Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev» Pin 2*— Leto 111. Ljubljana, 2. septembra 1932. “' w Štev. 24. ... •mm S SSužbeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza. Izhaja vsak torek Naročnina: četitletno Cin 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80’— Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686. Naslov uredništva in uprave: „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega (ista“ Srečko Jeras. Odgovorni urednik Drago Uiaga, Ljubljana, Škofja ulica 13. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik R. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61, Nosometno državno prvenstvo Sijajen uspeh Maribora v predzadnjem koiu - Primorje: Ilirija 2:2 — Izžrebane so finalne tekme, ali brez Maribora Ljubljana, 2. septembra. V 1. ligi se bosta odigrali v nedeljo 4. t. m. še zadnji dve tekmi, Maribor:Pri-morje v Mariboru in Gradjanski:Viktorija v Zagrebu. Nerešena je nadalje v !. ligi še ena zadeva: protest Maribora proti priznanju mariborske tekme Viktorija: Maribor 2:1. Ako bi ne bilo tega protesta, bi bil izid liginega prvenstva, to se pravi placement klubov že definitiven, kakor ga pokaže tabela danes: I. liga: Viktorija 7 6 1 0 17:7 13 Gradjanski 7 4 2 1 28:10 ' 10 Maribor 7 4 0 3 15:12 8 Primorje 7 1 2 4 10:25 4 Ilirija 8 0 1 7 9:25 1 Ne moremo reči, kakšne šanse ima Mariborov protest. Za enkrat je dejstvo, da leži že 5 tednov pri JNS ter da doslej ni zavrnjen. Če bi .INS ugodil protestu, se bo gornja tabela brez dvoma spremenila. SSK Maribor bi imel mnogo izgledov, da v ponovni tekmi obvlada Viktorijo. Če štejemo, da bo dobil v nedeljo proti SK Primorju, bi pridobil k sedanjim 8 točkam še štiri, dočim bi Viktorija zgubila dve od 13. V takem primeru bi prišel SSK Maribor v finalne tekme namesto Viktorije ali Gradjanske-ga, t. j. namesto kluba, ki bo zgubil v nedeljskem srečanju med Gradjanskim in Viktorijo. Tudi v li. ligi sta neodigrani še dve tekmi, ConcordiaTiajduk v Zagrebu in repriza lokalnega derbyja v Osijeku Slavija:Gradjanski. Zadnjo nedeljo je Concordia z 2:0 izločila Hašk iz finalnih tekem in se definitivno plasirala na 2. mesto. Izid obeh tekem prihodnje nedelje ni več važen. Prvenstvena tabela je naslednja: II. liga: Hajduk 7 6 1 0 20:3 13 Concordia 7 4 0 3 19:12 8 HAŠK 8 4 0 4 13:18 8 Slavija (O) 7 3 1 4 19:19 5 Gradjanski (O) 7 1 0 6 7:26 2 V IH. ligi sta Jugoslavija in BSK v finišu razčistila situacijo. Jugoslavija je porazila sarajevsko Slavijo s 5:0, BSK pa Skopski SK celo z 9:2. Končna tabela III. lige je: III. liga Jugoslavija 10 8 1 1 41:13 17 BSK 10 7 2 1 36:13 16 Slavija (S) 10 6 2 2 30:19 14 SAŠK 10 2 1 7 10:24 5 Skopski SK 10 2 1 7 18:45 5 Gradjanski (Sk) 10 1 1 8 10:31 3 Tudi v IV. ligi sta se v nedeljo odigrali zadnji dve tekmi Gradjanski (Skoplje) je zmagal z 2:1 nad ŠAŠKOM, Bask je porazil Mačvo z 8:0. Prvenstvena tabela je naslednja: IV. liga: BASK 10 8 0 2 48:14 16 Vojvodina 10 3 2 2 23:12 14 Bačka 10 7 0 3 29:24 14 Mačva 10 2 4 4 18:25 8 Slavija (So) 10 1 2 7 17:33 4 Obilic 10 2 0 8 21:48 4 8 finalistov za državno1 prvenstvo torej imamo (razen event. spremembe v I. ligi). JNS je na seji 29. m. m. že izžrebal I. finalno kolo, ki se odigra 11. t. m., returne igre pa 18. t. m. Nasprotniki bodo Concordia: Viktorija, Hajduk :Gradjanski, Vojvodina: Jugoslavija, Bask.-BASK. * Ljubljanski »derby«: Ilirija:Primorje 2:2 (1:1) to pot ni bil nikak »derby«. Ne po značenju, ne po drugih okolnostih. Na igrišču Primorja se je zbralo borili 300 gledalcev, ki se razen Korčeta na tribuni niso preveč razvneli in navijali. Moštvo Primorja je igralo ves čas šibko, Ilirija pa se je šele v drugem polčasu povzpela do dobre igre. V tem delu igre je bila v tem večji premoči, čim dalj se je igralo. Z nekoliko koristnejšo igro kril bi bila prav lahko zmagala in sploh more Primorje govoriti o sreči, da je ostal izid neodločen. Igralci Senica, Uršič in Slapar so prinesli tudi tokrat v igro, že iz navade, surovo noto, na katero so Hinjam v cnugem polčasu začeli krepko reagirati, -ko so videli, da jim pri sodniku ni pravice. Oba gola. za Ilirijo je dosegel Lasič, prvega iz Icetovega centra, drugega s krasnim strelom po cor-nerju. Za Primorje sta scortala Jež in Uršič. Sodnik Willer iz Zagreba je bil zelo slab, gotovo najslabši mož na terenu. ❖ »Ponedeljski Slovenec« je grajal ostro igro Ilirijanov v drugem polčasu. Bili bi s tem navsezadnje sporazumni, toda ugotoviti je treba, da »Poned. Slovenec« v zadnjih mesecih nikoli ni po zasluženju obsodil vsakomur očitne za zdravje drugih igralcev naravnost nevarne igre, ki jo goji Primorje, četudi so bili za to vse drugačni povodi kot zadnjo nedeljo pri Iliriji. Tudi kar se tiče zadnje nedelje, je šel njegov poročevalec n. pr. preko namernega foula Senice nad Jakšičem, Uršičevega zahrtnega udarca po Unterju po 2. golu Primorja, Slaparjevega vihtenja nad Brglezom, ki bi ga moral sodnik absolutno' likvidirati z izključitvijo Slaparja itd. To so bili izpadi, ki jih je bilo treba prej obsoditi kot reakcijo nanje! Maribor:Gradjanskj 3:0 (0:0) (Od našega stalnega dopisnika.) Maribor, 28. avg. 1932. Najmlajši klub v drž. prvenstvenem tekmovanju je presenetil svoje pristaše in vso športno javnost v državi z lepo in zasluženo zmago' med enim najboljših klubov Jugoslavije, večkratnim državnim prvakom Gradjanskim ŠK iz Zagreba. Smotreno delo v klubu je bogato obrodilo. Že v prvih tekmah za državno prvenstvo je Maribor pokazal izvrstno formo, katero je dosegel pod vodstvom neumornega trenerja g. Wog-genhuberja. V nedeljski tekmi pa je Maribor presegel samega sebe in se pokazal v formi, v kateri bi bil po izjavah priznanih strokovnjakov kos najboljšim srednjeevropskim moštvom. Po- slabih igrah obeh ljublj. klubov je s tem napravil slov. nogometu veliko uslugo in ga rehabilitiral pred Zagrebom. Športno občinstvo Maribora se je zavedalo posebne važnosti te tekme in je v rekordnem številu (pribl. 2000) prišlo na igrišče v Ljudskem vrtu. Pa tudi Gra- djanski si. je hotel zasigurati podporo in je pripeljal s seboj okrog 300 vnetih prisl ašev, ki so bili radi poraza svojega moštva sicer nemilo presenečeni, a jih je igra Maribora in napetost borbe popolnoma zadovoljila. Nikdar niso pričakovali, da igra toli zapostavljana provinca nogomet take kakovosti. Bilo je interesantno poslušati mnenja posameznikov, ki so brez dvoma navajeni gledati v Zagrebu prvenstvene tekme, kot: »pa ovi igrajo kao bečki profesionali!« itd. ^ Že predtekma mladin obeh klubov, ki je končala neodločeno 3:3 (2:1), je nudila gledalcem velik užitek. Domači so zaslužili zmago in le po krivdi slabega vratarja, ki je dovolil 2 lahko ubranljiva gola, so bili prikrajšani za zmago. Sodil je zagrebški sodnik g. Jelinek. Takoj po predigri so nastopili navdušeno pozdravljeni najprej »Purgarji« v modrih dresih v postavi: Petrovič — Bivec, Rajkovič — Gurnhalter, Hiigl, Sinkovič — Ur banke, Staroveški, Koprivnjak, Stankovič, Kekotuvič — za njimi pa črno-beli domači v sestavi: Koren — Bertoncelj I, Savo — Konic, Kirbiš, Kokot — Žolna, Priveršek, Bertoncelj II, Nejžar, Zemljič. Sodnik g. Deržaj iz Ljubljane opravi žrebanje, goste pa pozdravi v imenu SSK Maribora glavni tajnik g. dr. Planinšek in jim izroči kito cvetja. Gradjanski začne igro. Opazi se nervoznost obeh moštev, vendar se M. kmalu razigra in napade. V 8. min. ostro napade G., a srednji napadalec zastrelja v out. V protinapadu M. se izkaže vratar Petrovič. V 15. min. prvi kot za Zagreb; Koren lepo brani. Maribor prevladuje v polju; halves-linija treh »K« Maribora je izvrstna in v kali zatre akcije nasprotnih napadalcev. Vratar gostov izvanredno brani in žanje ovacije pri gledalcih. Koncem polčasa je Maribor v veliki premoči. Začetek druge polovice se razvija ob nevarnih napadih Maribora. V 6. min. pobegne Žolna po krilu in idealno centra; Zemljič je na mestu in že tiči žoga v mreži Gradjanskega 1:0. V prostoru za gledalce nepopisno navdušenje, v zrak klobuki, ljudje se objemajo; tudi domači igralci navdušeni čestitajo strelcu. Led je prebit! Toda nasprotnik je Gradjanski, ki ostro pritisne na izenačenje; obramba Maribora čisti, tudi Koren v golu je na mestu. Nato protiofenziva M., ki vrže goste popolnoma v obrambo. V 26. min. nefair dejanje Kokotoviča, ki udari Bertonclja 1 po nogah, kar mu prinese zasluženo izključitev. Občinstvo se razburi, sili na igrišče, vendar sodnik in rediteijstvo kmalu napravijo red. V 36. minuti krasen napad Maribora, ki ga zaključi Priveršek z bombo v gol — 2:0. V 40. min. tek Žolne, ki poda nekritemu Bertonclju II; ta strelja voley in že je dosežen 3. goi za domače! Maribor še naprej oblega vrata gostov;1 v 43. min. scorta zopet Bertoncelj, vendar iz of-si-da in sodnik gola ne prizna. Tik nato konec. Množica navdušenih gledalcev preplavi igrišče in odnese igralce zmagovalnega moštva na ramenih v garderobo. Sodnik g. Deržaj se je potrudil in privede izredno težko, ostro in v silnem tempu igrano tekmo v najboljšem redu do kraja. Po tekmi je imel Vaš poročevalec priliko razgovarjati ž vodji obeli moštev. Trener Maribora g. Woggenhuber I je bil seveda zadovoljen s svojim1 moštvom. Rekel je: »Fantje so zaigrah s srcem in voljo do zmage; slabe točke v moštvu ni bilo. Vratar je rešil goste še večjega poraza.« — Trener Gradjanskega g. Molnar: »Naši so podcenjevali Maribor. Igrali so slabše kot navadno in zasluženo izgubili proti boljšemu nasprotniku. Rezultat je reelen.« — Kapetan Maribora g. Kirbiš: »Danes srno dokazali, da smo najboljše moštvo Slovenije. Vsi smo igrali na zmago, ki tudi ni izostala. Veliko zaslugo na uspehu ima naš g. Woggenhuber, njegov izvrsten trening nas je pripravil v odlično formo.« — Delegat Saveza g. Ribar, predsednik LNP: »Maribor je sijajno zaigral. Z zasluženo zmago je obenem tudi rehabilitiral slovenski nogomet. Moram od srca čestitati!« »Jutranji list« piše zelo laskavo o igri SSK Maribora in podčrtava realnost rezultata. Neuspeh Gradjanskega pripisuje slabi napadalni vrsti »purgarjev«, o katerR pravi, da Gradjanski z njo v prvenstvenem tekmovanju ne bo prišel daleč in da jo je absolutno treba zame-j niati. »J. list« izrača polno priznanje tudi g. 1 Deržaju, o katerem pravi da je bil izvrsten sodnik. G. Deržaj sam se je izrazil, da je bilo to izredno težka tekma, morda najtežja, kar jih je doslej vodil: v zadoščenje mu je, da jo je mogel v redu in nekako v vsestransko zadovoljstvo privesti do kraja. Na obeh straneh so bili igralci v splošnem fair in disciplinirani. Pravtako tudi publika; razburjenost ob incidentu Kokotoviča se je hitro polegla. Maribor je zmagal zasluženo kot bolj homogena in daleko odločnejša enajsto-rica. Gradjanski je odigral to pot eno svojih šibkejših iger. Turneja ilirijanske hazene Hazenašice SK Ilirije so se pravkar vrniie s 14-dnevne turneje po bratski Hrvatski. Pisali bomo o tej sijajno uspeli turneji še obširneje, za enkrat pa navedemo po vrsti rezultate: 18. avgusta v Djakovu proti ŠK 24:1, 19. avgusta v Šidu proti ŠK Fruško-gorcu 35:2, 21. avgusta v N. Gradiški proti RŠK Borcu 15:7 (drž. prvenstvo), 22. avgusta v N. Gradiški proti ŠK Unitas 18:3, 24. avgusta v Djakovu proti Gradjan-skemu 33:2, 25. avgusta v Brodu proti Viktoriii 33:4, 26. avgusta v Varaždinu proti ŠK Slaviji 22:0. Skore, ki ga je dosegla hazena Ilirije, se glasi 180:19! V nedeljo odigra Ilirija na domačem igrišču ob 17.30 državno prvenstveno tekmo z zagrebško Concordijo, ob 16.30 pa absolvira z II. družino pokalno tekmo z družino Bratstva z Jesenic. Pred bazenskima tekmama igra nogometna rezerva Ilirije prijateljsko tekmo z nogometaši Bratstva, pričetek ob 15. uri. 11 Športniki! aHE2i§fi!! p!?!? BIO - mleko JOGHURT od Osrednjih mlekarn | Državno prvenstvo v skokih v znamenju splošne krize Prilike, v katerih se je letos vršil Zi.dnji del iekmovanja za prvenstvo .lu-gpdovanskega plavalnega saveza, dr-ža\ no prvenstvo v skokih juniorjev in seniorjev, so v marsičem bile tako skan dalo.mo' mizerne, da bo treba pač v bo dotče povzeti mere', da ne nastane n; vsega državnega prvenstva taka tragikomedija, kot se je to žal zgodilo z le tošnjinr skakalnimi tekmami. Ko je lanska skupščina saveza določila za mesto prvenstva v skokih Karlovac, je imela pred očmi samo propagandni moment in pa moment velitai-dušnega priznanja Karlovcu, ki se mu :e posrečilo pridobiti dosti primeren skakalni stolp1, v osebi Ljubljančana Bogomira Grilca pa skakače, velikih kvalitet. Torej zato in same zato, da je Grilec mogel skakati na domačih tleh, pred domačo publiko, je moralo1 okrog 30 ska-kačic in skakačev potovati baš v Karlovac, da bi že drugo leto skakali v propagandne svrhe. No, letos je izpadla stvar menda dovolj poučim1 tudi kar se propagande tiče: konstatirati moramo namreč, da je Karlovac, kjer se je — tudi v propagandne namene — že lani vršilo prvenstvo v skokih, letos prispeval manjše število skakačev in še ti so kvalitativno zelo nazadovali (Danica Ši-munac!). Najbolj izdatno je prispeval k letošnji splošni skakaški polomijadi savez skupno z zborom plavalnih sodnikov s tem, da je enostavno pogazil jasno in nedvoumno pravilo, ki določa, da mora soditi skoke sedem sodnikov. Dasi je to pravilo mednarodna federacija sprejela in objavila že pred leti, dasi je bilo to pravilo tudi že prakticirano na lanskem prvenstvu Evrope v Parizu, ki mu je prisostvoval tudi generalni tajnik našega saveza in tajnik zbora plavalnih sodnikov Bedenko, so naše vrhovne instance neženirano šle preko njega in prvenstvo se je vršilo po starem1 načinu, s petimi sodniki. Roko v roki s tem je prišel še drug veliki greh! Sodniški izbor je bil namreč sestavljen tako famozno, da so bili v njem nič manj kot trije člani enega kluba, četrti je bil trainer skakačev istega kluba., peti pa »nevtralni« Belgrajčan! In — da bo stvar še lepša: že prvi dan se je najsposobnejši član tega zbora ing. Macanovič zahvalil za sodniško funkcijo in mesto njega je bil bogsigavedi na kakšen način in po kakšnem srečnem naključju imenovan v jury njegov klubski tovariš ing. Roje, o kojem se da konstatirati samo en o, da je namreč on in njegova sojenje v Karlovcu sprožilo vprašanje, ali ima ing. Roje izpit za sod- Koturaški savez kraljevine Jugoslavije priredi vsako leto veliko cestno dirko, pri kateri se doleči najboljši dirkač države. Tudi letos se jc vršila taka dirka v nedeljo 21. avgusta na progi Ljubljana—Zagreb (144 km). Hrvatski dirkači so večinoma že v soboto prispeli v Ljubljano, da bi sveži nastopili v borbo za kolesarski primat. Z njimi so prispeli tudi klubski funkcijonarji in mnogi drugi prijatelji kolesarskega sporta iz Zagreba na avtomobilih in motociklih, katerih želja je bila, pomagati v slučaju potrebe dirkačem med vožnjo pri popravljanju defektov, kakor tudi z okrepčili. Na avtomobilih si videl montiranih polno sprednjih in zadnjih koles, rezervnih tubolarov, celo kompletna dirkalna kolesa so bila na razpolago, vse to, da se dirkaču, ki ga med dirko doleti kaka nezgoda na kolesu, čim: hrže pomaga nadaljevati dirko. To nam kaže, kakšno važnost polagajo hrvatski športni krogi na državno prvenstvo kolesarske panoge. Ne bojijo se truda ne stroškov, le da ostane zmaga njihovim dirkačem. rika skokov in — ako ga morda vendarle ima — ali so ga imeli člani izpraše-valnt komisije, ki mu je priznala kvalifikacijo? Samo še par utrinkov, ki bodo morda najjačje posvetili in najbitrejše vžgali: Deska je ostala stara, dasi je letošnja skupščina predpisala od FINA predpisani »Biaišdstenbrett«. Baje radi svetovne gospodarske krize! Kriza povsod — zakaj je torej v našem skakanju ne bi občutili?! Sa; smo jo, prav za prav skakači so jo občutili tudi na desetmeterski plat-'lormi. Ne samo da kriza ni dopustila, da bi pogrnili košček kokosove preproge — kdo bi le mogel v teh težkih časih zahtevati toliko žrtev! — Karlovec ni mogel prispevati niti korca vode iz Korane, da bi pulili od solnca presušeno spolzko žakljevino, ki je nadomestila kokos. Prav energično se je moral naš Trost zavzeti, da ie izposloval vsaj tiste kapljice, če ni hotel deliti usode Kordeliča, ki mu je zdrsnilo1, da je namesto' skoka na glavo motal skočiti nekaj, kar je bolj sličilo smuškemu skoku! Ko je človek na startu letošnjega prvenstva opazoval pripravljenost in pripravljanj;; dirkačev, je šele videl, kakšni reveži so naši slovenski dirkači- v primeri z >do zob oboroženimi« hrvatskim! konkmenti. Čeprav imamo tudi Slovenci člane v vodstvu Ko Ut raškega saveza in ne malo ljudi, ki imajo avte in motocikle, ni bilo ob tej ptiliki niti enega, ki Iti naše izborne in vrle dirkače; ki so večkrat dokazal', da so v regularnih dirkah kos majboljšim hrvatskim vozačem, spremljal in jim v ljuti borbi stal ob strani. Šli so torej na pot slabo opremljeni, brez spremstva, prepuščeni samim sebi. Kaj in kakšen rezultat morejo ob takšnih okoliščinah doseči, bo vsakomur jasno in nič sc ni čuditi, če se niso mogli plasirati na boljša mesta nego so se. Dočim so hrvatski dirkači pri defektih lahko takoj nadaljevali vožnjo, so naši izgubljali čas, ker ni bilo nikogar, ki bi jim priskočil na pomoč. Da je bilo potem zasledovanje našim še težje, so slabeli spremljajoči avti in motocikli s kiižanjem ceste in oblaki prahu. F d Le v enem ni bilo krize, ali pa je tudi tam bila, in to prav občutna, če se gleda na stvar z druge strani: v bogatem repertoarju »ljubeznivost«, ki jo je izbrala in zbrala karlovška publika za goste — skakače in sodnike. Publika je očitovala obupno pomanjkanje spo'rtne vzgoje, lojalne fairnese in neredko tudi srčne kulture. Koncem1 koncev so se morali prilagoditi krizi še skakači — tekmovalci. Tudi v njihovem znanju, v njihovih skokih se je poznala kriza in ta kriza je našla naj-jaeji izraz v samih rezultatih. Povsod kriza —- pri savezu, pri zboru sodnikov, pri prireditelju, pri publiki in pri skakačih, pa še v rezultatih ... Malo več — no recimo samo, športnega duha in čuta za odgovornost pri vseh imenovanih instancah, pa bi bile lahko vse krize izostale in namesto da danes gledamo na letošnje prvenstvo v skokih z rdečico sramu na licu in tesno1-bo v srcu, bi lahko gledali nanje z zadovoljstvom, če ne s samozavestjo in ponosom! vsem tem pa o defektih, katerih je posebno pri Slovencih bilo mnogo, hrvatski poročevalci nič ne poročajo. Tudi med hrvatskimi dirkači so radi izida te dirke nastali nespotažurni. Vloženih je bilo več protestov zaradi nerodnosti in nepravilnosti tekom vožnje. Komisija je imela zaradi tega precej opraviti in je nekatere krivce občutno kaznovala. * Epilog kolesarskega drž. prvenstva — cela vrsta izrečenih, pa deloma zopet anuliranih diskvalifikacij funkcijo-narjev in dirkačev — meče na vodstvo Koturaškega saveza jako neugodno luč. Protesti, protislovni disciplinarni sklepi in spori poviedo, da je bila organizacija dirke mizerna, da funkcijonarji niso bili na mestu in da so se dejansko vršile velike nepravilnosti, ki niso v čast našemu vrhovnemu kolesarskemu forumu in ne v dobro našemu kolesarstvu. Povedo tudi, da so v savezu ljudje, ki želijo popolno razčiščenje — pa tudi ljudje, ki jim ni do razčiščenja in izčiščenja. Sedemčlanski zbor sodnikov, ki je v prvi instanci reševal prijave in proteste prvakov Baneka, Ivkoviča in drugih, je odločil, da se vodja »Sokola« Pavlija (ki je spremljal dirkače v avtu) suspendira za svoje prestopke od vseh funkcij v savezu in klubu, dirkač Mikec (»Gradjevinar«) diskvalificira za leto dni, Jagar (S) za pol leta, šoštarko (S) za leto dni in Grgac (S) distancira od L na 4. mesto, za prvaka pa da se proglasi Ivkovič (Gradjanski). Upravni odbor kot druga instanca ni bil sporazumen z odločitvami sodnikov, nego je potrdil le diskvalifikacijo Pavlije. Glede dirkačev je napravil, kakor pravijo »Novosti«. salomonski sklep, naj oškodovani in tudi oni, ki so jih oškodovali, vozijo še enkrat, in to Banek, Ivkovič. Grgac, Jagar, Mikec, Faninger in Škrabi. Maloštevilni slovenski vozači, ki so se udeležili dirke, pričajo o gorostasnih nepravilnostih: Spremljajoči avtomobilisti in motociklisti so »lifrali« svoje dirkače (dopustili, da so se oprijeli voza in se dali vleči); nek savezni odbornik je celo naložil enega prvih dirkačev za del proge na avto! Vozila spremljevalcev so namenoma ovirala posamezne dirkače ter povzročala trčenja in nezgode ! Brez dvoma je nastalo mnogo nereda in nepravilnosti radi tega, ker je bil predsednik saveza g. podpolkovnik Jaklič zadržan sodelovati pri izvedbi dirke. Na vsak korak se je poznala odsotnost njegove avtoritativne osebnosti. Preostane še malo obračuna v našem ožjem domačem domačem krogu. V Ljubljani imamo dva kolesarska pod-saveza. Triglavski pododbor in pododbor Ljubljana. Oba imata predsednika in kopo funkcijonarjev, oba imata primeren vpliv na savez. Razen tega imamo v vodstvu saveza neposredne zastopnike slovenskega kolesarstva, ki so soodgovorni za delovanje saveza, kakor sta posredno soodgovorna tudi oba pod-I odbora. Kje sta bila pododbora, njihovi funkcijonarji in savezni odborniki pri neposrednih pripravah za dirko in pri sami dirki?! Kako je mogoče, da dopuste po tolikih slabih izkušnjah proste roke zagrebškim udeležencem, dirkače lastnih klubov pa čisto same sebi?! Zakaj popolna brezbrižnost tudi s strani slovenskih klubov?! Kje je ostalo letos juniorsko drž. prvenstvo? Zakaj se je opustil olimpijski način izvedbe prvenstva in krožna proga, ki garantira za rednost? Slovenski kolesarji in športna javnost imajo pravico zahtevati točnih pojasnil — še prej pa točnejšega dela in boljše zaščite interesov kolesarskega sporta! * Zanimive medklubske kolesarske dirke priredi v nedeljo 11. septembra popoldan kolesarsko društvo »Sora« v Št. Vid nad Ljubljano. Vršile se bodo na lepi krožni cesti, ki pelje skozi Koseze, Dravlje, Zgornjo Šiško, ki meri ca. 2 km. Prevožena bo od vsake skupine po ne-kolikokrat. Start in cilj bo pri Čarmanovi restavraciji v Zgornji Šiški, odkoder je lep razgled po celotni progi tako, da bodo imeli užitek tudi gledalci z zasledovanjem dirke. Ta proga je pravo prirodno dirkališče. Razno pohištvo iz cevi, posteljne žične vloge Vam nudi Prva ljubljanska izdelo-valnica žičnih vlog in železnega pohištva PAVEL STRGULEC Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13. DOM SK ILIRIJE V PLANICI nudi članom SK Ilirije kompletno preskrbo pri vporabi izvrstnega skupnega ležišča za dnevno ceno 45 Din. Prihodnja številka Športnega lista bo izšla v torek 13. t. m. Petrinovičsv pokal, dragocena trofeja za najboljši plavalni klub v državi, ki si ga je letos prehodno osvojila »Ilirija«. Fokal postane last kluba, ki osvoji prvenstvo pet let zapored ali sedemkrat pref injeno. Splitski »Jadran« je zmagal doslej štirikrat (1928— 1931), »Ilirija« letos prvič. Kako se je vozilo kolesarsko državno prvenstvo Al CIMA“ *1 v 9 UUBLJANA, Masarykova cesta 14 J J b mr 3 H M8 A ^#0 iu n (nasproti glavnega kolodvora) nudi po smernih cenah vse športne potrebščine za lahko atletiko: diske, kopja, krogla, palice za skok v višino, šprintarice, za nogomet, turistiko. Zaioga šotorov raznih tipov! Nogomet ATHLETIK SK IZPADE IZ PODSA- VEZNE LIGE. SSK Celje : Athletik SK 3:2. četrta kvalifikacijska tekma med Atletiki in Celjem je končno- le prinesla odločitev. To pa šele v podaljšku 2X15 minut, ki ga je Celje nepričakovano gladko- rešilo v svojo korist z 2:0. Normalna igra je končala z 1:2 za Atletik SK; s tem- je bila izenačena zmaga Celja 3:2 od predpretekle nedelje in potrebno- je bilo- podaljšanje igre, ki ga predpisujejo pravila. Score se glasi torej, če ne štejemo obeh prvih neodločenih tekem, 6:4 za Celje, ki ima igrati zdaj še dve kvalifikacijski tekmi z TSK Slovanom, prvakom ljubljanskega I. B razreda, baje 4. t. m. v Celju in 11. t. m. v Ljubljani, Igralo se je na igrišču Atletik SK, sodnik je bil g. Vidic iz Ljubljane. Publika, blizu 1000 gledalcev, je zelo glasno- »navijala« za ene in druge. Igra je bila zelo ostra in predvsem zaradi slabega, skrajno popustljivega sojenja g. Vidica tako polna incidentov, da je bila vse prej kot propaganda za nogometni sport. Atletiki so z vsemi sredstvi, često nedovoljenimi, skušali izravnati tehnično- in kombinatorno superiornost Celjanov: in sodnik je žal to dopuščal. Ko je proti koncu začel z ostrejšimi merami in izključitvami, je bilo prepozno. Tekma je bila že temeljito pokvarjena, Surovi izpad Suholežnika od Ati. SK nad Zupancem- v podaljšku zasluži še posebej strogo grajo; z njegovim izključenjem menda ta nelepi incident ni bil še likvidiran. Atletiki so- že v 2. minuti presenetili Celjane; Koželj je spretno- izkoristil nesporazum v celjski obrambi in postavil 1:0. Celje igra nato na izenačenje, pa šele v 28. minuti postavi Gobec iz cor-nerja na 1:1. V drugem: polčasu napadajo- več Atletiki, ki dosežejo po Wohl-gemutu 2:1. V podaljšku so popolnoma prevladovali Celjani; Gobec in Veble sta postavila rezultat 3:2. Celjska »Nova doba« piše povodom te tekme zelo ostro proti sodniku Vidicu. Dvomimo-, da bi bili vsi očitki utemeljeni, ker uživa' g. Vidic v Ljubljani sloves resnega in objektivnega športnika. Več krivde je pripisovati podsavezu, ki zaupa kočljive, težke tekme mladim, še premalo- izkušenim sodnikom. Malo več smotrenosti pri delegiranju, pa bo izostal marsikateri incident. Odseku za delegiranje načeluje g. Ribar, ki naj bi o tem vodil malo več računa že kot predsednik LNP! NOČNO TEKMO V ŠKOFJI LOKI je poskusil športni odsek Sokola v Škofji Loki preteklo soboto. Pridobil je za gostovanje znano old boys moštvo SK Ilirije. Nočna prireditev in renomirani gosti so učinkovali ter lepo napolnili »hišo«. Gledalci pa žal niso prišli popolnoma na svoj račun, ker je bila razsvetljava pri vsej marljivosti in dobri volji vendarle prešibka. Prihodnjič jo bo treba izpopolniti. Nedostatek je- kajpak tudi zelo majhno igrišče, ki ne dopušča regularne nogometne igre. Domačini so z elanom in borbenostjo (nekoliko tudi s pomočjo sodnika) zmagali nad nasprotnikom stare slave s 5:2. NA RAKEKU je SK Javornik po daljšem presledku oživil delovanje. Za začetek je preteklo nedeljo povabil SK Svobodo z Viča v dveh garniturah, ki sta obe podlegli boljšim Rakovčanom; 1. moštvo Javornika je zmagalo s 5:3, rezerva s 3:0. Prihodnjo nedeljo izvede Javornik športni dlan z obširnejšim- sporedom. Glavna prireditev bo nogometna tekma s kombiniranim moštvom ljubljanske Ilirije. V DOMŽALAH je SK Domžale zmagal nad komb. juniorskim- moštvom Ilirije s 5:1. SK Disk je obiskal novi SK Svobodo v Zalogu, katero je obvladal z 8:2. JUNIORSKI POKAL SK ILIRIJE IV. kolo, odigrano preteklo nedeljo, je prineslo rezultate Svoboda:Jadran 7:0, Morava:Hermes 3:2 in Ilirija 1:111-rija II 13:0. Jadran, Hermes in Ilirija II so igrali ta dan slabo, tudi nekompletna Morava je igrala slabše kot v prejšnjih tekmah, a je imela na svoji strani srečo. Prihodnjo nedeljo igrata na igrišču Ilirije ob 8. uri Jadran:Morava in ob 9.15 Ilirija LHermes. Medklubski odbor je na protest mariborskih Železničarjev anuliral pokalno tekmo Maribor LŽelezničar, ki se je odigrala 14. m. m. s 3:0 za Maribor. Ponovna tekma je določena na praznik 8. t. m. SKANDALOZNA PRAKSA LNP PRI DELEGIRANJU SODNIKOV. Z načinom, kako delegira ljubljanski nogometni podsavez sodnike k nogometnim tekmam, se bavimo v današnjem listu že tudi na drugem mestu. V včerajšnjem »Jutru« pa čitamo zopet kričeč primer, ki ga ne morejo odobravati niti klubi niti organizacija nogometnih sodnikov. K kvalifikacijski tekmi Celje: Slovan, ki se odigra 4. t. m. v Celju, je delegiran namreč sav. sodnik g. Skalar, član in še nedavno aktivni funkcijonar SK Slovana! Tako delegiranje bi ne padlo v oči, ako bi šlo za običajno prijateljsko tekmo, nikakor pa ni v redu, ko gre za važno odločitev v podsaveznem prvenstvu. Človek dobi utis, kot da se hoče mlade sodnike namenoma zavesti v skušnjavo, če že ne direktno k neobjektivnosti. Sodnike novince je treba vzgajati, ne pa jih zavajati in tudi podsavez-ni odbor za delegiranje je dolžan to upoštevati. Merodajna funkcionarja tega odbora sta gg. M. Ribar, predsednik LNP in M. Kuret, I. tajnik LNP. Komu od obeh naj pripisujemo to nepravilnost? SLUŽBENE OBJAVE SEKCIJE ZNS, LJUBLJANA. (S seje upravnega odbora 26. avg. 1932.) Redna glavna skupščina Sekcije se sklicuje 10. septembra ob 20. uri v kavami »Emona«, 1. nadstr. v Ljubljani. Dnevni red v smislu pravil. Udeleženci se opozarjajo, da morejo izkoristiti polovično vožnjo povodom jesenskega velesejma. Vsi podsavezni sodniki se pozivajo, da se v roku 14 dni prijavijo po znanih predpisih k saveznemu sodniškemu izpitu. Sekcija si pridržuje, črtati gospode, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, kot podsavezne sodnike. Prijavam je treba priložiti v smislu § 1. pravilnika ZNS nravstveno spričevalo, navesti rojstne podatke in takso Din 100. Pozivajo se ss. gg. Ramovš Fr., Vidic Ciril, Zupan Josip, Lukežič Ivo in Dolinar Vekoslav, da v roku 8 dni javijo event. vzroke, zakaj niso opravljali službe ,kot delegirani stranski sodniki pri drž. prv. tekmah: g. Ramovš Primorje: Maribor 7. avg. in Ilirija.-Viktorija 21. avgusta, g. Vidic Ilirija:Viktorija 21. avgusta, g. Zupan Ilirija:Maribor 31. julija, gg. Lukežič in Dolinar Ilirija:Primorje 28. avgusta. Tajnik: Deržaj s. r. ANTON KRISPER LJUBLJANA - MESTNI TRG 26 Priporoča: svojo bogato zalogo predmetov za vse panoge športa! HOTEL ŠTRUKELJ — Ljubljana vogal Dalmatinove in Kolodvorske ulice z najmodernejšim komfortom urejene sobe — prvovrstna restavracija — krasen senčnat vrt — garaže. — Zmerne cene! Kal le „remplanje“ Spregovoriti hočemo nekaj besedi o »remplanju«, torej o sredstvu nogometne borbe, ki je pri nas tako malo upoštevan, našim igračem'skoro nepoznan, naši publiki pristna španska vas in našim sodnikom kamen, ob katerega se prečesto spodtaknejo. In vendar je rem-planje eden izmed bistvenih delov nogometne igre. Nogomet je borba. Ako se ga goji pravilno, je nogopiet najlepša igra, ki si jo mlad človek more misliti —- v nasprotnem slučaju, ako se igra nepravilno, izgleda nogomet grd, odvraten; Rekli smo, da je nogomet borba. Goje naj ga torej borbeni duhovi, ki prenesejo tudi kako težje trčenje. Dober borec mora znati »dati« in »sprejeti«. Nogomet mora nuditi odkrito, viteško borbo, brez skritih zahrbtnosti. Nogomet ne potrebuje surovežev; te je treba čimprej odstraniti. Borba v nogometu je dovoljena le z gornjim delom telesa proti gornjemu delu telesa. Vporaba rok ali nog, da bi se z njimi na katerikoli način odrinilo ih ogrožalo protivnika, je prepovedana. Borbo telesa proti telesu naj imenujemo tu z vdomačenim izrazom »remplanje«. Pri remplanju veljajo naslednji principi: remplati se sme samo z namenom ^prisvojiti si žogo v neposredni borbi za žogo aii ako nasprotnik .zapira pot do žoge. Ni potrebno, da je remplani in tisti ki rempla neposredno v posesti žoge; vendar ni dovoljeno remplati igrača, ki momentano ni y boju za žogo. Kaj je prepovedano pri remplanju? Repiptanje je pravilno samo, če se rempla le z zgornjim delom telesa, roke pa morajo biti tesno ob telesu oz. rok se ne sme poslužiti, da se odrine ali zadržuje nasprotnika. Remplati ni dovoljeno z iztegnjeno roko, z vpognjeno roko ali komolcem1. Ni dovoljeno odrivanje z roko ali z bokom. Odrivanje z bokom je pri naših igračih zelo često v rabi. Ostro remplanje, t. j. remplanje iz zaleta tudi ni dovoljeno. Remplanje, o katerem smo sedaj govorili, se nanaša na medsebojno borbo dveh igračev, ki tečeta tesno drug poleg drugega. Kaj pa če sta igrača drug za drugim? Ker se igrač, ki je napaden od zadaj, ne more braniti, je remplanje od zadaj (v hrbet) prepovedano; vendar Pa imamo izjemo: Pravila pravijo, da se igrača od zadaj ne sme remplati, razen ako namenoma ovira (zadržuje) nasprotnika. Igrači pomnite: edini način borbe; ki je pri nogometu dovoljen, je remplanje. Izvršeno v pravem času (v namenu borbe za žogo), s pravilnimi sredstvi (z gornjim delom telesa in s priključenimi rokami) je remplanje pravilno in ga sodnik ne sme kaznovati. Igrači vadite remplanje! Na kaj mora paziti sodnik? Remplanje je možno le v slučaju, če sta dva igrača tesno skupaj. Treba je torej le paziti, da remplajoči ne vporablja nedovoljenih sredstev. Mnogo naših sodnikov smatra vsako remplanje že za naskakovanje in enostavno diktira foul — kar nikakor ni v skladu s pravili in odvzame nogometu mogoče najlepši moment, ki prikazuje možatost te športne panoge. Igraču odvzame 'važno orožje in ga navede do tega, da vporablja skrite, često opasne foule, ki jih sodniki pogosto ne opazijo ali jih spregledajo — češ, kdo bi žvižgal vsako malenkost! Gledalec 'naj pomni, da ni «nikjer v pravilih pisano, da močnejši ne bi smel odriniti, remplati telesno slabejšega. Nasprotno, vsak pameten igrač bo to prednost temeljito izrabil. Program športnih prireditev 3. in 4. t. m. ob otvoritvi jesenskega velesejma Lavvn-teniški turnir SK Ilirija :SSK Maribor na igriščih SK Ilirije nad velesejmom ob Celovški cesti se prične v soboto ob 16. uri in nadaljuje v nedeljo ob 8. uri zjutraj. Kolesar, dirka za prvenstvo Triglavskega pododbora na progi Ljubljana— Višnjagora—I rebnje—Ljubljana; start pri 3 km na Dolenjski cesti v nedeljo ob 6. uri za juniorsko skupino in ob 6.10 za seniorje. Bazenski tekmi: Concordia (Zagreb): Ilirija s predtekmo Bratstvo (Jesenice): Idrija II se odigrata v nedeljo ob 16.30 na športnem prostoru SK Ilirije ob Celovški cesti skupaj z nogometno tekmo Ilirija komb.:Bratstvo (Jesenice), ki se prične ob 15. uri. ŽSK Hermes in SK Jadran odigrata v nedeljo ob 17. uri prijateljsko nogometno tekmo na športnem prostoru ŽSK Hermesa v Šiški. Juniorske nogometne tekme za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo v nedeljo ob 8. uri oziroma 9.15 zjutraj na igrišču SK Ilirije s tekmama Morava: Jadran in Ilirija LHermes. Mednarodni lahkoatletski meeting priredi SK Primorje jutri in v nedeljo obenem z dvobojem Primorje:KAC (Celovec). Meeting se prične v soboto ob 15. uri, v nedeljo ob 14.30. Državne strelske tekme in razvitje prapora strelskega saveza izvede ljubljansko strelsko okrožje1 v dneh 4. do 9. t. m. Razvitje prapora, ki ga poklanja savezu Nj. Vel. kralj, bo v nedeljo, 4. t. m. ob 10.30 na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. — Opozarjamo na strelski praznik vse športnike, odbor SK Ilirije pa vabi klubovo članstvo, da se udeleži razvitja prapora. LJUBLJANSKI VELESEJEM Kmetijstvo (razstava mleka, sira, medu, zelenjave, jajc, vina). — Perutnina, kunci, goveja živina (3. in 4. IX.), konji (11. IX.), psi (8. IX.) — Alpinska razstava, tujski promet. — Razstava slovenske knjige, umetnosti, fotografij. - Razstava „Domače ognjišče“. — Industrijski in obrtni oddelek. „Ljubljana v jeseni“— 3.-12. septembra 1932 Kulturna in gospodarska razstava Revija narodnih noš 4. IX. — Tekmovanje harmonikarjev 11. IX. — 50% popust na železnicah. — Legitimacije po Din 30'— se dobe pri denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljetarnah „Putnika“. — Prenočišča preskrbljena. Lahka atletika LAHKOATLETSKI DESETOBOJ SK ILIRIJE. 3 Ilirijani (Zupančič, Stepišnik, Lejka) in Primorjaš Putinja so nastopili preteklo soboto in nedeljo na razpisanem olimpijskem desetoboju na igrišču SK Ilirije. Neli Zupančič je bil s precejšnjim naskokom prvi, Putinja drugi, Stepišnik Milan tretji, Lejka četrti. Zupančič se je znatno približal državnemu desetoboj-nemu rekordu, ki ga drži Kallay (Marathon, Zagreb) s 6.274.835 točkami. Ako ne bi bil imel pri skoku ob palici in pri kopju smole, bi bil postavil nov rekord. Njegovi rezultati kažejo lepo izenačenost in dobro kvaliteto v vseh disciplinah. Rezultati Putinje so manj izenačeni, pa tudi pri njem se opazi lep napredek. Stepišnik in Lejka sta se zelo potrudila in dosegla v marsikateri disciplini odličen rezultat. Naj naštejemo: Zupančič Neli: 100 m 11.6 sek., 762 točk, skok v dalj 5.66 cm, 524.70, krogla 13.03 769, skok v vis 1.65, 608, 400 m 53 819.52, lese 110 m 53, 591.50, disk 35.24, 621.14, skok ob palici 2.80, 379, kopje 39.37, 405.175, 1500 m 5.12, 546, 40; skupaj 6026,435 rtočk. Putinja Hefman: 100 m 11.8, 714.40, skok v dalj 5.87, 576.15, krogla 10.56, 522, skok v vis 1.55, 468, 400 m 55.8, 714.24, lese 110 m 19.6, 563, disk 26.84, 301.94, skok ob palici 2.90, 433, kopje 43.05, 506.375, 1500 m 4:57.6, 635.20; skupaj: 5434.305 točk. Stepišnik Milan: ICO m 12.3, 595.40, skok v dalj 5.95, 595.75, krogla 11.23, 589, skok v vis 1.60, 538, 400 m 60.8, 526.24, lese 110 m 20.5, 477.50, disk 34.13, 578.96, skok ob pal. 2.80, 379, kopje 38.08, 369.70, 1500m 5:49.8, 319.60; skupaj: 4969.15. Lejka Franjo: 100 m 12.6, 524, skok v dalj, 5.40, 461. krogla 9.40, 406, skok v vis 1.50, 398, 400 m, 57.4, 654.08, lese 110 m 21.3, 401.50, disk 25.25, 241.52, skok ob palici 2.40, 163, kopje 36.63, 329.825, 1500m 4:33.2, 781.60; skupaj: 4360.525 točk. Pismo iz Maribora Maribor, 28. avgusta. Dopoldne se je vršila na igrišču Maribora skromna mednarodna tekma RapkhKastner & Oehler (Graz) 1:7 (1:2) pod vodstvom sodnika g. Vesnaverja. Igra je bila slaba. Zopet prvorazredni Rapid ni bil niti malo nevaren tehnično dobrim Gradčanom. Predtekmo sta igrali mladini Svobode in Rapid z rezultatom 5:1. Tenis. Rapid je odigral na svojih igriščih prijateljski turnir s Tennis klubom iz Nemške Radgone in zmagal po lepih igrah z 9:0. Odhod k vojakom. Na odsluženje vojaškega roka so odpotovali v Bileče v šolo za rezervne oficirje znani mariborski športniki: Konič, half 1. moštva SSK Maribora in lahko-atleta Železničarjev Venutti in Stropnik. Na Zidanem mostu so dobili precej družbe iz Ljubljane, vmes športnega učitelja SK Ilirije g. Ulago in desno krilo Ilirije Riharja (Iceta). Lahkoatletski meeting Maratona. Na svojem igrišču na Livadi je priredil danes Maraton interni meeting. katerega so se udeležili tudi atleti Maribora. Rezultati so z ozirom na pomanjkljiv teren in silno vročino prav povoljni. SK Mura : DSV Mureck 7:0 (4:0). SK Mura v Murski Soboti je odigrala v nedeljo svojo prvo mednarodno tekmo in sicer s SportVereinom Murecka. Visoka zmaga domačinov je bila popolnoma zaslužena; zaigrali so dober, tehničen nogomet in se zdi, da bodo letos igrali odločilno vlogo v prvenstvu II. razreda. Sodil je g. Bergant iz Maribora. Občinstva ca. 500. Razne sadne šoke, pristen malinovec Srečko potnik m drug dobite po zmernih cenah pri METELKOVA ULICA