A# Mrtve Ljutomeru SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO! ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska um ja SDP Slovenije SKB d. d. odpira nove poslovne prostore na Kocljevi 6 v Murski Soboti. Vabimo vas, da nas obiščete 2. 12. 1992. SKB BUR* BA DOMUJEMO, KAJZMOHEMO S KRŠČANSKIMI DEMOKRATI za SREČNO SLOVENIJO v ZDRUŽENI EVROPI Naši kandidati na volitvah v 8. volilni enoti so: — za državni zbor: občina Lendava: Ciril PUCKO občina Ljutomer: dr. Jože OSTERC občina M. Sobota I: Ivan OBAL občina M. Sobota 2: Jože KAVAŠ občina G. Radgona. Jože KOCUVAN Murska Sobota, 26. novembra 1992 • Leto XUV • Št. 47 • Cena 65 SIT - za državni svet: občina Lendava in M. Sobota: dr Jože MAGDIČ NAŠI KANDIDATI, VAŠI POSLANCI' SKD S politične tržnice str. 1 in 8 Vodene Borzno Toplakove poročilo obresti DRNOVŠKOVI LIBERALNI DEMOKRATI str. 24 str. 6 l>L _____ ^“hovana hitra in sodobna cesta samo povezava ali je tudi ranal Je> zgolj «*obo tudi Prepeiiati j, eneaa kra a v drugega, se pristavlja trezna pripomba, da bo tudi S*. aSX gYban|a se p? avtomobilskih cestah giblje tudi grozn|S okol|U. 6> ki rnora teči vzporedno s cesto, je kultura. Še dva tolarja poh vodijo y Naprej akcijska prodaja pcilomaj pn ZELO UGODNIH CENAH OD 30 NOVEMBRA DO 12. DECEMBRA 1992 v PRODAJALNAH veletrgovine NEIIVO HEDESK1NAB0LJE Vse stranke so za preustroj gospodarstva, vse so za zmanjšanje brezposelnosti, za pocenitev države, za sanacijo okolja, za ceste, za železnice, za "mehki« turizem, za socialno varnost, za vključevanje Slovenije v evropske integracijske tokove, za svobodne carinske cone, za razvoj podjetništva. Vsi kandidati za svetnike bodo zelo glasno in zelo odločno zastopali interese pokrajin in svojih stanovskih organizacij, opozarjali bodo na »nevzdržne razmere« interesnega področja, ki ga bodo zastopali, in »ne bodo dopustili«, da bi bilo tako, kot je bilo doslej. Vsi predsedniški kandidati bodo enakopravno predstavljali vse Slovence, s svojimi sposobnostmi, zvezami in spretnostmi si bodo po najboljših močeh prizadevali za uveljavitev Slovenije v svetu, Moč razlik izrednega stanja ne bodo razglašali kar tako, vojski bodo poveljevali z vsem dostojanstvom in odgovornostjo Vsi verjamejo v moč in sposobnost veščine, ki se imenuje politika. Nekateri vidijo v moči politične veščine povečevanje svoje osebne moči, drugi možnost, da si osebno moč pridobijo, tretji hočejo to moč obdržati. Vsi ti različni pogledi na politično moč v službi osebne moči so seveda naravna sestavina politične veščine. Brez njih ni politike. Zato lahko na prihodnje volitve gledamo čisto mirno, z mirnim srcem lahke pričakujemo njihov izid, kajti politični sistem, ki je tukaj vzpostavljen, temelji na legalni in legitimni volji posameznika do moči. Kresanje teh volj, njihovo medsebojno izpodrivanje in tekmovanje so edina doslej znana učinkovita metoda za znosno življenje v skupnosti, ki se ji reče državna politična skupnost. Vse tisto, kar pa se bo v državi zgodilo, preustroj gospodarstva, zmanjšanje brezposelnosti, varovanje okolja, vsedržavna blaginja, povečevanje državnega ugleda, vse to bodo morali državljani narediti sami. Najboljši med njimi bodo to naredili najbolje in ob prepoznavanju majhnih razlik v značajih kandidatov se nam bo morda posrečilo, da bo nekaj takih izvoljenih. Š SMEJ pšenice str. 4 Ob koncu tedna bo prevladovalo suho vreme, zjutraj bo po nižinah megla. VREME Podjetniški centri 2MEM Z« str, Vestnikov koledar 26. november, četrtek, Peter 27. november, petek, Virgil 28. novembra, sobota, Jakob 29. november, nedelja 1. adventna nedelja POLJOOPSKReA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Traktorji ZETOR in SAME 35/4 po ugodnih cenah. 30. november, ponedeljek, Andrej 1. december, torek, Natalija 2. december, sreda, Blanka Pregovora Na Andreja sneg - z žitom k reg. Kakšen Petra dan, takšen bo malone ves svečan. nnp^TPFAnnn/? H Lg J ( UL® U OuU stran 2 PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Na povabilo predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška je Slovenijo obiskal izvršni sekretar ekonomske komisije za Evropo (EKE) pri OZN-u Gerald Hinteregger. Gost je skušal navezati tesnejše stike med EKE in Slovenijo, ki je postala članica komisije ob sprejemu v OZN-u. ■ KOREJSKO SEDLO - Dogodki z begunci na Korenskem sedlu so se razpletli tako, kot je pričakoval le malokdo. Po odločitvi avstrijskega notranjega ministra Franza Loschnika je namreč skupina 180 beguncev dobila začasno zatočišče v bližini Vrbskega jezera. Vest, da so britanske vstopne vizume izdali le 6 beguncem, je pomenila za brezdomce iz BiH veliko razočaranje. ■ LJUBLJANA - Najpomembnejši rezultat pogovorov med delegacijama Slovenije in držav članic EFTE je ustanovitev pod-komiteja za uresničevanje deklaracije iz Reykjavika in priprava sporazuma o prosti trgovini. To sta na tiskovni konferenci izjavila dr. Dimitrij Rupel in Jon Ivar Nalsund. ■ LJL'BLJANA - Vsi trije zbori slovenske skupščine so nadaljevali nedokončane seje. Med osrednjimi temami sta bili sanacija bank in železarn, precej pozornosti pa je vzbudila tudi razprava o prisluškovalni aferi Po dolgotrajnih in polemičnih razpravah so vsi trije zbori sprejeli tri zakone, ki urejajo problematiko sanacije slovenskih železarn. ■ BLED - Na dvodnevnem mednarodnem posvetovanju so govorili o preustroju javnega sektorja v Sloveniji. To velja predvsem za gospodarske javne službe, precejšnjo pozornost pa so namenili tudi reviziji javnega sektorja in delitvi kapitala. Govor je bil tudi o reorganizaciji javnega sektorja v Nemčiji. ■ LJUBLJANA - V Sloveniji se je dva tedna mudila misija Svetovne banke, ki je proučevala reformo podjetij in bank in s tem povezano makroekonomsko politiko. Slovenija bi bila lahko vzorčni model razvoja, kar pa je odvisno od vašega znanja in volje, je dejala voditeljica misije Svetovne banke Ilham Zurayk. ■ LJUBLJANA - Slovenska vladaje na svoji redni seji obravnavala poročilo, že tretje letos, o uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Zahtevkov za denacionalizacijo je bilo nekaj čez 12 tisoč, od tega le slaba polovica popolnih. Vse druge so vmili v popravo in dopolnitev. ■ LJUBLJANA - Drugi konvoj s približno 260 sarajevskimi Slovenci oziroma slovenskimi državljani je prispel z letali iz Splita. Prvih 98 slovenskih državljanov, ki so iz Sarajeva potovali prek Beograda in Madžarske z avtobusi, pa je prispelo v Slovenijo nekaj dni prej. ■ LIPICA - Pod vodstvom ministra Marjana Krajnca in deželnega odbornika Giancarla Cruderja sta se sestali delegaciji Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Obe strani sta načelno podprli zamisel o spremembi projektov za viadukta Bandera in Goli vrh na odseku naslajajoče avtoceste Razdrto-Čebulovica. ■ LJUBLJANA - Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudil poljski zunanji minister Krzystof Skubiszewsky. Sprejeli so ga predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, premier dr. Janez Drnovšek in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, s katerim je imel pogovore o nadaljnjem sodelovanju med državama. ■ SKOPJE - Makedonski pedsednik Kiro Gligorov je poslal pismo generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju. V njem ga seznanja s težavnimi razmerami v Makedoniji, nastalimi zaradi ukrepov OZN-a proti Srbiji in Črni gori. Zato je Gligorov pozval OZN, naj Makedonji omogočijo dostop do morja oz. grškega pristanišča Solun, v Makedonijo pa naj napotijo strokovnjake, da bi proučili nastale razmere. ■ PRAGA - Češkoslovaški zvezni parlament je zavrnil osnutek vladnega zakona o razpustitvi Češkoslovaške federacije. Kot je znano, naj bi federacijo razpustili 31. decembra in tedaj naj bi nastali dve samostojni državi: Češka in Slovaška. ■ SELIL - Tu je potekal vrhunski sestanek med ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in južnokorejskimi voditelji. Jelcin se je opravičil zaradi sestrelitve južnokorejskega potniškega letala z 269 potniki in člani posadke leta 1983. Podpisali so tudi več sporazumov o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med državama. ■ PARIZ - Francoski predsednik Mitterrand in egiptovski predsednik Mubarak sta se pogovarjala o biižnjevzhodnem mirovnem procesu in o krizi na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Francija je namreč že večkrat ponudila posredovanje, ker ima dobre odnose z arabskimi državami. ■ RIM - Zunanji in obrambni ministri devetih držav članic Zahodnoevropske unije so razpravljali o doslednejšem izvajanju ukrepov OZN-a proti Srbiji in Črni gori. Ladje omenjene organizacije naj bi ukrepe nadzorovale tudi z vojaškimi sredstvi. ■ STRASBOURG - Evropski parlament je vnovič obsodil etnično čiščenje v BiH. Ob tem so sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da na tisoče beguncev in nekdanjih ujetnikov iz koncentracijskih taborišč ne more zapustiti BiH, saj jih nobena država noče sprejeti. ■ SPLIT - Predsednika konference o nekdanji Jugoslaviji Vanče in Owen sta se s predstavniki srbske in hrvaške vojske pogovarjala o razmerah na t. i. rožnatih območjih. Obiskala sta tudi jez in hidroelektrarno Peruča ter Knin. ■ LIMA - Že prvi dan tridnevne oborožene stavke, ki jo je organizirala gverilska organizacija Svetla pot, je bilo v Peruju ubitih devet ljudi. Uporniki so hoteli preprečiti nedeljske parlamentarne volitve. ■ KARAČI - Benazir Buto. prva ženska, ki je v kaki islamski državi postala ministrska predsednica, skuša vreči vlado, ki je prišia na krmilo pred dvema letoma po njeni odstavitvi in porazu na volitvah. Zato se je znova znašla v hišnem pnporu. ■ WASHINGTON - ZDA in Evropska skupnost sta soglasno dosegli sporazum o urejanju kmetijske politike v okviru splošnega sporazuma o trgovini in carinah. Ureditev t. i. kmetijskega paketa bo vsekakor omogočila napredek globalnih pogajanj o sprostitvi svetovne trgovine v okviru GATT-a. ■ GRADEC - Na dvodnevnem rednem srečanju zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude so tehtali rezultate enoletnega dela pod predsedovanjem Avstrije, pregledali posamezne delovne projekte in predali vlogo predsedujoče Madžarski. Izogniti pa se niso mogli tudi razmeram v BiH, pri čemer naj bi pripomogli k oblikovanju nekakšnega koridorja okoli Srbije in k večjim učinkom trgovinskega embarga proti ZRJ. ■ WASHINGTON - Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA Ernest Petrič je izročil poverilna pisma ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu. Taje našemu veleposlaniku izrekel dobrodošlico in poudari), da pričakujejo, da bo Slovenija skupaj z ZDA dejavno sodelovala pri prizadevanjih za dosego miru na Balkanu. I aktualno okoli nas Hrvaška v novi vojni vihri? Mar se vojna vihra res ne bo znova razširila na hrvaško ozemlje? Tako se lahko vprašamo po nedavni tiskovni konferenci predsednika Hrvaške dr. Franja Tudmana. kije sicer odločno zavrnil tako možnost. Poznavalci razmer namreč niso povsem prepričani, daje njegova trditev upravičena, saj je že nekaj časa opazno kopičenje srbskih si) na meji s Hrvaško in tudi na Hrvaškem. Z zasedbo Jajca so Srbi sicer vzpostavili povezavo severne Bosne s Srbijo in zahodno Krajino na Hrvaškem, toda njihovi apetiti s tem še zdaleč niso zadovoljeni. Z deklaracijo o združitvi so namreč pokazali, da se ne namtavajo umakniti niti s hrvaškega ozemlja, ki so si ga lani prisvojili. Zato se ne zdi verjetno, da bt imel morebitni dogovor med Srbi in Hrvati trajnejšo veljavo, saj bodo tudi Hrvati, ki so si svojo državo v Bosni in Hercegovini ustvarili s tako imenovano Herceg-Bosno, znova želeli pridobiti nekaj ozemlja, ki so jim ga vzeli Srbi. Če je verjeti novinarju londonskega The Daily Telegrapha Robertu Foxu, potem je nov spopad med Srbi in Hrvati na vidiku Kot najprimernejša se zdi okolica Knina, kjer so se Srbi že dalj časa povsem »udomačili« in nočejo za nobeno ceno izpustiti vajeti iz svojih rok. Poleg tega je jugoslovanski predsednik Dobriča Čosič obtožil Hrvaško, da zbira vojsko ob srbskih. mejah in da je hrvaško letalstvo zelo aktivno. V zvezi s pismom. ki ga je poslal generalnemu sekretarju svetovne organizacije Butrosu Galiju, hoče Čosič nedvomno dokazati, kako brani prav tiste cilje, s katerimi Slobodan Miloševič zapeljuje srbstvo. S tem je pokazal, da se je navsezadnje pripravljen tudi sporazumeti, saj je spoznal, da je napočil zgodovinski trenutek za hrvaško-srbski dogovor. Spopad med njim in Milanom Paničem na eni ter Slobodanom Miloševičem na drugi strani očitno ni zgolj formalnost Hrvaški suveren resda priznava, da ima Hrvaška svoje vojaško letalstvo. da ga bo imela toliko, kolikor ga bo potrebovala za svojo obrambo in kolikor si ga bo lahko hrvaški narod privoščil. Glede ravnanja hrvaške vojske južno od Dubrovnika pa pravi, da je le preganjala preostale srbske odrede z območij, s katerih so streljali na Cavtat. V isti sapi pa dodaja, da hrvaška vojska ni napadla Trebinja, čeprav bi ga lahko zasedla, če bi to hotela. »Nočemo na osvajalne pohode, hočemo le ubraniti svoje,« pravi hrvaški predsednik Kakorkoli že, dejstvo ostaja, da kjer je iskra, lahko kaj hitro vzplamti ogenj. In na Hrvaškem je trenutno stanje takšno, da ni izključen nov spopad med Hrvati in Srbi. Zato ni nič naključnega, daje zveza Nato po naročilu varnostnega sveta OZN-a okrepila zračni nadzor nad Srbijo in Hrvaško. Radarska letala z luxemburškimi oznakami nadzorujejo zračni prostor nad Balkanom na nebu nad Avstrijo in Madžarsko. Govorice o sodelovanju Hrvaške v vojni zlasti v vzhodni Hercegovini se čedalje bolj širijo Dobriča Čosič na primer trdi, da branilci v vzhodni Hercegovini samo po zaslugi hrvaških vojakov premikajo fronto proti Nevesinju in Trebinju. Srbska stran hkrati dokazuje, da hrvaška vojska iz dubrovniške občine obstreljuje Trebinje. Prav tako branilci v Hercegovini ne zanikajo vesti, po katerih dobivajo orožje prek Hrvaške. Dokaz več o angažiranosti Hrvaške v vojni vihri pa je tudi izjava predsednika hrvaškega sabora Stipe Mesiča, da je njegova država zaradi vpletenosti v vojno v BiH-u za las ušla sankcijam mednarodne skupnosti MILAN JERŠE Za Makedonijo odločilen december Letošnji december bo za Makedonce mesec odločitve, saj pričakujejo da bo na dnevnem redu zasedanja OZN-a makedonska prošnja za sprejem v svetovno organizacijo. II. decembra pa naj bf na srečanju na vrhu članic Evropske skupnosti v Edinburghu znova razpravljali o priznanju Makedonije. Na podlagi uradnih zahtev makedonskega predsednika Kita Gligorova pričakujejo prihodnji mesec tudi prihod modrih čelad v Makedonijo. Negotovost okrog priznanja Makedonije ustvarja napeto ozračje pričakovanja. Poučeni z dogajanji v BiH se Makedonci vse bolj bojijo, da se utegne ponoviti srbski scenarij in da se bodo tudi v Makedoniji začeli oboroženi spopadi Napetost med večinskim makedonskim prebivalstvom in pripadniki albanske narodnosti se je po neredih v Skopju močno okrepila, vendar pa še tli upanje, da kljub štirim žrtvam morda v Skopju le ne bo prišlo do sarajevskega scenarija. December torej Makedoncem ponuja velike upe in strahove, saj jim grozijo etnični •spopadi, napad od zunaj )■ pa tudi lakota in odvzem lastne identitete zaradi spremembe imena. Iz Zagreba piše Čaranje za preživetje Ne samo zato, ker jc Hrvaška naša soseda, temveč predv ker je naš drugi najpomembnejši trgovinski partner, nam ne biti v posebno zadovoljstvo in čast nenehno padanje hrv «• dinarja na vrednostni lestvici, ki jc bil v primerjavi z tolarjem v enajstih mesecih obstoja sedemkrat razvrednoten. dežni paradoks ob pravkar zapisanem pojasnjuje dogodek- ki ga doživel minulo nedeljo v strogem središču Zagreba- n _ Bana Josipa Jelačiča, ki ga čedalje bolj polnijo novi hrvaški K _ oziroma berači. Zanimalo me je. kaj sc skriva za lepo nego vendar otožnim obrazom sedemdesetletne ženske. , »Sem univerzitetna učiteljica v pokoju z zadnjo p0* J p 30.000 HRD (hrvaških dinarjev), samo stroški bivanja v toso* stanovanju pa znesejo 50 tisočakov. Za znanstvene sem jih pisala na razne naslove, pa še do danes nisem prej dinarja. Moj primer, ki govori samo o tem. da seje na n . srednji sloj spremenil v berače, lahko opišete, vendar in priimka.« jc odgovorila upokojena doktorica znanost groba. trenutri Zato pa tudi nima nobenega pomena modrovati < hrvaški bedi ki ji ni videti konca žc zategadelj, ker hadez r * oblast še do danes pred hrvaškim parlamentom in nastopila z nekakšnim programom za preživetje svojih nov Namesto tega si iz dneva v dan izmišljajo javo' o tihotapstvu Nepalskega bataljona Unproforja v zahod , j niji, češ da so njegovi vojaki prek posrednikov v ^v,c' kilogramov zlata in 9 ton srebra za oživitev srbskega gospo« na okupiranih območjih Hrvaške, v resnici pa so sc NcpaI-tedni nameravali vrniti domov z zlato oziroma srebrno do je v domovini potrebna za ženitev Tudi analize razmer polne, četudi jc res. da seže zaradi uradnega stališča o kon^ . in »veličastni hrvaški zmagi v njej« tolikanj ne izgovarjajo kot pa na veliko množico beguncev iz BiH. ki skupaj S -^k (gre za okoli 750.000 beguncev) stanejo enkrat več. kotj hrvaškega delavca. «ctno Dejstvo je, da je hrvaško gospodarstvo povsem pr .. dfugače razvito od 4. septembra lani, ko so srbske okup3^ju*1 z četniki zasedle prometno najpomembnejšo točko na E, p?! pri Okučanih. torej nekdanjo cesto bratstva in eno ie^o... smo vedeli - kaJ . n;-' j nio uro Toda č Jr y tudi po končan' -ja*.. j tja. Vojna pab° ' j« se to zdi opažu p r A, nata Vereš 'n s. .-o' . P’ t ueu: tudi za^an^sti' .J otroka rešila n » r < m žalosti, ker v jtl* videti miru jJ: m (pre*e°^ J zčo. riovemora iyyzi 2 stran 3 aktualno doma Ljutomersko poslansko zasedanje Mrtve duše v parlamentu! Konec ali pozna Gogoljeve Mrtve duše, ki so pred poldrugim Petjem satirično grajale tedanje nesprejemljive družbene raz-te> bi morda prisegel, da se kaj podobnega danes ne more b' ni hotela dati soglasja k imenovanju direktorja Ljudske lveRe Ljutomer, se je sprevrglo v pravcato farso. jasnejšo ponazoritev tega mibega dogodka, je treba ps'i. da je ta ista občinska iWina imenovala Dušana A9hča, predmetnega učite-? 12 Ljutomera, za vršilca 05 ti direktorja tedanje dobo enega leta, ko se ' tajavni razpis ponoviti. Ker rok potekel, je svet U Opisal dela in naloge P*dstvih javnega obveščanja. so dve vlogi, od katerih r ena poslana prepozno. Kt)W ugotovili, da le ome-Dušan Šoštarič izpolnjuje 'b 'r' P°8°je' zat0 50 za so' ' ''' k imenovanju zaprosili C^ttelja, torej skupščino ; 3eProgram Ljudske uni- Ljutomer za leto 1992 je občinski izvršni Cenejša država, da bo več za zdravstvo in šolstvo svet in ugotovi), da predloženi program ne nakazuje dolgoročnega razvoja te ustanove. Odločili so se, da sedanjemu v. d. direktorja podaljšajo mandat Še za tri mesece. V tem času naj bi pripravil celosten razvojni program. ki je prvi pogoj za njegovo imenovanje. In potem je vsa zadeva dobila epilog na omenjeni skupni seji ljutomerskega parlamenta. Glasovanje o sklepu občinske komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, po katerem naj ne bi dali soglasja k imenovanju Dušana Šoštariča za direktorja ljutomerske Ljudske univerze za dobo štirih let. ni dobil potrebne podpore v delegatskih klopeh. Potemtakem bi bilo logično, da je ome njeni kandidat vendarle imenovan za predlagano funkcijo. Toda, glej ga Šmenta, zadeva vendarle ni tako enostavna, kot se je morda zdelo navzočim. Tedajci je predsednik občinske skupščine Mirko Prelog ugotovil, da so pač glasovali le o tem. da ne dajo soglasja k predlogu, ki je bil zavrnjen. Po nekaj razpravah, ki so se razhajale, se je ljutomerski župan odločil za salomonsko rešitev in prekinil sejo, da bi se komisija lahko ponovno sestala in svoj predlog obrnila v vprašanje, kdo je za to. da Dušana Šoštariča imenujejo za dobo štirih let. In ko so prešteli glasove , so ugotovili. da je bilo za omenjeni predlog komisije le 8 poslancev, 21 jih je bilo proti, 9 pa se jih je vzdržalo. Že prej pa so ugotovili, da je na zasedanju 44 poslancev, kar pomeni. da je 6 glasov manjkalo. Kje neki so se izgubili? Sekretarka občinske skupščine Marija Filipič je zaplet pospremila z besedami: »Niste še nikoli sli šali za mrtve duše?« Pri tem je mislila na to, da je v vsakem parlamentu nekaj delegatov, ki se ob določenih vprašanjih pač nočejo opredeliti. V razpravo je večkrat posegel tudi predsednik občinske vlade Ludvik Bratuša, ki je opozoril, da v interesu države Ljudske univerze ne morejo pustiti brez vodstva. Tedajci so si člani občinske komisije zopet premislili in Dušana Šoštariča predlagali za vršilca dolžnosti direktorja za prihodnjih šest mesecev, čeprav so nekateri poslanci izražali pomisleke nad tako odločitvijo. Vedeti je namreč treba, da so omenjenega kandidata doslej že dvakrat po šest mesecev imenovali za vršilca dolžnosti direktorja. Kot je omenil poslanec DPZ-ja Pavel Šerc, gre za dokaj kočljivo zadevo in igrico, za kar mora biti nekdo odgovoren, kajti imenovanje v. d. ni prava oblika dela, primer pa bi morali reševati sproti. MILAN JERŠE Tiskovna konferenca pomurskih socialistov Daija Lavtižar-Bebler začetek igre? Kdo bi si mislil, da bo kratek zapis o -politični igri«, ki je potekala po mojem mnenju (podobno so mislili tudi drugi) na septembrskem zasedanju občinske skupščine v Murski Soboti ob imenovanju novega ravnatelja Vzgojno- varstven ega zavoda Murska Sobota, tako razvnel nove in nove »igralce« (beri kritike oziroma kritizeije)? Najprej setu svojo vlogo ponovil, nekoliko spremenil nekatere podatke in doda) še nekaj kar sam, saj je bilo res, da so za ravnatelja kandidirali trije, in ne ie dva kandidata. Še bolj nazorno pa je podala analizo »igre« Liberalnodemokratska stranka oziroma njen izvršni odbor za občino M. Sobota, sledili pa so drugi. Oblikovala sta se dva tabora - eden, ki je hvalil in zagovarjal prednosti Daneta Kataliniča, drugi pa ga je kritizira! in poudarjal same dobre strani dosedanje vršilke dolžnosti ravnateljice Marjete Obalove. Kako zanimiveje bilo vse skupaj prebirati! Razen liberalcev pa so se vsi izognili »prizoru«, ki se je odigral v občinski skupščini, ko je bilo najprej zadosti glasov za Daneta Kataliniča. potem pa, ko so prebrali neko anonimno pisanje o njem in po nastopu novih igralcev, so glasovali še enkrat, in tedaj jih je bilo premalo. Tako uspešne uprizoritve te igre marsikdo ni pričakoval, njen scenarij pa so si vsekakor dobro zamislili tisti, ki so želeli takšen razplet. Morda so kot šepetalci sodelovali rudi nekateri avtorji zadnjega odmeva v Vestnikovih Pismih, mnenjih in stališčih, ki so se podpisali z Vzgojno osebje enote v Talanjijevi. Zagotovo Vem, da je takšen podpis privlečen za lase, rekli bi lahko tudi potvorjen, saj ni res, da bi z navedbami soglašale vse vzgojiteljice. Vsekakor pa je res. da ima Marjeta Obalova bogate izkušnje, zlasti pri pedagoškem vodenju vrtca. .Ampak, ali ni tudi res. da pri kandidiranju za ravnateljico ni dobila podpore v svetu vzgojno-varstvene organizacije, tako da o njeni kandidaturi sploh niso odločali v občinski skupščini? Na to pa spodaj podpisani avtor ni imel nobenega vpliva. Glede bojazni, da bo takšen razplet vnese! med delavce vrtca nemir, pa vse kaže, da je še kako res. Naj citiram izjavo znane strokovne delavke za otroško varstvo: »To ozračje v vrtcu je tako zastrupljeno, da se tudi dve ne upata več pogovarjati, ali si za Maijeto ali za tega in onega kandidata. Trpijo pa otroci « Takšne ugotovitve seveda marsikomu niso po volji in so proti temu, da bi bile objavljene v časopisju. To je pač njihova razlaga demokracije. Pa veliko sreče pri nadaljnjih »igrah«! JOŽE GRAJ ShJ^isni kandidat ZDRUŽENE LISTE (DS, De SUS, L 'n SDP) za državni zbor gornje radgonskega volilnega Feri Horvat je povedat svoje mnenje o treh ^mh vprašanjih, ki se tičejo družbenih dejavnosti. hrf 'Je preatagata m-zdravstveno zavaro-da pripravi za parla-^dlog o znižanju pri-st0PnJe ’a 3>65 od' "'a kter ^avt>du za pokoj-f-'- ‘n ‘nvaUdsko zavaro-predlaga zvišanje stopnje za 2,2-od-‘i f^topnje. Kaj na to pra- da je prav, da sp,.a Predlaga znižanje pri-stopenj, kar pa še ne sjj da bodo te dejavno-Po^^jšanje. Znižanje je Presežkov, gospo-pa |e preobreme- presežkih pri Za-zdravstveno zavaro-zdravstvene ustanove h poplačanih dolgov ^^kega leta. bi bilo, da bi dr-t^^^eznosti, ki jih ima do ‘ /^nosti. poravnala. Jf°stovoljno zdrav- K 0 lif il> I 4 r v.,,f avarovanje je pred V ' menite o njem? < ačeiu je koncept zdrav- * Ma za begunske otroke ^dt^0 ’Udl v PoBtuiju prišli tako daleč, da se je lahko šola za otroke iz Bosne in Hercegovine, ki ri>ker 1 zateči v naše kraje zaradi vojne. Zapisali smo redna za uradno obliko izobraževanja teh otrok v Sloveniji, - ‘I hk-i?18 se dogovorili vladi obeh držav, V resnici pa bo to i ali strokovno rečeno skrajšana oblika obveznega P f ■Ji S ali strokovno re j- L'' V kBhe8a izobraževanja. r 1' r I ;' tj,50 JJai ta ponedeljek Fb ]J13 začetek novega šol-begunske otroke, a)° pri sorodnikih ali ' V '"boški občini Na 7 ■ r' le ' ’ j'*1 ’mel’ 12 prišlo l^Mt_Sarnu 13- Nekateri so Plh.n' odselili, drugi pa 3% mogli priti. Zbrali S'v b"4iV°dL1 za šolstvo ozi-V Ljudske um- SoboIa kler ie • - učence, njihove J^rnljevalce in goste 4.^7' s'r°kovni delavec , k|,t' /občini Murska So-turi arnit(' obenem ie \. 'm program m način ■plim}4 -begunske' šole. (k poučevale štiri uči-av tako begunke) iz stvenega zavarovanja dober, vsem je potrebno zagotoviti enak minimum, kar je obvezno zdravstveno zavarovanje. Prav je, da namesto za druge riamene. včasih tudi iuksusne, ljudje dajo več za svoje zdravje s prostovoljnim zavarovanjem. Razumem pa problem tistih, ki imajo najnižje dohodke, tako delavcev ah’ upokojencev. Mislim, da pa bi tu morali pomagati s kolektivnim zavarovanjem upokojencem z najnižjimi pokojninami pokojninski zavod, zaposlenim pa podjetja in druge ustanove ter tako ublažiti njihov položaj in zagotoviti solidno zdravstveno varstvo ljudem z najnižjimi prejemki. - Vedno znova se postavlja vprašanje odnosa gospo-darstvo-negospodarstvo. Maj negospodarstvo zastane v razvoju, da se bo dvignilo gospodarstvo? To je večno vprašanje v vseh družbah, tudi v naši, še posebej sedaj v kritičnih raz- BiH-a oziroma Hrvaške, pomaga! pa jim bo tudi (pouk telesne vzgoje) Ludvik Zelko iz Murske Sobote, čez čas pa morda še kdo. Za svoje delo ne bodo dobili plač, ampak le nagrado (Še ni znano, kakšno) Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Učenci bodo razdeljeni v skupino od 1. do 4. in od 5. do 8. razreda, imeli bodo torej kombiniran pouk, in to po 3 ure dnevno od ponedeljka do petka. Na razredni stopnji bodo imeli materni jezik, matematiko, naravo in družbo, likovno, glasbeno ter telesno in zdravstveno vzgojo, na predmetni stopnji pa namesto glasbene in likovne vzgoje tuji jezik (angleščino), merah. Mislim, da je prvi pogoj, tudi zato, da imamo soliden standard na področju družbenih dejavnosti, da je treba urediti gospodarstvo. Brez tega bo jutri še manj šolstva in zdravstvenega varstva ter drugih dejavnosti, kar pa ne pomeni, da mora biti pri tem dolgotrajno zaostajanje, ampak je najprej treba ugotoviti, čemu bi se pri javni porabi lahko odrekli. Mislim, da ni glavni problem izobraževanje, zdravstvo, Čeprav bi se rudi tu dalo kaj racionalizirati, ampak je problem v klasičnih funkcijah države. Saj če pogledamo strukturo republiškega proračuna. se povečujejo predvsem izdatki za klasične funkcije. za vojsko, državno upravo in podobno, in tu je moj glavni prigovor in glavna zahteva - mi potrebujemo zelo racionalne državne organe, čeprav je tendenca njihovega širjenja, potrebujemo poenostavitev, da bo država cenejša. To bo potem manjše breme za gospodarstvo in tudi večja možnost za družbene dejavnosti, ki so tudi v funkciji gospodarskega razvoja. MH zgodovino, zemljepis, biologijo in fiziko. Njihovo delo bodo ocenjevali in preverjali, ob koncu pa jim dali izkaze, tako kot je to v redni šoli. Pouk bo trajal vsak dan od 8.00 do 10.35. Učencem vozačem bodo priskrbeli avtobusne vozovnice. )e-te pa bodo lahko dobili tudi tisti, ki bodo morali otroke spremljati na poti v šolo (iz Beltinec, Kukeča, Martja-nec in od drugod). S skupno akcijo so v Ljubljani natisnili nove učbenike, ki so jih medtem najbrž že dobili, občinska organizacija Rdečega križa Murska Sobota oziroma njena sekretarka Agica Novak pa je za vse, ki so to želeli in potrebovali, prinesla druge Šolske potrebščine. Še prej pa jim je razdelila sladkarije, da bi jim bil prvi šolski dan kljub vsemu prijetno doživetje. Naj v šoli vsaj malo pozabijo na svoje pregnanstvo! JOŽE GRAJ za pocenitev države Predsedniška kandidatka Darja Lavtižar-Bebler se je na povabilo območnega odbora Socialistične stranke Slovenije v petek mudila v Ljutomeru. Najprej si je ogledala Mlekopromer, kjer so jo podrobneje seznanili z rezultati in problemi živilskopredelovalne industrije. V podjetju se namreč otepajo s prevelikimi količinami mleka, pri čemer pa jim, kot so potarnali, država ne gre dovolj na roko. Hkrati pa opozarjajo, da bi bilo nedopustno zmanjševati čredo krav pri kmetovalcih Ob tem je Beblerjeva izrazila zadovoljstvo, da se je lahko neposredno na terenu seznanila s konkretnim stanjem. ker mnogokrat, tudi v parlamentu. kjer je poslanka, posluša le stališča predstavnikov kmečke stranke. Po njenem mnenju mora biti država organizirana tako, da kmetijstvo ne bo odvisno le od trenutne volje oblasti. Še najmanj pa od kake stranke Strinjala se je, da Pomurja ne bi smeli imeti zgolj kot žitnice Slovenije, ampak tudi kot živinorejsko območje. V tem smislu mora biti strategija razvoja kmetijstva pomemben sestavni del celotne gospodarske politike. V pogovoru s člani socialistične stranke in njenimi kandidati na bližnjih volitvah za državni zbor in državni svet iz Pomurja (dr Ljubica Gašparac, Marjan Žerdin, Branko Kocbek, Geza Farkaš. Miro Steržaj, Andrej Gerenčer in Rudi Cipot) pa so načeli Še vrsto drugih aktualnih vprašanj Predsedniška kandidatka Darja Lavtižar-Bebler je med drugim ugotovila, da se »naši politiki pozna, da nima dovolj žensk v svojih vrstah in da jo Slovenke podpirajo, češ da so z njeno pomočjo postale samozavestnejše V svojih nastopih pa vedno poudarjam, da se moj osebni program pravzaprav v celoti prekriva s programom dela Sociali-• stične stranke. Zato se bom v prvi vrsti zavzemala za pravno in socialno državo, kjer bodo prišle do polnega izraza človekove pravice. Predvsem pa je treba poceniti državo« Tako je v vojaškem pogledu za t.i. oboroženo nevtralnost in odprtost države, ki naj bi vsem učencem zagotovila tudi brezplačne učbenike Hkrati je tudi za postopno uveljavljanje novega zdravstvenega zakona, da najnižji družbeni sloji ne bodo preveč prizadeti pri plačilu zdravstvenih sto- Če bi bil dr. Gaber tovarnar denarja, ne bi bil šolski minister V OS 9 ali 10 let Verouk v šolah da ali ne, plače in napredovanja učiteljev, sredstva za šolske objekte ter zamisli o našem šolstvu za 21. Stoletje - to so bile osnovne teme pogovora s Slavko Gabrom, ministrom za Šolstvo in šport Republike Slovenije, ki seje prejšnji teden udeležil predvolilnega srečanja Liberalno-demokratske stranke v Murski Soboti. V svojem krajšem uvodu je šolski minister med drugim dejal, da je prišel Čas. ko ne bomo več merili svoje državnosti z elementi, kot sta policija in vojska, ampak po tem. koliko denarja smo sposobni in pripravljeni nameniti šolstvu, znanosti, kulturi... tistim elementom, po katerih se neka nacija v Evropi prepozna kot kulturna. Glede verouka je menil, da le-ta ne sodi v šole kot učni predmet, kazalo pa bi vpeljati poučevanje o religiji. Ministrstvo pa dovoljuje verouk v Šolskih učilnicah, če je to nujno zaradi prostorskih problemov v posameznih krajih. Tako je tudi na Razkrižju. O plačah je dejal tudi tole: »Vsekakor si želim, da bi bile plače učiteljev spodobne, ne samo zaradi plač, ampak novega vsebinskega vidika v teni smislu, da ne bi premikale pozornosti v šolah od učenja, poučevanja k razpravam o plačah; da učitelju ne bi bilo potrebno razmišljati, ali naj si kupi knjigo, ki je izšla in bi jo bilo potrebno prebrati.« Vendar pa on ni tovarnar denarja, ker če bi to bil, ne bi bil šolski minister. Pravilnik o napredovanju učiteljev v mentorje, svetovalce in svetnike je po njegovem mnenju dober korak za spodbujanje prizadevnih učiteljev. Brez nekaterih potrdil, npr, o dodatnem izobraževanju, pa žal ne bo šlo. In kakšne so zamisli o šoli za 21. stoletje? Obvezno šolanje naj bi trajalo 9 let, nekateri se zavzemajo celo za desetletko. Okrog 11. leta bo prvo eksterno preverjanje znanja, na koncu pa drugo. Tuji jezik bo uveden že v 1. ali nakasneje v 3. razred. Dileme pa ni, da bo v prvih treh razredih le opisno ocenjevanje učencev. Otroci pa naj bi šli v šolo s 6. letom. Ob koncu je učitelje tudi zelo zanimalo, ali se jim obeta 13. plača. Minister Gaber se je ob tem le nasmehnil. JOŽE GRAJ Radenci v boju »v« v 1 za višjo solo Slovesna up« na razvoj tudi ob posteči donosne^ turizma. Pričakovanja so najbrž dokaj realna. naša dežela tarna od sebe ponuja obiskovalcem številne naravne lepote is Turijtiese zanimivosti. Imamo toefi morje, zdravilišča... Vendar ne to m dovo|j, če ni tudi ljudi. id znajo delati v turizm, m to v n^jŠiriem pomena besede. V kadrovski verigi morajo bdi vsekakor tudi izobraženi gostinsko-turistični delavci. V Jngoslavgi Slovenci nb smo imeli višje ali visoke tovrstne šole. To vnet je treba sedaj. ko je Slovenija samostojna. izpolniti oziroma odpraviti. Potretonjemo torej lastno višjo gosrtasko šolo. Toda kje aaj bo? Zanjo se poteguje več krajev. Poleg Bleda, Izole, L^b^ane la Mrnbori je kandidat tudi Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. 1» res. Zjkaj ne bi bila takšna šola v Radencih, saj imajo z izobraževanjem gostinko-turističnih delavcev velike izk utaje, tam je su voljo primeren dijaški ali tudi študentski dom, možna Id bfls nepoarnbta povezava z Zdraviliščem Radenska >b še bi lahko naštevali argumente v prid tej pobudi. Mogoče pa bodo celo uspeli? J. G. MILAN JERŠE ritev. vestnik, 26. novembrajj^ stran 4 ekološki forum Suša je še vedno vprašanje, ki dviga tlak kmetom Čeprav je bilo govora o strategiji razvoja kmetijstva, se v pogovoru s kmetijskim ministrom mag. Jožetom Protnerjem ni dalo izogniti vprašanjam, ki ta čas najbolj žulijo prekmurske kmete, to sta suša in divji uvoz živine, katerega posledica naj bi bila prašičja kuga. Predstavniki SLS stranke, g. Horvat, g. Sapač in g. Štefko, so postavili vprašanje sanacije suše. Po njihovi oceni namreč ni mogoče govoriti o kakršnikoli strategiji, dokler vlada ni sposobna rešiti temeljnih problemov in eden od teh je nedvomno suša. Zastavlja se jim namreč vprašanje, kako bo strategija zaživela, če vlada ni bila sposobna vložiti nekaj čez tri milijone mark za sanacijo suše, medtem ko je za sanacijo železarna namenila 400 milijonov mark. Kmetijski minister lendavske občine g. Lovrin je pri tem opozoril na nekorektne postopke upravnih služb v ministrstvu, ki niso spoštovale temeljnega dogovora, da so ocene občinskih komisij za nastalo škodo po suši dokončne in so jih pri razdeljevanju pomoči korigirale. Tako mu ni jasno, kako je lendavska občina, ki je bila po prizadetosti na prvem ali drugem mestu pri dodeljevanju pomoči, padla na 16. mesto. Ob tem so razpravljale! načeli vprašanje, zakaj so se za sanacijo koristila zgolj solidarnostna sredstva in sredstva, namenjena za subvencioniranje obrestne mere. Ukrepi na preveijanju Ministra so nekatera vprašanja oziroma pripombe presenetile. Povedal je, da so na ministrstvu pripravili predlog ukrepov, ki so jih dali v strokovno preverjanje pospeševalni službi in če jih bo ta dobro ocenila, jih bodo dali v razpravo vladi in predlagali ukrepe za odpravo posledic, kolikor jim bodo sredstva dopuščala. Minister je tudi priznal, da je prišlo do korekcije ocen, saj je bila prva ocenjena škoda pri koruzi 26 milijard tolarjev. Po oceni republiške komisije pa so pristali pri 16 milijardah, očitno torej republiška komisija ni spoštovala dogovora, da so občinske ocene dokončne. zato se je odločil, da se bo komisija razširila s predstavniki najbolj ogroženih občin, ki bo dala dokončno oceno škode. K temu je dodal, da se kmetijski proračun uporablja skladno z vladnimi odloki. Že prejšnja vlada je sprejela, da se tretjina kmetijskega proračuna porabi za regresiranje obrestne mere. Toda ta izračun je bil narejen na bistveno višji inflaciji. Zaradi sprememb monetarne politike in padca obrestnih mer na tretjino takrat predvidenih stopenj so se kljub izplačevanju vseh regresov za obrestno mero sprostila sredstva, ki sojih uporabili za sanacijo suše. Prelevmani Ob izbruhu prašičje kuge je ministrstvo že zagotovilo 20 milijonov tolarjev za preventivna cepljenja. V zelo kratkem Času pa bodo stopili na prste nekontroliranemu uvozu živine in mesa iz tujine, saj bodo sprejeli nove prelevmane, ki bodo bistveno omejili uvoz mesa in živali. Temeljna izhodišča razvojnih scenarijev: 1. Predpostavlja rabo vse razpoložljive zemlje. Hkrati bi lahko rekli,'da gre za oceno razvoja ob predpostavki nadaljevanja dosedanjih gibanj v razvoju kmetijstva pri nas in v Evropi. Z ukrepi prostorske, demografske in kmetijsko cenovne politike naj bi zagotovili, da bi bila vsa zemlja obdelana, ob tem pa država ne bi pomembneje vplivala na proizvodno strukturo, niti ne bi omejevala intenzivnosti. Rezultat take politike bi bil verjetno podobna proizvodna struktura, kot jo imamo sedaj ob hitrem naraščanju intenzivnosti pridelovanja. Približno tak je bi! zgodnji razvoj kmetijstva v Zahodni Evropi. 2. Predstavlja liberalno tržni koncept razvoja kmetijstva. Država na tem področju kmetijstva intervenira le na ravni protidumpinške zaščite. Glede na velik delež kmetijske zemlje, kjer je zaradi neravnih razmer pridelava težja, je pričakovati drastično zmanjševanje obdelane kmetijske zemlje. Na preostali zemlji lahko pričakujemo visoko intenzivnost, kar omogoča konkurenčnost svetovnim cenam. 3. Predstavlja koncept usmerjenega razvoja kmetijstva, ki postavlja uresničevanje širših narodnogospodarskih interesov (poseljenost, obdelanost in kulturni zgled krajine, ekološka sprejemljivost) pred produkcijske interese kmetijstva. Država v svojem interesu zagotavlja poseljenost in obdelanost, hkrati pa vpliva na proizvodno strukturo in intenzivnost ob čim manjši obremenitvi okolja in čim manjših presežkih, ki bi obremenjevali proračun. AUTORECEK8384 IV. Minihof 113 tel. 9943131562269 NADOMESTNI DEU, NOVI ALI RABLJENI BENCINSKI IN DIZELSKI MOTORJI DRUGI PLOČEVINASTI DELI Gostilna pri mejnem prehodu GEDEROVCI vas vabi 27. in 28 novembra na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. Telefon:46-430 Vabljeni! četrtek - Vestnik Agrarno vprašanje Slovencev v pogojih tržnega gospodarstva Ali strategija razvoja kmetijstva rešuje samo kmete ali še kaj več? Povojno zgodovino slovenskega, še posebej pomurskega kmetijstva bi lahko najlepše orisali s teorijo valov ati vzponov in padcev. Pri tem je značilno, da so bili valovi vzponov bistveno krajši od valov padcev. Toliko hujše je bilo to v Pomurju ali Prekmurju in Prlekiji, če hočete, kajti vsak zaton konj un k tuni ega obdobja je radikalno posegel ne samo v primarno pridelavo hrane, ampak je tako rekoč uničil vse razvojne nastavke kmetijstva v pokrajini ob Muri, Če se samo spomnimo sredine šestdesetih let, so biti z uničenjem zadrug uničeni semenska proizvodnja in prvi nastavki za finalizacijo le-te. Ti intervali vzponov in padcev so si do sredine osemdesetih let sledili v časovnem zaporedju petih do sedmih let. Sedaj smo že poldrugo desetletje priče recesije v kmetijstvu. Ta kriza je v tem trenutku toliko hujša, ker je povezana z globoko gospodarsko, še posebno pa socialno krizo, kar se močno kaže še posebej v pokrajini ob Muri. Ekološki forum Za ureditev razmer v kmetijstvu se je odločila že prejšnja vlada, saj je bil za časa ministra dr. Osterca imenovan projektni svet za pripravo strategije razvoja slovenskega kmetijstva. Le-ta je bila pred nedavnim razgrnjena. Prvo obsežnejšo javno obravnavo tega projekta je pripravil Vestnik v okviru ekološkega foruma, na katerem je sodeloval sedanji minister za kmetijstvo mag. Jože Protner. Kot je poudaril, strategija obsega dva temeljna cilja, na eni strani pridelavo hrane in delež kmetijstva v družbenem proizvodu države in po drugi je kmet edini, ki obdeluje zemljo in s tem daje pokrajini ustrezen videz. Ob tem je potrebno upoštevati omejitvene pridelovalne razmere in ravno zaradi teh je pridelava hrane dražja. Torej če država želi imeti stabilno oskrbo s hrano in usklajeno prehrambeno bilanco, mora to financirati. Ob tem strategija ne izključuje tržnega vidika, saj predpostavlja ob ustreznih ukrepih krepitev konkurenčne sposobnosti kmetij in zagotavljanje nadpovprečnega dohodka dobrim pridelovalcem. Vprašanje preživetja in državna pomoč Strategija torej poskuša oživiti kmetijstvo z različnimi ekonomskimi. predvsem pa materialnimi vzvodi. To je seveda precej odvisno od gospodarske moči države. Ob tem se kaže povrniti v preteklost in osvetliti razloge za zasilno normalno delovanje zasebnega kmetijstva. Res je, da neke dolgoročne strategije in stabilnosti, kot sem poudaril že v uvodu, ni bilo. K temu sta veliko prispevala »prisilna« deagrarizacija in pojav mešanih kmetij. To je na eni strani zagotavljalo poceni delovno silo v industriji, na drugi pa normalno delovanje kmetij, saj so mešane kmetije za pokrivanje nepriznanih stroškov uporabljale dohodke iz industrije. Ob dananji brezposelnosti in nizki akumulativ-nosti industrije so nujni sistemski posegi v kmetijstvo. Če hočemo, da preživi in da se uveljavijo zastavljeni cilji. To potrjuje tudi razprava dr. Etelke Korpič-Horvat, ki je poudarila razdrobljenost posesti v Prekmurju. Pomurje je območje, ki ga je zajela naj večja deagrarizacija, hkrati pa ugotavlja, da gospodarstva do velikosti enega hektarja naraščajo. Ob statističnem podatku, da je v Pomurju največ mešanih kmetij in komaj 27-odstotna zaposlenost - v Sloveniji je 37 odstotna kaže omenjeni podatek na prikrito brezposelnost na kmetijah. Zato se ji zdi iskati rešitev socialnih problemov in brezposelnosti na kmetijah nesmisel. Še posebej ob nerešeni socialni varnosti kmeta in njegovega pravnega statusa. Minister Protner je povedal, da trenutni zaščitni ukrepi in škov pri koruzi, ki so še toliko večji, ko se pojavi koruza pri prireji mesa. Na teh izhodiščih kmetijstvo ne pokriva niti enostavne reprodukcije. Zato kljub ekosocialnim izhodiščem ni mogoče pristajati na tezo, da bo kmetijstvo postalo zaposlitveni rezervat. Vse to pa zahteva celovit pristop k reševanju agrarnega vprašanja. Tržni redi Nekdanji direktor Kmetijske zadruge Panonka je najprej Po drugi strani pa sm najniže uvrščenimi p° krušnimi žit? 1 skrbi s cami. Renta Kot smo lahko slišali■ tregija povsem zavrnila nistrativne ukrepe, o smrin je razpravljalo še mladi, če je res tako m bodo v strategiji uspeli pati do ustreznih ekoW: rešitev za subvenCK^1''. kmetijstva na cenovnem, h* intervencije v kmetijstvu znašajo 24 odstotkov vrednosti kmetijske pridelave. To pomeni, da smo v primerjavi z Evropo pri repu, saj v evropskih državah znaša subvencioniranje kmetijske pridelave med 40 in 50 odstotki. Ta cilj je predviden v strategiji. Kot je povedal, so poskušali zaščitne ukrepe kategorizirati. Za tehnološko zaostalost (drobno-lastniško sestavo) naj bi bilo namenjenih med 10 in 15 odstotki sredstev, za otežene pridelovalne razmere prav toliko, z financiranjem infrastrukture in drugih oblik subvencioniranja pa naj bi se približali 40- oporekal dvema novinarjema Vestnika, da nista ravno primerna, da solita pamet kmetom, in menil, da je problem kmetijstva tudi v samih kmetih, ki so se ukvarjali sami s sabo, namesto da bi vztrajali pri stališču, da je kmetijstvo del gospodarske politike vsake države. Ob tem se mu postavlja vprašanje, kakšna je ta politika, toda kmetijstvo mora najti mesto znotraj te politike in strategija naj bi ponudila nastavke za to, ob tem pa je seveda vprašanje lokalnih strage-gij, ki jih ni mogoče zaznati, da bi jih lahko vključili v osrednjo strategijo. ditnem in drugih P001'"'4 p približujejo cilju NcLvtl Bi pri teh izhodiščih peni*5? L čarno k temeljni ekof1''’1 .p tegoriji, ki bo uravna*?3^. , tijsko proizvodnjo, ,l' skratka, če JrWa uravnovešeno r bilanco, bo morala Pr ob absolutni Še h rento. Minister za kmetijstvo; mag. Jože Protner: »Omenili ste vprašanje cene pšenice. Zavedal sem se obljube, ki sem vam jo ob žetvi dal. Na tem forumu naj povem, čeprav tega dosedaj nisem obešal na veliki zvon, da mi ne bi kdo očital predvolilne kampanije, da hud v minulem tednu začeli z izplačevanjem neto dveh tolarjev za kilogram pšenice vsem tistim, ki so pšenico prodali. Zavedal sem se tega dolga in sedaj ga izpolnjujemo.« V tem smislu ‘ ^-1 zumeti soboškega _ ministra Slavka [ pravi, ne more J tivm definiciji žW nije, če ne je w ' zaradi tega ne. k K fl ekstenzivno^1 nosna dejavnost. .|< jasno, da s Pr d pr^. ] more preživeti la- T^eUl5’ cev, ki so vezam Izobraževanje Ne samo strd forumu, ampo- oble” " forumu, ampak odstotnemu sofinanciranju, ki je cilj strategije. Vse to je odvisno od moči gospodarstva in opredelitve države do kmetijstva. Nevami scenariji Na izmučenost kmetijstva je opozoril tudi inž. Geza Džuban. saj smo po njegovem daleč za evropskim stanjem. Eden osrednjih problemov je posestna razdrobljenost Kot pravi, je v strategiji osrednjo pozornost potrebno nameniti scenarijem razvoja. Po njegovi oceni sta prva dva scenarija močno nevarna, saj prvi uničuje vse tisto, kar v kmetijstvu že je, in pomeni s strogim uveljavljanjem konkurenčnega načela uničenje sedanjih perspektivnih kmetij, drugi pa zahteva visoko intenzivnost, ki pa je nevarna okolju in jo v svetu že opuščajo. Zato pride v poštev le mehki ekosocialni scenarij. Osnovni inštrument za doseganje in ponovno oživitev kmetijstva je definiranje cen. V prihodnje se po njegovi oceni več ne bi smelo barantati s cenami, kot se je to letos zgodilo s pšenico. Kajti pšenica je bila ponavadi izhodišče, po katerem so se oblikovale cene vseh drugih pridelkov, kar je pomenilo 20 odstotkov nepriznanih stro- Gusti Grof je najprej ugotovil, da v predvolilnem času pri nobeni stranki ni mogoče zaznati profiliranega in celostnega odnosa do kmetijstva. Osnovni akt strategije so po njegovi oceni ekonomski ukrep, predvsem cenovna politika. Prepričan je, da primerne cene še ne pomenijo izsiljevanja na račun preostalega gospodarstva. Zato pravi, da je potreben sistemski pristop, ki Ščiti porabnika in proizvajalca in se zavzema za t.i. tržne rede, ki so odsev konsenza vseh slojev prebivalstva vzpostaviti pa jih mora vlada. Zavzel se je za subvencioniranje izvoza hrane, kajti popolne izolacije ni mogoče doseči, in to podkrepil s tem, da je bilo kmetijstvo pred desetimi leti udeleženo z 20 odstotki izvoznega deleža, sedaj pa le s štirimi. Ob tem je še omenil zapostavljenost živilske industrije, ki je za Pomurje izrednega pomena in opozoril na njeno usposobljenost za izvoz na svetovni trg. Minister Protner pravi, da je osnovni cilj strategije izenačitev prehrambene bilance pri posameznih pridelkih, in je prepričan, da je najdražji presežek, ki ga je potrebno izvoziti zaradi visokih subvencij. bila kritika pospeševalne sl g strani je dr. & Horvat postreg^, II da kar 93 od*-' h nima osnovnošo ’ ; [i ’ nima osnovno;**— ,, Da je izobraževanja meljnih proNe01^', of^'n R dokazati, kajti rn^^i■ nizke izobrazb^1'' eden od vzrokov J sti kmetijstva. I11 strinjati s n predsednika SLS g' ^iL ki pravi, da krajini ob Muri šole. Najprej K povečati delež cije ali kmetov / ' J£lil-sko izobrazbo. 1 bo več kmetov ■ .jd-novno in srednjo " ^i,-kovnjaki z višjo n* brazbo nimajo n* ® as• # učinkovitost.PjfT imeli (v mišim valno službo). ‘11 ‘jp mariti izkušenj p 7 so omenjenemu ’ । ur nilt izredno ‘‘j' tudi temeljni P°- 4 vitost naložbe. k:‘ regija tudi bila. J . s Vdajanje znanja za podjetništvo Vaših osem svetovalnih služb Pomurski sindikati predstavili svoja kandidata V skupščino - ne pred njo *a brezposelne bodoče podjetnike . ^vktorka soboške enote Zavoda za zaposlovanje Cveta Man-A c Cahuk je projekt Curoc ali projekt spodbujanja podjetništva silila kot enega najbolj uspešnih neposrednih državnih ukrepov jitiie politike zaposlovanje. Lani so namreč prek tega projekta lspomočjo svetovalnih služb, ki opravljajo te storitve za Zavod tt,^P°slovanje, zaposlili 70 brezposelnih, ti pa so dodatno zapo-.' se 13 delavcev. To je 40 odstotkov vseh lanskih samozaposli- Sloveniji. ^speševanje samozaposli-* Poteka na več ravneh. Naj-'■'1 dajo strokovni delavci ^oda za zaposlovanje brez-nim na sestankih osnovne .globalne informacije - v to 'Hm-c vklj učenih 560 brezpo-Pa Je bdo vkbu' gt iti- fi; ji Ji si (0- ju /omagali si bomo sami "* jugoslovanskega tržišča so se tudi številna pomui-ka po; z njenega območja vključena v spt d' * i* n jugoslovanskega tržišča so se tudi številna poMui-A« po-■ Rii ¥ katerih ne vidijo izhoda. Firme, ki »o tik iti । N "trn prodajale v republike nekdanje Jugoslavije, w> i»Malr j A Jjt i te tisto, kar bi še lahko prodale, pa niso imele zagotovlje so trgovanje ustavile. Posledice taksnih ra/tari po kih zmanjševanje proizvodnje, nezasedenosr pmmiMiruh V* bu - in Prfcsežki delovne sile. Tudi finančno so ta ponj« 'j funia C/ti t ,teiave in mnoga so videla rešitev v individualni sanacij-’ v*(sJL * jo je skupaj i vlado razpisal Sklad za razvoj 1J' P pa so bila ta pričakovanja prevelika. NredMia ssinda da hi zadostovala za finančno sanacijo, pa rinil strer / iPulv- z njenega območja vključena v spe- cializirano perutninarsko zadrugo. — (ouviiuvam ui Aiii:;dt*ali- Rešitve -o sicer l s *at' nuni, saj so se pove-• 1 lMS>'Ova!t'° organizacijo 7« iz Ljubljane m to nji-Ala^W'tev odobravajo tudi i;'h.i j ^dat so računali tudi anacijo, saj izpolnju-%P-pilc Izobčil so ’rž,Sča' Mfad' t vt, '°dnje se srečujejo pa tudi n '^tžn^ ?! vra£anie poboji! . jas;nSeprav P0«0’1' ki k/tin. , ad. niso ugodni, so N ' ..jk;-' . " odločili, da po-krdela b° S lem dp 11 Da ' Presežne delavce, SH»a’.da le na- Jedro. Z dr- 7 S° Pr'čakovali tudi 'i ।' je gL.’ 7idar kaže, da ga ne Pri a d Pripravljen poma-V' dr,°^ovor|h z upniki in .1 i sv uslrezno pomoč; PogiviK Agromerkurju 6 at>o, se sanacija za- nje še ni začela, saj je še ni jrodpisal Sklad za razvoj. Ko so namreč v Agromerkurju opozorili na nerešena vprašanja lastninjenja po Zakonu o zadrugah, so se težave šele začele. Čeprav so v Skladu pristali, da bodo vprašanje 45-odstotnega lastništva reševali posebej z zadrugami. so se težave začele takrat, ko se zadruge niso mogle dogovoriti za lastninske deleže. Agromerkur-jevi kooperanti, ki so bili nekoč povezani v TOK, so namreč ustanovili specializirano perutninarsko zadrugo in vanjo vključili vse kooperante, zataknilo pa se je s kmetijsko zadrugo iz Lovrenca na Pohorju, ki noče odstopiti od svojega deleža, čeprav sta kooperanta Sanacija v soboškem Agromer-kurju je tako negotova, 290 zaposlenih pa živi še naprej v negotovosti. Zaradi vseh naštetih težav so proizvodnjo v letošnjih prvih devetih mesecih zmanjšali za 30 odstotkov. Ker so izgubili še Hrvaško in dodatni del trga v ostalih republikah, se bo zniževanje proizvodnje nadaljevalo, za prihodnje leto pa načrtujejo, da bo v primerjavi z letom 1991 nižja kar za 45 odstotkov. Posledica manjše proizvodnje so presežni delavci, katerih število so doslej že zmanjšali za 11,6 odstotka, vendar ne z odpuščanjem, pač pa z naravnim odlivom, z rejci, ki so bili v delovnem razmerju, pa so vzpostavili najemniške pogodbene odnose. Ker je upanje, da bi se razmere uredile s pomočjo države, v Agro-merkurju čedalje manjše, v sodelovanju s svetovalno organizacijo EDIL ING. nadaljujejo s pripravo lastnega sancijskega programa in nekatere ukrepe že izvajajo Dejstvo je. da se presežkom delavcev Zaradi razmer na tržišču se tudi v soboškem Agromerkurju srečujejo z velikimi likvidnostnimi težavami. Te deloma rešujejo tudi na račun osebnih dohodkov, ki za 20 odstotkov zaostajajo za kolektivno pogodbo, posledica pa je. da iz podjetja odhajajo strokovni kadri, ki bi bili ob sanaciji najbolj potrebni. Novih posojil ne najemajo, podaljšujejo pa obstoječe ter tako preprečujejo blokado žiroračuna Perutninarstvo je živa proizvodnja, zato si ne morejo privoščiti ustavitev dobave, saj bi to pomenilo katastrofo. Da v Agromerkurju še naprej kreditirajo kupce, potrjujejo jjodatki, da so konec septembra znašale njihove terjatve do kupcev kar 195 milijonov tolarjev, obveznosti pa le 90 milijonov tolatjev. Reja piščancev je specializirana. zato preusmeritev v druge programe ni možna, še posebej ne hitro. Letos so sicer Že poskusili z gosmi, ki jih je uvozila Panonka iu jih imela v karanteni v Agromerkurjevih hlevih, nato pa so jih dali v dvoriščno rejo h kmetom. Tudi za prihodnje leto se dogovarjajo s Panonko za uvoz 25 tisoč gosi, ki jih bodo zaklali v tej klavnici, medtem ko o lastni farmski reji gosi zaenkrat ne razmišljajo, saj je vezana le na določeno sezono. ne bo mogoče izogniti, zato Sc organi upravljanja že sprejeli pravilnik o ugotavljanju teh presežkov in njihovem reševanju. Osnovni problem je, da bodo delavci, ki bodo ostali brez dela, pol leta bremenili podjetje in nekatere težave bodo še trajale. Ob presežkih delovne sile je poseben problem odsotnost z dela zaradi bolniških dopustov, saj so se ti izostanki povzpeli že na 8 odstotkov, zaradi njih pa so tudi težave pri organizaciji proizvodnje. Poleg že tako zaostrenih težav se slovenski perutninarji srečujejo še z nekontroliranim uvozom svežega razsekanega piščančjega mesa, kar izkoriščajo predvsem zasebne firme, in tako še bolj pritiskajo na že tako nasičen slovenski trg. Slovenska prireja piščančjega mesa se je že do zdaj močno zmanjšala in tudi v prihodnje se perutninarjem ne obetajo lepi časi. Ce bodo želeli preživeti vsi. se bodo morali ustrezno prilagoditi in se zadovoljiti predvsem s slovenskim tržiščem. S cenami, ki jih dosegajo na tem trgu, zaenkrat še pokrivajo stroške, vendar ob zniževanju proizvodnje tega ne bodo več zmogli, LUDVIK KOVAČ LB - POMURSKA BANKA, d.d. je edina prava banka v regiji, ki neguje in nadaljuje slavno tradicijo bančništva v Prekmurju in Prlekiji. Ob 120-letnici bančništva v naši pokrajini (1873) vabi k sodelovanju vse, ki imajo kakršne koli dokumente, predmete in podobno o bančništvu, denarništvu in posojilništvu, ki se nanašajo na štiri pomurske občine. Listine, obrazce in druge predmete, tudi izjave, lahko prinesete ali pošljete na vpogled in odstopite banki, posebno dragocene predmete in dokumente pa smo za nagrado pripravljeni prevzeti. Vabimo vas torej, da do 20. decembra letos prinesete omenjene iskane predmete propagandni službi Pomurske banke, d.d., v Murski Soboti, Trg zmage 7. Za pomoč in sodelovanje se vam že vnaprej naj lepše zahvaljujemo. KREDITNA BANKA D. D MURSKI SOBOTI KREDITNA BANKA Menjava VH LJUDSKE INtor Prekmurci!! D, D. V MURSKI SOBOT) PEJNEZE po uajbolšoj dnevno) Cinii. Previeina vloZvue PEJNEZK NA INTERES In Jo IZ I-LAtA lovno, »uj« na kruliti čaji l’O3OJLLA ZA POTNE »TROSKE. V VSEJ PENEZNAJ ZADEVAJ 9E OBRNITE Z ZAVtJPANJEM NA DOMAČO BANKO In «o »o dajte trne-šoli od kokti »genitiv, štore ne uotnnte. Kak a« iioMejo pejueil najložl In naJtalejU domout Prosi pri uiijhmaujoj frnncuako) pošli iek to jo »Mandat Curie« in plašaj šuiuo nn računi »Parle c c. 15OTB6 Danque Union TouKvalnve S, S. T. Zrinekl trg. Zagreli. Voiigoehivle« In »aplM ta zadnjo) vnekešuj lubriki. Štern ee začno z rečmi: »Currospoudnuco« ....... da Kredltmi banka v Soboti nuj Upluča diiivrc tvojem! liliiDjeini v domovini. — v-----— Faksimile oglasa Kreditne banke, d.d., v Murski Soboti iz tridesetih let. stran 6 vestnik, 26. novembra 1992 gospodarstvo Toplakov zakon o obrestih še v skupščinskih klopeh Smo pred oživljanjem gospodarske dejavnosti? Da ne bomo nepripravljeni Po letu 1986, ko smo imeli v Sloveniji najvišjo raven industrijske proizvodnje, le-ta zdaj nenehno upada, kar kaže, da dna še nismo dosegli. Padanje je bilo najbolj očitno v drugi polovici lanskega leta in se še vedno nadaljuje, čeprav nekateri podatki kažejo, da se vendarle začenja umirjati. Iz analiz, ki jih mesečno pripravljajo v ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete, je razvidno, da je v septembru industrijska proizvodnja padla mesečno le za 0,15 odstotka, kar je precej ugodneje kot avgusta, ko je padala še po 1,03-odstotni stopnji. Če jo primerjamo z lanskim septembrom, je bila nižja za 13 odstotkov, medtem ko devetmesečna primerjava kaže še na 15-odstotno zaostajanje. Vse to so podatki, iz katerih bi se dalo potegniti določene teoretične sklepe, vendar je vprašanje, koliko so ti v naših razmerah sploh realni. Če je letošnja proizvodnja dosegla najnižjo raven po letu 1976. septembrska pa celo najnižjo po letu 1975, potem bi bilo pričakovati, da se bodo začela gibanja v pozitivno smer. Pravzaprav se bo to moralo zgoditi že v prihodnjih mesecih, saj bi nadaljnje padanje pomenilo, da prihaja še v globljo krizo. Tudi če bodo podatki za oktober in prihodnje mesece pokazali, da proizvodnja v primerjavi z istimi meseci lani narašča, to še ne bo prava slika gospodarstva, saj je bilo padanje prav v zadnjih lanskih mesecih najbolj drastično. Pomeni torej, da bi morala proizvodnja v prihodnjih mesecih bistveno porasti, da bi lahko govorili o umirjanju in premikih na bolje. Navkljub vsemu pa skorajda lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo, saj je v nekaterih dejavnostih že čutiti pozitivne premike. Slovenski gospodarstveniki bi se morali zdaj ukvarjati predvsem s tem. kako doseči oziroma spodbuditi gospodarsko rast. Proizvodnja namreč doslej ni padala zaradi nezadostnih gospodarskih zmogljivosti, pač pa zaradi premajhnega povpraševanja. Razlog za slednje je iskati v razpadu nekdanjega jugoslovanskega tržišča, na katero je bila slovenska proizvodnja predvsem usmerjena. Slovensko tržišče je bilo za doseženo proizvodnjo premajhno, hitra preusmeritev v izvoz ni bila možna, zato je to obdobje zaznamovano s padanjem gospodarske rasti. Gibanja v zadnjem obdobju kažejo, da se razmere vendarle umirjajo, zato bi se morali na čas, ki prihaja, ustrezno pripraviti. Proizvodnja se mora prilagajati povpraševanju, podatki o slednjem pa kažejo, da se to ponovno oživlja. To potrjujejo tudi zaloge, ki se zmanjšujejo. Praksa potrjuje, da v največji krizi prodaja pada hitreje kot proizvodnja in zaloge se takrat povečujejo. Ko se razmere na trgu izboljšujejo, pa si prodaja na drobno v trgovinah opomore hitreje od proizvodnje in zaloge se zmanjšujejo. Kaže, da zdaj prihajamo v takšno stanje, in prihodnjega obdobja zato ne bi smeli dočakati nepriprav-Ijeni. LUDVIK KOVAČ S slabega na slabše Slovenski parlament je že sredi leta sprejel predlog skupine poslancev vseh treh zborov o izdaji zakona o obrestni meri, zdaj pa je predlog tega zakona že v skupščinskih klopeh. Res da zakon, ki ga je predlagala skupina, še ni sprejet, saj se o njem ni izrekel zbor združenega dela, sprejetja zakona v takšnem besedilu, kot so ga dobili v obravnavo zbori, pa se najbolj bojijo slovenski bančniki, ki bi prvi občutili posledice, izogniti pa se jim ne bi mogli tudi v podjetjih, Po novem zakonu naj bi obrestna mera za pogodbene obveznosti znašala 6 odstotkov, če se stranke ne dogovorijo drugače, pri svobodno dogovorjeni obrestni meri med posamezniki in pravnimi osebami le-ta ne sme preseči 6 odstotkov, za gospodarske pogodbe pa ne 8 odstotkov na leto. Za vse nepogodbene obveznosti se obresti za denarne obveznosti obračunavajo po 6-odstotni letni obrestni meri, če z dogovorom med strankami ni drugače določeno, vendar ne nad 12 odstotkov na leto. Zamudne obresti znašajo 12 odstotkov na teto, za zavarovanje rizika ter druge stroške, povezane z dajanjem posojila, pa sme posojilodajalec zaračunati znesek v višini največ 1 odstotka glavnice za vsako začeto leto. V primeru denarnih obveznosti se obresti obračunavajo od glavnice, revalorizirane v skladu s spremembo vrednosti srednjega tečaja ECU-ja Banke Slovenije od dneva nastanka obveznosti. In kaj je vodilo predlagatelje. da so pripravili nov zakon o obrestni meri? Pravijo, da je stanje na področju obresti pri nas nevzdržno, saj so le-te dosegle že takšno stopnjo, da jih dolžniki ne zmorejo plačevati. Kadar obresti presežejo povprečno profitno stopnjo v ekonomiji, podjetja tonejo v vedno večje težave in niso zainteresi- rana za nova vlaganja, trdijo predlagatelji zakona. Bančniki in vlada, ki je dala tudi največ pripomb k omenjenemu zakonu, pa so seveda drugačnega mnenja. Drži sicer, da je bančna marža pri nas previsoka, vendar je potrebno ugotoviti vzroke in probleme razreševati postopoma. Finančni mogoče odpraviti od danes na jutri. Če se predlagatelji novega zakona na eni strani zavzemajo za tržno gospodarstvo, je zakonsko določanje obrestnih mer administrativno poseganje na to področje in ne prenese tržne logike. Če bi bil zakon takšen, kot je v predlogu, sprejet, bi posledice najprej občutile poslovne banke, saj te ne bi bile več privlačne za tolarsko in devizno poslovanje. Z znižanjem aktivnih obrestnih mer bi morale namreč banke znižati tudi obresti za vloge, v bankah pa pravijo, da bi ob najvišji 8-od- strokovnjaki zatrjujejo, da je stolni aktivni obrestni meri sedanja obrestna mera posle- obresti za vloge lahko znašale dica neurejenih finančnih raz- največ 3 odstotke. Predlagate-mer v preteklosti in je zato ni Iji zakona sicer zatrjujejo, da so bančne marže v tujini n> vendar ob tem ne gre P®a ' da naše banke ob vseh n 1 kah, ki so bile narejene » P teklosti. ne morejo pre nižje bančne marže. Ne$m ■ namreč pozabiti, da m F banke nositi vsa bremena rih deviznih depozitov m su posojil, v zadnjem času p temu pridružuje še kopj“-j deviznih rezerv, ki se on. jejo s tolarskimi vin namreč ponujene devize -pujejo z depoziti, za . morajo plačevati visoke > , sti. Razliko pokrivajo z maržo, če jo bodo zm»',’ pa, kot že rečeno, neb®*^ vlačne za varčevalce. La bo celo zgodilo, da bodo J dvigali tolarske prihrank pretapljali v devize tero« v tuje banke čez mejo- .. bi ostajale brez denatj - ( šala bi se njihova l«^y|1-posledice bi čutili tudi VP j,h hi Res je sicer, oa obrestne mere za poso)' menile manjši strošek ' področjih, vendar tUl-, Lill.j podjetja, ki so zašla v g krizo, ne bi bila re gl;.-ploh bi slaba podjetja - : b; dobila nova posojila. banke še bolj zaostrili' ■ in se ne bi odločale za ’ ~ naložbe. Če želimo Pn poseči nižje obrestne mer-sojila, je potrebno najr^^ -i rati celotni bančm ■ z njim pa tudi gosp 1 Vsaka nepremišljeno« . tavost se lahko zelo n - v tu(ji in kaže, da so to poslanci zbora zu dela, med katerimi ’■ vsem gospodarstvem ' ... LUDVIK KO' H M 5 *1 * * K k 1 Zmanjkalo je nekaj denaija za vrtanje Direktor družbe Radenska in Steinle priznava, da so v teža'^ položaju »Ne bojim se prihodnost1. l Zaposleni tujci Minil je mesec od zadnjega dne, do katerega so tujci morali zaprositi ali oddati vlogo za pridobitev delovnega dovoljenja. Tako imajo na enotah Zavoda za zaposlovanje zbrane podatke, koliko tujih delavcev je pri nas delalo že takrat, ko je zakon o zaposlovanju tujcev začel veljati, in pa. koliko tujcev pri nas dobi delo ozorima se zaposli po novem. Prav slednje je zanimivo, ker kaže, koliko sta regija in podjetje zanimiva za tujo delovno silo, koliko že zaposleni tujci, ki so na vodstvenih delovnih mestih, želijo zaposlovati tujce in tudi, koliko je kljub številnim brezposelnim še prostora za zaposlovanje tujcev, ki izpolnjujejo razpisane pogoje za delo in namesto katerih ni domače delovne sile. (Zadeva bo jasnejša, ko bomo pojav opazovali dlje časa.) Kljub vsemu pa je zanimivo, da je na novo (po petnajstem oktobru) zaprosilo za delovno dovoljenja na soboški enoti za zaposlovanje 15 tujcev, enajst vlog so dali delodajalci, štiri pa so bile osebne. Izdali so jim delovna dovoljenja za določen, trem pa osebna dovoljenja za nedoločen čas. Do 16. novembra so torej na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti sprejeli 1239 vlog za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja, vendar je 20 vlog nerešenih zaradi nepopolne dokumentacije. 6 vlog pa so rešili negativno. Vendar je kar 1198 delavcev, ki je dobilo osebno delovno dovoljenje, pri nas delalo že pred sprejetjem zakona o zaposlovanju tujcev, kar pomeni, da so lahko dobili delovno dovoljenje za določen ali nedoločen čas brez preverjanja, če je med nezaposlenimi ustrezna domača delovna sila. Samo 48 delavcem tujcem so izdali delovno dovoljenje za nedoločen, vsem drugim pa za določen čas ali za eno leto. To pomeni, da bodo morali čez leto spet zaprositi za delovno dovoljenje, sami ali zanje delodajalec, takrar pa bodo že na rešetu ugotavljanja, ali je med nezaposlenimi domačin, ki bi lahko opravljal to delo. Če ga bodo našli, bo to pomenilo za tujega delavca konec njegove zaposlitve pri nas. Zakon o zaposlovanju tujcev je manj ugoden za dnevne migrante ali delavce, ki vsak dan prihajajo na delo čez mejo, saj si lahko pridobijo samo delovno dovoljenje za določen čas - dnevnih migrantov je 1011. Druga zanimivost pa je ugotavljanje izobrazbene stopnje pri nas za določen ali nedoločen čas zaposlenih tujcev. Prvo stopnjo izobrazbe ima 313 pri nas zaposlenih tujcev. 52 drugo. 11 tretjo. 542 četrto. 191 peto, 56 šesto in 48 sedmo. Vidimo, da ima od 1213 pri nas zaposlenih tujcev kar 837 strokovno izobrazbo, visoko in višjo šolo pa 104. Po tem se vidi pomanjkanje določenih kadrov, prazen prostor, ki je nastal tudi zaradi odliva »domače pameti«, pa so zapolnili tuji strokovnjaki (s sedmo izobrazbeno stopnjo so predvsem zdravniki in inženirji). Največ zaposlenih delavcev je iz Hrvaške. 1159 ali 1010 dnevnih migrantov. iz Srbije 25. Bosne in Hercegovine 25 itd. Največ tujcev je zaposlenih v lendavski občim, v Nafti. Gradbeniku, Gidosu, Elektromaterialu. obratu Mure. Varisu. Imolu. manj jih je v ljutomerski. gorenteradconski in soboški občini. MAJDA HORVAT Težave s financiranjem raziskav nafte in plina se nadaljujejo. Največje so seveda zaradi sredstev. Za vrtino Martin 1 blizu Dobrovnika je bilo načrtovano, da bo globoka 4200 metrov. Pred dvema letoma so uredili delovišče, letos pa so se v Nafti odločili, da bodo sami začeli vrtati vrtino, saj so računali na obljubljena sredstva ministrstva za energetiko, le-to je namreč obljubilo 20 milijonov tolarjev pomoči. V Nafti Lendava so napravili nov projekt oziroma spremenili starega, ki je načrtoval globljo vrtino. Odločili so se. da bodo raziskali le domnevne nosilce ... ogljikovodikov, globlje raziskave pa bodo prepustili boljšim časom. Po novem naj bi bila vrtina globoka 3200 metrov. Prvo fazo vrtanja do globine 2200 metrov bodo naftarji financirali sami. Te dni so vrtalci še pri globini 2100 metrov, torej pred koncem prve faze, vendar denarja od ministrstva za energetiko še vedno ni. V Nafti sprašujejo, kje so sredstva iz tako imenovanega bencinskega tolarja za raziskavo nafte in plina, s katerimi je gospodaril nekdanji ISNAP (skupnost za nafto in plin). Sami bodo primorani opustiti vrtanje, kar bo še posebej podražilo projekt, saj se bodo nekoč na to lokacijo morali vrniti in začeto delo dokončati. JD bojim se sedanjosti!« V začetku no^^k01^ podpisali pogodb . (Hc „ ten posel s v provinci Anhuan) milijona mark, 01 800 tisoč zaslužil« z V prihodnosti bodo prav gotovo uspeli, saj se jim »odpirajo« posli v Rusiji, Kitajski, Albaniji ter na Poljskem, in Hrvaškem, vendar so v najbolj težavnem položaju prav sedaj, ko si še vedno ne morejo opomoči zaradi izgube jugoslovanskega tržišča, kamor so prodajali čez 50 odstotkov izdelkov. Interes poslovnežev s tega območja je še vedno velik, kličejo jih iz Srbije, s Hrvati so sklenili posel za 3,6 milijona mark, toda z enimi ne morejo poslovati zaradi gospodarske blokade, z drugimi pa ne upajo sodelovati, dokler ne dobijo predplačila. Tačas je v podjetju še vedno zaposlenih 215 ljudi, od tega 145 proizvodnih delavcev, srce razvoja so trije v miniprogramski enoti. Načrtovanje in proizvodnja sta povsem računalniško vodena, za kar ne potrebujejo več tuje strokovne pomoči. In zakaj se bojijo sedanjosti? Zaradi likvidnostnih problemov, ki jih pestijo tako kot mnoga druga podjetja. Vzrok sta neizpolnitev deleža prodaje in neugoden tečaj tolarja; lani oktobra so za plače odšteli 150 tisoč, letos oktobra pa Že 400 tisoč mark. Že sedaj se zavedajo, da bodo imeli ob koncu leta izgubo, zato imajo pripravljen (spet!) sanacijski program: letna realizacija (leto bodo v prihodnje šteli od oktobra do oktobra), bo 20 milijonov mark, od tega mora polovico doseči Radenska; stroški materiala ne smejo preseči 60 odstotkov cene (večina materiala je uvoženega!), tako da cena na tujem trgu več ne bo enaka njihovi proizvodni ceni; za presežek delovne sile bodo poskušali najti delo znotraj Radenske. Če bi jim uspel posel z Albanijo, bi lahko Radenska sama izpolnila celotno letno realizacijo, vemo pa, da pri tovrstni proizvodnji ne gre od danes na jutri; tako kot se izdelki izdelu- jejo nekaj tednov ali mesecev, se tudi pogodbe pripravljajo nekaj mesecev. Pa vseeno poglejmo nekoliko podrobneje zanimanje Albanije za polnilno tehniko, saj so se o tem pogo-vatjali tudi med zadnjim obiskom albanskega predsednika v Sloveniji. Direktor največjega slovenskega izdelovalca polnilne opreme inž. Andrej Frangež je povedal: »Že avgusta je prišla k nam na obisk delegacija iz mesta Elbasan v Albaniji. Pred dobrim mesecem so se vrnili in takrat smo podpisali pogodbo za zelo veliko vsoto. Naj večji pogoj, da bo do posla sploh prišlo, je sklenjena finančna konstrukcija. Upajo na mednarodno posojilo. Med zadnjim obiskom albanskega predsednika v Sloveniji je bil v delegaciji tudi podpisnik pogodbe iz Elba-sana. Albanci bi radi ta posel spremenili v meddržavni posel med Slovenijo in Albanijo. Mi jim bomo pomagali, pogovarjamo se že z našimi bankami, material pa bodo mogoče kreditirali tuji dobavitelji,« č zasluži ______-,400 tisoč P^ > meznimi stroj’ (z' ! naročilo za d*’ . polnilca), kar je P dolgoročnega je sklenjen mark Z •' F* vovarne milijona mark z ’’mjO tino, kjer že linijo, medtem k r/ vjfin' { ptno na hrvaškem —ptil'^ milijona mark ' . polnilne hmje t vodo ne bodo z»- ' bodo zagotovljen-sredstva. Dela je ves > jim Steinle spret' P čila za zahodni trg_ |.ef ' pogodbe je bilo 1 r vorjeno. da Stei ,ttsk hodno tržišče, ■ n« m. vzhodno. Kmalu P . g nitev večjih P^ppljsk' ^1 medtem ko je problem finanČ1 > poslovanja, saj SL^ vse banke. ru0' ., so dobili ponud o ■ , ^Tišini 10 milijon°v Marsikomu se Ijivo. kako lahko -milijonskih P°*‘ o izgubi ob k0110 joti' 1^' posli, ki bodo šžle čez nekaj n za zaposlene pa 'LI!C»O' če bodo vsak • plaČ°BERNAlH,A& t 'Wk, 26. novembra 1992 stran 7 politična tržnica o o b h n h c Kandidati se predstavljajo ! na Vestnikov« okroglo mizo s strankarskimi in kandidati ' l_ ra državni zbor, ki je bila v petek 20. novembra, smo JJT 1,8 naslove osrednjih sedežev teh organizacij, ne na lokalna tv' P°s'al’ J1*1 centralam 21 strank in političnim združe-, ^katerih kandidati kandidirajo v 8. volilni enoti. Vseh strank *sh ki se v tem volilnem okraju potegujejo za M '.^žavnem zboru je 23, vendar do dveh naslovov nismo , Pnti, do naslova Franca Majcna in naslova Štajerske krščan-pnokratske stranke, smo pošiljali centralam iz naslednjih razlogov: ’ ' Sm° *e*L‘*' preveriti, kako deluje povezava med političnim l!. vin jn njegovim obrobjem; če deluje slabo od središča sem, drugače tudi v nasprotni smeri - to pa je prav pri nadvse 1 prihodnji sestavi državnega zbora, ki bo dokaj centralizi-Pomen,bna lastnost razmerja med centralo in smo želeli ugotoviti, kateri kandidati iz Prekmurja in P° vsej verjetnosti na državnih listah, saj je bilo za ‘l!1, da bodo stranke poslale tiste, ki so jih zapisale na z drugimi besedami, hoteli smo zvedeti, kdo so po - Mitični h central lokalni vlečni konji v politični dirki: ta /se predvsem pri strankah, ki nimajo regionalnih koordi-kar tako odločiti, na naslov katerega odbora naj ktmizo so prišli naslednjih strank: iti *har za Slovensko naci-ir ' Branko (SNS), Franc E v« za Slovensko ki. • •iL, Podjetniško stranko KJ’ biljem Dovečar za $tranko Slovenije ’dr- Bojan Korošec za ^Slovenije (ZS), Andrej ^4 c za Socialistično Avenije (SSS), Vlado i«. Socialdemokrat-^]'?nko Slovenije (SDSS). cko za Slovenske krš-/emokrate (SKD). Fen ■ ,K°t neodvisni kandi-, kandidira za Združeno I- Josip Kelemen za p tsko stranko (DS) in ta lajnar za Gibanje za IV^kraajo (GOD). avnike strank in kan-Sl?o najprej vprašali, "tli program njihove Sir,ln v čem je njihov St ^pevek, k emu pro- dolga, smo kandidate zaprosili, da v največ tridesetih vrsticah sami povzamejo svoje in strankine programe in nam jih pošljejo. da jih objavimo. To so do določenega roka vsi tudi naredili. čeprav znova ne v že-Jjeni dolžini, zaradi česar smo morali nekatere skrajšati. Poleg tega so nam svoje ali strankarske programe poslali tudi iz Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskega ekološkega gibanja (SEG). Tudi te programe smo morali krajšati. Objavljamo jih na koncu, za zapisom z okrogle mize. Začeli smo s vprašanjem: a a Kaj ste, ste levica, sredina ali desnica, in zakaj ste to, kar mislite, da ste? To je orientacijsko vprašanje za naše bralce, ki se bodo morda hoteli odločiti na osnovi te splošne delitve. I a, k temu pro- ctai k Prav s,no j'*1 zaPro‘ kratki, se neka-k(^’T0Ta n,so držali, pri-50 razvlečeno, mi Zatnan čakali, da bo 1,1611 kandidati dol-ln tistimi bolj jedrna-•' -j. 0 do polemičnih to-^iivn Olnost polemično- - e volje nas seveda ne Wavdajati s posebnim zantmivost novega L. ni5. ur So kil ... govorna k 2anja programov pre- Feri Horvat, ZL: Ni bilo naključje, da se nisem odločil za kandidaturo kot strankarski kandidat, ker imam toliko izkušenj iz preteklosti in tudi iz najnovejše sedanjosti, da je najbolj prav za moje prepričanje. pa ne samo za moje prepričanje, marveč tudi najbolj v korist uveljavljanju mojih stališč. če sem še naprej neodvisen. Če bi pa svojo pozicijo primerjal z vrednotami posameznih strank, potem sem patriot, pa ne nacionalist, zato ^tavitev programov predstavitev programov predstavitev programov predstavitev programov pre me ne more zadovoljiti stranka, ki gradi samo na tem. sprejemam tudi krščanske vrednote, sprejemam vrednote socialne države in socialnih strank, ki so bolj levo, sprejemam vrednote zelenih in vseh strank, ki se zavzemajo za ekologijo. Vedno pa sem bil pragmatik. sem za tisto, kar je učinkovitejše. Franc Topolovec, SOPS: Mislim, da sem sredinsko usmerjen, sprejemam dobre vrednote z obeh strani. Mogoče sem malo bolj na desni, ker sem za močno gospodarstvo. Ciril Pucko, SKD: V prvi vrsti sem najprej Prekmurec. Po politični usmeritvi nekateri prištevajo našo stranko k skrajni desnici, med nekakšne nazadnjaške stranke, in ji pripisujejo nevemkakšne klerikalne pridevke. Prepričan sem, da je naša stranka desno sredinska, če bi pa ta prostor, ki ga naša stranka tukaj zavzema, prenesli v nemške razmere, bi bili pa še bolj levi, kot so tam socialdemokrati. Zato gradim svojo usmeritev na tržnem gospodarstvu z vsemi poudarki in učinkovitimi elementi socialne države. Andrej Gerenčer, SSS: Počutim se kot član sredinske stranke. Naša stranka naj bi po svoji usmeritvi zadovoljila najširši krog volivcev, mislim pa. da morajo biti tisti, ki bodo izvoljeni, v prvi vrsti predstavniki pokrajine ob Muri in se podrediti njenim interesom ter jih zastopati. Dovečar Viljem, DZSS: Mi smo sredinska stranka, ki se rahlo nagibamo na desno. Zato ker smo stranka volivcev z dežele, struktura prebivalstva na deželi pa je takšna, da se pretežno nagiba na desno. Josip Kelemen, DS: Smo stranka sredine, brez vseh predpon, ki jih imajo druge stranke. Zakaj sem v tej stranki, zato, ker ta dejansko gleda na človeka kot človeka, ne glede na to, kateri stranki pripada, ne glede na to. od kod je Pripravljeni smo sodelovati z vsemi strankami, ki bodo de- Jale za narodov blagor boljši jutri Franc Rajnar, GOD: in za Naše gibanje tako kot vse druge zveze nima ne leve in ne desne usmeritve, smo sredinski, ker nam gre za vseobčo blaginjo in demokracijo v tej deželi in nimamo nobenih siceršnjih teženj. Takšno je tudi moje osebno stališče. Bojan Korošec, ZS: Zeleni smo politična stranka zlate sredine, smo, kot rad pravim, vest človeštva. Predvsem gibanje smo, vendar gibanje v politiki, da prek parlamenta laže vplivamo na mišljenje in odločitve v parlamentu. Sicer pa smo za svobodo mišljenja, humanizem in demokracijo. Lea Rižnar, SNS: Nekateri nas imajo za skrajno desnico, vendar smo pragmatiki, ki odklanjamo vsakršno ideologijo v politiki. Smo za učinkovito in racionalno državo, ki državljanu v največji možni meri omogoča uresničevanje njegovih ambicij. Vlado Kolmanič. SDSS: Meni se zdi ta konfiguracija z levo in desno že malo preživela, če se pa že moram izreči v tem smislu, smo levosredinska stranka, kar pomeni, da smo nekoliko levo od tistih strank, ki se imenujejo sredinske in ne tako levo kot so nekatere druge, vsaj ena pa zagotovo. V evropskem prostoru bi bili mi leva stranka, tam so lahko samo še izvenparlamen-tame stranke bolj levo, recimo v Avstriji ali Nemčiji. Sklicujemo se na bogato evropsko socialdemokratsko tradicijo in na zelo konkretne uspehe socialne demokracije v zahodni Evropi, ki je v zadnjih desetletjih prevladujoča opcija. Čutimo se zavezani tej tradiciji, tudi zato, ker smo člani Socialistične internacionale. Smo pa za ravnovesje med maksimalno gospodarsko učinkovitostjo in maksimalno zaščito posameznika, delojemalca. Če vam je v resnici večini tukaj, kakor zatrjujete, za regionalne interese in bolj malo mar za levico in desnico, kako to, da se niste bolj združili, kako to, da pomnožujete politična telesa v prostoru, s čimer povečujete zmedo in drobite možnosti, da bi bila regija s svojimi poslanci primerno zastopana? Vlado Kolmanič, SDSS: Mi smo že naredili prve korake k povezavam in mislimo, da je naša socialdemokracija takšna, kot je v zahodni Evropi, da bomo prej ali slej najmočnejša stranka. S strankami, ki so nam sorodne, so bili že opravljeni določeni pogovori na vrhu, vendar smo sklenili počakati na te povezave po volitvah. Imamo pa skupne kandidate s strankami leve sredine za volitve v državni svet, to so v prvi vrsti socialisti, demokrati. zeleni in tudi liberalni demokrati. Sicer pa mislimo, da je nujna sprememba političnega prostora, da se stranke povežejo in da bomo dobili politični prostor s štirimi, petimi strankami. Zdaj je na vrsti gospa iz SNS, za katero imamo podv-prašanje. Kako to, da vam pri uresničevanju nacionalnega programa ni dovolj patriotizem, marveč ste za nacionalizem? Lea Rižnar, SNS: Saj vsaka država na svetu skrbi za svojo nacijo in sami vidite, Slovencev nas ni veliko, samo poglejte štetja nekaj let nazaj, vseskozi nas je malo. Naša stranka zato namenja veliko pozornost slovenskemu narodu, ker če sami ne bomo skrbeli zase, sami pazili nase, Če se bo tako naseljevalo, kot se je doslej, z raznimi drugimi državljani, ki dobivajo naše državljanstvo, je vprašanje, če mi leta 2000 ne bomo manjšina. V tem smislu smo edina stranka, volitve pa so filter, pokazale bodo in razčistile razmere. Bojan Korošec, ZS: Zeleni ne odklanjamo sodelovanja s katero koli stranko, ki sprejema osnovne postavke našega programa, vendar se bomo podrobneje pogovarjali o sodelovanju z drugimi strankami šele po volitvah. Mi smo vendar najbolj ekološki med vsemi. Pomembno pa je tudi, da smo Zeleni edina stranka, ki nima tako imenovane prednostne ali državne liste, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo naši poslanci prišli od tam, kjer bpdo izvoljeni, ne pa z državne liste. Franc Rajnar, GOD: Naše gibanje ne zavrača drugih organizacij, ki imajo podobne programe, pa tudi ne Antimilitari-stična zveza in Zveza nezaposlenih Slovenije. Pogovarjali smo se že z nekaterimi, vendar s strankami, ki zagovarjajo močno vojaško državo, ne moremo sodelovati. Josip Kelemen, DS: Do sedaj prevelike volje do združevanja ni bilo, nekaj se je tukaj na ravni strankarskih vrhov po skušalo, za državni svet so se v nekaterih primerih dogovorih, odločili pa smo se, da za državni zbor kandidiramo samostojno. Viljem Dovecar, DZSS: Zakaj se nismo pridružili drugi stranki? Zato, ker smo se ustanovili iz razočaranja nad našo prejšnjo stranko Kmečko zvezo. Mi vsi. ki smo člani DZSS, smo bili že enkrat razočarani. Znotraj desnih strank nismo iskali partnerjev, ker kdor je enkrat razočaran, noče biti še enkrat. Andrej Gerenčer, SSS: Strinjam se, da je preveč strank in bojim se, da bo velika soboška občina zaradi tega brez poslanca. Menim, da so za to krivi tudi vrhovi strank, ki jim v resnici ni bilo do združitve. Zdaj nekaj govorijo, da se bodo združevali po volitvah, dejansko pa je tako, da vsi tudi preštevajo, katere pozicije bi s tem izgubili. Ciril Pucko, SKD: Vprašanje ima dve ravni: prvič, volilni zakon, kakršen je, ne omogoča kakšnega posebnega povezovanja pri volitvah v državni zbor, predvsem velja to za večje stranke. In SKD je tako močna stranka, da tukaj pomoči pri povezovanju ne potrebujemo. Drugo pa je vprašanje volitev v državni svet, ki ga imamo zelo dobro rešenega, ker imamo skupnega kandidata. Volilni zakon je v bistvu velika prevara volivcev in velik korak na poti k centralizaciji. Franc Topolovec, SOPS: Smo zelo mlada stranka in ni rečeno, da se po volitvah ne bomo s katero združili. Kakor pa veste, je naša stranka izstopila iz kranjske, to je iz Grosove oziroma Golijeve stranke. Za zdaj pa še ne vem, kako bo. Feri Horvat, ZL: Soglašam z ugotovitvijo v vprašanju in mislim, da je Škoda, da ni bilo strankarskih dogovorov, ker bo zaradi velikega števila kandidatov velika disperzija glasov. Zaradi česar se bo lahko zgodilo, da ne bo poslancev jz regije, ampak bodo šli glasovi v skupni pisker in zagotovili slovenskemu establishmentu v Ljubljani, da bo dobil poslanska mesta. Ker nisem v stranki, nisem sodeloval v strankarskih dogovorih in ne vem, kako je bilo. Morda pa še ni vse izgubljeno in mislim, da je zdaj zelo pomembno odločanje volivcev, ki bi morali izbrati sposobne poslance, ne glede na to, v kateri stranki so. 0 o » v* Slovenska nacionalna stranka Sr '^'ka Slovenske Nacionalne Stranke je Leopoldina Lea o r J ^iovensKe Nacionalne diranKv jc v Juršincih pri Ptuju. Vedno je bila borka za Pravice in je konec vojne dočakala v Ravensbrucku. A>tl'y osnovne programske usmeritve SNS; to je dobro-?a naroda - svoj gospod na svoji zemlji. k», Jria popolnoma samostojno in neodvisno Republiko Slo- r o j u i i r ” ^»>4 14X71 ■ I U OU 14 1X70 I 4X7 4 4* IIV^« ’ ■ I . L. ez kakršnihkoli ureditvenih povezanosti z ostalimi deli N.^je. ne glede na oblike njihove notranje ureditve. ^'Nčevanje v evropske razvojne procese. Zavzema se Ve''k’h industrijskih kompleksov, bazične in težke kri.., nimajo nobenih možnosti, niti ekonomskega, kaj preživetja. Podpira programe, ki omogočajo Nle*. *e'er>e narave, razvoj turizma, drobnega gospodarstva INtot ^etijstva. Smatra, da mora Slovenija na kulturnem m področju zopet postati del Evrope in zahodne •t^ira). '°^c, č>m dalj stran od balkanske mentalitete, ki nas ■ *li toliko desetletij. Nezaposlenost mora za Slovence pojem, tujci pa bodo lahko pri nas delali le kot At .T n« začasnem delu šele takrat, ko za določeno delo ne A, vi" ^venskega delavca. Zavzema se za socialno varno c teri bo socialna varnost zagotovljena vsem SlovenK ne tako kot to predvideva nov zakon, ki polo aj v d3 gmotno slabo stoječim Slovencem grozljivo slabša. -‘ovenija mora imeti svojo vojsko, v kateri pa ni mesta •Nih-Clric in podrepnike beograjskega režima. Na kraju pa ohranitev naravne in kulturne dediščine sloven-pk, saj to je tisto, kar je slovenski rod skozi tisočletja 1 aa teh prostorih. * Slovenska obrtno podjetniška L/ n n" '’'r’no podjetniška stranka je bila ustanovljena 1. 2. VJi i^tnom. da pri 70 (»00 zaposlenih, kolikor jih je danes Enk q hrv,i- ■_ r ..cprlanmRti m Ujetništvu, sami odločamo o svoji sedanjosti m IV it. tod tudi naš slogan: »Trdni, na lastnih noga .« hjj ledinska stranka, ni usmerjena ne na levo ne na |lr°gram pa je naslednji: 1. Oblikovanje skladnejše socialne in gospodarske strukture republike Slovenije. 2. Z razvojem in spodbujanjem obrti in podjetništva do večje zaposlenosti. 3. 4. nosa 5. 6. Zaščita in povrnitev nacionalizirane slovenske lastnine. Spodbujanje inovatorstva in raziskovalne dejavnosti ter pre-izsledkov v proizvodnjo. Spodbujanje ekološko čiste proizvodnje. Za dobro delo, pravično plačilo. V vseh današnjih volilnih programih v večini strank so obljube, kako se bodo potegovale za razvoj obrti in podjetništva. Močno pa nas preseneča dejstvo, da je večino od teh obljub bilo možno za vladajoče stranke realizirati že do sedaj, pa so vendar na tem področju storile bolj malo ali pa skoraj ničesar. Vsekakor si bomo prizadevali tudi v čim večjem obsegu vključiti v obrt in podjetništvo tudi kmete Tako, da se nam ne bo dogajalo to kar se dogaja sedaj, da je na primer več kot 100 let hren s smetano avtohtona hrana pomurskih ljudi, istega pa proizvajajo v ljubljanski Živilski industriji. Enaki problem je tudi z drugimi kmetijskimi proizvodi, za katere niso potrebna visoko proizvodna tehnološka sredstva in bi se lahko določeni artikli proizvajali v Pomurju, tako pa jih proizvajajo drugje in nam jih potem zopet drago prodajajo nazaj. Naša želja je, da bi na teh volitvah dobili vsaj nekaj poslanskih mest v parlamentu, in bi se na ta način lahko tudi vključili v kreacijo določenih predpisov, ki so za naš razvoj in obstoj nujno potrebni. ŠPILAK JOŽE DZSS - Deželna stranka Slovenije Ustanovljena je 29, 7. 1992. Sedanje število je 670 članov stranke Kandidirali smo v državni zbor enega člana in enega člana v državni svet. Naš cilj je gospodarsko utrditi državo in njen trg. odpreti vrata vlaganja tujega kapitala v naša manj razvita področja, Sanirati banke, da ne uničijo podjetij z visokimi kreditnimi obresti. Pospešiti tisto proizvodnjo, za katero je povpraševanje na svetovnem trgu. , Mlademu rodu je potrebno zagotoviti več novih delovnih mest. Tako, da se skrajša delovnik delavca za nekaj ur. Država bo lahko zagotavljala razne pomoči, dotake. brezplačno šolanje, ko bo splošno usmerjena v izvoz - razvitejše gospodarstvo. Slovenija naj nastopa s prostim pretokom blaga, zelenim pasom. r Zavzemamo se za takojšnjo vrnitev krivično odvzetega premoženja v naravi. Pospešiti kmetijstvo, da lahko kmetovalec dobi 30-50 hektarjev zemljišč in se bo lahko tržno preusmeril. Malega kmeta obravnavati enako tržno kot velikega. Zakaj? Ker so male kmetije v razvitih državah tržni višek. Kmečko starostno pokojninsko zavarovanje mora postati samostojna enota in tako bi se samostojno korigirale kmečke pokojnine. Osebni dohodek delavca v gospodarstvu se mora izenačiti osebnemu dohodku delavca v negospodarstvu. Zavzemamo se za privatizacijo zdravstva-delničarstva. Povrniti moramo naravi odvzeto lepoto, ki je nastala z melioracijskimi posegi. Ob potokih nasaditi vetrobranske pasove z listavci za čiščenje zraka, za kritje divjačine in bogatejše življenje v vodi. ZS - Zeleni Slovenije Kaj smo zeleni Prekmurja doslej že naredili? Dobro vprašanje! Se spomnite načrtov za neprimerne elektrarne na Muri? Bili smo proti takšnim ranam v okolju, zagovarjali smo manjše elektrarne. Ali nismo že takrat govorili, da s slovenskimi železarnami nekaj ni v redu, da je potrebno prestrukturirati gospodarstvo in misliti na turizem? Danes so časi tako daleč, da nam dajejo prav. Kdo je prvi govoril o gospodarjenju z vodo? Ni dovolj polja samo izsuševati, potrebno jih je tudi namakati! Zdaj po suši to vedo vsi, mi smo vedeli že takrat. Imamo pač srce, ki čuti. Se je kje v deželi uvedli zbiranje odpadkov, ne da bi bili zraven zeleni. Otroke imate, vsak dan pa berete o ekoloških boleznih, o povečani koncentraciji svinca v krvi, o nevarnosti sončenja zaradi uničene ozonske plasti. Komu boste postavili moralno vprašanje? Politiki. In komu boste najbolj verjeli, da bo vztrajal s politično zahtevo po ureditvi problema? Zelenim! To je pravi naslov. Kdo je prvi govoril o prednosti železnice pred cesto, čigavi republiški poslanci so v skupščini nastopali z zahtevami, da se popravijo in z železniškim tovornim prometom razbremenijo ceste proti Prekmurju?! Zeleni! ’ Tudi po naši zaslugi še ni prepozno. Imamo lepe m velike možnosti v najbolj donosni in najbolj mehki gospodarski dejavnosti - v blagem turizmu. Brez Čistega politična tržnica okolja ga ne bo. Kdo bo širi) ekološko zavest, če ne zeleni kot stranka in drugi ekologi! Posebej goreče bomo podpirali kmete, ki bodo hrano pridelovali naravi prijazno in zelo bomo hvaležni kmečkim rokam za vsak neoporečno pridelan kos kruha. Ponekod že sodelujemo pn gradnji sanitarnih močvirij in ne bomo mirovali, dokler ne bo vsako naselje imelo čistilne naprave. Tudi Sobota, da bo Ledava čista in Ledava še lepša. Zdravje? Vse delamo za zdravje. Ni zdravja brez zdravega okolja, vendar tudi ne brez zdravstva. Hiše zdravja imamo, toda zidovi so premalo, potrebujemo tudi tehnologijo za sodobno diagnostiko. Čim višja tehnologija, tem čistejša, tem bolj zdrava. To hočemo, skupaj z vami! SSS - Socialistična stranka Slovenije Naša stranka ne daje velikih obljub. Želimo, da bo naša domovina ODPRTA IN VARNA. Naša odprtost naj temelji na odgovornosti slehernega državljana za svoja dejanja. Zavzemamo se za demokracijo, kjer se bodo spoštovale razlike in človekove pravice ne glede na spol, izobrazbo, nacionalno pripadnost ali veroizpoved. Odprtost nam bo omogočil razvoj, katerega bomo dosegli z dvigom izobrazbene ravni prebivalstva, saj brez znanja ni pravilnih podjetniških odločitev. Naš razvoj mora zagotavljati socialno tržno in okolju prijazno gospodarstvo. Za odprtost moramo zagotoviti boljše pogoje za promet in zveze. Zato dajemo prednost izgradnji cest in železnic ter izboljšanju komunikacij, posebej telefonije. Zavzemamo se za decentralizacijo oblasti z uvedbo lokalne samouprave, ki naj zagotavlja manj uradništva in enakomeren razvoj vse Slovenije. VARNOST bomo zagotavljali z odpiranjem novih delovnih mest, s pravnim varstvom zaposlenih ter z več solidarnosti v zdravstvenem varstvu. Zato se zavzemamo za sprejem takih socialnih programov, v katerih bo več zaščite in solidarnosti. Želimo pravno varstvo državljanov, kar bomo zagotovili z učinkovitim sodstvom in varovanjem državljanov pred samovoljo državne birokracije. Na področju obrambe in zunanje politike, kot dveh pomembnih elementov varnosti se bomo zavzemali za oboroženo nevtralnost z majhno, učinkovito in varčno vojsko ter urejeno in sposobno mrežo diplomatskih predstavništev. ZAKAJ SEM SE ODLOČIL ZA KANDIDIRANJE Z izkušnjami, ki sem si jih pridobil z dosedanjim delom tako v gospodarstvu kot tudi pri vodenju občinske skupščine, bom lahko veliko prispeval za uveljavitev naših zahtev in pobud v par-larnen,u- ANDREJ GERENČER SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije Zakaj voliti socialdemokracijo? Zato, ker je to politična in družbena usmeritev, ki je v zadnjih desetletjih v največji meri vplivala na razvoj sodobne Evrope in izoblikovala ter uresničila podobo gospodarsko uspešne in socialno varne, pravične in stabilne države oz. pravne in socialne države v tržnem gospodarstvu (primer Švedska, Avstrija, Norveška itd.). Brez zadržkov je mogoče trditi, da Zahodna Evropa v zadnjih desetletjih brez tako močne in vplivne socialdemokracije ne bi bila ne tako gospodarsko uspešna ne tako socialno in politično stabilna. Nadalje zato, ker so stranke socialdemokratske usmeritve povezane v svetovno socialdemokratsko internacionalo (Sl), najmočnejšo in najvplivnejšo strankarsko mednarodno povezavo. Ker so stranke socialdemokratske usmeritve najmočnejša skupina v Evropskem parlamentu in imajo osrednjo vlogo v evropskih integracijah in institucijah, v katere želi (in se deloma že vključuje) tudi Slovenija (predsednik Komisije Evropske skupnosti je J. Deiors. predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope M. Martinez itd.). Skratka zato, ker gre za nadvse uspešen in cenjen evropski model, ki so ga v praksi uresničevali in ga uresničujejo nekateri najpomembnejši evropski politiki zadnjih desetletij: W. Brandt, B. Kreisky, H. Schmidt. O. Palme, H. Wilson, F. Mitterrand, F. Gonzalez, F, Vranitzky itd. Zakaj voliti Socialdemokratsko stranko Slovenije - SDSS? Zato, ker ima'ime in simbol (stilizirano vrtnico!) najvplivnejše evropske strankarske usmeritve ter program, ki temelji na programih evropskih socialdemokratskih strank, ki pa obenem v največji meri upošteva vse posebnosti in značilnosti slovenskega prostora. Ker je ena redkih slovenskih političnih strank, ki ima izdelan tudi podroben, uresničljiv in preverljiv volilni program, za vsa področja družbenega življenja in vse skupine državljanov: delovna mesta in zaposlovanje, prometna infrastruktura, komunikacije, upokojenci, stanovanjska problematika, družina, izobraževanje, zdravstvo in sociala, ekologija, zunanja politika, regionalni razvoj itd. In ker je ianica SI, kanjo zavezuje k uresničevanju programa. SEG - Slovensko ekološko gibanje Naše gibanje je od meseca septembra do 16. novembra 1992 poslalo na pristojne organe vrsto pobud. Vse smo poslali priporočeno in tudi javno. Pobude in predlogi ter vprašanja so bila: L Vladi Republike Slovenije in Izvršnemu svetu SOB Laško dne 24. 9. 92 Vsebina: HE VRHOVO in odlagališča odpadkov 2. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora R Slovenije dne 16. 10. 92 Vsebina: HE Vrhovo 3. Ministrstvo za kulturo R Slovenije dne 16. 10. 92 Vsebina: Iznos kulturne dediščine 4. Ministrstvo za šolstvo R Slovenije dne 20. 10. 92 Vsebina: Dan varstva okolja 5. Predsednikoma R Slovenije in Hrvaške - Kučanu inTudmanu dne 20. 10. 92 Vsebina: Onesnažene Kolpa in Sotla ter Vonarje 6. Ministrstvo za trgovino in cene dne 2. 11. 92 Vsebina: Neosvinčeni bencin in cenejša pitna voda 7. Republiški javni tožilec dne 9. 11. 92 8. Svetovni slovenski kongres dne 11. 11. 92 9. Komisija za varstvo okolja dne 13. 11. 92 10. Republiška volilna komisija dne 13. 11. 92 V civilizirani Evropi ni sporno, da je treba na organizirane pobude, predloge in vprašanja odgovoriti, pri čemer ni pomembno, če jih naslovnik podpira, sprejema ali ne. Mi še odgovorov nismo dobili! Posebej prosimo, da na naš protest odgovori ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek, ki mu ne sme biti vseeno, kaj delajo njegovi ministri, in komisija RS za prošnje in pritožbe, ki jo posebej prosimo, da na naslove nevljudnih organov pošlje priporočilo oz. opozorilo s pripisom, da so dolžni odgovarjati, kajti sicer je ustavna pravica take vrste - torej dajati pobude - brezpredmetna. Ekološki pozdrav! SKD - Slovenski krščanski demokrati Za srečo Prekmurca v svobodni in demokratični Sloveniji Sreča in blaginja ne pohajata sami, zanju se je nujno truditi in boriti. Zato se bom v Državnem zboru zavzemal, da Republika Slovenija pomaga prebivalcem sedanje občine Lendava oz. bodočih novih občin, v katere se bo kmalu razdelila, v štirih letih dohiteti bolj razvita območja Slovenije. Vztrajno se bom trudil: - da kmetje ne bodo več zapostavljeni in da bo kmetijstvo postalo dejansko prednostna dejavnost; - da bodo obnovljene vse glavne ceste in da bo sleherno naselje dobilo telefonske zveze s svetom; - da nam bo država pomagala pri gradnji kanalizacije po vaseh in urejanju drugih komunalnih zadev; - da bomo tudi v naših krajih deležni kulturnih dobrin, ki jih bo sofinancirala država, da pridejo k nam gostovat najboljša slovenska gledališča, da si bomo lahko v bližini ogledali razstave slikarjev, da bomo lahko ohranjali svojo kulturno dediščino... - da država pomaga našim dijakom in študentom pokriti stroške, ki jih imajo zaradi oddaljenosti od srednjih in visokih šol in da zagotovi našim malčkom in osnovnošolcem kakovostno vzgojo in izobraževanje. Za gospodarski razvoj naših krajev Naši kraji so bili v preteklosti rezervat delovne sile za Zahodno Slovenijo in tujino, zato zdaj v njih živi manj Slovencev in Madžarov kot pred petdesetimi leti. Boril se bom, da se ta žalostna tradicija prekine in da nam ne bo več potrebno hoditi s trebuhom za kruhom. Zato bom: - zahteval, da bo Državni zbor zagotovil posebno podporo za ustvarjanje novih delovnih mest v Prekmurju - od davčnih olajšav do sofinanciranja investicij; - pripravil projekt za prosto carinsko cono in se boril za njegovo uresničitev; - navezoval poslovne stike med našimi podjetniki in podjetniki iz tujine, zlasti iz Avstrije in Madžarske; - pomagal zagotoviti državno odporo pri gradnji naselitvenih con za podjetja v večjih vaseh; - boril se bom za take subvencije kmetom, kot jih imajo v Evropski gospodarski skupnosti in - vztrajal pri zaščiti našega naravnega okolja ter njegovi kulturni uporabi v turistične namene. CIRIL PUČKO FERI HORVAT - Neodvisni kandidat na Združeni listi Predpogoj za uresničitev ciljev samostojnosti in za boljše življenje ljudi je čimprejšnje izboljšanje gospodarskih razmer. Eden mnogih predpogojev za to sta učinkovita parlament in vlada, ki morata v najkrajšem času zagotoviti gospodarski sistem in ekonomsko politiko z naslednjimi cilji in strategijo: - zaustavitev padanja in ponovna oživitev gospodarske aktivnosti; - odpiranje novih delovnih mest; - zagotovitev skladnejšega regionalnega razvoja; - čimprejšnji sprejem strategije kmetijstva za zagotovitev zadostne pridelave zdrave hrane po sprejemljivi ceni in z ustreznim plačilom kmetovega dela ter z zagotovitvijo prijazno urejenega podeželja; - razvoj podjetništva kot pogoj za nova delovna mesta, prestrukturiranje in večjo učinkovitost gospodarstva; - pospešiti razvoj infrastrukture, zlasti dograditev železniške povezave z Madžarsko, modernizacija cest in zagotovitev telefonije vsem naseljem; - povečati mednarodno odprtost in hitreje in bolje izkoristiti obmejni položaj Pomurja (npr. Radgonski sejem); - zmanjšati in pravičneje porazdeliti davčne obremenitve in zagotoviti malo in učinkovito državno upravo; - povečati skrb za vzgojo najmlajših in zagotoviti socialno varnost za najbolj ogrožene (upokojenci, brezposelni, delavci z najnižjimi prejemki); - omogočiti enake startne pogoje za šolanje in dati možnosti sposobnejšim; - delež znanja v razvoju se mora povečevati; - v okviru možnosti in zlasti z izboljšanjem gospodarskih razmer bo treba zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo, kulturo in druge dejavnosti, potrebne za kakovost življenja. Predpogoj za uresničevanje teh sicer zahtevnih, dosegljivih ciljev je delo in znanje, združevanje in ne razdvajanje, enotnost in ne prepiri, ukvarjanje s prihodnostjo namestd s preteklostjo. Prav zaradi take usmeritve sem se odločil, da kandidiram in to kot neodvisni kandidat. Glede na Široko in globoko poznavanje problematike tako na lokalni kot na državni ravni poznam tudi izhode iz sedanjega stanja. Pri tem bodo zelo koristne povezave in znanstva doma in v tujini. DS - Demokratska stranka Sem podjetnik, star 48 let. diplomirani ekonomist in strojni inženir, z delovnimi izkušnjami od delavca, školnika. direktorja in zadnjih pet let samostojnega podjetnika. Po naravi sem odločen, ustvarjalen in delaven, ne ustrašim se še tako zahtevne naloge. Vse zastavljene naloge sem do sedaj reševal uspešno, brez botrov od strani. Moje preteklo delo je vidno in merljivo. Držim se življenjskega vodila, da ni nikoli nič tako dobro, da ne bi lahko bilo še boljše. Za kandidaturo sem se odločil, ker vem, zmorem in želim nekaj narediti za to pokrajino in te ljudi, ki si zaslužijo, da se nekdo z vso resnostjo in odločnostjo zavzame zanje. Želim doseči, da bi Prekmurje in M. Sobota dobila tisto mesto v Sloveniji, kot jima pripada glede na svoje človeške in naravne možnosti ter geostrate-ški položaj. Prav tako bi rad ustvaril pogoje, da bi prekmurski kmet dela) na svoji zemlji, delavec v svoji tovarni ali delavnici, ter da bi se večina dijakov in študentov po končanem šolanju vrnila v svoj kraj in tam našla dobro zaposlitev in srečo. Da bi to dosegli. morajo priti na površje drugačni ljudje kot so sedaj, ker je setMi* stanje odraz njihovega dela in balkanske miselnosti. To stanjese najbolj kaže v gospodarstvu, ki smo ga skoraj uničili, kakor tu™ v šolstvu, zdravstvu, dejanski in prikriti nezaposlenosti ter v vrednotenju dela zaposlenih, od delavca do strokovnjaka in kmeta, skozi.cene njihovih izdelkov. . Hitre spremembe so možne z odprtjem investicijskega ciklus v infrastrukturo in zasebništvo. kar bi pogojevalo povečano »P®’ slovanje in delo v industriji. Investicijski ciklus bi se hitro s spremembo starih zavarovalnih zakonov. JOSIP kelemen SLS - Slovenska ljudska stranka SLS izvira iz slovenske kmečke zveze, ki je z zmago prvih demokratičnih volitvah ostala najštevilčnejša stranka mosove vladne koalicije v slovenskem parlamentu. Na Kong1 SLS sprejeti razširjeni program vključuje v strankino delo vse sloje slovenskega ljudstva - od tod tudi ime -ljudska stranka. Naši člani so poleg kmetov tudi delavci, up jenci. mladina, izobraženci, gospodarstveniki, zeleni in na Slovenci po svetu. Naš svetovni nazor je krščanski etos, s ( odlika pa poštenost in pomoč sočloveku v stiski. Pn delovanju se je slovenska ljudska stranka posebej in PraV" f0(j odzivala na konkretne probleme v slovenski družbi. Tako je SP opozarjala na nepravilnosti v kmetijski politiki Peterle Drnovškove vlade, na problematiko nezaposlenosti m ogroženih. Posebej je izpostavljala problematiko na P®.^, pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavar°oyc, potrebo po nacionalni pokojnini za vse ostarele in dela nez" na višino oderuških obrestnih mer. na nepravilno družine in otroških dodatkov, na nemogočo demografsko r’ in politiko manj razvitih in obmejnih območij, na politiko -diranja in dijaške in študentske programe, na neprimerno^' politiko do sprejema beguncev in pravne ureditve držav S Hrvaško. ^iz^13" Za oživitev slovenskega gospodarstva imamo specincn l( alternativni gospodarski program z jasnimi nalogami < ~ vlade kot pogodbenega partnerja tujemu kapitalu za P '1 javnega pomena: j^fije - državne koncesije za izgradnjo slovenskih avtocest. nafte, plinifikacijo, hidroenergetski sistem, projekti narn - zagotovitev začetnih pogojev za stvarno oblikovanj ske družinske kmetije (ustrezna zemljiška, cenovna, 191 socialno ekološka politika slovenskega kmetijstva) .jje - zakonska ureditev nenormalno visokih obresti na kit- v proračunu države zagotoviti nivo javne porabe n najmanj 90 % slovenskega povprečja za vse občine Ii ► ti GOD - Gibanje za občo demokracij0 - čimprejšnjo vrnitev zakonodajne oblasti človeku. . ljudem in vzpostavitev neposredne demokracije , poli; - spremembo vloge političnih organizacij, ki naj izg • , tične oblastne lastnosti in ohranijo le lastnosti posredova ali nazorov kra^i0.^ - izborili si bomo državo, v kateri se skozi občo demo ob samem sprejemanju zakonov razrešujejo družbena Pr [Ovno ustvarja varen delovni prostor za kulturo, znanstveno ih P (i. po-dejavnost, v katero se država ne vmešava, razen, če " I membne družbene dejavnosti ni zanimanja s stram 1 pravnih oseb voj^ - za sprostitev ogromnega kapitala, ki ga veže in P°r veflije - za dvig življenjske ravni vseh slojev prebivalstva ‘ - za ustvaritev trajnega ugleda Slovenije v Evropi in ■ jr - obstaja naj le policija in to v tisti smeri, ki je P01 ju jju# ustvarja red tako, da bodo mogli živeti v miru m " Slovenije zap0®1'^ - država naj prevzame skrb za hitro in ponovno . delovnih ljudi, v nasprotnem primeru je država kriva svojega ljudstva, lačen Človek postane zver - država prepušča reševanje takih problemov raznim špekulantom, ki so v osebah direktorjev . z njen"1’ - za naš narod je edina nevarnost slovenska vojsk vodstvom na čelu . - najboljša in najbolj sigurna obramba domovine je ljudstvo I I b Nekaj mojih osebnih ciljev: * rti - želim, da se denarna pomoč daje brezposelni111 višini vse dokler se ponovno ne zaposlijo onjm. ; 1 - hočem, da se tem ki potujejo v tujino, kakor tudi , (1ost°P^t I tujine prihajajo povzroča čim manj nevšečnosti, saJ 50. && migracij izredno zapleteni in dragi ter zahtevajo pre' energije - sem za popolnoma odprte meje! jjjER FR^ NDS - Narodnodemokratska Narodni demokrati temeljimo svoje delo na u ^ost-', ! vrednotah slovenskega naroda kot so poštenost, 111 ločnost in gospodarnost. Hočemo uveljavitev resnu^ cije v Sloveniji s tem, da se odločno in na pošten U* vsi ostanki socialističnega režima. prt^rif* Narodni demokrati nismo v politiki samo zato- ® oblast - nam gre za načelno uveljavljanje našega P10® j|i ponujamo volilcem. vSeh Slovenija mora biti pravno in formalno držav ,f> p^j, državljanov, v civiliziranem in kulturnem pogledu P^^ država Slovencev. Čimprcj moramo vzpostaviti njeno duhovno, zgodovinsko in civilizacijsko kontin 1 skega naroda s srednjeevropskim prostorom. V tem kontekstu je tudi naše zavzemanje za vzp°s tete Prlekije, Prekmurja... kar bo dalo resnico • podobo skupne Slovenije. _ Zavzemamo se za socialno-tržni sistem zaho tipa, ki bo temeljil na svobodnem podjetništvu in tr ? stih, ki bodo z zakonom omejene le. kadar . 1 I 1 * - * 1 varovanje okolja, naravnih virov, kulturne dedisv - Ijanje ustrezne socialne varnosti. . 26. novembra 1992 I kmetijska panorama Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva Okolju prijazno kmetijstvo strategije razvoja slovenskega kmetijstva so pripra-tezvojne scenarije, med katerimi se bo potrebno opredeliti ? °d njih. Možne bi bile seveda tudi kombinacije različnih vendar so se že snovalci lega dokumenta opredelili za ■ ^rvojni scenarij, ki ej dobit podporo v vseh dosedanjih Ko so analizirali razvojne možnosti, so izhajali iz f|/^“^oizvodnega dejavnika, to je kmetijske zemlje. Nači-WL,0^nos,i !zrabe etnije je veliko, zato so kot omejitvene Ji L Postav»li različne narodnogospodarske koncepte raz-l^etijstva, pri čemer so imeli v mislih različno stopnjo oziroma državnega intervencionizma v kmetijski b 'n iz njih izhajajoče tržne možnosti pridelave. epredeljevanju razvojnih so upoštevali povr-L kmetijske zemlje, proiz-P' sestavo in intenzivnost Pomanjkljivost je L?; ker Pn nobenem od /bjev niso upoštevali ome-T ti bj izhajale iz neugodne ^ne sestave, saj so pred-da je dolgoročno velikostna sestava '■^oj uspešnega razvoja ^ojni scenarij tl scenarij predvi-^Se razP°l0^' f. 'rt|jske emlje in je ne-1^. n?daljevanje doseda-S Pri razvoju kmetij-^t''. na$ in v Evropi. .. prostorske, demo-'n kmetijskocenovne Va j"10 potrebno zago-'a bi bila obdelana vsa 'r/,; pa ne bi polj'.' Vplivala na proiz-^?stavo. prav tako pa ne yaia 'ntenrivnosti. Za je značilen velik ob-■ 'aVe, nadaljevale bi se težnje v pridelavi. ■' ni še naprej velik de- lež krmnih rastlin v kolobarju, pa tudi intezivnost pridelave bi bila visoka. Če bi se odločili za ta scenarij, bi se država srečevala s prevelikimi presežki mleka in tudi govejega mesa, hkrati pa tudi z ekološkimi problemi, predvsem s problemom dušika. Takšen scenarij zahteva ukrepe za ohranjanje poseljenosti, cenovno podporo na območjih s težjimi pridelovalnimi možnostmi, interventni odkup in aktivno zunanjetrgovinsko zaščito. Zaradi velikih presežkov hrane so potrebne visoke izvozne spodbude. cena hrane je visoka, v proračunu pa bi morali za vse to zagotavljati zelo veliko sredstev. Drugi razvojni scenarij Ta scenarij predvideva liberalno tržni koncept razvoja kmetijstva, kjer je le-to odvisno predvsem od razmer na tržišču, saj država intervenira le na ravni protidumpinške zaščite. Posledice takšne usmeritve bi bile očitne, saj je v Sloveniji velik del kmetijskih površin na območjih, kjer so pridelo- a valne razmere težje in pridelava na teh območjih ne bi vzdržala neposrednega pritiska svetovne konkurence. Zato bi bilo pričakovati drastično zmanjševanje kmetijske zemlje v obdelavi, saj bi praktično v celoti prenehali pridelovati na 6. kategoriji kmetijske zemlje in kmetijstvo bi izginilo s celotnega višinskega območja. Na preostalih površinah bi se sicer intenzivnost močno povečala, kar pa bi bilo spet povezano z ekološkimi težavami. Cena hrane bi bila po tem scenariju, tudi proračun bi kmetijstvu namenjal malo sredstev, vendar bi bili priče odmiranju naselij v območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Tretji razvojni scenarij Tretji razvojni scenarij je koncept usmerjanega razvoja kmetijstva, ki ob zmerni inte-zivnosti zagotavlja uravnoteženo prehransko bilanco, ob-delanost vse kmetijske zemlje in tudi ohranjanje kulturne krajine. Država z ustreznimi ukrepi zagotavlja poseljenost in obdelanost, ob zmerni intenzivnosti pa tudi ne bo prihajalo do večjih ekoloških problemov. Po tem scenariju mora nujno priti tudi do spremembe sestave v kmetijski proizvodnji, saj se povečuje poljedelska pridelava, zmanjšuje se delež krmnih rastlin v kolobarju in povečuje pridelava tako imenovanih alternativnih poljščin. Takšen način kmetovanja država spodbuja z ukrepi za ohranjanje poseljenosti, intervenira na območjih s težjimi Skrivnost v Janezovi kleti ' j* Junez Hanoiai iz Dolge vasi opustil vsemogoče funkcije, ki XI' »obešali« v krajevni samoupravi, nekdanjih interesnih ■ut "h kmetijski zadrugi in še kje, seje povsem posvetil kmetova-V j.. “Jem 8-hektarskem posestvu, od katerega je I hektar vinogra-P* je mož že upokojen, kar sije kot dolgoletni zadružni V, 1 •■di zaslužil. Ker so prejemki nizki, delovne moči pa še pošle, imam občutek, da Janez dela v zadnjih letih še več sebičen. Imam sina, ki M -j dela. Čeprav je zapo-“ freh ° mi ‘etos vinograda ni Svj| a »kropiti, ampak je to Tudi sicer mi dela l velikokrat družbo, -sri korak naprej in mu ^el vinograda.« ' s c1*” ie pripovedovat Ja-Jj>jeto :aterim jem se srečal č’ »A _Vjnski kleti v Dolgova-Prednit sva po-? vmogradništvu. sva • ■1 besed o kletarjenju, '■ b^rsikaterega vinograd-1%;. *, števno kot zgolj ne-ISiA k kox L' bilo v nekaterih od '1 sli. : • tiho vre-Č Pa v,na’ Nekatere sorte ^il ‘ .Nle že čiste. Janez je P’ v', ie Čas dozorevanja pOda?10 “čvisen (med dru-* 'I Ms 'kotne stopnje. Letos J'lei to,ek sladkorja v groz-ns?k, nekateri pa so drJ,ari navadi) kljub temu ^V^kali. Tako je ravnal Alt^č^.pričakuje, da se bo č tiČ?" čistilo in da bo imelo nc^^stotek alkohola. Ta ^(hr ^ben zaradi skladiš-u pojenja) vina v kleti za-•‘ttC1* prodaje. Janez pa L “ogovoriti, koliko mošta oziroma zdaj že vina je iztisnil iz letošnjega pridelka. To je njegova skrivnost. Je pa pojasnil, da za Četrtino manj kor lani. Pričakovan pridelek je pobrala letošnja dolgotrajna poletna suša. Je pa zato letošnji vinski letnik (težavam z vrenjem navkljub) eden od najboljših v zadnjih nekaj letih. zato ga sploh ne bo težko prodati, vsekakor pa ne njemu, saj ima snaha gostišče. »Imamo pravzprav dva vinograda. Ta pri zidanici obsega 0,50 hektarja in je star 10 let. Zdaj je v polni rodnosti. Zasajen je s šiponom, laškim rizlingom in belim burgundcem. Drug vinograd, ki prav tako obsega 0,50 hektarja, pa jc že starejši, zato ga bomo predvidoma še letos prekopali, o sorti trsja, ki jo bomo zasadili, pa se še nismo dogovorili. Seveda pa bo kakovostna. Sploh si prizadevamo za čim-boljšo kakovost, čeprav je z.aradi tega morda nekoliko manj vina.« Janez Banotai me je popeljal v klet in s stekleno natego (»šefom«) jemal vzorce vina za pokušino. Dobričini, kot je, mu ni bilo težko načeti tudi sodov, kjer se je vino že povsem očistilo. So pa tudi ljudje, ki ne dovolijo odpiranja sodov, ko jih enkrat dolijejo. Ni kaj, kapljica je dobro dela in obiskovalcu je postalo naenkrat vroče. Postal sem pozoren tudi na natego, ki je ni bilo treba držati spodaj s prstom, ampak se je samodejno zaprla. Dober vinček pa raste v sodobnem vinogradu. Medvrstna razdalja v novem nasadu je od 2,30 do 2,50 metra, kar omogoča obdelovanje s traktorjem. To pa ne pomeni, da m prostora tudi za motike. Z njimi obdelajo zemljo okrog trsja. In to so naredili dan pred mojim obiskom. Zdaj, pozimi. bo lepo obiskati Janezovo zidanico, diskutirati (tega je sogovornik še zmožen, saj je bil, dokler je imel funkcije, pogost in kritičen diskutant), v zidanici se najde tudi kaj za pod zob, zato ni Čudno, da je tam večkrat veliko ljubiteljev kapljice. Š. SOBOČAN pridelovalnimi razmerami ter skrbi za aktivno zunanjetrgovinsko politiko. V govedoreji naj bi se povečeval mesni delež, država bo skrbela za ustrezno alokacijo govedoreje, bo pa cena hrane po tem scenariju visoka j n tudi proračunska sredstva za kmetijstvo bodo morala biti visoka. Obvelja] naj bi tretji scenarij Iz analize razvojnih možnosti je mogoče ugotoviti, da ciljem kmetijske politike najbolj ustreza tretji scenarij, zato so ga v strategiji opredelili tudi kot ciljnega. Pri tem pa je potrebno poudariti, da ne gre za nikakršno plansko opredelitev, prav tako pa ga ne smemo razumeti kot nespremenljivo opredelitev. Izdelan je na osnovi trenutnega stanja na domačem in svetovnem trgil s hrano, in če bo prišlo do sprememb v tehnologijah in v razmerah na svetovnem trgu, bo to lahko vplivalo na spremembo razvojnih ciljev in s tem tudi na scenarij. Rezultati, ki naj bi jih dal, so povsem v skladu z razvojnimi cilji kmetijstva, ki naj bi zagotavljali zadovoljivo prehransko varnost in pridelavo kakovostne hrane, ohranjanje poseljenosti, kulturnega videza krajine in ohranitev proizvodnega potenciala kmetijske zemlje ter varstvo okolja. (Nadaljevanje prihodnjič) LUDVIK KOVAČ Čigave bodo gozdne ceste? V zadnjih dveh letih, odkar je zakonska praznina pri gospodarjenju z gozdovi, je gozdarstvo utrpelo precejšnjo materialno škodo, saj je marsikje prišlo do nesmotrnega gospodarjenja. gozdarji oz. tisti, ki so upravljali gozdove, pa so nemočni. Del gozdne infrastrukture. ki omogoča gospodarjenje z gozdovi, so tudi gozdne ceste. Ker je zaradi nereda pri gospodarjenju z gozdovi prišlo tudi do izpada sredstev, s katerimi so vzdrževali gozdne ceste, so zlasti v zasebnih gozdovih te slabo vzdrževane. V slovenskih gozdovih je okoli 11 tisoč kilometrov gozdnih cest, ki niso namenjene samo izkoriščanju gozdov, zato zakon o gozdovih predvideva, da naj bi v prihodnje gozdne ceste prešle v last lokalnih skupnosti. Te ceste so doslej upravljali lastniki gozdov, saj niso bile odmerjene in so bite zato njihova last. Od teh površin so morali plačevati tudi davek. zato zakon predvideva, da bodo ceste odmerili in da bodo javno dobro v lasti lokalne skupnosti. Do odmere in razlastitve bo gozdna cesto sestavni del gozda, za vzdrževanje pa bo skrbel Zavod za gozdove. Nove rešitve zastavljajo seveda tudi nekatera nova vprašanja. nanje pa opozarjajo predvsem lokalne skupnosti. S prenosom cest v njihovo lastništvo se namreč prenašajo nanje tudi obveznosti za vzdrževanje. marsikje pa imajo že zdaj težave t vzdrževanjem sednajih cest, ki so v njihovi lasti. L. KOVAČ Čiščenje vina Po alkoholnem vrenju se mlado vino začne čistiti oziroma bistriti. Samobistrenje je v velikih vinskih posodah pogosto prepočasno. V »beljakovinskih« letnikih, kakršen je letos, toplo obdobje, malo padavin v fazi dozorevanja grozdja - se akumulira v grozdni jagodi več beljakovin, । razgradi pa se kislina. Zato je zaradi nastanka sluzasto-vlečljivih snovi, to je zaščitnih koloidov in nizkih vrednosti kislin, Čiščenje mladega vina še bolj oteženo. V preteklosti so si kletarji pomagali z večkratnimi pretoki. Dosegli so sicer primemo čistost, vendar so bila taka vina po okusu in barvi oksidirana in brez svežine. Danes zahteva kupec mlada, sveža vina z veliko ogljikovega dioksida. Zato si želimo doseči po okusu, vonju, barvi in Čistosti kakovostna vina v Čim krajšem času. Pod čiščenjem ali »lepšanjem« vina razumemo dodatek nevtralnih snovi, ki imajo veliko sposobnost vezave motnih delcev in tako omogočajo hitrejše sesedanje na dno vinske posode. Nekatera delujejo po principu adsorbcije, druga po principu pozitivnega ali negativnega električnega naboja. Vina lahko Čistimo ne le s čistilnimi sredstvi, ampak tudi fizikalno s filtracijo ali centrifugiranjem. V novejšem času uporabljamo kombinirano čiščenje: vinu najprej dodamo čistilno sredstvo in ga po usedanju še filtriramo. Glede na dodatek čistilnih sredstev razdelimo posege v vino v tri skupine: 1. Čiščenje vina ali prvo čiščenje zaradi boljšega samobi-strenja in boljše filtracije (čistilna sredstva dodamo lahko že v mošt). 2. Stabilizacija vina z dodatki posebnih čistilnih sredstev: - bentonit, ki ga lahko dodamo že v mošt, da odstranimo termo!abilne beljakovine; - modro čiščenje za odstranitev težkih kovin in beljakovin; - metavinska kislina za stabilizacijo na vinski kamen. 3. Lepšanje vina, ki ima namen izboljšati okus, vonj ali barvo. Sem spadajo Čistilna sredstva, ki pridejo v poštev za manjšega proizvajalca. To so: jajčni beljak, ribji mehur, želatina, agar, oglje, polyclar AT in nekatera novejša: microcel, gelsol, polygel itd., ki nam rabijo za boljše razslu-zenje moštov oziroma vina za hitrejše bistrenje. Naj navedem nekaj temeljnih pravil za uspešno čiščenje vina: 1. Pravilno odvzet povprečen vzorec iz srede posode. 2. Pravilna izbira čistilnega sredstva. Motni delci imajo običajno pozitiven ali negativen električni naboj. Zato je pravilno dodano tisto čistilno sredstvo, ki ima nasprotni naboj kot motni delci. To ugotovimo s poskusom v Idi vina. Negativni naboj imajo tale čistilna sredstva: tanin, kremenčeva siga, bentonit, agar, kvasovke. Pozitivni električni naboj pa: jajčni beljak, ribji mehur, želatina. Motni delci so običajno negativno naelektreni, pozitiven električni naboj pa imajo sluzasto-vlečljive snovi in cermola-bilne beljakovine. 3. Čim večja je kislost vina, večji je učinek čistilnega sredstva. Vinom z nižjo kislostjo je treba dodati več čistil. 4, Količino čistilnega sredstva je treba poprej določiti s poskusom v Idi vina. Pri mehkih čistilnih sredstvih (jajčni beljak, ribji mehur in kvasovke) pa to ni potrebno. Običajno je količina čistilnega sredstva na Ihl vina zapisana na embalaži. 5. Vino, ki ga želimo čistiti, mora biti biološko mirno, brez vrenja. Nastati CO2 preprečuje sesedanje motnih delcev. (Dalje prihodnjič) Mag. MOJMIR WONDRA Glej, glej! Črno na belem piše, kako so tvoje posušene »šklojce« In moje destilirano sadje pomembni za zdravo prehrano. Sadje pomembno za zdravo prehrano Dobili boj z lubadaijem Gozdarji radgonske temeljne organizacije kooperantov gozdarstva smo za smreke, ki jih ogroža lubadar, v našem prostoru in širše izpeljali preventivne in zatiralne ukrepe za preprečitev razvoja tega škodljivca. Širšo javnost in lastnike gozdov smo o nevarnsoti kalamitete lubadarja obvestili po radiu Murska Sobota in s Člankom v Vestniku v začetku oktobra. Z inšpekcijsko gozdarsko službo in pristojnimi občinskimi službami smo se na dveh sestankih dogovorili za: - poučitev lastnikov gozdov o ukrepih s 1000 obvestili, - aktivnosti javne gozdarske službe, - zagotavljanje potrebnih proračunskih sredstev za spodbujanje zatiranja, - aktivnosti gozdarske inšpekcije. Samoiniciativno smo z zunanjimi sodelavci posneli film o zati-ralnih ukrepih in organizirali predavanje na enako temo z prof, dr. Titovškom iz gozdarske fakultete za vse gozdarske kadre v Pomurju. Po dobrih dveh mesecih aktivnosti lahko ugotovimo; - odkritih je bilo 98 žarišč lubadarja s 559 drevesi (375m5), - izdanih je bilo 98 odločb za zatiralne ukrepe v žariščih, - lastniki so škodljivca zatrli v 75 žariščih, delavci TOK-a pa v 14, - neurejenih je ostalo 9 odkritih žarišč. Pričakovati je, da bodo Čez zimo še odkrita drevesa, ki jih je napadel lubadar. Do spomladi bo potrebno lubadarja intenzivno nadzirati s kontrolnimi lovnimi drevesi, lovnimi pastmi in doslednim gozdnim redom na sečiščih. Jeseni smo zatiranje lubadarja finančno spodbujali, za kaznovanje nismo predlagali nikogar. Spomladi bodo morali biti ukrepi intenzivnejši, hitrejši in odločnejši, da bo razvoj lubadarja pod kontrolo, pri čemer bo moral lastnik upoštevati navodila gozdarske službe, v nasprotnem bo na njen predlog proti njemu sprožen postopek, dela pa bodo opravljena na njegov račun. Na koncu lahko ugotovim, da so se lastniki gozdov strinjali z vsemi postopki, da so le-ti kljub obilici jesenskih opravil veliko dela opravili sami v skladu z navodili javne gozdarske službe in da bomo ob primernih spomladanskih ukrepih preprečili katastrofalno Škodo, ki jo lahko povzroči smrekov lubadar. MIHA STRAH stran 10 Akcija revije Otrok in družina Dom za matere v stiski Dobrodošel vsakršen prispevek; tisti, ki da 100.000 tolaijev, je pokrovitelj Hudo je človeku v stiski. Še huje mu je, če je tedaj sam. Ne presenetijo njegova (ne)razumna dejanja. In v takem nezavidljivem položaju so prav gotovo nosečnice oziroma porodnice, ki so jih prijatelji tedaj, ko so zvedeli, da so noseče, zavrgli. Ponavadi so to mladoletnice (kar pa seveda ni pravilo), katerih starši prav tako niso navdušeni, ko zvedo, da je njihova hčerka v »blaženem« stanju, ni pa končala šole, nima zaposlitve. So pa tudi ljudje, ki bi otroka sprejeli, ampak dekle si ne upa povedati. Morda je podobno usodo doživljala mariborska porodnica, ki je pravkar rojenega otroka vrgla v smetnjak, o čemer so te dni na veliko poročali vsi časopisi, na kratko tudi Vestnik. sociala, šolstvo, zdravstvo Prodaja stanovanj ni premaknila makroekonomske osi Način prodaje stanovanj je za večino naših ekonomistov sporen, ti pa se delijo med tiste, ki ugotavljajo, daje le dobro, da seje privatizacija sploh zgodila, in druge, ki zanikajo privatizacijo že samo po sebi. Slednji namreč trdijo, da z uvajanjem tržne najemnine privatizacija ali prodaja stanovanj sploh ne bi bila potrebna. ( Po letu veljavnosti stanovanjskega zakona in ker je večji del odkupa stanovanj že opravljen, je mag. Tone Rop, namestnik ministra za planiranje, ukrepe ali posledice stanovanjskega zakona in prodaje postavil v makroekonomski okvir. Materinski dom V Sloveniji poteka že nekaj časa akcija Materinski dom. Decembra 1991 so pri reviji Otrok in družina ustanovili istoimenski odbor z namenom. da bi zbrali dovolj denarja za pridobitev ustrezne stavbe, ki bi jo s preureditvijo usposobili za nastanitev, varstvo, nego in pomoč socialno ogroženim in zdravstveno indiciranim porodnicam z dojenčki. Začeli so zbirati prostovoljne prispevke. Akcija je naletela na dober odziv. Tudi zato, ker so jo podprla informativna sredstva, saj že nekaj mesecev brezplačno objavljamo oglase s klicem: Prispevajte za materinski dom! Tudi v Vestniku smo že nekajkrat objavili take pozive in jih še bomo. Vsi, ki prispevajo 100.000 tolarjev ati celo več, postanejo pokrovitelji materinskega doma. Dobrodošel pa je vsak dar, četudi še tako skromen. Ob tem naj spomnimo, da se prispevek za humanitarne namene odšteje od osnove za odmero dohodnine, podjetjem pa je za darovani znesek zmanjšan davek na dobiček. Za posvetni materinski dom ljudje radi darujejo. Nekateri v pravem denarju, drugi posredno, na primer umetniki slikarji so darovali svoja dela, ki jih je odbor prodal in obogatil sklad. Načrtovali so, da bi v Sloveniji lahko prodali 150 tisoč stanovanj To naj bi bila ponudba. Če bi jih prodali ali stanovalci odkupili vsa, in sicer na dvajsetletno obročno odplačevanje, bi takoj dobili 265 milijard mark, če pa bi vsi kupnino poravnali takoj bi dobili mili jardo in pol mark Do septembra pa je bilo sklenjenih 82 tisoč 506 prodajnih pogodb, kar je približno polovica primernih stanovanj za prodajo, in do 75 odstotkov pogodb je bilo podpisanih za takojšnje plačilo. Zbrana kupnina pa po oceni znaša: - od 2 do 3 odstotke bruto družbenega proizvoda. - do 5 odstotkov osebne rabe. - od 12 do 15 odstotkov ložb v osnovna sredstva. Zbrana kupnina naj bi v po- na- no- vembru znašala 560 milijonov Dom bo v Ljubljani V odboru za materinski dom so: Vera Petan. Majda Hostnik-Šetinc, Alenka Lobnik-Zorko, Igor Kadunc, Ivanka Mah, Neva Železnik in Biserka Maroh-Meden. Leta je sicer urednica revije Otrok in družina ter vršilka dolžnosti direktorice javnega zavoda Materinski dom. Sredi leta je namreč ta zavod ustanovila občina Ljubljana Vič. Pridobljena je bila tudi stavba v Karunovi ulici 16 a, katero je dotlej upravljal vzgojno-varstveni zavod (vrtci). Potem so brž angažirali arhitekte, kajti stavbo bo treba preurediti in nadzidati. Računali so, da bodo začeli z deli že avgusta, a ni Šlo ravno po prvotnih idealističnih predvidevanjih Septembra so bili narejeni idejni načrti, vendar se je nekoliko zapletlo pri izdaji soglasja za lokacijsko dokumentacijo. Gospa Biserka Marolt-Meden nam je v tej zvezi povedala: »Tako lopat na žalost še nekaj Časa ne bomo potrebovali. Rahlo se zapleta tudi pri pripravi strokovnih podlag za delo Materinskega doma, vendar smo v odboru optimisti.« Z gradbenimi deli bomo torej začeli prihodnje leto in v nekaj mesecih naj bi objekt usposobili za sprejem mamic, ki bodo v težavah. Čeprav prihaja pomoč od vsepovsod, se'še ni zbralo toliko denarja, da bi ga bilo dovolj' za gradnjo, kaj šele za opremo doma. Pomoč pričakujejo tudi iz republiškega proračuna in v ta namen so vložili prošnjo na ministrstvu Republike Slovenije za zdravstvo, družino in socialno varstvo. Š SOBOČAN ZADRUŽNO PODJETJE MURSKO POLJE objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev Na licitaciji bomo prodajali osnovna sredstva in opremo iz mehanične delavnice Javna dražba bo 58. 11. 1992 ob 10 uri na dvorišču PE KMETIJSTVO V VERŽEJU. Ogied je možen uro pred dražbo Pred dražbo se plača 10-odstotna varščina. Kupljeno osnovno sredstvo je potrebno plačati v 8 dneh. Nakup je po načinu >> videno-ku pije no «. Svet zavoda Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Trubarjev drevored 4 69000 MURSKA SOBOTA razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Pokrajinskega muzeja za dobo štirih let. Poleg splošnih pogojev, morajo kanoidati izpolnjevati še: - visokošolska izobrazba družboslovne smeri s področja muzejske dejavnosti in najmanj 5 let delovnih izkušenj v muzejski ali podobni stroki, - strokovni izpit iz ene od muzejskih strok - poznavanje kulturnih dejavnosti. - sposobnost za opravljanje vodilnih del in nalog. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili Ljutomer Naložb Letos je bilo v ljutomerski občini kar precej naložb v gospodarsko infrastrukturo. Načrtovali so posodobitev več odsekov lokalnih cest, in sicer Ljutomer--Krapje, Radoslave!-Moravci, Branodavci-Grabe in cevni prepust na Globetki na Grabah. Vrednost teh del znaša okrog 42 milijonov tolaijev. Na komunal-nem področju so predvidene gradnje glavnega cevovoda na relaciji Lukavci--Norsind. čistilne naprave na črpališču na Muti, obnovitev črpališča v Lukavdh, sofinanciranje vodovodnega omrežja v naseljih Dobrava in Precetinci ter nizkonapetostnega kabla za javno razsvetljavo na Ormoški cesti v Ljutomeru. Vse skupaj bi stalo okrog 31 milijonov tolaijev. Poleg tega so zajeli še gradnjo kanalizacije v Vučji vasi. Stročji vasi in Lukav-cth, katere vrednost je čez 2 milijona tolarjev. Omeniti je potrebno še nizkonapetostni kabel javne razsvetljave na Ormoški cesti v Ljutomeru, začetek postavitve odlagališč smeti v krajevnih skupnostih in minimalno tehnično dokumentacijo za sanacijo odlagališča odpadkov v Ljutomeru. Vse naštete naloge, ki so jih zajeti v programu del za leto 1992. sprejel pa jih je ljutomerski izvršni svet, so v glavnem opravljene. Precej denarja so dobili iz občinskega proračuna, iz republiških virov ža demografsko ogrožena območja, od amortizacije in posameznih posojil, nekaj pa je investicijskega denarja. Zdaj jih čakata le še posodobitev cestnega odseka na Kotnikovem bregu m, križišča v Bunčanih ter rekonstrukcija črpališča v Lukavcih. MILAN JERŠE mark. Na koliko mestih seje ta denar zbral, je seveda že drugo vprašanje. Letna pomerjava vpliva prodaje stanovanj na družbene agregate in porabo družbenega bruto proizvoda: - kupci so prinesli manj tuje valute, kot so napovedovali, čeprav so zamenjali 380 milijonov mark. - vpliv kupnine na strukturo porabe bruto družbenega proizvoda je bil zanemarljiv (javna poraba se je sicer povečala, vendar zaradi višjih prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojninski sistem). - denarja, zbranega s prometnim davkom ob prodaji stanovanj, je več le za 0.7 odstotka. - na fiskalnem področju sc ni zgodilo nič pretresljivega. Res pa je, da je ponudba deviz na trgu bistveno vplivala na stabilnost tolarja, bil je pre- Rez za denarne pomoči Dobili smo zakon o socialnem varstvu, ki je restriktivnejši, enostavnejši, bil pa naJ tudi pravičnejši od sedaj veljavne zakonodaje oziroma samoupravnega sporazum# o uresničevanju socialno varstvenih pravic. (Namestnik ministra za zdravstvo, družino in socialno varstvo Franc Imperl) Prva ugotovitev potrjuje, - da so kriteriji za pridobitev socialnovarstvenih dodatkov strožji kot do sedaj, kar pomeni, da se zožuje številu upravičencev za pridobitev socialnih denarnih pomoči, - da je skupni znesek socialne denarne pomoči ali dodatka lahko največ do neto zajamčene plače (izhajajoč iz stališča, da oseha. ki ne dela, ne srne dobili višje denarne pomoči kot zaposleni), - da se pri osebah, ki so upravičene do edinega vira za preživljanje, ugotavlja tudi površina njihovega stanovanja in se kot lastnina šteje stanovanjska površina nad 16 kvadratnih metrov. Kot osnova ali izhodišče za pridobitev socialne denarne pomoči ali dodatka se po novem upošteva zajamčena plača in ne več povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega kot do sedaj. Denarna pomoč le do neto zajamčene plače To vezanje denarnega dodatka in edinega vira za preživljanje na zajamčeno plačo pomeni, da bo vlada s tem, ko bo poviševala zajamčeno plačo, poviševala tudi socialni prejemek, denarni dodatek družine ali posameznika. Temu pa so bile v zadnjem času namenjene kritike, saj je vlada zadrževala raven zajamčene plače, in nekateri so že predlagali, da bi tudi poviševanje zajamčene plače vezali na rast osebnih dohodkov Zakon o socialnem varstvu pozna dve vrsti denarne pomoči, edini vir za preživljanje in pa de- Nižji prispevek za zdravsb0 Litifomcra so medse m »vabili ministra ra zdravstvo, družino in — S Zeleni Ljutomera so medse povabili ministra za zdravstvo, družino in socialno varstvo dr. Božidarja Voljča. Odgovarjal je na vprašanja o novi zdravstveni zakonodaji in socialnem zakonu. Mi pa smo mu postavili vprašanje v zvezi s sklepom vlade, da se prispevna stopnja za zdravstveno varstvo zniža, ter pobudo, da se prostovoljno zdravstveno zavarovanje preloži za pol iela. »Slovenska vlada jc včeraj (v četrtek) na predlog vladnih odborov in predlog zavarovalnice znižala prispevno stopjo za zdravstvo, to pa zato, ker so se v zadnjem času na računu zavarovalnice nabirali presežki, hkrati pa se je finančno stanje zdravstvenih ustanov toliko izboljšalo - v začetku leta je namreč bilo katastrofalno - da je bilo znižanje možno. Menimo, da bo to pripomoglo k primerni razbremenitvi vseh, ki plačujejo prispevke.« cenjen, kar pomeni, da so za radi tega (posredno zaradi pro daje stanovanj) krajši konec potegnili izvozniki. Kljub temu pa so devizni učinki prodaje stanovanj na trgu denarja bistveno nižji, koi so nekateri napovedovali. Neto devizni priliv je bil lanskega novembra 62 milijonov mark, decembra 217, januarja 55 in potem še 29 in 25 milijonov mark. Ta pritok deviz v menjalnice je sicer bistveno vplival na stabilizacijo tolarja, na kontrolo nad tem denarjem, ki je bil v nogavicah ali na tujem, vendar pa ni tako močno vplival na državne devizne rezerve. Te so se namreč najbolj povečale v času, ko je devizni val zaradi nakupa stanovanj že usahnil. Lani decembra je imela Banka Slovenije 193 milijonov dolarjev deviznih rezerv, januarja letos 365, septembra pa že milijardo in 141 milijonov dolarjev. Presežki v plačilni bilanci so namreč posledica večjega izvoza kot nami dodatek Do edinega vira za preživljanje bo odslej upravičen samo tisti posameznik, ki je trajno nezmožen za delo (to bo ugotavljala posebna izvedenska komisija), ter osebe, starejše od 60 let. ki nimajo nobenih prejemkov, ne premoženja ter nikogar, ki bi skrbel zanje To pomoč naj bi po ocenah prejemalo v Sloveniji le 1600 oseb Edini vir za preživljanje bo 611 odstotkov bruto zajamčene plače, to pomeni, da bo samo oseba ki prejema edini vir za preživljanje lahko prejela socialno denarno pomoč, ki bo višja od neto zajamčene plače. Upravičenec do edinega vira za preživljanje, ki plačuje najemnino, bo k temu znesku dobil še toliko, kolikor - Torej na ministrstvu soglašate z znižanjem prispevne stopnje »Ta sklep o znižanju je popolnoma usklajen z ministrstvom in zavarovalnico.' - Hudo zdravstvene Ustanove, ki so imele na grbi še dolgove iz lanskega leta, dobile denar ra plačilo te-leh, čeprav se prispevna stopnja znižuje? »To je že storjeno, izgube zavarovalnica že poravnava Tak je bil namreč sklep m koi vem. denar nakazujejo." * P' uvoza. Prodaja stanovanj na iMkto ekonomski ravni torej ni P1" zročila revolucije, ni prt"” kotla le osi, ostaja pa vpr^^ učinkovitosti reforme na sta*10 vanjsko preskrbo. Ekonom^ so si skorajda enotni, da bi11,11 rala biti ob znanih pozitivnih negativnih posledicah P^3^ zacije cena odkupa višja-5 mer se proporcionalno kupcev sploh ne bi zmanjša Od prodaje bi namreč iztržili dosti več. Če bi |’ne' cenovno elastičnost, stanovanj ali naša prva pn‘a. zacija pa bo po oceni w Ropa nična, če ne bo pr*’’ f politike neprofitnih naje1”'1 in neprofitnih organizacij, zbrani denar ne bo pa^'. porabil na ravni republik občine, pomembno vlog0 P bo moral odigrati tudi SW' vanjski sklad. Ta bi svoj nec dosegel, če bi se uspel oblikovati v prvo nepr0,‘ hranilnico pri nas. MAJDA HORVA l> r * k li * Ir I h * * ■ s k I znaša najemnina za sociale1' I no vanje v občini. I Družine in posamezniki socialno ogroženi, pa 'DL, jeli denarni dodatek, to en dodatek za vso druzirtin^ gova višina pa ne srn r" višine nero zaja/nčene P '."-^ao bo družina prejela še ud ' I za plačilo najemnine Z' ‘‘ I stanovanje, denarni | z dodatkom za najen"1^(3(n- I tako ne sme preseči ne ' J I Cene plače Denarno I>"” ’ 41 I gubi tisti, ki odklanja ! možnost pridobitve d^hoo , I Drugo ugotovitev, da I alm zakon enostavnej-' ko I njo zakonodaja. potrj ■ ' j^tv I družina samo enkrat ■ lnj“ I tevek za pridobitev s- I moči - seda j so vloge f dajati na seč mestih " , u,0 d I bo tud, samo eno o010 sC(M I enotni denarni dodale! I so bde ločene pravice uv3r!,i4 I nega skrbstva, o tros OT3 2^1 I m subvencij stanarin) I slednjega naj bi bil nejši. saj pomoči । | odobravali na vet nn* ' . česar je bila namreč 11 ‘ če nosi nepravične prt«-’ 'r' narnc pomoči. MAJDA BOR' k - Soglašate s anizatiir ZKO M. Sobota v sodelovanju z Glasbeno mla-ODER 92-93. ^'■taki: Vera Klug - flavta, Maja Kojc - oboa, Gabor Lieli Michael Tavernaro - fagot, Leopold Ramerstorfer ^>red: Primož Ramovš - Pihalni kvintet, Makom Arnold vj1 •‘ornarske pesmi, Paul Taffanel - Kvintet Op. 4, Jacqus " Tri kratke skladbe. genski skladatelj Primož J”°vš se prav gotovo uvršča /“Boreče zagovornike avant-tehnik pri nas. Gradi 'j-^gramske zvočne kombi-\'le zaradi zvoka samega«. 2^*0 je, da so njegova koncipirana dela t n F '' let bolj »trpežna« na ^ertoih odrih. |e ustvaril izredno k/" del, kamor spada tudi i^ni kvintet - klasicistično (t* njegovega zgodnjega i ga je za la IŽZl ' sestav iz Tria za ne i i .'™ zasedbo, piccolo, tro-kontrafagot. Delo ima Cnavdih zgodbe o vojaku 7™ Stravinskega. Ne more * Jnavinskega. Ne more ', a. ''Iresti tudi vplivov svo- “ UMiaU^ n. ___ o r “elja Slavka Osterca. v stavku adagio non ln rimskega učitelja v "Sicilliant«. Tri mornarske pesmi angleškega skladatelja in trobentarja Arnolda poznamo tudi po tako imenovani »zeitlos« glasbeni uspešnici za film Most na reki Kwai, za katero je dobil os-carja. Partituro tega filma - traja namreč 45 minut - je skomponiral v pičlih 10-tih dneh. Zanj sta značilni brezmejna melodična inventivnost ter virtuozno obvladanje obrtniške tehnike, kar dokazujejo tudi Tri mornarske pesmi. Njegov kompozicijski slog je vsekakor pod močnim vplivom angleškega skladatelja Edwarda Elgarja, katerega glasba je nekakšna zmes vladajočih slogov časa. Arnold to vešče uravnava v svoj glasbeno ustvarjalni izraz. Njegovo težišče pa je prav gotovo v iskanju scenskih učinkov, v predlogah popu la r- nih »viž«-in modnem parodiranju, vendar v mejah obvladljivega okusa. Čeprav je njegova poglavitna težnja, pisati glasbo za širok krog poslušalcev, pa ob tem ne prestopa rubikoma, kjer lahko popularnost preide v banalnost. Paul Taffanel je utemeljitelj francoske flavtistične šole in avtor učbenika Methode com-plete de flute. Pri razvoju izvajalske tehnike za flavto ima prav gotovo podobno vlogo, kot jo imata Carl Czerny in Moscheles za razvoj izvajalske tehnike na klavirju. Njegovo edine znano delo je Pihalni kvintet. Izvedba je dokazala, da je to velika in globoka umetnina, koncipirana izrazito romantično, kajti po eni strani toni zvenijo boleče, občutljivo in muhasto, po drugi pa je ta zvočna igrivost ukročena in uglajena ter učinkovita in prikupna. Vse to pa zaokroža zadržana nakopičena intenzivnost občutja, kar kaže, da je skladba ena sama variacija na ime Brahmsa in Mendelsohna. Jacqus Ibert tudi v Treh kratkih skladbah izkazuje mojstrsko kompozicijsko tehniko, eleganco, invencijo in nadvse dober okus. Je »tipično francoski« skladatelj svojega časa, kar morda najbolj dokazuje v skladbah za pihala, v katerih sijajno povezuje francoskega ustvarjalnega duha s superiorno francosko pihalno šolo. Njegova odlika so dosežki blestečih barv in orkestrskega kontrapunkta. Glasbena oblika se spreminja, spremembe tako segajo onstran maginarnega programa. Neposredno zvočne vizije se spogledujejo z impressioni zrnom, toda najbolj izrazit je ob tem prav gotovo značilen prodor spevnih melodij. Pihalni kvintet, ki ga sestavljajo Slovenka, Madžar in trije Avstrijci, je naravnost odlično uigrano izvajalsko telo. Odlikujejo ga briljantna tehnika posameznikov in celote, dovršeno zvočno in barvno podajanje, ustrezno oblikovani toni v vseh zvočnih izvajalskih ie gah, tako da je bil stilno tehnično in oblikovno zelo pester in zahteven program pričaran v vseh njegovih izraznih in umetniških lepotah. Prof. LADISLAV VOROŠ f MURSKA SOBOTA: V ga leriji je razstava Pannonia 92. Razstavljajo umetniki iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Odprta bo do 13. decembra. LENDAVA: V galeriji je razstava 20. mednarodne likovne kolonije. Razstavljajo domači in tuji umetniki, udeleženci letošnje mednarodne likovne kolonije. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je razstava Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Rripravila jo je Ljudska univerza. Razstava bo na ogled do 12. decembra. MURSKA SOBOTA: V po krajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja akademski slikar Ludvik Pandur. Razstava bo odprta do 15. decembra. V prostorih zavarovalnice Triglav je rja ogled razstava Poti naših zdomcev, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. V torek, 1. decembra 1992, ob 12. uri bo Pomurska založba v sejni sobi zavarovalnice Triglav predstavila knjigo Etelke Korpič-Horvat z naslovom Zaposlovanje in deagrarizacija pomurskega prebivalstva. V soboto, 28. novembra, ob 9. uri bo v grajski kapeli pri Gradu maša v čast svetemu Andreju. Na isti dan bo v kraju Andrejev sejem. MURSKA SOBOTA: KUD Štefan Kovač - plesni orkester vabi na letni koncert, ki bo v petek, 27. novembra 1992, ob 19. uri v grajski dvorani v Murski Soboti. V programu bodo sodelovali tudi domači pevci. ■ 19. novembra, je Oran’ soboškega gradu L et^VanU ~ Airva; fr Ivanje o Janezu Akvili, I EJ*; podjetniku in arhi-1^’ je po mnenju avtorjev 0 njem, napisala K.^ctnostna zgodovinarja a a'il,^c m Janez Hofler, .. tagim naslikal, bodisi Pa učenci iz njegove e šole, freske v mart-Jn 5Urn>®ki cerkvi. Mo-je pred kratkim izšla ''“tiski založbi, posveto- »Stanje ni ugodno vanje pa je povezovalo ta izid in občni zbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega ■društva, ki je bil zvečer istega dne v moravskem hotelu Ajda. Avtorja monografije sta v referatih na posvetovanju povzela svoje izsledke. Dr. Hofler je govoril o italijanskih in Če- ških vplivih, ki so prepoznavni v Akvilovem delu oziroma njegovi slikarski šoli, Balažič je predstavljal AkvilovO slikarsko delo in med drugim problematiziral letnico 1392. ki je doslej veljala za letnico nastanka marijanskih fresk; po njegovem je to letnica zgraditve ccrkve. medtem ko bi morale biti stenske slike narejene pozneje, Nace Šymi, univerzitetni profesor na katedri za umetnostno zgodovino, je v svojem kratkem nastopu ob koncu posvetovanja izjavil, da umetnostnozgodovinsko stanje v Prekmurju ni ugodno, da se je naredilo malo in zanemarilo veliko, pa tudi pokvarilo se je marsikaj. PRIREDITVE LENDAVA: 26. m 27 novembra bo v hotelu Lipa simpozij o srednjeveški Lendavi. Na njem bodo sodelovali zgodovinarji iz Madžarske in Slovenije. V grajskih prostorih bodo ob tej priliki odprli razstavo o srednjeveški Lendavi. V župniji Murska Sobota bo od 28. novembra do 6. decembra sveti misijon, potekal bo pod geslom Kdor vero izgubi, vse izgubi, luč mu ugasne sredi trde noči. KNJIŽNICE MORSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Odprta je tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Barbara De Angelis: Skrivnosti o moških, kr bi jih morala poznati vsaka ženska Dimitrij Rupel: Skrivnost države Frane Milčinski: Zvezdica zaspanka Rahela je bila druga S. SMEJ 1 ; W * foto: N. J uh nov $ L ' ^jske ruševine na Slovenskem - grad Pr' Grad« Franc-Franc pcibamja je izšla il'ii!u r°ke. katere naslov e Feri Lainšček Jtfi T^jfvec in bi bil pri !'-L a’n^ek avtor knjige i^San^ji^ski pomočnik fi Vcs: lahko pa bi se JjMikA av terja. Lainščka A| Eerveka, ki je knjigo Kknj;„v tem primeru bi K ' zapisali kot Sh, p *c 'n saijfš Cit j. n 1 način branja na-ptic : ■ ovne s rani, drugi Pa je onl L 5 , intim in se .^^'^ČEK, Franc, |!^c ; ec; zbirka pesmic v bi t(Ja Pobarvanka, t Pka.-1 ^j) trije načini. * P^.1. °b izidu takšne Je tisti, ki povezuje nJ’£e z bližajočimi se Pesmice za barvanje Pred kratkim je soboška Pomurska založba pripravila literarni večer v proslavitev osemdesetletnice pisatelja , Ferda Godine, pretekli petek, 20 novembra, so jubilanta počastili tudi lendavski kulturniki. Literarni večer so mu priredili v lendavski knjižnici. Po slavilnem programu je pisatelj pripovedoval o svojem ne- i miru, ki ga prevzame vedno, ko pomisli, da se nekoč več ne | bo mogel iz Ljubljane z avtom pripeljati v Prekmurje za , daljši ali krajši čas živet v dolnjebistrički Ložič in si z naključnimi pripovedmi, ki mu jih v rodnih krajih pripovedu- 1 jejo ljudje, polnit srce in literarno domišljijo. Iz teh dveh virov jemlje, ko zasnavlja knjige in zgodbe, mnogi junaki pa se mu, kakor je rekel, rodijo tudi iz Čistega literarnega dogajanja, njihove zgodbe in značaje si Izmisli od začetka do konca. Morebiti zaradi bližine krajev, v katere je bil postavil del literarnega dogajanja v svoji najbolj znani knjigi Bele tul-pike, mi je eden od obiskovalcev na začetku večera rekel, da ve, kje je živela junakinja Belih tulpik Rahela in morebiti prav zaradi tega razloga je tudi pisatelj pripovedoval zgodbo o usodi spet neke druge ženske, katere mladostno življenje so govorice in okoliščine izenačile z usodo glavne junakinje romana. Ta ženska je. tako Godina, pred leti prišla iz Amerike in ga obiskala. Z »globoko prizadetostjo« mu je potožila, da ji je prizadel veliko gorja, ker so jo imeli ljudje za Rahelo iz romana. Odgovoril ji je, da ni mislil na njeno zgodbo, marveč je imel pred očmi svojo ljubezen do dekleta, ki je pozneje postalo njegova žena. Sicer pa je Rahel še več, kajti prav v tem zadnjem Času, ko je izšel šesti ponatis Belih tulpik. sem slišat zgodbo še o neki tretji Raheli. Tako pač piše Godina. Med udeleženci literarnega večera v lendavski knjižnici je sedela neka ženska, katere bivanjska zgodba je vpletena, seveda na literarno predelan način, v njegovo zadnjo knjigo Glas samotne ptice. S pisateljevim razkritjem Raheline zgodbe torej nikakor ne bo konec zgodbam, ki jih njegova literatura vrača v življenje - od koder jih jemlje. prazniki in se mu reče »čas plasiranja knjige kot tržnega blaga«. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, ko se pod jelke v lepo dišečih sobah - zunaj pa naletavajo sanjave snežinke, ki te zaščegetajo. ko ti padejo na nos. polagajo knjižna darila in darilca. Z drugim načinom bomo še bolj zbrisali neposvečen namen izida knjige za otroke, kakršen sc nam vsili, ko njen Čas- izida povezujemo z vrhuncem knjigotrške sezone. Ko obračaš tole knjigo takole v roki - nekaj verzov in velika risba za pobarvati, na naslednji strani prav tako - zgubiš občutek da si odrasel in začneš premtšljc- vati, kje zaboga so že tisti Jeseni barvni svinčniki (zdaj si jih menda prvič imenoval »leseni barvni svinčniki«, vedno si jim pravil preprosto in vsem razumljivo »lesene barvice«). Vzel bi tiste barvice, se s celim kratkim komolcem proste roke - medtem si se namreč pomladi). roke so se ti skrajšale in prelile z mlečno barvo kože - naslonil na knjigo, zajel bi te občutek, da je tale knjiga tvoja, s celimi prsmi jo osenčiš (kako prvinski občutek posedovanja) in veš, da je ne bo potrebno NIKOLI vrniti. Jezik imaš med zobmi in svinčnik suho poje po papirju. Poje in barva, proti črti, ki omejuje lik, počasneje. Joj. kakšen občutek! Tretji način pisanja o knjigah za otroke je oni. ki ga je v Naših razgledih pred kratkim odprla Svetlana Makarovič in ki ga ne bi omenjal, če bi Fen Lainšček knjigo, o kateri govorimo, posvetil kateremu od svojih otrok. Makarovičeva namreč pravi, da so knjige za otroke, ki na samem začetku nosijo posvetilo avtorjevemu otroku, »oblizani bonboni«. Čeprav ta oblizan bonbon dobrohotno ponudijo vsem otrokom sveta, si drugi otroci to knjigo lahko tako rekoč samo sposodijo od deklice ali dečka, ki ima tako slavnega očeta. Nikoli ni čisto njihova. ŠTEFAN SMEJ ŠTEFAN SMEJ stran 12 vestnik, 26. novembra 19-B ne zgodi se vsak dan Delovni jubilej Profesor X; Petindvajset let sem vstajal sredi noči, poleti ob zori, in polzavesten odtaval do službe. Sodelavec Škric Žožo je nekoč opisal to početje takole: »Ko me zbudi budilka, sem praktično klinično mrtev, potem potrebujem nekaj Časa, da vsaj malo zaživim....« Ponavadi sem se v polsnu obrnil, vstal in oblekel (po načelu en »štumf« zelen, drug vijoličast). Potem sem prikolovratil do avtobusa (lahko tudi avtomobila ah kolesa) in se nekako pretolkel do službe. Ob prihodu sem ponavadi Žigosal kartico. Nekdanji sodelavec pesnik Cici je nekoč rekel: »Če že moramo Žigosati kartice, vsaj ne žigosajmo ljudi.« Med žigosanjem sem zbral toliko moči, da sem uspel izjaviti: »Danes pa imam dober čas!« Skoraj vedno je nekdo (vselej druga oseba) začudeno vprašal: »Kako to, dober čas?« »Lepo, včeraj sem imel 6h 45, danes pa 6 h 44, sem že blizu rekorda.« Po tem tako imenovanem preblisku mi je duh spet zamrl. Uspel sem še dotavati do pisarne in pasti v fotelj. V naši pisarni smo namreč vsi imeli fotelje, četudi nismo bili vodilni delavci. Ukradli smo jih ob neki priložnosti, ko smo se selili. Tega po naključju nihče ni opazil. V pisarni je ponavadi že sedela sodelavka, recimo ji tajnica Mica ali referentka Mimica. Če je bila kava že skuhana, je to pomenilo takojšen prehod iz stanja polzavesti v stanje tričetrzavesti (nima nobene zveze s tričetrtinskim taktom, je pa tam nekje blizu Freudovih teorij o podzavesti.) Ob kavi se nas je ponavadi zbralo veliko. Tu so bili: škrica Žožo in Janko, propagandist Frančišek, arhitekt Milan, tajnica Mica in referentka Mi- mica, svobodni mislec Cene Čebula in še kdo. V elitnih pisarnah nad nami so pili kavo v emrs J" uradne v* naito, k« tl><« v Mvurovkl-o-JiKij Stkrvenija, vioooo Emeino 1*^2 iktiCn« r«tau, ha raj ra par trojko*, pa so že v pričakovanji Novoga 1 stroSko*. Bela pravi, ka je cejla o za vzgled. Ovak se Je pa un čista | i at-a-Sno Dvojko »O Nej , predau . ur je zatou, ■ * po trij stranke majo skoro enaka imena, zaj pa ne k iteroj stranki Je kak^i gospoud kandidat : valon, te se pa zna zgoditi, ka kakšoga %umara po samarij i telefouni povedo, zaj skoro preveč pottjv na vlije povej Pr 1jde k meni, po tak^oga skiija. Vrag dni idnouk de proces naj boJ e cenSk 1 mark, je pa naj tak pomembno. Pa tou nej nikSa državna tajna, pa bi lejko bila, nišče prevet rad ne posoudi nekom! pejneie, ; mi)jarde je tUdi zato ka zapufani, Med sanjami in resničnostjo Ravnokar smo govorili o smrti moje matere in potovanji) na pogreb, ko so se naenkrat iz zvočnikov razglasne postaje razlegli veseli zvoki slovenske polke. Še enkrat poudarjam, da se v tem delu dneva razglasna postaja nikoli ni oglašala. Moji starši so Slovenci. Takoj sem se spomnil besed svoje matere: »Ko ti bo najtežje, se ti bom smejala!« To je bil torej njen smeh! Nikoli pozneje se razglasna postaja ni več oglašala ob tistem času. zna, Skopa. Liki srrnak je sigdar 4č5rkl. dau ■ Tak kak Rusi. Nema j o kritja z itili satelit, Steci čez čas pred vodou spadne. Pa či ga Amerikanci Amerike. TOdi jes čestitan, Amer!kaneon, OVEN BIK DVOJČKA RAK a se nigdar vo me Bole nema, bole Ul pa so v Ameri^kof Rušan Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženim, saj je željem cilj še zelo oddaljen. On S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprta, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar. ONA Pojavilo se bo izredne zanimanje za tvoje proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki si jih želijo. Kdo ve. mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izcimilo. Pazi na zdravje, saj se ti bližajo zapleti On: Prepričanje da je pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Drugače pa bo ra poslovnem področju, saj se ti obeta prava pravcata eksplozija. * Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla. drugače boš na koncu preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga ki ni vreden tvojih čustev. On: še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav Ona: Tvoji nasprotniki bode oo tvojih uspehih popolnoma obupani in zgubljeni, prijatelji pa te bodo skušali posnemati. Sploh pa si na najboljši poti, da si za dalj časa zagotoviš mirno spanje in veliko lepih trenutkov. On Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in želel si boš. da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar pa nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne bodo mogli razumeti. je za nekim nepreglednim ovinkom nenadoma prišlo do verižnega trčenja. Ko smo se skoraj z nezmanjšano hitrostjo zaleteli v kup razbitega železa, se je naš avto naglo ustavil. Stal je kot vkopan. Ne verjamem v duhove, toda tokrat mislim, da nas je pr^ zanesljivo smrtjo rešil moj pokojni mož.« Odgovoril ji nisem ničesar. Pošast na oknu Se vedno smo stanovali v isti hiši. Nekaj let pozneje me je sredi noči prebudilo neko čudno praskanje. To praskanje se je slišalo z druge strani zidu, in sicer v višini moje glave. Vedel sem, da je na drugi strant zidu pust hodnik, po katerem je hodil redko kdo, razen dveh starejših sosedov iz bližnje hiše. Prebudil sem ženo in oba sva začela prisluškovati. Moralo je biti že pozno. Praskanje je postajalo vse močnejše m čedalje bolj neprijetno. Zdelo se jt, kot da nekdo brska z nohti, kot da se neka mačka želi povzpeti po gladkem zidu. Ženi sem povedal, da mi to praskanje ne ugaja in da je to verjetno znamenje neke nesreče. Videl sem, da se z mano strinja. Podnevi sva skoraj pozabila na ta nočni dogodek. Toda, naslednjo noč, skoraj ob istem času, se je zopet slišalo skrivnostno praskanje, ki Je bilo mnogo močnejše kot prejšnjo noč. To je trajalo nekaj minut, potem pa se je ta strašni ropot prenesel s hodnika na ulično okno. V nekem trenutku je bil tako silovit, da sem pomislil. da se bodo lesene žaluzije polomile. Najbolj zanimivo je, da pri oknu ni bilo nikogar, ulica pa prazna. Dan kasneje smo večerjali. Zunaj je bila tiha junijska noč, zato so bila okna v naši sobi odprta. Od nekod se je začutil duh razcvetele lipe Žena je bita s hrbtom obrnjena proli oknu, jaz pa sem čez njeno ramo gledal na ulico. Toda kaj je to? Kaj neki se vleče ob našem oknu? Bog se me usmili, naenkrat sem zagledal, kako po razsvetljeni ulici ob samem oknu hodi neki črni človek, neka zelo črna gmota Človeške oblike. Resda sem videl njegov zgornji del od pasu navzgor. Hodil je zelo počasi, kot da za sabo vleče noge, mimogrede pa predrzno jjogledoval v našo sobo. Njegova podoba se mi sprva ni zdela čudna in neobičajna. No, ko je že kazalo, da je človek odšel mimo okna, se je črna postava nenadoma ustavila in s prednjim delom telesa nagnila skozi okno v najino sobo. Sem besen in naglo skočim s stola proti oknu Želim videti tega nesramneža, ki se tako nekulturno obnaša. Najprej bulji v sobo in vame, kasneje zastane in se še enkrat nagne skozi okno. To sem povedal tudi ženi, ki se približuje oknu. Toda, kaj je to? Na ulici ni nikogar. Le ulične svetilke skrivnostno mežikajo. Zagrabi me mrzlica. Ob oknu je bila POŠAST, Naslednji dan sem dobil brzojavko, da mi je umrl stric, ki ga je zadela strela. Udarita ga je tako rekoč iz vedrega neba. Pozneje so mi povedali, da je bil na jasnem nebu le en majhen oblak. Nenadoma se je zaslišalo kratko in podmuklo grmenje. V tistem trenutku je neusmiljena smrt zadela mojega nesrečnega strica. Pokopali smo ga na majhnem vaškem [»kopališču. Videl sem mrtvaško senco Na ponovno srečanje sem čakat polnih trideset let. Tega jutra sem zopet videl POŠAST. Tokrat v enem od slovenskih mest, v katerem živim že dalj časa. Bilo je okrog pol Šestih zjutraj. Dan je bil deževen in meglen. Namesto da sem se napotil proti glavnemu izhodu, sem iz hiše krenil proti dvoriščnim vratom, ker sem hotel odvreči vrečko s smetmi. Zdelo se je, kot da me je pošast pričakovala za vrati. Ko sem jih odprl, je nekakšna čma senca skočila mimo mene, preletela vse dvorišče in izginila med garažami. Tokrat ni bila tako izrazita kot prvič. Bolj je bila podobna temni senci, vendar kljub temu strašna in neprijetna. Bil sem zelo presenečen, šokiran in preplašen, ker sem vedel, daje pred vrati zopet smrt nekoga. Nisem se zmotil. Resda v tistem trenutku še nisem vede), kdo bo umrl. Šele okrog enajstih dopoldne se je razvedelo, da je zaradi infarkta nenadoma umrl stanovalec iz mojega bloka. Smrt je doživel na delovnem mestu. Bil sem ves iz sebe, ker sem še dan prej govoril z njim. Bil je na dvorišču in po običaju se je vrtel okrog svojega avtomobila. Nisem niti slutil, daje to najin zadnji pogovor. Pozneje sem velikokrat razmišljal o mrtvaški senci mojega dobrodušnega soseda. Kakšne sence so to? Zakaj se, na primer, med ljudmi, v pogrebnih govorih ali v novinarskih člankih ob smrti nekoga govori ali piše: »Poklonimo se njegovi senci!« To pomeni, da so ljudje že videli takšne sence in da jaz nisem nikakršna izjema. Razmišljal sem torej o tej senci in prišel do edinega možnega spoznanja. Med prikazovanjem teh senc je bil moj sosed še živ, a ker je bilo zgodaj zjutraj, je verjetno še spal. To zopet pomeni, da je v tem času njegov duh (ali nekakšna elektrika, kakor razlagajo posamezni znanstveniki!) že zapusti) telo in napovedoval svojo smrt vsem prijateljem in dobrim znancem. Po naključnem srečanju mi je kasneje njegova vdova pripovedovala: »Pomislite, kaj se nam je zgodilo. Sin je vozil možev avto, ko Duh v šolski knjižnici Ne vem zakaj, toda razširjeno je mnenje, da so duhovi najraje v knjižnicah. Da je v tem nekaj resnice, bo potrdil naslednji dogodek, ki sem ga doživel pred šestimi leti, nekega soparnega poletnega (»poldneva. Ta dogodek štejem med zelo neobičajne’11 atraktivne. Pa vendar moram najprej pojasniti nekatere zadeve. Bil je to čas šolske reforme in naša gimnazija bi se morala zazil ničesar neob^T nega. Knjige sem zlagat po UDK-sistemu. Tedaj mi j« "j postalo čudno. Kaj je to? Knjige, ki sem jih malo prej doal • . police, so bile pomešane. Dobro vidim, da je knjiga z rde^ platnicami spremenila svoje mesto. Seveda sem vse knjige zor zložil po vrstnem redu Toda ko sem se vrnil, so bile z* pomešane. In tako se je to večkrat ponovilo. Na polici je pravi kaos. Takoj mi je prišlo na misel, da se je nekakšen duh z 1 šaliti z mano. Drugega pojasnila nisem našel. Razburjen ob tem dogodku sem si zelo glasno rekel: »Dim, si že, prosim, pusti me na miru!« Čeprav me v začetku ni strah, me je vendarle pretresala nekakšna groza. Poskušal čimprej zapustili knjižnico. Na poti domov sem zvedel , Okrog enih ali dveh popoldne je v parku nenadoma umrl dobri znanec. Bil je šaljivec, honorarni predavatelj na naši pogost obiskovalec šolske knjižnice. Njegovega imena ne njam. zvezde vam kažejo Občutek lastnega umiranja In zadnji dogodek. Ali je to zadnji, ne morem z gotovostjo trth, Toda od tedaj nisem imel več nobenega stika s posmrtnin« Ravnokar sem sede) pred televizorjem, ko so prikazovali ' dokumentarno oddajo ali film. Sicer pa to v tem primeru sp* en pomembno. Naenkrat pa me je prevzel neki čuden in 8l' ‘.,n občutek. In sicer občutek lastnega umiranja. »Samo mirno.* šepnil. »Ne sme me prevzeti panika!« Poskušal sem ^i drugega, toda ni šlo. Občutek je bil močnejši od želje. Vse je narahlo j»drhtavalo. Celo se mi je orosilo. Nikoli v zi J nisem doživel tako blizu neposredne in lastne smrti kot o majskega večera. Na srečo vse skupaj ni trajalo dolgo, 11 okrog pet minut. Čez pol ure je zazvonil zvonec pri vhodnih Prišel je zet in povedal, da mu je pred j»l ure umrla babica. jo dobro poznal. Pomislil sem: »Njen duh jc za kratek vame. Skupaj z njo sem umiral tudi jaz!« To je bila najstra- -napoved smrti. . . Končujem. Opisal sem le tisto, kar sem resnično doživet, kakršnega koli olepševanja Pri tem moram poudariti, d* doživel smrt mnogih prijateljev, dobrih znancev in soroonik^g, se mi nikoli niso oglasili in ki so s tega sveta odšli brez • |P znamenja, mirno in tiho. Zanimiveje tudi, da sem tiste, ki so oglasili, videl ali slišal samo enkrat in nikoli več. In t0 ne- aj(jne pred smrtjo ah j» njej. Kam so njihove duše odšle. v oddaljene in skrivnostne svetove, pred kako sodbo bo ostala neznanka za vse nas do tistega trenutka, ko se bomo spremenili v duhove. Iz hrvaščine prevedel Milan J LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Nekdo, ki^a prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in sl privoščila tudi kaj novega7 On Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak, še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu vendarle morala podrediti, še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek 'Igre'. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. Ona Nehote se boš znašla v zelo neprijetnem položaju, vendar pa se boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj... On- Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku scer navdušil, vendar pa boš po temeljitem razmisleku ugotovil, da ni vsa tako lepo, kot je vrdeti na prvi progted. A vseeno te bo premamilo... Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda ptazi, da ne bo kdo lega izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na la račun dosegel tudi listo, kar se ti je še pred kratkim zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo ponudila nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI || tu TJ Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala ■ ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v*^^; siiW poskušala storjeno popravita, vendar boš » s® danjo zmedo. Pričakuj jjosledice! On: Nekdo te bo pripeljal pred goto dejsivO' , sc takšen genialec. kot si mislil Je že re^ D ।(a,ra< določene kvalitete, a vendar . Vsekakor bo5 previdnejši... ( Ona: Spraševali te bodo za konkreten pozabi na običajno plahost in se poskušaj uven_ h to ti sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar pa Jii zgodilo nekaj prav lepega pi s* “tr* On Čakanje ti bo prineslo veliko več, kot P® . ornS1 v tvegano naložbo. Sele ko se bo položaj P°P~ (i fjc se boš v posel vpletel tudi sam. Takšno ravnanp U9led * Ona: Nekdo ti bo postavil pasi, v katero se 0°^ bo zapletel tudi on Na koncu se bosta -smejala, saj bosta drug v drugem našla to. iskala. K; inis^'. rt On: Nikar ne razlagaj problemov nimaš Pomoč boš našel na j»vsem nakljuce .,»•? p zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna s® dogodek, ki ti bo osla) v sjjominu. Ona Tvoje ljubosumje bo sicer jx»vsem pa si lahko zaskrbljena zaradi nečesa po*’ ^ii & vprašanje časa je. kako dolgo se boš uspe*® F tistega, ki ti je nekoč že veio pomenil. On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je MP :^pji(k poslušaj raje glas svojega srca Seveda pa h* i da bi se čimprej postavil na svoje noge. 531 odlične možnosti. vestnik, 26. novembra 1992 stran 13 Se znate obuvati? DOBRO Jf VEDET/ i MUSG« VEHUEGEl ciganska glasba obte kleti Peni Kuhinjski slovarček (nadaljevanje) 2. VESTNIKOVA KRIŽANKA Glasbene M/W lestvice Pisna potrdila boste prejeli po pošti. ČESTITAMO! (Se nadaljuje) prekajenim mesom Le pj* NIKOLI NE UMRE - Bratje iz Oplotnice upon št. 40 ®»skladbo: 1,1,1 -L ter naslov Čevlje s 5 centimetrov visoko peto, okrašene s sponko ali fantazijsko prepletenimi jermenčki. Tonik za lase: 50 mi alkohola (70-odstotnega) in 8 kapljic kakšnega eteričnega olja (ravnajte se po željah in okusni zmešajte z limoninim sokom ali cemprinovim 1 gladki bor) oljem. To mešanico uporabite, če imate mastne lase. Pri suhih laseh je učinkovita mešanica rožnega ali medenega olja, normalne pa negujte z rožmarinovim ali brezovim oljem. N S r JCa TUJIH skl adb 'SNMu Mfm D1 OBJESTNO DEKLE Janko Ropret in Don Mentony band Sšndof Cziraki-glasbenik iz lentija ksbaret Narodnozabavneglasbe akon, cekron pa z marelof Pleskate? Da bo nova sveža barva obstojnejša, vam priporočamo, da stene ali druge površine, ki jih želite prepleskati, najprej namažete z razredčeno osnovno barvo (lahko ji dodate poseben utijevalec, ki ga kupite v specializiranih trgovinah), počakate, da se vse dobro posuši, potem pa vse, kar je treba, popleskate, kot je treba. K pajkicam in k hlačam s peto, k ozko oprijetim kombinezonom in podobnim modnim oblačilom nosimo škorenjce. 'LOGI: •1 RST reet - Undercovcr "N ILOOK INTO YOUR E VES - FIREHOUSE '‘•MF-Prince Bojan Ir^latejCasar iz Vidonec sta prav gotovo veseljem prihiačala iz gozda in domače presenetila ‘>05kg težkim jurčkom. Prava gobarska sreča, vendar ie ‘Mmlajše gobaije. gležnaije vseh vrst z nizko peto. Prek oprijetega oblačila si vedno nadenimo kaj velikanskega, ohlapnega za protiutež. Čevlji k hlačnemu kompletu: Primerni so čevlji na vezalke z nizko peto, čevlji z nizko peto, ki jih samo nataknemo na nogo, pa tudi z vezalkami zavezani do gležnjev segajoči škorenjčki. Ne pozabite: po novi modi se hlačnica pogosto konča pri gležnjih, čevlji so torej zelo na očeh. Čevlji k dolgemu krilu: K dolgemu krilu obujemo čevlje z vezalkami in nizko peto ali ,s»’ .............. Goba KOT KRONA - Pred kratkim je imel gobjo **čo tudi Vlado Žalik iz Dolnje Bistrice. Ko je z italijan-s«uni lovci hodil v bližini farme v Ižakovcih (Nemščak), je ^^pričakovano odkril tudi tole gobo. Lovci so mu povedati, "•je užitna, zato jo je vzel domov in ugotovil, da gre za orjaško prašnico (po domače »veliki pezdec«). Tehtala je ^oraj 4 kilograme. V bifeju Kolarič, kjer je nastal tale posnetek, so lahko ponudili slastne zrezke vsem gostom, in 10 ^onj- Besedilo in fotografija: J. GRAJ Restavracija boteHipdefc sobota. 11 decembra 1991 obilic Brodet - italijanska ribja jed Brokoli - manjša vrsta cvetače italjanskega izvora Calvauos - jabolčno žganje, imenovano po pokrajini Calvados Camembert - polnomasten mehki sir Canella - cejlonski cimet Cayenne - zelo močna južnoameriška začimba Cedrat -citronad, usladkorjena limonina lupina Chateaubriand - vinska krema iz vina in jajc Cherry - češnjevec Chery brandy - fini češnjev liker Coctail - mešana alkoholna pijača Curaqao - liker iz pomarančnih lupin Dresirati - Pripraviti ribo ali perutnino v pravo obliko Džem - marmeladi podoben želiran izdelek Ekler - oblika peciva iz valjanega testa Ekstrakt - izvleček Fidelini - vrsta tankih rezancev za jušno zakuho File - ledvična pečenka Agropop »V| r j11 U ob« - Peter Pan , ‘uLSKI DAN - Avtomobili Pravilno geslo je: MURSKI VAL - NAJBOLJŠI RADIO NA SLOVENSKEM Nagrade prejmejo: 1. PETER ŠRAJ, 69231 Beltinci 2. DANI KRIŽANIČ, Lendavska 11, 69240 Ljutomer 3. MARIJA JAKIČ, Veščica 6e, Murska Sobota Mnogi ljudje, ki imajo lažje, dolgotrajne ali občasne težave tželodcem ali črevesjem, ne potrebujejo prave dietne prehrane. Takim bolnikom zdravniki priporočajo t. i. »varovalno pre-"Sno«. Opustijo naj le težko prebavljive jedi, zelo mastne, slane in začinjene jedi. K pustemu kosu pečenega piščanca * bo prileglo korenje v omaki. 200g očiščenega korenja nare-zen>o na kocke ali lističe, ga dušimo na maslu in solimo. Ko je Stenje mehko, ga pretlačimo, zgostimo s škrobom (Guštinom), todamo sesekljani peteršilj in limonin sok, za boljši okus pa tudi ^ko kisle smetane. je mesna enolončnica ali zloženka. Mesne zloženke so popolnejše kot brezmesne, ker vsebujejo polnovredne beljakovine. Uporabimo lahko sveže meso, prekajeno ali katerega od mesnih izdelkov. Prehransko neustrezne zloženke so npr. jedi, kuhane iz krompirja in testenin, poleg pa velikokrat jemo še kruh. V takem obroku prevladujejo ogljikovi hidrati, zato ga je potrebno dopolniti z vitamini in rudninami ali pa ga v naslednjem obroku izravnati z manjkajočimi živili. Polnovredna, okusna in nasitna je zgoraj navedena zloženka. Zanjo potrebujemo (za 6 obrokov) srednje veliko glavo svežega zelja, 1 kg krompirja. 40 do 50dag prekajene svinine, 1 čebulo, žlico moke. 2 stroka česna, ščep kumine, žlico olja. Očiščeno glavo zelja narežemo na ozke rezance. Krompir olupimo in drobno nakockamo, čebulo sesekljamo. Dobro oprano meso damo kuhat v mrzlo vodo. Ko vre pol ure, dodamo zelje in krompir, po potrebi dosolimo. Iz olja in moke ter sesekljane čebule naredimo prežganje, ki mu gotovemu primešamo strt česen. Ko zadiši, ga zalijemo z zajemalko mrzle vode, razkuhamo in vlijemo v zelje. Kuhano meso vzamemo iz zelja, ga narežemo na drobne koščke in damo nazaj v zelje. Ko ponovno prevre, jed ponudimo s črnim kruhom. Namesto prekajenega mesa lahko vzamemo svežo svi-nino ali govedino. Seveda je pri govedini čas kuhanja daljši. jtmva - ine Kamens ' \Rad,o ■L$ UŽIVAJ- Faust ‘,l TA - Čudežna polja Ur, O MAVRIČNIH LJUDEH - Šank rock ^OECA PESEM • Duša Uršič Še tako moderna obleka je videti nekam neuglašena, če je ne dopolnimo s pravimi modnimi dodatki. K dolgemu krilu nosimo takšne, k hlačam spet drugačne čevlje. Preden greste po nakupih, preden se odločite za novo obuvalo, poglejte, kakšni so novi čevlji in kdaj in kako jih nosimo. Čevlji h kostimu: H kostimu nosimo balerinke ali čevlje brez pete in z okrasno zaponko, pa tudi Čevlje na vezalke z nekoliko pete ali zaprte pol visoke čevlje z jermenčki. RYQNE NEEDS A FRIEND - Dance Wt(h A Stranger B ' OUND LOVE - Suzi Ouatro ^TDON-TCRV Inxs THE WORLD GO BY - Gun ' 1 WAS YOUR LOVER Sophie B. Hawkins RT M 1 la - Erič Clapton 'Ma ^^ozabavna w -*yswt. . «j|yy,y*»».■ Skp^tNSKA - Modra kronika NO SLOVENSKI VOJAK - Ans. Toneta Čučka ATA NI COPATA - Igor m Zlati zvoki MauR,)A V BOHINJ - Slovenski kvintet ^1 * N - Celjski instrumentalni kvintet - Ans. JuhiaSumaha pošljite do četrtka« 3. decembra 1992, »a naslov Murski val, Murska Sobota« za glasbene lestvice. Vabljeni' za vsakogar nekaj Kuhajte z nami SESTAVI MARKO NAPAST ESTETIKA, NAUK 0 LEPEM V UMETNOSH MOŠTVO, POSADKA J £2 ERO V JUŽNI TURČIJI GRŠKI BOG GOZDOV, PASTIRJEV IN ČRED VRSTA ZOFE ROMAN NABOKOVA IN FILM PO NJEM SLOVENSKI POLITIK IH OIPLOUAT (ZVONE; PISATELJ SUHODOL ČAN ZENELJSK RAVNI KLANJU podobna AVTOMAT GLASflILO OPOMBA PAVA UPRIZORITEV, PRVA PREDSTAVA RUSKI krleJeva DRAMA MANJŠI KOS BLAGA ZA KAPAKJF AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE .. FR PISATEL (ERNEST) FILOZOF MESTO V JUŽNI ŠVEDSKI RUDNINA, IMENOVANA TUDI RULA triogelno POKRIVALO KAT DU' HOVNIKOV UPRAVNA ENOJA V SEDANJI GRČU GEORGE BUSH VULKAN NA SICILIJI N OR DUŠKI IZRAZ ZA SMUČI NAJVEČJI IT. NAFTNI koncern^ NATRU PREBIVA LEC NAŠE ALPSKE DOUME GOUUfA NJE ČEŠKO MOŠKO IME NEMŠKI FILOZOF M FILOLOG (GEORG) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: paprika, opravek pratika, rele, Ed, Ati, ice, Vukov, m, LR, vasi. jama. KK. A, Alko. NSU Ops. janičar, enakost. stran 14 vestnik, 26. novembra 1992 podlistki »Že več kot eno uro me mori nek človek in mi ponuja vesoljsko ali kozmično ali kaj jaz vem kakšno medicino. Na te stvari se ne razumem. Prevzemite ga in odpravite’ Ne morem se ga znebiti.« »Imam kolegij « »Vem! Nekako se ga znebite,« mi je telefoniral direktor. »Ob pol dveh sem ga naročil k Vam.« »Kako ob pol dveh?r sem pogledal na uro. »Pa to je zdaj Kole-S'! " Odloži! je slušalko. »Brigo moja...« sem bentil v nemo slušalko. »Ga jaz prevzamem,« se je ponudil kolega, ko sem na kratko poroča! o najinem pogovoru. »Razumem se na takšne tipe.« Čez čas je nekdo odločno potrkal na vrata in jih tudi odprl. »Želim, da razgovaram sa šefom le k arom. Zakazan mi je susret u pola dva, a sad je več prešlo pola dva,« se je v knjižnico prikotalil odločen glas. »Pogrešno!« se je dvignil kolega in stopil proti njemu. »Sada je sa-stanakl« Zaprl je vrata. Ni dolgo trajalo, ko so sestre poklicale glavno medicinsko sestro, ki je prisostvovala kolegiju. Ta se je kmalu vrnila vsa zaripla. »Sestram hoče vreči vrata iz tečajev. Kako se dere, ko so mu rekle, da šef ne more priti, ker ima kolegij! Da on ni »niko i nista,« da mu je direktor »zakazao razgovor sa šefom« ob pol dveh in zahteva pogovor. Pojdite, prosim, pa ga odpravite!« se je obrnila name. Stopil sem na hodnik. Pred sestrsko sobo je za kljuko držal odprla vrata starejši možak, oblečen v brezhibno zlikano * svetlo športno obleko. Okrog vratu svileno vijoličasto, belo pikčasto ruto, ovratnik roza srajce je imel odpet, v prsnem Žepu enak robec kot ruto. Lakaste črno-beie čevlje so obrobljali glež-njaki zapeti s svetlečimi gumbi. Predstavil sem se mu in s tem prekini! prepir pri vratih. »A, vi ste ta?« »Govoriti sre želeli z mano.« »Da! Dogovorjen imam sestanek Z vami.« »Gre za nesporazum; vodim strokovni kolegij« »Ob pol dveh imam jaz sestanek Z vami!« je pribil. »Za kakšno nujo gre, da se morava ta trenutek pogovarjati?« sem ga hladno vprašal. »Sre bolni?« •Kdo vam je rekel, da sem jaz bolan? Ta, ki to trdi, je bedak!« »O Čem bi se pa potem morala midva tako nujno pogovarjati?« »Ni v mojem stilu, da bi se stoje pogovarjal na hodniku,« me je zviška pogledat. »Jaz sem gospod inženir, kot ste vi gospod zdravnik In Prekmurski »beroš« človek preteklosti V našem kreiranem obmurskem prostoru, kateremu so celo Madžari rekli »Vend videk« (Slovenska krajina), so živeli pod tedanjo vrhovno upravo dokaj samostojno življenje vse do obmejne reke Mure tudi grofje madžarskega rodu Pokrajina je bila razdeljena v enote - samostojne grofije. Te so temeljile na upravni oblasti m utrditvi notranjih razmer kot obrambnem dejavniku te pokrajine. Spričo vsega tega je imel zemljiški posestnik kot gospod in lastnik zemlje fevdalne obveznosti oz. določeno stopnjo družbenih obveznosti. Tudi takratna posestniška družba je imela svojevrsten ustroj Najpomembnejše je bilo obdelovanje zemlje, ki je še danes osnova za preživljanje. V drugi polovici prejšnjega stoletja že zasledimo nove odnose med stopnjami višjega in nižjega lastništva. Tudi kmet že ima dajatve za zemljiško posest, ki jo obdeluje, toda še vedno je le podložen kmet s tlako v korist grofa. Za te čase zemljiškega gospostva Kmetijska zadruga Dobrovnik, z.o.o. razpisuje po sklepu upravnega odbora prosto delovno mesto VODJE KOMERCIALE KMETIJSKE ZADRUGE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - višja ali visoka izobrazba agronomske ali ekonom ske smeri - vsaj 2 leti delovnih izkušenj - znanje vsaj enega od tujih jezikov (nemški ali angleški) Kandidati naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Dobrovnik, z.o.o , Dobrovnik 255, 69223 Dobrovnik. kot gospod imam svoje principe Eden od teh je, da se pogovarjam sede za mizo.« Skušal sem premagati napetost, ki /e zavladala med nama Povabi! sem ga v ordinacijo in posadil na stol, na katerem sedijo bolniki, sam pa sem se usedel na svojega, ki je nekoliko višji. Nelagodno se je počuti! na nižjem stolu, kar ni mogel prikriti Pristal sem na razgovor. »O čem želite govoriti z mano?« »O poslovnih stvareh,« je rekel umirjeno. »Tako kot vi se tudi jaz ukvarjam z zdravljenjem. Za razliko od vas se s tem ukvarjam že več kot štirideset let, in to z uspehom svetovnih razmer.« Neprizadeto sem ga opazoval Bil je dovršeno obvladan, samozavesten »Nisem jaz - kdorkolije. Sem priznana in znana oseba Posvetna oseba. Danes tu, jutri v Dubrovniku, čez tri dni v Stockholmu, v najboljših hotelih, vedno v apartmajih. Lahko jaz spim za vratmi skladišč, ne morem pa za vratmi sprejemati ljudi. To mi moj ugled in status ne dovoljujeta. « »O čem bi naj bil najin poslovni razgovor?« sem ga prekinil »Nudim vam svoje patente in usluge, ki bodo vas in vašo ustanovo dvignili med prve v tej državi, med prve na tej vsemirski obli.« »Proizvajate medicinske aparate?« »Pa me menda ja nimate »a trgovskega potnika?« me je zaničljivo ošinil. »Rekli sle, da sle inženir « »Vsekakor sem inženir Vendar se jaz ukvarjam z zdravilstvom. Imam svoje preparate, svoja zdravila, načine zdravljenja s katerimi ozdravim vse bolezni od najmanjše živalce, do največjega kolosa, vse bolezni Človeka.« Bolestna samozavest, nobenega dvoma, kar ni ravno zaupanja vredna lastnost intelektualca - sem pomislil. »Kakšna so to zdravila?« sem vprašal. »To so: sokovi kozmosa, zemlje, bilk, živali in človeka.« »Imate ateste za ta zdravila? Dovoljenja za uporabo? Rezultate raziskav?« Sem se začel zabavati. Kolegij, vidim, bodo morali končati brez mene. »Niste me razumeli!« je razočarano ugotovil. »Tu niso potrebni atesti Moji bolniki ne pijejo mojih zdravil. Sprejemajo jih iz kozmosa, od mene, preko mojih rok. Uporabljam pa le maže, ki jih v debelih naslagah mažem na podplate, dlani, na kožo. Laz ozdravim vse bolezni, tudi tiste, ki jih klinika ne more ozdraviti in to nudim vam.« Neprizadeto sem ga gledal, on pa je poglaviten nastanek delavcev, ki so življenjsko povezani z vsakdanjim delom na grofovskem posestvu. Maloštevilne kmetije niso zadoščale za preživetje vseh vaščanov. Tako je bilo skoraj obvezno prijeti za vsako delo pri grofu oziroma na »marofih«, Ah obdelovanje zemlje ah paša živine. Ustno izročilo potrjuje, da je o vsem tem odločala predvsem velikost grunta. V običajni kmečki kuhinji ni bilo kruha, kaše, mleka, mesa in jajc za Številno družino. Razvoj je tako mnoge prisilil, da so Šli samostojno pot. Ob dobršni podpori grofovskega upravnika posestva so tako lahko postali predvsem samo »BEROŠI«, tisti, ki so z volovsko vprego obdelovali zemljo. Ne zamerite mi, dragi bralci, da jx> zaslugi brihtnih starejših glav iz okolice Sobote, predvsem Kupši-nec, pripovedujem o malodane neverjetnih gospodarskih razmerah - »beroškemv delu pri grofih na »marofih«. Morda bi kdo drug te reči drugače zapisoval, toda jaz j Ozdravim vse bolezni me je pozorno ocenjeval, kakšen vtis je napravil name. Z ničemer mu nisem pokazal, da bi to ugotovil. »Na čem pa temelji vaše zdravljenje?« sem ga brezbarvno vprašal. »Na izkušnji, tradiciji in filozofiji,« je izstrelil, kot da je pričakoval ravno to vprašanje. »Brez znanstvenega preverjanja, testiranja?« »Kaj je tu potrebno testirati?« je planil, »testi so moji uspehi, ki nikoli ne zatajijo. In jaz jih nudim vam.« Nepremično me je gledal v oči, jaz pa sem nezainteresirano molčal. »Zakaj toliko vztrajate na teh testih?« me je nenadoma vprašal. »Vsega kar se uporablja m je uspešno se rudi v uradni medicini ne da znanstveno razložiti in dokazati. Bomo apriori zavrgli vrednosti izkušenj samo zato, ker smo do njih prišli mi neposvečeni?« »Doslej lega nisem trdil,« sem rekel počasi. »A kupunkturo na primer,« je nadaljeval vzneseno, »ki dela čudeže, prav tako biopraksa, krioierapija, homeopatija, parapsihologija, jo bomo zavrgli? Tudi vaša balneote-rapija m fizikalna medicina z dieto vred, je do nedavnega veljala za neresno medicino, da o klimatera-piji ne govorim. Mnogo je tega, da ng naštevam. Tudi v medicini je mnogo še nerazčiščenega Bolezni, ki so pestile ljudi v revščini, zaostalosti, umazaniji, so, res, izginile. Zaslugo za to sle pripisali tabletam, predvsem antibiotikom, poželi uspehe, v bistvu pa si prisvojili rezultate napredka higiene, standarda. « »To ut ločno!« sem postal pozoren. »Imate kakšno drugačno razlago?« me je zmagoslavno zbodel. »Ni naloga zdravstva le delitev tablet kot vi to imenujete, ampak tudi prosveta, preventiva, kirurgija in vrsta drugih aktivnosti, ki ste jih vi prezrli * »Ne žetim prepira,« je nenadoma mirno rekel. »Jaz pa pričakujem poznavanje in korektno vrednotenje stvari, sem rojen v Kupšincih in prav zato, ker sem lastnik starega grofovskega »marofa«. imam več, celo mnogo razumevanja za posebno družbeno raziskovanje. Pomislite, kako so bili tisti mah, nepismeni, a dobri ljudje koristen m ustvarjalen hlapčevski potencial v preteklem času. Ker je vsa družina živela na gospodovem dvorišču. so morali obdelovati v glavnem njegovo dominikalno zemljišče. V zvezi s takim razvojem je rasel tudi pomen poljedelstva in živinoreje Polje je že dajalo ob pšenici, ječmenu, prosu in ovsu tudi buče, repo, kumare, čebulo, redkev in zelje. Ob kravah, ki so dajale mleko, je bila glavna delovna živina vol. »giinec«. Sirom po naši pokrajini so bila obsežna posestva in na njih so se uveljavljale tudi različne podložni-ške dolžnosti. Ti mali in dobri garači so pri uvidevnem fevdalcu naleteli tudi na pomembno oporo. Posebno z uveljavljanjem vere, ki je pripomogla k delni pravni samostojnosti, h koščku lastne zemlje, po kateri so hrepeneli od prvega srečanja s pridelki. Spomnim sovaščana Kal- mana, ki je ob obvezni oddaji rad naglasil »Delo je moja »herbar-ska< tradicija. Roke moje matere so me božale še na »marofi«, da sem spoznaval grablje, koso in potrpežljivo dolgotrajno delo. Danes se spominja preteklosti, v rokah drži Evangeličanski list in razlaga najmlajšim, ki radi poslušajo o sno-bističnih užitkih preteklosti, s katerimi je prežeta tradicija našega ljudstva. (Dalje prihodnjič) DINI TITAN o katerih govoriva,« sem postal nekoliko glasnejši. »Pa to vam hočem dokazati,« se je začel hahljali. »Pri nekaterih boleznih ste, res, uspešni, drugod, na primer pri kroničnih obolenjih, pa ste se slabo odrezali. Vedno več ljudi vam umira za rakom, srčnimi boleznimi, vedno več jih trpi za obolenji sklepov, vedno več je živčnih in nesrečnih ljudi, nagnjenih k samomorom. In tu, pri teh, žanjemo mi uspehe, tu naše metode nikoli ne zatajijo« »Stvari niso tako enostavne in lahko rešljive, koi jih vi prikazujete,« sem poskušal biti strpen. »V igri so številni dejavniki. Ti pa niso vedno od nas odvisni, so v družbi, okolici, v Človeku. Nanje nimamo vedno odločilnega vpliva. V medicini se lahko pohvalimo z velikimi uspehi, priznamo pa tudi poraze. f A JANEZ BALAŽIČ tJJuljannes —-ff k l| 1 II id h J C ti oi Vse stene, vključno z obokom prezbiterija, so poslikane. Zaradi arhitekture in razpoložljivih ploskev za poslikavo je slikar stene prezbiterija razdelil v dva pasova: v spodnjega je postavil podobe svetnic, prizor Oznanjenja, angela Mihaela s tehtnico (Psihostasija), višje pa - v podločnih poljih oboka - simbole štirih evangelistov. Sistem poslikave in organizacija )e-te seveda ne dopuščata uvrstitve uresničene programske sheme znotraj določnejšega ikonografskega tipa poslikave, npr. v okvir t.i. razvoja kranjskega prezbiterija.1 Nemara do popolnejše uresničitve in uveljavitve ikonografskega programa poslikave ni prišlo predvsem zaradi skromnejše arhitekture ter razpoložljivih slikovnih površin. V pritličnem pasu severne stene prezbiterija v Velemeru so ohranjeni zgolj barvni preostanki, ki so nekoč udejanjali prispodobo dekorativno naslikane zavese. Višje levo liMt«v0 od 12 do srede 16 suš'1' 1169. 164-166. viir>i : 1 Na tako identifikacij0 lika z modelom cerkve n" začeme črke besed v nem traku, ki spremlja neza Akvile Omnes .u Hoc loanne Aqmla ' *S „no, p 'b na skupnem sre->’pre-“ndimpejp. so tja žc ha' gabili tudi predstav-•Nfa,, Žvejc Slovencev na da smo 'abko s < ■ Ker smo bili sko-n’ zadovoljni smo Veno pripombo na lo-Č,amoupravo. Dosegli '5 Pr’Slo v sporazum ■ da upravna in terito-Si c^anizimnost države. alna samouprava ne Bo Istvan Stefan? Slovensko-madžarski odnosi in dogovori, ki sta jih v zadnjem času sprejeli obe državi, so lahko za zgled - Kako daleč so na svoji narodnostni poti porabski Slovenci? bosta v škodo manjšin. To pomeni, da bomo lahko sami odločali, kakšna organiziranost bo za nas najbolj sprejemljiva. Država pa mora zagotavljati možnosti za delovanje organizacij, ki zastopajo manjšinske interese na državni ravni.« - Prav gotovo pa je najpomembnejše vprašanje narodnostnega razvoja pouk v maternem jeziku, in to v vrtcih, osnovnih, srednjih ter visokih šolah. Je 2. Člen, ki zagotavlja to pravico. Že zadovoljivo uresničen? »Če najprej pogledamo stanje v vrtcih - le-ti so v Slovenski vesi. Sakalovcih, Števanov-cih in na Gornjem Seniku potem moramo ugotoviti, da s poukom materinščine v njih nismo zadovoljni. Naša zveza je mnenja, da bi morala biti slovenščina vsak dan pri vzgojno-izobraževalnem "delu v vrtcih, torej ne samo 2-krat tedensko, kot je sedaj po urniku. Zato smo pripravljeni organizirati poseben seminar za vzgojiteljice in jih tudi dodatno finančno nagrajevati za dvojezično delo. Seveda pa bi potem želeli spremljati njihovo delo. Ampak to še ne bo dovolj, če ne bomo uspeli dvigniti narodnostne zavesti pri vzgojiteljicah in tudi starših. Lepo bi bilo, če bi se otroci doma naučili vsaj domače narečje, na katerem bi potem temeljilo nadaljnje jezikovno usposabljanje Tako bi se otroci tudi bolje pripravili za vstop v osnovno šolo. Tu je položaj slovenščine precej ugodnejši, saj je poleg rednih ur slovenščine tudi dvojezični pouk pri nekaterih predmetih. Kljub vsemu pa bo potrebno tudi pri osnovnošolskem izobraževanju več stvari izboljšati in odpraviti nekatere probleme. Podobno kot velja to za vzgojitelje, bi bilo treba tudi pri učiteljih dvigniti narodnostno zavest, kajti samo učitelj. ki dela s srcem, je lahko uspešen in naredi več. četudi nima ustrezne izobrazbe. Skrbi nas tudi obstoj osemletke v Števanovcih. Ce bo število otrok še dalje padalo, se lahko zgodi, da tamkaj ne bo več popolna 8-razredna šola. Težko bo namreč zagovarjali financiranje osemletke, če jo bo o i-skovaio 20 do 30 otrok Ce je v razredu 5 ali 30 otrok, je potrebno enako število učne-'iev Bojimo sc, da občina ne bo več sposobna zagotoviti lastnega deleža sredstev za delovanje šole. Nadalje ne moremo bio zadovoljni z rešitvijo šolanja učencev v Slovenske vesi, ki obiskujejo šolo v Mcv noštru in imajo pouk slovenskega jezika le v primeru, če jih starši posebej prijavijo. Za učence iz Sakalovec pa je slovenščina kot predmet obvezna, nimajo pa dvojezičnega pouka nekaterih predmetov, kot je to v osemletki na Gornjem Seniku. Še najslabše pa je izobraževanje v slovenskem jeziku na srednjih šolah. Zaenkrat obt- Sand or Holec, župan občine Števanovci: »Table s slovenskim napisom na občinski stavbi zaenkrat Še nimamo, vsekakor pa jo nameravamo kmalu namestiti. To je že dogovoijeno. Tudi naši ljudje radi slišijo, če so programi na prireditvah v obeh jezikih. Mislim, da morajo za jezikovno znanje več storiti učitelji. Čeprav število učencev pada, si bomo prizadevali, da bi obdržali osemletko. Glede uresničevanja novega sporazuma pa mislim, da ga bomo težko in počasi uresničevali. Največ težav bo s pisnimi dokumenti v slovenskem jeziku, saj tega doslej nismo delali. Pričakujemo natančnejša navodila, da bomo vedeli, kaj storiti, če bo nekdo zahteval, naj njegovemu otroku zapišemo ime Štefan ali kakšno drugo slovensko ime v izvirni obliki.« skuje le nekaj dijakov gimnazije v Monoštru fakultativni pouk slovenščine. Spodbuden primer pa je učenka z Gornjega Senika Ester Sulič, ki obiskuje gimnazijo v Murski Soboti. Lepo bi bilo, če bi bilo takšnih učencev 5 do 7 Potem bi sc lahko več naših učencev vpisalo tudi na katedra za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli Sombotel ali katero od univerz v Sloveniji.« - Zn razvoj narodnosti Je prav gotovo pomembna tudi lastna kulturna dejavnost. Tu je najbrž stanje še kar zadovoljivo? »Da. lahko bi rekli, da imamo porabski Slovenci še kar bogato kulturno dejavnost. Na Gornjem Seniku uspešno delujejo mešani pevski zbor, folklorna in lutkovna skupina, v Števanovcih so ustanovili ženski pevski zbor, v Monoštru pa tečejo priprave za ustanovitev ženskega kvarteta.« - Sporazum vam zagotavlja tudi gostovanja amaterskih ali profesionalnih kulturnih skupin od drugod, denimo iz matične Slovenije, pa tudi ustanavljanje lastnih organizacij in skladov. Kaj bi rekli o lem? »Kar se tiče gostovanj kulturnih skupin iz Slovenije, smo zadovoljni. Velika pridobitev za naše delo je Zveza Slovencev na Madžarskem, ki smo jo ustanovili leta 1990. Predtem smo imeli skupno zvezo s hrvaško m srbsko manjšino, ki je imela sedež v Budimpešti in je bila zaradi tega precej odmaknjena. Zdaj imamo Slovenci torej lastno, samostojno zvezo s sedežem v Monoštru. Tu nas lahko pripadniki narodnosti in druui obiščejo vsak dan ah mi pridemo k njim. Našo zvezo jele tos obiskal celo madžarski predsednik Arpad Gone. Mi šlim, da je ena zveza dovolj in da lahko nastane precejšnja škoda, če bo država podpirala tudi delovanje tako imenovane Zveze Vendov na Madžarskem, ki ima sedež na Verici, Nič nimamo proti, če bo ta zveza skrbela za ohranjanje domačega narečja, ne moremo pa sprejeti njihove teze, da tukajšnji Slovenci nimamo nič skup nega s Slovenijo, da tam ni naš matični narod To njihovo stališča izključuje možnost za so- Največ javnih dvojezičnih madžarsko-slovenskih napisov lahko vidimo na Gornjem Seniku delovanje, ki bi bilo sicer lahko koristno. Zdi sc nam tudi, da ima ta zveza predvsem politične cilje.« - Poseben člen v sporazumu govori o pravici manjšin do informiranja v maternem jeziku v tisku, na radiu in televiziji. »Seveda, tudi ta dejavnost je za nas zelo pomembna. Z uresničevanjem te pravice pa smo lahko Še kar zadovoljni. Tako izdajamo lasten časopis Porabje. ki ga berejo skoraj v vsaki slovenski družini v naših krajih. Tudi na ta način se širi jezikovno znanje. Prej so dobivali ljudje le nekaj izvodov Ljudskega lista iz Budimpešte Valerija Šeruga, svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju: »To je zame novo področje dela. Tudi jaz si botn po svojih močeh prizadevala za uresničevanje sporazuma o zagotavljanju manjšinskih pravic, in to in Vestnika iz Murske Sobote. Že več let imamo tudi posebne radijske oddaje na Radiu Gyor, ki pa jih žal lahko posluša zaradi neke čudne frekvence le malo ljudi. Precej drugače pa je z televizijskimi oddajami iz studia v Sombotelu, ki so na sporedu 2-krat mesečno, morda pa bomo dosegli, da jih bomo lahko gledali vsak teden. Prevideno je namreč, da bo urednik živel in delal v Monoštru. Dogovorjeno pa je tudi sodelovanje s televizijo Slovenija. Ker nam ta člen zagotavlja tudi pravico do spremljanja radijskih in televizijskih programov matičnega naroda, si bomo prizadevali, da bi uredili pretvornik za TV Slovenija. Zdaj ljudje marsikje ne morejo gledati slovenskega sporeda.« - Največ »preglavic« pa bo najbrž z uresničevanjem 4. člena, ki govori, da podpisnici zagotavljata pripadnikom manjšin svobodno uporabo njihovega jezika v zasebnem in javnem življenju, uporabo izvirnih imen in priimkov in nji hovo vpisovanje v matične knjige. Pa tudi uporabo obeh Jezikov pri zemljepisnih imenih in Javnih napisih, v organih lokalne samouprave, v pisni in ustni komunikaciji pred upravnimi in sodnimi organi ter drugimi javnimi službami. Vse to bo v praksi res težko uresničevati. Imen in priimkov najbrž sedaj naenkrat ne bomo spreminjali, ker bi si potem morali zamenjati tudi številne uradne dokumente. Doslej pa ni bilo prakse, da bi v matične knjige vpisovali imena v slovenski obliki, na primer Štefan. Anton. Sonja... Namesto tega so notarji zapisali Istvan. Antal. Zsofija... Morda bodo še veda predvsem v vzgoji in izobraževanju. Najprej bo treba dvigniti raven znanja slovenskega jezika vzgojiteljev in učiteljev, da bodo lahko uspešnejši pri usposabljanju otrok.« vpisovali izvirna imena in priimke za novorojence. To bi bilo seveda lepo. Zelo težko bo izvajati tudi pravico do pisnih dokumentov v slovenščini, saj delavci na občinah za kaj takega sploh niso usposobljeni. Nekateri niti ne razumejo slovensko. Vprašanje je, ali si ljudje to sploh želijo. Znano je. da so imeli doslej pravico zahtevati prevajalca, če so imeli opravek na sodišču v Kor-mendu, pa se to najbrž ni zgodilo niti v enem primeru. Z uresničevanjem tega člena bodo res precejšnje preglavice.« — Si od sporazuma obetate tudi boljši gospodarski razvoj? »Mislim, da bodo možnosti res nekoliko večje, čeprav je v gospodarstvu kriza. Problemi z zaposlovanjem so povsod po državi. Bolj pa bi se lahko razvilo gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Tu se nekaj že premika . Gospodarska zbornica Slovenije ima nekatere koristne predloge, pa tudi naša stran je zainteresirana. Kot po membno pridobitev pa lahko štejemo odprtje meddržavnega mejnega prehoda Gornji Se-nik-Martinje. ki omogoča tesnejše stike ljudi z obeh strani meje. Mogoče bomo uspeli odprti tudi mejni prehod Verica-Čepinci. To bi lahko pospešilo razvoj turizma, trgovine in drugih dejavnosti.« Po vsem sodeč je vsebina sporazuma o zagotavljanju manjšinskih pravic Madžarov v Sloveniji in še zlasti porab-skih Slovencev na Madžarskem marsikoga presenetila s tako veliko ponudbo« pravic. Tudi avtorja tega zapisa. Besedilo in fotografije JOŽE GRAJ stran 16 vestnik, 26. novembra 1992 o tem in onem tl Posebnež s poslanstvom Gospod Geraid Thiemig je doma iz Dessaua, iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Pravi, da nima nič slovanske krvi, čeprav njegovo početje, ki ga vodi naokrog po Sloveniji, spominja na slovansko prizadetost oziroma sodi med tista srdnjeevropska zwe-igovsko-hašekovsko-krležijanska stanja duha, v katerih se posameznik odvrne od vsakdanjega kruhoborskega življenja in se zapre v skedenj ali v podstrešno sobo, kjer piše blonde misli na po slivovki dišeče papige ali pa odkriva perpetuum mobile. ■ POMOČ OTROKOM V VIDONCIH - Majhni begunci v zbirnem centru v Vidoncih so se razveselili tudi pomoči, ki jo jim je daroval in zbral gospod Rudolf Schwarzbock iz Gollersdcrfa ob pomoči našega rojaka, ki je zaposlen v Avstriji, gospoda Rudolfa Graha iz Doliča. Otroci so se seveda najbolj razveselili slaščic, sadja in igrač. V paketih, namenjenih za najmanjše v zbirnem centru, pa so bila še zimska oblačila in obutev, šolske potrebščine, margarina, mleko v prahu in druga živila. Vodstvo zbirnega centra, še posebej pa otroci so za darovano hvaležni. MH Srečanje opozicije z OVP Dva dni je imela Avstrijska ljudska stranka (OVP) v gosteh prijateljske stranke iz Štajerske in Prekmurja. Prvi dan je bil v znamenju spoznavanja in povezave med slovenskimi in avstrijskimi obrtniki in zasebnimi podjetniki obmejnih pokrajin. Dr. Štefan Špilak je v svojem referatu orisal trenutni gospodarski položaj v Sloveniji, predvsem iz vidika malega gospodarstva in podjetništva. Na srečanje in pogovore so bili prvi dan vabljeni obrtniki in zasebni podjetniki iz vseh štajerskih in prekmurskih občin. Zanimanje in predvsem udeležba v Josef Krajner hiši v Gradcu je bila velika. Poleg obrtnikov in podjetnikov iz občine Gornja Radgona je bila v Gradcu zbrana smetana teh branž. Sklenjenih je bilo tudi nekaj konkretnih aranžmajev. Zvečer so Prekmurci in Štajerci navzoče razveselili z lepim kulturnim programom. Drugi dan je bil namenjen pogovor o podobnostih in sorodstvu strank štajerske in prekmurske desnice z avstrijsko ljudsko stranko. Iz Slovenije so pogovore vodili Janez Gajšek (Maribor), dr. Jože Magdič (Mur, Sobota), oba člana slovenskih krščanskih demokratov in Andrej Hrastelj (Gor. Radgona), Narodni demokrat. Srečali so se tudi župani in predsedniki izvršnih svetov omenjenih pokraj"in S kolegi avstrijske Štajerske. Na koncu pogovorov, ki sojih ocenili za zelo plodne in potrebne, so sklenili, da bo naslednje srečanje v Sloveniji kar kmalu. Iskreno, kakor iskreno to počne gospod Thiemig. Kaj pa vem, saj če tako pomislim, morebiti njegovo početje sploh ni nenavadno. Gospod Thiemig je sicer povedal, da mu je zdravnik, na vprašanje, kako je z njegovo telesno kondicijo, ker za svoje poslanstvo - da to je prava beseda, poslanstvo! - vzpostavljanja vezi med Slovenijo in vzhodno Nemčijo mora biti zdrav, odvrnil, vse v redu, gospod Thiemig, samo v glavi vam včasih popusti kakšen vijaček, Geraid Thiemig je »osi«, je vzhodni Nemec, po poklicu diplomirani učitelj ekonomije; čeprav je 1974. po »berufsverbotu«, po prepovedi opravljanja poklica, ki si jo je zaslužil, ker je na nekem sindikalnem zborovanju govoril nekaj malega proti oblasti, izgubil službo, ni zadovoljen z združeno Nemčijo. Zdaj je upokojenec. Zena je doma, on pa hodi po Sloveniji, ker opravlja tukaj poslanstvo. Kakšno poslanstvo? Tole je njegovo poslanstvo: dopovedati vzhodnim Nemcem, da v Sloveniji ni vojne, da so tukaj lepi kraji in razmeroma razvit turizem. »Nihče ne verjame, da tukaj ni vojne. Takoj ko sem prišel čez avstrijsko-slovensko mejo, sem nekoga prosil, da me je fotografiral pred avtomobilom s časopisom v rokah, na katerem se je videl datum. Prosil sem tudi vašega mejnega policista, da mi je v potni list pritisnil žig, tudi to sem fotografiral in vse poslal redakcijam nekaterih naših časopisov.« Gospod Thiemig je prepričan, da mu uredniki in novinarji ne verjamejo, zaradi česar njegovega truda ne jemljejo Nekaj misli o turističnem filmu Pommje - dežela zdravja Če je res, da gledamo stvari, ki jih imamo radi, s srcem, potem to velja za turistični film Pomurje - dežela zdravja. Film je bil predstavljen 23. oktobra 1992 na Gospodarskem razstavišču v času sejma NARAVA-ZDRAVJE v Ljubljani. Lep je in mlad, kot so mladi ljudje, ki so ga ustvarjali. Lep, ker je tudi dežela, ki jo prikazuje lepa, ponekod še starodavna in tako drugačna. Prav očarljiva starodavnost in drugačnost sta me pritegnili, ko sem skoraj pred tremi desetletji prišla semkaj in ostala več kot deset let. Pokrajina je postala del mojega življenja, del mene. Spominjala me je na otožne ravnice okrog Bremna, kjer sem kot štu- 21. H 1992 JJ dentka prebila nekaj mesecev. Nežno zelena oz i min a sredi belih zaplat snega v začetku pomladi, razkošno cvetoči grmi črnega trna ob robovih gozdov, zvončki z močvirnih travnikov, polja zlatega klasja, tihi logi, sončne gorice. Uspešen podjetnik uspesen v državnem Gospod JOSIP KELEMEN, dipl, ekonomist in inženir strojništva, je lastnik podjetja TIPING v Veščici pri Murski Soboti. Kot petnajstletni deček je prišel v Slovenijo iz hrvaškega Zagorja. Izobraževal seje od vajenca, strojnega inženirja, do diplomiranega ekonomista. Začel je kot delavec, bil desetletje uspešen direktor, pet let predavatelj na soboški vajenski šoli in sedaj je pet let samostojni podjetnik. Kelemenova dosedanja oseminštiridesetletna življenjska pot je bila nadvse ustvarjalna. Pri svojem delu se je pokazal kot človek, ki mu ni nič tujega. Naloge, ki si jih je zastavil, uspešno izpolnjuje, saj se to kaže pri njegovem sedanjem proizvodnem programu, izdelovanju notranje opreme iz medenine in drugih kovin. Njegovi izdelki krasijo vrsto hotelov, poslovnih prostorov, gostišč in posebno pomembno je, da je sodeloval pri opremljanju nekaj vrhunskih luksuznih ladij oziroma plovnih hotelov za Finsko in Švedsko. Prav te dni pripravlja pogodbo za opremo še ene podobne ladje. Takšna zahtevna naročila so priznanje za kakovost in pravočasno opravljene storitve. Podjeten sogovornik je mnenja, da je za našo zasebno obrt precej zaviralnih zakonov, ki jih je potrebno čimprej odpraviti. Trudi se za odpiranje novih delovnih mest. Tako pripravlja v Čepincih v nekdanji stražnici nov obrat. Gospod Kelemen je uspešen podjetnik in pričakovati je, da bo tak tudi v državnem zboru slovenske skupščine, za katerega kandidira iz vrst Demokratske stranke. Mura... In ljudje. Dobri in prijazni. To, skoraj pozabljeno lepoto sem podoživljala ob gledanju filma Pomurje - dežela zdravja. Pokrajino in vse, kar je človek na tem koščku ustvaril zdaj in nekoč in kar je ohranil. Naravo. Čudovita arhitektura cerkva - gotska bisera v Turnišču in Martjancih, edinstvena rotunda v Selu - graščine z mogočnimi pročelji Pa ponekod še tiste ljubke, s slamo krite majhne hiške in okenca, polna rdečih cvetov »muškatelnov« Mlin na Muri. Štorkljina gnezda na telegrafskih drogovih in dimnikih domačij. Glina v lončarjevih rokah, ki postaja vrč in krožniki, s katerimi je slovenski arhitekt Plečnik edinstveno izpopolnil notranjščino bogojinske cerkve. Starodavni le šeni zvoniki v Motvarjevcih. Vihrajoče grive konj. Travniki in griči, vode in gozdovi in jezera. Vasice in mesteca, s sedanjostjo in zgodovino. Vrelci iz neder pomurske zemlje, topli in zdravilni, ob katerih so zrasla sodobna zdravilišča Moravske Toplice, Terme, Radenci, Banovci. Doživetja, ki prinašajo v duše mir in skladnost, občutek, da je toliko drobnih lepot. trenutkov, za katere je vredno živeti in ob katerih postajamo srečnejši. boljši, bogatejši in bolj zdravi. Film Pomurje - dežela zdravja je vrsta najlepših motivov iz severovzhodnega dela naše domovine, iz dela, ki ga, morda. Slovenci Še premalo poznamo in cenimo v njegovi enkratnosti. Čutiti je, da so film oblikovali ljudje, ki so zaljubljeni v zemljo ob Mun, ki so del nje. Zato je tudi Kreslinova glasba tako usklajena z vsebino posnetkov, tako občutena, tako čustva vzbuja ječa, da pokrajino in njene ljudi doživimo. To velja tudi za besedilo. Le nizanje motivov, menim, je malce prehitro, kar pa je, menda, mogoče popraviti. Bo film Pomurje - dežela zdravja našel prostor v našem televizijskem programu, ga bomo predstavili tudi našim in tujim ljudem po svetu? Vreden je tega. Še bolj pa pokrajina, ki jo odkriva. Petja Fajdiga-Sever resno. »Ta informacijska blo kada je načrtna, ker zdaj. « hodijo na morje v Prosi, naj v neki zvezi omet11 časopisa Postdamer Neues Nachrichten in Mitteldeutsc Zeitung, ki izhaja v Halleju, teh dveh je dobil polovičen p stanek za objavljanje svoj člankov o turizmu v SloV5nil Tudi potovalne agencije ne verjamejo. Njihovi Šef' menda pravijo, »nočem St' razbiti svojih avtobusov, na stih cestah, pa še povrhu v J nih razmerah,« ali pa Pra. »Dobijo naši turisti tam SP kaj za pod zob, saj tam $p'° turistov.« 0, Thiemig se spomni vsemog■ čega. da bi jih prepričal- K° ’ je nekdo tukaj opozoril na nek o italijanskem lovcu, obstrelil nekega domačina' članek takoj poslal na reda omenjenih časopisov. Gej lijanski lovec tukaj, P°^e tukaj tudi razvit turizem. »Najlepše pa bi bilo, prišel v televizijsko >• ■ ( Schreinemakers v živo_ SAT 1. ki predstavlja P° neže in izredne reči.« , radi drugega, zato, ker K ljudi gleda to oddajo m P 2. bi vsi zvedeli za slovenski zem. „ _,rdre S predsednikom turistične zveze se je dogovoril za gostovanje vala iz Dessaua v pu .. času. Naši pa naj bi Pot^ tovali tja. Srečal se J 19 s predstavniki Radens Moravskih Toplic, § Foto: N. ta t J Si I i I. Ji It 'f I * BELTINCI, Ravenska 27, tel.: 42151 ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 UGODNO pajkice 1.350 SIT Eden od finskih luksuznih plovnih hotelov za katerega je Kelemenovo podjetje TIPING izdelalo veliko lepe opreme. UGODNO: - traktorske gume - antifriz - keramične ploščice TORNAR, d.o.o. Jusa Kramarja 33, Črenšovci telefon: 70762 @ metalka * I’I>S UBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA NAŠ KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR Janez Širše, magister ekonomskih ved in priznan slovenski strokovnjak za turizem, je očaran nad lepoto Prekmurja in ljubeznivostjo Prekmurcev. Prepričan je o prihodnosti tega dela Slovenije. Odprtost dežele, njeno bogastvo, predvsem pa izkušnje, prizadevnost m dobrota njenih ljudi so značilnosti, ki na koncu vedno zmagujejo Tej zmagi bi se želel pridružiti tudi sam, z znanjem, izkušnjami in svojim delovanjem JANEZ ŠIRŠE - MINISTER ZA TURIZEM, STROKOVNJAK 42-letm magister Janez Širše se je sprva uveljavljal predvsem v strokovnih krogih ekonomistov. Svoje znanje in izkušnje je nabiral na najbolj uveljavljenih slovenskih in tujih inštitutih, komisijah in specializacijah. širši javnosti pa je postal znan, ko je kot direktor Centra za turistično in ekonomsko propagando Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije začel spreminjati odnos Slovencev do njihove dežele in države Vodil je propagandne akcije kot npr Turizem smo ljudje m iščemo dobrega gospodarja in z njimi sporočal Slovencem. da se je vredno boriti za boljšo, lepšo in prijaznejšo domovino ter da o svoji usodi in usodi dežele na sončni strani Alp Slovenci odločamo sami ZARADI ZNANJA... Janez Širše je 15. maja 1992 postal minister za turizem Tisti mi- >1 % S 5 $ i * v prihodnost. Cilj - ^/tuf15* država, ki se lahko me >• razvitejšimi Janez to doseči. SVETOVALEC A JANEZA DRNOVS^ Od tistih časov se i0 je spremenilo a Janez =' •' eden listih ljudi. ki ,Iin ^iti j časih nismo utegnili jr <. svetovalec in šef kab' neza Drnovška je bil s'^ s 5G,, dju, a hkrati vedno >u učinkovitostjo, znanj en1 no stjo. lastnik, 26 novembra 1992 stran 17 kronika k župnijskih kronik: Lendava Papeška zastava in petdeset konjenikov dni so v Lendavi predstavili knjižico na 100 straneh, ki ima ^ov A Jendvai piebania tortenetebol, napisal pa jo je AJeksan-; r^arga, starejši. Gre za utrinke iz zgodovine lendavske župnije ®*džarskem jeziku. Škoda je, ker knjiga ni tudi v slovenščini ,°jwičn . Pisec je pojasnil, da je vzrok za to denar. Knjigo so ^di tega razloga tiskali na Madžarskem. Res pa je, da je na kratek povzetek vsebine še v slovenskem, nemškem in 'jeziku. Brošura obravnava obdobje od ustanovitve do 1930. leta. ?leksander Varga mi je poda je dobil idejo za zbi-zgodovinskega gradiva za ^vsko župnijo, ko je brskal zgodovinskih virih zaradi t.pfave članka o Židih. V ško- knjižnici v Sombotelu je ■' dokumente, od katerih enjajo eni kot leto ustanovijo, drugi pa 840. Tedaj je LJ^oCje spadalo pod škofijo j_ v Avstriji Najstarejši ki omenja župnijo je iz leta 1100, hrani zagrebška škofija, h ka-' sicer spadala župnija do 1777. leta, ko je ustanovljena škofija , hotelu in je bila lendav-^.'^ija priključena tja. Za-^j.0 je, da je bila formalno v mariborsko ško- ।e Pred 30 *ct’> torei H ’ Jeta, čeprav je bil dejan-ttTristojen za to župnijo ško- 1 °tdinariat v Mariboru sv. Katarine cerkev v Lendavi zgodovinski viri tt> 840. to je za časa Pu *^°c'ja in Pribine. ki sta svetih bratov Cirila širila katoliško vero u J® pa so prišli v te kraje L?' ln vero zatirali S lltv ^0 cerkcv so zSradii’ ' te k ’n Posvet''' Mariji. l J v °^dobju prvega 1 kralja Štefana. I " ratarskih pohodov je ' porušena (1242) t - ,'"%e druge. Leta 1282 se rodbina Halold in S1*’cl uvajat> katoliško Bio1,>vo 80 da*' Pos,av't' 'la P°sl°pje in v njej ure-pel‘co V letu 1378 ome-,Kf)dovinski viri kot žup-y ,an-za (takrat še priim-'Sn poznali). Haloldi so ^), ? Priimek Banffy (Ba-Tt 8 kJer sloj« da-VvJ***ev sv. Katarine, je Niža °bju okrog 1503. leta 7 xhCer^ev' ° čemer priča ran^en relief oltarja, '-'ormacije so Banffvi Ni ?v '“^funsko vero in ji esti do 1598. leta, ko je S V katol’5ko l^udu pa je dal postaN. , V|co, k: so jo dokončali Leta 1683 je zgo-i ."fs^dnje leto so sezi-''jo (velb) in uporabljali rfijp. Verske obrede dokler »idit; Esterhdzv. ki je dal 1^1751) sc ,cy> ki so jo posvetili Sicer pa je bila rodbini tudi žen,"« * je imenovala Kata- i * ^tTCem, mrtve Povedal Aleksander (Nnrj** sv°ie navedbe ima IjlMsb' ^adivo “ zgodovin-K®oh ',re‘ cerkvijo jc vv kateri so kot kSejpokopali 1790. leta Esterhazvijevega , A-ntona Tarnucija. Cirn^16' Pa Miha’ kiL^lt*. Vhod v grobih 193b lc,a lazi‘ t' 1«°'° Pa so ga odkrili a- so napeljevali . °8revanje cerkve. J cerkvene z8°do-Všl t j nder Varga mi je T’ -. °* o imenovani vizita-Pisnik iz leta 1778, ki ■ *'*ljenje v župniji. Tako zvemo, da so bili že tedaj verski obredi v madžarskem in vendskem (slovenskem) jeziku. Tako je tudi še zdaj, kajti Najstarejši verski objekt v lendavski župniji je spomenik sv. Ane, za katerega domnevajo, da so ga postavili v letih med 1600 in 1700. ob nedeljah je ob 8. uri »tiha« maša, ob 9, uri slovenska in ob 10. uri madžarska maša. Zal avtor ni uspel dobiti podatkov o slovesnosti posvetitve nove župnijske cerkve. Je pa zvedel, da je cerkev sv. Katarine ostala 1916. leta brez zvonov, kajti sneli so jih in pretopili v topovske granate. Bil je to čas prve svetovne vojne. Deset let pozneje, leta 1926, so dobili nove zvonove. Pripeljali so jih po železnici na postajo v »m^lo« Lendavo, od tam naprej pa so jih peljali s konjsko vprego. Voz z velikim zvonom so vlekli štirje beli konji, trije zvonovi pa so bili na vozu, v katerega so bili zapreženi 4 črni konji. Od postaje do cerkve se je zgrinjala množica ljudi, nosili so papeško zastavo, v koloni pa je bilo tudi 50 konjenikov. Pred cerkvijo jih je pozdravil napis v latinščini: Vivos voco. mor-tuos plango, fulgone frango (Žive kličem, mrtve objoka-vam, nevihto raztrgam). Medtem ko so štiri zvonove, ki so jih posvetili svetim Katarini, Florijanu, Antonu in Križu, namestili v cerkveni stolp, so peti zvon sv. Mihaela »arkan-gela« namestili v cerkev sv Trojice na hribu. Tega je kupil dr. Haj6s. Darovali so tudi znani trgovci Tomkovi, saj so kupili 1937. leta velik cerkveni luster. Tega leta so v cerkvenem stolpu v Lendavi namestili tudi zvon-navček. To je tisti, k> se oglasi najprej, ko kdo umre. V zahvalo za srečno vrn.tcv y vojske ga je kupil Jože Toplak. lastnik slatinskega vrelca v Pe-tanjcih. Kapelico v vsako vas V župnijo Lendava so vključeni zdaj tile kraji: Lendava, Trimiini, Čentiba, Dolnji in Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca. Dolga vas, Mostje, Ba-nuta. Lendavske in Dolgova-ške Gorice. Do 1926. leta je spadala tja še Hotiza. Še prej pa so sestavljale to župnijo še Prevelika hitrost v ovinku Jožica Horvat iz Nemčavec se je peljala 22. novembra navsezgodaj (ob 4. uri) iz Marrjanec proti Murski Soboti. V ostrem levem ovinku je njen avto začelo zanašati, kajti vozila naj bi s prevelika hitrostjo, povrh pa naj bi bila še pod učinkom alkohola, zato ne preseneča, da je zapeljala v jarek. Sopotnik Ludvik Abraham iz Sajevec se je hudo poškodoval, voznica in sopotnica Melita Balek pa lažje. Huda nesreča v Dolgi vasi V sredo. 22. novembra, ob 20.30 se je zgodila huda prometna nesreča v Dolgi vasi v bližini mejnega prehoda Domačin Ferdinand Cerovec je neprevidno zavija) v levo stran, kar je nakazal s smernim kazalcem, vendar je bilo to tvegano, kajti to je storil v hipu, ko ga je prehiteval tovorni avto s priklopnikom. ki ga je vozil nemški državljan Ralf Olberg. Cerovčev avto je odbilo v obcestni jarek. Voznik Cerovec m sopotnica, žena Cvetka, sta se hudo poškodovala, saj sta dobila pretres možganov, zato so ju prepeljali v bolnišnico. Nov glasbeni ansambel V noči s 15. na 16. november je nekdo vlomil v prostore TVD Partizana v Lendavi in odnesel 2 kitari. 2 ojačevalca, 3 zvočnike, 2 nožna »efekta«, radio s kasetofo- nekatere vasi z območja sedanje Madžarske. Do 1945. leta je imela lendavska župnija 55 hektarjev travnikov, po nacionalizaciji pa ji je ostal le manjši vinograd. Sicer pa Iju-dje-vernikt niso skrbeli le za svojo župnijo, ampak so postavljali verske objekte tudi v svojih krajih. Tako so zgradili c rkev sv. Trojice v isto imenskem vinogradniškem območju 1728. leta, kapelica v Dolnjem Lakošu je iz 1845. leta, kapelico v Gornjem Lakošu so zgradili 1930. leta, kapela v Čentibi je iz J923. leta, v Gaberju so zgradili kapelico 1924. leta, na Kapci je kapela iz 1855. leta, v Kotu kljubuje času kapelica od 1874. leta, v Pincah je novejša kapelica, saj so jo zgradili 1980. leta, v Dolini imajo kapelo iz 1937. leta, v Mostju so zgradili kapelo 1938. leta. Postavili so tudi več križev, kar vse dokazuje, da so ljudje veliko dali na zunanjo podobo svoje vernosti oziroma pripadnosti verski skupnosti. V tej zvezi bodo morda zanimivi podatki, koliko pripadnikov so imele posamezne vere v določenih letih. Nekaj številk: leta 1832 je bilo 3293 rimokatoliča-nov, 10 evangeličanov, 2 reformatorja in 62 Židov. Leta 1885 je bilo katoličanov 6371, 30 evangeličanov, 7 reformatoqev in 453 Židov, kar je (do leta 1921) največje število. Leta 1921 pa je bilo katoličanov 9462, evangeličanov 221 (dotlej največ) in 279 Židov. V letih 1909-1929 je bil lendavski župnik Florian Strausz, od 1930-1936. pa Ivan Jerič. Sedaj je župnijski upravitelj (po madžarsko plčbdnos) Jdzsef Ber-ndd. Raziskovalec zgodovine župnije Lendava Aleksander Varga je porabil veliko časa, da se je dokopal do zgodovinskih virov, na podlagi katerih je sestavil omenjeno knjižico. Seveda si ne domišlja, da bi bilo to delo popolna kronika (pisec teh vrstic pa še toliko manj za svoj izdelek), je pa vse to pisanje koristno, saj je poskus približanja ljudem pomembnih dogodkov iz preteklosti. Ko bi lendavski župniki pisali sproti kroniko, bi bilo seveda lažje pripraviti izvlečke. Sproti pišejo kroniko šele od 1963. leta, enako kot druge župnije, najpomembnejše dogodke pa objavljajo vsako leto v Stopinjah pomurskega pastoralnega območja. Zapisal; ŠTEFAN SOBOČAN nom in daljši električni kabel. S tem jc povzročil škodo za 150.000 tolarjev. Za storilcem Še poizvedujejo. Gmotna škoda za 270.000 tolaijev Jože Vratuša iz KraŠč je na Pe-tanjcih zapeljal z osebnim avtom na levo stran vozišča in trčil v nasproti vozeč osebni avto, s katerim se je pe ljal Rudolf Fridau iz Gornje Radgone. Ta je z vrvjo vlekel avto Vladimirja Fridaua. tako da je trčil še v to vozilo. Voznik Vratuša se je hudo poškodoval. Neprimerna hitrost v Mostju Ivan Sobočan iz Nedelice je 20. novembra v Mostju prehiteval stoječ avtobus. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, bila pa je tudi poledica. Vse to naj bi bilo vzrok, da je avto zdrsnil v jarek, kjer je trčil v betonsko ograjo in drog električne napeljave Skupna materialna Škoda znaša 120.000 tolarjev, voznik pa je dobil hude telesne poškodbe, zato so ga prepeljali v bolnišnico. Še ena nesreča v Mostju V ponedeljek, 23. novembra, ob 8.05 se je Stanislav Gerič iz Cren-šovec peljal z osebnim avtom iz smeri Lendava proti Dobrovniku. Zunaj Mostja je vozilo začelo zana- Prispevki za boj proti raku Pomurskemu društvu za boj proti raku so darovali denarne prispevke, namesto vencev in cvetja za umrlimi: Milena Mencinger, Radenci (za pokojnega moža sosede Dundkove iz Radencev), 1.500 tolarjev; OOS Agromerkur Murska Sobota (za pokojnega brata sodelavca Stoja Banfija s Suhega Vrha) 2.000 tolarjev; GEP Kartonaža Murska Sobota (za pokojnega brata sodelavca Marjana Janeša iz Bratonec) 2.000 tolaijev; sindikat zdravstvenega in socialnega skrbstva ZD Murska Sobota (za pokojno mamo sodelavke Majde Vidonja iz Lemerja) 1.500 tolarjev; OO Svobodni sindikati uprave občine Murska Sobota (za pokojno mamo sodelavke Marije Mesič iz Murske Sobote) 1.500 tolarjev; družine Jamnik, Zadravec, Kukel, Praprotnik, Geč in Karoli (za pokojnega soseda Slavka Zorca iz Murske Sobote) 4.000 tolarjev; sindikat uprave občine Murska Sobota (za pokojnega očeta sodelavke Viktorije Lipič iz Martjanec) 1.500 tolarjev; prijatelji (za pokojnega očeta dr. Ingrid Sukič iz Murske Sobote) 2,400 tolarjev; Sindikat uprave občine Murska Sobota (za pokojnega očeta Sonje Koštrun iz Moravskih Toplic) 1.500 tolarjev; Hela in Štefan Sreš iz Radetiec (za pokojno Zinko Hari iz Lukačevec) 2.000 tolarjev; namesto cvetja in vencev za pokojnim Vinkom Grosmanom iz Gornje Radgone pa so prispevali: sindikat uprave občine Murska Sobota 1.500 tolarjev, delavci uprave za javne prihodke občine Murska Sobota 6.000 tolarjev, družina Grosman-Strah iz Gornje Radgone 2.000 tolarjev, obrtna zbornica Gornja Radgona 5.000 tolarjev, Miha Strah z Noričkega Vrha 1.000 tolarjev, Majda in Peter Horvat iz Radenec 2.000 tolarjev in Franc Žnidarič iz Gornje Radgone 1.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala. Prispevke nakazujte na žirora-Čun številka 51900-678-48545, prejemnik; Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota. V sporočilu pa pripišite vzrok darovanja. Gasilci gonilna sila Čeprav je gasilsko društvo v Radmožancih sorazmerno mlado, lani je praznovalo 60-letnico delovanja, spada med tista, ki so tudi nekaj več kot samo gasilska. Iz gasilskih vrst so nekoč izšF amaterski kulturni delavci, ki so nastopali na domačem odru. Gasilci so bili tudi začetniki vseh akcij v vasi. To so gasilci tudi danes, ko pomagajo pri urejanju vasi. Pomagali so vsepovsod, kamor so jih poklicali, in tudi v prihodnje bo tako. Prebivalstvo to zna ceniti, tako so gasilcem pomagali pri nakupu gasilske brizgalne in pri širitvi vaško-gasilskega doma. V vasi so zgradili tud; šest požarnovarnostnih vodnjakov. V radmožansko gasilsko društvo se radi vključujejo tudi mladi. Tako deluje v društvu desetina mladincev, ki bodo nekoč prevzeli skrb za društvo in vas. Letos bodo, tako vsaj upajo, kupili nove obleke za gasilce. Nekaj denarja naj bi jim dala občinska gasilska zveza. ID Z avtom na preventivni pregled! V bazah Avto-moto zveze Slovenije (Koper. Nova Gorica, Postojna, Kranj, Ljubljana, Otočec, Črnomelj, Celje, Dravograd, Maribor in Murska Sobote) bo v soboto, 28. novembra, med 8. in 16. uro priložnost, da daste temeljito (in brezplačno) pregledati svoj avto zaradi morebitnih tehničnih napak. V akciji bodo sodelovala tudi nekatera podjetja, ki bodo predstavila kolekcije motornih olj ter zavornih in hladilnih tekočin. Ne bodo manjkale tudi zavarovalnice, ki so Živo zainteresirane, da so vozila brezhibna, saj je potem manj nesreč in zahtevkov za materialne odškodnine. Strokovnjaki ne bodo le pregledovali vozil, ampak svetovali o vzdrževanju in negovanju vozil. šati zaradi domnevne neprimerne hitrosti, nakar je zapeljalo na bankino, od tam pa na levi vozni pas, po katerem se je pripeljala iz nasprotne smeri z osebnim avtom Suzana Kozlar iz Nedelice. Med vozili je prišlo do trčenja, pri Čemer se je Kozlarjeva hudo poškodovala, njen sopotnik Aleksander Kozar pa lažje. Lahko je bil poškodovan tudi Gerič. Na vozilih je nastalo za 1,200.000 tolarjev škode. Prehiteval in zadel peško 19 . novembra okrog 18. ure se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti, ki pelje skozi M® čance. Voznik osebnega avtomobila Tomislav Korošec iz Murske Sobote je zaradi domnevnega tesnega prehitevanja in vinjenosti, trčil v Heleno Balažič iz Moščanec, ki je šla po desni strani vozišča. Peška se je hudo poškodovala in se zdravi v soboški bolnišnici. Zasegli puške in naboje Policisti policijske postaje Gornja Radgona, so skupaj s kriminalisti z uprave za notranje zadeve v Murski Soboti, opravili na podlagi odredbe sodišča, hišne preiskave pri Albinu K. iz Črnec, Darku M. iz Gornje Radgone in Dušanu L. iz Drobtinec. V hišnih preiskavah so našli 600 nabojev, 2 puški in 16 različnih bodal (nožev) Za orožje in naboje niso imeli dovoljenja, zato jih bodo prijavili. Najdene predmete so seveda zasegli. Vlom v barako v Presiki Iz gradbene barake, ki jo je postavil Franjo Borko iz Presike, so izginili: motoma žaga, kolo za samokolnico, kolobar žice in drugo. Škoda znaša 30.000 tolarjev. Za zdaj še ni znano, kdo je bil vlomilec, pač pa si policisti iz Ljutomera zelo prizadevajo, da bi ga čimprej odkrili. Ukradel tudi samokolnico Med 19. in 21. novembrom je neznanec vlomil v barako ob novogradnji v Presiki. Odnesel je motorno žago, kolo za samokolnico in kolobar Žice, s čimer je oškodoval lastnika Franja Borka za več kot 30.000 tolarjev. Policisti poizvedujejo za storilcem, vendar naj bralci ne sumijo vsakogar, ki ga bodo videli peljati samokolnico. Zavrnjeni tujci na meji Tudi v prejšnjem tednu so na mejnih prehodih (zlasti na dolgo-vaškem) zavrnili več tujcev, ki so hoteli v Slovenijo, čeprav niso imeli ustreznih dokumentov ali pa so bili tako rekoč praznih žepov, torej brez denarja. Zavrnili so jih več kot 150, nekaj tujcev, ki so prešli mejo ilegalno, pa so prijeli, nakar jih je sodnik za prekrške kaznoval, nato pa so jih (v skladu z meddržavnimi sporazumi) izročili sosednji dtžavi, iz katere so pred tem prešli v Pomurje oziroma Slovenijo. stran 18 vestnik, 26. novembra 199^ Namizni tenis — I. DNTL Derbi za Arcont Težko pričakovani pomurski derbi v Gornji Radgoni med Arcontom ter Potrošnikom je pred številnimi gledalci prinesel zasluženo zmago gostiteljem, ki so prikazali veliko več kot igralci Potrošnika. Že prva partija med prvima igralcema Lasanom ter Ungerjem je bila odločilna za dvoboj, ko je L’n-ger v tretjem setu že vodil S 13:7 in imel prednost 19:17, vendar tega kljub izrednim priložnostim ni izkoristil ter izgubil na razliko. Pri gostiteljih so vsi igrali dobro in borbeno, pri gostih je bilo dobrih bolj malo, zlasti je spet razočaral Kus. Posebnost debija je bila, da ga je direktno prenašala lokalna kabelska televizija. V zadnjem kolu igra Potrošnik doma z Melaminom iz Kočevja, Arcont pa v Kranju z Merkurjem. Rezultati: ARCONT : POTROŠNIK 5:2 (Lasan : Un-ger 2:1. Komac : Kus 2:1, Rihtarič : Benkovič 2:1, Rih- šport Pomurski derbi v prvi državni namiznoteniški ligi med Arcon-tom iz Gornje Radgone in Potrošnikom iz Murske Sobote so prvič dobili Radgončani. Foto: N. Juhnov tarič-Komac Unger-Kus 2:1, Lasan : Ori 2:1. Fridrih : Benkovič 0:2, Rihtarič : Un-ger 0:2). Na odprtem pionirskem prvenstvu Varaždina so dosegli igralci Potrošnika solidne uvrstitve. Ekipa pionirjev (Horvat. Solar) je zasedla odlično tretje mesto po porazu z zmagovalcem Preserjem z 1:3 v polfinalu ter zmagi za tretje mesto z Mundosom iz Varaždina s 3:1. Ekipa mlajših pionirjev (Kocuvan, Šbuil) se je uvrstila med osmerico. Med posamezniki je bil pri pionirjih najboljši Milan Solar, ki se je uvjstil med osmerico, kar je zanj lep uspeh, Horvat, od katerega se je veliko pričakovalo, pa se je uvrstil le med najboljših 16. prav tako pa tudi Kocuvan pri mlajših pionirjih. M. U. Prva slovenska moška odbojkarska liga Zmaga Sobočanov V šestem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Vigros Pomurje iz Murske Sobote gostoval v Slovenski Bistrici in premagal ekipo Granita s 3:2 (12:15. 15:10. 15:13, 4:15 in 13:15). Gostitelji so vodili z 2:1, kar pa je bilo premalo za zmago. Nato pa so Sobočani zaigrali tako kot znajo in z lahkoto dobili četrti niz, tako da je o zmagovalcu odločil peti, podaljšani niz. VIGROS POMURJE: Ratkai, Žalik, Gobec. Vnuk, R. Poredoš. Josipovič, Novak. Belec. Mašič, D Poredoš, Prša, V prihodnjem kolu igra Vigros Pomurje v Murski Soboti z ekipo Proma iz Žirovnice. Druga slovenska moška odbojkarska liga Zmaga Ljutomerčanov V osmem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Ljutomer v gosteh premagal drugo ekipo Olimpije. Ljutomerčani, ki so nastopili brez obolelega Krajcarja in Zidarja, so brez večjih težav premagali mlado ekipo iz Brezovice. Ljutomer: Rajnar, Savič, Kavnik. Drvarič. Grut. Šumak. Škrobar. Onišak, Šmauc. Kaurin. Tretja slovenska moška odbojkarska liga V Beltincih razburljiv pomurski derbi V predzadnjem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi je bil v Beltincih pomurski derbi med Radenci in Beltinci. Srečanje je bilo zelo razburljivo. Po vodstvu gostiteljev v prvem nizu so Radenci povedli z 2:1. Tako so se morali Beltinčani zelo potruditi za zmago. Ker so Beltmčani dobili prekinjeno srečanje s Turbino s 3:0, so tako na vrhu lestvice brez poraza. Druga ekipa Pomurja je v Murski Soboti premagala drugo ekipo Topolšice s 3:0, Vileda III pa je premagala Cven s 3:0. V zadnjem jesenskem kolu igrajo: Radenci : Vileda III, Topolšica II : Beltinci. Fužinar II : Pomurje II in Cven : Šempeter II. Tretja slovenska ženska odbojkarska liga Ljutomer, Puconci in Cven zmagali V osmem kolu prvenstva v tretji slovenski ženski odbojkarski ligi so bile Pomurke uspešne, saj so trikrat zmagale. Ljutomer je zmagal v Celju s 3:0. Puconci so doma premagali Topolšico s 3:1, Cven pa je premagal Branik Rogozo lil s 3:0. medtem ko je Pomurje iz Murske Sobote izgubilo tekmo v Rušah z 1:3. V zadnjem jesenskem kolu igrajo - Pomurje : Celje, Črna : Puconci, Cven : Branik Rogoza HI in Ljutomer : Branik Rogoza IV. Druga slovenska moška rokometna liga Zmagali le Radgončani V sedmem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi je od pomurskih hgašev zmagala le Radgona, ki je premagala Ormož z 19:18. V razburljivem srečanju je Radgončanom zagotovil zmago Merčnik z devetih metrov. Strelci za Radgono: Merčnik 7, Horvat 4. Grah 2. Ambruš 2. Holc 2. Husar in Javernik po 1. Velika Nedelja je premagala Krog s 25:21. Strelci za Krog: D. Kolmanko 6, A. Kolmanko 5, Lukač 4. Šernek 3, Kovačič. Meolic tn Hegeduš po 1. Celje pa je premagalo Polet iz Murske Sobote z 31:19. Strelci za Polet: Kovačič 6, Slatnar 5. Sapač 3. Kreft 2. Čemela 2. Fefer 1. V predzadnjem jesenskem kolu igrajo - Ormož : Polet. Krog Zagorje m Radgona : V Nedelja. MALI NOGOMET A liga MS Bakovci 11 3 2 1 47:23 18 Panonska 11 5 3 3 26:13 13 Lipovci 11 5 3 3 21:19 13 Gradišče 11 4 5 2 16:14 13 lnex 11 4 4 3 17:14 12 Polana 11 4 3 4 22:20 11 Otovci 11 4 3 4 24:23 11 Kanal 11 4 2 5 22:31 10 Černelavci 11 3 3 5 19:22 9 Nemčavci 11 3 3 5 15:27 9 Borejci 11 1 6 4 11:21 8 Predanovci 11 0 5 6 9:22 5 B liga MS Krajna 11 9 1 1 21:8 19 Prosečka vas 11 8 0 3 32:14 16 Klub mladih 11 4 5 2 14’14 13 Beltinci 11 5 2 4 25:12 12 Domajinci 11 5 2 4 19:17 12 Puževci 11 4 3 4 24:22 11 Slovan 11 4 3 4 13:15 11 Mladinec 11 4 3 4 20:25 11 Kuošinci 114 16 16:28 9 Kerenčičeva 11 3 2 6 15:21 8 Park 11 3 1 7 20:25 7 Moščanci 11 0 3 8 5:23 3 C liga MS Pečarovci 11 6 4 1 30:1B 16 Salamenci 11 6 1 4 28:14 13 Radovci 11 4 5 2 18:13 13 Izvir 113 7 1 21:18 13 Satahovci 11 4 5 2 11:8 13 Ledava 11 5 2 4 26:23 12 Tišina 11 3 5 3 18:16 11 Sebe borci 11 4 2 5 25:21 10 Noršinci 11 3 4 4 14:22 10 NK 13 (-1) 11 5 0 6 27:32 9 Dobel 11 3 2 6 14:23 8 Mačkovci 11119 15:39 3 D liga MS Old boys 11 9 2 0 49:7 20 Dokležovje 11 7 2 2 30:16 16 Sotina 11 7 1 3 22:16 15 Slaveči 11 3 7 1 20:12 13 Pertoča 116 14 19:20 13 Mladost 11 5 2 4 39:27 12 Dolina 11 5 1 5 29:22 11 Asfalt 11 4 3 4 17:24 11 Zenkovci 11 2 4 5 22:26 8 VK79 11 3 1 7 25:31 7 Veščica 11 0 3 8 12:52 3 Črnici (-3) 11119 12:43 0 E liga MS Vadarci 11 8 3 0 31:8 19 Meteor 11 7 3 1 25:9 17 V. gomila 11 6 3 2 27:13 15 Mister baby 11 6 2 3 24:17 14 Mlajtinci 11 5 3 3 26:13 13 Evropa 11 5 3 3 25:22 13 Krašee 11 4 5 2 19:12 13 Jezero 11 3 3 5 18:24 9 Strukovci 11 3 2 6 19:29 8 Stanjevci 112 1 8 17:34 5 Ivanci 112 1 8 18:39 5 Pušča 11 0 1 10 5:34 1 F liga MS Večesiavci 9 6 3 0 25:7 15 Odranci 9 6 0 3 35:15 12 Bodočnost 9 5 2 2 17:10 12 Carioke 9 5 13 15:16 11 Gerlinci 9 4 2 3 14:15 10 Lemerje 9 3 2 4 14 16 8 Hrabri miški 9 3 2 4 16:20 8 Bodonci (-1) 9 3 2 4 14:16 7 Grajska 9 2 2 5 17:25 6 Razlagova 9 0 0 9 0:27 0 STRELCI I. SNL 6 gofovtOmerovič (Mura) Herceg (Nafta) Škaper (Potrošnik) 4 gole: K. Cener (Mura) Jančar (Mura) 3 gole: Hranilovič (Nafta) Sabjan (Nafta) Hartman (Potrošnik) 2 gola: Emeršič (Mura) Prekazi (Potrošnik) Belec (Mura) Godina (Potrošnik) Zver (Potrošnik) 1 gol: Voroš (Potrošnik) Balantič (Nafta) Bubek (Nafta) Irgolič (Mura) Lebar (Mura) Gaševič (Potrošnik) Forjan (Potrošnik) Baša (Nafta) Utroša (Nafta) II. SNL 6 golov: Rous (Gidos) 3 gole: Lacko (Gidos) Lebar (Gidos) 1 gol: Markoja (Gidos) Dominko (Gidos) Ternar (Gidos) N. Koveš (Gidos) III. SNL 14 golov: Kutuš (Beltrans) 7 golov: Z. Osterc (Beltrans) Radikovič (Beltrans) 6 golov: Šebjan (Ižakovci) J. Horvat (Rogašovci) 4 gole: A. Krapec (Ižakovci) Modlic (Beltrans) 3 gole: A. Šalamon (Rogašovci) S. Smodiš (Ižakovci) M. Osterc (Beltrans) Šuša (Rogašovci) 2 gola: B Kuzma (Ižakovci) Kovačič (Beltrans) B. Šalamon (Rogašovci) S. Maje (Ižakovci) 1 gol: Puklavec (Beltrans) Žlebič (Rogašovci) Nedelko (Ižakovci) Farkaš (Beltrans) Sreš (Ižakovci) Sever (Rogašovci) OMKL_______________ Zmaga Radgone in Pomuija V tekmovanju območne mladinske košarkarske lige sta obe pomurski ekipi zmagali. Radgona je doma premagala Ruše s 116:67. Najboljši strelci pn Radgoni: Karlo 41, Flisar 19 in Bratkovič 18. Pomurje pa je zmagalo v Pragerskem s 66:64. Najboljši strelci pri Pomurju: Gonter 20, Kar 14 in Žižek 14. (bd, sd) Šah----------------- Odprto prvenstvo Začelo se je odprto prvenstvo Šahovskega društva Radenska Pomurje iz Murske Sobote. Sodeluje 22 šahistov. V prvem kolu so bili doseženi tile izidi: Kovač : Glavač preloženo, Benko : A Kos 0:1, Režonja : A. Marič 1:0, K. Marič : D. Hari remi, B Hari : T. Manč 1:0, Lainšček : Gabor 0.1, Radosavljevič ' Brunčič 1:0, Cvetko : Ružič 0:1, Studnička : Vučko 1:0, Šarkanj : Havaši 0:1, P. Kelemen : Štrakl 1:0. Pertoča------------- Aktivno društvo Športno društvo Mladost iz Per-toče, ki deluje že sedmo leto, je eno najaktivnejših na zahodnem Goričkem. Najaktivnejši so v malem nogometu, saj tekmujeta članska in veteranska ekipa v občinski nogometni ligi. V zimskih mesecih je dejavna šahovska sekcija, ki pripravlja tudi tekmovanja. V zadnjih nekaj letih pa se je ŠD Mladost uveljavilo tudi s smučarskimi tekmovanji. Tudi letos, če bo dovolj snega, načrtujejo smučarska tekmovanja. Člani Športnega društva, leh je okrog 60. so po besedah predsednika Branka Novaka zelo zadovoljni, da imajo novo asfaltirano športno igrišče pri podružnični osnovni šoli Pertoča. Več kot polovico sredstev so prispevali Člani športnega društva sarm. G. G. Kegljanje-------------------------------— Kardinaijeva in Steržaj najboljša Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru je bilo mednarodno srečanje moških in ženskih kegljaških reprezentanc Slovenije ™ Slovaške. V obeh konkurencah so zmagali naši, moški za kegljev, ženske pa za 39 kegljev razlike. V ženski reprezentanci F bila najboljša Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki je podrla 44’ kegljev. V moški reprezentanci pa je bil najuspešnejši Hary Steržaj iz Ljutomera, ki je podrl 961 kegljev. Ob koncu tekmovanja sta bila Kardinarjeva in Steržaj razglašena za najboljša igralca dvoboja. Druga slovenska ženska košarkarska lige Zopet poraz v končnici V osmem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski košarkarski i’?J ekipa Induplati iz Domžal v Murski Soboti premagala Pomurje z o . Sobočanke so bile v prvem polčasu boljše m vodile s 5 točkami p«®' žal pa so zopet tekmo izgubile v končnici, kar se jim če sto dogaja 3 11 za Pomurje: Cer 4, Lalič7 (1:3), Brezič 4 (0:2), Drožina 35 (9:16). I* 9 (3:6), Stefek 7 (3:6). V prihodnjem kolu igra Pomurje doma z Metke iz Celja (zt) Druga slovenska moška košarkarska lige Radgona boljša V devetem kolu prvenstva v drugi slovenski moški košarkarski vzhod je Radgona doma premagala Slovenj Gradec s 103:92. » P polčasu je bila tekma izenačena, z rezultatom 48:48 pa sta tudi ekip’' na odmor. V drugem polčasu pa so pobude prevzeli Radgom-. zasluženo zmagali. Strelci za Radgone: Bratkovič 31, Ulaga 21 Slavič 10, Karlo 8, Cigut 7, Gomboc 4. Vukotič 3 in Rožič L (W Slovenska šahovska liga Radenska pri vrhu, Lendava peta A V zadnjem kolu prvenstva v prvi slovenski šahovski ligi J® ^|je. Pomurje v Murski Soboti z visokim rezultatom 9:1 premagala Mi j x Radenska-Pomurje: Coklin L D. Han L Radosavljevič 1. B "»'^1 Kos 1. Režonja 0. P. Kelemen L Števanec L T. Manč 1. K ( Lendava pa je izgubila v Slovenj Gradcu s 3,5:6.5 točke. Gerenčer remi, Vidič 0, Vida 0, [vanec 0, Ligeti 1, Varga Dimeč 1, Pukl I in Hrelja 0. Po končanem prvenstvu je I jj.ipan’ Pomurje pri vrhu. Lendava pa si je s petim mestom med osrnu™ zagotovila obstanek v ligi, (jg, bk) Judo — Alpe Panonija Sobočani skupni zmagoval# V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil tretji in hkrati zadnji )u V Alpe Panonija Sodelovalo je okrog 225 tekmovalcev v p'1 -mladinski konkurenci. rLe)Pet'l Rezultati - pionirji - 31kg: Časar (Le) peti; 34kg: Vidovi- y jjkp 38kg: Žilavec drugi. Rančigaj (oba MS) in Ramovič Jf-rvat Hašaj prvi, Bobuč peti (oba MS). 46kg: L. Cikajlo prvi. B '' j treh1’ Kralj (vsi MS) peti; SSkg: Čuk (MS) prvi; nad 55kg: Balaži® 1 (gj pr*1’ Kovač peti. Lazar (oba MS) sedmi Mladinci - 55kg: Vrti '1 n«n’ 60kg: Mazouzi (MS) drugi; 65kg: Breznik (Le) drugi. L ' drvU Pavlič (oba MS) peti; 71 kg: Brozovič prvi, Šeruga (oba Škraban (Le) tretji; 78kg: Lešnjak (Le) prvi, Kerec (MS) drugj. 0 ii’ (Le) tretji; nad 78kg: Pozderec (MS) drugi V skupni uvrsti ; turnirjih je na prvem mestu Murska Sobota z 262 točkami pre- 186, in Wolsbergom, 106 točk. (TK, JK) Pomurska strelska liga Turnišče in SCT V drugem kolu prvenstva v pomurski strelski ligi - mednaro^ I so bili doseženi naslednji rezultati: ŠK Turnišče 1663, Kr r Pomurka 1631. Elrad 1602, J Jurkovič 1602 in Ljutomer mezno: Robi Markoja (Turnišče) 581. Drago Pertoci £ pri 554 krogov. Po drugem kolu vodi Kr । gt^-r-■* --- Škedelj (Pomurka) w-r mvgv-. , v —■ -■ jv- z 11 točkami pred ŠK Turnišče (3325), 1L in Pomurko (325- ^^„1 posameznikih je na prvem mestu Markoja s 1155 krogi Pre’’ 1129, in Bukovcem, 1105 krogov. a|ni Prj&’ V drugem kolu prvenstva v pomurski strelski ligi - nacioj) । jpi^.si je zmagala ekipa SCT s 1430 krogi pred Gančani, 1422. s J# 1415 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Franc Gi-1'1 l^lf-k pred Alešem Števancem (oba Tišina), 367, in Jankom r i iU ‘".A 365 krogov. Po dveh kolih vodi SCT s 24 točkami pred Kr ji Turnišče, po 20 ročk. Med posamezniki je na prvem (Tišina) s 731 krogi pred Gombocem (SCT), 729, in Balaži®®1 721, krogov (Sl-Sč) Judo Zoran Kos na EP V nedeljo je z dunajskega letališča odpotovala ska reprezentanca v Jeruzalem na evropsko mladinsko Pj(1 ga v judu V slovenski reprezentanci je tudi Sobočan , letošnji mladinski m Študentski državni prvak dpr®^t> odhodom so mu pripravili sprejem, na katerem mu J® m ca soboškega izvršnega sveta Brigita Bavčar ob 0 oSpc^ športne zveze in članov društva zaželela čimveč športu®!!’ vestnik, 26. novembra 1992 stran 19 * šport Naš pogovor z dr. Bojanom Korošcem Šport, zdravo in naravno okolje so motivi Za zdravstveno stanje v slovenski nogometni reprezentanci in v nogometnem klubu Mura iz Murske Sobote skrbi dr. Bojan Korošec " kardiolog v soboški bolniš-n’oi. Je tudi kandidat zelenih a republiškega poslanca v državnem zboru, Več o tem Pa v našem pogovoru. , - Nogomet vas je pritegnil jo v mladosti, saj ste bili vrsto aktiven igralec. Povejte »am nekaj o vaši nogometni Poti? “Nogomet sem začel igrati w pionir pri NK Kobilje, Ver sem poletne in zimske počitnice preživljal prt stan Za Kobilje sem igral vPionirski, mladinski in član-sv ekipi. Najbolj se sporni-nWn tekem z graničarji in no-tometaši Dobrovnika. Sicer P° šeni igral 16 let za nogo-^tni klub Slovan v Ljub-jani, kjer sem bil zadnjih Sest tudi kapetan moštva. Bil tudi Član slovenske mladinske reprezentance.« ~ Kol zdravnik soboške •Ute in slovenske reprezen-^nce skrbite za zdravstveno 5tanje nogometašev. Katere 0 najpogostejše poškodbe Pb nogometaših? "Nogomet je moška igra, so poškodbe relativno vendar na srečo ne Najpogostejše poškodbe 0 udarnine, zvini, najbolj pa se nogometaši bojijo poškodb vezij, meniskusa, prelomov in strganih mišic. Zadnja leta je delo z nogometaši tako pri Muri kot v slovenski reprezentanci boljše zastavljeno in je pravth poškodb manj, saj so igralci dobro telesno in psihično pripravljeni.« - S slovensko nogometno reprezentanco ste bili na Cipru, kjer je igrala neodločeno. Kaj menite o njihovi igri? »Slovenska nogometna reprezentanca je v sedanji se-slavi igrala prvič m prikazala lepo in kakovostno igro, žal premalo učinkovito. Bolj skrbi kakovostna raven mlade slovenske reprezentance, ki je prikazala bistveno manj, kot zmore, ne glede na rezultat.« - Bili ste na vseh tekmah soboške Mure v državnem pr- venstvu. Kakšne so možnosti Sobočanov v letošnjem prvenstvu? »Vse Murine selekcije od pionirjev do članov igrajo lep nogomet, kar potrjujejo rezultati. Pionirji so pri slovenskem vrhu in imajo v reprezentanci štiri stalne člane. Mladinsko moštvo Mure je v enotni slovenski ligi vodeče moštvo, čeprav prvič igra v tej konkurenci. Člansko moštvo Mure pa je eden od kandidatov za na j višje mesto v državni ligi, kar potrjujejo število osvojenih točk, uvrstitev na lestvici in ne nazadnje število gledalcev na tekmah. Ljubitelji nogometa si želimo, da bi se Mura uvrstila čim višje na koncu prvenstva in po možnosti igrala tudi za enega od evropskih pokalov« - Služba in nogomet vam vzameta veliko časa. Kako to, da kandidirate za republiškega poslanca? »Kot zdravnik m član naše družbe ne želim biti pasiven. Zato je razumljivo, da delujem v stranki zelenih, ki še posebej poudarja zdravo in naravno okolje, se zavzema za boljše medčloveške odnose in zadovoljnega posameznika, ki živi v sozvočju z naravo in mu država ne omejuje Želja, hotenj in interesov. Sem nedvomno spada tudi šport.« FERI MAUČEC ^ORTNA NAPOVED K ? Tortni napovedi št. 15 smo med tremi našimi bralci, ki so imeli po e"' »nih rešitev, izžrebali Karla Glažarja. 69000 Murska Sobota. Kovača 7. Knjižno nagrado lahko dvigne v uredništvu Vest' Murska Sobota. Slovenska 41. ^>ln; la rešitev športne napovedi št. 5: 2. 3. 4 5 6 Nafta ?otrošnik /ud>o D Maribor gorica S*npas H. ’ Ku'l ’ • 8 » ? 9 i.^ikum T Medvode Koper Rudar V. Mura Ljubljana Slovan Železničar Zagorje Živila Naklo Gidos Primorje Rezultat - lito 2-0 1:1 3it 2:1 2:0 Tip n 1 D 2:2 1:1 E I ii D 2 napovedi št. 16 je naš gost Marjan VoroŠ. predsednik NK Ilq Prognoziral je takole: Pari 1. Žtvila Naklo : NAFTA 2 KM : Studio D 2 MURA : Olimpija 3. Slovan : POTROŠNIK np Iv n (i H°RTNA NAPOVED ST. 16 —■ 2-<:,v'la Naklo : NAFTA S-^Ra : Olimpija ■K^an Potrošnik 4 ------- Y<;a80rje : Publikum [<^aničar Izola KM^klat : Kompas H 4. Zagorje : Publikum 5. Železničar: Izola 6. Steklar: Kompas H 7. Rudar : Studio D 8. Ljubljana : Gorica 9. Koper: Maribor 10 GIDOS • Dravograd '"sHhbljana . Qonca K^Per Maribor Priimek in ime ter naslov lip Strelstvo___________ Lendavčani najboljši Občinska strelska zveza Lendava je pripravila regijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško ob dnevu teritorialne obrambe. Sodelovale so tri občinske reprezentance. Pri članih je zmagala Lendava s 1660 krogi pred Ormožem, 1448, in Radgono, 1045 krogov, med posamezniki pa Markoja s 684 krogi pred Draškovičem, 548, in A. Maučecem (vsi Lendava), 528 krogov. V tekmovanju članic je zmagala ekipa Ormoža s 1053 krogi pred Lendavo, 1004 krogov, med posameznicami pa Bučanska s 370 krogi pred Melejevo (ob e Ormož) 356, in Zverovo (Lendava), 337 krogov, (fk) Kegljanje----------- Prvi poraz Radenske V petem kolu prvenstva v me-dregijski članski kegljaški ligi je ekipa Hrastnika premagala Radensko s 5:3, kar je prvi poraz Radenske, ki pa še vedno vodi. Za Radensko so tekmovali: Kovačič 868, Kučan 858, Drvarič 795, Bavec 752, Steržaj 892 in Mundjae' 762 podrtih kegljev V naslednjem kolu Radenska gostuje v Prevaljah. (MŠ) Zver in Meolic V slovenski mladinski nogometni reprezentanci na srečanju s Ciprom, ki so ga gostitelji dobili z 1:0, je v slovenski reprezentanci nastopil igralec Mure Zver. V slovenski mladinski rokometni reprezentanci na turnirju Alpe Jadran na Reki pa je igral igralec Pomurke iz Bakovec Meolic. Rokomet ------------ Poraz V prvi pokalni rokometni tekmi na območju Slovenije so rokometašice Velenja (veteranke) premagale Bakovce z 22:17. Strelke za Bakovce: Vohar 4, Perkič 4. Jakšič 3, Vugrinec-Tratnjek 2. Kolbl 2 in Buzeti 2. Povratna tekma bo v Murski Soboti. I. SNL Olimpija 16 10 4 2 45:9 2 4 Maribor 16 8 6 2 26:12 22 MURA 16 8 5 3 21'14 21 Studio D 16 7 7 2 16:9 21 Ljubljana 16 8 5 3 24:18 21 Kompas H. 16 7 5 4 23:15 19 Živila Naklo 16 7 4 5 25:24 18 Rudar (V) 16 8 1 7 26:26 17 Zagorje 16 5 5 6 17:19 15 Publikum 16 6 3 7 17:22 15 Gorica 16 5 4 7 21:23 1 4 Koper 16 2 10 4 11:19 14 Izola 16 4 5 7 17:19 13 Slovan 16 3 6 7 20:23 1 2 Steklar 16 2 8 6 17:34 1 2 NAFTA 16 3 5 8 16:27 11 Železničar 16 3 4 9 12:24 10 POTROŠNIK 16 3 3 10 18:35 9 II. SNL istragas J. 14 10 2 2 37:16 22 Triglav 14 8 6 0 23:8 2 2 Primorje 14 9 4 1 28:13 22 Rudar (T) 14 9 3 2 30:12 2 1 Avto Bum 14 7 4 3 23:16 8 Domžale 14 5 4 5 22:25 4 Medvode 14 5 3 6 17:19 13 GIDOS T. 14 5 3 6 17:19 3 Dravograd 14 5 2 7 22:27 12 Tabor J. 14 4 4 6 15:20 12 Set Vevče 14 5 2 7 14:19 12 Dravinja 14 5 2 7 21 31 12 Korotan 14 4 3 7 21:29 11 Era Šmartno 14 3 3 8 11:20 9 Ilirija 14 15 8 12:23 7 Napredek 14 12 11 10:29 4 I. SNTL Kovina 6 6 0 35:7 2 ARCONT 6 5 1 31:11 0 TAM 6 4 2 30:12 8 POTROŠNIK 6 3 3 24:18 6 Ilirija 6 3 3 14:28 6 Novotehna 6 2 4 16:26 4 Merkur 6 1 5 13:29 2 Melamin 6 0 6 5:37 0 II. SRL - moški Krško 7 6 0 1 157:129 12 V. Nedelja 7 4 2 1 163:140 10 KROG 7 4 0 3 150:139 8 Zagorje 7 3 2 2 164:155 8 RADGONA 7 4 0 3 140:149 8 Hrastnik 7 3 13 143:146 7 Celje 7 3 0 4 166:168 6 Radeče 7 3 0 4 136:149 6 Ormož 7 2 0 5 133:145 4 POLET 7 0 1 6 133:164 1 1. SOL - moški Salonit 6 6 0 18:0 12 Kamnik 6 5 1 15:6 10 Olimpija 6 4 2 12:6 8 VIGROSP 6 3 3 10:14 6 Bled 6 2 4 11:14 4 Fužinar 6 2 4 8:13 4 Prom 6 1 5 6:16 2 Granit 6 1 5 6:17 2 Šempeter 6 1 5 5:16 2 II. SOL - moški LJUTOMER 87121:6 14 Topolšica 7 6 1 19:6 12 Izola 8 5 3 18:11 10 Vileda II 8 5 3 17:11 10 Črnuče 8 5 3 18:14 10 Olimpija II 8 4 4 16:14 8 Braslovče 8 4 4 13:15 8 Mežica 8 4 4 15:18 8 Salonit II 7 3 4 12:14 6 Mislinja 8 2 6 10:18 4 Pionir II 8 2 6 10:21 4 Celje 8 0 8 3:24 0 III. SOL - moški BELTINCI 8 8 0 24:4 16 Turbina 8 7 1 21:9 14 RADENCI 9 6 2 22:8 12 Vileda lil 8 4 4 15:12 8 Fužinar II 9 4 4 14:13 8 Vuzenica 8 4 4 13:14 8 POMURJE II 8 3 5 10:17 6 Topolšica II 8 2 6 9:19 4 Šempeter 1 8 17 7:22 2 CVEN 8 1 7 6:23 2 III. SOL - ženske Branik R lil 8 8 0 24:6 16 Ruše 9 7 1 22:6 14 POMURJE 8 6 2 20:8 12 Topolšica II 8 5 3 17:11 10 Črna 8 4 4 14:14 8 PUCONCI 8 3 5 12:16 6 CVEN 8 3 5 11:18 6 LJUTOMER 8 2 6 12:19 4 Celje 9 1 7 5:21 2 Branik R. IV. 917 4:21 2 II. SKL - ženske Slovan 7 7 0 578:421 14 Metka 7 6 1 491 412 13 Comet 7 5 2 468:424 12 Sežana 7 3 4 502:504 10 Domžale 7 3 4 490:529 10 POMURJE 7 2 5 478:496 9 N mesto 7 2 5 398:461 9 Šentvid 7 0 7 321:484 7 II. SKL - moški Prebold 8 7 1 686:592 15 Pivovarna 8 5 3 779:634 13 Zagorje 7 6 1 575:489 13 Slivnica 8 5 3 613:549 13 RADGONA 8 4 4 627:662 12 Sl Gradec 8 4 4 662:697 12 Rudar 8 3 5 606:657 11 Bistrica 8 3 5 639'690 11 Ruše 8 1 7 620 734 9 Maribor 7 1 6 530:637 8 Prva slovenska nogometna liga Nov podvig Potrošnika V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v prvi državni nogometni ligi so zopet prijetno presenetili nogometaši Potrošnika iz Beitinec, ki so premagali velenjskega Rudarja z 2:0. Strelca golov sta bila Zver in Godina. Beltinčani so ponovili dobro igro, kot so jo prikazali na pomurskem derbiju z Muro, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Zlasti so dobro igrali v prvem polčasu, ko so dosegli oba zadetka in zamudili še dve lepi priložnosti. Pri Potrošniku sta se tokrat najbolj izkazala Godina in Tratnjek. Razveselila je tudi soboška Mura, ki je s Študijem D v Novem mestu igrala neodločeno 1:1. Strelec gola je bil Belec. Lendavska Nafta pa je gostila Koper in iztržila le točko. Tekma seje končala z rezultatom 0:0. POTROŠNIK: Manč 8. Godina 9, Tratnjek 8. Gaševič 8, David 8, Čontala 7, Prekazi 7, Baranja 6, (Forjan -), Mundjar 7, Zver 7, (Gruškov-njak Hartman 7. MURA: Jakovljevič 8, Granov (Lebar 7), Von 7. Jančar 7, Kosi 7, Cifer 7, Belec 8. Slavic 7, Vickovič 6, Omerovič 8, (Kokaš -), Cener 8 NAFTA: Kusek 6, Balantič 5, Graj 5, Novak 6, Bubek 6, Drvarič 6, Hranilovič 6, Nedelko 5, Šabjan 6, Balai 6, Utroša 5, (Ferietič -). V zadnjem kolu se že v soboto igra v Murski Soboti derbi kola med Muro in vodečo Olimpijo iz Ljubljane. Nafta gostuje pri Živili Naklo, Potrošnik pa pri Slovanu. Druga slovenska nogometna liga Gidosu točka v Ljubljani V predzadnjem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Gidos iz Turnišča gostoval pri Iliriji v Ljubljani in igral neodločeno 1:1. Gol za Turnišče je dosegel Lebar iz prostega strela. Domačini so v prvem polčasu vodili, gostje pa so izenačili v začetku drugega polčasa GIDOS TURNIŠČE: Zver, Lackovič, Zadravec, Ropoša. Markoja L N. Kdveš, Časar, Rous, Pucko, G. Koveš, Ternar, (Lebar). V zadnjem kolu igra Gidos v Turnišču z Dravogradom. Letalstvo Nastja prva motoma pilotka Pri soboškem aeroklubu namenjajo posebno skrb strokovnemu usposabljanju, saj vsako leto izšolajo več kadrov različnih profilov. Pred kratkim pa so v klubu dobili prvo motorno pilotko. Ta naziv si je pridobila triindvajsetletna Nastja Jagličič, absolventka veterine v Ljubljani. V soboški aeroklub se je vključila pred šestimi leti z željo, da se preizkusi v jadralnem letenju. Za seboj ima že 110 ur jadralnega letenja. S tem pa ni bila samo zadovoljna, temveč se je hotela preizkusiti še v motornem letenju. Prijavila se je in na sprejemnem izpitu bila med najboljšimi, saj je dosegla 98,9-odstotni uspeh. Čeprav seje bala, da bo trpel študij, zaradi česar so mnoge njene kolegice tudi odstopile, je z vztrajnim delom dokazala, daje tudi ženska sposobna biti motorna pilotka, zlasti če ima do tega veselje. Kot nam je povedala ob našem obisku na rakičanskem letališču, kamor rada zahaja, ima veselje do letenja in se v zraku dobro počuti. Nastja Jagličič je tako prva samostojna motorna pilotka v Pomurju, na kar je ponosna, pa tudi njen klub. Zeli si, da bi čimprej končala študij in dobila službo, saj bo potetn imela več časa tudi za letenje. Poleg Nastje pa je postal pri soboškem aeroklubu prvi motorni pilot po osamosvojitvi Slovenije tridesetletni Dušan Korc, elektrotehnik iz Rade-nec, zaposlen v Avstriji. Za seboj ima že okrog 500 ur jadralnega letenja, saj je v klubu že dvanajst let. Motorno letenje bo tudi povezoval s podjetjem Air elektronik, ki ga je ustanovil v Radencih. Sicer pa si želi, da bi dobil dovoljenje za učitelja jadralnega letenja. Obema želimo dobro počutje v zraku in varno letenje. F. M. NAROČILNICA Sredi decembra bo izšla knjiga Ferija Maučeca HAZENA - ROKOMET, Almanah pomurskega rokometa. Cena v prednaročilu je 450 SIT. Ime in priimek ............ Naslov .................... Pošta .................. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov VESTNIK, Slovenska 41,69000 M. Sobota. ZAVAROVALNICA TRIGLAV DAJE SVOJIM ZAVAROVANCEM ZAVAROVANJE STARO ZA NOVO IN NAJEM NADOMESTNEGA VOZILA Vsem avtomobilskim zavarovancem, ki imate polno kasko zavarovanje in zavarovanje po kombinaciji K, dajemo nove ugodnosti. Nov avto je ponos vsakega voznika. Če je vaš avto uničen ali vam ga ukradejo, ko ni še niti leto dni star, vam bomo dali denar za nakup novega avta. r Zavarovalnici Triglav bomo do prvega rojstnega dne vašega avtomobila priznali, da imate nov avto. Ko bo vaše vozilo na popravilu zaradi poškodbe, ali če so vam ga ukradli, se boste z nadomestnim osebnim vozilom lahko vozili do tri dni Plačali vam bomo najem nadomestnega vozila. Ne pozabite, da pri uveljavljanju zavarovalnine iz zavarovanja polnega avtomobilskega haska ne izgubite pravice do bonusa, niti ne nosite franšize, če je škodo povzročil tuji voznik. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Količina POTROŠNIK M. Sobota PANONKA M. Sobota POMURKA Prodajni center BTC Nemčavci VESNA Ljutomer MERCATOR UNIVERZAL Lendava slog* MARJANCA G. Radgoni Kruh, črni hlebec 1 kg 61,00 65,00 65,00 56,00 64,00 57,W Mleko, alpsko 1 l 69,40 70,50 69,40 69,40 71,80 70.60 Jajca 1 kos 12,00 11,30 9,50 11,60 12,00 15,00 Navadni jogurt lonček 20,20 20,10 20,20 20,20 21,00 20,20 Skuta 500 g 121,70 119,70 109,00 121,70 124,70 121,70 Surovo maslo 250 g 114,30 114,40 114,30 113,10 119,10 114,30 Goveja salama 1 kg 474,50 380,20 446,20 430,70 390,00 460,30 Pariška salama 1 kg 537,80 472,60 565,50 323,60 581.80 Morska sol 1 kg 53,60 41,70 58,00 58,00 57,80 Testenine Mlinotesta 500 g 69,70 90,00 74,50 48,20 88,20 92,00 Riž 1 kg 130,90 158,00 107.00 129,00 117,30 109,50 Jedilno olje 1 I 125,30 125,30 115,10 117,80 125,30 125,30 Vinski kis 1 I 133.10 117,20 108,00 133,10 112,30 132,10 Sladkor 1 kg 70,00 70.00 70,00 70,00 70,00 68,60 Moka, tip 400 1 kg 54,60 54,60 41,20 54,50 35,80 55,3; Moka, tip 500 1 kg 35,80 35,70 35,80 35,60 35,70 54,o* Kava Barcaffe 100 g 56.20 63,80 56,00 55,20 55,10 61 Kamilični čaj zavojček 74,30 94,70 75,60 74,30 73,10 74, jv Benguick 400 g 168,00 166,60 167,00 173,50 173,40 1?3> Čokolešnik 200 g 156,30 153,30 121,00 165,50 129,90 157^' Natreen 120 tabletk 134,40 134,40 141,70 134,00 141,70 134,46 Fructalov hruškov sok 7 del 138,50 137,40 137,60 101,00 142,90 153,3* Pralni prašek Persil 3 kg 851,70 851,70 845,00 851,70 844,60 Toaletno milo Oaza 1 kos 81,70 89,00 57,00 67,20 73,30 01. Toaletni papir rola 31,50 38,60 18,70 27,10 27,10 27,H Mehčalec za perilo Damil 1 1 227,80 218,60 111,80 217,30 21'.*" Zobna pasta Dent-a-Med tuba 108,30 96,00 107,50 157,50 1CT1* Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA POMURKA ZELENJAVA Jabolka 70.00 63,00 Kivi 200,00 160,00 Kaki 200,00 116,00 Grozdje 170,00 170,00 Solata 200,00 180.00 Čebula 60,00 50,00 Česen 280,00 300.00 Paprika 280,00 170,00 Krompir 30,00 28,00 Zelje 50,00 50 00 Korenje J 00,00 60,00 Jajca 12,00 12,00 Oreh.jedrca 1200,00 1200,00 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem pri soboškem Agroservisu so prodajalci minulo n«1 pripeljali 42 rabljenih jeklenih konjičkov, prodali pa Štiri. Zas,aV* Aj. GTL, letnik 1988, s 47.000 prevoženimi kilometri je stala 4-5MIP 'J Zastava 101 GT 55, letnik 1987, s 51.000 prevoženimi W|0,u' 4.200 DEM. Jugo 55, letnik 1986, s prevoženimi 41.000 kilom6' n prodali za 2.900 DEM in Jugo 45, letnik 1989, s prevoženimi kilometri za 4.300 DEM. Znamka avtomobila letnik prevož. km R 19 Chamade 199 J 23.000 Golf D 1991 1991 19.000 Golt GLS 1982 117,000 Opel Kade« 1987 81.000 Peugeot 305 GL 1985 86.000 R18TLJ 1987 87.000 Alfa Romeo Sprint 1981 113.000 GS Citroen 1,3 1979 144.000 Lada 1600 1980 117.000 1^ Vestnik pospešuje p... berite ga zares in za zabavo! Slovenija naj bo jutri srečnejš morajo zopos^m-^ dogovorjene plače najmanj v višini kolektivnih pogodb in nikakor ne manj. Tokaj je kolektivnih pogodb izločiti možnost zaostajanja plač po določilih pogodbe do 20%, kojk zlorablja povsod ■ tudi tom, kjer to d potrebno. Ceno delo je potrebno tokaj znižati, vendar ko med delavcem in kmetom, med upokojneci in mladimi, med delojemalci in delodajalci. Državljanu daje prednost pred državo, kapitalu po pomen zgolj kot sredstvo, h omogoča delo, lato bo udejanjalo načela oravične družbe, kjer bo: Sloveniji. Nadpovprečne osebne dohodke po je potrebno obdavčiti progresivno. ______________________ksoit posameznik noj bo deležen duhovne in materialne blaginje, ki mu jo omogoča delo. Državo je dolžno stimulirati odpiranje novih delovnih mest z ustreznimi ukrepi in zaviranje ukinjanja delovnih mest in odpuščanje delavcev. Delo vir blaginje Nismo le govoreča orodja v rokah poslovodstev niti vreče cementa, ki jih lahko premetavajo sem ter tja... Mo ni blago in delavec ni orodje v rokah poslovodstev. Spoštovan bo In njegovo delo cenjeno... Slovenska ljudska stran^ Slovenija naj bo jutri sreč^6^ vestnik, 26. novembra 1992 stran 21 MPANOVCI - To je znana gorička vasica, iz katere se je " izselila večina ljudi. Vzroka za to pa nista bila le slaba zemlja Možnost boljšega zaslužka in življenja v mestu, na primer Murski Soboti, ampak tudi (ali pa celo predvsem) slabe ceste, sredine leta se tudi skozi de! Panovec vije asfaltna cesta, zato (naivno?) upanje, da se bodo ljudje začeli vračati v domači WaJ- Foto: S. S. B Bogojinčani za nov samoprispevek - Konec januarja prihod-™ 'ef0 sedanji krajevni samoprispevek za Bogo- Potr h 1 50 ®a koristno uporabili za zadovoljevanje krajevnih v ■ .■ $ sredstvi sedanjega samoprispevka so uredili kanalizacijo zini 160 metrov, asfaltirali dva odseka ceste v dolžini okrog Pok, ,tne/r<>V’ ^končali prizidek in razširili mrliško vežico na 0 urediti pokopališče ter opraviti razna druga komunalna in in » vama dela. Kot nam je povedal predsednik vaškega odbora 1^1 i? SVeta Bogojina Izidor Čampi in, pričakujejo, da bodo j|;- 1 kot vedno doslej, tudi tokrat pokazali razumevanje in 'ah za napredek kraja. Feri Maučec ■ ^^rendum za krajevni samoprispevek - V minulem ob-'toK.u so v kiajevm skupnosti Beltinci s sredstvi krajevnega ns-.^^pevka uspeli razrešiti marsikateri problem na najrazlič-n Področjih. Med pomembnejšimi nalogami, ki so jih v zad-^.etnem obdobju opravili, so gradnjo kanalizacije, usposo-tCv k-etilne naprave, dokončanje telefonskega omrežja in uredi-vdrij "e tel«v'z'je, veliko sredstev pa je bilo porabljenih tudi ®bča Pe komunalne namene. To so ugotovili na zadnjem zboru ’šfere°V V Beltincih, ki so se tudi dogovatjali o razpisu novega J za sprejem krajevnega samoprispevka. Soglasno so h da bodo 6. decembra razpisali referendum za sprejem daj0 ' samoprispevka za dobo naslednjih petih let, saj se zave-. ^rez krajevnega samoprispevka ni mogoče pričakovati 'a niti angažirati dodatnih občinskih in republiških ^al V' $ krajevnim samoprispevkom bi v naslednjih petih letih ^'Predvidoma 25 milijonov SIT. Sredstva pa bi namenili za Dr^. gradnjo večnamenskega objekta (kinodvorana in 23 društveno dejavnosti, urejanje naselja, gradnjo dveh ■, ’Ov jaslic pri otroškem vrtcu, ureditev stare šole in krajev-U0Urada, gradnjo športnorekreacijskega centra, ulično razsvet-Ma Ured,tev pokopališča, asfaltiranje ulic, urejanje gradu in Ln drugo. Samoprispevek bi znašal 2 odstotka od neto ' dohodkov zaposlenih in čistega dohodka obrtnikov. 4od- 6v.it ^;h-l katastrskega dohodka in 1 odstotek od pokojnin. Želje ^^uov so velike, uresničiti pa jih bo mogoče le s sprejetjem samoprispevka. perj Maučec ^ober dan, gospod doktor! Mčne redno gledati v svoje življenjske karte - zdrav-v ' začne spoznavali tudi samega sebe. Nehote dobi vpo-notranjost m skuša nasploh svojo dušo preoblikovati >receptih, ki jih je dobil od admirala zdravstvenega doma k,, H *dohtaija«. žarki z listi vej so se tudi pacienti poigravali * ■ । ? arn' za vrsto. V mnoga srca se je naselil neke vrste strah. 'Jih i-^^ljivost, zakaj so druga nečakajoča telesa dihala mimo n|so dobivala jesenske barve kot odpadli listi, ki so še na l se je lep moški nasmehnil sestri m ta mu je ^•jo ^^3, kot da bi priznala, da z njim flirta. Niti drugi se ne er samo ona odloča o samoti čakalnice! ' V s,arost' K P3 nekaj strašnega. Vsak skoraj nujno ■ n ,p Pomoč v starosti, če že ne mnogo prej. Bolečine se 'prjm pri vseh. Tudi tistih, ki študirajo psihoanalizo l dobro počutje. t A 7 iP° Je zdravljenje z zdravili, če težko dosežemo zdravnika, i str Tsed° zna ublažiti bolečine ali vsaj dokazuje, da nismo 'Stofa n° bolni! Včasih se že v Čakalnici zmanjša mišični tonus x P razbremeni pogosta jeza za super čakanje. ', / ''talnica idealen prostor, kako najhitreje priti do dihanja . 'Ja jezika za zdravljenje? Mnogi bi si že radi poiskan 'lif-V Zasebni zdravnikovi ordinaciji, ki bi sicer utegnila biti ne bi bilo prehude gneče niti drugih radodarnih Pa Je zdravnikov "human odnos do sočloveka tudi C । ln težaven celo s finančnim predračunom. C e je pnprav-EJdnlc ^^'l' P0*"35' postane suženj svojega nezdolgočasenega 1! *'"1! zvišanega poklica. * , , k"-'phi,'' / r zdravnik ni čarodej, ki bi s kirurškim nožem kazal Hlpjj Toda izraža popolno lepoto v diagnozah in oblikah 'a svoje kulturno poslanstvo. DINI TITAN iž naših krajev O usodi parka, Fazanerije in proge Na seji mestnega sveta v Murski Soboti, ki jo je vodil predsednik Bojan Žitnic, so obravnavali več aktualnih tem. Najprej je bil govor o ureditvenem načrtu za obnovo grajskega parka, ki so ga pripravili na Zavodu za ekonomiko in urbanizem. V razpravi so podprli gradivo, hkrati pa pripomnili, da bi načrtovalci morali predvideti vsaj eno pot od občinske zgradbe proti parku. Predlagali so tudi, da bi tlakovali travnato površino med dvema asfaltnima stezama od gradu proti občinski zgradbi. Prav tako se zavzemajo, da bi otroško igrišče, ki je na neprimernem kraju, uredili pri nekdanjem domu pionirjev oz. sedanjem domu tehnike. V razpravi so tudi opozorili na propadanje starih hrastov zaradi znižanja podtalnice, divje poti, vožnje kolesaijev in motoristov, parkiranje avtomobilov, pa tudi na izsiljene izhode iz bližnjih hiš v park. Zdi se, da je soboški park Čedalje manjši, ker se mu nenehno kaj odvezma, zato bi ga morali toliko bolj varovati. Na novo naj bi uredili tudi jezero v jami, ki je sedaj suha, na platoju pred gradom pa bi lahko bile prireditve. Glede športno-rekreacij-skega centra Fazanerija pa smo slišali, da zaenkrat še ni programskih zasnov. Največje zahteve ima Nogometni klub Mura, ki bi tu rad postavil novo tribuno za 4 tisoč obiskovalcev. Čeprav niso lastniki teh površin, ampak plačujejo najemnino, so v preteklosti marsikaj naredili na črno, so bili kritični Člani mestnega sveta. Še posebno zato, ker se razmišlja tudi o gradnji atletskega štadiona s tribuno. Dokončen odgovor naj bi dala javna raz- Veliki načrti lendavskih ribičev Gramoznice za vzgojo rib V lendavski občini ugotavljajo, da so nekatera določila zdajšnjega zakona o sladkovodnem ribištvu zastarela. Zato se je občinska vlada odločila, da republiškemu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da čim prej pripravi spremembe in dopolnitve omenjenega zakona, ki bi na tem področju moral omogočati več zasebne pobude. Posebno zato, ker je med nekaterimi prebivalci lendavske občine opazno zanimanje za intenzivno rejo rib, tudi v povezavi s turistično ponudbo. V tej zvezi so Ribiški družini Lendava naložili, da prouči možnosti za obdajo manjših gramoznic zasebnikom za komercialno vzgojo rib. Vse to predvideva tudi ri-biško-gojitveni načrt v letih 1991-1995, ki je izdelan na osnovi zakona o sladkovodnem ribištvu in desetletnih izkušenj pri načrtnem gospodarjenju z ribjim življem v vodah lendavskega ribiškega okoliša. Ta zajema šest revirjev v porečju Mure, v potokih Ledava, Krka in Kobiljanski potok, pa tudi Bukovniško jezero, nekatere mrtvice in gramoznice. Tako znaša ribji stalež na hektar vodne površine od 150 do 250 kilogramov rib, razen v Bukovniškem jezeru, kjer je odvisen od vlaganja. Dosedanja analiza gospodarjenja kaže, da so letno povprečno vlagali 2 tisoč kilogramov rib, letni prirastek pa znaša 4500 kilogramov. Ribiško-gojitveni načrt v tem srednjeročnem obdobju pa zajema tudi druge dejavnosti, organiziranost, gradnjo ribiškega doma, ribogojnice, sodelovanje s sosednjimi ribiškimi družinami, zvezami itd. Pri tem velja omeniti, da imajo ravno s predvideno gradnjo ribiškega doma in ribogojnice največ težav, saj je dom na spornem ozemlju ob meji s Hrvaško. Ker meja še ni dokončna, so zaenkrat prenehali graditi ribiški dom. Lendavski izvršni svet je na ta problem že opozoril pristojno republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in mu predlaga, da se pri reševanju južne meje upošteva tudi interes ribičev. Hkrati naj bi poskušali doseči ustalitev meddržavne meje na reki Muri ne glede na katastrske meje. Poleg tega vzbuja skrb nenehno onesnaževanje voda, pri čemer so naj večji onesnaževalci Ledave iz soboške občine. Zaradi številnih poginov imajo težave z ohranitvijo rib. Tako je lendavski izvršni svet naložil območni kmetijski svetovalni službi pri Živinorej-sko-veterinarskem zavodu Murska Sobota, da pri svetovalnem delu opozarja kmetovalce na pravilnost uporabe posameznih fitofarmacevtskih sredstev, da ne bi prihajalo do zastrupljanja in uničevanja življenja v vodotokih in gramoznicah. Ugotavljajo, da tudi odplake, tako industrijske kot gospodinjske, onesnažujejo poleg virov pitne vode vodotoke in gramoznice, še zlasti v potokih Črnec in Ledava, kjer prihaja do občasnega pogina rib Zato se zavzemajo za čimprejšnjo gradnjo čistilnih naprav v vseh naseljih lendavske občine, MILAN JERŠE ■ Mednarodna razstava ptic - Od 28. novembra do 1. decembra bo v telovadnici Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole v Murski Soboti mednarodna razstava okrog 400 različnih vrst ptic. Soboško društvo za varstvo in vzgojo ptičje uspelo poleg domačih razstavljalcev pritegniti tudi predstavnike društev iz sosednje Avstrije in Madžarske. Razstavo, ki bo odprta vse dni od 8. do 17. ure, bodo popestrili s srečelovom. MJ prava. Podobno velja za vojašnico, kjer bi lahko uredili prostore za dejavnosti mladih. S tem bi se vojska morala umakniti iz Murske Sobote. Znova je bilo slišati pobudo za gradnjo drsališča, vročo geotermalno vodo pa naj bi še bolj izrabili za turizem. Prostor med Ledavo in Malim Doblom je celota, zato bo treba ob širitvi industrije, ki izriva vrtnarijo, razmisliti o preselitvi drugam. Vrsta problemov je tudi zaradi predvidene obnove železniške proge Murska Sobota--Puconci, ki bo del sodobne prometne povezave s sosednjo Madžarsko. Pomisleki so, ker se govori le o ureditvi severnega dela od soboške železniške postaje do Marki šavec, medtem ko ureditev Južnega dela puščajo vnemar. Člani so- boškega mestnega sveta menijo, da tega ne bi smeli spregledati, če že načrtujejo dva podhoda v Lendavski in Panonski ulici. Ker bi se tovorna železniška postaja preselila v Markišavski log, ki je v bistvu edina zelena površina v okolici Murske Sobote, so se zavzeli, da se te zelene površine nadomestijo z novimi. Na seji so obravnavali tudi osnutek programa mestnih krajevnih skupnosti za leto 1993. Za vsa dela, med katerimi prevladujejo komunalna, bi potrebovali 250 milijonov tolarjev, ki pa jih sami ne premorejo. Zato računajo na ustrezen delež iz občinskega proračuna. Med prednostne naloge uvrščajo ureditev pokopališča, ki je že dvakrat izpadlo iz referendumskega programa, preureditev Kocljeve ulice ter prizidek k drugi osemletki. Slednja naložba bi stala okrog 200 milijonov tolarjev. Ob tem so mestni delegati terjali, da izvršni svet pripravi celostno podobo razvoja občine. Opozorili so namreč, da je program gradnje cest za prihodnje leto že objavljen, o šolah pa ni ne duha ne sluha. MILAN JERŠE ■ MURSKA SOBOTA - V soboški občini so taborniki združeni v rod Veseli veter, v ljutomerski v rod Vedri Prleki, v lendavski občini v rod Ljudska pravica, v gornjeradgonski občini, konkretneje v Radencih, pa deluje taborniški rod Žlahtni trsi. Tudi letos so mladi taborniki pripravili številne akcije in poletne tabore v naravi, udeležili pa so se tudi tradicionalnega srečanja medvedkov in čebelic, ki je bilo na Muti. (G. G.) ■ RAZSTAVA MALIH ŽIVALI - V soboto in nedeljo je bila v prostorih prve osemletke v Murski Soboti zanimiva razstava pasemskih malih živali, ki jo je organiziralo soboško društvo gojiteljev. Na 7. razstavi so sodelovala društva iz severovzhodne Slovenije z več kot 300 živalmi. Pozornost Številnih obiskovalcev so vzbudile zlasti pritlikave in afriške kokoši, francoske race, japonske prepelice, indijske gosi, golobi, pavi, zlati in srebrni fazani. Poleg tega so razstavili razne vrste kuncev, videti pa je bilo možno tudi kozo, ovco, ponija in celo rakuna. Vsekakor si je bilo razstavo vredno ogledati, zato je škoda, da je trajala le dva dni. M. JERŠE. foto: N. JUHNOV stran 22 vestnik, 26. novembra 199^ iz naših krajev * Srečanje s kmetico in pisateljico Emo Meško iz Lahonec »Nisem pocukran človek« Mati deveterih otrok • Kmetica planinka • Vaška prosvetiteljica • Prva knjiga pri 64 pomladi • Bolečina za Petrčkom Nisem bil prvi in najbrž tudi ne zadnji novinar, ki je potrkal na vrata domačije Erne Meško v Lahoncih pri Ivanjkovcib. Ženska, ki seje naredila 21. marca 1911. leta, je v 81. letu, vendar je po srcu Še vedno mlada; zato je tudi v vabilu na slavje ob svojem življenjskem jubileju zapisala, da vabi na slavje ob 80. pomladi. Saj res: dan po njenem rojstnem dnevu se začne pomlad. Molče ga je pokrižala Pomlad je lepa. Je (bilo) lepo tudi življenje Erne Meško? Na podlagi tega, kar mi je povedala in kar sem prebral v njenih črticah, sklepam, da so bili v osmih desetletjih lepi trenutki, žal pa ni manjkalo tudi bolečine. Imam občutek, da jo je najbolj prizadela smrt sinčka Petrčka, kar je takole opisala: »Bil je osmi od mojih deve- čen, neizprosen, a vendarle nežnega srca. Bil je tudi zelo sposoben in izobražen. Spoznala sta se v planinah. Pozneje pa sta se srečevala kar na njenem domu, kajti Emin oče je Maksa povabil na kosilo. Poročil ju je njegov brat in poznejši vikar mariborske škofije dr. Josip Meško. Iz Ormoža je odšla na njegov dom in kmetijo v Lahonce pri Ivanjkovcih. Tedaj pa je bilo tudi konec njene vsako jutro prepešačila pot s Smolnika v Ruše - poldrugo uro hoda - proti večeru pa sem morala spet na 860 metrov visok Smolnik.« Planinca pa nista bila le Ema in njen mož Maks, ampak tudi vsi njuni otroci. Kdo ve, na koliko vrhov so se povzpeli, po koliko planinskih poteh so hodili’ Bili so tudi na vseh bližnjih hribih. Njen vzornik je bil znameniti Julius Kug). Za planinstvo sta navdušila mnoge druge. Erna pa je svoja doživetja s planinskih tur tudi pridno zapisovala in objavljala v Planinskem vestniku. Pisala pa je tudi za druge revije in časopise. Potem je vse te se- tih otrok. Bila sem v štiridesetem letu, ko sem ga pričakovala z ljubeznijo in strahom. Z ljubeznijo, ker sem vsakega od svojih otrok sprejela kot dragoceni dar. S strahom, kaj poreko otroci, ki so že doraš-čali, in zato, ker je prihajal ob nepravem, za kmeta krivičnem času - v času zadrug, spomladi 1950.... Porod je bil težak. V veliki bojazni, da bo prej umrl, kot bi se rodil, ga je babica krstila v meni. Ko se je končno le rodil, ni mogel niti zajokati, le zakašljal je. Srce je bilo še 50 minut, nato je utihnilo. Babica se je dve uri mučila. da bi dete z umetnim dihanjem spravila k življenju, a vse zaman. Obrnila se je k meni in vprašala; »Kaj naj zdaj rečem deci?« Vsa izčrpana in vdana sem ji rekla: »Obleci dete v najlepše, kar je zanj pripravljeno, potem pa pokliči otroke.« Prišli so po prstih, jokali in mali Ciril je rekel: »Ma-mika. zdaj pa nič nimamo.« Ko je prišel dan pogreba, je stopil moj dobri mož k meni in mi dejal: »Če ne boš jokala, ti bom prinesel Petrčka. da se posloviš od njega.« Prikimala sem. Prinesel mi ga je. Lepo je bilo to nedolžno bitje, a na sencih so se že videle modre lise, znamenje smrti. Molče sem ga prekrižala, zaprla oči. da bi zadržala solze. Še danes se mi zdi. da se stiska nekje ob božjih nogah in nedolžen prosi za nas. ki smo ostali v tej solzni dolini, razpeti med grešnostjo. Ljubo dete, oprosti mi to izpoved. Solze mi zalivajo oči, ko mislim nate. Tako naglo si nas zapustil, ostala pa je ljubezen, ki se je rodila s teboj in ni umrla.« Ema Meško je pokazala našemu novinaiju čez 600 pisem, ki jih je prejela po izidu svoje prve knjige Nekaj bi vam rada povedala. Pretresljive so tudi črtice in drugo pisanje v njeni drugi knjigi. Še bi vam rada povedala. Petrčka nadomestil rejenec Ema Meško je pozneje rodila še enega otroka. Ko bi Peterček ne umrl, bi imela zdaj devet otrok. Smrti svojega sinčka pa ni in ni mogla preboleti. Čeprav sta morala z možem skrbeti za osem otrok, se jima je zdelo, da je za mizo prostor še za enega. Vzela sta torej k sebi tujega otroka, ki je ostal brez staršev, in ga vzgajala ter pozneje šolala kot svoje prave otroke. Petrček. čeprav je imel ta otrok drugo ime, je po svoje živel naprej. Zdaj je učitelj. Ustrezno izobrazbo pa so si prodobiii tudi vsi njuni otroci, saj so končali srednje, nekateri pa celo visoke šole. Huda življenjska preizkušnja pa je bila tudi smrt moža Maksa. Umrl je za posledicami prometne nesreče, ko mu je bilo 66 let. Ema je imela tedaj 58 let in je ostala sama s kopico otrok. Še sreča, da so bili nekateri tedaj že polnoletni in so očeta nadomeščali pri delu. Ema pa se ni in ni mogla sprijazniti, da ga je za vedno izgubila. Tudt zato ne, ker je bil. kot je dejala, lep. velik, odlo- službe. Dotlej je vodila pisarniško poslovanje očetovega podjetja. Ema se je hitro vživela v življenje in delo na kmetih. Sicer pa se je poročila hkrati z mlajšo sestro. Gremo v planine Čeprav je živela na kmetiji, bila zaposlena z delom na polju. v gospodinjstvu in z otroki, ki so se rojevali 17 let, se ne Ema ne njen Maks nista mogla odpovedati ljubezni do planin. To je za kmečkega človeka morda nenavaden konjiček, nagnjenje, ampak zanju je bilo to samoumevno. Zapisala je: »Pohorje, Smolnik, Ruše - tri točke - pojem moje otroške sreče’ Moja mama je bila s Smolnika, poročila se je v Prlekijo, bila je vzorna mati in gospodinja. Med prvo svetovno vojno, ko je bil oče na bojišču, se je z otroki preselila na Smolnik in tam smo živeli štiri leta. Prišlo je leto 1917. Začela sem hoditi v 1. razred osnovne šole v narodno zavednih. starodavnih Rušah in tako se je začelo moje planinstvo. Kot šestletno dekletce sem stavke zbrala in Mohorjeva družba jih je izdala v redni knjižni zbirki za leto 1985. Knjižica, ki obsega 160 strani, ima naslov Rada bi vam povedala. In res je veliko povedala. Knjiga, ki je izšla v nakladi 38.000 izvodov (!), je naletela na velik odmev med bralci in dobila je čez 600 pisem. Nekatera od njih sem prebral. Izžarevajo navdušenje nad žensko, ki je rodila 9 otrok, vzredila še enega »tujega«, bila zvesta žena, mati, gospodinja, kmetica. planinka in »družbenopolitična delavka«... Slovenci se imamo za pametne... ... vendar nočemo imeti otrok. Če jih ne bodo imeli tisti, ki so pametni, pa jih bodo imeli oni, ki so manj pametni, in nam bodo pač oni komandirali! To je Ema povedala na problemski konferenci o družbenoekonomskem položaju kmetice. ki je bila 1976. leta v skupščinski stavbi v Ljubljani. Te besede je povedala povsem spontano in niso bile zapisane v gradivu, ki ga je bilo treba prej predložiti v »pregled«. Sicer pa je govorila še o nujnostih porodniškega dopusta za kmetice, o usposabljanju kmečkih žena, o zastopanosti v organih upravljanja, v obratih kooperacije, o nujnosti spodbudnih cen pridelkov, o celodnevni šoli, ki pa ne sme povsem »vzeti« otroka, kajti kmečki otrok je že od malega nepogrešljiva »delovna sila«, o spoštovanju človekovega svetovnega nazora in tako naprej. Pozneje je v pogovoru za Naše razglede pokomentirala svojo pokončno držo z besedami: »Kmetice vedo več, so bolj izobražene. kot misli javnost. Saj kmet mora biti pameten. In priden, seveda!« Ne le, ko je bila mlajša, ampak tudi sedaj, ko jih ima osemdeset, se dobro drži. Spet je zbrala svoje že objavljene članke, črtice, potopise., in vse to je izšlo v redni Mohorjevi knjižni zbirki za leto 1993. Tokrat nosi njena knjiga naslov Še bi vam rada povedala. V knjigi bo tudi posvetilo: Te vrstice, napisane v prečutih nočeh, posvečam tebi - pošteni, verni in nikoli spočiti slovenski kmetici. In tebi, Prlekija, moji lepi deželi - skozi vse hudo in dobro v zvestobi ljubljeni. Na koncu besedila pa je sklepna misel, ki si jo je sposodila pri Ksavru Mešku (moževem bratu): »In kaj so pač darila brez ljubezni - velike, tople, hjoče v mogočnih valovih iz srca? Mernike zlatnikov lahko vsiplješ v naročje komu, a če mu ne daš ljubezni, glej: kakor nič so - brez leska, cene, brez koristi.« Vam, kmečkim dekletom Erna Meško je vodila »svoje« žene in dekleta po vsej Sloveniji in delu Hrvaške. Spoznavale so lepote krajev in mest, tovarn, pokrajin, planinskih vršacev. Prirejala je tudi kuharske tečaje. Dobro je seveda poznala življenje kmetice. Ob pričakovanju »ženskega praznika« so se ji porodile tele misli: »Ali se vam ne zdi, da se vam dela krivica, ko se je kar posplošilo mnenje, da kmečka dekleta nočejo postati kmečke gospodinje, da kmečki fantje ne morejo dobiti sebi primernih družic? Prepričan sem, da je tudi danes precej takih, ki ljubijo zemljo, ki so ponosne na svoje kmečko poreklo in so v čast svojemu kmečkemu stanu. Toda treba je najti ključ do srca. Ne bogastvo ne lepota, ampak lep značaj, plemenitost duha, požrtvovalnost, to so kreposti, ki jamčijo medsebojno razumevanje... Dekle S takimi nazori gotovo ne bo odbilo kmečkega fanta. Fantom pa mora biti jasno, da jim bo žena enakopravna družica, ne sužnja. Za srečo je potrebno dvoje ljubečih src in četvero delovnih rok. In če je mož glava družine, je žena krona in še več: srce družine. Dekleta: le pogum! Naš kmečki rod je tako močan, tako žilav, da ga nekdo ne more uničiti.« Prijetno je bilo kramljati z 81-letno kmetico in pisateljico Emo Meško. V pogovoru se je znova in znova vračala k planinam. Na koncu je še omenila, da bo kmalu izšla na pobudo planinskega društva Maks Meško in v počastitev 100-letnice planinske zveze Slovenije monografija Prlekije, bogata s slikami. Med pisci besedila pa je seveda tudi moja zgovorna sogovornica. ŠTEFAN SOBOČAN « SREČANJE STAREJŠIH SOBOČANOV - Da se starer občani čimbolj seznanijo s problemi in težavami, hkrati r-jim na skromen način oddolžijo za vse tisto, kar so nar skupno boljšo prihodnost, so soboške mestne krajevne v kavarni hotela Diana pripravile že tradicionalno srečanje sl £ čanov, starejših od 70 let. Zbralo se jih je več kot 300, k’ J • najprej pozdravil delegat v zboru KS Mirko Šeruga, nato pa J prisrčno dobrodošlico izrekel predsednik občinske skupščine drej Gerenčer. Za prijetnejše družabno srečanje so ob g12* spremljavi poskrbeli učenci druge osemletke, za humorr točke pa dijakinji srednje tekstilne šole. Ob tej pritožno starejšim občanom izročili tudi darila, ki sojih prispevala ste družbena in zasebna podjetja. M. Jerše, foto: N Juhnov I UlJlINlVn- V \JWU1J1 HI l->UtllJI 0 Id LI IVI JJV ___I vežici, v Srednji Bistrici pa dokončujejo vaško-gasu*A 2a ki ga kaže slika. V vseh treh vaseh so napeljali om kabelsko televizijo, primerno pa skrbijo tudi za varstvo o komunale! odvažajo odpadke na občinsko odlagališče . vaseh imajo asfalt a tudi še nekaj makadamskih ces>, vzdržujejo v okviru gmotnih možnosti. J. Ž. foto S- S. V Petišovcih so se že lani odločili zgraditi kapeIK primerna za manjša bogoslužja. Letos so se jim . r* čile. Nedaleč od glavne ceste, takorekoč v centru va graditi kapelico okrogle oblike, ki spominja na 1111 Nekaj denarja bodo zbrali sami, saj so letos na r bi J1 sprejeli krajevni samoprispevek, Nekaj denarja Pa ||D,do^ zagotovile cerkvene oblasti. Kapelica bo letos pod str čana pa naj bi bila v prvi polovici prihodnjega tota- Blagovnica v Murski Soboti bo v prihodnje še ____saj so z novim prizidkom povečali samopo^jjiii gačna razporeditev in večja izbira v delikatesnem od • of|! gotovo dobrodošli, saj je to ena največjih in na^0 samopostrežnih trgovin v Murski Soboti bbp. f°t0' ^gstnjk, 26. novembra 1992 stran 23 o tem in onem bo dokončno sprejet zazidalni načrt Murske Sobote Čimprej uskladiti različne interese Y Murski Soboti si že dalj časa prizadevajo urediti središče mesta. Kot pa zadeve niso tako enostavne, kot se morda zdi na prvi pogled. ' (vilne prazne parcele in stare zgradbe, zlasti med Slovensko, Kocljevo, in Slomškovo ulico kazijo podobo pomurske metropole, ki je sicer ^oila za lepo urejenost okolice precej priznanj in pohval, med drugim 11 od Turistične zveze Slovenije. , ’ praksi se namreč marsikdaj ““jo različni interesi. Nazoren je Kučanove kovačije v bližini ^urnega centra Miška Kranjca. 11 je občinski sklad stavbnih ^ijtšč že odkupil, saj so jo name-k’1' porušiti, vmes pa je posegel v°d za varstvo naravne in kul dediščine iz Maribora, ki da gre za kulturni spomenik Man, razpadajoči m zapuščeni je namreč precej dragocenih hb strojev in opreme, zanimiva N6 tudi arhitekturna podoba Zato se zavzemajo, da bt ^fjeno domačijo, ki občinskim 2*® Povzroča sive lase, sporne-celo za stalno zaščitili 1n to , Slede na drugačne poglede ur-. ’a°v, ki si prizadevajo enkrat '^lej urediti mestno središče po zasnovi. Kako se bo Kuča-kovačnica vključila v sodoben ^Mistični načrt, pa je seveda sem drugo vprašanje, na kate-■/' zdaj še ni pravega odgo-''Ali je treba, da se zazidalni mesta Murska Sobota pri-'')a že vrsto let in se nenehno Upjajo različna mnenja in pred-> kar terja tehtni premislek ^"'OVnjakov. Čeprav je bila >Ja tazprava opravljena, pri Za-* Za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti še vedno nimajo prižgane zelene luči za določene posege. Kdaj bo predlog zazidalnega načrta zagledal luč sveta, je težko napovedovati, Čeprav sta imeli konkretne pripombe le Pomurska banka in Podjetje za PTT-promet. Slišati je celo mnenje, da bi na vse tisto, kar je bilo doslej narejeno z raznimi zazidalnimi in urbanističnimi načrti, enostavno pozabili in se lotili novih zasnov za ureditev ožjega mestnega središča. Dejstvo je, da so se med izdelavo teh dokumentov razmere v Murski Soboti precej spremenile. Tako je obnovljena gledališka dvorana v gradu, zato je vprašljiva smotrnost gradnje večnamenske dvorane ob kulturnem centru. Za zdaj se tudi ne ve, ah bosta v okviru kulturnega hrama, kjer je zgrajena le galerija, tudi dolgo načrtovana knjižnica m Stavba za tednik Vestnik in radio Murski val. Negotova pa je tudi usoda dograditve avtobusnega postajališča v središču Murske Sobote. Skratka, še vedno je veliko neznank, ki spravljajo v negotovost ne le strokovnjake in politike, ampak tudi širšo javnost, ki pričakuje konkretne odgovore Ali bo res treba sprejeti nekakšen začasni uredi- tveni načrt za mestno središče, se sprašujejo mnogi. Če ne bo šlo drugače, jim namreč ne preostane nič drugega, kajti zadeve se prepočasi rešujejo, marsikateri zazidalni in urbanistični načrt pa je žal padel v vodo. Očitno bo treba čimprej presekati takšno stanje, s katerim Sobočani ne morejo biti zado- MILAN JERŠE Okrogla miza o turizmu v lendavski občini Turizem smo ljudje Če bi prišli na pogovor vsi, ki so bili (po)vabljeni, potem bi udeleženci natresli najbrž še več zamisli, kako izboljšati turistično ponudbo. A udeležba je bila bolj slaba, razprava pa kar pestra, saj jo je obogatil tudi minister za turizem Republike Slovenije Janez Širše. Pohvaliti gre predstavnike Naravnega zdravilišča Terme Lendava, ki ne »zapirajo« svojih gostov v hotel (kot so to morda počeli, ko so se šele uvajali v turizem), ampak se zavedajo, da si gost želi poleg hotelskih in zdravstvenih storitev še kaj več, denimo preživeti vsaj nekaj ur zunaj hotela. Lendava m okolica imata veliko takih točk, na primer vinograde, kar bivanje turistov popestri in se pozneje spet vrnejo. Medtem ko so vinogradi s svojimi kletmi (in tistim, kar je v njih) postali že pomemben del turistične ponudbe, pa - vsaj tako je bilo rečeno - tega m mogoče trditi za trgovino. Najbrž je to res, kajti na pogovor o izboljšanju turistične ponudbe ni prišel ne predstavnik državnega ne zasebnih podjetij. Turistična dejavnost v občini Lendava pa bo zadihala s polnimi pljuči, ko se bodo vedli drugače kot doslej do gostov tudi navadni smrtniki, torej ljudje z ulice, Tujci bi morali biti tudi njihovi gostje, vsaj tako, da bi se do njih vedli prijazno. Saj ne, da jim ne bi odzdravljali (drugače je s pozdravljanjem), so pa neumestni očitki, češ da prihajajo v Lendavo sami upokojenci oziroma ljudje nižjega sloja. Direktor Term je povedal, da to sploh ni res. gostijo tudi zdravnike. V lendavski občini je okrog 2.000 ljudi prijavljenih kot nezaposlenih. Če bi se podvizali, bi lahko Število iskalcev zaposlitve znižali. Čas je, da prenehamo računati na delo v velikih firmah, in spoznamo, da so lahko tudi manjši koraki pot k cilju delo vsem. Š. SOBOČAN ■ LIPOVCI - »Najmlajši za najstarejše«. Tako je bilo letošnje geslo prireditve, ki jo je pripravilo kulturno-umetniško društvo Lipovci za starejše občane. Bilo je veliko nastopajočih, še več pa obiskovalev, ki so jih tudi pogostili. Sicer pa pripravlja naše društvo ustrezne programe tudi ob večjih praznikih. V decembru bo veseli večer. (S. E.) ■ NEGOVA - Cesto od Negove do pokopališča, ki meri 1 kilometer, bi morali asfaltirati že sredi leta, a je prišla vmes »višja sila«. Končno so jo modernizirali te dni. Okrog pokopališča so postavili dva metra visoko ograjo, ki preprečuje dostop divjadi, uredili pa so še manjše parkirišče. (L. K.) ■ LIPA - Na družabno srečanje je tudi tokrat prišlo veliko prebivalcev Lipe, ki so stari več kot 70 let. Pogostili so jih, za razvedrilo pa so poskrbeli šolarji, mlada humorista Števek in Trezika ter glasbeni duet Zavec. Starejše sovaščane je pozdravil in jim zaželel vse dobro predsednik sveta KS Štefan Zadravec. Predstavniki krajevne skupnosti so obiskali še starejše občane iz Lipe, ki preživljajo jesen življenja v domu počitka v Rakičanu. (J. Ž.) ■ LJUTOMER - Enodnevnega usposabljanja, ki ga je organizirala komisija za izobraževanje pri občinski organizaciji zveze častnikov in podčastnikov, se je udeležilo 80 slušateljev. Poučili so jih o organiziranosti republiške in občinskih organizacij častnikov ter nalogah. Predstavniki vojašnice iz Murske Sobote pa so prikazali bojna sredstva za protioklepni boj. Ena skupina častnikov in podčastnikov je tudi streljala z malokalibrsko puško, druga pa seje na kraju samem seznanila s spopadom v Presiki, ki je bil v lanski agresiji na Slovenijo. (D. K.) Klic dobrote Danes sc po vseh slovenskih radijskih postajah sliši Klic dobrote. Tako je namreč Karitas imenovala akcijo zbiranja denarja, hrane in drugih materialnih dobrin za ljudi iz sosednje hiše ali ulice, ki potrebujejo pomoč sočloveka. V akcijo so se torej vklju-čile slovenske radijske postaje s povabilom za sodelovanje. Zbrano bo ostalo domači Karitas in našim ljudem, ki potrebujejo pomoč, sklepna prireditev akcije pa bo zvečer v Celju. Kar boste darovali, lahko sporočite po telefonu, številki sta 81065 (za Prlekijo) ter 22085. MH Smo na cesti vami? >a cesti vsekakor nismo varni, posebej če vozimo nepre-’ ho in z neopremljenimi vozili. Vozimo se tudi z mopedi, in fez izpita, kar je toliko bolj nevarno. ^°ja pot v šolo je nevarna, kajti v šolo se peljem po glavni st| in ravno zjutraj gre največ ljudi v službo. Vsakomur od u? Preti nevarnost prav pri šoli, ko zavijamo na dvorišče šole, ,f' moramo na sredino ceste. Na srečo je pri šoli dobro c.s r^ieno za varnost. Tam so miličniki in učitelji, ki pouču- Prometno vzgojo v šoli. j Tudi naši starši niso nikoli varni na cesti, posebej pa tedaj, uutrujeni peljejo iz službe in se jim mudi domov. Veliko je Žrtvi’ ® sec)ejo za volan močno vinjeni in največkrat so ti ljudje v a nesteč. ki jih je zadnja leta zelo dosti. Vide) sem tudi že S(t'ko nesreč. Ene so bile hude, druge pa bolj »srečne«. Videl sim n$SreP°- v kateri je umrlo deset ljudi. Zgodila se je na vja en'ki- Mislim, da se je ta nesreča zgodila le iz gole nepre-bir?051' Pr' prehitevanju. Bilo je tako hudo, da si tega ne Pt/^1?10 predstavljati. Lipam, da bodo ljudje kdaj začeli bolj voziti m bodo bolj skrbeli za prometno varnost. " 1 tudi, da so kazni za prehitro vožnjo in nepravilno “1° premile. k 1,1 bi bil. če bi ljudje vozili bolj previdno in s tem prispevali N' varnosti na cesti. DENIS ŽIŽEK, 7. d. OŠ Beltinci U 0 [ I I tičimo se in dobro jemo . Serri Nadalina Horvat. Obiskujem 3. razred. V šoli je eP°. Imamo tudi podaljšano bivanje. Tam pi-eni". /'“rno, računamo in telovadimo. Imamo dobra kosi a. ^harici je ime Darinka. Učijo pa nas tovarišice Marija. £ra. Lenčka in Metka. NADALINA HORVAT. 3.r OŠ Bakovci - podružnica Dokležovje Muce h??'"111 imam perzijsko muco z imenom Timi. Je zelo pri Mujraje spi v košari. Zelo rada je ribje konzerve in ete- Imam jo rada, ker se lahko igram pl0J n OŠ Ljutomer + * * - n? 11ldeui iz šole, me že Čaka pri vratih naša muca. Nalijem >WK0 ln i° pobožam. Poje vse. kar ji dam. Vsak teden Ji ^a etT1 nov pesek v kleti. Pred kratkim je skotila 6 mladic , I je še bolj pri srcu. -> a MOJCA MARTINEC, 2. a OŠ Bakovci f v, * * * imajo dolg rep. ušesa, brke, oči m seveda št.n noge-mucc m, zelo rada pa bi |o imela. * . Sedaj večkrat pride k nam sosedova muca. . Jo lahko božam. Ta muca jc prav takšna - bela m ',tTti očmi - kakršno si želim jaz. ^gpA TOMPA. 3.r. OŠ Odranci Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica Dobra knjiga M. Sobota) Na 10. nagradno vprašanje smo prejeli skoraj 100 odgovorov. Kdo bi si mislil, da tako vneto spremljate tekmovanja za najlepše mladenke v Sloveniji? Vsi ste pravilno odgovorili, da je letošnja mis Slovenije Nataša Abram iz Kopra. O njej smo še kar precej pisali tudi v našem časopisu. In kako je bilo pri Žrebanju? Največ sreče je imel Andrej Doma iz Ljubljane (Ulica Molniške čete 11). Čestitamo! Nagrado mu bomo poslali po pošti. KUPON št. 12 Ali veste, za koga pravimo, da je največji kopenski orjak? Odgovore pošljite najkasneje do 3. decembra na naš naslov s pripisom »Ali veste«. Moje otročarije Lahko je reči: »Rodil sem se v porodnišnici v Rakičanu in pika.« Toda ni tako. Moj rojstni kraj so v resnici Motvarjevci. Tam odraščam. Ko sem bil še manjši, sem se kratkočasil tako, da sem kaj ušpičil. Spomnim se. da sem pobral vse ključe iz vrat ter jih zmetal v krtine in travo. Nekoč sem dobil Čokolado milka. Ker je nisem mogel cele pojesti, sem dve tablici na skrivaj »posadil« na vrtu. Mislil sem, da bo naslednji dan zraslo veliko drevo s kilogramskimi čokoladami. Toda nič ni bilo Kosem hote) odkopati »posajeno« čokolado, pa tudi te ni bilo več tam. Bil sem žalosten. Darko Vorbš 5 r Dvojezična OŠ Prosenjakovci Razstava ČE JE RAZSTAVA V TEM ALI ONEM ZBUDILA ZANIMANJE ZA SNOV, KI JO PREDSTAVLJA, ČE JE V TEM ALI ONEM ZBUDILA SAMO SPOMIN NA DOŽIVETJE OB KNJIGI... BILO JE VREDNO. Članice knjižničarskega krožka z mentorico knjižničarko smo začele pridno delati. Naša prva tema je bila razstava. Najprej smo se zbrale v knjižnici, kjer nam je knjižničarka razložila, kaj je razstava. To besedo smo poiskale tudi v slovarju in izvedele, da poznamo več vrst razstav (knjižne, likovne, tekstilne). Tako smo pridobile teoretično znanje o razstavi. Čakala nas je nova naloga - ogled različnih razstav. Tako smo se odpravile v M. Soboto. Najprej smo obiskale galerijo. Ogledale smo si razstavo »TEKSTILNI BIENALE SZOMBAT-HELY«, ki je tradicionalna vsaki dve leti. Na tej razstavi pa ne razstavljajo samo Madžari, ampak tudi Ukrajinci, Japonci, Nemci in drugi. Razstavljeni so bili različni izdelki, največ je bilo tekstilnega materiala npr. tapiserije. Ko smo si ogledale to razstavo, smo odšle v študijsko knjižnico in spoznale različne vrste katalogov. Knjižničarka pa nam je pokazala tudi način izposoje. Nato smo se odpravile v pokrajinski muzej in si ogledale še knjižno razstavo o dr. Jožefu Smeju. Poleg knjig so bili razstavljeni tudi različni dokumenti, fotografije in drugo. Skratka vse o Jožefu Smeju. Z razstavami smo bile zelo zadovoljne. Učence naše šole pa smo preko šolskega radia seznanile z našim obiskom. Vendar to ni naša zadnja naloga. Naslednja, ki smo si jo zadale, je razstava o Ferdu Godini - našem prekmurskem pisatelju, ki slavi 80. obletnico rojstva. Zastavile bomo tudi knjižno uganko, ki jo bodo učenci reševali v knjižnici. Zatem nas čaka najzahtevnejša naloga - razstava ob kulturnem dnevu Namesto koga roža cveti - po romanu Ferija Lainščka. Vse to nam bo uspelo, če bomo vse pridno delale. SANDRA VOGRINČIČ. 6.c, OŠ TIŠINA Požar Velikokrat slišimo zavijanje siren. Enkrat tu. drugič tam. Hitro se razširi glas o požaru. Ko prihitijo tja gasilci, je večkrat že prepozno Kmalu za njimi pride po navadi policija in ugotavlja: »Tukaj seje igral otrok z vžigalicami... Zaradi suše je nastal samovžig... Nekdo je odvrgel ogorek cigarete...« Zato moramo biti bolj previdni. Otroci se ne smejo igrati z vžigalicami. Vsi pa se moramo držati pregovora: »Bolje preprečiti kot zdraviti!« Lidija Šijanec, 4.a OS Križevci pri Ljutomeru I Otrokom prijaznejšo šolo Hodim v peti razred osnovne Šole na Kapeli. V razredu nas je devetnajst učencev in mislim, da si vsi želijo prijaznejšo šolo. Vesela sem, da so se nekatere stvari na šoli že spremenile, vendar bi se nekatere še morale. Veseli me to, da ni zvonca in da nam povedo, ko bomo pisali kon-trolke ali ko bomo vprašani. Ni mi pa všeč, da ni jedilnice. Zato ne moremo v miru malicati, ker nas zmeraj motijo ali pa podijo ven. Lahko bi imeli vsaj malo daljše odmore. Nekatere učiteljice so mi bolj všeč nekatere manj. Z razrednikom srno napisali plakat, kakšno šolo si želimo. Učitelji ne bi smeli iskati našega neznanja, ampak znanje. Želim si zares prijaznejšo šolo! Nuška Darvaš. 5.b OŠ Kapela , vestnik, 26. novembra 1992 stran 24 nasveti finančnik svetuje finančnik svetuje fina Odhod k Zdravniku Vrednostni papirji ~ davčna olajšava Nezadržno se približuje novo leto, s tem pa se tudi izteka čas. ko je potrebno poskrbeti za davčne olajšave, zato ne bo odveč, če vas ponovno opozorim, da med davčne olajšave spadajo tudi naložbe v vrednostne papirje. Ker pa je za mnoge davkoplačevalce ta pojem španska vas. bi nekaj več napisala o vrednostnih papirjih, in sicer o tistih. ki se pojavljajo na našem finančnem trgu. Verjetno pa ne bo odveč, ce omenimo tudi to. kaj je finančni trg. To je trg denarja in trg kapitala Razlika med denarjem in kapitalom pa je v vezavi sredstev, tako, da o denarju govorimo tedaj, ko so- sredstva v obliki gotovine oziroma vezana do enega leta, vezana sredstva nad enim letom pa imenujemo kapital. V okviru trga kapitala je borza trg oziroma kraj menjave. V naši mladi državi imamo eno borzo, in sicer Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. OBVEZNICA Obveznica je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo osebi, iravedeni na njej (obveznice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi se glasijo na prinosnika), izplačal določenega dne v obveznici navedeni znesek oziroma anuitetni kupon. Pri nas trenutno poznamo navadne obveznice, ki dajejo imetniku pravico do obresti.'blagovne obveznice (kot na primer Rogaška blagovna obveznica) in konvertibilne obveznice, ki so zamenljive za delnice, V svetu poznajo še več vrst obveznic, ki se bodo verjetno v prihodnosti uveljavile tudi pn nas in popestrile ponudbo. DELNICA V nasprotju z obveznico, ki je dolžniški vrednostni papir, je delnica lastniški vrednostni papir, kar pomeni, da so vsi. ki so kupili delnice kakega podjetja, tudi solastniki tega podjetja in jim v primerjavi z lastniki obveznic ne pripadajo obresti, temveč dividenda, torej de) dobička, ki ga je ustvarilo podjetje. Tako delnica ne zapade kot obveznice, temveč pomeni trajen delež lastnika v podjetju vse do prodaje delnice. BLAGAJNIŠKI ZAPIS V nasprotju z obveznico in delnico. s katerima se zbirajo dolgoročna sredstva, pa se z izdajo in prodajo blagajniških zapisov zbirajo kratkoročna sredstva. Blagajniški zapis je torej vrednostni papir. ki se glasi na določen denarni znesek z določenim rokom dospetja in določeno obrestno mero. Blagajniške zapise izdajajo banke in druge finančne organizacije. KOMERCIALNI ZAPIS S komercialnimi zapisi pa zbirajo kratkoročna deparna sredstva predvsem velika podjetja, ki imajo kreditno sposobnost kot temelj, na katerem pa lahko pričakuje izplačilo nominalne' vsote s pripadajočimi obrestmi. Ogledali smo si najobičajnejše oblike vrednostnih papirjev, s katerimi se neposredno selijo sredstva od tistih, ki jih imajo, k tistim, ki jih nimajo, a jih potrebujejo.vse pa ima seveda določeno ceno, saj ima tudi kapital ceno, in sicer obresti oziroma dividendo v pnmeru delnic. ? SDK v ostalih ministrstvih pohitel s pre-podatkov. Minister Bavčar s pridom (Ij 1 ■ svoj položaj v politične namene pri promo-ilra,1ke demokratov in pri tem zlorablja razne k°' 1' "" eveda ima za blatenje političnih tekme-duhovni vodja demokratov prenaša svoja K: na občinske odbore demokratov, ki se tudi delovanju poslužujejo njegovih metod primer uporabe Bavčarjeve represivne moči ‘"di v G. Radgoni. Kot notranji minister 'liyj<'n‘k Demokratov se je v Gor Radgoni posta-V" tožnika in razsodnika nad poslanci parla-F* m vlade občine G. Radgona. Brez vednosti in vlade tn poslancev se je skupaj z radgon-i krati sestal z oškodovanci iz vojne in 1 razpravljal in sprejemu! zaključke v zvezi nepravilnim razdeljevanjem denarja 8° od republike za škodo po vojni. Ker je arUŽbenegu knjigovodstva s finančnimi tnšpek-o poslovanje, je javnost obvestila da ni a nobenih nepravilnosti Ker s tem primerom onemogočili občinske vlade, so isti režiserji kL o jiodeljevanju kreditov iz republiških S j 1 k,Ie domnevne m neargumentirane nepravil-Podtikali občinski vladi z enim samim name-|L1?’,lilr/ji gar jlrn ie lu(jl uspelo, saj je de! vlade I ^ri1' minister Bavčar in njegovi demokrati so rušenja republiške vlade premiera i:p s“j so z razkolom Slovenske demokratične ‘‘tegh pogoje za razcep no slovenski politični v Demosu m s lem razcep v parlamentu. nalogo si je zadal g. Bavčar v Gor Radgoni oblasti od strani demokratov Z istimi 1 ‘n scenariji kot so rušili vlado na republiški ‘lio^iru^d‘ ,l‘di občinsko vlado v Gor. Radgoni. !ud‘ s pomočjo javnih medijev ki so jim Ksaj imajo celo svojega novinarja. Izpeljali ■r . •»«/ irnufO ceio svojega novinarju. izpeljan °mev mandatarja za novo vlado, nimajo pa še k ‘‘“de. Ra,- • • ■ ■ ■ - >----- - J-' ■, . Popustil Radgonski občinski parlament oz del ■|u zapustil demokratom pod metodo pritiska k le i demokratov je bil prevzeli oblast v ob-‘zboljšanje položaja občanov, ker ima za to J ''M, V°ltia Premalo pristojnosti in premalo finanč-!a,° so ,o le dizije politikov in nerealne \ lh^e obljube. Enake možnosti kot je imela stara 1,1 b<} imela tudi nova vlada. u0L da bomo tudi mi državljani pravočasno še KVeČa’1' 'n podrobneje obveščeni o pristuško-iji Bavčarja oz. njegovega ministrstva Izkuš-J metodah s prisluškovanji so še žive zato jih io bega in se bojijo arogance “parata. Ministrstvo, ki bi naj ščitilo ‘4 skrbelo za pravno državo ter za " •H|',Sr,V1|1| te norme, zakone in ustavo samo 'SA VERZEL Gor. Radgona Prečna ul 2 Jovani Štefan! se za namig. Z veseljem se bom lot j! »h, dabermasa, saj sem ga imel prilož-4; d fl k “^prenovljenega. Ob tem lepa napro-°voiiš, da dobrohotno tudi sam namignem k\i to°j’lleneS“‘' C. FROMMA m delček iz nje-“da. V mislih imam njegovo “Zdravo u nailnem dialogu posebej uporabno, M Mijo ČLOVEKOVE DESTRUKTIVNO- da se Še kaj oglasim, z veseljem j ^osim pa Te, da mi dovoliš drobceno ,&talr..r?&,"n' ko' dobrohoten predlog. Vsakršen 1101 “trpronoien premog, vsukucu ^“'Itia' 'udl najm, terja soglasje obeh udeležencev terneljnih pojmov, s katerimi se operira 'L'Primeru so to patriotizem, nacionah-4 ,(1^ iM . r"1 nacionalsocializem, ksenofobija. Mo-' dosegla soglasje o definicijah pojmov, . v »Mati politični enciklopediji«? Ik_ S spoštovanjem LEON ALI SC** groza z jmenom Levstik V^h .l ’ 5 člankom pisca z Bojanom MACUH Smza z imenom Levstik, ko omenja E* in ^neS P'‘^no presenetil ^kB^ dtanko ^uadfpovezlve m ‘pomoči narodno osvobodilnem gibanju ^^io^med nama z Bojanom m '^Dragica Vrbnjak) sorazmerno malo srečanj, Nadjo (Drag }q maja zaMe verižne mno^ suj so se trajale 10 dni in zajele okrog 80 Z, od kmerih so nekmete izpustili že v Soboti, druge pa so nas ‘>dPe’ia^ ^°dm premalo za temeljitejše Tako 1'^2. OJS takratnim vodstvom PNOG°v Šmarju. Začudo pa dovolj za številne NOG v Kresal . tega vodslva (podčr-Bojanove je bll lzrecno poslan »zaradi ftj/ j- rk-A v j> nribil pri povezave m VP0? ^' Ceio predrzen, saj se je kljub tem uspešen n podnevi gjhal z »le- opozon om n predvojaške vzgoje na glavi Mu Abou^ kjer je vsak domačin po vaseh m .Mt »sum jivo osebo«. ki kurirjem Danilom - propagandno uspešna, z Nadjo in kurm e na lerenu saj se je s ponu J v prekmurlu »vse raznesel T -f prl madžarskih okupatorjih, polno« partijko I I P absojwno nemško k' a TmM domačih sodelavcih vzbujalo komando, mn’ o jmej0 tudihudoposle- živčnost tn st>ah, ned acjje ki jih je povzročil kušo, Slovenca iz Maribora, pod zaščito švicarskega veleposlaništva, so privedli celo iz Budimpešte! To dejanje prekmursko-medžimurske tragedije se je končalo s sojenjem v Čakovcu 22. junija 1944. Kar zadeva krivdo Danila Gomiščka je nesporna in dokazana v zaslišanjih m na samem procesu, opisal pa jo je tudi Stane Červič p svojih »Spominih na partizansko leto 1944« (VESTNIK, 22. marec 1984). Krivdo kurirja Danila Gomiščka je treba podčrtati tudi zaradi tega, ker je kljub številnim in konkretnim dokazom že takrat bilo slišati govorice, ki pa jih nevesekdo zadnji čas ponovno pogreva, namreč, da bi naše aretacije bile posledica nekega pisma, namenjenega vajencu v tovarniJosip Benko, Saši Ribnikarju, ki naj bi ga tovarnar domnevno izročil okupatorskim oblastem. To pa sta mi Saša Ribnikar in Desanka Fefer, ki sta bila zaprta z nami, zanikala kmalu potem, ko sta se po vojni vrnila iz internacije. Oba še živila in je to še možno preveriti Razen tega pa Benko rega ne bi mogel speljati, saj je od začetka okupacije za svojo pisalno mizo imel vojaškega komisarja (hadibiztos), ki ni odrejal samo kaj tn koliko mesa m mesnih izdelkov se lahko izvaža (v Nemčijo) ali prodaja vojaškim edinicam oz. civilnim podjetjem, ampak prevzemal tn pregledoval vso - tudi osebno naslovljeno' - pošto. Povrhu tega Benko ni bil tak bedak, da bi v času očitno bližajočega se razsula okupatorskih oblasti, storit takšno neumnost! Kakšna naj bi bila Bojanova domnevna krivda pri »prava!™ v razkrižkem koncu tn v Medžimurju ne vem, gotovo pa je razvidna iz poročil, ki jih navaja Tarča. Vsekakor je res, da je Bojan svoje delo, vlogo in naloge na svojih poteh leta 1944 in po vojni prikazoval precej drugače kot jih je prenesel do mene ob prvem srečanju in kakor mi jih je, ob večkratnih razgovorih v Ljubljani, prikazal Ivan Nemec-Vojko. O tem sva st oba delala zapiske. Ker F. Tarča v svojem »Odprtem pismu« piše tudi o »dvomljivih borcih in dvomljivih aktivistih, da ne rečem celo lažnih«, ki naj bi bili krivi opisovanih aretacij, mislim, da to ni izključeno. To - poleg vrste dokumentov in pričevanj, ki so jih nekateri vse doslej kar odrivali in spravljali v predale - najbolj potrjujejo omenjeni Bojanovi »spomini na partizansko leto J944 v Prekmurju«. V njih Bojan, namreč, opisuje vrsto akcij, organiziranj in reorganizirani pa dogodkov in neresnic pri katerih objektivno fizično ni mogel biti prisoten, saj je od 10. maja 1944, ko se je po začetku aretacij ponoči vrnil v M Soboto k Jožetu Brumnu, Z izjemo točno enega tedna dni, pri Brumnu »ostal sam«, kakor piše, vse do formalne ustanovitve OOOF za Prekmurje, 20. avgusta 1944, kjer je bil prisoten. Vsekakor še tik pred srečanjem z Jožetom Kramarjem-JuŠom. Pri spopotnjevanju te 100-dnevne vrzeli so mu v pisanja spominov pomagali tudi nekateri »dvomljivi borci tn ali dvomljivi aktivisti«, kakor jih imenuje F. Tarča, ki v tem usodnem času za OF v Prekmurju niso vedeli ali sploh niso hoteli vedeti. Zato so jim po vojni prav prišle izjave za priznanje dvojne dobe! Roka roko umiva! Zaradi tega tn zaradi kvazi m iažljivih zgodovinarjev, kljub številni verodostojni dokumentaciji, doslej ni bilo mogoče razčistiti m na pravo mesto postavili vrsto dejstev o zgodovini NOG v Prekmurju in Prlekiji. To nam po dosedanjem sistemu dela tako kmalu tudi v prihodnje ne bo uspelo. Kajti lobi »solunašev« in ljudi, ki imajo resnici nasprotne osebne interese in potrebe, je še vedno prisoten in močan. To marsikje velja tudi za občinske komisije. Zaradi tega bi se reševanja teh problemov in sporov, namesto precejšnjega zanemarjanja doslej, v lastnem interesu in v interesu zgodovinske avtentičnosti, čtm-prej, resno in sistematično, morala lotiti republiška organizacija borcev. ŠTEFAN KUHAR Odprto pismo Irmi Benko Spoštovana gospa Benko! Zgodovina nas uči (položaj na prostoru bivše Jugoslavije pa je najtragičnejša oblika te šole), da se moramo za človeške vrednote boriti v miru. Ko se vrednostni sistem izkrivi - ko postane normalna to, kar je po splošno veljavnih človeških načelih nedopustno - rešitve več ni ali pa je cena previsoka. Če bi se na primer pred petimi ah šestimi leti zgodilo, da bi v Beogradu nekdo predrl gume avtomobila hrvaške ali slovenske registracije, bi bil to resen problem, s katerim bi se ukvarjali policaji, partijski in sodni organi ter mediji. Ljudje bi se nad tem zgražali. Danes pa je že povsem normalno, da avtomobili iz Hrvaške in Slovenijo letijo v zrak. Ali: Še pred petimi, šestimi leti bi se ljudje v Jugoslaviji zgražali ob ugotovitvi, da si je neki tajnik krajevne skupnosti mimo vrstnega reda izsilil obnovo fasade zgradbe, v kateri stanuje. Danes pa je že povsem normalno, da na tem prostoru zakonske predpise izigravajo predsedniki držav (spomnimo se samo MiloŠevičeve in Tudmanove privatne palače). Danes v Beogradu obstajajo agencije, pri katerih lahko naročijo miniranje poslovnega prostora konkurenta ah celo njegov uboj, najrazličnejša zastraševanja in izsiljevanja ali pa kupijo zdravo ledvico ah kak drug potreben organ in tako dalje. Za relativno majhen denar lahko iztaknejo oči nekomu, ki vas je »grdo pogledal«. In vse to postopoma postaja normalno (»bratska« Hrvaška pri tem ne zaostaja veliko). Na tleh bivše Jugoslavije (Slovenija je izvzeta), človeško življenje m vredno po! pipe tobaka, morala in poštenje pa sta nepoznani kategoriji. Kaj se je torej zgodilo v teh petih, šestih letih? Nič posebnega - samo zniževanje kriterijev, navajanje. Najprej smo se sprijaznili s tem, da m problem, Če si neki aktivist u krajevni skupnosti izsili kakšen majhen privilegij. Ko je ta postalo normalno, smo avtomatično kot manj boleče sprejeli dejstvo, da se je nek časopisni urednik udinjal političnemu mogočnežu, da profesorji prodajajo izpite, da direktorji kradejo družbeno premoženje, sodniki obsojajo nedolžne in osvobajajo krive, da politiki vnovčujejo svoj položaj, da se vse bolj uveljavlja poklic izsiljevalec tn ubijalec. Tragiko devalviranja kriterijev vredno vodilnih kriterijev (namesto stalnega zviševanja) lahko doumemo, če vemo, da bi se pred desetimi leti bolj zgražali nad eksplozijo bombe pred zgradbo občinske skupščine, kot se danes, ko vsak dan gledamo sistematično rušenje sarajevskih bolnišnic. V Sloveniji bi morah bm neskončno srečni zaradi tujstva, da lahko živimo normalno, človeka vredno življenje. Ne samo glede na nesrečni Balkan, pač pa tudi glede na ostali svet, je naša država prava oaza varnosti tn duha To je vrednota, ki jo moramo varovati kot punčico očesa. To vam govorim zato, spoštovana gospa Benko (jasno, pred očrni javnosti), ker ste na Čelu podjetja za informiranje. Vi zelo dobro veste, da danes mediji najmočneje oblikujejo zavest ljudi (spomnimo se vloge Televizije Beograd, Hrvaške televizije, časopisov Politika, Globus in drugih pri spreminjanju zavesti srbskega in hrvaškega naroda} Mediji vaše hiše (Vestnik, Murski val) niso pomembneje, vsaj kolikor mi je znano, propagirali lažnih vrednot, spodbujali nizkih strasti in oblikovali izkrivljene zavesti. Skratka, naredili niste nič slabega. Toda postavlja se vprašanje: je dovolj »ne delati slabega«? Za posameznika, navadnega smrtnika - povsem dovolj! Za vas - ne! Vi se morate, v skladu s temeljnimi nalogami novinarstva, vedno boriti za resnico in pravico. Vemo, da v našem svetu od nekdaj obstojajo sebični in destruktivni ljudje - ljudje, ki počno slabe stvari Zato naj bi vsak humanistično usmerjen posameznik deloval pozitivno, novinar pa to mora. Mora tudi za ceno trpljenja in celo za ceno smrti. Spoštovana gospa Benko, Vesnik se ne bori dovolj (govorim o Vestniku, ker Murski val premalo poznam). Morda bo kdo rekel, da nimamo velikih težav, da ljudje ne stradajo, da niso fizično ogroženi Se moramo res spomniti, da smo takšne razlage pretekla leta že poslušali v Jugoslaviji, ki se je nato zelo hitro spremenila v krvoločen zverinjak. Modri ljudje vedo in zgodovina to stalno potrjuje, da je vsak. tudi najmanjši problem - resničen problem. Trdim, da je tudi petminutna zamuda avtobusa za Kuzmo - velik problem. Če na to ne reagiramo, se privajamo na destrukcijo. Vestnik v zadnjih dveh letih ni problematiziral položaja v gospodarstvu naše regije. Ker je ta položaj vse slabši (upoštevajoč dejstvo izgube jugoslovanskega trga, ki jo moramo prenesti kot ceno odmikanja od balkanskega pekla). Zakaj občinska vlada nima razvojnega koncepta (kar ne pomeni mešanje v poslovno politiko podjetij)? Zakaj je zamrlo kultumo-umemi ško Življenje? Zakaj so aktivnosti vodilnih ljudi preračunane na cenene učinke namesto na bistvene probleme? To so vprašanja, na katera bt Vestnik, po logiki svojega obstoja, moral dajati odgovore. Nadalje, iz Dela smo izvedeli, da je predsednik Soboške vlade gospod Ivan Oba! z združenim denarjem asfaltiral cesto do svojega vikenda Vestnik o tem ni spregovoril mu besede. Da se morda ne navajamo? Njegova namestnica gospa Brigita Bavčar je na občinski ravni odgovorna za področje, ki ga, kot zasebni podjetnik, pokriva njen mož. V kapitalizmu kaj takega ni možno. Vestnik je nap ram temu ravnodušen Da se morda ne privajamo? O poskusu rušenja vodstva Mure (ki je po najstrožjih svetovnih merilih izredno uspešna firma) Vestnik ni rekel ničesar. Vsi pa vemo, da bi imelo rušenje tega vodstva katastrofalne posledice za vso regijo, in vsi tudi vemo, da je bilo ideološko motivirano (ne glede na uradne razlage). Niste se opredelili glede političnih in kriminalnih privatizacij v ostalih podjetjih naše regije. Da vodstvo Zdravilišča Moravske Toplice namerno zmanjšuje vrednost podjetja, da bi se po nerealnih cenah dokopalo do delnic, smo izvedeli iz pisma slučajne gostje zdravilišča, na mesto da bi to preučil vaš strokovnjak za gospodarstvo. Vestnikove kulturne rubrike ne zanima dejstvo, da podpredsednica soboške vlade gospa Brigita Bavčar blokira vsako kulturno-umetniško iniciativo v regiji, da gospa Duša Škof prejema povsem spodobno plačo, čeprav je v dveh letih režirala eno samo katastrofalno predstavo, poigravajoč se z Breechtom (in vsemi nami). Informacije o dosežkih umetnikov iz naše regije glavnem dobivamo iz ljubljanskih in zagrebških časopisov. Namesto tega Vestnik objavlja perfidne in nevarne ekshibicije gospoda Štefana Smejo. Temu podobnega je seveda še precej. Spoštovana gospa Benko, to sem vam moral povedali zato, ker so mi pri srcu Prekmurje, Slovenija tn ljudje nasploh, in ker menim, da je novinarstvo odgovorno poslanstvo. Upam, da boste to tudi tako razu meti. Lepo vas pozdravljam! A NEJ SAM V G. Radgoni konec strankarskih spopadov? Do nedavnega smo lahko po dnevnem časopisju (Večer) prebirali strankarske dvoboje iz radgonskega parlamenta (G). Vodenik na eni strani in krščanski demokrati na drugi), danes pa že lahko Čestitamo g Vodeniku, ker je novi mandatar radgonske vlade. No, potrditi ga mora še skupščina in vse bo zopet vredu. Pa n. tako! Nikar naj ne mislijo vsi tisti, ki so doslej dve leti krojili usodo Gor. Radgone m njene okolice (gospodarstva in negospodarstva), da jim bodo pozabljeni vsi grehi, katere so storili. Ne, občani ne bomo pozabili čudno pridobljenih kreditov m protipravno oddanih zemljišč in še česa. To je praktično nemogoče! Zato tudi z raznimi mandatarji ne bomo v bodoče zadovoljni, v kolikor ne bodo poslušali s pomočjo parlamenta nas volivcev in poskušali raziskati nepravilnosti, zdaj že stare vlade. Ne vem, kako bo g. Tropena-uer pogledal ljudem v obraz (seveda mislim zraven tudi njegove ostale patrone), ko ga bodo vprašali za kakšen odgovori? Ali jim ga bo sploh lahko dal? Se sreča, da vsi občani Gor. Radgone ne moremo prisostvovati skupščinskim zasedanjem radgonskega parlamenta, kajti potem bi videli in slišali, da so na najpomembnejših mestih v vladi m še kje drugje sedeli popolnoma nesposobni ljudje, ki so v prvi meri iskali skozi politiko zadovoljevanje svojih lastnih interesov Pa so nekateri poslanci to le sprevideli m to bi lahko že malo prej, ko je bilo še manj Škode, ne pa komaj sedaj, ko Elradovi delavci morajo prisilno jemati Slogine nakupovalne bone ter jih s tem podpirati (trenutno še družbeno podjetje), drugače jih bi že tako m tako vrag vzel!? Kakšen je oz bo začasni mandatar (kmalu bodo volitve in zopet bomo morda izbirali drugega), sam vrag vedi, a zna biti hudo, Če nekdo zasede stolečk, ki so po njem poprej toliko udrihali. Priznati vam moram. da mene osebno že nekaj Časa čisto nič osebno ne moti nobena pripadnost katerikoli stranki, vendar spoštujem človeka, ki ob sebi gleda tudi na druge, če mu je že sreča in simpatičnost naklonila vlogo novega mandatarja. Pravzaprav pa potrebujemo Človeka, ki bo dvignil gospodarsko zaostalo občino Gor. Radgona (ne samo mesto, temveč tudi ostale kraje v njej), nezadovoljne prosvetne in mnogo drugih delavcev, pa tudi tiste, ki jih lahko iz dneva v dan več srečuješ v ‘-potujočem« oddelku Skupnosti za zaposlovanje občine Gor Radgona Občani Gor. Radgone - v Času pred volitvami m med samimi volitvami vam želim veliko razumnosti po drugi strani pa tudi optimizma, saj pravijo, da za slabim vedno pride dobro! BOJAN MACUH Drobtinci 21, 69253 Apače NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEBELICA DANES MI! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odpri te vrata n aši h pos lova I n i c i n se prep ri ča jte: Murska Sobota, Lendavska 39a, tel. 069/33-000, od 9-15 in od 16-19 ure .. z '7^r/ n itiiki ut obilju PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO "KOVINOPLASTIKA” Pavlmjek ing Stefan, ing Irena Murska Sobota, Tamllnova 4, tel. (069) 25174, 21903 PRIPOROČAMO SE Z NAŠIMI IZDELKI - posode za kisanje zelja in repe - posode za razsoljevanje mesa - kadi in sodi za vinogradništvo - cvetlična korita različnih velikosti - plastične plošče za razsekavanje mesa - prirezovanje pleksi stekla za traktorske kabine - modeli za vlivanje betona - reklamni napisi PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE d o o. 60201 PUCONCI 103 S T«teloc 06^-45-011, 45 012 — TelefokE: 06^-45^12 razpisuje prosta dela in naloge PRODAJALCA TEHNIŠKE STROKE Pogoji: - končana trgovska ali komercialna šola - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v 9 dneh po objavi. SALON POHIŠTVA INTERPOM INTERDOM MARIBOR VAS VABI, DA OBIŠČETE: * SALON POHIŠTVA v Prešernovi 1 in * SPECIALIZIRANI SALON KUHINJ IN JEDILNIŠKEGA POHIŠTVA na Ruški 104 (STUDENCI) Posebne ugodnosti v novembru: ♦ NAJCENEJŠE MASIVNE HRASTOVE KUHINJE • GOTOVINSKI POPUSTI DO 43% * RAZPRODAJA POLIZDELKOV TER ELEMENTOV ♦ KREDITI DO 36 MESECEV Sedežne gatniture - izvozni modeli, kavči, trosedi ležišča - izjemen design in barve. POMURSKA ZALOŽBA MURSKA SOBOTA Lendavska 1 objavlja JAVNO DRAŽBO Za prodajo osnovnega sredstva: KOMBI IMW 220 D, nosilnost 1750kg, z mercedesovim motorje”1 in velikim kesonom, leto izdelave 1979, generalno popravljen, izklicna cena 280 000,00 SIT. Javna dražba bo 27. 11. 1992 ob 11. uri na dvorišču podjetje Pomurska založba Lendavska 1. Vsi, ki plačajo varščino v višini 10% izklicne cene, imajo pravico udeležbe na javni dražbi. Ogled osnovnega sredstva je možen uro pred začetkom javne dražbe. SVET SKUPNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH VZGOJNO-IZOBR* ŽEVALNIH ZAVODOV razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: , - da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo pravne akonomsM « pedagoške smeri, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po razpisa na naslov: Skupnost zavodov, Trstenjakova 73, Murska Sobota, s pripisom ** razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. i PO UGODNIH CENAH ŠE NUDlB' . * ogrevalno tehniko * Danfoss sistem I ------- • plinske peči * oline . * vse vrste klinastih jedw* “ 1 . * oarrrjEDO tehnik I* hladilno tehniko ■* filtre za gorivo In zrak I* bakrene cevi od 5 do 22 * železnino I * bakrena kolena * i od S do 50 akumoMoffe lahko M* I na 2 čeka v TRGOVINI 1HERM0 nCHNIK, Špelin« !9' I MARIBOR - TEZNO, TEL 062/414-56^ Ob nakupu v vrednosti nad 2.000 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju, ki bo 28. novembra in 19. decembra. NAGRADE: darilni bon za 50.000 SIT, darilni bon za 30.000 SIT, darilni bon za 20.000 S1T in 50 manjših nagrad! Minimarket Slavica VIHER APAČE 41, tel. 069/69-015 je odprta od 1 do 18. r soboto no Z dbu, • nedeta od u ® te Pridite in se prepričajte o naši ponudbi. Konkurenčne cene. JEKLO VTEHNA PREŠERNOVA 1,62000 MARIBOR, TEL.: (062) 222-450, 222-289 SOBOŠKA JEKLOTEHNA ODSLEJ BOLJE ZALOŽENA! • Belo tehniko in drobne gospodinjske aparate prodajamo na 7 čekov. • Avdio- in videotehniko UNITEC lahko kupite na 5 čekov. Ob gotovinskem plačilu je 20% cenejša. • V zalogi kopalniška oprema, keramika, elektromaterial, orodja, železo, tapete Obiščite nas v Cvetkovi ulici 2 a v Murski Soboti ali nas pokličite po telefonu, št. je (069) 21 917 __________________ Prodajamo vse OD AVTOMOBILA DO VIJAKA! TRGOVINA Z BLAGOM ZA ZABAV Grazer Strasse 10, Feldbacn. 9943 663 83 74 42, 9943 3152 & PONUDBA ZA AVTOMATE P CADO--ŠPORT DART« 3000 DEM (nOTk . »MARK - DART« 1500 DEM ([»* , “POOL-BASTER« 2000 DEM (reD!je- Poteg tega vam ponujamo r druge igralne avtomate, *< 40 fjeni z žetoni, kontrolorji kovaik vsem, kar spada zraven. ,innroi» Za obisk in nakup se Prl" WUSCHER CLUB Dr. Kamnite! Bed Radte^ Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in inženiring 61370 LOGATEC, TOVARNIŠKA 36 SLOVENUA-TUGOSLAVIJA Telefon (0611 741 71 l Id« 31656 Kil YU LOGATEC teiefoM (0611 741279 PRENOVO STA VBNEGA POHIŠTVA IN ENAKE PRODAJNE POGOJE VAM ZAGOTAVLJAMO V SODELOVANJU S POSLOVNIMI PARTNERJI PRODAJNI PROGRAM termopan in vezana okna ter balkonska vrata, polkna, rolete, žaluzije in vhodna vrata z montažo * na objektu ter notranja vrata in strešna okna PRODAJNA MESTA LOGATEC, Prodajni salon (061) 741 711 MURSKA SOBOTA, prodajalna Lip Bled, Cvetkova ulica 1 a, tel.: (069) 22941, 22942 MARIBOR, Barbi, tel.: (062) 510901 SP. DUPLEK, Kemdi, tel.: (062) 681 320 J Kaj smo Zeleni Prekmurja doslej napravili? To je naše delo: ' da se ločeno zbirajo odpadki v soboški občini - do leta 1994 se bodo po vsej občini; - da v lendavski občini kmalu ne bo več divjih odlagališč odpadkov; - da se v soboški občini odpravljajo divja odlagališča odpadkov; - da ni več smetišča pri Rimski Čardt; - da so v soboški kafileriji zamenjali biofilter; - da /e pripravljena dokumentacija za soboško Čistilno napravo; - da ima puconska tovarna KEM A čistilno napravo; ' da je na Goričkem in v Lendavi zasajen melioriran breg Ledave; " da so začeli revitalizirati Copekov mlin kot objekt naravne in kulturne dediščine; J da se je spoznalo, kako pomembna gospodarska delavnost je blagi turizem; - da bo Bukov niča nekoč vzorna turistična vas; I da je sprejet odlok o gradnji (lepih) hiš, ki sodijo v kulturno krajino; ' da je zagotovljena polovica sredstev za revitalizacijo Likačeve struge pri Bakovcih; - da se je začela graditi Železnica na Goričko - prvi je to v republiški skupščini zahteval naš poslanec; - da se obnavlja cesta M-10 - zakaj, glej zgoraj; - da se bodo pri javnih novogradnjah gradila parkirišča za invalide; - da se bo začela zbirati embalaža od škropiv; da ima soboška občina zaposlenega svetovalca za ekologijo; da bi lahko več? Saj bomo, samo volite nas! Zeleni Slovenije Zeleni Prekmurja izklicna cena k!jPIJSKA ZADRUGA HOTIZA-POLANA, z.o.o 116 151, 69220 LENDAVA Rsuje pp sklepu upravnega odbora JAVNO dražbo P^ajo naslednjih osnovnih sredstev: "(sdsetvsnik, leto izdelave 1981, širina 220 cm, izklicna cena j ? ^6.00 S|T za sladkorno peso, leto izdelave 1981 3 SIT 1. za pšenico, leto izdelave 1986, izklicna cena 41.053,00 SIT za sladkorno peso Neptun, leto izdelave 1986, izklicna cena 5. ^-000,00 SIT $50000 23 s^komo peso Neptun, leio izdelave 1987, izklicna cena dražba bo 2. 12, 1992 ob 9 uri v prostorih KZ Hotiza-Polen a v Hotizi 151. statev je možen vsak delovni dan med 7. in 12, uro na sedežu 10% ^^©nec mora pol ure pred začetkom dražba položiti varSčino v vi&lni cerie Pn Wagain> zadruge ali pa nakazati na žlroračun št 51920* osnovnih sredstev pod zap. M, 2, 4 In 5 velja poseben pogoj, da so S ^^o pogodbo zaveže opravljati storitve s temi osnovnim! sredstvi za ti. * Kmetijske zadruge Hotiza-Polana po naročilu zadruge vsaj 5 let po Pogodbe dolžan kupnino za osnovna sredstva po tej pogodbi plačati v 15 dneh od . l>- ' Kupne pogodbe. Plavila dražbe bodo objavljena neposredno pred začetkom. °OUTIQUE l^IJA KLEMENČIČ >1 RADIN RADENCI ® 65 541, int. 556 bajamo vrhunske izdelke najboljših slovenskih izdelovalcev ^nih oblačil, modnih dodatkov, kozmetike, zlatnine, usnjene ^nterije, umetniške slike in drugo. železo 0 8,10 V ZALOGI VES GRADBENI MATERIAL, KMETIJSKA MEHANIZACIJA, ZAŠČITNA SREDSTVA, KRMILA IN GNOJILA unikatna darila! LESNINA LGM P.C. Maribor, d.o.o., v sodelovanju s podjetjem REBELLION, d.o.o., Maribor v trgovini LESNINA LGM MURSKA SOBOTA, Markišavska 9 POSEBNA PONUDBA LAMELNI PARKET - 830.00 SIT/m? s p. d. Prodajamo ves GRADBENI in IZOLACIJSKI material, prav tako OKNA, VRATA, KERAMIKO, KOPALNIŠKO keramiko itd... INFORMACIJE PO TELEFONU: 069 21 396 32402 32403 PRIPOROČAMO SE! Na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Gornja Radgona (Ur. objave občin Pomurja, št, 11/92) je Izvršni svet SO Gornja Radgona na seji dne 18. 11. 1992 sprejel RAZPIS za dodeljevanje posojil iz sredstev občinskega proračuna in sredstev Ljubljanske banke - Pomurske banke, d.d. za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Gornja Radgona - sredstva občinskega proračuna v višini 1.700.000 00 SIT - sredstva LB-PB, d.d.. v višini 1,700.000,00 SIT SKUPAJ znesek razpisanega posojila 3.400.000,00 SIT POSOJILO SE DODELJUJE ZA NASLEDNJE NAMENE; 1. Zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje, 2, Nakup osnovnih sredstev, če se tako zagotavljajo nova delovna mesta. 3, Urejanje poslovnih prostorov, v katerih se bo dodatno zaposlovalo. Najvišji znesek posojila za vsakega novozaposlenega delavca znaša 6.000 DEM v tolarski protivrednosti (tečaj banke R Slovenije). Najvišji znesek iz 2. in 3. točke znaša 8.000 DEM v tolarski protivrednosti (tečaj banke R Slovenije). UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV POSOJILA Posojilo lahko pridobijo občani, ki samostojno opravljajo dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja, podjetja v zasebni lasti, in občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na sodišču priglasitev za vpis podjetja v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Za posojilo lahko zaprosijo stalni prebivalci občine oz. nosilci dejavnosti, ki imajo sedež obratovalnice ali podjetja v občini Gornja Radgona. DRUGA DOLOČILA Prošnje za dodelitev posojila se vložijo v 15 dneh od dneva objave razpisa pri oddelku za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti občine Gornja Radgona. Prošnji je potrebno priložiti investicijsko informacijo na predpisanem obrazcu. Obrazec dobijo prosilci v sprejemni pisarni občine Gornja Radgona Doba vračanja posojila je 2 leti ob enoletnem moratoriju. Posojilo je brezobrestno. Nominalna vrednost glavnice se veže na vsakokratni tečaj SIT v odnosu na DEM (tečaj banke R Slovenije). Prosilci lahko vložijo prijave le za enega od navedenih namenov. Sklep o dodelitvi posojila bodo predli prosilci v 8 dneh po sprejemu v Izvršnem svetu SO Gornja Radgona. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. IZVRŠNI SVET api trade Mlajtinci d.o.o. Mlajtinci 37la, 69221 Martjanci & GORENJE LEASING KMETJE, UPOKOJENCI, BKMM,' OBRTNIKI POSTANITE LASTNIKI: - barvnega televizorja, - električnega, plinskega ali kombiniranega štedilnika, - hladilnika ali zamrzovalnika, - pomivalnega, pralnega ali sušilnega stroja itd. ZNAMKE GORENJE NA SODOBEN NAČIN: - 25 obrokov, - zagotovljena cena - stalni obrok, - izdelek dobite takoj po podpisu pogodbe oz. po dogovoru - garancija in servis zagotovljena. Informacije: tel., telefaks (069) 48193 - tudi zvečer ali osebno na našem naslovu. Obvestilo kmetovalcem! Vse kmetovalce živinorejce v občini Lendava obveščamo, da je v sklopu republiške pomoči za odpravo posledic po suši možno pri vaši kmetijski zadrugi naročiti omejene količine merkantilne koruze, pod nekoliko ugodnejšimi pogoji. Rejci, ki imajo farmski način reje (krmljenje iz vreče) te koruze ne morejo kupiti. Vse informacije lahko dobite na sedežu vaše kmetijske zadruge oz. pri sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava. Izvršni svet SO Lendava Vestnik je zanimiv, Turistična kfnsl^ko In podjolje d,«.«. KUUČAROVCI 19 VU-69242 Križevci pri Ljutomeru Tel.:069/87-731 Akcijska prodaja gradbenega materiala: opeka (modul) 6/1 cement kos 21 SIT vreča 390 SIT apno stropni nosilci, 3,6 m, 1 m strešniki Bramac vreča 327 SIT 227 SIT kos 63 SIT armaturne mreže 9,5/6 armaturne mreže 5/4 kg 50 SIT 4.900 SIT 1.100 SIT Cene so brez prometnega davka! TV SLOVENIJA 1 9.30 Moja družina in druge živali, angl, nadaljevanka - 10.00 Lutkovna igrica - 10.20 Zelena ura - 11.20 Alpe-Donava--Jadran - 11 50 Poslovna borza - 12.00 Poročila - 14.15 Inventura, slovenski film - 16.20 Gospodarska oddaja - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Tok tok, oddaja za mlade _ 9.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 2000 Forum - 20.30 Uspeh, nemška nadaljevanka - 21.20 Bagdad Cafe. amer, nanizanka - 21.50 Dnevnik 3 - 22.20 Sova Beverly Hills. amer nanizanka; Noč živih mrličev, ameriški film (Čb) Drugi program 16.20 Sova, ponovitev - 18 00 Studio Maribor - 19.00 Jazz in blues -19.30 Dnevnik TV RAI - 20.00 Štiri v vrsto. TV-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 20.55 Večerni gost - 21.45 Studio City - 23.15 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Šolski program - 11.30 Legenda in resničnost - 12.00 Poročila - 12.05 Ko se svet vrli, serijski film - 13 30 Mikser M - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 S klovni prihajajo solze, serijski film - 16 00 Poročila - 16.05 Nemščina - 16.35 Malavizija - Bevetly Hills. serijski film - 17 30 Hrvaška država in ljudje - 18 00 Poročila - 18.05 Turizem - 18.35 Santa Barbara, serijski film - 19 15 - 19.30 Dnevnik - 20 05 Modri ameriški film - 22 35 Dnevnik Slika na sliko - 23.50 Poročila Risanka baržun. - 23.00 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Avstrija v sliki - 10.00 Ruščina - 10.30 V srce divjega zahoda, komedija - 12 15 Reportaže iz Avstrije - 13 00 Cas v sliki - 13 10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Lorenu in sinovi - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v stiki - 18.05 Mi - 18.30 Sedem brez - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20.15 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa - 21 45 Zdravje - 21.55 Pogledi s strani - 22.05 Tisoč bankovcev, komedija - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Večerni šport - 23.50 Smrt prihaja po prstih, kriminalka TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.35 Čez dan. informativni program - 9.00 Sosedje. TV-roman. pon. - 9.50 Loto - 10.00 Dallas, ameriška serija, 101 del Preiskava - 10.50 Igta - 11.05 Sotrpini. rehabilitacijski magazin - 11.20 Pomoč v duševni stiski - 12.00 Poročila - 15.30 Nogomet: Glasgow Rangers-Olympiaue Marseille, posnetek - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Podjetniška šola - 17,45 Svet denarja - 18.00 Okno -18.55 Vprašanja kristjanov - 19.00 Zabavna glasba s to-plisto - 19 25 Igra - 19.40 Večerna prav-[jica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Dallas, pon - 21.40 Panorama, svetovna politika - 22.45 Ob Antonionijevi 80-letnici - 0.05 Dnevnik, nato dnevnik BBC-ja RTL NOVEMBER SOBOTA TV SLOVENIJA 1 NOVEMBER NEDELJA ----OH- TV SLOVENIJA 1 NOVEMBER PONEDELJEK < DECEMBER U TOREK TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 DECEMBER SREDA ■ DECEMBER UETFlilDtlk RADIO MU - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne ludi SV 648 kHz U) 0) PO 00 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 7 50 Radovedni Taček - 8.05 Lonček, ku haj - 9.15 Klub klobuk - 11 10 Zgodbe iz školjke - 12 00 Poročila - 14.35 Večerni gost - 15 25 Ostržkove prigode, ital, nadaljevanka - 16.20 Marijana, franc risanka - 17 00 Dnevnik 1-17.10 Clive James na safariju, angl, oddaja - 18.00 Prisluhnimo tišini - 18 30 Kuharski nasveti Paule Bo-cuseja - 19.00 Risanka - 19.15 Žrebanje 3 x 3 - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Utrip - 20 40 Komu gori pod nogami? - 21.45 Hiltoo. Bangkok, avstral nadaljevanka - 22 35 Dnevnik 3 - 23.10 Sova Drugi program 14.20 Tok tok - 16 15 Sova 17 35 Poglej in zadeni - 18 20 Videomeh - 18 50 Cirkuški festival v Monte Carlu - 19 30 Dnevnik ORF - 20.00 Čarobnost plesa in glasbe Caneras. Domingo. Pavarotti - 20.25 Veliki stezosledec m dekle Thursday. ameriški film - 22.05 Akcent - 23.35 Koncert ansambla L' 2. posnetek iz Dublina HTV 1 9.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.30 Šolski program - 11.30 Hrvaške zgodbe in novele - 12.00 Poročila - 12.05 Moč in slava, serijski film -12.35 Allo. allo. serijski film ~ 13.05 Slika na sliko - 13.50 Poročila - 13 55 Pozdravi iz domovine - 14.25 Šaljivi hišni video - 15.15 Beveriy Hills. serijski film - 16.00 Poročila - 16.05 Hrvaška knjiga -17.00 Turizem - 17.30 Televizija o televiziji - 18.00 Poročila - 18.20 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.20 Smrtonosno srečanje, ameriški film - 22.00 Usode - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila 9 10 Ziv žav - 10.00 Eba in Didrik švedska nadaljevanka - 10.30 Ansambel Tni-tamora Slovenka - 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Poročila T 12.05 Kmetijska oddaja - 13.05 Begunci - 15.45 Življenje Klima Samgina. ruska nadaljevanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Proti svetlobi, ameriški film - 18.40 TV-mernik - 19.05 Risanka - 19.20 Slovenski loto - 19.30 Dnevnik 2 - 20.00 Zrcalo tedna - 20.30 Zdravo - 21.35 Življenjske preizkušnje, angl, serija - 22.25 Dnevnik 3 - 22.50 Sova Drugi program 12.30 Športna nedelja: posnetek slaloma (m) - 13.45 Tenis - Ivaniševič : Becker - 15.15 DP v nogometu - Mura : SCT Olimpija, posnetek iz M. pobote - 17.00 Bloudkove nagrade - 17.20 Dokumentarec meseca: Skrivnostna polja barv - 18.00 Sova 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Druga godba - 20.30 TV-prodaja nepremičnin - 20.30 Clive James kot avtomobilski dirkač. angl, dokumentarna oddaja - 21.20 Leninov vlak, nadaljevanka - 22.20 Mali koncert - 22.25 Športni pregled. 9.10 Otroški program - 9 50 Uspel, nemška nadaljevanka - 11.00 Utrip. Zrcalo tedna - 12.00 Poročila - 16.20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Radovedni Taček - 17.25 Risanke - 18.10 Obzorja duha - 18.45 Moja knjiga o džungli, nemška serija - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Volitve: Stranke z volilci - 21.40 Mednarodna obzorja: Nemčija - 22.20 Dnevnik 3 - 22.55 Sova Drugi program 16.15 Sova - 17.30 Športni pregled - 18.00 Studio Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Besede, besede. TV-igra - 20 30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 21.00 Gospodarska oddaja 21.30 Sedma steza, športna oddaja - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah 22.45 Trip. ameriški film - 0.00 Kriminal. HTV 1 9.00 Zgodbe iz Školjke - 9.50 Šolski program - 11.00 Sedma steza - 11.30 Prisluhnimo tišini - 12.00 Poročila - 14 55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 15.40 Trip. ameriški film - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Lonček, kuhaj! - 17.30 Risanke - 18.05 Po belih in črnih tipkah - 18.35 Otroška plesna predstava - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Volitve: Stranke z volilci -21.40 Sestre, amer, nadaljevanka 22.30 Dnevnik 3 - 23.15 Sova: Haggard II. angl, nanizanka; Be-verly Hills. amer, nanizanka. Drugi program 15.00 Mednarodna obzorja: Nemčija - 15.35 Sova - 17.20 Svet poroča - 18.00 Studio Koper -19.00 V službi rock’n'rolla - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Besede, besede, TV-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka - 21.00 Svetovni dan boja proti aidsu, večer s C. Porterjem - 22.10 Osmi dan - 23.00 Svet poroča. 10.00 Risanka - 10.25 Po belih in črnih tipkah - 11.00 Sestre, amer, nadaljevanka - 12.00 Poročila -17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Klub klobuk - 19.10 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20.05 Film tedna: Sladkorček. nemški film - 21.30 Sprehodi po stari Ljubljani -22.05 Dnevnik 3 -22.40 Sova: Radio FM, amer, nanizanka; Beverly Hills. amer, nanizanka. Drugi program 15.55 Osmi dan - 16.40 Sova - 18.00 Studio Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Besede, besede. TV-igra - 20.30 Športna sreda - 22.30 Ljubljanski oktet. HTV 1 10.00 Program za otroke - 10.45 Šolski program - 12.00 Poročila - 14.50 Športna sreda, ponovitev - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Eba in Didrik. švedska nadaljevanka- 17.40 Živ žav - 18.25 Že veste.. izobraževalna oddaja - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Volitve: Predsedniški kandidati z volilci -21.40 Tednik - 22.35 Dnevnik 3 - 23.20 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Zastrupitve v Blackheatu. angl, nadaljevanka. Drugi program 16.45 Sova - 18.00 Studio Koper - 19.Ou Videolestvica - 19.30 Dnevnik TV Koper - 20.00 Besede, besede, TV-igra - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka -21.00 Podnebje in Človek, angl, serija - 21.55 Umetniški večer. PETEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 715 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.15 Mali oglasi - 9-00 Borzni utrip - 9 15 Mariborsko zvočno pismo -9.30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10.00 Poročila 10.30 Prireditve - 11.30 To bi moral biti kabaret - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17.30 Alternativno - 18-00 21 232 - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Doneča Avstrija - 10.30 Dolgo vroče poletje. film - 12.30 Halo. Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Poročila se bom z direktorjem, komedija - 15 10 Čarobne minute - 15.30 Otroški spored - 16.00 Spored po željah - 17.00 Mini Čas v sliki - 18 00 Cas v sliki - 18 05 Avstrija v sliki - 18.30 Dvorec ob Vrbskem jezeru - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Razumete šalo? - 21.50 Novo v kinu - 21.55 Zlata dekleta - 22.20 Čarovnice z otoka Bay Cove, film - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Maščevanje Johnnya Coola, film -1.40 Ex Libris TV MADŽARSKA 6.10 Dobro jutro. Madžarska, magazin, vmes vaška TV z vaškim doktorjem - 8.05 Reformatorski verski program - 8 15 Za otroke in ne le zanje - 12.00 TV-magister. izobraževalni program - 13.30 Panorama pon - 14.30 Videospoti - 15.00 Komunikacije sveta - 15.30 Paravan. Judit Endrei - 16.00 Kompjuter v teniških copatah. Disneyjev film - 17 50 Modna revija - 18.15 Flamandski večer - 18 40 Čista norija - 18.55 Razglednice iz Flandrije - 19.15 Za otroke, frlamandske pravljice - 19.30 Gremo v muzej - 20 00 Dnevnik, telešport - 20.40-24.00 Flamandski večer - 20.55 Mira, belgijski film - 22 30 Čista norija. 2. del - 22.50 Stravinski - 23.25 Zabavnoglasbeni festival Torhout Werter - 0.05 Dnevnik, nato dnevnik BBC-ja 6.00 Poročila - 7.30 Dobro jutro. Nemčija - 8.45 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.05 Dr Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj -12 30 Mladi m strastni I - 13.20 Santa Barbata - 14.15 Springfiel- i dova zgodba - 15.00 Qumcy - 16,00 Hans , Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je ; vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Potočila 1 -19 15 Eksploziv -19.45 Dobri časi. slabi časi - 15 H-art^na ^%&>a ■ 11 15 Dvo vte ar. >lxbV*.sro 11,15 tla 1,r RTL HTV 1 8.30 Poročila - 8.45 Slika na sliko - 9.30 Hucklcberry Finn in prijatelji - 10.00 Poročila - 10,05 Zadar: Prenos maše iz cerkve sv, Šimuna - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 13.30 Mir in dobrota - 13.30 Hišni ljubljenci - 13.55 Nedeljski Živec - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Igrani film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Michelangelova pomlad - 20.55 Sedma noč - 22.35 Dnevnik ■ 23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila 7.00 Dobro iutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Lutke - 12.00 Poročila - 12.05 Svet Se vrti, serijski film - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila -14.05 Slika na sliko - 14.50 Odletel bom. serijski film - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija: Huckleberry Finn in prijatelji - 17.30 Hrvaška država in ljudje - 18.00 Poročila - 18.05 Župnik brez vernikov, dokum. oddaja - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hrvaška v svetu - 20.50 Tisto je bilo takrat, to je zdaj, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pozor, kultura - 9.30 Kulturni zajtrk - 10.15 Narava v človekovih rokah - 11.00 Tiskovna konferenca-12.00 Tednik -12.30 Vsakdanjik - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Rdeči čeveljci, baletni film -15.30 Otroški spored -15.55 Pregled sporeda za prihodnji teden -16.15 Svet češkega otroškega filma - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 X-Large - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Sedem brez - 19.30 Čas v sliki -20.15 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa - 21.30 Spolnost, laži in gospodinjski aparati - 22.05 Vojvodina - 22.50 Mirovno praznovanje - 0.45 Klasična glasba 9.00 Cas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Poročila se bom z direktorjem - 12.05 Gorska vasica Guarda - 12 15 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Nesporazumi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Lorentz in sinovi - 14.45 Tramvaji sveta: Nagasaki - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Blagoslovljena ekipa, kriminalna nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 šport - 20.15 Športna arena - 21.15'Pogledi s strani - 21.25 Dva supertipa v Miamiju - 22.45 Iskanje, melodrama TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 6.40 Vaška TV. magazin - 7.25 Risank, za otroke - 7.50 Biblijsko sjx>roči1o - 8.05 Kava s smetano, jutranje kramljanje - 8.30 Nedeljski migažin z nedeljsko kuhinjo - 11.00 To delajte v moj spomin, prenos iz kraja Mdriapdcs - 12.05 Koncert čimbora - 12.50 Kadeči se polotok, Kamčatka - 13.15 60-letnica Ferenca Bčresa - 13.50 Televideo 92 - 14 05 Serijski film -14.55 Kamera variete - 16.00 Barkochba -16.40 Ortodoksni verski program - 17.00 Disney: Rucm-n, Zorro. Poslednji vitez. Gumijasti medvedki - 18.45 Nogomet - 19.30 Teden, dnevnik, telešport - 20.40 Kostumograf, angleški film - 22.50 Žrebanje loterije Bongo 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times, poslovne novice - 8.35 Čez dan. informativni program - 9.00 Disneyjevi filmi in risanke, ponovitev-10.45 Igra- 12.00 Poročila-14.40 Ž. Rokomet: Madžarska - Koreja, prenos -16.20 Potovalni kviz -17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 107. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.10 Kupil bom to žensko, 107. del mehiške senje - 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Dimenzija, rezultati znanstvenih raziskav - 18.45 Katoliška kronika - 18.55 Čez dan - 19.15 Igra - 19.35 O veti za otroke - 19.40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20,40 Ars mušica, zgodovina madžarske glasbe - 21.05 Ka-kuk Marci, TV-igra - 23.25 Svet videa - 23.55 Dnevnik, nato dnevnik BBC-ja HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Majhen svet - 12.00 Poročila - 12.05 Svet se vrti - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 S klovni so prišle solze -16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija - 17.30 Hrvaška država in ljudje - 18.00 Poročila - 18.05 Kulturna dediščina - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20,05 Jean-Paul Sartre, dokum. serija - 21.00 V velikem planu - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Risanke - 12.00 Poročila - 12.05 Svet se vrti - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 S klovni prihajajo solze - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Malavizija -17.30 Hrvaška država in ljudje - 18.00 Poročila - 18.05 Preteklost v sedanjosti - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Antonieta. francoski film - 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Pan-optikum - 10.30 Resnica je vse. komedija - 12.05 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Lorenu in sinovi - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po Željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Blagoslovljena ekipa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Dežela dolin - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 Zvezde z juga -22.45 Moj oče. moj sin, film -0.15 Manni* 9.00 Čas v sliki 9.05 Roseanne - 9.30 Kultura - 10.00 Quens comrade, ponovitev - 10.30 Moj oče, moj sin - 12.00 Švicarska zaščita - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Lorentz in sinovi - 14.45 Družina Meier - 15.00 Otroški spored - 15.05 Niklas, mladenič iz Flandrije - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po Željah -18.00 Čas v sliki -18.05 Me ženske - 18.30 Blagoslovljena ekipa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dekliška leta, film - 22.15 Zorc, snož brez meja - 23.05 Čas v sliki - 0.45 Molčeče ustnice, melodrama TV MADŽARSKA HTV 1 7.00 Dobro iutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Hrvaške zgodbe in novele - 12 00 Poročila - 12.05 Svet se vrti - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14 05 Slika na sliko - 14.50 Dežnik, serijski film - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Mal a vizija - 17.30 Hrvaška država in ljudje - 18.00 Porodila - 18.05 Znanost in mi - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Spekter - 20.50 Iščem sorodno dušo, humor, serija -21.25 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik -23.00 Slika na sliko - 23.50 Poročila SOBOTA - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan , - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Ponudba v trgovinah - 9 00 Predstavljamo vam 10.00 Poročila - 10 30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13 00 Slovo 10 00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročita - 17.00 Prireditve - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija NEDELJA - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in Čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše Želje s čestitkami in pozdravi - 18.00 Panonski odmevi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TV AVSTRIJA 1 9.05 Čas v sliki - 9.05 Roseanne - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Francoščina - 10.30 Gypsy Colt. film - 11.50 Črno oa belem - 12.15 Ruska zima - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Lorentz in sinovi - 14.45 Bogovi in junaki antike - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Blagoslovljena ekipa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Dobre stare melodije - 21.3' Zvezde juga -23.05 Čas v sliki - 23.10 Bellissima. melodrama -1.05 Tisoč mojstrovin PONEDELJEK - 5 40 Prebujajte se z nami -7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan .. - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini -8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8 15 Mali oglasi -9.00 Porabsko zvočno pismo - 9 15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija -Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 1600 16 30 Poročila - 17.00 Evropa v enem tednu - 17.30 šport - 18.00 S kranščakom. cekron pa z ma-relof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.30 Cez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Ne vrni se nikoli, 3. del angleškega filma - 11.00 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bor to žensko, 108, del mehiške serije - T.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Makovi cvetovi - 18.45 čez dan - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Dinastija Strauss, avstrijska serija o slavni dinastiji glasbenikov - 21.45 Aktualno -22.10 Čar športa; italijanski nogomet. ameriška košarka in drugi čudeži - 23.50 Dnevnik, nato dnevnik BBC-ja 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.45 Čez dan, informativni program - 9.GO Na konju smo, 36. zadnji del nemške serije - 10.00 Miami Vice, ameriška kriminalka - 11.00 Igra - 11.15 Hiška lutk; za otročke, mamice in očke - 12.00 Poročila - 16.00 Ž. rokomet: Madžarska - Španija, prenos - 17.05 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.15 Kupil bom to žensko. 109. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00.Za mnogostransko mladino - 18.30 Kulturni referent - 18.45 Za boljši jezik - 18.55 Čez dan - 19.15 Igra - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, tele-šport - 20.40 Miami Vice, kriminalka - 21.40 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 22.40 Kronika, dokumentarna serija - 23.45 Dnevnik, nato dnevnik BBC-ja TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin 8.00 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8.35 Cez dan. informativni program - 9.00 Viljem Teih francoska serija - 10.00 Zvezdniški inventar, Bela Emyei - 11.00 Igra - 11.15 Letni kolobarji, program za upokojence - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko, 110. del mehiške serije - 17,50 Svet denarja j 18.00 Magazin za menedžerje - 18.45 Čez dan - 19.05 Zabavna glasba - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Bodite ta večer z menoj, spored Tamasa Vitrayja - 22.10 Aktualno - 22.35 Svetovni vzori - 23.30 Dnevnik, nato dnevnik BBC-ja TOREK - 5.40 Prebujajte $e z nami - 7.00 Druga jutranja kronika -7.15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - kost oziroma gost dneva, mali oglasi glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila) - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slkovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestita - 16.30 Poročila - 17 00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija S rt ■M rt N Vi Vi n rt E M O 6.00 Belle in Sebasttan - 8.00 Klack - 9.00 Najstniki z Beverly HiUsa - 10.00 Družina. *cežka« šest milijonov dolarjev - 12.00 Winspector - 12.30 Michet Vaib lani - 13.00 Želve - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Ukraman - 14.25 Policijsko poročilo - 14.55 Knight Rider - 15.50 Ekipa A - 16.50 21. hmp Street -17.45 Cena je 1 vroča - 18.15 Družinski dvoboj - 18.45 i i Poto&U - 19.15 Beverlv Hills. 90210 \ - 20 15 posvečene*. komedija \ ‘Kontak.vna oddaja - 23 00 T4eMa- \ CAm — 0 30 RTL 6.00 Otroški spored - 10.00 Umetnost in poslanstvo - 10.05 Mož iz Atlantisa - 11.00 Nebeški psi z Boragore - 12.00 Zvezde narodne glasbe - 12.30 Tropska I vročina - 13.30 Pustolovščine Natty Gann -16.00Ekipa 17.00 Aladin. pustolov- , siri Etan -18.45 Poročila - 19.16 Dan kot l noben drug - 20.15 Sanjska poroka \ -21.55 Spleglov tv -magaZm - 22 .40 Prime RTL RTL RTL 6.0d Poročili 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.45 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.05 Dr. Welby - 11.00 Viva - 1’ 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 l Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova ! zgodba - 15.00 Quincy - 16 GO Hans Me- Tm - 21 W PLaVbcrj Late - G .00 iser - 11.00 Tvegano -17,30 Cena je vroča j - 1B.00 Enajst 99 - 18-45 Poročila - 1915 'Eksplozivno - 19 -45 Dobri Časi. slabi časi । - 7.0 AS Spanec, bzez konca. \ - TL AS - Tl AS Deset pted deseto \ - Giotto ti 6.00 Poročila — 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.45 Oven Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.05 Dr. We1by - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Me-iser - 17.00 Tvegano -17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 8.45 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10,05 Dr. Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Me-iser -17.00 Tvegano -17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 ------------------ Eksplozivi - 19.45 Dobri čast, slabi časi I “ 20.15 Ugrabitev Karija Svrensona, kti- I - 10.15 Ring mušketirjev, film - 11.15 1 minalka — 11.15 Sternov tv-magazin \ Zot c — mol brez meja —11.15 Eksplozivno — 13.15 Gotisclialk — 0.00 Sunset Bear \ - 11.15 Gottaobalk - 0.00 Ved m zakon l ■-OO Grozljivo prijema Ornima - 1.10 — X -OG priitVri* dtlilina 6.00 Poročila - "t.OO Dobro jutro. Nemčija - 8 45 Owen Marshall - 9.45 Bogat in lep - 10.05 Dr. Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mladi in strastni - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy 16.00 Hans Me-iser -17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15, Eksplozivno - 19.45 Dobri Časi, slabi Časi - 20.15 Male glasbene zvezde - 21 15 Klic \' v sili - 22 15 Spoitnik le ta - 23 AS Gottsc- Q .00 7\akon v Lqr — l GO Giolijivo pilotna družina SREDA - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8 15 Mali oglasi - 9-00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, kost oziroma gost dneva (ob 10.00 poročila) .. - 12 00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila — 16.30 Poročila - 17.00 Kost popoldneva । - 17 30 To sem jaz - 18.00 Najlepie želje L a čestitkami in pozdtavi - 18.30 Poročila I (BBC1 - 19 OO Vključujemo Radio Slovenija rt 5 M CD O) ro P o CD 3 ŠD REPUBLIKA SLOVENIJA občina Ljutomer Okrajna volilna komisija Ljutomer Na podlagi 39 člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS st. 44/92) izdaja okrajna volilna komisija v Ljutomeru naslednjo ODLOČBO D določitvi volišč in območij volišč za volitve poslancev v državni zbor, za volitve članov državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov in volitve predsednika republike, ki bodo v nedeljo. 6. decembra 1992. krajevna skupnost mala nedelja 1 Volišče Bodislavci - pri Jožetu SLANI v Bodislavcih št. 1, glasujejo volivci naselja Bodislavci ’• Voljče Mata Nedelja - v osnovni šoli Mala Nedelja, glasujejo volivci naselij Mala Nedelja in Bučkovci 3. Volišče Kuršinci - pri Jožetu KOSIJU v Kuršincih št. 22, glasujejo volivci naselja Kuršinci 4 Volišče Drakovci - pri Liziki ZMAZEK v Orakovcih št, 69, glasujejo volivci naselja Drakovci = Volišče Moravci - pri Jerici MAR v Moravcih št. 154 a, glasujejo volivci naselja Moravci krajevna skupnost cezanjevci “■ Volišče Cezanjevci - v osnovni šoli Janka Ribiča Cezanjevci. glasujejo volivci naselja Cezanjevci '• Volišče Branoslavci - v gasilskem domu Branoslavci. glasujejo volivci naselja Branoslavci °- Volišče Vogričevci - v gasilskem domu Vogričevci, glasujejo volivci naselja Vogričevci ’■ Volišče Vidanovci - pri Jožetu LIPOVCU, Vidanovci št. 3, glasujejo volivci naselij Vidanovci in Zg. Kamenščak KRAJEVNA SKUPNOST CVEN 0 Volišče Cven - v gasilskem domu na Cvenu, glasujejo volivci naselja Cven I Volišče Mota - v gasilskem domu na Moti, glasujejo volivci naselja Mota 4 Volišče Sp. Krapje - v gasilskem domu na Sp. Krapju. . glasujejo volivci naselja Sp. Krapje J volišče Zg. Krapje - v gasilskem domu na Zg. Krapju, glasujejo volivci naselja Zg. Krapje KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽEVCI Volišče Križevci - v gasilsko-čebelarskem domu v Križevcih, . Sesujejo volivci naselja Križevci Volišč« lljaševci - v gasilskem domu v lljaševcih, . glasujejo volivci naselja lljaševci Volišče Stara Nova vas - v vaškem domu v Stari Novi vasi. Sesujejo volivci naselij Stara Nova vas in Dobrava • Volišče Bučečovci - v gasilskem domu Bučečovci. glasujejo volivci naselja Bučečovci Volišče Zasadi - pri Francu ZAMUDI, Zasadi ŠL 11, Glasujejo volivci naselja Zasadi Volišče Vučje vas - v gostilni KOLBL v Vučji vasi, Glasujejo volivci naselja Vučja vas Volišče Boreči - v gasilskem domu v Borečih, U asujejo volivci naselja Boreči Volišče Ključa rovci - v gasilskem domu v Ključarovcih, $ pojejo volivci naselja Ključarovci ■ Volišče Lukavci - v gasilskem domu v Lukavcih. glasujejo volivci naselja Lukavci ^EVNa SKUPNOST LJUTOMER • Volišča Ljutomer - v prostorih učilnice Ljudske univerze v Ljutomeru, Glasujejo volivci iz naslednjih ulic Cankarjeva cesta, Cesta na vilo, Glavni trg, Jožka Berdena, Cirila Jureša, Kajuhova Ulica, Kerenčičeva u|icab Kidričeva ulica, Mestni breg, Miklošičev trg, Postružnikova ulica, Prešernova ulica št. 1,2, 3. 4, 5, 5a, 6. 7. 8, 9, 9a. 9b, 10, 11, 12, 13. 13a, 14 i5> 16. ptujska cesta. Rajh Nade št. 7, Razlagova ulica, SiBvka Osterca št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, Stari trg št. 2, 4, 6. 8, Trg Jakoba Bačiča, Vrazova ulica, Aškerčeva ulica, Jurčičeva ulica, Uhca 24 R' Ormoška Ulica št.: 2, 3, 4, 5, 6. 7, 9; • Volišče Ljutomer - v prostorih gimnazije F. Miklošiča Ljutomer, Sesujejo volivci iz naslednjih ulic: Cesta L slov, tabora, Cvetka Golarja, ^Obdvorska ulica. Prešernova ulica St: 17,18, 19, l9a. 20, 21,23, 24. 25, 26,27, 29,32 34, 38, 40. 4Oa, 42; Nade Rajh št.: 9,11,13, 15, 17: ^avka Osterca št.: 1, 3, 5, 7. 9, 11, 13, 15; Soboška cesta, Viktorja Kukovca, Grosmanova ul, Maistrova uL, Ul. Jana Baukarta, Babmska 25 CPs,a> Lil. Rada Pušenjaka; ■ Volišče Ljutomer - v prostorih Krajevne skupnosti Ljutomer, gasujejo volivci iz naslednjih ulic: Bratov Pihlar, I. Kaučiča, Staneta Rozmana, Janka Ribiča, Lendavska cesta. Ormoška cesta. Nade Rajh « 2. 4. 6. 8, 10,10a, 12.16, 18, 20, 20a, 20b, 22, 24: Stari trg št.: 13, j’9. 9a, 10, 10a. 11. 12, 13; Ulica ob progi, Ulica dr. Frana Kovačiča, Vinka Megle, Volkmerjeva ulica, Zacharova ul.r Jeruzalemska cesta, Pujska pot, Cvetlična ulica, Ulica A, Trstenjaka, Ul. V. prekomorske 26 „9ade» Užiška ulica, Vrtna ulica, Fulneška ulica: ■ kolišče Bab inči - v vaškem domu v Babincih. glasujejo volivci naselja 27 ^binci 1 *eiišče Noršmci - v gasilskem domu v Noršincih, 2g psujejo volivci naselja Noršinci ’ ^^če Sp, Kamenščak - v vaškem domu na Sp Kamensčaku, r 9|&sujejo volivci naselja Sp. Kamenščak SKUPNOST LOGAROVCI - BERKOVCI °l'Šče Logarovci - v prostorih Krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci, ?&sujejo volivci naselij Logarovci in Gajšavci ’°J’ŠČe Grabe - v gasilskem domu v Grabah, u , xui6J0 volivci naselja Grabe Dl,sče Kokoriči - v gasilskem domu v Kokoričih, $ volivci naselij Kokoriči in Berkovski Prelogi ’ Berkovci - v gasilskem domu v Berkovcih, 33 volivci naselja Berkovci ’ ^SČe Bol&hnenčici - v vaškem domu v Bolehnečicih. vasujejo volivci naselja Bdehnečici ia. 19. SO. 31. L. VM* SKUPNOST RADOSLAVCI 0|isče Radoslave, - v gasilskem domu v Radostavcih, 3$. 8JJJWo volivci naselja Radoslave, 'vfisce Precetinci - v vaškem domu v Precetincih. olivci naselij Precetinci in Sitarovci '“•Me Godemerci - pri Ani KLEMENČIČ, Godemarci St- 40. . a kujejo volivci naselja Godemarci mS?1* SKUPNOST AAZKAIŽJE . . . „ “iste Razkrižje - v gostilni Rajnar na Razkrižju št. 9, v°l'vci naselij Razkrižje in Veščica ..“•sCe Šafarsko - v osnovni šoli Razkrižje. 35. volivci naselij šafarsko in Gibina *4Ce Globoka - v vaškem domu v Globoki, tR«^ slJjejo volivci naselij Globoka, šprinc in Kopriva 'L v SKUPNOST STARA CESTA • Mekotnjak - v gasilskem domu v Mekotnjaku. 1 volivci naselja Mekotnjak ol "šce Desnjak - v gasilskem domu v Desnjaku, 4Z Cjjjjsjo volivci naselja Desnjak w 1 u Stara Cesta - v siari šoli ne Stari Cesti. 'Ra 8u,610 volivc' naselja Stara Cesta SKUPNOST STROČJA VAS oL^’9 Stročja vas - v osnovni šoli Stročja vas, 44 VnS-Jj®!0 volivci naselij Stročja vas In Presika Pristava - v gasilskem domu v Pristavi. v uL/HiBjo volivci naselja Pristava . _„hi gig Nunska Graba - v dvorani Ljutomerčana v Nunski Grab. volivci naselja Nunska Graba a 've Podgradje - v gasilskem domu Podgradje. •(Rj. '5lJiel0 volivci naselij Podgradje in Rinčatova Graba SKUPNOST VERŽEJ Veržej - v vaškem domu v Veržeju, ** Vrk, volivci naselja Veržej gi^SC6 Bunčani - v vaškem domu v Bunčanih, ’’ Vaj^9!0 volivci naselja Bunčani v. 9las 8 Banovci - v gasilskem domu v Banovcih, ^ in pujske. 20 kg. prodam Kupiinci 17. - m401 DOBERMANE stare dva meseca, brez rodovnika, poceni prodam. Kramar. Mekotnjak 3. tel 81798. dopoldan. - m3979 GOLOBE PISMONOŠE odličnih staršev prodam Tel.: 82242. - m3975 KRAVE prodam Vrbnjak, Brano-slava 14. Ljutomer. - m3973 MLADICE OVČARJE prodam Do-majinci 26. - tn403 posesti ZAZDIALNO PARCELO v okolici Radgone ali Radenec kupim Tel : 69 178, dopoldan. - m368 VINOGRAD z majhnim vikendom v Moravcih, blizu Termalnega kopališča Mala Nedelja (Bučkovci). velikost 20 arov, prodam. Tei.: 87699. popoldan. - m3972 ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje s telefonom Predplačilo za eno leto. Tel. 22 483 - m408 45 arov NJIVE ugodno prodam Rakičan. Tomšičeva 16. - m383 ZA DVO- AL! VEČSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE dam za nagrado enosobno komfortno stanovanje v Gornji Radgoni Tel (069) 82 183, sobota, nedelja, ali 61 7331. in-tema 32, do 15 ure - m405 STAREJŠO HIŠO NA 8-ARSKJ PARCEL! v Murski Soboti prodam ali menjam za ustrezno stanovanje Naslov v upravi lista. - m386 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Policah 6, G Radgona. prodam. Stanko Trstenjak. Se-govci 32. p Apače - m371 1,5 HA njive in 0.5 ha travnika v k.o. Sobota prodam. Naslov v upravi lista - m386 razno ICB in buldožer TG 100, generalno obnovljena, prodam Matija Horvat Rankovci 52. tel.: 46607. - m40« DVA kotla za žganjekuho m stroj za ličkanje koruze prodam Ga-berje 97, tel. 76466. - m-jv PREKLIC! Preklicujem veljavnost naloga za vpis v HK št. 13313-2. Ludvik Loveniak Kuštanovci 31. - m349 BETONSKE SOHE korito za rože tlakovane plošče in robnike prodam Gorička 55. Cernelavci - m402 VEČJO KOLIČINO JEDILNEGA KROMPIRJA prodam Tel 70243 - m se BUČNO OIJE prodam Celec. Vrtna 6. M Sobota, tel: 23292. - m385 DVE OTROČKI POSTELJICI prodam TeK 26011 - m375 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Ganrani 196. - m370 STABILNI BRUSILNI STROJ 3-fazni. in števec za balirko prodam. Bakovci. Partizanska 30 - ml69 PREKLICUJEM veljavnost spričevala o končani osemletki v Apačah. Mladenka Šarkezi. Žepovci 40 po Apače. - m3396 ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje 210 1 ugodno prodam Tel 62 931. po 20. uri - samo med tednom. - m3404 3000kg SUHE KORUZE prodam Tel.: 77029. po 16. uri. - m4904 HRASTOVE DESKE 8 in 5cm. in obračalnik Panonija ugodno prodam Tel 79213. - m372 DVA PARA SMUČ! s smučarskimi čevlji za odrasle ter nov rjav vgradni električni štedilnik Gorenje, polovična cena, prodam Tel 42035. m367 PRIKOLICO ZA AVTO m žensko kolo Maraton prodam Tel : 24243. - m355 OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, da bomo začeli s predelavo oljnih semen 15- 12 1992 Naročila bomo sprejemali osebno ali po telefonu 24298 S kakovostno predelavo se priporoča oljarna Sedonja, Rakičan Panonska 32. - m347 ŽENSKA z OTROKOM, stara 58 let. išče moškega - lahko tudi za pomot na kmetiji - za skupno življenje, starega do 65 let. Marija Berden, Spodnja Ščav* niča 24. p Gornja Radgona - m390 DVA KAVČA dvo in 1 ti sed prodam Tel 48204.-m392 ŽAGO na Traktorski pogon prodam. Tel : 81638. - m380 SUHE BOROVE IN SMREKOVE PLOHE. 5 cm. prodam. Vidonci 97. m 345 AVTO PRIKOLICO IN GRELNIK VODE 1MP 5001 prodam Filovci 55. tel 47 104. - m397 EMO 8. obnovljene oljne peči in GS 1300 za dele prodam Tel.: 31530. - m411 NOVO, NOVO TUM V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS s povračilom ZZZS Pridite naglušni — in odidite z več življenjske radosti — v manj kot eni uri - s slušnim aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 telefon: 21 703 SIEMENS ZAHVALA ob smrti naše Namame Helena Hradil roj. Markovič vsem, ki ste jo po njenih dopolnjenih 96 letih življenja pospremili na zadnji poti - s cvetjem in z obujenimi spomini na njeno radoživost, zgovornost in prešernost. Hvala za cvetje, ki ga je tudi sama vse življenje tako rada gojila in ki ga je - zazdelo se je - tudi na svojem pogrebu z dežjem hotela ohraniti, ubraniti pred ovelostjo. Najlepša hvala g. župniku Francu Režonji za pogrebno slovesnost s pretanjeno izbranim’ svetopisemskimi prispodobami in življenjskimi modrostmi, cerkvenemu pevskemu zboru za občuteno petje, hvala za prispevke za bolnišnico, za iskrena sožalja ter ne nazadnje g-Štefanu Merklinu za tople misli in besede ob slovesu od nemara najstarejše občanke. Nekje v tebi bila je bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, a vendar ni bilo tako. inf. tel. (062) 513 698 od 19. do 20. ure Žalujoča hči Olga in sin Joži z družinama Pogrešali bomo našega očeta, tasta, dedija, brata in strica Franca Faljšakerja iz Pertoče 90 SATING! Individualni satelitski sprejemnik z montažo - 700 DEM. Obročno odplačevanje. Servis zagotovljen. Slave Klavore 1. M. Sobota, tel : 23433. - m407 PRALNI STROJ GORENJE in molzni siro' Vitre*. oba nerabljena in z garancijo prodam 20% ceneje. Tel.: 41051. - m398 KOTNO KLOP z mizo in stoloma prodam. M- Sobota, Gregorčičeva 3 - pri Petrolu - m346 kije nekaj dni pred svojim 64. rojstnim dnevom za vedno zatisnil svoje trudne oči. Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, svete maše in izrečeno sožalje, g. župniku za opravljen, pogrebni obred in pevcem za čutno odpete žalostinke. Iskrena hvala kolektivu Pomurske banke, sektorju za drobno gospodarstvo, posebno Feniksu, d.o,o. Žalujoči otroci z družinami delo KV KUHARJA ALI PRIUČENO ŽENSKO s prakso za zimsko sezono ali do 3 let zaposlim. Tel.: 99498823 8325 DELO IZ TUJINE Tel : 76368. - m363 IŠČEMO INŠTRUKTORJA za nemški jezik na domu. Tel.: 24270. - m406 Zaspala draga mama si, zaprta trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 78. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mamo-babice in prababice Marije Gomjec iz Odranec Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpel koj. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš še prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša srca vedo. Kako boli, ko tebe več med nami ni. V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. tast in dedek Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence inza svete maše ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala župniku Lojzetu Kozarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalosti™ in govornici za poslovilne besede. Prisrčna hvala tudi Majdi in Lajčiju za pomoč v hiš’,n doktorju Carju. Vsem od srca Bog plačaj. Žalujoči: hčerke Marija, Vera, Elizabeta, Ana, Katarina z družinami in Kristina z Jorgo"1 Mihael Ferko iz Dolnjih Slaveč 59 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala vsem za darovane vence, cvetje in sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, internemu oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota ter dr. Hodoščku za vso skrb in požrtvovalnost. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marjeta z družino, sin Jožef z družino ter vnuki VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Beder njak, Štefan Cigut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko ,direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgo- vorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri fviaučec Štefan Smej, šiefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emu (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni' novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, 'acunovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21 -064. GPS (trženje) 22-403, ’elefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 4. trimesečje 1992 je 050,00 SiT, za podjetja 1.500,00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode I informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za Katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. agencija za trženje Vodja agencije Renata Bakan - Ficko Propagandisti: Nataša Praprotnik, Franček Šiefanec, Roben Perš Oblikovalec: Endre Gonier Dejavnost: svetovanje, stiki z javnostjo in publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v me- dijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoli in telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrsl prospektov, oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije: Slovenska 41, M. Sobota Telefoni: 21 383. 21 064. 22403 Telefaks 22419 Niti zbogom nisi rekel niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 29. letu starosti je tragično preminil naš ljubi oči, sin in vnuk Ladislav Gazdag iz Banute pri Lendavi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so natn v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke in za svete maše, izrekli ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala TP Mercator - Univerza! Lendava in enoti sodišča v Ljutomeru. Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in govornikoma za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: sinek Sebastjan z mamico in vsi tvoji Za vse skrbi in vso ljubezen, kar draga mama si nam dala, zdaj ko brez tebe smo ostali, ti večna bodi hvala. ZAHVALA V X0. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustita naša draga mama, babica in sestra Karolina Ficko Iz Puconec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrini sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govornici KS za poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalostinke in FIT-podjetju iz Gornje Radgone in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenj bolezen /e bila močnejša od tivlj^nla V SPOMIN 30. novembra minevajo tri le*^ žalosti, odkar nas je mnogo pre godaj za vedno zapustila n draga žena, mama, stara t”anl sestra in botra Ida Knap iz Dolnjih Slaveč Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate z lepo niisl'J prižigate sveče in postojite pri njenem grobu- Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil ves trud, . zaman vsi dnevi tvojega trp!)enr* bolezen je bila močnejša od y ZAHVALA Ostali sami smo. brez ‘Iriigf dobre mame. stare mame in pra Verone Antolič iz Kramarovec ■ etno^ Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom. . p prijateljem in znancem za tolažbo v najtežjih * izrečena sožalja, za darovano prelepo cvetje v dobre namene. Posebna zahvala še domu u... v Rakičanu ter kirurškemu m internemu oddelku, ki ^^pniK11 njene težke bolezni kakorkoli pomagali. Gospodu » rf hvala za pogrebni obred in pevcem za odpete žalost’ Vsem še enkrat iskrena hvala! m za oskrbo*3" , . n Vla<)° Žalujoči: mož Franc, hčerka Vera ter sinova Franc ■ z družinami, zet Milan, vnuki ter pravnuka Sandra Tetko je izgubiti človeka, ki ga ljubit Se težje ga je izgubiti za vedno. A najtežje je, naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN Minevata dve žalostni leti. odkar nam je neizprosna bolezen vzela našo drago hčerko, ženo, mamo, babico in taščo Olgo Berke iz Gradišča Hvala vsem, ki se spominjate njenega preranega groba. Vsi njeni Nikoli več mi morda ne bo moči te videti in vendar, da sva ena le ena duša, vem, in da nobena te moč nikdar od mene ne razloči. Zapustila nas je draga žena in sestra Irena Planinšek roj. Jonas Od nje smo se poslovili 17. novembra 1992 na pokopališču Podkraj pri Velenju v krogu moža ter drugih sorodnikov in prijateljev. Brez tebe ostajamo neskončno osamljeni v globoki žalosti. Mož Jože in drugo sorodstvo Odšla si brez slovesa, vse pusto je sedaj, a ostala je beseda ena -mama, zakaj? V SPOMIN 18. novembra 1992 mineva prvo leto, odkar se je mnogo prezgodaj ustavilo plemenito srce naše ljubljene žene, mame in babice Dragice Gorza iz Dobrovnika Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, se je spominjate in prižigate sveče Njuni najdražji Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, če!, zmogel bom. močnejši sem, vendar ni bilo tako. ZAHVALA 14 novembra nas je nepričakovano in brez slovesa komaj v 68 letu starosti zapusti! dragi oče tast dedek in brat Janez Bonifarti iz Gerlinec ’ Mejj izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so s prijateljsko besedo skušali g^iriti stisko in blažiti bolečino. Posebej prisrčna hvala družini Vogrin-t.z Gerlinec 111 ter vsem, ki ste darovali cvetje, vence, za svete maše ustna in pisno izrečena sožalja Zahvaljujemo se g. župniku za Srebni obred in pevcem za ganljivo odpete pesmi Iskrena hvala ’ivorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Gerlinci. 15 novembra 1992 pojoči: hčerka Anica z Rihardom, sin Jože z ženo Nado, sin Janko 6l>o Cvetko, vnuki Gabriela. Jerica. Muleja in najmlajsi Beno, brat Jože z družino in v$i, ki so ga imeli radi Všeč je bila Gospodu njegova duša, zato ga je hitro vzel. (Mdr. 4, 14) ZAHVALA V79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče. dedek in pradedek Franc Tratnjek iz Bakovec Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Alojz Kodila iz Murskih Črnec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem vaščanom, sorodnikom, dobrotnikom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke ter za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala kolektivu SDK-ja in Klemenčič iz M. Sobote ter društvu Slavček iz Beltinec. Posebna hvala g župniku Režonji za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino. Posebej pa prav lepa hvala GD M. Črnci za prelepo zadnje slovo in častno stražo ter govorniku Branku za nagrobni govor Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Kristina, sinova Emi in Jani ter hčerka Bernardka iz N. Gorice, vsi s svojimi družinami V bolečini nebo in zemlja složno molčita. Le duša in srce ve, kako boli, ko več te ni. Ugasnilo je živijenj'e našega dragega moža, očeta, dedka in strica Alojza Sukiča 1915-1992 Odšel od nas si, mož in oče dragi, v temnem grobu tiho spiš, Čeprav ie ni več tu med nami, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 26. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož oče. dedek in tast Janez Zrinski iz Moščanec 70 Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko si bil Se med nami. Hvala vsem, ki se ustavite pn njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji najdražji ie leti dve te zemlja krije, v grobu mirno spiš, a med nami še Živiš. V SPOMIN 17. novembra sta minili dve boleči leti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Stanko Horvat s Suhega Vrha Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ter s cvetjem in svečkami počastite spomin nanj. Žalujoči tvoji najdražji s 1 boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem. Jtedom ln prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv maše, ter vsem, ki ste ga v tako velikem ju številu spremljali na zadnji poti. zahvala g. župniku in pevcem za lep obred in odpete | govornici KS. osebju inter. oddelka bolnišnice v Ra- S** kolektivu KOTEKS TOBUSA. domu upokojencev 'Muretinci. delavkam 1 in II. izmene pnkrojevalnice LOB - Mura in društvu upokojencev Bakovci. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rol in svečke prinesite, spomnite se. kako trpel sem, in večni mir mi zaželite* V 64. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož. oče. dedek, brat m stric Vsem skupaj prisrčna hvala! ZAHVALA Ludvik Strajnšak iz Veržeja Ob s ’z8ubi se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sorodnikom । Jer^- znancem, rejcem iz Pomurja, sodelavcem mesnice Han e o Jeruzalem. darovalcem vencev. Šopkov, za svete ma« in '<•, ^amene. za izrečeno ustno ah pisno sožalje. Posebej se zah valjU’ »s«. sPlošm bolnišnici M Sobote, vsem zdravnikom m strežnemu q 'Vernega in infekcijskega oddelka ter kirurgije. Zdravstvenemu '-^tomer. dr Pozdertevi m Bavčevi. patronažni sestn m šoferjem A. ' "■ ter dr Ivanu Kapunu za obiske, gospodu župniku in g Maro i 't^i . obred, sv mašo in prelep govor, govornikoma Francu onaji '' Sobota m Janezu Ferencu za besede slovesa, sodelavcem za s,Mžo. pevcem za njegovo najljubšo pesem ter vsem, ki ste pns i od blizu in daleč ter mu izkazali zadnje slovo. Vsem še enkrat prisrčen Bog plačaj. V mož. oče, dedek. brat in stric, pa počivaj mirno v domači zemlji žalujoča žena, ut rod z družinami in drugo sorodstvo Iz solz naše bridkosti se bo spletel večen spomin. Na kraju poti, na kateri ni več besed, ne videnja, ničesar, kar je bilo nekoč naše, del našega skupnega življenja, ostajamo vsak dan in povsod samo s teboj. Hvala vsem in vsakemu posebej za lep spomin, cvetje, sveče in ustavljeni korak ob njegovem grobu. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Irena, sin Milan in hčerka Maijana z družinama ter drugo sorodstvo Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Sidonija Sebjanič roj. Kolar iz Stanjevec 45 Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njem zadnji poti, darovali vence, šopke, v dobrodelne namene nam pa izrekli ustno sožalje. Posebna hvala g duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke vsem navzočim gasilcem in osebju gostilne Horvat za nesebično pomoč. Iskrena hvala za pogrebne storitve Damirju Banfiju iz Veščice Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Peter, hčerki Karolina in Ibolka z družinama, vnuki Rudi. Anita in Karmen z družinami, pravnuk Clinton iz Avstralije ter vnuka Zdravko in Kornelija iirKi~r Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen, otožen ker tebe več med nami ni. Bolečina da se skriti, pa tudi solze težko zatajiti, le dragega moža, očeta, ajio nam ne more nihče več vrniti. V SPOMIN 2. decembra minevala dve leti, odkar je utihnilo plemenito srce našega d rege ga moža, očeta raso in ajte Jožeta Trstenjaka iz Gorice Hvala vsem, ki pouojite ob njogovem grobu in mu poklonite trenutek svojih misli. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli redi Srečali se bomo na drugi obali življenja. kjer bodo vse solze izbrisane iz naših oči. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, babica in prababica Ana Jaklin iz Velike Polane 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo g. dekanu za pogrebni obred, g. organistu, pevcem za odpete žalostinke, vsem sosedom, botrini, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali za cvetje in sv. maše. Hvala tudi dr. Suzani Koltaj in kirurškemu oddelku iz M Sobote. Žalujoči: mož Jožef, otroci Jožef, Štefan. Marija in Ana z družinami ter vnuki in pravnuki Na nedavni Vestnika vi okrogli mizi 5 predstavniki političnih strank, ki bodo kandidirali na volitvah za državni zbor, je vladala velika zmeda, ki je v ne-, kem trenutku grozda, da bo. prešla v' fizični spopad. Zgodilo I se je, ko so novinarji strankarskim kandidatom (ob pomoči radijske tehnike, kt je odpravila razlike v barvi, debelini in retorični izvedbi pripovedovalcev nakladalcev) zavrteli njihove pred tem podane predstavitve programi-. Ko SO jim tako glasovno izenačena izvajanja ponovno ponovno zavrteli in jih zaprosili, naj povedo, kateri program je njihov, nobeden ni ločil svojega programa od drugih. Vri so bili za turizem, zmanjšanje brezposelnosti, pocenitev države, prenstroj gospodarstva in druge take reči. Začeli so vpiti drug na drugega, češ da gre za tatvine originalnih programskih izhodišč, zaslišale so se pretnje in po zraku je poletelo nekaj pepelnikov. /Z nevarnega razpoloženja je udeležence potegnila natakarica, ki jim je zastavila eno samo vprašanje: »Kaj želite?« in na katero so kandidati odgovorili s konkretnimi odgovori, ki so po kuža lj, da gre dejansko za tri različne bloke, eni so si naročili kavo, drugi sokove, tretji zobotrebce. Begunci v lastni domovini Za njimi je najtežje potovanje v življenju. Potovanje se je srečno končalo s prihodom v matično domovino. Toda spomin nn Sarajevo in ves ta vojni pekel v Bosni in Hercegovini jim še dolgo ne bo dal mira. Vse dotlej, dokler v Bosni in Hercegovini ne bo miru. Vendarle so to ljudje z dvema domovinama. Vsa Slovenija si je oddahnila konec prejšnjega tedna, ko so na naša tla stopili naši državljani, ki so živeli v Bosni in Hercegovini oziroma v njenem glavnem mestu Sarajevu. Prišli pina je začela pot v Sarajevu in se je prebijala prek Hercegovine do Splita, od tam pa so nadaljevali pot z letali do Ljubljane, Skupaj je prišlo približno 300 slovenskih Sarajevčanov, li * + * Lendavski pereči Redakcijska obdelava strankarskih programov na osnovi teh treh izhodišč je pripeljala do končne ugotovitve, da iz njih ni jasno, kdo je levica, sredina in desnica. Obdelovalci programov so se sicer najprej nagibali k stališču, da so si kavo naročili levičarji, sokove desničarji, zobotrebce pa sredinci. Sklepali so takole: levičarji so povečini iz vrst stare politične garniture, zato so vajeni pivci kave, ki je obenem internacionalna pijača; desničarji bi sicer pth kavo, vendar je ne upajo, ker bi jih lahko obdolžili pro-balkanske in andnocionaine usmeritve, zato se odločajo za domače sokove; sredinci pa potrebujejo samo zobotrebce, ker so njihovi programi sestavljeni iz levih in desnih sestavin. Taka razdelitev m ustrezala proklamiranim političnim usmeritvam kandidatov, saj so si nekateri desničarji naročili kavo in nekateri levičarji sok, zobotrebce pa vsi, ker so programi vseh mešani. * ■ * * Ključ do sporočila, ki tiči v kavi, sokovih in zobotrebcih, so vestnikovci dobili šele potem, ko so bloke kavopivcev, sokopivcev in zobotrebčarjev preiskali v luči volilne zakonodaje. Sporočilo se glasi takole: p kavini usedlini je zapisano, da se bodo prekmurski m prleški kandidati po volitvah treznili ob sokovih in da zobotrebcev ne bodo potrebovali Večina mandatov za državni zbor bo namreč odšla v ljubljanske strankarske centrale. * * * Najperspektivnejši kandidat stranke Ka je nega, ki jo volivcem domače krvi in zemlje polaga na srce Prezidij te rubrike, je žrebec Dvnamil Lobell iz ko-njarne Marka Slaviča Ključa-rovskega. Temu kandidatu bodo ljubljanski centralisti iz želje po prestižu gotovo odstopili sedež v parlamentu, ker p hitrosti poseka vse njihove. Po dolžini pa tudi vse naše. * * * Herman Kisilak, ki je spoznal, da edino on po telefonu postavlja pametna vprašanja kandidatom, ki se predstavljajo po Murskem valu, sporoča vsem političnim strankam, da je do nastopa volilnega molka polno zaseden Proste termine ima samo še za postavljanje neumnih vprašanj KEŠEMA KONJ medtem ko je nekaj družin ostalo tudi pri sorodnikih v Beogradu in Splitu. Ob veselju zaradi srečne vrnitve pa ostaja Še prepričanje, da bo Slovenija storila vse, da omogoči tudi evakuacijo preostalih slovenskih državljanov iz Bosne in Hercegovine. Obenem se bo Še naprej zavzemala za ustavitev vojne v tej prijateljski državi. Prvo skupino naših Sarajevčanov, ki so prišli v Slovenijo z avtobusi prek mejnega prehoda v Dolgi vasi, je ujeta tudi naša fotografska kamera in zabeležila prve trenutke z begunci v lastni državi. I. T, Foto: N. Juhnov Dogovore, sporazume, pogodbe... podpisujemo zato da bi jih lahko kršili Enako usodo je doživelo pet »zapovedi«, za katere so se pred nekaj tedni dogovorile lendavske stranke. Šlo jc za sporazum o pošteni igri v predvolilnem plakatiranju: na enem panoju naj bi bil le en plakat posamezne stranke. Te dni pa smo voJilci »posiljevani« z več ha novo postavljenimi tablami, na katerih je po najmanj šest plakatov stranke, ki agitira: Slovenija je mlada. Voli zanjo! Če sklepam pravilno, potem je tako ravnanje kršitev dogovorjenega. Na nekaterih od teh divje postavljenih mest so tudi meter velike (črno-bele) slike kandidata z združene liste, gospoda, ki mu je ime Leon. Ali je po tem mogoče domnevati da bo tudi izvoljen le on? Njegov nasprotnik Franc iz druge stranke, katere slogan je: Skupaj bomo zmogli, je seveda pravtako prepričan. da bodo volivci zaokroževali njegovo ime, čeprav je njegova slika na plakatu veliko manjša, a je v barvah! Uspeh na volitvah pričakujejo seveda tudi kandidati z liste stranke, ki trdi, da ne vodi ne na levo ne na desno, ampak na bolj(š)e. V zmago so prepričani Še mnogi drugi strankarski veljaki, zato bo prav zanimivo pogledali, kako se bo iztekel ta boj. Strankarski ljudje bijejo torej boj za naklonjenost volivcev, saj bodo tisti, ki bodo zmagah, imeli nekaj let dobro plačano službo. Za svoj prostor pod soncem pa se bojujejo tudi nekateri Dolgovaščani, ki imajo hiše blizu mejnega prehoda. Em preklinjajo tovornjake, ki jih »zaparkirajo«, da ne morejo z avtom s svojega dvorišča ali nanj, ko se pripeljejo iz službe, drugi pa so zavohali biznis: Čeprav je že ducat špediterskih firm, bi se tudi oni radi šli F°' djetnjke. V ta namen naj vložili na občini pisne zahtevke m dovoljenje, vendar ni M0 odgovora. Občinar Štefan F pojasnil, da bodo lokalpatrk® in bodo imeli domačini pre<^ nost pri pridobivanju prostora'1 na gospodarskem delu mejnega prehoda. Še prej pa je treh3 narediti zazidalni načrt in P®’ tem (z)graditi objekte. V zvezi se je oglasil Geza in pred’ stavil svojo teorijo: »Mar s® prepričani. da bo tak promet-kot je zdaj, v nedogled? Ko bosta Slabo in Franjo pobotala. bo šef promet spet skozi nji®1 državi, v našo državico p3 katerega od slovensko-lu”3' ških prehodov, tu, v Dolgi vas1-pa bo mrtvilo, kot je zdaj n3 prehodu v Šentilju, Čeprav P bil svojčas najpromemep3 točka « Ljudje pesimisti soprl kimali. Občinski poslanec Franc (p® naključju so ga krstili z enaki® imenom kot že omenjenega * Ijaka stranke »Skupaj bom' zmogli!«), pa navija za tend3' sko Komunalo. Na obči®* skupščini se je pritožil (no P' na seji je vprašal), zakaj ne v zijo več iz soboške bolnice mačih mrličev lendavski ko®*' nalci. V odgovoru so mu P°! nili, da opravljajo (favon-rani?) soboški samodejno prevoze iz bolnice na sobo~ pokopališče, od tam napr£J P’ jih lahko odpelje katerokoli pogrebnih podjetij ozirom3 1 sebnikov. Jaz pa k temu d<> jam. da se lendavskim ko®* nalcem obeta huda kon" venca, saj je zavohal dober ■ služek s pogrebnimi storitVJ^ (to pa še zdaleč ni le njej mo; znanec Jožko bil mi je tudi, da bo tud' ® j z veseljem prepeljal. OP^e pa sem ga, naj ima potrpip vsaj do volitev. Radgonski mehurčki Priprave so na vrhuncu, še malo pa bo predvolilni kotel zavre). Jed se bo servirala sicer po 6 decembru, kakšne bodo sestavine, predvsem začimbe, pa bo določeno že v dnevih pred volitvami. To pa ne pomeni, da lahko že danes predvidimo, kdo od predlaganih kandidatov bo izvoljen. Predvsem v Gornji Radgoni je kaj takega tvegano napovedovati Se spomnile minulih volitev novega predsednika izvšrnega sveta? Nekatere stranke so postale neposlušne in volile po svoje - rezultat te neposlušnosti je očiten. Izbran je bil kandidat po zaslugi »neposlušnosti« poslancev iz nasprotnih strank. Zato me res zanima, kakšni bodo rezultati po 6, decembru Le kateri od kandidatov za poslance v državni svet bo izvoljen? Ali bo sploh kakšen poslanec iz gornjeradgonske občine? Biti poslanec bo v prihodnje častna in odgovorna funkcija, opravljali naj bi jo strokovno usposobljeni in zaupanja vredni ljudje. Če ste prelistali prejšnjno številko Vestnika, ste videli, da se predlagani poslanci 9. volilne enote predstavljajo na drugačen način Če je pri poslancu iz 10. volilne enote zapisano, da je profesor matematike m fizike, direktor in še kaj, je pri poslancih iz 9. volilne enote (prleške) le zapisano. da so kandidati te ali one stranke alt volivcev. Pri tem pa nekateri mislijo, da če zapišejo poleg imena več srrank, pomeni to tudi, da imajo večje možnosti Pogrešam pa podatke o njihovi izobrazbi in sedanjem poklicu, bodo res sposobni opravljati to pomembno funkcijo, so vredni našega zaupanja? Včasih so zaradi netočnih podatkov oziroma nedokončanega študija morali odstopati predsedniki izvršnih svetov - tudi v občini Gornja Radgona. Pa še nekaj me močno moti. Brezobzirnost ljudi, ki vodijo predvolilno kampanjo, za katere je pomembno le čim večje Število nalepljenih plakatov m fotografij, ne glede na to. kam jih zalepijo. Ah so vam pri srcu »zvijugani« kandidati s salonitnih plošč avtobusnih postaj, »zgrbančeni« obrazi z drevesnih debel in prelepljene stene ali ograje? In verjetno imajo prav ti kandidati, ki se smejijo z dreves ali sten, v svojem programu zapisano, da bodo skrbeli za čisto okolje, varovanje narave in še kaj! Za konec pa še o bunkerju, moji priljubljeni temi. Bunker, ki bi lahko postal okras mesta, bo sedaj njegova sramota. Ste videli, kaj počnejo - ker ga niso mogli razmmirati, ga bodo zabetonirali. Najlaže je seveda zabetonirati ves hrib Postali bomo mesto betonskih obzidij - eno imamo že pod cerkvijo, zdaj pa bomo dobili še drugo. Okusi so različni - tiste iz Maribora ah Ljubljane res ne briga, kakšno bo naše mesto! »RADGONČAN« Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 23. novembra J992 od Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 21. novembra 1992 od 00- Prodat »sz-* Država Enola Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 850,5876 858,00 Franciji 100 1.768,0182 1.751,00 Nemčija UM) 5.984,1538 6.110,00 Italiji 100 6,9207 6,45 Švica 100 6.650,7885 6.670.00 ZDA 1 94,8010 93,90 9-^ d 6^ " J Z BANANO KARTICO DO GOTOVINA (24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih) Ji Samo LB - Pomurska banka, d. d., vatn ornog^1' lahko dvignete gotovino ob kateremkoli času- BANKOMAT .z' P"* na sedežih poslovnih enot v Murski Soboti, o pp goni, Lendavi in Ljutomeru in številnih kfaJ' Sloveniji. apr Lastniki tekočih računov! Za dvig gotovine (i.'1 mata potrebujete poleg bančne kartice osebno številko, ki jo dobite v svoji enoti 1° murske banke, d. d.