odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 7 ■  LETO 51   -   CEUE, 15. 2. '96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Vsa pustovanja na Celjskem. Zbirnik na strani 14.
Ženska z železno voljo. Stran 20.
Oče hoče oriložnost. Stran 12.
I Ko dvigalo vozi ali pa tudi ne. Stran 7.
ta Dobnil( je krščanski demokrat. Stran 7.
Kaiigarovi rolerji pregnali padce. Stran 18.
Ustreljeni gams, obstreljeni prijatelj. Stran 24.
M UDU (EUE ie 10 sirail 34.
Prvi sliki nove lole
Krovni šolski zal(on sprejet. Tema tedna in intervju na strani 6.
NOVI TEDNIK
DOGODKI

Spomin
frankolovskim
žrtvam
z žalno slovesnostjo so
na Frankolovem pri Stra-
nicah v ponedeljek obudili
spomin na tragične dogod-
ke izpred 51. let, ko so
nemški okupatorji v zame-
no za svojega padlega čast-
nika iz zaporov v Celju, Tr-
bovljah in Mariboru na
Frankolovem z obešanjem
usmrtili 100 talcev.
Ob svojcih so na grobove
žrtev vence položili tudi
predstavniki borcev iz Ce-
lja, Vojnika, Zreč, Sloven-
skih Konjic in Vitanja, ko-
njiški župan Janez Jazbec
je v nagovoru dejal, naj
frankolovski zločin ne
ostane le spomin, ampak
tudi opomin zdajšnjim in
prihodnjim rodovom, os-
novnošolci iz Frankolove-
ga. Stranic, Zreč in Sloven-
skih Konjic pa so ob tej
priložnosti pripravili kul-
turni program.
B.F
Celjski proračun ostaja odprt
O višini proračunskega primanikllala svetniki še niso Izrekli zadnle besede
občinski svetniki Mestne
občine Celje so minuli torek
v prvem branju tehtali pred-
log letošnjega občinskega
proračuna in po temeljiti
razpravi proračunski pred-
log podprli, hkrati pa spreje-
li dodatni nezavezujoči sklep
o tem, koliko denarja bo le-
tos dejansko porabljeno iz
občinske blagajne. Župana
Jožeta Zimska pa so še za-
dolžili, da skupaj z župani
drugih mestnih občin ven-
darle skuša doseči, da drža-
va poravna vse svoje zakon-
sko določene obveznosti do
občin.
V Celju so po večinski oce-
ni svetnikov predlog letoš-
njega občinskega proračuna
zastavili razvojno in med
proračunske postavke vklju-
čili vse tiste naloge, ki jih je
v občini nujno postoriti. Bli-
zu 390 milijonov tolarjev
proračunskega primanjklja-
ja oziroma dobrih 12 odstot-
kov več kot znaša 3 milijarde
20 milijonov težka prihod-
kovna stran proračuna je
plod realnega stanja in ne
pretiranih želja na strani po-
rabe, je bilo večinsko mnenje
svetnikov. Vseeno pa se v
razpravi svetniki niso želeli
jasno opredeliti, kolikšen
natančno naj bo proračunski
primanjkljaj, če že brez nje-
ga ne gre. V razpravi je bilo
sicer slišati tudi stališča, da
je vnaprejšnja odločitev za
>izgubarsko< poslovanje ob-
čine n(H)dgovr)ma, prevlada-
la pa so razmišljanja, da je
proračunski primanjkljaj z
razvojnega vidika občine
nujen.
Večina svetnikov je tako
tehtala dilemo, kolikšen naj
bo primanjkljaj, predvsem
pa opozarjala, da bodo v ob-
čini v končni fazi le morali
zagotoviti denar za njegovo
pokritje. Menili so, da mora-
jo slovenske mestne občine s
pritiski   -   glasnejšimi  in
ostrejšimi kot doslej — od dr-
žave vendarle >izterjati< de-,
nar, ki jim po zakonu pripa-
da, pa ga zaradi neizdelanih
kriterijev iz državne blagaj-
ne ne dobijo. Med možnimi
lastnimi večjimi finančnimi
viri pa so omenjali predvsem
prihodke iz občinskih taks,
podeljevanja koncesij, delo-
vanja občinskih skladov in
nenazadnje javnih podjetij v
občinski lasti, ki nekatera le
poslujejo z dobičkom.
I. STAMEJČIČ
Kučan v BiH
LJUBLJANA, 13
februarja (Republika)]
Slovenski predsednik !Vli|,|j
Kučan se je s števil^^
gospodarsko delegacijo mudj
na enodnevnem obisku [
Sarajevu, kjer ga je sprei,
predsednik BiH Al
Izetbegovič. Kučan je obis,
označil kot koristen in zatrdil
da je Slovenija pripravlje^j
sodelovati pri obnovi BiH
Slovenija je v Sarajevu
predlagala tudi čimprejšnji
podpis krovnega sporazumaJ
gospodarskem sodelovanjJ
med državama, ki bo služil M
osnova za nadaljnj;
gospodarsko povezovanje.
Lastninske praviJ
LJUBLJANA, i
februarja      (Delo)   j
Parlamentarni odbor ^
notranjo politiko in pravosodjt
je obravnaval zakon o
lastninskih in drugih stvarnih
pravicah ter ga z nekaterimi
pripombami in predlogi poslal
v nadaljnjo obravnavo. Grs
pravzaprav za zakon, ki govon
tudi o pravicah, ki naj bi jiji
tujci imeli pri nas na nepre-
mičninah. Za tujce je v zakoni
predvidena tako imenovanj
stavbna pravica, pogoj za njem
pridobitev pa naj bi bilo tud
dovoljeno triletno začas
prebivanje v Sloveniji.
Vloge za
otrošici dodatek
LJUBLJANA, 12. I
bruarja (Delo) - Vloge z
otroške dodatke so že na volji
v vseh knjigarnah DZS, oddat
pa jih je treba do konca mm
na pristojnih centrih za sofll
no delo. Vsaka slovenska dB
žina, v kateri bruto dohodek m
družinskega člana ne presegj|
120 tisoč tolarjev, bo po m
Ijavljenih spremembah zakona
o družinskih prejemkih unf I
vičena do otroškega dodati«
otroka do 15. leta, za starejša
ga pa (največ do 26. leta), do-
kler ima status učenca ali rei
nega študenta. 1
Interpelacija protL
ministru Voljču? I
LJUBLJANA, 12. ll
bruarja (Delo) - Svet Zvezt
svobodnih sindikatov je pred
lagal državnemu zboru, dazaJ-
ne postopek za razrešitev mi-
nistra za zdravstvo dr. Boži;
darja Voljča. V njem naj bi
zlasti presodili, kako ministei
in ministrstvo izpolnjujeta skle-
pe državnega zbora, sprejete ol
obravnavah zdravstvenegi
varstva v Sloveniji. Ministru
očitajo zlasti krčenje pravic
obveznega zdravstvenega za-
varovanja, privatizacijo zdr*
vstvenih domov in nesprejeni-
Ijiv odnos do zaposlenih v snii;
slu "zdravniki so vse, dru|
nič".
-NOVITEDHIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
llrednica Novega tednika:
Milena B. Poklic,
llrednica Petice: Tatjana CviiH^
Uredništvo: Marjela Agrež, Ii^
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranlj''
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur*
Selišnik, Ivana Stamejčič, ŽS[
Zule. Tehnični urednik: Frai?
Bogadi, pomočnika: Robert
terer, Igor Šarlah. Oblikovanj'
Minja Bajagič. Tajnica uretl"^
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi \e^^
Prešemova 19, Celje. Telef^l
(063) 442-500, fax 441 -032.  J
Vez Slovencev
doma in po svetu
Sinoči je bil v Narodnem
domu občni zbor celjske po-
družnice Svetovnega sloven-
skega kongresa. Udeleženci so
govorili o svojem delu v prete-
klem obdobju in prihodnjih
načrtih. Pred občnim zborom
je predsednik celjske podruž-
nice prof. Milan Dobnik skli-
cal novinarsko konferenco, na
kateri sta sodelovala tudi čla-
na sveta Franc Zabukovšek in
Peter Simoniti.
Po besedah Milana Dobnika
Svetovni slovenski kongres
povezuje vse Slovence po sve-
tu, pri svojem delu skuša pre-
seči strankarske okvire, tesne-
je povezati ekonomske in poli-
tične emigrante, med katerimi
v preteklosti ni bilo sodelova-
nja, predvsem pa naj bi kon-
gres s svojimi konferencami in
podružnicami pripomogel k
uveljavitvi Slovenije v svetu.
Svetovni slovenski kongres
ima svoje konference razen v
Sloveniji organizirane v večini
evropskih držav, izven Evrope
delujeta konferenci v Kanadi
in Avstraliji, še vedno pa niso
organizirane konference za
Slovence v sosednji Hrvaški
ter Južni Ameriki.
Svetovni slovenski kongres
je doslej preko svojih konfe-
renc in podružnic organiziral
vrsto kulturnih prireditev, po-
hodov in okroglih miz, na teh
področjih nameravajo delovati
tudi v prihodnje. V okviru
kongresa je organiziranih 13
sekcij, ki s svojim delom zdru-
žujejo Slovence doma in po
svetu.
V celjski podružnici, ki sodi
med najaktivnejše v Sloveniji,
nameravajo v letošnjem letu
med drugim organizirati sre-
čanje vseh sponzorjev in sode-
lavcev Svetovnega slovenske-
ga kongresa, potem kulturne
prireditve, izlete in planinske
pohode, prevzeli pa naj bi tudi
pokroviteljstvo nad pohodom
Via historica preko Rifnika in
Resevne v Šentjurju.
IB
Nadzorniki za red in mir
v Velenju ustanovili služtio občinskega nadzora
Na torkovi seji velenjskega
mestnega sveta so svetniki ve-
liko pozornosti namenili spre-
jemanju odloka o službi občin-
skega nadzora. Problem je na-
stal predvsem zaradi 20
amandmajev, ki jih je vložila
Statutarno-pravna komisija.
V službi občinskega nadzora
bodo komunalno-cestni in-
špektor in občinski nadzorni-
ki, v njihovem nadzorstvu pa
bo skrb za komunalno ureje-
nost, varovanje okolja, ureja-
nje mirujočega prometa ter
vzdrževanje reda in miru. V
njihovi pristojnosti bo opozar-
janje storilcev na kazniva de-
janja, legitimiranje storilca
prekrška, predlaganje uvedbe
postopka sodniku za prekrške,
izrekanje  mandatnih  kazni,
naznanjanje kaznivih dejanj
policiji...
V odloku, ki so ga svetniki v
torek po dolgi razpravi tudi
sprejeli, je natančneje oprede-
ljeno delovanje službe občin-
skega nadzora, tako glede le-
gitimiranja storilca prekrška,
mandatnega kaznovanja, vo-
denja evidence in poročanja.
Posebej so določene mandatne
kazni, kjer so se svetniki odlo-
čili za kazen najmanj 10 tisoč
tolarjev za fizično osebo, ki s
fizičnim odporom prepreči iz-
vrševanje uradne naloge, se
noče legitimirati ali ne izvrši
zakonito odrejenega ukrepa.
Najmanj 100 tisoč tolarjev pa
bo kazen za pravno osebo ali
samostojnega podjetnika, ki
delavcem službe občinskega
nadzora noče nuditi potrebnih
podatkov ali ne izvrši odreje-
nega ukrepa.
Delavci bodo nadzor oprav-
IjaU v mestu Velenju, enake
pristojnosti pa bodo imeli tudi
nadzorniki, zaposleni pri Pre-
mogovniku Velenje za nadzor
na območju Turistično rekre-
acijskega centra Jezero.
Najbolj živahna razprava
pri sprejemanju odloka se je
razvnela, ko so svetniki dolo-
čali stopnjo izobrazbe za bo-
doče nadzornike. V predlogu
odloka stopnja izobrazbe bo-
dočih komunalno-cestnega in-
špektorja ali občinskih nad-
zornikov ni bila navedena,
Statutarno-pravna komisija
pa je zahtevala vsaj V. stopnjo.
Del svetnikov je v razpravi za-
govarjal mnenje, da je zaradi
občutljivosti nalog, ki jih bodo
izvajali nadzorniki, potrebna
vsaj srednja šola, drugi del
svetnikov pa je menil, da izo-
brazba še ne pogojuje odnosa
ali osebne človekove kulture.
Na koncu so se dogovorili, da
bo v razpisnih pogojih za de-
lovno mesto navedena vsaj IV.
stopnja izobrazbe,
URSKA SELIŠNIK
Velenjski svetniki so v torek
potrdili program dopolnilne
dejavnosti Bolnišnice Topolši-
ca in dodatno zahtevali, da se
ne smejo zmanjševati postelj-
nih zmogljivosti v bolnišnici
ali spreminjati vsebine osnov-
nega bolnišničnega programa.
Letni zbor iconjišlce SKD
V konjiškem odboru SKD so na rednem letnem zboru ocenili i
svoje delo v preteklem obdobju in si zastavili smernice za]
naprej. j
Po besedah predsednika občinskega odbora Staneta Frima si \
bodo prizadevali, da se v konjiški občini čimprej zagotovi |
neoporečna pitna voda, podprli so gradnjo prizidka k osnovni
šoli Pod goro, kot pomembno nalogo pa so izpostavili tudi to, da
se odgovorni v občini čimprej lotijo projekta celovite energetske
oskrbe.
Konjiška SKD bo tudi letos ohranila pripravo pogovorov ob
okrogli mizi, člani odbora se bodo udeležili strankinega tabora
v Prekmurju, že zdaj pa se pripravljajo na volitve v svete
krajevnih skupnosti ter decembrske državnozborske volitve.
Siovenilia bo liončno prava avtocesta
Sedem kilometrov dolg pododsek med Cellem In Ano vasio bodo letos gradili
delavci celiskega Cestnega podjetja
Predsednik uprave Darsa
Jože Brodnik in direktor
Cestnega podjetja Celje Jože
Umek sta pred dnevi v pro-
storih Mestne občine Celje
podpisala pogodbo o dogra-
ditvi dodatnih dveh pasov
Slovenike na odseku med
Celjem oziroma Hudinjo in
Arjo vasjo.
Delavci Cestnega podjetja
Celje bodo na tem, 6,9 kilo-
metra dolgem odseku, začeli
z deli predvidoma marca,
odsek pa bo zgrajen do no-
vembra. Vrednost del znaša
1,2 milijarde tolarjev. Na
trasi med Celjem in Arjo
vasjo je na obeh straneh po-
čivališče Lopata, na parki-
rišču pa je predviden tudi
priključek ceste Celje zahod,
za kar se že pripravlja po-
trebna dokumentacija.
Kot je ob podpisu pogodbe
povedal Jože Brodnik, pote-
kajo dela v zvezi s sloven-
skim avtocestnim križem po
načrtih. Lani so v državi od-
prli za promet 34 kilometrov
avtocest, letos naj bi jih od-
prli še dodatnih 57 kilome-
trov. Hitra cesta Hoče-Arja
vas bo po Brodnikovih oce-
nah že letos štiripasovnica,
saj bodo do konca leta zgra-
dili tudi odsek med Sloven-
sko Bistrico in Slovenskimi
Konjicami. V roku naj bi bila
zaključena tudi gradnja av-
toceste med Arjo vasjo in
Vranskim , kjer se po Brod-
nikovih besedah zapleta
predvsem pri dobavi asfalta.
Italijanski izvajalci namreč
nočejo asfalta iz obstoječih
asfaltnih baz. Dars pa name-
rava vztrajati pri določilih
pogodbe, kjer je zapisano, da
naj bi potreben asfalt dobav-
ljali iz tistih asfaltnih baz, ki
jim že imamo na našem ob-
močju.
m
Foto: SHERPA
Ve se, zalcaj iz
Ifoaiicije
V dogovoru z vodstvom
ZLSD v večini strankinih ob-
močnih organizacij te dni pri-
pravljajo razgovore oziroma
javne zbore na temo izstopa
ZLSD iz vladne koalicije. V
petek so o tem govorili v Žal-
cu, v ponedeljek popoldne pa v
Celju.
Razloge za izstop ZLSD iz
vladne koalicije je v Žalcu
predstavil strankin državnoz-
borski poslanec Miloš Pavlica,
v Celju pa je nekdanja mini-
strica za delo, družino in soci-
alne zadeve Rina Klinar kakš-
nim 200 udeležencem javnega
zbora pojasnila, da so bili ra-
zlogi vsebinske narave, saj
stranka ni mogla več uresniče-
vati svojih programskih ciljev.
Tudi način, kako se je pred-
sednik vlade dr. Janez Drnov-
šek >odrekel< ministru dr.
Maksu Tajnikarju ni bil skla-
den z dogovorom o koalicij-
skem sodelovanju.
Udeleženci javnega zbora
ZLSD pa so v Celju odprli še
nekaj vprašanj. Med pomemb-
nejšimi prav gotovo tisto,
kakšna bo poslej gospodarska
politika v državi in kako bodo
v Celju, glede na načrtovano
uvedbo višje in visokošolskih
študijskih programov zagoto-
vili izšolanim kadrom tudi
primerna delovna mesta.    IS.
Izvajalsko pogodbo za dograditev dveh voznih pasov na odseku avtoceste Hoče-Arja vas, podod-
sek Celje-Arja vas sta podpisala predsednik uprave Dars Jože Brodnik ter direktor Cestnega
podjetja Celje Jože Umek.
it. 7. - 15. februar 1996

DOGODKI
NOVI TEDNIK
informativno o
proračunu
pretekli teden so se na
yedni seji zbrali člani ob-
^|Qskega sveta Šmartno ob
paki, ki so se prvič »spopri-
l^lj« z letošnjim občinskim
proračunom.
^ Svetniki so se odločili,
(ja bodo za začetek sprego-
vorili o proračunu le kot o
jpformaciji, saj bo letošnji
šmaiski proračun predvi-
doma za četrtino višji kot
je bila realizacija v lan-
skem letu. Zato so se odlo-
mili, da je potrebno prora-
čun zelo podrobno pripra-
viti, predvidoma na pri-
jiodnji seji pa bodo svetniki
2e govorili o osnutku pro-
računa.
So pa svetniki občine
Šmartno ob Paki sprejeli
progi am svojega dela za le-
tošnje leto, za lansko leto
pa je nadzorni odbor pozi-
tivno ocenil delo občinske-
ga sveta. Poleg tega so se
svetniki dogovorili, da bo-
do poslej za otroke iz Paske
vasi, Rečice in Gorenja, to-
rej tiste, ki so od šole odda-
ljeni manj kot 4 kilometre,
prispevali polovico cene
mesečne vozovnice, drugo
polovico pa bodo poravnali
starši.
US
Žalski svetniki
danes o proračunu
te bi hoten upoštevali vse zahteve, hI letošnji ohčinski
proračun presegel tri mllllartie tolarjev
žalski svetniki se bodo da-
nes sestali na prvem zaseda-
nju v letošnjem letu, največ
pozornosti pa bodo namenili
obravnavi oziroma sprejemu
občinskega proračuna.
Kot je povedal vodja fi-
nančne službe Lojze Posedel,
je predlog proračuna pri-
pravljen na osnovi osnutka,
ki so ga svetniki obravnavali
na decembrskem zasedanju,
poleg tega pa zdajšnji pred-
log upošteva pripombe in
predloge iz javne razprave,
ki je trajala do 20. januarja.
»V javni razpravi so imele
krajevne skupnosti, diiištva
in posamezniki vrsto kon-
kretnih in splošnih pripomb.
Nekateri so zahtevali dodat-
na sredstva po posameznih
področjih, druge pripombe
kažejo na nezadovoljstvo z
organiziranostjo posamez-
nih področij. Na osnovi pri-
pomb smo v predlog prora-
čuna dodatno vključili pri-
bližno 50 milijonov dodatnih
virov in 50 milijonov dodat-
nih taks. Istočasno s predlo-
gom proračuna za leto 1996
bodo namreč svetniki dobili
na mizo predlog odloka o do-
ločitvi taks za obremenjeva-
nje okolja z odpadki. To po-
meni, da bi sredstva za ure-
ditev deponije prispevali vsi
krajani, na ta način naj bi v
občini zbrali 56 milijonov
tolarjev. Takso za ureditev
deponije naj ne bi plačevalo
le tistih 50 odstotkov občar
nov, ki so bili že doslej vklju-
čeni v organiziran odvoz od-
padkov, temveč vseh 40 tisoč
prebivalcev. Če bodo svetni-
ki odlok sprejeli, bodo obča-
ni letno plačevali približno
1.500 tolarjev, dodaten de-
nar za ureditev deponije pa
naj bi občina pridobila iz re-
publike. Poleg tega je kot
dodatni vir predvidena pro-
daja dela zemljišča v Arnov-
skem gozdu, s čimer bi v pro-
' račun pridobili 16 milijonov
tolarjev, potem prodaja No-
vega Kloštra v višini 33 mili-
jonov tolarjev in prodaja
delnic Hmezad banke, s či-
mer naj bi v proračunu pri-
dobili 12 milijonov tolarjev,«
pojasnjuje Posedel.
Žalski proračun naj bi le-
tos zAašal 2 milijardi 232 mi-
lijonov tolarjev, če bi hoteli
upoštevati vse pripombe in
zahteve iz javne razprave, pa
bi se proračun povzpel na
dobre 3 milijarde tolarjev. In
kakšni so obeti, da bodo žal-
ski svetniki danes sprejeli
proračun? Župan Milan
Dobnik pričakuje, da bo
proračun sprejet, ker je pri-
pravljen v okviru možnosti,
čeprav se zaveda, da je želja
bistveno več kot razpoložlji-
vega denarja v občinski mal-
hi. Po oceni Lojzeta Posedela
pa bi na tokratni seji lahko
prišlo do zapletov. V prora-
čunu je namreč med vire
vključenih 150 milijonov to-
larjev, to je denar od od-
škodnine spremembe na-
membnosti kmetijskega
zemljišča na odseku avtoce-
ste Vransko-Blagovica. Kra-
jevna skupnost Vransko in
svetniki s tamkajšnjega po-
dročja so namreč prepričani,
da ta denar pripada izključ-
no njihovi krajevni skupno-
sti, ker se avtocesta gradi na
njihovem območju, v predlo-
gu proračunu pa ta denar ni
namenjen samo krajevni
skupnosti Vransko. Podoben
zaplet je pričakovati tudi v
zvezi z načrtovano prodajo
Novega Kloštra, s čimer si
občina obeta vir v višini 33
milijonov tolarjev, krajevna
skupnost Polzela pa zahteva
brezplačen prenos premože-
nja v njihovo last. Po tej lo-
giki se torej lahko najde tudi
kdo, ki bo zahteval brezpla-
čen prenos Amovskega
gozda.
IB
Spominski poliod po poteli XIV.
Minulo sredo je kakšnih 50 pohodnikov krenilo po poteh prve etape pohoda XIV. divizije iz
Sedlarjevega do Gračnice, med pohodniki pa je bil tudi vod Slovenske vojske.
Na slovesnosti v Sedlarjevem je zbranim spregovoril predsednik društva vojaških starešin
Slovenije Miha Butara, v soboto, po treh pohodniških dneh, prehojenih v težkih vremenskih
razmerah in visokem snegu, pa je na zaključni slovesnosti v Gračnici pri Rimskih Toplicah
spregovorila nekdanja borka XIV. divizije Zofka Zbašnik. Slovesnosti pri spomeniku Iliji
Badovincu in živemu zidu v Gračnici se je letos prvič udeležil tudi avtobus učencev višjih
razredov celjskih osnovnih šol. IS, Foto: SHERPA
Huda letalska
nesreča
v Dominikanski republiki se
je zgodila huda letalska nesre-
ča. Letalo vrste boeing 757, last
turške letalske družbe Birgen
Air, na katerem Je bilo 189 pot-
nikov in članov posadke, je
kmalu po vzletu z letališča str-
moglavilo. Vzroki nesreče še ni-
so znani; gre predvsem za ugi-
banja ali je nesrečo povzročil
človeški faktor (zastarelo in teh-
nično vprašljivo letalo) ali je le-
talo v slabem vrerrienu morda
zadela strela. Preiskovalci ne-
sreče pa so skoraj povsem pre-
pričani, da letalo ni strmoglavi-
lo denimo zaradi eksplozije
podtaknjene bombe. Reševalci
so po dveh" dneh dela obupali.
Iz vode so potegnili 129 trupel
in menijo, da ni več preživelih.
V letalu so bili v večini nemški
turisti, ki so se vračali z dopu-
sta na Karibih in so poleteli iz
Puerta Plate proti Berlinu, od
tam pa bi pot nadaljevali proti
Frankfurtu. Nemško ministrstvo
za transport je sporočilo', da je
letalu menda celo poteklo zava-
rovanje, kar je zasebna turška
turistična agencija Oeger-Tours,
kije pripravila poceni turistični
aranžma, zanikala. Dejstvo pa
je, da bi turiste domov moralo
prepeljati letalo dominikanske
letalske družbe, vendar so jet-
nikom zaradi prezasedenosti do-
delili letalo rezervnega prevoz-
nika, boeing 757, ki je bil star'
10 let in je za sabo imel preko 7
tisoč ur letenja. Pravi vzrok ne-
sreče bo verjetno razkrila črna
skrinjica, ki jo v vodah Domi-
nikanske republike z najsodob-
nejšo opremo išče ameriška voj-
na mornarica, doslej pa je zna-
no le, da so bile zadnje pilotove
besede kontrolorju leta pred ne-
srečo: "Ostani na zvezi."       i
IRA prekinila
premirje
Premirja na Severnem Irskem
je konec. IRA (Irska republikan-
ska armada) je vzhodno od Lon-
dona izvedla bombni atentat, v
katerem sta življenje izgubili
dve osebi, okoli 100 ljudi pa je
bilo ranjenih. IRA je razstreli-
vo, okoli 2.^0 kilogramov ga je
bilo, podtaknila v avtomobil, te-
ga pa je parkirala v kletno gara-
žo v četrti Dockiands, kjer se
ponavadi zadržuje veliko ljudi,
saj je v tem delu mesta precej
poslovnih zgradb. S tem je IRA
prekinila več kot 17 mesecev
dolgo premirje, ki gaje razgla-
sila 1. septembra 1994. Kako
uro pred eksplozijo so Irini pri-
padniki na irski televiziji v Dub-
linu napovedali konec premir-
ja, odgovornost za napad pa so
prevzeli šele dan po eksploziji.
Nekateri v Sinn Feinu, politič-
nem krilu Ire so zanikali, da bi
vnaprej vedeli za napad, čeprav
je očitno, daje bil preveč dobro
pripravljen. Posledice teroristič-
nega napada pa bodo seveda
najbolj čutili prebivalci Belfa-
sta in Dublina, kjer bodo britan-
ske oblasti po vsej verjetnosti
spet uvedle vojaške in policij-
ske patrulje, ki so Jih ob skleni-
tvi premirja ukinile po dolgih
2.'^-tih letih. Anglo-irski mirov-
ni proces pa je za nekaj časa spet
zašel v slepo ulico.
Nasilje V Alžiriji
v Alžiriji sta odjeknili dve
močni eksploziji. Islamski skraj-
neži so razstrelivo podtaknili v
avtomobila; enega je razneslo v
četrti Belcourt, kjer imajo sedež
številni časopisi, drugega pa bli-
zu mestne hiše. V obeh napa-
dih Je bilo ubitih 18 ljudi, okoli.
100 pa jih je bilo ranjenih.
Skrajneži so tokrat napadli naj-
močneje jx> predsedni.^kih vo-
litvah novembra lani. ko je pre-
pričljivo zmagal Zcroual, ki ga
podpira tudi vojska. Napada pa
sta tudi bila med močnejšimi
po letu 1992. ko so skrajneži,
ki so zmagali na volitvah, ki so
jih alžirske vojaške oblasti raz-
veljavile, začeli s teroristični-
mi akcijami. Vendar pa nasilje
v Alžiriji ni omejeno samo nad
oblastmi. V zadnjih napadih
sta bila ubita tudi dva novinar-
ja (od maja 93 že 1), skupina
skrajnežev pa je pred nedav-
nim ubila tudi neko 11-člansko
družino. Isti dan so islamisti
ubili še dva moška, o napadih
na kmete in živinorejce pa so
poročali z alžirskega višavja.
Po nekaterih podatkih naj bi bi-
lo v terorističnih napadih od le-
ta 1992 naprej ubitih že več kot
50 tisoč ljudi.
V IMostarju
zaostreno
Evropski upravitelj Mostar-
Ja Hans Koschnik je predsta-
vil bodočo upravno ureditev
mesta. Tako naj bi se to delilo
na osrednji okraj in šest občin.
V treh bi večino imeli Hrvati,
v teh pa Muslimani. Ameriška
vlada je takoj po predstavitvi
načrta podprla Koschnikov
predlog, hrvaški prebivalci
Mostarja pa so ga sprejeli na
povsem drug način. Napadli so
vozilo upravitelja EU, nanj ce-
lo streljali, poškodovali 13 vo-
zil policije EU, po napadu na
Koschnika pa so vdrli v sedež
evropske uprave. Hrvaški po-
licisti naj bi nemirne demon-
strante menda samo nemo opa-
zovali. Hrvaški župan zahod-
nega dela mesta Brajkovič je z
EU tudi uradno prekinil vse sti-
ke, v mestu pa so uvedli poli-
cijsko uro. Zaradi nastalih raz-
mer v Mostarju je v Zagreb ne-
mudoma dopotovala predsedu-
joča EU, italijanska zunanja
ministrica Agnellijeva in se se-
stala s predsednikom Tudma-
nom. Ta je po pogovorih v Mo-
star napotil notianjega ministra
in policiste, ki naj bi skupaj z
evropsko policijo v mestu
vzpostavili red in mir. Ob in-
cidentu v Mostarju so zahodni
časopisi pisali, da bi morale za-
hodne države do Hrvaške zav-
zeti ostrejši odnos, britanski
The Times pa je opozoril, da
Mostar ne sme postati balkan-
ski Berlin.
Protiruske
demonstracije
¥ Groznem
v glavnem mestu uporne
kavkaSke republike Čečenije v
Groznem Je več tisoč ljudi pred
nekdanjo predsedniško palačo
Džoharja Dudajeva ves teden
demonstriralo zaradi prisotno-
sti ruskih vojaških enot v tej dr-
žavi. Demonstranti so tudi zah-
tevali odstop proruske vlade
Zavgajeva. Ruske vojaške eno-
te so zablokirale vse dostope v
mesto, da se demonstrantom ne
bi mogli pridružiti še novi pri-
vrženci. Med demonstranti if>
policijo je prišlo do spopadov,
v katerih Je bilo ubitih najmanj
10 Ijjidi. Konec tedna sta tudi
odjeknili eksploziji dveh gra-
nat, pri čemer so življenje iz-
gubili trije ljudje. Kmalu zatem
so ostale demonstrante vojaki
pregnali s streljanjem v zrak in
z dimnimi bombami Zaradi
zaostrovanj v Groznem se Je
ruski predsednik Jelcin sestal
s posvetovalnim svetom. De-
jal Je, daje treba vojno v Če-
čeniji takoj končati. Jelcin naj
bi se v teh dneh tudi izjasnil,
ali namerava kandidirati na ju-
nijskih predsedniških volitvah.
Če se bo za to odločil in če bo
uspešno, brez novega preliva-
nja krvi v Čečeniji končal voj-
no, mu uspeha na volitvah ne
more nihče odvzeti.
DAMJAN KOSEC^POPIv
Delitev v Podčetrtku
Nova občina Izven Celjskih lekarn
v občini Podčetrtek je deli-
tev premoženja bivše šmarske
občine med pet novih po\'zro-
čila obširno razpravo. Na zad-
nji seji občinskega sveta se je
izkazalo, da želijo svetniki v
gradivu predvsem konkretne
številke, kar pa bi po drugi
plati pomenilo ocenitev skup-
nega premoženja. To bi seveda
pomenilo težavno nalogo, saj
še niti popisa premoženja ni.
Podčetrteški svetniki so ta-
ko pretekli teden občinski
upravi naložili, da bi z bilan-
cami stanja skušali ugotoviti
vsaj okvirno vrednost premo-
ženja bivše občine. V Podče-
trtku namreč pričakujejo, da
bi dobili približno 15 odstot-
kov premoženja bivše šmarske
občine, toliko kot je bil tudi
delež njihovega prebivalstva.
Po obširni razpravi je podčetr-
teški občinski sklep vendar le
sprejel obširna osnutka načina
delitve premoženja nekdanje
občine, zdaj pa je spet na vrsti
medsebojno usklajevanje žu-
panov novih občin.
Sicer pa so na seji sprejeli
tudi odločitev o začasnem fi-
nanciranju javne porabe, pred
sprejetjem letošnjega proraču-
na. Njegov osnutek že priprav-
ljajo, menijo pa, da bo po vsej
verjetnosti sprejet v marcu.
Svetniki so se strinjali tudi s
kandidatno listo članov nad-
zornega odbora (z Zdravkom
Počivavškom, Bernardo Babic,
Vladom Vindarjem, Ivanom
Topliškom in Marijo Kovačič),
pri čemer ima vsaka KS po
enega predstavnika. Na seji so
se odločali še o ustanovitelj-
skih pravicah v javnem zavo-
du Celjske lekarne, pri čemer
občina Podčetrtek ne namera-
va sodelovati. Glede lekarne,
ki jo bodo pridobili po dolgih
letih, so se odločili za podeli-
tev koncesije, v Celjskih lekar-
nah pa namerava Podčetrtek
sodelovati le pri njihovi deli-
tveni bilanci, saj je bila v okvi-
ru bivše šmarske občine sou-
stanoviteljica.
Občinski svet Podčetrtka je
ugodno ocenil kandidaturo
Vinka Habjana za načelnika
upravne enote v Šmarju.
BRANE JERANKO
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO

Nic vec otroških postciiic
Zaraill ¥eNklh Izgub bo TIMLaško oddal ¥ najem s¥oJ obral ¥ GračnIcI - Od 133 dela¥ce¥jlh bo 58 presežnih
Obrat laške Tovarne izolacijskih materialov v Gračnici^
od 1. marca ne bo več sestavni del tovarne. Obrat se že vr-1
sto let otepa z velikimi izgubami, zato se je vodstvo podjetja^
odločilo, da ga odda v najem zasebnemu podjetju Sadeko iz^
Laškega. Od 133 doslej zaposlenih delavcev jih 75 že ima^
novega delodajalca, za preostalih 58 pa bodo v TIM-u do 5.
marca izdelali program reševanja presežnih delavcev.      \
TIM je nekdanji obrat Slo-
venijalesa v Gračnici prevzel
pred dvema desetletjema in ves
ta čas ohranjal njegov proi-
zvodni program, to je izdelo-
vanje otroških posteljic iz ma-
sivnega lesa. V Gračnici so na
leto izdelali od 30 do 50 tisoč
posteljic in kar 98 odstotkov iz-
delkov prodali na zahodnih tr-
gih, zlasti v Veliki Britaniji, iz-
voz obrata paje predstavljal kar
dobro polovico izvoza celotne-
ga podjetja. Po besedah direk-
torja Jožefa Pušnika je TIM
leta 1976 vzel obrat pod svoje
okrilje predvsem iz dveh raz-
logov: da bi ga saniral in da bi
si zagotovil devize, do katerih
je bilo v tistih časih zelo težko
priti, tovarna pa jih je potrebo-
vala za nakup surovin za svoje
ostale programe. Sanacija obra-
ta, ki mu je šlo slabo že takrat,
ko je bil še pod okriljem Slo-
venijalesa, ni uspela in izguba
seje iz leta v leto povečevala.
V preteklem letu je znašala že
170 milijonov tolarjev in v to-
varni so ugotovili, da bi nada-
Ijevanje proizvodnje s tolikšno
izgubo zagotovo začelo ogro-
žati tudi dejavnost ostalih pro-
gramov v tovarni.
Poleg slabše tehnološke
opremljenosti so bili v zadnjih
letih poglavitni krivci izgube še
slabši pogoji poslovanja na na-
bavnih in prodajnih trgih, po-
javila seje velika konkurenca
iz vzhodnih držav, za nameček
paje lani šel v stečaj največji
angleški kupec posteljic iz
Gračnice. "TIM si preprosto ne
more več privoščiti programa,
ki prinaša stalne izgube in živi
na račun drugih delov tovarne,
saj tudi razmere na trgu tega ne
dopuščajo več," pravi Jožef
Pušnik. "Menim, daje odloči-
tev o izločitvi programa v Grač-
nici iz ostalih programov tovar-
ne še pravočasna, vendar bi bi-
lo bolje, če bi takšen korak sto-
rili že prej. Zaradi negativnih
socialnih posledic smo namreč
odločitev ves čas prelagali in v
preteklih letih, zlasti pa lani,
poskušali postaviti obrat na no-
ge z vrsto ukrepov, ki pa niso
dali želenih rezultatov. Res je,
da bi obrat v Gračnici lahko re-
šili z velikimi naložbami v po-
sodobitev tehnologije in z no-
vimi kupci v višjih cenovnih
razredih, vendar to ne bi bilo v
skladu z usmeritvami tovarne.
TIM je namreč v preteklih le-
tih vlagal le v tiste programe,
ki so dosegali boljše rezultate
in na katerih smo gradili svoj
razvoj, to pa so programi s po-
dročja izolacij, embalaže, vars-
tva okolja in zmanjševanju po-
rabe energije. Naše strateško
poslanstvo je, da delamo izdel-
ke za varovanje okolja in ener-
gije, ne pa otroške posteljice.
Program v Gračnici torej sploh
ne sodi v te okvire, pa tudi vlo-
go, ki jo je ime! v času devizne
suše, je zdavnaj že odigral."
V obratu v Gračnici je zapo-
slenih 133 delavcev, ki so se-
daj trajni presežki, zaradi izlo-
čitve obrata pa se bo zmanjšal
obseg dela tudi nekaterih dru-
gih služb v TlM-u. Ker vods-
tvo podjetja ni želelo kar tako
postaviti na cesto kar petino
svojih delavcev, je že decem-
bra lani začelo iskati takšnega
najemnika obrata, ki bi lahko
brez prekinitve nadaljeval proi-
zvodnjo v Gračnici. Našli so
zasebno podjetje Sadeko iz
Laškega, ki se ukvarja z žaga-
njem lesa in izdelovanjem mo-
ralov. TIM je z zasebnim pod-
jetjem že podpisal najemniško
predpogodbo, s katero seje Sa-
deko obvezal, da bo poleg na-
jema obrata najkasneje do 1.
marca vzel v delovno razmerje
za nedoločen čas tudi 75 delav-
cev. To je problem presežnih
delavcev precej omililo, saj bo
TIM-u ostalo v breme le 58 de-
lavcev, za katere bodo do 5.
marca izdelali program reševa-
nja trajnih presežkov. "Težave
zaradi izločitve obrata v Grač-
nici torej niso tako velike, kot
je sprva kazalo, saj zastojev v
proizvodnji ne bo. Obrat bo od-
dan v najem zato, ker je za zem-
ljo in zgradbo vložen denacio-
nalizacijski zahtevek in ga za-
lo tudi nismo vključili v last-
ninsko preoblikovanje Tirna.
Naša tovarna ni zainteresirana
za nakup teh nepremičnin, do
katerih ima sicer predkupno
pravico, bo pa kljub temu sku-
paj s skladom in z denacionali-
zacijskim upravičencem poma-
gala pri reševanju problema,"
zatrjuje Pušnik.
TIM Laško je 5. februarja
dobil še drugo soglasje Agen-
cije za privatizacijo in bo
kmalu registriran na sodišču
kot delniška družba. Nekaj
več kot 50 odstotkov tovarne
bo v rokah notranjih lastni-
kov, republiški skladi pa bo-
do lastniki 49,89 odstotka ka-
pitala.
Če TIM-u ni uspelo sanirati
obrata v Gračnici, kako je lah-
ko potem pričakovati, da bo to
uspelo najemniku? Jožef Pu-
šnik meni, da so takšni dvomi
odveč, saj bo podjetje Sadeko
z najemom obrata v Gračnici
zaokrožilo svojo dosedanjo
proizvodnjo, uspeh pa naj bi
zagotavljalo tudi manjše števi-
lo zaposlenih. Poleg tega bo
TIM prepustil najemniku del
dosedanjih zalog, mu tri mese-
ce omogočal koriščenje neka-
terih svojih služb, pa tudi na-
jemnina ne bo previsoka.
JANJA INTIHAR
Joief Pušnik: "TIM si ne more več privoščiti programa, ki pri-
naša le izgube."
Podjetnišifi center
tudi v Radečaii
Predvidoma prihodnji me-
sec bodo v Radečah odprli
podjetniški center, s katerim
naj bi v občini, ki jo pesti vse
večja gospodarska kriza,
vzpodbudili nastanek novih
podjetij in obrtnih delavnic
ter na takšen način rešili vsaj
nekaj delovnih mest.
Center bo sprva deloval v ok-
viru oddelka 7,a gospodarstvo in
finance pri občinski upravi, sča-
soma pa naj bi vodenje in uprav-
ljanje, seveda ob sodelovanju
občine, prevzeli podjetniki in
obrtniki kar sami. Naloga cen-
tra, ki naj bi kmalu prerasel ob-
činske okvirje in bi se, kot želi-
jo v Radečah, povezal tudi z
obrtniki in podjetniki v Zasav-
ju in Posavju ter v Zidanem Mo-
stu in Rimskih Toplicah, bo
predvsem povezovanje zasebni-
kov z bankami in republiškimi
skladi, oddajanja poslovnih pro-
storov in zbiranje investicijske
dokumentacije. Poleg tega bo-
do v centru tudi svetovali, kate-
rih dejavnosti naj se bodoči
podjetniki in obrtniki lotijo ter
vzpodbujali zla.sti tiste obrti, ki
jih sedaj v občini primanjkuje
oziroma jih sploh nimajo.
Kot je povedal vodja oddel-
ka za gospodarstvo Franci Žo-
har, bo ustanovitev podjetniš-
kega centra z dvema milijono-
ma tolarjev podprla občina Ra-
deče, center pa se bo deloma fi-
nanciral tudi iz sredstev progra-
ma PHARE in morebiti tudi s
pomočjo republiških skladov.
Med ustanovitelji bodo tudi
banke - pogovori o povezova-
nju še potekajo - s katerimi bo
občina združila svoja sredstva
v tako imenovani rizični sklad,
ki bo radeškim podjetnikom
omogočal lažjo pot do ugodnej-
ših posojil. JI
Uspešna Javna
prodaja
Pred kratkim so uspešno
zaključili javno prodajo dej.
nic v žalskem podjetju Hme.
zad Tovarna krmil. Javnj
prodaji je bilo namenjenih 2o
odstotkov družbenega kapi.
tala, izhodiščna prodaj na ce.
na delnic pri vplačilih s cer.
tifikati je znašala 1.338 to.
larjev, pri gotovinskih vpij.
čilih pa 2.126 tolarjev. V po.
stopku javne prodaje delnic
je bilo zbranih za milijardo
183 milijonov tolarjev certi.
fikatov, od tega so fizične
osebe vplačale dobrih 67 mi.
lijonov tolarjev, pooblaščene
investicijske družbe pa mili.
jardo 116 milijonov tolarjev,
Gotovinskih vplačil ni bilo.
Ker je bilo v javni prodaji
zbranih več vplačil v primer-
javi z družbenim kapitalom,
namenjenim temu načinu
lastninskega preoblikovanja,
seje cena delnic iz javne pro-
daje zvišala za 30 odstotkov,
Končna cena delnic pri vpla-
čilih s certifikati znaša 1.740
tolarjev.
Vse več
telefonskili
govorilnic
V Telekomu so izvedli ob-
sežno razširitev in posodobi-
tev svojih telefonskih govo-
rilnic. Do sredine 1995 so bi-
le vključene pretežno žeton-j
ske govorilnice, v lanskem
letu pa so v Telekomu zasta-
vili obsežen projekt postavi-
tve novih govorilnic in poso-/
dobitve tistih na najbolj pi»(|
metnih mestih. Postavili so
1550 govorilnic, ki jih je mo-
goče aktivirati s čip kartico.
Trenutno so na voljo kartice
s 100 in 400 impulzi, kmalu
se jim bo pridružila še karti-
ca s 50 impulzi. V celjski po-
slovni enoti Telekoma je na-
meščenih 291 telefonskih go-
vorilnic, v 195 je možna upo-
raba Čip kartice, preostalih
96 pa je možno aktivirati z
žetoni.
Podjetniški center
v Zrečaii
Podjetniško informativni
center v Zrečah je začel de-
lovati šele pred nekaj tednij
dosedanji obisk v tem centni
pa dokazuje, da so ga občani!
resnično potrebovali. Infor-
macije so ljudem v prostorih
občine Zreče na voljo vsako
sredo med 12. in 16. uro, raz-
mišljajo pa že o podaljšanju
delovnega časa. V podjetniš-
kem centru so interesentoni
na voljo informacije, zanimi-
ve predvsem za obrtnike in
podjetnike.
V korak s konkurenco
Pred dnevi se je končal
bienalni sejem Confortec v
Franciji, na katerem so se
predstavili vsi, ki kaj pome-
nijo v izdelavi kuhalnih,
pralno pomivalnih in hla-
dilno zamrzovalnih apara-
tov. Med razstavljavci je s
svojimi izdelki sodelovalo
tudi velenjsko Gorenje.
Velenjsko podjetje seje na le-
tošnji Confortec skrbno pripra-
vilo. Razstavni prostor je bil de-
ležen številnih priznanj, v naj-
pomembnejši francoski reviji za
belo tehniko Confortec Maga-
zin so podjetje predstavili v po-
sebni reportaži, prispevki o Go-
renju pa so bili objavljeni tudi
v štirih največjih strokovnih
francoskih časopisih. Pred sej-
mom je podjetje Gorenje Sidex
France izdalo nove kataloge za
velike gospodinjske aparate za
obe lastni blagovni znamki, po-
seben prospekt za vse novosti,
predstavljene naConfortecu, in
prav tako poseben prospekt za
novo linijo Gorenjevih velikih
gospodinjskih aparatov Young
Stile.
Sicer so glavne značilnosti le-
tošnjega Conforteca vse večji
prodor proizvajalcev bele td*
nike iz držav Vzhodne Evropi
in Azije, vse več aparatov je'
barvah, prevladujejo pa prw
vsem mehke linije. Širi se p*"!
nudba vgradnih kuhalnih apaf*
tov, pralne stroje odlikuje"
manjša poraba vode in elektrik
ne energije. Eno izmed spo^
čil letošnjega pariškega sc}^
je, da postajajo veliki gosp*
dinjski aparati vse bolj prijaz"!
do okolja in uporabnika. Sev^
da pa vseh načrtov izdeloval^
bele tehnike še niso izdali.
MARJAN LIPOVŠB^
Št. 7.-15. februar 1996

GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Ro žalska občina končno
dobila obrtno cono?
lovski g o za naj bi zaživel ¥ petih letih - Pričakujejo približno aifa tisoč novih
lovnih mest_
čeprav sodi žalska obči-
y slovenski vrh po raz-
uju obrti in podjetništva,
jje hkrati ena redkih ob-
jn,ki podjetnikom in obrt-
ijliom v vseh teh letih ni us-
lela zagotoviti obrtne cone.
[0 pa, da se na tem po-
li^Uju vendarle premika in
J bo na prostoru med bo-
ojlo avtocesto, obvoznico
pEmteksom vendarle na-
jela težko pričakovana
ilirtna cona.
Razpis o prodaji Arnovskega
,Qzda naj bi bil še v februarju
Izjavljen v Uradnem listu. S
jni razpisom občina išče kup-
eza zemljišča, ki so bila do-
ilej v njeni lasti in daje neke vr-
ite koncesijo oziroma prepušča
[emijišče kupcem, ki bi na tem
ompleksu uredili vso potreb-
no infrastrukturo. V žalski ob-
čini so namreč po dolgih letih
spoznali, da niti kadrovsko niti
finančno niso kos temu zaloga-
ju, zato naj se dela lotijo grad-
bena podjetja ali banke, ki se
ukvarjajo z nepremičninami,
skratka tisti, ki se s takšnimi
stvarmi ukvarjajo profesional-
no.
Zemljišče, predvideno za
obrtno cono, obsega 33 hektar-
jev površin. Za nakup zemljiš-
ča se zanima precej interesen-
tov, doslej so se v občini pogo-
varjali z SKB banko, Vegra-
dom, Smeltom in Rudisom, po-
leg teh se za nakup zemljišč za-
nimajo tudi v Hmezad banki ter
Avstrijci. Kupec, morda bo to
tudi več kupcev hkrati, bo mo-
ral na tem zemljišču urediti ka-
nalizacijo, zagotoviti oskrbo z
vodo in električno napeljavo
oziroma vso potrebno infra-
strukturo. V občini si želijo, da
bi bila cona čimprej zgrajena,
saj bi v njej dobilo delo približ-
no 2 tisoč ljudi. V žalski občini
razmišljajo celo o tem, da bi do-
sedanje občinsko zemljišče
brezplačno prenesli na novega
lastnika. Izračuni namreč kaže-
jo, da bi tudi v primeru, če bi
zemljišče interesenti dobili za-
stonj, že samo z dohodnino v le-
tu dni v proračun dobili več de-
narja kot pa znaša vrednost
zemljišča. Poleg tega računajo
tudi na prometni davek kot vir
prihodka občinskega proračuna.
Približno tretjina prostora v
obrtni coni Arnovski gozd naj
bi bila namenjena trgovskemu
centru, dve tretjini pa različnim
drugim dejavnostim. Edina
omejitev, ki jih postavlja obči-
naje zahteva, daje vsakršna de-
javnost, ki se bo odvijala v co-
ni, ekološko neoporečna.
Konkretno se za obrtno cono
že zanimajo interesenti, ki bi na
tem območju imeli avtosalone
vključno s prodajo in popravi-
lom vozil, v coni naj bi razvija-
li gostinsko dejavnost, še ved-
no pa v občini podpirajo zami-
sel o ustanovitvi regijskega cen-
tra industrijskih prodajaln.
Obrtna cona Arnovski gozd bi
se razprostirala vzhodno od
podjetja Emteks med sedanjo
obvoznico in bodočo avtocesto,
za ureditev cone pa bo potreb-
no posekati obstoječi gozd. Po-
lovico zemljišč je občina v pre-
teklih letih že odkupila od last-
nikov in tudi za odkup preosta-
le polovice zemljišč naj bi v pri-
hodnje poskrbela žalska občina.
Če bo šlo vse po načrtih, bo
obrtna cona zgrajena v prihod-
njih petih letih, z deli pa naj bi
začeli predvidoma v letu dni.
IB
Obstoj le z manjšim
številom zaposlenih
KIka Akustik oa poneileljka aalje posluje
poillmenom Konjiška konlekcija
Usoda konjiškega podjet-
ja Kika Akustik, ustanov-
ljenega po stečaju Konuso-
ve družbe Koko, je še ved-
no negotova. 88 delavk je
doslej z vodstvom sklepalo
pogodbe o zaposlitvi za do-
ločen čas, v začetku tega
tedna pa je 60 zaposlenih
dobilo delo za nedoločen
čas.
Delovna inšpekcija ob spre-
jetju v redna delovna razmerja
zahteva še izplačilo regresa in
jubilejnih nagrad ter pridobitev
uporabnega dovoljenja in ure-
ditev kolektivne pogodbe. Po
besedah direktorice Marije Ve-
reš potrebno dokumentacijo
urejajo, nemogoče pa bo po nje-
nih besedah ugoditi zahtevam
po izplačilu pripadajočega re-
gresa ali jubilejnih nagrad.
Kiko Akustik so ustanovili
trije nekdanji vodilni delavci
družbe Koko Marija Vereš,
Marica Zabukovšek in Edi
Tič, ki je podjetje zapustil de-
cembra lani. Lastnik podjetja s
30-odstotnim deležem je še Hol-
ding Konus, ta delež pa naj bi v
prihodnje, če bodo to želele, od-
kupile zaposlene delavke. Apri-
la lani ustanovljeno podjetje je
doslej le štiri mesece poslovalo
pozitivno. Po oceni obeh last-
nic, Vereševe in Zabukovškove,
je prihodnost Kike, ki odslej po-
sluje pod imenom Konjiška
konfekcija odvisna od tega, ali
jim bo uspelo izvesti temeljito
reorganizacijo. Redno namera-
vajo zaposliti le 60 delavk, pri-
čakujejo pa tudi denarno pomoč
Ministrstva za delo. Odgovor iz
Ljubljane pričakujejo v krat-
kem, od tega pa bo odvisen tudi
odkup strojev, s katerimi delajo
ter najem prostorov, ki so v la-
sti Holdinga Konus.
TASK
Bodo v Steklarni ustavili proizvodnjo?
sodstvo potljetja pričakuje oprostitev prispevkov In garancijo tiržave za najetje
mega posojila - Težave kljub večji proizvodnji In proifajl
v torek je bila v Celju se-
j Upravnega odbora Ob-
ločne gospodarske zborni-
e, na njej pa so med dru-
im obravnavali trenutne,
ič kaj rožnate gospodarske
azmere v Steklarni Boris
idrič v Rogaški Slatini.
Steklarna sodi danes med
»{je svetovne proizvajalce v
\TO\zvodnji stekla za široko po-
v^^o. Trenutno zaposluje
/Mdelavce na dveh lokacijah
insicer v Rogaški ter v Kozjem.
Veiino proizvodnje prodajo na
zahodna tržišča, izvoz stekla je
vlanskem letu znašal 85 odstot-
kov, skupaj z modeli in emba-
ažo pa preko 90 odstotkov ce-
otne realizacije. V zadnjih de-
ietih letih so izvoz v Steklarni
lovečali za več kot petkrat, v
anskem letuje znašal 31,1 mi-
lijon USD, poleg tega se to pod-
Mje uvršča med izrazite neto iz-
voznike, saj zadnja leta kar šest-
krat več izvažajo kot uvažajo.
Kljub takšnim uspehom v \z-
'ozu seje Steklarna pred letom
npol znašla v precejšnjih teža-
vah, leto 1994 zaključila z iz-
'ubo, z rdečimi številkami pa so
•Cdosedanjih ocenah zaključi-
itudi poslovanje v letu 1995.
'^guba je po oceni vodstva Ste-
klarne posledica padca ameriš-
kega dolarja v primerjavi z
nemško marko ter zaostajanja
rasti tečajev tujih valut za infla-
cijo v Sloveniji. V Steklarni so
še posebej prizadeti zaradi dejs-
tva, da so morali 80 odstotkov
celotnega izvoza obračunavati v
dolarjih, čeprav je tečaj tolarja
vezan na nemško marko. Velik
delež izvoza v ZDA ter obračun
v USD v Steklarni razlagajo s
tem, da so se morali zaradi ve-
likega povečanja proizvodnje v
preteklih letih usmeriti na tržiš-
ča z veliko kupno močjo, saj gre
za izdelke široke potrošnje ter
v države, ki nimajo pomembnej-
še lastne proizvodnje, ki bi bila
zaščitena z raznimi instrumenti
trgovinskih zaščit. Na drugi
strani pa zaradi tehnoloških spe-
cifičnosti približno 85 odstot-
kov stroškov ustvarjajo v Slo-
veniji.
V Steklarni so se sami sicer
lotili določenih ukrepov. Poso-
dabljali so tehnologijo, skrbeli
za vrhunsko tehnologijo, utrje-
vali blagovno znamko in se pre-
bijali v višji cenovni razred. V
podjetju so se lotili reorganiza-
cije in zmanjšali število zapo-
slenih, iskali nova tržišča, po-
večali proizvodnjo, produktiv-
nost in zmanjšali stroške na eno-
to proizvoda. Poleg tega so
omejevali rast osebnih dohod-
kov, ki danes za republiškim
povprečjem gospodarstva zao-
stajajo že za dobrih 20 odstot-
kov.
Kljub tem ukrepom niso us-
peli premostiti velikih dispari-
tet pri svetovnih valutah. Po me-
todologiji, uporabljeni za prija-
vo najavni razpis za dodeljeva-
nje sredstev za subvencionira-
nje prispevkov za socialno var-
nost neto izvoznikov v lanskem
letu so v Steklarni izračunali, da
znaša izpad prihodka zaradi gi-
banja tečajev in domače infla-
cije 19,8 milijonov DEM. V Ro-
gaški so na račun subvencij do-
bili 69 milijonov tolarjev. Zato
so v Steklarni del razlik pokri-
vali z večjo zadolženostjo, kar
pomeni še dodatno obremeni-
tev. Kljub povečanju proizvod-
nje in prodaje za 2,5 milijonov
USD v letu dni ter znižanju plač
so se v preteklem letu v tem
podjetju srečevali s precejšnji-
mi likvidnostnimi težavami, ne-
rednim plačevanjem dobavite-
ljem, poslabšala seje založenost
s surovinami in rezervnimi de-
li.
Od predlaganega zmanjšanja
prispevnih stopenj za leto 1996
za 2,7 odstotkov pričakujejo za
približno pol milijona DEM
manjše obremenitve, ne strinja-
jo pa se s predvideno ukinitvijo
subvencioniranja velikih neto
izvoznikov oziroma omejitev
zgolj na tekstilce in usnjarje. Če
bo med izvozniki prihajalo do
selekcije, pa bi morala vlada po
oceni vodstva Steklarne upošte-
vati velikost neto izvoza ali pa
deleže izvoza v celotni realiza-
ciji.
Direktor Steklarne Jožef Pel-
ko opozarja, da se je njihovo
podjetje trenutno znašlo v po-
ložaju, ko jim dobavitelji ustav-
ljajo dobave, banke pa jim za-
radi izgube v poslovanju ter pre-
velike zadolženosti ne odobra-
vajo novih posojil. Ker ne vidi-
jo možnosti za pridobitev dodat-
nih virov sredstev, lahko pride
do ustavitve proizvodnje, posle-
dica tega pa neizpolnjevanje do-
bav kupcem ter izguba tržišč.
Od gospodarske zbornice zato
v Steklarni pričakujejo pomoč
pri posameznih ministrstvih, ki
naj bi jim zagotovila takojšnjo
oprostitev prispevkov za social-
no varnost iz bruto in na bruto
osebne dohodke ter izdajo ga-
rancije Republike Slovenije za
najetje posojila v višini 5 mili-
jonov DEM. S tem posojilom bi
v Steklarni vrnili zapadle anui-
tete že najetih posojil ter pove-
čali vire obratnih sredstev.
IRENA BAŠA
Mizelf, a liijub vsemu ogromen dobiček
?W uspehi sanacije olastninjenega Dometa - Poiljetje bo zaposlovalo 550tlelavcev
Leto 1995 je bilo prvo le-
" poslovanja olastninjene-
i* podjetja Comet Zreče,
^»ključnega računa še ni-
J»Jo, vodstvo pa ocenjuje,
"Me delniška družba svoje
•"^0 poslovno leto uspešno
Vključila.
f^odjetje, ustanovljeno že le-
^'958, posluje od začetka lan-
pga leta kot delniška družba,
[[JO vodita tričlanska uprava na
r^'u z generalnim direktorjem
ij^^rjanom Lorgerjem ter se-
"^tnčlanski nadzorni svet. Os-
°^ni kapital družbe znaša do-
milijardo 700 milijonov to-
I^Jev, 60 odstotkov delnic je v
notranjih delničarjev, osta-
MO odstotkov je v rokah ka-
J*3lskih skladov. Comet sodi
^ največje evropske proizva-
Hllvseh vrst umetnih brusov,.
v svojih tovarnah v Sloveniji, na
Malti in v Avstriji zaposluje
približno 700 delavcev. Skoraj
90 odstotkov celotne proizvod-
nje izvozijo na zahodnoevrop-
ska tržišča in v druge dežele na
vseh petih celinah sveta. Pretež-
ni del proizvodnje predstavlja-
jo umetni brusi vseh oblik in di-
menzij, pomemben del proi-
zvodnje pa so še armature za
bruse ter drugi izdelki izbrezal-
kalnega steklenega vlakna, v
manjšem obsegu pa embalaža iz
bioplastike, ognjeodporni mate-
riali, izdelki iz tehnične kerami-
ke ter orodja in naprave za proi-
zvodnjo brusov in za druge in-
dustrijske namene.
Direktor Marjan Lorger
ocenjuje, da začetek delniške
družbe ni bil obetaven, saj so se
sredi lanskega leta srečevali z
rdečimi številkami. Izgubaje bi-
la po njegovih besedah posle-
dica trendov v zadnjih letih in
položaj Cometa kot aktivnega
izvoznika. Takšno zapuščino je
prevzela nova, pomlajena vods-
tvena ekipa, kije pripravila sa-
nacijski program. Sredi lanske-
ga leta so v Cometu še beležili
relativno visoke dolgove, ti so
znašali dobrih 50 milijonov to-
larjev, konec leta pa zaključili
z dobičkom. Znesek, o katerem
zaenkrat še ne govorijo, je sicer
nizek, a za izvoznika po oceni
direktorja ogromen.
V letošnjem letu bodo v Co-
metu nadaljevali z uresničeva-
njem sanacijskega programa. V
sodelovanju z zunanjimi stro-
kovnjaki so pripravili nov mo-
tivacijski sistem, ena ključnih
nalog znotraj tega sistema je
zmanjšanje števila različnih de-
lovnih mest. Dosedanjih 360 so
zmanjšali na približno 90, tak-
šno združevanje delovnih mest
pa pomeni tudi precejšnje poe-
notenje plač. Kljub temu lahko
delavec z več znanja in spret-
nosti, daljšimi delovnimi izkuš-
njami in trajnim doseganjem
boljših delovnih rezultatov na-
preduje v višji plačilni razred,
ne da bi moral zato zamenjati
delo ali delovno mesto. Čeprav
so izboljšali rezultate poslova-
nja, pa v Cometu načrtujejo, da
bodo v prihodnje zaposlovali
približno 550 ljudi, kar pomeni
148 presežnih delavcev. Vods-
tvo delniške družbe obljublja,
da bodo problem presežnih de-
lavcev reševali na pravičen in
čimmanj boleč način ter s pri-
mernimi odpravninami.
TASK
NOVO NA BORZI
Borzni
indeks
Piše: Bojan Gradišnik
Borzni indeks je povprečje
določenih vrednostnih papirjev.
Investitorji lahko preko borzne-
ga indeksa vidijo kakšen je splo-
šen trend gibanja tečajev na bor-
zi. Indeksi se izračunavajo raz-
lično in je seveda pri vsakem
borznem indeksu potrebno poz-
nati njegovo sestavo.
V osnovi ločimo indekse z
ozko in pa s široko bazo. Pri in-
deksu z ozko bazo se upošteva-
jo le tečaji določenih delnic, ki
kotirajo na borzi, pri indeksu s
široko bazo pa se upoštevajo te-
čaji vseh delnic na borzi. Seve-
da pa na tako ali drugače izra-
čunan indeks vpliva tudi teža
določenega vrednostnega papir-
ja v celotnem indeksu. Nekate-
re delnice so pri izračunu borz-
nega indeksa pomembnejše od
drugih. To je po svoje tudi lo-
gično, kajti delnice nekaterih
delniških družb so iz tega ali
drugega razloga pomembnejše
od drugih, ali bolje zapisano,
imajo drugo težo. Seveda pa
morajo tisti, ki indekse izraču-
navajo, imeti do vseh delnic, ki
so v indeksu v osnovi enak od-
nos. Vsaka borza ima svoje
borzne indekse. V svetu so naj-
bolj poznani indeksi, kijih izra-
čunavajo na največjih borzah.
To so DONV JONES INDEKS
(Nevv York), NIKKEI (Tokio),
DAX (Frankfurt) in drugi. V in-
deks DOW JONES je zajetih 30
najpomembnejših delnic, ki ko-
tirajo na borzi v Nevv Vorku.
Izračunavajo ga že 99 let. Kljub
temu, da ima indeks določene
pomanjkljivosti (ozka baza), se
na njegovi podlagi ocenjuje
splošen položaj v ameriškem
gospodarstvu.
Na Ljubljanski borzi izraču-
navajo dva indeksa in sicer SBI
in BIO. SBI je indeks delnic,
BIO pa indeks obveznic, ki ko-
tirajo na borzi. Potrebno je pou-
dariti, da se je z drugim okto-
brom leta 95 spremenila sesta-
va indeksa delnic SBI. Iz indek-
sa so bile izključene vse pred-
nostne delnice, tako da sedaj se-
stavlja indeks 8 delnic in sicer
SKB banka, Probanka, Salus,
Nika, Dadas, Finmedia, Mladin-
ska knjiga Založba in Terme Ča-
tež. Indeks BIO pa trenutno se-
stavljajo naslednje obveznice:
BCEI, PGO, RSOl, RS02,
SKBl. Pomembno je poudariti,
da se bo s prihodom delnic iz
lastninskega preoblikovanja bis-
tveno spremenila sestava delnic
v SBI, ki se bo tudi izračunaval
na nov način. Zaradi tega se gi-
banje novega indeksa ne bo mo-
glo primerjati z gibanjem seda-
njega, čeprav bo po vsej verjet-
nosti indeks obdržal staro ime.
Termlnsica borza
Konec februarja bo začela de-
lovati terminska borza d.o.o.,
Ljubljana. Terminsko poslova-
nje bo potekalo vsak dan med
10.00 in 13.30. Trgovanje bo
potekalo preko modula sistema
BIS ( borzni informacijski si-
stem) . Za začetek se bo trgova-
lo z naslednjimi instrumenti: va-
lutne terminske pogodbe (DEM,
USD, ITL in USD/DEM), ter-
minske pogodbe na SBI in BIO
in opcije na SBI in BIO.
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno ob-
veščamo, da lahko te delnice
prodajo preko CBH. Prav ta-
ko se vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih
je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije
Zaradi mnenja Agencije za trg
vrednostnih papirjev, ki govo-
ri o tem, da objavljene infor-
macije investitorjem še ne
omogočajo ustrezne presoje
nastalih razmer in da bo ob-
java takšnih informacij mož-
na šele po sprejemu skupščin-
skih sklepov, se Jo borza po-
novno odločila, da začasno
prekinja trgovanje z delnica-
mi MK Založbe d.d.
Šff. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
TEMA TEDNA

Prvi siilci nove
slovensife šoie
Krovni zakon prenove slovenskega šolstva sprejet - PoiJ
streho tutJI zakon o poklicnem In strokovnem Izobraževanju
Optimistične napovedi, da
bo slovensko državno zakono-
dajno telo še do konca lanske-
ga leta spravilo pod streho pa-
ket šolskih zakonov, so se iz-
kazale za preuranjene. Držav-
ni zbor je tako v začetku fe-
bruarja postavil prvi dve sliki
nove podobe slovenskega šol-
stva, druge pa mu bodo sledile
v naslednjih tednih in mese-
cih, saj je pri sprejemanju pa-
keta šolske zakonodaje priča-
kovati še vroče in dolgotrajne
parlamentarne in strankarske
razprave.
Najpomembnejši in hkrati
krovni zakon, ki v veliki meri
določa novo podobo sloven-
skega šolstva, je zakon o orga-
nizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja. Poslanci dr-
žavnega zbora so ga v tretjem
branju sprejeli prejšnji torek,
ko so hkrati prižgali zeleno luč
tudi za nov zakon o poklicnem
in strokovnem izobrsiževanju.
Stvar parlamentarne presoje
pa ostajajo še zakoni o vrtcih,
o osnovni šoli, o gimnazijah
ter o izobraževanju odraslih.
Temeli nove šoie
Zakon o organizaciji in fi-
nanciranju vzgoje in izobraže-
vanja je vsekakor tisti, ki do-
loča temelje nove podobe slo-
venskega šolstva. V njem je
opredeljeno, kdo in kako lah-
ko poslej ustanavlja javne ter
tudi zasebne vzgojne in izo-
braževalne zavode, kaj in kako
naj se v njih poučuje, da bodo
doseženi zastavljeni standardi
znanja, nenazadnje pa tudi,
kdo in kako naj vse to plača.
Krovni šolski zakon predpi-
suje pogoje za opravljanje
vzgojno-izobraževalnih dejav-
nosti, način financiranja za
predšolsko vzgojo, osnovno
šolstvo ter šolanje mladoletni-
kov in mlajših polnoletnikov s
posebnimi potrebami, za os-
novno glasbeno šolanje, za
srednje splošno, strokovno in
tehniško izobraževanje, za viš-
je strokovno izobraževanje, za
vzgojo in izobraževanje v do-
movih za učence in dijaških
domovih, hkrati pa organiza-
cijsko in finančno uokvirja tu-
di izobraževanje odraslih.
Čeprav se je poslanska raz-
prava najbolj vročično vrtela
okoli predpisanega števila uč-
nih ur šolske obveznosti učite-
ljev slovenščine v osnovnih in
srednjih šolah, pa je vendarle
za slovenske šolarje bodočih
generacij pomembnejša uza-
konitev 9-letnega osnovnega
šolanja. Zakon o organizaciji
in financiranju vzgoje in izo-
braževanja namreč določa
uvedbo devetletnega osnovne-
ga šolanja, za to pa bo v državi
treba zagotoviti ustrezne ka-
drovske in prostorske pogoje.
Če ostanemo pri najosnovnej-
šem - poskrbeti bo treba za
ustrezen >prevzem< šestletni-
kov v redni osnovnošolski pro-
ces, ki ga bodo ob učiteljicah
morale na nek način opravljati
tudi vzgojiteljice, in ustrezne
prostorske pogoje (prostor za
sprostitev in počitek najmlaj-
ših), ki bodo - kar je morda še
najpomembnejše - na vseh os-
novnih šolah v državi omogo-
čali enoizmenski pouk.
Čeprav koledarsko leto za-
četka devetletnega osnovnega
šolanja v Sloveniji še ni na-
tančno določeno, pa naj bi
vendarle poskusno in ob so-
glasju staršev — tam, kjer izpol-
njujejo predpisane pogoje - z
všolanjem šestletnikov začeli v
šolskem letu 1997/98, redno pa
v letu 2000/2001. Grobi okviri
rednega devetletnega osnov-
nega šolanja pa prinašajo še
tri triade oziroma ocenjevalne
obdobja, kar pomeni, da se bo
znanje bodočih generacij slo-
venskih šolarjev ekstemo pre-
verjalo po končanem tretjem,
šestem in devetem razredu.
Nov zai€on, vpis pa
še po starem
Kljub temu, da so poslanci
dižavnega zbora - glede na po-
membnost - takoj za krovnim
šolskim zakonom sprejeli tudi
zakon o poklicnem in strokov-
nem izobraževanju, pa je vse-
eno bolj ali manj dokončno, da
se bo letošnja generacija učen-
cev, ki zaključuje osnovno šo-
lanje, v poklicne in strokovne
srednje šole vpisala še po
starem.
Razpis za vpis v srednješol-
sko izobraževanje za šolsko le-
to 1996/97 so osmošolci dobili
v roke prav v teh dneh (včeraj
ali danes), sestavljen pa je bil
seveda še pred sprejemom no-
vega zakona. Kot pravi vodja
službe za izobraževanje pri
Obrtni zbornici Slovenije Ja-
nja Meglic, ki je ves čas sode-
lovala pri pripravi nove zako-
nodaje, pa še niso izdelani tudi
ustrezni podzakonski akti, ki
bodo omogočili izvajanje no-
vega zakona.
Bistvo novega zakona o po-
klicnem in strokovnem izobra-
ževanju je v tem, da prinaša
kar nekaj novih srednješolskih
poklicnih programov in pro-
gramov, ki bodo po dualnem
sistemu izobraževanja (v šoli
in pri obrtniku) dajali možnost
najprizadevnejšim in naju-
spešnejšim učencem, da svoje
šolanje zaključijo tudi z viso-
košolsko diplomo.
Vseeno ne bo odveč, da se
čimprej spet navadimo na pra-
vi vajeniški sistem šolanja ozi-
roma izobraževanja, za kar pa
morajo v skupinah za kuriku-
larno prenovo čimhitreje pri-
praviti ustrezne programe.
Glede na kratek čas, objavlje-
ne razpisne pogoje za vpis ter
nenazadnje tudi neusklajeno
delovno zakonodajo z novim
zakonom (posebno delovno
razmerje za vajence) ter nejas-
na določila za sklenitev novih
učnih pogodb, pa bo vendarle
obdržala tista, da se bo gene-
racija prvošolcev v šolskem le-
tu 1996/97 šolala še po >sta-
rem<, torej v obrtnih pro-
gramih.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Revizija posia
LJUBLJANA,  8.
bruarja (Delo) - Med ^
membnejšimi naložbami
obrambnega tolarja je nakup
sistema zvez oziroma bojne^
radijskega omrežja za sloven.
sko vojsko. Obrambno mini.
strstvo seje odločilo za izrae|.
sko korporacijo Tadirran in cfe.
cembra podpisalo pogodbo
Ministrski predsednik dr. Jj,
nez Drnovšek paje nedavno
povedal, daje zahteval revia.
jo omenjenega posla. Zaplet
nastal, ker se je na odločitev
ministrstva za obrambo priio.
žila £imeriška firma Harris..
Proti tretjinsici
zastopanosti žensk
LJUBLJANA, 8. f«.
bruarja (Delo)-Odbor za no-
tranjo politiko in pravosodje
DZ je zavrnil predlog skupine
poslancev, da bi bila na kan-
didatnih listah strank na prj.
hodnjih volitvah najmanj trel-
jina žensk. Podprl paje pred-
log sprememb zakona o volil-
ni kampanji, ki sta jih predlo-
žila poslanca DS Danica Sim-
šič in Tone Peršak. Po tem
predlogu naj bi vsaka stranka
enajst dni pred volitvami po-
sameznim ustanovam (račun-
sko sodišče, republiška volil-
na komisija in državni zbor)
posredovala vmesno zbirno
poročilo o višini zbranih sred-
stev za kampanjo, obenem pa
naj bi navedla vse vire pa tudi
donatoije, ki so prispevali večji
znesek od povprečne bmto pla-
če.
Za več i(ot milljav!^
mark šlcode     I
MARIBOR, II. februai
ja (Večer) - Na dvodnevnem
mednarodnem simpoziju
Družbeni red in privatna last-
nina na primeru privatizacije,
s posebnim ozirom na banke,
je sodelovalo več tujih in do-
mačih strokovnjakov. Poseb-
no pozornost je pritegnil na-
stop Romane Logar, direk-
torice Agencije Republike Slo-
venije za plačilni promet, nad-
ziranje in infonniranje, kije
predstavila potek in težave slo-
venske privatizacije. Menila
je, da proces lastninjena druž-
benega kapitala v gospodar*
tvu ne bo opravljen tako, kot
je pričakovala večina državlja-
nov, torej hitro in pošteno. Do
konca minulega leta so namreč
revizorji izdali 880 poročilo
pregledu gospodarjenja v pri-
vatizirajočih se podjetjih. 05-
kodovanje družbenega premo-
ženja so ugotovili v dveh tret-
jinah pregledanih podjetij, ško-
de paje za več kot milijardo
mark.
Kje bo papež
v Sloveniji?
LJUBLJANA, 12. fe-
bruarja (Delo) - Papež Janei
Pavel IL je potrdil prograi«
svojega tridnevnega obiska v
Sloveniji in njenih treh škofi'
jah v dneh od 17. do 19. maja
Uradno srečanje s predstavni'
ki države bo imel prvi dan obi'
ska na Brdu pri Kranju, istega
dne se bo sestal še s škofi, dif
hovniki redovniki in redovni'
cami. Na svoj 76. rojstni da"
bo v soboto, 18. maja, maS^
val v Stožicah pri Ljubljani'
kamor naj bi prišlo od 100
l.^^O tisoč vernikov. V PostojT
ni pa se bo srečal z mladinu)'
Tretji dan obiska bo v Maf
boru, kjer bo osrednja slovC
snost najbrž posvečena beati'
fikaciji škofa Slomška, če
postopek pravočasno končB
Za štuilij. a ne za poklic
Srednja ekonomska šola Celje Je vključena v poskusno Izvajanje programov strokovnih
gimnazij - Ravnatelj Janko Poklic o poskusni Izvedbi programa ekonomske gimnazije
Srednja ekonomska šola Celje je edina
šola v Celju, ki je vključena v izvajanje
poskusnih programov strokovnih gimna-
zij. Tako bodo ob dosedanjih programih
(ekonomsko komercialni tehnik in trgov-
ska akademija), ki jih izvajajo, v šolskem
letu 1996/97 pričeli poskusno izvajati
program ekonomske gimnazije, za kate-
rega bosta razpisana dva oddelka.
Pomen novega programa strokovne
gimnazije in novosti, ki jih bodočim
srednješolcem ta prinaša, je podrobneje
predstavil ravnatelj Srednje ekonomske
šole Celje, Janko Poklic.
V čem se program ekonomske gimna-
zije bistveno razlikuje od programov, ki
ste jih na šoli izvajali do sedaj?
Ekonomska gimnazija je namenjena
dijakom, ki želijo pridobiti splošna zna-
nja, temeljna ekonomsko poslovna zna-
nja, razvijati analitično mišljenje in or-
ganizacijsko vodstvene sposobnosti. Pro-
gram bo pripravljal dijake za uspešno
nadaljevanje izobraževanja na univerzi
in visokih strokovnih šolah. Predmetniki
strokovnih gimnazij imajo glede sploš-
noizobraževalnih predmetov skupen
standard, ki naj bi ga imele vse gimnazije
in pa drugi del, ki se veže na stroko. Pri
obveznem delu splošnoizobraževalnih
predmetov naj bi se struktura gibala med
70 in 71 odstotki celotnega fonda ur, ki
so v okviru programa na razpolago, delež
strokovnih, izbirnih predmetov, naj bi
zajemal 13 do 14 odstotkov, delež neraz-
porejenih ur pa naj bi zajemal od osem
do enajst odstotkov ur.
Predmetnik ekonomske gimnazije
predvideva dva tuja jezika. Poseben
sklop pomenijo naravoslovni predmeti -
biologija, kemija, fizika - na ekonomski
gimnaziji naj bi poučevali vsaj dva izmed
predlaganih predmetov. Drugi sklop je
družboslovni - psihologija, sociologija ter
filozofija in tudi tu naj bi izvajali naj-
manj dva od treh predmetov. Pri stro-
kovnem delu ima največji delež predmet
ekonomija, ki poteka skozi vsa štiri leta
in je med izbirnimi maturitetnimi pred-
meti. Novost bo predmet podjetništvo in
organizacija. To je predmet, ki naj bi bil
na ekonomski gimnaziji prisoten od dru-
gega do četrtega letnika, vendar ne gre
za maturitetni predmet. V okvir strokov-
nih predmetov pa sodi tudi predmet ra-
čunalništvo in informatika. Predmetnik
ekonomske gimnazije je torej zasnovan
predvsem tako, da usmerja na področje
ekonomije, verjetno pa se bodo dijaki
pozneje odločali tudi za druge študije, ki
so temu področju blizu.
Kako bodo spremembe, ki jih prinaša
program strokovnih gimnazij, občutne
pri maturi?
Glede na dosedanji program ekonom-
sko komercialni tehnik, nov program širi
možnost izbimosti predvsem pri četrtem
in petem maturitetnem predmetu. Doslej
je ekonomski tehnik, ki se je odločal za
maturo, lahko izbiral le med zgodovino
in ekonomijo, v programu ekonomske
gimnazije pa bo lahko izbiral med eko-
nomijo, drugim tujim jezikom, sociologi-
jo, geografijo, zgodovino in drugimi
predmeti. Obseg ur v okviru predmetni-
ka je namreč takšen, da je z njim možno
izpolniti pogoje za izbiro predmeta na
maturi.
Ker gre za poskusno izvajanje progra-
ma je zanimivo tudi to, da se nam veča
število tako imenovanih nerazporejenih
ur, ki naj bi se usmerjale predvsem na
predmete, iz katerih bodo dijaki oprav-
ljali maturo. To do sedaj ni bilo mogoče,
saj so bile vse ure vezane na strokovne
predmete.
So za vključitev v program ekonomske
gimnazije potrebni kakšni posebni po-
goji?
Pogoj za vključitev je uspešno končana
osnovna šola, poudariti pa gre, da pro-
gram ne izobražuje za poklic. Po oprav-
ljeni maturi ima torej dijak priznano
srednješolsko izobrazbo, nima pa pokli-
ca. Novost je tudi v tem, da je iz poskus-
nega oddelka možno izstopiti in šolanje
nadaljevati v programu ekonomsko ko-
mercialni tehnik. Po končanem tretjem
letniku pa bodo morali dijaki, ki se bodo
za to odločili, opravljati preizkus znanja
- diferencialne izpite.
Kakšen vpis v program ekonomske
gimnazije pričakujete za prihodnje šol-
sko leto?
To je težko napovedovati. Lahko, da
bo odziv zelo velik. Če se to ne bo zgodi-
lo, bo tako predvsem zato, ker je bila
informacija o uvedbi teh novih progra-
mov javnost posredovana v zadnjem tre-
nutku, tik pred vpisom. Mi smo informa-
cije o razpisu programa ekonomske gim-
nazije, ki se bo izvajal na naši šoli, posre-
dovali osnovnim šolam, program pa bo-
mo predstavili tudi na informativnem
dnevu. Šele potem bomo videli, kakšen
bo odziv učencev na ta program.
Mislim, da bomo dva oddelka, ki sta za
program ekonomske ginmazije na naši
šoli razpisana, za prihodnje leto lahko
zapolnili, saj se že sedaj vsaj polovica
dijakov, ki so vključeni v program eko-
nomsko komercialni tehnik, odloča za
pripravljanje na maturo oziroma za
študij.
In če bo prijav preveč?
Če se bo to zgodilo, v prihodnjem letu
bistvene širitve prostih mest oziroma od-
delkov verjetno ne bo, zato lahko pride
do omejitve vpisa. Za prihodnje šolsko
leto bomo na šoli namreč razpisali devet
oddelkov, nadaljujemo pa tudi z eksperi-
mentalnim programom trgovske akade-
mije, za katerega je letos predviden le en
oddelek. V jeseni bomo torej na šoli izva-
jali tri programe, v katere bomo vpisaU
deset oddelkov v prve letnike, kar neizo-
gibno pomeni dvoizmenski pouk.
In najbrž tudi povečanje števila profe-
sorjev?
Prav gotovo, saj je to posledica večanja
števila oddelkov. Sama strokovna gim-
nazija sicer ne bo bistveno vplivala na
zaposlenost, imela pa bo svoje zahteve
pri splošnih predmetih. Dejstvo pa je, da
je naša šola na splošno prerasla normal-
ne obsege vpisa; namere o vpisu na Sred-
njo ekonomsko šolo Celje namreč daleč
presegajo njene kapacitete. Vendar je
svet šole že, še preden se je začel priprav-
ljati program za strokovne ginmazije,
načeloma izrazil pripravljenost, da se šo-
la kot izvajalka vključi v izvedbo po-
skusnega programa ekonomske gimnazi-
je v Celju v okviru skupnega usklajenega
obsega vpisa za šolsko leto 1996/97.
NINA M. SEDLAR
Šff. 7. - 15. februar 1996

VROČA TEMA
NOVI TEDNIK
[lilan Dobnik Je
rščanski demokrat
.icHi župan je na vollivah kanaiairal kot neodvisni kandltlat, uradno pa le že tri
lig član SKD_
Agiski župan prof. Milan
bnik je na zadnjih občin-
L volitvah kandidiral in
v^jydi izvoljen kot neodvis-
' iiandidat. Že nekaj časa
[ so vse glasnejše govorice,
I: občina nima tako neod-
gega župana, kot se urad-
predstavlja v javnosti,
^p,več da je na čelu občine
lovek, ki pripada krščanski
lemokraciji.  In kaj  pravi
0 župan Milan Dobnik?
ge vedno sem neodvisen
upan, sem pa član stranke
jščanskih demokratov že
4takrat, ko se je del Narod-
ijli demokratov priključil
jščanskim demokratom, to-
jj od leta 1993. Ko so je del
(arodnih demokratov odlo-
il za odcepitev, je večina
lanov izvršilnega odbora,
atn sem bil takrat predsed-
lilc, odcepitev zavrnila. Me-
lili smo, da je strank v slo-
enskem prostoru dovolj, tu-
1 poraz na volitvah leta
992 nam je dal misliti, da
imamo dovolj moči, da bi
flstopali kot samostojna
tranka. Na zadnjih občin-
Idh volitvah so meni osebni
čitali, da sem se zavzemal
1 avtocesto in da sem bil
roti razbijanju občine. Zato
sem hotel izpostavljati, da
m član stranke, želel sem
eizkusiti samega sebe pred
volivci, preizkusiti, koliko
tehtam sam brez strankarske
podpore. Teden dni pred vo-
litvami sem se odločil za sa-
mostojno kandidaturo, o tem
sem obvestil stranke sloven-
ske pomladi, kjer so mi oči-
tali, da sem prekršil dogovor
z njimi. Kljub temu sem kan-
didiral kot neodvisen kandi-
dat za župana.
Osebno si župana ne znam
predstavljati kot človeka, ki
bi lahko deloval strankarsko
in se podrejal neki stranki.
Delo v občini je kompleksno,
opravka imaš s toliko različ-
nimi problemi, da se ne mo-
reš odločati zgolj v skladu s
strankarsko miselnostjo. Ali
če povem drugače. Bistvo
politike je, da rešiš določene
naloge, ki so pred teboj. S
tem, ko si te naloge rešil, si
promoviral tudi stranko. Po-
litika se ustvarja preko dela,
politika ni zgolj sestajanje,
intrige, politika je zame delo
za dobro ljudi in če uspeš
rešiti probleme, ki se pojav-
ljajo, potem delaš dobro za
ljudi, zase in tudi za stranko.
Čeprav sem ves čas stran-
karsko opredeljen, nikoli ni-
sem nikogar vprašal, kateri
stranki pripada.
Kljub temu vam očitajo,
da se pri svojem delu precej
podrejate stališčem, zahte-
vam in politiki stranke krš-
čanskih demokratov, torej
vaše stranke?
Mislim, da je takšna trdi-
tev iz trte zvita. Nasprotno,
rad bi, da bi mi stranka krš-
čanskih demokratov nudila
določeno podporo, še zlasti v
občinskem svetu, tako da bi
svetniki začeli razmišljati o
tem, ali je nek predlog dober
ali pa zakaj sploh župan in
vodstvo občine določen
ukrep predlaga. Za primer
bom povedal, da sam odloč-
no zagovarjam delovanje
Zavoda za kulturo v Žalcu,
čeprav so stališča stranke
drugačna. Prepričan sem, da
je delovanje tega Zavoda bi-
stveno dvignilo kulturno ra-
ven naše občine, kulturna
ponudba je veliko boljša kot
je bila v preteklosti, kultur-
ne prireditve pa so namenje-
ne ljudem iz celotne doline,
ne zgolj meščanom Žalca. Če
nekdo misli, da je to narobe,
da ni prav, ker je Zavod v
Žalcu, ne pa v kakšni drugi
krajevni skupnosti, potem se
morajo ti ljudje vprašati, kaj
je narobe z njimi. Podobno
bi nas potem lahko motilo,
da pride v Ljubljano kakšen
vrhunski svetovni umetnik,
ne razmišljamo pa, da lahko
tudi sami odidemo v Ljub-
ljano in si ogledamo priredi-
tev. Tako gledam na te stvari
in upam, da bom počasi
uspel prepričati ljudi v svoji
stranki, da bodo podobno
gledali na probleme in čim-
bolj tvorno delovali v korist
občine.
Zanimivo je, da sta s pred-
sednikom občinskega sveta
Francem Žolnirjem praktič-
no na istem strankarskem
bregu, na sejah pa se ravno
med vama pogosto močno
krešejo mnenja?
Najbrž bo trajalo nekaj
časa, da bodo vsi razmišljali
podobno, kot razmišljam
sam. Tudi predvolilna pro-
paganda je najbrž prispevala
k temu. Sam sem se vedno
vzdržal pripomb na račun
drugih, bodisi svojih stran-
karskih kolegov ali pa ljudi
iz nasprotnih strank, med-
tem ko je predvolilna propa-
ganda pri nekaterih temelji-
la ravno na takšnih napadih
name. Kaže, da se še vedno
držijo takšne strategije.
Kakšni so vaši načrti v
prihodnje; v Žalcu se govori,
da boste na naslednjih voli-
tvah kandidirali za poslanca
v državnem zboru in to na
listi krščanskih demokratov?
Verjetno bom. Občina po-
trebuje človeka v Ljubljani,
ki bi se zelo aktivno udeleže-
val življenja v občini in dr-
žavnem zboru oziroma preko
zbora v vladi. Doslej tega ni
veliko, nerad kritiziram dru-
ge ljudje, vendar s sedanjim
poslancem Janezom Zupan-
cem imamo sorazmerno ma-
lo stikov, prav tako imamo
preko njega malo stikov z
vlado. Gledam pa šentjur-
skega župana, ki je hkrati
poslanec in mu uspe za svojo
občino v Ljubljani urediti
veliko stvari. Nujno je, da
Žalec dobi nekaj podobnega,
zato sem se odločil, da bom
kandidaturo sprejel. Ali bom
izvoljen ali ne, je seveda dru-
go vprašanje. To je kot igra
lota. Če kupiš srečko, imaš
vsaj malo možnosti, da do-
biš, če je ne kupiš, potem za-
gotovo nimaš nobenih mož-
nosti.
IRENA BAŠA
to dvigalo vozi ali pa tudi ne
Iža stanovalce višjih nadstropij je dvigalo nujno potrebno - V Pohorski 6 v Celju si bodo kmalu lahko oddahnili
v 12-nadstropni stano-
vanjski stolpnici na Pohor-
ski 6 v Celju so pristojni lan-
skega 2. decembra ustavili
obe dvigali. Večje zaradi ok-
fare, saj je prišlo do odtrga-
ija dela vrvenice, manjše pa
»delavci podjetja Hewig iz-
kopih iz obratovanja zaradi
pogostih prekinitev obrato-
vanja in suma, da bi zaradi
približno enako starega ma-
Nala in podobnega vzdrže-
'anja lahko prišlo do okvare
^di na njem. To, manjše
'vigalo so kasneje pregledali
Mrokovnjaki   mariborskega
Eštituta za varstvo pri delu
v dogovoru z etažnimi
stniki v stolpnici sklenili,
P* sta generalnega popravila
lotrebni obe dvigali.
V stolpnici na Pohorski 6
^65 stanovanj, od tega je 48
^žnih lastnikov, preostalih
stanovanj pa je v lasti 5
•Ujetij. Dvigala so za sta-
novanjske stolpnice tako sa-
moumeven del opreme, da
^ stanovalci opazijo prav-
%av šele takrat, ko se nji-
lovo delovanje ustavi. Na
''horski 6 so se stanovalci,
l^^dvsem seveda tisti iz viš-
nadstropij, nad občasni-
^< zadnje čase sicer vse po-
gostejšimi zastoji v delova-
^'^y pritoževali že dlje časa.
p generalno popravilo več-
dvigala so se tako etažni
^^tniki v dogovoru z uprav-
jl^om  stolpnice,   celjskim
|!?^ietjem Supra-stan, odlo-
že lansko pomlad. Po
?ynem razpisu so med več
^•^udniki za izvajalca del
redno servisiranje izbrali
,j^%tje Hewig, z njim pa
'^'^nili pogodbo, ki natanč-
l^oloča pogoje in čas za
izvedbo generalnega popra-
vila.
Plačilo avansa čez
poletje
Pogodba je določala, da
morajo etažni lastniki v po-
letnih mesecih zbrati 70 od-
stotkov predračunskega zne-
ska za generalno popravilo,
delavci Hewiga pa bi, šteto
od 1. septembra naprej, v
treh mesecih zagotovili po-
treben material in potem v
poldrugem mesecu opravili
vsa potrebna popravila na
dvigalu. Teoretično bi mora-
li biti stanovalci Pohorske 6
najkasneje že nekaj dni po
novem letu rešeni vseh nad-
log z dvigalom.
V tem času pa bi se morali
seveda sprijazniti s tem, da
dvigalo občasno ne deluje,
da je včasih treba tudi v 12.
nadstropje pešačiti. Žal pa
se je tudi generalno popravi-
lo dvigala na Pohorski 6 v
praksi odvijalo čisto drugače
kot bi se moralo glede na
sklenjeno pogodbo. V po-
djetju Supra-stan Ignac
Dvornik in Lilijana Vejnovič
pojasnjujeta, da so vseskozi
spremljali dogajanje na Po-
horski 6. Kljub temu, da bi
etažni lastniki morali pred-
plačilo za generalno popra-
vilo dvigala v višini milijon
tolarjev poravnati do konca
avgusta, je bilo konec de-
cembra še vedno neplačanih
130 tisoč tolarjev.
Dogovorjeno predplačilo
je v celoti plačalo nekaj
takšnih, ki so si morali denar
dobesedno pritegniti od ust,
med sedmimi neplačniki pa
so po besedah Dvornika in
Vejnovičeve zvečine takšni,
ki tudi sicer ne plačujejo ra-
čunov upravniku. Gledano
strogo po črki zakona, bi
morali izvajalci del čakati
tudi na vplačilo zadnjega to-
larja, a ker je prišlo vmes do
okvare in iz varnostnih ra-
zlogov do popolnega izklopa
obeh dvigal, so na Pohorski 6
vendarle začeli s popravi-
lom. Hevv^ig se je del lotil 13.
januarja, konec meseca pa je
bilo dvigalo že toliko uspo-
sobljeno, da so ga ponovno
vključili in se zdaj, z občas-
nimi zastoji, stanovalci Po-
horske 6 spet lahko vozijo v
svoja stanovanja.
Hrana v nahrbtniku
Večina stanovalcev Pohor-
ske 6 soglaša, da z delavci
Hewiga ves čas, kar je bilo
dvigalo v okvari oziroma ni
delovalo, niso imeli težav.
Prijazno so jim pomag[ali tu-
di v primerih, ko je bilo po-
trebno interventno vključiti
dvigalo, tega pa jim tudi niso
posebej zaračunavali.
A interventna vključitev
dvigala je prišla v poštev le v
posameznih primerih, ko je
bilo treba prepeljati bolnika,
denimo. Vse tiste prehojene
stopnice, ko so denimo sta-
novalci kar v nahrbtniku no-
sili hrano za silvestrsko
praznovanje, izgubljene mi-
nute, ko so zjutraj hiteli v
službo ali v šolo, strah in ne-
lagodje, ko so obtičali v dvi-
galu med dvema nadstropje-
ma, pa bodo seveda ostali
grenak spomin in opozorilo,
da se jim — podobno kot sta-
novalcem v drugim stolpni-
cah - neprijetneizkušnjelah-
ko spet ponovijo.
Zakon Je dober le na
papirju
stanovanjski zakon je
pred leti najemnikom stano-
vanj prinesel privlačno pri-
ložnost poceni odkupa druž-
benih stanovanj. Ob enkrat-
nem plačilu so do svojega
lastniškega stanovanja lah-
ko prišli le s plačilom 40 od-
stotkov ocenjene vrednosti,
pri tem pa jih nihče niti z
besedico ni opomnil, da last-
ništvo prinaša tudi vrsto fi-
nančnih obveznosti.
Poslabšanje socialnega
položaja pri vrsti novih etaž-
nih lastnikov, ki zdaj sicer
ne plačujejo najemnine, zato
pa  mesečno  dokaj  visoke
zneske za plačilo vzdrževa-
nja in dogovorjenih popravil
na skupnih delih in napra-
vah stanovanjskih hiš oziro-
ma blokov, je marsikoga pri-
peljalo na rob. Tako v po-
djetju Supra-stan ocenjuje-
jo, da je med neplačniki sto-
ritev precej takšnih, ki de-
narja resnično nimajo kje
vzeti, nekaj pa je seveda tudi
takšnih, ki zaradi neučinko-
vitosti obstoječe zakonodaje
računov preprosto ne plaču-
jejo. Ignac Dvornik pojas-
njuje, da je ima upravnik za
izterjavo neplačanih raču-
nov samo eno možnost, sod-
na pot pa je dolgotrajna, saj
traja tudi do dve leti.
Pri tem pa so etažni lastni-
ki po črki zakona popolnoma
izenačeni v svojih dolžnostih
in pravicah. To preprosto
pomeni, da morajo vsi do
zadnjega poravnati svoje
dolgove, če naj kasneje >uži-
vajo< pravice, ki jim gredo.
Upravniki nimajo nobenih
možnosti kreditiranja oziro-
ma zagotavljanja namenske-
ga denarja za premostitvena
posojila etažnim lastnikom,
le-ti pa si tudi v primeru, če
se znajdejo v finančni stiski,
ne morejo pomagati drugače
kot z običajnimi bančnimi
posojili. A zanje se zaradi vi-
sokih obresti odločijo le
redki.
Novopečeni etažni lastniki
so zato v dokaj neugodnem
položaju. Tisti, ki so pri-
pravljeni in sposobni plače-
vati svoje obveznosti, so v
celoti - po zaslugi nedoreče-
nega zakona, seveda - pre-
puščeni skupni usodi vseh. V
primeru dvigal pa je, žal,
najpomembnejše to, v kate-
rem nadstropju stanuješ. Tu-
di na Pohorski 6 bi namreč
stanovalci, če bi se upravnik
v celoti togo držal zakona, še
dolgo pešačili po stopnicah.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
NOVI TEDNIK
INTERVJU
-J
Težavno oranje ledine
Darko Repenšek, načelnik Upravne enote Mozirje, o prvem letu dela
Za lokalnimi skupnostmi
in novimi občinami je pri-
bližno leto dni, v katerem so
se vsi ubadali z različnimi
začetnimi težavami. Prav ta-
ko se je v tem letu bolj ali
manj izkristaliziralo delo
upravnih enot, med njimi tu-
di Upravne enote občine Mo-
zirje, ki pokriva občine Mo-
zirje, Gornji Grad, Nazarje,
Ljubno in Luče.
»Zakon o lokalni skupno-
sti in zakon o upravi bolj ali
manj jasno definirata pri-
stojnosti lokalnih skupnosti
in UE, to je izpostave države
na lokalni ravni. V začetku
je bilo sicer nekaj nejasnosti
glede pristojnosti, nekatera
zakonska izhodišča so bila
slabše pripravljena,« je po-
jasnjeval začetno delo načel-
nik UE Mozirje Darko Re-
penšek. »Ustrezni zakoni tu-
di v UE niso nudili odgovo-
rov na številna vprašanja
glede pristojnosti, pa tudi
razna navodila iz ministr-
stva nam niso bila v pomoč.
Tako nam je bilo oranje ledi-
ne v strokovnem smislu kar
težko, s podobnimi težavami
pa so se ubadali tudi v novih
občinah.«
Katere so bistvene spre-
membe v delu upravne eno-
te, če položaj primerjamo z
delom nekdanje občine Mo-
zirje?
V nekaterih stvareh so ra-
zlike večje, drugje pa manj-
še. Tako smo na primer prev-
zeli 29 delavcev bivše obči-
ne, ki so kontinuirano nada-
ljevali s svojim delom. Po-
krivamo področja okolja in
prostora, kmetijstva, gospo-
darstva, turizma, zasebnega
sektorja, varstva žrtev voj-
nega nasilja in invalidov voj-
ne. Manj pristojnosti pa ima-
mo na področju družbenih
dejavnosti, kjer ima upravni
organ le nadzorstveno funk-
cijo. Podobno kot prej poslu-
je oddelek za notranjo upra-
vo, ki je preko izpostav pri-
soten tudi na sedežih krajev-
nih skupnosti. V naši pristoj-
nosti je še sklepanje zakon-
skih zvez, za kar kažejo inte-
res tudi v občini Gornji
Grad. Poleg tega pa sedaj
opravljamo še številne stori-
tve za občo upravo, RUJP,
občino Mozirje in za obram-
bo, delamo v glavni in spre-
jemni pisarni, za geodetsko
službo in inšpekcijske službe
pa opravljamo finančne sto-
ritve.
Verjetno ste v tem letu do-
živeli številne odzive obča-
nov. So ljudje zadovoljni s
spremembami?
Odzivi s prizvokom nega-
tivne konotacije so bili naj-
prej spoznavni po bivših
krajevnih skupnostih. Tako
smo se srečevali z dejstvom,
da so na teh izpostavah isti
ljudje kot prej, vendar z
zmanjšano pristojnostjo.
Prej so bili ti ljudje poleg
svojega dela še tajniki KS.
Dejstvo je, da občani na za-
četku niso vedeli, kdo je za
kaj pristojen. Sedaj ne do-
življamo drastičnih pri-
pomb, kar je tudi posledica
primernega obveščanja. Vse-
kakor smo mi nenehno delali
tako, da občani ne bi preveč
občutili prehoda.Tako se še
danes dogaja, da ljudje ne
vedo, kaj je UE in občina. Če
bi bil prehod bolj drastičen,
bi občani verjetno prej ra-
zločevali . Trudimo se, da bi
z organizacijskimi prijemi
izboljšali delo na nekaterih
segmentih. O tem, ali je delo
boljše ali slabše, ne bi govo-
ril, vsekahfor pa se tmdimo.
da bi bilo boljše. Seveda pa
se dogaja, da se občani s svo-
jimi težavami obračajo na
nas, vendar jih moramo pre-
usmerjati na pristojno ob-
čino.
Najboij specifična
denacionaiizacija
Načelniki UE gotovo iz-
menjujete izkušnje. Se v mo-
zirski upravni enoti ubadate
s problemi, ki so posebej
specifični za to področje?
Načelniki smo se začeli se-
stajati že pred letom, sedaj
se mesečno srečuje 14 načel-
nikov celjsko-koroškega po-
dročja in dela Maribora. Na
teh sestankih gre predvsem
za izmenjavo izkušenj in re-
ševanje konkretnih vpra-
šanj. Ugotavljamo, da se bolj
ali manj srečujemo z istimi
težavami, in da na mozir-
skem področju ni kakšnega
posebnega problema. Sicer
pa je tako sama problemati-
ka dela pripeljala do podob-
nega sodelovanja načelnikov
po vsej Sloveniji. Za letošnje
leto smo si že pripravili na-
črt mesečnih sestankov, na-
čelniki, ki pripravljajo se-
stanke, pa so tudi filter in-
formacij do državne uprave.
Eno od področij, ki terja
veliko dela, so gotovo dena-
cionalizacijski postopki?
Mogoče bi se tu našla spe-
cifika našega območja, saj
imamo veliko gozdov in
kmetijskih zemljišč, ki so
predmet vrnitve ljubljanski
škofiji. V celoti gledano smo
prejeli 222 denacionalizacij-
skih zahtevkov, od tega smo
jih 14 združili. Za ostale
zahtevke smo ugotovili, da
jih 9 ne sodi v postopek po
zakonu o denacionalizaciji.
Ministrstvu za kulturo smo
odstopili 31 zahtevkov, so-
dišču pa 6. V UE nam je tako
ostalo 162 zahtev, za katere
je značilno, da so večina zelo
zahtevne. Doslej smo popol-
noma rešili nekaj več kot 60
odstotkov vseh zahtevkov, z
delnimi odločbami pa ta od-
stotek povečali še za petino.
V celoti je doslej vrnjenih
nekaj več kot 3 tisoč 400
hektarjev gozdov in kmetij-
skih zemljišč. Postopki so
silno dolgotrajni, vendar
ocenjujem, da so dobro vo-
deni. Neredko se nam na-
mreč dogaja, da občani šele
na ustni obravnavi izposta-
vijo nekatere zahteve, ki jih
je potem potrebno preverja-
ti. Svojevrsten problem so
tudi listine, ki jih stranke ni-
majo in jih potem iščemo na
različnih krajih. Še to bi mo-
goče omenil, da so delavci, ki
delajo pri denacionalizacij-
skih postopkih, neredko iz-
postavljeni žaljivemu odno-
su strank. Kot da so ti delav-
ci krivi za nastale krivice in
odvzeto premoženje...
Občanom v prid
V preteklem letu je bila
velikokrat izpostavljena ne-
dorečena zakonodaja ali po-
manjkanje navodil od repu-
bliških organov. Koliko ste
se vi ubadali s temi teža-
vami?
Po letu dni so vse zadeve
bistveno bolj jasne. V začet-
ku je res prihajajo do težav
pri razmejitvah pristojnosti,
ker v novih občinah ni bilo
uprav. Delo je pokazalo, da
morajo v občinah imeti ra-
zlične ljudi, ki se strokovno
ukvarjajo z določenimi vpra-
šanji. Tako postaja delo UE
lažje, zavedamo se svojih
pristojnosti, in ni potreb, da
bi posegali v delo drug dru-
gega. Po drugi strani pa tudi
od ministrstva dobivamo vse
bolj uporabna navodila.
Katerim aktivnostim boste
v letošnjem letu posvečali
največ časa in dela?
Lani smo zaradi različnih
organizacijskih, kadrovskih
in strokovnih težav zane-
marjali nekatere aktivnosti,
predvsem nadzorstveno
funkcijo. Seveda se bomo
trudili, da bodo v prihodnje
vsi postopki kar najbolj hi-
tri. Posebej se bomo vključe-
vali v aktivnosti posameznih
občin, če bo to njihov inte-
res. Tu mislim predvsem na
zbiranje potrebne dokumen-
tacije za prijave na različne
razpise, prednost pri delu pa
bomo dajali postopkom, ki
so posebnega pomena za ce-
loten prostor Zgornje Sa-
vinjske doline. Velik pouda-
rek bomo dajali tudi izobra-
ževanju naših delavcev, v
dolino pa bi radi pripeljali
kar največ ministrov, držav-
nih sekretarjev in svetoval-
cev ter tako predstavljali
problematiko Zgornje Sa-
vinjske doline. Skratka, po-
skušali bomo delovati karse-
da dobro za občane in zgor-
njesavinjski prostor, seveda
v mejah svojih pristojnosti in
v skladu s pozitivno zakono-
dajo.
URŠKA SELIŠNIK
Protest
upolcojencev
LJUBLJANA, 7.
bruarja (Republika) - p,
ližno pet tisoč upokojencev
je zaradi nestrinjanja z nov
pokojninskim zakonom
lo na protestnem zborova
pred poslopjem parlamei
Predsednik Zveze druS
upokojencev Slovenije Vi|
Gobec je dejal, da so se
kojenci najbolj zavzemali
dogovor z vlado. Želijo le si
štovanje pravic, v katere
žava ne bi smela poseg
Predsednik državnega
Jožef Školč ni imel časasp
jeti delegacije protestnikoi
Prešernove
nagrade
LJUBLJANA, 7. f.
bruarja (Republika) <•
Cankarjevem domu je b
slovesna podelitev Prešet
vih nagrad. Prešernovo naj
do za življenjsko delo sta [
jela pesnik Veno Taufeii
baletni plesalec Vojko V
mar, nagrajenci Prešerno
ga sklada pa so scenog
Marko Japelj, operna sol
ka Milena Morača, pest
Uroš Zupan, igralec Bra
Šturbej, oblikovalec Zdn
ko Papič in pisatelj Via
Žabot.
Poslanci za
nove ministre
LJUBLJANA, 8. iJ
bruarja (Delo) - Poslancu
žavnega zbora so na izRi
seji odločali o predlogu [
miera Janeza Drnovška
imenovanje treh ministri
Minister za kulturo je s p(
poro 48 poslancev (fH-oti ]
postal dr. Janez Dular,
poslancev (proti 27) je gla
valo za Antona Ropa, ki
postal minister za delo, dl
žino in socialne zadeve. I
Andrej Umek paje bil iti
novan za ministra za znan
in tehnologijo z 48 poslans
mi glasovi (proti 31).
Prevzem dolga
LJUBLJANA, 8. I
bruarja (Delo) - Vlada
sprejela zakon o prevzel
dolga in o izdaji obveznici
radi zamenjave dolga po i
vem finančnem sporazuii
(NFA) iz leta 1988. Od sta
ne vsote glavnice dolga
sporazumu NFA, ki po stal
15. januarja letos znaša S
milijarde 396 milijonov doW
jev, naj bi Slovenija prevzej
za 974 milijonov dolarjev d«
ga. Lastniki dveh tretjin tetj>
tev so pristali, da Sloven
odvežejo solidarne odgovi
nosti s pogojem, da naša i
žava izvede celotno transi
cijo z izdajo in zamenjavo«
veznic do sredine leta.
Skoraj tisoč
mest več
LJUBLJANA, 8. I
bruarja (Delo) - Vladajei
glašala s predlogom razpi
ki so ga pripravili visokoS
ski zavodi . Za letošnjo sf<
nješolsko generacijo bo na
Ijo 13.100 mest za redni i
dij v univerzitetnih in viso
strokovnih programih univ
ter drugih visokošolskih za'
dov. To je 999 mest več, I
jih je bilo za prvi letnik fi
nega študija razpisanih la«!
Kakovost zraka na vpogled
V Celiu ilelule ekološki IntormacIlskI terminal
V izložbi trgovskega podjet-
ja Moda v Prešernovi ulici v
Celju je v ponedeljek začel de-
lovati informacijski terminal,
ki bo prikazoval podatke o
onesnaženosti zraka.
S pritiskom na ukazna polja
bo lahko vsak občan priklical
podatke o trenutni in pretekli
stopnji onesnaženosti zraka
ter podatke o temperaturi in
hitrosti vetra. Vgrajeni raču-
nalnik bo podatke o tekočih
meritvah obnavljal vsakih 30
minut. Projekt je vreden 4 mi-
lijone tolarjev in predstavlja
del ekološkega informacijske-
ga sistema v Celju.
Ob tej priložnosti je celjski
župan Jože Zimšek pripravil
sprejem, na katerem se je med
drugim zahvalil delavcem Za-
voda za zdravstveno varstvo
Celje, ki vodi aktivnosti za iz-
gradnjo ekološkega informa-
cijskega sistema, ter vsem fi-
nancerjem, ki so omogočili iz-
gradnjo, to so poleg zavoda in
mestne občine Celje še Moda,
Petrol, Etol, Banka Celje, Re-
mont, TVT Maribor in Zlatar-
na Celje.
Prizadevanja za zmanjšanje
onesnaženosti zraka v Celju so
stara že skoraj 20 let. Kot je
poudaril direktor Zavoda za
zdravstveno varstvo mag. Ivan
Eržen je pomembno zlasti to,
da se je Celje samo spoprijelo s
problemom, in v reševanje vlo-
žilo napore, ki nimajo primer-
jave v Sloveniji. Zato je lansko
desetkratno zmanjšanje ones-
naženosti zraka z žveplovim
dvokisom v primerjavi z letom
1968 pomemben uspeh, ki je
posledica načrtnih ukrepov na
tem področju, ne le razmer v
industriji, je menil mag. Er-
žen. Še pomembnejši uspeh pa
bo, če bo Celje do leta 2000
doseglo, da po onesnaženosti
zraka ne bo več v četrtem, pač
pa v drugem kakovostnem ra-
zredu.
Med cilji sanacijskega pro-
grama za zrak, ki ga je Celje
sprejelo leta 1993, je bila tudi
izgradnja ekološkega informa-
cijskega sistema, ki omogoča
stalen nadzor in redno obveš-
čanje prebivalstva o stopnji
onesnaženosti zraka. Izgrad-
nja sistema se je začela že leta
1991. Medtem so postavili av-
tomatsko merilno postajo v
Vrunčevi, osrednji računalnik
za vzpostavljanje zvez in ob-
delavo podatkov in delovne
terminale v strokovni službi za
komunalno gospodarstvo
mestne občine. Podatki o
onesnaženosti zraka z žveplo-
vim dioksidom, dušikovimi di-
oksidi, prašnimi delci in oglji-
kovim monoksidom so se do-
slej javno prikazovali le na
displayu nad Lekarno Center,
odslej pa bodo na voljo tudi na
terminalu v izložbi Mode.
TC, Foto: SHERPA
Ekološki informacijski terminal najdete v Prešernovi ulici v izložbi Modine trgovine Volna.
iff. 7. - 15. februar 1996

DOGODKI - KULTURA
NOVI TEDNIK
ifelike potrebe Rogatca
^y občinskem svetu Rogatca
pred sprejemanjem letoš-
ga občinskega proračuna
"'.cj«'! odločitev o začasnem
5?pa,uiranju. Župan Martin
ujkoHč jih je zato na seji pre-
fkli teden seznanil z okvirnim
ačrtom letošnjih naložb v ob-
^i. kjei^ želijo postoriti mar-
'"^Kot je povedal Mikolič, ima-
. v načrtu gradnjo pločnika
Led Rogatcem in Emkorjem,
saditi nameravajo nov stano-
vanjski objekt s sedmimi sta-
novanji in parkirišče pri šol-
jjjjh blokih, z najnujnejšimi
posegi bi pred propadanjem
zavarovali trški grad Strmol
asfaltirali 4 kilometre cest.
priskrbeli bi tudi lokacijski
načrt prestavitve regionalke
Rogatec-Stoperce ter uredi-
tveni načrt rešitve križišča v
Rogatcu, začenjajo tudi z do-
graditvijo telefonske centrale
pred pričakovanimi telefon-
skimi priključki. Ponekod si
bodo pomagali z denarjem iz
pristojnih ministrstev, na pri^
mer z razpisom za demograf-
ska sredstva.
Svetniki so na seji sprejeli
predlog delitvene bilance
Vzgojno-varstvenega zavoda
Rogaška Slatina, osnutek od-
loka o gospodarskih javnih
službah nove občine, strinjali
pa so se tudi s kandidaturo
Vinka Habjana za načelnika
domače upravne enote. Na isti
seji so še določili komisijo, ki
bo imela na skrbi izbiranje no-
vega občinskega grba in zasta-
ve ter datum občinskega praz-
nika, pri tem pa ji bo v pomoč
heraldično društvo ter kultur-
no ministrstvo. V Rogatcu, ki
je pridobil trške pravice pred
več kot sedemsto leti, se bodo
lahko odločali kar med dvema
različnima grboma, nalogo pa
morajo opraviti do konca
aprila.
Zaradi spornega dolga KS
Donačka gora v zvezi z asfalti-
ranjem cest ter različnimi tol-
mačenji o dolgu so se svetniki
odločili za preveritev poslova-
nja KS v letu 1994. Po svetni-
škem povabilu sta na tokratni
seji sodelovala predstavnika
komunale, OKP, ki sta pojas-
njevala nejasnosti v zvezi z vi-
sokimi računi, ki razburjajo
občane.    BRANE JERANKO
Salonski večer v znamenju Valentinovega
v Zdravilišču Laško so minuli petek pripravili že enajsti Salonski večer. Tokrat je bil v
znamenju Valentinovega, za prijetno vzdušje pred tem dnevom, posvečenim vsem zaljubljenim,
pa sta poskrbela gosta Helena Blagne in Sandi Čolnik. Številni obiskovalci so najprej prisluhnili
njunemu simpatičnemu klepetu o ljubezni, slišali vrsto uspešnih melodij Helene Blagne in se
zavrteli ob zvokih ansambla Globus. Tokratni Salonski večer je znova dokazal, da so v Zdravi-
lišču Laško ubrali pravo pot in da si ljudje želijo podobnih prireditev.
Pečovnik odstopil
Pretekli teden je odstopil predsednik sveta občine Šo-
štanj ing. Franc Pečovnik. Bivši predsednik odstopa ni
želel komentirati, povedal pa je, da v prihodnjem tednu
pripravljajo izredno sejo občinskega sveta, takrat pa bo
tudi več povedal o vzrokih za odstop z mesta predsednika
občinskega sveta. - US
Kmalu pitna voda?
Hatlečani so pripravljeni taltoj predati
ključe vodovoda Kopitnih krajevni
skupnosti Zidani Most
Na   povabilo   predsednika
radeškega  občinskega   sveta
Matjaža Hana so se konec
prejšnjega tedna v Radečah
sestali predstavniki občinske
uprave Radeče, Komunalnega
podjetja Radeče in krajevne
iskupnosti Zidani Most. Govo-
rili so o vodovodu Kopitnik ter
o tistih področjih vsakodnev-
nega življenja, na katerih so
\iajani Zidanega Mosta, ki sl-
in sodi pod občino Laško, še
redao vezani na sosednje Ra-
deče.
Pisali smo že, da si vodstvo
krajevne skupnosti Zidani
Most že nekaj časa prizadeva,
da bi v upravljanje dobilo nov
vodovod Kopitnik, ki ga je leta
1992 začelo graditi radeško
komunalno podjetje. Leto kas-
neje so komunalci tik pred
zaključkom gradnjo ustavili,
ker zaradi nesoglasij z lastni-
kom zemljišča, na katerem so
postavili rezervoar, niso mogli
dobiti uporabnega dovoljenja.
Vrata rezervoarja so kljub šte-
vilnim poskusom krajevne
skupnosti, da bi problem reši-
la, že tretje leto zaprta, vendar
pa kaže, da ne bodo več dolgo,
in da bo v šolo, vrtec ter blizu
dvajset stanovanjskih hiš nad
kamnolomom morda že kmalu
pritekla zdrava pitna voda iz-
pod Kopitnika. Radečani so
namreč povedali, da so vodo-
vod skupaj z vso dokumenta-
cijo pripravljeni takoj predati
krajevni skupnosti Zidani
Most, vendar pa želijo, da se
prenos upravljavskih pravic
opravi v skladu z vsemi prav-
no—formalnimi zahtevami. To
pomeni, da bodo postopek
prenosa pričeli takoj, ko bodo
o tem dobili pisno zahtevo ob-
čine Laško. Naslednji korak
bo torej morala narediti ob-
činska uprava v Laškem, ki
naj bi se tudi odločila, ali bo
nov upravljavec vodovoda
krajevna skupnost Zidani
Most, ki tudi sicer sama skrbi
za večino svojih komunalnih
zadev ali pa bo upravljanje
prešlo v roke laškega komu-
nalnega podjetja oziroma ob-
čine.
JI
Lepa Vida na Dunaju
slovenski kulturni praznik
so proslavili Slovenci na Du-
naju s svečano prireditvijo, ki
jo je pripravilo Slovensko kul-
turno društvo Ivan Cankar, to-
krat z naslovom In vodilno mi-
slijo Aepa Vida«.
»Ob tem dnevu poskušamo
napraviti nekakšen obračun s
preteklostjo, s tistim, kar smo
Slovenci tudi tu, na Dunaju
storili za utrditev naše kultur-
ne zavesti in se ozreti v pri-
hodnost ...« je v svojem poz-
dravnem nagovoru poudarila
častna pokroviteljica priredi-
tve, slovenska veleposlanica
na Dunaju dr. Katja Boh.
»Slovenci na Dunaju to svojo
kulturno zavest zmerom znova
potrjujemo. S tem opozarjamo
na svojo raznolikost, hkrati pa
z njo tudi bogatimo multikul-
tumo podobo današnje Avstri-
je, pa četudi smo v celoti te
podobe le njen majhen del,« je
zaključila dr. Bohova.
Prireditev, ki je bila organi-
zirana v prelepi Palači Ferstel
v samem centru cesarskega
Dunaja, je prav gotovo tudi
prispevala k utrditvi naše kul-
turne zavesti.
Lepo Vido je pred našimi
očmi ob glasbeni spremljavi
oživila ljubljanska igralka,
odlična Damjana Čeme z ne-
kaj osnovnimi besedili Prešer-
na, Cankarja inelige. Njeno
predstavitev sta zaokrožila
godalni kvartet Enzo Fabiani s
»Crisantemi« Giaccoma Puc-
cinija in avtorski ples »Spo-
min na lepo Vido« Aleksandre
Vučkovič iz Celja.
Lik Lepe Vide se je v nada-
ljevanju preobrazil v Sirene,
mlade plesalke in plesalce iz
Slovenije (Studio za ples Celje
in njegov Plesni teater Igen,
plesna skupina Akt-Harlekin
iz Celja, Plesni teater Ljublja-
na in Plesni fonmi Celje), ki so
z mladostno svežino obogatili
lastne plesne zamisli in koreo-
grafije svojih mentorjev. Med
njihovimi predstavitvami je
svoj program nadaljeval priz-
nani kvartet Enzo Fabiani z
Valčkom Mitje Smrekar-Vr-
hovnika, Mood Indigo Duka
Ellingtona in Four for Tango
Astorja PiazzoUe.
To je bil osrednji program,
ki je tekel v Veliki Ferstlovi
dvorani. Prisotne je v imenu
Slovenskega kulturnega dru-
štva Ivan Cankar pozdravila
njegova sedaj že dolgoletna
predsednica Milena Simič.
V Mali Ferstlovi dvorani je
bila istočasno »Postavitev« ek-
stravagantnega dunajskega
umetnika Oliverja Marčete, ki
jo je prav tako^inspirirala Le-
pa Vida. Za presenečenje so
poskrbeli Argonavti dunajske-
ga gledališča na hoduljah Irr-
wisch, ki so pred osrednjim
programom dodobra osupnili
in ogreli občinstvo. Eno in
drugo je bilo stilno v velikem
nasprotju z osrednjim progra-
mom, vendar ga je smiselno
dopolnilo.
Prireditev ob slovenskem
kulturnem prazniku na Duna-
ju je sedaj že tradicionalna in
čeprav jo še vedno ljubiteljsko
pripravlja peščica mladih,
zbranih okoli društva Ivan
Cankar, postaja iz leta v leto
bolj profesionalna. Zelo lepo
grafično oblikovanje vabila, ki
je istočasno program in plakat
Jove Ojdaniča, kvalitetni pre-
vodi zahtevnih besedil mag.
Irene Steinerjeve in mag. Ale-
ša Schustra (teksti Prešerna,
Cankarja in Šelige, ki jih je
uporabila Damjana Čeme za
svojo predstavitev Lepe Vide,
so bili v programu prevedeni v
nemščino), vodstvo projekta
mag. Milene Simič in mag. Ci-
rila Ogorevca, koordinacije
Mire Mileč, sodelovanje Zveze
kulturnih organizacij Sloveni-
je in selektorica programa Ne-
ja Kos ter prelepa dvorana, v
kateri je tekel program - vse to
je prispevalo h kvaliteti in
profesionalnosti prireditve.
In naprej? Organizatorji pri-
hajajo v dilemo. Ob teh prire-
ditvah bi želeli združiti čimveč
Slovencev, ki živijo na Dunaju
in pritegniti Avstrijce, ki jih
zanima naša kultura — s tem pa
postaja razpon zahtev in pri-
čakovanj prevelik. Ali še na-
prej dvigovati umetniško ra-
ven in pri tem izgubljati tiste,
ki jim je ta previsoka ali ostati
na ravni ljudskih pesmi in ple-
sov? Oboje istočasno in za isto
občinstvo preprosto ne gre.
Organizatorji vidijo rešitev
v diferenciaciji prireditev.
Vsekakor naj bi bila prireditev
ob slovenskem kulturnem
prazniku še bolj kot doslej na-
menjena tistim, ki jih zanima-
ta razvoj in umetniška kvalite-
ta - in ob tem naj bi odpadla
tudi pogostitev, ki je organiza-
cijsko zelo zahtevna, h kulturi
pa ne prispeva. Za druženje
vseh Slovencev, ki živijo na
Dunaju pa naj bi skrbele dru-
ge prireditve društva.
STAŽA ČERNIČ
Odmevne pilštanjske prireditve
Kulturno prosvetno društvo
Lesično-Pilštanj, znano po do-
bro pripravljenih prireditvah,
bo letos pripravilo že 7. slikar-
sko kolonijo likovnih pedago-
gov. Petič po vrsti bosta na
starodavnem Pllštanju binko-
štovanje ter Miholov sejem,
drugič pa veliko srečanje koz-
janskih ljudskih pevcev ter
godcev. Najprej, marca, bodo
povabili dr. Janeza Bogataja,
Znanega etnologa, ki bo preda-
jal o dediščini.
O vsem tem so govorili pre-
tfkli teden na društvenem
*čnem zboru po slovesnem
^prtju razstave del z otroške
^oionije bistriške osnovne šo-
l^- Gre za dela številnih koz-
janskih šolarjev iz časa trga-
tve, ki si jih je mogoče ogledati
y kulturnem domu v Lesičnem
do nedelje.
Nekatere prireditve, ki po-
stajajo vsakoletne, namerava-
jo letos popestriti. Na binko-
stovanje žehjo povabiti okoli-
s^^e folklorne skupine ter go-
^^ijske planšarje, na Miholo-
^^ni sejmu pa bo znova pred-
stavitev starih obrti. Letos na-
''^^ravajo poglobiti sodelova-
*^j^ z zdraviliščem Atomske to-
plice, obeležili bodo visoko
obletnico šolstva na Pilštanju,
mladi kulturniki pa si želijo,
da bi ustanovili društveni pev-
ski zbor. Vnaprej bodo krepili
stike s kulturniki iz Kozjega
ter iz Zagorja pri Lesičnem, pa
s Kozjanskim parkom ter ob-
čino Kozje. Med nalogami je
tudi ureditev galerije v bivši
pilštanjski šoli.
Društvo, ki ga vodi Miha
Zakošek, je lani pripravilo
razstavo del s 6. slikarske ko-
lonije likovnih pedagogov,
predstavilo knjigo domačinke
Jožefe Kovačič Večerne misli,
ob tej priliki pa je bilo tudi
srečanje starih prijateljev Pil-
štanja. Po binkoštovanju so
nadaljevali z Miholovim sej-
mom, pripravili predavanje
kozjanskega rojaka Marjana
Marinška Po poti izvoljenega
ljudstva, decembra pa je bilo
prvič veliko srečanje Pod cve-
točo dmulo, s sedemnajstimi
kozjanskimi ljudskimi pevci in
godci, so predstavili novo delo
domačina Slavka Topliška, ki
bo izšlo med Slovenskimi ve-
černicami.
Sicer pa so lani v okviru
društva uspeli usposobiti dva
turistična vodiča za vodenje
po širšem Kozjanskem, trije
člani pa so se izobraževali v
tolminski poletni gledališki
šoli.
BRANE JERANKO
O založniških načrtih
V Muzeju novejše zgodovine Celje bo podjetje Fit-mcdla jutri,
v petek dopoldne, predstavilo svoje letošnje poslovne načrte,
povezane z založništvom.
V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine nameravajo
izdati grafično mapo Upodobitve Celja, ob tem pa še knjigo
Skrite zgodbe iz Prepovedanega mesta, katalog Slovenije - na
poti h kakovosti ter novo Monografijo Celja. Ob tem pa bodo
predstavili še programe specializiranega strokovnega izobraže-
vanja ter humanitarne akcije novoustanovljenega kluba Lions
Celje. IS
»Cajavka« skupine Oljka
številna skupina mladih
plesalcev folklorne skupine
Oljka iz Šmartnega ob Paki, je
združila čas praznovanja kul-
turnega praznika ter dve de-
setletji organiziranega dela,
nastopov in proučevanja kra-
jevne plesne tradicije. S pre-
mlerno prikazano Čajavko,
plesi in veselimi igrami Zgor-
nje Savinjske doline, so minu-
lo sredo zvečer zares navdušili
krajane.
Priložnost sta izkoristila tu-
di župan občine Šmartno ob
Paki, Ivo Rakun ter predsed-
nik tamkajšnjega Kulturnega
društva, Tine Hrastnik, ki sta
o pomenu in delovanju fol-
klorne skupine Oljka povedala
vse najlepše ter čestitala obča-
nom ob kulturnem prazniku.
Polna je bila dvorana tudi
minulo nedeljo, ko smo prire-
ditev spremljali z našo kame-
ro. Lepim plesom in šaljivim
igram so sledili vedno novi in
dinamični prizori folkloristov,
ki so presadili nekdanje običa-
je hišnih zabav, veselic in oh-
ceti iz krajev Zgornje Savinj-
ske doline v šmarsko dvorano.
Zgornja Savinjska dolina
skriva pravo zakladnico ljud-
skega izročila, ki se je ohranilo
do današnjih časov. Zasluga
za to gre nedvomno tudi mla-
dim ljudem, ki so žrtvovali ve-
liko prostega časa, da so pro-
učevali šege in navade, plese
in zabavne igre ter postavili na
oder prav zaprašeno kulturno
dediščino, očiščeno s pomočjo
knjige Aleksandra Videčnika
»Iz roda v rod.«
V programu so izvedli ra-
zlične plese in pesmi. Ob tem
ni šlo brez besed v narečju
Zgornje Savinjske doline ter
imen kot so: Cvaj šrit, Špic
polka, Povšter tanc. Meti tanc,
Stajeriš in druga, ki jih še da-
nes »nucajo« v mnogih krajih
ob zgornjem toku Savinje. Kot
so plesalci razumeli, se domači
avtohtoni plesi skoraj niso lo-
čevali od družabnih iger, ki so
zabavale ljudi - cele noči.
JOŽE MIKLAVC
i®
NOVI TEDNIK
KULTURA

Spominska plošča
in razstava_
Na Vranskem so odkrili spominsko ploščo Lavosiavu Sciiwenlnerju
v soboto dopoldne je bilo
na Vranskem zelo slovesno.
Ob 130-letnici rojstva slo-
venskega založnika in knji-
gotržca Lavoslava Schvvent-
nerja so na njegovi rojstni
hiši odkrili spominsko ploš-
čo. Hiša stoji ob osnovni šoli.
Ploščo sta odkrila pred-
sednik častnega odbora, pro-
fesor Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, profe-
sor dr. France Bernik in žal-
ski župan Milan Dobnik.
Vabljenih z ministrstva za
kulturo na slovesnost ni bilo,
predsednik države Milan
Kučan pa je prav tako opra-
vičil svojo odsotnost. Ob od-
kritju spominske plošče sta
zapela mešani pevski zbor
kulturnega društva Vransko
in oktet Sv. Mihaela. Kultur-
ni program se je nadaljeval v
telovadnici osnovne šole.
Učenci so ob zaključku pro-
jekta o svojem znanem roja-
ku pripravili dan odprtih
vrat šole, ki se ga je udeležilo
zelo veliko staršev, drugih
krajanov in občanov.
Pomen Lavoslava
Schwentnerja za slovensko
založništvo in zlasti za av-
torje moderne je v slavnost-
nem govoru predstavil aka-
demik profesor Dušan Mora-
vče. Schwentner je bil rojen
leta 1865 na Vranskem, prvo
knjigarno je imel v najemu v
Brežicah, nato pa je kupil
svojo knjigarno v Ljubljani.
Kmalu je osnoval tudi lastno
založbo in izdajal predvsem
dela slovenskih avtorjev,
pisce moderne, likovna dela
in muzikalije. Predvsem po
njegovi zaslugi je lahko Ivan
Cankar postal prvi poklicni
slovenski pisatelj. Schwent-
ner se je ves čas vračal na
Vransko, po upokojitvi tu
tudi živel in umrl leta 1952.
Pokopan je v Ljubljani.
Po kulturnem programu so
odprli še razstavo, s katero
so predstavili Vransko v ča-
su Lavoslava Schwentnerja,
na ogled pa so tudi nekatere
knjige, ki jih je izdala njego-
va založba. V teh dneh bo
izšla tudi knjiga o njem, ki
zaradi zamude v tiskarni ni
izšla do sobotne slovesnosti.
Častni odbor bo prav tako
predlagal občinam Ljublja-
na, Brežice, Celje in Žalec,
da poimenujejo po njem ne-
katere ulice.
T. TAVČAR
Mlada plesalca
osvajata svet
Plesalca latinsko-ameriških
in standardnih plesov Špela
Vodeb iz Celja in Domen Slap-
nik iz Slovenskih Konjic, stara
10 oziroma 11 let, sta odlična
plesalca. Druži ju predvsem
prijateljstvo in veliko veselje
do plesa.
Spela in Domen plešeta že
tretje leto, Špela je pričela pri
Plesnem valu. Domen pa pri
Koroškem plesnem klubu
Devžej iz Slovenj Gradca, kjer
sedaj oba skupaj plešeta že de-
vet mesecev. Njuna ljubezen
do plesa je prerasla Ijubitelj-
stvo, tako da že nekaj časa
tekmujeta. Plesalca trenirata
vsaj 4-krat na teden v Slovenj
Gradcu in Slovenskih Konji-
cah. Lani sta se udeležila večih
državnih kvalifikacijskih tur-
nirjev, kjer sta v kategoriji la-
tinsko-ameriških plesov zma-
gala na Ptuju in v Ljubljani. V
začetku februarja sta tekmo-
vala v italijanskem Bassanu,
kjer sta prijetno presenetila z
uvrstitvijo. Osvojila sta na-
mreč drugo mesto v standard-
nih plesih, v latinsko-ameri-
ških plesih pa sta pristala na 3.
mestu. Izjemen uspeh jima bo
velika vzpodbuda pred na-
slednjim tekmovanjem, ki bo v
tem tednu na Danskem.
BS
Alma za Celjane
V okviru festivala Mesto
žensk je bila sredi lanskega
oktobra prvič uprizorjena mo-
nodrama Alma, avtorsko delo
Uršule Celinski in Polone Ve-
trih o znameniti, a žal premalo
poznani in uveljavljeni Ce-
Ijanki Almi Karlin. Zdaj, po
dobrih štirih mesecih, si bodo
odrsko delo lahko končno
ogledali tudi Celjani.
Gostovanje monodrame Al-
ma, ki je na odru Slovenskega
ljudskega gledališča Celje na-
povedano za prihodnjo sredo
in četrtek, pripravlja v sodelo-
vanju z ljubljanskim Cankar-
jevim domom celjsko podjetje
Fit-media. Prva predstava bo
v sredo, 21. februai-ja, ob
19,30. uri, dan kasneje pa bo
ob 11,30. uri še posebna upri-
zoritev za celjske srednješolce,
katerim bo o sami predstaNT in
predvsem Almi Karlin sprego-
vorila tudi režiserka Uršula
Cetinski.
Ob podjetju Fit-media so
gostovanje monodrame Alma
v Celju omogočili: Zavaroval-
nica Triglav, Avto Celje, Pe-
trol. Cestno podjetje Celje,
Kovinotehna, Emo Kemija,
Emo Kontejner in SKB banka
Celje.
IS
Slovenci Iz Bariloč v Celju
V Muzeju novejše zgodovine Celje so v ponedeljek zvečer
odprli razstavo >Dejavnost slovenske skupnosti v Bariločah<, ki
bo na ogled do sobote, 17. februarja.
Razstavo so pripravili ob 45-letnici slovenskega planinskega
društva v Argentini, ob tej priložnosti pa so predstavniki barilo-
ških in celjskih planincev podpisali tudi listino o sodelovanju.
Po odprtju razstave je slovenska rojakinja in alpinistka iz Bari-
loč Monika Kambič predstavila še diapozitive s posnetki Andov
in Patagonije. IS
Prvič na razstavi
V galeriji A&M Jezemik na Mariborski cesti v Celju so včeraj ■
odprli prodajno razstavo likovnih del Albine Karner. i
Gre za njeno prvo predstavitev javnosti, s čimer galerija]
uresničuje svoj cilj, da bi predstavljala avtorje, ki te priložnosti'
še niso imeli. Razstava bo na ogled do konca februarja. i
Albina Kamer, ki je v Ljubljani končala Srednjo šolo za^
oblikovanje, se je v prostem času vseskozi ukvarjala z risanjem:
in slikanjem. Posvečala se je zlasti akvarelu in temperi in se,;
ukvarjala z raznovrstno motiviko, najraje pa slika naravo inj
tihožitja z rožami. Njena dela so vse doslej ostajala v krogu i
dmžine in prijateljev in so tokrat prvič na ogled javnosti.   tC I
Koncert
pedagogov
Glasbene šole
Celje
v petek, 9. februarja, so
v počastitev slovenskega
kulturnega praznika pri-
pravili koncert pedagogi
Glasbene šole Celje.
Izbrani program je zaje-
mal zahtevna dela klasične
literature, čemur je sovpa-
dal visok nivo umetniške
poustvaritve koncertantov.
Kljub naporom, ki jih pe-
dagogi vložijo v delo z mla-
dimi, svoje pedagoško po-
slanstvo nadgradijo z izva-
janjem koncertnih del, kar
učenci in njihovi starši
sprejemajo z velikim nav-
dušenjem, spoštovanjem in
zahvalo. Zavedajo se na-
mreč pomembnosti pridob-
ljenih znanj in doživetij ob
koncertiranju svojih učite-
ljev. V polni koncertni dvo-
rani Glasbene šole so na-
stopili: Mojca Zakošek
(flavta), Helena Poles-Pla-
vec (flavta), Larisa Čanji
(klavir, sopran), Franci
Rizmal (violina), Brina Zu-
pančič-Rogelj (klavir),
Franjo Maček (klarinet).
Jelena Dukič (klavir),
Blanša Jovetič (kitara),
Davor Mikulič (bariton),
Matevž Zaveršnik (tolka-
la), Jurij Hladnik (klarinet)
in pri klavirju Klemen
Golner.
ALENKA ZALOŽNIK
Teden po
prazniku
Piše: Tadej Čate,
Ne bom povedal imena, to-
da dan pred slovenskim kul-
turnim praznikom me je po-
klical možakar, ki se je zad-
nji mesec med drugim ukvar-
jal tudi z organizacijo slav-
nostne podelitve Prešernovih
nagrad in nagrad Prešerno-
vega sklada v Cankarjevem
domu na predvečer prazni-
ka. Ponudil mi je še dve kar-
ti, ki sta mu ostali. Enostav-
no ni več vedel komu vse jih
je že razposlal, koga vse je
tja v Cankarjev dom že po-
vabil, koliko kart je komu po-
daril. .. In, ker se ni hotel ni-
komur zameriti, se je odlo-
čil, da jih bo poskusil "pod-
takniti " meni, ker je bil pre-
pričan, da sam svojih kart ni-
kakor nisem mogel sprejeti.
Ker tako hudoben pa že ni-
sem, da bi potem še sam ko-
ga poslal tja in bi me potem
še ves mesec zasledoval z av-
tom, mi na zvonec na vhodu
v stanovanjski blok lepil žve-
čilni gumi... samo, da bi se mi
maščeval. Ker, če povem po
resnici, moram priznati, da
se tudi meni ni ljubilo na ti-
sto proslavo, da sem raje do-
ma preko televizije na lastne
oči gledal še hokejsko potr-
ditev o slovenski mentaliteti,
kije bil bliže porazu kot pa
zmagi in, da sem skratka ti-
sti dve karti vse do prvega
pranja hlač sebično zadrže-
val tam v zadnjem žepu. In,
če hočete; slovenski kultur-
ni praznik, ki se je vsaj zame
pričel kakšen teden dni prej,
kot sem prejel tisti dve vstop-
nici, se je končal tudi kakšna
dva dni pozneje, ko sem se
končno odločil, da je dovolj
in zadevo prepustil pralnemu
stroju in zvestemu Arielu.
Mimogrede, morda sem res
edini, ki je usodo slovenske
kulture prepustil industriji
pralnih praškov (gospod
Henkel, če boste potrebova-
li še kakšnega copy\vriterja,
kar pokličite!), nisem pa edi-
ni, ki se je potuhnil in pred-
večer slovenskega praznika
preživel ob kakšni ne ravno
kulturni zadevi. Nekateri so
surfali po Internetu, drugi
si privoščili kakšno televizij,
sko limonado, tretji pa so $(
preprosto "na smrt" zapUj
No ja, četri pa so se vendcni
le udeležili tiste proslave, zc^^
radi katere so skrajšali ce/ji
dnevnik na slovenski nacio,
nalni televiziji. In to ravno
pri športu, ki je menda jj
najbolj komercialno uspešm
nota te iste televizije. Anipaj^
v redu. Slovenski kulturni
praznik je pač slovenski kul
turni praznik in šport se lah-
ko vsaj na njegov predvečei
kar lepo nekam zarije tja^
kjer ga nihče ne bo gledal
Ali pa se ga kar ukine. Ho-
čem skratka povedati, da ](
slovenski kulturni praznil
pač praznik kot vsak drug
Kot tisti I. november, ko d
greš na pokopališče in pri:-
geš tiste svečke, tam sreči
korpus sorodnikov in prija-
teljev, ki sijih bodisi pozabi
bodisi sijih nisi želel nikda
več v svojem življenju sreč(k
ti, ali pa preprosto tja m
greš. In greš kdaj drugič it
se spominu mrtvih oddolžil
na kakšen drug način. Po
dobno je s kulturo. Ker za
kaj hudiča bi jaz, ki živim oi
kulture, ki za to slovenski
kulturo živim, moral ra\w
za tisti praznik tja v Cank-
jev dom. ko pa sem tam vsoj
dvakrat na teden in sem^
že prekleto sit in, ko že nator
karji in biljeterji vedo, ali
imam nove čevlje ali pa ti-
ste, ki sem jih pred dvema k-
toma kupil v Stiefelkonigt
Ja, točno to. Naj gredo tisi
dan tja tisti, ki se s to slovett
sko kulturo ne ukvarjajo, n4
se vsaj tisti dan z njo mala
spoznajo (pa čeprav mnog
od njih o njej odločajo.'), nš
pa pustijo, naj praznujemi
po svoje. Ker praznik je kljul
vsemu dela prost dan.
Ples v drugo polletje
V studiu za ples Celje in Plesnem teatru Igen te dni
vpisujejo v II. polletje rednega izobraževalnega pro-
grama letošnje, že 16. plesne sezone.
Plesalci, spodnja starostna omejitev je 4 leta, zgornje
pa hi, lahko izbirajo med sodobnim plesom (pedagogi-
nja Tanja Skok), jazzom (Tina Kraševec), baletom
(Tina Majcen), plesnim gledališčem (Igor Jelen in
Anica Kumer) ter plesno rekreacijo.
IS
Ob zvokiii iiarfe in flavte
V okviru abonmajskih pri-
reditev bo jutri zvečer v Kul-
turnem centru v Laškem
koncert harfistke Mojce
Zlobko in flavtista Aleša
Kacjana.
Mojca Zlobko, ki dela da-
nes kot svobodna umetnica,
je kot solistka in komorna
glasbenica igrala doslej v
pomembnih domačih in tujih
kulturnih središčih ter sode-
lovala z znanimi umetniki in
orkestri, med drugim tudi s
flavtistko Ireno Grafenauer
in orkestrom Hamburške fil-
harmonije. Aleš Kacjan je že
deseto leto prvi flavtist v or-
kestru Slovenske filharmo-
nije, veliko pa koncertira tu-
di kot solist in kot član ra-
zličnih komornih zasedb.
Glasbenika sta za koncert V
Laškem pripravila bogat
program, v katerem bosta
med dmgim izvajala tudi de-
la Bacha, Spohra, Ravela,
Debussya in Laubera.
V Kulturnem centru bo
prihodnjo sredo še en zani-
miv večer, ki pa bo namenjen
predvsem tistim, ki imajo ra-
di Juhjske Alpe in ki bi radi
prisluhnili Pravljici o Zlato-
rogu. Planinska skupina 1
vovama je v Laško povabi
Jaka Čopa iz Rodin pri
rovnici, ki bo ob barvnih d*
apozitivih predaval o JulJJ
skih Alpah - kraljestvu Zj*
toroga. Jaka Čop fotografi''
gorski svet že več kot šestd^
set let. Doslej so izšle ^
knjige njegovih črnobelihf''
tografij - leta 1962 Svetco^j
vrhovi, leta 1968 Raj pf
Triglavom in leta 1972 vt
harniki, leta 1989 pa je izd«
še knjigo barvnih fotografi)'
naslovom Julijske Alpe
Kraljestvo Zlatoroga.
Šff. 7. - 15. februar 1996
I1
KULTURA
NOVI TEDNIK
imenitna knjiga o ajdi
založba Kmečki glas je v
ji Knjižnici za pospeševa-
lunetijstva izdala imcnit-
"'^jjnjigo z naslovom Ajda,
f-ff je napisal predavatelj
^ gtike na Biotehniški fa-
LjtetJ v Ljubljani prof. dr.
ran Kr*^^*' ^'"■bno pa jo je
^dila Tanja Rejc.
"^olcrat ne gre za lepotno
monografijo o ajdi, ki so jo
uevali pesniki in pisatelji
mT. Mum in Voranc), tem-
' J za izključno strokovno
Lebino, ki temelji na znan-
^enoraziskovalnem delu, je
. napisana tako razumlji-
^ da bo zanimiva tudi za
laičnega bralca. Že v tem je
jena prva pozitivna ocena,
[jniga je nedvomno ta, da
^ avtor predstavi ajdo kot
^turo, ki smo jo doslej pre-
jlgbo ali površno poznali.
Pfi nas imamo dve vrsti ajde:
navadno in tatarsko ali zele-
no (grenko) ajdo, ki raste
0ied navadno kot zel.
Ajda je doma iz Kitajske
in je znana skoraj po vsem
svetu. Največ in najbolje
uspeva tam, kjer je doma tu-
di vinska trta. Po legendi je
Kurent Slovencem prinesel
vinsko trto in ajdo hkrati. Po
vesoljnem potopu je prišel
na breg pri Proseccu (kraj
nad Trstom) in je v eni roki
držal vinsko trto, v drugi aj-
dovo steblo. Oboje je zasadil
v zemljo in prijelo se je!
Tako legenda. Danes je
Slovenija med tistimi drža-
vami na svetu, ki po količini
sicer nima veliko ajde, po
znanstvenih izsledkih in in-
formacijah o ajdi pa pred-
stavlja svetovno velesilo. V
nternetu boste našli barvno
liko kmeta Čemažarja, ki je
orna v KJečah pri Ljubljani,-
lako obdeluje ajdo na svoji
njivi in podatek, da so tri
države na svetu vodilne po
strokovnih informacijah o
ajdi: Japonska, Nepal in Slo-
venija. Naša država tudi slo-
vi po dobrih sortah. Siva aj-
da, ki so jo oplemenitili na
Biotehniški fakulteti v Ljub-
ljani, je na nedavnem med-
narodnem znanstvenem sim-
poziju o ajdi v Milanu poka-
zala najboljše rezultate. In
tudi omenjena knjiga je, če
izvzamemo azijsko področje,
tretja tovrstna knjiga na sve-
tu, ki na tak način obravna-
va ajdo!
Po zaslugi dr. Ivana Krefta
je Slovenija znana tudi na
Japonskem, saj so predstav-
niki naše države sodelovali
na svetovnem kongresu ajde
(gostišče Lieber iz Gameljn
je pripravljalo vsak dan več
tisoč obrokov iz ajde), ki ga
je organizirala dežela vzha-
jajočega sonca, ki je tudi
največja uvoznica ajde. Da
bi pridobila zadostne količi-
ne za svoje potrebe, je pred
leti razvila projekt intenziv-
nega pridelovanja ajde na
avstralskem otoku Tasmani-
ji. Pred kratkim je izšla knji-
ga na Japonskem o ajdi in v
njej je omenjen viden prispe-
vek Biotehniške fakultete iz
Ljubljane pri tem projektu.
Na Japonskem pravijo ajdi
soba, ajdovim žgancem pa
soba ga ki.
Ajda je dobila ime po tuj-
cih, ki so jo prinesli iz Azije v
naše kraje, saj so tujce ime-
novali ajde, kar je pomenilo
tudi krivoverce, ker so pač
prihajali iz daljnih, nezna-
nih krajev, kjer je bila druga
vera. V Sloveniji je ajda zna-
na od srednjega veka naprej
in je bila na naših tleh prej
kot koruza, ki je zlasti v 19.
stoletju z drugimi krmnimi
rastlinami zrinila ajdo z na-
ših polj.
Jedi iz ajde so pri nas ve-
ljale za manjvredne, saj je
ajda pomenila hrano kmetov
in revnih slojev. Danes dru-
gače gledamo nanjo. Knjiga
dr. Krefta nas seznanja s ka-
kovostjo ajdove moke in jedi
iz nje. Ajdo štejemo med var-
na živila, ker ni zahtevna za
vzgojo. Zadostuje ji plitka
zemlja, zaščitnih sredstev,
torej škropljenja tako rekoč
ni treba. Ker so njena škrob-
na zrna taka, da sama popi-
jejo veliko vlage in ker je aj-
din okus značilno močan,
njene jedi ni treba toliko so-
liti kot druge. To pomeni, da
jedi iz ajde ne žeja jo, kar po-
trjujejo tudi Japonci, ki ajdi-
ne dobrote najpogosteje uži-
vajo ravno poleti, ko je naj-
večja vročina.
Knjigo o ajdi priporočam
vsakomur v branje. Tudi za-
to, ker nam predstavi vrsto
zanimivih jedi, (iz kaše, mo-
ke, tu sta tudi ajdin čaj in
med) nas pouči, kakšne so
njihove prednosti in nena-
zadnje nas spomni, da je lepa
cvetoča in dišeča ajdova nji-
va del naše kulturne krajine,
ki bi jo morali še skrbneje
negovati.
DRAGO MEDVED
Starejše slike IViiiana Butine
V prostorih Likovnega sa-
lona v Celju je postavljena
razstava akademskega sli-
karja Milana Butine iz Ljub-
ljane.
Umetnik je bil rojen leta
1923, v začetku petdesetih
let pa je diplomiral na Aka-
demiji za likovno umetnost v
Ljubljani. V sedemdesetih
letih je študiral filozofijo, na
tem področju pa je tudi na-
redil doktorat. Ukvarjal se je
z različnimi stvarmi, sprva
kot scenograf in kostumo-
graf, pozneje pa se je posve-
til  pedagoškemu  delu  na
univerzi. S področja likovne
teorije je izdal dve opazni
knjigi, ob tem pa je v prete-
klih desetletjih tudi inten-
zivno razstavljal.
Na razstavi v Celju je pri-
kazan izbor iz njegovega
ustvarjanja s kubističnim
predznakom. Tovrstna dela
je Butina slikal v petdesetih,
šestdesetih in še sedemdese-
tih letih in v njih je mogoče
razpoznati mnoge ključne
elemente, značilne za prva
avantgardna leta kubizma v
Evropi oziroma v Franciji,
kjer se je to gibanje v začet-
ku stoletja začelo. Slike pri-
kazujejo različna tihožitja,
motivi pa so običajni in pov-
zeti iz vsakdanjega okolja,
na primer vaze, skodelice,
sadje in podobno. Pri tem
gre za trden in stabilen kom-
pozicijski ritem, upodobljeni
predmeti zavzemajo central-
ni prostor v likovnem polju,
in ob stilizirariih potezah
jasno razkrivajo svojo iden-
titeto.
Harmonično skladnost
med posameznimi struktu-
rami je Butina dosegel tudi z
izborom barv, med katerimi
sta v ospredju rumena in rja-
va, vrsta drugih barv pa
ustvarja nova razmerja in
kontraste na slikah. Pogosto
opazimo sistematsko razdi-
ranje form pri posameznem
predmetu, spreminjanje per-
spektiv, kar je tudi značil-
nost kubistične estetike, če-
prav je za Butinov opus zna-
čilna samostojna koncepcija
in določena zadržanost pri
prevzemanju pobud iz ob-
dobja prvinskega kubizma.
BORIS GORUPIČ
Madaljevanje glasbene zbirke
Mladinska knjiga je v pre-
teklih tednih izdala več no-
vih glasbenih kompletov iz
zbirke Mojstri klasične glas-
be in njihova dela, skupno
število izdanih zvezkov pa je
ie štiriinštirideset.
I Johann Sebastian Bach je
'bil rojen v veliki družini, v
kateri je bilo tudi mnogo iz-
vrstnih glasbenikov, med
njimi pa je Johann Sebastian
najbolj cenjen. Vendar še
zdaleč ni bil priznan v svo-
jem času, osemnajstem sto-
letju, saj je bil nagnjen k ru-
šenju ustaljenih pravil in
iskanju novih modelov
Ustvarjanja, kar so pričele
fesnično ceniti šele generaci-
je, ki so prišle za njim. Med
^dnjimi kompleti s kaseta-
■ni, oziroma CD-ji sta kar
^va namenjena temu velika-
nu baročne glasbe. Prvi vse-
izbrana orgelska dela,
"^•^gi pa orkestralni suiti št.
^ v C-duru ter št.4 v D-duru.
Za razliko ob mnogih zna-
'^ih umetnikov je bil Wolf-
png Amadcus Mozart popu-
laren že v otroštvu kot ču-
dežni otrok, ki je virtuozno
'Sral na klavir. Pozneje se je
Izkazal tudi kot talent za
^otnponiranje in izšla sta
joncert za klarinet K.622 ter
^oncert za flavto in harfo
•^299.
Nikolaj Rimski-Korsakov
^di v skupino ruskih avtor-
ki so v prejšnjem stoletju
Povzdignili nacionalno glas-
^ na novo raven. Zanimal
je tudi novejši modemi-
medtem ko je orkestral-
delo Šeherezada navdah-
l^l^no z vzhodnjaško barvi-
co.
Tudi Bedrich Smetana in
Antonin Dvorak se uvrščata
med velika imena nacional-
ne glasbe pri svojem češkem
narodu. Tokrat sta predstav-
ljena skupaj, vsak z enim de-
lom, Dvorak s Koncertom za
violončelo v h-molu ter Sme-
tana z znamenito Vltavo.
Jacques Offenbach sodi
med lahkotnejše glasbenike
in tudi v njegovih delih je
močno izražena razposaje-
nost tistega časa, predvsem v
pariškem okolju, kjer je v
prejšnjem stoletju doživel
vrhunec kariere, pet uvertur
na posnetkih pa je narejeno
na način, popularen v ta-
kratnih širših krogih.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
v Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bo jutri ob
16.30, za Abonma srednje teh-
niške šole in Gimnazijo Lava 1
Celje, predstava Nevidna roka,
v soboto ob 10. uri, bo gosto-
valo Lutkovno gledališče iz
Ljubljane, za Abonma družin-
ski lutkovni in izven, z naslo-
vom Hočete peti z mano, v po-
nedeljek ob 16.30 bodo pred-
stavo Nevidna roka, uprizorili
za Abonma I. Gimnazije 3, Ce-
lje in v torek ob 10. uri za Abon-
ma Srednje rudarske šole Vele-
nje, ob 16.30 istega dne bodo
za Abonma I. Gimnazije 3, Ce-
lje uprizorili predstavo Skušnja
ali kaznovana ljubezen in v sre-
do ob 19.30, bo za izven gosto-
vala dramska igralka Polona
Vetrih, s predstavo Alma.
V koncertni dvorani Glas-
bene šole Celje bo v sredo, 21.
februarja ob 17. in 18. uri, kon-
cert redne produkcije učencev,
ki obiskujejo Glasbeno šolo.
V Kulturnem centru Laško
bo danes, v četrtek ob 19.30,
koncert ansambla Gorenski mu-
zikantje, ansambla Fantov iz-
pod Vurbeka in ansambla Ekart.
Jutri, v petek ob 19.30, pa bo
vrhunski koncert harfistke Moj-
ce Zlobko in flavtista Aleša
Kacjana.
V avli Doma kulture v
Šmarju pri Jelšah bo v soboto
ob 18. uri, koncert Slovenske-
ga okteta, pod vodstvom Anto-
na Nanuta.
V Likovnem salonu v Ce-
lju si lahko do 29. februarja og-
ledate razstavo slikarskih del
Milana Butine.
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo drevi ob 18.
uri, odprli razstavo likovnih del
savinjskih akademskih likovni-
kov: Darinke Pavletič - Loren-
čak, Željka Opačaka, Tereze
Bastelj, Ervina Potočnika, Ire-
ne Potočnik, Jelice Žuža, Rudi-
ja Španzla, Veljka Tomana, Jo-
žeta Muhoviča in Lojzeta Za-
volovška.
V razstavišču Gorenje ser-
visa v Velenju si lahko ogleda-
te razstavo slik Dušana Lipov-
ca, akademskega slikarja iz
Kamnika.
V Galeriji sodobne umetno-
sti Celje in Pop teatru si lahko
do 31. marca ogledate razstavo,
ki prikazuje nastanek in razvoj
Slovenskega stripa in njegove
avtorje.
V knjižnici v Šentjurju bo-
do danes ob 18. uri, odprli raz-
stavo likovnih del Dušana Na-
glica iz Celja. Na ogled bo do
15. marca.
V Osrednji knjižnici v Ce-
lju si lahko do konca februarja
v 1. nadstropju ogledate razsta-
vo del slovenskih Prešernovih
nagrajencev, v 2. nadstropju pa
razstavo litografij znanega sli-
karja Carla Rciclierta.
V avli hotela Dobrna bodo
v soboto ob 18. uri, odprli jubi-
lejno razstavo ob 50-letnici in
2.'>. letnem ustvarjanju na likov-
nem področju, likovnika Stane-
ta Petroviča iz Celja. Na ogled
bo do petka, 8. marca.
V Galeriji Mozaik je na og-
led razstava slik Enverja Kalja-
naca iz Ljubljane, ki predstav-
lja akverele in olja. Na ogled bo
do sobote 17. februarja.
V knjižnici Gimnazije cen-
ter Celje je na ogled razstava
portretov skozi opuse akadem-
skega slikarja Ratimira Pušelje.
V Zdravilišču Laško si lah-
ko do konca februarja ogledate
razstavo likovnih del iz ciklusa
Črta, Sabine Zupan.
V Pokrajinskem muzeju si
lahko do 30. marca ogledate
razstavo Gotika na Štajerskem,
do 29. februarja pa tudi razsta-
vo Gotika na Kozjanskem. Obe
sta na ogled vsak dan od 10. do
18. ure, ob sobotah in nedeljah
od 9. do 12.
V prostorih Hotela Merx
Celje razstavlja grafike iz ciklu-
sa Lepote Slovenije, Jože Žlavs.
V Zdravstvenem domu v
Celju do 29. februarja razstav-
lja dela na steklu Petra Žmajde.
V glavni jedilnici Cinkarne
Celje si lahko do 29. februarja
ogledate razstavo likovnih del
Staneta Petroviča-Čončija.
Union od 15. do 21.2. ob
16.30, 18.30 in 20.30 ameriški
film Ace ventura - klic narave;
Mali Union od 15. do 21.2. ob
20. uri ameriški film Carring-
ton; Metropol od 15. do 21.2.
ob 16., 18.30 in 21. uri pa ame-
riški film Sedem. (Kinopodjet-
je Celje si pridržuje pravico do
spremembe programa.)
Kino Dobrna 17. ob 19. in
18. ob 17. uri ameriški film
Mreža.
Kino Žalec 15. ob 20. uri, 17.
ob 18. uri in 18.2. ob 20. uri
ameriški film Dredd, 16. in 17.
2. ob 20. uri ter 18.2. ob 18. uri
pa ameriški film Don Juan de
Marco.
Kino Rogaška Slatina 17. in
18. 2. ob 17. in 19. uri ameriški
film Nora ljubezen.
Kino Polzela 16.2. ob 19. uri
ameriški film Pogumno srce,
18.2. ob 10. risani film Asterix
in ob 18. uri ameriški film Iz-
bruh.
Kino Vojnik 18.2. ob 18. uri
ameriški film Najini mostovi.
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju bo danes, v
četrtek ob 18. uri, večer poezije
treh celjskih avtorjev: Ivane
Djesnič, Marine-Nine Kocen in
Karla Petriča. V okviru Univer-
ze za 111. življenjsko obdobje,
pa bo v ponedeljek ob 17. uri,
predavanje pro£ Franke Rode
z naslovom Celosten pogled na
zdravje.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v pe-
tek ob 19.30, folklorni nastop
skupine KUD Kajuh iz Dobrne
in vokalne skupine Vigred.
V Knjižnici v Laškem bo ju-
tri, v petek ob 18. uri, recitalni
večer Prešernovih romanc, v iz-
vedbi Amaterskega gledališča
Teharje, sodelovali pa bodo tu-
di pevci Vokalnega sestava Od-
mev in violinist Peter Napret.
V Razstavnem salonu v Ro-
gaški Slatini bo drevi ob 20.
uri, večer plesov, pesmi in obi-
čajev iz Dravskega polja s fol-
klorno skupino Vinka Koržeta
iz Cirkovcev.
V stranski dvorani Narod-
nega doma v Celju bo danes
ob 17.30, predavanje o Zaščiti
sadnega drevja in vinske trte,
ing. Švajgerja iz Rač.
V knjižnici v Rogaški Sla-
tini bo danes ob 18. uri, pred-
stavitev knjige Iskanje gnezda,
avtorja Ivana Rapoca.
V kulturnem centru Laško
bo v sredo, 21. februarja ob 18.
uri, predavanje z barvnimi dia-
pozitivi Jake Čopa z Rodin pri
Žirovnici na Gorenjskem, ki bo
predstavil Julijske Alpe pod na-
slovom Kraljestvo zlatoroga.
Pesililfi na icosu lignita
Pretekli teden so se v velenjski knjižnici s svojimi pesniškimi zbirkami predstavili kar štirje
pesniki.
Ker so vsi štirje zaposleni v Premogo\miku Velenje in ker so zbirko izdali predvsem s pomočjo
podjetja, so se pesniki predstavili pod imenom Štirje pesniki na kosu lignita. Boris Salobir je
predstavil pesmi v zbirki Erato, Marjan Lipičnik v zbirki Hoiiispik, Stojan Špegel v zbirki
Zmeraj kot prvikrat in Lojze Vrenčur v zbirki Pojoči kamenčki. Vsi ustvarjalci so že dlje časa
prisotni v slovenskem kulturnem prostoru, ne le kot pesniki, njihova imena lahko najdemo tudi
pod umetniškimi slikami, fotografijami ali pri filinih. Tudi naslovnico vseh štirih zbirk je
oblikoval Stojan Špegel, eden od avtorjev zbirke. LOJZE OJSTERŠEK
Z leve proti desni: Marjan Lipičnik, Boris Salobir, Stojan Špegel in Lojze Vrenčur.
Šff. 7. . 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
[T
Oče hoče priložnost
Osman Lulolll želi vzgajali otroke Iz prvega zakona — Stanovanja nima
Osman Lutolli iz Celja se
ob razvezi ni strinjal, da bi
svoje štiri mladoletne otroke
prepustil ženi v vzgojo in
varstvo. Meni namreč, da
njihova mati tej nalogi ni
kos. Po petih letih, ki so mi-
nila od njune ločitve, so po-
stali otroci vzgojno in učno
še bolj težavni. Najstarejši
sin je moral v vzgojni zavod,
mlajši bi že skoraj krenil po
bratovih stopinjah. Nihče od
otrok ni lani izdelal razreda.
Vse to kaže, pravi njihov oče,
da jih ne vzgaja prava roka.
Rad bi, da bi oba sinova in
hčerki živeli pri njem, ven-
dar to ni mogoče, saj nima
ustreznega stanovanja.
Živi kot podnajemnik v
stanovanju, kjer sta majhna
kuhinja in spalnica. Že dve
leti ni več sam, saj se je vno-
vič poročil in postal še en-
krat oče, deklici Ardijani. V
tesnem in temnem prostoru
se jim bo konec naslednjega
meseca pridružil še novoro-
jenček.
Od lanskega novembra
ima pri sebi tudi mlajšega
sina iz prvega zakona, saj so
se na centru za socialno delo
odločili, da bodo dali aktiv-
no možnost vzgajanja tudi
očetu. Najprej v poskusnem
obdobju. Dvanajstletnik je
bil namreč tik pred tem, da
ga »izločijo iz okolja« in po-
sežejo po »ostrejših ukre-
pih«. »Prej je celo kradel,«
pravi Osman Lutolli, »zdaj je
že boljši. Hodi vsaj redno v
šolo.« A fant zdaj biva pri
očetu »na črno«. Oče pojas-
njuje, da realnih možnosti,
da bi prišel živet k njemu,
pravzaprav ni, vsaj v tem
starem okolju ne: »Sin je na-
mreč storil veliko neumnost.
Vdrl je lastnici v stanovanjet
in povzročil škodo. Seveda'
ona zaradi tistega noče, da bi
imel otroka pri sebi...« 9. ja-
nuarja letos jim je potekla
najemniška pogodba in last-
nica stanovanja je zaradi
konflikta nima namena ob-
noviti.
Otroci s ceste
Osman Lutolli živi v Slo-
veniji od leta 1978: »Delal
sem kot vratar, pa kot fizični
delavec. Tudi ceste sem po-
metal, da bi lahko preživel
družino. Potem sem opravil
izpit za voznika. Od takrat
vozim že deset let pri Javnih
napravah.«
Prvič je postal oče leta
1981, ko se mu je rodila hči.
Leto dni kasneje je dobil pr-
vega sina, leto zatem druge-
ga in ob letu še drugo hčer.
Otroci so odraščali, starša pa
sta se bližala k temu, da se
razideta, saj je bilo njuno
skupno življenje nevzdržno.
Razvezala sta se in otroke so
dodelili materi. On se s tem
ni hotel sprijazniti. Opozar-
jal je tudi, da je njegova žena
enkrat že pustila za seboj
otroke. Bila je že poročena, a
ko je mož umrl, svojih treh
otrok ni hotela imeti ob sebi.
Zanje skrbijo starši njenega
pokojnega moža, pravi
Osman, vsi otroci so bih
mlajši od štirih let, ko jih je
pustila v Sanjskem mostu, v
vasi Hrustovo...
Po ločitvi se je Osman od-
selil, žena pa je skupaj z
otroki ostala v njihovem sta-
novanju: »Z otroki je bilo
vedno težje, ni jih obvladala.
Starejši sin zadnji dve leti,
preden je pristal v zavodu,
sploh ni hodil v šolo. Mlajši
je kradel in imel opravka s
policijo. Dekleta so drugač-
na, zato so bili z njima pred-
vsem problemi v šoli. Bivša
žena je zaposlena, službo
ima vedno popoldne. Ko so
se otroci vrnili iz šole, so bili
prepuščeni cesti. Vedno so
bili brez nadzora.«
Pred letom dni je sodišče
zavrnilo njegovo vlogo za vr-
nitev vseh štirih otrok. Na
sodbo se je pritožil, vendar
zaman. Njegova žena je zatr-
jevala, da je bila vseskozi
skrbna mati in da je skušala
z majhnimi dohodki uresni-
čiti želje svojih otrok. Dejala
je tudi, da Osman nikoli ni
bil skrben oče, do otrok pa
naj bi bil celo grob.
Pri materi ali očetu?
Na celjskem centru za so-
cialno delo primer družine
Lutolli spremljajo že več let
in v zadnjem času opažajo,
da se situacija z leti precej
spreminja. Okoliščine so
zdaj drugačne, otroci se bli-
žajo občutljivemu obdobju
pubertete in postajajo bolj
problematični. Poleg matere
potrebujejo tudi očeta in
njegov nadzor, ugotavljajo
na centru. To velja še poseb-
no za oba sinova.
Ko je starejši sin pri tri-
najstih letih moral v vzgojni
zavod v Verze j, je oče temu
nasprotoval. Menil je, da bi
morah otroka dodeliti naj-
prej njemu v varstvo in vzgo-
jo, če so ga že dali stran od
matere. Vložil je zahtevek za
predodelitev otroka, vendar
mu takrat niso ugodili. Fant
je kazal odpor do bivanja pri
očetu in presodili so, da je
boljša rešitev bivanje v zavo-
du, kjer bo dokončal osnov-
no šolo. Po vrnitvi domov pa
bodo-še videli...
Po besedah socialne delav-
ke, ki je spremljala družino
že od vsega začetka, je naj-
bolj kritičen mlajši sin: »Z
njim smo se pričeli ukvarjati
v.začetku lanskega šolskega
leta zaradi neprimernega ve-
denja, celo kaznivih dejanj.
Ena od možnosti je bila, da
ga izločimo iz okolja, druga
pa ta, da se oče aktivno
vključi v vzgojo. Res je bil
takoj pripravljen sodelovati,
ustavUo pa se je zaradi sta-
novanja. Zaradi spora, ki je
nastal ob vdoru v lastničino
stanovanje, je otrok pri oče-
tu tako rekoč >ilegalno<; last-
nica na srečo molči, čeprav
vemo, da tega ne odobrava.
Z našega vidika je najvaž-
nejše to, da se je otrokovo
bivanje pri očetu izkazalo
kot zelo pozitivno. Oče z na-
mi redno tedensko sodeluje.
Nad otrokom ima popoln
nadzor, to pa je ravno tisto,
kar fant potrebuje. Učno, še
zlasti pa vzgojno je že bi-
stveno boljši. Redno obisku-
je tudi šolo. In če bi se izka-
zalo, da sta se oče in sin v
obdobju enega šolskega leta
dobro ujela, potem bi bilo
tudi bolj enostavno izvesti
postopek za predodelitev
otroka k očetu.«
Vendar okoliščine morajo
dozoreti, poudarjajo na cen-
tru za socialno delo, pred-
vsem naj bi bile videti trajne.
Lutolli pa nima niti primer-
nega bivališča.
Brez stanovanja
Predlani je zaprosil za ne-
profitno stanovanje, ugodili
so mu, pa ni imel 6500 mark
za plačilo lastne udeležbe.
Drugega najemniškega sta-
novanja si ne more privošči-
ti, saj povsod zahtevajo naj-
manj enoletno predplačilo.
Zasluži približno 60 tisoč to-
larjev, od tega plačuje bivši
ženi 22 tisoč tolarjev preživ-
nine. Njegova zdajšnja žena
je brezposelna.
Na Stanovanjskem skladu
mestne občine Celje pa me-
nijo, da so za družino Lutolli
naredili več kot za katerou
li drugo celjsko družino. ^
hov stanovanjski problem*
namreč rešili dvakrat:
prej so jim dali stanovanj
mimo prednostne liste, J
kar so jim omogočili še se|j^
tev v večje, solidarnos^
Od razveze zakoncev je stj
novanjski problem zriov,
prisoten. Ko bo objavljg.
nova lista za socialna stan*
vanja, se bo Lutolli na razp.
lahko prijavil. A na pt^
nostni listi iz leta 1993,
jasnjujejo na skladu, je ner^
šenih še približno 230 pj»
šenj upravičencev...
Pojavlja se tudi \T)rašanj,
manipulacije. Mar hoče
tolli prek otrok priti do stj
novanja in se izogniti plact
vanju preživnine? 1
Na centru za socialno del,
nimajo tega vtisa. Reševanj
stanovanjskega problema s
je lotil takrat, ko se je začj
intenzivno vključevati v del
z mlajšim sinom; s svojo no
vo družino bi lahko ostali
starem bivališču. Z vidiii
socialne službe je nujno, j
si najprej uredi stanovanjski
pogoje, nakar ima realnejši
možnosti, da prevzame po]
no skrb in odgovornost vsi
za mlajšega sina. Po besedaj
Braneta Buta, direktorji
Centra za socialno delo Ce
Ije, ravno zaradi otroka reg
tev njegovega stanovanjske
ga problema v celoti podpi
rajo. Če stanovanja ne bo, s
fantu prej ko slej lahko oh
ta vrnitev na stare stranpot
KSENIJA LEH
Osman Lutolli: »Vse štiri otroke sem pripravljen vzgajati, če bo
takšna tudi njihova želja.«
Uspešna KZ Braslovče
V Savinjski dolini je leta
1992 po reorganizaciji Kme-
tijske zadruge Savinjska do-
lina nastalo več kmetijskih
zadrug.
Braslovška KZ ima 184
članov in 22 zaposlenih. Kot
nam je povedala direktorica.
Marjeta Bizjak, so lani od-
kupili 173 ton hmelja, 105
ton mladih pitanih goved, 22
tisoč litrov mleka, 70 tisoč
kg svežega zelja in 44 tisoč
kg pšenice. So ena izmed
redkih zadrug, ki svojim ko-
operantom 20. v mesecu red-
no plačuje mleko in živino. Z
odkupom hmelja so bili za-
dovoljni, saj je bil bistveno
večji kot v letu 94, medtem,
ko z odkupom živine niso za-
dovoljni, saj ta iz leta v leto
pada in se je v štirih letih
prepolovil.
Da bi si zagotovili čim-
boljše poslovanje, imajo tudi
tri trgovine, ki so lani ustva-
rile promet v višini milijarde
in 300 milijonov tolarjev, ze-
lo pa se trudijo, da bi tako
trgovsko kot gostinsko de-
javnost še povečali in okre-
pili. Prav zaradi tega večkrat
v letu organizirajo hišne sej-
me, sami pa sodelujejo na
vseh pomembnejših kmetij-
skih sejmih v Sloveniji.
Za letošnje leto priprav-
ljajo za hmeljarje kredite po
ugodni obrestni meri, za ži-
vinorejce pa po regresirani
obrestni meri. Vsekakor se
trudijo, da bi bilo poslovanje
zadruge v korist in zadovolj-
stvo kmetovalcev.
T. TAVČAR
Pri Stropnikovih pozimi pletejo, poleti gradijo
Rudi Stropnik, upokojenec iz Skomega nad Šoštanjem, si krajša dolge zimske večere s
pletenjem košar in košev. Izdeluje še lesene cokle, žlebove in lestve, včasih pa se loti tudi izdelave
brezove metle.
Dela predvsem po naročilu in njegove izdelke ljudje radi kupujejo. Poleti se ukvarja zlasti z
izdelavo miniaturnih hišic in cerkva. Pri tem je veliko več dela kot pri pletarstvu. Ves gradbeni
material si nabere v Savinji, kupi samo cement in betonsko železo. Če ne zmore sam poskrbeti za
vsa naročila, mu priskočita na pomoč še žena Olga in hči Irena. Dela pri Stropnikovih na srečo
nikoli ne zmanjka. jL. OJSTERŠEK
Kovač s kitaro
Naključne sprehajalce po
Šoštanju neredko pritegne
zven kovaškega kladiva, ki
prihaja iz kovačije pri Šolnu.
Po kovaškem nakovalu
udarja 88-letni Ivan Šoln, ki
še sedaj vsak dan zakuri
ogenj v svoji kovačiji.
Ivan vihti kovaško kladivo
že približno 70 let. Rodil se
je kot šesti otrok v družini z
12 otroki. Za poklic kovača
ga je navdušil oče z beseda-
mi: »Kovač boš in pika!« Ta-
ko se je najprej izučil svoje
obrti, nato šel malo po svetu,
bil v vojski, svoje kovaško
znanje pa je izpopolnil pri
orodnem   kovaču   Antonu
Pungertniku. »V starih čai^ |
se je s tem delom kar lefl
zaslužilo,« je obujal spomiO
Ivan Šoln. »Kovali smo *
tovarno usnja v Šoštanj*
podkovali konje, deljl
kmečka orodja kot so plu^
brane, vozove ali izdeloval
tesarske sponke.«
Ivan Šoln pa ni le kovač,
tudi velik veseljak. Še daD'
zna povedati veliko vic^
spremljata ga kitara in W
glas. Včasih je igral tudi ^
ustno harmoniko in na bol"
ne, tako da je bil pog^
spremljevalec na ohcetih-'
vedno piše pesmi in še daH'
rad poprime v roke kitaro
LOJZE OJSTERŠ^'
I ^      ^ .^^^^ ^
Šff. 7. - 15. februar 1996
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Strah ne prežene bolezni
jprillnacUl tir. Dušice Glušič prvi zasebno opravljajo operativne ginekološke posege
p,. Dušica Glušič iz Vele-
, je prepričana, da še kako
'ija doktrina, ki nalaga
\i^am enkrat letno gine-
^loški pregled, mesečni sa-
Lpregled dojk in javljanje
ffinemb svojemu gineko-
L Dr. Glušičeva, ki je
pgcialistka ginekologije in
lorodništva, ima z ženskimi
loleznimi obilo izkušenj. Že
fctjc leto dela v zasebni gi-
ickološki ustanovi.
»Začela sem v letu 1994 s
pecialistično ginekološko-
jorodniško ambulanto,
analu pa so se pokazale po-
rebe po razširjeni dejavno-
;ti,« pravi dr. Glušičeva, ki
L je med prvimi odločila za
(zasebno delo na področju gi-
nekologije. »Sedaj smo prvi
v Sloveniji, ki imamo ureje-
na dovoljenja za opravljanje
malih operativnih posegov v
ginekologiji. Pacientkam
nudimo možnost počitka in
okrevanja po posegu, tako
da imamo v bistvu kar dnev-
no bolnišnico.«
Dr. Glušičeva se je z začet-
kom letošnjega leta preselila
v povsem nove, prijetno ure-
jene prostore. S tem je dobila
možnost razširitve ginekolo-
ško-porodniške ambulante.
V velenjski ordinaciji se po-
leg dnevne bolnišnice ukvar-
jajo z zgodnjim odkrivanjem
obolenj dojk, za kar uporab-
ljajo klinične preglede. Ul-
trazvočno deiavnost oprav-
ljajo v zvezi z ginekologijo in
porodništvom, prav tako no-
vost v delu zasebne ustanove
pa so mamografskimi pre-
gledi. Zadnji pomenijo pre-
cejšnjo investicijo, vendar se
je dr. Glušičeva zanje kljub
vsemu odločila, ker rak pač
ne izbira. »Rak dojke je naj-
večji vzrok za smrtnost pri
slovenskih ženskah, zato
smo se odločili tudi za ma-
mografske preglede.«
Na začetku zasebne poti se
je dr. Glušičeva srečevala z
manjšimi težavami pri pri-
dobivanju koncesije, pred-
vsem zaradi nedodelane
mreže zdravstvenega varstva
v Sloveniji, trenutno pa se z
zavarovalnico še bori za
koncesijo za tako imenovano
dnevno bolnišnico. »Tovrst-
no zavarovanje je gotovo v
interesu pacientk, saj gre za
njihovo korist. Poleg tega
kaže za to dejavnost interes
tudi stroka, kar je potrdila z
izdajo dovoljenja. Zato
upam, da bodo tudi v zava-
rovalnicah uvideli finančno
prednost teh manjših opera-
tivnih posegov v okviru gi-
nekologije,« je prepričana
dr. Glušičeva.
Zdravnica večino dela v
ustanovi opravi sama, poma-
gajo ji seveda redno zaposle-
ni, sodeluje pa tudi s pogod-
benimi strokovnjaki in z gi-
nekološko kliniko v Ljublja-
ni. Zadnje je pomembno za-
radi strokovnega nadzora
dejavnosti. Kljub vsemu dr.
Glušičeva skrbi za nenehno
izobraževanje, saj še vedno
vsak teden sodeluje pri pose-
gih v celjski bolnišnici, ude-
ležuje se mesečnih strokov-
nih sestankov ali izobraže-
vanja na ginekološki kliniki,
v velenjski zasebni ustanovi
pa redno skrbijo za različna
potrdila za pridobivanje li-
cence iz teh dejavnosti.
V zasebništvu več
intimnosti
Pot ginekologinje je dr. Glu-
šičeva začela v Celju. »V tej
bolnišnici sem ob rednem delu
na ginekološko-porodniškem
oddelku opravila tudi speci-
alizacijo in magisterij. Z nji-
hovo pomočjo sem pridobila
tudi ustrezna dodatna znanja
iz ultrazvoka, operativnih po-
segov in zgodnje diagnostike
obolenj dojk.«
Zdravnica iz Velenja oce-
njuje, da je ravno za ginekolo-
gijo in porodništvo zasebni-
štvo zelo primemo. »Kot za-
sebnik si lahko urediš bolj pri-
jazne prostore, vsaki pacientki
lahko posvetiš več časa, hkrati
pa lahko pacientko spremljaš
od odkritja bolezni do ozdra-
vitve,« razmišlja dr. Glušiče-
va. »Pri nas se najbolj trudi-
mo, da ni čakalnih dob ter da
čakanje na preglede in prei-
skave ne jemlje dragocenega
čas in živcev. Poleg tega gine-
kologije zahteva več intimno-
sti, kar je lažje izvesti v zaseb-
ni ordinaciji kot v prenatipa-
nih zdravstvenih domovih ali
bolnišnicah.«
Ginekologija je področje,
kjer zdravnik spozna žensko v
vsej intimi, nenehno so pri
pregledih prisotni sreča in ve-
selje, pa tudi strah in žalost.
»Nosečnost in porodi so itak že
sami po sebi veselje, tega pa je
dosti tudi pri pregledih dojk.
Pomembno je, da pravočasno
odkriješ obolenje, ki pa je po
drugi stani tragično tako za
žensko kot zdravnika. Žalost-
no je, da se ženske iz strahu
pred neznanim ne odločajo za
preglede, čeprav bi jih ob pra-
vočasnem odkritju bolezni
lahko skoraj gotovo ozdravi-
li,« je prepričana dr. Glušiče-
va, ki svoje delo zelo rada
opravlja. »Rada se posvečam
pacientkam, se vživim v njiho-
vo psiho. Ko imaš enkrat ob-
čutek za pacienta, mu lahko
veliko pomagaš. Ženske bi
morale bolj dosledno jemati
zahteve po pregledih, saj
strah, da ne bi bilo kaj narobe,
bolezni ne prežene. Res vsem
ženskam polagam na dušo, naj
se oglasijo pri svojih ginekolo-
gih in opravijo vse preglede.
Tako bo življenje bolj varno,«
je poudarila dr. Glušičeva.
Velenjska zdravnica je s pri-
dobitvijo dovoljenja za manjše
operativne posege uresničila
svoje dolgoletne želje. »Gine-
kologija je itak moje največje
veselje, sedaj se mi je uresniči-
la tudi želja delati kot opera-
ter. Zaradi tega sem zelo zado-
voljna. So pa seveda še druge
stvari v življenju, ki jim name-
njam veliko svojega časa. Uk-
varjam se kar s precej stvarmi,
toda poslej bom v prostem ča-
su na prvo mesto postavila
svojo družino, ki sem jo v zad-
njih mesecih preveč zanema-
rila.«
URŠKA SELIŠNIK
Dr. Glušičeva (na levi) s svojima pomočnicama.
Dan, ifi ga ne pozabiš
Prvo srečanje starejšib na Kalobju
Na območju krajevne
skupnosti Kalobje je devet-
deset krajanov, ki so stari
več kot 70 let. Včasih so bili
več skupaj, danes pa se manj
srečujejo. Zato je krajevni
Rdeči križ pred dnevi pri-
pravil prvo srečanje starej-
ših krajanov, ko se jih je
zbralo* več kot petdeset.
Druženje se je začelo v ka-
lobški cerkvi, pri maši za
zdravje, kjer jim je zaželel
Vse najlepše domači župnik,
Vili Brglez. Nato so bili vsi
slcupaj v gasilskem domu,
l^ier jih je pozdravil predsed-
kalobškega Rdečega kri-
^> Anton Hribernik, ki dela
y človekoljubni organizaciji
^6 blizu četrt stoletja. Ob tej
Priliki se je zahvalil tudi ne-
l^^terim pokroviteljem, ki so
pomagali, da je bilo srečanje
^^^rejših krajanov kar naj-
lepše doživetje.
. Starejši Kalobčani so bili
'^fPdno veseli najmlajših,
"Osnovnošolcev, ki so pripra-
vili kar za eno uro kulturne-
?3 programa. Z igro, petjem
^ govorom so starejšo gene-
''^cijo presenetili s svojim
''Poštevanja vrednim zna-
^)em. Po kulturnem progra-
je zbrane pozdravil pred-
f^nik območnega Rdečega
^ža, dr. Štefan Tisel, ki se
1^ Posebej zahvalil prizadev-
družini Hribernik. V ime-
^ Rasilcev, ki so pomagali
na srečanje Mihaelu Gaber-
šku, sokrajanu v invalid-
skem vozičku, je pozdravil še
Ferdo Pušnik, Anton Hriber-
nik pa je petim najstarejšim
ter Gaberšku izročil cvetje.
Zahvalil se je tudi domačima
šolnikoma, Mariji Kukovič
in Leopoldu Leskovšku za
bogat kulturni program do-
mačih šolarjev.
Potem so na Kalobju na-
daljevali z manj uradnim de-
lom, saj so tisti, ki so prišli
najbolj dobre volje, tudi za-
plesali. Za glasbo sta poskr-
bela rosno mlada muzikanta
iz bkolice Kalobja, Anton
Mlakar in Mirko Teržan.
Zbrani starejši krajani so bi-
li zaradi pozornosti izredno
zadovoljni, še bolj pa bodo
tisti, ki se jih v teh dneh iz
Rdečega križa spominjajo z
obiski na domu in ter v do-
movih upokojencev.     B. J.
\Za konec prijetnega druženja je nastala tudi skupinska fotografija.
Marsikateri krajan je imel rosne oči. Tudi Mihael Gaberšek v invalidskem vozičku, znani
veseljak, ki so ga pripeljali gasilci.
Slovenija na videu
Založba Jaka iz Ljubljane
se je specializirala za izdajo
videokaset. V svojem pro-
gramu ima že vrsto različnih
načrtov; najobsežnejša pa je
predstavitev slovenskih pes-
nikov in pisateljev ter njiho-
vih del. Med pomembne do-
sežke sodi tudi izdaja Slove-
nija na videu na petih kase-
tah, ki so jo pripravili skupaj
z Inštitutom za geografijo
Univerze v Ljubljani.
Gre za prvi projekt take
vrste pri nas, za katerega je
scenarij napisal mag. Karel
Natek. Prva kaseta je pre-
gledna in celostna predstavi-
tev Slovenije in vseh njenih
pokrajin, od sončnega pri-
merja do vinorodnih štajer-
skih goric, od alpskih vrhov
do kraškega podzemlja.
Predstavljeni so tudi po-
membnejši slovenski kraji z
glavnim mestom Ljubljano.
Prikazana je greografska le-
ga Slovenije, prometne po-
vezave, prostorske značilno-
sti, gospodarske možnosti
ter izjemno bogastvo narav-
ne in kulturne dediščine.
Kasete so dobrodošle pri os-
novnem in dodatnem pouku
geografije; namenjene pa so
tudi celotni turistični po-
nudbi naše države domačim
in tujim gostom, saj je os-
novna kaseta izšla še v sed-
mih tujih jezikih, in sicer v
angleščini, nemščini, itali-
janščini, francoščini, španš-
čini, ruščini ter kitajščini.
Slikovno gradivo je izbrano
zelo domiselno, saj gledalec
spozna našo prelepo deželo
sredi Evrope. Spremno bese-
dilo je dobro sinhronizirano
s slikami, ki se domiselno
mešajo in vsebinsko vežejo v
tekoče dogajanje. Kvaliteta
posnetkov s tal in iz zraka,
izbira zornega kota in izreza
podob ter barvna skala na
slikah izpolnjujejo vse zah-
tevane norme sodobnega vi-
dea. Tako je ta proizvod več
kot primemo darilo za razne
priložnosti domačim in tu-
jim prijateljem ali poslovnim
sodelavcem.
V nadaljnjih štirih kasetah
pa so podrobno predstavlje-
ne štiri geografska področja,
in to Sredozemska Slovenija,
Dinarskokraška Slovenija,
Alpska in Predalpska Slove-
nija ter Panonska Slovenija.
CIRIL VELKOVRH
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ji
Krof pri mašili
Pustno čas se neusmiljeno
približuje. Maske bodo s po-
močjo krofov tudi na Celjskem
poskušale pričarati prve po-
mladne sapice, živopisana pa-
leta prireditev pa bo verjetno
pritegnila marsikaterega obi-
skovalca.
Karnevali in povorke bodo
skoraj v vsakem večjem kraju,
tako da bodo lahko vse maske
pokazale svojo izvirnost. V na-
šem zbirniku smo zajeli le ne-
kaj največjih karnevalov, ki
jih napovedujejo organiza-
torji.
V Celju bo najbolj živahno
na pustni torek. Zabava se bo
pričela že ob 10. uri, ko bo na
Glavnem trgu otroško pusto-
vanje več kot tisoč otrok.
Mestna občina je poskrbela,
da bodo dobili otroci krofe in
balone, za zabavo pa bosta po-
skrbela ansambel Journal in
celjski Studio za ples Igen.
Osrednja prireditev se bo pri-
čela ob 16. uri na Glavnem tr-
gu. Za program bo poskrbel
Radio Celje, za zabavo Štajer-
skih 7, strokovna žirija bo oce-
nila najbolj izvirne maske.
Najboljša skupinska maska bo
prejela nagrado v vrednoti 90
tisoč tolarjev, najboljša posa-
mična maska barvni televizor,
podeliU pa bodo še več drugih
nagrad. Sodelovanje sta oblju-
bili tudi godbi na pihala Emo
in Ljubečna, slednja obljublja
tudi nastop mažoretk, vsi pa
naj bi za praznično vzdušje
poskrbeli že uro pred začet-
kom karnevala.
V znamenju notarja
in Vošnjakov
v Mozirju je že vse priprav-
ljeno za prihod mozirskih
Pustnakov, godbe Boj se ga in
tradicionalnih pustnih prire-
ditev. Letošnji osrednji torkov
karneval, začel se bo ob 15. uri
na mozirskem trgu, bo menda
posvečen težkemu notarskemu
delu. Sicer se prireditve priče-
njajo že danes, v četrtek ob 18.
uri z javno skušnjo ansambla
Boj se ga in podelitvijo trških
pravic. V nedeljo, 18. februar-
ja ob 8. uri bodo Pustnaki ofi-
rali po občinskih mejah, ob 14.
uri pa pripravili otroško .ma-
škarado na mozirskem trgu. V
ponedeljek 19. februarja bo ob
13. uri ofiranje po Mozirju, ki
ga bodo na sam pustni dan
Pustnaki prebudili že ob 6. uri
zjutraj z budnico. Uro kasneje
bodo začeli iskati Pusta, ki bo
ob 8. uri prevzel oblast na ob-
čini. Po prevzemu oblasti bo
pustni župan s sprevodom obi-
skal podjetja v mozirski obči-
ni, vmes bodo popeljali osnov-
nošolce na trg, osrednji karne-
val pa bo ob 15. uri. Mozirjani
bodo pustovali še v sredo, 21.
februai-ja, ko bodo ob 15. uri z
dostojno žalostjo pokopali le-
tošnjega Pusta.
Tradicionalen postaja tudi
pustni karneval v Šoštanju,
kjer bodo na pustni torek ob
11. uri pustni predstavniki
mesta Ptuj predali pustno po-
slanico občini Šoštanj in nje-
nemu županu. V predajanju
poslanice bo sodelovalo vsaj
50 predstavnikov ptujske ljud-
ske kulture, ki se bodo ob 13.
uri udeležili tudi osrednjega
karnevala. Na tem karnevalu
pričakujejo organizatorji. Tu-
ristično društvo Šoštanj, pri-
bližno 300 udeležencev, saj
bodo sodelovale vse krajevne
skupnosti v občini. Tako se
bodo posebej predstavili pust-
ni komite iz Gaberij, turistič-
na društva iz Topolšice, Skor-
na in Lajš ter osnovnošolci, so-
delovali pa bodo še mozirski
Pustnaki in šoštanjski koši.
Glavna nit karnevala bo ver-
jetno vrnitev Vošnjaka v Šo-
štanj.
Pust test, pustni
balon...
v  Atomskih  toplicah  bo
pustni sprevod v soboto, 17.
februarja, ob 15. uri. V povor-
ki med hotelom in Atomsko
vasjo, ki jo pripravljajo mla-
dinci iz Podčetrtka, namera-
vajo obiskovalcem na šaljiv
način približati sedanjost in
preteklost kraja. Na prireditvi
»Pust fest 96« bo tekmovanje
skupinskih mask, z denarnimi
nagradami od 30 do 60 tisoč
tolarjev. Pričakujejo tudi ko-
rante iz Stojnc. V znamenju
pustnih prireditev v Atomskih
toplicah bosta tudi sobotni
pustni večer, pustna nedelja
ter pustni torek. V nedeljo, ob
14. uri, bo Pust na snegu, su-
per smuk maškar nad Terma-
mi z različnimi pripomočki. ^
Karneval v Rogatcu ima ne-
kajletno tradicijo, letos pa ga
organizira Mladi fortmi Zdru-
žene liste. Vlogo so vložili pre-
pozno, zato so jo v šmarski
upravni enoti z možnostjo pri-
tožbe zavrnili. Po zadnjih po-
datkih karneval v Rogatcu
vendarle bo. Prireditev bo na
pustno soboto, 17. februarja,
na parkirišču pri železniški
postaji, začetek pa bo ob 14.
uri.
Za pustni utrip v Žalcu bo-
do letos poskrbeli člani žal-
skega Turističnega društva v
sodelovanju z osnovno šolo
Peter Šprajc-Jur. Namesto v
šolski telovadnici bodo šolarji
letos rajali na Mestnem trgu
pred blagovnico Žana v Žalcu.
Pustna prireditev se bo na
pustni torek začela ob 14. uri,
za zabavo bodo poskrbeli člani
ansambla Interceptor, najbolj
domiselnim maskam pa orga-
nizatorji obljubljajo lepe na-
grade.
V Slovenskih Konjicah bodo
velike in majhne pustne šeme
rajale v torek, 20. februarja.
Pustna prireditev se bo pričela
ob 16. uri pred Domom kultu-
re, od koder bodo maske sku-
paj s konjiško godbo na pihala
krenile proti športni dvorani,
kjer bo pustno rajanje. Na
pustno soboto bo veselo tudi v
narodni restavraciji hotela
Dravinja, kjer bodo gostom
ponudili poseben pustni meni.
Na pustne norčije letos ne
bodo pozabili tudi v Vitanju,
kjer se bodo velike maske na
pustni sobotni večer zabavale
v Kulturnem domu, najmlajši
pa bodo rajali v torek. Tradici-
onalni pustni sprevod, ki ga
prireja osnovna šola Vitanje,
se bo pričel ob 11. uri pri zgor-
nji šoli, pustne šeme pa se bo-
do ustavile na trgu, kjer se bo-
do tudi predstavile. V Vitanju
bo pustni živ—žav tudi popold-
ne v Kulturnem domu. Prire-
ditev, ki se bo pričela ob 15.30,
pripravlja Društvo prijateljev
mladine.
Na Rogli bodo na pustno so-
boto in pustni torek vse ma-
škare dobile brezplačno smu-
čarsko vozovnico. V soboto
bodo pripravili še veleslalom
za pokal svinjske glave, zvečer
pa bo v hotelu Planja in Ter-
mah Zreče ples za zlati krof,
kjer bodo podelili tudi bogate
nagrade. Tudi na sam pustni
torek pripravljajo na RogU in
v Termah Zreče pustni balon
za vse maškare. Najmlajši bo-
do rajali tudi v torek. Zbor
mask bo do 15. ure na ploščadi
pred Termami, kjer bodo zre-
ški osnovnošolci pripravili se-
jem svojih izdelkov. Pustni
sprevod bo krenil do večna-
menske dvorane, kjer bo vese-
lo rajanje, najboljše maske pa
bodo dobile nagrade.
Največje pustno rajanje v
Laškem bo že nocoj, v četrtek
16. februarja, v Kulturnem
centru, ko se bodo gostom to-
kratnega glasbenega abonma-
ja, ansamblom Gk)renjski mu-
zikanti. Fantje izpod Vurber-
ka in Ekart, prickužili še la-
ufarji iz Cerknega in skupina
kurentov. Sobotni pustni ples
bodo letos pripraviU v hotelu
Hum in v Zdravilišču Laško,
kjer bo v nedeljo, 18. februar-
ja, tudi otroška maškarada.
Prireditev se bo začela ob 15.
uri s sprevodom po mestnih
ulicah.
V vojniški občini pripravlja-
jo v Novi Cerkvi člemi krajev-
nega turističnega in gasilskega
društva to soboto popoldne že
8. veliki pustni karneval. Pust-
no veseljačenje se bo začelo ob
14. uri s tekmovanjem v prepe-
vanju karaok (glavna nagrada:
potovanje za 2 osebi v Garda-
land). Uro kasneje bo sprevod
kakšnih 200 pustnih šem, med
katerimi bodo tudi kurenti iz
Markove, krenil izpred osnov-
ne šole do gasilskega doma,
kjer bo pustno rajanje, za za-
bavo pa bo skrbel ansambel
Pogladič.
Obisic kurentov
Celjske občinske svetnike je minuli torek obiskala skupina
ptujskih kurentov, ki so z glasnim odganjanjem zlih duhov in
zime pozdravili mesto ob Savinji in Celjane povabili, naj se med
10. in 20. februarjem udeležijo prireditev 36. kurentovanja na
Ptuju.
S seboj so prinesli pozdravno pismo ptujskega župana dr.
Miroslava Lucija, ki je med drugim zapisal, da »korante pomlad
žgečka po žilah, dovolj jim je zime, zato bodo staroslovansko
boginjo smrti ter tega ledenega dela leta, Morano, pregnali, kar
jim je doslej še vedno uspelo.< V zahvalo za obisk in v priporo-
čilo, da bi bilo njihovo poslanstvo tudi letos čimuspešneje izpol-
njeno, pa jim je Valerija Kmecl iz celjske občinske uprave
podarila tradicionalno darilce, žepni robček.
IS, Foto: SHERPA
Prstani za športnike
Na poslovnih dnevih »odprta vrata Renaulta« pri podjetju AVTODOM IN v Velenju (Avtohij,
Knez) so pred kratkim pripravili več presenečenj za obiskovalce.
Prvo, nedvomno najprijetnejše za vse, je bila predstavitev novega jeklenega žrebca Rena«]
MEGANE, limuzina in kupe. Celovita predstavitev in možnosti preskušanja vseh Renaultovi
vozil je bila še dodatna poslastica za novih avtomobilov željne kupce.
Podjetnik Stane Knez se je izkazal s prijetno poslovno potezo, ko je na klepet povabil prizna«
mlade športnike, igralko squasha Petro Vihar, kolesarja Aleksandra Šmerca in slovito tenišfc
igralko Katarino Srebotnik. Mladim športnikom je Avtohiša Knez podarila zlate Renaulton
prstane, ki naj bi jih spominjali na čas odrekanja, trdega dela in velikih naporov.
^_____    ^ _      _ ,^ _ ^   JO^^ MIKL4)j
Petra Vihar se je Avtohiši Knez zahvalila v imenu mladih športnikov.
Bogate in izčrpne naloge
Končan Je natečaj za raziskovalne naloge o občini Slovenske Konjice
Januarja se je iztekel rok za
oddajo zgodovinskih, turistič-
nih in ekoloških raziskovalnih
nalog o življenju in dogodkih
na območju Slovenskih Ko-
njic. Na razpis (pripravilo ga
je vodstvo občine) se je odzva-
lo dvanajst raziskovalnih sku-
pin in raziskovalcev. Župan
Janez Jazbec je vsem avtorjem
na slovesnosti ob slovenskem
kulturnem prazniku izročil
priznanja in nagrade.
Komisija je vse naloge pre-
gledala in jih ocenila kot zelo
kvalitetne, vsebinsko bogate
in izčrpne, estetsko dognane,
opremljene s številnimi foto-
grafijami, risbami, skicami,
grafikoni in drugim in pred-
stavljajo dragoceno gradivo za
boljše vsestransko poznavanje
konjiške občine, njene narav-
ne in kulturne dediščine ter
ekološke problematike. Neka-
tere izmed njih so tako dogna-
ne, da so po mnenju komisije
primerne za objavo.
Vsem avtorjem in mentor-
jem je konjiški župan podelil
priznanja in nagrade. Z dvaj-
set tisoč tolarji so bile nagraje-
ne naslednje raziskovalne na-
loge: Zgodovina občine Slo-
venske Konjice do leta 1500,
avtorja Andreja Lenartiča,
Možnosti turistične ponudbe
Loč in okolice učencev OŠ Lo-
če pod mentorstvom Franja
Segla, Zgodovina Slovenskih
Konjic, avtorice Marinke Hab-
jan in Sabine Klančnik, Go-
stoljubje - nasmeh turizma
učencev OŠ Pod goro, pod
mentorstvom Mateje Leva,
Ekološka problematika občine
Slovenske Konjice — vodnjaki,
učencev OŠ Ob Dravinji, pod
mentorstvom Ksenije Pančur,
Konjiška lovska družina učen-
cev OŠ Pod goro, pod mentor-
stvom Darinke Gilčvert-Berd-
nik in Razvoj turizma v mojem
kraju, učencev OŠ Pod gon
pod mentorstvom Jasne Vi
banec. j
S petdeset tisoč tolarji so U
le nagrajene naloge: Slovensk
Konjice v legendah, pripove
dih, pesmih, kulturnih sporne
nikih in življenju učencev O
Pod goro pod mentorstvoi
Jasne Vrbanec in Marije Gol
čer, Iz družinskega arhiva •
Tako so se ženili, učencev Qj
Pod goro, pod mentorstm
Jasne Vrbanec ter MožnoSi
ekoturizma v Slovenskih Ko-
njicah Barbare F*ušnik, iz OS
Ob Dravinji pod mentorstvoi
Marinke Vovk.
S petinsedemdeset tisoč to
larji so nagradiU nalogi: Bo
dočnost odpadkov v Slovel
skih Konjicah in okolici avto
ric Vesne Klokočovnik in La-
ure Kuk iz OŠ Ob Dravinji ii
mentorice Marinke Vovk tei
raziskovalno nalogo z našlo-
vom Zgodovina Slovenskil
Konjic od začetkov do 19. sto-
letja, ki jo je pripravila Alek-
sandra Ovčar.        M.M., B.Z
Darujte kri!
Območna organizacija
Rdečega križa iz Žalca ter
krajevna organizacija s
Polzele pripravljata krvo-
dajalsko akcijo, ki bo v pe-
tek, 16. februarja, v Zdrav-
stvenem domu na Polzeli.
Darovanje krvi bo mogoče
med 7. in 13. uro.
Nove
razglednice
Turistično društvo Laško je
te dni izdalo sedem novih raz-
glednic Laškega, še letos pa
bodo izšli še nov prospekt me-
sta ter karti Laškega in celot-
ne občine.
Avtor novih razglednic, ki
so zelo estetsko oblikovane in
na katerih sta dve zimski in
pet panoramski podob Laške-
ga, je domačin Andrej Gobec.
Razglednice so za zdaj na voljo
le v prostorih Turističnega
društva in v Zdravilišču La-
ško, kmalu pa naj bi jih začeli
prodajati tudi na poštah.
Predvidoma jimija letos bodo
v Laškem dobili tudi novi kar-
ti mesta in celotne občine, še
letos pa bo izšel tudi nov pro-
spekt Laškega. V Turističnem
društvu obljubljajo, da bodo
letos na križišče pred mostom
zopet postavili tablo - vodič po
mestu, pred železniško postajo
pa bodo namestili tudi tablo,
na kateri bo označena geolo-
ška učna pot na Govce.
JI
Smučarski tečaj bo na Rogll
Smučarski klub Gozdnik Žalec bo tudi letos v času počiti«
pripravil na Rogli tečaj smučanja za osnovnošolsko mladim
Tečaj bo trajal 5 dni, od 26.2. do 1.3. letos. V ceni tečaja, ki jel
tisoč tolarjev, je vštet avtobusni prevoz, malica, tekma ols kono
tečaja ter seveda poučevanje smučanja. Prijave sprejemajo vsa
torek od 17. do 18. ure v prostorih kluba, to je pod teniškU
tribunami v Športnem parku Žalec aU v Galeriji Mozaik'
Gosposki ulici v Celju, tel. 441-798. SK Gozdnik bo omogoi
plačilo tečaja v dveh obrokih. ^\
Nov aerobic center I
v telovadnici Športnega društva Gaberje na Mariborski l|
Celju odpirajo v soboto, 17. februarja zvečer, aerobic center.
Uro pred samo otvoritvijo, ki jo Športno društvo Gabei]
načrtuje za 19. uro, se bo predstavila plesna skupina MadneS'
ki svoje koreografije gradi na osnovah plesne aerobike. Z odpf'
jem novega aerobic centra se Športno društvo Gaberje vključ«!
v projekta Šport proti drogam in Celje - zdravo mesto.
Predstavitev masažnih vložkov
Prve slovenske masažne vložke, plod večletnega lastncS'
raziskovalnega dela, bo v soboto med 10. in 14. uro v prodajaj''
Fit-medico v celjskem Centru Interspar predstavil mag. Jo**
Oblak.
Ortopedski masažni vložki, ki se preprosto nosijo v obutvi?
pomočjo elastičnih blazinic in vpenjenega naravnega lateks*
masirajo refleksne cone na nogi. Tisti z dodano kovico iz žlah^
jeklene legure blažijo oziroma odpravljajo glavobol, Sof sW
vložki so primerni za ljudi, ki veliko stojijo, ter otroke s p^"
skimi stopah, precej zanimanja pa je tudi za masažne vložke^
hujšanje Sof slim. i
it. 7.-15. februar 1996

NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
imejte radi sami sebe!
gjovenci imamo premalo
ji sami sebe, preveč pa da-
^ oa zunanji videz, na to,
bodo o nas rekli drugi,
^to so vse pogostejše stiske
^di. kratki stiki v sicer ure-
[pcoi življenju, ko marsikdo
ye, kako naj si pomaga iz
^v. Tako pravi diplomira-
^ psihologinja Marjana Bo-
jjj-Bobida, ki je prav zato,
bi ljudje v stiski našli
jjjokovno pomoč, 1. febru-
Kja odprla zasebno psiholo-
Ho svetovalnico. Deluje vsa-
^0 dopoldne med deveto in
Kirinajsto uro v poslovnem
lelu stolpnice na Miklošiče-
^ 1 v Celju.
S svetovalnico namerava
gožičeva zapolniti vrzel na
[em področju, saj v Celju ni
ustanove, kamor bi se tisti,
ki se znajdejo v težavah ali
stiski, obrnili po nasvet in
pomoč. Na zahodu ima tako-
rekoč vsak svojega psihote-
rapevta in pri tem že nekoli-
ko pretiravajo, pri nas pa
podobne oblike psihološkega
svetovanja še niso uveljav-
ljene. Po mnenju Božičeve pa
bi bile nujno potrebne glede
na slabo duševno zdravje
Slovencev, ki se kaže tudi po
številu samomorov, kjer smo
v neslavnem evropskem vr-
hu. Svetovalnice, kot je nje-
na, bi lahko delovale preven-
tivno in kurativno in tako
pomagale posameznikom,
parom, družinam ali skupi-
nam. Zlasti za ljudi srednje-
ga in višjega sloja, ki se znaj-
dejo v stiskah, trenutno na-
mreč ni na voljo ustreznih
oblik pomoči.
Svetovalnica je za Marja-
no Božič tudi nov strokovni
izziv. Desetletne delovne iz-
kušnje na celjskem Centru
za socialno delo so pri tem
vsekakor dobrodošle, saj je
tam delala z družinami, z za-
konci pred, med in po razve-
zi, z mladostniki, delikventi
in z otroki v reji. Poleg tega
ima certifikat za opravljanje
realitetne terapije, to je po-
sebna psihoterapevtska teh-
nika, s katero lahko pomaga
ljudem v stiski.
Po njenih besedah se vsak
kdaj znajde v položaju, ko ne
ve, kako naprej. Poskusil je
vse recepte svojih prijateljev
in znancev, pa se stvari še
vedno niso uredile. Dalj časa
trajajoči stres pa lahko pov-
zroči bolezenske težave. Psi-
holog, ki ga ne pozna, ba
morda lažje zaupal kot
znancu ali prijatelju, saj ve,
da s tem ne tvega, da bi nje-
gove težave poznala celotna
okolica. S pogovorom se lah-
ko takšen človek trenutno
razbremeni, lahko pa s stro-
kovnjakom najde idejo, kako
se težav lotiti in jih prebro-
diti. Včasih zadošča samo en
pogovor, včasih je potrebnih
več obiskov. Ljudje po po-
moč v svetovalnico že. priha-
jajo, saj, kot pravi Božičeva,
smo vsi naravnani tako, da
bi bili radi srečni, uspešni in
zadovoljni in ko smo v teža-
vah, nas neka sila žene, da
iščemo izhod. Vsak človek pa
je unikat, zato univerzalnih
receptov za vse ni.
Svetovalnica pa ima lahko
tudi izobraževalno vlogo, saj
uči, kako dvigniti kakovost
življenja, kako bolj učinko-
vito reševati vsakodnevne
težave. Marjana Božič meni,
da bi pod njenim strokovnim
vodstvom sčasoma lahko na-
stale skupine za samopomoč,
ki bi združevale ljudi z istimi
težavami (za dvig samozave-
sti, ljudje po razvezi...).
Ker na tem področju Mar-
jana Božič še orjc ledino, za-
enkrat svetovalnica nima
koncesije in so pogovori sa-
moplačniški. Za približno
uro pogovora je treba odšteti
6.500 tolarjev. Upa pa, da bo
letos dobila koncesijo mini-
strstva za delo, družino in
socialne zadeve za svetoval-
no delo z mladostniki in šo-
loobveznimi otroki.
T. CVIRN
Bosi spijo oliuti
v našem okolju je poseb-
gost, da nek gospodarski sub-
jel(t spodbudi kulturno
ustvarjalnost in na ta način
promovira svojo dejavnost. To
je uspelo podjetju Borovo tra-
de iz Celja, ki se ukvarja s pro-
dajo obutve na slovenskem
trgu.
V Borovu trade so letos že
dnigič podelili nagrade naj-
boljšim piscem aforizmov na
lemo »Obutev in noge«. Prvič
so izdali tudi knjižico, v kateri
so predstavili najboljše aforiz-
me z dveh natečajev, ki so jih
;azpisali v letih 1993 in 1995.
dan podjetja, ki ga praznu-
ejo že četrto leto, so pripravili
logat kulturni program in
nodno revijo kolekcij izdelkov
jodjetja.
Vrhunec prireditve je bil
^viAstavitev knjižice aforiz-
mv z naslovom Bosi spijo
obuti, kjer so zbrani aforizmi
j 53 avtorjev. Med njimi je nekaj
I zelo znanih imen, nekaj pa je
tudi takšnih, ki so se v aforiz-
mih poskusili prvič. V podjetju
so se odločili, da bodo razpis
ponavljali vsaki dve leti. Po-
budo za nenavadno idejo je dal
direktor podjetja mag. Zlatko
Kolar, ki mu je pisanje precej
več kot le stranska dejavnost,
saj je na dnevu podjetja pred-
stavil tudi svojo pesniško zbir-
ko »U Vukovar dodi«. V teh
pretresljivih verzih je izpričal
občutke vukovarskega preg-
nanca.
Vsekakor so v podjetju Bo-
rovo trade pokazali, kako je
treba združevati kulturo in
poslovnost na nov, drugačen
način, v prihodnosti pa lahko
podjetje postane celo eden od
mecenov slovenske satire.
Hkrati s satiro spodbujajo na-
mreč tudi optimizem in spo-
štovanje drugačnosti.
MIRA GORENŠEK
Odprli Restavracijo Dobrna
v Zdravilišču Dobrna so minulo soboto zvečer slovesno
odprli nove prostore, ki so pomembna popestritev v
okviru zdraviliške kulinarične ponudbe. Gre za novo a la
cart restavracijo z imenom Restavracija Dobrna.
Nova, izjemno lepo in prijetno opremljena restavracija
v zgornji etaži v hotelu Dobrna, je prostor s približno
petdesetimi sedeži, kamor bodo radi zahajali predvsem
izvenpenzionski gostje, ki si želijo kakovostne ponudbe
ter postrežbe hrane in pijač. Prav ta izbor je zelo bogat in
pester, primeren zlasti za zaključene družbe, poslovna
kosila oziroma večerje ipd., saj je restavracija odprta vsak
dan vse tja do 23. ure.
Restavracija Dobrna je prva letošnja naložba, ki so jo
uresničili v okviru letnega načrta prenov in posodobitev, v
soboto pa jo je namenu predal dr. Vladimir Topler, pod-
predsednik državnega zbora Skupščine R Slovenije.
M.A.
I-Btos smučarji zadovoljni
karava je letos poskrbela, da je zima res tista prava bela in mrzla. Nekateri zimskošportni
*itri so to seveda dobro izkoristili in pripravili ugodno smuko.
Obilo smučarjev pa ni le na Rogli, ki ima praktično sneg že od novembra, temveč tudi na drugih
J^učiščih. Prav zaradi tega je na Rogli manj gneče, z izjemo prazničnega 8. februarja, ko se je
^^nda trlo kar 6.000 smučarjev, našla pa se je tudi še kakšna prazna soba. Tudi na Golteh, katere
5" predvsem Celjani pozabili, je dovolj snega (50 cm), hotel pa v glavnem zasedajo šole v naravi.
J^neče praktično ni, so pa tudi med redkimi, ki se niso zgovarjali na visoke stroške obratovanja in
iso povečali cen smučarskih vozovnic.
Snežne padavine še vedno na{X)vedujejo, tako da bo verjetno zimsko počitniški živ-žav
P^^ivabil mnogo smučarjev tudi v Liboje, Logarsko dolina in na druga, sicer manj znana smučišča.
EDI MASNEC
Posvetovalnica
za stomiste
V Zdravstvenem domu
Celje bo v sredo, 21. fe-
bruarja ob 14. uri, redno
srečanje ILCO sekcije
Celje.
Hkrati pa iz sekcije ob-
veščajo, da je pričela de-
lovati posvetovalnica za
stomiste, v kateri bosta
delala specialist kirurg in
višja medicinska sestra -
enterostomalni terapevt.
Posvetovalnica bo delo-
vala v Zdravstvenem do-
mu Celje vsako tretjo sre-
do v mesecu, z delom pa
bodo pričeli v sredo, 21.
februarja ob 15. uri.
US
Evergreen klub v Šentjurju
Po Celju je tudi Šentjur dobil svoj Evergreen klub, lokal, v
katerega bodo radi zahajali predvsem tisti, ki radi poslušajo
nekoliko starejšo glasbo. Lokal, ki so ga odprli prejšnji petek,
ima 300 sedežev in sprejme tudi 500 gostov. Ambient je podobno
kot v Celju, v stilu 60. in 70. let, po lastni zamisli ga je uredil
lastnik Andrej Kuzma. Ob petkih in sobotah bo v klubu živa
glasba, v lokalu, ki je vsak dan odprt od 17. ure do jutranjih ur,
pa razen pijače nudijo tudi hladne prigrizke.
EP
PLANiNSKI KOTiCEK
Trije poliodi v marcu
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto, 2. marca, na •
pohod po Jurčičevi poti. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj s,
posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Drugi pohod bo v j
nedeljo, 3. marca, z odhodom ob 6. uri zjutraj s posebnim j
avtobusom s parkirišča na Glaziji, na spominski pohod na i
Arihovo peč v Avstriji. Tretji pohod pa bo v soboto, 9. marca, ob)
5. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, I
odpravili pa se boste na XXII. zimski pohod na Snežnik. •
Na Arihovo peč
Planinsko društvo Železar Store in planinska sekcija društva^
upokojencev Celje, vabita planince na spominski pohod na^
Arihovo peč v Avstriji, ki bo v nedeljo, 3. marca. Odhod z i
Glazije s posebnim avtobusom bo ob 7. uri zjutraj, prijave pai
sprejemajo po telefonu 38-855, Milan Gombač ali v trgovini i
Tovarne nogavic Polzela - Polonca v Stanetovi ulici 9, do 28.]
februarja. i
M. MAROT;
Pričaicujemo vaše kupone!
čeprav je okrog nas še
vedno krepka zima, nič stra-
hu. Morje nas bo 29. in 30.
marca pričakalo v soncu. Ta-
ko nam vsaj zagotavljajo na-
ši gostitelji v Portorožu, ki so
nam že potrdili vse rezerva-
cije in nas prijazno pričaku-
jejo.
Prav tako veseli nas bodo
v Postojnski jami, ki jo bomo
obiskali prvi dan potovanja,
to je v petek, 29. marca. Pa še
eno drobno presenečenje
imamo za vas: v gostišču
Štorman v Šempetru nam
bodo že ob samem začetku
našega potovanja pripravili
jutranji prigrizek s kavico
ali čajem. Skratka, vse pri-
prave tečejo tako kot so na-
črtovane.
Sicer pa se naša akcija
zbiranja kuponov bliža kon-
cu. Tokrat objavljamo četrti
kupon, kar pomeni, da lahko
tiste, ki ste doslej zbrale vse
kupone, le-te, izključno na
dopisnici, že pošljete. Za ti-
ste, ki pa ste morebiti spre-
gledale kak kupon, bomo 22.
februarja objavili še rezervni
kupon. Naša dekleta se že
skrbno pripravljajo na naval
vaše pošte, saj tako kot vsa
leta doslej, tudi letos priča-
kujemo okoli 2 tisoč kupo-
nov. Seveda smo pripravili
tudi že sezname vseh dose-
danjih udeleženk, tako da se
bomo resnično potrudili, da
»padalk« ne bo. Naj ponovi-
mo: kupone pošiljajte izk-
ljučno na dopisnicah, morajo
pa biti opremljeni s štirimi
različnimi številkami. Tudi
za- žreb je že vse pripravlje-
no, zato vam svetujemo, da
do takrat živite v veselem
upanju.
it. 7.-15. februar 1996
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
H
Z vero in ljubeznijo
Biseropotočenca MIha In Kristina Satler
Pri Satlerjcvih, po domače
Veternikovih, v Založah pri
Polzeli so v nedeljo prazno-
vali zares doživet praznik.
Oče Miha in mama Kristina
sta praznovala biserno poro-
ko, 60 let skupnega življenja.
Pri slavljencih so se zbrali
sin in hčerka z družinami,
vnuki in že tudi pravnuki, pa
sosedje in sorodniki. Med
gosti so bili predsednik KS
Polzela Stanko Novak, pred-
sednik občinske borčevske
organizacije Janko Cvikl in
domači župnik Jože Ko-
vačec.
Seveda ob takih priložno-
stih spet oživijo spomini in
zakoncema se jih je v dolgih
letih nabralo zares veliko.
Oba sta že zelo v letih. Oče
Miha jih bo dopolnil 85, ma-
ma Kristina je leto mlajša.
Oba sta rojena v Založah v
kmečki družini. Miha se je
priženil k Veternikovim 3.
februarja leta 1936. Oba se
še živo spominjata poročne-
ga dne. Bil je ponedeljek,
dan je bil zavit v meglo in
rahlo je rosilo. Po blatni ce-
sti sta se v dolino k poroki
peljala s kočijo. Veselili so se
dva dni. Potem je prišlo delo,
pa trije otroci: Miha, Dani in
Berta. Življenje bi lahko te-
klo mirno, če ne bi prihru-
mela vojna, ki je seveda po-
brala svoj davek. Nemci so
ustrelili Mihovega brata in
soseda, kar je zapustilo glo-
boke rane. Po vojni je bil Mi-
ha prvi župan takratne pol-
zelske občine, to funkcijo je
potem opravljal še enkrat.
Se danes je znan kot zelo
moder mož, ki vedno ob pra-
vem času in na pravem me-
stu najde pravo besedo. Dru-
ga njegova značilnost je glo-
boka vernost, ki sta jo z ženo
prenašala na otroke. Vedno
sta namreč verovala, da je z
božjo pomočjo mogoče pre-
magati vse težave. Še nekaj
sta ta dva, vsega spoštovanja
vredna starša, dala svojim
otrokom. To je ljubezen do
petja in z njo so Vetemikov
oče, sinova in vnuki dan na
dan izražali svojo srečo, ve-
selje, žalost in trpljenje.
Oče Miha je bil član prve-
ga cerkvenega pevskega zbo-
ra že leta 1930 in potem še
dolga leta. Z njimi sta pela
tudi njegova sinova. To so
bili lepi in srečni trenutki.
Žal pa tudi bridkih ni manj-
kala. Gotovo jima je bilo
najtežje, ko je leta 1985 umrl
njun prvorojenec Miha in
deset let kasneje še njegov
sin, vnuk Vojko. Še dobro,
da živita skupaj z drugim si-
nom Danijem, ki jc prevzel
kmetijo in jima hkrati razve-
seljujejo življenje njegovi
otroci in pravnuki. Danes
imata pet vnukov, dva prav-
nuka in dve pravnukinji.
Seveda se je tudi na ne-
deljskem praznovanju kaj
hitro zaslišala pesem. Naj-
prej zdravica, potem ena o
ljubezni in še in še...
Med gosti je bil še posebno
drag gost, domači župnik Jo-
že Kovačec, ki je s prisrčnim
obredom njuno zvezo potr-
dil, obnovila sta si zakonsko
obljubo in prejela blagoslov.
Takrat so se obema v očeh
zalesketale solze kot biseri,
ki so govorili o sreči, ljubez-
ni in medsebojni pripadno-
sti. In kot je povedal duhov-
nik. Njuno življenje je res-
nično dragoceno kot biser.
Naj nam bo vsem za vzgled
in pomoč, ko bomo na preiz-
kušnji.
Tudi mi jima želimo, da bi
ostala zdrava in v svoji sta-
rosti še naprej vsem v trdno
oporo, tako kot doslej.
TONE TAVČAR

Lokalni fraierji
Piše: Zoran Pevec
Prav neverjetno je, koliko
nepomembnih ljudi si pred-
stavlja, da nekaj so, oziroma
si predstavlja, da so najpo-
membnejši. Morda je to še
posebej značilno za prebi-
valce manjših mest, kot je
tudi naše. Z besedo lokalni
zato natančneje opredelju-
jem kraj, kjer se takšni kvazi
pomembneži nahajajo.
Po Verbinčevem slovarju
tujk pomeni lokalen kraje-
ven, omejen na kak kraj, to-
rej omejen na neko ožje po-
dročje. Beseda frajer izhaja
iz nemške besede frei, kar
pomeni svoboden. V pogo-
vornem jeziku pomeni bese-
da frajer ponavadi moškega,
ki se vpadljivo vede in oblači
ter ima večinoma pejorati-
ven, to je slabšalen pomen.
Do your thing and you(ll be
king je menda misel Boba
Dvlana. Vsekakor v redu, to-
da početi je potrebno nekaj
vsaj približno pametnega in
nikakor ne neumnega ali pa
si samo misliti, da je tisto
kar počnemo pametno.
Človek gre skozi malo me-
sto, sedi v kakšnem lokalu,
pride na kulturno ali podob-
no prireditev in kaj - povsod
sami vsevedneži, eden pa-
metnejši od drugega. Pona-
vadi se ti, sedaj jim že lahko
rečemo lokalni frajerji, spoz-
najo na vse, v resnici seveda
ne vedo ničesar, kar pokaže
že malo poglobljen pogovor z
njimi. Ce jih kdorkoli karko-
li vpraša, mu odgovarjajo
kot za šalo, kvazi vsevedno-
sti stresajo kot iz rokava. Z
drugimi ljudmi se po pravilu
nikoli ne strinjajo - normal-
no, saj nihče ne ve toliko kot
oni. Govoričijo torej vse o
vsem in bog ne daj, da bi se
jim kdo postavil po robu,
njim malim lokalnim bo-
govom.
Ob omenjeno sodi tudi nji-
hova enkratna zunanja po-
javnost, ki privlači ženske,
da se lepijo na njih kot muhe
na med (tako si seveda pred-
stavljajo sami). Tudi, če bi
držalo njihovo mišljenje o
tem, da so lepi, bogati in pa-
metni, bi bilo v resnici naj-
verjetneje res, da so duhovno
popolnoma izpraznjeni. Lo-
kalno petelinjenje je torej še
najbolj podobno dragi svile-
ni srajci, ki sicer lepo izgle-
da, srečen pa človek zaradi
nje ni nič bolj kot brez nje.
Srajce srečnega človeka si
namreč ni mogoče kupiti,
kot je napisal Aleš Debeljak
v knjigi Pisma iz tujine.
Opisano velja v glavnem
za vse vrste ljudi različnih
poklicev, vključno z umetni-
ki. Morda je to pri njih še
posebej izrazito. Slikarček,
ki komajda zna narisati dve
učki sredi obraza, si že misli
da je najmanj Jakopič, če ne
že kar Picasso. Za spoznanje
o tem kaj si, je zato potrebno
vsaj malo pogledati čez last-
ni plot. Cinični »vse vemo in
znamo« se kaj hitro razblini
ob prvem resnem srečanju z
drugačnim svetom. Seveda
je neumno govoriti o kom-
pleksu manjvrednosti majh-
nih, gre pač za soočanje z
drugimi in drugačnimi, kajti
le to daje človeku pravo
spoznanje o tem koliko velja
in kaj pomeni. Toda takšno
razmišljanje že krepko pre-
sega misel lokalnega frajer-
ja, ki misli, da zmaga tisti, ki
ima več igrač. To seveda ne
drži niti približno - zmaga
namreč tisti, ki se zna z igra-
čami igrati.
Neznanje povzroča nesreče
Laški šoferji In avtomehanikl na občnem zboru
Na redni letni skupščini so
se v začetku tega meseca v La-
škem zbrali člani Združenja
šoferjev in avtomehanikov.
Med gosti sta bila tudi pred-
sednik Zveze ZŠAM celjske
regije Alojz Čobec in poveljnik
Ferdo Ježovnik ter drugi pred-
stavniki posameznih združenj
celjske regije.
Obravnavali so posamezna
poročila in ocenili dejavnost v
letu 1995. Glede na to, da je
dela veliko in da bi le-to teklo
še bolj nemoteno, so v nekate-
re komisije izvolili nekaj novih
oz. dodatnih članov. Izrekli so
nekaj kritičnih besed glede na
prometno ureditev v centru
Laškega, ki povzroča še največ
težav voznikom dostavnih vo-
zil za trgovine. Prav nič poh-
valno ni bilo mnenje o poveza-
nosti s komisijo za preventivo
in policijo. Zaskrbljujoč pa je
tudi podatek, da je bilo v La-
škem minulo leto kar za 250
odstotkov več prometnih ne-
sreč s smrtnim izidom. Zato so
podprli predlog regije, da bi v
osnovnih šolah uvedli predmet
prometne varnosti in hkrati
ugotovili, da šoferji po oprav-
ljenem izpitu ne obnavljajo
znanja.
Že več let si želijo laški šo-
ferji in avtomehaniki pridobiti
lasten prostor, kjer bi lahko
opravljali vse formalnosti, de-
javnost, hkrati pa se bi se v
njem srečevali. Upajo, da bodo
v kratkem rešili tudi ta pro-
blem.
Razpravljali so o organizi-
ranosti oziroma registraciji
ZŠAM na podlagi novega za-
kona o društvih, se seznanili s
predlogi sodelovanja in delo-
vanja Zveze ZŠAM celjske re-
gije in sprejeli program dejav-
nosti za leto 1996. Se naprej si
bodo prizadevali pridobiti no-
ve člane in iskati sponzorje za
dobrobit združenja kakor tudi
regije, misleč na bonitete, ki
jih člani pridobijo z gradivi ob
poravnavi članarine.
Pripravljali in sodelovali
bodo na srečanjih s sosednjimi
zdiTiženji, s svetom za preven-
tivo in v akciji -10 odstotkov.
Uniformirani člani se bodo še
naprej udeleževali proslav in
drugih priložnostnih srečanj.
Organizirali bodo srečanje
vseh članov, svoj program pri-
lagajali regijskeinu in nasploh
vsi pripomogli k temu, da bo
program izpeljan tako, kot je
zastavljen.
Predsednik ZŠAM Laško
Jože Kovač je na skupščini
izročil članom stažne značl^^
za 40 (Ivanu Češnovarju, Jo^^
tu Knezu in Milanu Sivki), 35
20, 15 in 10 let dela v zdr^iž^
nju, značke z zlatim in srebf,
nim vencem, plakete tovarj!
štva, plakete s srebrnim vet
cem ter priznanja. Častni člaf
ZŠAM Laško pa je postal Iv^^
Kovač.
FANIKA W1EGELe
Strojna In
sosedska pomoč
Avgusta pred dvemi leti je
bil v Savinjski dolini ustanov.
Ijen strojni krožek, ki je po
razpadu Kmetijske zadruge
Savinjska dolina postal sn
dišče povezovanja in družen
kmetov.
Njegova osnovna naloga
strojna in sosedska pomoč,
se že zelo dobro razvija. (
ustanovitvi je bilo vanj vklj
čenih 31 kmetov, zdaj pa ii
krožek že 127 članov.
V soboto se je večina člari
zbrala na občnem zboru, ki
bil v gostišču Zmet v Svet«
Lovrencu. O delu krožka s|'
poročali predsednik Andrej
Podpečan, vodji Simon in
Drago Gajšek in Božka Žolnii
s Kmetijske svetovalne službe
Žalec. Pripravili so tudi pred-
stavitev plugov znamke
Landsberg, vakumskih cistern
Kircher, na obisku so bili člani
dveh strojnih krožkov iz Av-
strije, v decembru pa so si za-
stavili prvo večjo nalogo, to je
pluženje vaških in hribovitih
poti. I^ipravili so predavanje
o strojnih krožkih, več demon-
stracij in ekskurzij ter nabavi-
li stroj za drobljenje kamenja.
Izdali so tudi prvo številko
svojega glasila, ki se imenuje
Orač.
T. TAVČAR
Brtske stezke vabijo
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje vabi vse ljubi-
telje teka in hoje na tradicionalni maratonski pohod Brt-
ske stezke v Mnišk v bližini Prage.
Pohod bo 1. in 2. marca, sodeluje pa lahko vsak glede na
svoje sposobnosti. Prvi dan bo start za tiste, ki bodo
tekmovali na 100 kilometrov, drugi dan pa za tiste, ki se
bodo odločili za krajše proge , in sicer 50, 35, 24 ali 12
kilometrov. Po zagotovilih organizatorja bo startnina
brezplačna, plačati bo treba prenočišče v hotelu v bližini
Prage in razne prevoze. Odhod na maraton bo v četrtek,
29. februarja ob 21. uri s parkirišča Glazija, maratonci pa
se bodo vrnili v nedeljo, 3. marca v večernih urah. Prijave
sprejemajo v ZŠAM Celje, kjer posredujejo tudi bolj
popolne informacije. US
Turistični vsakdan
Na turistični kmetiji Vrš-
nik, bolj znani po domačem
imenu Govc v Robanovem
kotu, se s tufizmom in gosti
ukvarjajo že precej let, saj so
prve obiskovalce sprejemali
že pred drugo svetovno
vojno.
»Knjigo gostov vodimo od
leta 1960, hišo, ki je name-
njena predvsem gostom, pa
smo zgradili pred 13. leti,« je
povedala Govčeva gospodi-
nja, Nina Vršnik. V teh dneh
vlada v Robanovem kotu
prava zimska idila, ob Gov-
čevi turistični kmetiji pa
imajo tudi vlečnico, tako da
je poskrbljeno za vse ljubite-
lje smučanja. V hiši imajo 10
sob, od katerih je večina A
kategorije.
Letošnje zimske idile v
Robanovem kotu ne zmotijo
niti težave, s katerimi se
ubadajo vsi, ki se uk\'arjajo s
kmečkim turizmom. »Vse,
tako gostilničarje kot nas,
hočejo strpat v en koš. Tako
naj bi tudi na turističnih
kmetijah vodili kartice, po-
dobno kot delajo gostinci.
Pri nas bo to težko, saj se
trudimo, da gostom nudimo
čimveč domačih stvari,
hkrati pa turistična kmetija
nikakor ne sme biti gostilna
v pravem pomenu besede,«
povedala Nina Vršnik
»Nekdaj se je precej več ljudi
ukvarjalo s turizmom, sedaj
pa smo bolj kot ne prepušče-
ni sebi in lastni iznajdljivo-
sti. Tako je uspeh turističnf
kmetije bolj ali manj odvisen
od volje in možnosti posa-
meznikov.«
Te težave pa Govčevih se-
veda ne strejo, čeprav j£
Marjana, »tamlada« gospo-
dinja omenila, da jih včasih
zg[rabi, da bi vse skupaj pU'
stili. Na srečo pa jim gostje,
ki imajo radi Robanov kot
seveda Govčevo turistično
kmetijo, prinašajo toliko ve-
selja, da so vsakdanje težave
pozabljene. US
Foto: EDI MASNEC
Pri Govčevih sprejemajo goste vse leto. Ob našem obisku so se na snegu veselili otroci, ki jim j(
Govčeva gospodinja nato postregla z domačimi medenjaki. In pomislite, otroci so dobili mede-
njake s svojim imenom!
Šff. 7. - 15. februar 1996
[H
iT
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Carina večja od
prispeviia države
posvet Olimpijskega komiteja z občinskimi športnimi zvezami - Država naj poveča
ieiež programov pri llnanclranju olimpijskih programov__
"šport v občini je zelo od-
visen od staliSča župana ali
vodilne politi.čne struk-
ture. V tej zvezi je bilo go-
yora tudi o vpetosti politi-
Ite v šport, ob vsesplošnem
gavduševanju nad rezulta-
ti vrhunskih slovenskih
jportnikov pa se porablja,
da je delo v društvih in klu-
bih najpomembnejše in os-
nova za nadaljnji razvoj."
Omenjena ocena je bila
izoblikovana na posvetu
Olimpijskega komiteja Slo-
venije z nekaterimi občinski-
mi in panožnimi zvezami o
tekoči problematiki na šport-
nem področju. Posebna ko-
misija bo v kratkem pripravi-
la celovit pogled na zakon o
Športu in nacionalni program,
med najbolj perečimi težava-
mi pa so bili posebej izpo-
stavljeni prehodi redkih po-
klicnih športnih uslužbencev
v agencije, ki so posledica
boljših materialnih pogojev.
'^Smučarska zveza Sloveni-
je daje več denarja za cari-
no, kot prispeva država za
SZS," je problem spreme-
njenega odnosa države do
športa orisal predsednik
zveze Kocijančič.
Nekatere občinske zveze v
147 občinah, ki so nastale z
novo lokalno samoupravo, so
se organizirale na športnem
področju, nekatere se še lo-
vijo, v mnogih pa je stanje
porazno. Razlike v pogledih
na šport se spreminjajo pred-
vsem zaradi vključevanja raz-
ličnih oblik dejavnosti, toda
tudi večina panožnih zvez si
je bila enotna, da so material-
ni pogoji za delovanje slabi.
Prvi popravek sprejetih list
evidentnih in potencialnih
olimpijskih kandidatov bi
moral biti že 15. januarja,
toda OKS je celoten posto-
pek, preložil na torkovo se-
jo lO._
V olimpijskem letu 1996 je
finančni načrt naše krovne
športne organizacije nekaj
več kot 403 milijone tolarjev.
OKS si želi, da bi se delež dr-
žave pri financiranju olimpij-
skih programov povečal in
dosegel uravnoteženo polo-
vično razmerje, saj zdaj OKS
v tem pogledu nosi bistveno
večje breme. Kmalu naj bi za-
živela fondacija Slovenski
športni sklad, ki bo neprofit-
na ustanova s temeljno nalo-
go financiranja posameznih
športnih programov in pro-
jektov ter vzdrževanja šport-
nih objektov.
Sklad naj bi tudi nudil de-
narno podporo pri vzpostavi-
tvi informacijskega sistema in
tehnološkega posodabljanja v
športu, raziskovalno delo in
izpopolnjevanje ter sodelova-
nje z mednarodnimi športni-
mi projekti in tujimi fonda-
cijami. Pri financiranju bodo
upoštevali predloge športnih
organizacij v državi (članstvo
v OKS ne bo pomembno), de-
nar pa se bo zbiral iz iger na
srečo, z darili, s prispevki
pravnih in fizičnih oseb ter
drugimi dejavnostmi.
ŽELJKO ZULE

Celjanom goriški turnir
Dva tedna pred ^^''MMM
začetkom spomla-
danskega dela pr-
voligaškega pr-
venstva je Publi-
kum po enajstme-
trovkah dobil Hi-
tov mednarodni
turnir in se je že v
torek vrnil na Pri-
morsko, kjer bo na
tretjih letošnjih ob-
morskih pripravah
ostal do petka.
Celjani so jesen-
skega prvaka Gorico
po enajstmetrovkah
premagali s 4:2 (st-
relci: Kamberovič,
Zildževič, Bajrakta-
revič, Tosič), junak
pa je bil Kračman
(na sliki), ki je zau-
stavil dva strela in bil
izbran na najboljše-
ga vratarja dvodnevne prireditve. "Igraje že solidna in v pri-
merjavi z jesenjo je opazen napredek pri igri v obrambi. Naš
cilj je prepoloviti število prejetih golov, kar pomeni pravoča-
sno vračanje zvezne vrste in napadalcev," pravi trener Jarc, ki
na sredini igrišča igra s petimi, občasno celo šestimi nogometa-
ši. Po slabšem začetku je Usnik znova bliže prvi ekipe, v os-
predje znova prihaja mladi Ulaga, generalka za prvenstvo pa
bo v nedeljo v Zalaegerszegu.
Na morje tudi Velenjčani
Zasnežena in zaledenela igrišča so spremenila tudi velenjske
načrte in Rudarje zadnje dni v Strunjanu in Dekanih. "Po vrni-
tvi z nemške turneje je bila na tekmah opazna velika želja po
igri, vendar je bilo preveč napak. Predvsem so problematične
številne netočne podaje, ni pravih idej in zato bomo v normal-
nih razmerah ob morju veliko vadili z žogo," je zaskrbljen tre-
ner Prašnikar.
Druga liga brez Radeč
Nekajmesečna agonija radeškega drugoligaša seje končala z
izstopom, potem ko seje izjalovil tudi poskus združitve z Bre-
žicami in Krškim. Večina nogometašev je že zapustila Radeče,
ki bodo spomladansko polsezono nadaljevale samo z mlajšimi
ekipami v okviru MNZ Celje. Poglavitna vzroka za izstop sta
pomanjkanje denarja, kije povezano tudi z odstopom general-
nega pokrovitelja, ter še vedno neustrezno igrišče.
Kritično tudi pri Steklarju
Uvodni treningi tretjeligaša iz Rogaške Slatine so bili ze-
lo slabo obiskani in trener Edo Koražija je zadovoljen, če
se zbere vsaj deset igralcev. Klub je v popolnem razsulo,
saj sta aktivna še samo dva člana upravnega odbora in nek-
danjega prvoligaša (1992/93) poskušata rešiti pred popol-
nim zlomom.
Za sredino januarja napovedana skupščina je bila odpoveda-
na za nedoločen čas, zato so nejevoljni igralci odločno zahte-
vali izplačilo zaostalih obveznosti. Na nakopičene težave so
skupaj s trenerjem Koražijo opozarjali že jeseni in držali oblju-
bo, da bodo v vsakem primeru odigrali polsezono, medtem ko
vodstvo kluba večine načrtov ni realiziralo in zato so po lan-
skem zlatem jubileju pred Steklarjem hudi dnevi. (J. T.)
ŽalčanI samo z mladimi
Po lanskem izstopu iz tretje lige je nogomet v Žalcu omejen
samo na pionirski ekipi in člansko moštvo ne bo sestavljeno
niti v bližnji prihodnosti. "Velike spremembe se v kratkem ob-
dobju ne bodo zgodile in najbolj realno je s prehodi sedanjega
rodu v višje starostne kategorije postopno formiranje starejših
selekcij," napoveduje tehnični vodja Ciril Naprudnik, klub pa
je po odstopu dr. Matka že skoraj leto dni brez predsednika;
Prijateljske tekme
Publikum-ZTEO:0, Publikum-Leoben 2:1 (1:0; Sešlar, Kam-
berovič), Gorica-Publikum 0:0, Koper-Rudar 0:1(0:1; Pranji-
č), Izola-Šentjur 0:2 (0:2; Marinček, Križan), Beltinci-Šentjur
2:1 (2:1; Valek), Jadran (Hrp)-Šentjur 2:2 (2:1; Vavdi, Valek),
Izola-Era Šmartno 0:1 (0:1; Žlak), Beltinci-Era Šmartno 2:1
(1.1; Grobelšek).
Prvi del Šentjurčanom
Končan je prvi del državnega prvenstva v malem nogo-
metu, mini prvaki pa so Šentjurčani, ki so po uvodnem po-
razu v Litiji nanizali osem zaporednih zmag.
Rezultati 9. kroga: Juventus-Carioce 8:3 (4:2; Dolenc 4, Do-
bovičnik 2, Lazič, Zendzianowsky 1), Marmor-Hlapi 5:0, Al-
ples-Poetovio 6:5, Bronx-Ključarovci 1:4, Rogič-Šarbek 1:2.
Vrstni red: Juventus 24, Rogič 21, Marmor, Šarbek 18, Cario-
ce 15, Ključarovci 13, Alples 12, Poetovio 8, Bronx 3, Hlapi 0.
Po polovici prvenstva je najboljši strelec Dolenc (Juv) s 14 go-
li, najbolj učinkovit je šentjurski napad (51), njihova obramba
pa je po številu prejetih golov (18) druga.
lANORAMA
Košarka
A-1 liga
Moški - 1. krog: Rogaška-
Olimpija 87:85 (44:52); Nova-
kovič 23, Lerič, Jurkovič 20,
Mesič 15, Mičunovič 7, Petro-
vič 2; Satex-KS Polzela 89:91
(40:47); Petranovič 20, Jagod-
nik 16, Kobale, Stavrov 15, Til-
^cr II, Rituper 8, Zaletel 4, Rov-
inik 2; Litostroj-Idrija 55:82,
lnterier-BWC 92:91. Vrstni
red: Olimpija 25, Interier, Idri-
ja 24, Rogaška 23, Satex 22, KS
Polzela, Litostroj 21, BWC 20.
Za uvrstitev v A-1 ligo - \.
krog: Pivovarna Laško-Triglav
86:56 (45:24); Tovornik 35,
Gole 12, Govc, Blagotinšek,
Vujovič 10, Starovasnik 4, Je-
ras 3, Durnik 2; Litija-Comet
75:70 (37:25); Nerat 16, Špo-
rar, Plevnik 11, Temnik 9, Že-
leznikar, Lušenc 8, Benič 4, Siv-
ka 3; K. zidar-Krka 83:71, He-
lios-Republika 92:81.
Ženske - 3. krog: Odeja-Ce-
Ije 70:76 (40:23); Obrovnik 25,
Jurše 19, Germ 13, Polutnik 10,
Potočnik 6, Jug 3; Ježica-Unior
Atras 99:55 (40:19); Račič 31,
Temnik 10, Groleger 7, Ribič 5,
Brglez 2; Maribor-IIirija 59:70
(31:32). Vrstni red: Jezica 25,
Celje 24, Odeja, Maribor 18, Ili-
rija 17, Unior Atras 15.
A-2 liga
Moški -1. krog: Celje-Loka
67:99 (33:50); Strašek 24, Ki-
tek 10, Gregi 8, Ribezi 7, Gom-
bač, Grahovac 6, Džakovič,
Hochkraut 3; Zagorje-Slivnica
95:69, Ježica-Olimpija ml.
97:77, Koper-Ilirija 65:69.
Vrstni red: Ilirija 26, Jezica,
Loka 25, Zagorje, Slivnica 24,
Koper 20, Celje 19, Olimpija
ml. 16.
Bliga
Moški -1. krog: Kemoplast-
Radio 108:77 (.54:31); Madža-
rac 27, Gajšek 22, Vego 18, Ur-
banija 15, Cerar II, Knez, Šo-
ster 5; Plima-Snežnik 87:66
(45:30); Cencelj 25, ŠtahI 22,
Goltnik 20, Karlovčec 7, Gra-
din 5, Verk 4, Trivan 2, Ivačič,
fur I; Janče-Gorica 105:83,
Maribor-Borovnica 67:68, Bre-
^'ce-Radovljica 74:77. Vrstni
•■ed: Radovljica 17, Brežice,
Borovnica, Kemoplast, Plima
15. Janče 14, Snežnik, Radio
12, Gorica 11, Maribor 9.
Za uvrstitev od 11. do 20.
mesta: Medvode-Elektra92:75,
Portorož-Kamnik 77:60, Tol-
min-Bistrica 75:77, Vrhnika-
Branik 87:66. Vrstni red: Bi-
strica, Portorož 15, Tolmin 15,
Kamnik, Vrhnika, Medvode,
Elektra 13, Parklji, Hrastnik,
Branik 12.
Rokomet!
I.llga
Moški - 16. krx)g: Celje Pi-
vovarna Laško-Fructal 36:15
(16:6); Pungartnik 8, Stefano-
vič, Tomšič 7, Ivandija 4, Vu-
grinec 3, Šafarič, Leve, Puc 2,
Načinovič 1; Akripol-Gorenje
19:19 (6:9); Semerdijev, llič 5,
Plaskan 4, Čater, Kimčenko 2,
Ocvirk 1; Litija-Rudar 25:25,
Dobova-Jadran 25:23, Krško-
Slovan 19:20, Kodeljevo-Pre-
vent 21:22. Zaostala tekma: Ce-
lje Pivovarna Laško-Gorenje
24:25 (13:13); Stefanovič 7,
Puc 5, Pungartnik 4, Načinovič
3, Leve 2, Vugrinec, Ivandija,
Tomšič 1 za domače, Plaskan 9,
llič 7, Čater 4, Kimčenko, Se-
merdijev 2, Ocvirk I. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško 29,
Dobova 21, Gorenje 20, Slovan
19, Kodeljevo, Krško 15, Pre-
vent, Jadran 14, Rudar 13,Akri-
pol 12, Litija, Fructal 10.
Ženske - 15. krog: Mlino-
test-Vegrad 20:28 (10:14); Oder
7, Bižiene 6, Semerdijeva, Vu-
jovič 5, Stevanovič 2, Rodič,
Kranjc, Ibralič 1; Krim-Olimpi-
ja 27:18, Burja-Branik 20:20,
Izola-Kočevje 27:20, Polje-Pi-
ran 18:26, Zalec prost. Vrstni
red: Krim 26, Vegrad (-) 22,
Olimpija 18, Burja (-) 15, Piran
13, Branik 11, Mlinotest (-), Ža-
lec (-) 10, Izola 9, Kočevje (-)
4, Polje 0.
Il.llga - vzhod
Moški - 14. krog: Celje Pi-
vovarna Laško B-Ormož 21:28
(8:13); Pajovič 7, Trbojevič 5,
Santl 4, Kopitar, Pinter 2, Pe-
čovnik I; Gorenje B-Krog
33:23, Pomurka-Radeče3I:23,
Drava-Polet 25:21, Sevnica-Dol
26:26, Brežice-V. Nedelja
21:19. Vrstni red: Radeče 24,
Pomurka 21, Gorenje B 18,
Sevnica, Drava 17, Ormož 14,
Dol 13, V. Nedelja II, Polet,
Celje Pivovarna Laško B 10,
Brežice 8, Krog 5.
Kegljanje
Državno prvenstvo
Finale - moški (Š. Loka, Li-
tija): 1. Steržaj (Kons) 3861, 2.
Stoklas (Rud) 3738, 3. Oman
3738, 4. Štrukelj 3715, 5. Ju-
vančič (vsi Isk) 3696 ... 7. Le-
šnik 3635, 8. Salobir (oba Ce)
3634 itd;ženske (Medvode): I.
Kardinar 1733, 2. Tkalčič (obe
Mir) 1711, 3. Urbane (Grad)
1706, 4. Šeško (Mir) 1697, 5.
Burja (Rud) 1693, 6. Rozina
(Grad) 1693, 7. Ribič (Trig)
1684, 8. Samec (Adr) 1666, 9.
Zupane (Mir) 1663, 10. Ceglar
(Prot) 1659 ... 12. Verdnik
1649, 14. Grobelnik 1647, 19.
Lesjak (vse Mir) 1609. Petak
zaradi bolezni ni nastopila.
Območna liga
Moški: 12. krog - skupina
A: Strojkovina-Avto Celje 6:2,
Izletnik-Ljubno 5:3, Demit-P.
Laško 2:6, Kovinar prost. Vrst-
ni red: Izletnik 20, Strojkovina
12, P. Laško II, Ljubno 8, Ko-
vinar, Demit, Avto Celje 7. Sku-
pina B: Kovinotehna-Petrol
6:2, Obrtnik-Komcel 2:6, Kvit-
Konjice Ii 5:3, Rogaška prosta.
Vrstni red: Kovinotehna 17, Pe-
trol 14, Konjice II 13, Rogaška
12, Kvit 8, Obrtnik, Komcel 4.
Odbojka
I.llga
ženske, od 5. do 8. mesta v
l.A - 4. krog: Kočevje-Celje
1:3 (-10, 9, -8, -8), Zg. Savinj-
ska-Gorica3:l (-16, 11,9, 14).
Vrstni red: Celje 24, Zg. Sa-
vinjska 12, Kočevje 6, Gorica
2.
Moški, LE - 18. krog: To-
polšica-Žirovnica3:0(8,3,10),
Izola-Fužinar 3:1, Črnuče-Bre-
zovica 3:0. Vrstni red: Fužinar
26, Izola 24, Topolšica (+), Čr-
nuče 22, Žirovnica 10, Brezo-
vica (+) 0.
II. liga
Moški - 15. krog: Šempeter-
Granit 1:3 (-7,5,-13,-14), Ko-
vinar-Intes 3:0, Salonit Il-Ho-
če 2:3, Mislinja-Š. Loka 0:3, Pr-
vačina-Portorož 0:3, Žužem-
berk-Ruše 3:0.
Vrstni red: Granit, Žužem-
berk 26, Š. Loka 22, Hoče, Ko-
vinar 18, Šempeter 16, Prvači-
na, Intes, Salonit II 14, Porto-
rož 10, Ruše, Mislinja2.
Ženske -15. krog: Vitanc-
Šempeter3:I (-12,7,11,7), Šo-
štanj-Šentvid3:I (-7,9,10, II),
Solkan-Jesenice 0:3, Ruše-Ptuj
3:1, Meltal-Rogoza 0:3, Cimos
Il-Prevalje 1:3.
Vrstni red: Ptuj 24, Prevalje
22, Jesenice, Rogoza, Solkan
20, Ruše, Šentvid 18, Šoštanj
16, Meltal 14, Cimos II4, Šem-
peter, Vitanc 2.
III. Ilga-vzhod
Moški - 15. krog: Mežica-
Celje 3:2 (9, II, -15, -5, 12),
Beltinci-Braslovče 3:0 (10, 5,
8), Gamsi-Šempeter II 3:0 (9,9,
4), Ptuj-Topolšicall 3:0(12,10,
6), Črna-Fužinar 0:3.
Vrstni red: Gamsi 30, Vuze-
nica, Beltinci 22, Celje 20, Me-
žica 18, Fužinar II 16, Braslov-
če II12, Šempeter II, Lenart 10,
Topolšica II 6, Ptuj, Črna 4.
Neptun: 50 plavalnih kolajn!
Konec tedna je bil z državnimi plavalnimi prvenstvi za
mladince, kadete in pionirje zelo uspešen za Neptun, ki
osvojil kar 49 kolajn: 18 zlatih, 23 srebrnih in 9 brona-
stih!
Na mladinskem prvenstvu v Mariboru je Urška Roš v pro-
stem in mešanem slogu petkrat postala prvakinja ter osvojila
še po eno srebrno in bronasto kolajno. Odličja so osvojili še
Pečar (2, 2, -), Stojanovič (-, 1,1), Cunjakova (1,1,-), Ba-
garijeva (-,1,1), Pečarjcva (-, -, 1) in štafeti mladink (1, I, -
), med kadeti Hudohmet (-, 2, 1) in Kampuš (-, 1, I) ter v
pionirski konkurenci Jockovičeva (4, 2, I), Jagrova (4, 2, -),
Zupanec (-, 7, -), Goršeg (-, -, 2) in štafete deklet (1, 2, -).
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
ŠPORT
11
Bolerji pregnali padce
Rolando Kal I ga to, senzacionalni dobitnik bronaste kolajne mladinskega svetovnega
prvenstva v nordijski kombinaciji
'^Novico o velikem uspehu je
sporočilo Rolandovo dekle in
bil sem prepričan, da je slabo
slišala radijsko poročilo. Ko
se je iz Asiaga v živo oglasil
reporter, sem verjel v brona-
sto kolajno," je senzacijo iz-
pred dveh tednov obujal Dra-
go Kaligaro, oče junaka zgod-
be, ki je v rokah vrtel kolajno
in dodal: "Tudi sam dolgo ni-
sem verjel in pomiril sem se
šele z odličjem okrog vratu."
Rolandu Kaligaru je bilo ko-
maj šest let, ko seje prvič spu-
stil po naletni srr\učini. Bilo je
kratko malo usojeno, da bodo
njegove prve smuči skakalne,
saj je bil oče Drago trener in na
skoraj vseh športnih poteh gaje
spremljal sin. "Otroci običajno
začnejo na 8-metrskih skakalni-
cah, Rolando pa seje na Kozja-
ku ob koncu zime spustil kar s
14-metrske naprave," se živo
spominja prvega skoka starejši
Kaligaro. Kako daleč je neslo
bodočega šampiona? "Dva, naj-
več tri metre."
Skoki so Rolanda vedno bolj
mikali, a tudi nogomet. "Na Go-
rici smo si fantje naredili svoj
klub in po sporu s trenerjem sem
hotel pustiti skoke. Igral sem tu-
di košarko, dokaj resno sem se
ukvarjal še s kotalkanjem, toda
na koncu sem ostal pri skokih.
Hvala bogu, dajih nisem pustil.
Imam kolajno. Kolajno s sve-
tovnega prvenstva," je športno
pot opisoval dijak četrtega let-
nika srednje strojne šole, kije v
preteklosti delil usodo mnogih
skakalcev: hude padce in tudi
zlome.
Brez strahu pred
velikanko
Prvič jo je huje skupil pred
desetimi leti na Pesju. Po sla-
bem doskoku se je hotel ulovi-
ti, toda roka je ušla za telo in
pri padcu seje zlomila nadlakt-
nica. Podobno je bilo tudi leta
1990, doskočišče v Planici je bi-
lo slabo pripravljeno, in usoden
je bil že tretji skok. Rolando je
prekrižal smuči, telo seje zasu-
kalo in znova je bil pritisk na
nadlaktnico prevelik. "Kosti so
se zacelile in zdaj so bolj mote-
če težave z gležnjema. Oba sem
si že večkrat zvil in pri počepu
moram biti med naletom še po-
sebej pazljiv," pravi Kaligaro.
Predlani je bil na mladinskem
svetovnem prvenstvu v special-
nih skokih s 7. mestom najbolj-
ši slovenski reprezentant in pred
težko odločitvijo: se poskusiti
uveljaviti med člani, ali pa si s
prehodom med kombinatorce za
dve sezoni podaljšati mladinski
staž? "Dvanajst let sem že ska-
kal, odločitev ni bila preprosta
in zmotno sem mislil, da teki ni-
so prezahtevna disciplina. Od-
ločili so športni motivi, vse pa
je poplačalo prvenstvo v Italiji,
čeprav me je še minulo poletje
silno vleklo nzizaj k skokom. Na
začetku letošnje zime sem celo
zmagal na pregledni tekmi v
Planici, za mano je ostala kom-
pletna skakalna reprezentanca B
in v Beljaku ter nato še pod Pon-
cami sem v kvalifikacijah nasto-
pil na dveh tekmah svetovnega
pokala in velikim tekmam se še
nisem povsem odrekel."
"Vleče me na letalnico. Pred-
lani sem bil v Planici predviden
za predskakalca, a sem moral v
Francijo na neko drugo tekmo.
Letos sem prijavljen za Harrac-
how, vendar se svetovni pokal
v poletih znova pokriva s kom-
binacijo. Nimam strahu pred ve-
likankami in rad bi letel 170,
morda celo 180 metrov. Zdaj je
moj rekord 130 metrov s trenin-
ga na stari Bloudkovi velikan-
ki. Dlje še nisem potegnil, ker
nisem navajen skočiti v "luk-
njo". Gre za problem večine slo-
venskih skakalcev, ki si podza-
vestno ne upamo leteti proti rav-
nini."
Težavni tekaški
začetki
Odločitev o prehodu in ska-
kalnih vrst med kombinatorce je
za sabo potegnila vrsto novosti.
Velenjčan seje nenadoma zna-
šel v metežu težav, saj je bil vse
življenje zapisan samo skakal-
nim smučem. Nikoli ni bil na
alpskih, kaj šele na tekaških. Pr-
vi poskusi so bili klavrni, sko-
raj komični. "Več sem bil v sne-
gu, kot na smučeh," priznava
Rolando. "Pri skokih težišče
prenesemo naprej, pri teku je
ravno obratno in preden sem do-
jel zakonitosti... Bilo bi veliko
drugače, če bi imel nekaj alp-
skih izkušenj. Pri teku imam še
vedno težave z zavoji, čeprav
sem že lepo napredoval. Za
boljši občutek pri prestopanju
mi je veliko pomagala poletna
vadba z rolerji, toda moji kora-
ki so še vedno prekratki. Bil sem
praktično samouk in si osnove
teka na smučeh razlagal napač-
no."
Rolando Kaligaro je na smu-
čeh bolj šprinter, kar je dokazal
tudi na ekipni tekmi svetovne-
ga prvenstva. Od Igorja Cuznar-
ja je štafeto prevzel kot drugi,
kmalu prehitel Čeha in slabe tri
kilometre celo vodil, nakar so
mu pošle moči. Romanu Perku
je z minimalno prednostjo še
vedno predal kot drugi, konča-
lo se je s senzacionalnim bro-
nom in velikim slavjem. "Nisem
še dovolj vzdržljiv in še vedno
se zgodi, da na zadnjih kilome-
trih bolj zahtevnih prog padem.
Problemi so predvsem zaradi
tehnike, saj na suhem lahko ena-
komerno tečem zelo dolgo,"
meni mladi as, ki ob prehodu v
člansko konkurenco že razmiš-
lja tudi o olimpijskih igrah v
Naganu 1998.
"Ostajam med kombinatorci,
vrnitev v skakalne vrste sem od-
pisal. Upam, da mi bo kolajna
iz Asiaga odprla pot do pokro-
viteljev, ki bi mi zagotovili nor-
malne razmere za vrhunsko vad-
bo. Lansko poletje sem si tre-
ning na ledeniku moral plačati
sam, olimpijska norma pa so
redne uvrstitve med dobitnike
točke svetovnega pokala. Prve
bom osvojil še letos, Čeprav je
sistem zelo zapleten. Na tekmo-
vanjih kategorije A so točke na-
menjene za uvrstitve do 4.'>. me-
sta, na tekmah skupine B do 25>.
mesta, toda med udeleženci je
skoraj vedno blizu dvaj.set kom-
binatorcev iz vodilne skupine in
seje težko preriniti mednje."
Lani je v Štrbskem Plesu za
samo eno mesto zgrešil točko,
potem ko je bil po skokih celo
četrti. Na90-metrski napravi je
vsak meter vreden dve točki in
po obeh serijah zaostanke eno-
stavno preračunajo v sekunde.
Za na 10 km je minuta vredna
13 točk, za pet kilometrov dalj-
šo progo je minuta "dolga" de-
set točk. "Bolj mi ustrezajo tek-
me na večjih skakalnicah in v
slabih vremenskih razmerah, saj
si lažje naberem večjo zalogo za
tek. Razliko za najboljšimi sem
že zmanjšal in strokovnjaki pra-
vijo, da so pravi rezultati mož-
ni šele posestih letih tekaškega
treninga. Za mano sta šele dve
sezoni, a že imam prvo veliko
kolajno. Več si na smučeh, bolj-
ši si, je najbolj preprosto pravi-
lo nordijske kombinacije in tu-
di sam sem z vsakim dnem bolj
samozavesten."
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Rolando Kaligaro (22. marec 1976) je član SSK Velenje. Naj-
večji uspehi: 7. v specialnih skokih med posamezniki in 6. ekip-
no na MSP v Breiten Wangnu 1994, 32. v nordijski kombinaciji
na MSP v Gallevareju 1995, 31. med posameznik in 3. ekipno v
nordijski kombinaciji na MSP v Asiagu 1996. Svetovni pokal:
46. na tekmi kategorije A v Štrbskem Plesu 1995, 31. na tekmi
kategorije B v Oberhofu 1996. Driavno prvenstvo: 3. v special-
nih skokih med mladinci 1990 in 1991, 2. na poletnem prvens-
tvu v nordijski kombinaciji 1995, 3. med mladinci v nordijski
kombinaciji 1996. Najdaljši skok: 130 m (Planica).
"Pred MSP smo potihem pomislili na kolajno, toda predpogoj
je bilo vodstvo ali vsaj 2. mesto po skokih. Bili smo šele četrti in
razočarani, saj smo slabi tekači, toda razpletlo se je kot v sanjah
in dolgo nisem dojel, da imam kolajno."
Za poraz ob 15.000 DEM
Minulo sredo se je s senza-
cionalnim porazom proti ve-
lenjskim sosedom končalo ne-
kaj velikih serij rokometašev
Celja Pivovarne Laško: v Go-
lovcu prvi domači neuspeh po
20. decembru 1990 in po seri-
ji 82 tekem brez poraza ter pr-
vi domači poraz po 19. marcu
1994.
"V igri ni bilo nobene ideje,
vse je bilo brez repa in glave.
Očitno smo v krizi igre in od-
nosov, najbrž je bil napačen
start v drugi del sezone z moč-
nimi tekmami proti Fotexu in
OM Vitrollesu," je po bil po po-
razu nerazpoložen trener Zov-
ko, ki je tudi priznal zmoto.
"Igralce bi moral kaznovati po
remiju v Trbovljah in vse bi bi-
lo lažje."
Reakcija vodstva kluba je bi-
la logična. Za remi z Rudarjem
5000 mark kazni, na poraz do-
datnih 10 000 mark. Do osvoji-
tve prvenstva in pokala so zau-
stavljena izplačila pogodbenih
obveznosti, strožji bo režim pri
odhodih iz kluba (Prevent in
Gorenje še vedno nista plačala
odškodnine za Pušnika in La-
pajneta), zaradi neprofesional-
nega pristopa morajo biti igral-
ci na svojih domovih najpozne-
je opolnoči.
Po slabih novicah še dobra.
Nepričakovano se je po skoraj
treh mesecih vrnil Tomaž Jer-
šič, kije bil v soboto proti Fruc-
talu že v ekipi. "Dobil sem do-
voljenje za vadbo, vendar se
moram še naprej izogibati po-
skokom in delati veliko vaj ^
krepitev trebušnega in hrbtn^
ga dela mišic. Po petkovem
ningu nisem čuti! bolečin,
meje Zovko uvrstil v ekipo j
naslednji teden bi že lahko
čel s treningi na polno. Najpo,
neje v končnici bom na parket)
in izgubljeno ni nit evropskopj
venstvo," je ob come-backu po
veda! celjski kapetan.
ŠPORTNI
K0LEDAR
Sobota. 17. 2,
Drsanje
Celje: državno prvenstvo ((
8.30, še jutri od 9. ure).
Kegljanje
Celje: CP Celje-Brest (1
krog I. moške lige, 16); Mir
teks-Sl. Gradec(15. krogi, že:
ske lige, 13.30); Radenci: R
denci-Žalec (14. krog II. mo
ke lige, 15.30); Slovenske K
njice: Konjice-Miklavž (1
krog 111. moške lige, 16); C
Ije: Miroteks III-Komc
(10.30), Šoštanj: Šoštanj-Trd!
nje (10. krog III. ženske lig
13.30).
Košarka
Polzela: KS Polzela-BWj
(19.30), Idrija: Idrija-RogašI
(2. krog A-1 moške lige, 19
Novo mesto: Krka-Comet (11
Sežana: Kraški zidar-Pivova
na Laško (1. krog lige za A-
18); Celje: Celje-Zagorje,^
krog A-2 moške lige); Ce^ i
Celje-Ilirija (19), SlovensI
Konjice: Unior Atras-Marit
(4. krog 1. ženske lige, 16.3(
Nova Gorica: Gorica-Kem
plast, Postojna: Radio 94-P
ma, Šoštanj: Elektra-Parklji(
krog B moške lige, 18); Gn
suplje: Grosuplje-Podčetrte
(4. krog C moške lige, 19); Di
plek: Duplek-Žalec (6. krog:
moške lige, 18).
Rokomet
Trbovlje: Rudar-Goren
(17. krog I. moške lige, 19
Maribor: Branik-Žalec (l!
krog 1. ženske lige, 15); Grma
Ormož-Gorenje B (15. krogi
moške lige, 19).
Vaterpolo
Ljubljana: Koper-Posejdo
(13. krogi, lige, 20.30).
Nedella.lB. 2.
Kegljanje
Celje: Miroteks 11-Slovai
(14. krog II. ženske lige, 10.30]
Trbovlje: Rudar 11-Šoštanj (1^
krog III. moške lige, 16).
Košarka
Zreče: Rogla-Cerknica (<
krog C moške lige, 17).
Rokomet
Laško: Celje Pivovarna La
ko B-Pomurka (15. krog I
moške lige, 11).
Sreda. 21.2.
Rogaška Slatina: Rogaški
Satex, Ljubljana: Litostroj-K
Polzela (3. krog A-1 moške I
ge); Slovenske Konjice: O
met-Republika(vse 19),LašlO
Pivovarna Laško-Krka (3. krt
lige zaA-1, 19.30); Ljubljai*
Ježica-Celje (3. krog A-2 tno
ke lige, 20.30).
KOŠARKA
Maščevanja obritoglavca
Polzelani so se pred nada-
ljevanjem košarkarskega pr-
venstva pogajali o prihodu hr-
vaškega reprezentanta Šarli-
je, bili so celo v Zadru, a jih
je zaustavila visoka odškodni-
na. Na koncu so zadržali Til-
lerja, ki si je obril glavo, na-
robe oblekel hlačke in po zao-
stanku s 44:58 šest sekund
pred koncem dosegel zmago-
viti koš za zmago proti Sate-
xu.
V ligaško končnico je uspe-
šno štartala tudi Rogaška, ki je
doma prvič v zgodovini kluba
premagala Olimpijo. Odločilni
koš je pet sekund pred koncem
pred rekordnimi 1500 gledalci
dosegel Lerič, potem ko so tudi
Slatinčani že krepko zaostajali
(50:60). Odločili so natančni
meti izpod koša Jurkoviča (7:9),
Leriča (7:10) in Novakoviča
(6:7), kije zadel tudi vse tri me-
te za trojko.
V ligi za A-1 so vse zmage
ostale doma, najbolj prepričlji-
va paje bila Pivovarna Laško,
kije s Triglavom krepko dobila
skok (29:14) in prihod trenerja
Žagarja je pomembna okrepitev.
Comet je v Litiji po začetnem
vodstvu s 6:0 zaostajal z 10:21
in razlike ni več ujel, Celje pa
je ligo za obstanek začelo brez
trenerjaŽgajnerja. V naslednjih
dneh naj bi ga zamenjal Igor
Pucko, ki bi bil že četrti trener
v letošnji sezoni, saj je v začet-
ku januarja ekipo vodil Franc
Zorko. V soboto na klopi ni bi-
lo nikogar, za Čekom in Jura-
kom pa sta ekipo zapustila še
Nidorfer in Herman.
V B ligi je Kemoplast zanes-
ljivo dosegel že deseto zapored-
no zmago. Plima je v Preboldu
še naprej neporažena, v spod-
njem delu pa je Elektra zaradi
slabega drugega polčasu (30:52)
izgubila pri predzadnjih Med-
vodah. V C ligi je Rogla z neu-
ničljivim veteranom Šmidom
domačo serijo štirih začela z
zmago in ujela priključek z vo-
dilnimi, ki bodo konec tedna
igrali med seboj. V ženskem pr-
venstvu je Celje po 0:13 sredi
drugega polčasa naredilo serijo
22:4 in se v Škofji Loki oddol-
žilo za poraz v prvem delu,
Unior Atras paje svoje opravil
že z uvrstitvijo v ligo šesterice.
Ž. Z.
Predprodaja za Madžare
Včeraj seje v agenciji Kažipot-Loterija v Šentjurju in Ba-
sket baru v Rogaški Slatini začela predprodaja vstopnic za
kvalifikacijsko tekmo evropskega prvenstva v košarki med Slo-
venijo in Madžarsko, ki bo 28. februarja v Šentjurju.
Vstopnina je 1000 tolarjev, za mladino do 15 let pa po 600
tolarjev in organizatorji pričakujejo, da bo dvorana v Hruševcu
polna. Reprezentanti se bodo na enotedenskih pripravah zbrali že
naslednji teden, na širšem seznamu selektorja Urlepa pa so Jurko-
vič (Rogaška), Jagodnik, Zaletel (oba KS Polzela), Alibegovič (Al-
ba), Milic, Daneu, Nesterovič, Tušek (vsi Olimpija), Duščak, Tha-
ler (oba Litostroj), Hafnar (Triglav), Kraljevič (Interier), Bačar
(Kraški zidar) in Zdovc (Iraklis). Na seznamu zaradi nediscipline
znova ni Gorenca, nastop Zdovca paje vprašljiv zaradi okrevanja
po operaciji gležnja, toda Konjičan je napovedal, da bo v vsakem
primeru v Šentjurju.
Št. 7. - 15. februar 1996

ŠPORT
NOVI TEDNIK
11 Celju atleta, v
Konjicah košarkarja
Najboljši športnik Celja je
le drugič zapored Gregor
Cankar, med posameznicami
pa je prav tako drugič - po le-
tu 1993 - najvišje priznanje
končalo pri Renati Strašek
(na sliki). Med ekipami so zno-
va v ospredju rokometaši Ce-
lja Pivovarne Laško in keg-
Ijavke Miroteksa.
Vrstni red - moški: 1. Can-
kar (atletika) 138, 2. Kocuvan
(atletika) 46, 3. Leve (rokomet)
24, 4. Ivačič (akrobatsko smu-
čanje) 21, 5. Javornik (divje vo-
de) 19, 6. Bauer (letalstvo) 15,
7. Jurak (plavanje) 7, 8. Pevec
(karting) 5, 9. Melanšek (kole-
sarstvo) 4, 10. Zupan (nogomet)
3, II. Pungartnik (rokomet),
Kuralt (divje vode) in Doberšek
(tenis) po 2, 14. Stefanovič, Pu-
šnik, Serbec (vsi rokomet), Kra-
mer (akrobatsko smučanje) in
Kučer (konjeništvo) po 1; žen-
ske: 1. Strašek (atletika) 110,2.
Kardinar (kegljanje) 80, 3. Va-
lant (atletika) 35,4. Petak (keg-
ljanje) 29,5. Roš (plavanje) 14,
6. Obrovnik (košarka) 7,7. Raz-
lag (kegljanje) 5, 8. Randjelo-
vič (atletika) 4, 9. Vodopivec
(košarka) 1; moške ekipe: 1. Ce-
lje Pivovarna Laško (rokomet)
40, 2. Kladivar Cetis (aletika)
7, 3. Celje (kolesarstvo) 1; žen-
ske ekipe: I. Miroteks (keglja-
nje) 35, 2. Kladivar (atletika) in
Celje (košarka) po 5, 4. Celje
(odbojka) 2.
Najboljše so izbrali tudi v
Slovenskih Konjicah, kjer so
nagrajenci košarkarja Miloš
Šporar in Katja Temnik, za po-
sebne dosežke voznik motokro-
sa Sašo Kragelj ter med ekipa-
mi motokros team Banex in ko-
šarkarice UniorjaAtrasa.
Foto: EDI MASNEC
Cankarjev polet
Afa državnem prvenstvu rettorilnlli 824 cm - Kocuvan dve dese-
tin 1(1 hitrejši od osebnega rekorda, Javornikova v KalllornIJo
Prestop, 798 cm, prestop,
prestop, prestop, 824 cm! Gre-
gor Cankar je na dvoranskem
državnem prvenstvu imel ve-
liko težav s spremenjenim za-
letom, toda v zadnji seriji je
končno natančno ujel desko in
poletel do novega državnega
rekorda (doslej 800 cm) in
tretjega letošnjega rezultata
na svetu.
"Pričakoval sem rekordni
skok, toda ne tako dolgega. Za
zimo so bili v načrtu daljave
okrog 815 cm in upam, da ni-
sem prezgodaj v formi. Trener
ni zaskrbljen, torej je slab me-
sec dni pred dvoranskim EP vse
O. K.," je dosežek komentiral
Cankar. "Bil sem bolj spočit in
hitrejši kot na uvodni tekmi v
Ljubljani, toda v.seeno sem ska-
kal preveč na silo. Prehod iz za-
leta k odrivu mi še ne uspeva, z
daljavami pa očitno ne bo težav.
Če bo le tako tudi na prostem,
kjer imajo vsi skakalci v pov-
prečju za 20 cm boljše rezulta-
te..."
Dvoranska državna prvakinja
je postala tudi Anja Valant v tro-
skoku (13, 28 m), ki je bila še
tretja v daljavi (605 cm). V od-
lični formi je tudi drugi olimpi-
jec Miro Kocuvan. V teku na 60
metrov z ovirami s časom 8,04
ni osvojil samo srebrne kolaj-
ne, marveč je osebni rekord iz-
boljšal za skoraj dve desetinki,
in bil tretji v skoku v daljavo s
712 cm. Srebrni kolajno sta os-
vojila še Čalasanova (vsi KI) v
višini s 174 cm in Štor (Vel) v
šprintu s 6,93.
Javornikova s
Cometom
Comet bo z dvema milijono-
ma tolarjev tudi letos generalni
pokrovitelj sredozemske prva-
kinje v maratonu Helene Javor-
nik, ki seje pred dobrim tednom
dni vrnila s priprav v Italiji, za-
radi slabega vremena je zadnje
dni trenirala v Kopru, po nedelj-
skem malem maratonu v Ferra-
ri pa se za tri tedne odpravlja v
Kalifornijo.
Olimpijsko normo je lanske-
ga septembra z novim državnim
rekordom 2:34:29 izpolnila v
Berlinu, toda maraton ni bil v
vpisan v koledar mednarodne
zveze lAAF in OKS je dosežek
priznal le za uvrstitev na seznam
potencialnih kandidatinj. "Moj
cilj ni samo uvrstitev in nato na-
stop na igrah v Atlanti, marveč
vidna uvrstitev in rezultat okrog
2:30:00. Koncept dela sva s tre-
nerjem Borutom Podgomikom
zelo spremenila, lani sem štar-
tala samo na treh maratonih in
skupino strokovnjakom še raz-
širila, zato tolikšen optimizem,"
je ob pomembnem prispevku
Cometa, kjer je bila pred Idti za-
poslena, razlagala atletinja iz
Zreč.
ŽELJKO ZULE
Nil KlftlKil
Rogia: na slalomski tekmi FIS
zmaga Vrhovnika (Slo) in 15. me-
sto Vajdiča (Unior) z zaostankom
dobrih šestih sekund.
Bled: v prvi polfinalni tekmi
pokalnega tekmovanja za odbojka-
rice Bled-Celje 3:2 (-8, 14, 3, -6,
7). Povratna tekma je bila sinoči v
Laškem.
Zreče: v 5. krogu C moške lige
Rogla-Črnomelj 93:71 (46:35),
Lenart-Cerknica 87:84, Vič-Jese-
nice 76:73, Radenci-Šenčur 81:70.
Vrstni red: Radenci 15, Cerknica,
Jesenice, Rogla 14, Lenart 12, Šen-
čur 10, Vič 9, Črnomelj 8.
Podčetrtek: v 3. krogu play-ou-
ta C košarkarske lige Podčetrtek-
Žiri 73:67 (49:38), Rudar-Anhovo
72:59, Ruše-Grosuplje 91:89.
Vrstni red: Podčetrtek, Rudar 9,
Anhovo 8, Grosuplje 7, Žiri, Ruše
6.
Žalec: v 5. krogu D moške lige
Žalec-Pragersko(34:32), Toplice-
Ptuj 81:79, Vipava-Duplek 61:86,
Gorenja vas-Lovrenc 92:70. Vrst-
ni red: Žalec 15, Ptuj, Duplek 14,
Gorenja vas 13, Pragersko 12, To-
plice 11, Vipava 9, Lovrenc 8.
Kranj: v 12. krogu vaterpolske-
ga DP Triglav-Posejdon 49:1
(13:0,13:0,13:0,10:1; Pur), Ljub-
Ijana-Tivoli 20:3, Maribor-Porto-
rož 6:6, Koper prost. Vrstni red:
Triglav, Ljubljana 16, Maribor 15,
Koper 13, Portorož 7, Tivoli 2, Po-
sejdon 0.
Kirbach: na turnirju v judu za
kadetinje zmaga Žolnirjeve, druga
je bila Frecetova, tretje Nareks, Šu-
ster in Pere (vse Sank).
Ljubljana: na DP osnovnih šol
v judu zmage za Imamoviča (F.
Roš, Celje), Ceraja (IV. OŠ Celje),
Ribarja in Delčnjakovo, drugi so
bili Olip (vsi Griže), Lakner (IV),
Ferjan in Reharjeva, tretji Grobel-
nikova (vsi Petrovče), Drakšič, Po-
dobnik (oba Gr), Pirčeva (III. OŠ
Ce) in Gaberščkova (Šentjur).
Velike Gorelce: na skakalni
tekmi na 18-metrski napravi zma-
ga Rezca pred Juretom in Jankom
JančiČem. Ekipno so bile najbolj-
še Gorelce, sledita Gozdec in Vrh.
Uril in Križanova
Dvoransko državno prven
tvo v tenisu se je v Golovc
končalo z zmagama prvih n«
silcev Boruta Urha in Tit
Križan (na sliki), kije bila t
di zvezdnica prvenstva z r'
gradnim skladom 5000 ma
saj je na svetovni računaln
ki lestvici WTA uvrščena
129. mesto.
Štiridnevna prireditev seje
celjske igralce končala z veli •
mi razočaranji. Druga nosi!
Tjaša Jezemik je po žrebu o
povedala nastop, Doberšek i,
Freitagova sta izpadla v 2. kro
gu, Virant, Monfreda OpreŠni-
kova (vsi Celje), Memičeva.
Lorgerjeva (ŠTK) in Anderlu-
hova (Zalec) pa so izgubili žc
uvodne dvoboje.
Končina osmi
Na 23. evropskem prvenstvu
v karateju za kadete in mladin-
ce so v Carigradu med 400 na-
stopajočimi iz 29 držav tekmo-
vali tudi trije reprezentanti Žal-
ca. Matjaž Končina je v težki
kategoriji kadetov zasedel 8.
mesto, Damir Vrbanič je v su-
per lahki mladinski katejgoriji
osvojil 12. mesto, Matjaž Suster
pa je poraz v I. krogu težke ka-
tegorije popravil v ekipnem sre-
čanju zAvstrijo, ko je dobil od-
ločilni dvoboj.
Laška košarka med elito?
Odličen start v boju za A-1 ligo - prva zvezda Matjaž Tovornik - Shoivpo vzoru NBA v
Treh lilijah - Novi trener Andrej Žagar: "Obramba! "
v soboto so košarkarji Pivovarne Laško odigrali tekmo pr-
vega kroga lige osmerice, njen cilj pa je drugo sezono zapored
uvrstitev na eno od prvih štirih mest, ki vodijo v A-1 ligo.
V A-2 ligi so Laščani zasedli drugo mesto s 17 zmagami v 22
tekmah, za Kraškim zidarjem (18 zmag) ter pred Krko in Come-
tom (oba po 15 zmag). Tem ekipam so se pridružili najslabši A-1
ligaši. Iskra Litus, Helios, Republika in Triglav. Kranjčane so pi-
vovarji premagali v soboto in vse prisotne presenetili z odlično
predstavo, kar je lep obet za nadaljevanje.
"Nisem nrestar In
preslab"
"Ja, dosti ironije je bilo v eni
i^ojih izjav pred kratkim, ko me
selektor ni povabil v reprezen-
tanco in ko je bilo očitno, da
sem v odlični formi. Tekmi v
kvalifikacijah za EP sta za na-
"leček bili v Golovcu in v Treh
'•'ijah, torej pred "mojimi" gle-
dalci, zato je bilo razočaranje še
^ečjc. Morebitnemu pozivu v
'^ašo najboljšo selekcijo se bom
zagotovo odzval. Mislim, da si
zaslužim mesto v njej in prepri-
'^an sem, da bi bil uspešen", pra-
^' Matjaž Tovornik, ki je 3. ja-
guarja dopolnil 36 let, na dne-
slovenske košarke pa so ga
proglasili za najboljšega igral-
ca tekme zvezd.
Igra vašega moštva proti
Triglavu je bila za vse prisot-
ne nemalo presenečenje!
Novi trenerje prinesel v eki-
po red in mir, kar seje poznalo
predvsem v obrambi in samo-
zavesti. Pohvala gre vsem soi-
gralcem. Blagotinšek je potrdil
svoje mesto v prvi peterki. Gole
in Vujovič sta uspešno lovila
žoge pod košema, Govc pa je
zaustavil Hafnarja.
Izjemni strelski večeri v
dresih Celja, Smelta Olimpi-
je, Veveya, Neuchatela, Sate-
xa in Pivovarne Laško so po-
stavili visoke kriterije za oce-
no vaše igre. Se vam zdi to
včasih krivično?
Najboljši strelec v obeh A li-
gah je Matjaž Tovornik (869
točk), za Pivovarno Laško pa
so v 22. krogih v A-2 ligi koše
dosegli še: Vujovič 291, Sta-
rovasnik 153, Gole 136, Jeras
106, Govc 98, G.Čop 68, Dur-
nik 60, Blagotinšek 57, Sošta-
rič 50, K.Tomašičj Blatnik in
Vajdič po 12, D. Cop 8 in M.
Tomašič 4.
S tem se praviloma ne obre-
menjujem. Vsak strelec mora
slediti svojim načelom ter ver-
jeti vase. Ob tem je potrebno biti
čimbolj sproščen. 14 dni sem
delal predvsem na fizični pripra-
vi, zato odstotek meta še ni bil
optimalen.
Tudi v naslednji sezoni bo-
ste igrali za Pivovarno Laš-
ko...
Upam, da v A-1 ligi.
"Lahko se bolje
branimo'*
Novi trener, nova metla,
pravijo. Andrej Žagar, kot da
ste preporodih ekipo.
"Morda izraz ni najbolj pri-
meren. Res pa je pristop igral-
cev, predvsem v obrambi, pre-
cej boljši, in videz je takoj dru-
gačen. Mladi Kranjčani so se
morali za vsak koš silovito po-
truditi. Blagotinšek je v prvem
polčasu po prodoru ali iz "dru-
ge akcije" zadeval v zelo po-
membnih trenutkih, v drugem
polčasu ga nisem hotel več
. obremenjevati. 11 igralcev je
dobilo priložnost. Liga bo zelo
izenačena in dobra zasedenost
vseh igralnih mest bo velik ka-
pital.
Kako boste skušali začiniti
igro?
S še boljšo obrambo. Škrip-
lje pri prevzemanju, kritju hrb-
ta... Premalo je pomoči, preveč
se pokriva individualno. Tudi
napad mora biti bolje organizi-
ran, trajati mora dlje, da utrudi-
mo nasprotno obrambo, ne pa
da mečemo prezgodaj. Nevar-
nost moramo iz Tovornikovih
rok preusmeriti tudi v druge -
Digl je to storil kar sam s šesti-
mi asistencami.
Kako s Kraškim zidarjem?
Sežanci so doma favoriti. Ne
odgovarja jim agresivnejša
obramba, skušali jih bomo zri-
niti od koša. Igrali bomo na
zmago.
Favoriti?
Ni jih. Določeno prednost
imajo dosedanji A-1 ligaši za-
radi izkušenj, po drugi strani pa
so hendikepirani, saj so zdaj
brez drugega tujca.
Obisk Je vedno boljši
Aleš Antauer je prvih košar-
karskih korakov učil generaci-
jo košarkaric Celja, ki sedaj gro-
zi Jezici, v Laškem paje trener-
ska funkcija (mladinci) malce v
ozadju, saj je upravnik dvorane
Tri lilije in sekretar kluba.
"Vstopnice za tekme članov
so po 300 tolarjev, za otroke po
100, kar je prav gotovo sprejem-
ljivo za vsakogar. Število ljubi-
teljev košarke se veča iz tekme
v tekmo. Prostora pa je še do-
sti!"
Predstavitev igralcev pred
tekmo je na las podobna tisti
v NBA...
Tudi glede ostalih prijemov
smo se ozrli na igrišča v ZDA.
Laserska razsvetljava, močno, a
zelo kvalitetno ozvočenje, ple-
sne skupine v minutah odmora,
maskota preoblečena v kozoro-
ga, tudi štiridelni semafor na
stropu dvorane. Za naslednjo
tekmo pa pripravljamo presene-
čenie.
Kako pa skrbite za podm-
ladek?
Trenutno imamo v klubu 100
otrok različnih starosti. Veliko
stavimo na našo košarkarsko šo-
lo, kaj več o njej bomo izdali
kaj kmalu. Na celjski osnovni
šoli smo začeli z vadbo, pa smo
naleteli na veliko težavo: zani-
manje je bilo preveliko glede na
kapacitete. Mladinci Pivovarne
Laško so sedmi v državi, kadeti
še nastopajo v ligaškem tek-
movanju.
KK Pivovarna Laško
Branilci: Aleksander Govc (187 cm, letnik 1966), Mit-
ja Starovasnik (195, 1973), Gregor Jeras (181,1970), To-
maž Blagotinšek (189, 1969), Zoran Blatnik (189, 1968),
Simon ZdoJšek (186, 1964)^ Goran Čop (187, 1974), Da-
vid Čop (179,1977), Bojan Spiler (191,1977); krila: Mat-
jaž Tovornik (202, 1960), Zoran Gole (197, 1959), An-
drej Šoštarič (197, 1970), Miha Vajdič (200. 1975), Kle-
men Tomašič (196, 1976), Metod TomaŠiČ (194, 1977),
Jernej Tilinger (198, 1980); centra: Žarko Vujovič (207,
1963), Tomaž Durnik (198, 1967). Trener: Andrej Ža-
gar. Predsednik: Jože Sadar. Pomočnik: Srečko Lesjak.
Predsednik lO: Miro Firm. Tehnični vodja: Srečko Li-
povšek. Sekretar: Aleš Antauer.
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
Ženska z
železno voljo
Patapleglnta Simona Vovk le uspešna poUJeinlca ter skrtma mama
Po nesreči ¥ najstniških letih živi novo, vendar bogato življenje
Simona Vovk je uspešna
celjska podjetnica, ki se uk-
varja z oblikovanjem ter raču-
nalniško pripravo na tisk. Živi
in dela v družinski hiši na
Ostrožnem, skupaj s sinkom,
ki bo aprila star tri leta. Nič
posebnega? Po končanem pr-
vem letniku gimnazije, med
poletnimi počitnicami, se je
poškodovala ter začela novo
življenjsko pot na invalidskem
vozičku. Veliko ji je potem
uspelo v življenju, več kot
marsikateremu povsem zdra-
vemu človeku.
Zmotil sem jo med delavni-
kom v znanem Grafičnem stu-
diu VS, v njenih poslovnih
prostorih. Tu, na celjskem
Ostrožnem, je tudi odraščala.
Z vrstniki še pridejo skupaj,
vsaj za rojstne dneve. Veselil
jo je šport, trenirala je košar-
ko, tenis in smučanje. »To je
nekaj od tistega, kar pogre-
šam,« se je spominjala. Pri
petnajstih letih je bila na mor-
ju, v Umagu, kjer se je pri sko-
ku v vodo usodno poškodova-
la. »Le ena skala je bila pre-
več,« je dodala vselej vedra Si-
mona Vovk.
V ljubljanskem Kliničnem
centru se je zanjo zavzel dr.
Ahčin, v Celju dr. Vengust. Po
vratni poškodbi so ji z opera-
cijo olajšali, da je paraplegi-
nja, ne tetrapleginja. Simona
Vovk se spominja, da se je ta-
krat vse skupaj tako hitro do-
gajalo, da se je komaj uspela
prav zavedati. Pred takšno po-
škodbo lahko počneš vse, po-
tem skoraj nič, se je zavedla.
Tista rosna, najstniška leta so
bila po svoje prednost: hitreje
se sprijazniš z novim življe-
njem. Potrebovala je približno
pol leta, da je sprejela življe-
nje takšno kot je. »Ponavadi
govorim o svojem prejšnjem in
sedanjem življenju.« Veliko so
ji pomagali njeni starši, v
kamniškem Zavodu pa so sre-
čevali nekatere telesno priza-
dete otroke, ki so se jim starši
celo odpovedali! Simona, nek-
danja športnica, v novem živ-
ljenju ni obupovala, ne obupu-
je. »Hitro se zresniš, hitro
odrasteš,« je doživljala. S svo-
jo železno voljo, ki jo je lahko
prej pokazala v športu, je za-
čela uspešno novo življenje.
Po gimnaziji na
univerzo
Prvo polovico drugega letni-
ka gimnazije je preživela v
bolnišnicah. Hitro se je poza-
nimala za svoje gimnazijske
obveznosti, sproti nadaljevala
z izpiti. Že v Kliničnem centru
so ji svetovali, naj nadaljuje
šolanje v okviru kamniškega
zavoda za usposabljanje inva-
lidne mladine. Najprej je ime-
la odpor, pa je skupaj s starši
ugotovila, da je tako zaradi,
marsičesa koristno. V drugem
polletju drugega letnika je že
stanovala v kamniškem inter-
natu ter obiskovala bližnjo
gimnazijo, poslopje brez arhi-
tektonskih ovir. V razredu so
bili kar štirje mladi invalidi.
' Maturirala je v rednem roku,
kot da ne bi nikoli preživela
veliko časa po bolnišnicah.
Njeni spomini na gimnazijo
ter sošolce so lepi, prijetni. Za
konec tedna je odhajala do-
mov, v Celje, ali pa so prišli k
njej starši ter stari prijatelji.
Takoj po končani gimnaziji
je razmišljala o študiju, o štu-
dijski smeri. Rada ima živali,
zato bi študirala veterino, od-
ločila pa se je za sedeče delo.
Vpisala se je na mariborski
VEKŠ, po poti svojih staršev,
ki sta ekonomista. Takrat se je
pojavljal nov izziv, poslovna
informatika, zato se je odloči-
la v tej smeri. Po končani prvi
stopnji je nadaljevala na drugi
stopnji, izpite pa opravljala v
rednih rokih.
V 3. letniku je prišlo do nove
življenjske odločitve po obi-
sku pri znancih, ki so imeli
zasebno tiskamo. Tam je izve-
dela za potrebo po pripravi na
tisk, njihov znanec ji je pred-
lagal, da bi se lahko ukvarjala
s to dejavnostjo. Delaš doma.
na računalniku, oglašajo se
ljudje z naročili, so skupaj
razmišljali.
Ugledna podjetnica
Leta 1989 je začela s pripra-
vo za tisk kot popoldanska
obrtnica, potem ko jo je nekaj
znanih strokovnjakov sezna-
nilo z grafiko. Poslovni pro-
stor si je uredila v domači hiši,
kjer so zgradili prizidek, pri-
zadevni oče, ki je na delu v
tujini, pa je poskrbel za hišno
dvigalo. Simoni Vovk sta na
mariborski univerzi manjkala
le še dva izpita, pa je pohitela
tudi s študijem in diplomirala.
Na podjetniški začetek se je
dobro pripravila, zato ni bilo
tako težko, kot je pričakovala.
Takrat je bilo lažje, z manj
konkurence ter ugodnejšimi
plačilnimi pogoji. Sprva se je
bala, da bo oblikovanje ter
priprava na tisk suhoparno
delo, pa se je izkazalo za raz-
noliko, privlačno. V začetku se
je s svojo ponudbo vizitk, do-
pisov, računov, plakatov, pro-
spektov, revij in podobnega
posebej predstavljala, poiska-
la naročnike ter začela sodelo-
vati s tiskarnami. Razmišljala
je o celoviti ponudbi, o svoji
tiskarni, ker pa je teh dovolj,
je ostala pri postavljanju tek-
stov, oblikovanju črk in obli-
kovanju znakov, pri celostnih
podobah... V svoji pisarni
pripravlja filme, ki jih nato
uporabijo v tiskarnah.
Z vestnim delom je postal
njen Grafični studio upošteva-
no podjetje z zahtevnimi po-
slovnimi partnerji, kot so En-
gro Tuš, Interspar, Kovintra-
de. Zdravilišče Laško, Etol,
Banka Celje, Petrol, Fit Me-
dla, Klasje Celje... Likovno je
oblikovala občinske obveznice
nekaterih občin, s celotno pri •
pravo sodeluje pri zahtevni
domači strokovni reviji za
glasbenike, Sound test, pa pri
zasavskem časopisu...
V svojem Grafičnem studiu
je ustvarila tri delovna mesta.
Njena mama, ekonomistka, ji
še vedno pomaga pri opravkih
po mestu, od občine do davka-
rije, v pisarni pa je skupaj s
sodelavcem Nenadom Ostro-
vršnikom. V mestu so še vedno
prepogoste arhitektonske ovi-
re, saj načrtovalci velikokrat
ne pomislijo, da bi lahko bile
nekoč napoti celo njim ali nji-
hovim najdražjim.
Zaliteven deiavnilc
Delavnik Simone Vovk je
zahteven. Precej dela ima, za-
to je v pisarni pogosto tudi ko-
nec tedna ali za praznike. Za
nedelje si prizadeva, da bi
ostale družinske, saj jo njen
skoraj triletni sin Leon veliko
potrebuje.
Najrajši se igra z mamico, v
okolici je malo njegovih vrst-
nikov. Trenutno je v dopol-
danskem varstAAi, letos pa bo
šel v vrtec. V prostem času mu
mamica pripoveduje pravljice,
trenutno veliko o Rdeči kapici,
na šestnajst tisoč načinov, kot
je rekla v šali. Zaradi navdu-
šenja za Rdečo kapico mu bo
za rojstni dan s pomočjo prija-
telja Simona pripravila svojo
lutkovno predstavo o tej, za
otroke zanimivi deklici.
Pri Vovkovih imajo radi ži-
vali. Imajo tri mačke ter deset
let staro koker spanj elko Izo.
Perzijska mačka Jasmina je
snežno bela, diniga mačka je
spet čisto črna, tretja pa črno
bela - v vseh mogočih barvah
so, se je pošalila mamica Si-
mona. Ko bo Iza morala od
hiše, bodo rešili kakšnega psa
iz zavetišča, so se odločili.
Vovkovi marsikdaj sprejmejo
k hiši zavržene živali, ki iščejo;
toplejši dom, bolj srčne ljudi. \
Na zimski dopust odhajajo v\
Bad Kleinkirchheim, z njimi*
pa se odpeljeta hišni pes ter
perzijska mačka.
Med poletnijn dopustom si
Simona Vovk nabira novih
moči v zdravilišču Laško, kjer
se poslužuje različnih terapij.
Trenutno razmišlja o vozni-
škem izpitu, saj je zadnji čas
za invalide več finančnih
ugodnosti. V avtomobilu po-
trebuje čimveč avtomatike,
ročnega upravljanja. Tudi
vozniški izpit za tako uspešno
žensko ne bo nobena težava,
sem razmišljal. Zaradi njene
železne volje, seveda.
BRANE JERANKO
V prostem času se posveča predvsem sinčku Leonu, kore-
njaku, ki bo aprila star tri leta.
Simona Vovk je vedre narave, polna humorja.
Grafični studio podjetnice Simone Vovk korenini v letu 1989. Ustvarila je tri delovna mesta.
it. 7. - 15. februar 1996
DNEVI KOMEDIJE
20,21
re smeh v
DSt in oceno
^stall meanaroano uveUavUen festival
tokrat, ob zaključku, prilož-
nost za globalno oceno Dne-
vov komedije, ki so zdaj tudi
v širšem slovenskem in med-
jjarodnem prostoru uveljav-
ljen festival.
To potrjuje tudi nedeljsko
gostovanje zagrebškega gle-
dališča Gavella z Držičevo
](omedijo Dundo Maroje, ki
so jo gledališki sladokusci
kljub jezikovni pregradi za-
voljo starodalmatinščine s
primesmi italijanščine, lepo
sprejeli. Komedijo Dundo
garoje ima v programu za to
sezono tudi celjsko gleda-
lišče.
Pred pričetkom predstave
pa so v gledališču pripravili
tudi male spektakel s cere-
monialom podelitve nagrad.
Gledališče Dva obraza, ki ga
vodi Anica Kumer, je v iz-
vedbi Studia za ples-Plesne-
ga teatra Igen poskrbelo za
kostumski, teatrski in plesni
dodatek, medtem ko so
upravnik gledališča Borut
Alujevič, pa župan mesta
Celje, sicer eden najbolj zve-
stih obiskovalcev Dnevov
komedije in predsednik žiri-
je Matej Bogataj, razglašali,
čestitali in utemeljevali do-
bitnike letošnjih žlahtnih
nagrad.
Nagrado »žlahtni komedi-
jant« za vlogo profesorja
Nightingala v Stoppardovi
Arkadiji v izvedbi SNG Dra-
me iz Ljubljane, je prejel
Igor Samobor. Zlata gledali-
ška maska s kravatno iglo in
dolg aplavz občinstva nagra-
jencu, ki ga žal zaradi obvez-
nosti ni bilo v Celje, poslal
pa je telegram in se zahvalil
za nagrado.
Občinstvo je še posebej to-
plo pozdravilo odločitev ži-
rije, da nagrado »žlahtna ko-
medijantka« prejme celjska
igralka Anica Kumer za vlo-
go Mici v Hočevarjev! Smejči
v izvedbi SLG Celje. Skupaj
z njo so se nagrade veselili
tudi njeni poklicni kolegi, pa
številni gostje in prijatelji.
Ob tem velja povedati, da si
je celjsko predstavo ogledal
tudi predsednik Vlade Repu-
blike Slovenije dr. Janez Dr-
novšek, ki je bil v Celju iz-
jemno dobro in vedro razpo-
ložen.
Nagrado za žlahtno režijo
so letos v Celju podelili pr-
vič. Zato ima ta nagrada še
prav posebno težo, je z vese-
ljem po podelitvi dejal Samo
Strelec. Nagrado je prejel za
režijo Turrinijeve travestije
Goldonijeve Krčmarice v iz-
vedbi gledališča ZATO s
Ptuja. Gledališče s Ptuja je
postalo poklicno le malo
pred začetki Dnevov kome-
dije, a je žal zaradi neizpol-
njevanja obljub ptujske ob-
čine do te nove ustanove med
Dnevi komedije tudi »umr-
lo«. Samo Strelec, v.d. direk-
torja gledališča, je bil celj-
skega priznanja neizmerno
vesel in je kljub vsemu opti-
mistično razpoložen. Upa
tudi na kakšno režijo v
Celju.
Vse predstave so ocenjeva-
li tudi gledalci. Zmagal je
Štajerc v Ljubljani, Partlji-
čeva novodobna komedija v
izvedbi Mestnega gledališča
ljubljanskega in v režiji Bo-
risa Kobala. Prejeli so visoko
oceno 4,6. Tik za njimi so bili
Kranjčani s komedijo R. Co-
oneya To imamo v družini.
Celjani smo bili s Smejčijem
tretji. Vsem nagrajencem ve-
ljajo tudi naše iskrene če-
stitke!
Živela komedija in celjski
festival smeha!
MATEJA POD JE D
Foto: SHERPA
V prikupnem ceremonialu dobitniki nagrad, v odsotnosti žlahtnega komedijanta Igorja Samo-
bora: v imenu MGL prejema nagrado dramaturginja Ida Ratej, v sredini Samo Strelec in naša
Anica Kumer
Utrinki iz komediiantsice maiiie
ffio ekipo Dnevov komedije, bi ta naslov gotovo odnesli člani ansambla SNG Drame Maribor, ki so
"^cnom. Igralec in odličen pianist Jure Ivanušič, prvi z leve, nasmejani režiser predstave Marko
sfavo tudi songe ter jih uglasbil, obenem pa v njej še igral in pel, je pa tudi član skupine Skakalci,
'«J je bil takrat tudi komedijant večera, so se udeležili tudi zaključka Dnevov komedije. Čeprav smo
,^Oavorja, da bi dobil naziv žlahtnega komedijanta, je žirija odločila drugače. A Davorju zato na
"asineh na ustnicah. In četudi je zaupal, da mu komedija sploh ni pisana na kožo, je dokazal v
'*'avi Smejči, da je tudi v njej dober.
'arf-^"^ Aomedi/e in predsednik strokovne žirije, je duhovit in z
. ^\ gospod. Zato sta z dramaturgom Janezom Vencljem, prav tako
^"npatičnih okroglih miz na Dnevih komedije. Bile so kratke.
Celjski župan je tudi letos povabil nekaj eminentnih gostov na Dneve komedije. Na otvoritvi je
gostil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Jožefa Školča, v soboto, ko je bila na
sporedu zadnja tekmovalna predstava, Smejči v izvedbi SLG Celje, pa je gostil dr. Janeza
Drnovška. Dr. Drnovšek, izjemno dobre volje, je za Radio Celje povedal, da je bil nazadnje v SLG
Celje še v študentskih časih. Po Smejči, ki je tudi njega nasmejala, pa je povedal, da je med njo
razmišljal, da bo moral v prihodnje večkrat v teater. Ta pravi mu je namreč bolj simpatičen kot
tisti, ki ga zganjajo politiki. Poudaril je tudi, da je rojen v Celju in da bo v prihodnje, po dogovoru
s celjskim županom, pogosteje gost v našem mestu. Na vprašanje za Radio Celje ali ga kdaj
zamika uiti strogemu protokolu, je odvrnil pritrdilno in pojasnil, da to včasih tudi zares stori. Če
kdaj sanjari, smo ga še vprašali, pa je dejal da, in sicer o tem, kako lepo bi bilo, če ne bi bilo letos
volitev. In katera slovenska igralka mu je najbolj pri srcu? Malo je okleval nato pa si izbral
Natašo Barbaro - Gračner. Pa tudi z igralko Anico Kumer se je po Smejči zapletel v simpatičen
pogovor.
Vlado Kreslin se je na Dne-
vih komedije, v Jermanovem
semenu, predstavil kot pevec
in malo kot igralec. Po pred-
stavi se mu je mudilo domov,
saj je zgodaj zjutraj prihod-
njega dne z Beltinško bando
odpotoval v švicarski Davos.
Še prej pa je utegnil pokle-
petati s profesorjem Edvar-
dom Goršičem. Kaj je profe-
sor Goršič tako vneto razla-
gal Vladeku, nismo izvedeli.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: SHERPA j
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
Ig

Ima sestra
glavno besedo?
Ga. Marija Mernik iz Celja je
v Pismih bralcev 25. I. 1996
opisala zdravljenje g. Franca
Krivca, rojenega leta 1909, iz
Lipe 15 pri Frankolovem, na
poškodbenem oddelku celjske
bolnišnice. Težko si razlaga od-
nos glavne sestra oddelka Ma-
rije Trajkovske do bolnikov in
njihovih svojcev. Njeno nego-
dovanje izvira iz dogodkov v
zvezi s premestitvijo bolnika v
Bolnišnico Topolšica, kamor
naj bi bolnika premestili na nje-
no željo zaradi 6 tednov pred
tem prebolele pljučnice.
G. Krivec je bil hospitalizi-
ran na travmatološkem oddelku
SBC od 2. do 8. 11. 1995. Prva
rentgenska slika pljuč je bila na-
rejena 2. 11., druga pa 7. 11.
1995, obe sliki je 8. 11. pregle-
dal konsiliarni pulmolog, ki v
SBC redno prihaja prav iz Bol-
nišnice Topolšica in on je bil
mnenja, da gre za stare spre-
membe na pljučih brez znakov
za ponoven izbruh pljučnega
obolenja, da hospitalizacija v
Topolšici ni potrebna in, da gre
bolnik, kar zadeva stanje pljuč,
lahko domov. Na podlagi nave-
denega pisnega izvida je pristoj-
ni zdravnik-specialist odredil
odpust v domačo oskrbo.
O odpustu bolnika iz bolni-
šnice ali o njegovi premestitvi
v drugo bolnišnično ustanovo
odloča izključno sobni zdravnik
s soglasjem nadzornega specia-
lista ali predstojnika oddelka.
Glavna sestra oddelka je dolž-
na organizirati odpust tisti dan,
ki ga določi sobni zdravnik in
poskrbeti za ustrezen prevoz in
ga. Trajkovska je to storila. Za-
to o korektnosti njenega postop-
ka kar zadeva njene dolžnosti ni
nikakršnega dvoma.
Kar pa zadeva medčloveške
odnose, so ti vedno pogojeni
obojestransko. Travmatološki
oddelek mora sprejeti vse poš-
kodovane bolnike, ki potrebu-
jejo bolniško oskrbo in zanje
imeti vedno na razpolago dovolj
prostora. Zato se bolniki lahko
zdravijo na oddelku samo tako
dolgo, kot to narekuje narava
poškodbe in proces zdravljenja.
Vsakršno podaljševanje hospi-
talizacije iz razlogov, ki niso v
neposredni zvezi s poškodbami,
zaradi katerih je bil bolnik spre-
jet, je strokovno nesprejemljivo
in prepovedano s strani plačni-
ka storitev, t.j. Zavoda za
zdravstveno zavarovanje.
Iz objektivnih razlogov, ki so
mnogo preširoki in presegajo
okvire tega pisanja, se cesto sre-
čujemo s problemom, kam z
bolnikom, ko je naš delež bol-
nišničnega zdravljenja končan.
Žal se dosti prepogosto sreča-
mo z zahtevami svojcev, da bol-
nika obdržimo v bolnišnici, do-
kler ne bodo uspeli urediti dom-
ske oskrbe ali da ga premesti-
mo v drugo bolnišnico. To je
človeško sicer razumljivo, pri
številnih hudih poškodbah, ka-
tere moramo vsak dan oskrbeti
in jim zagotoviti prostor, pa po-
polnoma nesprejemljivo.
Zato razumem reakcijo glav-
ne sestre, čeprav je seveda ne
morem odobravati.
V bolnišnici vedno sprejme-
mo vse pritožbe bolnikov in nji-
hovih svojcev, jih raziščemo in
ukrepamo in prepričan sem, da
s strpnim pogovorom vseh pri-
zadetih dosežemo mnogo več,
kot s pisanjem po časopisih.
mag. ALEŠ DEMŠAR, dr. med.,
direktor
Splošne bolnišnice Celje
Kdo je brez
posluha?
25. januarja je bil objavljen
članek "Kdo je brez posluha?",
ki obravnava odvzem koncesije
podjetju Intermezzo, koncertna
poslovalnica, d.o.o. s sedežem
v Celju. Ministrstvo za šolstvo
in šport pojasnjuje:
V času izvajanja pogodbe o
koncesiji smo ugotovili, da je
gospod Radovan Marvin, direk-
tor Intermezza, za nakazilo sred-
stev posredoval številko svoje-
ga zasebnega žiro računa. Nanj
smo nakazovali sredstva do
konca prejšnjega šolskega leta.
Ugotovljeno nepravilnost smo
želeli odpraviti do podpisa
aneksa k pogodbi za šolsko leto
1995/96, s katerim se v skladu
s 7. členom pogodbe opredeli
vsakoletni izračun sredstev. Ob-
seg dejavnosti, ki je predmet so-
financiranja po pogodbi, se za
vsako šolsko leto posebej dolo-
či.
Na podlagi organizacijskega
poročila za šolsko leto 1995/96
smo ugotovili, da je gospod
Marvin razširil obseg dejavno-
sti, zato smo mu v dopisu poja-
snili, da bi moral za tak obseg
pridobiti naše predhodno so-
glasje. Gospod Marvin je nada-
lje navajal, da dejavnost oprav-
lja v novih prostorih. Menimo,
da bi nas moral o tem predhod-
no obvestiti, še posebej pa Ob-
činski sekretariat za družbene
dejavnosti občine Celje, ki bi to
spremembo presojal s stališča
ustreznosti prostorskih in ka-
drovskih pogojev. Pogodba na-
mreč v 10. členu pogodbe stran-
ke zavezuje, da se redno obveš-
čajo o podatkih, ki vplivajo na
njeno izvajanje.
Koncesionarja smo še pose-
bej opozorili, da je finančna
sredstva mogoče nakazati le na
žiro račun podjetja Intermezzo
d.o.o., kije pogodbena stranka,
ni pa možno upoštevati njego-
vega predloga, da bi se mu za-
gotavljala sredstva na podlagi
spremenjenega statusa, kot sa-
mostojnemu podjetniku preko
Centra za glasbeno izobraževa-
nje. Zato smo gospoda Marvi-
na pozvali, da nam sporoči, ali
bo dejavnost še naprej opravljal
preko Intermezza in mu že ta-
krat pojasnili, da bomo v nas-
protnem primeru občini predla-
gali postopek za odvzem kon-
cesije.
Odvetnica gospoda Marvina
je ministrstvu sporočila, da bo
dejavnost glasbenih šol še ved-
no potekala preko podjetja In-
termezzo in nam obenem posre-
dovala številko žiro računa te-
ga podjetja. Ob tej priložnosti
smo bili prvič seznanjeni z lik-
vidnostnimi težavami koncesio-
narja. Ker bi v primeru nakazi-
la sredstev podjetju Intermezzo
bilo zagotovljeno financiranje
upnikov, ne pa glasbenega izo-
braževanja, smo se odločili, da
sredstev ne bomo nakazali. Za
nakazilo pa tudi nismo imeli
podlage, saj iz navedenih raz-
logov ni bil podpisan aneks k
pogodbi.
Agenciji RS za plačilni pro-
met, nadziranje in informiranje
je potrdila, da ima Intermezzo,
koncertna poslovalnica, d.o.o.,
Celje, neprekinjeno blokiran ži-
ro račun od 4. 7. 1994.
S strani koncesionarja so bili
zamolčani bistveni podatki (kar
podatek o nelikvidnosti, kije bil
ministrstvu posredovan šele 5.
10. 1995, nedvomno je), ki bi
lahko vplivali že na odločitev o
dodelitvi koncesije in so tudi
vplivali na izvajanje pogodbe,
zato je ministrstvo Službi za
družbene dejavnosti predlagalo
odvzem koncesije podjetju In-
termezzo. V dopisu z dne 14.
12. 1995 smo svoj predlog tudi
obširno argumentirali.
Ker so se tudi ostali predlogi
koncesionarja v zvezi z načinom
nakazila sredstev izkazali s
pravnega vidika za nesprejem-
ljive (nakazilo sredstev na pod-
lagi pogodbe o asignaciji, kate-
ri je nasprotovalo Ministrstvo za
finance, nakazilo sredstev pre-
ko novoustanovljene podružni-
ce), smo na ministrstvu menili,
da koncesionar ugotovljenih ne-
pravilnosti ni odpravil.
mag. ANDREJA
HOČEVAR,
predstavnica za tisk
Ministrstva za šolstvo in
šport
>REJE1^
Pomoč pticam
Letošnja zima nam je nasula
obilo snega, ki kar noče skop-
neti. Ljudje smo siti in na to-
plem, kaj pa živali v naravi, ki
si v snegu same ne morejo po-
magati? Ogrožene so vse živali
v naravi, tudi drobne ptice. Le
malokdo se spomni nanje, zato
dobijo malo za pod kljunček in
so največkrat lačne. Pomagajim
lahko samo človek s svojo hu-
manostjo. Pri tukajšnjem domu
upokojencev Šmarje sta nameš-
čeni 2 ptičji krmilnici. Ptice se
pozimi zadržujejo v bližini sta-
novanjskih naselij, zato jim po-
magajmo s ptičjo hrano (ne s
kruhom), da bodo preživele zi-
mo. Starši naj svoje otroke
vzgajajo v humanosti do ptic.
Tudi v šolah naj učitelji otro-
kom povedo o njihovi koristno-
sti in o nujni skrbi zanje v zim-
skem času.
Ptičje vsako leto manj zara-
di raznih strupov in zaščitnih
sredstev, zato pomagajmo tem,
ki so še ostale. Trud bo bogato
poplačan, ko bodo spomladi ve-
selo prepevale ter pridno uniče-
vale škodljivce.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Prešernov dan
v bolnišnici
Kulturni praznik vsako leto
obeležimo tudi v bolnišnici. Le-
tos smo ob tem velikem dnevu
pripravili na Otroškem oddelku
kirurških strok kratek kulturni
program in razstavo likovnih iz-
delkov. V ta namen so nam na
oddelku izpraznili bolniško so-
bo in omogočili prostor za raz-
stavo. Na razstavi smo predsta-
vili dela otrok od malčkov do
osmošolcev, ki nastajajo v času
njihovega zdravljenja.
Ure, kijih otroci prebijejo v
bolnišnici, že dolgo niso več
dolgočasne, ampak postanejo
včasih prav kratke ob različnih
aktivnostih v vrtcu in šoli, zla-
sti pa ob različnih praznovanjih.
Tako se otrok bolnišnice ne spo-
minja samo po tem, koliko ši-
vov je dobil, ali injekcij, ali ka-
ko dolgo je hodil po berglah z
mavcem na nogi, temveč tudi po
tem, kako seje zabaval, smejal,
sodeloval na razstavi...
Ob različnih aktivnostih, zla-
sti pri likovni dejavnosti, lahko
otrok nevsiljivo sprošča svoje
strahove pred novim okoljem,
belimi in modrimi haljami, pred
samo poškodbo ali boleznijo.
Razstava je plod uspešnega
sodelovanja z gospo učiteljico
Brigito Pustoslemšek, s pred-
stojnico Otroškega oddelka ki-
rurških strok gospo dr. Boženo
Medved-Berk ter posluhom ce-
lotnega kolektiva otroške kirur-
gije.
Razstavo bomo z oddelka
preselil v avlo bolnišnične Po-
liklinike in jo tako predstavili še
širši javnosti.
MAJDA GUZEJ,
vzgojiteljica bolnišničnega
vrtca
VVZ Zarja Celje
Akcije pomoči
Kot dolgoletni bralec vašega
časopisa ugotavljam, da ste v
času zadnjih desetih let opravi-
li ogromno delo na pomoči raz-
lično prizadetim ljudem. Vaše
akcije so bile neredko za marsi-
koga rešilne, saj so tisti, ki so
dolžni pomagati v ključnih tre-
nutkih, odpovedali. Nekaj teh
akcij, pa čeprav so že "zapraše-
ne", še živo spomnim. Spomi-
njam se tudi, da sem pred leti
podal na Vlado RS tudi pred-
log, da se vam podeli odlikova-
nje za pomoč ljudem v neizmer-
no težkih trenutkih ob poplavah
I. novembra pred leti. Od takrat
je že minilo nekaj let in dobil
sem le suhoparen odgovor, da
bo to reševala pač neka skupina
"močvirnikov", močno pa dvo-
mim, da vam je oblast poslala
kakšen "papirček" v znak spo-
štovanja do peščice novinarjev,
ki so takrat tvegali svoja življe-
nja, da so reševali druga.
Ker sem po sili razmer postal
Laščan, me bolj zanimajo akci-
je, ki se izvajajo na našem tere-
nu in pred leti sem celo sam ne-
kaj malega sodeloval v humani
akciji. Akcijo je vodila Nataša
Gericeš in odziv je bil nepriča-
kovano širokogruden, saj se je
reševalo otroka. Doma imam
spravljene vse izrezke iz NT ter
posnet spot Radia Celje in res
so takrat ljudje iz širne okolice
pokazali, kaj je to humanost.
Zbrano je bilo ogromno denar-
ja (približno toliko, kot ga se-
daj rabijo za ultrazvočni aparat),
celo trikrat ali Štirikrat več, kot
se je potrebovalo za operacijo
in verjetno se tudi gospa Ger-
keš spominja, daje bilo takrat
obljubljeno, da bo višek šel za
razne humane pomoči, vse v
zvezi z otroci.
Misel mi kot iskrica preskoči
na sedanjo akcijo, ko se zbira
denar za pomoč nebogljenim
otrokom, ki pač nimajo to sre-
čo, da bi lahko zdravo živeli kot
njihovi vrstniki. Ker država ra-
je zapravlja denar za tisoče manj
pomembnih stvari, se bo zopet
izkazal mali človek, ljudje, ki so
sami bili v življenju prizadM
mislim pa, da je prišel čas, i?
mora marsikdo vrniti svoj
do poštenih in iskreno misleJ
ljudi, ki so svojo veličino že 4
kazali. Torej, na potezi so sed,
tudi ljudje, ki so svoje obljJ
dali že zdavnaj.
MIRKO GOL05
Interpelacije
Po zgodbi Grad gori, grof i)^
ži, beži ZLSD v spovednico,
opozicijo. Ker so vsi duhovnij
ostali v poziciji, je za ZLSDnj
stal velik problem, kdo ji bonj
ložil pokoro za vse storjene
he. Kjer ni tožnika, ni sodnil(j
Preostane edina zakonska moj
nost, da to storijo volivci z i,,
terpelacijo na volitvah 1996. sj
daj bi večina poslancev radavo
čino krivde za gospodarski int
tem socialni propad države pr^
valila na ramena ministrov. ||
tako smo prišli do volivca. Vo
livec ne more zahtevati interp^
lacije poslanca prej kot v štiril
letih in v tem je bistvo. Vsisi
krivi, samo poslanci ničesar.
Pa tudi ljudstvo ni ničesar kri
vo, saj ima po ustavi le volilm
pravico in papirnate pravice ii
svoboščine.
Nihče pa nima nobenih dolj
nosti. Le sodniki morajo sodil
po zakonih, policaji ustavljal
pijane voznike, ministri patud
niso nič krivi, če njjhovi držav
ni sekretarji spijo. Živimo vdt
žavi z ustavo, ki daje le pravi
ce, dolžnosti pa so prihranjen
mladim, da skrbijo za privilegi
rane, pokojnine in predčasni
upokojene. In sedaj bi naj ZLSI
poved la v boj za "staro pravdo
upokojence s privilegiji, pa če
tudi že jutri zato zapremo pok
vico tovarn, kjer se ustvarja nc
va vrednost - pa tudi denar z
pokojnine. Ne poznam držav
na svetu, kjer bi vodilna silab
la upokojena elita. Izui
100.000 delovnih mest - upok(
jencev je nadaljevanje komuni)
ma najslabše vrste, ni le ga?^
racijski konflikt, saj z naroto
ne morejo upravljati (priviligi'
rani) upokojenci, razvoj drža«
sloni izključno na delozmožnil
in s pridnostjo izobraženih ljU'
deh. Upokojenci nimajo n(
otrok, ne drugih obveznosti ii
je zato tudi nujna preobrazbi
pokojninskega sistema v intere
su slovenskega ^naroda in slo
venske države. Že tako smo dr
žava z močnimi monopoli vsel
vrst in oblik in neznosna lahko;
privilegijev se širi kot kuga p
deželah Slovenije.
Zato, narod slovenski, prv
sebi izstavite interpelacijo in I
že danes, pred volitvami.
JOŽEF JARH
predsednik SEl
Težnja po
oblastnosti
Kakor je javnosti poznano,!
parlament republike Sloveniji
po dolgotrajnih razpravah izgiJ
soval Zakon o začasnem, del
nem zadržanju vračanja prem«
ženja, s katerim je začasno us
tavil vračanje zemljišč in goi
dov, ki presegajo 200 ha na en«
ga upravičenca.
Ministrstvo za kmetijstvo
gozdarstvo in prehrano je bli
skovito urgiralo in odposlali
okrožnico vsem načelnikoH
upravnih enot v Sloveniji, v k'
teri je dalo navodila, kako ukr«
pati v zvezi z novim zakonoi"
Zanimivo paje predvsem to,
ko z lahkoto se pretihotapi "f
kaj slabega in kakšen napor)
potreben za kaj dobrega.
mreč, navodilo je pod izgov*
rom sicer kratke priprave r0
nalniške evidence v zadnjef
odstavku prepovedalo izdaja"!
vseh odločb o denacionalizaC
ji, ki se nanašajo na kmetijs'''
zemljišča in gozdove. TaM'
pravi: "Da medtem ne bo
hajalo do kršitev obravnavan^
St. 7. - 15. februar 1996


PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
-akona, do nadaljnjega pre-
gtc Z izdajanjem odločb o de-
''"Ijonalizaciji kmetijskih zem-
in gozdov."
Wa tako navodilo je ZLRP tar
■ reagiralo in o tem z dopi-
""ii obvestilo Vlado RSoočit-
^'?ly.§itvi zakonitosti. Opozori-
JJ jg zaleglo, saj je dva dni za-
i Ministrstvo za kmetijstvo,
'ozdarstvo in prehrano že po-
^redovalo novo navodilo, v ka-
\tctn odpravlja prepoved izda-
! pdločb za denacionalizacijo,
L le upravičenec ali predlaga-
telj podpiSe ustrezno izjavo, da
Jt vsi njegovi zahtevki ne pre-
Lajo vračila predpisanega
jksimuma. Naveden primer
upo kaže, kako se lahko neovi-
rano po drobcenih korakih goji
ijpjtarna država, če ni civilna
jružba toliko oblikovana, da bi
^tjvno spremljala dogajanja v
družbi. Praznino med oblastjo
in ljudstvom moramo zato na-
tlomestiti civilne institucije in
gstanove vseh vrst, saj težnja po
"oblastnosti" tudi najvišjim dr-
^vnim institucijam ni tuja - če
jim le uspeva.
Zahvaljujoč vlogi, ki jo odi-
grava ZLRP, lahko bivši razlaš-
čenci oz. upravičenci mirno na-
daljujejo s svojimi prizadevanji,
(Jačimprej pridobijo končno od-
ločbo o denacionalizaciji in z
njo svojo zemljo.
TINE JAKLIČ, dipl. ing.,
podpredsednik ZLRP
Slovenije
Naravno
prehranjevanje
Za naravno prehranjevanje
, sem se začel poglobljeno zani-
mati pred več kot tremi leti, ko
sem iskal rešitev za svoje
zdravstvene težave. Povsem po
(naključju mi je prišla v roke
.knjiga E. Gunterja Živeti brez
I bolezni, ki mi je pomagala, da
sem si pojasnil, kaj je glavni
vzrok skoraj vseh bolezni. Ko
sem se s prehodom na naravno
Vmovo) prehrano rešil težav s
stenico in bedrnim živcem,
mije postalo jasno, da leži glav-
ni razlog večine težav in bolez-
ni v popolnoma napačnem na-
iinu prehranjevanja. Ljudje mo-
rajo spoznati, daje vir njihove-
ga hudega trpljenja njihova ok-
varjena in nenaravna hrana, ki
prihaja na mizo predelana in de-
naturirana. Zastruplja kri, z od-
padnimi snovmi zamaši ožilje in
počasi uničuje organ za orga-
nom. Kljub velikemu znanstve-
nemu napredku na vseh področ-
jih medicine je vendar vedno
več bolnikov, vedno vež bolez-
ni, vedno več zdravil, vedno več
bolnišnic.
Tudi sin, ki je od rojstva na-
prej tri leta trpel za hudim ne-
vrodermitisom, seje po treh me-
secih izključno sadežne hrane
rešil izpuščajev na koži. S štu-
dijem tuje literature sem se po-
drobno seznanil z izkušnjami
mnogih zdravnikov, ki so zelo
uspešno zdravili na naraven na-
čin. Tudi pri nas je že precej lju-
di, ki so si s prehodom na na-
ravno (normalno) prehrano po-
vrnili zdravje in si občutno iz-
boljšali kvaliteto življenja. Ne-
kateri so si pozdravili celo ra-
ka, levkemijo ali druge, na vi-
dez neozdravljive bolezni.
Zanimiva in poučna je izkuš-
nja gospe Jožice Veber (59 let)
iz Košnice pri Celju. S surovo
hrano se prehranjuje od 7. sep-
tembra 1993. Tdkrat sem ji po-
sodil knjigo na to temo, ki ji je
bistveno spremenila življenje.
Glavni razlog, da seje zatekla k
t.i. alternativnemu zdravljenju,
leži v nemoči sodobne medici-
ne, da bi ji pomagala osvobodi-
ti se mnogih zdravstvenih težav.
Zadnjih dvajset let sojo vsakod-
nevno mučili hudi glavoboli in
vrtoglavica. Hrbtenicajo je dol-
ga leta neprestano bolela. Mu-
čila jo je huda nespečnost. Be-
dela in tresla seje do enih zju-
traj, preden ji je uspelo vsaj za
kratek čas zatisniti oči. Jemala
je tudi zdravila proti bolečinam,
pa ji ni nič pomagalo. Večkrat
ji je bilo po njih slabo, celo bru-
hala je in imela drisko. Obča-
sno se ji je naredil tur na danki.
Postajala je vse bolj živčna, ne-
mima in obupana.
Ko je prebrala omenjeno knji-
go, se je trdno odločila, da bo
poizkusila. Teden dni si je še
kuhala kosilo, potem paje preš-
la na 100 % surovo hrano. Od
takrat naprej uživa samo sveže
sadje in zelenjavo, rada ima sve-
že pripravljene sadne in zele-
njavne sokove, rada se sladka s
suhim sadjem. Tu in tam si pri-
vošči domače kislo mleko, sku-
to ali kislo smetano. Solate si
okisa z limoninim sokom in do-
da hladno stiskano olivno olje.
Po soli ne čuti nobene potrebe.
Preko dneva običajno poje po
eno skodelico sadne in zelenjav-
ne solate, popije korenčkov sok,
med obrokoma pa poje še veli-
ko sadja. Pravi, da ima strašen
tek, da ji te dobrote zelo prija-
jo. Vse prej omenjen težave so
najkasneje v nekaj tednih čudež-
no izginile. O glavobolu, vrto-
glavici in nespečnosti pa že po
nekaj dneh ni bilo več sledu. Ko
se uleže, takoj zaspi in spi vso
noč trdno in mirno. Zjutraj se
zbudi spočita in s polno mero
optimizma in radosti nad življe-
njem zakorači v novi dan. Bo-
lečin v hrbtenici ne čuti več. Kar
verjeti ne more, da seje na tako
preprost način rešila tudi teh hu-
dih težav.
MARJAN VIDENŠEK,
Vojnik
POllVJlLE
VTV pomaga
živalim
v tem času, ko zima prega-
nja živali, je dobrodošla vsaka
poučna oddaja, ki jo prikaže te-
levizija. Izrekam svojo skrom-
no pohvalo in zahvalo vodstvu
velenjske televizije in g. novi-
narju Igorju Prikoviču, saj sta
22. januarja 1996 organizirala
enourno kontaktno oddajo z na-
slovom "Živali, ljubljene ali
mučene?" Gosta oddaje sta bila
g. Lea EvaMuller(W.S.C.P.A.
London) in g. Dušan Graifoner
("OIPA" Švica), ki sta brez dla-
ke na jeziku dajala odgovore na
zanimiva vprašanja gledalcev te
oddaje, ki jo je TV ponavljala
še dvakrat v tistem tednu. Tudi
sama sem vrtela številko telefo-
na, da bi dobila odgovor, kako
daleč je sprejemanje zakona
proti mučenju živali. Telefonska
linija je bila nepretrgoma zase-
dena, kar pomeni, daje bilo za
oddajo veliko zanimanje, zlasti,
ker je bila že enkrat preložena,
saj se zaradi težkih vremenskih
razmer gosta nista prebila do
Velenja.
Na tv zaslonu smo videli ve-
like plakate s prikazanimi pri-
meri mučenja živali - laborato-
rijski poizkus na psu, kokoš iz
baterijske farme, bikoborbo, pse
beagle iz novomeške Krke.
Ponovno smo zvedeli, da Kr-
ka še vedno v kletkah na pro-
stem mrazu goji na desetine
psov za laboratorijske poskuse.
Zvedeli smo, da imamo tudi v
Sloveniji kokošje baterijske far-
me, iz katerih prihajajo bolni,
pohabljeni, dehidrirani in do
smrti izmučeni kokošji stvori
brez perja, ki gredo tik pred svo-
jo lastno smrtjo v predelavo iz-
delkov za prehrano potrošnikov.
Gledalka iz Celja je postavi-
la vprašanje, kako je s psi Mile-
ne Močivnik, saj je nekaj časa
bivala v Celju ob pomoči celj-
skega društva proti mučenju ži-
vali in nekaterih posameznikov.
Ga. Mulierjeva je navedla, da
dokler država ne bo dala azilov,
ki bi jih lahko adaptirali iz opuš-
čenih vojaških objektov, toliko
časa bo reševanje psov in mačk
prepuščeno individualnim reše-
valcem, saj tudi DPMŽ nimajo
lastnih zavetišč.
Na visoki strokovni ravni je
odgovarjal g. Graifoner iz švi-
carske O.I.P.A., ki v okviru hu-
manističnih ved študira "ani-
malno etiko", to so pravice ži-
vali, kar je doslej edinstveni pri-
mer v Sloveniji.
Neki gledalki ni šlo v račun,
kdo skrbi za pasje iztrebke, ki
ogrožajo pešce. Poleg odgovo-
ra voditelja oddaje je dobila po-
jasnilo še od drugih ozavešče-
nih gledalcev, ki so se oglašali
v živo.
Skratka menim, daje bilo nuj-
no, da se tudi v regijskih po-
dročjih Slovenije predstavi, ka-
ko pomagati živalim, ko jih
ljudje mučijo individualno ali
masovno. Seveda pa je takšna
odločitev odvisna od voditeljev
javnih občil, ki so pripravljeni
dovoliti varstvenikom živali kot
poznavalcem te tabu teme, da
spregovorijo širšemu občinstvu.
Takšne oddaje so tudi v oporo
društvom proti mučenju živali
pri njihovem nadaljnjem po-
slanstvu in za osveščanje pre-
bivalstva, zlasti mladine, ki bo
morala biti dobro oborožena z
znanjem, če se bo hotela zoper-
staviti mučiteljem živali. Zato je
ga. Mulierjeva ob koncu odda-
je gledalcem povedala, daje pri-
pravljena pomagati pri ustanav-
ljanju krajevnih društev proti
mučenju živali.
Lepa hvala televiziji Velenje,
novinarju Pirkoviču in gospe
Miillerjevi ter gospodu Graifo-
nerju.
MELITA FURLANI,
Celje
Uspelo
praznovanje
Zahvalil bi se članom Zveze
borcev Dobrna in pridruženim
članom, pa tudi nečlanom ter
gostom Zdravilišča Dobrna, ki
so prispevali k temu, daje ve-
selo silvestrovanje uspelo in to
v gostilni Pri Olgi, Marjana
Škoberne, Škarnica. Priporo-
čam jo tudi vsem ostalim druš-
tvom.
LEOPOLD POLUTNIK,
predsednik ZB
Dobrna
KitliM
Hvala za tako
pomoč!
Moja grenka izkušnja me je
pripravila k temu, da napišem,
kar mi leži na duši. Sprašujem
se (že dolgo, vozim več kot 20
let in imam za seboj že dosti ti-
soč kilometrov, pa hvala bogu
brez nesreče), zakaj imajo ne-
kateri vozniki - moški tako lep
odnos do nas žensk voznic?
Kdo ima na žalost več nesreč?
V nedeljo, 4. februarja sem se
peljala od doma v Celje. V Ime-
nem sem dohitela temno rdeč ju-
go, kije vozil zelo počasi (vpra-
šanje zakaj), saj je bila cesta či-
sta. Seveda sem ga prehitela.
V Pristavi pa mi jc dobesed-
no vzelo volan iz rok in me čez
cesto vrglo navzdol na njivo.
Sosedje so mi takoj priskočili na
pomoč (oče in sin), ta kulturna
potnika iz juga, pa sta se peljala
kar lepo mimo, se smejala in tro-
bila. Kultura, kje si? Tega še v
svojem življenju nisem naredi-
la, icer se mi celo povožena ži-
val na cesti smili.
Mislim, da bi za take vozni-
ke in sopotnike ne škodil kak-
šen "kratek" tečaj o lepem ve-
denju in obnašanju.
MARTA JOŠT,
Celje
it. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK

»1
• Gospod s Tkalske je bil
8. februarja zvečer hud, ker
ga je sosed vztrajno živci-
ral z razgrajanjem in razbi-
janjem po vratih. O tem je
obvestil policijo, Stjepan P.
pa bo moral k sodniku za
prekrške.
• S Kulturniške ulice je
neka gospa, na kulturnega
praznika dan, prijavila ne-
kulturno početje pri sose-
dih, kjer naj bi nekdo pre-
tepal starejšo žensko. Poli-
cisti so ugotovili, da je jav-
ni red in mir kršil Nebojša
B.
• Prestrašena ženska je 8.
februarja ponoči zaprosila
za intervencijo. Tepel jo je
njen lastni sin Marko Z., ki
se bo zagovarjal pri sodni-
ku za prekrške.
• V petek popoldne so kli-
cali iz okolice Frankolove-
ga, kjer je bila ogrožena
neka ženska. Ugotovili so,
da je bil Milan spet zadet in
da je po stari navadi tepel
svojo ženo. Tokrat je bil
vzrok spora zemlja.
• Policisti so v petek po-
poldne pridržali pijanega
Konrada B., ki je pred tem
razgrajal v lokalu MM v
Vojniku.
• Mateja je v soboto po-
poldne pred bistrojem Saša
na Ljubljanski cesti mahnil
Blaž F. Tudi Blaža bo po-
vabil sodnik za prekrške.
• V stanovanjskem bloku
na Milčinskega ulici je v
nedeljo zvečer Želj ko I.
pretepel Marka P. Tudi
Zeljko bo dobil vabilo.
M.A.
Ustreljeni gams, obstreljeni prijatelj
Izstrelek nI bil samosprožllnl, vzrok nesreče le bila malomarnost — Nogo le bilo treba amputirati
Lov na divjad je zahtevno opravi- \
lo, ki terja usposobljenega, izkuše-
nega in vestnega človeka. Krivolov '
je kaznivo dejanje, nevešče ravna- j
nje z orožjem pa lahko pripelje tudi '
do tako hude nesreče, kot se je pri- ]
petila 1. februarja letos v lovskem i
revirju na Rogli. •
Te dni so policisti policijskih po-^
staj Slovenske Konjice in Slovenskai
Bistrica, v sodelovanju s kriminali-|
sti oddelka za krvne delikte pri!
UNZ Celje, raziskali okoliščine, v
katerih je bil težko ranjen V.D.      ■
V dopoldanskem času omenjene-
ga dne so se zbrali prijatelji, vsi
doma z območja Slovenske Bistrice,
z namenom, da se podajo na lov. Za
nevarno pustolovščino so se odloči-
li, in pri tem zanemarili vrsto dej-
stev: da nobeden izmed njih ni bil
lovec, da so se na lov odpravili brez
ustreznega dovoljenja in da nihče
izmed četverice ni imel dovoljenja
za posedovanje orožja in rokovanje
z njim.
V.A. je svoje tri prijatelje pripe-
. Ijal do gozda v kraju Resnik, jih tam
odložil, sam pa se je odpeljal nazaj
proti domu. Vsak po svoje so se loti-
li lova, policisti in kriminalisti pa so
med preiskavo našli sledove, ki ka-
žejo na to, da so krivolovci ustrelili
najmanj enega gamsa. Navdušenja
nad lovom in ulovom pa je bilo ko-
nec, ko je H.M., zaradi nespretnega
rokovanja z orožjem, obstrelil pri-
jatelja V.D. Ta je med preiskoval-
nim postopkom sprva izjavil, da je
šlo za samosprožilni izstrelek pri
nastreljevanju orožja, ob ogledu
kraja in po zbranih obvestilih pa so
preiskovalci prišli do drugačnih j
ugotovitev. .
V.D. je bil zadet v levo nogo,J
škodbe pa so bile tako hude,
mu morali kirurgi v celjski b^
niči nogo amputirati. Zoper osil
Ijenega H.M. bodo konjiški polj^
sti, ob strokovni pomoči celjsi^j
kriminalistov,    podali    kazens^
ovadbo zaradi kaznivega deja^
povzročitve posebno hude tele^
poškodbe iz malomarnosti, zara5
kaznivega dejanja nezakonitega
va pa bodo ovadili V.D., H.M
P.E.
MARJELA AGRe
Pobral bankovce
v noči na 7. februar je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno Market Glazija v Celju,
si nabral več bankovcev po
100 ni 10 tolarjev in odnesel še
nekaj cigaret in steklenic z al-
koholnimi pijačami. Lastnik
Boris M. iz Celja je oškodovan
za okoli 70 tisoč tolarjev.
Škatla z denarjem
v noči na 7. februar je nekdo
vlomil v pisarno Izletnika na
avtobusni postaji v Slovenskih
Konjicah. V notranjosti je na-
šel in ukradel škatlo, v kateri
je bilo 365 tisoč tolarjev de-
narja.
Krvava budnica
• Bojan R. (35) in Ivan M. (27)
sta 6. februarja ponoči vstopi-
la v hišo 6 7-letnega Franca A.
v Zbelovski Gori. Namen nju-
nega obiska je bil vse prej kot
dober, saj sta presenečenega
Franca vrgla s postelje na tla,
na tleh ležečega pa sta ga pre-
tepla in mu, kot so ugotovili v
bolnišnici, povzročila hude te-
lesne poškodbe. Vzrok takšne-
ga obračuna naj bi bili nepo-
ravnani medsebojni računi.
Vsakega nekaj
v noči na 8. februar je nez-
nani storilec vlomil v kiosk v
Preboldu, last Dušana Ž. V ob-
jektu si je odbral večjo količi-
no različnih vrst cigaret, nekaj
čokolad, kemičnih svinčnikov
in vžigalic, premamila pa sta
ga tudi dva fotografska apara-
ta in dva brivnika. Vrednost
ukradenih predmetov je nekaj
več kot 300 tisoč tolarjev.
Ukradena samara
v času od 6. do 8. februarja
je neznani storilec ukradel
osebno vozilo znamke. Lada
samara. Vozilo, ki je last Du-
šana R. iz Velenja, je bilo par-
kirano v skupnih garažah na
Kardeljevem trgu v Velenju, je
rdeče barve, z reg. št. CE 97-
24V, vredno pa je okoli 900
tisoč tolarjev.
Izpod kozolca
Nekdo se je malo prezgodaj
spomnil na košnjo, ko je na
začetku minulega tedna stopil
pod kozolec Slavka S. v Run-
tolah in ukradel dve kosi -
priključka za motokultivator,
vredna okoli 100 tisoč tolarjev.
Tat med smučarji
Med smučarji na Golteh se
je prejšnji četrtek popoldne
mudil tudi zmikavt. S terase
hotela je ukradel snowboard
črno-rumeno-rjave barve.
Lastnik Jure D. je oškodovan
za približno 60 tisoč tolarjev.
Marlboro In zlppo
v noči na 9. februar je nez-
nani storilec vlomil v kiosk
Dela na Stanetovi ulici v Ce-
lju. V notranjosti si je nabral
30 zavitkov cigaret znamke
Marlboro, 6 vžigalnikov zippo
ter 25 tisoč tolarjev gotovine.
Ukradeno je vredno približno
70 tisoč tolarjev.
Zmaknil elanke
Minuli petek popoldne je
nekdo ukradel smuči znamke
Elan MBX z vezmi ter smučar-
ske palice. To opremo je posta-
vila ob zid pizzerije Planja na
Rogli smučarka Tanja F. iz
Izole, za nadzor pa ni poskrbe-
la. Oškodovana je za okoli 70
tisoč tolarjev.
Vlom v vikenda
v času od 5. do 11. februarja
je nekdo vlomil v vikend v
kraju Andraž nad Polzelo. V
kleti si je nabral več steklenic
s penečimi in doma pridelani-
mi vini. Ivan K. iz Tmave je
oškodovan za približno 45 ti-
soč tolarjev.
V noči na 11. februar pa je
neznani storilec vlomil v vi-
kend v kraju Kravjek na Ko-
njiškem. Odpeljal je barvni te-
levizijski sprejemnik znamke
Sharp in zvočnike znamke (j
tacord. Stanislav H. iz Kravji
ka je oškodovan za okoli n
tisoč tolarjev.
Gostilniški pretep
v ponedeljek, 12. februar
zvečer, so se v gostišču Sea
primožnik v Homcu sprli j
potem še stepli trije gostj
Janko Š. (35) iz Celja je mt
prepirom prijel za kuhinjsl
nož in z njim lažje ranil 3(
letnega Mariborčana Janka 1
ter 25-letnega Zlatka V. ;
Braslovč. Sta pa oba napaden
možakarja zbrala še tolil
moči, da sta napadalca Jani
z rokami in nogami tako moi
no obdelala, da je le-ta utrp
hude telesne poškodbe.
it. 7. - 15. februar 1996


NOVI TEDNIH
MJicist naj bo ]
V teku je tudi vpis učencev v 1. letnik Srednje policijske j
. Je v Tacnu. Letošnji vpis je omejen na 120 novincev.      j
^''j^a razpis, ki bo trajal do 12. marca, se lahko vpišejo 1
tisti fantje, ki -
državljani R Slovenije, ^
^go bili uspešni učenci v osnovni šoli, \
'tiiso stari več kot 17 let, \
^obvladajo slovenski jezik po programi osnovne šole in
^Ici niso .v kazenskem postopku in niso bili kaznovani za
kaznivo dejanje.
prijavi za vpis je treba priložiti spričevalo o uspehu v 5.,
g jn 7. razredu osemletke ter mnenje razrednika ali sveto-
^glne službe na osnovni šoli, ki jo kandidat obiskuje,
prijave je treba poslati do 15. marca na sedež policijske
pstaje, kjer kandidat za vpis stalno prebiva. Tam bodo na
voljo tudi vse informacije v zvezi z vpisom na Srednjo
policijsko šolo.
Grozil z ubojem
fja parkirišču tovarne Gore- j
v Velenju sta 6. februarja
okoli 22. ure Enido B. čakala
jya moška. Hazim M. je njen
Izvenzakonski partner, Milan
K, pa prijatelj.
Ko je Hazim opazil, da je
Enida sedla v Milanov avto in
se z njim odpeljala, jima je sle-
^1, v Šaleku, kjer sta se usta-
rila, pa i" je napadel s škarja-
in to še preden sta uspela
izstopiti iz avtomobila. Ko sta
v strahu pred besnim napadal-
cem hotela pobegniti, je Ha-
am uspel odpreti vrata vozila,
oprijel pa se jih je tako krčevi-
to, da sta ga med vožnjo vlekla
ob sebi okoli 100 metrov. Tako
drsečega Hazima je Enidi le
uspelo odriniti in se ga rešiti.
Enida in Milan sta šla napad
takoj prijaviti na velenjsko
policijsko postajo, tja pa je kar
kmalu za njima prispel tudi
Hazim. V navalu ljubosumja je
obema grozil, da ju bo ubil,
zato so se policisti odločili, da
ga pridržijo. Naslednji dan so
ga s kazensko ovadbo (osum-
ljen je poskusa umora) prived-
li k preiskovalnemu sodniku,
ta pa se je odločil za ukrep
pripHjra. M.A.
MOMJTNE NEZG®Pt
Slaba vidljivost
Na cesti, rezervirani za motorna vozila, se je, 5. februarja
igodaj zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela
lude telesne poškodbe.
Petar Č. (33), državljan BiH, je vozil osebni avtomobil iz
meri Tepanja proti Celju. Med vožnjo je na njegovem vozilu
irišlo do tehnične okvare, zato se je na prometnem pasu ustavil,
opotnika pa sta pokvarjeni avtomobil porivala na odstavni pas.
' tem času je iz iste smeri pripeljal voznik tovornega vozila s
olpriklopnikom, 20-letni Milan Š., državljan Hrvaške, ki je
eosvetljeno stoječe vozilo zaradi slabe vidljivosti (snežilo je)
repozno opazil, kljub umikanju v levo, pa je z zadnjim desnim
tlom tovornjaka trčil v 39-letnega Nedeljka P., tudi državljana
^^a., ter v osebni avtomobil, ki ga je le-ta potiskal naprej.
AMeljko P., ki je bil sicer sopotnik v pokvarjenem vozilu, je
utrpel hude telesne poškodbe.
Vinjenega Izsledili
Na magistralni cesti Celje-Arja vas, zunaj naselja Velenje, se
je, v torek 7. februarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena
»seba utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda na vozilih
tnaša okoli 500 tisoč tolarjev.
Zoran P. (29) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri
Velenja proti Celju. Ko je pripeljal do odcepa ceste za naselje
Jevče, je vključil levi smerni kazalec in vozilo ustavil, da bi
'amo zavil v levo. V tem času je za njim pripeljal voznik
sebnega avtomobila, 24-letni Jože Darko P. iz Pirešice, ki se je
aletel v zadnji del stoječega avtomobila in ga porinil na
nasprotni vozni pas. Takrat je iz smeri Arje vasi pripeljal voznik
fsebnega avtomobila, 33-letni Bogdan V. iz Krtine pri Šmarju, v
'rčenju vseh treh omenjenih vozil pa je voznik Zoran P. utrpel
nude telesne poškodbe. Voznik Jože Darko P. je takoj po trčenju
fapustil kraj nesreče in šel peš domov, tam pa so ga policisti
l^ledili in ugotovili, da je imel v organizmu 2,00 promile alko-
hola ter da je vozil v času, ko je imel prepoved vožnje z vozili B
Kategorije.
V noči na 6. februar je nez-
■^i storilec vlomil v osebni
avtomobil znamke golf, ki je
"il parkiran na Okrogarjevi
''lici v Celju. Znotraj vozila je
demontiral avtoradio kaseto-
^on znamke Pioneer in polico z
'zvočnikoma. Lastnik Milan I.
1^ oškodovan za približno 50
'isoč tolarjev.
V času od 30. januarja do 6.
'ebiTiai-ja je neznani storilec
vlomil v osebni avtomobil
'^amke Volkswagen, ki je bil
Parkiran v kraju Breg pri Ko-
''jicah. Ukradel je avtoradio
^f^amke Nippon America in
'ustnika Borisa Z. oškodoval
^ okoli 25 tisoč tolarjev. V
•^tem kraju je 6. februarja po-
Pj^ldne nekdo vstopil v neza-
^^njeni avtomobil znamke
zastava Jugo in ukradel avto-
Jj^^io znamke MTC. Lastnik
r|iran F. je oškodovan za pri-
°'ižno 20 tisoč tolarjev.
. Konovski cesti v Velenju
fiekdo vlomil v osebni avto-
^^bil zastava jugo in ukradel
r^hco z zvočniki ter lastnika
^'^dolfa L. iz Velenja oškodo-
val za okoli 40 tisoč tolarjev.
Neznani storilec je v noči na
9. februar vlomil v osebni av-
tomobil VW golf, ki je bil par-
kiran na Ljubljanski cesti v
Celju. V sprednjem delu vozila
je ukradel avtoradio grundig,
tri zvočnike in ojačevalec, iz
prtljažnika pa dve kotni bru-
silki, električni pulzer in še za-
pakirane zvočnike znamke
Carsound. Friderika B. iz Ce-
lja je oškodoval za okoli 70
tisoč tolarjev.
V noči na 10. februar je nek-
do vlomil v osebni avtomobil
zastava 128, ki je stal na Mest-
nem trgu "V Slovenskih Konji-
cah. Ukradel je stikala za luči
in ventilator. Edvard Š. je
oškodovan za okoli 10 tisoč to-
larjev.
V noči na 11. februar se je
nekdo lotil osebnega avtomo-
bila zastava jugo, parkiranega
v Šaranovičevi ulici v Celju.
Demontiral je avtoradio kase-
tofon in s tem lastnika Andre-
ja J. oškodoval za približno 40
tisoč tolarjev.
M.A.
IVliadost - norost
Na cestah so tudi vozniki, ki
tjakaj gotovo ne sodijo, bodisi
zaradi trenutnih psihofizičnih
stanj ali zaradi kakšnih drugih
dejavnikov. Če pa so ti vozniki
za nameček še mladi in neiz-
kušeni, so lahko takšna stanja
še bolj nevarna.
Statistika pravi, da novope-
čeni vozniki (do dveh let po
opravljenem vozniškem izpi-
tu) povzročijo nesorazmerno
veliko prometnih nezgod. O
tem je zgovorna tudi anketa,
ki so jo opravili v Grčiji, zajela
pa je voznike in voznice v sta-
rosti od 18 do 24 let.
Fantje so glede svojih vozni-
ških sposobnosti zelo samoza-
vestni. Med 68 anketiranimi
jih kar 72 odstotkov svojo vož-
njo ocenjuje kot bolj varno od
ostalih ostalih voznikov svoje
starostne skupine. 77 odstot-
kov pa se jih ima za varnejše
voznike od poprečja udeležen-
cev v cestnem prometu. Tudi
glede svojih vozniških sposob-
nosti kažejo veliko stopnjo sa-
mozavesti. 93 odstotkov jih
meni, da so njihove vozniške
sposobnosti nadpovprečne, 77
odstotkov anketiranih pa jih je
prepričanih, da imajo manjšo
možnost doživeti prometno
nezgodo.
Dekleta so le malo manj op-
timistična; 71 odstotkov se jih
ima za varnejše voznice v svoji
starostni skupini, 54 odstot-
kov pa za varnejše od popreč-
nega voznika v državi. Svoje
vozniške sposobnosti za nad-
povprečne ocenjuje 69 odstot-
kov, 5'Odstotkov pa jih meni,
da imajo manjšo možnost do-
živeti prometno nezgodo.
Ista raziskava je pokazala,
da so pretirano samozavestni
fantje, če jih primerjamo z
vrstnicami enake starosti, tudi
sorazmerno pogosteje povzro-
čitelji prometnih nezgod.
Neoporečnih le za vzorček
Minulo soboto ponoči so policisti Policijske postaje Celje
izvajali poostreni nadzor v prometu in po končani akciji vnovič
ugotovili, da je prometna kultura udeležencev v prometu dokaj
klavrna.
Ustavili in preverili so 335 vozil oziroma voznikov in ugoto-
vili 118 različnih prekrškov. K sodniku za prekrške bo moralo
55 voznikov, 74 pa jih je moralo odpreti denarnice na kraju
ugotovljenega prekrška. Pri 120 so odredili preizkus alkoholizi-?
ranosti, to testiranje pa je pokazalo, da je bilo med vozniki le 5 \
takšnih, ki so sedeli za volanom popolnoma trezni. Zaradi j
premočne opitosti so 32 voznikom prepovedali nadaljnjo vož-;]
njo, eden izmed takšnih pa se je odločil, da se na ukrep požvižga
in je veselo peljal dalje. Ko ga je patrulja ponovno ustavila, soi
mu odredili ukrep pridržanja do streznitve. Med tistimi, ki soj
jim v akciji dokazali, da so pregloboko pogledali v kozarec, je:
bil neslavni rekorder tisti, ki je imel v organizmu 2,30 promile^
alkohola.
M.A.
Omejitev? Pa kaj!
Ker so prometne nesreče na Kidričevi cesti v Celju prepogo-
ste, so policisti FF Celje ob koncu minulega tedna izvedli akcijo,
v kateri so preverjali, koliko voznikov, ki vozijo po tej cesti,
upošteva hitrostno omejitev 60 kilometrov na uro.
Žal so se morali sprijazniti z ugotovitvijo, da velika večina
voznikov omejitve ne upošteva. Med nediscipliniranimi vozniki
jih je bilo 11 takšnih, Id so dovoljeno hitrost prekoračili za več
kot 30 kilometrov na uro in ki se bodo morali zagovarjati pri
sodniku za prekrške. Ostalih (manjših) grešnikov niso kazno-
vali, najbolj brezvesten pa je bil tisti voznik oplove astre, ki je
po Kidričevi cesti v času akcije vozil s hitrostjo 135 kilometrov
na uro.
M.A.
Varne črpalke v Avstriji
Bencinske črpalke v Avstriji naj bi bile po statističnih podat-
kih med najbolj varnimi na svetu. Od 3.832 črpalk jih je namreč
letno napadenih le okoli 20. Na Nizozemskem jih je bilo leta
1994 oropanih 219, leto prej pa 170. Tudi v Nemčiji narašča
število napadov nanje. Leta 1994 je bilo v zvezi s tem obravna-
vanih 1.100 kaznivih dejanj, kar je za okoli 75 odstotkov več kot
prejšnja leta. Kriminalisti zato črpalkarjem svetujejo zlasti pre- i
vidnost pri sprejemanju plačil. (Sled) [
Kdo Je požigalec?
Sla vico G., lastnico hiše v
kraju Predel na Šmarskem, je
10. februarja okoli dveh pono-
či prebudil pasji lajež. Vstala
je, da bi pogledala, kaj je psa
tako vznemirilo, potem pa je
opazila ogenj, ki ga je uspela
sama pogasiti. V preiskavi se
je ugotovilo, da je hotel nekdo
hišo zažgati, zato je po opažu
polil vnetljivo tekočino in pri-
taknil ogenj. Gmotna škoda
znaša le okoli 15 tisoč tolarjev.
Pregreti dimnik
V soboto, 10. februarja po-
poldne, je prišlo do požara v
podstrešnem stanovanju hiše
Aleša C. v kraju Jernej v obči-
ni Slovenske Konjice. Požar je
nastal na lesenem stropu ob
dimniku, ki se je pregrel, raz-
širil pa se je na ostrešje hiše.
Požar so hitro pogasili domači,
kljub temu pa je nastalo za
okoli 100 tisoč tolarjev gmotne
škode.
______M.A..
N^JlL d.o.o.
časo^sNOVi TEDNIK
Prešernova 19, 63000 Celje
Objavlja
prosta dela in naloge
FOTOREPORTERJA
S polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoji;
-končana fotografska šola
-2 leti prakse na področju novinarske fotografije
-obvladovanje dela v fotolaboratoriju
-vozniški izpit B kategorije
Poskusno delo bo trajalo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev do 29.2.1996 na naslov: NT&RC
d.o.o. Celje, Prešernova 19, z oznako: "za razpis".
MESTNA OBČINA CELJE
Služba za splošno kadrovske zadeve ter protokol
razpisuje
na Zavodu za planiranje in izgradnjo občine Celje
prosto delovno mesto
višjega svetovalca za področje
urbanizma
Pogoji:
-diplomirani arhitekt
-pet let delovnih izkušenj
-poskusno delo 3 mesece
Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4.
člena Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list
RS, številka 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-1).
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8.
dneh od dneva razpisa na naslov: Mestna občina Celje.
Služba za splošno kadrovske zadeve ter protokol. O
izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30. dneh
po zaključku razpisa.
KLJUČAVNIČAR CELJE p.o.
Tovorna ulica 7, 63000 Celje
objavlja prosto delovno mesto
samostojnega komercialista
Pogoji:
-višja ali visoka izobrazba strojne smeri
-najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na področju
vodenja komerciale in pridobivanja novih dejavnosti
podjetja
-poznavanje osnov trženja in projektnega vodenja
-komunikativnost, kreativnost in sposobnost trženja
-aktivno znanje enega tujega jezika (angleški ali nemški
jezik)
-vozniški izpit B kategorije
Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje skleni-
li za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim de-
lom. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o iz-
polnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 8. dneh po
objavi na naslov: Ključavničar Celje p.o., Tovorna uli-
ca 7, Celje, s pripisom "prijava za razpis".
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
GLASBA
Ji
Koncertni dogodek leta
Davia Bovle: prišel - oblečen, videl - napol slečen, zmagal - (najbrž) srečen_
Minuli četrtek se je v Ledeni dvorani hale Ti-
voli v Ljubljani zgodil ročk koncert, ki morda
napoveduje vrsto zanimivih in dobrih koncert-
nih dogodkov tja do konca leta. Kljub temu, da
je šele februar, so ga mnogi že razglasili za kon-
cert leta. Pred približno 8 tisoč poslušalci je na-
stopil legendami David Bovvie, ki je z izvrstnim
na.stopom vsem prisotnim zagotovil, da bomo
kljub neugodnim kritikam zadnjega albuma
"Outside" še dolgo lahko računali nanj. predvsem
v smislu odličnih nastopov v živo.
Če gre soditi po njegovih metamorfozah, tako
v glasbi in kot v nenehnem spreminjanju zuna-
njega videza, je Bowie prav gotovo največji "ročk
kameleon", kakor ga radi imenujejo njegovi pri-
vrženci. In to je večkrat na koncertu tudi doka-
zal. Ko je pi-vič odvrgel zimski plašč, v katerem
je zapel nekaj uvodnih komadov z novega albu-
ma, so se njegove metamorfoze šele pričele.
Kljub temu, da si zvezdnik z "oboževalci" v pr-
vih vrstah ni privoščil kakšnega posebnega ko-
ketiranja (pravzaprav tudi občinstvo ni zganjalo
kakšne posebne evforije), je na odm nenehoma
poskakoval, sedel, se pačil, kadil, pil, se tu in
tam skrivnostno nasmejal in predvsem - pel. Na
veliko žalost večine privržencev Bovvie skoraj-
da ni zaigral nobene velike uspešnice z njegove-
ga albuma z največjimi hiti ChangesBovvie, pač
pa je večinoma preigraval skladbe z že omenje-
nega albuma Outside, ki v teh nekaj tednih, od-
kar se album že dobi pri nas, žal, še niso dobro
sedle na srce. Kljub temu pa album dosti bolje in
manj sintetično zveni v živo, še posebej po za-
slugi Bovviejeve izvrstne spremljevalne skupine.
Reeves Gabrels, odlični kitarist, ki je z Bovvie-
jem nastopal že v zasedbi Tin Machine, je na
zadnjem albumu očitno opravil levji delež, saj
skorajda ni skladbe, ki ne bi vsebovala zanimi-
vih kitarskih rifov in solov. Prav tako dober je
bil tudi drugi kitarist Carlos Alomar, sicer eden
najboljših studijskih kitaristov, ki je v peteklosti
nastopal že s Santano, Stingom, skupino Toto in
mnogimi drugimi. Mlada prelestna gologlava
temnopolta lepotica na bas kitari je svoje delo
opravila suvereno, prav tako pa so se kot izjem-
no uigrani glasbeniki pokazali tudi bobnar in oba
klaviaturista.
Da pa bo Bowie odšel, ne da bi zaigral kakšen
hit, tega ni verjel nihče. Pravzaprav so skladbe
izpred dvajsetih let zvenele, kot da bodo v nekaj
tednih znova postale hiti in se bodo vrtele na vseh
možnih radijskih valovih. Bovvie je na veliko ve-
selje občinstva le zapel nekaj starih uspešnic kot
so Scary monsters, Teenage wildlife, The man
who sold the world (pred nedavnih izjemno us-
pešna "predelava" v izvedbi Nirvane), Diamond
dogs, Under pressure in še nekatere uspešnice
starejšega datuma. Kot že rečeno, na delno
dovoljstvo vseh prisotnih.
Lahko bi rekli, daje bila tretjina listih Boyi
jevih kvazi-oboževalcev tako rekoč iz zan^
tva. Na koncertu v Ljubljani se je namreč |
Hrvatov in Italijanov, pa tudi kakšnega Avstrj
oz. Nemca bi laliko srečali v množici. Žaloj
pa je, da je nekaj sto navdušencev, ki so ku
karto, ostalo zunaj. V dvorano je bilo namreč
ure pred koncertom fizično nemogoče priti. K,
so želeli prodati po polovični ceni, kar je s
sila neobičajno, vendar so si jih lahko le nek
vtaknili... Morda bodo od organizatorja celoj^
terjali povračilo denarja, saj je bilo več kot o<;i|
no, da je organizator prodal precej več kart, ^
je bilo prostora v dvorani. Pa še kakšen njiho,
"feler" bi lahko našteli. Kakorkoli že, nastopaj(|^
či zvezdnik je svoje delo opravil več kot suv«
no. I
Kljub temu, da skorajda nihče ni bil razoča|
nad njegovim nastopom, pa sem po konceiiu \^
darle nekajkrat slišal: "...škoda da ni igral Chj
girl... Modem love... Let' dance... Blue jeaA
Heroes, Ashes to ashes... ^
Če mene vprašate, res škoda. M
A. LI-DNlK
Morilske halade
Deveti studijski album Nicka Cavea
Slabi dve leti po i/idu s stra-
ni kritikov izredno hvaljenega
in tudi pri širši javnosti dobro
sprejetega albuma "Let Love
In", je 5. februarja končno le
izšla dolgo pričakovana plošča
"Murder Ballads" avstralske-
ga darkerja NICKA CAVEA.
Na ta dan je distribucijska hi-
ša Dallas v prostorih Dallas Mu-
te Shopa pripravila predstavitev
LP, ki ga je Cave skupaj s
spremljevalci The Bad Seeds
pripravljal več kot leto dni. Del-
ček tega konceptualnega albu-
ma smo spoznali že prej, v veli-
ki lanski uspešnici "Where Tlie
Wild Roses Grow", ki jo je Nick
posnel z razvpito avstralsko pop
princesko Kylie Minogue.
Nick Cave, pevec, kompo-
nist, pesnik, pisatelj in igralec, •
je rodno Avstralijo in svoj prvi
pravi bend ITie Birthday Party,
zapustil v prvi polovici osem-
desetih. Kmalu zatem je okoli
sebe zbral nekaj izkušenih glas-
benikov - med njimi je bil tudi
kitarist Mick Harvey, ki je z
Nickom igra! že pri Birthday
Party in vse do danes skrbi za
nevsiljive in razgibane aranž-
maje - in v Los Angelesu po-
snel svoj prvi samostojni album
"From Here To Etemity". Tam
je napisal tudi svoj prvi scena-
rij za film "Ghost Of The Civil
Dead". Kasneje se je Cave pre-
selil v Berlin, kjer je končal s
pisanjem svojega prvega roma-
na "And The Ass Sa\v The An-
gel". V Berlinu je spozjial tudi
znanega režiserja Wima Wen-
dersa, ta paje nato v svojem fil-
mu "Nebo nad Berlinom" vse
pomembnejše emocionalne
preobrate poudaril z glasbo Nic-
ka Cavea. Po vlogi v filmu
"Johhny Suede" se je Cave tik
pred združitvijo Nemčij prese-
lil v Sao Paolo, kjer je nastalo
devet liričnih pesmi za album
"The Good Sun". Naslednjo,
sedmo ploščo, ki je nosila na-
slov "Henry's Dream", je Nick
posnel v ZDA in Avstraliji, pro-
ducent David Briggs pa je po-
skrbel za bolj trd, rockovski
zvok tega albuma. Koncertno
vzdušje, ki ga ustvarja Cave s
spremljevalci, je zelo uspešno
ujeto na leta 1993 v živo posne-
tem albumu "Live Seeds". 29.
maja 1994 je Nick Cave s sku-
pino The Bad Seeds že četrtič
koncertiral v Ljubljani, v pre-
polnih Križankah paje bilo med
starimi privrženci njegove glas-
be videti dosti svežih obrazov.
Precej zaslug za to je vsekakor
imela tovama hitov MTV, ki se
ji je ob poplavi instant uspešnic
posrečilo uloviti tudi takratni
Caveov single "Do You Love
Me?". Podobno se je letos zgo-
dilo z že v uvodu omenjeno ba-
lado "Where The Wild Roses
Grovv", s katero seje Cave hote
ali nehote zapisal med pop
zvezdnike. Ta skladbica je tudi
izvrstna podlaga za dober fi-
nančni uspeh pravkar objavlje-
nih "Morilskih balad".
"Ideja zanje je zorela več let",
pravi Cave. "Najprej sem hotel
namesto plošče napisati roman,
kasneje pa sem pripovedi spre-
menil v krajše zgodbe in jih
opremil z rimami. Pesmi pa so
bile še vedno predolge in pre-
čudne, da bi jih dali na običaj-
no ploščo. Zato se je porodila
ideja, da bi le posnetke zbrali
na neke vrste izredni plošči...
Toda, ko smo se projekta resno
lotili, smo se vendar odločili, da
bo to čisto običajna plošča. De-
lali smo z neverjetno zagnanost-
jo, ki je že skoraj presegala me-
je zdravega razuma in racional-
nosti. V tem je tudi šann te ploš-
če."
Novost plošče pa so poleg res
izjemno dolgih besedil tudi šte-
vilni gostje. Razen Kylie Mi-
nogue se je v duetu s Caveom
v tradicionalni folk pripovedi
"Henry Lee" poizkusila še bri-
tanska alaternativka PJ Har-
vey, na "Morilskih baladah" pa
srečamo še Shanea MacGowa-
na (ex-Pogues, The Popes),
Anito Lane, Thomasa
Wydlerja in Blixa Bargeida
(Einstuerzende Neubauten). Za
produkcijo sta poleg Cavea in
njegovih spremljevalcev tokrat
poskrbela V'ictor van Vogt in
Tony Cohen.
Caveu je torej spet uspel ce-
lovit izdelek, na katerem je ob
spremljavi uigranih in prepoz-
navnih The Bad Seeds spet izlil
cel kup temačnih čustev, na pre-
tresljiv, ciničen in včasih celo
(Črno)humoren način, pa se je
lotil moralne odgovomosti mo-
rilskih nagibov, ki jih v današ-
njem svetu nikoli ne zmanjka.
STANE ŠPEGEL
Naj lučka gori
Aleksander Jež Je Izdal 2. kom-
paktno ploščo In 9. kaseto
"Naj lučka gori je skladbica, ki govori o glas-
benikih, ki smo vedno na cesti in nikoli ne ve-
mo, če se bomo vrnili domov živi in zdravi. Na-
pisal sem jo že pred leti, pa nisem našel na nobe-
nem od zadnjih albumov prostora, ker sem mi je
skladba zdela vodilna. Bal sem se, da bi v popla-
vi tistih kompozicij, ki so bile, 'padla mimo'. Če
bi skladbo uvrstil zraven Belih vrtnic bi se to že
zgodilo. Lani je bila uspešnica Ti boš pa moja
postala, tako daje prišla 'lučka' na vrsto letos.
Čeprav tudi tokrat, kot kaže, ne bo vodilna, ker
so na plošči še druge uspešnice. Ena Izmed teh
bo prav gotovo tudi skladba Enga jurja pa en pir.
Predvsem zaradi pira verjetno."
Nameravate narediti kakšen videospot?
Prav za skladbo Enga jurja pa en pir namera-
vam posneti tudi videospot. Zgodbica je zabav-
na in mislim, da se bodo ljudje lahko malce na-
smejali v teh tegobnih časih. Snemal bom ver-
jetno v šotom, v katerem snemajo oddajo Poglej
in zadeni. Režiser in scenarist bom sam.
Rad piješ pivo?
Če že pijem, potem Laško.
Rad kuhaš?
No, ja, samo v reklamah. Jaz sem ena sama
reklama, kakor me obrneš. Zdaj boš vprašala, če
rad perem perilo? Tudi samo v reklamah. Nova
reklama je namreč za pralne kroglice.
Kaj sicer najraje ješ, ko ti kdo drug skuha?
Če mi kdo drug skuha, potem nimam velike
izbire, pustiš ali poješ. Nikoli nisem veliko raz-
mišljal o tem. Verjetno kakšne neumnosti.
Kakšne?
Na primer, če ti kdo da v juho CD. Ješ lahko s
palčkami, ker ima CD
luknjo v sredini. Nisem še jedel, je pa dober
recept.
Lanska kaseta seje zelo dobro prodajala in
tudi ta gre dobro v promet...
Lanska je bila prodana v srebrni nakladi, to je
okrog 10 tisoč izvodov, ta paje prodana v 6 ti-
soč izvodih, kar je v dveh mesecih velika števil-
ka, predvsem v primerjavi z lansko.
Na katere skladbe pa sicer staviš?
Na CD in kaseti je veliko uspešnic, vendar no-
bena ne izstopa tako močno, da bi rekel, ta je pa
najboljša. Malce sem se že bal, ali bo katera ali
ne bo nobena. Dolge gate sem obesil zate je, na
primer, zmagala na Koroškem radiu kot pesem
dneva. Vsaka skladba mora dozoreti, vsaka stvar
ima svoj čas za dozorevanje in tudi pri tem CD
bodo stvari še nekaj časa dozorevale, da bodo
potem ljudje rekli, to je tisto ta pravo.
Kaseto in zgoščenko si izdal v svoji založbi.
To je prvi projekt ki sem ga izdal v založbi, ki
se imenuje Ježek. Ukvarjam se tudi s televizij-
skimi in radijskimi reklamami in organizacijo
večjih koncertov. Sicer pa sodelujem z založbo
Mandarina. Oni so moji distributerji.
V katerem nebesnem znamenju si se rodil?
Po znamenju sem škorpijon. Nekatere ženske
se bodo sedaj prijele za
glavo, češ 'o bejžmo čim dlje od njega,' dmge
pa... To sem in ne morem si pomagati.
Včeraj je bilo Valentinovo, kakšno je tvoje
najljubše cvetje?
Ja, tu si me pa zadela. Ne vem, kaj bi bilo mo-
je najljubše cvetje, ker imam vse cvetje rad. Če
bi moral izbrati bi pa verjetno izbral kakšen re-
grat.
Katera pa je tista roža, ki jo ponavadi do-
mov prineseš?
Malokdaj prinesem domov rože. Prinesti mo-
ram kar denar, pa so vsi zadovoljni in rečejo, no
sedaj pa si lahko spet pri nas doma. Hecam se,
da ne bo kdo resno mislil. Ponavadi je tako, da
prinesem kakšno vrtnico ali nageljček, dmgih pa
skoraj ne poznam.
Kaj pa bele vrtnice?
Bele vrtnice so bolj specifične. Z belimi vrtni-
cami sem imel takšne težave, da nočem več sli-
šati zanje. Šimek mi je rekel, da naj grem v cvet-
ličarno, da bom lahko na Marjanci delil bele vrt-
nice, pa jih nikjer niso imeli, tako da sem jih po-
tem dobil po zvezah.
S.B.
Št. 7. - 15. februar 1996

GLASBA
NOVI TEDNIK
frenutno najbolj priznani
temnopolti režiser Špike Lee
f^upaj z MICHAELOM
jACKSONOM pripravlja vi-
Jeospot za skladbo 'They Don't
Care About Us". To bo po me-
gahitih "Scream", "You Are
fjotAlone" in "Earth Song", že
{etrti single z zadnjega albuma
''HIStory". Večino materiala za
ta videospot so posneli v siro-
maSnih in s kriminalom preže-
tih predmestjih brazilskega me-
gapolisa Ria De Janiera, čeprav
je Špike Lee menil, da bi po-
dobne prizore z lahkoto posne-
li tudi v nekaterih newyorških
iietrtih, ki se lahko, glede na živ-
ljenjski standard in life-style,
mimo kosajo tudi z najbolj "kr-
vavimi" predmestji azijskih,
jfriških in latinoameriških ve-
lemest.
Še živeča trojica legendarnih
liverpoolčanov THE BE-
ATLES, Paul McCartney, Rin-
go Starr in George Harrison, je
na Valentinovo, na britanski
nacionalni radijski postaji BBC
prvič javno predstavila konec
lanskega leta posneto skladbo
"Real Love". Omenjena pesem
je, podobno kot njihova lanska
uspešnica "Free As A Bird", na-
stala konec sedemdesetih, le
nekaj mesecev pred smrtjo av-
torja Johna Lennona. Skladba
"Real Love" se bo na single
formatu znašla 4. marca, štiri-
najst dni kasneje pa bo mogo-
če kupiti tudi dvojni album
"The Beatles Antology - Vol.
2".
Po skoraj triletnem disko-
grafskem molku se bodo sredi
prihodnjega meseca na sceno
spet vrnili ameriški rap metal-
ci RAGE AGAINST THE
MACHINE. Tokrat s ploščo
"Evil Empire", ki pa bo le stež-
ka ponovila izredne prodajne
rezultate njihovega leta 1992
izdanega istoimenskega prven-
ca.
Znani škotski hip-hop instru-
mentalist HOWIE B bo, po us-
pešnem sodelovanju z nekate-
rimi največjim imeni svetovne
glasbene scene (Bjork, U2,
Brian Eno, Soul II Soul...), 26.
februarja pri diskografskem gi-
gantu Polydor objavil svoj pr-
venec, LP "Music For Babies".
8 skladb, ki se bodo znašle na
albumu, je Hovvie B posnel v
treh tednih v studiu v gorovju
južne Španije, posvetil pa jih je
svoji 18-mesečni hčerki.
Pri nastajanju nove plošče
skupine POP DESIGN v ljub-
ljanskem studiu Tivoli, poleg
producenta Grega Forjaniča so-
deluje tudi starosta slovenskih
estradnikov Janez Bončina-
Benč, ki poskuša kar najbolje
izkoristiti skromne glasovne
sposobnosti pevca Mika Ma-
sneca. Nekaj pesmi z albuma,
ki bo izšel to pomlad, naj bi bi-
lo narejenih v povver pop metal
stilu, med njimi pa naj bi znaš-
la tudi Benčeva skladba "Spo-
min", ki so jo v daljnih sedem-
desetih preigravali člani skupi-
ne Srce.
NaKranjska založba Panika
je letošnje diskografsko leto za-
čela obetavno - po na tem me-
stu že prestavljeni plošči "Vrti-
ljak" odlične primorske igralke
in pevke ALENKE VIDRIH,
so se te dni na policah bolje za-
loženih trgovin z nosilci zvokov
znašle še tri "panične" zgoščen-
ke;    "Potujoča    skrinja"
BORISA VODOPIVCA (na
sliki), "Starogradske" dua
KRALJEVI ULICE in pona-
tis cedejke "V mrtvo na živo"
velenjskih pop metalcev SANK
ROČK. Sredi januarja je iz tai-
ste založbe prišla tudi kaseta
kranjske skupine CALIFOR-
NIA, na kateri se je, poleg treh
"unplugged" skladb, znašla tu-
di uspešnica "Globa", ki je bila
do sedaj dosegljiva le na kom-
paktni plošči, pustni torek, 20.
februarja, bodo v ljubljanskem
klubu K4 godli italijanski folk
punkerji TACABANDA. Se-
demčlanska banda, sestavljena
iz glasbenikov različnih sredo-
zemskih etničnih sredin, je na-
se prvič opozorila leta 1993 z
odmevnim nastopom na Festi-
valu proti rasizmu v Mestrah, le-
to dni kasneje paje ljubitelje po-
skočne etno godbe navdušila z
albumom "Marameo", na kate-
rem so v zabavno celoto uspeli
združiti polko, reggae, ska,
punk in celo rap.
Na sobotnem izboru sloven-
ske popevke za Eurosong '96 je
s skladbo "Dan najlepših sanj"
zmagala Irena Kogoj-
REGINA. Kljub zasluženi
zmagi pa zakonca Kogoj - av-
tor zmagovalne skladbe je Re-
ginin mož Alex - pred sklepno
prireditvijo Pesmi Eurovizije, ki
bo 23. maja na Norveškem, ča-
ka še posebna žirija, ki bo 22.
marca v Ženevi odločila kate-
rih 23. skladb izmed 32. prijav-
ljenih bomo lahko videli v fi-
nalu v dvorani Spektrum v Os-
lu.
STANE ŠPEGEL
Ameriški progresivni rapperji ARRESTED DEVEL-OPMENT so se konec prejšnjega meseca
dokončno razšli. 7-članska skupina je v štiriletni glasbeni karieri objavila tri zelo uspešne albume,
leta 1993 paje za mega uspešnico "Tennessee" prejela tudi najvišje glasbeno priznanje Grammy.
Že lani je to zasedbo zapustila pevka Dionna Farris, ki sedaj "fura" precej uspešno solo kariero, po
isti poti pa namera tudi večji del razpadlih Arrested Development.
Moja največja ljubezen je - glasba!
Veliko nas je, ki bi brez glas-
be težko živeli, a le malo, ki bi
trdili kot skladatelj Mourice Ra-
vel: "V osnovi je moja največ-
ja ljubezen glasba."
Johannes Brahms (sklada-
telj): "Mislim na glasbo. Zaljub-
ljen sem v glasbo - ljubim glas-
bo, nikoli ne mislim na nič dru-
gega in kadar že mislim na kaj
drugega, je to glasba."
To so seveda misli, občutki
mož, ki so svoje življenje pos-
vetili izključno glasbenemu us-
tvarjanju.
Slavna pop zvezdnica Ma-
donna, ki ima z "ljubeznijo"
različne izkušnje, paje izjavi-
la: "S komerkoli že grem v po-
steljo, še zmeraj sem poštena!"
Mi pa smo ta teden pod vplivom svetega Valentina, zaščitnika
zaljubljencev in ker nam poleg glasbe na svetu veliko pomeni še
kaj drugega, ena realno revolucionarna ljubezenska pesmica, iz-
pod Tofovega peresa:
Zjutraj ne jem, ne čutim potrebe,
ko sem tako zaljubljen
v tebe!
Opoldne ne jem.
Res ne.
Ker sem zaljubljen še pa še.
Zvečer ne jem, veš,
ker sem zaljubljen do ušes!
Ponoči sem drugačen.
Ponoči ne ljubim,
ker sem tako hudičevo - lačen...
Simona H^O'
it. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBI LISTE
2«
Zmagovalci in poraženci na nemšicem trgu
čeprav ni mogoče trditi, da
pregovor drži (ko kihne avto-
mobilska Nemčija, dobi vsa
druga Evropa nahod), je res, da
je od dogajanja na tem najpo-
membnejšem evropskem trgu
odvisno marsikaj. Po sedanjih
podatkih naj bi bila lanska pro-
daja avtomobilov v tej državi
večja za 3,3 odstotka (drugi vi-
ri navajajo podatek o 4,6-od-
stotnem povečanju), kar naj bi
pomenilo, da so Nemci lani ku-
pili 3,3 milijona novih osebnih
avtomobilov. Ob tem pa Je za-
nimivo, kako so se v Nemčiji
odrezale domače avtomobilske
tovarne. Lani Je šlo bolje Audi-
Ju, Fordu in Oplu, slabše pa
Mercedes Benzu, BMW-Ju in
tudi Volksvvagnu. Tako Je Au-
di, ki Je znotraj VW koncema,
lani prodal za 1,2 odstotka več
avtomobilov, Opel Je prodajo
povečal za 0,8 in Ford za 1,1
odstotka. Bavarski BMW Je
imel lani doma za 0,2 odstotka
manj kupcev, čeprav Je zgolj de-
cembra lani prodal za skoraj 30
odstotkov več avtomobilov kot
decembra 1994. Mercedes
Benz, ki Je z lanskim letom si-
cer zadovoljen (ko Je v mislih
vse poslovanje). Je bil doma
manj uspešen, kajti kupcev Je
bilo za 0,7 odstotka manj kot le-
po prej, medtem, ko je Volks-
vvagen zabeležil 1,5-odstotni
padec prodaje. Vsi ti podatki ka-
žejo na eni strani dokaj skrom-
no povečanje in tudi skromne
padce, ampak ve se, da Je do-
mači trg vedno najpomembnej-
ši. Zanimiv Je Mercedes Benz,
kije lani postavil na trg novi av-
tomobil razreda E, pa ga to kljub
temu ni rešilo rdečih prodajnih
številk. Najuspešnejša tuja to-
varna Je bil lani Renault, tesno
za petami pa mu Je bil italijan-
ski Fiat, medtem, ko se Je tržni
delež Japonskih avtomobilskih
hiš zmanjšal za 2,7 odstotka. Če
bi naredili lestvico uspešnih in
neuspešnih avtomobilov na
nemškem trgu v letu 1995, po-
tem bi bil med majhnimi avto-
mobili zelo uspešen VW polo,
slabo pa se Je v tem razredu pi-
salo mazdi 121. V nižjem sred-
njem razjedu je veliko lovorik
pobral ford escort, slabo pa Je
šlo V W golfu, ki Je sicer še ved-
no najbolje prodajani evropski
avtomobil, aje bila njegova lan-
ska prodaja v Nemčiji za 45 ti-
soč manjša. V srednjem razre-
du Je bil povsem v ospredju au-
di A4, zadaj pa VW passat, v
višjem srednjem razredu Je tre-
ba med uspešne šteti forda scor-
pia, med neuspešne pa BMW
serije 5 (stara izvedenka). Med
kabrioleti si Je lovoriko prislu-
žil fiat barchctta (minus pa mer-
cedes SL), med kupeji opel ti-
gra (slabo pa Je šlo oplu cali-
bri), med limuzinskimi kombi-
Ji Je zmagovalec chrysler voya-
ger, poraženec pa pontiac trans-
port.
Na sliki: opel tigra.
Ni še lasno:
SI ali morda SVN
Vse kaže, da bo morala
Slovenija v prihodnje
spremeniti nekatera zu-
nanja državna obeležja,
torej tudi znak SLO, ki ga
lepimo na avtomobilske
zadke.
Kot Je morda znano, smo
leta 1991 sedežu organiza-
cije, ki v Ženevi skrbi za
uveljavljanje in spoštova-
nje standarda ISO 3166,
predlagali oznako SL. To je
bilo zavrnjeno zaradi tega,
ker je bilo rečeno, daje to
oznaka afriške države Sier-
re Leone. Potem je Slove-
nija predlog spremenila in
tako so v Ženevi konec leta
1991 priznali uporabo no-
vega tričrkovnega znaka
SLO. Toda čez dobro leto
so se na organu, katerega
ime smo že navedli, znova
zamislili in predlagali Slo-
veniji spremembo oznake
SLO. Priporočili so bodisi
dvočrkovno oznako SI ali
tričrkovno SVN. Po njiho-
vem mnenju Je oznaka SLO
preveč splošna in naj bi jo
bilo mogoče v poplavi po-
dobnih oznak zamenjati, ta-
ko da ne bi bilo (ali ni) ja-
sno, za katero državo torej
gre. Čeprav seje Slovenija
pritožila, kajti med drugim
bo treba zamenjati vrsto
dokumentov (kar ni majhen
strošek), so v Ženevi ostali
pri svojem. Pač pa so nam
dovolili, da za prilagoditev
oziroma uporabo novih oz-
nak "porabimo" deset ali
celo petnajst let. Glede oz-
nak za avtomobile je bilo
tako odločeno, da počaka-
mo na sprejetje novega za-
kona o varnosti v cestnem
prometu, potem pa bo toč-
no znano, ali bomo na av-
tomobile lepili SI ali mor-
da SVN.
Kakorkoli že, nekaterim
se bo to zdelo kar v redu,
saj bodo z novimi nalepka-
mi zaslužili - če nič druge-
ga-
Saab Ifllče avtomobile na pregled
švedski Saab, tovarna v la-
sti velikega General Motorsa,
je poklical na pregled skoraj
9000 saabov 900 (na sliki) in
9000, ki so jih izdelaU lani.
Na pooblaščenih servisih bo-
do pregledali krmilni mehani-
zem, kajti v ZDA se Je zgodila
nesreča, do katere Je morda priš-
lo zaradi serijske okvare na kr-
milnem mehanizmu. Tako se
Saab otepa še z eno težavo, ima
pa Jih že tako ali tako dovolj. Za
sedaj še niso znani podatki o lan-
skem poslovanju, vendar Je očit-
no, da Je tovarna delala z izgu-
bo. Zaradi tega se Je že lani go-
vorilo, da utegne velika in bo-
gata švedska družina, ki ima ve-
lik delež v tovarni, delnice pro-
dati. Doslej se to še ni zgodilo.
vendar pa drži, da tovarna ob let-
ni proizvodnji 100 do 110 tisoč
avtomobilov ne zmore slediti si-
lovitemu tehnološkemu razvoju.
VW sharan za domače iiupce
Po bolj aU manj znanih napovedih naj bi se
trg s tako imenovanimi limuzinskimi kombiji
v Evropi izjemno razširil. Tako naj bi že ko-
nec tisočletja vsako leto prodali od 350 do 450
tisoč limuzinskih kombijev, kar pomeni, da
gre za zelo obetaven trg.
Torej Je Jasno, daje skoraj ni tovarne, ki se ne
bi (ali se še bo) poskusila s takšnim avtomobi-
lom. Volksvvagen sharan (na sliki), dvojček for-
da galaxyja, saj Ju Volksvvagen in Ford izdeluje-
ta v skupni tovarni na Portugalskem, pa sedaj
pelje tudi na slovenski trg. Pri Porscheju Slove-
nija, ki Je uradni zastopnik korporacije VW pri
nas menijo, da se Jim bo letos posrečilo prodati
kakšnih 200 sharanov. Videti Je, da se bo to tudi
zgodilo, kajti najcenejši sharan v varianti 2,0 CL
Je naprodaj že za 37.110 mark, medtem ko Je
treba za zmogljivejšo in najbolje opremljeno raz-
ličico odšteti nekaj več kot 58 tisoč mark. Sha-
ran Je ob tem na voljo še z 2,8-litrskim šestvalj-
nikom (174 KM) in 1,9-litrskim turbodizlom (90
KM) z neposrednim vbrizgavanjem goriva in tre-
mi vrstami opreme (CL, GL in carat). Sicer pa se
tem avtomobilom v prihodnje kaže nekaj spre-
memb, kajti na ministrstvu za znanost in tehno-
logijo predlagajo spremembo klasifikacije limu-
zinskih kombijev. Ni sicer še znano, ali bo pred-
log sprejet. Če bo, se utegnejo ti avtomobili za
nekatere podražiti.
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Ceijijj^
bilo na prodaj okoli 605 vozil. Prodanih je bilo u
avtomobilov. Organizatorji so izdali tudi 60 kompleto
kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev paje bilo okoli isoo
MOTOCIKLIZEBI
Za več moči
Skuteromanija zajema vse
več mlade populacije. Usta-
navljajo se prvi fan klubi. Po-
javljajo se tudi prvi problemi.
Že tako neverjetno hitri in po-
skočni mali dvokolesniki dobi-
vajo s širjenjem ponudbe dodat-
ne opreme prav neverjetne voz-
ne karakteristike. Kit za pove-
čanje moči, ki vsebuje večji c
linder, bat in uplinjač, predeli
variomat in športni izpuh, po
zroči povečanje največje hitn
sti krepko čez 100 km/h. Avt(
mobilisti pozor: ne se prijemi
za glavo, če vas bo prehit
mestni kratkohlačnik na "mop
du".
SIfupna akcila
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Je v sodelo-
vanju z ministrstvom za zdravstvo in testnimi novinarji izdalo
brošuro z naslovom Bistro glavo čelada varuje, ki na enosta-
ven način predstavlja vzroke in posledice neuporabe čelade.
Ob podatku, daje 58% vseh smrtnih primerov med motori-
sti in kolesarji nastopilo zaradi poškodb glave, ki ni bila pra-
vilno zaščitena in ob zgovorni primerjavi, daje trčenje moto-
cikla z avtomobilom pri hitrosti samo 20 km/h enako pad-
cu na glavo s četrtega nadstropja, naj prepriča še tako trdo-
glavega Junaka.
Št. 7. - 15. februar 199«
i9
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Evropa v letu 1995: komaj kaj več
j'Navkljub vsem napovedim
je izkazalo, daje bil lanski
rl^gl z avtomobili v zahod-
noevropskih državah dokaj
jjronien. V primerjavi z le-
toiti prej se je prodaja oseb-
ji, avtomobilov povečala za
Ijoitiaj 0,6 odstotka, kar po-
jni, da so tovarne prodale
(liupaj malenkost več kot 12
bilijonov vozil.
Kot slabo napoved je treba je-
0\ tudi dejstvo, da je bil lan-
jlii december najslabši mesec v
^jeni letu 1995, kajti kupcev je
\)\\o za 7,7 odstotka manj kot de-
(;einbra 1994. Med velikimi tr-
gi je treba seveda omeniti Nem-
jjjo, kjer je bilo lani za 3,6 od-
stotka več kupcev. V Italiji so
Igni prodali za dva odstotka več
avtomobilov, v Veliki Britaniji
pa 7ii 1,8 odstotka. Dokaj slabo
je Slo Franciji, kjer je bil posel
skromnejši za 2,1 odstotka, še
[(olj pa Španiji, kjer je bilo kup-
cev za več kot 11 odstotkov
manj. Vrstni red avtomobilskih
tovarn pa je tudi lani ostal bolj
ali manj nespremenjen. Tako je
v vrhu nemški Volkswagen.;
Zagotovil sije 16,8 odstotka;
evropskega trga, kar je poveča--
nje za odstotek. Ker ima v svoji
skupini še Škodo, Audi in Seat
je lahko zasedel različne tržne
razrede, pri čemer je znano, da
se lahko dobremu rezultatu zah-
vali predvsem zaradi dobre pro-
daje VW pola, pa audija A4 in
deloma tudi škode felicie. Ne-
kaj več kot 13 odstotkov trga je
imel lani v svojih rokah GM
Europa (Opel, Vauxhall, Saab)
kar pomeni, da je ohremil svoj
predlanski delež. Na tretjem
mestu je francoska korporacija
PSA, ki jo sestavljata CitrOen
in Peugeot, njihov oziroma
njun tržni delež pa je bil 12 od-
stotkov. Ford je malenkostno
zaostajal z 11,9-odstotnim trž-
nim deležem, Fiat pa si je pri-
boril 11,1 odstotka evropske trž-.
ne avtomobilske pogače, kar je
razmeroma lep uspeh, še pose-
bej zaradi tega, ker se je njego-
va prodaja lani povečala za 25
odstotkov. BMW, ki je tudi
lastnik britanskega Roverja, je
bil lani s 6,3-odstotnim deležem
verjetno zadovoljen, medtem ko
Mercedes Benzu pripada 3,4
odstotka trga. Zanimiv je bil tu-
di tržni (ne)uspeh japonskih av-
tomobilskih tovarn. Njihov lan-
ski tržni delež na zahodnoe-
vropskih trgih je bil 10,9-odsto-
ten, kar je seveda manj kot pred-
lani, razlogi pa so seveda bolj
ali manj znani (močan jen).
Omeniti je treba še južnokorej-
ske avtomobilske tovarne. Te so
lani prodale vsega 1,5 odstotka
avtomobilov, a se je njihova
prodaja povečala za skoraj 70
odstotkov, kar je skoraj never-
jeten skok. Ali to pomeni, da so
njihovi načrti (do leta 2000 na-
rediti več avtomobilov kot
Nemčija) uresničljivi?!
Volkswagen Golf 1.9 TDi
irZDA hvalijo hvundaija accent
v ZDA imajo veliko težo in s tem pomen preizkusi, ki jih
opravljajo različne neodvisne institucije. Tako je Consumer Di-
gest, pomembna publikacija za zaščito potrošnikov, ugotovil,
daje hyundai accent najvarnejši avtomobil v svojem razredu.
Preizkus, kije potrdil ugotovitev, je opravilo Nacionalno zdru-
ženje avtocestnega prometa in varnosti, pri čemer so opravili
dva preskusna trčenja. Pri prvem seje avtomobil s hitrostjo 56
km/h zaletel čelno v oviro, pri drugem paje bila hitrost kar 112
km/h, pri čemer so accenta pognali v stoječi avtomobil. Za Hyun-
daijevim najmanjšim vozilom so se uvrstili ford aspire, mer-
cury tracer, nissan altima, pa pontiac grand am, kia sephia, hon-
da civic in še nekaj drugih avtomobilov. Na sliki: hyundai ac-
cent.
BIVIW je lani dobro posloval
BMW je tudi lani posloval
dokaj dobro. Skupni promet
je znašal 33,1 milijarde mark,
kar je za 3^ odstotka več kot
leto prej. Ce zraven štejemo
še Rover, ki ga je BMW ku-
pil januarja 1994, je bila
skupna prodaja večja za 9,4
odstotka.
Sicer pa sta obe tovarni pro-
dali nekaj več kot milijon avto-
mobilov (predlani 931 tisoč).
Najbolje je šel v promet BMW
serije 3, kajti njegova prodaja
seje povečala za sedem odstot-
kov. Ob tem pa v tovarni meni-
jo, da se letos razmere na trgih
ne bodo izjemncposlabšale, če-
prav splošne gospodarske oko-
liščine ne bodo posebej ugod-
ne. BMW ima v rokavu nov
adut in sicer novi BMW serije
5 (na sliki), ki gaje predstavil
decembra lani, prodaja paje ste-
kla (tudi pri nas) prav te dni. Pri
bavarski tovarni pa so zadovolj-
ni tudi s prodajo motociklov,
kajti prvič se je zgodilo, da so
izdelaU_yeč kot 5(Ltisfij5 enpL _
Predstavitev novega nissana
Med novimi avtomobili, ki
bodo letos preplavili sloven-
ske ceste, bo prav gotovo Nis-
sanov lepotec almera. V pod-
jetju Vaš avto na Mariborski
v Celju, so v ponedeljek po-
drobneje predstavili program
Almera, v katerem je kar 23
različnih modelov z najnižjo
ceno 24.900 DEM (1,4 LX 3
D) pa do 34.800 (1,6 SD), ki
ima praktično vse: od klime,
ABS zavor, zračne blazine...
Z Nissanovim prihodom v
Celje si je podjetje Vaš avto
kot uradni prodajalec te avto-
mobilske znamke v mestu ob
Savinji, uredilo tudi nov ser-
vis na Cesti v Trnov Ije, na dne-
vu odprtih vrat pa so obisko-
valci lahko s testnimi vožnja-
mi tudi praktično preizkusili
več modelov almere.
EDI MASNEC
5t. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Št. 7. - 15. februar 1996

ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
FELJTON - ROMAN
3i
Očitneje bilo, da seje na-
jin gostitelj Amat istovetil s
tem karatejskim idolom, ki ga
je kdo ve kdaj videl v kinu.
Resnično mu je bil podo-
ben. Bila sva v zadnjem ob-
mejnem mestu Irana pred pa-
kistansko mejo, v Zahedanu.
Da sva se nahajala v bližini
večjih meja, je potrjevala tudi
raznolikost prebivalstva, pra-
vi mali Babilon.
Gostitelja, Afganistanca
Amata, sva spoznala dan po-
prej. Prinesla sva mu darilce
dveh slovenskih popotnikov,
ki sta se bolna, po čudnem
naključju znašla pri njem
pred letom dni. Sprejel naju
je kakor kralja. Gostitelj je ta-
koj izpraznil sobico, v kateri
je prebival z ženo. Sobica je
bila del tipične muslimanske
hiše. Majhno betonirano dvo-
rišče, sredi katerega je na ste-
bru kraljevala vodovodna pi-
pa, so obkrožale sobice z rav-
nimi strehami. Stranišče v ko-
tu dvorišča, ki gaje od ceste
ločeval visok zid, je bilo
hkrati tudi priročna kopalni-
ca. Celota je izžarevala steril-
no čistost. Bila sva posvečena
gosta sedemčlanske družine,
ki jo je vodil Amatov stric. Za
naju je bil ta postanek hkrati
koristen, pa tudi naporen.
Slabosti, ki so jih sestavljali
pogovori, omejeni na ogledo-
vanje fotografij in vljudnost-
ne nasmeške, na ogled mesta,
ki se je sprevrgel v razkazo-
vanje tujcev Amatovim so-
rodnikom in znancem in ve-
černo skupinsko buljenje v
televizor, so odtehtali hrana,
kopanje, pranje in nočno spa-
nje.
S klopi razmajanega avto-
busa, ki nas je majhno skupi-
no potnikov peljal proti 20 ki-
lometrov oddaljenemu mej-
nemu prehodu, sem zrl na po-
stavo sredi ceste, kije ostaja-
la za nami. Amat nama je s
solzami v očeh še vedno ma-
hal v slovo. Moja črna evrop-
ska duša je ugibala: "So to
solze zaradi odhajajočih pri-
jateljev ali zgolj solze nad sa-
mim seboj, nad usodo, ki ga
je priklenila na ta košček sve-
ta, bogu za hrbtom in ki ji je
le tu pa tam mogoče uiti v
opojnih opijskih hlapih."
Mrtvo mesto
Prehod iransko pakistanske
meje je minil neverjetno hir
tro, brez vsakih zapletov. Iran
sva zapustila v solidnem zi-
danem objektu, ki so ga krasi-
le Homeinijeve slike. Stari
gospod je z velikega panoja
zaskrbljeno zrl za nama še na
pakistansko stran, ko sva ne-
gotovo tlačila puščavski pe-
sek in iskala obmejne objekte
nove dežele. Izkazalo se je,
da so najina pričakovanja ve-
liko previsoka. Sprejel naju je
zavaljen uradnik sedeč na
prostem, pod nadstreškom
razpadajoče barake. Po la-
godnem pogovoru od kod in
kam, je dodal nekaj pikrih na
Iran, kjer so po njegovem
mnenju pobesili številne do-
bre Pakistance. Verjetno je
imel v mislih tihotapce ma-
mil. Potem naju je očetovsko
posvaril pred bodočim ci-
ljem. Indijo, kjer da živijo sa-
mi reveži. To mi je dalo mi-
sliti, kajti pred nama je ležalo
mestece, vas, pravzaprav pri-
kazen, narejena iz zabojev,
gajb, lepenke, vrečevine in še
vsakovrstnih drugih nemogo-
čih gradbenih materialov.
"Če to ni revščina, kaj pa
potem je revščina," se mi je
motalo v glavi, ko je gospo-
dov služabnik slovesno in po-
časi opremljal najina potna li-
sta z žigi. Znašla sva se v ob-
mejnem mestu Taftan. Bliži-
na Afganistana je dajala temu
puščavskemu gnezdu pose-
ben čar. Tu se je trlo Afgani-
stancev s turbani, afganistan-
skih upornikov - mudžahedi-
nov z značilnimi čepicami in
Beludžistancev, ki jih je prav
tako izdajalo posebno pokri-
valo. Vse te ljudi je na mesto,
ki poleti dobi sloves najbolj
vročega kraja na svetu, zvle-
kla nevidna sila, dobiček, ki
ga omogoča desetkrat prece-
njeni iranski denar. Na tisoče
ljudi vsak dan ilegalno pre-
stopi puščavsko mejo v obeh
smereh, bodisi peš, na oslič-
ku, kameli, pa tudi na kolesu.
V Iran potuje denar, nazaj se
vrača trgovsko blago. Te ka-
ravane dobičkarjev, v največ-
jih primerih obupancev, ki
jim tihotapstvo pomeni edino
možnost preživetja, ne usta-
vijo niti krogič iranskih voja-
kov, ki skušajo narediti ne-
mogoče, zaščititi kilometre in
kilometre neprijazne puščav-
ske meje.
Prostorček sredi ničesar
sva zapustila v avtobusu, kije
edina vsakodnevna zveza
skozi   osemsto   kilometrov
dolgo puščavo do nig^
Quette. Vozila nasploh,^
posebno avtobusi in tovoru;
ki, pomenijo v Pakistanu ?
sebno kategorijo. Razriov^
no kovinsko okrasje od
ketajočih zvončkov, verj^!!
različnih ploskovnih kovj
skih reliefov pa do raznovr!
nih slikarij, govori o tem j
je vozilo na tem koncu sv^
predvsem umetniški prednC
Varnost pri vožnji in udo|^
nost potnikov je šele drugo^
nega pomena. To sva ugotj^
vila že v prvih urah naj,
osemnajst urne vožnje p,
luknjastem kolovozu skoj
skalnato puščavo. Imeli sm,
enega voznika, postanki paj^
bili sila kratki, večinoma
radi obedov, večerne in jutrj
nje molitve in zaradi vojašlij
patrulj, ki jih je vedno zno\j
in znova zanimala raznovr^
nost našega tovora. Sedenj
je v tem z ljudmi in tovoroj
prenatrpanem avtobusu
radi petih sedežev v vrstite
izredno malo prostora ms
vrstami, zahtevalo filozofiji
in znanje indijskih fakirjej
Trpljenje je blažila le izredn
pozornost ostalih potniko
Noetove barke do naju.
Iz negostoljubnosti
v...
Iz Quette, beludžistansfc
prestolnice na nadmorski vi
šini 1700 metrov, sva sen
vratolomni železnici spustili
v dolino. Zapuščala sva eneg
najbolj negostoljubnih predt
lov sveta in seveda tudi Paki
stana. Ta predel je neprijaze
skupek gorskih kotlin, pešii
nih puščav in slanih planjai
Tam živijo redki nomadi, I
se prebijajo skozi življenje
nomadsko pašo kamel i
drobnice.
Zanosni ples domačinov v puščavi Taftan.
"Tako, deklica s poljskimi cveticami je spet tukaj, sedaj lahko
gremo!" je rekel mladi gospod.
Komaj so se oddaljili od gostilne, jih je srečalo nekaj deklic iz
vasi. Med temi je bila tudi županova hčerka. To je bila skupina'
deklic, ki so pele na koru in so se pravkar vračale od pevske
vaje. Ena izmed njih je imela krasen šopek vrtnic in ga je hotela
pokloniti Iti. A še preden ga je ta sprejela, je stal med njima
mladi mož in rekel: "Stoj, najprej se mora trnje odstraniti!"
Njegov pogled je še dopolnil to pozornost.
Ta viteška pozornost pred očmi njene matere in vaškimi de-
kleti se je zdela Iti odveč. Vsaj v tem trenutku je ni odobravala.
Z gibom ramen in popolnoma brezbrižno je sprejela rože. Ne
meneč se dalje zanj, se je pridružila skupini deklet, prijela de-
klico, ki ji je podarila rože, pod roko in odšla z njimi, kot da
spada k njim. S svojim vedenjem je hotela mlademu možu poka-
zati brezbrižnost in tako zabrisati to, kar je nesrečna pesem od-
krila.
Mati je videla, da se mora zaradi neprimernega vedenja svo-
je hčerke opravičiti.
"Oprostite, prosim, to trenutno muhavost moje hčerke. Prejšr
nji otroški dogodek ji je zoprn, zato se v svoji nerodnosti in za-
dregi tako obnaša. Iz dolgočasja včasih ne ve, kaj bi delala, in
takrat pesnikuje v svojem otroškem načinu. "
"Ita je ljubek velik otrok, " je odgovoril preprosto. Seveda ga
je njeno vedenje prizadelo, vendar je bilo njegovo srce veselo.
Čutil je, da je kljub vsemu zmagal, saj je bilo jasno, da bi dekli-
ca njegovega imena ne imenovala v pesmi, če bi bila do njega
tako brezbrižna, kot se sedaj dela.
Res je bilo, da je bila Ita plaha in v zadregi, a rte po naravi,
pač pa zato, ker se je zdela ob mladem možu tako majhna in
nepomembna. Zdelo se ji je, da jo v vsem prekaša. V splošnem
je bil povsem drugačen kot vsi mladi dijaki, ki jih je poznala
preko brata, pa tudi kot brat sam. Njim je bilo vse norčavo in
dovtipno, vse in vsakomur je bilo za smeh in šalo. Ernest se je
znal tudi smejati, celo prav prisrčno, toda vsaka njegova bese-
da je bila na mestu, vedno je premišljeno govoril. Nikdar ni
govoril preveč, včasih celo premalo, toda kar je govoril, je ved-
no imelo tehtno vsebino. To je tudi gospe Rakovi ugajalo. Sicer
se ji je vse na njem zdelo vredno pohvale, vendar pa se tega
znanstva ni mogla veseliti. Boječe vprašanje se je zbudilo v njej.
Kaj bi se zgodilo, če se otroci zaljubijo? Na poroko skoro ne bi
bilo mogoče misliti. On je plemič, in io je bil razred zase. Nekaj
nemogočega za Ito. Ita je bila proti njemu le uboga deklica.
Poleg tega je imela z deklico popolnoma druge načrte. Premiš-
ljevala je, kako bi to prijateljstvo preprečila. Vendar ji način,
kako je mladi mož nastopal, ni dal za to prilike. Nikoli ni šel
preko družabnega viteštva. Sicer pa se je tolažila, da bo tako ali
tako moral kmalu odriniti. Ita pojde spet v internat - in iz oči, iz
spomina.
Za mladega gospoda je prišel dan odhoda. Čeprav je zahte-
val garnizijo Pulj, mu je bila začasno dodeljena Gorica.
"To je le skok in jaz bom vsako soboto in nedeljo tam," se je
tolažil Ker pa je bila garnizija v Gorici zaradi tamkajšnjih voj-
nih razmer razpuščena, se je moral javiti v Admontu.
Čeprav se je od Rakovih poslovil že na večer pred odhodom,
je prišel še v zadnjem trenutku ponovno po kratko slovo. Ita je
bila sama doma. Videla je, da prihaja, in mu je skočila naproti.
Na pragu sta se srečala. V roki je držal v svilenem papirju ovit
šopek.
"Hotel sem vam še enkrat reči zbogom in vam izročiti tole za
slovo. " Govoril je naglo, medtem ko je odvijal papir.
"Sam sem ga natrgal za vas!"
"Spominčice!" V sredini šopka je bil bršljanov list, vse sku-
paj pa je bilo povezano z rdečim svilenim trakom. Ita ga je vide-
la prvič v vojni uniformi. Pri tem pogledu ni mogla zadržati
solz. Ganjen je vzel svoj robec in jih ji otrl "Tudi menije hudo,
ker moram iti, toda prosim, bodite hrabri. Kmalu bom spet pri-
šel. Sklenil sem, da bom za svoj daljši dopust zaprosil šele za
božič. Takrat imate šolske počitnice in boste morda v Koprivni-
ci. Če pa bi, kot lansko leto, ostali v Gradcu, potem pridem pač
tja, da vas bom videl Upam, da me med tem časom ne bo kdo
drug izpodrinil, " se je skušal šaliti.
"Da, ampak vi greste na fronto!"
Z muko je spravila iz sebe te besede in že je bila spet vsa v
solzah. Šele zdaj je čutila vso težo slovesa. Na njegovo šalo sploh
ni reagirala, kajti ta trenutek je bil preveč resen.
Ta ganljivi pogled ga je spravil skoraj iz ravnotežja. Najraje
bi bil deklico objel, toda bal se jo je prestrašiti. Bila je še tako
mlada in boječa kot mala srnica. Z odločno kretnjo je prijel
njene male ročice in jih ponovno poljubil.
"Ne mislite, prosim, na to, ljuba Ita. Vsaka krogla ne zadene.
Pisal vam bom vsak dan in pomislite, da bo na Jronti vaša pošta
moja edina tolažba."
Rad bi ji bil še kaj povedal, toda tudi on je čutil srce do vratu.
Pa tudi kočijaž je že prišel in ga opomnil na odhod. Se stisk rok,
ljubezniv in prisrčen pogled, in moral se je ločiti.
Po tem ganljivem slovesu se je Iti zdelo, kot da je postav/Je^
v drugi svet. Razmišljajoč je gledala na mali šopek sperma
in na list bršljana. "Bršljan. " V govorici rož pomeni kjer >
vezem, tam tudi umrjem. - "Čudno, "je mislila, "on je bil vei\
tako odkrit v svoji pozornosti, in vendar, večkrat sva bila san
skupaj, ko je bila priložnost, da bi mi odkril svoje srce, pa tei
ni storil. Samo enkrat," in tega so se oprijele njene misli. Ko
je razlagal službene čine, je vprašala: " V kolikem času se I
zviša?" Takrat ji je rekel: "Vsako tretje leto, sedaj v vojni pa.
šteje vsako leto dvojno. Normalno se računa od poročnika i
stotnika devet let." Potem je z neprodirnim izrazom na obra
nadaljeval: "So pa tudi izjeme. Po zaslugi se lahko napredovi
nje tudi pospeši. " Po kratkem odmoru je pristavil:
"Če vas mi ne bo prej kdo vzel, vas vzamem jaz kot stotnik
Takrat je Ita te besede hote preslišala. Bila je iznenadena n
tem čudnim odgovorom in ni razumela, kaj ji je s tem hotel p
vedati. Podzavestno pa se je bala vprašati ga za smisel teh i
sed. Zakaj ravno stotnik? Seveda ona ni vedela, da si je že v
izračunal, kako bi si brez tuje pomoči pridobil kavcijo za po'
ko. Kot stotniku mu je namreč potrebna mnogo manjša kavci
Ostro je opazoval deklico od strani in se takrat spraševal:
ko je to sprejela? " Z njenega obraza ni bilo ničesar razbrc
Oba sta se obvladala in nihče ni izdal, kaj se je v tem trenuli
godilo v njunih srcih. Zato nista vedela, kaj naj si mislita drul
drugem, in tako sta molče nadaljevala pot.
Ta čudni dan se je nagnil k zatonu. Ita je še dolgo bede ležoi
Premišljevala je vsako njegovo besedo. - "Kaj je hotel pač n
drugega kot to, da se hoče kot stotnik z njo poročiti?!" Moj Bo,
je to mogoče? Ali more biti to resnica? On pleme ni taš, bol
častnik - ona pa tako neznatna majhna deklica? - "Ita, pretnii
dobro premisli! Ne vtepaj si v glavo, kar bi mogoče po^t^^
grenko obžalovala!" si je sama prigovarjala.
Od tega in edinega časa dalje ji ni nikdar več govoril o sv(l
načrtih in občutkih, do zdaj pred odhodom, s šopkom, kij',
simbolično vendar vse povedal. - Z obema rokama je obj(
šopek in ga z vso pozornostjo ogledovala.
Hotela je za vse življenje obdržati v spominu pogled na
cvetoči šopek. Potem ga je pritisnila k srcu in licem ter šla
nih oči k skrinjici, kjer so bile njene šolske knjige. Vzela je ^
večjo in vanjo, previdno stisnila cvetice. Pazila je, da je bil
lepo položen. Potem je naložila nanjo še več knjig in zap'
pokrov. Žalostna je mislila: "Škoda! Tako rada bi uživala <^
toče rože, zdaj pa morajo pod tako težo umreti. Umreti? Ne,"
sicer umrjejo, toda spomin na njihov cvetoči čas mi bo ostal
življenje svež."
Mladi poročnik se je peljal po krajevni cesti iz Kopriv""
proti Rajhenburgu. Med potjo je bil z očmi in mislimi na ^'l
krajih, ki so ga spominjali na vse doživeto. "Ljubka deklica,
mislil, "veliko mi tvoja usteca niso razodela, tvoje ustnice sO
krčevito zaprle, toda prišel bo čas, ko boš govorila. Jaz ^
potrpežljiv. Zdaj še bolj, kajti tvoje solze in skrb zame stO
razodeli, da ti nisem brezpomemben. " Srečen smehljaj j^*
krožil njegova usta in ga spremljal prav do Admonta. Vso
imel Itin ljubki obraz pred očmi.
Št. 7. - 15. februar 1996

NASVETI
NOVI TEDNIK
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNSK
Naj še enkrat ponovimo na-
grajen*^®' ki so bili izžrebani
u^iroma so si prislužili nagra-
de v radijski oddaji V modnem
^Ttincu pr\'o februarsko sobo-
to: pr^'« nagrado - darilni bon
y vrednosti 5.000 SIT podjetja
papillon iz Celja, ki vam v svo-
ji trgovini ponuja zares kvali-
tetno in modno metrsko blago
ter ženske nogavice, je po pošti
že prejela Valerija Kočevar iz
prevorij, poštar je tudi že do-
stavil zadnjo številko revije
j^oda IN Kseniji Koštomaj iz
Celja. ;
Ročno pleten pulover oziro-^
,na jopico v njej najljubši mo-
dri barvi pa bo konec februar-
ja v uredništvu NT&RC lahko
dvignila Marija Zidanšek, roč-
no poslikan svilen šal pa Bri-
gita Rajšter iz Celja.
Pred vami je tretji kupon z
anketnim nagradnim vpraša-
njem meseca februarja, ki je v
povezavi z akcijo ONE - priloge
Slovenskih novic in revije
Modna Jana - izbora najbolje
in najslabše oblečenih znanih
Slovenk in Slovencev. Potru-
dite se in pošljite izpolnjen ku-
pon, saj bo v naslednji radijski
oddaji poleg vseh običajnih,
podeljena še posebna nagrada,
izžrebana izmed tistih, ki bodo
v svojem izboru najbližje stro-
kovnemu. Pa veliko srčkov in
poljubčkov za Valentinovo!
\z novomodnega koša
Morda se sliši smelo ali celo
nergaško, če zapišem, da je
miselni vzorec letošnje mode
ena sama pisana zmeda, ki
vsebuje stile, zbrane iz »vseh
vetrov« oziroma časovnih ob-
dobij.
Minili so torej časi, ko se je
natančno vedelo, katera dama
je oblečena po zadnji modi, saj
so bili trendi več kot jasni. Če
je bila, denimo, predpisana
dolžina krila decimeter pod
kolenom, ni moda dopuščala
nikakršnih improvizacij navz-
gor ali navzdol.
No, pa povejte, katera dolži-
na krila danes nikakor ni
modna?
Ja, res, neustavljiva zapelji-
vost novih modnih smernic iz-
gublja sladki čar, ali pa ga za-
radi očitne nostalgije za dav-
nimi časi še krepi. Kakor je
opazovalcu pač ljubše oziroma
iz katere perspektive novo
modno dogajanje dojema.
Nekaj osnovnih značilnosti
pomladno poletnih barv in
vzorcev smo si v prejšnjih
dveh modnih zmenkih že ogle-
dali. Seveda bomo rekli kakš-
no tudi o pojavih negacije mo-
de, surrealizmu in trendih,
prilagojenim duhu novega cy-
ber-časa, danes pa kar takole,
»brez pospravljanja«, stresimo
iz modnega koša še nekaj naj-
bolj udarnih pravil: linije
oblek so oprijete ali trapeza-
ste, v kompletu s kratko jopi-
co, ki včasih prehaja v bolero,
blestel naj bi t.i. sach-chaped
(jopica tubaste. oblike s % ro-
kavi), vračajo se hlačni kosti-
mi s širokimi hlačami, puli-
ovratniki na majčkah in pulo-
verjih brez rokavov, široka in
frfotajoča krila, znova so oži-
veli pasovi iz blaga, ki jih kot
pri jutranji halji zadrgnemo
okrog pasu. Ne dajo se svetleči
techno materiali, zelo odprti
sandali z visoko peto in polo
srajčke z zadrgami, ki odkri-
vajo popek, pa še in še... Pre-
den se bomo v te reči tudi za-
res odeli, bo seveda treba pre-
živeti še kakšen snežen in
strupeno mrzel dan.
Pa naj vas med tem pogreje
vsaj misel na pomlad in nova
pomladna oblačila.
ZPRAVUNi iftSIHHI
Kamilica
Boris Jagodic
Kamilica (Chamomilla re-
cutita L.) spada v družino
nebinovk. Je enoletna rastli-
na in v zendji ima kratko, z
mnogimi vlakni poraslo ko-
renino. Iz nje požene do 50
cm visoko, golo in močno
vejnato steblo. To nosi dva-
krat do trikrat pernato de-
ljene liste z ozkimi, skoraj
nitastimi roglji. Na koncu
vej so pccljata koškasta so-
cvetja, ki so sestavljena iz
podvihanih belih jezičastih
in rumenih cevastih cvetov.
Značilnost za pravo kami-
lico je stožčasto, votlo cve-
tišče in plod, ki ima na no-
tranji strani 3 do 5 reberc, na
zunanji strani pa je žlezasto
pikčast. Cveti od maja do
septembra in ima prijeten
vonj.
Raste po njivah, vrtovih,
ob poteh in na pusti in peš-
čeni zemlji od nižin do višav.
Pogosto se goji na večjih po-
vršinah in rastlina naglo ra-
ste in kmalu razvije cvetne
glavice.
Poleti nabiramo cvetne
glavice in jih sušimo tako, da
jih na tanko razprostremo na
zračnem in toplem kraju ali
v sušilniku.
Kamilice vsebujejo eterič-
no olje, flavonoide, sesekvi-
terpenlaktone, sluzi, polisa-
haride, kumarinske spojine,
holin, karoine, organske ki-
sline itd.
Vse te snovi delujejo kom-
pleksno in sicer zavirajo in
preprečujejo vnetja, pomir-
jajo krče in odpravljajo živč-
no napetost, celijo rane in
spodbujajo imuni sistem k
boljšemu delovanju.
Za pripravo čaja vzamemo
eno zvrhano jedilno žlico ka-
miličnih cvetov in poparimo
s pol litra vrele vode, takoj
pokrijemo posodo in pusti-
mo 10 minut, da se tekočina
nekoliko ohladi. Nato prece-
dimo in pijemo po tri do štiri
skodelice čaja pri živčni raz-
draženosti in žalosti, pri kr-
čih, bolečinah in vnetjih v
želodcu, črevesju in v rodi-
lih. Ker polisaharidi spod-
bujajo naš imuni sistem, čaj
pomaga pri prehladnih in
gripoznih boleznih in raznih
vnetjih notranjih organov.
Čaj pomirja krče v trebuhu
pri dojenčkih, spodbuja izlo-
čanje mleka pri doječnicah,
odpravlja neprijetne vetrove
in spodbuja potenje. Prav ta-
ko pomirja bolečine v ledvi-
cah in sečnem mehurju, pri
vnetih jetrih in vranici ter
trebušni slinavki. Lajša bo-
lečine pri hudi čišči, pri ne-
vralgičnih bolečinah in pri
migreni. Pri razjedah v že-
lodcu in na dvanajsterniku
pa moramo piti čaj večkrat
na dan po požirkih.
Kamilični čaj lahko upo-
rabljamo tudi zunanje za iz-
piranje ustne votline pri
vnetju žrela in mandljev, pri
zobobolu, aftah itd. Prav ta-
ko tudi za obkladke pri ra-
nah, ki se slabo celijo ter za
umivanje las, ki se s tem
okrepijo in postanejo svet-
lejši. Lahko si pripravimo
močnejši kamilični čaj, ki ga
dodamo h kopeli in takšna
vroča kopel pomaga pri te-
lesni utrujenosti, bolečinah v
sklepih in pri vneti koži.
ZDilAVNiŠKi NASVET
Veselje_
Nihče nam ne more pre-
prečiti, da si olepšamo živ-
ljenje, razen nas samih. Kdor
želi biti srečen in zadovoljen,
mora srečo deliti.
Podarimo nasmešek do-
mačim, sodelavcem, sploh
vsakomur, ki ga srečamo.
Potrudimo se, da najdemo
za slehernega, ki ob nas živi
in dela, besedico pohvale,
vzpodbude ali dober nasvet.
Prisluhnimo tudi našim ti-
him, skromnim sopotnikom,
ki jim nismo posvečali po-
zornosti. Pustimo jim do be-
sede, ne da bi jih prekinjali.
čeprav govorijo skoraj nepo-
membne stvari. Z besedami,
ki tečejo prek ustnic, odteka
samota, zagrenjenost. Žalost
bledi, ko ji prisluhnemo: ra-
dost, ki jo sporočamo, raste.
Zadržane, potlačene stiske
rodijo bolezen. Tudi nam bo
dobro delo, če nas bo kdo
poslušal.
Čas beži, prijateljstva pa
samevajo. Ali mora vrednost
prijatelja zrasti šele takrat,
ko preti, da ga zgubimo?
prim. ANA KRAKER-
STARMANOVA, dr.med.
astrologini« Ivan«_
Šifra: Bambi
Tudi jaz si želim, da bi mi
kaj napisali o prihodnosti, za-
to vsakič, ko mojega pisma ne
objavite, ne obupam. Ker sem
rojena na meji dveh znamenj,
me zanima, katero astrološko
znamenje je pri meni bolj po-
udarjeno - vodnar ali riba?
Predvsem pa me zanima, v ka-
teri študij ali poklic naj se po-
dam? V zadnjem času se mi je
nabralo tudi nekaj težav z
zdravjem - zanima me, kako mi
kaže v bodočnosti? Prav tako
me zanima, ali bom našla
princa svojih sanj — brez večjih
napak in kdaj? Zelo si želim
vašega odgovora in upam, da
bom tokrat uslišana.
Astrologinja: Vztrajnost pri
pisanju se, kot lahko ta trenu-
tek bereš, torej izplača. In če
grem kar po vrstnem redu sko-
zi tvoje prijazno pisemce, bom
začela pri zdravju. Tvoje Son-
ce je že v znamenju Rib, poleg
pa je postavljena tudi Venera,
planet ljubezni in lepote, tako
da si prava zlata ribica. Ven-
dar pa nasploh nimaš veliko
lastnosti tega znamenja, kajti
Mesec in ASC ter močni Sa-
turn se nahajajo v znamenju
Leva, kar ti daje veliko energi-
je in ti včasih tudi povzroča
težave z zdravjem - predvsem
Saturn. Izogibati se moraš
vsem vrstam pretiravanj - tako
fizičnim kot psihičnim. V vsem
išči srednjo pot in se izogibaj
tudi raznim poživilom - kavi,
coca coli, tobaku in alkoholu.
Prav tako velja to tudi za hra-
no, ki ima veliko holesterola. S
tem moraš začeti že sedaj in ne
šele tedaj, ko telo že protestira
z boleznijo. Zate so primerne
lahke telesne vaje kot so tai
chi chuan, či gong ali vaje iz
joge za izboljšanje hrbtenice
in elastičnosti. Naklonjeni so
ti meseci od januarja do konca
junija, zato bodi takrat aktiv-
nejša, v času od julija do konca
septembra pa bolj pazi na
zdravje, se izogibaj pretirani
vročini ali večjim naporom.
Prav tako pazi na kvaliteto
spanja, preglej ležišče, da
morda ne spiš blizu močnega
sevanja. Čez kakšni dve leti pa
se bo tudi zdravje uredilo in
stabiliziralo. Več sreče ti kaže
na področju čustev in partner-
stva. Parter in zakon bosta za-
te na nek način središče sveta.
Čez približno dve do tri leta
boš srečala princa, ki ne bo
imel večjih napak, ki jih ne bi
mogla prenesti. Zveza bo sta-
bilna in trajna. Nasploh pa bo-
di v življenju previdnejša v od-
nosih z Levi ter ne zaupaj na
prvo žogo povsem neznanim
ljudem v naključnih srečanjih.
Kar se tiče poklica in študija
pa zvezde pravijo takole: ne
podajaj se v zdravstvo ali soci-
alo, ampak raje v jezike, lahko
tudi v delo z ljudmi, vendar na
neobremenjujoči ravni — npr.
knjižnica, galerija, turizem,
prevajanje ipd. Želim ti veliko
sreče in zdravja.
iff. 7. - 15. februar 1996 \
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
34
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
2.2.: Andreja PLESEC iz
Gornjega Grada - deklico, Me-
lita KVEDER iz Petrove - deč-
ka, Ksenija GREŠAK iz Žalca
- deklico, Ksenija ŠKORC iz
Rogaške Slatine - deklico, Ka-
tarina LOŠTRK iz Celja - deč-
ka, Jolanda CEROVŠEK iz
Celja - dečka in Melita ARH iz
Gorice pri Slivnici - deklico;
3.2.: Romana GROBELNIK
iz Loke pri Žusmu - dečka,
Brigita JAZBINŠEK iz Kozja -
deklico in Polona ŠPORN iz
Mozirja - dečka;
4.2.: Anuška SLOKAR iz
Polzele - deklico, Frida BUR-
KELC iz Prebolda - dečka, Da-
nijela STROŽER iz Polzele -
dečka, Suzi KVAS iz Celja -
deklico in Damijana JESE-
NEK iz Celja - deklico;
5.2.: Irena MIJAILOVIČ iz
Šmarja pri Jelšah - deklico,
Andreja ANDREJČIČ iz Bo-
štanja - deklico in Milica
MEDVED iz Loč - deklico;
6.2.: Darja KOZOLE iz Štor
- dečka, Andreja BELE J iz P*ri-
stave - deklico, Karmen MA-
LIS iz Zabukovice - dečka, Ka-
rolina KOKOVNIK iz Bra-
slovč - dečka. Vida GRAJŽL iz
Loč pri Poljčanah - deklico in
Silvestra JAVERŠEK iz Loke
pri Žusmu - deklico;
7.2.: Manuela ŠUPLIKA iz
Celja - deklico in Irena DELČ-
NJAKSMREČNIK iz Dobrne -
deklico;
8.2.: Stanislava MASTNAK
SITER iz Žalca - dekUco, An-
dreja KOVAČIČ iz Petrovč -
dečka in Apolonija HLADIN
iz Velenja - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se Martin SO-
TENŠEK iz Žepine in Nataša
JANČIČ iz Žepine.
Šmarje pri Jelšah
Poročila    sta    se   Vojko
FRANGEŽ iz Rogaške Slatine
in Romana ČERNOŠA iz Ka-
mene.
Velenje
Poročila sta se Stanko RO-
ŠKARlC in Marinka PAULO-
VIČ iz Velenja.
Zlato poroko sta sklenila
Jože in Apolonija ROČNIK iz
Zavodenj.
Žalec
Poročila sta se Aleš ROJNIK
iz Poljč in Anita BIZJAK iz
Polzele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Alfonz ŠMID, 68
let iz Slovenskih Konjic, Ana
KOŠUTNIK, 86 let iz Celja,
Viktor TAJNŠEK, 68 let iz
Žalca, Franc ŠOLMAN, 71 let
iz Sv. Florijana, Jožef ŠKET,
71 let iz Hrastovca, Karol JA-
GER, 76 let iz Celja, Ivan ROJ-
NIK, 64 let iz Glinja, Lovren-
cij ŠERGAN, 84 let iz Zg. Re-
čice, Marija BREZNIK, 82 let
iz Celja, Ivan ROTAR, 64 let iz
Frankolovega, Anton GORE-
NJEC, 88 let iz Srednika,
Frančišek TROBIŠ, 75 let iz
Celja, Franc KOKOVNIK, 75
let iz Polzele, Frančiška SAN-
DA, 88 let iz Spodnje Rečice,
Rudolf ARNIK, 55 let iz Kri-
ievca, Janez VERHOVŠEK, 65
let iz Rogaške Slatine in Franc
ARCET, 68 let iz Pake.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Jožef RATAJC, 76
let iz Ponikve in Julij ana ART-
NAK, 70 let iz Hrastja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Elizabeta HAJN-
ŠEK, 69 let iz Grlic, Alojzi
KOREN, 87 let iz Hrastja ob
Bistrici, Janez ČERNELC, 90
let iz Trebč, Martin BOŽIČEK,
89 let iz Trebč, Rudolf MA-
JA VŠEK, 89 let iz Rogaške
Slatine, Marija JUC^ 67 let iz
Gostince, Ana GRAŠIČ, 83 let
iz Pijovcev in Florjan MLINA-
RIC, 60 let iz Belega potoka
pri Lembergu.
Velenje
Umrii so: Ivan ZUPANC, 69
let iz Celja, Franc STRMŠEK,
51 let iz Jerneja pri Ločah,
Ljudmila BREZNIK, 86 let iz
Celja, Avguštin VAČUN, 59 let
iz Lokovice, Adolf ANŽE-
LAK, 55 let iz Gradišč, Bojka
Terezija MENHART, 89 let iz
Topolšice, Ivan GRADEČKI,
83 let iz Rogaške Slatine, Ma-
rija CVERLIN, 52 let iz Roga-
ške Slatine, Ivan KVAS, 67 let
iz Petrovč, Mihael OJSTER-
ŠEK, 86 let iz Laškega in Ana
TRAVNIKAR, 76 let iz Trebč.
Žalec
Umrli so: Janez PEČOV-
NIK, 83 let iz Kaple, Draga
Ljudmila MARJANOVIČ, 84
let Iz Mozirja, Frančiška
ŽGANK, 83 let iz Ločice ob
Savinji, Jožef Feliks PINTER,
54 let iz Žalca, Helena KAVA-
LAR, 89 let iz Levca in Frida
ZUPANC, 85 let iz Kasaz.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE: Zdravstvena služba je or-
ganizirana v dopoldanskih in po-
poldanskih ordinacijah, prav tako
imajo organizirano neprekinjeno
24-umo dežurstvo. Dežurna am-
bulanta dela ob delavnikih od 13.
do 7. ure naslednjega dne, ob so-
botah, nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika za
obisk na domu lahko naročite ka-
darkoli, vendar bodo nenujni hi-
šni obiski ob delavnikih opravlje-
ni po 13. uri. V primeru življenj-
ske ogroženosti kličite telefonsko
številko 94, sicer je telefon 434-
000 ali 434-211, za nujne urgence
pa 434-212.
ZDRAVSTVENI DOM
LAŠKO: Zdravstvena služba je
CELJE: Glavna lekarna na Sta-
netovi ulici v Celju je od ponedelj-
ka do petka odprta od 7, do 20. ure,
ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure
dalje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj paje organizirano 24-
umo dežurstvo. Enako velja tudi
za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka do
petka od 7. do 18. ure, ob sobotah
od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob sobo-
tah pa od 7.30 do 13. ure. Ob ne-
deljah imajo redno dežurstvo od 9.
do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob sobo-
tah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka do
petka od 7. do 19. ure, ob sobotah
od 7. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka do
petka je lekarna odprta od 7. do 20.
ure, ob sobotah od 7. do 14. ure.
Ob nedeljah in praznikih imajo or-
ganizirano non-stop dežurstvo, z
enoumo prekinitvijo med 12. in 13.
uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do
13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med ted-
nom je od 7.30 do 19.30 ure, ob
sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako
nedeljo imajo dežurstvo, od 8. do
11. ure.
organizirana v dopoldanskih m po-
poldanskih ordinacijah od 7. do
20. ure, nočno dežurstvo je orga-
nizirano od 20. do 7. ure zjutraj
od ponedeljka do petka in sicer za
vso občino. Dežurstvo med viken-
dom je organizirano od f)etka od
20. do ponedeljka do 7. ure zju-
traj, vmes je v soboto odprta redna
ordinacija od 7. do 15. ure. Tele-
fon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM
MOZIRJE: Redno ambulantno
delo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa ima-
ta vsak dan redno delo po dve am-
bulanti in sicer ob ponedeljkih Mo-
zirje in Ljubno, v torek Nazarje in
Gornji Grad, v sredo Luče in Na-
zarje, četrtek Mozirje in Nazarje,
ob petkih pa le Mozirje. Telefon v
Mozirju 831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas or-
dinacij med tednom je od 7. od 19.
ure, od 19. do 7.ure zjutraj paje
organizirano neprekinjeno dežurs-
tvo. Telefon 741-.511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE   KONJICE:
Redna zdravstvena služba je orga-
nizirana od 7. ure zjutraj do 21.,
od 21. do 7. ure zjutraj paje na
voljo redno nočno dežurstvo. Te-
lefon 7.54-.'>22.
Od 17.2. do 23.2.1996   ]^
Sobota, 17.2.: .^.00 Po domače v novo jutro, .5.30 Prva jutranja kroni
ka RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.|j
Dnevni tisk, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika RaSlo, 7 2ft
Tečajnica, 7.35 Dnevni tisk, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8.25 PoJ.
čilo OKC Celje 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15 Kam danes, 12o(i
BBC novice, 13.00 Novice, 14.15 Jack pot, 14.20 Glasba je življenj
15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 160()
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 18.00 Vročih 20, 19.00 PoročiiJ
Deutsche Welle, 20.00 večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaklju.
ček programa in priključitev programu Radia Slovenija.
Nedelja, 18.2.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskon
7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15 %[
ska oddaja-Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.()o
Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi poslu,
šalcev, 18.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slove,
nija.
Ponedeljek, 19.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutraniji
kronika RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Dnevni tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugj
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.30 Horoskop, 8.00 Napoved,
nik, 8.05 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 No.
vice, 10.15 Kam danes, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 BBC novice, 13.0o
Novice, 13.15 Lestvica 3, Tri, IIl.&AS, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika, 19.00
Poročila, Deutsche Welle, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaklju!
ček programa in priključitev programu Radia Slovenija. ;
Torek, 20.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronj.
ka, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnevni
tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja
kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8,2^
Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15 Kam danes
12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Minute za zdravje, 14.00 Napo
vednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvesti-
la, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kro-
nika, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Poročila, Deutsche Welle, 20.00
Večerni program, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia Slovenija.
Sreda, 21.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prvajutranja kronika
RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnev-
ni tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15 Kam danes,
11.40 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mali O,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika, 18.00 Pop loto, 20.00 Večerni
prodam, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slo-
venija
Četrtek, 22.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prvajutranja kro-
nika RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15
Dnevni tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika, 7.20 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8.05 PoroCila, 8.2.^i
Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15 Kam danes}
12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Izbira domače melodije tedna,
14.00 N^vednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser (melodija ted-
na), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika, 18.00 No
kia Eurohit Parada, 19.00 Poročila, Deutsche Welle, 20.00 Večerni pro-
gram, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slove-
nija.
Petek, 23.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prvajutranja kronika
RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnev-
ni tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmgajutranja
kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.35 Dnevni tisk, 8.00 Napovednik, 8.0.'»
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15
Kam danes, 10.45 Filmski sprehodi, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice,
13.15Štengce, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljub-
ljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika,
19.00 Poročila, Deutsche Welle, 20.00 Večemi program, 21.00 DJ Time,
22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija.
IZBOR IZ PROGRAMA
Nedelja. 18. februarja. 10.30
Nedeljski gost: Anica Kumer
Pogovor z letošnjo žlahtno komedijantko in ljubljenko celjske-
ga gledališkega občinstva. Z njo se bo v živo pogovarjala Nataša
Gerkeš.
Torek. 20.f ebruarja. 10.00 In 16.00
Pust na Radiu Celje
Za vse, ki si ne boste ogledali pustnega rajanja na Glavnem
trgu v Celju bo Radio Celje v živo prenašal pustni utrip. Že do-
poldne, od 10.00 naprej, ko bo otroška maškarada in popoldne oi
16.00 naprej, ko bo osrednja pustna prireditev v družbi z ansamb-
lom Štajerskih 7 in izborom najboljših mask. Vmes, ko se na Glav-
nem trgu ne bo dogajalo nič posebnega, bomo na Radiu Celje
pripravili veselo pustno vzdušje z nagradnimi igrami in kontakt-
nim programom. Za Pusta bodo z vami: Tone Vrabl, Mateja
Podjed, Vesna Lejič in Nataša Gerkeš.
I-RADIO CEUE-1
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Uredništvo: Simona Brglez, NataSa Gerkeš, Vesna Lejič, Sergeja
Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešemova 19, Celje. Telefon:
442-500. Studio: 441 -310, 441 -510.
V livarni Vezir d.o.o.,
železarska 3, Štore,
potrebujemo zaradi povečanega obsega proizvodnje
več delavcev v oddell^ih
brusilnice in jedrarne.
Zainteresirane pozivamo, da pridejo na razgovor v ka-
drovsko službo podjetja vsak delavnik med 8. in 13.
uro.
INSTALACIJE KREVZEL
vodovod, ogrevanje, plin
Trg svobode 5, 63325 Šoštanj
zaposli za nedoločen čas
4 samostojne monterje ogrevanja
Ppgojj:
-samostojnost pri opravljanju del in nalog
-vozniški izpit B kategorije
-ustrezna strokovna izobrazba - smer energetik IV. stopnja
Objava velja do zasedbe delovnih mest. Informacije dobite
po telefonu (063) 881-038 ali mobitelu (0609) 614-216.
it. 7.-15. februar 1996

INFORMACJE
NOVI TEDNIK
Št. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE - MALI OGLASI
3«
it. 7. - 15. februar 1996

MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Šff. 7. - 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3^
št. 7. - 15. februar 1996

MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 7. • 15. februar 1996
NOVI TEDNIK
RUMENA STRAN

TRAG^riice
Kovaška
»Kovači smo in naša sila,« je poltiho deklamiral dr. Mar-
jan Rožič, ko je izmenično tolkel po »ampasu«. Ritem mu je
narekoval podjetnik Herman Remic iz Dobletine pri Nazar-
jih, pravi kovač pa je bil tokrat za sodnika.
Ugnit brez bleska
Predstavniki velenjskega premogovnika so se pred krat-
kim mudili na delovnem obisku v Južni Afriki. To žal še ne
pomeni, da bodo poslej velenjski knapi skupaj z lignitom
kopali tudi diamante.
Kje Je kužno
znamenje?
Ena od prireditve ob kul-
turnem prazniku v Laškem
bi morala biti ob tamkajš-
njem kužnem znamenju. Ta-
ko je vsaj pisalo na plakatih.
Vse bi bilo lepo in prav, če bi
ob tem še bolj natančno
opredelili kraj prireditve.
Tako bi občani vsaj vedeli,
kam naj gredo. Kužnega
znamenja namreč v Laškem
nimajo...
Slovenski ral
Ob 125 tisoč brezposelnih slovenskih dr-
žavljanih je v Sloveniji med zaposlenimi 34
tisoč prijavljenih tujcev.
Ob mnogih bivših in sedanjih jugoslovan-
skih državljanih je na delu tudi 233 Ukra-
jincev, 180 Rusov, 154 Albancev, 51 Romu-
nov, 48 Kitajcev in 46 Bolgarov, med zahod-
njaki pa 93 Italijanov in 44 Nemcev. Pri
vsem skupaj je res, da marsikateri prii
opravlja delo, ki ga marsikateri sloven
državljan ne bi zlepa.
To velja predvsem za delo v vodoravi
položaju, v okviru najstarejše obrti... S;
pa marsikatera delojemalka postane brž
di delodajalka, seveda na čisto pose
način... ^
Ko je bil naš Janezek iz Svetine še kratko-
hlačnik, je imel izredno dolg jezik. Že takrat
se je vedelo, da bo stranka šaljivcev zanj
edini pravi naslov za srečno življenje.
Nekoč, pri uri narave, ko je tovarišicai
povpraševala po sadežih, je imel glavno be-
sedo.
»Kateri sadež je brez pečk?«
»Banana, tršica.«
»Odlično, Janezek. In kateri ima eno koš-
čico?«
»Češp'la, tr'šica.«
»In kateri ima več pečk?«
»Buča, tr'šica.«
»Odlično. Zdaj pa prosim, to vse nekako
poveži v stavek, te sadeže daj v življenje.«
»Ni problema. Sem sinoči slišal mamico,
ki je grozila očiju: >Če jaz zvem, da si ti
svojo banano v drugo češp'lo vlaknu, ti bom
jaz kar bučo razbila.<«
Stari vic je poslal naš novi član Rudi
ŠTAMPE iz Gorice pri Celju, zanj pa je
glasovala večina naših bralcev, med drugim
tudi Tanja ČRETNIK iz Socke, ki je imela
pri žrebu kuponov srečo. Obema pa se je'
splačalo, saj bosta za nagrado potovala v
soboto z agencijo Dober dan na pustni kar-
neval v Benetke.
Potrudite se tudi vi. Pošljite nam vic ted-
na (neprepisan) ali glasujte za najboljšo
šalo.
Zaupala sta si
starejša zakonca sta se malce zamislila
nad življenjem. Prva je začela »ta stara«.
»Dragi!«
»Kaj hočeš?«
»Dragi, veš.. .veš, nisem ti v življenju vse-,
ga povedala. Veš... jaz sem >farbn'blind<.« I
»Draga. Tudi jaz ti nisem vsega povedal.
Veš,jaz nisem iz Kamnika, ampak iz
Kameruma.«
Žival
Lojz je šel k zdravniku.
»Gospod doktor, povejte mi, sem človek
ali žival?«
»Človek, vendar, zakaj pa sprašujete?«
»Glejte, gospod zdravnik. Vsako jutro te-
čem na postajo kot pes, potem visim v avto-
busu kot opica, sam sebi se zdim neumen
kot bik, ko se pri delu ženem kot osel, mali-
co pojem kot volk, ko pa pridem zvečer
domov, me žena vpraša: >Ali si že spet delal
nadure, vol neumni?<«
Micka
»Poglej, Micka, kakšno koruzo imava le-
tos. Poglej ta storž! Ko bi imel takih vsaj pet
juter!...«
»Jaz pa vsako jutro«, se odreže Mici.
Pomlad
Mala Špelca in njena mamica prideta n
deželo obiskat sorodnike, ki imajo kmetijd
Na dvorišču je mnogo kokoši in med njim
se ves našopirjen sprehaja tudi pav. Špela
ki pava še nikoli ni videla, prime mamico a
roko in reče: »Kajne, mami, zdaj je pa
čisto zaresna pomlad?«
»Seveda je. In kako si to ugotovila?«
»Čisto lahko, poglej, ena izmed kur k
cveti.« ^
Šoferska
^ Slave pride na izpitno vožnjo. Kot bodo
čega voznika ga predsednik komisije vpn
ša: »Kaj bi storili, če se na mašini odtr^
vijak in pade vanjo?«
»He, kaj? Poklical bi veterinarja, sk(^
izpušno cev bi segel v mašino in potegni
vijak ven.« ^
Učenje jezikov
Marka vse dopoldne ni bilo doma in mi
mo je že »hudo« zanimalo, kje se je »stepai<
tako dolgo. .
»Veš, sem srečal sošolko in sva se uči
tuje jezike...«
»To je pa zelo lepo in kako vama gre 1
učenje?«
»Super, takoj sva našla skupen jezik, z
čela pa sva s francoskim...«
Spričevalo
Ivanček je prišel s svojim spričevaloi
pred očeta in že na daleč seje videlo, da in
nekaj za bregom.
»Se še spominjaš, očka, kako si me ved
učil, da mora biti človek vedno skromen?
»Seveda. To še vedno poudarjam, da
skromnost lepa čednost«
»No..., potem ti pa lahko pokažem spi
čevalo«.
V gledališču
Franci je bil spet zadnji v gledališki avi
na dnevih komedije. Vratar ga je prijaz!^^
opozoril: »Lepo prosim, predstava se je ^
začela pred pol ure. Prosim, pojdite po ^
hem na svoje mesto, da ne boste motili dr"
gib ljudi.«
»Kaj... ali že vsi spijo?« se je rahlo ustfl
šil Franci,   m j
Šale so prispevali: Uroš SORGER iz Goml
skega, Ivan LEBEN SLAVC iz Celja, Mira
BIC iz Celja, Franc ZAJC iz Rimskih TopW
Ivan STRMOLE iz Celja, Justina GOSTEČNM
iz Braslovč in Janko POŽEK iz Grobelnega-1
Prošnja za drugo leto
Upravnik SLG Celje Borut Alujevič je ob zaključku Dnevov komedije žarel. Z županom
Jožetom Zimškom, ki je bil zvesti spremljevalec te prireditve, sta nazdravila šestim
Dnevom komedije, Borut Alujevič pa je za vsak primer vdano pogledal še v nebo in prosil:
»Ljubi bog, čeprav nisva iz iste stranke, te prosim, da bi lahko prihodnje leto gledalcem
omogočil udobnejše sedeže v prenovljeni dvorani«.
Kurenti In celjska stanovanja
Tistim, ki v Celju že leta zaman čakajo na stanovanje, tudi letošnji obisk kurentov pri
občinskem stanovanjskem vrhu (pravnica Breda Klemenčič, direktor Nikolaj Zimšek in
financ-ministrica Marinka Jevšenak Stanovanjskega sklada) ne bo nič pomagal. Res, da
kurenti odganjajo zle duhove in zimo, a otoplitve v stanovanjski gradnji le ne zmorejo
zagotoviti. Za slednje bi bolj prav prišla kakšna malha cekinov.
if. 7. - 15. februar 1996