184. številka. Ljubljana, petek 13. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vak dan, »vaenil ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejenmn za avstro-ojrerske dežele za celo leto 16 fL za pol leta 8 A ta eetrt leta 4 g\a. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ghl., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 tfld. K) kr. Za pošiljanje na dom «e računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in m dijake veha iniftana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g\d. f>0 kr., po pošti preieman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od fletiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravnis tvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Gospodarji, snujte si založnice! ii. Ko je leta 1873. zadel našo trgovino in obrtnijo finančni polom, hitela je takratna ustavo verna vlada priti posebno obrtniji s tem n» pomoč, da je v državnem zboru dala votirati velikanske svote v ta namen, da so se ob it tujska podjetja podpirala, ter da so se ustanavljale založnice za obrtnijski in trgovinski kredit. Takrat se je glavni faktor države, poljedelski stan — kakor smo uže omenili — popolnem preziral; podpore, ki so se bile dovo Jjevale obrtnijskim podjetjem in obrtngskim založnica ni pa so imele za nasledek, da se je izdelkov nase domače obrtnijo nakopičilo, in ker se nijso poprodati mogli, da je mizerija večja in splošnejša postala. Res so za našo obrtnijo postali boljši časi vsled okupacije Bosne in Hercegovine in vsled deloma izvedenega osvobojenja balkanskih Slcvanov; a ti boljši časi prišli so v korist našej reduej obrtniji, katera po finančnem polomu leta 1873. nij ravno toliko trpela, mej tem, ko so podjetja — ki so bila osnovana na videznosti, baba rij i in nerselnosti — kljubu temu, da so od države prijemala podpore, vendar propadla ter državo spravila ob mnogo milijonov, ki bi se bili dali bolje porabiti in bi bili svojo svrhu preje in gotoveje dosegli. Avstrijska „ laži- ustavo verna stranka" skuša sedaj porabljenje dotičnega leta 1873. votira-nega kredita v podporo obrtnijskih podjetij in obrtnijskih založnic zagovarjati s tem, da se je domačej obrtniji vendar pomoglo tako, da more sedaj na iztoku, ako uže ne s tujo konkurirati, vendar mnogo svojih izdelkov v denar spraviti in z nekaterimi celo dominirati. Ali nij to prava pravcata ironija, ako ta ustavoverna stranka, katera je bila proti vsa-cemu osvobojenju Slovanov izpod samosilnega vladarstva „brabrega, inteligentnega in human-nega turškega naroda", sedaj s konsekvcnci-jami tega proti njenej volji izvedenega osvobojenja zagovarja svoje nekdanje finančno gospodarstvo? Da bi pa ona, ko bi na nesrečo avstrijskih narodov še kedaj do krmila prišla, isto tako postopala, ko negda j, to jasno dokazuje kontroverza mej sedanjim ministrom poljedelj-stva grofom Falkenhavnom in „ustavoverno" manjšino državnega zbora, katera je nasproti trditvi ministra, da je Avstrija po svojej legi in večini svojega prebivalstva eiminentno po-Ijedeljska država, hrupno in državnega zbora nedostojno poudarjala, da to nij res, temveč, da ima naša država iskati svoj spas le v obrtniji. Po sreči ima sedanje ministerstvo, ki uživa popolno zaupanje vladarjevo, veliko več državniškega razuma in veliko natančnejše poznanje faktičnih razmer, ko vse korifeje „laži-ustavoverne stranke". Ono je spoznalo, da je steber naše države poljedeljski stan, in da se tplošno blagostanje more pri nas udomačiti le, ako se ta stan reši stalnega propadanja. Ono je spoznalo, da so bode naša obrtnija mogla uspešneje razvijati še le, ako se pomnoži ali ustvari potreba po njenih oddelkih mej sodržavljani posestniki; kajti sprevidelo je, da Avstrija po svojej legi nij pripravna za izvažanje, ter da jej na iztoku razen konkurencije an- Mlinarica. (Povest; poljski spisal Lucjan Siemienski; poslovenil K. btrokelj.) I. (Dalje.) Dolg žvižg se zasliši. Kozak se strese kakor ptica, katera preplašena udari s perutnicama, pošast izgine v propad, kakor krdelo hudičev v pekel. Žena, ki je sanjala o svojej prikazni, se zbudi. „lKaj pomeni to?" vpraša kozak — „kdo je zažvižgal ? Ha, urnem.....tt in na jednak način odgovori. Previdno prepogibajoč vejevje na stran, stopijo brzo, predno bi izmolil dva Očenaša, od raznih stranij trije kozaki predenj, tako tiho, kakor lice, da se jim ne sliši niti jedna stopinja.' „Pozdravljamo svojega vataškol1)" 3 poglavarja. Vsi trije stopijo v kolobar okrog njega in vsak mu zašepeta nekaj na uho. „Uže vem", odvrne vataška. Ej, saj tudi zasluži biti vataška! Da-si je vsakdo onih treh divji čvrst jnnak, vendar vsi trije vkupe nemaj o tako drzne postave, tako kljubujočega pogleda. Zdaj se zopet pripognejo proti njemu, vutaška jim daje neki svet ali pa neko povelje. „Ko petelin zapoje prvič — obkoliti (svoje besede n.zlaga sč znamenji) — žive vjeti — zažgati — puške — konji — Moldava . . . Te pretrgane besede, njim dobro razumljive in električno jih prešinjajoče, imajo čudovito silo .... Kozaki pogledavajo se z žare-čimi očmi, kakor čreda volkov, ki zasledi po zimi o svečnici kak ovčji hlev. „Čas je uže, vataška, iti v boj; mi sedimo tu na gorkem ledu. Le*h razpošilja svoje pse na vse strani, uže pije za našo kožo in lehko si jo bo pridobil kljubu našim soteskam in zavorom, — potem nam ne pomore sam Bog več!" gleške in francoske obrtnije preti tudi ona zmožnega, vstrajnega in marljivega obrtnega naroda bolgarskega. Poprijela je torej inicijativo za zboljšanje razmer poljedelskega stanu in sicer, kakor smo uže omenili, na ta način, da je gališkemu deželnemu zboru predložila zakonsko osnovo o ustanavljanji založnic za drobni kmetijski kredit ; po druzih deželah pa c. kr. namestnike pozvala, da s svojo avtoriteto ustanavljanje ta-cih založnic podpirajo. Po naših mislih vlada ne sme samo pri tem ostati in zdi se nam, da tudi ostala ne bode; temveč, da bode poslujoče založnice z večjimi državnimi posojili podpirala. Vpraša se pa, ali se bode z ustanavljanjem založnic dosegel zaželjeni cilj in ali bi ne bilo morebiti vendar bolje, ko bi drŽava odpomogla s tem, da bi urejenje razmer celega poljedeljskega stanu prevzela na ta način, da bi ona bila direktna posojevalka proti postopajočemu amortizovanju dotičnih svot. Deloma smo na to vprašanje odgovorili uže v prvem članku, kjer smo se izrekli proti načelu patra Greuterja iz važnih razlogov. Da si je res, da božje solnce obseva enako pravične in krivične, bilo bi pa tu vendar Škodljivo, ko bi solnce vladine podpore obsevalo s svojimi iz državne blagajnice izhajajočimi žarki delavne in lene gospodarje. Svrhi torej uže zavoljo tega najbolje ugajajo založnice, ker bodo spodbujale nedelavne gospodarje k večjej marliivosti, kajti zadružno upraviteljstvo moglo bode potrebna posojila dovoljevati le marljivim gospodarjem, ki si bodo z njimi res opomogli, ne pa zapravljivcem „Borno si uže pomagali!" — odgovori vataška ponosno in zaupno se smehljaje. — Migne jim z roko, kozaki izginejo, kakor so prišli, tiho, da se ne sliši niti jedna stopinja — lisice v grmovji! Tatjana poklekne pred kozaškega poglavarja, nema, trepetajoča, vijoč roke, vsa polna občudovanja in sreče. „Va-taš-ka!" govori tiho, kakor zamaknena. On jej ne da časa premišljevanju, stisne jo na prsi, zakrije jo v svoj kocinast plašč, poljubuje jo ponavljaje vedno: „atamanka]) moja!" Mlada žena pozabi kmalu njega poglavar-sko dostojnost, njega slavo v kozacih, ona ne misli na nič ... . Samota postala jim je raj; veter le potihoma veje skozi leaevje in srebrno zvoneč padajo vodeni žarki na kremenje v studenci. II. „Le pojdi, fante!" zapove svojemu oger-skemu slugi na pol slečen mož, ki se je bil *) ataman = načelnik kozakov. ali pohajkovalcem, katerim bi niti v najmanjem ne hasnila. Ako torej dotičnik ne bode hotel v žalostnih razmerah in siromaštvu Se na dalje živeti, treba mu bode poprijeti se marljivo gospodarstva, da si pridobi potrebni kredit za zboljšanje istega. Politični razgled. V Ljubljani 12. avgusta. JPolIuV dokazuje, kolika nevarnost preti zdanjej vladi iz dozdanjega upravnega organizma. Deželna namestni.štva uvrščuje v tri vrste: v prvej vrsti so taki, ki nijso centralisti, ti so: Potočki, Rodič, Winkler; v drugo devlje one namestnike, ki so centralisti, pa ne stranknrji, ti so: namestnik solnogradski grof Sig. Thun, namestnik tirolski Bohuslav \Vid-mann, ter namestnik koroški grof Lodron-La-terano; v tretjo vrsto všteva strankarje centraliste: namestnik češki baron Weber, namestnik dolenje - avstrijski Possinger, namestnik glezijski Sumer, namestnik štajerski baron KU-beck, namestnik bukovinski Alessani, namestnik Bgorenje-avstrijsk' Pino-Friedenthal ter namestnik tržaški de Pretiš. Ti zadnje imenovani so odločni sovražniki zdanje vlade in jeden, baron de Pretiš, je celo vodja nemško-ustavo-verne opozicije. Tudi na teh mestih ne sme vee pri starem ostati. Ravno ta list poroča tudi z Dunaja, da je grof Taaffe jako nezadovoljen, ker narodno av-tonomistiško časopisje sili na to, da bi vlada hitreje in odločneje postopala. — — Na Dunaj sta prišla včeraj knez ru-munski, ter njegova soproga. Nadvojevoda Rainer ja je obiskal. Iz Iselila je včeraj ob 3. uri popoludne nemški cesar Wilhelm odpotoval. Nemško mestno starešinstvo v Usovu na Štajerskem je hotelo nemškega cesarja, ko se je skozi peljal, demonstrativno pozdraviti. Deželna vlada pa je to prepovedala. Župan usovski se za to prepoved nij zmenil. VittiuJ«* drjfctftve. Porta je naznanila evropskim vlastim, da bode v Osinj odposlala 12 polkov z vojnim ministrom na čelu, da bode Albance prisilil, da odstopijo Črnej gori Osinj. Iz Aten se poroča, da mobilizovanje grške armade hitro napreduje; vojna šola v Evelpidu se je zatvorila, ker imajo vsi učenci pristopiti k armadi. Organ Gambettin „RepubIique Francaise" piše o vstočnem vprašanji ter o interesih, katere ima Francija na vstoku, da je neresnično, ako se trdi, da tam Francoska nema važnih interesov, da si tudi ne bode ničesa Btorila zoper neodvisnost balkanskih narodov. Sklepe berlinske konference je sprejela vsa Evropa ter je složna v tem, da se mora rešiti grško ter črnogorsko vprašanje. Samo porta nehče pripoznati teh sklepov stalnimi. A ona nij blazna. Ona se nehče ustavljati Evropi, misli pa, da ta postane nesložna, in porta čaka tega časa. Kadar uvidi sultan, da tega zaman čaka, takoj potem se spremeni situvacija. Pre tenje z demonstracijo na morji je imelo to dobro, da se zdaj porta pripravlja odstopiti Črnej gori Osinj, — baš na tak način se bode porto prisililo, da zadovolji Grško. G a m b e 11 a je govoril na banketu vCher-bourgu, a njegov govor smatra se programom. Dejal je; „Vi me občudujete, vi mi zaupate. Občudovanje zavračam, kajti ono gre samo mrtvim. A ohranite mi svojo naklonje nost ter zaupanje, obojega potrebujem v hudem času, kateri sem prorokoval pred dvema letoma. Jaz nijsem nigdar pozabil, kdo da sem, od kod pridem in kam da grem. Vzrastel sem iz najnižjih demokratiških krogov, izmej delavcev, in njih sem popolnem. Prizadeval se nijsem za diktatorstvo ni ob času nesreče, niti se prizadevam zdaj. Demokratstvu služiti, to je bila moja misel pred desetimi leti in zato sem prišel sem. Poskusil sem moči domovinske skrajno napeti, a sreča se je od nas obrnila proč. V življenji narodov so Časi, ko pravica otemni. Tačas bodi narod svoj gospod, ne gledi posamnih osob, ceni se raje nizko, a gospodarja ne pripoznaj, bodi miren ter zvit, a roke in orožje imej pripravljene na vse strani. Očita se nam, da strastno skrbimo za svojo armado, a v tej armadi je narodova moč. Očita se nam, da preveč iščemo, kje nam preti vojna nevarnost, a to moramo storiti, d* pomoremo globoko padlej domovini. Mi ne iščemo krvavih idealov! Mi hočemo, da ohrani Francija nepri krateno vse, kar je imela, da moremo upati ter izvedeti, je-li na svetu še pravica, ki pride o svojem času v veljavo." Dopisi. Od Savinje 8. avg. [Izv. dop.J Uradna učiteljska konferenca za šolska okraja Gornji-grad in Vransko vršila se je dne 5. avgusta v Braslovčah. G. okrajni šolski nadzornik BI. Ambrožič otvori, razloživši važnost konference s trikratnimi slava-klici na Nj. Veličanstvo pre-svitlega vladarja ter prijaznim pozdravom na navzočne učitelje, zborovanje ob 8. uri zjutraj. Za svojega namestnika izvoli si g. J. Škofieka, nadučitelja v Mozirji. Za perovodji sta bila izvoljena g. Josip Kotnik in g. Julij Sadnik. G. nadzornik konstatuje pravilen tek šolstva v teh okrajih: pedagogično didaktično stanje šol je v obče povoljno, v dveh šolah celo jako povoljno. Kot. ugodna okolnost za šolstvo se mora zaznamovati, da pomanjkanje učiteljev polagano mineva. Ta ugodna pre« mena se v tem razvidi, da stranoma v tekočem letu nij bilo nobeno učiteljsko mesto ne-nameščeno, stranoma, da se je število supleotov skrčilo samo na dva. Nasprotno pa je bilo šolsko obiskovanje v tekočem letu veliko slabše. Nadalje navaja g. nadzornik vodila, kako je Šolsko obiskovanje pospeševati in kako je ravnati v zadevi šolskih zamud. Ko so se preči-tali ukazi, izišli v tekočem šolskem letu, pričelo se je obravnavanje konferenčnih vprašanj. Prva točka je bila: razkladi učenja za jedno-, dve- in trirazrednico. V tej zadevi se je predlagalo, naj se vis. c. k. deželni šolski svet prosi, da število ur za učni jezik in drugi deželni jezik posebe določi. Poudarjalo se je, da se razklad učne tvarine za drugi deželni jezik ne da določiti, ker je v učnem načrtu zn jezikovni pouk številu ur le učnemu jeziku t. j. materinščini odločeno, za drugi deželni jezik pa u?mi načrt nijedne ure ne določuje. Potrebno je torej, da se za drugi deželni jezik posebe ure določijo, učnemu jeziku pa nikakor ne gre v učnem načrtu določenega števila lir kratiti. V nemških šolah se določeno Število ur rabi samo za nemški jezik, slovenskim Šolam se pa nalaga za ravno isto število učnih ur poduk v dveh jezikih, v slovenskem in nemškem. Zastran razkladov učenja so se sledeči stavki sprejeli: 1. Za podlago razdelitvi učne tvarine je vzeti načrt učnih ur. 2. Število učnih ur za razdelitev učne tvarine se vzame iz načrta učnih ur. 3. Učna tvarina se genetično po številu ur razdeli. 4. Berila se kot podlaga za ves jezikovni poduk smatrajo, zajedno rabijo se kot izgledki pri obravnavanji iz pri* rodoznanstva in prirodoslovja, domovinoslovja in zgodovine. 5. Berila naj učitelj tako razdeli, da se letnim časom primerno razpravljajo. G. Razklad učne tvarine naj kolikor mogoče veliko menjave ima, namreč posredni in neposredni poduk mora biti v pravem razmerju. V zadevi druge točke „kako je Šolsko kroniko napraviti in nadaljevati," se je nasve-tovalo, naj bi se šolske kronike v slovenskih krajih spisavale v slovenskem jeziku, s čemer se pa g. nadzornik ne strinja, rekoč, da se šolske kronike le za izobražene spisujejo. (Dakle se „šolska kronika" ne piše tudi za slovenskega občana, za slovensko ljudstvo? Ur.) — Sledile so nadalje ostale točke stegnil po razprostrtej prepregi. Odel se je bil samo s kaftarom iz trdnega turškega sukna in pokril si glavo s fesom. — „Teci in pokliči mi mlinarja; jaz moram sč starcem enkrat dogotoviti stvar, in vrag ga vzemi, ako se mi ne posreči." „In ti" — te besede govori staremu možu, menda hišniku svojemu, ki je stal z veliko žlico pri ognjišči, sč zelenim predpasnikom, z nizdoli visečimi brkami — „prinesi mi nekoliko sklenic vina in gdanskih pijač; nekam hladno je v mraku, moram se ogreti in tudi svojega gospodarja dostojno pogostiti." „Ej, mladi gospod !" — odgovori starec, devajoč od ognja mali kotel — „le previdno ozirajte se v sklenice!" To govoreč pomaja z glavo in se skrivnostno približa ležečemu gospodu ter reče: „Sam Bog ve, kaj se nam utegne tu še pripetiti! Pred enim hipom me je bila želja, pogledati malo v grmovje; jaz se bližam polagoma in slišim neko šumenje po vejevji; pogledam na stran, s katere prihaja Sum in — dvoje volčjih ali mačjih oČij mi strmi naproti; hočem jih pregnati, misleč si, ako je divjaščina, bode zbežala. Plosknem torej z rokama — zastonj! One oči gledajo me vedno, vzdignem palico — one strme še vedno dalje .... E|, jaz poznam te tiče! Te oči so strašnejše, nego baziliskove. Akopram trobijo v deželi, da je hajdamaštvo iztrebljeno, slutim jaz vendar, da nam bo stopila še mast s kože . . . ." „Neumnost in druzega nič!" odgovori mladi gospod, pihnivši od sebe gost dim tobačni. — „Moral si parkrat prav krepko potegniti iz sklenice, da se ti je bliščalo pred očmi, ako si zabil, da je vojevoda hajdamaštva uničen in glavni puntarji uže davno vise. Dasi je morda jeden ali drugi vstal od mrtvih, vendar nij hudič tako črn, kakor se risa. Vsak vataška je kmet, plemenitaški meč pa nij palica, in kmeta tudi ne ubiješ s palico." „Jaz pa sem vendar nabil žepno pištolo in svojo dobro puško, patron nam ne manjka. Previdneža čuva Bog. Ukrajina ni Warszawa in starega gospoda nij tukaj, da bi nas rešil iz rok hajdamaških, kakor takrat iz židovskih v Poczajevvu, ko . . . ." „Tiho, ti slepi Mazur! Ako spregovoriš še eno besedico, odsečem ti ušesa". In v naglej jezi zgrabi mladi gospod sabljo, slonečo mu ob vzglavji. Stari hišnik se prav nič ne oplali, obrne se le proti steni in mrmra za-se: „Slepi Mazur! ali vendar vidi boljše, nego li on z obema očima. Lepo smo zabreli v to luknjo; ej, ej, meni brenči po ušesih nezgoda in B r i s je ravno tako žalosten, kakor jaz". To govoreč, boža psa, ki tire tlopouh in s povešeno glavo za njim, nadaljuje čim svoj samogovor: „Sicer nij pustil živega človeka na miru, zdaj pa pbve&a rep in ušesa . . . ., ej, ej!" H<šnik otide na dvor k vozu odetemu s črnim usnjem, pri katerem so stali trije lepi, opravljeni konji žvenketajoč s kroguljami na krakovskih komatih. Poteguivši sklenice z voza, opominja hlapce ležeče okolo ognja, naj bodo previdni in pazni ter pripravljeni, takoj poska-kati na konje, ako bi bilo potreba. Svaritev dnevnega reda. Sklenilo se je vpeljati v prihodnjem šolskem letu novo slovensko tretje berilo, ki se zdaj tiska; za risanje pa se vpelje izvrstna Eichlerjeva risarska šola. Risanke in pisanke se bodo tudi nadalje Musilovo rabile, zlasti fe izidejo poslovenjene. Od Iflalc Model fe na Štajerskem 11. avg. [Izv. dop.] Ako hočemo, ka naš slovenski jezik enkrat dobi v uradnijah zatrjene in za-željene pravice, potrebno je, ka vsi naši v očit nem življenju delajoči faktori začnejo vlagati le slovenske vloge, ter slovenski poslovati. Na-Sim županom bodi na čast rečeno, ka v celem okraju uradujo v naščini; ima samo jedno izjemo, a ta izjema upamo, ka i v kratkem popusti svoje nemške „sekretere". Tem lažje je našim županom v naščini uradovati, kjer tukajšnje slav. c. kr. okr. glavarstvo je našemu jeziku toliko pravično, ka na slovenske vloga odgovarja i vsigdar slovensko. Bolj pikeče gle-.dajo slovenska pisma v tukijšujej c. kr. davkariji kjer so večinoma uradniki nevešči našega jezika a uradujejo navzlic slovenskim, katere imajo na razpolaganje, obrazcem, nemški. Jednake pravice uživa naš jezik pri tukajšnjej :Sodniji, toda od novo došlega g. c. kr. sodnika pričakujemo, ka bo v prihodnje dal našemu jeziku več spoštovanja in pravic. Minole skušnje nas tedaj uče, ka vsa prizadevanja naših deželnih in državnih poslancev so večinoma, dasi se njim kaj obljubuje, bob 4>b steno; zato je v tej reči treba, ka si i nekoliko pripomoremo sami. NajshodnejŠe bo, da kakor sem uže zgoraj omenil vsa občinska županijstva na vsa pristojna mesta le slovensko dopisujejo in odpisujejo, ter isto i U rja o od dotičnih gospodsk. Gospodje duhovniki in župnijski uradi naj opuste zastarelo navado ter se potegnejo za slovenski jezik. Učitelji in krajni šolski sveti naj se v prihodnje poslužujejo le slovenskega jezika. Gospodje učitelji naj se še pri svojih konferencah posebe za naš jezik potegnejo. Narodna večina ali manjšina v okrajnih zastopih se postavi odločno na narodno stališče, ter naj terja ka se uraduje slovenski ali barem ka se našemu jeziku da ono častno mesto kakor tujej švabščini. Ako bi torej v prihodnje vsi navedeni organi odmah pustili svojo neodločnost ter začeli brez izjeme narodno uradovati, v kratkem bi videli, ka se naše narodno razmerje, v tej stvari boljša, da imajo naši narodni protivniki starega služnika nij segla mladim potepom prav v srce, kar se je kazalo iz smeha in slanih šal, katere so zbijali. Starec si maši ušes.", in gre v hišo, kjer uže najde mlinarja v pogovoru se svojim gospodom. „Dej no vina sem ti počasnež! Ali si šel po nje prav k Ogru v staro mesto V kriči gospod husarski poročnik; kajti ta vojaški naslov gre temu mlademu gospodu, znanemu prete-pinu, malomarnemu človeku, pokvarjenemu varšavskemu otroku. Oče njegov naveličal se je, plačevati vedno dolge zanj in poravnavati njega ne vedno prav poštena započetja; dobi mu zatorej ali prav za prav kupi mu ta vojaški čin l) in ga odpravi k njegovemu krdelu v Ukrajino, rekoč: „Vrag ga tam vzemi, ako ne bo ž njega nič pametnega". Gospod poročnik uganjal je v novej šoli stare neumnosti. Navajen hitrih zmag nad krasoticami v glavnem mestu, poskušal je takoj svojo srečo v ofenzivi, ali dobil je po največ na mesto belih ročic težke palice na hrbet. Taka sramota morala se je, se ve, po l) Cbarge. več rešpekta pred našim jezikom, kojega bi se gotovo začeli učiti in posluževati. Moder rek visokega in svoj narod ljubečega moža bodi nam vodilo: Ako svobodo zgubimo, povrati nam jo ugoden slur-aj; ako pa narodnost zaigramo, na veke je zgubljena. — Na delo tedaj 1 Doumet* stvari. — (Tabor) napravi politično društvo „Edinost" konec meseca septembra ali začetkom meseca oktobra v srednjej Istri, najbrže blizu Pazina. — (Strela udarila) je v ponedeljek popoludne v kozolec nad Medvodami, s katerega so star mož in dve ženski ravno žito jemali. Zadela je vse tri, dekleti sta ostali precej mrtvi, mož pa menda še nij umrl. Kozolec je zgorel z vsem žitom vred, škodo cenijo nad 700 gld. — (Toča) letos tudi kranjskemu okraju nij prizanesla. V ponedeljek 2. avgusta navlekli so se črni oblaki, in mej obilo sodro padlo je tudi dosti toče, — velike škode, hvala Bogu, vendar le nij. Žabnica in Bitnje ste le malo zadeti, temveč je pa potolkla sosednje vasi za Savo: Drulovko, Jamo, Breg in Praše. — (Oblak utrgal) se je v nedeljo zvečer na Štajerskem nad Poličanami, Poni-kvarni in Št. Jurijem; voda je zalila železniški tir in vasi Ponikve ter Št. J ur. — (Mrtvo truplo najdeno.) Dne 20. o. m. je v Savi pri Trbovljah utonil Anton Kašlin iz Poljan. Njega truplo, uže hudo segnjito, našli so zdaj v Savi pri Podkraji poleg Rateč. — (Poziv kranjskim živinorejcem.) Ker c. kr. družba kmetijska more iz državne podpore tudi letos nakupiti nekoliko bikov čistega Muriškega (MUrzthaler) in pa Belanskega (Mbllthaler) ali Pincgavskega (Pinz-gauer) plemena, in ker ima morebiti kdo naših domačih živinorejcev kakega bika tacega po očetu ali materi čistega plemena, poldrugo ali dve leti starega, in sicer za pleme lepo ustvarjenega, naj to še ta mesec podpisanemu odboru naznani in pove ceno, pa tudi dokaze pridene, da je bik res popolnem čistega Muriškega, Belanskega ali Pincgav skega plemena. Razne vesti. * (Utopljen parnik.) Parnik Jeddah je na potu od Singapore v Jeddah vtopil se. Na parniku se je peljalo 953 ljudij, izmej ka- terih se je rešilo samo 16, potem kapetan, njegova žena ter trije častniki. * (Nesreča na morji.) Iz Palerme se je 6. t. m. brzojavilo, da je angleška oklop-nica „Invineibile* našla 130 morskih milj od tega mesta avstrijski brod, zapuščen in brez jamborov. Na njem so bili stari kanoni in ne-rabliivo strelivo. Pozneje se je zvedelo, da je vlastnik tega broda Jurij Boskovič iz Spljeta, in da je vse mornarje otela angleška ladija ter je vorjetno, da jih skrcala v Maršali. * (Grozna najdba.) V Zgorenjih rov-tah na Moravskem je denes teden našel neki deček v gozdu v ruto zavito še krvavečo glavo starega moža. Iskali so trupla, a našli ga nijso nikjer. Braćo Slovenci! Jedan prediel Vaše odane Vam sestre Hrvatske — upravnu najme obrinu Hum u hrvatskom Zagorju, stigla je grozna elementarna nesreća, koja nitko od područnikah od pamtivieka zapamtio nije. — Trokratna tuča od 18. i 21. srpnja te 2. kolovoza zatukla je sve usjeve u zemlju, a vinograde, jedino kod nas vrielo dobitku, oklaštrila tako, da u njih ni lišća nevidiš. — Liepi kraj Humski pretvori se u grdnu pustoš! — Sa tučom spustila se 21. srpnja t. g. toli grozna voda, da je u tinji čas sve prodolice Humske morem učinila; a sve ove grozote pratio j© silni vihar, koji je mnogu seljačku kuću krova lišio. — Svud sve suho — grozan je to prizori Pučanstvo izvrgnuto je sigurnoj smrti od gladi, ako mu za vremena izdašna pomoć ne stigne. Braćo Slovenci! podpisani odbor, koji se je u tu svrhu konstruirao, da toj biednoj sirotinji Humčanom — sigurnoj smrti od gladi iz-vržeuim — pripomoć namakne, obraća se na Vas, draga braćo, moleć Vas i proseć, da nevoljnikom, kojom milostivim prineskom u pomoć priteći izvolite. — Plemeniti darovi neka se podpisanemu odboru u II umu pošta Ilochitsch dostaviti izvole, a imena darovateljah objelodanit čemo u novinah. U Humu, dne 7. kolovoza 1880. Odbor za sakupljanje dobrovoljnih prinesakah za postradale Humčane: Predsjednik: Baron Hiuko Kavanagh, v. r. Tajnik: Milan Breziušćak, v. r. Narodno-gospodarske stvari. Poročilo veščakov, poklicanih v posvetovanje, kako bi se Ljubljansko močvirje izboljšalo. (Konec.) 27. Vprašanje: kako naj bi se zdeloval (/lavni crtež po načelih, katera so tukaj izrekli zakonih česti s krvjo opirati. Ali on dobival je za spomin vedno obrunke (brazgotine), katere je pozneje skušal pripisavati sabljam ukrajinskih hajdamakov. Prašate, kaj ga je prignalo v ta oddaljeni, od Mohile\vske ceste v strani ležeči kraj, le z malo Četico svojih ljudij ? zakaj je izročeno si četo husarjev pustil pol milje proč v krčmi in zakaj si je izbral v sta-novnišče slabo ilovnato kočo ob gozdu, ki se je zdela očem pametnih ljudij celo nekam sumna ? Stvar je po vsem jasna: na cesti v Mo-hilevv zašepetal mu je neki Žid na uho — dobro ugenivši s čem mu more poslužiti, - da je v vasici za hribom prav lepa mlinarica, da je stari mlinar strašno željen denarja in da je vspeh gotov. Kadar se mu je podajala enaka prilika, nij gospod poročnik dolgo premišljeval, ukrepal in sklepal. Mi uže vemo, kako se je ponesrečil prvi napad. Zdaj stavi svoje upanje v zvijačo in se pogaja z mlinarjem. nAli pij vendar, gospodar! Vino potopi tvoje predsodke. Saj ti si, mislim, szlachcic in nnša szlachta nosi to na jeziku, kar v srci." Mlinar prime spoštljivo kozarec, prikloni se do tal in si pogladi čop las. O praznikih nosil je dolgo suknjo in ličnat pas, tako da je bil szlichcicu podoben, ali živel je s kmeti v bratovskej slogi in pel je v ru-skej cerkvi na koru z djakoin. Nigdo ga ny vprašal, ali drži z Lehi ali z narodom — le to je gotovo, da sta ga spoštovali obe stranki in je bil obema jako imenitna osoba. V njega m liti u ropotali so celo ob najhujši-j suši vedno št t ne kameni in njega mošna bila je sosedom vedno odprta, se ve, ako so prinesli soboj kaj vredno zastavo. Ko popije mlinar tretji kozarec, razveže se mu jezik in izprazni se mu srce: ,,Ali, blagorodni gospod poročnik! — pravi, — ubozega človeka tako pogostiti. Odpustite, da sem bil s početka nekam surov. Prej sein bil pri gospodi v službi, torej poznam politiko, ali kadar občuje človek s krokarji, prisiljen je krokati ž njimi." (Dalje prik.) pospodje ve sraki, in ali bi še kaj bilo treba preiskovati, pred no se začno črteži delati na tega preiskovanja j>odstari ? Da se more pripravno zdelati glavni črtež naredbam, katere v tem spisu priporočajo ve-fičaki, trebalo bi poprej Se teh stvarij: 1. zvezo zemljemerskih prvostavnih kolov napraviti v barji ter ob glavnih obeh rtkah do Cesarskega grabna ustja; 2. vodomernih kolov postaviti, kolikor se jih zdi treba; 3. po raznih krajih v barji vrtati zemljo, da se zvd, kako leze nje pole druga vrhu druge; 4. storiti glaven razpregleden zemljevid po takej meri, v kakeršnej si je 1 : 10000; 5. lindino izmeriti močvirju, da se na posebnem zemljevidu s črtami zvežejo mesta, kar jih ima po jednoliko višave; 6. dolinam prečne pročrte tako zdelati, da bodo kazali plasti raznih pol; 7. nacrtati, ter na lindino izmeriti stranske pritoke in glavne odtoke ter tudi povodne zgradbe (mline itd.) po stranskih pritokih; 8. zvedeti, kakšno obilje vode prinašajo stranski pritoki; 9. nacrtati ter na lindino izmeriti Ljubljanico in Cesurski graben; tudi izvedeti, koder bode treba, kakšna tla so ondukaj; naposled : 10. nacrtati ter na lindino izmeriti Mali graben in Gradaščico, spominjajo se tistih mislij, ki so v 18. vprašanji rečene o teh dveh potocih. Po tacih pospešilih bi potem bilo tudi zdelati še te glavne črteže: a) črtež, kako bi se znižala struga Ljubljanici in Cesarskemu grabnu; b) črtež, kako bi se uravnal Mali graben in Gradaščica; c) Črtež, kako bi se uravnali stranski pritoki; d) črtež, kako bi se uravnal Cornovec in drugi glavni vodotoci; naposled bi bilo treba: e) ustanoviti, katere kose sveta naj bi napajal vsak stranski pritok posebe. 2H. Vprašanje: ob kolicih troških bi se dalo zvršiti znanstveno preiskovanje, ter ob kolicih bi se zdelal plavni črtež? Ker je mej preiskavanjem, naštetim v odgovoru 27. vprašanja vedno treba v mislih imeti glavne črteže, kateri se bodo kasneje naprav Ijali na tega dela podstavi, zato se preiskovanje nikakor ne more ločiti od zdelovanja fcrtežev samih, ter preiskovati je tako, kakor se zdi temu, kateri nareja glavne črteže, in tudi se godi vse pod njegovim očesom, ter on bode sam soboj odgovoren o vsem. Troškov z rečenim preiskovanjem in s posebnimi, na drobno zdelanimi črteži, kar bi jih bilo treba v močvirsko usušilo (v 28. vprašanji a—d), in troškov s pripravami v poznejše zemeljno napojilo (v 28. vprašanji e), mislimo podpisani veščaki, da bi se utegnilo nabrati vseh vkupe toliko: 1. plačila zemljemercem . 11.500 gld. 2. vozarine, kadar bode treba po njih računu...... 450 „ 3. na črtalno orodje in druge potrebščine ter na katastersko Črteže in knjigovezje .... 400 „ 4. na orodje, s katerim se meri......... 1.200 „ 5. dnine utegne biti . . . 1.200 „ 6. stanarine od pisarnice črez vse leto........ 300 „ 7. na pisamično in drugo opravo......... 450 „ 8. na mezdo služabniku ter na pripravo, kuritev in pospravljanje pisarničnih prostorov . . 400 „ 9. na zabijanje prvostavnih dobovih (hrastovih) kolov zemljemerskih in vodomernikov ... 100 , Vsega vkupe " KJ.ooo gld. V Ljubljani v 10. dan majnika 1880. Ivan Indra, Cesare Salviui, c kr. viSJt ■-t.iUn-ii.--k svetnik. kulturen zcuiljoiuerec. Ivan pi Podhajski, uradno pooblaseen civilen zemljemerec. Jaz, čegar ime se zdolaj čita, podpisujoč to mnenje veščih gospodov, mislim, da sem dolžan tistemu, kdor bode izdeloval glavne črteže o močvirskem usušavanji, priporočiti, da posebno ima ne umu dve zelo tehtoviti stvari, namreč: 1. naj se drži tega, kar bo veščaki svetovali, rekši, da bi se Ljubljanici in Cesarskemu grabnu struga nekako 1 mnter znižala; I pazi naj, da potem Ljubljanica ne bode nikoli imela premalo vode, ter da ne bi kvare delala obrežnemu podzidju Ljub ljanskega mesta; 2. naj mu bodo vedno v mislih odtočni prekopi, o katerih govori 7. vprašanje, ker bi kedaj utegnili tudi močvirsko ravnino napajati z vodo, ako bi bili zdelani. Ali ker se bodo vode Še vedno ustavljale v svojem odtekanji ter pod-se jemale suho zemljo ves tist čas, kar ga mine, predno se glavni črtež naredi, in tudi ves tist čas, v katerem se bodo kasneje po tem črteži rekam in potokom popravljale struge, ter se močvirska ravnina predelovala, pa ker je vendar zelo treba, da se temu razgrajanju pride na konec, kolikor je najhitreje moči, zategadelj je vredno krepkega priporočila, da se ob nevelikih troš-kih s posebnim svojim, nalašč narejenim malim vodotrebnikom (bagger) strani pobere ves na neseni pesek po strugi Ljubljanice od ustja Malega grabna doli gredoč, dokler se pride še nekoliko niže od tistega mesU, kjer se Cesarski graben cepi od Ljubljanice, in poleg tega naj se tudi takoj zdaj uravnata Gradaščica in Mali graben. V Ljubljaui vil. dan majnika 1880. Rafael dr. Vicentiui, s. r. vešči zpniljemereo. Tlljc t. 12 avgusta: Pri Slonu s Skalukjr iz Dunaja. — Lachmeier iz Trsta. — Vićič iz Grade;*. — Fischer iz Dunaja. — Zubranich iz Trsta. Pr HavlMili Asten iz TrBta. — Eni, Ilansel mami. Dornig, Krom m. Bern mer iz Dunaja. Pri av»trlfwk«-ui vrsitrji. (Jrossauor, Ploth, Sch'glitseh iz Celovca — Andi iz Zagroba. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejše in najcenejšo sredstvo jo prava francoska žolča. To, kakor tudi prosti n.vod, kako se rabi, dobi so zui rom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Il»ri Mutnim v I. j o Iti jim i, v Luka Tavčarje vej hiši. (273—17) Najsijajnej&i vspeh zagotovljaino. Troski za čišćenje znašajo za vsak hektoliter 4'/, kr. Dunajska borza 12. avgusta. (Izvirno telugrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 95 Snotni drl. dolg v srebru . . 73 „ 90 ilata renta........88 B 20 1*60 dri. posojilo . . . 130 „ 60 akede narodno banke . . b'J'2 „ — Kreditne akcijo.......27U n 75 ,ondon.........117 „65 srebro.........._ _ Napol...........9 ' 34 G. kr. cekini . . . 5 * 6i Drtavn« marke 57 70 Marijinceljske kapljice za želodec, nepre.sežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in neprosežen zoper ne-nlaat do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranja, ščipanje, katar v ie-lodoi, zgago, da so ne nareja pesek ln pieno ln alez, zoper zlatenloo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, pre-oblozenje ielodoa s Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranioi, Jetrah in zoper zlato iilo. Jedrna sktemiea r mamutilai— . kate« se roftl, sta me .1.3 kr. Prave ima samo: tekat K- Josip Mvo-bo