Leto LXXV., št. 127
LJublfana, petek 5- jiml]a 1943-XX
Cena 40 ctstt*
uredništvo £N uprava: ljubljana, PUCCTNIJEVA ULICA 6 ~ TELEFON: 31-22, 31-23, 51-24, 31-25 In 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— I!r, ta Inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglaae ta Kraljevine Italije In Inozemstva trna Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed
estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A-, MILANO.
UNIOVE PUBBLICITA ITALLANA S. A-, MILANO
Ljubljana fltev. 10-351
Ugoden razvoj v Marmariki
22 tankov in 7 topov uničenih — 11 sovražnih letal sestre* ljenih — Bombardiranje sovražnega zaledja
Visoko priznanje maršalu Mannerheimu
Glavni  stan  italijanskih  oboroženih sil
je obiavil 4. junija naslednje 734. vojno poročilo:
V Marmariki so se včerajšnje borbe za nas mrodno izšle. Zadetih ali uničenih je bilo 22 tankov in 7 topov, ter zajetih precej ujetnikov.
Letalske sile osi so včeraj bombardirale železniške naprave in^pkladišča v pasu Capuzza ter so obstreljevale s strojnieami in razpršile kolone motornih vozil ter hudo napadle odporna središča. Pet Curti-sov je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih, dve naši letali se nista vrnili na oporišče.
Nad Pantelerijo Je angleška skupina, ki »o jo prestreeji nemški lovei, izgubila 5 Spittireov.
Oh nočnem napadu na Augusto ni bilo izgub. Protiletalska obramba je zadela eno letalo, ki je strmoglavilo v plamenih v kraju Santa Croee.
žrtve letalskega napada
Rim, 5. jun. s. Objavljen je bil seznam mrtvih in ranjenih ob sovražnem letalskem napadu ni Cagliari v noči od 2. na 3. junij. I "hita sta bila 2 prebivalca, ranjenih pa 17.
Nemško vojno poročilo
Zatišje na vzhodni fronti — Uspešne akcije v Severni ASrrki — Bombardiranje angleških oporišč — Velike
letalske izgube Angležev
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 5. junija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo:
Xa vzhodni fronti ni bilo omembe vrednih akeij.
V Severni Afriki je sovražnik izgubil v krajevnih spopadih 22 tankov. 7 topov in neko število ujetnikov. Skupine nemškega in italijanskega letalstva so bombardirale železniške naprave in taborišča čet v odseku Capnzza.
Porzkus ancleškega izkreanja neznatnih sil ob obali Rokavskega preliva je nemška obalna obramba odhila. Zajetih je bilo nekaj ujetnikov in orožja. V letalskih spopadih v pasu Rokavskega preliva je sovražnik včeraj izgubil 24 letal.
Močne skupine vojnih letal so bombardirale v noči na 4. junij angleško pomorsko oporišče Polle ob južni angleški obali.
Angleška letala so odvrgla v pretekli noči predvsem zažigalne bombe v okolieo in središče mesta Bremen. Nočni lovei in protiletalska obramba so sestrelili 10 napada ioČih bombnikov.
Od 21. maja do 2. junija .ie angleško letalstvo izgubilo 318 letal, od teh so edi-nice vojno mornarice sestrelile 41. V isti dobi je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih "»1 nemških letal.
52. lovska eskadrila je 1. junija dosegla svojo 2000. zmago. Kapitan Mumhberg je dosegel 2. junija svojo 80. letalsko zmago. Foročnik Marseille je sestrelil v Severni Afriki 3. junija 6 sovražnih letal in s tem dosegel svojo 73. letalsko zmago.
Boja na severnem odseku
Berlin, 5. jim. s. Nem\ke čete, ki operirajo na so vernem odseku, so 2. junija, kakor se doznava iz vojaške^ v tj. strle odpor boljšcvikov in pridobile na terenu. Utrjene postojanke sovražnika so bile pregažene, čeprav so bile srdito branjene. Rdeči so dosegli nadaljnjo utrjeno črto. pa so bili od tod ob podpori topništva in tankov odbiti z vel kanokiind tegobama. Nemško letal-^v*i je povsod učinkovito podpiralo borbe na celini in bombardiralo zaledje ter sovražnikovo oskrbo. V teku teh borb so Sovjeti samo na enem odseku severne fronte izgubili 32 tankov.
Pomen bitke za Harkov
ženeva. 5. junija, s. Bitka za Harkov je zaključena, piše >Tribvne de Geneve« in čim več časa poteče od dogodka, tembolj jasno je. da so Rusi doživeli poraz. Moskovski ra<Mo lahko poudarja, da Timošenko ni imel namena zavzeti Harkov, toda ta trditev je smešna, kajti maršal bi se polastil Harkova, če bi se mogel, in to ne samo zaradi tega. ker je mesto izredno važno železniško križišče, temveč tudi zaradi tega, ker bi zasedba Harkova imela velikanske posledice na svetovno javno mnenje. Bitko za Harkov bodo v zgodovini lahko imenovali prvo bitko za petrolej. Ce bi Timošenko to bitko dobil, bi bilo potrebno, da bi uničil nemški materijal in da bi njegove sile napredovale proti zapadu v smeri proti ru-munskim petrolejskim vrelcem.
Ne da bi se spuščali bolj v podrobnosti glede bitke pri Harkovu, se lahko sprejme "trditev nemškega poveljništva, ki je izjavilo, da bodo bližnji dogodki pokazali, kdo je v resnici dobil to bitko.
S finskega bojišča
Helsinki, 5. jun. s. Na fronti Karelijs'ke ožine običajno delovanje patrul. Na nekem odseku Aunuške ožine je bil odbit sovražni izvidniski napad. Finsko topništvo je odbilo in razpršilo sovjetske čete, ki so se skušale zbrati za napad. Na vzhodni fronti je
beležiti manjše delovanje patru!. Finsko letalstvo je napadlo v vzhodnem predelu Finskega zaliva več sovjetskih patrolnih ladij z vidnimi uničevalnimi učinki. V o.lseku Svim je finsko protiletalsko topništvo sestrelilo enega svojetskega lovca in poškodovalo hudo en bombnik in dva lovca. V pretekli noči ni bilo sovjetskih letalskih napadov v notranjosti države.
Letalski napad na severno Nemčijo
Berlin, 5. junija, s. Angleška letala so v predpretekli noči napatila obalni pas severne Nemčije m odvrgla eksplozivne in zažigalne bombo na razne kraje, kjer je bila povzročena škoda v stanovanjskih in trgovskih predeLh. Po dosedanjih vesteh so nočni lovci in protiletalska obramba sestrelili 10 napađajočih letal.
123 letal v štirih dneh
Berlin, 5. jun. s. Kakor se doznava iz vo-jaškega vira. je angleško letalstvo od 28. do 31. maja izgubilo 70 letal. V teh dneh so Angleži izgubili v Sredozemlju 53 letal. V primeri z izgubo 123 angleških letal v štirih dneh je nemško letalstvo izgubilo samo 19 letal.
Kim,  5. junija s.  Angleška poluradna
agencija javlja, da se 8 angleških bombnikov, ki so sodelovali v akciji noči od torka na sredo na Sicilijo in Sardinijo, ni vrnilo na opor.šča.
General Haydrich umrl
Berlin, 5. junija, s. DNB poroča iz Prage da je namestnik protektorja za Češko in Moravsko in šef policije v protektoratu general Havdrich včeraj zjutraj poilegel ranam, ki jih je dobil ob atentatu.
General Havdrich je bil rojen 7. marca 1904. leta v Halle-Saale. Leta 1922. je vstopil v nemško mornarico kot oficirski aspi-rant, leta 1928. je napredoval v poročnika, kasneje pa je bil dodeljen kot oficir k obveščevalni službi glavnega stana admirali-tete v področju Baltiškega morja. Kasneje je Havdrch opravljal funkcije narodno socialistične stranke v Hamburgu ter je vstopil v oddelek SS. Kmalu nato je bil poklican v glavni stan poveljnika SS oddelkov Himmlerja. Po prevzemu oblasti po narodnih socialistih je bil Havdrich v marcu lota 1933. imenovan za šefa političnega o i seka policijske direkcije. Leta 1934. je bil imenovan za šefa tajne di-žavne policije v Berlinu. Dve leti kasneje je postal Havdrich član Reichstaga in istočasno pruski državni svetnik. Izkazal se je tudi kot lovski pilot in je sodeloval v akcijah na raznih bojiščih ter si je tedaj pridobil železni križ prvega in drugega razreda ter bronasto in srebrno odlikovanje za vojne polete. Od 27. septembra 1941 je bil Havdrich namestnik nemškega protektorja za će«ko in Moravsko.
čiščenje v Srbiji
Beograd, 5. jun. s. Neprestano se nadaljuje s pozitivnim izidom očiščevalno delo v osrednji Srbiji proti preostalim roparskim elementom. Povsod se vzpostavlja red in pravica- V zadnjem času sta povzročali na področju Jagodine dve vesiiki tolpi strah m trepet med prebivalstvom in storili zločine nasilja in moritve. Doznava se. da so bili člani tolp obkoljeni in po večini uničeni ali zajeti.
Obnovite naročnino S
NOTRANJA FRONTA ITALIJE
Komentar nemškega lista — Odlična organizacija in strogo izvajanje
ukrepov jamčijo za uspeh
Kini, 5. junija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na Ducejev predlog odlikoval maršala Mannerheima s križem velikega oficirja sa-vojskega vojaškega reda. V motivaciji za odlikovanje no poudarja odlično delo organizacije finskih oboroženih sil. ki gn je opravil maršal in izredno uspešno in zmagovito vodstvo oboroženih sil v hudi vojn: proti vedno močno številično in po sredstvih premočnim sovjetskim četam. Znake izredno visokega italijanskega vojaškega odlikovanja bo maršalu Manneiheimu izročil italijanski poslanik v Helsinku ob 75. I rojstnem dnevu hrabrega poveljnika finske vojske.
Helsinki, 5. jun. s. O prilik 75. rojstnega dne maršala Mannerheima objavlja fin>ki tisk obzirna poročila o počastitvah junaškega poveljnika finskih obo-roženih sil, opozarjajoč zlasti na Duccjcvo brzojavko in na podelitev visokega vojaškega odlikovanja Kralja in Cesarja.
Podelitev plemstva pokojnemu poslaniku Attolicu
Rim, 5. junja. s. Vladar je podelil naslov grofa Di Adelfija. potomcem pokojnega poslanika -Bernarda Attolica ter njegovi vdovi Eleonori v priznanje njegovih zaslug.
Mooakovo, 5. jun. s- ^Miinchner Neueste Nachrichten« objavljajo na prvi strani Havmannov dopis iz Rima z naslovom Notranja fronta v Italijic Havmann komentira prvo fazo Italije v vojni ob pričet-ku vojne ter dokazuje, da je brez podlage splošno mnenje, da so Italijani dobri :m-provizatorji, da jim pa manjka organizacijskega duha. Pisec pravi, da je velika zmota misliti, da je organizacija v Italiji pomanjkljiva; Italija uporablja drugačna organizacijska sredstva kot Nemč-'ja in to zaradi naravne razlike v ljudeh in sistemih. Glede prehranjevalnega vprašanja se omenjajo Ducejeve izjave    prefektom dne 28.
aprila o učinkovitih ukrepih za obvladovanje sezonskega pomanjkanja žita. Glede mobilizacijo delovne sile se pou iarja. da je italijanska vlada poskrbela za zadostno razpoložljive sile za poljedelska dela. V ta namen dobivajo vojaki dopust ob času iet-ve. Zakon o obvezni civilni službi omogoča uporabo delovnih sil v krajih, kjer so najbolj potrebne. Ustanov ijtn je bil poseben medministrslL: od^or za oskrbo ter razdeljevanje proizvodov ter za cene pod Duce-jevm piCHlmd it milil Ta odbor predstavlja neko vrsto glavnega stana gotspodr.: stva, ki brez birokratičnega aparata odreja hitre mere glede gospodarstva, ko se pojavi po-
treba. Naštevajo se nadalje glavne mere kakor uvedba enotnega o t vda in H k repi. m katenmi se urejuje prevažanje blnsra itd. Nekatere neizbežne težkoče se kažejo pri praktičnem izvajanju teh ukrepov, toda stroge kazni jamčijo povsod za njih izvajanje.
Obvezno delo Židov v Rimu
Rim, 5. jun. s. Na prvi dan . M-o/n^.M dola 2 dov te bfto v Rimu določenih z* tako delo prvra 158 £idov. \^2 Židov je re<* pričelo / delom; 13 so jih je javilo bolniki 3 so izjavili, da s - zaposleni .\- drugod, 10 P a <c lih ni javilo.
Kritičen položaj Anglije
Popolni polom na vseh frontah — Zadnje upanje je letalska ofenziva, ki pa je imela tuđi malenkostne uspehe
ženeva, 5. junija 3. V svojem zadnjem govoru, piše j-Gazite de Lausanncx, je skušal Churchill pokazati velik optimizem, ki pa ne sloni na nobenem resnem razlogu. Proučujoč položaj je lahko ugotoviti, da je stanje Anglije danes bolj kot kdaj kritično. Misija StaffTda Crippsa v Indiji je doživela velik poraz in njen edini rezultat je ojačenje Gandaijcvcga vpliva. Gandhi pa je zagrizen nasprotnik angleškega imperija. Japonska ofenziva se nadaljuje na vseh odsekih fronte in danes je očitno, da bitka na Koralskem morju v nasprotju z anglosaškimi trditvami ni megla zaustaviti japonskega zaleta. Bitka pri Harkovu ne opravičuje nobenega angleškega optimizma. Enako je reči glade operacij v Severni Afriki. Očitno je torej, da Lcndon upa lahko samo še v letalsko ofenzivo, kaj a vojaške operacije na kopnem na raznih frontah so čedalje bolj pasivne za Angdjo in njene zaveznike. Dosedanji uspehi letalske ofenzive pa so malenkostni spričo uporabljenih sil. Sama izkušnja bi morala Angleže prepričati, da se tudi z velikopoteznim bombardiranjem sovražnik ne more demoralizirati in tudi ne desorganizirati v znatni meri njegov vojni stroj.
Nemško mnenje o angleških letalskih napadih
Berlin, 5. junija s- Kratko komentirajoč zadnje Churchillove izjave, glede bombar-
diranja Nemčije, objavlja *Z\v61fuhrb!atts nekatere stavke angleškega ministrskega predsednika in drugih londonskih pol.tika-strov, ki zvlo pravilno izdajajo prave namene te sverske skupine, ki hlepi po krvi Churchill je rekel: Morali bi iznajti oom-bo, ki ne bi bila večja od pomaranče pa po učinku hujša kot tisoč ton dinamita, da bi bilo mogoče spremeniti v prah z enim samim udarcem celotno nemško mesto s cet'Kvami, šolami in bolnišnicami vred. DrugI vredni predstavnik te zločinske Klike, piše >Zw61fuhrblatt«t je canterburijk! nadškof, ki izjavlja, da Angleži napadajo nemška mesta samo izključno zaradi tega. ker je to v interesu boljševiških zaveznikov. >r?ewa Cronicle«- in njemu podobni zastopniki Do\vning Stieeta svetujejo: V Nemčiji bi bilo treba uničiti sleherno živeče bitje, moške in ženske, otroke, ptiče in žuželke. Na nemških tleh ne bi smela več rasti bilka trave, Nemčija bi morala postati Sahara. Izvajajoč te nasvete, napadajo angleški piloti nemška mesta, ne pa vojaških objektov. Na srečo stari volk nima zob, da bi ugriznil in je od govorenja do storitve precej daleč. Vendar ti barbarski napadi, poudarja ob zaključku berlinski list, povzročajo samo izredno majhen dol škode od škode, ki bi si jo inspiratorji tea akcij želeli, in zaradi tega morda Churchill, ki zamenjava sanje z stvarnostjo, dodaj ■ dve ničli k številkam o mrtvih žrtvah v Kolnu in navaja 20.000 žrtev namesto 200.
Japonske bombe na Aljasko
Dva zaporedna napada sta izzvala v Ameriki veliko vznemirjenje — Japonske akcije na Atlantiku
Buenos Aires, 5. jun. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da so japonska letala drugič napadla oporišče Dutca Har-bour na Aljas"ki. Po prvih vesteh. Ki so prišle v VVashington, je bil izveden 6 ur po prvem napadu drugi napad okrog poldneva krajevenega časa na važno ameriško oporišče v Severnem Pacifiku. Doslej še niso znani rezultati akcije.
Lizbona. 5. junija, s. Iz VVashingtona se doznava, da je mornariško ministrstvo takoj po prvih vesteh o japonski akciji na D.-tch Harbour odredilo večje varnostne mere ter strožje vojaško nadzorstvo v pasu Panamskega kanala Čete na kopnem in obalna straža so bile v stanju alarma. Enake mere so bile odrejene za kalifornijsko
vesti o napa In
obalo,  brez ko so dospele na Datchharbourg.
Rim, 5. junija, s. Avstralski generalni stan poroča iz Melbourr.a. da so sovražne podmornice napadle dve majhni trgovinski ladji 60 km vzhodno od Sylneya. Neki tretji parni k je bil napaden 400 km južno od Svdneva.
Rim, 5 iun. s. Glede trgovinskih parnf-kov, ki so bili napadeni pred avstralsko obalo, javlja avstralski generalni stan iz Melbouma. da so japonska torpeda potopila dva parnika. ostala dva parnika pa sta se mogl šc rešiti.
Zopet tri ameriške ladje izgubljene
Buenos 5. iun. s.  Iz Wash:n£tona
de doznava, da jc araeri:ko mornariško ministrstvo javile izgubo nadaljnjih treh ameriških ladi;. ki so jih podmornice osi poto*-pilc v Atlant.ku.
6 angleških ladij potopljenih
Rim. 5. junija, s. Angieška poluradna agencija javlja, da so japonske sile potopile 7 angloameriških trgovskih ladij v Bengalskem zalivu. Poveljnik neke ianed potopljenih ladij je izjavil novinarjem, da so tri velike japonske križarke pognale 6 angloameriških trgovinskih ladij v neki majhni zaliv in jih tam potopile s topovi v pol uri. V istem pasu je bila potopljena tudi še seima ladja.
Napad na kitajsko letališče
Tokio, 5. iun. s. List »Asahi« rK)roća z nekega japonskega oporišča v Birmi da ie nekaj japonskih lovcev, ki so se iznenada pojavili na oblačnem nebu v nizkih peletih, obstreljevalo s strojnicami neko kitajsko letališče v pokrajini Junan. Uničenih je bilo 9 letal ^:pa Curtius »P 40* in to kljub hudj reakciji sovražnih baterij. Vsa japonska Ic-« tala so &c vrnila na oporišča.
Boji na Kitajskem
Tokio, 5. jun. s. Po vesteh s fronte v južni Kitajski Japonci naprej napredujejo severno od Kantona. Zavzeli so vsa sovražna oporinja v tem odseku v petih dneh. Dne 3. t. m. so zasedli luntanhsu ter oporišča Hsienhijitu. Tatsentau. Tajkungjao. Janscu^an. Pomorske sile. ki so zasedle Kouhsinsisu. 10 km zapadno od Juntanohsua. so prekinile plovbo na reki Pekijang ter so nato nadaljevale pohoti o proti Cin»junu.
Gospodarska izmenjava med Japonsko in Indokino
Tokio, 5. jun. s. Po vesteh lista »Asahia« iz^>a;2ona bo v kratkem podpisana v Saigo-nu gospodarska pogodba med Japonsko in Indokino za leto 1°42. Indokina bi izvažala na Japonsko po tem sporazumu bauksit juto in drupe surovine v  zameno za razno
japonsko blago.
Fuehov pred padcem
Tokio, 5. jun. s. »N:či-\či'< UOtoBl ■ frcmtfl v Kijangsiju, da je važno oyocii60 Fuehov pred padcem. Japonske s le (MfJCO-duk-i«-- v v/hodnem odseku reke lro!w. *S kateri leži Fochov. Stric so sovražnikov od-per ter se ob zori 4. t. m. priblii.ile Tchflll KnsikMiju ki leži 10 km lOVCmO <*d Focho-va ter prodira*o proti r'uchovu. Druj^e M-pon^ke edinice 10 % t. m. SVCČCf doocfto cesto iz Fengsijena v Fuehov, k.ir.rv nv a%>-
vr.i/nik poefluŽUJO pri eskrbovan 111. Po štirih
urah hude bofbc 10 Japonci stri- obupni ovU
por dveh kituj>kdi divizij. Japonske vUe, ki vi. 3. t. m. zasedle Chinhsien. ćistii** planoto Kijangsfja ter so zadale hude izgube 75.kK* tajski <i;\;ziji, ki SS umika proti vzhodu. Vsi sovražnikovi po:/kuv napadov v ok FuchovS so bili preprečen:. K tajci so izgubili v okolici Fuchova mož.
Rumunski odgovor Rooseveltu
Rim, 5. junija, s. Predsednik Roo^ovelt je poslal ameriškemu kon^r< u ro z
zahtevo, naj se napove vojna Bolgar*ji. Ku-muniji in Madžarski.
Bukaceifa, 5, iun. s. S potu—dnini mmnn-skim prroeiUin. ki je bife moći ob'.ivl ien«», se odgovarja na anieri'ko nspcared \«\;no takole:
Rooseveltova mllr^iteA- n'kakor ne spre*-minja politične in diplomatske situacije ter se manj vojaški položaj. Kumumja je kot pripadnica k trojnemu paktu vedno <!• » svoje obveze in ;c 22. decembra 1^41 izjavila, da se suiiitra v vojnem stanju z Ameriko. Arnerikkj kretnja ie HUBO formalnost in njeni sumljivi nameni nas ne zanimajo. R<>o>-e>-vcltova odločitev nik-.iknr ne bo vplivaTa na r- 'k naše vojne. Vendar zastavljamo sle-deee vprašan ;e: Kakšen bi bi! položaj v južnozapadni Evropi, ee bi Rumunija ne odgovorila na izzivanje in bi se ne b<»r a, kakor se bori proti Rusiji? TreKa ie upoštevati, da Romunija ne vodi napadalno vojno, temveč obrambno proti boljševički m . nosti in vojno, katero so Rumun'.ji v*M la izzivanja Sovjetske zveze. Ali bi Amerika napovedala vo-jno Rusiji in napadla Sovjetsko zvezo, čc bi tej uspelo vdreti v Rumu-nijo? Rooseveltova odločitev natančno kaže dejstvo, da Amerika brani boljševizem namesto da bi branila evropsko civi'iznerjot Zgodovina in bodočnost bosta sodili R<«o-c-veltovo dejanje, kakor bo*»ta zgodovina ,\ bodočnost sodili našo sreto vojno.
Ankarski proces
Ankara, 5. junija, s. Včeraj zjutraj se je nadaljeval pioces proti atentatorjem na nemškega poslanika von Papena. Govoril je branilec odvetnik And t in aliman. Trud je. da je glavni krivec Pavlov, o katoren se ne ve, al: se res piše Pavlov, toda ugotovljeno je. da je pripadal revolucionarni in teroristični šoli. ki obstoja v sovjetskem glavnem mestu. Učenci te šole sistematično navajajo neizkušene mladiče v raznih državah k zločinom. Branilec je izjavil tu<li, da je Pavlov zločinski tp. kakor ga je proučil že Lombroso.
Pomembne izjave o vzgojni vlogi sperta
Otvoritveno zborovanje FIBE v Rimu
Rim, 3. junija, s. Včeraj se je otvorilo zborovanje »i;IBhV Po pozdravu Duceju je Tajnik Stranke Kksc. Viduss«,ni spregovoril tele besede:
•Vesni sem. da lahko vodim to prireditev in s tem poudarim, kako Stranka živo ob-I čuti in pozorno sledi športnemu delovanju, j zlasti boksu, ki je borbena športna p-anega. j Želim,  da  bi   bil   mladi  voditelj   te naše j OTUanizacije. ki ie dal življenje za domovino. Bruno Mus>oiini, izpodbuda za vas in da  bi t  tem počastili  spomin  na nje«»ovo vneto delo in njegovo odlično preteklost junaškega vojaka ter spomin na njegovo slavno smrt. Želim, da bi zaslužno sprejeli de-«l:x';no. ki jo je zapu«til. Pozdravljam tuje zastopnike in jim izrekam dobrodošlico v Italiji tor otvarjam zborovanje v imenu poveljnika Bruna Mus^olinija.
Z živahnim odobravanjem so zborovale! sprejeli besede Tajnika Stranke. Nato je govoril predsednik FPI. poveljnik Vittorio Mussolini. Sporočil je tovarišem FIBE dobrodošlico in tovariški tn prisrčni pozdrav italijanske zveze boksarjev. Tu zbrani narodi, je nadaljeval, predstavljajo narode, ki bodo stopili v bližnji bodc-čnosti na mesto plutokratičnih narodov, da dajo svetu nov red. osnovan na sodelovanju in socialni pravici. Naše delo bo zaradi tega preveva1 to>-variški duh in to delo bo gotovo rodilo stvarne uspehe.  S priznavanjem vrednote
tekmovanja in borbe v Koksu hočemo v/^ou jiti mlade v pogumu ;n napada.!n«>sti V boksu ne prevladuje samo surova sala, temveč si'a. združen« z inteligenco in voljo. Z večjim pospeševanjem tega športa se vzgaja mladina k razvijanju vseh svoiih moralnih in fizičmh spodobnosti To je obenem vzgoja naroda v preziranju nemarnosti in v drznosti. Preden pričnemo z delom, sem gotrAo tolmač vaših misli, ako odpo;l jemo pozdrav borcem trojnega pakta, ki na bojiščih izpričujejo svoic-ga tekmovalnega duha v rej vojni, ko se m*adi narodi b<»rc preti nenaravni jezi plutokracije in boljševizma. NTa*a zahvalna misel gre borcem in tistim, ki tvegajo življenje v bitki, ki je predhodnic? gotove zmage. Oni bodo v tej borbi krvi prori zlatu dali svetu zmago in pravico.
Besede \*ttoria Mussolinija so bile sprejete z živahnim odobravan icm. Odgovoril je na govr.rc predsednik F1RX dr. Sodcr-lundt. Počastil je spomin Bruna Mussolinija, ki je žrtvoval življenje za domovino. V imenu zborovalcev je poslal Duceju in družini hrabrega padlega komandanta izraze sežalja- Izjavil je. da je srečen. kcT je gost italijanskega športa. Zborovanja so SO udeležili zastopniki Finske, Belgije, Danske, Nemčije. Nizozemske, Italije, Hrvatske. Japonske, Norveške, Rumunijc. Španije, Svicc, Slovaške, Švedikc ii> Madžar ,kc.
J
Stran 2
»SLCVENSSi NA ROD4. petek, 5. junija 1942-XX
fitev. 127
Novi ljubljanski župan prevzel posle
Dosedanji in novi župan ter podžupan pri Visokem
komisarju
Ljubljana, 5. Junija
V sredo ob 12. je Visoki komisar sprejel v svojem kabinetu župana dr.
Adlešiča in novega župana Ljubljane generala Rupnika v spremstiu s podžupanom dr. comm. Tranchido. Navzoči so bili načelnik kabineta 1'isokega komisarja podprefekt dr. comm. Bisia, podprefekt namestnik dr. comm. David in kvestor comm. Ravelli.
Visoki komisar je obnovil svojo zahvalo dr. Adlešiču za delo. ki ga je pod njego\im vodstvom opravila prejšnja občinska uprava v korist ljubljanskega mesta, in je pozdravil in zaželel koristno delo županu generalu Rupniku in podžupanu dr. comm. Tranchidi.
Odvetnik Adlešič se je s krepkimi zrazi spomnil nagle in plemenite pomoči Fašistične Vlade in Visokega komisarja pri reševanju najvažnejših vprašanj mesta. Med temi so posebno vprašanja prehrane in gradbene delavnosti. Ob koncu je izrazil svojo in članov prejšnjega občinskega sveta živo hvaležnost. V imenu članov prejšnjega občinskega sveta je izrazil novemu županu tople pozdrave.
General Rupnik je obnovil svojo zahvalo za izkazano mu zaupanje in je izrazi spomnil nagle in plemenite po-no namero, da bo delal v duhu brezpogojne lojalnosti nasproti vladnim oblastem in v natančno korist prebivalstva in od njega upravljane občine.
Odkup delnic
Trboveljske premogokopne družbe
Odkupljene bodo po polni nominalni vrednosti
r.c-3 din aH 13 nemških mark
Graška ^Tagespo^* poroča-
Pooblaščenec nemškega državnega ko-misarja za utrditev nemStva s sedežem v Mariboru je objavil v nemškem Uradnem listu poziv za odkup delnic Trboveljske premosokopne družbe. V razglasu se pozivajo c~ebe. s stalnim ali začasnim bivališčem oziroma juridične osebe s sedežem v \Temčiii ali Protektoratu, naj prinese delnice bivše Trboveljske premogokopne družbe v odkup. Delnice bodo odkupovale Draždanska banka. Berlin. Deželna banka. Dunaj in Kreditni zavod. Dunaj, kakor tudi podružnice In poslovalnice teh bank Predložene delnice bodo odkupljene po polni nonrnalni vrednosti 200 dm. t. j po 10 nemških mark s kuponi 1940. morebitni kuponi za leti 1938 in 1939 se bodo pa vnovčevali po 0.38 marke. Delnice TPD. ki bi do 31. julija 1942 ne bile predložene v odkup, se pri nadaljnji ureditvi zahtevkov ne bodo upoštevale.
Ob razsulu bivše Jugoslavije je razpadla tudi Trboveljska premogokopna družba v več delov. Na Spodnjem Štajerskem ležeči rudniki s0 pripadli Nemčiji, v Ljubljani nahajajoče se upravno posjopje in neznatna ležišča premoga pri Kočevju so pripadla Italiji, hrvatski rudniki pa Hrvatski. Takoj po vporakanju nemških čet na Spodnje Štajersko je bilo ugotovljeno premično in nepremično premoženje
TPD in po naredbi šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 6. junija 1941 zaseženo v korist pokrajine Štajerske tri na razpolaganje državnega komisarja za Utrditev nemštva. 2. nlija 1941 je izšlo dopolnilo k naredbi z dne 6. junija 1941, s katerim so bili pozvani vsi interesenti, naj prijavijo vse zahtevke do podjetja »Ener-gieversorgung Sudsteiermark. Trboveljske premogokopne družbe in drugih zaseženih spodnještajerskih elektrarn, a zdaj, ko je Energieversorgung Sudsteiermark prevzela premoženje teh podjetij, lahko uveljavijo delničarji TPD svoje nadomestne zahtevke iz svoje delniške posesti.
V razglasu predlagana ureditev poravnave je za delničarje TPD izredno ugodna. Na eni strani dobe odkupni znesek za svoje delnice takoj in jim torej ne bo treba čakati do končne likvidacije, na drugi strani se pa izplača polna nominalna vrednost delnic, dočim je njihova resnična notranja vrednost zaradi razpada delovnega rjodročja družbe ter drugih posrednih in neposrednih posledic vojne padla in zdaj nikakor ne dosega nominalne vrednosti. Tako lahko upamo, da Se bodo tudi v inozemstvu živeči delničarji poslužili možnosti priti potom oddaje svojih delnic do polne nominalne vrednosti ter do hitre in za nje ugodne ureditve njihovih zahtevkov.
S Snodnie štajerske
— Pno tovarniško športno Ijrrisce v Celju. Poročali smo že, da je industrijsko podjetje Westen v Celju zgradilo za svoje delavce športno ignsee. Svečana otvoritev je bila v nedeljo 31. maja. Na novem sportr nem igrišču se je zbralo mnogo za sport navdušenega občinstva. Načrt za igrisr.e jc bil zasnovan že predlanskim v januarju in dela so se pričela spomladi. Igrišče pa ni bilo dovršeno. Lani poleti so se dela nadaljevala in nastala je krasna športna naprava, ki pa še ni dovršena, kajti nacrt predvideva še tenisko igrišče, plavalne bazene in društveni dom. Po prihodu okrožnega vodje Dorfmeistra je prikorakalo na isrrišče 200 športnikov VVestnove tovarne. Inž. Sepp Rieger je raportiral okrožnemu vodji, na kar je slednji izročil novo športno Igrišče njegovemu namenu. Obratovodja inž. Max Adolf VVesten je prevzel igrišče v svo-e varstvo. Sledile so razne športne prireditve, ki jim je prisostvovalo nad 2000 g-ledalcev. Slovesna otoritev novega športnega igrišča je bila zaključena, z nogometno^ tekmo med celjskim Športnim klubom in gTaskim Atletik sportklubom, ki je po lepi igri podlegel z 8:1.
_ Zborovanje  delovnopolitičnega urada
Štajerskega H e i mat bunda. Delovnopo!iti*ni urad štajerskega Helmatbunda pri okrožnem vodstvu v Celju je priredil 30. maja zborovanje, ki se ga je udeležilo 280 vodij krajevnih uradov ter krajevnih in tovarniških zaupnikov. Govorili so vodja delovno-političnega urada v zveznem vodstvu štajerskega Heimathunda Hackel. pekrajinsk; propagandni vodja Rossmann in okrožni vodja Fladischer.
— Iz Plina, Teharjev in Rogaške Slatine. Od 17. do 24. maja je bilo rojenih v Ptuju 6 otrok. Poročili so se Beno Brumen z Olgo Schosner in Josip Petek z Matildo Ceh. Umrli so Neža Potočnik. Alojz Kramber-ger. Gregor Sirec Albert Vajlandič. Marija Raj&p, Blaž Mravljinčič in Janez Jan-č>č. V Teharjih so bili rojeni v istem času trije otroci. Poročili so se Karel Mihael Barle s Štefanijo Podgoršek in Ludvik Si-danski z Julijano Pahič. Umrl je Janez Kruleč. V Rogaški Slatini je bilo rojenih pet ofrc.k. Umrla je pa Neža Som.
— Xovi grobovi. V Mariboru sta umrla pose^tnica Marija Germ iz Zgor. Bistrice pri Slov. Bistrici, stara 52 let In žena železniškega sprevodnika Elizabeta Krašo-vec. stara 53 let. V Pobrežju je umrl 6Ietni delavčev sinček Vladislav Puš. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je umrla zasebnica Ana Zinner roj. Stanger. stara 29 let.
— Gibanje prebivalstva v Mariborn. V drugi polovici maja je bilo V Mariboru rojenih 99 otrok, od teh 51 dečkov in 48 deklic, novih grobov je bilo 49 in sricer je umrlo 30 moških in i9 žensk, poročilo se je 44 parov.
— Koncert v korist nemškega Rdečega krita. Nedavno ustanovljeni štajerski godalni kvartet je priredil pod okriljem nemškega Rdečega križa svoj prvi samostojni koncert. Člani kvarteta so E. Unger Ull-mann, prva violina, W. Schramm. druga violina, F. T. Sancin. ki igra v kvartetu vlogo lirika in G. Miiller, violončelo.
— Večer  pesmi  in  plesa v Mariborn.
Mariborsko učiteljice je priredilo večer plesa in prtja. s katerimi Je pokazalo širši javnosti uspehe dela v prvem šolskem letu.
Cisti dobiček je bil namenjen nemškemu Rdečemu križu. Prireditev je bila v gledališču. Ves program so izpolnili učiteljišcm-ce in učiteljlščniki.
— Veeer nemške balade v Mariboru. V sredo 10. t. m nastopi v Mariboru na povabilo društva nemških umetnikov in prijateljev umetnosti, podružnica v Mariboru Peter Otten, ki nastopa kot režiser in igralec v graakili gledališčih In je dober poznavalec nemške poezije. V Mariboru je že nastopil na Holberlinovem večeru.
— Obsojeni »radijski komarji«. Od aprila 1941 do marca 1942 je bilo na Spod. Štajerskem 1720 kazenskih postopkov proti »radijskim komarjem«. 40 jih je bilo obsojenih na zaporno kazen do enega leta, 1437 pa na denarno globo do 1000 mark.
Razsodišča! odbor v grafični stroki
Razsodiščni odbor, sklican radi rešitve predmetnega spora z odlokom Vis. komisarja št 402 z dne 30. marca t. L in sestavljen iz predsednika dr. Attilija Apol-lonija, imenovanega od Vis. komisarja ter iz članov: Maksa Hrovatina in dr. Adolfa Golie, imenovanih od Pokrajinske zveze delodajalcev, Zdenka Bačiča in dr. Adolfa Vogelnika, ki je pozneje bil nadomeščen s Filipom Uratnikom, imenovanih od Pokrajinske delavske zveze, je po zaslišanju strank na ustni razpravi z dne 19. maja t. 1. in po vpogledu v pismene vloge, ki sta jih stranki predložil: razsodiščnemu odboru in si jih hkrati vzajemno izmenjali, ter po temeljitem pretresu vseh izvajanj, soglasno odločil:
I. Grafičnemu delavstvu se prizna pravica na zvišanje mezd na podstavi kolektivne delovne pogodbe iz leta 1936., ki je prenehala veljati dne 30. junija 1941-XIX, št 57.
II. Upoštevajoč od 1. julija do tek. meseca nastalo zvišanje cen življenjskih potrebščine in okoliščine, v katerih je sedaj graf čna industrija v Ljubljanski pokrajini, se ta povišek določa na 200/« mezd, ki so jih na dan 1. julija 1941-XIX prejemali delavci vseh v zgoraj navedeni kolektivni pogodbi navedenih kategorij.
III. Ta povišek se mora izplačat: počen-ši s 1. februarjem 1942-XX.
IV. Določitev nove podlage za ugotovitev izprememb draginje se prepušča svobodnemu dogovoru strank v novi kolektivni pogodbi, za katero so pogajanja že v teku.
Ta odločba, zoper katero po zakonu rri pravnega sredstva,   se   mora   objaviti v
Službenem listu za Ljubljansko pokrajino na stroške Pokrajinske delavske zveze, od
katerih plača vsaka polovico, ter se dostavlja:
1. Pokrajinski delavski zvezi,
2. Pokrajinski zvezi delodajalcev radi objave v vseh prizadetih obratih,
3. Visokemu komisariarif — Inspekciji
dela.
PRI FILMU
V filmskem ateljeju s*\£n6 te Maor nenadno kričati na igralca:
— Za boga, ne glejte tako ialottno in
potrto, ko vedete nevesto k oltarja! Glejte nttdo bolj veselo! Saj to ni resnična poroka!
Pregled oddelkov GILL
Ljubljana. 3. junija
V nedeljo 31. maja ob 10. dopoldne je Zvezni poveljnik na sedežu GILL v prisotnosti podpoveljnika. Zvezne nad/ornice in drugih vodilnih zastopnikov pokrajinskega glavnega mesta pregledal moške :n ženske oddelke Italijanske hktorske mladine v Ljubljani.
Mladina je bila razvrščena na trgu pred sedežem. Bila je vsa v krojih Po obredu razvitja zastave ie poveljnik pr.čcl pregled, korakal je mimo razvrščenih oddelkov in se nato povzpel na oder. pripravljen za to priliko, in je izrazil mladmi svojo pohvalo zaradi načina, kako jc nastopila, njenim voditeljem pa za njihovo vztrajne intenzivno delovanje.
Nato je razdelil diplome med zmagovalce zveznih kulturnih mladinskih tekmovanj, nadalje nekaj izkaznic za leto XX., poveljnikom čet, ki s*, bili 14. maja pn izpitih proglašeni za sposobne, pa je pripol znamenju njihove poveljniške stopnje. Preden je zapustil zbrano mladino, je še prisostvoval telovadnim vajam za XX. leto. ki so jih predvajali moški in ženski oddeiki pod vodstvom telovadnih strokovnjakov in učiteljic GILLa. Oddelki so pod strokovnim vodstvom dos-e^li visoko stopnjo izve/banosti. Nas-top se je zaključil s spuščanjem zas-tavc in s pozdravom KraJju in Duteju.
Podružnica zavoda Banco di Roma v Ljubljani
V soboto 23. maja se je otvorila v Ljubljani nova podružnica Banco di Roma.
Odkar je bila vključena Ljubljanska pokrajina v novo politično območje, je stalno predmet vseh ukrepov, potrebnih za njen proč vit v okviru gospodarske celote Italije. Ljubljana je trgovinsko in industrijsko središče največje važnosti, pomembno zvezana z Nemčijo, Hrvatsko, Madžarsko in Dalmacijo, pa seveda tudi z Italijo, ter bo v novem gosp->dar3kem re lu vsekakor črpala koristi iz bančne ureditve, kakršno ji zdaj Banco di Roma stavlja na razpolago.
S podružnicami v Fiumi, Triestu, Udinu in Veneciji, ki so tako rekoč pred vrati Ljubljanske pokrajine, z urejenim delovanjem tega zavoda na obeh jadranskih obalah in z njegovo srednjemorsko-vzhocino organizacijo, izpopolnjeno že preko 35 let. bo Banco di Roma nedvomno nudila novi pokrajini Italije obširno kreditno pomoč, ki bo v stanju mogočno ojačiti njen gospodarski vzpon.
Neog-.bni popoj za pnpu^titev k takemu tzpvtu je redno obiskovanje p^ulctnih pripravljalnih tečajev, ki jih p'ireci' šolska oblast.
CI. 7. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo z objavo v S!u/b><nem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne l. junija 1^42 XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Predpisi za izpite na srednjih šolah pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 191. glede na veljajoče določbe bivše jugoslovanske države o izpitih na srednjih šolah pokrajine, smatrajoč za potrebno urediti to snov skladno s sedanjimi zahtevami javnega šolstva in sporazumno z ministrom za narodno prosveto. odreja:
Čl. 1. Na bivših jugoslovanskih srednjih .šolah vseh vrst veljajo glede izpitov pred-pisfi, ki so veljali pod bivšo jugoslovansko vlado, s spremembami iz naslednjih členov.
Čl. 2. Izpitnim komisijam za zrelostne, diplomske in odhodne izpite predsedujejo v obeh rokih komisarji, ki jih imenuje mini-nistrstvo za narodno prosveto sporazumno z Visokim kom'sariatom. Če bi odposlanci ne mocjLi spolni ti svoje naloge ali če se ministrstvo imenovanju komisarjev odpove, jih imenuje Visoki komisar.
Izpitne komisije za završne izpite IV. gimnazijskega in IV. mescansko^olskega razreda kakor tudi za sprejemne izpite na gimnazije imenuje šolski komisar pri Visokem komisariatu.
ČL 3. Razporeditev izpitov določi za posamezne šole šolski komisar iz člena 2.
Za sprejemni izpit na gimnazije se dovoljuje samo en rok na koncu veJikih počitnic.
Čl. 4. Določbe o izpitnih predmetih pri zaključnih izpitih vseh vrst se spreminjajo takole:
a) uvaja se izpdt iz italijanskega jezika a pismeno in ustno izkušnjo:
b) negativni izid izpita iz slovenskega jezika ne preprečuje kandidatu nadaljevanje izpita;
c) kjer je btl predpisan izpit iz samo enega tujega jezika, se ta odpravlja; kjer je U predpisan izpit iz več ko enega tujega jezika, ostane obvezen izpit samo iz enega
jezika, po kandidatovi izbiri;
d) izpiti iz zgodovinskih predmetov me poenotijo in obsegajo snov, ki je bHa obdelana v zadnjem letu;
e) i-zprt iz zemljepisa me posebej red u je in obsega snov, ki se je obdelala v zadnjem letu.
ČL 5. Predmeti gimnazijskega sprejemnega izpita so naslednji;
a) izkušnje, pismene aH risalne: slovenski jezik, risanje, računstvo m geometrija;
b) ustne izkušnje: slovenski jezik, računstvo m geometrija, splošna izobrazba.
OL 6. Kolikor gre za pripustitev k popravnim izpitom, se dovoljuje popravni izpit vz italijanskega jezika neodvvsnrvo od ocene v drugih pred moti h.
Razredni izpiti na realni gimnaziji v Kočevju
Visoki komitšar za Ljubljsnssko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291. glede na člen 9. svoje naredbe z dne 23. maja 1°42-XX, št. 101. in upoštevajoč polrržaj, v katerem jc bila realna gimnazija v Kočevju v tem šolskem letu. odreja:
Čl. 1. Dijalri realne gimnazije v Kočevju smejo opravljati razredne izpite brez plačila takse.
Čl. 2. Razredni izprti tako za dijake kakor za kandidate privafiste bodo od 1. ;ulija dalje, izA^emši IV. in VIII. razred, za katera bodo od 20. do 30. junija.
Čl. 3. Nižji in višji tečajni izprti bodo od 15. jirlija dalje.
OL 4. Izpite v jesenskem roku. kn bodo od 1 - septemb ra daj je. smejo oprav 1 ja t i d i-jaki te gimnazije, ki bi se ne zglasili k izpitom v sedanjem roku. kakoT tudi tisti, ki izpita ne bi napravili, nc glede na število predmetov, iz katerih so padli.
Da se jim dovoli opravljati izpit v jesenskem roku. morajo dijaki obiskovati pouk. ki se zanje priredi v poletnih mesecih.
Ljubljana, dne 30. maja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
General Ne&ić o delavskem vprašanju
V nedeljo opoldne je govoril sri>s';i ministrski predsednik greneral Nedić v beograjskem raditi srbskemu delavstvu. Xajprej je nagln^al. da so si saslu±ilj hvaležnost vsega naroda tisti delavci, ki so se obvarovali okuženja s komunistično kugo. Delavstvo dobro ve, da je ureditev delavskih problemov zelo težka. 2* v prejšnjem. §e bolj pa v začetku trsa stoletja je povsod na svetu stopilo v ospredje delavsko vprašanje. L'rediti so sra skušali na različne načine. Eno pot jc nastopila Francija s politiko Blumove vlade in ljudske fronte: 40i:rni delovni teden, pet delovnih dni. Ta poskus se je izjalovil in privede! končno do zloma francoske države. Nasprotno pa narodno-socialistič-na Nemčija ni ostala samo pn Surnem delovniku, temveč je delavni čas celo podaljšala. Istočasno je pa storda Nemčija za delavstvo vse, kar je Ie mogla, da bi se izboljšal njegov položaj In na takem pojmovanju delavskega vprašanja temelji zdaj moč Nemčije v svetu. Nemški delovni etos je ustvaril tudi pogoje za zmago Nemčije v sedanji vojni.
V bivši Jugoslaviji je bilo delavstvo organizirano v mnogih društvih, in tem so načeloveli strankarii. ki so bolj mislili nase kakor na delavstvo. Tako se je razvilo konstolovstvo. ki mu je bilo treba napraviti kenee. To je tudi cilj novo ustanovljene srbske delavske organizacije, ki je njeno vodstvo začasno prevzel sam ministrski predsednik. On Jan delavcem, da bodo zastavljene vse sile. da pridejo delavci v novi Srbiji do svojih pravic, da bo priznano delu častno mesto in da bodo delavci zavarovani proti vsakemu izkoriščanju, tako po kar»italu. kakor po brezvestni upravi ali državi. Tako bo dana delavcem možnost priboriti delu čast in odpreti tako srbskemu narodu in Srbiji pot v boljšo bodočnost.
Visoki komisar za ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora
Sklicujoč se na razglas z dne 24. aprila 1942-XX
objavljata:
V noel na 23. maja je nekai koinmistov v Vevčah vdrlo v hišo nekega Slovenca, ki se ni hotel pridružiti njihovemu kriminalnemu delovanju, ter so ga ubili in pobili tudi vse ostale člane njegove družine.
Dne 14. maja so nartizanski oddelki v Dulah izdajalsko ubili Slovenca, ker je bil komunistom nasprotnega mišljenja.
Dne 16. maja je krdelo upornikov v Vrh-polju odvedlo neeboroženega italijanskega državljana.
Dne 16. maja so oboroženi elementi v bližini Krnova ustavili avtobus v javnem prometu in odvedli iz njega dva gasilca, enega Slovenca in enega italijanskega drl žavljana, ter odnesli nekaj poštnih zavojev.
V noči na 16. maj je nekaj saboterjev povzročilo iztirjen*e vlafca.
V izvajanju razglasa i dne 24. aprila 1.1. je bila glede na to. da je potekel i?»-edplsa-ni rok, ne da bi bili povzročitelji zgoraj omenjenih zločinov izsledeni, odrejena ustrelitev 6 ljudi, ki so zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega delovanja Usmrćeni so bili 29. maja ob 3.50.
V noei na 24. maja so v Fašiei partizanski oddelki ubili tri Slovenke, odpeljali živino in oropali  nekaj hiš.
Dne 24. maja so partizanski oddelki r obstreljevanjem s strojnicami izzvali pri Dohrepolju iztirjenje dveh vlakov.
Dne 26. maja sta dva oborožena elementa v Ljubljani ubila prof. I.amberta Ehr-licha in dijaka Viktorja Rolica.
V izvajanju razglasa z dne 24. aprila t. 1. je bila" glede na to. da je potekrl predpisani rok. ne da bi bili povzročitelji zgoraj omenjenih zločinov izsledeni, odreiena ustrelitev 6 oseb. ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja.
Usmrćeni so bili 2. junija ob 5.30.
Dne 26. maja t. I. so uporri^ki elementi vdrli v stanovanje slovenskega orožniškega narednika-vodnlka in ga odvedli. * Ker je v smislu odredbe z dne 24. aprila t. 1. potekel predpisani rok ne da bi bili izsledeni krivci te ugrabitve, je bila odrejena ustrelitev individua, o katerem je bilo t gotovoMjo dognano, da je kriv terorističnega In komunističnega delovanja.
Usmrčen jc bil 2. junija v Novem mestu ob 15.55.
Radio LltiMfana
SOBOTA, 6. JUNIJA 1942-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. 12.40- \a harmoniko igra Avgust Stanko. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Prr-o-čilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Si! v slovenščini. 13.20: Lepe pe?mi od včeraj m danes; orkester vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: Alb. Nefima: Kemija v gX»podinjstvu; predavanje v slovenščini. 19.30* Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih do jjodkov v slovenščini. 20.30: Voiaške pesmi. 20.45: Slavnostna otvoritev liričnih prireditev družbe EIAR: A.Catalani: \Vally. V odmorih: predavanje v »lovenrčini; zanimivosti v sioAeničini; poročila v italijanščini.
E. I. A. R«
Le principa!! trasmisshmi del mese di giugno 1<>4S-XX
Najvažnejše radijske oddaje v mesecu juniju 1942-XX
OPEKE L1RICHE: LIRIČNE OPERE:
Dallo Studio tli Roma : La Ually di Catalaal _ 6 e 9 giuaao
Dailo Stucho di Roma i GtuliclLa e Konico en
Zandonai 20 e 23 giusno
Dallo Siudiu dl Torino: La   Bth^mr   dl Pucclnl
13 e 16 giugno
Da:io Stud:o d; rorino: L'tliiir damore di Doni-zctti 27 c 30 p.Ugi.O
CONCEETI SINFOMCI: SIMFONIČNI KONCERTI:
Cor.certo dlrcttb dal UMatRI Arnundo Ko a
dallj Studio d! Torino 5 ^luano
Concerto dlretio dal Maesiro ndebrando rii/eni dailo btudio di ROOM 7 giu^ao
Concerto dlrettO da.   ■'.      •• > Antonu. PedtMlii
iplanista: Mariu t^olia) dallo Studio d; Roma 10 g;ugao
Concerro diretto dal M—rti o <;iu>or-p? Morrlli
(PlanLsia: Rina Kosti! dallo Studio dl Roma J2 g:ugno
Concerto diretu« cImI Mae*tTO Fernando Prvritaii iv:oilnibta: tiioeonda De Vno) dallo Studio di Rcma 14 giupno
Conce:. • -vi tdmondo  1' Vecchi
dallo Studio dl Torino 15 gtuno
Concerto dlretto da^.Mtu-:ro Aneelo Qu«'«.ru
ip:anixta. K;o Nardi)
1 dallo Stxid!o d«. Torino 19 glupno
Concerto diretm aal Mae.stro (..iu^rppe Himni
dallo Studio di Torino 21 gn.gno
Ccncerto dlretto dal Mntstro Alfredo Casella
(violončelima: Ar t uro llnnum)
dallo Stud'.o r'1 Roma 22 Etugno
Concerto dlretto dal Maestro Bela I)e (Milen
dallo Studio ril Torino 21 ci.sno
Concerto dlretto dal Mae&tro (iiu^i-pp«. Morrlli
dallo Studio di Roma 2tf giugno
Concerto dlretto dal Maonlro Imilio  Sal.ta
dallo Studio dl Torino 2P glugno
Concerto dlr^ttn d«l Maestro Ildebrando rirrettl
dallo Studio di Roma 29 glugno
COMMEDIE: KOMEDIJE:
C*i un'tnrlusinne dl Walter Crrt*!la 9 tlugno I.ufficio centrale delle  irice dl  AlfTI i
7 ltnf»o
In soldato \uole la licensa dl V _    ... 8 glugno
Quell uom   dal   f<«ro  .:>r«t'<>   i Caglieri
10 gnicno
Časa di  bambole d!  Fnr'.co Tb<«en Sinrerita dl Sante Bre -L'ultimo
rnmando  dl  E.  Molca ed
I rapari dl Guglielmo Olannlnl Mezz'cra di automobile di Knrico
I/altalena  dl   Alr^andm Varaldo 1'amiro dl Mp.rco Praga Hos.ir o c:    Federlco De Ror»erto II mlto di  Armando di  Otno Valorl l-a Mala   !• nn so dl San BfCOlMfcl Pulcinella  dl   Vit tort o Strici
11 glugno 19 pm^no U. Ouazzolo 14 Rtugrto 1« glugno Serre*•a
16 gtugni 18 Kiucno 1J> giugno 13 pluKno 24 ftugno
2t ftUK&O 27 pmgno
CONCERT! SER ALI DI MUŠICA
CAMERA: VEČERNI KONCERTI KOMORNE
GLASBE:
Concerto del vloloncelllsta N'er'o RrunHH
6 glugno - ore Conrerto del Trlo Arti<« di Iton-.i
7 gMinno • ore
Concerto deMa pianlhta   Pina Turni
10 ghigno - ore
Concerto del soprano  Alba Anzellottl
12 giuimo - ore
Concerto del vloloncelliFta Attilio ltanzato
17 jrluRno - ore
Concerto dM p'.an:*ta AiiRUstn D*Ott%Yl
20 glugno - ore Concerto del violinista Alberro PolTr»nl«ri
21 giugno - orp Concerto del Quartetto di F.-ni.i
24 plliaou - ore Concerto del violinista Fnrico CampaJ«la
25 itiu^no - ore
Concerto del violinista Arr [• larata
23 giugno - ore
DA
22 it 2210 22.10 2210
22 10
2210 2210 2210 22 10 n ra
Kino Kino Kino Kino
KOLEDAR Danes: Petek, 5. maja: BoaifadJ.
DANAsNJK 1'ltIREDITVE
Maticu:  Hči  zHenesi ariisarja. Inion: 0e bi  bi! poitflA.«« Slopa: Hižt prtliH.
Mo»te:   Goepa   \z   Mor.tc   CarJa in Heroji planin Razstava Gorse-Maloa v Jakopičevem paviljonu.
Kazstava Om^rsa-rutrih v pnlrriji Obcrs-nel na Gosposvetski cesti.
MStURNE LEKARNE Danes:  Mr.  Su§n1k. Marijin t;*ff 5. Kn-ralt,  Gosposvctska   cesta  4, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31.
Z Gorenjskega
— Nov grob, V Kropi je umrla no težki bolezn; posestnica  Manja A?.nian.
— TvžUa nesreča kolesarja. Slikarski pomočnik Poter Dacar iz Kamnika «e je peljal oni dan 3 kolesom v Motnik. Na klancu tik pred Motrukom ie pa ir.srubil oblast nad kolesom m vrplo £a je na most, kjer je ležal celo uro nezavestfn. potem so jra pa prepeljali z rešilnim avtom v Kamnik.
— Glavne ceste na Gnrrnj*»k«Tu. 7
ne ceste o bile pro^]a.>one nastsctojft: Podkoren, Kranjska e^rn, JfJcnlce, Kranj žavna meja 6t. Vid rri Ljubljani z I kom  severno od  Radovljice  proti Brado, dale Ljubelj-TržiO.  Dupl-e-I 1 Kokr-
ško sedlo. Kokra- Visoko-Kranj. rlržavna meja sevorno Ljubljane-CJrnuče-Domžale, Lukovira-Kražnja. BllgOflca; biv.^a državna meja pri Rabo.stoinu- Spodnji Dravograd do meje pokrajine, južnovzhodno od prradu do me;c pokrajine južnovzhodno od Spod. Dravograda < Slovenjemd*»t ) in državna meja od Rateč do Podkorena
Število prebivalcev Francije pada
Število prebivalstva Francije Se ve^no pada, kar pomeni za francoski narod veliko nevarnost. Ce se bo to nadaljevalo, bo imela Francija čez 40 let še namesto 40 milijonov samo še 29,700.000 prebivalcev *ji cd teh bo 11.200.000 v starosti nad 55 let. V zasedeni Franciji opozarjajo na ukrepe, storjene v Nemčj:, kjer je število prebivalstva do leta 1939. tudi močno padlo, petem pa začelo zopet naraščati. Nekaj uspehov na tem polju je francoska vlada že dosegla. Tako se je dvign'lo v zadnjih 6 mesecih število porok za 23% v primer s predTaJi.skim letom. Poro lov je blo pa 13.r.r'r več kakor v drugI polovici leta 1939. in samo 4-4% manj kakor predlanskim.
Štev. 117
»SLOVENSKI NAROD«, petek. 5. junija 1042O9C
Stran S v
NepslIpMJesii poklici meščanske mladine
V nekaterih obrtik mojstri težko najdejo vajence med meščansko riia«iintr _
Ugotovitve peklicne svetovalnice
Ljubljana. 5. junija. 2e dolgo delo ne velja več za sramoto ln zlasti dandanes se več menda nihče ne brani ročnega dela zgolj iz predsodka, da je nečastno; tudi številni intelektualci so že prijeli za ročno delo in v njem vidijo prej sport kakor nekaj nečastnega. Kljub temu se ni še vedno preživela staroveška mentaliteta, da je delo sramotno t"r da je tem bolj sramotno, Mm bolj se pri njem uma-žeš. Zlasti v mestih prescjajo nekateri posamezne poklice po tem, kako si lahko pri delu oblečen. Tako se n. pr. brivcu ni treba tako sramovati svojega poklica kakor dimnikarju. Potrebna sta pa oba poklica in nihče ne sme trditi, da je ometanje dimnikov sram ta. Vpliv te mentalitete se kaže še zelo očitno med meščansko mladino. Sinovi meščanov silijo skoraj vsi v šole, toda žolanja nikakor ne ljubijo vsi, pa tudi nadareni n zanj vselej posebno, šolati se hočejo, da bi bili nekaj več«, to se pravi, da dobili čim »lažjo« zaposlitev v pisarni. Njihov idoal je »lahko« delo, poklie. ki pa naj nuli tudi taksen zaslužek, da si lahko oblečen kot ^gospod«.
»Ni za pjč drugega«
Meščani pogosto sti ašijo svoje otroke, da jih bodo poslali med vajence v obrt. kakor da je izbira rokodelskega poklica kazen. >Ce se ne boš dobro učil, pojdei za vajenca.« Otroci že zaradi tega vidijo v obrtnih poklicih in ročnem delu nekaj manj vrednega, poniževalnega. Meščani se pa zelo motijo, če mislijo, da morajo biti rokodelci omejeni, odnosno, da je za ročno delo sposoben, kdor nI uporaben za nič drugega. č>e ne bo dober za drugega, pravijo meščani, bo pa lahko še vedno postal ro-k'-delec. Mislijo, da se vajenci rekrutirajo iz samih bebcev in lenuhov. Upravičeno se roditelji ponašajo, če šolajo otroke tudi z največjimi žrtvami in če streme, da bi jih poslali na čim lepšo življenjsko pot Stremljenje meščanov, da bi bili n'ihovi otroci deležni splošne izobrazbe ter bih tako tudi boljše vzgojeni, je vredno vsega priznanja; toda če pošiljajo otroke v šole predvsem iz omalovaževanja ročnega dela in če vzgajajo otroke v predsodku, da le delo nečastno, se tudi ne smejo čuditi, če bodo šolski uspehi nezadovoljivi in če bodo dijaki odraščali v lenuhe, ne pa v duševne delavce.
Delavec je slabo plačan
Da roditelji žele izšolati svoje otroke, je pa tudi razumljivo, ker mislijo, da mora ročni delavec mnogo bolj trdo delati kakor duševni in da razen tega tudi mani zasitili. Roditelji pač žele, da bi se njihovim otrokom >bolje godilo«, ali ne vsaj slabše kakor njim samim. Dandanes se je izkazalo že dovolj očitno, da tudi ti predsodki proti ročnemu delu niso več upravičeni. Mnogi tako zvani kvalificirani delavci so t ičani mnogo bolj kakor podrejeni urad-r:.-vi. Tudi zaposlitev dobe lažje in ustvarjeni so pogoji za njihovo napredovanje. Prav tako »navadni« rokodelci lahko vedno napredujejo, odnosno nimajo vsaj manj možnosti napredovanja kakor uradnik. Mnogi samostojni obrtniki so si pridobili večji ugled kakor marsikateri nameščenec in so tudi gmotno znatno na boljšem kakor uradniki. Medtem pa absolventi srednjih šol (gimnazij) pogosto zelo težko dobe namoščensko službo ali se pa morajo vdinjati kot volonter ji ali »praktikanti« cela leta in ostanejo še nadalje breme gospodinjstva svojih roditeljev. Med njimi bi nekateri včasih lahko dobili zaposlitev kot ročni delavci z boljšo plačo kaker jo prejemajo za pisarniško delo, toda sramujejo se postati delavci.
Premalo vajencev
Morda se bo zdelo neverjetno, da v nekaterih rok<xlelskih poklicih primanjkuie vajencev. Lani so se razmere nekoliko spremenile zaradi dogodkov spomladi in tu in tam je nastal začasno zastoj v nekaterih obrtih. Obrtniki niso potrebovali toliko vajencev. V splošnem je pa v nekaterih poklicih tudi lani primanjkovalo vajencev kakor prejšnja leta, čeprav ne več posebno mnogo, šo vedno so se zdeli nekateri obrtni poklici meščanskim sinovom privlačnejši od drugih. Tako je lani zlasti primanjkovalo sposobnih vajencev za čevljarje, mizarje in brivce. Najbolj so pa priljubljeni poklici kovinske stroke. Mnogi sinovi meščanov bi radi postali mehaniki, ključavničarji itd. Za to stroko je vedno na izbiro vajencev. Lani le bilo v evidenci poklicne svetovalnice in posredovalnice več vajencev, ki so bili preizkušeni ter so bili sposobni za izbrani poklic v kovinski stroki, kakor so jim mogli nuditi zaposlitev. Na poklicno svetovalnico in posredovalnico se zadnja leta obračajo obrtni mojstri, ki si žele res sposobnih vajencev. Lani je posredovalnica posredovala vajence 13 mojstrom. Pri tem se nam zdi najbolj značilno, da 33 mcj.-trom sploh niso mogli preskrbeti vajencev. Učnega mesta pa niso mogli najti 22 vajencem in 2 vajenlrama. Izkazalo se je torei. da je za nekatere poklice nreveč sposobnih vajencev, kakor jih za nekatero druge poklice primanjkuje. Delo poklicne svetovalnice in posredovalnice nam sicer ne more nuditi popolne slike o delovnem trgu. o povpra.' "vanju in ponudbi po vajenskih mestih, odkriva nam pa glavne značilnosti.
Največ jih želi študirati
Tudi lani je bila večma obiskovalcev poklicne svetovalnice in posredovalnice Ljubljančanov (7S^') — vseh je bilo 355 — zato nam zbrani podatki služijo v glavneru za presojo ljubljanskih razmer. »Številke o delu poklicne svetovalnice potrjujejo trditev, da si otroci meščanov raje Izberejo šolo kakor zaposlitev v delavnici ali trgovini. Izmed lr.r.skih obiskovalcev ;'ih je ?ko-/aj polovica želela študirati (49^). Obrtne poklice se jih je izbralo nad četrtino (29r'r), v raznih drugih poklicih je želelo najti zaposlitev 15% obiskovalcev in v trgovini 6 o. Med vsemi šolami je najbol? privlačna gimnazija, med obrtnimi poklici pa, kakor rečeno, kovinska stroka. Solati na gimnaziji so se želeli tudi nekateri, ki so jim v poklicni svetovalnici svetovali. na.1 raje vstopijo na meščansko šolo ali nadaljujejo šolanje v višji ljudski šoli. Prav tako niso bili vsi. ki so hoteli najti zaposlitev  v kovinski stroki, za to spo-
sobni in so jim svetovali, naj si raje izberejo druge poklice, ki bolj ustrezajo njihovim telesnim in duševnim sposobnostim.
Nasvete iščejo številni dijaki
V poklicno svetovalnico se zatekajo po večini dečki in deklice, šolarji ljudskih šol. Svetovalnica pa nudi nasvete in preizkuša obiskovalce v starosti od 6. do 30. leta.
Pri preizkušnji seveda upoštevajo starost obiskovalcev in njihovo izobra^bD. Obiskovalci iz ljudskih šol žele po večini nadaljevati šolanje na srednjih šolah, kakor rečeno, predvsem na gimnazijah. Med lanskimi obiskovalci je bilo 142 "šclarjev ljudskih šol. Toda tudi številni di,aki iščejo nasvetov v svetovalnici za nadaljno usmeritev. Med lanskimi ob skovalci je bilo 43 dijakov meščanskih šo!. 40 gimnazijcev sedmega razreda — torej dijake v pred zrelostnim izpitom, — dalje 84 abiturientov :n 11 slušateljev univerze. Dijakov strokovnih šol je bilo samo 8. R?zen tega je bilo preizkušenih še 24 vajencev, že zaposlenih v obrtnih poklicih. Možki s:- imeh večino, oi-lo Jih je 253. med tem ko jc bilo deklet 102. Starši obiskovalcev spadajo v razne poklice. Zanimivo bi bilo Se posebej ugotoviti, kako vpliva na izbiro poklica "trok poklic staršev. Trdimo pa lahko, da otroci uradnikov in premožnejših meščanov ne silijo v obrtne poklice. Na izbira poklica nedvomno vpliva socialni ter gospodarski položaj. Med lanskimi obiskovalci jih je bilo 110. ki ne žive v ugodnih razmerah, 188, ki žive še precej ugodno, 57 jih je pa bilo dobro preskrbljenih. Starši obiskovalcev so bili po poklicu: 110 uradnikov, 84 kvalificiranih delavcev, 51 nekvalificiranih delavcev. 25 kmečkih posestnikov, 70 pripadnikov prostih poklicev in socialno višji11 plasti itd.
Duh časa in izbira poklica
Mladina je nedvomno pod močnim vplivom duha časa, zato si pa tudi zastavlja dandanes druge življenjske smotre kakor včasih. Ni brez pcmena, da dandanes mnoge'dečke mika najbolj mehanika. Tako jih je med lanskimi obiskovalci želelo izuč ti se za mehanike 22. Značilno je pa nedvomno tudi, da jih je 13 želelo posvetiti se letalstvu, prav tako 13 elektromehaniki, Šte-
vilni so pa videli svoj ideal v ključavničarstvu — 45. Dva bi rada postala radioteh-nika. Trgovina se ;im ni zdela posebno privlačna, le 9 je želelo najti zaposlitev v nji. Manj * stvarni t poklici, to se pravi umetniški, dandanes mladine menda tudi posebno ne privlačujejo. Tako se je želel posvetiti glasbi le eden, na slikarsko akademijo bi pa tudi rad vstopil samo eden. Dva bi rada postala odvetnika, eden je pa žele* nositi »suknjo belo«, namreč rad bi bil častnik. Zanimalo vas bo tudi, kakšne stroke so si izbirali dijaki, ki so želeli nadaljevati študij na univerzi, odnosno na visokih šolah. Največ se jih je odločilo za tehniko, in s cer 22. a razen tega še 10 za radiotehniko. Glasbena akademija ni tako privlačna (1), kakor tudi ne trgovska (2k Filozofiji so se hoteli posvetiti štirje, arhitekturi samo eden, kakor tudi montauisti-ki, nacionalni ekonomiji in jezikoslovju (ro-manistiki). Po 6 dijakov si je izbralo pravo in medicino in po trije kemijo in bogoslovje. ■— Med drugimi obiskovalci sta dva izrabila željo, da bi rada postala učitelja.
2 sta hotela postati uradnika in 6 jih ;e želelo stopiti v vojaSko službo, da bi postali podčastniki. Brez poklicne želje je bilo 20 obiskovalcev, odnosno je niso izrazili. — Zanimivo je tudi. kakšne poklice so si Izbirala dekieta. Najbolje jih mika pisar-nško delo in 13 ;ih je želelo posvet.ti se uradniškemu poklicu. Precej se jih je tudi ogrevalo za učiteljski poklic — 10. Med ženskimi poklici je Izb.ra mnogo manji i kakor med mošk mi .Dekleta, ki si izberejo najbolj naravni poklic — to se pravi gospodinjstvo in materinstvo kot glavno življenjsko nalogo, seveda ne prihajajo v poklicno svetovalnico. Pač pa žele nasveta dijakinje, ki hočejo nadaljevati študij na s IS-jih Šolah. Zanimivo se nam zdi, da se jih je med dijakinjami 9 odločilo za filozofijo, več kakor za kater keli drugo stroko. Medicino si je izbralo 7 dijakinj, tehniko 5, slavifitlko 3, arhitekturo in pravo po 2. farmacijo 4 in po ena Agronom jo in zemljepis. — Razumljivo je, da se poklicni nasveti niso v mnogih primerih krili z željami obiGkov.ilcev, tako da so mnogi cd-hajali razočarani in marsikatera iluzija se je razblinila. To je pač nalo;:a poklicne svetovalnice, da v službi stvarnosti hočeš nočeš tudi pod ra oblake v gradovih.
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 44. z dne 3. junija 1942. — XX. E. F. objavlja določitev časa za zatemnitev, izredni izpiti na realni gimnaziji v Kočevju, predpisi za izpite na srednjih šolah pokrajine, imenovanje župana občine Ljubljane, imenovanje podžupana občine Ljubljana in popravek k naredbi o cenah vina.
— Zaključek »Gledaliških iger« v Rimu. Pred praznikom so v Rimu zaključili tekmovanja dramskih ansamblov, ki so se kvalificirali kot najboljši v zveznih pokrajinskih in medpokrajinskih tekmah imenovanih »Gledališke igre«. V Rimu je nastopilo 13 skupin in je ocenjevalna komisija presodila najboljše tri ocene igralcem iz Barija, Firenz in Padove. Te tri skupine bodo sodelovale na posebni kulturni prireditvi v Firenzi.
— Italijanski gledališki kritik! na obisku v NemčijL Na povabilo nemškega propagandnega ministrstva je odpotovala na studijsko potovanje v Nemčijo večja skupina italijanskih gledaliških kritikov. Vodi jih Silvio d'Amico. V siedo so se mudili v Monakovem.
— Dopusti vojakom za žetev. Italijansko vojno ministrstvo je objavilo posebne določbe, ki urejajo dopuste vojakom za bližnjo žetev. Dopusti trajajo 45 dni ter jih dovoljujejo poveljniki na prošnjo industrijskih združenj. Žetev bo v pokrajini Rovigo od 10. junija do 25. julija v pokrajini Verona od 12. junija do 27. julija, v pokrajini Padova in Venezia od 14. junija do 29. julija, v pokrajini Treviso, Udine, Vicenza, Pola od 15. junija do 30. julija in v pokrajinah Trento, Belluno. Fiume, Gorizia in Trteste od 17. junija do 1. avgusta. Nekatere kategorije vojakov so od dopustov izključene.
— Hrvati na umetniški bienall. Za letošnjo XXIII. mednarodno umetniško bie-nalno razstavo v Venezil. ki bo svečano otvorjena 21. t. m., že prihajajo prve pošiljke umetnin. Razstave se bedo udeležili tudi hrvatski umetniki. V Ver.ezio so že prispeli gigantski kipi Ivana M^štro-viča in slike Miroslava Kraljeviča. Josipa Račića. Iva Režcka, Juraja Flančiča in drugih. Hrvatska bo imela svoj poseben paviljon.
— Izmena upravnika na Scali v Milanu. V prisotnosti upravnega odbora, osebja in ministrskega odposlanca je dosedanji upravnik milanske Sca le drž. svet. Jenner Mataloni predal pesle novoimenovanomu upravniku dirigentu Karlu Gattiju. Prodaji je prisostvoval tudi milanski župan, ki se je odstopajočemu upravniku zahvalil v imenu mesta za njegovo delo.
— Velika tatvina v Bel ogni. V vilo generala Arconovaldo Bonacorsi v Bclogni so vlomili neznani tatovi in odnesli vse dragocenejše predmete, vredne okoli 800.000 lir. V vili že tri leta nihče ni stanoval, to je odkar je general, ki se nudi po službeni dolžnosti v Afriki, vzel k sebi vso svojo družino. Varstvo hiše je bilo poverjeno posebnemu pazniku, ki je tatvino odknl.
— Vodo so prodajali kot olje. Podobno sleparstvo. kakor ga je obravnavalo začetek tedna ljubljansko okrožno sodišča, sta poskusila tudi dva sleparja v Milanu. Za 1500 lir sta ponudila neki ženski 8 steklenic olja. Ta ju je ovadila policiji, ki ju je hotela dobiti »in flagranti«?. Povabili so ju. naj prineseta 10 kg olja za 2000 lir na določen kraj. Res sta tja prišla s kanto, ki r.aj bi vsebovala zaželeno količino olja. Policija ju je aretirala in ko so pretili »olje«, so ugotovili, da ga Je samo za tenko plast na vrhu, vse ostalo je bila voda.
— Dva industrije* obsojena pred izrednim sodiščem. Izredno sodišče za zaščito države v Rimu je razpravljalo o krivdi dveh obtožencev! ki sta odtegnila redni
potrožnji večje količine riža. Amilcaro Franeesco Vignati z Dovere pri Cremoni. Industrijec, je bil obsojen na 20 let zapora in Edvard Domenico Pa^liardi, trgovec z rižem v Soncinu pri Cremovi pa na 10 let zapora in 20.009 lir denarne kazni.
— Romanje v sveti odsek kote 731. Ob zaključku tiranskih svečanosti izročitve predstavnikom italijanskih Oboroženih Sil simboličnega znaka hvaležnosti Albanije borcem, ki so se žrtvovali za njeno veličino, je fiilo posebno romanje v sveti odsek kote 731. Ta odsek je v bližini Be-rata in Argirocastra. Tamkaj so se bile odločilne bitke, ki so stale mnego dragocenih življenj vojakov. Gradiozen spomenik svedoči ta zgodovinska dejstva. Romarji so položili ob njegovo znežje krasne vence.
— Koncert italijanske g!a*be v Frankfurtu. V okviru frankfurtskega .Glasbenega tedna* je bil v največji mestni dvorani tudi poseben koncert italijanske glasbe. Pod vodstvom dirigenta Questa so izvajali skladbe Pizzettija. Caselle. D"* Sabata, Gubitosija in Pizzinija. O moderni italijanski pladbi je govoril Vincenc Davico. Prireditev je odlično uspela in je Dila koncertna dvorana natrpano polna navdušenih poslušalcev.
— Zvišanje ležarine v Srbiji. Da se še
boli pospeši kroženje vagonov je uprava srbskih državnih železnic sklenila s 1. junijem zvišati ležarino. Do 31. julija bo znašala   ležarina  za  prvih   24   ur  960. za
drugih 2i ur 1140. za vsako nadaljno uro pa 120 din od vsakega vagona. Od 1. avgusta dalje bo pa znašala ležarina 720.1080. in 90 din od vagona. S 1. februarjem 1943. pa 9topi zopet v veljavo ležarina. veljavna od 1. junija do 31. julija letos.
— Nakup živalske dlake v Srbiji. Srbska tekstilna centrala razglasa, da je pooblaščena za nakup živalske dlake tvrdka Tiropro. trgovina z živalskimi produkti Beograd, odnosno njeni nakupovale!.
— Gledališče na   prostem  v Beogradu.
Na Kalemegdanu v Beogradu grade gledališče na prostem. Uprizarjali bodo srbska narodna in klasična dela. Gledališče na prostem otvori svojo novo sezono s Sremčovo   »Ivkovo slavo*.
— Srbski kovani drobiž. Srbska Narodna banka objavlja, da morajo vse državne in komunalne blagajne sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo v neomejenih zneskih cinkaste kovance po 2 din. ki so v prometu od 1. junija. Zavbnki in druge ustanove pa morajo spreiemaM te kovance do zneska 400 Mn. Kovani drobiž bivše Jugoslavije po 2, 1, 0.50 in 0.25 din ostane do nadaljnjega zakonito plačilno sredstvo na ozemlju vojaškega poveijšništva Srbije.
— Ne*reče. Med praznikom so bili pr* -jeti v ljubljansko bolnico naslednji ponesrečenci. Anton Grebeljšek. 351etni mižat z Vrhnike, je cepil drva in pri tem mu je polrno odletelo ter ga močno ranilo v de--no oko. — Alojzija Urin, 41etna hči uradnika iz Ljubl-ane. je padla in se močno pobila na glavi. — Antonija BokalšcK. 32-letna žena kleparja iz Ljubljane, je padia na cesti in si poškodovala desno koleno. — Janez Anžlovar, 81etni sin posestnika iz Vel-kega Gabra je jezdil na * onju, <o g* je vodil napajat. Bil je pa za ježo premalo izkušen in je padel s konja ter si zlomil levico. — Ludvik Grunt, 151etni sin delavca iz Ljubljane, se je včeraj kopal; v vodi je stopil na ostro črepinjo in »1 prereza 1 stopalo desne noge. — Marijana Zihra, 11-letnega sina npoko'enega železničarja Iz Ljubljane je ugTiznil pes v levo nego. — Mirko Angerc, Sletni sin posestnika iz Dobrove, je padel z drevesa in si zlomil desno nogo.
Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah m praznikih ob 10.30.   14.30   1630 in   IS 30
iUNO MATICA — TELEFON 22-41 VelefUm! Velefilm!
Hči zelenega gusarja
Fosco Glaohetti — Do:is Durantl — Čamilo Fiiotto!
UNO  UNION   —  TELEFON 22-2i
Cućna Oo*u QobcSBi ^nka/eje zabavni film
Če bi bi! n&štca
v  d   »lorah   VirtoriD u* S'n. Mala Vfrti tri
KINO SLOGA  — TELEFON 2*7-30 .ejvna  filtrska  korrrtfcja ni čnih  Ijubavnib tem in Ijutiosumrioffti.
Hiša greha
\ssta  Not*.   An«Jeo Var.an. tmt^erto Melnati, Alida  V alti
iz Linbl]anc
—H Ova !<*pa, toda zelo veliuvna dneva. V sredo je naenkrat zaplesala mo^na D^r-ja. ki je dvigala po mes'.u ogromne oblake prahu ;n ga raznađaia na vse stran;. Biia je tako močna, da ,e knr žvižgala okrog vogalov kakor včasih pozimi. Dvngrult- m raznesla je ves prah, ki ga po ljubijact.dta ulicah in cestah ni bilo malo. Kam ga je sprav la. ve samo ona. deloma pa tudi ljudje., i:: so ga marali požirati ter nositi domov na oblekah in Čevljih. Ubraniti se ga namreč ni bilo mogo^e in tudi skriti sc pred njim ni bilo kam. Včeraj ;c vstala burja že n.4vse zgodaj, kakor je pač njon.i navada. Pihala in žvižgala je z enako silo ves d;in kaknr v sredo. In z opat se je zvečer njrn ples polegel. Ljubi anske ceste in ulice so bile snoči temeljito očiščene prahu, ostal je na njih le pesek. Seveda se bo pa prah kmalu zepet nabral. Burja je povzročila največ preglavic in dela lastnikom vrtov ;n njivic v nadem mestu. A t^b je letos ir-rclno mnogo Kdor n:ma niti koščka zvm-i e. je je vzel nekaj v nnj^m. če je le mogel, da bo jeseni vsaj za silo krompirčka, fižola, zelja in drugega sočlvja. Burjp, p~-s^bno tako mečna. k^kor je bila v sredo in včrraj, pa zelo izsuši zemljo. Zato je bilo treba že v s^do. še bolj pa včera** zalivati in Škropiti vrtove, gredice in njive. Dela je bilo zjutraj in zvečer cba dneva mnogo, a ljudje ga rad: Opravljajo, saj gre za vsakdan o hrano ki bi je radi pndelnll čim več, da bo jeseni čim manj skrbi Kaže pa letos vse zelo dobro :n zato delajo ljudje s tem večjiai vesel em Pridnim rokam želimo, da b: bil njihcv trud bogato poplačan.
—Ij Ribji trg Za r:boloV na morju so se zdaj presvetle n:či, zato so bile danes na nnšem trgu naprodaj samo sveže polenov-ke, ki so po 30 L kg. Upanje je. da bo veo svežh morskih rib prihodni teden.
—lj Lepo vreme na praznik. Včeraj je bilo nalepše vreme, kakršnega si ahko želimo na telovo. čeprav je bilo tu in tam precej vetrovno. Že v torek ;e začela pihati močna burja, ki pa zdaj ni posebno mrzla, in razgnala je oblake, da je postalo nebo sinje kakor v južn:h pokrajinah Lepo v*»-me je izvabilo velike množice meščanov na sprehajališča že dopoldne, čeprav so oile polne tudi cerkve. Ver so bile notr^ ie procesije. Izredno Živahno je pa bilo popoldne zlasti v T. voli ju in na Rožniku.
— Cepljenje proti davici. Z naredbo Vis. Konvsarja za Ljubljansko pokrajino št. 77 od 25. aprila t. L, objavljeno v *Služ-benem lis*!!« za LjubljanFko pokraj no, kos 35. od 2. maja t- 1.. je proti davici o'.rejeno cepljenje vseh otrok od dopolnjenega 18. meseca do dopolnjenega 10. leta. Ker je ve-č.na otrok že cepljena, morajo k letošnjemu cepljenju priti predvsem otroci, ki &o bib rojeni l. 1940. in so torej 1. junija prekoračili 18 mesecev starosti, prav tako pa tudi starejši, ki iz karerega koli vzroka prejšnii dve let: niso bil: cepljeni. Cepljenje proti davici se bo pričelo v ponedeljek S. t.  m. in bo trajalo.    razdeljeno na razne
okraje mesta, do sobote 13. junija ?a prvič ter od 22. junija do 27. junija za drug-.č, ker je treba vsakega otioka cepiti ivakrat. Cepljenje je obvezno ter dobe starši potrdilo za opravljeno cepljenje. Tudi ta potrdila bo treba tako kot potrdila o cepljenih ko?:ah pre-Uožeti pri vpisu otroka v šolo Razpored cepljenja bo objavljen v sobotnih m nedeljskih dnevnikih.
Iz parafine Gerizia
— Ribolovna prarica v vodah Isonza. Z
ministrsko ure ibo :n z uredbo gorizijskega prefekta je dobila Adriafeska elekt?arn.'ska družba s sedežem v Venezii izključno pravico ribolova v vodah Isonza oziroma, natančneje v odseku od mostu Santa Lucia pri Tolminu do mcjn.ka med imenovano občino in Canalom pri Isonzu.
— Napadla sla ga in pretepla. 45Ietni A'b'a Terčič iz Valvocia.ne je obiskal svojo SO'.etno mater Ivano C:bicevo v Poggio San Va'cr.tino. Po polnoči se je odločil, aa se odpelje domov s kolesom, ker je svetila luna.   ToJa komaj je zapustil imenovani
kraj, sta mu prtila nasproti dva neznanca, ki sta ga izzivala in zmerjala. Terčič jih je hotel prestrašiti in je stopil s kolesa. Toda m oz jo je pošteno izkupil. Neznanca sta ga
napadla, pretepla, nato pa zbežala. Terčič je prijavil dogucek karabinierjem. nato pa odšel v goiiz'joko boinišn.co. kjer so ugotovil:, da ima la-ije poškodbe po vsem telesu. Karabmierj: so kmalu indentif cirali napadalca m ju aretirali. Gre za 321etne>;a Ivana Terčiča in 4CIetncga Valentina Klavta.
— Slikarska razstava. V kratkem bo v Gorizii otvorjena slikarska razstava si kance Pine Bes3on-Figl:oll. Umetnica je z inpenflm razstavljala že v Fiumi, Abbazii. Tr.cstu in Genovi.
— Nesrt^če. 161etna zasebnica Mar.ja Gatmkova iz Gorizie je pri prekoračen, u ulice Oberdan tako nesrečno stopila. J a je pada in se poškodovala po rokah in levi nogi. — 73 i e trm zasebnica Kat ar. na Gu:t-ner pa je padla v ul:ci Morelli in si zlomila ramo. Zdravljenje bo trajalo 3 mesece. — 171etni BlaJt Siosi iz Plave je imel opravka z žago c-rku'arko. Med delom se je ranil aa desnici in si poškodoval tudi dva prsta.
— Dve tatvini. V vilo prof. Alojzija Sus-sija so vlomili v torek ponoči neznanci in mu odnesli štiri avtomobilske kolesne gume, ki so j.h sneU s »Topolina«. Prof. Sus&i trp: 3000 lir Škode. — Upokojenec Jo«ip Kraut iz Gorizii? je imel opravek na po-I : Mi II11 limito Svoje kolo jc pustil prislonjeno na zid blizu vhoda. Ko se je vrni, kolesa že ni več nascl. B*do mu je ukradeno.
— GCletnloa Mnrti junaka Troporoda Ga-ribaldija. V torek so v Gorizii proslavili ob
SOletnici smrti spomin na junaka itaiijan.
Preporoda Gar'baldija. Spominski zbor s« je sestal v dvorani Littorio. številnim po-slusal« era jc govoril o Garibaldiju prof. Avogadro.
Iz peferapne Trieste
— Uspeh voUalno-instnimentalnega koncertu. Y si boto zve er je b.l v razprodani
koncertni dvorani v Trlostu vokalno-instru-mentalni koncert, ki ga je priredil 45 članov obsegajoči simfonični orkester »Dicac. Sodelovala sta sopranistka Silva Paliaga in basist Mano Tommasinf. izvajalci so v«» spored podali odlično. Občinstvo jih je nagradilo z živahnimi aplavzi, da so morali še Jodajatl.
— V nedeljo bo v Tricftti dan slepcev. Na sestanku odbora Zveze italijanskih slepcev, kateremu so prisostvovala tudi pokroviteljice, je bilo sklenjeno, da se v nedeljo v Triestu izvele dan slepili. Vsi sodelavci
so se obvezali, da bodo storili vse, kar je
v njihovih močeh, sa Mm beljš: uspeh akcije, ki gre na ko.iM. najbednejših med bednimi.
— Počastitev 2000Mniče Tita Llvia. ljetos slavi ves kulturni svet 20'JOletnico slovitega riniljanskega pisatelja Tita Livia. Po vseh večj.h mestih prirejajo spom.n.ske prireditve, na katerih s primernimi nagovori podertujejo vre Inost tega velikega predstavnika stare latinske kulture. V petek bo podobna prireditev tudi v Triestu. O duku in umetnosti Tita Livia bo govoril v veliki dvorani gimnazije »Dante Alighieri-c profesor torinske univerze, zgodovinar Nikola Terzaghi.
— Razprave na triestskem okrožnem kot kazenskem sodišču. Ta mesec bo od 8. do 24. zasedal kazenski senat triestske-ga okrožnega sodišJra. Sodil bo večjemu številu zloč'ncev.
— Nesreče. 4letni Marij Marini iz Villa-nove I Verteneglio) je pn igri po naključju padel in s' poškodoval levi kolk. — 361etni Frilerik Kolja s Prosecca je na Comenu padel s kolesa in se ranil na nosu in drugih delih telesa. — Slletna zasebnica Katarina. Kasanc, stanujoča v ul e4 Sealinata je padla na trgu Ponterosso in si poškodovala zapestje levice. — •
SOletna Ivana Vattijeva je prišla po nesreči v preveliko bližino tramvajskega voza, ki jo je odbi od sebe in jo vrgel na tla. K sreći pa je dobila le lažje poSkodb« na levem kolku. — Druga žrtev tramvaja je postala 22!etna Helena Rebičeva, ki je na Compomarziu padla s tramvajskega voza in se poškodovala na desnem kolenu in desni podočnici.
Naše glsdalfsče
d r A M a
Tetek 5. junija, ob 15 Konto X. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
So a jun ,d, ob 17.30; sola za ten«. Red B.
Nedelja 7. junija, ob 17: Romeo in Julija. Izven.
Bernauer ln Oeftter: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezn; in drugih nemodernih stvareh. Osrednji lik je originalni vodja odvetniške pisarne Izidor Sra-koper, ki zaplete in razplete konflikte okrog skrivnostnega konta. Učinkovita vloga komične stroke daje glavnemu igralcu mnogo prilike za razmah. Režiser: Milan Košič.
OPERA
Petek 5. junija: Zaprto.
Sobota 6. junija, ob 17: La Boherr.e Izven.
Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja 7. junija, ob 15: Carmen. Izven.
Cene o 1 20 lir navzdol.
\nserlra] v „Slov. Narodu"
pozor :
V zal°gi imam nove šivane* in zbite gojzer- j je in večjo zalogo visokih in nizkih čevljev 1 ter rabljene čevlje, ki jih dobite brez kart. Sprejemam vsa popravila. — Klavžer, Vošnjakova ulica 4.
ANGINO PECTORIS
ali prsno tesnobo zelo uspešno pozdravite, če pijete dnevno Ambroževo medico, ki jo dobite pristno le v Me-darni, Ljubljana, Židovska ulica 6.
Inserirajte v
,Slov. Narodu*
5&«
Zahvala«
Vsem, ki so ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta, gospoda
ROBERTA VVALLANDA
s nami sočustvovali, mu poklonili vence in cvetje ter spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Naša posebna zahvala pa naj velja preč. duhovščini, gg. zdravnikom Siajmarjevega doma, ki so mu iajiali trpljenj« poslednjih trenutkov, tvrdki E. Jeras tn drug, Društvu trgovskih zastopnikov ter vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani ter na kekršenkoli način počastili spomin blagega pokojnika.
Bog povrni vsem! ALBINA WALLANT>. OTROCI in ofttali sorodniki
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, petek, 5. junija 1942-XX
'    Btev. 127
Japostska Ima vsako leto dve ali tri žetve
Riž, ribe in ječmen pomagajo Japon sem, da glede prehrane niso niti najmanj odvisni od inozemstva
s* is    ^ ^
Japon*ko riževo polje — Japonci oblečeni v dežne plašče
Pred začetkom sedanje vojne je imela Japonska brez Formoze. Koreje in južnega Sahalina okrog 74.000 000 prebivalcev, merila je pa 382,500 kv. km. Ce prištejemo še omenjena tri ozemlja, je prebival na površini 67.3.400 kv. km okrog 105.000.000 ljudi. Gostota prebivalstva je znašala torej skoraj 115 kv. km. Sicer je v Evropi nekaj držav, ki imajo ce večjo gosfo4o prebivalstva, recimo Belgija in Nizozemska, če pa pomislimo, da ima Japonska komaj dobro četrtino zemlje, porabne za poljedelstvo :n da se zaradi strukture njenih pokrajin to stanje bistveno sploh ne da izpremeniti. si po evropskih pojmih sploh ne emoremo misliti, kako je mogoče zagotoviti prehrano prebivalstva tam, kjer pri Je na 100 prebivalcev samo 14 oralov zemlje. In vendar ne pomeni prehrana za Japonsko naj lož joga problema, ki ga je bilo treba rešiti glede na vojno. Za Japonsko seveda ne more veljati evropsko merilo, ker je njena proizvodnja in poraba bistveno drugačna. In prav posebna struktura proizvodnje in porabe življenjskih potrebščin nam nud-ta odgovor na vprašanje, kako je sploh morda Japonska kljubovati že več let gospodarski vojni, ki sta jo bili naperili proti nji Anglija in Amerika.
Tri letina v enem letu
Japonsko proizvodnjo zelo pospešujeta dva činitelja. Na eni strani visoka poljedelska intenzivnost z razmeroma velikim pridelkom na oral, na drugi pa ugodno podnebje, ki omogoča letno dve, ponekod telo tri žetve žita.'Tema dvema prednostima v pogledu proizvodnje se pridružujeta še dve v pogledu porabe. Kakor je sicer velik pomen žita ali krompirja v prehrani evropskega prebivalstva, se vendar ne da primerjati Z vlogo, ki jo igra žito v prehrani Japoncev. Zelo važno vlogo pa igra v japonskem prehranjevalnem gospodarstvu tudi ribarstvo kot neizčrpen vir živil. Znano je, da pojedo Japonci zelo mnogo riža. V rižu je pa razmeroma malo beljakovin. Ribe so torej dragoceno izpopolnilo prehrane. Obenem so pa skoraj edini vir živalskih maščob. Rastlinske maščobe daje Japoncem soja.
Preračunano v kalorije ne porabi Japonec s približno 270 kg letno na glavo niti polovice toliko žita kakor recimo Nemec (560 kg) toda to količino porabi večinoma neposredno, torej ne po ovinkih preko Živine v obliki mleka, mesa :n maščobe. V Nemčiji pa odpade na neposredno porabo samo 30". o žita. Kako malo mesa pojedo Japonci, je razvidno iz statističnih podatkov o njihovi živini. Primerjano s predvojno Nemčijo in po stanju iz začetka leta 1939 v milijonih glav: goveje živine 2.0 proti 20.0. prašičev 1.16 proti 25.6. ovac in koz 0.42 proti 7.2. Na Japonskem prevladujejo mala posestva in travnikov je tako malo, da se živinoreja sploh ne da povzdigniti, razen če bi hotela biti Janonska odvisna od uvoza krme iz imozemstva. Toda povzdiga živinoreje itak Japoncem n: potrebna, ker so se navadili na ribjo hrano. O množini ujetih rib v zadnjih letih ni na razpolago statističnih podatkov Na podlagi prejšnjih podatkov pa lahko računamo, da spravijo Japonci vsako leto iz morja, rek in jezer na i manj 1,500.000 ton rib. Zanimivo je, da gaje na Japonskem jegulje v sladkih vodah. Največ na-love na Japonskem sardin -n sicer dve tretjini vse količine, ostalo pa odpade na lokarde, tune in slanike Visoka stopnja japonskega ribolova omogoča po kritju damače potrošnje še znaten izvoz in predelavo rib slabših vrst in rbiih odpadkov
v prvovrstno gnojilo. V takih razmerah in pri znani skromnosti japonskega ljudstva je za Japonsko problem prehrane rešen, :jiho če je dovolj riža in ječmena.
Poljedelstvo prevladuje
Japonska je sicer v zadnjih desetletjih zelo razširila svojo industrijo, vendar sta pa še vedno dobri dve petini delovnih moči zaposleni v poljedelstvu. Ker je rodovitne zemlje na Japonskem razmeroma malo, pomeni to, da odnade na vsako kmečko družino samo dober oral zemlje. In vsako teh malih posestev mora pridelati za šest ljudi rastlinske hrane. In to slanje je ed ni jez, ki se ob njem sproti razbijajo nevarnosti, izvirajoče sicer iz tako velike razkosanosti kmetijstva. Razumljivo je rudi, da mora japonski kmet obdelovati svojo zemljo intenzivno. Vsak kosce'; zemlje je dobro pognojen :n skrbno obdelan, večinoma pa še umetno namakan Zato ni čuda, da je recimo pridelek riža na Japonskem na oral približno trikrat večji kakor v Zadnji Indiji in Jugov/bedni Aziji. Omenili smo že, da imajo na Japonskem vsako leto dve ali celo tri žetve žita, kar je posledica izredno ugodnega podnebja in pa dobre pognojilve in skrbnega obdelovanja zemlje. Ze v zgod-nji pomladi posejeio riž v posebne gredice. Takoj po žetvi prvega žila — navadno ječmena sredi poletja, — presade na
njive mlade riževe sadike in še istega leta riž dozori. Intenzivnemu obdelovanj'« zemlje se mora Japonska zahvaliti, da je njena proizvodnja riža v zadnjih dvajsetih letih neprestano naraščala, ni pa seveda mogla dohitevati naglega porasta Števila prebivalcev. Za polno kr-tje domače potrebe manjka Japonski 20tt o riža, ki ga uvaža skoraj izključno iz bližnje Koreje in Formose tako. da lahko rečemeo. da je Japonska v pogledu preskrbe z najvažnejšim živilom rižem a"tark:čna. neodvisna od inozemstva. In tako bo ostalo še več let, ker se bo dalo pridelovanje riža na Koreji in Formozj še povečati. Sicer pa ima Japonska po svojih vojaških uspeha h zdaj na razpolago še izvozne presežke Zadnje Indije, ki znašajo samo v Indokln? letno 1.500.000 ion.
Poleg riža važna ječmen in pšenica
Poleg riža igrata v prehrani Japoncev* važno vlogo samo še pšenica in ječmen, ki ju pridela Japonska letno okrog 1,750.000 ton. Ječmen služi posebno na kmetih za dodatek k riževim jedem in žanjejo ga prav tako kakor pšenico med dvema setvama riža tako, da zanj niso potrebna posebna polja. Japonci jedo malo sočivja Ih teko lahko še izvažajo nekaj paradižnikov, kumar in čebule, čeprav je ne pridelujejo mnogo.   Potrebne vitamine   jim   pa daje
■ ije. Kakor je pač vreme pridela Japonska letno od 340 do 440.000 ton mandarin, okrog 250.000 ton črn h datljev, nad 140.000 ten jabolk in hrušk ter blizu 60.000 grape fruita.
Sladkor prideluje Japonska v glavnem na Formo si, kjer znaša letna proizvodnja okrog 7.500.000 ton, na Japonskem samem pa 1,500.000 ton. Japonci pridelujejo sladkor skoraj izključno iz sladkornega trsa. Pridelek na hekiar se je v zadnjih lese tih letih skoraj podvojil tako, da si je lahko Japonska dovolila doslej večinoma iz Nizozemske Indije uvažani sladkorni trs kot rafiniran sladkor zopet izvažati. Seveda je bilo treba zarad: vojne tudi na Japonskem omejiti porabo življenjskih potrebščin in sicer v prvi vrsti zaradi otoške lege deže'e. Vse za prehrano važna živila so pa v zadostni meri na razpolago tako,
da b: bila Japonski prehrana zagotovljena tud; v primeru blokade, o kateri pa zdaj ne more biti več govora, saj je japonska mornarica v zadostni meri pokazala, da je gospodar položaja na morju.
Pomorske bitke nekdaj
Od rimskih bojnih trdnjav
Sedanja vojna je prinesla novo obliko pomorskih bitk. Le-ta se bistveno razlikuje od vseh dosedanjih oblik pomorske bitke, ker v konvoju ali spremstvu vozeče trgovske ladjo in njihove posadke napa-dajočega nasprotnika sploh ne vidijo. Samo zdaj pa zdaj zadoni silna eksplozija, torpedo raztrga ladjo, da se pogrezne na dno morja, potem je pa zopet vse tiho. Trgovske ladje spremljajoče vojne prirede, potem divji lov za nevidnim sovražnikom, metati začno vodne bombe in iz ž! »d njihovih topov švigajo granate, toda tudi v primeru uničenja sovražnika se navadno ne vidi nič drugega razen razlitega olja na morski površini. Bitka se pa na laljuje več sto kilometrov daleč, kajti vedno več je sovražnih podmornic in vedno znova doseže ta ali on konvoj na njegovi poti. Pogosto, zlasti v bližini cilja vožnje, posežejo V bitko še letala in začno bombardirati ladje ali pa metati na nje torpede. To je najmodernejša oblika pomorske bitke. Poglejmo pa nazaj na razvoj pomorske vojne, da bomo lahko primerjali sedanje pomorske bitke z onimi V starih časih.
Ko se je začel stari Rim ozirati čez morje po tujih deželah, so mu bili v napolje zlasti Kartaginci, ki so držali kot vrli pomorščaki v svojih rokah obširne pokrajine ob Sredozemskem morju in tudi na Siciliji. Rimljani so se zavedali, da bi lahko razširili svojo državo samo kot pomorsko sile. 2e leta 260 pred Kristusom so imeli 120 večjih ladij obsegajoče brodovje. Od Kartagincev so bili prevzeli petkrovnike, ladje na vesla v petih vr-
in iđaf
ladij na vesla do
lernih
stah. Da b! prišla premoč rimskih peho-tincev do veljave tudi v pomorski bitki, so imeli Rimljani na svojih ladjah spredaj močne jambore z mostiči, ki so se dali obračati na vse strani, če se je približala sovražna ladja rimski na nekaj metrov, so Rimljani brž spustili mostiček, železni kavi ji so se zapičili v leseni obod sovražne ladje in jo zadržali. Tedaj so pa nastopili dobro oboroženi rimski vojaki, ki so navalili na sovražno ladjo in vnela se je bitka kakor na suhem. Temu načinu vojevanja so se morali Rimljani zahvaliti za mnoge svoje zmage.
Leta 1676 je prišlo pri Catanii do pomorske bitke med nizozemskim, španskim In francoskim brodovjem. V tej bitki je padel nizozemski pomorski junak Ruvter. Ladje, ki so tokrat plule po morjih, so bile v primeri z onimi starih Rimljanov že ogromne, španska »Armada«, ki je bila uničena kakih 100 let prej med Dove-rom in Calaisom, je obsegala 120 deloma večnadstropnih bojnih ladij s 30.000 mož posadke in 2500 topovi. Ko so priplule te plavajoče trdnjave v Rokavski preliv, so jih pustili v svojem skrivališču Plvmou-thu prežeči Angleži pluti ponosno mimo, potem so pa navalili na nje in potopili drugo za drugo.
Bližamo se sedanjosti. Med Rusijo in Japonsko je izbruhnila leta 1904 vojna na Dalnjom Vzhodu. Japonsko brodovje je blokiralo Port Arhtur in Vladivostok. Japonska vojska se je izkrcala na Koreji in vdrla v Mandžurijo. Port Arthur je moral kapitulirati. Pri Mukdenu so bili Rusi z velikimi izgubami poraženi. Ta čas je
bilo pa priplulo rusko brodovje z Baltiškega morja po naponi voinjt deloma okrog rtiča Dcbre nnde in skozi Sueški prekop ter po Indijskem oceanu na področje krvavega spopada. Toda japonsko brodovje pod poveljstvom admirala Togi je Rnse v dvodnevni bitki pri Ciišimu skoraj povsem uničilo. Pivič v zgodovini oo
posegle takrat v boj modeme oklopnire. V svoji izgradnji m uporabnosti so pa bile v primeri s sedanjimi plavajočimi trdnjavami le zelo primitivne. V Mtkj pri Cusimi so igrali odločilno vlogo okretni
japonski torpednl čolni, ki so napadli rusko brodovje ponoči in pa * pre»eiictflj tako, da se skoraj sploh ni branilo.
Ameriki
primanjkuje gumija
Težke posledice Malajskega polotoka za ameriško industrijo
»United States Ne\vs- priobčil je članek o težkih posledicah Izgube Malajskega polotoka za Zedinjene države, ki so izgubile s tem bogat vir gumija. V prihodnjih treh letih bo potrebovala Amerika po mnenju lista okrog 2.500.000 ton gumija. Od tega bo odpadlo za vojaške potrebe 1.500.000 • Ostala količina gumija bo potrebna Angiiji, Kanadi. Sovjetski Rusiji in drugim njim naklonjenim^ državam. Potrebe civilnega prebivalstva pri tem sploh niso upoštevane.
List ceni v posesti ameriške vlade in ameriške industrije nahajajoče se količine s:io-vega gumija samo na 700.000 ton. Pel tega gumija je pa še na morju, izpostavljen napadom nemških in italijanskih podmornic. V Združenih državah je na razpolago približno l.ooo.ooo ton starega gumija, ki bi ga lahko zbrali, pomešali s svežim gumi-jem in znova uporabili v industrijske svrhe. Toda treba je računati s tem, da bi bilo mogoče v enem letu predelati komaj 250 tisoč ton starega gumija. Jasno je torej,
da stoji Ameriki pred občutnim pomanjkanjem gumija.
L:*-i se vprašuje, kateri na *ni viri
prihajajo za Izgubo Malajskega polotoka v poštev in prihaja do sakljiu .. • . da so ti viri zelo skromni Osytoa bi lahko dajal
letno največ 60.000 ton gumija. Vprašanje jo p-'. k»'l.k-> «*; i •• - i •! uo ti ;.i otok*
š? prosti. Afrika lah k i SVlja samo nekaj tisoč ton gumija. Iz Južne Amerike bi lahko dobile Združene drtavs po izredno visokih cenah v najboljšem primeru okrog £0.000 ton gumija, iz Mehike pa 10.000 '.mi.
Edino upanje Združenih držav je tottrj doslej zanemarjena proizvoduja Sintetično« ga gumija. Washire.ton je saaaoval štroko-potezne načrte za izgraditev Industrije ma-tetičnega gumija.. Pa tudi. če bi se ti načrti mesni'"-ih, bi mogle Zu'učene države dobiti iz tega vira KetOS samo okrog MjOOO ton umetnega gumija. Prihodnje h to računajo s proizvodnjo ;]00.ooo ton. :»■•.'v eda v« bi se posrečilo pravočasno nabaviti siio\ OS za gradnjo novih tova;n.
Mastne dividende
Angleška vlada je sicer izjavila, da se bodo morali industrije: odreči vojnim dobičkom, toda to bo ostalo samo na papirju. Noben angleški vojni dobičkar ne misli na to. »Da i ly Express« poroča, da bo izplačalo podjetje British Electric Tract on leto- 4a odstotkov dividende. Delnice tega podjetja spadajo med tiste, ki so dosegli na borzi najvišje tečaje. Tako je bila prodana delnica za 100 funtov nominalne vrednosti za 1760 funtov.
Tovarna za :zdelovanie whiskyja \VaT-ker and Sons bo izplačala 40" <» dividende. Rolls Ras^r, podjetje za izdelovanje britvic in preciznih strojev je sporočilo svojim delničarjem, da bo »mogla« izi laćati samo 60° o dividende namesto 80"'«» kaker lani. Neko industrijsko podjetje za izdelovanje strojev Ravveiplug & Compa-ny pa 40° o. Nasprotno bo pa izplačalo podjetje Misore, ki ima v Indiji zlate rudnike, samo 10'Vo dividende, doč m je lahko izplačala lani še 17 in pol " «<. To je posledica kritičnega položaja v Indiji.
Tega še ne veste
SSS
* Ljudje z največjimi dohodki. Iz Nevv Torka prihaja poročilo, da je preiskovalna komisija za dohodke V Zedinjenih državah ugotovila, da je imel v letu 1941. najvišje dohodke ravnatelj filmske družbe Metro-Gold\vin-Maycr Lou'-s Maver v znesku 700.400 dolarjev. Njemu slede ravnatelj tobačne družbe George Hill s 456.000 dolarji dohodkov, nadalje filmski igralec Clark Gable s 357.000 dolarji., filmski igralec Charles Bover z 220.000 dolarji, filmsk v igralka Ginger Rogers z 215.000 dolarji in filmska igralka Deana Durbin z 203.000 dolarji dohodkov na leto.
Nekaj o razvoju proteze. 70 letna vojna je dala povod tedanjim mehanikom in kirurgom, da so se zanimali za vojne invalide. V tej dobi je bilo izdelanih več umetnih protez. Vsaka teh zgodovinskih protez je izdelana drugače in iz drugega materiala. V glavnem iz le^a. oziroma usnja. Kovinski material, izvzemši razne malenkosti kot šarnirje itd., je potisnjen v ozadje. Lahko rečemo, da je v tem času minila doba ko je bila opuščena težka jeklena umetna proteza, ker je bila praktično neuporabna. Pozornost tedanjih me-rodajnih krogov se je obrnila na bolj pripraven material, ki je bil sicer prav tako trpežen kot jeklo, a je bil bolj praktičen ker je bil lažjL
NEPRIJETNI NAJEMNIKI
— S temi najemniki je pa res križ — je tožil hišni gospodar. — Zavoljo njih sem moral kupiti hčerki klavir.
— Ali so taki ljubitelji glasbe?
«— To ne, ampak drugače jih ne bom mogel spraviti iz hiše.
častne listine svojcem padlih
Službeni list nemške mORUtfioa je priobčil uredbo, po kateri bodo dobiva i v i- -doče do konca vojne najbližji svojci padlih in umrhh mornarjev častna IMhTf ■ Listine
morajo preskrbet' pristojne vojaške si -šine in jih po možn^t; i-t .oa«:u> a obvestilom o smrti mornarjev pmitatl njihovim svojcem. Treiha določa tn \rste častnik l.->tin, eno za SVOJCC padlih, drug«' z.i SVOJ}-ee ranjenih in umrlih, tretjo pu. za s\ sicer umrlih mornarjev.
letnica kolnske katedrale
Katedrala v kolnu proslavi letos lt< let« useo dogodka, ki pomeni vs2cn mernik v zgodovini njene gradnje. Leta \24H ,s<> Bftčoti
to slovečo cerkev sklati, toda nedograjen* jc ostal tja do I9.9li L-tja. Pnc {.septembra 1842 **> pa v prisotnosti pruskega kralja in
mnogih   nemških   kne/ov   p<d«v/ili   teme', in'
kamen za nadaljevanje In dovršite*; gradbenih del. Vsa gradbena dola no b Ha konca i 15. oktobra 1830, k<> jo bUa prirejena vciika
svečanost.
Kokos znesla jajce v dimniku
V Lindenholzhausenu v Nemčiji je n.i i neka kmetica v sajah kurje jajce in bila seveda zelo presenečena, ker si ni sna pojasniti, od kod naj bi se bilo vzelo. Nj^r » začudenje je bilo tem veeje, ker se je isl časno dimnik zamašil. Poklicala je dimnikarja, ki je zlezel v dimnik in MŠel tam vso sajasto zadušeno kure.   Kut i  v bil t najbiž zlezla v dimnik in obtičala v r\
tako da se je sadušila. Be prej ja pa sneal t jajce, ki jc padlo s sajami vred na ognji« šče.
Rumunske visoke šole
Rumunski ura ini bat je priobči te dni zakon o ponovni uvedbi visokošolske » ' nomije in reorganizaciji pouka na visokih šolah. Romunske visoka lola so razdeljeno
zdaj v štiri kategorije: univerz^, tehnično visoko šolo, industrijske in trgovske vis ice šole ter strokovne šole. Univerze ima Ku-munija v Bukarešti, Jasvju in Herman« stadtu. tehnične visoke šole v Bukares':, Temešvaru in Gernovicah, trgovski visoki šoli v Bukarešti in Kronstadtu. Za strokovne visoke šole se smatrajo arhivarska šola v Bukarešti, visoke šole za glasbo, gledališko umetnost in upodabljajoče umetnosti v Bukarešti, Jaajju in Hermanst.au' i in končno visoka šola za telesno vzgojo. Vse visoke šole so juridične osebe in u/.i-vajo avtonomijo, ki je bila s prejšnji mi zakoni v zvezi s polit lenim razvojem odpravljena.
Obnovite naročnino!
D. Do Maurier:
11
Roman
>A»i ste že kdaj pomislili na prihodnost in na to, kam vodi takšno stanje?« je vprašal. »Deniva, da se Van Kopperica naveliča ,srčn2 prijateljice' ... kaj tedaj?c
Nasmehnila sem se in rekla, da me ne bi prehudo zadelo. Našla bi dovolj drugih takih gospa; vrhu tega sem mlada, krepka in polna zaupanja v svojo podjetnost. A v tem, ko je on govoril, sem nehote videla pozive, kakršne mnogokrat čitamo v raznih svetskih revijah in v katerih to ali ono dobromiselno društvo kliče človekoljube na pomoč mladim ženskam »v potrebi ; mislila sem na tiste rodbinske penzije, kjer najdejo te nesrečnice začasno gostoljubje; in potem sem se videla, kako stojim s svojo risanko pod pazduho v posredovalnici za službe in z jecljajočim glasom boječe odsrovarjam hladnemu opravniku. Morda bi bilo bolje, da sem sprejela Blaisovkinih deset od sto.
>Koliko let imate ?* me je vprašal. Zasmejal se je, ko sem mu povedala, in vstal. >Poznam ta leta; človek je nekam posebno svojeglav, in tisoč bavba-vov ga ne bi pripravilo, da bi se zbal prihodnosti, fekoda, da ne moreva menjati. Skočite na vrh in si vzemite klobuk, jaz pa stopim po voz.«
Ta čas, ko je gledal za menoj proti dvigalu, sem
mislila na včerajšnji dan. Prazno žlobudranje gospe Van Hopperjeve in njegova ledena vljudnost sta se mi vračala v spomin. Napak sem ga sodila, kajti v resnici ni bil ne mrzel ne porogljiv; zame je bil že zdaj mnogoletni prijatelj, brat, ki ga nisem nikoli imela. To popoldne sem bila v stanju milosti; dobro se ga spominjam. Še zdaj vidim nebo, prepre-ženo zraklimi ovčicami. in morje, ki se je grebenilo v belih penah. Zdi se mi, da še čutim veter, ki mi je dihal v obraz, in slišim svoj smeh in njegov smeh, ki mi je odgovarjal. To ni bil več tisti Monte Carlo, ki sem ga poznala, ali pa mi je morda bolj ugajal-Tmel je čarobno barvo, ki se mi je zdela nova. Menda sem ga dotlej gledala s pristrtimi očmi. Zdaj je bilo pristanišče nekaj veselega; barčice, ki so plesale po njem, so se mi zdele kakor iz papirja, in mornarji po nabrežjih so bili veseli in nasmejani, takisto prismojeni kakor veter z morja. Šinila sva mimo jahte, ki jo je gospa Van Hopperjeva občudovala zaradi njenih aristokratskih lastnikov, ter se spričo njenih bleščečih medeninastih okovov spogledala in planila v sprostilen smeh. Kakor da je bilo danes, se spominjam udobne, a slabo ukrojene flanelaste obleke, ki sem jo imela na sebi; krilo je bilo nekoliko bolj ponošeno in lažje od jopice. Na glavi sem imela ogoljen polsten klobuk s preširokimi kraji, na nogah nizkopete čevlje na zadrgo. V nekoliko srhki roki sem stiskala par visokih rokavic. Nikoli še nisem bila bolj a institutska* na pogled, nikoli se nisem čutila bolj odrasla. Gospa Van Hopperjeva in njen vpliv zame niste več obstajala. Po-i zabljeni so bili bridžni krožki, pozabljeni »coektaili«,
in z njimi vred tudi moj ponižni družabniški položaj.
Bila sem važna oseba, bila sem vendar že »velika«. Dekletce, ki je nedavno še boječe mencalo pred vrati in mečkalo žepno rutico v nemirnih rokah, med tem ko je od znotraj prihajal do nje zmedeni hrup žlobudranja, ki je nji, vsiljenki, tolikanj hudo trpinčil živce — to dekletce je bil danes veter odnesel. Uboga stvarca; s pomilovanjem sem mislila nanjo, ako sem vobče še mislila.
Veter je bil premočan in me je oviral pri risanju; v razposajenih buhih je prihajal izza vogala mojega tlakovanega trga; in tako sva sedla spet v avtomobil in se odpeljala naprej, po krajih, ki jih nisem poznala. Dolga cesta se je vzpenjala po gričevju, in z njo se je vzpenjal voz; po mnogih ovinkih sva krožila v višavo kakor dve ptici pod nebom. Kako različen je bil ta voz od onega, ki ga je gospa Van Hopper najemala za sezono: starega, monumental-nega Daimlerja, s katerim sva se ob mirnih popoldnevih vozili v Menton in v katerem sem, ko sem zdela v svojem sedežu zraven šoferja, zavijati vrat. da sem videla pokrajino. Ta voz je imel peroti z nevarno brzino naju je nesel vse više in više; toda jaz sem uživala nevarnost, ker je bila zame nekaj novega in ker sem bila,mlada.
Smejala sem se glasno, in veter je odnašal mo; smeh v daljavo; nato sem se ozrla po tovarišu in videla, da se ta več ne smeje, ampak je postal mol-čečen in odsoten: spet je bil tisti kakor včeraj, zaprt v svoj neznani tajni jaz.
Videla sem tudi, da ne moreva več više, kot sva. Dosegla sva bila vrh hriba, strmo pod nama se je
vijugala cesta, ki sva jo bila prevozila. On je mahoma zavrl, in videla sem, da teče rob ceste c*b previsu, ki se končava v strahotni praznini kakih tri sto metrov globokega prepada. Izstopila sva in pogledala dol. Šele tedaj sem se ovedela, da naju jc ločilo od brezdna komaj pol dolžine voza. Kakor valovita pomorska karta se je širilo morje tja do obzorja in oplakovalo čisto črto obale, med tem ko so hiše, tu pa tam oškropljene od pomaraneastega solnea, nalikovale belim školjkam, prisesanim v okrogli votlini. Tam spodaj je bilo videti tudi solnee nekam trje in strožje. Najin popoldan se ie bil i/-premenil, vse zlate lahkobe je bilo konec. Veter se je polegel, in mahoma je postal zrak mrazljiv.
Ko sem izpregovorila, je bil moj glas na moč neprisiljen in moja beseda prazna in živčna kakor na« vadno, če je človek v zadregi. Poznate ta kraj? Ste bili že kdaj tu?«
Pogledal me je, kakor da me ne spozna, in malce tesno se mi je storilo, ko sem videla, da me je moral pozabiti, nemara že pred časom, in da je tolikanj izgubljen v blodnjaku svojih lastnih nepokojnih misli, da zanj vobče več ne obstojim. V obraz je bil kakor mesečen, in za trenutek me je obupno pograbila misel, da morebiti ni svoje pameti. 2e večkrat sem bila slišala govoriti o ljudeh, ki so podvrženi prividom... ljudeh, ki se ravnajo po zakonih, o katerih mi nič ne vemo, in ubogajo zgoj čudni ukaz svoje lastne podzavesti. Morda je bil tudi on izmed tistih nesrečnikov; in evo, zdaj sva stala tu, in dva metra od naju je zevala smrt...
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič, — Vsi i (^ubijani