne- katerih drugih oznak je bilo ugotovljeno, da konfekcija ni bila »made in Italy«, ampak je potovala po proizvodnih tra- kovih firme Rudnik v srbskem Gornjem Milanovcu. Na begu je biio vroče Ko je Anica Š., lastnica pro- dajalne v Grobelnem, minulo soboto odprla svoj zamrzoval- nik, ki je bil še prejšnji večer zaklenjen, je v notranjosti za- gledala precejšnjo praznino. Manjkali so sladoledi in kor-, neti. Kmalu po obvestilu o vlo- mu, so policisti celjske policij- ske postaje v Celju prijeli sku- pino mladoletnikov, ki je po- begnila iz prevzgojnega doma v Veržeju. Na begu se je s sla- doledi hladila četverica, dva fanta in dve dekleti v starosti od 14 do 15 let. Konec nakupov Policistom v objem sta 29. septembra popoldne padla dva Ljubljančana, 19-letni Gregor N. in 20-letna Barbara K. Serija njunih nakupovalnih podvigov v različnih koncih Slovenije se je končala v Hme- zadovi prodajalni Agrina v Žalcu, ko je prodajalka za- slutila, da je z njuno kartico American nekaj narobe. Imela je namreč to napako, da je bila ukradena Mileni P. iz Ljub- ljane. Izginuli kipci v noči na 28. september je neznani storilec vlomil v kape- lico v Pristavi, iz katere je od- nesel lesen kip matere božje, visok 90 centimetrov, in dva druga nabožna kipa iz lesa, vi- soka 50 centimetrov. S tem je lastnika kapelice, Ivana Urši- ča iz Gubnega, oškodoval za okoli 150 tisoč tolarjev. Požlgaica še iščejo v stanovanjskem bloku v Šaleku 90, v prostoru, ki je namenjen beguncem, je 2. ok- tobra okoli 19. ure zagorelo. Ogenj, ki se je nevarno širil, je uspel pogasiti hišnikov sin. V prostoru, ki je bil v tem času, na srečo, nenaseljen, so zgore- la ležišča in posteljnina. Škode je za okoli 100 tisoč tolarjev, oškodovano pa je stanovanj- sko podjetje Verko iz Velenja. Policijska oziroma kriminali- stična preiskava je pokazala, da je šlo za požig, storilca pa še iščejo. Ukradeni žirafi v času od 18. avgusta do 28. septembra letos je nezna- nec iz avle hotela Dobrna, ukradel pobakreno skulpturo iz varjenega železa, 70 centi- metrov visoko, ki ponazarja dve žirafi s prepletenima vra- tovoma. Ukradena skulptura je, skupaj s še osmimi, pred- stavljala vsebinsko umetniško celoto. S tem dejanjem je Ivan D. iz Maribora oškodovan za 184 tisoč tolarjev. Lepotec s poljubom S parkirišča hotela Donat v Rogaški Slatini je v noči na 28. september izginil črn ja- ponski lepotec mitsubishi, ki, ima registrsko tablico z napi- som MB KISS 69. Vanj se je neznanec tako močno zaljubil, da ga je vzel za svojega. Pogre- ša'pa ga Iztok K. iz Maribora. Avto je vreden najmanj dva milijona tolarjev. Naivni športnik športnik Rok R. iz Celja se je prejšnji petek ustavil pred bistrojem Čajnik v Celju. Ko- lo, s katerim se je pripeljal, je varno prislonil k steni, sam pa se je šel v Čajnik odžejat. Ko se je vrnil h kolesu, je na krmilu manjkala športna torba, v ka- teri je prevažal športna oblači- la in brisače. Naivni (ali po- zabljivi) športnik se zdaj zgra- ža nad nepoštenostjo Slo- vencev. PROMETNE NfZGODE Padel s traktorja V ponedeljek, 28. septembra popoldne, se je pripetila nez- goda na lokalni cesti v Podpeči ob Dravinji, v kateri je bil hu- do telesno poškodovan voznik traktorja. Nastala škoda znaša okoli 50 tisoč tolarjev. .Drago Mlakar (38) iz Spod- njih Laž, je vozil traktor s pri- klopnikom iz smeri Ljubečne proti Podpeči ob Dravinji. Ko je v Podpeči zapeljal v strmi klanec, se je traktor ustavil, nato pa je začel drseti vzvrat- no. Po osmih metrih drsenja se je, zaradi nagiba, traktor s pri- kolico prevrnil na desni bok in nato še na streho. Ker na trak- torju ni bilo varnostnega loka in kabine, je voznik padel na vozišče in se hudo telesno po- škodoval. Avto v jarku Na lokalni cesti Arclin- Proseniško, izven naselja Lju- bečna, se je v ponedeljek, 28. septembra popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe, gmotna škoda pa zna- ša okoli 200 tisoč tolarjev. Henrik Pelko (49) iz Šent- jurja, je vozil osebni avto iz smeri Ljubečne proti Proseni- škem. Ko je pripeljal v ostri desni ovinek, je zapeljal izven vozišča na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo in obstalo v obcestnem jarku. Voznik se je v nezgodi hudo poškodoval. Trije poškodovani Na regionalni cesti v kraju Trnovec, se je v petek, 2. okto- bra popoldne, pripetila nazgo- da, v kateri so bili trije udele- ženci hudo telesno poškodova- ni, gmotna škoda pa znaša okoli 330 tisoč tolarjev. Iz smeri Šentjurja je proti Dramljam vozil osebni avto 24-letni Boris Rupreht iz Vele- nja. V križišču cest za Proseni- ško in Ponikvo je zavijal v levo proti Proseniškem, in to v ča- su, ko je iz smeri Dramelj pri- peljal voznik osebnega avto- mobila, 50-letni Ivan Strajhar iz Zagorja ob Savi. V križišču sta vozili trčili, pri tem pa so se hudo telesno poškodovali voznik Rupreht in sopotnika, 43-letna Danica Strajhar ter 16-letni D. T., oba iz Zagorja ob Savi. Na mestu mrtev Smrtna prometna nesreča se je pripetila v petek, 2. oktobra v zgodnjh jutranjih urah, na cesti, rezer\'irani za motorna vozila, izven naselja Ljubečna. Iz smeri Dramelj je proti Ce- lju vozil osebni avto 33-letni Jože Mestek iz Razborja. Na- enkrat je iz neznanega vzroka zapeljal z odstavnega pasu na travnato površino. Po 88 me- trih vožnje po travi je vozilo prebilo varovalno ograjo iz ži- ce in trčilo v obrežje potoka, nazadnje pa se je prevrnilo na streho. Voznik je utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Kdor bi o tej nesreči kar koli vedel, naj to sporoči najbližji policijski postaji ali pokliče na UNZ Celje, tel. 29-385. Mopedist v traktor Na lokalni cesti Tevče-Oleš- če, se je v petek, 2. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, nastala pa je tudi manjša gmotna škoda. Iz smeri Tevč je proti Oleš- čam vozil kolo z motorjem 17- letni Leon V. iz Olešč. Ko je zapeljal v desni nepregledni ovinek, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik traktorja, 25- letni Milan Škorjanc iz Olešč. V trčenju med voziloma je bil Leon V. hudo telesno poško- dovan. Nezgoda v Šempetru V petek, 2. oktobra zvečer, se je pripetila nezgoda na ma- gistralni cesti v kraju Šempe- ter. Ena oseba je utrpela hude telesne poškodbe, gmotna ško- da pa znaša približno 100 tisoč tolarjev. Slavko Krajnčan (27) iz Go- rice pri Šmartnem, je vozil osebni avtomobil iz smeri Žal- ca proti Vranskem. Na začetku naselja Šempeter je začel pre- hitevati pred sabo vozeč avto- mobil. Po končanem prehite- vanju je sunkovito zavil nazaj na svoj vozni pas, pri tem pa trčil v zadnji levi del vozila, ki ga je v isti smeri vozil 22-letni Predrag Šinik iz Petrovč. V tr- čenju je hude telesne poškodbe utrpela sopotnica v Krajnča-. novem vozilu, 24-letna Anita Šeligo iz Vojnika. M. A. Št. 40 - 8. Oktober 1992 20 št. 40 - 8. oktober 1992 21 R^OT/^RNICA Spati ni treba znati Jesen je skrivnostno dozore- la v mnogoterih barvah in okusih in zopet nisem utegnil v gozd. Zaradi tega sem bil v začetku tedna precej nejevo- ljen, sploh ko sem opazil ne- marno reklamiran literarni večer v klubski galeriji na- sproti pošte, ki sem ga žal za- mudil. Dobrodošla popestritev bi bila to za moje uspavane možganske frnikole, ki sem jim potem kar tako, meni nič tebi nič, začel očitati marsikaj. Zelo jim zamerim, recimo, da se precej ležerno kotalijo mi- mo informacij o takšnih in drugačnih dogodkih, tako da vas potem sočutno namakam v takšnihle milo koncentrira- nih raztopinah že tako šibke kulturne sape celjske. Pokonci sem dvignil ušesa in prepustil očem, da same poiščejo giba- nje. Pozornost sta mi pritegni- la dva napovedovana in še kar prizadevno reklamirana sku- pinska madrigala, ki sta se imela zgoditi v spodnji Štajer- ski. Najprej sem opazil napo- ved ročk frčivala na Ptuju, kjer je nekomu poleg mnogih pokroviteljev in nekdanjega vojaškega skladišča uspelo po- vabiti v goste tudi skupine iz Panonske nižine, kot so The search For whait iz Lendave in madžarski Anti militarv de- monstration ter Vagtazo Hal- lotkemek oba iz Budimpešte. Sprehodil sem se med avto- busno postajo in železniškim kolodvorom, ki kot simbol gradbeniškega napredka še vedno žaluje, da ga niso zbom- bardirala zlata krila naše ar- mije in bi se ga potem vsaj kdo lotil popravljat. No, ugotovil sem, da nimam kaj sanjariti o potovanju v to tako oddalje- no staro mesto dokler nimam svojega avta, saj so bile zveze nadvse nepovratne, kot v časih potovanj s kočijo. Drugo takš- no prireditev pa je napovedo- val še kar velik plakat Društva prijateljev glasbe iz Žalca, ki je vabil v Hmezadovo stalo na prireditev Provinca ne spi. Tako sem se v petek sprijaz- njeno znašel tam, kamor me je prineslo, da ugotovim kdo spi in kdo ne spi. Presenetil me je ugoden termin, v katerem so se organizatorji odločili predsta- ,viti štiri celjske in eno rovinj- sko skupino. Tako se je na ve- likem odru pod barvnimi re- flektorji najprej pojavila tri- članska ekipa Ni imena, da pokaže kako gleda na svet. Oz- vočevalec je vztrajal na štirio- glatem zvoku v že tako pusti dvorani, čeprav sem slutil, da je ozvočenje solidno. Moža- karji na odru so tako zaplavali kot rdeči žele. Debitanti na glasbenem ne- bu so z vztrajnostjo uspeli pre- seči naporen začetek in ostali na enostavno zgrajenih har- monijah klaviatur precej sen- zibilni, vendar brez pričako- vanega odziva, nerazumljivi, brez samosvojega izraza festi- valsko serviravni. Naj dosti vadijo in nastopajo! Mnogim najatraktivnejši del večera je predstavljal nastop tria Coda, ki dosti konkretneje uporablja svoje kitare. Sveže in domisel- no postavljene melodije voka- la, ki si jih izmišlja basist in pevec Marcel so ljudi spravile v dobro voljo, kar je v tej gni- lobi svojevrsten dosežek. Zato je bila instrumentalizacija kaj slaba opora, ki se je ojačala predvsem v drvečih frazah, ko ni bilo petja. Dobro so zvozili še kar zahteven program in tu- di Stanč je pomagal na sintu, zato upam, da jih bomo še kdaj slišali na samostojnem nasto- pu. Potem se je začel revijalni del koncerta, ki ga je otvorila skupina Rožletove sanje. Kar predolgo so tuhtali v Mičotovi garaži, kjer so sicer instru- mente ohranili v bleščečem stanju, vendar me kljub hudim naporom tokrat na odru niso pritegnili. Z lastnimi skladba- mi so seveda nevarna konku- renca raznim Don Mentonijem in sličnim dondam, vendar se je meni in mojemu zobobolu kaj sladko fučkalo za takšne primerjave zato sem se pošte- no umaknil. Za njimi so z ritjo začeli migati še Veronique, ki sicer obvladajo vse živo in bilo je že tako lepo, da se je tudi Ptič, ki je ves večer mladini demonstriral kako se mora človek razplesati, po dveh, treh komadih sesedel na stol. Rovinjčanov nisem čakal, preveč je bilo sladkarij za en večer. V napad! Provinca ne spi, čeprav Je še zgodaj Dvorana Hmezad Žalec, ročk končen skupin Ni imena, Coda, Rožletove sanje, Veroniuue in Blind date, 300 obiskovalcev Letošnja jesenska ročk sezo- na se je v Žalcu pričela relativ- no zgodaj, saj je domače Dru- štvo prijateljev glasbe minuli petek pripravilo prvo večjo rockersko manifestacijo. Žalsko občinstvo bi lahko ocenili kot izredno hvaležno in tudi vedno bolj zahtevno, kajti takoimenovani stari štosi se pri njem že dolgo ne obnesejo več, vedno večjo vlogo pa ima- ta kreativnost in pristop do občinstva. Koncert so v zahla- jeni dvorani odprli Celjani Ni imena. Skupina deluje že ne- kaj let, vendar so z nastopi pričeli šele letos, njihov pro- gresivni ročk pa v povezavi z ironičnimi besedili daje vtis duha zgodnjih osemdesetih let. Kljub zamazani zvočni sli- ki v začetku nastopa, so nale- teli na dober odziv kot prvo- nastopajoči, v prihodnje pa bodo morali še dosti postoriti na aranžmanih sicer domisel- nih skladb. Takoj za njimi so na oder prišli Coda (Celje), ki sicer slovi kot izrazita alter- rock zasedba, vendar so pri- sotnim dokazali, da lahko tudi skupina njihovega kova na originalen in duhovit način in- terpretira balade in priredbe. Rožletove sanje pa so po sesta- vi skladb v primerjavi z ostali- mi nastopajočimi povsem dru- gačni. Glasbo te skupine je možno označiti kot slovenski ročk, ki po sami zgradbi ni nič novega, toda zasedba je izred- no močna po avtorski, tehnič- no-glasbeni in aranžmanski plati. Glasba Rožletovih sanj se naravnost vživlja v prostor in kaže, da imamo v Celju po dolgem času znova ročk zased- bo, ki bo v slovenskem glasbe- nem prostoru lahko naredila kaj več. Veronique so bili naj- bolj zveneče ime tega večera in so edini, ki že imajo samostoj- no kaseto. Toda če bi popular- nost skupin merili v oddalje- nosti občinstva od odra, potem so se Veronique prav gotovo najslabše obnesli, po mnenju nekaterih obiskovalcev pa bi njihova glasba bolj odgovarja- la hotelsko-terasnim nasto- pom nekje ob obali. Zadnji so žalsko publiko razveselili gostje iz Rovinja Blind date, ki so bili precejš- nja neznanka, slog skupine pa morda še najbolj spominja na ameriške ročk zasedbe z za- hodne obale. Vsekakor so pri- jetno presenetili prisotne, ki so kljub nekoliko predolgemu nastopu vztrajali do konca in izdatno nagradili hrvaške roc- kerje, ki bodo v prihodnje še kako dobrodošli na podobnih nastopih. Če strnemo vtise, potem smo v Žalcu ponovno doživeli pri- jeten glasbeni večer, kakršnih bo po besedah organizatorjev do novega leta še veliko, pred- vsem pa velja pohvaliti samo zamisel prireditve in njeno iz- peljavo. PRIMOŽ ŠKERL PRED 5. LETI: 1. NEVERGONNAGIVEVOUUP............................................... RICKASTLEV 2. VVIPEOUT........................................... THEFATBOYS&THEBEACHBOYS 3. VVHERE THE STREETS HA VE NO NAME............................................ U2 4. VVHATHAVEIDONETODESERVETHIS .............. PETSHOPBOYS&DUSTYSPRINGFIELD 5. HEARTANDSOUL ................................... TPAU 6. PUMP UP THE VOLUME..................................................^... M/A/R/R/S 7. SOMEPEOPLE........................................................ bUFFRICHARD 8. TOYBOY.................................................................... SINITTA 9. GASANOVA........................................... LEVERT 10 VVONDERFULLIFE.............................................................. BLACK PRED 10. LETI: 1. EYEOF THE TIGER...................................................... SURVIVOR 2. PRIVATEINVESTIGATIONS......................................... DIRE STRAITS 3. SAVEAPRAYER....................................................... DURANDURAN 4. VVALKING ON SUNSHINE........................................... ROCKER'S REVENGE 5. GOME ON EILEEN.......................................... DEXY'SMIDNIGHTRUNNERS 6. ALLOFMYHEART .......................................... ABC 7. GIVE ME YOUR HEART TONIGHT................................... SHAKIN' STEVENS 8. Hi FIDELITY..................................................... THE KIDS FROM FAME 9. THEMESSAGE................................................. GRANDMASTER FUSH 10. WHAT.................................................................... SOFTCELL PRED 15. LETI: 1. MAGICFLY ...................................................................SPACE 2 OXYGENE ............................................ JEAN-MICHEL JARRE 3 WAYDOWN........................................................... ELVISPRESLEY 4 DEEP DOWN INSIDE DONNASUMMER 5. SILVERLADY............................................................ DAVID SOUL 6. TELEPHONEMAN........................................................MERIWILSON 7 FLOATON............................................................ THEFLOATERS 8. NIGHTSONBROADWAY................................................. CANDISTATON 9. DOANYTHINGYOUWANNADO................................ EDDIE ANDTHE HOT RODS 10. NOBODY DOES IT BETTER............................................... CARLY SIMON PI^ED 20. LETI: 1. MAMAWE'REALLCRAZYNOW ;.................................................. SLADE 2. YOUWEARITWELL.................................................... RODSTEWART 3. STANDINGINTHEROAD......................'.........................BLACKFOOTSUE 4. SUGARME ..........................................................LYNSEYDEPAUL 5. VIRGINIA PLAIN ......................................................... ROXYMUSIC 6. LAYLA............................... .......................DEREK&THEDOMINOES 7. irSFOURINTHEMORNING............................................. FARONYOUNG 8. AINT NO SUNSHINE.................................................MICHAEL JACKSON 9. ALLTHEYOUNGDUDES.............................................MOTTTHE HOOPLE 10. IGETTHESVVEETESTFEELING.......................................... JACKIEVVILSON PRED 25. LETi: 1. THE LAST WALZT........................................... ENGELBERTHUMPERDINCK 2. IILNEVERFALLINLOVEAGAIN ............................................ TOMJONES 3. EXCERPT FROM A TEENAGE OPERA ........................................ KEITHWEST 4. SANFRANCISCO .................................................... SGOTT McKENZIE 5. ITCHYCOOPARK ................................................... THE SMALL FACES 6. EVEN THE BAD TIMES ARE GOOD....................................... THETREMELOES 7. WE LOVE YOU....................................................... ROLLING STONES 8. LET'S GO TO SAN FRANCISCO......................................... FLOVVERPOT MAN 9. REFLECTIONS ...........................................DIANAROSS&THESUPREMES 10. JUST LOVING YOU...................................................... ANITAHARRIS »Časovni stroj« je pregled prvih desetih skladb s svetovnih lestvic, ki so bile objavljene v časopisu New Musical Express pred točno petimi desetimi, petnajstimi, dvajsetimi, petidvajsetimi leti. »Časovni stroj« bo v Novem tedniku objavljen vsakih 14. dni, glasbo iz teh lestvic pa boste lahko poslušali v vsakem drugem sobotnem večernem programu od 19:30 do 22:00 ure. SŠ Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. L.S.I. - THE SHAMEN ' (6) 2. SEXY MF - PRINCE (5) 3. ONE LOVE - DR. ALBAN (3) 4. GOOD STUFF - B-52'S (8) 5. A SMALL VICTORY - FAITH NO MORE (7) 6. AINT NO DUBT - JIMMY NAIL (4) 7. FRIDAY l'M IN LOVE - CURE (1) ■ 8. JUST ANOTHER DAY - JON SEGADA (4) 9. HOW DO YOU DO - ROXETTE (3) 10. LIFE IS A HIGHWAY - TOM GOCHRANE (2) DomaČe zabavne melodije: 1. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (5) 2. V AMERIKI - CONTINENT (5) 3. LE SEBE ŠE IMAM - PANDA (6) 4. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (4) 5. GRAJSKA DAMA - AVIA (8) 6. POLETNA TOPLA NOČ - ČENA (7) 7. LEPA SI NOCOJ - JANKO ROPRET IN DON MENTONYBAND (1) 8. ZNOREL BOM - PAVLE KAVEC & PRIJATELJI (3) 9. OSTANI MLAD - PETER PAN (3) 10. FREDI - VERONIOUE (1) Narodno-zabavne melodije: 1. ANDRAŽ - DAN IN NOC (9) 2. LJUBEZEN NA PRVI POGLED - TRIO STANKA FAJSA (7) 3. NA PLESU - BRATJE IZ OPLOTNICE (8) 4. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI (5) 5. OB TRGATVI - ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA (4) 6. NAŠE MALO KRALJESTVO - MARELA (8) 7. VEČNO JE MLADA - PODKRAJSKI FANTJE (3) 8. AL' SEM RES PREMAJHEN - MARKO GALIČ (6) 9. DOLINA SE.^UDI - SLOVENSKI KVINTET (10) 10. MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: HAVE YOU EVER NEEDED SOMEONE SO BAD - DEF LEPPARD 2 HEARTS - TOTO Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: VROČ DAN - ŠUM UUBEZENSKE INŠTALACIJE - JANI KOVAČIČ Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: MOJ NONIČ - PRIMORSKI FANTJE UUBEZNI ČAS - ALPSKI KVINTET Nagrajenca: Jožica Jelene, Keršova 7, Vojnik Maja Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39a Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdija v CanlTi si pa na moji ohceti špilu,< jaz pa nič ne vem. Za obraze imam bolj slab spomin. Spomnim pa se ohceti in ljudi manjše rase, ki so živeli visoko nad Frankolovim. Imeli so tako nizko hišo, da sva z bratom samo na enem koncu lahko pokonci stala. Verjetno na tistem, kjer se je poden že malce v klet posedel. Pa pili so veliko in bili neskončno dobre volje. Malce ga je treba dati na zob, da je veselja dosti. Danes se vsi zgovarjajo na avto pa tudi žene so drugačne in ne pustijo možem toliko piti. Opa- žam pa, da se vse bolj vrača v domove domača muzika in običaji. Pa ne, da imamo vsi muzi- kanti sedaj veliko dela. Lahko so še tako super in šolani glasbeniki, vendar ljudje takoj opazi- jo, kdo da iz sebe še kaj več kot muziko. Med pbičaji na žalost izginjajo tisti, kjer se solo igra za tega in tega. Veste, včasih se je pri tem za muzikanta nabralo kar precej denarja. Danes pa ljudje bogata darila kupujejo, hrana je dra- ga, pa fotografiranje... Muz'ka je zadnja in na žalost ni več toliko denarja, kot ga je bilo včasih.« EDIMASNEC Ena Iz Lojzovega rokava Zdravnika, ki sta hodila za možakarjem, sta si izpopolnjevala pamet ob njegovi čud- ni hoji. »Stavim, da ima revmo!« • »Nemogoče. Poglej kako široko in zloma- no hodi. To ima iz vojske!« Ko sta tako ugotavljala, si nista mogla kaj, da ne bi vprašala, kdo je v zmoti. »Zmotili smo se vsi trije«, pravi možakar. »Še najbolj jaz, ki sem mislil, da ga bom spohal, pa sem ga kar v hlače spustil.« i STRAN(KA) ŠALJIVCEV Oče o očetih so se pogovarjali Američan, Ita- lijan in Slovenec. Američan pravi: »Moj oče je tako majhen, da pod mizo igra nogomet« Italijan pa: »Moj oče ga igra celo pod stoli.« Slovenec pa zajoče in reče: »Moj oče je tako majhen, da je padel z lestve, ker je obiral borovnice!« Pridigarska v neki vasi je imel župnik pridigo, ki je ljudem segla do srca tako, da so vsi jokali. Samo eden je bil videti neprizadet, kot da se ga nič ne tiče. Ko so ga po maši vprašali, ali ga niso župnikove besede nič ganile, jim je dejal: »Saj nisem iz njegove fare!« Plesalca Fant in dekle plešeta tesno objeta, kmalu pa dekle občuti nekaj trdega ob trebuhu. Vsa žareča reče fantu: »Dragi, ti boš pa kmalu umrl« Fant se prestraši in jo vpraša, kako to ve. Ona pa mu nagajivo odgovori: »Ker sem pravkar občutila tvoj konc'.« Zaljubljena Ves goreč reče fant dekletu: »Joj, kako si lepa.« Ona pa mu odgovori: »Škoda, da ne mo- rem tudi jaz tebi reči tako.« Fant ji užaljeno zabrusi: »Se pa zlaži, kot sem se jaz.« Šale za današnjo stran so prispevali: Darinka UŽMAH iz Vinskega vrha, Jernej BRILEJ iz Planine pri Sevnici in Majda VREČKO iz Griž. zavarovalnica triglav - Nič ni tako varno Da ne bi potrebovalo zavarovanja Št. 40 - 8. oktober 1992