13. številka.
Ljubljana, v soboto 17. jannvarja.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan ive«er, izim*i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij skoogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po • 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrst« po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka atolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Davčna novela.
(Spisal dr. Gregorič.)
Še ta mesec bode se v državnem zboru posvetovalo O davi'ni noveli; stranke 80 že 8 svojih različnih stalidč izrekle svoje mnenje pro in contra, ali pa, slobodno bi rekel, brez male izjeme contra.
Taka izi • je g. Adolf Obreza, državni poslanec za občine notranjske. Ker ta poslanec Slovence zastopa, bi se utegnilo soditi, da Slovenci že ne morejo dočakat*, da bi ta vladni načrt skoro po-Btava postal; ker g. Obieza to davčno novelo tako hvali, da cigan svoje kljuse ue more bolje hvaliti. Jaz »i vendur usojam soditi, da kmetski stan, če bode ta vladni predlog postava postal, ne bo nič ni boljšem, kakor tisti, kateri od cigana kobilo kupi. Postavni načrt, o katerem g. poslanec pravi, da se mora vsak zastopnik kmetskih občin in kmetskega stanu za njo potezati, da je dalje celo njegova dolžnost, ako mu je poziv njegov častna stvar, zastaviti vse moči, da se ukrene ta postava, mora Že take dobrote v sebi imeti, da so lahko z daleč ošlatajo. Če pa g. Obreza sam trdi, du „vlada kani 8 to postavo v prvej vrsti to doseči, kako bi pomnožila državne dohodke", de bi se po tem postavnem načrtu nz viša le pristojbine /a 0'6O7°/0 ali 607/10 kraicarjev pri v&bkih 100 gold.", tedaj bi jaz rad poznal tistega, kateri bi mašo plačal s „to dobro majnigo", da bi ta postavni ntčrt postava postal.
Ta postavni načrt je prava mešanca, on zadeva kmetski stan, meščane, trgovce, obrtnike, borzo. Vsak se tedaj naj s svojega stališča brani. Zastopnika kmetskega stanu mora zanimati §. 4 tega postavnega načrta in po tem paragrafu so kmetje mnogo na slabejšem nego do sedaj.
Z ozirom na davek sta si država in davkoplačevalec vsekdar v protivji bila in si bodeta, država vleče na više, davkoplačevalec tišči na nižje, za postavo, katere svrha je, bremena davkoplačevalca povijati, se kmet nikdar ne bo ognval, tega tudi g. Obreza ne bo dosegel. Poglejmo pa si postavni načrt natančneje, in jioslužujmo se tistih podatkov, kutere nam g. Obreza v svojih člankih sam ponuja in prepdčuli se bomo, da ta vladni načrt, če bo
§. 4. kdaj postava, ne bode za kmetski stan nikdar olajšava.
Do sedaj se je plačevalo na pristojbinah o prenosu premoženja, ako se je ta prenos zvršil: v teku  2 let   ...  . l°/0 „   .     4 „ .... .   .     6 „    .... 2%
■ ■ s. .... wr
.    .    10.....3»/0
uad     10.....SViVo
Za naprej bode se za vsaki prenos premoženja brez izjeme, ali se je to zgodilo v 24 urah ali v 30 letih 3% pnstojbine plačevalo. Nič zgubi, pa tudi ničesar pridobil ne bode tisti, kateri premoženje pridobi vsled menjave, katera se je zvršila v teku nad 8 ali ne nud 10 let.
Dobiček bodo imeli tisti, kateri premoženje pridobijo vsled menjave, v teku nad deset let, ali dobiček bode neznaten samo za '/a0/o- škodo pi trpijo vsi tisti, na katere se je premoženje prepisalo v teku 8 let, in sicer škodo, ne samo za '/j0/,,, ampak za l°/0 do 2%, to je pri vsaki stotiui za 1 gld. do 2 gld.
Če kdo posestvo kupi za 3000 gld. od nekoga, kateri je je imel 2 let!, je plačal do seda) l°/0 in 25°/o doklade, t. j. desetka    .  .  30 gld. — kr.
m 25°/0 doklade...... .    7   „   50 „
vkup torej   ...  37 gld. 50 kr.
Po novi postavi bode pa plačal
3°/0 pristojbine tj......90 gld. — kr.
in 25°/o priklade t. j.   ...   .  22   ,   50 „ vkup torej   .   .  .112 gld. 50 kr. torej več 75 sld.
Recimo, prejšnji posestnik je imel posestvo 20 let, tedaj plača prvi kupec po dosedanji postavi 3Va°/o pristojbine, pri kupnini
3000 gld. t. j........105 gld. — kr.
in 25°/0 doklade tj.....26   „   50 „
vkup torej   .   .   .131 gld. 50 kr.
Če pa ta kupec posestvo v teku dveh let proda, tedaj novi kujeo plača samo l°/o
pristojbine t. j........30 gld. — kr.
in 25°/0 doklade t. j.    ...  .    7   „   50 , vkupe torej   ...  37 gld. 50 kr, oba vkup torej 169 gld.
tere je Ljubljansko mesto dalo pckojm mu Zenariju v shrambo, a t^ga našim mestnim očetom ue moremo šteti v greh, saj je eskomptua banka b la v nezmotljivih nemških rokah in varnost vsaj tolika, kakor pri Rotkschildu.
Scer je pa tudi lepše, če so vsi denarji na jeduem kupu, kukor pa, če bi se na več stranij vlagali. Mestno zastopstvo Ljubljansko bi bilo sicer moglo nekoliko tisočakov razdeliti mej kmetske posojilnice, pa to se mestnim očakom ni praktično zdelo, in zato so ostali denarji na kujiu pri eskomjit-nej banki pod varstvom nemške inteligencije Ljubljanske.
Sicer je še dobro, da mesto Ljubljansko more kaj zgubiti, grad Zagreb na pr. ne bi izgubil niti jednega krajcarja, če bi tudi bankrotirale vse banko ne samo Zagrebškega mesta, ampak celega sveta Kdor nič nema, ne more škode trpeti, pa če meni pogine kokoš, se vedno tolažim in pravim: kdor kaj ima, more biti spremen i na škodo.
Žalostno je zares, da so tudi naši ljudje morali nositi slovenski svoj denar nemškemu zavodu, ker domačega denarnega zavoda v Ljubljani še nemamo, pa bo mestno zastopstvo zdaj moralo začeti
Po novi postavi pa bode plačal prvi kupec 3% pristojbine), in 25°/0 doklade, vkupe 112 gld. 50 kr., drugi kupec pa ravno t-ko    .  .112   „   50 „ oba vkup torej   .   .   . 225 gld. — kr. Sedaj več za 56 gld.
Po novi postavi bode imel
prvi kupec korist1......19 gld. — kr.
drugi kupec pa Škode    ....   75   p   — „
Kie je tu tista očividna korist, za katero bi h" kmetski stan mogel navduVvati?     (Konec prihu)
Iz obrtniških krogov.
Na svetu je vse minljivo! Na to nas največ spornima toli glasoo pričeto gibanje mej obrtniki, Skoro bi se dalo verjeti, da je slednje res le umetno napravljeno, — ho bi naš soc jalni položaj obrtnik >v, ki je v resnici čim dalje neugodnejši, — ne spominjal, da izimši narodno vprašanje, ga ni vprašanja, ki bi imelo več nravne podlage, nego materijalno vprašanje naših obrtnikov. Ko so se nam Slovanom v Avstriji politični faktorji nekobko pribbžali in se je celo ožja naša domovina začela s političnimi „pri-diibitvuni" ponašati, donelo nam je od vseh stranij na uho, da je skrajui čhs končati politično borbo, ter se poprijeti materijulnega oproščcnja kmeta in obrtnika, ki sta tudi podlaga vsaki vztrajni narodni politiki. Koliko lepih in prijaznh besed b lo je sli-Srn iz ust naših zastopnikov; koliko lepih nad gojili so obrtniki, misleč da zastopajo narod možje, ki bolo imeli pogum ue le z vlado, intrveč tudi nasproti vladi zastopati materijalno rešitev svojih vo-lilcev. Skušnja pa nas uči, du čim vztrajniši in genijalnejsi so liudski zastopniki v narodnem oziru, tem popustljiveji in neiznajdljiveji so pri gmotnih vprašanjih.
To nam p» kaže, da je človek vender še vedno bolj v/1 tajni pri idejnim h vprašanjih, ki ga navdušujejo, nego pa v borbi za materiialni prospeh, ki ne donaš'i politične slave in priznanja, ki je vsekako le prav prozajična skrb za želodec! Da želodec 1 —
Ko bi le ta ne b 1 motor, ki noni tudi duševne sile naroda! A že navaduo življenje nam kaže, da vsaka napaka, katera zadene ta organ, vpliva na vse truplo. To pa si naši zastopniki še vedno premalo zapomnilo in skrb nekaterih /a svoj lastui „pro-zajični organ" jih nupotuje, da na druziga pozabijo.
LISTEK.
Lamentacije.
vi.
Staro leto 1884 mahnilo je z repom, ter je konec naredilo Šukljejevemu šolskemu midzorništvu, zvrtalo je grdo luknjo nemškemu kapitalu pri Ljub-ljanskej eskomptnej banki in spravilo je ob veljavo tisto nemško inteligencijo, ki je zgubila svoj kapital po krivnji inteligentnega ranjcega Zenarija, ampak deficit „Matice Slovenske" ostal je netaknen, Kre-tanovega potovanje križem domovine ni dovršeno in mojih lamentacij tudi še ni konec.
Čakal sem nekoliko mesecev, da bi videl, kako se bo odmotala štrena, katero je motal na svojem motovilu g. prof. Šuklje, a zdaj se je Bituvacija že toliko razjasnila, da je gospod profesor ostal gospod profesor, če ne v Ljubljani, pa na Dunaji, in da bomo morali zdaj mi sami delati politiko.
Na narodno-gospodarstvenem polji smo Slovenci lani bili bolj srečni kakor nemškutarji, ničesar nesmo zgubili, k večjemu so v nevarnosti tisti tisočaki, ka
misliti na ustro|bo mestne hranilnice in če drugače ne gre, naj gredo vsi mestni očetje na Golovec prosit, da bi bila pravila kmalu potrjena.
Pokojni profesor c'arissimus dr. Smodek na Z«grebškej pravnej akadem ji izpraševal je pri nekem k idol-v U pruvnika, kateri pa ni nič zna! odgovoriti. Stari elanssimus stavi drugemu pravniku isto pitanje, ta pa vstane, se skašlja in reče: „Cla-rissime domine, ja se posvema slažem sa svojim predgovornikom!"
Na ta odgovor se vselei Bpomnira, kadar čujem kaj o mestnej hranilnici Ljubljanski. Prvi govornik nič ne pove, vsi ostali se ž njim popolnem slagajo, in tako se vleče stvar od letu do leta, od Poncija do Pilata, kakor je pri nas navada, mej tem, ko naši nasprotniki delajo in delajo, a mi niti govoriti nečemo, včasi tudi ne smemo.
Iz Ljubljane došla mi je neljuba vest, katere nečem in ne morem zamolčuti. Domačinu, narodnjaku, ki že dolgo vrsto let zastopa puvsko našo umeteljnoht, da je vsled njegovih in pevskega zbora sijajnih vspehov zaslula v dežel slavo „pevačkog naroda per ixce!lence" odrekel se jo vsprejem v občinsko zvezo Ljubljansko, dočim se je zagotovil
Trditi vender smemo: ko bi se mej nami na bil vnel domači prepir, ki je požrl marsikaj dragega caua, ko bi vsi tuši možje, koiim smo zhupali, — in to so bdi začetkoma vsi, — aložno delali v blagor io korist ljudstva, mesto da so znane osobe skušale pridobiti si le politično veslo, katero je najbolje shranjeno v rokah vseb, bi se maiskaj lebko bilo zgodilo, v vresničenje obljubljenih poboljškov. Sedaj, ko je upati, da nastane zopet zaželjeni mir in potrebna jedinost v narodu; sedaj ko mora vendar sleherni že uvideti, da je dolgi in sramotni prepir bd le za lase izvlečen na dan: v branilo vlade, katere nibče podiral ni, — sedaj treba zoput zdru>iti ostala krdela v biambo ne le narodnih, temveč tudi gmotnih interesov naroda.
Kie in kako je pričeti to, ne treba povdarjati, vsaj imamo načrtov in programov dovolj, koj h de-jonsko in resno ni jednega izpeljanega. Če se pa tacih vprašanj hočemo lotiti, potrebuiemo političnega miru, ne pa sebičnih bujakačev, kojtm se nibče prav ne obrne, če gleda na desno ali na levo, naprej ali nazaj ki vedno prežijo, da bi branili, kjer niti mub ne vidijo. Na stotine „genijalnih in dovtipnih" člankov našli smo v minulem letu po našem najnovejšem časni' karstvu, surovih, do sedaj nezaslišauih priimkov smo pridobili, vprašamo pa vsacega komur je mari: koliko bistroumnosti in genijalnosti se je porabilo v OBvetljenje obrtn<ških razmer, v pojasnenje nove obrtniške postave, in njene koristi, v osnovanje obrtniških zadrug, ki bi imele postati podlaga vsega obrtuiškega napredka. V teh vprašanjih zaman iščemo genijalnosti, — to ue douaša slave in je le — prozaj;čua skrb za želodec drugih! Upajmo, da bode biianca prihodoiega leta boljša; slebeje pa se nam ni bati I
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 17. januvarja.
„Politik" se odločno izreka proti temu, da bi jugoslovanski poslanci si osnovali svoj klub. Ta list misli, da bi osnova t cejga klubi škod ivala solidarnosti desmce državnega zbora. Osnova tacena kluba bi bila prevelika brezobzirnost proti grofu Hoht-uvvariu, katerega klub se dovoli oz ra na |ugo hIhv.iii-«-" interese. Mi tu nečemo preiskovati, kol ko je poslednja trditev resnico«, a to je gotovo, da se 8 tem ne moremo zadovoljit', kar so dozdaj naši poslanci v državnem zboru dosegli. Z narodno jedne kopi avnostjo sndaj pri nas ni bolie, ka^or je bilo pod Auerspe govo vlado.
Poljsko društvo „Zgodu" na DunaJI baje namerava osnovat) poljaku ljudsko šolo, k.uor je društvo „Komeos.y" osnovalo češko šolo. To bode hrup v litieraluem t boiu.
Odkar se je vršilo slovesno otvorjenje galerije slik v Zagrebu. mad|amki, nemški iu pa hrvatski listi vedno najiadajo vladiko StrossraayerJa. Ogerska vlada si pa prizadeva, da bi ga odpravila z njegovega škofi sk^gt sedeža iu ga nadomestila 8 kakim m.-djumnom. Madjarskim mogočnežem ni prav, da podpira svoj narod in ne zida palač v Pešti, kakor Zagrebški kardinal. Skušajo ga pa tudi črniti v R mu. In v to nj m služi dobro ravno slavnost bv Metoda, ki se bode praznovala letos. Šniio laž, da Strossmhyer hoče to slavnost porabiti za pau-Blavistično sg taciio Pa tudi s hrvatsko vlado imel je vladika več sporov, posebno ban si prizadeva,
vsprejem trgovskemu pomočniku ltecknagelnu in Se nekaterim drugim Nemcem, katerih nečem navajati kajti „lunu : sunt odiosa". Kakor vidno, narod ojaki stavijo se pri nas v ozadje, pri nas ima veljavo le tujec, nemškutar, bodi mu ime Achtschin, Zeuari ali pa Wuwreczku.
Jaz, ki dobro opazujem \>e pojave življenja Ljubljanskega, prišel sem do izpozunnju, da veliko preveč prevladuje; separatizem kranjski, ki škoduje Bebi, a se malo uli pa pie.v nič ne briga za ostale, po drugih kronovinah razkropljene rojake. Bojim se, da pride tako daleč, da bode vsak, kdor bodu hotel položiti donesek za kuko nuroduo podjetje, moral svojemu prispevku doduti še krstni list in Bpričevulo, da so mu koze cepljene.
Kakor Jeremija pod vrbami Babilonskimi vzdihujem pri vseh teh neveselih dogodkih, tolažim se b tem, da za vsprejem v občinsko zvezo Liubljansko prosil ne bodem, da nemam pri eskomptnej banki pruv nič vloženega, tolažim se nadalje, da se ne-Bem nadejal nikacega nadzormštva, če manj pa kake take piofesure nu Dunaj', da bi ..nazaj gledal", tolažim iu veselim se dan nn dan, da nesem naj-genijalnejši, najdukovitejši, najpopolnejši, najoezmot-Jjivejši Kraujec, ampak da sem in ostajam kakor vsekdur, tako tudi v bodoče Spectabilis.
greniti mu življenje na stare dni. Sedaj mu je prepovedala sekati ški ti ske gozde, Četudi vladika obroča novce le ze blagodejne in kulturne namene.
F nate 'm odsek ogerskega državnega zbora se posvetuje o novem pokojninskem zakonu. Vaprejel je že §. 25, da bodo tud miuistri in državni taimki dobivali pokoinine. Temu je ugovarjal poslanec Ugron, za tem se je pa ministerski predsednik po tegnil za pokojnine državnih tajnkov, za pokojnine ministov, je pa rekel, Be neče potegovati, o tem naj odloči odsek, kakor mu drugo.
Vitanje države.
Ker se je z Novim letom generalna dirpkcija srbskih železnic preselila v Pariz in se v Beiem gradu osnovalo posebno obratno ravnateljstvo, izvršilo se je mnogo prememb v železniškem osobii. Mej odpuščenimi inženirji |e tudi nadzornik Lenardo Carpi. Ta je italijanski državljan. Niegov oče je držuvui poslinec in osobni prijatelj ministra vnanjih zadev, Mancinija. Zato se je poslednji potegnil zanj. Ta kniilUt se je že bil tako poostril, da je že Italija prt-tila, da pretrga dipiomattčuo zvezo s Srb jo. Srbska vlada si prizadeva to stvar poravnati in neki misli obrniti se do dtplomatičnib zastopnikov druzib držav, dn posredujejo. — M uister notranjih zadev Novaković je baje izročil kralju svojo ostavko. Povod temu je ueki Carpijeva i<fera, bolgarsko srbski spor in osobno nasprotje mej njim in ministerskim predsednikom Garaš »nnom.
Po poročilih iz drigrada dobil je bolgarski eksarb dovoljenje osnovati dve novi škofiji, jedno baje v Makedoniji.
Francoska zbornica poslancev je odložila zborovanje do 27 t. m. in to zaradi volitev za senat. To je bilo potrebuo kajti nič manj kukor 225 poslancev bi se ne moglo sedaj udeleževati zborovanja, ker so ali kandidati ali pa volilni možje Pri novih vii itvih nadeja se vlada pridobiti nekaj novih privržencev v senatu ter tako utrditi svoj položaj. M .nj upanja pa more staviti na volitve poslancev, ki se bodo vršile po letu. Tedaj bode opoziciia napela vse sile proti vladi in uič Cuduega ne bode, če F ny v novej zbornici ne bode imel večine. D .tu za duevom se vekša mej narodom nezadovoljstvo z njegovo vnanjo politiko. Francozom ne ugaja, da se m li vlada to'iko brati z Nemčijo, katera, kakor je zoano, j m povsod sku'a škodovati. N mški vojni instruktoru vadijo Kitajce za boj proti Francozom; tega še „Nordd. Ailg. Ztg." utajiti ni mogla, a je le trdila, da mej temi inštruktorji ni nobenega aktivnega častnika, ampak samo bivši častniki, katerim pa vlada tega prnpoved? ti ne more. To se ve da ne more potolažiti Francozov, ku|ti mkdo ne more dokazati, d* ti b vši častniki ne zahajajo v Kitaj na
Ikak migljaj nemške vlade ali celo neso od nje pod-p rani. Pa ne le mej narodom, temveč tudi mej poslanci se prikazuj S vedno večja nezadovoljnost z vladno vunu o politiko, zlasti oiikar je odstopil vojni minister C mpenon. To je pokazalo poslednja glasovanje o interpelaciji za^tran toukinških ZHdev. Vlada je dobila samo GO glasov večine, katera se jia skrči na 44 glasov, ako se odštele 16 glasov državnih podsekretarjev in ministrov. Jasno je, da je več gambettistov glasovalo proti vladi. St* li bode mogla de dolgo vzdrži-ti sed«n|a vlada, zavisno je jedino od tega, kak vspeh bode imelo vojevanje s Kitajem. A*o se kmalu slavno dovrši ta boj. bo položaj vlade zopet utrjen, sicer bode pa morala novemu miuister-stvu narediti prostor.
Razni listi vedo povedati, da se mej lem-čljo in Vranci io vrše neki dogovori z radi ko-lonija'ne politike. Franciju se bode zavezala pospe-ševati nemšio koloniiaino pol t ko in v svojih kolo nijuh dovoliti nemškej trgovini Ue pravice kakor jih ima francoska. Ztto bode pa N mčiji podp rala Fr*n-cjo v Kita ji, Egiptu in ob Kongu Ti dogovori bodo za sedaj le ustni, a sklen la se bode pismena po godba, ako pri novih volitvah za zbornico zmaga sedanja frncoska vlada.
V nemškem državnem zboru se sedaj vrši debata o Bocijaluopolitičuem predlogu posLnca Hert« linga, da se določi maksimalni delavsai dan, omeji delo žensk in otrok in prepove delo ob nedeljt.li. Pomenljivo je, da je B smarek ugovarjal maksimal nemu delavskemu dnevu, sklieevKJoč se na to, da bi potem m roška obrtmja ne mogla teumovali z obrtuijo drug h dežel. Navajal je tedaj isti ugovor, katerega smo že večkrat slišali iz ust židovskih liberalcev, kadar je šlo za zboljšanje delavskega stania. Sploh se nemški kancelar ui Kazal tako prijaznega delavcem, kakor l začetka zborovanja. Morda je to temu uzrok, da Rocjalisti nečejo podpirati njegove politiko. — Pruski deželni ziior se je predvčeraj otvoril. V preatolnem govoru se naštevajo razne predloge, s katerimi se bode baviti deželnemu zboru, največ narodnogospodarske vsebine. Cerkveuo politike se nič ne omenja.
Po Egiptu se klatijo roparske čete, in na deželi ni mkdo varen svojega življenja in imenja. Vlada je sklicala postavodavni sovet k izrednemu zasedanju, da bode ukrepal, kako temu v okom priti. — Nedavno se je govorilo, da bi nekateri radi sedanjega egiptovskega podkralja nadomestili s kakim drugim. Sedaj se pa časnikom brzojavlja iz Londona, da potovanje turškega pravosodnega ministra llassan-Fehmi paše v London ima pred vsem namen, s|io-razumeti se z angleško vlado, da bi odstavili Tevfika, ki ni zmožen bb vladanje. Novemu podkralju bi pa
sultan jako prikrajšal stare predpravice. Mi dvojimo, da bi v to privolila Anglija in tako pomagala utrjevati turški vpliv v Egiptu n spodkopavati avtonomijo te dežele. — Predvčeraj je francoski zastopnik baje izročil angleškemu ministru vnanjih zadev odgovor na angleške predloge zastran egiptovskega vprašanja.
Dopisi.
Iz Ormoža 15 jauuvarja. [Izviren depis.] (Občinske volitve.) Dne 10. in 12. t. m. smo imeli volitve v mestni zastop. Slovenci smo se prvikrat volitve udeležili in naši kandidati so bili sledeči gospodje: za III razred: dr. Ivan Geršak, dr. Anton Žižek, ^Simon Kandrič in Jožef VavpotiČ, za namestnika pa Jtkob Potočnik in Ivao Gašparič; za II. razred: dr. Ivan Petovar, dr. Ivao Omulec, Jakob Žmko in Andraž Pravdič, za namestnika pa Ivan Kovačič in Matjaž Mmistoifer; za I. razred: Alojzij Windisch, Ferdinand Stamen, Ivan Vrtnik in btrfan Pernat, za nn mestnika pa Štefan Brodar in Matjaž Kuharic.  V tretjem razredu smo imeli po našem računu veliko večino, zmaga v drugem razredu je bila zagotovljena, v prvem razredu Brno pa račuuili na jednako število glasov. Naši posiliuemci so bdi v jako veliki zadregi ter bo že obupavali. In glejte, najedenkrat so neko zvobali. Dva dni pred volitvijo so razglasili svoje kandidate v tretjem razredu. In mislite, da so kandidate iz svoje sredine postavili? — Ne, ampak vzeli bo nam naše kandidate, deloma iz drugega, deloma iz prvega razreda, namreč: g. dr. Omulca, g. J. Žinko-ta, g. F. Sta* mena in g. J. Gašpariča. Tudi so znali najedenkrat slovenski ter so našim volilcem slovenske volilne pozive razposlali, v katerih bo svoje kandidate priporočali, kujti večina teh je slovenska. V tem volilnem pozivu so se naši posiliuemci posebno kmetom dobrikali, imenovali so se stranka meščanakib domačinov ali „burgarjevu, kateri so tukaj roieni in kateri so tukaj dorasli in tudi Btan postali; imenovali so se stiauka, katera je sploh v lepi vzajemnosti (!) s svojimi sosedi, katera je za blagor vsakega domačina brez razločka „narodnosti" \\) Bkr-bela in katera je za to, da se otroci sprva le v svojem domačem jeziku in še le pozneje v drugem „deželnem jeziku" ue. Rekli so tudi, da je njihova stranka z občinskimi posestniki cele fare že od starih časov nskoz staro prijateljstvo14 njih preddedov „zavezaua" in tako rekoč od rojstva „zaraščeua" itd. — Glejte tako so se hlinili iu prilizovali, in kdor jih ue pozna, bi jim verjel.   In kaj mislite kdo je ta volilni poziv podpisal? — F. Kada, kojega pred-didi so bili na Češkem doma, U. Martnz, kateri je z nemškega Koroškega v O. mož pri romal, J. N. Kautzhammer, kojega preddedi so bili zidovi na Mudjarskem, F. Talavauia, kateri nema znanega očeta, še manj pa znanih preddedov, itd. — Iu ti ljudje pravijo, da so že njih preddedi z vsemi občani v prijateljstvu (!) živeli, d i so jim preddddi to prijateljstvo „varili (!)", oživljali in je jim brez madeža   izročili!''
Kar so nameravali, se jim je deloma posrečilo. Naredili so nam nekoliko zmešnjave. Nekateri naših volilcev neso s prva vedeli, kaj ta slovenski volilni poziv pomeni. Toda vse to bi ne bilo nič napravilo, ko bi bila volilna komisija — in okrajni glavar pl. Premerstein — volitev vodila, kakor se spodobi.
Samo ob sebi se razumi, da je nasprotna stranka z vsemi sredstvi agitovala, še celo denar je na Dobravi trosila. Pomagači tukajšnjih trgovcev, ki še dorasli ne*.o, so okolu hodili ter naše volilce motili. Seveda neso naši stari posiliuemci za njimi ostajali. Kur je pa najbolj čnduo, je to, da je tudi ženski spol proti nam deloval. Tako je gospa tukajšnjega že znanega soduika na vse načine na uaše voli.ee vplivala, jih k sebi sklicavala, ter jim kandidate priporočevala. Dalje so tri Martiučeva dekleta že na vse zgodaj pred hišo na ulici stale, mimoidoče volilce v štacuno spravljale ter jim listke s kandidati in smodke delile. Lepe koprive! A pri vsem tem so se naši volilci dobro držali, disc plina na naši strani je bila uzorna. Volitev v III. razredu se je začela dne 10. t. m. ob 9. uri predpoludne. V volilno komisijo so bili večiuoraa zagrizeni nasprotniki voljeni.
Ravnala pa je volilna komisija tako, da nemamo tukaj besed. Od nasprotne Btranke je bil vsak glas, vsako pooblastilo veljavno. Imeli so nad 15 pooblastil. — C. kr. okrajni glavar ni pustil mej volitvijo zoper veljavnost glasov in pooblastil ugovarjati ter je rekel, da se to Še le po končani volitvi zgoditi sme. In tako so pustili jednemu „bur-
gnrjuu voliti, ki j* bil še le pred mesecem dni oh-sojeo zarad liudod* Istvn — učinjeneg« oa žele2D c», — oa Sest mesecev težke ječe. Dalje je volil „bur-gar", ki zase nobene daće n ■ plačuje m kateri tudi v volilnem zapisnku ni bil vpisau. A volilna komisija je oba glasa za veljavno Hpoziala, kajti v pr vem slučaji ni bt«la za k zen znali, v zadnjem slu-čaji pa ima volilec leanako ime, kakor oče. — DJje je volila  oi" in;i  D.ibrava po Ormoškem županu, akoravi.o kut ob* iua ne obstoji iu akoravno n-ma 8Vo|ega posebnega posia"nega zastopnika.   Tudi so od nasprotne strani gUsove, katerih neso avstrijski državljani, — ampuk tujci — oddali, za veljavue spoznali.  Najbolj čudno so pa s pooblastili ravnali. Pooblastilo, katero je bdo v inozemstvu podpisano in na ki-trem ni bil podps poverjen, so za veljavno Spoznali. Zaman He je ugovarjalo, d« mora tuko pooblastilo poverjeno biti. C. kr. okraini giavar je rekel, da take po t ,\e ni, katera bi to določevala. G. dr. Petovar je pa prikimaval. Čuden juristi DJje je volilna komisija mej volitvijo dve pooblastili svoje stronke ovrgla, a na žudnju, ko je \ manpuni bila, bvoj prejšnji sklep preklicala ter pooblast li veljavnima sjio/iihla in za se glasovati dala.   Tudi z<<per druga pooblasti U se je ugovarjalo, a zam..n — Ko bo vsi navzočo i volilci glasovali, bi.i so pri vsem iem nepostavnem ravnanji naši kandidati za jeden glas v večini.   Ker se ni nooeden volilec več javil, bi se morala voiitev končati. A volilna komisija tega ni stonla, ampak je ča*al t, da so jim posilmemri pritirali učitelje  iz šole in nekatere volilce, ki še neso vol li, <n se ueso mislil volitve udeležiti U^o-voii narodne stranke so b li Baatuoj. Nasprotuiki so vse svoje volilce do zadnjega k volitvi prignali, vse kroječe, čevljaije in h- roče, ki le kaki krajcar daće plačujejo.   Naše volilce so pa begali in domov gonili, kar se jim je pri kak b petb posrečilo Posebno se je v tem oziru naš občiu ki sluga Kukovec odlikoval.   Ta človek ne pomisli, da od cele občine živi, ne pa samo od jedne stranke, in da ko ob novem letu tudi durila SiOvencev dobra. — Splob pa mu bomo zanaprej pri takih priložnostih na prste stopili.
Ko je volilna komisija videla, da nasprotniki ne zmorejo nobenega: volnca več in da imajo večino, je volitev takoj za k Ijučila. Mi smo sicer tudi po nekatere volilce poslali, a ti so prišli prepozno, ker so imeli predaleč.
Konečno je volilna komisija naznanila izid volitve. Nasprotni kandidati so imeli od 62 do 67, naši pa od 55 do 57 glasov. UdeleŠ lo se je volitve 122 volilcev izmej 167 volilcev. OkoIi 20 naših vo-lilcev ni smelo voliti, ker neso njih in mu pri davkariji vpisan,!. I) >\ ene reklamacije so se odbile, do-čim so so lavno iste reklamacije leta 1883 večinoma ugodno rešile. Nekuteri volilci so pa od nasprotnikov zbegani izostali, posebno ;z Pavlovcev. To se ne more nikakor odobravuti .1 'ko iznenadilo nas je, da ja F. IJ um.ui iz Hsrdi ka izostal. Mnogo jih je, ki so ga isti dan v Ormoži videli, iu k pravijo, da se zotegadelj volitve ni udeležil, ker mu je Mnrtins od Šaops-Buumana do njegovega hrama cesto obljub :!
Obče smo pa Vam volilcem iz Pušincev, Hir-deka. Hdjdelna in Lešuice hvaležni, da ste se v tako obilnem številu volitve udeležili in da ste tako ne-ustrašljivo na naši strani stali. Presrćna V«m hvala! Sedaj smo se prvikrat z nasprotnikom merili, a prišla bo ura, prišel bo čas, da boste tudi Vi ua lastni zemlji gospodovali. Nasprotniki so svojo zmago pri vinu in žganjici v kavarni slavili. Imeli so mnogo „lačenbergarjev", kajti |iek Grazer jim je dal dva koša žemelj, da so se najeli. Mej temi je bilo mnogo Dobrovčanov, kajti razun treh so se vsi znevorili iu b tistimi volili, katerim so za nšlapeu. Naši „bur-garji" so pa tudi zu to skrbeli, da so se ti ljudje popolnem vpijunili. Ko je ta druhul pijana bila, se je htela z narodnimi volilci tepsti, ter je šli na nje v narodno gostilno. Toda naši volilci so bili pametneji, ter so se vsekemu prepiru izognili, V kavarni so pa kričali, da je bilo strah in groza. Stari Martinz je bil tamkaj stražnik ter je za to skrbel, da so vsakega Slovencu, ki se je v kavarni prikazal, na zrak zahitili. Slovenci, sosebno Vi Sre-diščani, pomnite si, kavarna Ormoška je tisti kraj, kjer se Slovenci prikazati ue smejo. Tudi tamošnji krčmar je Slovencem sovražen, ter jo vsem vbli'e m. ki so narodno volili, vožnje odpovedal. Rivno tako tudi Martinz. —- No, dobro, mi se po bomo takih krčmarjev in trgovcev izogibali ter bomo po gaslu ravnali:   s v o j i k svojim !u —
Ker smo pri volitvi v tretjem razredu propali, so nekateri volilci v drugem razredu omabl|ivi po--Mi ter se deloma niso hteli volitve udeležiti, deloma so pa, ker oeamo imeli poprejšnjih kandidatov, z nasprotniki potegnili. —
N' i o lua stranka je bila vsled tega prisiljena, se v drugem in v pr/em razredu volitve vzdižali. Mnogo nejiostavoostij se je tudi v prvem razredu zgodilo, kajti v istem sta občina Ormoška in občinska hranilnica volili, akoravuo v svoji občini nemate volilne pravice. G. dr. Petovar je v prvem razredu zopet v nemškutarski koš smuknil, ter pokazal, kaj njemu častna beseda ah mož-besda velja. Trgovci so bili vsi proti nam, tud1 Standegger. — Z vesolj* m smo novico vspreieli, pa se ho go»pod M.ki, trgovec od sv. Marjete, semkaj naselil, žel mo, da bi prej ko prej tukaj svojo stacuno odjirl ter mu kličemo dobro došel!
Naši trgove- pa naj gledajo, kako bolo potem izhajali. Dan volitve nam je v živem spominu.
Zoper vobtev v tretjem in prvem razredu se bo pritožba vložila. —
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je minorit-skprnu konventu v Piranu za obnovljenje slike sv. Frančiška, katero je 1. 1519 naslikal znani slikar Carpaccio, 250 gld.
— (G. vladni avptovalec Hočevar) je danes popoludne, ko je šel v pisarno, na tlaku blizu svoje hiše na Poljansk* j cesti tako nesrečno pal, da si je dvakrut nogo zlomil.
— (Zabavni večer) je danes zvečer v steklenem salonu čitalničnem. Začetek ob 8. uri. Predaval bode prof. Ru ć.
— (Včerajšnja Lajbaherica) nas je vender jedenkrat presenetila, kajti demento^ala je „in optima forma" samo sebe. Prejšnji dan bila je namreč po „Pressi" ponatisnila članek „Dr stll-Blavische Clubu in trdila, da so razlogi, katere je navajal brezimni pisec, tako temeljiti m prepričevalni, da si ue more kaj, du ne bi priporočala tega članka svojim čit»tel|tm.   A glej čuda! Štiriindvajset ur pozneje pa se je že javno kesala in u kala na grešne svoje prsi, češ, da se vse to, kar je v omenienem članku pisanega, zlasti, kar sb tire posamnih osob, ne strinja z nazori vlade. Se celo ubogi črkostavec moral je na pomoč, kajti slednji je baje proti volji uredništva stivil več, nego se mu je odkazalo.   Mi vzamemo to očitno izjioved iu skesanost uradnega listu na znanie, vender si ne moremo kaj, da ne bi javno protestovali, da uradni list, ki bi moral biti objektiven in spruvljiv, pr naša Uke članke, v katerih se brez vsacega pravega povoda nnpadajo naši najzaslužnejš' možje,  in to takim načinom, kakeisnega smo rlosl.j bili vajeni le pri rbzposajeaem iu nejioboljšljivem B njaminu Na vprašanje, kdo jo zagrešil članek v stari „Presse", bi ue bilo težko odgovarjuti, saj ga pisava razodeva in kot javna tajnost se razglaša, da je to storil g. Šuklje in da se nam je še takih člankov nadejati v omenjenem Dunajskem listu. Članku pheo udriha po osobah, o katerih misli, da mu neso posebno naklonjene.   Jeden mu je zontrn, ker mu je baje pri oddajanji nadzormkove službe nego pod-stavil, drugega ne more trpeti, ker jo državni poslanec v okiaji, kjer bi pisec rad dobd to dostojanstvo, tretjega črti, ker se ie izrekel, dr. on (pis^c) ho nlia za monom inijo itd.   V tej razsrjeuoUi so temu vitezu  „de Saldnpenna"  štajerski rodol/ubi BExiltados", baron Golel v najugodnejšem slučaji „G< falligkeits-Slovene", dru. Vošnjaku prorokuje se politični polom.   Da je pisec omenjenega zlobnega članka le nekoliko doij živel v kakem apodnješta jerskem mestu in spoznal naših tamošnjih rojakov opasni položaj, govoril bi spoštljivejše o njih, klobuk bi moral sneti pred njimi, ker bi so bil preveril, da v najneugodnejših odnošajih nikdar niti za las oi-stojiili neso.  Govoril in pisal bi vso drugače o baronu Godel-nu, kateri nam je že več dobrega storil nego bode pisec z vsemi svojimi pntiklinumi, ko bi tudi Mettizulemovo starost doživel, ne napadal bi uiti dra. Vošnjaka, kajti povsod po Štajerskem, kakor v zadiiji čas tudi na Kranjskem, nahajal bi sledove njegovega požtovalnega iu vspešnega delovanja. A za vbb to piscu ni bilo. On, ki je ravnokar doživel lastni svoj polom, bi bo radova), ko bi koga drugega zadela jednaka o odu, razjarjen je tako silno, da ne more zakrivati .svoje zlobo in žolča, ki se mu nabira v obilej meri, niii    ojrga klečeplazstva, s kuterim se prav kakor Jokaj" dobrika iu slini grofu Iloheu-
vv.irtu. Ziradi tega tudi nečemo pobijati tega članka stavek za stavkom, ker ga ne smemo resnim smatrati, kajti pisal ga je pravi pravcati „Agtator von der Strasse", ki pa nema oikake veljave več, ampak je samo še — smešna osoba. Te smešoosti pa je deležen vsak, kdor prisega na ujegove besede. V avarden vzgled bodi ravno včerajšnja „Lajbaherica11, ki je morala samo sebe udariti po čeljustih.
— (Delavci, kateri s streh sneg spravljajo), pri temjjdelu jako neprevidno ravnajo, ker si ne pnvežejo vrvi okrog života. Danes sta Že dva delavca pala s strehe na cesto, jeden nasproti škofiji z dve nadstropji visoke hiše, drugi pa na Poljanskej cesti. Nobenemu se ni uič hudega zgodilo, ker sta pala na visoke kupe snega.
— (Z Razdrtega) se nam piše: Snega je pri na* že sedaj toliko, kolikor ga ni bilo že mnogo, mnogo let ne. Dobro, da je snežilo brez burje, sicer bi imeli silne zamete.
— (Vabilo) k besedi, kitero priredi „Rokodelsko braluo d<uštvou v Tolminu dne 21. janu-varja t. 1. v g. Pod-olar-jevej dvorani. Sfiored: 1. „Sokolska", A. Foerster, molki zbor. 2. ,Bledu, F. Cirlij, mešani zbor. 3 rHrvnticamM, I. Zaje, mo&ki zbor z bariton solo. 4. „Gospod Čapek", veseloigra v jednim dejanji. 5. „Venček narodnih p <s-nij", K. Volarč, mešani in moški zbor. 6. nKislica sladka", A. Leban, mešani zbor. 7. Tombola s tremi dobitki. 8. „01 železne ceste", H. Volanč, dvospev in zbor s spremljevanjem klavirja. Po be.-e li prosta zabavH. Vstopnina k besedi je 20 kr. — Listki za tombolo po 10 kr. Rulodarnosti se ne stavijo meje, ker je čisti dohodek uameujen napravi novega odra.
— (A k a d. društvo „Slovenija" na Dunaj i) priredi 21 t. m. redno sejo. Dnevui red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3 Bd-rilo g. stud. phil. M Muk ča. 4. Slučajnosti. Lo-kul: I. Knhlmaikt: B/um Lothruger" v I nadstropji. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi
odbor.
Telegrami „Slovenskemu Narodu"
Pariz 17. januvarja. Edmund About je
umrl.
Berolin 17. januvarja. Kakor piše „Na-tional-Zeitung", si je državna vlada z ozirom na hitrost prometa Brindisi izbrala kot izhodno postajo za dovozne proge po Sredozemskem morji za subvencionirano plovstvo parobrodov.
Kazne vesti.
* (Potres na Laškem ) Z Umu se brzo-jnvlja 14 t. m.: V Ginfalcu v Kabbnji podr'o se je vsled silnega jiolresa več. h'š iu pokopalo obilno IJUdij me| razval nami. Do sedaj izkoj^li so 5 mrtvih več teško ramenih in 5 nepoškod >v«inih o-tob. V Pirriniku pil Palermi razrušil se je mej potresom stolp („Sto R-iUe") ia ubil 7 osob. Veliko bil ie poškodovanih
* (Od smrti vstal.) V Peredu na Oger-sk■ m umrl je premožen kmet. Položil so ga v n,e-govej sohi db mrtvaški oder, v stranskei sobi pa so bili njegovi prijatelji, ki so si, kakor običajno, čas tratili s pijaco in gro. Ko so se že napili, odpro se o poluuoči vrata sobe, kjer je lež;ii mrlič, in i belo rjuho odet, sto|ii umrši v sobo. Prijatelji po-jiadali BO struhu na kolena in čakuli, ka) da bode. Mrtvec pa je stal 5, 10 minut, četrt ure. Naposled reče z otlim glasom: „Mol.te!" prijatelji molijo. „§• 0'eoaš!" — Še štindesetkrat „Angoljsko čeznje!" Po zadnjem i/giinl je mrtvec. Zdaj so ljudje še le prišli k sebi. StOj>ijo v stransko sobo m vidijo, da mrtvec leži nag na tleh, da ho pa izginile vse dragocenosti in veliko živeža. T.tje uprizorili so komedijo in ko so ljudje molili, hišo oropali ter s plenom uhežah
* (Vraža.)   Po Francoskem so ženske priproste hIi imenitne trdno uverjene, da pomenja za vso leto gotovo nesrećo, ako ženska v novegu leta jutro sreča nuiprve žensko in od nje vspreim^ če-Kttke za novo leto. ZenstvO se toraj (»oslužuje raznih zvijač, da se ogne  takoj   os    pnirn*| nezgodi; najslabši deček, makari berač je Francozinji to lutro liubši, nego plemenita in najprearouoja prijateljica. Neka imenitna gospa govorila je letos kmalu po uo-vem letu z znancem o tej vraži rekoč, da je ta vera (bolje nejevera) že silno sbra in da je ona že kot mlada deklica trdno verovula v to vražo. „Prosim milostiva", pravi na to gospod,   „Vi Bte se vender v samostanu vzgoievali?4 — „D.» !tt — »Toduj ste v samostanu v novega leta dan srečevali le ženske?" — „Jako se motite, jaz sem si znala pomagati*, odvrne gospa. „Ko je ura odbila polnoči, sem vrtala ter hitela pozdravljat moža, seveda le kamnitega moža, a vsekakor moškega in sicer Bpomenik svetega Petra, nemo in osorno stoječ pri cerkvenem vhodu, ki je v novegu Jeta jutro vsukokrat tiho vsprejemal mojo presrčne čestitke."
Tržne cene \ ljiihljanl
dne 17. januvarja t. 1.
Plenica, hktl.
Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda, n Proso, „ Koruza, . Krompir, „ Leća, a Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
sprli frišen,
kgr.
gl. kr.		Špeh povojen, kgr. .	iL kr.	
6f>0			-	72
B	i	Surovo maslo, ,	-	8
4	r>r<	Jajce, jedno ....	—	Bi
i	98	Mleko, liter ....	-	8
456		Goveje      meso, kgr.	-	64
569		Telečje        „ ,		70
,s tu		Svinjsko       i, „	-	54
2 86		Koštrunovo   „ „	—	86
8				
8		Golob......	—	18
8	BO	Seno,  IGO kilo   . .	1	69
_	M	Slama,   „    „     • •	1	51
_	H-J	Drva   trda, 4 □ metr.	7	Ml
—	M	„   mehka,   „ „	f.	20
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735'^1 rani. 736-66 n. 73780 on.	- 06°C -f- 1-3°C -f- 04°C	Sl. BVZ. brez v. brezv.	obl. obl. obl.	13'20mia. snega.
Srednja temperatura -f- 0*4°, za 1*9° nad normalom.
lOu-iiaoslsa "borza
dne 17. januvarja 1.1. (Izvirno telegraficno poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld. 05 kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 80 „
Zlata renta........... 105 „ 90 ,
6% marčna renta......... 98 „ 35 „
Akcije narodne banke....... 863 „ — „
Kreditne akcije......... 29^ » 40 „
London............ 123 „ 70 „
Napol ........... 9 „ 78 p
C kr cekini.......... 6 „ 79 „
Nemške marke......... 60 „ 35 „
4% državne srečke iz 1 1854  250 gld 127 „ — „
Državne srečke iz 1 186»        100 gld 171 „ 25
4% avstr zlata renta, davka prosta.  . 105 »70 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... — „ — .
.    4<>/0...... 96 „ 20 „
„   papirna renta 5°/0...... 91 , 90 „
6'/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5%           100 gld 116 „ 50 „
Zemlj obč avstr 4V,70 zlati zast listi . 122 „ 75 „
Prior oblig Elizabetine zapad železnice 111 „ 70 „
Pnor oblig Ferdiuaadove sev. železnice 105 „ 40 .
Kreditne srečke.....100 gld 175 „ 50 „
Radolfove srečke.....10  , 2 > „ — n
Akcije anglo-a'str banke .   .   120  „ 98 , 75 „
Trammwaydništ velj 170 gld a v..   . 214 „ 40 fl
Javna zahvala.
Škodo, katero je vladiškemu veleposestvu Djakov-ikemu prouzroči! požar, ki ga je ZHtrosila dno 18. septembra 1.1, zlolma roka. precenila ie vzajemno zavarovalna
banka „BLAVIJA" v Pragi po *.....ti odposlancih kuj
prve i ni po požaiu in na popolno zadovoljnost, ter jo je tudi takoj povrnila.
To daje povod ravnateljstvo vladlUkega vdeposestva Djakovskega, da slavnej banki „8LAVIJI" izreče na ta način svoje priinarjo in najtoplejšo zahvalu.
V Djakovem, dnć 20. decembra 1884.
Po nalogu prevzvišenega vladiko veleposestnika Josipa Juraja Strossnuiverju: (36) Al. Minuli 1. r.,
vladiškemu veleposestvu ravnatelj.
Št. 569.
n
!•€••«••••«•#•€ MIIMIIIINNflfll
i
z Dunaja
stanuje v hotelu „Stadt Wien", II. nadstropje, sobna štev. 23 in 24.
Ordinira vsak dan od O. du 12 1 ,. ure in od 2. do 4. ure popol udue. Vse operucije izvajajo se hitru in gotovo prav po modernih zahtevah no-vejšega časa. (34—1)
Iir.MIlllIHtlHOlHMBKIIMMlS
Vsak dan sveži
pustni krofi
pri
JAXT„ PODBRL-u^
i.ni^" \ r ulftoe« (lfi—3i
Razglas.
(33-1)
Mestni magistrat naznanja:
1. da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1862, 1863, 1864 in 1865 rojenih domačih mladeničev dogotovljeni in pri magistratu od 15. do 30. dne t. m. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda, in
a) ko bi kdo izpuščen ali pa napačno vpisan bil, to naznani;
b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za oproščenje od dejanske službe vojaške ugovarja in te ugovore tudi dokaže; potem objavlja magistrat:
2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev
1. razreda leto« v 19. dan fehruvarja ob O. uri dopolnilne
v mestni dvorani in da je vsakemu prepuščeno udeležiti se srečkanja.
Mestni magistrat t Ljubljani,
v 10. dan januvarja 1885.
Bb' icPB»
I
Prave, ^uruntiruno
voščene svečeiavoščene zavitke
priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po iiajni/jcj ceni
OROSLAV DOLENEC,
i, (12—6)      »vrear V LJubljani.
Bia—čaja    ia>«*ja———
?0 »*rc,-
Eau des C rcassiennes
du Dr. Thomson.
Najuspešnejše i najboljše sredstvo za olepšunje kože, kakor tudi proti rudečim rokam; vso nečistosti koze, kakor pc?e, pike, ugerce itd. v kratkem času odpravi. (719—3) Cena lončku 2 gld. 50 kr. Zalogu v Ljubljani pri Edtardu Mahr-u, parfumerji.
mi
i
\
v steklenicah
(6—3) priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina 8 pivom v steklenicah v Ljubljani.
Dr. Mpraiifrer-tevc
kaplj ice za ž
Tajni medicinski in dvnrni sovetnik dr. Biicking, medicinski sin cinik dr lulin. dr. Miiiining in mnoge d noro zdravniške avtoritete so je preskusile in je za livmtno domače me tdtio sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim iu trebušnim i»< loznun. Pomagajo takoj proti migreni, krču v žel<«lci, oiuedlei ir, glavoboli u, In liulmlh Iju. /usti/.en ju, želodcnei kislini, vzilig ivanju, omot ri, kol ku ški-ofeljuom itd., proti zlalejžili. /upretiu. Hilru in brez boleriu meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite s<uiu z malim in prepri-»ajte se sami. J. dna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospo'1 i leltarjl Svobodi, pri Zlatem orlu, mi i'i'fsiriM»tem tricu« ;71 li - 11)
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne nu
ARNOLDA REIFA, DUNAJ, I, PBSTALOZSUOASSR I,
najatarejia tvrdka te vrste. (623—16)
Natančneje izpovedne in prospekti zastonj.
V Vrinili i h ulicah h. it. 2
proda se Še dobro ohranjen in jako pripraven
steklen voz -*f
in odda se v UHJem
magazin.
Povprašati pri hišniku._(35—1)
Ustanovljeno 1847, na Du-najl In Bndapeitl od 1881.
Ivan Holl-ii /<lnt\ii-no i>lt<> Is Hladnega isvieeka
1 stekli niča hO kr.
hitu li o II -n konceu-truVMul Hladul
#0k
1 st. gl. 1.12, m. st. 70 kr.
Medicinske kapacitete, kakor na Dnnaji: profesorji dr. pl. Bamberger, Schriltter. Schnitzler, pl. Rokitansky, pl. Basch, Finger i. v. dr.; v I1 mi I i n u : gospodje profesorji dr. Frerichs, pl. Langenbeck, Ose. Liebreich i. v. dr. zapisujejo tako v mnogih boleznih z vidno najboljšim vspehom.
Ivnn HoflT-a bonboui is Hladnega Utlečka za prsi
pristni 8 om» v modrih zavitkih a 60,3u, 15 in 10 kr.
Ivan II.»II n 7.<lrn\ lina sladua čokolada
po ■/, kilo I. gl. 2.40, II. gl. 160, po V* kilu I. gl. 1.30, II. 90 kr.
Srečni zdravilni npeki
pri prsnih in plućnih boleznih, slabem prebavlje-nji in jetiki.
Gospodu
IVANU HOFF-U
izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih
itd. itd. itd. Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse Nr. 8.
V Mariboru, 19 januvarja 1883. V. bi.! Leta 1876 sem bil 7 mesecev bolan za plufiuim katarom in nasledki te bolezni bili so v letih 1881/-2 pogosto pljuvanje krvi, vedna hri-pavost in kašelj noči brez spanja, slabosti v prsih in pomanjkanje sape, t»ko da sem le s težavo in pre> idnosrjo mogel priti gori po stopnicah. Vsa sredstva, kutcra sira mhil in najstrožji red m. neso nič pom;ig:da iu j;iz sem že mislil, da bodem vedno hiral. S 1. oktobrom 1. I. začel sem rabiti Vaše Ivan Hod" n zdravilno pivo h sladnega izvlečka in Ivan IlotT-u bonbone iz sladnega izvlečka in zdaj po 4 mesu ih sem popolnem zdrav, kakor poprej 1'rosra, objavite mojo najiskrenejšo zahvalo, da vsi trpeči zvedO za ta nepresegljiva zdravilna sredstva.
Z velcspoštovanjem Vam hvaležni I'.. Holliuann, merski nudzurnik v Muriboru.
Zdravniško zdravilno priznanje.
I. Nemška boluiua v Filadelfiji, 12. maja 1881. Pošljite mi blagovoljno jedno dvanaisiorico steklenic Ivan Ib.flfa sladnega i/.vlečka. Jaz sem I njega Učinkom lako zadovoljen. Moj boluik brez tega ue more živeti.
l>r. med. E. Kaab, zdravi.ik nemško bolnice v Filadelfiji.
II V Fdadelfiji, 11. maja 1881. Gospod dr. E VVihou je meni za mojo sedaj d'ječo soprogo Ivan HoiV a sladui izvleček priporočal kot najboljše in nujradikalnejo sredstvo (na-ročba,. (584-3) Dr. med. CUiatt F. Turnbull, asistentu! zdravnik profesorja JeftVrsena v medicinskem kolegiji v Filadelfiji.
Glavno BBftlogpei Ljubljana: Petivr bassnik; Kranj' Fran Dolenc; Halje: Pohtojioa: Doxnt & Dbtriob; Kočevje: Edvard Hoimanui Idrija: Fran Kos; Rudolfovo: Dom. Ki/.zoli, lekarna; Ribnica: Janez Pauser; Zagreb: ('. Ara/.im Salvatorjeva lekarna, nad-lii.skupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: KupliTsctimidt, Marek, lekarni; Reka: G. Cattl, lekarna, Fr. Jecbel, N. PaVačič, dro«neriji; Gorica: G. Crstofoletti, dvoma lekarna: Celovec: W. Thiiinnvald, lekarna; Maribor. \V. KOnig, lekarna, F. P. Holasek; Tržič: J. Kaiiharek; Pulj: G. B. \Vasserniann; Ptuj- J. Kasiinir; Trst: F. B. Prinz Seravallo, Ziuietti, lekarni; lleljuk: F. Scholz, dr. Kuinpi-ovi dediči, lekarni; Zailer: Chr. Mozoeco, N. Androviee, lekarni.
60 visokih odlikovanj
OO0O003O3000Q000OO0OO0OC:i3O
Popolna razprodaja.
Ker opustim svojo trgovino, poprodalo se bode vso
g galanterijsko, igriško, drobno ing g        jekleno blago
na debelo In drobno po Jako znlžancj ceni.
Z velcspoštovanjem se priporoča (23—3)
LEOPOLD PIRKER,
v- Lii-atoljarLi, na -vogrlvu špitalslslli -alic.
IOO0OOOOC5OOOCOO0OCODOOO0CO
I Hiša
41  B lioMovI achiIji v jako živahnem trgu na Spodiilem Hin-Jer»keinf kjer je železniška postaja in sedež okrajnega sodišča,
M                    V* proda ho *W X*
TJ iz proste roke.  Hiša je v sredi trga na solnčnej strani, jednonud- fT
Ti stropna, solidno zidana, ter ima veliko prodajalnico iu jedno nad- T
41  Btropje visoko gospodarsko jioslopje, kleti in hlev, v njej sedaj dobro i ^
^  obstoji prodajalnica z mešanim blagom in usnjem; pripravna jo po- ftV
i sebno za kako potniško gostilno, kakor tudi za vsako drugo pod- t S jetje. —
JI        Kaj več pove neposrednim kupcem                         (28—2) Jv
^      Urbačzek, Burggasse Nr. 7, v Mariboru. J
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar.
Lastnina in tisk „Navodne Tiskarne".
ELX