občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Ob 3. juliju — prazniku rudarjev SREČNO, SENOVSKI RUDARJI! 3. julij je za rudarje velik praznik, saj je spomin na čas, ko so se »kna-pi« v črnih revirjih z gladovno stavko uprli neusmiljenemu izkoriščanju, trdno odliočeni, da bodo vztrajali v rovih toliko časa, dokler se ne-uresničijo njihove zahteve. Temeljna je bila seveda - življenje, vredno človeka. Socialistične ideje so se v revirjih razrasle in osvojile razum ter srca rudarjev in njihovih bližnjih. Prav iz revirjev so izšli številni komunisti, ki so krepko pomagali ustvarjati socialistično neuvrščeno Jugoslavijo. Za senovske rudarje — kot za druge — je praznovanje njihovega dne vedno tudi čas za resen premislek o prehojeni poti in hkrati za slovesen dogovor o uresničitvi novih nalog. Takole pravijo: »Čeprav se v jamah še čutijo posledice preteklega časa, ko smo živeli samo še za danes in smo se hudovali, da nas zanemarjajo, imamo možnost — tako glede opreme kot delavoljnih kadrov — da presežemo načrtovane rezultate. 2e v prvih treh mesecih letos smo vložili dodatne napore, da bi presegli načrtovani fizični obseg proizvodnje. V februarju smo nakopali kar za 10,3 odstotka več »črnega zlata«, kot je bilo predvideno, čeprav smo se spopadali z objektivnimi težavami, kot so vdori mulja in vode na delovi-šča. V planih smo si začrtali tudi delo v zvezi z nadaljnjim odpiranjem zalog premoga, ki se bo — — kjub znanim težavam v energetskem gospodarstvu — vendarle pričelo. Naša velika skrb bo — vključiti se čim bolj uspešno v nadaljnji razvoj družbe, ki preživlja hude preizkušnje v bitki za gospodarsko stabilizacijo. Delo smo zastavili z vso vestnostjo, naši delavci so sposobni uresničiti dogovorjene načrte in jih še preseči ter tako prispevati delež, ki ga družba od nas pričakuje.« Dve dolgi kompoziciji VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI s 1500 gosti iz 34 srbskih občin sta se 3. junija za nekaj časa ustavili v Krškem, kjer so jim priredili prisrčen sprejem, na katerem je drage goste pozdravil predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc in med drugim dejal: »Nadvse dragocen je nauk iz preteklosti: kadar smo se opirali na moč ljudskih množic, na bratstvo in enotnost naših narodov, smo vedno premagali vsakršno, naj si bo še tako veliko težavo, in zavrnili smo vsak, naj bo še tako brutalen pritisk.« — Na fotografiji: Franc Šetinc in predsednik RK SZDL Srbije lika Radojlovič. PRIZNANJA JAMSKIM REŠEVALCEM Za uspešno in učinkovito delo v jamski reševalni službi bodo ob letošnjem prazniku rudarjev dobili jamski reševalci Rudnika rjavega premoga Senovo posebna priznanja. DOBITNIKI PRIZNANJ ZA 10-LETNO DELO: ANTON GORJUP, IVAN GRMSEK III., ALBIN MEDVESEK, JANKO MLAKAR. DOBITNIKI PRIZNANJ ZA 5-LETNO DELO: IVAN BUDACKI, JANEZ CI2MEK, FRANC GRMSEK, BOJAN PILETIC. LEOPOLD V. KOZOLE, OPOZORILO OBČANOM NAŠE OBČINE PRAVOČASNO SE OSKRBITE S PREMOGOM! Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva je poslal vsem krajevnim skupnostim v občini Krško dopis naslednje vsebine: »OSKRBA Z GORIVOM ZA ZIMSKO SEZONO 1983/84 V »Našem glasu« št. 7 z dne 14. 4. 1983 je bila objavljena informacija »O oskrbi z gorivom za zimsko sezono 1983/84« oziroma o načinu nabave rjavega premoga in lignita. Rjavi premog lahko občani naročijo in plačajo neposredno pri blagajni Rudnika Senovo brez evidenčnega vpisa. Predvidoma bodo občani premog prejeli 30 dni po vplačilu. Prodaja lignita poteka preko M-Preskrbe Krško. Za nakup lignita je potrebno opraviti evidenčni vpis v prodajalni gradbenega materiala M-Preskrba Krško na železniški postaji. O načinu oskrbe oziroma prodaje je potrebno na krajevno običajni način seznaniti vse občane, da ne bo v jeseni tik pred pričetkom kurilne sezone prehude gneče oziroma bo ceflo lahko prišlo do omejitve prodaje.« STRAN 2 -NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 Ob prazrtfku KS Krško PODELITEV PLAKET KS IN BRONASTIH ZNAKOV OF TROJE DOBITNIKOV ZLATE PLAKETE Ob prazniku Krajevne skupnosti Krško so 15. junija v Delavskem domu Edvarda Kardelja podelili 3 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste plakete KS Krško ter 8 bronastih znakov OF. DOBITNIKI ZLATE PLAKETE: VLADIMIR STOVICEK, akademski kipar, za življenjsko delo na področju ustvarjanja in upodobitve vsebine naše revolucije ter likov revolucionarjev, aktivistov in družbenopolitičnih delavcev kot tudi drugih osebnosti, ustvarjalcev naše kulture, znanstvene in splošne zgodovine. S svojim delom je zabeležil in ohranil stik z njimi za nas, našo mladino in poznejše rodove. STANE NUNČIC za dolgoletno družbenopolitično delo, razvijanje samoupravnih odnosov, še zlasti pri razvoju kmetijstva preko Agrokombinata in vzpodbujanju kooperacije z zasebnimi kmetovalci, kot tuid za njegov izjemen prispevek pri uveljavljanju krajevne samouprave preko organov krajevne skupnosti in v neposrednih stikih s krajani. JOŽE RAClC za dolgoletno družbenopolitčno delo, razvoj in razširitve proizvodnje v TOZD Papirkonfekcija Krško, kjer je uveljavljal odgovornost, ekonomske zakonitosti in razvijal samoupravne odnose, kot tudi za delo v organih krajevne skupnosti, kjer je razvijal krajevno samoupravo pni reševanju vseh problemov. DOBITNIKI SREBRNE PLAKETE: SOP — SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO ob 25-letnicl obstoja, izredno uspešnega delovanja in razvijanja samoupravnih odnosov. Z razvojem je ta delovna organizacija razširila in specializirala proizvodno dejavnost in dosegla velike uspehe s prodajo svojih izdelkov doma in tudi na tujem. PIHALNI ORKESTER TCP »DJURO SALAJ« KRŠKO za 25-letno uspešno delo in nastopanje na prireditvah v občini in v širšem prostoru ter izvajanju samostojnih koncertov, še posebej pa za vzgojo in razvijanje mladega rodu, širjenje tovarištva in sodelovanja pri razvijanju kulturne dejavnosti. GRADBENI ODBOR ZA IZGRADNJO DELAVSKEGA DOMA EDVARDA KARDELJA KRŠKO za uspešno realizacijo prvega dela programa izgradnje delavskega doma, usklajevanje odnosov v pripravi programa in zagotavljanje pogojev za pričetek izvajanja kulturne dejavnosti v novih prostorih. SLAVKO SRIBAR ugleden in priznan družbenopolitični delavec, ki sodi med pristne pripadnike krške krajevne skupnosti »-iz srca«. KS Krško čuti njegovo delavnost in pripadnost na vseh tistih področjih, kjer se dosegajo rezultati predvsem z delom, z veliko amatersko zavzetostjo in brez blišča velikih priznanj. Njegova skromnost in zavzetost za delo ga uvršča med vodilne slovenske filateliste, je vodja mladinske sekcije filatelistov, dolgoletni predsednik pionirskega sveta, poveljnik Gasilskega društva Krško, predsednik komisije za čuvanje kulturnih spomenikov v občini Krško in nosilec številnih drugih funkcij, ki jih opravlja z zavzetostjo in doslednostjo. DOBITNIKI BRONASTE PLAKETE: ZIVKO ŠEBEK za dosežene izjemne rezultate na področju informiranja, široko družbenopolitično dejavnost, razvijanje telesne kulture, zlasti plavalnega športa, in za izredne uspehe pri širjenju kulture, zlasti ob širokih kulturnih in političnih manifestacijah. FRANC CARGO za izjemne dosežke v plavalnem športu, ko je zastopal Plavalni klub Celulozar na tekmovanjih doma in v tujini, ter za uspešno družbenopolitično delo, razvijanje samoupravnih družbenih odnosov in uspešno delo na področju gospodarstva. BOSKO KARABAS za izjemne dosežke pri razvijanju tehnične kulture v občini, še posebej za izjemen uspeh pri vodenju Radidkluba ROTOCEL Krško in vzgoji mladih članov tega kluba kot tudi za uspešno dolgoletno družbenopolitično delo. DOBITNIKI BRONASTIH ZNAKOV OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA: DJORDJE ANDREJASEVIC iz Krškega DOM UPOKOJENCEV KRŠKO MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV KRŠKO ALOJZ VOLARIC, Kovinarska Krško FRAN VODOPIVEC s Pijavške-ga FRANC 2ABKAR iz Krškega VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO PETER ZORKO iz Krškega Socialistična zveza delovnega ljudstva ZAČETEK AKTIVNOSTI ZA IZVEDBO VOLILNIH KONFERENC Predsednica Občinske konference SZDL Margareta Marjetic je 22. junija sklicala v sejni sobi Delavskega doma Edvarda Kardelja Krško posvet s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL v občini Krško, katerega osnovna tema je bil dogovor o začetku aktivnosti za izvedbo volilnih konferenc v SZDL. Kot gradivo za posvet so udeleženci prejeli navodilo o kadrovskih pripravah na volitve v organizacijah SZDL, rokovnik za izvedbo postopkov ob volitvah organov krajevnih in občinske organizacije SZDL, pregled sedanjih članov predsedstva OK SZDL ter seznam organov OK SZDL in predsedstva OK SZDL. Iz rokovnika naj navedemo, da bo celotni postopek volitev potekal od druge polovice junija do prve polovice decembra. Evidentiranje naj bi bilo zaključeno do 25. septembra, volilne seje krajevnih konferenc do 30. oktobra, volilna seja občinske konference pa do 28. novembra. ST. 13 — JUNIJ 1983 »NAS GLAS« STRAN 3 SKLIC SEJE ZBOROV SO KRŠKO V PONEDELJEK, 27. JUNIJA 1983, OB 16. URI se bodo sešli na svoji 15. seji ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A), na svoji 13. seji pa ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (B) in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR (C) Skupščine občine Krško. VSI ZBORI imajo na začasnem dnevnem redu točke: — določitev dokončnega dnevnega reda seje zbora, — potrditev zapisnika prejšnje seje zbora, — OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985, — AKTUALNA PROBLEMATIKA O URESNIČEVANJU DELEGATSKIH ODNOSOV IN DELOVANJU SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V PRVEM LETU TRETJEGA MANDATA, — POROČILO O DRUŽBENI PREOBRAZBI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV, — POROČILO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE V OBČINI KRŠKO IN V SR SLOVENIJI, — ANALIZA O SPREMLJANJU PRIDOBIVANJA PRIHODKOV OBČANOV TER O UGOTAVLJANJU IZVORA PREMOŽENJA V SR SLOVENIJI, — volitve in imenovanja, — vprašanja in predlogi delelacij oziroma delegatov. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta predvidoma obravnavala še: — POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA V SR SLOVENIJI, — POROČILO O STANJU PROMETNE VARNOSTI S PREDLOGOM SMERNIC IN SKLEPOV ZA ZAGOTAVLJANJE VEČJE PROMETNE VARNOSTI. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo predvidoma imel na dnevnem redu še: — ENERGETSKO GOSPODARSTVO S POROČILOM O IZVAJANJA ZAKONA O ENERGETSKEM GOSPODARSTVU IN POROČILOM O STANJU IN RAZVOJU ENERGETSKEGA GOSPODARSTVA V SR SLOVENIJI. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo predvidoma imel na dnevnem redu še: — PREDLOG ODLOČBE O UVEDBI KOMASACIJSKEGA POSTOPKA NA KOMASACIJSKEM OBMOČJU MUZGA — MRA-SEVO V DELU K. O. VELIKO MRAŠEVO IN K. O. VELIKI PODLOG. 3. točka ZZD, ZKS in DPZ: OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 SPREMEMBE POSAMEZNIH NALOG IN OBVEZNOSTI, ŠE POSEBEJ ZMANJŠEVANJE VSEH OBLIK PORABE Delegati bodo pri tej točki obravnavali dvoje dokumentov, kti jih je pripravil Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, njun predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško: Izhodišča in odprta vprašanja pri pripravi sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 in osnutek Dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985. O »IZHODIŠČIH. . .« V uvodu prvega dokumenta je navedeno, kaj vse je narekovalo in bilo upoštevano pri pripravi sprememb in dopolnitev temeljnega občinskega srednjeročnega dokumenta: sklepi in stališča skupščine občiine v zvezi z analizo spremenjenih pogojev gospodarjenja, spremembe in dopolnitve srednjeročnih planov temeljnih nosilcev planiranja, predlog sprememb lin dopolnitev tovrstnega republiškega dokumenta, osnovne usmeritve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, poleg tega ipa še Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč ipred spreminjanjem namembnosti, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije decembra lani. ODPRTA VPRAŠANJA IN PROBLEMI Izvršni svet v izhodiščih poudarja, da je osnutek Dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje I'9i81 — 1985 z izhodišči samo osnova, na kateri je potrebno v času do priprave predloga dogovora in osnutka sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana utrditi s temeljnimi nosilci planiranja razvojne možnosti do leta 1985 in osnove za pripravo dolgoročnejših razvojnih programov, ki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj. Zaradi motenj in problemov, ki se pojavljajo vsakodnevno, je vse preveč ljudi angažiranih na reševanju sprotnih težav (cene, zagotavljanje surovin, repromaterialov, devizni predpisi itd.), premalo pa se ukvarjajo z dolgoročnejšimi rešitvami, predvsem pa z organizacijo dela, tehnično tehnološkimi problemi. V nadaljnjih aktivnostih za pripravo spremenjenih oziroma dopolnjenih planskih aktov za obdobje 1981 — 1985 morajo temeljni nosilci planiranja zagotoviti, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine in predvsem da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov v povezavi z drugimi udeleženci v reprodukcijskih verigah zagotavljali premike v smer stabilnejšega in kvalitetnejšega razvoja. REALNE STOPNJE RASTI S srednjeročnim planom načrtovane poprečne realne stopnje rasti so bile kasneje zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja znižan, vendar tudi te niso bile v prvih dveh letih tega planskega obdobja dosežene (družbeni proizvod le 1,5% namesto 2,2%, dohodek le 0,3% namesto 1,7% (50% povišanje amortizacije!), zaposlenost le 1,6% namesto 1,9%). Da bi zagotovili pogoje za dolgonočnejši stabilnejši razvoj in s tem tudi pogoje za ohranitev sedanje ravni zadovoljevanja skupnih potreb, bomo marali v naslednjih treh letih zagotoviti naslednje poprečne realne stopnje rasti: družben prihodek — 2,7% dohodek — 2,6% zaposlenost — 2,0%. V težjih gospodarskih razmerah in ob zaostrovanju pogojev poslovanja bo potrebno za doseganje teh ciljev predvsem pospešiti ugodne kvalitetne premike v strukturi proizvodnje, v maksimalnem izkoriščanju potencialov v kmetijstvu s čimprejšnjim aktiviranjem novih zmoglji- STRAN 4 -NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 vosti ter uresničevati kvalitetne dejavnike razvoja na osnovi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. RASTI IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI Za doseganje načrtovane realne rasti družbenega proizvoda v letdh 1983 — 1985 'bodo imele prednost v razvoju predvsem tiste družbene dejavnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo na rast produktivnosti dela in s tem na dopolnjevanje dogovorjenih nalog na področju gospodarstva. Predvidena 2,7'% realna stopnja rasti družbenega proizvoda bi komaj omogočala ohranitev visoke ravni družbenega standarda, ki je bila ustvarjena predvsem z izvajanjem srednjeročnega plana 1976 — 1980. Vsako nižje doseganje rasti družbenega proizvoda od ocenjene 2,7% pa pomeni ustrezno zmanjšanje programov SIS družbenih dejavnosti in to tudi tistih delov programov, ki so opredeljeni z ustreznimi zakoni ali samoupravnimi sporazumi. NOSILNE PANOGE IN PROGRAMI RAZVOJA Izvršni svet ocenjuje, naj bi bili nosilni proizvodni kompleksi razvoja v naši občini: — energetski kompleks, — papirna industrija, — kovinsko predelovalna industrija. Izvršni svet ugotavlja: — da je premalo aktivnosti na področju združevanja dela in sredstev ter dohodkovnega povezovanja v reprodukcijskih celotah, zato je prisotna prevelika razdrobljenost nekaterih panog gospodarstva občne; — da sedanje investicijske namere organizacij združenega dela iz področja gospodarstva ne vsebujejo programov, ki bi bili nosilci na-daljnega razvoja. Njihova realizacija bi zagotavljala v pretežni meri odpravo ozkih grli in ohranjanje proizvodnje na sedanji ravni. Pri tem Izvršni svet posebej izpostavlja predvidena investicijska vlaganja v Tovarni celuloze in papirja, ki so nujna za odpravo ozkih grl in ohranitev sedanjega nivoja prdizvodnje, vendar pa kriterijev za družbeno verifikacijo ne zadovoljujejo. Zato predlaga dopolnitev temeljnih kriterijev v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slove- nije tako, da se poleg izvoznih kriterijev opredeli kot kriterij tudi nujnost pokrivanja domačega tržišča z nujno potrebnimi proizvodi (časopisni papir), kar naj omogoči verifikacijo investicijskih vlaganj v Tovarni celuloze in papirja. Papirna industrija je opredeljena kot nosilni proizoodini kompleks v občini, zato bo v dopolnjenih planskih dokumentih za to srednjeročno obdobje potrebno opredeliti tudi njen nadaljnji razvoj. Predvsem temeljni nosilci razvoja na nosilnih proizvodnih kompleksih in drugi bodo morali bolj intenzivno pripravljati take razvojne programe, ki bodo zadovoljili temelj- ne razvojne kriterije in ki bodo tudi osnova za dolgoročnejši stabilnejši razvoj, ter jih opredložiti v družbeno verifikacijo. Osnovne smeri tega razvoja so podane že v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, v občini pa bomo morali določeno opredeliti kateri nosilci znotraj nosilnih proizvodnih kompleksov ibodo lahko zagotavljali hitrejši razvoj gospodarstva občine. Poleg priprave investicijskih programov je nujno potrebno intenzivirati proizvodnjo, ki temelji na višji stopnji predelave in na pripravi novih proizvodnih programov, ki bodo trajno zagotavljali prestrukturiranje in Vključevanje v izvoz na konvertibilno področje. Posebno nalogo pri spremembah in dopolnitvah planskih aktov ima Občinska raziskovalna skupnost, ki naj preko svojih aktivnosti prispeva, da bodo ugotovljene možnosti za bistvene premike pri organizaciji izvozno-uvoznega trženja na osnovi večje konkurenčne sposobnosti, ki naj temelji predvsem na sodobnem razvoju tehnologije in na inovacijskih procesih. Nekateri delovni kolektivi so glede na specifični položaj praktično v celoti odvisni od sistemskih rešitev v slovenskem oziroma jugoslovanskem prostoru in se ne morejo prilagoditi nastalim razmeram (Tovarna celuloze in papirja »Djuro Sala j«, NE — elektrogospodarstvo). Zagotoviti je potrebno, da bodo temeljni nosilci planiranja v večji meri razvijali izobraževalno-razvojno delo in zagotovili, da bosta raziskovalna in inventivna dejavnost pomenila trdnejšo znanstveno podlago naporom za kvaliteto preusmerjanja gospodarstva. Izvršni svet posebej izpostavlja Nuklearno elektrarno KrSiko, ki v sistem planiranja ni vključena in se mora čimprej ivlključiiti tudi v celoten družbeno-ekonomski sistem občine. UREJANJE PROSTORA V času priprave osnutka dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1981—1985 še niso znani vsi elementi, ki bodo bistveno vplivali na možnosti izrabe in organizacije prostora v občini. Te informacije, ki jih bo podal spra-jeti dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije in dopolnjena kategorizacija kmetijskih zemljišč v občini Krško, so bistvenega pomena za dopolnitev planskih prostorskih ddkumentov in bodo najintenzivneje vplivale na opredelitev izrabe zemljišč, ki so v naših planskih dokumentih predvidena za razvoj industrije, z novim zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč pa bi jih morali opredeliti kot trajno kmetijska zemljišča. Prostorska stiska, ki izhaja iz težnje po ohranitvi najboljših kmetijskih zemljišč in iz zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti, onemogoča prostorski razvoj: — v industrijski coni na levem bregu Save in v — industrijski coni Zadovinek. Naslednje odprto vprašanje je zagotovitev površin za črpanje gramoza, problem pa je tudi pomankanje prostora za gradnjo novih zmogljivosti v obrtni dejavnosti. KMETIJSTVO Ker nimajo ugotovljenih vseh možnosti za večjo pridelavo hrane, zato obseg in vrsta kmetijske proizvodnje nista v celoti opredeljena in ne kažeta maksimalne možnosti pridelave in doseganja predvidene realne rasti. Iz tega izhaja nujnost, da takoj pripravimo bilanco rabe kmetijskih površin, da bi dobili podatke o obsegu kmetijskih zemljišč, o kmetijskih zemljiških operacijah, o kulturi in rabi kmetijske zemlje, o obsegu in porabi kmetijske proizvodnje, o pridelkih, o lastnikih zemlje in o izvrševanju drugih za dolgoročnejši razvoj kmetijstva potrebnih ukrepov in dogodkov. Izvršni svet bo zato skupaj s Kmetijsko zemljiško skupnostjo določil konkretne (poimenske) nosilce za izdelavo agro-karte oziroma bilanco rabe kmetijskih površin in predvidel vire za financiranje izdelave tega projekta. Glede na to, da je pretežni del kmetijskih zemljišč v zasebni lasti, mora M-Agrokombinat Krško preko pospeševalne službe in ostalih aktivnosti pritegniti čim več zasebnih kmetijskih proizvajalcev v ko-operacijško proizvodnjo. S tem mo- Doseženi rezultati v gospodarstvu naše občine v prvem trimesečju letošnjega leta: 20,6% načrtovanega letnega družbenega proizvoda in 19,8 % načrtovanega letnega dohodka ob isti ravni zaposlenosti kot v enakem obdobju lani. Izvoz je bil za 16% manjši kot v enakem obdobju lani, zato pa je bilo doseženo 162,1-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Negativno je poslovalo 18 OZD (izguba: 182 milijonov 684 tisoč din), kar je predvsem posledica neurejenih cenovnih odnosov, upadanja investicijske dejavnosti, manjših naročil ter zaostrenih razmer gospodarjenja. ST. 13 — JUNIJ 1983 »NAS GLAS« STRAN 5 ra doseči, da bodo ustvarjeni večji tržni viški kot v prvi .polovici tega srednjeročnega obdobja in da bo dosežena predvidena stopnja razvoja kmetijstva. Pri tem mora tudi sklad za pospeševanje kmetijstva v maksimalni meri pospeševati proizvodnjo hrane. Resna ovira pri rednem poslovanju in zlasti večanju obsega proizvodnje ter izvoza pomenijo najrazličnejše omejitve, kot so: — poraba goriva, — omejitev inozemskih dnevnic, — omejitev raznih oblik dodatnega dela (n. pr. nadure za montažo). Posebno skrb mora M-Agrokom-binat nameniti tudi usmerjanju proizvodnje in prodaje kmetijskih proizvodov na območju občine za večjo in cenejšo samooskrbo. Pri tem naj M-Agrokombinat intenzivira usmerjanje individualnih kimet. proizvajalcev v pridelavo sadja, zelenjave, mesa, mlečnih izdel. in ost. kmet. proizvodov. M-Agrokombinat in M-Preskrha pa morata z medsebojnim sodelovanjem zagotoviti maksimalno vključevanje kmetijskih pridelkov v prodajo v občini. Višje načrtovane stopnje rasti kmetijske proizvodnje temeljijo tudi na izgradnji farme bekonov. Ugotavljamo, da izgradnja kasni, saj bi po prvotnih načrtovanjih v letošnjem letu morala teči že proizvodnja. Razrešiti bo treba tudi vprašanje klavnih zmogljivosti. DROBNO GOSPODARSTVO Zaposlovanje v zasebnem sektorju obrti kaže trend padanja. Zasebna obrtna dejavnost v povezavi z organizacijami združene ga dela mora doseči večji razvoj ko operacijske dejavnosti, zato mora in dustrija nuditi kooperacijska dela drobnemu gospodarstvu. Z ukrepi za vzpodbujanje razvoja obrtne dejav nosti pa imora/mo konkretno vplivati na razvoj perspektivnih dejavnost* in deficitarnih dejavnosti. V odpiranje teh obratovalnic je potrebno pritegniti delavce, ki se vračajo iz začasnega dela iz tujine. GRADBENIŠTVO Sedanji položaj gradbeništva in industrije gradbenega materiala je otežkočen zaradi upadanja investicijskih del. IS meni, da je nujno, da se IGM Sava in SGP Pionir poleg reševanja tekoče proizvodnje in storitev usmerita na dolgoročne intenzivne priprave za gradnjo hidroenergetskih objektov na Savi v smislu načrtovanih skupnih proizvodnih kapacitet v srednjeročnem planu (organiziranje enotne gramoznice za potrebe vseh uporabnikov v dbddbju do ustrezne kamnolomske rešitve). IGM Sava naj pripravi program širšega povezovanja projektivnega biroja, ki naj glede na kadrovski potencial kompletira svojo dejavnost. TRGOVINA IN GOSTINSTVO V krajih, kjer trgovska mreža ne pokriva potreb, je potrebno pospešiti odpiranje zasebnih trgovskih obratovalnic. Na področju družbenega sektorja gostinstva terja sedanje stanje dolgoročno sanacijo, zato je potrebno, da TOZD Hotel Sremič Krško stalno dopolnjuje svojo ponudbo in izkoristi vse možnosti za pridobivanje večjega dohodka. Na področju zasebnega sektorja gostinstva bo potrebno nadaljevati z aktivnostmi, pričetimi z ocenjevanjem in Tangi ran jem zasebnih gostinskih obratov, in doseči, da se bo ponudba nenehno izboljševala in da bomo dosegli kvaliteto tako glede nudenja storitev kot ohranjanja ponudbe domačih speciailitet. Pri izdaji dovoljenj za nove gostinske obrate je potrebno upoštevati že obstoječe gostinske kapacitete in na osnovi programov, ki jih morajo predložiti interesenti za nove gostinske obratovalnice, odločiti, ali je širitev gostinske dejavnosti za določeno območje še potrebna. KRAJEVNE SKUPNOSTI Izvršni svet ugotavlja, da je potrebno zaradi nekaterih izredno perečih problemov s posebno pozornostjo opredeliti vprašanja za reševanje problemov vzdrževanja komu- nalnih naprav v krajevnih skupnostih, ki je kritično, ker za njihovo vzdrževanje krajevne skupnosti nimajo sredstev (ceste, vodovodi). IS ugotavlja, da bo za zagotavljanje boljšega vzdrževanja komunalnih objektov po KS potrebno spremeniti tudi razporeditev enega procenta prispevka iz bruto osebnih dohodkov tako, da bo zagotovljeno vzdrževanje komunalnih objektov po krajevnih skupnostih ne glede na število delavcev, ki so zaposleni iz krajevne skupnosti. Za potrebe krajevnih skupnosti je potrebno proučiti tudi organiziranje skupnega servisa za opravljanje administrativnih in še predvsem finančnih opravil v okviru ustreznih obstoječih administrativnih in finančnih služb. Poseben problem predstavlja elektrifikacija še neelektrificiranih gospodinjstev. Za zagotovitev sredstev za izgradnjo objektov in zadovoljevanje sku- pnih potreb v krajevnih skupnostih je potrebno pokreniti aktivnosti za uvedbo samoprispevkov v krajevnih skupnostih v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Samoupravne interesne skupnosti morajo upoštevati zožene materialne možnosti pri rebalansiranju svojih planskih aktov za obdobje 1981-1985. Pri tem morajo zagotoviti, da bodo najprej zagotovljeni dogovorjeni zajamčeni programi, in predlagati zamik drugih dogovorjenih programov (vse investicije in drugo). Za racionalnejše organiziranje dela bo potrebno čimprej reorganizirati skupne strokovne službe SIS. Ob tem se postavlja zlasti vprašanje prostorskih rešitev. Poseben problem predstavljajo opuščeni družbeni objekti v krajevnih skupnostih, ki jim bo potrebno opredeliti vsebino in se dogovoriti za njihovo saniranje. SPLOŠNA PORABA Na področju splošne porabe bo potrebno za zagotovitev počasnejše rasti od dohodka, doseženega v občini, ter uskladitev porabe z vsemi sprejetimi usmeritvami in dokumenti vzpostaviti na vseh ravneh proračunske porabe finančno disciplino in doslednejše izvajanje sprejetih ukrepov, zmanjšanje neproduktivnih izdatkov ter uskladitev z materialni m i možnostmi. Istočasno je potrebno vzpostaviti finančno disciplino občanov pri iz- polnjevanju obveznosti do družbenopolitične skupnosti, s tem pa v proračunu zagotoviti nadomestitev izpada dela proračunskih prihodkov, ki so bodisi ukinjeni ali preusmerjeni v porabo na ravni republike, ter do. seči tisti nivo splošne porabe, ki ga dovoljuje materialna osnova gospodarstva v občini. Financiranje splošne porabe je nasploh problematično, zlasti izpostavljamo odprto vprašanje financiranja družbenopolitičnih organizacij v občini, je zapisano v »Izhodiščih ...« LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V zaostrenih gospodarskih pogojih bo potrebno posebej izpostaviti financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in še posebej zagotavljanje sredstev za izvajanje programa izgradnje zaklonišč. Nekatere OZD so že uspešno vključile nove oziroma dopolnjene programe v svojo proizvodnjo, vendar pa se v gospodarstvu kot celoti proces prestruktuiranja gospodarstva in vnašanja novih programov v obstoječe oziroma v nove kapacitete še vedno prepočasi odvija. Prepočasi se odvija razvoj predvsem tistih dejavnosti, ki imajo kljub težjim gospodarskim pogojem prioriteto v razvoju in objektivne možnosti za hitrejši razvoj. STRAN 6 »>NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 S seje skupščinskih zborov 9. maja (iz zapisnika) POBUDA ZA KADROVSKO OKREPITEV Zbori so sprejeli poročili družbenega pravobranilca samoupnavtljainja in sodišča združenega dela za leto 1982, pri čemer sta Zbor združenega dela in Družbenopolitični zbor dala tudi pobudo, da se začne postopek za kadrovsko okrepitev družbenega pravobranilca samoupravljanja z namestnikom. Ne glede na to, da so najbrž nekatere problematične zadeve že zadovoljivo rešene, objavljamo vprašanja in predloge delegacij v zboru krajevnih skupnosti 9. maja kot dokaz, da delegati ne hodijo samo roke dvigat, kot jim kdo včasih zlonamerno očita, ompalk Skušajo s svojimi vprašanji in predlogi dajati pobude za reševanje vprašanj, kot to od njih delegatska baza pričakuje. Po zapisniku povzemamo: Delegat KS Krško je izpostavil problematiko oskrbe z gorivom ob nedeljah in praznikih, ker so vse črpalke, razen na Drnovem, zaprte. Ne sme biti izgovor, da ni rentabilno dežurstvo črpalke. Delegacija KS Krško zahteva, da se uredi dežurstvo bencinske črpalke v mestu Krško. KS Senovo: Delovni čas pošte in banke je treba uskladiti z delovnim časom delavcev talko, da bodo koristili usluge pošte in banke v prostem času. Uvodno obrazložitev k poročilu je podal predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško Zdenko Pičel j, obširna razprava delegatov in predstavnikov dejavnikov, zainteresiranih za uspešno delovanje na tem področju, pa je opozorila na izjemno težaven položaj zdravstva v občini zaradi zmanjše- S seje skupščinskih zborov 9. maja (iz zapisnika) POBUDE SVETA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO Skupščinski zbori so sprejeli Poročilo o urensičevanju enotnega si' stema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih Niko 2ibret, podpredsednik IS, je odgovoril, da morajo do 15. maja 1983 servisne službe uskladiti delovni čas tako, da bodo opravljale svoje delo tudi v popoldanskem času. KS Brestanica: Delegat je postavil vprašanje, kdo odreja delovni čas mesnic. Mesnice so zaprte, čeprav bi po delovnem času morale imeti odprto. Niko Ziibret je odgovorni 1, da tudi to področje sodi v isto problematiko in bo rešeno do 15. maja 1983. KS Brestanica: V Brestanici je slaba oskrba z vodo, tudi kvaliteta vode je slaba; enkrat je vodi dodano preveč klora, drugič pa voda ni klorirana. Kdo je odgovoren za nadzor? KS Senovo: Delegat je izpostavil problem prevozov (dijakov, študentov) s Senovega do železniške postaje v Brestanici. Ob nedeljah po poldne se dijaki vračajo v šole in nimajo avtobusne zveze do železniške postaje. vanja finančnih sredstev, naglega naraščanja cen zdravil in bolnišničnih uslug, na znaten razkorak med možnostmi in potrebami. Poseben poudarek je bil dan družbenemu pomenu zdravstvenega varstva in naporom, da se zadrži obseg in nivo zdravstvenih pravic in storitev. Hkrati je bilo opozorjeno na še ve- nesrečah v občini Krško, o katerem sta predhodno razpravljala Odbor za družbenopolitični sistem SO Krško in Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno zamozaščito SO Krško. Družbenopolitični zbor je v zvezi s pojiočilom sprejel tudi obsežne UGOTOVITVE, PRIPOROČILA IN SKLEPE, ostala dva zbora pa sta soglašala s priporočili in pobudami Sveta za LO in DS, ki: 1. predlaga Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj«, da oceni ogroženost delavcev in širšega okolja v primeru nesreče s klorom ter pripravi pogoje in možnosti zaščite; 2. priporoča izvršnemu svetu in občinskemu štabu CZ, da v letošnjem ali naslednjem letu izvede usposabljanje ogroženega prebivalstva za primer nesreče s klorom; 3. daje pobudo za začetek postopka za spremembo alarmnega znaka za nevarnost Cl in drugo RBK nevarnost. dno preslabo povezanost in sodelovanje združenega dela in zdravstvene službe, zlasti pri omejevanju naraščanja bolniškega staleža, integracija v zdravstvu pa mora biti usmerjena v racionalno delo in zagotavljanje višjega nivoja zdravstvenih storitev in uslug. Komisija, izvoljena za pripravo osnutka sklepov (dr. Milan Mlakar, Jože Cijan, Anton Pleterski, Alojz Jelovšek, Niko Zibret in Sonja Ko-stevc), je na podlagi predloženih poročil in vsebine razprave predlagala naslednja STALIŠČA, SKLEPE IN POBUDE: 1. Delegati zborov obeh skupščin ugotavljajo, da se sprejeti sklepi in stališča uresničujejo, vendar še niso vidni vsi rezultati, ker gre za kontinuiran proces, ki bo dal učinke v daljšem časovnem obdobju. Pri nadaljnjem spremljanju sprejetih sklepov bo potrebno dati poudarek predvsem: — nadaljnjim skupnim naporom vseh služb v OZD in zdravstvene službe za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, — izvajanju sporazuma o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami, Ji \ S seje skupščinskih zborov 9. maja (iz zapisnika) VPRAŠANJA IN PREDLOGI DELEGACIJ OZIROMA DELEGATOV: V ZBORU KRAJEVNIH SKUPNOSTI ŽIVAHNO S seje skupščinskih zborov 9. maja (iz zapisnika) IZJEMNO TEŽAVEN POLOŽAJ ZDRAVSTVA V OBČINI Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Krško in skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško je bilo obravnavano Poročilo o uresničevanju sklepov SO Krško z dne 26. 9. 1980 o izvajanju nalog na področju osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvene službe v občini Krško. Pri tej točki je sodeloval družbenopolitični zbor kot zainteresirani zbor. ST. 13 — JUNIJ 1983 »NAS GLAS« STRAN 7 — aktivnostim za ustreznejšo organiziranost zdravstvenih organizacij, — uresničevanju načel svobodne menjave dela ob večji vlogi zbora uporabnikov. 2. Delegati zborov obeh skupščin menijo, da se odsotnost z dela kljub dobro razviti zdravstveni službi ne bo mogla bistveno zmanjšati zaradi številnih vzrokov, kii bolniška stalež pogojujejo. Zaradi razvoja medicinske znanosti se umrljivost nenehno zmanjšuje, hkrati pa to pomeni, da je potrebno za vzdrževanje visokega nivoja zdravstvenih storitev namenjati vedno več sredstev. Zaradi težkih gospodarskih razmer bodo socialni problemi verjetno eden od razlogov za dodaten pritisk na odobravanje bolniških staležev. Delegati smatrajo, da zdravstvena služba ni edini faktor, ki lahko vpliva na zmanjšanje odsotnosti, temveč je v veliki meri odvisna tudi od usklajenega delovanja nekaterih služb v OZD (organizatorji dela, službe vatrstva pni delu, socialne službe, neposredni organizatorji proizvodnje) z zdravstvenimi delavci. Na odsotnost z dela pogosto vpliva tudi slaba delovna zavest ljudi, nedosledna družbena kontrola in lažna solidarnost, predvsem sodelavcev v ožjem delovnem okolju. 3. Pri boleznih, ki povzročajo odsotnost z dela, so evidentirane na prvem mestu bolezni dihal, zato delegati zavezujejo Izvršni svet SO Krško kot koordinatorja, da skupno z Zavodom za socialno medicino in higieno v Novem mestu, Občinsko raziskovalno skupnostjo Krško in Zdravstvenim domom Krško pripravi podatke za občino Krško in primerjalne podatke iz drugih občin, Iki jih uvrščamo v drugo kategorijo onesnaženosti zraka, ter da preveri upravičenost morebitne skupne raziskave glede vpliva onesnaženega zraka na obolenja dihal v občini Krško. 4. Občutno je porasla uspešnost dela osnovne zdravstvene službe. Kljub temu pa se ugotavlja, da je še vedno premalo prisotna preventivna zdravstvena dejavnost, M bi upoštevala specifičnost posameznih OZD (preventivni zdravstveni pregledi, zdravstveni ukrepi za utrjevanje zdravja in delovne sposobnosti, zdravstvene storitve za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih obolenj, zdravstvena vzgoja uporabnikov zdravstvenih storitev). Preventivna zdravstvena dejavnost v OZD je vsebina neposredne svobodne menjave dela, zato je potrebno ugotoviti pozitivne učinke dosedanjih oblik neposredne menjave dela med OZD v občini Krško in zdravstvenim domom ter jih vgraditi v programe OZD. 5. Delegati vseh zborov posebej zavezujejo Izvršni svet SO Krško in Upravo za družbene prihodke za čim večjo izterjavo prispevkov za zdravstveno varstvo, ki naj se v največji možni meri približa 100 °/o. Za tiste davčne zavezance, pri katerih pa se ugotovi, da je izterjava zaradi objektivnih razlogov nemogoča (socialni in starostni moment), mora uprava za družbene prihodke pripraviti predlog za odpis davčnih Obveznosti. 6. Podatki o sredstvih za izvajanje zdravstvenega varstva v občini Krško kažejo na zmanjševanje prispevne stopnje in deleža sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu, občine, vendar v teh izračunih niso upoštevana sredstva, ki jih združeno delo samo obračunava (n.pr. nadomestila OD v primeru odsotnosti z dela do 30 dni, sredstva za neposredno svobodno menjavo dela, sredstva sklada skupne porabe, uporabljena za namene z d ravstvenega varstva). Delegati ugotavljajo, da je finančno stanje v občinski zdravstveni skupnosti Krško resnično kritično, podobno kot v večini ostalih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Izguba se iz prejšnjih let nadaljuje tudi v leto 1983, predvidena izguba pa se bo letos še povečala zaradi izredno visoke rasti cen zdravil, sanitetnih materialov, prehrambenih artiklov in energije. Rešitev takega stanja je v zmanjšanju obsega pravic ali v povečanju prispevne stopnje za zdravstveno 'varstvo. Pred sprejetjem vsakega takega ukrepa pa je potrebno predhodno temeljito proučiti vse možnosti za racionalnejšo organiziranost in poslovanje zdravstvene skupnosti in zdravstvenih organizacij in s tem izkoriščenost vseh notranjih rezerv. 7. Glede na Družbeni dogovor o merilh za samoupravno organiziranost delavcev zdravstvenih organizacij na območju SR Slovenije, ki je sedaj v razpravi, delegati menijo, da mora nova organiziranost zdravstvenih organizacij temeljiti na objektivni oceni in analizi potreb in možnosti posameznih občin ter gospodarske moči razvijanja te družbene dejavnosti. Pri tem bo potrebno izključiti vse lokalistične ter druge ozkoglede interese in upoštevati edini cilj: boljša in cenejša organizacija zdravstvene službe v dolenjski in posavski regiji. Delegati zavezujejo Izvršni svet SO Krško in predsedstvo OZS Krško za koordinacijo vseh potrebnih akitvnosti. 8. Nivo in dostopnost zdravstvenih uslug mora biti približno izenačena za vse zavarovance v Občini Krško, zato mora Zdravstveni dorn Krško poiskati vse potrebne rešitve, da 'bo iimelo območje pod Gorjanca enake možnosti koriščenja zdravstvenih storitev kot območji Senovega in Krškega. 9. Delegati vseh zborov dajejo podporo Samoupravnemu sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva in Aneksu št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Krško za obdobje 1981 — 1985 ter Sporazumu o delitvi dela v Medobčin. zravst. skup. Novo mesto, saj ti dokumenti predstavljajo dobro osnovo za bolj organizirano in učinkovitejše zdravstveno varstvo ter zagotavljajo dolgoročno uveljavljanje racionalizacije na področju zdravstvenega varstva. 10. Delegati vseh zborov smatrajo, da trenutno ni potrebno iskati novih rešitev in ukrepov za izkoriščanje notranjih rezerv na področju zdravstvenega varstva, temveč je potrebno nadaljevati z že pričetimi aktivnlostmi ter bolj dosledno izvajati določila Zakona o zdravstvenem varstvu in sprejetih samoupravnih sporazumov. 11. Delegati zborov občinske skupščine in obeh zborov skupščine Občinske zdravstvene Skupnosti Krško zavezujejo Izvršni svet SO Krško, da tekoče spremlja uresničevanje sprejetih sklepov ter problematiko na področju zdravstvenega varstva v občini Krško. PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI BRESTANICA DOBITNIKI BRONASTIH PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE Brestaničani praznujejo kot svoj praznik 7. junij — dan slovenskih izgnancev, ki so v veliki večini morali prav skozi zbirališče na brestaniškem (rajhenburškern) gradu. Ob prazniku so na osrednji proslavi podelili bronasta priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda sedmim posameznikom in dlrustvu. Dobitniki priznanj so: JOŽE ZEVNIK, MARGARETA MARJETIC, STANE KLANČAR, JOŽE ZIDAR, MARIJA KAVClC, MAKS KENIG, KARLO 2ENER IN AVTO-MOTO DRUŠTVO BRESTANICA. STRAN 8 »NAŠ GLAS« ST. 13 — JUNIJ 1983 i. točka ZZD, ZKS in DPZ: AKTUALNA PROBLEMATIKA O URESNIČEVANJU DELEGATSKIH ODNOSOV IN DELOVANJU SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V PRVEM LETU TRETJEGA MANDATA PREDVSEM ZAGOTOVITI ČIM BOLJŠE POGOJE ZA DELO TEMELJNIH DELEGACIJ Poročilo želi predvsem opozoriti na tista vprašanja in probleme, ki v sedanjem trenutku najočitneje izstopajo in najbolj otežujejo delovanje skupščinskega Isistema in uresničevanje delegatskih odnosov. Poročilo temelji na oceni predsedstva skupščine o dosedanjem delovanju skupščinskega sistema, na ugotovitvah in pripombah, ki so jih dali udeleženci letošnjega seminarja za vodje delegacij in predsednike konferenc delegacij, in podatkih iz ankete, ki je bila posredovana vsem temeljnim delegacijam. Najbolj aktualni sta vprašanja: položaj in delo temeljnih delegacij in konferenc delegacij in delegatov in organizacija in metode dela v skupščinskem sistemu. Čeprav je še več drugih vprašanj in vzrokov, ki neposredno ali posredno vplivajo na vsebino in kvaliteto dela delegatske skupščine, bi s pospešenim razreševanjem teh vprašanj odpravili bistvene ovire za hitrejše uveljavljanje delegatskih odnosov in kvalitetnejše uresničevanje temeljnih funkcij in vsebine dela občinske skupščine. POLOŽAJ IN DELO TEMELJNIH DELEGACIJ IN KONFERENC DELEGACIJ TER DELEGATOV Delegacije z a zbor občinske skupščine, kar v enaki meri in celo še bolj velja za delegacije samoupravnih skupnosti, se še vedno niso uveljavile kot temeljna sestavina samoupravne organiziranosti zlasti v delovnih organizacijah. Ne samo, da so še vedno prepuščene same sebi, minogokje so delegacije praktično odtujene od dogajanj v svoji lastni sredini, niso seznanjene s proble-matiiko svoje delovne organizacije, zato se ne morejo opredeliti do aktualnih vprašanj, delegati pa prihajajo na seje zbora brez predhodno oblikovanih stališč in konkretnih predlogov. Posledica tega je, da tudi o pomembnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu posameznega zbora, ni skoraj nobene vsebinske razprave in konkretnih predlogov in pobud. Že v poročilu za republiško skupščino o delu delegatskega sistema je bila utemeljena ugotovitev, da je treba vzroke za takšno stanje iskati v tem, da so poslovodni in samoupravni organi pri razreševanju problematike svoje delovne organizacije premalo ali sploh ne poslužujejo svoje temeljne delegacije, preko katere bi urejali družbenoekonomske odnose in aktualna gospodarska vorašanja v zboru občinske skupščine kot sestavine političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zato ie tudi neposredna in konkretna pomoč strokovnih služb marsikje povsem izostala. Posledica tega stanja in položaja delegacij pa se kaže v nezadovoljivi vsebini dela delegatov v posameznih zborih, v premajhni ustvarjalnosti delegatov, ni pobud in predlogov za razreševanje konkretnih aktualnih vprašanj, ki mnogokrat neposredno zadevajo zlasti temeljne organizacije združenega dela, pa tudi marsikatero krajevno skupnost. Za uspešnto in učinkovito delo delegatov je potrebna aktivnost vseh ali vsaj večine članov delegacij, delegacije pa se soočajo s pojavom neaktivnosti nemajhnega števila članov delegacij. Kazalo bi čimprej ta problem podrobneje analizirati, ugotoviti prave vzroke in podvzeti ustrezne ukrepe. Podobne ali celo večje težave so prisotne pri delu konferenc delegacij. V primeru ko se več manjših delovnih kolektivov oziroma skupnosti, v katerih vsi zaposleni tvorijo delegacijo, združuje v konferenco delegacij, je težišče dela skoraj izključno na tisti delovni organizaciji, ki je organizacijski nosilec mandata. V tistih organizacijah združenega dela, kjer se več delegacij združuje v konferenco delegacij zaradi določenega števila mandatov, se delo teh delegacij vedno bolj prenaša na konferenco delegacij, a bi ta morala opravljati predvsem tumkcijo usklajevanja in skupnega oblikovanja stališč temeljnih delegacij. Informiranje delegatov: Eden od osnovnih pogojev za uspešno delo delegacij in delegatov je nedvomno kvalitetno sejno gradivo ter vsestranska in pravočasna informiranost delegacij in delegatov. Poročilo navaja, da v pripravi sejnega gradiva še vedno ni dosežena potrebna kvaliteta, kar še posebej velja za obrazložitve, v predloženih rešitvah niso ponujeni alternativni predlogi, v nekaterih gradivih je vse preveč številčnih podatkov, premalo pa so posamezni problemi analitično obravnavani . . . Kljub vsem prizadevanjem predlagatelji še vedno ne pripravijo povzetkov za posamezna gradiva. To delo sedaj zelo uspešno opravlja INDOK center in je vsebina teh povzetkov v delegacijah zelo ugod- no ocenjena. Slaba stran takega načina dela pa je v tem, da povzetki iz objektivnih razlogov kasnijo, ker lahko nastajajo šele z dnevom, ko gre delegatsko gradivo v delegacije, pri čemer pa moramo upoštevati še čas, potreben za tisk v tiskarni. Tako prihajajo povzetki zelo pozno v delegacije, namesto da bi prihajali skupaj s sejnim gradivom. Tu ne gre samo za poslovniško določilo, da mora predlagatelj pripraviti tudi povzetek gradiva. Namen in pomen povzetka je predvsem v tem, da motivira člane delegacij in jih usmerja v vsebino gradiva, na težišče posameznih problemov, da jih hkrati pripravi na sejo delegacije in vzpodbuja k razmišljanju in razpravi o gradivu. Glede na ostrino zahteve delegacij, da predlagatelj v bodoče rednto in pravočasno pripravlja povzetke, se temu ne bo moč več izogniti. Speedway na stadionu Matije Gubca ZLATI ZNAK OBČINE MADŽARU PETRIKOVI-CZU V okviru prireditev ob občinskem prazniku je bila prvo junijsko nedeljo na stadionu Matije Gubca v Krškem že tretjič speedway dirka za ZLATI ZNAK OBČINE KRŠKO. Od jugoslovanskih tekmovalcev se je posebej odrezal domačin Omerzel, ki je z odločitvijo v dodatni — 21. vožnji osvojil drugo mesto. Rezultati: 1. Petrikovicz (Mad) 15 točk, 2. Omerzel (Jug) 13, 3. Nieder (ZRN, lanski zmagovalec) 13, 4. Koc-mut (Jug) 12, 5. Karnas (CSSR) 10, 6. Gerjevič, Horvat, Zibert (vsi Jug). Sova (CSSR) 8, 10. Pavlic (Jug) 7. S poslovnikom določen 20-dnevni rok za dostavo sejmega gradiva se prav tako ne izvaja dosledno, posamezna gradiva pa se pošiljajo tudi naknadno. ORGANIZACIJA IN METODE DELA V SKUPŠČINSKEM SISTEMU Predsedstvo občinske skupščine si nenehno prizadeva za takšno organizacijo in metode dela v skupščinskem sistemu, ki naj zagotovi čim večjo ustvarjalnost zborov, načrtno in sistematično delo, usklajenost akcij vseh dejavnikov, ki se vključujejo v skupščinski sistem, in zagotavljanje osnovnih pogojev za delo posameznih zborov in Skupščine kot celote. V skladu s tem daje predsedstvo poseben poudarek realnemu progra- ŠT. 13 — JUNIJ 1983 »NAS GLAS« STRAN 9 miranju dela in periodičnim delovnim načrtom kot pogoju za sistematično in načrtno delo, se posamezni predlagatelji pretežno usmerjajo na normativno dejavnost, manj pa na družbeno tematiko in aktualna vprašanja. Prizadevanja predsedstva skupščine so še posebej usmerjena na aktivnejše delovanje delovnih teles skupščine, ki naj bi se uveljavila kot metoda neposrednega vpliva delegacij na oblikovanje skupščinskih odločitev. Kdaj tiskano delegatsko gradivo? Z razvojem občinskega INDOK centra je bil dosežen znaten napredek na področju informiranosti. »Naš glas« kot informativno glasilo se je predvsem zaradi svoje vsebine že zelo uveljavilo in je tako postalo nepogrešljivi informator, ki je v vseh sredinah v občini zelo ugodno ocenjen in sprejet. Kljub vsem prizadevanjem pa še vedno ni uresničena odločitev, da se prične z izdajanjem »delegatskega gradiva« v vezani obliki, kot jo ima »Skupščinski poročevalec«. V ta namen pa mora biti sejno gradivo pripravljeno najmanj 7 dni prej kot doslej in prav v tem je verjetno edina težava, da ta naloga ni realizirana. Nedvomno bi izvedba te naloge pomenila bistven kvalitetni napredek v delovanju skupščinskega sistema, kar ugotavljajo tudi v nekaterih občinah v SR Sloveniji, kjer se je ta oblika sejnega gradiva že uveljavila. Poskrbeti bi bilo treba za čimprejšnji prehod na redno izdajanje »delegatskega gradiva«, medtem ko bi moralo »informaciisko glasilo« bolj kot doslej uresničevati funkcijo obojestranskega pretoka informacij in kot sredstvo delegatov, delovnih ljudi in občanov za dajanje pobud, mnenj, predlogov ter kot informator o dogajanju v občini. Zbori — konferenca delegacij: V okviru organizacije in metod dela je treba posebej opozoriti na dosedanje uveljavljanje občinske skupščine kot konference delegacij za zbore republiške skupščine. Analiza izvajanja te funkcije potrjuje, da se zbori občinske skupščine še vedno niso v zadostni meri uveljavili kot konferenca delegacij. Predvsem je še premalo ustreznega angažiranja v temeljnih delegacijah. IZ »UGOTOVITEV, PRIPOROČIL IN SKLEPOV« Kritična ocena v ničemer ne zmanjšuje doseženih rezultatov v uresničevanju skupščinskega sistema, temveč predstavlja pobude in osnovo za pospešeno in doslednejše odpravljanje ugotovljenih slabosti in pomanjkljivosti. Zaostrovanje družbemo-politične-ga položaja, vedno večji vpliv krize svetovnega gospodarskega sistema ter problemi gospodarske stabilizacije so resnični izziv za dosledno uveljavljanje samoupravnega sistema in učinkovito delovanje celotnega skupščinskega mehanizma na delegatskih osnovah. Zato je neobhodno potrebno, da se občinska skupščina hitreje uveljavlja v svoji ustavni funkciji in vlogi političnega sistema socialisti onega samoupravljanja. To pa bo moč uresničiti le, če bodo zagotovljeni osnovni pogoji za delo temeljnih delegacij in če se bodo le-te uveljavile kot osnovne celice skupščinskega sistema. Nadaljnji razvoj in uspešno uveljavljanje delegatske skupščine bo tudi v prihodnje neposredno odvisno od idejnopolitičnega delovanja in angažiranja družbenopolitičnih organizacij v vseh sredinah. Zbori občinske skupščine priporočajo vsem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da skupaj z delegacijami na podlagi tega poročila in v skladu s sklepom občinske konference ZKS Krško analizirajo stanje, slabosti in pomanjkljivosti ter na podlagi teh ugotovitev sprejemajo in nato dosled. izvajajo ustrez. ukrepe za odpravljanje ugotovlje. slabosti. Predsedstvo skupščine in izvršni svet občine naj pospešita priprave za samoupravno organiziranost INDOK centra, poskrbita za realizacijo načrtovanih nalog za izdajo občinskega glasila NAS GLAS kot de- Brez dvoma ti cilji zahtevajo tudi gib balne spremembe upravnih postopkov v SR Sloveniji, njihovo poenostavitev ter v zvezi s tem tudi spremembo obstoječe zakonodaje. Ob tem ne moremo mimo že v letu 1981 zastavljene naloge, ki naj bi v tem srednjeročnem obdobju bila tudi realizirana, to je zmanjšanje števila delavcev v občinskih upravah za 10 odstotkov. To pomeni, da je za dosego vseh navedenih nalog potrebno občinske upravne organe tako organizirati, da bodo z večjo kvaliteto in kvantiteto dela dosegli zaželjene delovne rezul- legatskega in informativnega glasila in čimprej se naj uredi vprašanje združevanja finančnih sredstev za delo centra. Zbori občinske skupščine ponovno postavljajo odločno zahtevo: — da je v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih potrebno zagotoviti čim boljše pogoje za delo temeljnih delegacij; — dosledno je treba spoštovati s poslovnikom skupščine določen rok za dostavljanje sejnega gradiva delegacijam in konferencam delegacij ter posvetiti večjo skrb kvaliteti sejnega gradiva; predlagatelji so dolžni skupaj z osnovnim sejnim gradivom posredovati delegacijam tudi povzetke sejnega gradiva; — čimprej je treba kadrovsko izpopolniti delovna telesa občinske skupščine, zagotoviti potrebne delovne pogoje in omogočiti, da bodo stališča delovnih teles pravočasno poslana v delegacije, in skrbeti, da se bodo delovna telesa uveljavila tudi v vlogi uskla-jevalca stališč delegatov in delegacij. Predsedstvo občinske skupščine bo v skladu s svojo funkcijo koordinatorja skrbelo za diosledno izvajanje delovnega programa in periodičnih delovnih načrtov, spremljalo izvajanje zgoraj navedenih nalog ter o tem poročalo zborom občinske skupščine in predlagalo ustrezne ukrepe. Predlagatelj poročila: predsedstvo SO Krško. tate, zato predlamo skupščini sprejem naslednjih STALIŠČ IN SKLEPOV: 1. a) Občinsko skupščino je potrebno razbremeniti nekaterih nalog formalnega odločanja, ki bi lahko bile dane v pristojnost Izvršnemu svetu oziroma upravnim organom. Enako velja za Izvršni svet, ki se mora razbremeniti upravnih nalog, ki so jih dolžni reševati upravni organa. b) Delavci v občinskih upravnih or- 5. točka ZZD, ZKS in DPZ: POROČILO O DRUŽBENI PREOBRAZBI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PRIBLIŽANJE UPRAVE OBČANOM Poročilo je pripravil strokovni kolegij upravnih organov, predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško. V zaključnem delu poročila je zapisano: Poročilo o preobrazbi občinskih ukravnih organov daje odgovor na to, v kakšni meri je sprejeti odlok o organizaciji občinskih upravnih organov dosegel svoj namen, na katerih področjih bo še potrebno nadaljevati s procesom reorganizacije oziroma bo celo potrebno spremeniti ali dopolniti obstoječe odloke. Osnovni cilji reorganizacije občinske uprave so (namenjeni približanju uprave kot servisa širšemu krogu občanov ob čim bolj strokovnem in čim krajšem postopku. STRAN 10 -NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 ganih morajo v večji meni postati družbeni delavci in biti vse manj »uradniki«. Pri upravnih organih namreč še vedno ugotavljamo nezadovoljivo uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, zlasti v upravnih postopkih. Tu gre za št. nerešenih zadev, za odnos do delovnih ljudi in občanov, počasnost vodenja itd.. c) Med posameznimi upravnimi organi je treba doseči ' večjo medsebojno povezanost in sodelovanje pri opravljanju nalog delegatskega sistema. d) Občinski upravni organi pogrešajo poglobljeno sodelovanje z resornimi upravnimi organi. To sodelovanje je omejeno na prejemanje raznih dopisov z določenimi nalogami občinskih upravnih organov, zanemarjena pa je strokovna pomoč. Zanemarjena je tudi sistematična skrb in strokovno delo v zvezi z organizacijo ter za izboljšanje tehnike in metod upravnega poslovanja. 2. Občinski upravni organi morajo upoštevati usmeritve CK ZKS in 12 vršnega sveta Skupščine SRS glede zmanjašnja admindstrattivno-tehnične-ga kadra in do leta 1985 zmanjšati število zaposlenih za 10 odstotkov. Pri novem zaposlovanju delavcev se je potrebno dosledno držati aktov o sistematizaciji del in nalog ter zaposlovati le delavce z ustrezno strokovno izobrazbo. Upravni organi morajo težiti k temu, da se bo kadrovska struktura zaposlenih izboljšala, zato je potrebno ob razreševanju kaidrovske problematike posvetiti več pozornosti in nameniti več sredstev strokovnemu izpopolnjevanju zaposlenih delavcev, štipendiranju deficitarnih kadrov in ureditvi politike nagrajevanja v smeri izenačevanja delavcev v družbeni upravi z delavci v združenem delu. 3. V okviru sekretariata za občo upravo in upravnopravne zadeve ter v sodelovanju z vsemi upravnimi organi je do 30. 11. 1983 potrebno pripraviti predlog za organizacijo »¦šaMerske službe« za delo občinskih upravnih organov, s čimer bi dosegli večjo funkcionalnost in racionalnost pri reševanju osebnih zadev občanov v upravnem postopku. 4. Komite za družbene dejavnosti in strokovne službe morajo do 30. 11. 1983 pripraviti osnutek za delovanje strokovnih služb za potrebe splošne in skupne porabe ter potrebe DPO. 5. Sekretariat za občo upravo iin upravnopravne zadeve in sekretariat za notranje zadeve do 30. 11. 1983 pripravita predlog rešitve opravljanja strokovnih opravil v manjših krajevnih skupnostih. 6. Sekretariat za občo upravo in upravnopravne zadeve ter komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva do 30. 11. 1983 pripravita predlog sprememb odloka o organizaciji občinskih upravnih organov, po katerem bi se gradbene, komunalne, obrtne in kmetijske zadeve prenesle v komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva s ciljem racionalizacije dela. Te zadeve so namreč trenutno v presoji referenta, s spremembo odloka pa bi prešle v širšo presojo. 7. Uprava za družbene prihodke bo pri nadaljnam delu dala poseben poudarek naslednjim nalogam: a) pravočasni odmeri osnov, knjiženju davkov in prispevkov s ciljem doseganja odstotka izterjave čim bliže 100%, b) s selektivno davčno politiko bo nadaljevala pospeševanje drobnega gospodarstva deficitarnih dejavnosti, c) dosledneje bo izvajala ukrep prisilne izterjatve in s tem preprečevala nastajanje večjih zaostankov, d) v stalnem sodelovanju in trdni povezanosti z organi UNZ, inšpekcijskimi službami, SDK, carinar- 6. točka ZZD, ZKS in DPZ: Opozorilo delegatom: Poročilo o uresničevanju socialne politike v občini Krško je bilo objavljeno v prejšnji — 12. številki NAŠEGA GLASA, poročilo o uresničevanju socialne politike v SR Sloveniji pa v 11. številki Poročevalca Skupščine SR Slovenije z dne 13. maja 1983. V zvezi z »občinskim« poročilom objavljamo stališča in priporočila Izvršnega sveta SO Krško, pri čemer smo k vsaki točki pridali ustrezni vsebinski podnaslov. Izvršni svet SO Krško je na svoji 29. seji dne 24. 5. 83 obravnaval Poročilo o uresničevanju socialne politike v občini Krško, ki ga je pripravil Komite za družbene dejavnosti SO Krško. Na osnovi predhodne razprave, ugotovitev, stališč in pdbud na seji Komiteja za družbene dejavnosti in Odbora za socialno politiko ter na osnovi razprave na seji izvrnšnega sveta predlaga Izvršni svet SO Krško zborom občinske skupščine sprejem naslednjih STALIŠČ IN PRIPOROČIL, na področju izvajanja socialne politike v občini Krško: nico, javnim tožilstvom, sodnikom za prekrške, javnim in družbenim pravobranilstvom bo poostrila kaznovanje davčnih kršiteljev in pri tam hitreje ukrepala, predvsem na tistih področjih, kjer inšpektorji uprave za družbene prihodke nimajo pooblastil, e) predlagala bo spremembe in dopolnitve zakonodaje v tistem delu, kjer je uprava za družbene prihodke ovirana pri izvajanju svoje funkcije, po strokovni poti in preko delegatskega sistema bo sprožila ustrezen postopek. 8. Sekretariat za občo upravo in upravnopravne zadeve bo do 30. 11. 1983 pripravil predlog za spremembo in dopolnitev odlokov o delovanju občinskih upravnih organov v občini Krško na osnovi obstoječe zakonodaje in pozitivnih izkušenj. 9. Z boljšo kadrovsko zasedbo, tehnično opremljenostjo, večjo medsebojno povezanostjo, s pravočasnim planiranjem in večjo odgovornostjo bodo delavci občinske uprave bolje in pravočasne je opravljali naloge s področja delovanja delegatskega sistema v DPS. BOLJ USKLAJENO IN CELOVITO 1. Samoupravne interesne skupnosti, zveze in združenja, ki izvajajo posamezne segmente socialne politike, morajo obravnavati Poročilo o izvajanju socialne politike v svojih samoupravnih organih, ugotavljati morajo, kako se vključujejo v izvajanje ter ugotoviti razloge, ki vplivajo na to, da se nekatere naloge slabše ali pa sploh ne izvajajo in tako ne prispevajo k usklajevanju in celovitemu delovanju na tem področju. Pri oblikovanju programov socialne politike se morajo bolj dosledno vključevati v Skupnost socialnega varstva Občine Krško, izvajalske organizacije z njihovega delovnega področja pa se morajo pri izvajanju socialne politike tesno povezovati s Centrom za socialno delo. Rok: a) Poročilo o izvajanju socialne politike je treba obravnavati do 20. 6. 1983, b) vključevanje v skupnost socialnega varstva — stalna naloga. SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA — POVEZOVALKA 2. Analiza sedanjega stanja uresničevanja socialne polMke v občini kaže, da je socialno varstvo izjem- POROCILO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE V OBČINI KRŠKO IN V SR SLOVENIJI OKREPITI VLOGO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA »NAS GLAS« STRAN 11 no razvito, da pa ni enotne evidence upravičencev in raznih oblik socialnovarstvenih pomoči, ki jih ti prejemajo. Zato je potrebno okrepiti vlogo Skupnosti socialnega varstva kot povezovalca in koordinatorja pri kreiranju socialne politike, okrepiti pa se mora tudi funkcija skupščine Skupnosti socialnega varstva kot enakopravnega zbora občinske skupščine. Prav tako se mora okrepiti medsebojno sodelovanje Skupnosti socialnega varstva in družbenopolitičnih organizacij v občini v cilju seznanjanja in enakopravnega obravnavanja vprašanj socialne varnosti. Rok: stalna naloga. UVESTI ENOTNO EVIDENCO POMOČI 3. Uvesti je potrebno enotno evidenco prejemnikov vseh oblik socialnovarstvenih pomoči v občini. Uvedba enotne skupne evidence, ki naj bi pomenila racionalizacijo dosedanjih postopkov, pogojuje tudi poenotenje postopkov za priznavanje socialnovarstvenih pomoči in poenotenje osnov in meril za social-novarstvene pomoči za prispevke zavezancev. Potrebna je aktivna vključitev vseh dejavnikov pri oblikovanju dokumentov za uresničitev te naloge. Proučiti je potrebno možnost uporabe enotnega programa v SR Sloveniji za avtomatsko obdelavo enotne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. Skupnost socialnega varstva mora pripraviti ustrezni samoupravni sporazum o skupni evidenci, h kateremu morajo pristopiti vse skupnosti, ki se bodo v enotno evidenco vključevale. Center za socialno delo pa naj bi bil izvajalec enotne evidence. Rok: 31. 12. 1983. CENTER ZA SOCIALNO DELO 4. Center za socialno delo se mora uveljaviti kot izvajalec socialne politike v občini. Njegova naloga je, da razvije nove vsebine in metode dela ter se čim tesneje poveže s KS in OZD. Postati mora center za izvajanje širše socialne politike ter koordinator vseh drugih izvajalskih dejavnikov tega področja. Rok: stalna naloga. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE 5. Potrebno je organizirati skupne strokovne službe samouipravniih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Krško. Z organizacijo skupnih služb bo Center za socialno delo opravljal le še izvajalsko funkcijo, strokovna opravila za vodenje politike Skupnosti socialnega skrbstva pa bodo opravljale skupne strokovne službe. Izvršni svet SO Krško predlaga zborom skupščine, da za izvedbo te naloge — ob aktivni udeležbi občinskih družbenopolitičnih organizacij — zadolžijo Komite za družbene dejavnosti ter predsedstva in strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Rok: a) osnutek organizacije do 30. 11, 1983, b) izvedba reorganizacije do 30. 6. 1984. SE O NALOGAH SIS 6. V samoupravnih interesnih skupnostih se je treba, poleg nalog, ki izhajajo iz ugotovitev poročila, dogovoriti še za naslednje aktivnosti: — dosledno uveljavljanje domi-cilne socialne varnosti, nadaljevanje in izpolnjevanje preoblikovanja denarnih pomoči družinam z otroki v neposredne oblike pomoči (funkcionalne), kot so: varstvo v vzgojno varstvenih organizacijah, družbena prehrana, letovanje in šola otrok v naravi, brezplačni učbeniki in drugo. Pri določanju kriterijev za socialnovarstvene pomoči je potrebno bolj kot doslej upoštevati rast življenjskih stroškov in njihov vpliv na socialni položaj posameznikov in družin z najnižjimi dohodki; — nujna je usklajena akcija za pridobivanje rejniških in varstvenih družin ter boljša urejenost materialnega vrednotenja rejništva; — zagotoviti je potrebno celovi- to družbeno skrb in pogoje za kompleksno zdravstveno, vzgojno in socialno obravnavo predšolskih invalidnih otrok; — izdelati je potrebno merila in kriterije za regresiranje prehrane učencev v celodnevni šoli, pri čemer naj bo regres odvisen od ugotovljenih socialno-ekonomsklh razmer; — regresiranje prehrane je nujno zagotoviti tudi srednješolski mla-dni in študentom na višjih in visokih šolah; — gradijo naj se cenejša solidarnostna stanovanja ob racionalni izrabi obstoječega stanovanjskega prostora in upoštevanju primernih higienskih in ekoloških pogojev, pri tem naj se tesno povezujejo projektanti, investitorji in gradbena ope-rativa v cilju hitre ureditve osnovnih stanovanjskih razmer mladim družinam in družinam brez ustreznega stanovanja. — Skupnost za zaposlovanje se mora dosledneje uveljavljati kot nosilka kadrovske politike v občini Krško ter kadrovske potrebe in plane usklajevati v dogovorih in letnih resolucijah. Pri štipendiranju je potrebno podpirati kadrovske šti penddje. saj so večji garant za zaposlitev po končanem šolanju. V organizacijah združenega dela je v skladu s ciljem prestrukturiranja gospodarstva potrebno razpisovati štipendije v večji meri za višje kvalifikacijske strukture. Rok: stalna naloga. KOVINARJI IZ NAŠE OBČINE SO SE DOBRO ODREZALI ROMAN JANKOVIČ — NAJBOLJŠI Od 27. do 29. maja je bilo na Jesenicah VII. proizvodno-delov-no tekmovanje kovinarjev Slovenije, na katerem so se tekmovalci iz občine Krško solidno uvrstili, nekateri pa naravnost presenetili. Naša občina ima republiškega prvaka v varjenju po MAG postopku — ROMAN JANKOVIČ, KOVINARSKA KRŠKO, je to postal v konkurenci 27 tekmovalcev iz ostalih slovenskih občin. Odlično drugo mesto med 27 uvrščenimi tekmovalci je zasedel VINKO ŠALAMON, KOVINARSKA KRŠKO, v ročnem elektroob-ločnem varjenju. » Konstrukcijski ključavničar RADO KLENOVSEK, DJURO SA-SAJ — TOZD VZDRŽEVANJE, je bil peti med 27 tekmovalci. Strugar EDVIN KOCJAN, SOP — TOZD OPREMA, se je med 34 strugarji uvrstil na 7. mesto. Peti najboljši slovenski mehanik otto med 17 uvrščenimi so-tekmovalci je postal IVAN VIZLER, ZASTAVA AVTO — TOZD SERVIS KRŠKO. Med mehaniki diesel se je MARTIN NAGLIC, TRANSPORT KRŠKO, uvrstil na 10. mesto od 19 uvrščenih tovrstnih mehanikov. TIG varilec IVAN FRIDL, KOVINARSKA KRŠKO, je med 17 uvrščenimi tovrstnimi varilci zasedel 6. mesto, plaimenski varilec IVAN ZAKSEK, SOP — TOZD OPREMA, pa se je vrstil na 12. mesto med 22 sotekmovalci. Rezultate smo izvedeli od sekretarja Občinskega sindikalnega sveta Toni j a Pleterskega, od enega izmed tekmovalcev pa smo slišali tudi, da jeseniškim gostiteljem ni uspelo preseči odlične organizacije na lanskem tovrstnem tekmovanju v Krškem. STRAN 12 »NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 7. točka ZZD in ZKS: POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA V SR SLOVENIJI ZASKRBLJUJOČA JE STRUKTURA BREZPOSELNIH Iz POROČILA O URESNIČEVANJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA V LETU 1982 (ESA — 259), ki je objavljeno v 12. številki Poročevalca z dne 13. maja 1983, povzemamo najbistvenejši del UGOTOVITEV, SKLEPOV IN PRIPOROČIL, predvsem da ustrežemo delegatom iz baze, ki težje pridejo do republiškega delegatskega glasila Poročevalec: Kljub temu, da je stopnja brezposelnosti v SR Sloveniji najnižja v SFRJ, ugotavljamo, da se število nezaposlenih v SR Sloveniji povečuje, nadaljevanje tega trenda pa kmalu lahlko povzroči resne težave. Vzrok za takšne težave je tudi v omejevanju investicij v preteklih letih. Brezposelnost v tem trenutku ni toliko zaskrbljujoča zaradi števila brezposelnih oseb, pač pa je zaskrbljujoča struktura brezposelnih, saj ugotavljamo, da je med temi velik delež mladah, strokovnih oseb. Z namenom, da se učinkoviteje in hitreje rešuje problematika na področju zaposlovanja in da se dosežejo cilji, dogovorjeni v družbenih dokumentih, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejema naslednje sklepe: — Republiški komite za delo bo v sodelovanju z Zvezo skupnosti za zaposlovanje redno spremljal stanje na področju zaposlovanja in zaposlenosti in predlagal ustrezne ukrepe v skladu s svojimi pooblastili; — Republiški komite za delo bo v sodelovanju z Zvezo skupnosti za zaposlovanje nadaljeval aktivnosti za doseganje kvalitetnejših elementov zaposlovanja, tako da bo zagotovljen večji prirast produktivnosti in ustvarjen večji dohodek, da se bo izboljšala kadrovska struktura zaposlenih, da se bodo hitreje zaposlovali mladi strokovni kadri, tudi z uvedbo novih prožnejših oblik zaposlovanja; — Republiški komite za delo bo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje, skupnostmi za zaposlovanje in izobraževalnimi skupnostmi intenzivno spremljal stanje in razvoj v tistih organizacijah združenega dela, ki poslujejo na robu rentabilnosti in kjer se pričakujejo večje potrebe po prezaposlovanju že zaposlenih delavcev ter skrbel za pravočasno izoblikovane in sprejete ukrepe za usposabljanje in prezaposlovanje; — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se bo zavzemal, dia se ne bodo zmanjševale možnosti za zaposlovanje delavcev iz manj razvitih območij SFRJ; zlasti pa si bo prizadeval za ustvarjanje večjih možnosti zaposlovanja na manj razvitih območjih SFRJ z usmerjanjem organizacij združenega dela v združevanje dela in sredstev; — Komite Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za osebno delo bo pri novih predpisih, ki bodo urejali področje zasebnega sektorja obrti, upošteval družbena izhodišča za ustvarjanje novih in razširjenih dosedanjih možnosti za večje zaposlovanje v tej dejavnosti; — Republiški komite za delo se bo skupaj z Zvezo skupnosti za zaposlovanje zavzemal za čimprejšnje aktiviranje programov za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb; — Republiški komite za delo bo skupaj z Republiškim inšpektoratom za delo poostril nadzor nad izvajanjem tistih določil sprejete novele zakona o delovnih razmerjih, ki omejuje delo upokojencev po pogodbi o delu in nadurno delo; — Republiški komite za delo bo vztrajal pri doslednem izvajanju instituta pripravništva tako, da bo zaposlovanje pripravnikov za določen čas le izjema, saj je pripravništvo oblika pridobivanja in usposabljanja kadrov za delo v konkretni organizaciji združenega dela; — Republiški komite za zakonodajo bo proučil možnost za zaostritev odgovornosti delavcev v združenem delu, da proizvodna in druga delovna sredstva, s katerimi upravljajo in razpolagajo, uporabljajo v skladu z njihovo ustavno funkcijo združevanja dela na njih; hkrati bo proučil možnosti, kako omogočiti nezaposlenimi osebam organizirati delo na obstoječih, vendar neizkoriščenih družbenih sredstvih. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije priporoča: — Odboru udeležencev družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji, da mora čimprej izdelati programe razvoja drobnega gospodarstva v skladu s stopnjo razvitosti posameznih območij in upoštevajoč razpoložljive kadrovske vire; — Odboru podpisnikov družbenega dogovora o zbiranju in vračanju denarnih sredstev občanov zaradi ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti, da mora izdelati konkretne programe, ki bodo odpirali večje zaposlitvene možnosti, še posebej za delavce, ki se vračajo z začasnega dela v tujini; — Zvezni skupnosti za zaposlovanje, da čim hitreje prouči možnosti, oblike in način Vključitve nezaposlenih v sistem delegatskega odločanja v skupnosti za zaposlovanje; — Zvezni skupnosti za zaposlovanje, da za omilitev neusklajenosti med zahtevami po delavcih, ki jih Izkazuje združeno delo, in profili, ki prihajajo iz šol: a) načrtno organizira zaposlovanje na manj zahtevnih delih iste stroke, po potrebi pa tudi usposabljanje in dousposaibljainje delavcev suficitarnih poklicev v sorodne deficitarne poklice, pri čemer naj skupnosti za zaposlovanje nudijo strokovno in materialno pomoč iskalcem zaposlitve; b) v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, ki bi v ta namen zagotovile materialna sredstva, naj pripravi ustrezne programe; c) vpliva na usklajevanje planiranja obsega izobraževanja in mreže šol ter sodelovanje pri usmerjanju v izobraževanje; d) zagotavlja in izpopolni naj informiranje organizacij združenega dela in iskalcev zaposlitve o mož-nostoh kritja potreb po delavcih z dnevno migracijo ter obvešča organizacije združenega dela, ki izkazujejo deficitarnost določenih poklicev, o predvidenih prilivih suficitarnih poklicev iz izobraževanja in o možnostih za njihovo usposabljanje; e) spodbuja ustvarjanje pogojev za večjo prostorsko mobilnost. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije priporoča delavcem v združenem delu, da pri uresničevanju politike zaposlovanja izhajajo iz tekočih in dolgoročnih družbenoekonomskih interesov, kakor tudi iz odgovornosti za racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi in ustavnega principa, da zaposleni ustvarjajo materialne pogoje za novo zaposlovanje. Organizacije združenega dela se morajo pri vsaki novi zaposlitvi ravnati po samoupravno sprejeti politiki zaposlovanja, ki je opredeljena v samoupravnih sporazumih in letnih načrtih zaposlovanja. Hkrati pa morajo preko vedno bolj razvitih oblik tudi na področju zaposlovanja razvijati samoupravne družbenoekonomske odnose kot nujno sestavino razvoja socialističnega samoupravljanja. »NAS GLAS« — skupne delegatske informacije — Izdaja INDOK center Krško — Naklada 1000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKZ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Pa-pirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 ŠT. 13 — JUNIJ 1983 »NAS GLAS« STRAN 13 8. točka ZZD in ZKS oziroma 7. točka DPZ: ANALIZA O SPREMLJANJU PRIDOBIVANJA PRIHODKOV OBČANOV TER O UGOTAVLJANJU IZVORA PREMOŽENJA V SR SLOVENIJI ALI JE POTREBEN POSEBEN ZAKON? Opozorilo delegatom: dokument, o katerem bo razpravljala slovenska skupščina, je objavljen v POROČEVALCU številka 11 z dne 4. maja 1983, v Našem glasu pa objavljamo v zvezi z dokumentom stališče enega od organov, ki so ga dolžni obravnavati: DELO, SREDA, 15. JUNIJA: Ljubljana, 14. junija — Poseben zakon o ugotavljanju izvora premoženja nd potreben, saj sam po sebi Iz POROČILA O IZVAJANJU ZAKONA O ENERGETSKEM GOSPODARSTVU (ESA — 262), ki je objavljeno v Poročevalcu št. 13 (17. maja 1983) objavljamo predvsem za tiste delegate, ki jim je Poročevalec težje dosegljiv, zadnje poglavje dokumenta, ki ima naslov UGOTOVITVE IN SKLEPI Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ugotavlja: 1. Zakon o energetskem gospodarstvu, ki je začel veljati novembra 1981, se še ne uresničuje v celoti; — zakon je predvidel dvanajst-rnesečni rok za uskladitev samoupravne organiziranosti in poslovanja organizacij združenega dela s področja energetskih dejavnosti. Družbeni dogovor o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju temeljnih organizacij združenega dela energetskih dejavnosti in o smerni cah za organiziranje drugih organi zacij združenega dela v energetskem gospodarstvu je bil sklenjen v avgustu 1982. Potrebne samoupravne aktivnosti za uveljaivitev družbenega dogovora potekajo v organizacijah združenega dela s področja energetskih dejavnosti; — samoupravne interesne skupnosti energetike, ki bi morale biti ustanovljene v šestih mesecih po uskladitvi samoupravne organizira- ne bi zagotovil večje učinkovitosti. S široko družbenopolitično akcijo (ki je pri delu komisij za ugotavljanje izvora premoženja zastala) in s strokovnim ter dobro organiziranim dedom uprav za družbene prihodke lahko na osnovi zakona o davkih občanov in drugih predpisov učinkovito preprečujemo neupravičeno oziroma nezakonito bogatenje in trošenje sredstev. Tako so se na današnji seji opredelili člani sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu RK SZDL in hkrati pohvalili izčrpno, a jedrnato poročilo o spremljanju pridobivanja prihodkov občanov in ugotavljanja izvora premoženja. Medrepubliški dogovor, ki ga je Slovenija lani podpisala, sicer predvideva zakon o ugotavljanju izvora premoženja, ker pa dogovora še ni sprejela SR Srbija, bo v nadaljnjem postopku tako odločitev še mogoče uveljaviti. (J. T.) nosti organizacij združenega dela s področja energetskih dejavnosti, še niso ustanovljene. Pripravljeni pa so že vsi samoupravni splošni akti za ustanovitev teh Skupnosti in so že v javni razpravi (samoupravni sporazumi o ustanovitvi in statuti); — delovni osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in ugotavljanju udeležbe v skupnem prihodku je pripravljen za javno razpravo; — analiza obstoječih predpisov o racionalnem ravnanju z energijo je v pripravi. Na osnovi analize bodo pripravljeni izvršilni predpisi; — organizacija inšpekcijskih služb za parne kotle v občinah še ni vzpostavljena, vendar pa je predlog že pripravljen. 2. Aktivnosti za uresničevanje družbenega dogovora, ustanovitev energetskih skupnosti in oblikovanje oziroma sklenitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in ugotavljanju udeležbe v skupnem prihodku so potekale prepočasi, predvsem pa neučinkovito. Zato bi bilo potrebno: — v organizacijah združenega dela s področja energetskih dejavnosti pospešeno pripraviti in do 31. 12. 1983 sprejeti: — elaborate o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve organizacij združenega dela s področja energetskih dejavnosti; — samoupravne splošne akte v organizacijah združenega dela energetskih dejavnosti; — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in ugotavljanju udeležbe v skupnem prihodku; — da izvršni sveti skupščin občin v SR Sloveniji skupaj z organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami pospešijo aktivnosti za ustanovitev občinskih energetskih skupnosti, v samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva in samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin pa morajo takoj po ustanovitvi občinskih energetskih skupnosti pospešiti aktivnosti za ustanovitev obeh posebnih in republiške energetske skupnosti. Republiški komite za energetiko mora: — sprejeti pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkušanja znanja delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, do 30. 6. 1983; — sprejeti izvršilne predpise do 31. 12. 1983, s katerimi bo uredil: — boljši izkoristek energetskih virov pri transformaciji, — zboljšanje tehnoloških postopkov v gospodarstvu, ki vplivajo na obseg porabe energetskih virov, — zboljšanje diagramov porabe energetskih virov, — racionalnejšo porabo toplote in pogonske energije v stanovanjskem gospodarstvu in industriji, — racionalnejšo porabo energije v prometu; — v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za pravosodje in upravo pripraviti do 30. 6. 1983 predlog organizacije inšpekcij parnih kotlov v občinah. URESNIČITI BO TREBA VRSTO NALOG Iz POROČILA O STANJU IN RAZVOJU ENERGETSKEGA GOSPODARSTVA V SR SLOVENIJI (ESA — 262); ki je objavljeno v istem Poročevalcu, objavljamo — pri čemer smo zaradi stiske s prostorom izpustili nosilce in roke — PREDLOGE AKTIVNOSTI. Aktivnosti energetskega gospodarstva: — doseči povišanje proizvodnje premoga v SR Sloveniji s povečanjem proizvodnje v obstoječih premogovnikih, aktiviranjem proizvodnje v opuščenih premogovnikih, odpiranjem in aksploatacijo novo odkritih nahajališč; — v skladu s politiko cen je potrebno doseči tudi ustrezno razmerje cen premoga za široko potrošnjo, industrijo in termoelektrarne; 9. točka Zbora združenega dela: ENERGETSKO GOSPODARSTVO S POROČILOM O IZVAJANJU ZAKONA O ENERGETSKEM GOSPODARSTVU IN POROČILOM O STANJU IN RAZVOJU ENERGETSKEGA GOSPODARSTVA V SR SLOVENIJI NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST NA PODROČJU ENERGETIKE STRAN 14 »NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 — pripraviti načrt za enakomerno oskrbo SR Slovenije s premogom po občinah in regijah; — Elektrogospodarstvo Slovenije mora pripraviti predlog možnega reprogramiranja tujih kreditov za posamezne energetske objekte; — z rednim izobraževanjem mladine in usposabljanjem odraslih je potrebno stalno zagotavljati priliv novih delavcev v rudarstvo in njihovo usposobitev za sodobno rudarsko tehnologijo; — za premoščanje likvidnosti težav je potrebno angažirati sklade občinskih in republiških rezerv; — ker realizacija določil družbenega dogovora o organiziranju energetskega gospodarstva poteka prepočasi, je potrebno pospešiti vse aktivnosti za uresničitev postavljenih ciljev; — za doseganje učinkovitejšega poslovanja, predvsem zmanjševanja stroškov, bodo OZD energetskega gospodarstva pripravile program«; potrebnih aktivnosti za gospodarnejše poslovanje; — za nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom so potrebni tudi ustrezni podzemni skladiščni prostori; poleg sedanjih pogodbeno koriščenih skladiščnih prostorov v Avstriji je potrebna izgradnja v SR Sloveniji in eventualno v SR Hrvatski; zato je potrebno nadaljevati z geološkimi raziskavami na že ugotovljenih možnih lokacijah in pripraviti sistem zbiranja sredstev; — pospešiti je potrebno priprave za prevzem dodatnih količin zemeljskega plina iz Alžira; — čim prej je potrebno sprejeti samoupravni sporazum o enakomerni — in pod enakimi pogoji — os-oskrbli z naftnimi derivati ter vanj vnesti določilo, da je oskrba posamezne SR in SAP soodvisna od izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja konvertibilnih deviznih sredstev za uvoz energetskih surovin; — z dolgoročnim dogovorom med rafinerijami in oskrbovalno organizacijo združenega dela je potrebno zagotoviti zanesljivejšo oskr bo porabnikov z naftnimi derivati. — za nadaljevanje raziskovalne ga vrtanja za nafto in plin je po trebno z dopolnilnimi raziskavam' izbrati najustreznejšo lokacijo; — na področju elektrogospodar stva je potrebno proučiti višino korekcije obstoječih prispevkov za razširjeno reprodukcijo od povečanja moči, uvedbo dodatnega deleža iz cene električne energije namensko za razširjeno reprodukcijo. AKTIVNOSTI INTERESNIH SKUP-NOSTI IN UPRAVNIH ORGANOV: — politiko cen je potrebno oblikovati tako, da bodo OZD energetskega gospodarstva ob čim večjem koriščenju notranjih rezerv OZD pokrile stroške enostavne reprodukcije in del razširjene reprodukcije ter jim bo s tem omogočeno, da bo- do izpolnjevale obveznosti iz samoupravnega sporazuma interesne skupnosti elektrogospodarstva in samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin; — pospešiti pripravo programa dolgoročne politike cen v energetiki, ki mora zagotoviti tudi pokrivanje dela stroškov razširjene reprodukcije v elektrogospodarstvu; — s politiko najemanja kreditov je potrebno zagotoviti realizacijo deležev virov za financiranje razširjene reprodukcije po planu interesne skupnosti elektrogospodarstva in interesne skupnosti za nafto in plin; — s politiko najemanja kreditov je potrebno zagotoviti realizacijo deležev virov za financiranje razširjene reprodukcije po planu interesne skupnosti elektrogospodarstva in interesne skupnosti za nafto in plin; DELOVANJE SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V letu 1982 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga je Skupščina občine Krško imenovala leta 1974, skupaj z drugimi pristojnimi dejavniki opravil naslednje aktivnosti: 1. Pred zaključkom šolskega leta so bili po vseh šolah opravljeni kolesarski izpiti. Pri tej akciji so sodelovali člani sveta, miličniki PM Krško in inštruktorji AMD. 2. Svet je dal natisniti 10.000 letakov VARNOST NA CESTI, ki Ob ravnavajo varnost pešcev, kolesarjev in voznikov koles z motorjem. Letaki so bili razdelejeni po vseh osnovnih šolah. 3. Pred prlčetkom šolskega leta je svet v sodelovanju s PM Krško pregledal cestno signalizacijo pred šolami. Ugotovljeno je bilo, da je bila signalizacija obnovljena le pri Osnovni šoli Brestanica, Šolskem centru Krško in Dijaškem domu Krško. Pri vseh ostalih šolah v občini pa je bila le delno obnovljena ali pa sploh ne. — proučiti je potrebno možnost dodatnega združevanja sredstev OZD za potrebe energetike in to kot prispevek iz dohodka OZD ali kot prispevek od investicij za uresničitev minlitnalnega programa izgradnje; — glede na razpoložljiva investicijska sredstva v obdobju 1981 — 1985 je potrebno v juniju letos sprejeti optimizacijo izbora objektov kontinuitete; — koriščenje rezervoarskih kapacitet v plinskih elektrarnah Brestanica in Trbovlje za skladiščenje posameznih naftnih derivatov mora biti opredeljeno in pripravljeno za obravnavo v interesni skupnosti elektrogospodarstva; — pospešiti je potrebno izdelavo tehničnih in varnostnih predpisov za podzemeljsko pridobivanje uranovih rud in njihovo predelavo. 4. Pred pričetkom šolskega leta je bil sklican posvet mentorjev prometne vzgoje na šolah, na katerem je bil obravnavan problem varnega prihoda otrok v šolo in odhoda domov. Dogovorjeno je bilo, da bodo šole postavile pionirske prometne straže v bližini šol in prehodih za pešce. Na glavnih prometnih cestah pa je delovala patrola PM Krško. 5. Za varnejše učenje učencev za kolesarske izpite je svet nabavil 1000 parov rumenih narokavnikov in 1000 kap. Učenci prvih razredov in vrtcev pa so prejeli rumene rutice. 6. Tudi v lanskem letu je svet organiziral občinsko tekmovanje KAJ VES O PROMETU, katerega so se udeležile vse osnovne šole in Šolski center Krško. Najbolje uvrščeni so zastopali občino na republiškem prometnem tekmovanju v Ljubljani. 7. Za varnost potnikov v javnem potniškem prometu je svet organiziral dve preventivni akciji pregledov avtobusov in tovornih motornih vozil. Za ta pregleda je bila organizirana specialna enota PSNZ. 10. točka ZZD oziroma 9. točka ZKS: POROČILO O STANJU PROMETNE VARNOSTI S PREDLOGOM SMERNIC IN SKLEPOV ZA ZAGOTAVLJANJE VEČJE PROMETNE VARNOSTI ZAGOTOVITI VEČJO PROMETNO VARNOST! Poročilo navaja, da je stanje prometne varnosti v naši občini še vedno neugodno, saj je bilo prometnih nesreč v letu 1982 precej več kot leto poprej, tehnična brezhibnost vozil izredno slaba, represivnih ukrepov (predlogi sodniku za prekrške, odvzem vozniških dovoljenj in izrečene mandatne kazni) pa nekaj manj kot v letu 1981. Ker je promet še vedno v porastu, prav tako pa tudi število motornih vozil in voznikov, se prometna varnost slabša, čeprav si SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KRŠKO močno prizadeva izboljšati stanje na tem -področju. ŠT. 13 <— JUNIJ 1983 >>NAS GLAS« STRAN 15 8. V sodelovanju s SLOVENIJA AVTOM — TOZD SERVIS KRŠKO, PM Krško in AMD Krško smo v preteklem letu organizirali dve akciji BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO, in sicer pred nastopom dopustov in pred nastopom zime. V takšnih akcijah ima vsak občan možnost do brezplačnega pregleda vozila. 9. V preteklem letu je bila organizirana akcija pregleda brezhibnosti vseh neevidentiranih traktorjev in koles z motorjem. Akcija je potekala po vseh krajevnih skupnostih in je v njej sodelovalo 56 delavcev, in sicer kontrolorji tehničnih pregledov, inštruktorji AMD, miličniki PM ter delavci Občin, sekretariata za notranje zadeve. Pregledanih je bilo 1174 traktorjev in 1260 koles z motorjem, od katerih je bilo tehnično pomanjkljivih za varno vožnjo 276 traktorjev ter 396 koles z motorjem. Brez vozniškega dovoljenja oz. potrdila o znanju cestno prometnih predpisov pa je bilo 122 lastnikov traktorjev in 306 lastnikov koles z mot)orjem. SMERNICE IN SKLEPI ZA ZAGOTOVITEV VEČJE PROMETNE VARNOSTI V OBČINI KRŠKO Izhajajoč iz programa aktivnosti za leto 1982 in iz problematike, nakazane v poročilu, ter na podlagi smernic in sklepov s seje zborov skupščine v letu 1982 Svet ocenjuje, da bo v letošnjem letu potrebno posvetiti pozornost zlasti naslednjim aktivnostim: 1. Se nadalje bo potrebno hitrejše podružbljanje varnosti v cestnem prometu. 2. Zainteresirati bo potrebno vse odgovorne nosilce (AMD, ZSAM, vzgojnoizobraževalne institucije, službe varstva v OZD, upravljalce cest) REZIKI PIRC ŠE ENO ODLIČJE Predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Krško REZI PIRC je bila med 12 nagrajenci, ki so za svoje velike zasluge pri delu z mladim rodom in za mladi rod prejeli plaketo SREČNO OTROŠTVO. Priznanje zveznega pomena jim je na slovesnosti v Ljubljani podelila sekretarka Zveze organizacij za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije Vera Repac. Naši nagrajenki iskreno čestitamo, še posebej v imenu mladega rodu! za aktivnejše vključevanje, v posameznih kritičnih primerih pa tudi komiteje za SLO in DS. 3. Vsako težjo prometno nesrečo s smrtnim izzidom ali večjo materialno škodio bo potrebno temeljito analizirati z vsemi pristojnimi subjekti, ki so vključeni v preventivno aktivnost. 4. Ugotavlja se, da se največ nesreč zgodi v naseljih, čemur je eden izmed vzrokov signalizacija. Zato svet predlaga skupščini, da zaveže upravijalce cest k doslednejši izvedbi talne in vertikalne vestne prometne signalizacije (v sodelovanju s cestno prometno inšpekcijo in pristojnim upravnim organom). 5. Izhajajoč iz problematike tehnične brezhibnosti vozil smatramo, da je potrebno v sklopu izobraževanja iz varstva pri delu v transportnih organizacijah vključiti v program tudi temo o tehnično brezhibnem vozilu (159. člen Zakona o varnosti cestnega prometa). 6. Iz ugotovitev, ki so nakazane v poročilu, izhaja, da je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu neustrezno oblikovan in tudi nima pravne podlage, zato je potrebno v najkrajšem času te pomanjkljivosti odpraviti. Podružbljanje vloge sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se iz leta v leto povečuje, vendar s položajem ne moremo biti zadovoljni, zato predlagamo: a) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mora postati družbeni organ družbenopolitične skupnosti, o katerem se bodo celovito obravnavala oprašanija cestno prometne problematike kot sestavni del vairnostnopolitičnih razmer v občini; b) aktivnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je potrebno dati večji poudarek tudi v lokalnih sredstvih informiranja. NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Iz poročila p stanju prometne varnosti... navajamo /nekatere statistične podatke za leto 1982, tiste številke pa, ki so v oklepaju, predstavljajo podatek za leto 1981. Število voznikov motornih vozil: 500 več oziroma 5,5 — odstotni porast. Število prometnih nesreč: 128 (98). Prometne nesreče s smrtnim izidom: 14 (6). Prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami: 51 (56). Prometne nesreče z lažjimi telesnimi poškodbami: 118 (98). Število tehničnih pregledov pri Zastava avto, TOZD Servis Krško: 7887. Število vozil, ki so bila pri tehničnih pregledih izločena zaradi po-manjkljvosti: 4409. Število predlogov sodniku za prekrške: 1651 (1804). Število odvzemov vozniških dovoljenj: 280 (305). Število mandatnih kazni: 1779 (2028). S pomočjo skupščinskega glasila »NAS GLAS« in lokalne radijske postaje Brežice bo potrebno izvesti nekatere oblike izobraževainja in usposabljanja udeležencev v prometu; c) aktivnosti s posameznih področij dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu morajo v bodoče dosledneje izvajati njegove komisije c sodeLovanju z upravnimi organi, Medobčinskim inšpektoratom in poblaščeno projektantsko organizacijo ter ostalimi; d) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se bo vključeval v vse aktivnosti s področja njegovega dela in izvajal usmeritve Republiškega štaba za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s ciljem povečanja varnosti v cestnem prometu. 10. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI PREDLOG ODLOČBE O UVEDBI KOMASACIJSKEGA POSTOPKA NA OBMOČJU MUZGA — MRAŠEVO Zbor krajevnih skupnosti SO Krško bo na seji 27. junija predvidoma sprejel Odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na območju Muzga — Mraševo v delu katastrskih občim Veliko Mraševo in Veliki Podlog. V odločbi so navedene vse parcelne številke in lastniki parcel, ki so zajeti v komasacijsko območje. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa sta tudi graditev in spreminja- nje kultur, in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju. Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled na Geodetski upravi pri Skupščini občine Krško in v Zemljiški knjigi na Temeljnem sodišču Novo mesto — enoti v Krškem. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena 30 dni na sedežu krajevne skupnosti Podbočje, in sicer v roku, ki ga bo določila komisija za izvedbo komasacijskega postopka. Vsi komasacijski udeleženci in STRAN 16 »NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, so pozvani, da dajo pripombe na idejno zasnovo v času njene razgrnitve. Za izvajanje urednitvanih del na komasacijskem območju sta zadolžena Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško in M-Agrokombinat Krško. Vrednotenje zemljišč, vloženih v komasacijski sklad, bo opravljeno po določenih navodilih za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, in sicer: — vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost, ki je izražena v točkah na m2 kmetijskega zemljišča; — izhodišče za določanje točk sta najboljše in najslabše kmetijsko zemljišče v komasacijskem skladu. Pri razdelitvi zemljišč bo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevano tudi načelo, da ima v posamezni tabli prednost tisti lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča, ki je imel pred komasacijo v tej tabli zemljišče, oz. tisti, ki je imel v posesti večjo površino zemljišča kot ostali interesenti. Za izvedbo komasacijskega postopka je zadolžena komisija v sestavi: 1. Marjan Zibret, Temeljno sodišče Novo mesto, enota Krško — predsednik, 2. Gabriel Metelko, Skupščina občine Krško — član, 3. Janez Pavlin, Skupščina občine Krško — član, 4. Cvetka Potokar, M-Agrokombinat Krško, TOK KTS — članica, 5. Rafko Kranjc, Kmetijska zemljiška skupnost Krško — član, 6. Slavko Jurečič, Veliko MraŠevo 15 — član. Sprejeta obločba bo objavljena v Skupščinskem listu. IZ OBRAZLOŽITVE ODLOČBE Uvedbo tega komasacijskega postopka je 31. maja 1983 predlagala Kmetijska zemljiška skupnost Krško. Kmetijska zemljišča, vključena v komasacijo, so last občanov in ležijo na območju vasi Veliko MraŠevo, Brod Malo Mraševo in Kalce — — Naklo. Iz idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in tudi iz seznama zemljišč, ki so predmet komasacije, je razvidno, da je bil del zemljišč vključen v melioracijo na melioracijskem območju Jelšanski potok — Muzga in da je poprečna velikost parcel, vključenih v komasacijo, 0,19 ha. Komasacijsko območje zajema 1.604 parcel, ki skupno merijo 310 ha. Na podlagi 79. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in na podla- gi navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč se komasacijski postopek uvede, če je komasacija opredeljena v dogovoru o temeljih družbenega plana in v družbenem planu občine, če je izdelana zasnova ureditve komasacijskega območja, če je izdelan okvirni predračun in porazdelitev stroškov med komasacijske udeležence ter če so dogovorjeni roki in zagotovljena sredstva za izvedbo prostorsko ureditvenih operacij, ki so pogoj za izvedbo komasacije. Ko so izpolnjeni pogoji iz 79. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, izda skupščina občine odločbo o uvedbi komasacijskega postopka. Obravnavana komasacija je v skladu z Dogovorom o temeljih družbenega plana občine Krško, sprejetim 26. 12. 1980 in družbenega 11. a točka ZZD in ZKS oziroma 8. a točka DPZ: PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU JAVNEGA PRAVOBRANILCA OBČIN CELJSKE IN POSAVSKE REGIJE KANDIDATKA — DOSEDANJA NAMESTNICA 11. člen Zakona o javnem pravobranilstvu določa, da javnega pravobranilca, ki opravlja funkcijo za več občan, imenujejo skupščine vseh teh občin na predlog, ki ga da v soglasju z izvršnimi sveti teh občin izvršni svet občine, na območju katere ima javni pravobranilec sedež. Dosedanji javni pravobranilec občin celjske in posavske regije DRAGO GREGORIN se bo s 1. Ju- MIMOGREDE ZNOVA VAS VABIMO! O nekaterih dogajanjih v občini Krško ostanemo včasih popolnoma neobveščeni, ker pač ne prispe v INDOK center Krško nikaka napoved dogodka, nobeno vabillo, telefonsko obvestilo, poročilo o dogodku in podobno. Zato nas nikar ne krivite, če česa v NAŠEM GLASU ni, ker pač niste poskrbela, da bi do nas prišla vsaj najosnovnejša informacija o napovedanem ali preteklem dogodku. Če želite, da bi NAŠ GLAS pisal o dogajanju v vaši KS, OZD, DPO, družbeni organizaciji, društvu ipd., potem nam kolikor se da hitro posredujte vsaj osnovne informacije po telefonu, še bolj pa vam bomo seveda hvaležni za pisne informacije. Naša telefonska številka je 71-768, naš naslov pa: INDOK center Krško, CKŽ 12, 68270 Krško. plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985, sprejetim 15. 5. 1981. Predlagatelj je predložil okvirni predračun in razdelitev stroškov med komasacijske udeležence in izdelano idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. S tem je odločba utemeljena. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži z vložitvijo tožbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v roku 30 dni po vročitvi te odločbe. Tožbo se lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRSlovenije ali pri kateremkoli temeljnem sodišču. Odločba je takse prosta. nijem letos upokojil, zato ga je potrebno razrešiti. Kot kandidatka za javnega pravobranilca občin Brežice, Celje, Krško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec je bila predlagana dosedanja namestnica javnega pravobranilca NADA FINK, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom iz Celja. Iz obrazložitve predloga sklepa je razvidno, da si je kandidatka z dosedanjim delom na strokovnem in družbenopolitičnem področju pridobila ustrezne izkušnje, njen dosedanji odgovoren odnos do delovnih nalog pa opravičuje zaupanje, ki naj bi ji ga izkazali delegati. 11. b točka ZZD: PREDLOG SKLEPA O LISTI OSEB, KI JO DOLOČI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE ZA DELOVANJE V DISCIPLINSKIH KOMISIJAH 54 ZUNANJIH ČLANOV DISCIPLINSKIH KOMISIJ 200. člen Zakona o združenem delu določa sestavo disciplinskih komisij v OZD, pri čemer zahteva, da so v njihovem sestavu tudi zunanji člani. Teh ne sme biti več kot ena četrtina, njihova mandatna doba pa je enaka mandatni dobi ostalih članov. Občinski svet ZSS Krško kot predlagatelj liste, ki je bila usklajena na koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL, je predvidel 54-člansko listo oseb za delovanje v disciplinskih komisijah, na kateri so: Justin Božič, Franc Verstovšek, Lojze Jelovšek, Karel Češnovar, Črtomir Čargo (vsi TCP »Djuro Sa-laj« Krško), Franc Slemenšek, Vinko Pire (oba SGP Pionir, TOZD Gradbeni sektor Krško), Marjan ŠT. 13 — JUNIJ 1983 »NAS GLAS« STRAN 17 Barbič, Miro Horvat, Bojan Bogo-vič (vsi DO Elektro Celje, TOZD Elektrodistribucija Krško), Darinka Poljanec, Ivan Vučajnk, Ida Brinovec (vsi Nuklearna elektrarna Krško), Angela Kolar (SDK, podružnica Krško), Majda Vidmar (LB, Temeljna posavska banka Krško), Anton Pleterski st., Alojz Pavlic (oba Rudnik rjavega premoga Senovo), Jaroslav Kodelja, Stane Zu-pevc (Metalna, TOZD TGO Senovo), Karel Brence (Elektrarna Brestanica), Cvetka Pire, Jože Preskar (Žito, TOZD Imperial Krško), Franc Cur-halek (Novoles, TOZD Sigmat Brestanica), Ivan Preskar (IGM Sava Krško), Dragica Stanič (Tarateks Krško), Alojz Kerin (Kostak Krško), Anton Planine, Anton Zvar, Bogomil Pire, Ivan Haler, Drago Kosale (vsi Kovinarska Krško), Miroslav Ziberna, Adam Vahčič mL, Franc Urbanč (vsi SOP Krško), Franc Černelič (Poklicna gasilska enota Krško), Drago Colner (Novoles, TOZD Bor Krško), Alojzija Škafar (M-TOZD Hotel Sremiič Krško), Polonca Urek (Vzgojmovarstveni zavod Krško), Zlata Rožaj, Metka Marki (obe M-AgrOkombinat Krško), Albin Božič (Transport Krško), Anton Ma-lus (M-Preskrba Krško), Olga Te-raž, Breda Ljubi (TOZD Lisca Senovo), Zvone Kranjc (TOZD Papir-konfekcija Krško), Vili Dime (Elek-trotehna, prodajalna Krško), Maksi-miljan Babic (Interevropa Krško), Majda Stih, Marija Unetič (Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško), Anton Nemec (Cestno podjetje, TOZD Asfaltna baza Drnovo), Ja- Predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije dr. Ciril Ribičič je sklical sejo zbora za torek, 28. junija 1983, predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije . Martin Mlinar in predsednik Zbora Občin Skupščine SR Slovenije Mitja Horvat pa za sredo, 29. junija 1983. Vsi trije zbori bodo obravnavali poročilo o uresničevanju politike zaposlovanja v letu 1982; analizo o nez Kulčar, Ana Tubeishat (oba Skupščina občine Krško), Vili Ju-rečič (OK ZKS Krško) in Ivan Srp-čič (OK SZDL Krško). 11. c točka ZZD oziroma 11. b točka ZKS: PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU DELEGATA DRUŽBENE SKUPNOSTI V SVET VALVASORJEVE KNJIŽNICE IN ČITALNICE KRŠKO IMENOVANJE V SVET KNJIŽNICE Satut Valvasorjeve knjižnice in čitalnice določa, da je najvišji organ upravljanja knjižnice SVET KNJIŽNICE, ki ga sestavljajo delegati delavcev, organizacij združenega dela dn družbene skupnosti. Delegati družbene skupnosti v svetu knjižnice soodločajo pri sprejemanju odločitev, pomembnih za uresničevanje smotrov in nalog knjižnice, politike dela, o spremembah dejavnosti, statusnih spremembah itd. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve SO Krško predlaga delegatom obeh zborov, da za delegata v navedeni svet imenujejo MAGDO BAJC, članico delegacije za delegiranje v Zbor združenega dela iz Tovarne celuloze in papirja »D j uro Sala j-« Krško, TOZD Komerciala. spremljanju pridobivanja prihodkov občanov ter o ugotavljanju izvora premoženja; volitve članov sveta republike; volitve sodnikov ustavnega sodišča SR Slovenije; poročilo delegacije skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ o poteku preteklih sej zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ in poročalo Zveznega izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije za Obdobje 1981 — 1985 v letih 1981, 1982 in 1983 z oceno možnosti razvoja v letu 1984. Zbor združenega dela in Zbor občin bosta obravnavala poročilo o uresničevanju socialne politike z ugotovitvami, stališči in priporočili; poročilo o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu in o stanju in razvoju energetskega gospodarstva v SR Sloveniji; predlog zakona o spremembi zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti; predlog zakona o spremembah zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti; predlog zakona o spremembah dn dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin; osnutek zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1982; predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah z osnutkom zakona; predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred požarom; pobudo za sklenitev družbenega dogovora o pogojih za organiziranje sofinanciranja mednarodnih športnih tekmovanj v Jugoslaviji; predlog, naj bo skupščina SFRJ udeleženka pri sklenitvi družbenega dogovora med republikami in avtonomnimi pokrajinama o varčevanju, smotrni porabi in solidarnosti pri pomanjkanju električne energije; predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt varstva človekovega okolja — Tuzla) med SFRJ in. Mednarodno banko za obnovo im razvoj (YU-2233); osnutek odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000} samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za ceste Slovenije in statut skupnosti za ceste Slovenije; poročilo Zveznega izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981 — 1985 v letih 1981, 1982 in 1983 z oceno možnosti razvoja v letu 1984; osnutek zakona o dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv. Zbor -združenega dela in Zbor občin bosta usklajevala odločitvt glede predloga zakona o prekrških; dogovora o izdaji doplačilne poštne znamke »XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984«; predlog za iz dajo zakona o plačevanju doplačilne poštne znamke »XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984« z osnutkom zakona. Vsi trije zbori bodo imeli na dnevnem redu sej še volitve in imenovanja, zbor združenegla dela in zbor občin predloge in vprašanja delegatov, družbenopolitični zbor pa pobude, predloge in vprašanja delegatov oziroma družbenopolitičnih organizacij. 11. d točka ZZD, 11. c točka ZKS oziroma 8. b točka DPZ: DOLOČITEV DELEGATA ZA SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 29. JUNIJA 1983 O ČEM BODO SKLEPALI REPUBLIŠKI ZBORI 28. OZIROMA 29. JUNIJA Iz gradiva, ki smo ga v zvezi s sejo krških skupščinskih zborov 27. junija prejeli v INDOK center, je razvidno, da bo predlog, kdo bo delegat na seji ZBORA OBČIN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, podan na seji zborov, zato lahko zapišemo le, kakšen začasni dnevni red je predviden za sejo ZBORA OBČIN 29. junija v Ljubljani, hkrati pa objavljamo tudi, o čem bosta sklepala ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR republiške skupščine. Po dnevniku Delo povzemamo (polkrepko so natisnjene točke, ki jih bo 27. junija obravnavala krška občinska skupščina!): SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE STRAN 18 »NAS GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 NAJUSPEŠNEJŠI: Kosci: 1. PETER JANC, Ravni, 2. JANEZ ŽARN, Nemška vas, 3. STANKO DRUŠKOVIC, Senovo, 4. FRANC SINTIC, Gradec pri Podbočju, 5. FRANC KOZMUS, Presla-dol. Grabi jice: 1. ANICA PECARIČ, Smed-nik, 2. MARICA KOZOLE, Senovo, 3. IDA MAJHENlC, Rožno, 4. FANIKA RIBIC, Senovo, 5. MARJANA GORJUP, Aktiv mladih zadružnikov Tekmovanje koscev in grabljic Vzdušje na uspelem tekmovanju koscev in grabljic 5. junija na Zdo-lah, ki ga je organiziral M-Agrokombinat skupaj z aktivom kmečkih žena, je še najlažje ponazoriti s fotografskimi posnetki, a nekaj besedi bi le zapisali: vreme je bilo organizatorjem naklonjeno, gledalcev — ki so tekmujočim vplivali korajžo — dovodj, Skratka, res pravi kmečki praznik. NA SVIDENJE NA TEKMI 2ANJIC NA SMEDNIKU! m m/ ,;f v i55^^# r-k" m K wv "S M .::"'::^"*.v $$i&w^*st 1 ^ ;>¦ ŠT. 13 — JUNIJ 1983 "NAS GLAS« STRAN 19 PODELJENE INOVACIJSKE NAGRADE IN PRIZNANJA IZJEMEN DOSEŽEK STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJ NAGRAJENE INOVACIJE: 6 IZ TCP »DJURO SALAJ«, 5 IZ KOVINARSKE, 2 IZ TOGRELA TER PO 1 IZ ŠOPA IN RADIOKLUBA ROTOCEL V petek, 10. junija, je bila v mali dvorani Delavskega doma Edvarda Kardelja svečanost, na kateri so podelili priznanja, pohvale In nagrade inovatorjem občine Krško za preteklo delovno obdobje. Občinska raziskovalna skupnost Krško jih je tokrat podelila že drugič, in sicer z namenom, da vzpodbudi in popularizira inventivno dejavnost v naši družbenopolitični skupnosti. Za 13 tehničnih izboljšav in en koristni predlog je predsednik odbora za raziskovalno in inovacijsko dejavnost pri ORS Krško IVAN BINIČKI Izročil inovatorjem 13 priznanj in 4 pohvale ter ustrezne denarne nagrade. O pomenu inovacijske dejavnosti za nas splošni družbeni napredek je udeležencem svečanosti spregovoril predsednik skupščine ORS ŠTEFAN MARJETIC, o ciljih podeljevanja inovacijskih priznanj pa predsednik komisije za inovacije ORS Krško MIHA ROSTOHAR, ki je potem podal tudi obrazložitev o inovacijskih dosežkih posameznih dobitnikov nagrad oziroma priznanj in pohval. V imenu letošnjih nagrajencev se je zahvalil JOŽE STROJANSEK. Vrednost nagrajenih dosežkov inventivne dejavnosti letošnjih nagrajencev je preko 8 milijard starih dinarjev. Računovodsko ugotovljeni prihranek v organizacijah združenega dela naše občine je prav gotovo izjemen prispevek inovatorjev k dosežkom stabilizacijskih prizadetanj ter seveda zgled in pobuda, da se jem pridružijo novi vrstniki. ZDOLE 1983 Najboljša grabljica — Anica Pečarič s Smednika, najboljši kosec — Peter Jane z Ravni. O DOLOČBAH PRAVILNIKA Dokler ne bo sprejet enotni pravilnik za celotno SR Slovenijo, podeljuje jObčinska raziskovalna skupnost Krško — v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom, organi-zacjiami združenega dela v naši občini in Društvom inovatorjev Krško — plakete, priznanja, pohvale in denarne nagrade avtorjem izumov tehničnih izboljšav in koristnih predlogov po svojem začasnem pravilniku, ki določa troje kategorij priznanj: PLAKETA NIKOLE TESLE in denarna nagrada se podeli izumitelju za veljavni patent, potrjen od Patentnega zavoda SFRJ, PISMENO PRIZNANJE in denarna nagrada se podeli avtorju večje tehnične izboljšave in večjega koristnega predloga, PISMENA POHVALA in denarna nagrada se podeli avtorju manjše tehnične izboljšave ali manjšega koristnega predloga (letni prihranek do 650.000 dinarjev!). Na podlagi razpisa Občinske raziskovalne skupnosti Krško kandidate za nagrajence predhodno verificirajo komisije za inventivno dejavnost v OZD, dokončno listo nagrajencev pa na predlog komisiije za vzpodbujanje in pospeševanje ino vacij ter odbora za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ORS sprejme predsedstvo Občinske raziskovalne skupnosti Krško. DOBITNIKI PISMENIH PRIZNANJ IN DENARNIH NAGRAD JANEZ AVSlC gradbeni tehnik, direktor SGP »Pionir«, TOZD TOGREL, je prejel pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za tehnično izboljšavo armiranobetonska montaža konstrukcija z dvokapno streho, ki je uporabna za gradnjo manjših kmetijskih objektov, garaž, delaiv-nic, skladišč in podobnih objektov. Lahka konstrukcija manjšega razpona, kakiršne tovarna gradbenih elementov TOGREL doslej ni imela v proizvodnem programu, omogoča zlasti hitro in ceneno gradnjo farmskih objektov, za katere je med drugim značilna ugodna toplotna izolacija. MARJAN DERNAC strojni delovodja, zaposlen kot delovodja vzdrževanja v SGP »Pionir«, TOZD TOGREL, in MARTIN UNETIC ključavničar, zaposlen v istem tozdu kot vzdrževalec kalupov, sta prejela pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za skupinsko tehnično izboljšavo izvlačilec juvidurk. Prejšnji način izVlačenja juvidur cevi iz betona je bil zamden, cevi pa so bile za nadaljnje delo neuporabne. Ker je osnovno surovino za juvidur cevi potrebno uvažati, bodo z novim načnom izvlačenja, ki omogoča večkratno uporabo teh cevi, prihranili precejšnjo vsoto deviz, omembe vreden pa je tudi časovni prihranek pri delu. STANE GRCAR diplomirani strojni inženir, zaposlen kot vodja razvoja v SOP Krško, TOZD Oprema — PE Inženirski biro Ljubljana, je prejel pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev, ker je kot usklajevalec pri izvajanju razvojne naloge, ki je imela za cilj izdelati osnovno razvojno koncepcijo sistema paletrizacije in depaletizacije SOPAL, predlagal tehnično izboljšavo — uporabo novega načina krmiljenja. Ta način je med drugim nekajkrat zanesljivejši, za četrtino cenejši ter omogoča enostavno in hitro preprogramiranje. Poleg tega sta bila prototipa izdelana na osnovi domačega znanja dn materialov, pomembna prednost inovacije pa je tudi premik v miselnosti glede odločitev o izbiri krmilnih sistemov v prihodnje. JUSTIN JANC delavec pri izžemalnem stroju II TCP »Djuro Salaj« Krško, TOZD Celuloza, je prejel pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za tehnično izboljšavo na pokla-ladalni napravi pri Izžemalnem stroju II, s čimer je hil odstranjen eden od vzrokov za zabijanje celuloze na tej napravi. S to inovacijo se je za več kot štirikrat zmanjšalo število pretrgov bukove oziroma smrekove celuloze, kar je omogočilo pomemben prihranek pri proizvodnih stroških. Izraziti ga je možno s proizvodno ceno 963 ton pare, ki so jo ob prejšnjem številu pretrgov uporabili letno za ponovno izžetje in osuši-tev celuloze, ki jo je bilo potrebno zaradi zabitja pokladalne naprave razpustiti. STRAN 20 IVAN MARINClC strojni inženir, vodja projektiv-no-konstrukcijske skupine v Kovinarski Krško, TOZD Prodajni inženiring, je dobil pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za tehnično izboljšavo tehtnica za bitumen. Potem ko je ugotovil, da imajo obstoječe tovrstne tehtnice sistemsko napako — kar je med drugim laboratorijsko preveril z ugotavljanjem vsebnosti bitumna v asfaltnih mešanicah — je projektiral dvoje variant tehtnic za bitumen, ki naj bi ne vsebovali slabosti obstoječih. Drugo varianto tehtnice z dvojno posodo je tudi konstruktivno razdelal in že uspešno poskusno obratuje v asfaltni bazi v Sisku. jo2e motore vodja priprave tehnološke vode v TCP »Djuro Salaj«, TOZD Energija, je prejel pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za tehnično izboljšarvo racionalizacija pri uporabi kemikalij v pripravi tehnološke vode. Predlagal je uporabo drugega sredstva za čiščenje savske vode, kar je bilo uspešno realizirano in je prineslo tako finančni efekt kot poenostavitev čistilnega postopka. KAREL PLATINOVŠEK diplomirani strojni inženir, vodja priprave dela v Kovinarski Krško, TOZD Industrijska oprema, je prejel pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za tehnično izboljšavo portalno dvigalo za montažo visokih industrijskih posod. Uporabiti ga je možno predvsem tam, kjer nd možen pristop z avto-dvigaloim zahtevane nosilnosti, in takrat, ko je potrebna dolgotrajna prisotnost avtodVigala in so zato stroški izredno visoki. Poleg manjših stroškov pa ima inovacija tudi to prednost, da poteka delo hitreje in varneje, saj je možno sestavo, varjenje, čiščenje in kontrolo opravljati na Višini, nižji od 3 metrov, zaradi česar odpade postavljanje sicer potrebnega odra. Z manjšo predelavo je možno dvigalo uporabiti za postavljanje posod različnih premerov. JOŽE RADEJ strojni tehnik, tehnolog v Kovinarski Krško, TOZD Tehnoservis, in JOŽE STROJANSEK elektrotehnik, glavni elektrote-hnolog v isti tozd, sta prejela pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za skupinsko tehnično izboljšavo nov tip gorilca za asfaltne baze, ki so ga prvi preizkusili v asfaltni bazi na Drnovem. Zmogljivost baze se je s tem povečala, pri čemer je potrebno poudariti, da gorilec deluje brezhibno, pri vsaki tonti asfalta pa prihrani Okrog 3 litre goriva. Letni priharnek nafte v asfaltni bazi, ki na primer izdela »NAŠ GLAS« 100 tisoč ton asfalta, znaša tako 300 tisoč litrov nafte, kar je pri sedanji oskrbi z naftnimi derivati še posebnega pomena. ALOJZ VOLARIC visoko kvalificiran ključavničar, vodja proizvodnje v Kovinarski Krško, TOZD Industrijska oprema, in CIRIL LOGAR strojni delovodja, razvijalec I v isti tozd, sta prejela pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za skupinsko tehnično izboljšavo stroj za brušenje zvarov. Z uporabo te inovacije pri brušenju zvarov na rondelah za podnice so zmanjšali število potrebnih brusil-cev in poralbo brusnih plošč, skrajšali čas brušenja ter skrčili število okvar na ročnih brusilnih strojih, ki jih zdaj uporabljajo le še za manjša opravila. Bistveno so se spremenili tudi delovni pogoji, saj delavec sedi na stroju in se vozi skupaj z brusilnim mehanizmom, pa tudi pra-šnosti hi več, saj ima stroj odpra-ševalno napravo. S strojem lahko opravljajo tudi linijska brušenja. Upoštevajoč finančno vrednost prispevka k i novači jd znaša delež Alojza Volariča 80 odstotkov, delež Cirila Logarja pa 20 odstotkov. ANTON ZVAR visoko kvalificirani ključavničar, obratovodja v Kovinarski Krško, TOZD Industrijska oprema, je prejel pismeno priznanje in denarno nagrado 6.500 dinarjev za tehnično izboljšavo avtomat za krožno varjenje manjših zvarjencev pod praškom. Ko so v Kovinarski uvedli novi program kompaktorskih koles za Hanomag, je bilo potrebno na bobnih koles veliko krožnega varjenja, ki so ga na predlog Antona Zvara avtomatizirali. Z realizacijo ideje se je skrajšal čas izdelave, zmanjšalo števio potrebnih varilcev ter močno izboljšali kvaliteta in izgled zvarov. Poudariti pa velja tudi, da so se bistveno izboljšali delovni pogoji. Varilec ne vari v prisilnem položaju, ampak sede, dimnih plinov je veliko manj, pomenljivo pa se je zmanjšala tudi količina ionizirajočega sevanja. Avtomat je bil pri programu Hanomag polno zaseden, po tistem pa so z njim varili že celo vrsto drugih izdelkov. DOBITNIKI PISMENIH POHVAL IN DENARNIH NAGRAD ALEKSANDER BOZIC zaposlen v Iskri v Kostanjevici na Krki, sicer pa Član Radiokluba ROTOCEL Krško, kjer je vodja kon-struktorske sekcije, je prejel pisme- ST. 13 — JUNIJ 1983 no pohvalo in denarno nagrado .4000 dinarjev za tehnično izboljšavo mešalne mize M—12. Njegov izdelek je funkcionalno kvalitetno izboljšan, kar so v raddoklubu preizkusili, poleg tega pa je aparatura, ki ni njegov edini izdelek za radioklub, ustrezno estetsko oblikovana. DOMINIK KOSTEVC zaposlen v Tovarni celuloze in papirja »-Djuro Salaj« Krško, je prejel pismeno pohvalo in denarno nagrado 4.000 dinarjev za tehnično izboljšavo predelava kolena na tlačni strani sesalnega ventilatorja v žvep-lenki, s čimer so se bistveno zmanjšali zastoji v proizvodnji zaradi tovrstne okvare. Pred uvedbo te inovacije je bilo okrog 15-krat letno potrebno opraviti zamenjavo kolena zaradi popravila, po novem pa opravijo le pregled kolena ob letnem remontu. JANKO MEDVESEK zaposlen v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, je prejel pismeno pohvalo in denarno nagrado 4.000 dinarjev za tehnično izboljšavo v zvezi s proizvodnjo gostega luga. Pri tej inovaciji gre za podaljšanje spiranja ekspanzijske posode za gosti lug do regulacijskega ventila, posledica pa je zmanjšanje tvorbe oblog v ventilu, zaradi česar so potrebne redkejše dernonta-že in ponovne montaže ventila, ki ga je občasno sicer potrebno mehansko očistiti. Manjkrat prekinjena proizvodnja prinaša letni prihranek, ki znaša po oceni pristojnih toliko, kolikršna je vrednost 275 ton gostega luga. UMRE POLINGER zaposlen v TCP »Djuro Salaj« Krško, TOZD Celuloza, oddelek laboratorij, je prejel pismeno pohvalo in denarno nagrado 4.000 dinarjev za koristni predlog o prestrezanju prej v kanal uhajajoče celuloze. Večkratna in dolgotrajna merjenja so pokazala, da gre po hipokloridnem beljenju v kanal okrog 40 do 50 kilogramov celuloze dnevno. Imre Po linger je predlagal način, kako bi jo prestregli dn kako koristno izrabili, kar so na malce drugačen način v tozdu tudi storili. Letni prihranek bo tako znašal od 13 do 18 tisoč kilogramov celuloze. Mali nogomet ZMAGALI DOMAČINI TVD Partizan Raka je v nedeljo, 19. junija, organiziral turnir v mallem nogometu, ki so se ga udeležile 4 ekipe iz Smarjete, Krškega in Rake. Pokal za prvo mesto je osvojila prva ekipa domačinov, v kateri se je najbolj odrezal 8-kratnl strelec Brane Bon. ŠT. 13 — JUNIJ 1983 »NAS GLAS« STRAN 21 O brošuri, ki je izšla ob razstavi malega gospodarstva občine Krško RAZSTAVA NAJ BI PRERASLA V POSAVSKO MANIFESTACIJO Ob prazniku občine Krško je bila od 4. do 7. junija v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja RAZSTAVA MALEGA GOSPODARSTVA V SODELOVANJU Z INDUSTRIJO OBČINE KRŠKO, ki so jo organizirali Skupščina občine Krško, Obrtno združenje Krško, združeno delo naše občine in Obrtna zadruga »Resa«. Ob tej priložnosti je izšla brošura, ki so jo natisnili v Papirkonfekciji Krško v 1000 primerkih. Iz brošure ponatiskujemo uvodne besede predsednika IS SO Krško in predsednika Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva IGORJA DOBROVNIKA, ki je bil predsednik organizacijskega odbora za pripravo razstave. DRUŽBENO DELO NAJ BI POKAZALO VEC ZANIMANJA ZA POVEZOVANJE Z OBRTNIKI Z razstavo malega gospodarstva v občini Krško želimo pokazati, kaj vse zmore samostojno osebno delo pri hitrejšem razvoju malega gospodarstva in kakšne so možnosti povezovanja z industrijo. Odločitev delegatov skupščine Obrtnega združenja Krško, da v okviru občinskega praznika organizira razstavo malega gospodarstva v občini, smo pozdravili tudi v Skupščini občine in Izvršnem svetu. Vsi planski dokumenti, tako v občini kot tudi v SRS in SFRJ, poudarjajo, da obstojajo ravno na tem področju še rezerve v povečanju proizvodnje, povečani produktivnosti, substituciji uvoza in zaposlovanju. Ploznano nam je, da je med našimi obrtniki veliko takih, ki so sposobni s svojimi osnovnimi sredstvi, znanjem in delovno silo proizvajati proizvode za izvoz ali za nadomestilo uvoza. Nujno pa je, da se proizvodni programi v organizacijah združenega dela povežejo s samostojnim delom in tako skupno nastopajo na tržišču. Nekatere delovne organizacije pa ostajajo še nadalje zaprte do samostojnega osebnega dela, kljub temu da jih sedanja gospodarska situacija sili k temu, da so primorani iskati svoj ekonomski interes v nadaljnjem razvoju malega gospdarstva v ponudbi izdelkov in polizdelkov iz lastnega programa. Želim, da bi razstava malega gospodarstva v občini Krško našla pravo mesto v našem celotnem gospodarstvu in postala stalna oblika našega skupnega dela z razširitvijo tudi v posavski prostor. ZANIMALO VAS BO TUDI... V brošuri je opisano stanje na področju drobnega gospodarstva v naši občini ter možnosti za nadaljnji razvoj, vsekakor pa je ena najzanimivejših sestavin brošure SEZ- NAM SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV, ki so bili vpisani v register pri SO Krško na dan 1. 1. 1983 in so člani združenja Krško. Bralce Našega glasa bi ta seznam gotovo pritegnil, vendar je preobsežen za ponatis. Se bodo pač morali dokopati do navedene brošure, če bodo hoteli potešiti svojo radovednost. Delno pa bomo radovednim le ustregli s tem, da objavljamo, koliko kakšne vrste obrtnikov premoremo v naši občini. V telegrafskem stilu torej: 3 lončarji, 3 cemenitniinarji, 2 kleparja, 5 ključavničarjev, 4 izdelovalci kovinske galanterije, 4 izdelovalci kovinske galanterije in drobnih kovinskih predmetov, 1 strojni ključavničar, 2 kovinostrugarja, 3 stru-garji, 5 avtomehanikov, 1 avtopral-nica, 2 delavnici za demontažo, centriranje avtogum in vulkanizerstvo, 1 precizni mehanik za optične instrumente in optik, 1 urar, 7 avto-laleparjev in avtoličarjev, 4 elektro- Ob prazniku občine so prvikrat zaplapolale tudi občinske zastave z belim znakom občine na zeleni podlagi. STRAN 22 >>NAŠ GLAS« ŠT. 13 — JUNIJ 1983 inštalaciji, 5 elektromehanikov, 1 elektromehanik za radijske in TV sprejemnike, 2 kolarja, 11 mizarjev, 1 tapetniik, 1 krojač, 1 ženska kro-jačica, 1 šivilija, 1 klobučar, 1 čevljar, 1 mesar, 4 slaščičarji, 1 pek, 1 izdelovalec sodavice in drugih brezalkoholnih pijač, 3 izdelovalci predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol, 6 cvetličarjev in izdelovalcev umetnega cvetja, 1 stavbni obrtnik — instalater za centralne kurjave, 6 zidarjev in fasaderjev, 3 kamnoseki ter izdelovalci umetnega kamna in predmetov iz naravnega in umetnega kamna, 1 pečar, 2 par-ketarja, 8 soboslikarjev in pleskar- Delo Izvršnega sveta SO Krško 31. REDNA SEJA Za 21. junij 1983 je predsednik IS SO Krško dipl. ing. Vinko Bah sklical 31. redno sejo izvršnega sveta, za katero je predvidel naslednji dnevni red: — potrditev zapisnikov prejšnjih dveh sej, — predlog Dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 85 (amandmaji k predlogu dogovora), — informacija o gospodarskih in negospodarskih investicijah v naši občini, — poročilo o blagovnih rezervah, — zavarovanje skladišč OŠTO Kirško, 1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika 8. redne seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja ; 2. obravnava in sprejem poročila o poslovanju OZS in zdravstvenih organizacij v obdobju januar — marec 1983; 3. obravnava in sprejem predloga Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva s prilogo o podrobnejši opredelitvi ortopedskih in drugih pripomočkov, standardih materialov za zdravstvene storitve in njihove dobe trajanja; 4. sprejem sklepa o kriterijih, jev, 2 krovca, 15 moških in ženskih frizerjev, 1 fotograf, 3 dimnikarji, 1 strojna pletilja, 1 kemična čistilnica, 1 steklar, 1 delavnica za kopiranje, razmnoževanje in urejanje načrtov, 3 prodajalci sadja in zelenjave, 1 graver, 16 obrtnikov, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo, 1 čistilec in vzdrževalec bojlerjev, 1 delavnica za izdelovanje, montažo in servisiranje aparatov, strojev in naprav, 1 obrtnik, ki tesni okna in vrata, 2 papirna ga-lanterista, 2 Žagarja na žagi vene-oi janki, 111 avtoprevoznikov, 4 avjotaksisti in 52 gostilničarjev. — pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja Dušana Dor-nika glede vodenja knjigovodsko-računovodskih opravil v krajevnih skupnostih, — pobuda IS SO Brežice za dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih planov za obdobje 1981 — 85 v SKIS, — odgovor na delegatsko vprašanje MI, — informacija s sestanka predstavnikov občin Brežice, Krško in Šmarje pri Jelšah v zvezi z reševanjem cestne problematike pri medobčinskem povezovanju Kozjanskega, — pritožba KOSTAK Krško zoper odločbo skupnosti za cene. Čebelarji v naši občini uspešno uresničujejo naloge srednjeročnega m letnega plana PRIZADEVNI ČEBELARJI Uspehi čebelarjev oziroma društev, včlanjenih v Čebelarsko zvezo Krško, so nesporni, posebej vidni so na področju pridobivanja čebeljih proizvodov, namenjenih za hrano, zdravila in industrijske surovine, pomembne za izvoz. Pri tem prednjačijo mlajši čebelarji, ki so povečini tudi kooperanti Medexa. Vse več novih čebelarstev je tudi na območjih, kjer doslej čebel ni bilo, a sO nujno potrebne za opraševanje kmeta jskih kultur in zato tudli strateškega pomena. Čebelarji so znanje dopolnjevali na seminarju o pomembnosti in vzreji ter dodajanju maitic, o ugotavljanju in preprečevanju čebeljih bolezni ter o novejših izsledkih čebelarjenja. Čebelarski pregledniki so se udeležili štiridnevnega tečaja in napravili potrebne izpite. Po navodilih veterinarske inšpekcije so razdelili področja svojega delovanja. Čebelarska zveza Krško je izvedla seminar za mentorje čebelarskih krožkov in teoretični del seminarja za čebelarje-začetndke. V mesecu juniju so pripravili praktični del seminarjev za čebelarjenje v AZ panjih, nakladnih panjih in za pridobivanje matičnega mlečka. Na območju naše občine uspešno delujejo čebelarski krožki pri OŠ Jurija Dalmatina Krško, OS Heroja Milke Kerin Leskovec, OŠ Dr. Mi-hajla Rostoharja Krško in OŠ Kostanjevica, v teku pa je ustanavljanje čebelarskega krožka pri OŠ Gorjanskega bataljona Podbočje. Pni Osnovni šoli Dr. Mihajla Rostoharja Krško je zgrajen nov šolski čebelnjak. Posebej pohvalno je, da so ga napravili učenci te šole pri tehničnem pouku z minimalni-mi finančnimi sredstvi. Čebelarji so podarilli krožku čebelje družine. Pri Osnovni šoli Jurija Dalmatina je v teku dograditev šolskega čebelnjaka, pri Osnovni šoli Kostanjevica pa gradnja novega čebelnjaka. Čebelarji na območju Čebelarske zveze Krško se v povezavi z veterinarsko inšpekcijo in čebelarskimi pregledniki močno zavzemajo za zdravljenje in preprečevanje čebeljih bolezni. Poskusili so tudi s setvijo medo-vite ajde na širšem Območju in setvijo facelije na zasipanih gramoznicah v Vrbini. Z Gozdnim gospodarstvom Brežice so dosegli soglasje glede košnje zlate rozge, na kateri najdejo čebele ob ugodnih vremen- OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO Sklic 9. redne seje obeh zborov skupščine SPREJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O URESNIČEVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA! V TOREK, 28. JUNIJA 1983, OB 13. URI bo v sejni sobi B Skupščine občine Krško 9. redna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško, za katero predsednik skupščine Zdenko Picelj predlaga naslednji začasni dnevni red: A SKUPNOST KRŠKO borov skupščine EGA SPORAZUMA O 5TVENEGA VARSTVA! 3, OB 13. URI bo v sejni sobi B seja zbora uporabnikov in zbora ravstvene skupnosti Krško, za ka- • Picelj predlaga naslednji začasni po katerih se šteje, da delavec preživlja osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu; 5. informacija o obveznosti OZS Krško do združevanja solidarnostnih sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije; 6. sklepanje o poravnavi dela obveznosti do združevanja sredstev za SLO v letu 1983; 7. obravnava poročila o uresničevanju socialne politike v občini Krško (objavljeno v Našem glasu št. 12 — junij 1983); 8. določitev delegatov za sejo skupščine MZS Novo mesto; 9. predlogi in vprašanja delegatov. ST. 13 — JUNIJ 1983 NAS GLAS STRAiN 23 skih razmerah izdatno pašo. Čebelarska društva zbirajo naročila za nabavo plemenskih matič-nikov in matic. Čebelarsko društvo Kostanjevica je v povezavi z domačim turističnim društvom organiziralo čebelarsko razstavo. Čebelarsko društvo Leskovec je ob praznovanju krajevnega praznika prvo nedeljo v juniju razvilo društveni prapor. Čebelarsko društvo Senovo-Bre-stanica prizadevno gradi društveni čebelnjak, katerega otvoritev in razvitje društvenega prapora načrtuje za prihodnje leto. Čebelarska zveza in OS Dr. Md-hajla Rostoharja Krško sta pripravila 21. maja dopoldne slavnostno otvoritev šolskega čebelnjaka s krajšim kulturnim programom. Čebelarska zveza in Čebelarsko društvo Krško sta v počastitev dneva mladosti organizirala 21. maja popoldne pri Elektru Krško občinsko tekmovanej mladih čebelarjev, po tekmgovanju pa veselo rajanje. Čebelarji so hvaležni šolskim kolektivom in veterinarski inšpekciji za sodelovanje, krajevnim skupnostim in združenemu delu pa za odobreno finančno pomoč, saj se zavedajo, da bi brez vsega tega njihovo delo ne bilo tako uspešno. PROŠNJA ČEBELARJEV Mercator — Agrokombinat, kmetijski proizvajalci, vrtič-karji in vikendaši! — Čebelarji se zavedamo, da je naša dolžnost širjenja čebelarstev na vsa območja zaradi opra-ševanja kmetijskih kultur, zato vas naprošamo: Ne škropite sadnega drevja, trt in grmičevja s strupenimi škropivi v času, ko čebele obletavajo cvetje! Škropite v poznih popoldanskih in večernih urah! Pred škropljenjem pokosite podor, kajti na cvetju se zadržujejo Čebele! Podoravanje oljne repdce, krmilnega ohrovta in drugih cvetočih rastlin ali njlihovo košnjo opravite v poznih popoldanskih in večernih urah, ker se čebele sredi dneva, ko nabirajo medičino, ne umaknejo s cvetov, pa jih zato mnogo žalostno konča življenje! Delajmo z roko v roki, le tako bomo vsi imeli korist in s tem celotna družba! m i i VEČINA POKAZALA VISOKO DRUŽBENO ZAVEST Referendum o samoprispevku za odkup vrtca v Dolenji vasi je uspel nad pričakovanji. Glasovalo je več kot 88 odstotkov upravičencev, za uvedbo samoprispevka pa se jih je izreklo več kot 70 odstotkov. Nekdanjo Cerjakovo domačijo, v kateri je bil vrtec do zdaj najemnik, bodo odkupili s pomočjo posojila, ki ga bodo zagotovili Skupnost otroškega varstva Krško, Zavarovalna skupnost Triglav ter Izvršni svet SO Krško v povezavi s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Krško. S samoprispevkom se bo nateklo 2 milijona 200 tisoč dinarjev, tako da bo možno vrtec tudi razširiti ter sčasoma uvesti tudi jaslični oddelek. Ob vrtcu se prebivalcem krajevne skupnosti Dolenja vas nudi tudi možnost za pridobitev prostora za različne oblike organiziranega dela. Po poteh borb in zmag Gorjanci — Bohor KRST NOVE PLANINSKE POTI V uredništvo Našega glasa oziroma INDOK center Krško žal nismo dobili nobenega gradiva o dogodku, nanj nas je opozoril ročno izdelan plakat in pa seveda sestavek ter skica poti Braneta Sotoška v Teleksu. Od tod'povzemamo /nekatere bistvene podatke: V soboto, 11. junija, je bil tprvi množični pohod na gorjanskem delu planinske poti PO POTEH BORB IN ZMAG GORJANCI — BOHOR, za katerega je dal pobudo mladinski odsek Planinskega društva »Bohor-« Senovo — Brestanica. Pohodniki lahko dobijo ali naročijo dnevnik (Marica Daugul, 68280 Brestanica), ki stane skupaj z značko 40 dinarjev. Markacije na poti so rdeči znaki »Triglav-«, kontrolne točke ipa so: Podbočje, Mladje, Planina, Črneča vas, Oštrc, gozdarska koča pod Polomom, Vodenice, Prekopa in Kostanjevica na Krki na gorjanskem delu transverzale ter Krško, Zdole, Kostanjek, Koprivnica, Jevša, planinski dom na Bohorju, Zajsele, Puste Ložice, Senovo in Brestanica na bohorskem delu transverzale, na kateri bodo pohodniki obiskali kraje, znane iz časa NOB, več o tem pa zvedo pohodniki iz dnevnika. STRAN 24 »NAS GLAS« ST. 13 — JUNIJ 1983 Ob dnevu borca in rudarskem prazniku Praznovali bomo na Senovem V okviru dogovora o organiziranju proslave domicilmih enot Kozjanskega odreda in aktivistov kozjanskega okrožja je bilo sklenjeno, da bo proslava imela trojno obeležje: v nedeljo, 3. julija, bo na Senovem ob 10. uri srečanje kozjanskih borcev in aktivistov, hkrati pa praznovanje 4. julija — dneva borca in 3. julija — praznika rudarjev. Slav-nost bo na platoju pred glavnim vhodom v Dom XIV. divizije in pred OŠ XIV. divizije Senovo. Slavnostni govornik bo podpred- sednik ZIS Zvone Dragan, v kulturnem programu pa naj bi sodelovali: Delavski pihalni orkester Senovo, mešani pevski zbor senovske osnovne šole, Moški pevski zbor DKD Svoboda iz Brestanice, folklorna skupina France Prešeren iz Celja ter recitatorji. Po proslavi bo družabno srečanje. V načrtu je tudi, da bi na predvečer praznovanja imela folklorna skupina France Prešeren iz Celja samostojni nastop v Domu XIV. divizije. Ob krajevnem prazniku Krškega USPELI SAVSKI MARATON Veslaška sekcija TVD Partizan Krško se je vključila 12. junija v praznovanje krškega krajevnega praznika s prireditvijo turističnega maratona od Radeč do Krškega, ki je na zadovoljstvo organizatorjev in udeležencev nadvse uspela. Na startu pri izlivu potoka So-pote v Radečah sta udeležence daljšega dela regate pozdravila predstavnika KS Radeče in Krško. Spust je bil zaradi malce narasle vode dokaj hitrejši, kot so organizatorji predvidevali. V uri in tričetrt so bili prvi od 52 čolnov že pri »Jenmanovi skali« v Krškem, kjer je bil cilj. Sodelovali so člani, članice in pionirji SD »Razlag« Čatež, »Nivoja« iz Celja, KKK Hrastnik, KKK »Rašica« iz Ljubljane ter domačinov. Predstavnic šibkega spola je bilo dvoje: pionirka iz Hrastnika in članica — domačinka, ki je veslala skupaj s sinom. Pionirji, ki so prav tako kot ženske startali od izliva reke Mirne pri Sevnici, je bio 11. Tu je bila tudi okrepčevalnica za »dolgo-progaše«, vendar so nekateri turistično regato le vzeli tekmovalno in se niso ravnali po geslu take prireditve »vsi prvi — vsi zadnji«, kar pa jim seveda ne gre zameriti: je že v njih preveč tekmovalnega duha. 2e med vožnjo, predvsem pa pri zahrbtnem toku ob »Jerrna-novi skali« na cilju je bilo pre-obračanj, vendar je bila popolna varnost zagotovljena. Spremljevalni motorni čoln Poklicne gasilske enote Krško je skrbel za varnost med celotnim maratonom, pri cilju pa je prežal na »ponesrečence« njegov dvojnik. Izredno zadovoljni tekmovalci od drugod so obljubili, da bodo še prišli, hkrati pa bodo tudi poskrbeli za propagando o tej prireditvi, ki ima za cilj postati tradicionalna. Na zaključni prireditvi so organizatorji podelili udeležencem pisne zahvale ter spominska darila, imenitno pa je na igrišču Šolskega centra Krško šel v slast tudi »partizanski« golaž. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so savski maraton finančno podprli, tistim požrtvovalnim, ki so pomagali pri izvedbi prireditve, in ne nazadnje tudi številnim gledalcem, ki so udeležence pospremili v savske valove in predvsem pozdravili na cilju. Posebna zahvala za izredno učinkovito sodelovanje pri izvedbi prireditve velja »reševalcem« Poklicne gasilske enote Krško, Gasilskemu društvo Krško, TKS oziroma ZTKO Krško ter avtoprevozniku Ivanu Zupančiču za opravljene prevoze čolnov, udeležencev in okrepčil, Radio-klubu ROTOCEL za ozvočenje in napovedovalcu Zivku Sebku. (Po razgovoru s Francem Bra-čunoim, organizacijskim vodjem prireditve, zapisal N. K.) Sodelovanje med pobratenima občinama Bajina Bašta in Krško je ob letošnjem občinskem prazniku obrodilo enega izmed plodov — otvoritev trgovine delovne organizacije TARA- TEKS iz Bajine Bašte v Krškem ( v nekdanjem poslovnem prostoru celjskega Izletnika). — Posnetek je nastal v ,času, ko so bile priprave na otvoritev najbolj mrzlične. Športno srečanje delavcev občinskih uprav za družbene prihodke širšega celjskega območja PRI KRČANIH NAJBOLJŠI STRELKE IN STRELCI Delavci Občinske uprave za družbene prihodke iz Krškega So se 3. junija udeležili II. ŠPORTNEGA SREČANJA OBČINSKIH UPRAV ZA DRUŽBENE PRIHODKE ŠIRŠEGA CELJSKEGA OBMOČJA, ki je bilo tokrat v Celju na odlično pripravljenih objektih športne dvorane Golovec. Tekmovanje moških in žensk je potekalo v 4 disciplinah ekipno oziroma posamezno, in sicer v streljanju z zračno puško, kegljanju, odbojki in vlečenju vrvi. V konkurenci 11 občinskih uprav za družbene prihodke so Krčani zasedli v ekipni konkurenci zelo dobro 4. mesto, sicer pa so se najbolj odrezali v streljanju z zračno puško: moški — 3. mesto, ženske — 1. mesto, ženske posamezno: Breda Kozmus — 1. mesto, Sonja Omerzel — 3. mesto, moški posamezno: Jože Švigelj — 3. mesto. Prireditelj prihodnjega — III. tovrstnega športnega srečanja bo Občinska uprava za družbene prihodke Krško. Domačini menijo, da bodo na domačem terenu — ob večji angažiranosti in z več treninga — dosegli še boljše rezultate. J. K.