136. številka. Ljubljana, vtorek 17. junija. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzomsi ponedeljke in dneve pn praznikih, ter velja po posti prejemau. za avstro-ogerske dežele aa celo tetu 18 gola., za pol leta 8 golđ., za čotrt lera 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 golil. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za nune, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 90 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrate 6 kr. če ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. će ae tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Cilji „pravne" stranke. x. Iz Slov. Stttjttjtt 12. jun. Kdor je naše domače zadeve in tek naše najnovejše politike mirno opazoval, dajavši si račun o različnih dveh programih slovenske stranke in njenih izjavah, temu nij teško provideti užo zdaj ves nasledek tega prepira. Konec njega bode: popolni mo-raličui in politični propad „pravne", ali kakor se tudi zove, „državopravnea stranke tako avstrijske sploh kakor slovenske posebej. Opazovalcu dnevne politike usiljuje se od dne do dne bolj prepričanje, da reak-cijonarna strauka zopet povzdiguje svojo drzno glavo na Francoskem, v Kimu, v Avstriji, in — na slovenskem. Cilj njeni je „tabula rasa" vsega modernega, kar si je človeštvo tako na polji vednostij kakor na polji politike in družbinskega življenja po krvavih iu nekrvavih borbah vstvarilo. Za to se ta strauka ne briga, kaj bi se na mestu sedanjega državnega in družbinskega. življenja postavilo; to jej je deveta briga; „apres no uh le deluge (naj pride za nami, kar hoče), samo sedanje stanje naj se poruši*' — to je geslo in poslovica, a ravuo to bode tudi gotovi pogin te stranke, tem hujši pogin, čem sil-nejši bodo njeni napori! Absolutizem vladarja iu cerkve je ideal te reakci-jonarne stranke; zato ne slišiš več iz njenih ust besede „ustav" (razve porogljivo); zato se ipo primeru absolutistične dobe) ne briga več za narodno politiko, nego je zame tuje črez bord kot uckakov nadležni balast; zato si vstvarja uavlašč takove državo- Plašč. Obraz iz uradniškega življenju v 1'etrogiudu. (Kuski spisal Nik. Vas. Uogui; poslovenil L. Go« renjec-Fodguričau.j (Dalje.) Naposled — ko sta se bila nagovorila, ali boljše i-ečeno: naniolcala in vsak svojo cigaro zapalila, sedeča na jako mehkem bla-ziujaku, naposled je bliskoma, kakor bi se bil stoprv opomnil, dejal sekretarju, kije bil vstavil se se spisi pri durih: „Dejte, tam-le stoji, kakor se mi zdi, neki uradnik ; recite mu, da sine stopiti noter." Ko zagleda mimo osobo Akakija Akakjeviča iu ujegov ostareli vicuiuudir, obrne se va-uj takoj in povpraša: „Kaj bi radi?" — a vprašal je s prodkim glasom iu trdim, katerega se je nalašč učil popreje doma v sobi pred zrcalom, — učil se ga teden duij popreje, predno je prejel svoj dotičui urad in gcneralstvo. Akakij Aka- pravne programe, v katerih za žive narode (naj so ti Nemci, Lahi ali Slavjani) nij več mesta; zato se ozira v zgodovini nazaj, v one temne čase, ko je še nialoktero ljudstvo imelo kaj pravice, nego je vladal debeli absolutizem; zato kuje si takov „ki-storični'* program, o katerem je ta stranka naprej osvedočena, da se ne da izvesti, ampak tem leže pahne vso našo državo absolutizmu v roke. Tako računi kratkovidna reakcija, koja ne vidi, da se je svet okolo iu okolo ves spremenil, in da je parlamentarizem „zlou, brez katerega več vladati nij mogoče. Doslednost in nujnost napredovanja previdel je daljni Japan, samo naši Kitajci še o tem v temi tavajo! Odkod izvira začetek to stranke po Slovenskem V — Iz dveh vzrokov: iz osobnega m r ž e n j a dveh, treh osob iu iz tega vzroka, ker „ Narodova" stranka ne išče vsega spasenja vprevagi verstva, ampak išče spas in korist našega naroda v pametnej politiki, v katerej se združujejo *&i interesi narodov in države. Odtod lehko umevna razlika v dosezauji končnega cilja: narodnega blagostanja. Naj se ne zabi: glavni početnik „pravne stranke" slovenske je „81 o v. (i oh p." To nij slučajno. Videvši, da „posvetnjaki" ne hodijo po komandu jegovega urednika, da je ta osam ljen, da „mlajši" nečejo z njim po jegovi cesti hoditi, da so vsi jegovi poskusi broz uspeha, — razsrdil se je „Gospodar" in — šel med nemške federaliste. Drugi razlog k vstvarjenju „pravne" stranke na Slovenskem je zgola — osobno mrženje nekaterih narodnih mož v Ljub- kjević je užo sicer bil ves ponižen, poleg tega pa je še malo pootožil se, iu kakor je mogel, kolikor je jezikova svoboda pripuščala, oznanil je, ,pa še več, nego druga pota v svojo vest namesil tiste besedice: to — povedal ju, da je plašč bil do cela nov, torej — da je nečloveški oropau, iu da je k njemu pribežal v zavetje, da bi se svojim upljivom nekako to-le .... pisal „obrpolicijniujstru" ali komu drugemu, ter dobil mu plašč. Generalu se je to, Bog zna, zakaj, domače zdelo. „AU vi gospod," — uupal ga je ostro, „ue zuute vljudnosti V Kanio ste utopili V ali ne znate reda/ U tem bi uajpopreje bili morali spisati prošnjo do urada, prošnja bi bila šla k stolonučelniku, od stolonučel-uika k prvo&tojiieinu oddelku, potic bi jo bil dobil tajnik, a sekretar bi jo bil izročil meni.** „Ali Vaše Prevoshoditjdjstvo," — dejal je Akakij Akakjcvič; rud bi bil po uioci ojacil svoj duli o uavzoeuusti; čutil je, da se strasno poti. ;]J^ sum Vašemu Prevo- ljani. Kak je hotel A (narodni program), nij pa hotel B j odtod je prišlo, da se je B tretjemu (pravnej avstrijskej stranki) raji udal, nego domače j, narodnej stranki. To je tudi — politika, samo ona „ starega testamenta" : „Ako ti pojdeš na desno, poj-dem jaz na levo" itd. Daljni razvoj obeh strank je znan. „Stari" so zapustili „narodni program" in uskočili v — reakcijonarski, ucnarodni tabor! Setev solnogradskih misionar jov zori za tisoči let! Naši držč z nemškim blagovestnikom, izdaja vsi svoja slovanska blagovestnika Cirila inMetodija; lokavi Bajuvarec jim je več nego blagodušni Jugo- slavjan!--- Kako daleč segata strast in zaslepljenost „pravnih", kaže uvodni Članek v ,.Slov. Gosp." št. 24 podnapisom: „Program ali brezu mje? (!)" Odgovorimo temu „ve-dežu" z našim „brezumjem!" Pisatelj piše o narodnem programu : „Kdo bi tajil, da je prvi (narodni program) postavljen na podlago zdrave pftiuetl in naravnega prava, izvrMtcn in krasen, rekel bi: ideal Slovenca." — Vprašam: zakaj ga potem pisatelj imenuje „ brezumje"? — Samo „sedajw ne smemo obešati tega programa „na veliki zvon," pravi nadalje pisatelj. — Zakaj no zdaj V ako smo ga že tolikrat obešali V Čemu bi se svojega „ideala" sramovali ? Saj nij kakošna „skrivna ljubica," katere bi se nam trebalo sramovati? Odkrito delati politiko, nij sramota, nego častno. — Od ke-daj bi koroški in štajerski „ dežel s ki zbori" imeli životno in smrtno pravico nad nami Slovenci, ne vem; to pa vem za gotovo, da nam članek 19. „tem. zak." daje pravico skoditjeljstvu drznil se napotje delati zat6, ker tajniki to-le____neradi kaj učinijo..." „Kaj?! kaj?! kaj?!" — čudila se je z na nični tej sa osoba, „kde ste se navzeli takovega sanjarstva?! Kaka vpornost do prvostojnikov iu oblastij se razširja mej mladim svetom?!" Znam euitejša osoba, tako je podoba kazala, nij zapazila, da je Akakij Akakjcvič užo blizu petdesetak; ko bi ga bil kedo mogel imenovati mladega človeka, moglo bi se bilo to zgoditi le ozirno, to je: oziroma na takega človeka, ki je užo bil sedemdesetak. „ Ali zuatc, komu to pravite?! ali veste, kedo stoji pred vami?! ali unicjete to, uinejetc?! vprašujem vas!" — to-jjotuil jo z nogo in tako povzdignil glas, da bi tudi koga drugega bila prevzela groza, ne le Akakija Akakjeviča. Akakij Akakjcvič je bil do cela zniooen: jel je velirati , tresel se je po vsem životu, nij mogel ni stati ; ko bi ga služuiki ne bili zadržali, zgrudil bi se bil na tla. Odnesli so ga, ker jo bil skoro v nesvesti si; z u a m e- samodoločbe, ne samo jezika, nego tudi politike. Saj brez tega prava vse drago nič ne velja. — Sklicovanje na Cehe in Poljake je prazno: 1) ker so Cehi z naš i m narodnim programom, kar je uže bilo dokazano, složni; 2) ker Poljaki nijso „državo-pravniki" ali pripadniki „ reakcij on arne" stranke, kar so v Lvovu in uže na Dunaji izrekli. — Da pak od Nemcev (tako liberalnih, kakor reakcijonarnih) nemarno nič za našo narodno idejo — in brez te nijsmo narod — upati, potrjuje pisatelj sam. Zato je „pravui" program odpad od narodne stranke, in sam od sebe sojen. Politični razgled. Notranje dežele. V ZJubfJani 10. junija. Minister Strvwnaf§r je razposlal okrožnico deželnim načelnikom o zadevi odstavljenega šolskega nadzornika Bobies-a v kateri pravi: Nedavni odpust nekega okrajnega šolskega nadzornika dal je povod k agitacijam in demonstracijam, na katere moram .... opozoriti, ker se mi v interesu discipline, javne službe, kakor pojedinih soudov učitelj-stva samega potrebno zdi, onim z vso odločnostjo nasprotovati. Bil jo oni šolski nadzornik odstranjen, ker se je pri javni izjavi predstavljal, ki nij samo pravno veljavnost ene mojih naredeb ometavala, nego naravnost k nepokorščini proti njej spodbujala. . . . Ker je moja neovrgljiva dolžnost, da ne pustim take zanikernosti v disciplini vkoreniti se, bil sera prisiljen, krepko delati, celo neodvisno od prašanja, ki je postalo predmet one neopravičene kritike. ... Vprašanje verskih vaj je že odločeno po z državnim zborom zedinjenjem ustavnega zakona. Niti besede teh zakonov, niti njih iz obravnav državnega zbora govoreči duh daje o tem dvombe, da jo bil dobro preudarjen sklep postavodajstva, ne odločiti se za brezkonfe-sijske šole, versko odgojo mladine ne kot šoli tujo, le kot notranjo cerkveno zadevo izreči, nego naredbe upeljati, ki dajo poroštvo za to, da sicer šola ne bi več bila pod višjim vodstvom cerkvenih uradov in se poduk v svetnih predmetih vsakemu cerkvenemu uplivu odtegne, da pa veronauk in verske vaje pod višjim vodstvom konfesijonelnih organov in pod najvišjim nadzorništvom države delajo dopolnilni del poduka in odgojstva na javnih ljudskih in srednjih Šolah. . . . Zapovedano nadzorovanje šolske mladine pri pobožnih vajah po učiteljih ne more biti za te kot verska vaja, nego le izpolnovanje dol- —------ v~~ nitejša osoba pak je bila zadovoljna, zato ker je nastopek presezal nje nado , in do cela pijana vsled domišljije, da nje beseda ima to moč, da človeka pijani, gledala je po strani svojega prijatelja, ker bi bila rada izpozuala, kako on pazi na to; a samoljubo je videla , da je prijatelj ves očit in da je skoro tudi njega uže strah. Kako je bil odšel po stopnicah, kako prišel na ulico, tega nij pomnil ubogi Akakij Akakjevič, nij čutil ni roke ni noge. Še nikoli, vse njegove žive dni ga nij tako oštel noben general, a celd tuj. Šel je pol odprtih ust o žvižgajočem vetru po ulicah, nij mogel vzdržati na tlaku; veter je petrogradskej navadi vlekel vanj z vseh štirih stranij , iz vseh ulic. Kmalu je imel vse suho grlo, ako je bil prišel domov, nij mogel spregovoriti nobene besede, ves je bil utrujen, zato je legel v posteljo. Tako silno je časi pošteno kreganje. Drugega dnč se ga je bila lotila vročica. Vsled mogočnega petrogradskega vremena je bolezen napredovala umejše, nego bi se bil žnosti, disciplino, kakor pri drugih zbiranjih mladine, vzuržavati. . . . fP(f4't-skfw država bi tndi rada imela svojo nacijonalno banko s pravico, izdavati bankovce, posebno sili na to levica. Poslanec Simonvi stavil je predlog na ustanovljenje take banke. Temu nasprotuje finančni minister Kerkapolvi, kateri se pogaja z nacijonalno banko na Dunaji, da bi povekšala dotacijo za Ogersko. Minister upa kmalu in srečno rešiti bankino vprašanje. Zato je v poslednji seji ogerskega državnega zbora prosil Simonyi-a, naj odloži podpiranje predloga glede ogerske banke. Simonvi izreče, da on to stori, ako vlada na se vzame od-odgovornost za nasledke. — Postava o razvoj niče nji vojniške granice je bila v isti seji sprejeta. Potem je minister notranjih zadev naznanjal, da je baron Majthenvi od svoje službe odstavljen. Z ozirom na prošnjo iz Novega Sada, katera se pritoži proti baronu Majtbcnyi-u, da je on nekega novo-nadskega meščana v zapor dal , naloži državni zbor ministru notranjih zadev, da mora to stvar na tanko preiskati. Vitanje clrz»ve. Mtftstei car Aleksander baje ne pojde v Italijo, ker je cesarica v Rimu že ozdravela. — V srednji Aziji Rusi uspešno napredujejo. 11. maja je prišel general Kanfman s svojim oddelkom do Arnu Darju. Naslednji dan je premagal Kivane ki so šteli kakih 3500 mož, ter je zapodil v beg. General Vcrevkin je 20. maja vzel Kungrad, do katerega mesta gredo tudi ruske ladije po Amu Darji. Angleško namestništvo v Indiji je dobilo celo telegram iz Kabula od 8. t. m. ki pravi, da so Rusi tudi Urgendž že vzeli. Po tem takem morajo sedaj že v srcu Kine biti. Ruska vlada je prepovedala Ruskinjam, študirati dalje na univerzi v Cirihu, iz moralnih \n političnih razlogov, pravi vladni list. Švicarski listi se zarad tega li u dajejo nad rusko vlado, in mlade učenjakinje so baje tudi izrekle, da ne ubogajo. Sicer ima pa Rusija univerze tudi doma, in stori sploh, kakor je znano, veliko več za iznbra-ženje ženskega spola, nego zapadne države. Po vsej Rusiji so ženske gimnazije, in samo na petrogradski univerzi študira do 100 ruskih gospodičin medicino. Poskus nove francoske vlade, korumpirati javno mnenje s podkupovanjem in zatiranjem neodvisnih listov, je vzbudil povsod na Francoskem veliko nejevoljo, pa zaničevanje do vlade, ki se imenuje „moralna" in „vlada reda", pa se vendar poslužuje takih sredstev. Narod je bil poprej uže radoveden, kakšen bode izid Leperejeve interpelacije, ter je v jutro, ko se je imela razpravljati, v ve- kedo nadejal, a ko je doktor bil prišel, prijel ga je za žilo, pa nij mogel učiniti ničesar drugega, nega odločil mu je nekake oklade, ali samo zato, da bolnik nij bil brezi dobrotne zdravniške pomoči, sicer pa je povedal, da v poludrugem dnevu gotovo ugasne; obrnil se je v gospodinjo in rekel: „A vi, mati, ne obotavljajte se, dajte mu precej delati jelovo rakvo, hrastova bi njemu bila predraga." Ali je Akakij AkakjeviC slišal ali ne te osodne besede o sebi, in če jih je čul, ali so upljivale na-nj ali ne, ali je smililo se mu ali ne njegovo žalostno živenje — o tem nič nij znano, zato ne, ker je tista trenotja vročica kuhala ga. Kazali so se mu neprenehoma obrazi — drug od drugega čudnejši. Videl je Petroviča in priporočal se mu za plašč, pa z nekovimi zanjkami žugal lupc-žema, katera je zmirom trdil, da sta pod posteljo, in kmalu zaporedom gospodinjo klical, da bi zlodeja potegnila izpod postelje. Kmalu je vprašal, zakaj pred njim visi stari liki množici zbral v Verzajlu. Mac Mahon je baje svoje začudenje izrekel nad tem, kako da se francoski narod še briga za politiko. Ko se je seja začela, vlada še nij dobro vedela, da ima Gambetta famozno mini ste rij alno okrožnico v žepu. Minister Beulč je bil pač dobil neki sled, a vodja tiskovnega oddelka v ministerstvu, Pascal, se je tolažil s tem da je bila okrožnica pisana chiframi, ter je ponudil za omenjeni slučaj svoj odstop. Ko je Gambetta začel okrožnico brati, so bili monarhisti silno osupneni. Minister Reulč se je skazal kot pravi govorniški revež, tako da so se mu celo na desnici smejali. Nova vlada je stala v vsej svoji nagoti na odru. Nekateri bolje pošteni monarhisti so hteli z levico vred proti vladi glasovati, in le s težavo jih je odvrnil Ronher od tega. To in pa zdr-ževanje nekaterih poslancev levega središča ki nijso glasovali, je pomagalo vladi do njene Pirhove zmage z revno večino. A kompromitirana je tako, ba je Iicule postal nemogoč v ministerstvu. Hrup o prvi okrožnici še nij potihnil, in že prinašajo „Soir" in drugi listi vest o neki drugi okrožnici do prefektov, kako da naj obdelujejo ljudi za prihodnje volitve. Vidi se, da je vlada skrbna na vsako stran. A kje ostane tu značajnost, kje svoboda? V Lijonu izvoljeni poslanec R a n c je dejan od novega ministra pravosodja, Ernoula, v obtožni stan, ker je bil nekaj časa ud pariške komune. Šptut j.tktt republiko je zadela velika izguba. Ministerstvo Figueras-Castelar, ki je 0. junija zopet prevzelo ta častni posel, je odstopilo še isti dan, ker se nij moglo zedi-niti o denarstvenih vprašanjih, niti o načinu, kako se ima zatreti nepokornost v armadi in vstaja Karlistov. Skušeni domoljub Figueras se je podal na deželo, Castelar pa baje ostane še v kortesih. Oba moža sta se menda že naveličala brezuspešnega boja z velikanskimi tinancijelnimi in drugimi težavami, katere je podedovala republika od prejšnjih vlad. Kortesi so izvolili na to Pi y Margala za predsednika vlade, ki je tudi sestavil novo ministerstvo, ter poudarjal, da si bode vlada energično prizadela, da zatarc vse nepokoje in ohrani red. Minister vnanjih zadev Muro, je izrekel, da bode nadaljeval politiko svojega prednika. Sicer je baje novo ministerstvo napravilo dober vtis j red v Madridu in drugod se je povrnil, tudi v Kataloniji se jo vpeljala zopet disciplina. KortcRi bodo sedaj takoj izdelali meje posameznih zveznih držav, iz katerih bode obstala Španija v prihodnje. JVcttiški državni zbor bode dovršil le še najpotrebniše reči, ker je zmirom v nevarnosti, da ne bi mogel sklepati zarad po-mankanja poslancev. Zato je odložil novo kaput, ker ima nov plašč; kmalu pa se mu je zdelo, da stoji pred generalom in posluša strašno zmerjanje, zato je prosil: „naj prizanese „Vaše Prevoshoditjel8tvo." A naposled je začel hudovati se: govoril je najčudovitejšo besede, take, da se je stara gospodinja kar križala, zlasti ker popreje nikoli nij slišala ga, da bi bil tako klel kedaj; a tem čudovitejše je bilo to, ker je preklinjati začel vselej takoj po besedah: „Vaše Prevo-shoditjelstvo". Časi pa je govoril do cela brezismiselno, tako, da ga nij bilo moči nič umeti, le toliko je poznalo se, da se besedo in misli zmeteno križajo o plašči zmirom. Ubogi Akakij Akakjevič je umrl. Ni njegove sobe ni njegovih rečij nijso zapečatili, ker nij imel nikakoršnih dednikov; drugim pa je tudi malo ostalo dedšine, samo: zvezek peres, knjigo belega uradnega papirja, tri dvojice (pare) nogovic, dva ali trije gumbi so bili še, odtrgali so se mu bili od hlač, pa bralcem uže znani kaput. Kedo je dobil vse to, Bog zna, tega nij videl te po- vojaško postavo , kakor tudi resolacijo poslanca Volka zarad porotnih sodnij. V seji 13. junija je bil sprejet predlog poslanca ttchulteja, da se mora sklicati zbor vselej v jeseni, pred drugimi zbori, ter dobiti takoj vladne predloge. Dismark je obljubil, da bode priporočil kralju Laskerjev predlog , da bo letos se ena sesija. — Znano famozno tiskovno postavo je tudi zvezni svet zavrgel. Hismark se je z njo zelo kompromitiral. Dopisi. I/. NcmI raŠlce 14. junija. [Izv. dop.] Dopisovati kakemu časopisu je dostikrat sitna in težavna reč. Ce hvalim koga, nij to po volji njegovim nasprotnikom, in če je dopisovalec primoran koga po zasluženji očitno pograjati, zameri se grajanemu in njegovi stranki. Pa vendar meni ne da vest, da bi mogel molčati, kako daleč smo že prišli, na potu, na pravičnem potu, katerega je nam pokazal naš svitli vladar sam. Začele so se homatije med narodi tako mereče , da mili naš slovenski jezik ne hi imel nobene pravice. Narodi so se obrnili do Njih veličanstva Bvitlcga cesarja s prošnjo zavoljo direktnih volitev. Mi tudi. Kako pa čuva nad svojimi „podložnimi" oko kočevskega c. k. paše g. Fladunga. to se je skazalo nad več osobami, katere je on k sebi poklical, izvohane po svojih še dosti zvestih županih, da jih je prav ostro pestil in se togotil nad njimi, govoreč jim: zakaj nijso poslušali njegove prepovedi, in so prošnjo do cesarja podpisavali. Potem ko jih je prav dobro o/.el, začela se je sodba. Nekatere je obsodil na več goldinarjev globe, ubožneje pa kaznoval z zaporom. Med njimi so se eni pritožili na višjo vlado, a nijso nič, niti polajšila dobili. Tako je s slovenskim narodom in njegovimi pravicami. Tudi od našega gospod Fajdiga ne morem zamolčali, kako je on in njegova pošta v redu. Pred nekim časom je prišel gospod učitelj od sv. G. v poštno uradnijo in zahteval eno nakaznico. Učitelj čaka, kdaj bode dobil zahtevano reč, pa nič nij. Po večminut-nem čakanji se oglasi in vpraša, zakaj nm poštar ne da, kar zahteva. Ker se je hotel še bolj nestrpnega nemškutarja skazati, mu prinese v prvo zavitek, v drugo pa listnico. Ker pa učitelj nij potreboval ni zavitka ni listnice, ampak nakaznico, mu pravi: „mislite g. Fajdiga, da sem bedak, ako Vi meni ne donesete kar zahtevam, hočem jaz naznanili vesti pisatelj. Akakija Akakijeviča so odpeljali in pokopali. Petrograd je ostal brez Akakija Aka-kjeviča — tako, kakor bi ga nikoli ne bilo v njem bilo. Izginilo je in izgubilo se bitje, ki nij imelo nobenega zavetnika , nobenega prijatelja, in ki nikomur nij bilo na mari, — da, katero nij na-sc obračalo pozornosti pri-rodnemu motritelju, ki vendar ne zabija ni navadne mušice, temuč nabada jih na iglice in ogleduje z večalom (mikroskop): izgubilo se je bitje, ki je tiho trpelo uradniško za-smeliavanje in brezi važnega vzroka pogre-znilo se v jamo, — bitje, ki je veudar-le, da-si stoprv konci živenja, razvedril ga prijatelj v podobi novega plašča in trenotuo razveselil njegovo žalostno živenje; bitje, na katero se je v živeuji vsedala nestrpna nesreča, kakor se vsipljc na glave mogotcem tega sveta!.. (Daljo prih.) VaB in Vašo postno uradovanje glavni pošti." Ko pa vidi učitelj, da ne razume v Sodražici rojen nemškutar, mu reče: dajte meni „post-anvajsung." Oho! se nasmeja Fajdiga, temu pa Be pravi „poštni nakaz". Iz tega se vidi, kako da je dobro podučen pri poštnem ura dovanji. — Iz Vl-Mt«! 14. junija [Izv. dop.j Bori se na Adriji hud boj proti Slovanstvu. La-honi na vse kriplje hočejo zatreti naš živelj, kateri pa čem huje zatiran tem bolj se vzdi-gujc in klije. Nij dosta, da zatira nas magistrat v Trstu, isto je tudi v koperskem okraji, kjer si koperski župan velike pravice prisvojeva in veliko silo izvršuje. Po bližnji Istri, posebno v koperskem okraji se že precej zavedajo kmetje svoje narodnosti. Soscbno kmetje v Pas ji vasi. Tu imajo fantje občne plese, kadar je v kakem kraji cerkveni semenj ali obletnica cerkvenega blagoslovljcnja. Za dovoljenje se morajo pri koperskem županu pokloniti. Fantje radi plesišče l zastavami okinčajo; razume se, da posebno morajo kolikor mogoče slovenske barve zastopane biti in brez trobojnic se nič ne zgodi. Župan koperski pa, zvila lahonska glava, ko pridejo mladeniči za dovoljenje prašat, jim precej pogodbo stavi, da ne sme biti nobene slovenske zastave, in ako to obljubijo , morajo se tudi podpisati. Tako terorizira en Italianisimo naš ubogi narod na svoji zemlji. Kopciska „inteligencija" se teh plesov po deželi rada udeležuje. Ce pa vidi slovansko trobojnico vihrati, žc pri pogledu jo mrzlica strese. —?— iS B*n UH i*» l.'J.jun. [Izv.dop.]*) Po novem volilnem redu od 2. aprila t. 1. je spremenjena notranj a situvacija, in vsled tega politični položaj iu razmerje državnih delov med soboj. Vsak, komur je mar za občni blagor in za svojo ožjo domovino, mora se vprašati, kako je s privrženci naše straukc v Avstriji? Bodcmo v neogib ljivi borbi za svoje narodne in politične pravice našli podpore, koliko in pri kom ? To velja ravno tako za Češko in Moravsko, za Gališko, Silesko, za slovenske dežele, kakor za tirolske Nemce, za Vorarlberg in celo za gornjo Avstrijo. Nobena dežela, nobena politična ali narodna skupina nc more zdaj sama za se in po svoji moči kaj koristnega ali dobrega učiniti, kjer gre za pospeševanje skupnega blagra. Kakor nemški, v Avstriji prebivajoči, pa k Prusiji nagnoči se centralisti v svoj prid tirajo centralizacijo, to je, posiljeuje države, in v ta namen vso politično stran-karstvo morajo na strani pustiti in kot složna lalanks skupaj stati; ravno tako je treba iu naša dolžnost, da se vsi nasprotni anticen-tralistični faktorji združijo, nc glede na druge politične razločke, kateri jim pristajajo za daljše životne namene. Vsi anticentralisti se morajo zediniti o umni taktiki in potem solidarno postopati. Samo na ta način je mogoče, da se protivnik! sedanje vladne sisteme združeni iz vseh avstrijskih dežel kot ena velika federalistična (ne prusofilna) stranka dvoru predstavijo, kot stranka, katera je po statistiki v veliki veČini v Avstriji in se mora kot taka smatrati. Ta morebiti predolgi uvod mojega dopisa naj zagovarjam s tem, da menim, da *) Od nemškega federalista. ste tudi pri vas enakih misli, to je, da vsaka stvar, katera zadevlje politiko, nas proticen-traliste ali federaliste enako zanima. Na Češkem je neodločnost, kako ravnati nasproti novemu položaju, izginila in kakor se sliši, nadvlada mnenje, da bode treba udati se sklepom, katere bode storila večina federalistnv pred početkom državnega zbora. Ta vest, da pridejo federalisti v državni zbor, je hudo preplašila dunajske centralistične liste. „Narodni listyu v Pragi so na to merili in precej pride glavna sleparica „N. Fr. P." in vabi vse centraliste pod zastavo starih. To nam jasno kaže, kako bi složno postopanje nasprotne stranke prekrižalo namere sedanjih mogotcev. Prav neprilično je tej kliki pismo starega Palackega v „Reformi", v katerem centralistom grenke resnice pove glede njihovega gospodarjenja na političnem polji. Posebno njihova teoretična svoboda brez pravo-čutja je enaka nagonu razbojnika, ki vse vzame, kar je tuje in kar se njemu svobodno dozdeva. Centralisti na to izjavo nijso odgovorili. Na Gališkem ima federalistična stranka večino; pa vlada hoče skušati, po Rusinih in zidovih za se glase pridobiti, kar se jej menda pa ne bode posrečilo. Tukaj na Dunaji se je tednik „Sonn-und Montags-Zcitung" na čelo stranke postavil, katera se imenuje „federalistično-dcmo-kratično". Sploh ima pri prihodnjih volitvah demokratična stranka najboljše čase, da zmaga. Borzna kriza še zmirom nij končana. To nij druzega, nego izrodek centralistične sisteme, kateri, ako hoče živeti, ne more pogrešati takega „Schwindcl-na". I -r. II i v.11*. Ur;; i* 15; jun. [Izv. dop.] „Krach" na dunajski borzi je zagnal svoj vtopilni val tudi v našo zemljo. Naši Kriisusi love se v tej splošnej povodnji za vsako tudi naj manjšo bilko. „Sauve qui pcut" se tudi pri nas strahonosno razlega. V Zagrebu je že več kupčijskih hiš se podrlo. Pad več drugih se pa še od dne do dne pričakuje. Govori se, da je Zagreb vsled borznega „ posip in praha" za tri milijone goldinarjev siromašneji. Ce dunajska državna banka našim denarnim zavodom v Zagrebu, Sisku in Oseku ne bi na pomoč priskučila bila, bi se gotovo že denes ta ali oni v prahu svoje ničenosti valjal. Zlasti oseška komercijalna banka se je baje žc zelo nihala. Pri njej bi bili posebno naši deželni zakladi mnogo izgubili. Tedaj je nevarnost odvrnena. Czernatony se je v ogerskem drž. zboru grdo nad tem togotil, da so naši denarni zavodi posredovanjem avstrijskega finančnega ministra pomoč iz dunajske drž. banke dobili, in ne iz praznih rok ogerskega finan. ministra! Mi pa vzamemo denar, kakor Rismark, tam kjer ga najdemo. Lopov, ki ga tam vzeme, kjer ga nij. Izgledi na dobro letino so od dne do dne žalostnejŠK Do sedaj se no moremo z ničem drugim pohvaliti, nego z edinim senom Tega je letos res v ozibilji, Trs pa, ki je druga leta o tem času žc po polnem ocvel, začenja stoprv sedaj cvesti. Grozdičev sicer nij premnogo nastavil, pa so inače veliki. Pšenico so na velikih krajih pokosili, ker se je baje, kakor mi je neki kmet rekel, v neko drugo travo prevrgla! Zimski ječmen se bode ta teden žeti začel, za dobrih deset duij ka- sneje, kakor navadno. Kuruzc so srednje, pa se morejo Še zmirom popraviti. Kakor glede letine, so izgledi tudi glede nove nagodbe z Ma^jari od due do dne ža-lostnejši. Naši v vsem popuŠčavajo, ali bolje rekoč, prisiljeni so popuščati. Pred našim občinstvom , poznavajočim teškoče sedanjega političnega položaja, so popolnem izpričani. Če je vse to res, kar se o novej nagodbi sliši in bere, se nova nagodba ne bo od Rau-chijanske leta 1868 v mnogem razlikovala. Kaj bo neki nas sabor na to rekel V! Naše nadeje, ki so še pred nekimi duevi v najlepšem cvetji bile, začele so vidno veneti. Z vsako novo vestjo iz Pešte, pade list za listom iz njih. Naravno, da je naše javno mnenje v očigled tega, duhom klonulo. Konec državopravnih pogajanj pričakuje se stoprv za kakih četirnajst dni. Že je bilo razglašeno, da so se v vsem pogodili in složili, in sedaj se končen sklep spet odlaša. Mag-jari se še nijso dosta naše popustljivosti na-žrli, sedaj še preostavše drobtinice pobirajo. Skoda, da Makančeva stranka nema svojega lista, sedaj bi nam mnogo koristil. „Obzor" je strašno pohleven in postrežljiv postal. Strah, da ne bi s kako žal besedo dogovor-janja motil, se ne bere samo med vrstami, ampak tudi črno na belem. Domače stvari. — (Občni zbor dramatičnega društva) je bil v nedeljo 15. junija. Volil se je nov odbor. Bilo je 56 glasov oddanih. Izvoljeni so : za predsednika gospod Peter G raseli, za blagajnika g. Žagar. V odbor so bili voljeni gg. prof. Pleteršnik, dr. Vošnjak, dr. Karel Bleivveis, prof. Erjavec, urednik Jurčič, dr. Z aru i k, Fr. Levstik, J. Stritar, E. Gutman, J. N o 11 i. — Obširnejše poročilo podamo jutri. — (Nasprotni kandidat dr. Voš-njaka.) iz zaneslivega vira se nam poroča, da bode nasproti g. dr. Vošnjaku v celjskem volilnem okraji od nemškutarjev kandidovan g. Adam Las sni g g, usnjar in glavni steber štirioglate usnjarske trdnjave v Celji. G. Lassnigg je že bil eno sesijo deželni poslanec v Gradci; usmilila se ga je tačas graška trgovinska zbornica. Pa mož se je sam od povedal poslanstvu in nikdo ga nij pogrešal, kajti V80 sesijo nij niti ene besede črhnd, držeč se nemškega pregovora: „Reden ist Silber, Svveigen ist Gold.u Ako »e hoče g. Lassnigg žrtovati, na prosto voljo mu dano; saj ne bode prvi nemškutarski kandidat, kateri je v Celji propal. Tieber, Possek dr. Wiot.sc lik o so mu vredni predniki; Če se jim pridruži še Lassuigg, pa je kvartet gotov. — (V Srna rji; na Štajerskem so bili izvoljeni v okrajni odbor: za načelnika g. Iv. An drl u h, posestnik iu župan v Šmarji; za odbornike: pooblaščenec barona Godelua Anton Nagi, c. kr. davkar v pokoji, Karol Jagodic, gostilničar in posestnik, oba v Smarji, Jos. F li eg e lm Ul 1 e r, posestnik fabrike za steklarnino v Loki, Andrej Zupane o, posestnik na Prislovi, Mihael Stuiu-berger, posestnik v Senovici in Jos. Goleš posestnik iu župan pri sv. Vidu. Prebivalstvo je s tem izidom popolnem zadovoljno, kakor tudi z volitvo drugih udov okrajnega zastopa, ne pa tako narodnemu mnenju nasprotno misleča stranka, katera jo s svojimi v smislu germanizovanja nasvetovanimi kandidati popolnem propala. Ako bi se vse volitve v okrajne zastope in v občinske zbore povsod m vselej tako vrstile v zadovoljnost naroda, potem bi slovenskemu posestniku ne bila več sila zaradi zanemarjene pravice enakopravnosti njegovega jezika v uradu tožiti. Živio domoljubni in narodni poštenjaki ! — (O š t aj e r s ki es kom ptni bankij raznašala se je poslednje dni po mestu govorica, da je ta banka po zdanji borzni krizi zadeta od silnih izgub in da vsled tega slabo stoji. Ker so mnogi ljudje na Slovenskem pri tej banki interesiram, povpraševali smo, kaj je na tem, in zvedeli, da tisti, ki so denar na obresti vložili pri banki, nemajo ničesa bati se. — (Opravilni svet banke „Slovenije") je imel v nedeljo prvo sejo po vo-l.tvab. Ravnateljstvo se je na novo izvolilo in bodo odslej ravnatelji gg. dr. Karel Blei-\veis, Solmajer, Ivan Vilkar in Pirnat. G. dr. Zarnik se je že poprej odpovedal ravnateljstvu in stopi iz opravilnega sveta. — (Procesije.) Pri procesijah zadnji četrtek in v nedeljo je bila gnječa po ulicah velika. Čudno pa je vsakako slišati pri procesiji vojaško godbo poskočnice iz Otlenbacha igrati. — (Iz Krke) se nam piše 14. junija: Živinska kuga je ponehala, vsaj se ne ve, ali jo še kje kaka goved zbolela. Zdravnik je obljubil, da bo 18. t. m. zaprtija popolnem preČ, in da vojaki gredo od kodar so prišli. Velika dobrota bo za vse prebivalec, kadar se to uresniči. Vojake imeti, ki domačega jezika ne razumejo, je težavno. — Včeraj je šel neki fant iz krške vasi v drugo, kake 5 minut oddaljeno. Ko je bil že na sredi pota, si domisli stražar, da to nij prav in kriči za njim, a ta ga nij mogel razumeti iu gre svojo pot. Vojak ne nemaren napne puško in ustreli. Fanta nij zadel, ampak eno žensko je ostrelil, da se je nekaj od strahu, nekaj zavoljo skleče rane na tla zgrudila. — (Občni zbor Soče) v Kihenbergu se je preteklo nedeljo v najlepšem redu vršil. Navzočnih so šteli 42 društvenikov in nad 80 poslušalcev, kar sicer nij veliko za javni shod ; toda, kakor smo pozneje pozvedeli, so menili domaČi, da se smejo deležiti zbora samo društveni člani in tako je prišlo več Kraševcev nego Kihenberčanov. Zborovali smo v dvorani spodnje rihenberške grajščine, katero nam je gospod grof Lanthieri hlagodušno v ta namen odstopil. Gospod grof sam je tudi počastil zbor s svojo navzočnostjo. Razprava obeh točk dnevnega reda je bila jako živahna in izgledno parlameutaričua. Pri tej priliki se je zopet jasno pokazalo, kako naglo naše ljudstvo v tem oziru napreduje in kako lepo se razvija v javnem političnem življenji. Tabori in naši društveni zbori so k temu pač mnogo pripomogli. O prvi točki zastran pre-uaredbe naše občinbkc postave, je zbor sprejel to-le resolucijo: — „Deželni odbor naj predloži prihodnjemu dežel, zboru z ozironi na sedanje razmere in na podlagi dosedanjih skušenj izdelani načr t potrebnih prena-ledeb v občinskem redu za pokucžeuo grofijo goriško in gradišćansko. Tudi naj predloži državnemu zboru peticijo za preuaredbo dotič- nih državnih postav (domovinska postava, po-selski red) katere spadajo v njegov delokrog." Po na drobnem pretresanji zastran direktnih volitev državnik poslancev je pa soglasno obveljala Bledeča resolucija : — 1. „S 1 o-venski poslanec naj se drži starega slovenskega programa, kakoršnega je spre jelo slovensko ljudstvo na dosedanjih taborjih, to je: Zedinjena Slovenija, upeljava slovenskega jezika v urade in šole in sploh pospeševanje duševnih in materijalnih koristij našega naroda." 2. „Naj postopa z državnopravno opozicijo, dokler škode ne trpi narodni naš program." „Soča." Narodno-gospodarske stvari. — C. k. deželna komisija za uravnavo z em lj iš Čn eg a da v k a v Gorici daje po g. 30 postave od 24. maja 18GU popravljeno vrstilno tarifo (Classifications - Tarif) za goriško kronovino s tem na znanje, da okrajne cenilne komisije, občine kin iz občinske zaveze ločeni posestniki potem tisti posestniki, kateri plačujejo v občini vsaj šesti del zemljiškega davka, morejo ugovore zoper to tarifo pismeno podati pri dotični okrajni ce-nilni komisiji v neprestopljenem roku šestih tednov, ki prične 10. junija 1873 in neha 31. julija 1873. Vrtitilna tarifa je razpoložena pri občinskih uradih in okrajnih cenilni komisijah, da jo more vsakdo pregledati in pri poslednjih se tudi lehko pogleda v cenilni izdelek. Popravek. V zadnjem poslanem g, Bavdeka naj se popravi tiskarska pomota UtM v pravo: 86 oralov. I.islnicu oprnvnftitva. G. P. pri Slovenski B ist rici: Naša ekspedicija liste redno odpošilja. Kriva je tedaj saino c. kr. pošia v Slov. Bistrici, ako Vam „SI. Nar." redno ne dojdo. Enake pritožbe dobimo tudi o c. kr. pošti v Metliki, da naročniki rSl. Nar.u o pravem času ne dobe. Ako se te nerednosti dotičnih c. k. pošt ue bodo odpravile, pritožili se bodenio pri postni direkciji. DunajBka borsa 10. junija. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 25 „ 1S60 drž. posojilo.....99 „ 75 „ Akcije narodne banke . . 9t>9 „ — „ Kreditne akcija......255 „ — „ London.........112 „ 50 „ Napol..........6 n 98 h