Leto IX. V Ljubljani, dne 5* januarja 1933* 1. štev. MHafitiiKaMMiiiMMUiMiBaKHfiwiw>imnMi^ mw>:iid>[iii(mtMniiMfia>!! mmf i: MniotBHiHiitiMBaMMnMn Gospodarske zveze z Južno ASriko Hai honorarni konsul v Jofcaunesbvrgtt Koap. Danilo StrekeJl Te dni se Je mudil v Ljubljani naš honorarni konzul Iz Johanneaburga v Južni Afriki g. Danilo StrekelJ, ki je znan na« gospodarski Javnosti že po svojem lanskem predavanju v ljubljanski Zbornici za TOI o možnostih trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Južno Afriko. O. konzul, ki se mnogo prizadeva, da bi v teh hudih časih navezal stike med našimi izvozniki in južnoafriškimi uvozniki, se je mudil v Beogradu 4 dni, v Za- . grebu 2 dni, 2. t. m. je bil v LJubljani, kjer se Je razgovarjal * raznimi nagimi izvozniki. Zvečer se Je potem odpeljal proti Londonu, od koder se vrne v Jo-hannesburg. Južna Afrika je po svoji gospodarski Zgradbi zelo sliCna Jugoslaviji, samo nima lesa za industrijsko porabo. Je to dežela, ki ima veliko bodočnost m se v zadnjem času z veliko naglico industrializira. Številne svetovne države si prizadevajo pridobiti Južnoafriški trg. Jugoslavija je bila pred 3 leti Se popolnoma neznana v Južni Afriki in se je Sele v zadnjem času začela uveljavljati v trgovini s to deželo. V 1. 1931. je zca-Sal izvoz Jugoslavije v Južno Afriko vrednost okrog 15 milijonov dinarjev (po tamošnjih podatkih) m je obstajal največ lz cementa, taninsklh ekstraktov, hmelja, stavbnega lesa in lesnih Izdeluj.. ^ T. kov. Je p«, naš izvoz tjakaj v resnici vsaj dvakrat večji, ker se izvaža precej našega blaga v Južno Afriko preko Londona pod angleškim imenom (na primer usnje). Jugoslovenska kolonija v Južni Afriki šteje kakih 1800 ljudi. Naseljevanj« naših ljudi v tej deželi se Je začelo pred 40 leti. Jugoslovenski naseljenci se bavijo v glavnem primorski Hrvati z zidarstvom in prostimi poklici, izseljenci iz Boke Ko-torske z mesarsko obrtjo (v Johannesburgu Jih je okrog 60), Dalmatine iiz okolice Splita in z otokov po večini s farmarstvom, a ostali naši rojaki so rudniški delavci v zlatih, rudnikih. Zaslužek naših ljudi je precej ugoden. Delavec v zlatem rudniku zasluži 1 do 2 funta Sterlinga (200—400 dinarjev) dnevno. Dotok 1* Jugoslavije in sploh Inozemstva pa je omejen m vezan na pogoj, da novi vseljenci dokažejo, da bodo takoj zaposleni, odnosno da si najdejo garante, ki prevzamejo zanje Jamstvo, da v dobi dveh let ne padejo na breme države. Jugoslavija je pod emigracijsko kvoto 60 ljudi na leto. Uvoz v Južno Afriko Je vedno možen, ako blago pokazuje gotove prednosti nasproti konkurenci in če so cene nižje v primeri s konkurenco. Ne sme se pa pri tem po-zabiti, da je na južnoafriškem trgu, ki potrebuje mnogo tujega blaga, že huda konkurenca raznih držav. Zlasti se uveljavlja Japonska, ki z nizkimi cenami tolče svoje tekmece. Naša pesem v tujini Slovensko pevsko društvo »Zvon« v Cite Jeanne d'Are (Francija) po osemriajst-mesečnem obstoju. Spredaj sedi sedanji odbor: Od leve na desno perovodja Franc Okorn, gostilničar G. Lefort (Francoz), predsednik Alojz Moltara, učitelj Jožef Varold (Francoz), podpredsednik Jean Fallant. Spredaj stoječa na levi: tajnik Anton MedveSek, na desni blagajnik Anton Šuštar, Nesrečna smrt mlade uradnice PrejSnji petek zvečer Je po dovršenem delu, ko je hotela v naglici oddati na poŠto Se nekaj božičnih pozdravov, na laškem kolodvoru našla smrt uradnica OUZD, nameščena kot blagajničar-ka pri kopališču, gdč. Vida Primožičeva. Na kolodvor Je prihitela tik pred prihodom osebnega večernega vlaka iz Celja, in sicer po dovozni cesti proti skladišču. Prestopila je skladiščni tir, na katerem je stalo nekaj tovornih vagonov, potem pa hitela dalje med tirnicami. Baš tedaj je prl-vozil osebni vlak na postajo. Meneč, da na prostoru med tiroma ne bo varna, je skušala v zadnjem hipu rešiti na drugo stran. Tir, po katerem je privozil vlak, pa je preskočila prepozno. Stroj jo Je dohitel ter odbil z močnuf sunkom. Prelomil ji Je hrbtenico in je nesrečna mJ tdenkH izdihnila že ob progi. Pokojna Vida Primožičeva je sestra sokolskega prvaka ToS« Primožiča. Z njim žalujeta za njo še dva brata in oče Josip Primožič, nekdanji vodja solkanske mizarske zadruge, Id uživa svoj pokoj v Ljubljani. Vida je službovala najprej X ljubljanski kavarni »Zvezdi«, kjer se Je izučila za blagajni* čarko. Preden Je nastopila službo pri OUZD, je službovala te kot blagajničarka v kavarni »Emoni«, potem pa leto dnt v Splitu,, odkoder se Je preselila v laško kopališče. Velik« sposobnosti 29-letne blagajničarke je znala ceniti uprav« kopališča, zelo priljubljena pa je bila Vida tudi pri uslužbencih m pri obiskovalcih kopališča. Lep pogreb na božični daa na pokopališču v Laškem je najboljše pričal o pogledu ia simpatijah, ki jih Je uživala. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo prijateljev in znancev i« Ljubljane, Rimskih Topil« In Celja. Bodi ji ohranjen blag spomin! Slika desno: 75. obletnica smrti velikega vojskovodje Maršal iUdeckt, zmagovalec v Sardiniji in Pri-montu, pri Kustocl in No-varri, je umri 5. januarja 1858 v visoki starosti 91 let. Italijani so se ga bali kakor vraga, vojaki pa so ga ljubili kakor lastnega očeta. Srebrna poroka rojaka v Westfaliji V Recklinghausenu (Nemčija) sta nedavno obhajala srebrno poroko čila m zdrava 51-letni g. Franc Pin-tar ta njegova 52-let-Da soproga ga. Julija-na. Oba sta zelo priljubljena med rojaki. O. Pintar se je rodil v Grajski vasi pri fit Pavlu v Savinjski dolini, ga. Julljana pa v okolici Ptuja. Vrla zakonca imata štiri dobro vzgojene otroke. i-IH Slovenski fantje orožniki, ki se udeležujejo v Somboru orožniškega teCaja novoletne pozdrave. ■ Nadučitelj Josip Zemljič f Bilka nam kaže notranjost loggie z benečanskim levom, ki BO jih neki mladeniči poškodovali ln so dvignili Italijani silen krik proti Jugoslaviji. Sedaj se Je zadeva vendar polegla. Bilka levo: Najmodernejši gasilski avtomobil Do vozilo, ki nI nli drugega kakor praktično urejena, brlzgal-iui, Je tako skonstruirajo, da ščiti gasilce pri gašenju bolje nego vse dosedanje tovrstne naprave. Črpalka Je tako napravljena, da se vstavi pri hladilniku. Slika levo: Reveži sredi bogastva Ameriška zasilna kuhinja, ki preskrbuje brezposelne a toplo hrano. Blika levo: Trogirski lev SUka desno: Triletni Herkules Prejšnji petek je za vedno zatlsnil svoje blage oči v svojem stanovanju v Mariboru v 86. letu svoje starosti upokojeni nad-učitelj g. Josip Žemljic. Rodil se je pri Mali Nedelji in je služboval polnih 52 let v raznih krajih Slovenije. Zadnjih 28 let je služboval pri Devici kjer je vratu koj. trda venskega učiteljstva in je bil zato trn v peti vsem nekdanjim šolskim oblastnikom, ki so delovali z vso dušo na potujčevanju našega življa. Zasluženega vzgojitelja in Iskrenega domoljuba ohranimo v trajnem in Častnem spominu! Ernest Chell-berg Iz Castill-ne (.Island U. S. A.) razvija za svojo dobo ne- Sidro, ki je je in težje od njega, dvigne z najveCjo lahkoto, da se mu vsi Čudijo. Missis- Avtomatična naprava za kontrolo vremena Slika levo: Okupacija Poruhrja pred desetimi leti Dne 11. Januarja 1923 so francoske in belgijske čete vkorakale v Porhur-Je, ker niso plačali Nemci zapadlega obveznega obroka vojne odškodnine. sveta Angleški letalski poročnik F. A. Isaac je nedavno preletel z letalom Himalajsko gorovje, in sicer se je povzpel nad vršac Ra-kapoči, visok 8500 m. Slika desno: »Središče sveta" Sloviti observatorij v Green-vvichu, od katerega poldnevnika štejemo naše meridijane. Slika levo: sippi je prestopil bregove Slika desno: Zračni detektiv Slika levo: Letalo Prof. \Vheelok je izumil napravo, ki omogoča merjenje vetra, kar je posebno velikega pomena za letalstvo. nad naj* _ m %0 + m višjim gorovjem Cesta v Jakso-nu se je spremenila naravnost v strugo odtekajoče vode V nekaterih državah imajo posebno policijo, ki ima nalogo, da izsledi tajne radijske oddajne postaje. Slika nam kaže detektiva na Btrehl s poslu-fialnim aparatom. Papež je proglasil »sveto leto" Na božični večer 24. decembra Je imel Pij XI. socialno poudarjeno oznanilo, v katerem je posebno naglaall željo, da bi prenehajo sovraStvo med narodi. Letalo je padlo na hišo V pariškem predmestju Antonyju je neko voja&ko letalo strmoglavilo la velik« viftine na neko hifto, prebilo njeno streho, zgorelo in zanetilo požar. Letale« je bil pri tem uamr&eat tu OMtMk ubita, 19 ljudi pa j« zadobtlo »trata« opekline. Angleško zlato gre v Ameriko Slika desnoj Avtomo* bilisti stavkajo V Bukarešti so t« dni imeli demonstracijski »obhod« avtomobilov, ker bo hoteli odločujoči Cinitelji oddati celokupni avtomobilski promet v zakup inosem. družbi, Slika deano4 Perzijski prestol se maje Perzijski šah, ki je nedavno presenetil svetovno javnost s odpovedjo petrolej skih koncesij Angležem, j« baje v hudih denarnih zadregah in bo zaradi tega primo-ran prodati svoj b biseri posuti prestol, ki ga cenijo na 6 milijonov funtov, (preko ene milijarde Din) Dirkalni konj t muzej« Anglija je izročila ameriški vladi dne 15. decembra zapadli obrok vojnih dolgov. Na sliki vidimo moža, ki pelje zlato v palicah na ladjo »Ma-jestic« v southamptonskem pristanišču. Avstralskega konja »Phar Lapa«, ki j« nedavno poginil, so nagaMll i« ga postavili v muzej y Sidneyu. Phar Lap j« bil naslovitejšl dirkalni konj na »vetu in je pridobil svojim gospodarjem milijonsko premoženj«,