C. C. Postale. - Esce ogm mercolcdt e sabato. • 2J " '~>rc 1925. (II. izclaja) Hosameznu itevilkfi 25 stotink. lzhaja: vsnko sredo pconldw in soboto ziu Stone za celo leto « pol leta « četrt leta Za inozemstvo leto lir 40. N* rOtročila brez do- fioslane noročnine se ne moremo oztrati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 102 V Gorki, v sredo 23. decembra 1925, un, vm. Neirankirana pisma s> ne sprejemaio. Oglas sc računajo po dogv voru in se plačajo v ni prc\. List izdala *#> sorcil '(JORIŠKt; ST RAZ! Ttsk Zadružne tiskarn, v Qoricl. Riva Piazziu ta št. IS. Uprava in uredništvo ullcQ Mameli štev, i (prel Scuole). F. W. Foerster, vseučiliščni profesor: SBožična poslanica Slovencem »Uredništvo me je rwprosilo, naj ' dam na pot pozdrav za slovensko ljudstvo v Italiji, med kutcrim.imam mnogo dobrih prijateljev in nekda; nje licence, ki so bili obenem učenci meni posebno dragega mojstra drja Kreka. Nanj me veže nepozabna ura iz časa svetovne vojne, ko scm se razgovarjal ž njim »o potrebi slop vansko ; nernškega kuUurnega so; delovanja« na povsem novih ieme; Ijih. V njegovi podobi sem videl vse ljubeznive in velike pofeze sloven? skega ljudstva, ki obetajo v bodoč; nosti se dragocenih darov za cloves; ko oplemenitenje l^vrope: redkoke; daj sem srečal človeka, ki bi bil iako globoko in ves zakoreninjen v last; nem ljudstvu — zdelo se je, da je zrastel iz duhteče pomladanske zerrn Ije — pa da bi bil hkrati tako lju; beče odprt za tujevodne vrline. Nek: večer sem ga čul razpravljati z ne: kim nemškim nacionalcem: kazal je pri tern visoko spošfovanje za stara nemška dusevna izročila in na; vajal same besede Herderja, Gothe; ja in Schillerja, s čimer je onega nacionalista nujno posiavil v sra; inolo. Sklenil je z besedami: »Čuda tvori njih spor, — večja tvori njih sklad.<^ (»Grosses wirket ihr Streit — Grösseres wirket ihr Bund.«) V njegovem duhu bi spregovoril danes rad par besed o vprašanju, kako se da očuvati narodna svoj; stvenost? Ali je to poseben način, kako nnrod razmahne svojo sebič; nost, kako je in pije, kako se prete; pa in dela kupčijc? Ne! Kdor go; vori o čuvanju narodnega občestva in se zanj navdušuje ali zastavlja zanje celö življenje, ta ima v mislih nekaj boljšega in visjega. Ljudsko občestvo je zanj kakor spomin na rodno mater, na sesfro, na nevesto, je kakor živ klic po vsem iistem, kar je nad sebičnost, nad ves pohlep po dobičkii in zununji veljavi, kar ga navdaja z ljubeznijo, z zvestobo, spoštovanjem, z resnicoljubjem, ga nreveva s hrepenenjem in vero ter ga veže tako s svetom, ki je zu; naj njega, a v isti čas tudi z najglob; Ijimi vrelci lastnega mu življenja. V nasprotju s svetovnim občestvom je navodno občestvo skupna usoda jasno določenega kroga ljudi, je pe; sem njihove usode ,obsega njihove skupne spomine. ruzgrinja posebne načine čustvovanja in izražanja tega življenskega kroga v njih najglob; Ijih in najbolj pristnih oblikah, ka; kor so jih ustvarili najgloblji in naj: večji duhovi v vznešenih trenutkih. Kdor živi v tesnih siikih z izročili svojega naroda, ta se zbuja tudi sam k svojemu najglobljemu bistvu in se uči, kako t^a polno izražati. Ta zmisel narodneega občestva nam tu; di razloži, zakaj je ravno nad; narodno krščanstvo tako neizmer; no obogatilo in učvrstilo vsebino in obliko narodnosti. V krsčan; stvu r.e duša šele prebudi k pol; nemu življenju in se odtrga službi gole sebičnosti: nebeska Ijubav je bila tista, ki je data slednji zemski ljubezni povsem novo globokost in veličino in nesla v vse človeške od; nošaje novo posvcčenje, prisrčnost in stanovitnost. Ko privrše zato tež; ke usode nad cel narod, se dä za; klad njegove narodnosti oteti samo Ko sc jc mudil poslcinec dr. Besednjak z Švici, je prišei v dotiko s slovečim ucenjakom F. W. Foesterjem ter ga naprosil, nuj spiše za naš list Članek, ki ga v naslednjem priobčujcmo: tako, da se ljudstvo s podvojeno go; rečnostjo oklene zakladov krščan; skega izročila. Le z duhovno nilo, ki je dolekala iz poglobljenega krščan; skega Uvljenja, in ne morda le z na; cionalizmom so Poljuki narodnost svojo oteli skoz najhujše roparske navale. Kaj sledi iz tega za borbo, ki jo slovensko ljudstvo bije, da bi ohra; nilo svojo narodnost? Rekli bi: Ot; mite se najprej sovraštva, otmite se nevarnosti narodne sebičnosti, ki se tolikanj vsiljuje, kadar je narod s preganjanjem sam nase zavrnjen. Duša, pa ,ki sovraži in ki je eno; stransko le sebe polna in s svojo usodo navdana, taka duša uboža — na tern pa zamirajo najgloblje in najdragocenejše vrednote narodo; vega histva. Ne sovražnik, pad pa sovraštvo do sovražnika ubija res; nično notranje življenje in ljubezen naroda. »Ljubite sovražnike!« — edino s tern se je moči rešiti pred sovražnikom in zmagati njegovo sovraštvo. Prav umejte: To se ne pravi, pustiti boj za lastno pravico; ne, marveč se pravi: Borbo za do; brine lasine narodnosii dru/Jii s po; štenirn umevanjem dobrin tuje na; rodnosti. Tako umevanje duse širi in poglablja in baš to jači tudi last; no narodno občestvo in njegovo no; tranje bogastvo. Evropa se je razbila ob realni po; litiki narodne sebičnosti, ozdravela bo edino s plodno realno politiko krščanskega duha. Italjanski pregovor pravi: »Ko; mur Bog zapre vrata, temu odpre okno.« Vam plemenitim Slovencem v Italiji so danes vsa vrata zaprta: Odprite okno v višji svet, tolazxte in bistrite se bolj kakor kdaj prej z besedo iz višine in bodite pre; pričani, da bodo vam od tarn dode; Ijene nove moči in sredstva, s kate; rim boste rešili vase najdragocenej; še dobrine in uveljavili vašo pravico pred svetom! Milej zaslužnep moža. Malo je med Slovenci v Italiji mož, ki bi bili za narod tako zaslu/.; ni kakor je prečastiti gospod Josip Grašič, kanonik in župnik v Bermu v Istri. V dneh, ko obhaja štirideset; letnico mašništva, se ne moremo zdržati, da ne bi napisali nekaj vrstic o teh tihem, preskromnem, a skoro nepopisnem dobrotniku ljud; stva. Josip Grašič se >. Ker se je pa izdal za zveströa pris+aša ta* kratne dinastije Obrenovicev, je bil nomiloščen. Pašič ie prišel s triintrirlosrtim letom v skunščino, s petinštiridese* tim je pa prevzel vodstvo svoje stranke. In od tedaj je značilna ose* ba Pašičcva s časlitliivo brado ved* no v prvih vrstah javngea življenja na Baikanu. Vsled desetletii, skozi katera jc bila usoda nekdanje Sr* bije in sedaj Jugoslaviie, združena z delom tega poscbnega moža, si ga mi že ne moremo drugačc pred* stavljati kot z veliko, sivo brado, ncprodirnim pogledom in negibnim obrazom, katerega nikdar ne zapu* sti hl^nokrvnoet. Želimo mu ob osemdesetletnici, da bi videl Jugoslaviio, katero je pomagal ustvariti, še veliko, zdravo in krepko. Vesele in blagoslovl.jene božičnc praznike želimo vsem na; sim naročnikom, sotrudnikom, čita; teljem, prijateljem, sploh vsemu na; šernu slovenskemu ljudstvu. Naj bi ti pruzniki mini božjega prinesli ne; koliko utehe v naša raztrpičena srca, naj bi naše duše okrepili z novimi, životvornimi silami. Uredništvo in upravnistvo. V znanje, Ker bi morala prihodnja številka našegrv lista iziti ravno ob ^raznikih, zato je ne moremo izdati. V nado* mestilo smo izdali današnjo »Stra* žo« na osmih st ranch. »Narodni svet«. Sporočamo čitateljem, da je poli; tično društvo »Edinosi« v Trstu v nedeljo 20. t. m. izdalo izjavo, s ka; tero je odgovorilo na predlog po; shmca drja Besednjaka, naj sloven; ske politične organizncije osnujejo »Narodni svet«. Tržaška izjava za; čenja s Irditvijo, da je tržaška »Edi; nost« edina bila vedno za popolno slogo. Nato na kratko posnema raz; voj povojnega političnega življenja Slovanov v Italiji. V dolgih izvaja; njih obtožuje našo poliiično organic zacijo in napada naše javne deluvce. Ta oblika odgovora je napravila na slovensko javnost mučen utis. Naše hrvatske in slovenske poli; tičnc organizacije bodo v najkraj; šem času zavzele napram tej izjavi stališče. Voščilo. Politično drušivo »Edinost« in Kmečko ; delavska zveza v Gorici vošči svojim članora veselc božične praznike in blagoslovljeno novo leto. Svoje člane pozivljamo, da raz* vijejo za božične praznike živahno agitacijo za naš tisk, pred vsem za »Goriško Stražo«. Tajništvo. Straß 2. »QORI^KA STRATA« Dodatne ure ukinjene. Spet je na dnevnem redu praša* nje, ki ga naše ljudstvo globoko občuti in z vso pozornostjo zasle? du je: Vprašanje o soli. Gentile jev šolski zakon določa, da sc na šolah, ki jih obiskujejo otroci slovenskih, hrvatskih in nemških staršev, vpe? ljejo dodatne ure za pouk v mate« rinščini. Zakon govori jasno. Vendar pa krajevna šolska oblastva niso pov? sod in dosledno uvedla dodatnih ur. Lanskega leta že je posl. dr. Be* sednjak s pomoejo zaupnikov se* stavil seznam vseh slovenskih in hrvatskih občin, kjer šolska oblast* va niso hotela uvesti dodatnega pouka kljub zahtevam staršev. Vložil je na nauenega ministra Fe* dele*ja dolgo vrsto interpelacij, v katerih je prašal, zakaj se šolska oblastva nc drže zakona in nc vpe* ljejo dodatnih ur za slovenščino in hrvaščino. Gre v vsem za 65 ob? ein, po ogromni veeini v Istri. Nato je imel posvetovanje z ministrom Fedelejem, kateremu je predložil obširno poročilo. Minister mu je obljubil, da bo zadevo preštudiral in mu odgovoril pred zaeetkom šolskega leta 1925/26. — Toda od* govora kljub ponovnim posredova? njem ni bilo. Ko se je posl. Besed? njak vrnil zaeetkom decembra v Rim, je zvedel, da vlada pripravlja nov odlok, ki bo na novo uredil prašanje o dodatnih urah. In vprašanje se je res rcšilo. »Gazzetta ufficiale«, uradni list kraljevine je priobeil dne 21. t. m. kraljevi odlok zakon z dne 22. no* vembra 1925 št. 2191, ki obsega do? loebc glcde učnega jezika v ljudskih Bolah. Dodatne ure so odpravljene. Poročila posl. Besednjaka o tem predmetu iz razumljivih razlogov ne moremo priobeiti v tej štcvilki. Naročniki, prijatelji! Kar fri praznike (božič, sv. Štefan, nedelja) bomo imeli letos. Časa bo dovolj, da uganemo in oskrbimo eno in drugo. Ne zabimo med drw gim .zlasti naše »G. Straže«. Vsak naj jo naroči — plača sam in naj agitira in poskrbi, da to store tudi njegovi prijatelji, znanci, sorodniki, sosedje. Samo 15 L steine ta koristen list za celo leto 1926. Kdor plača ce? loletno naroeino do 15. januarja 1926 dobi na vrh še »Pratiko«. Kdor ne more sam naročiti naj se združi z drugim, ki tudi ne more sam plas čati. V zdruzenju je moč! Le ljud; stvo. ki čita svoje časopise in skrbi za nje, ima bodočnost. Gor je narn, če puiiimo berilo, knjige in časopU se! Öe je veljalo to kedaj velja to zlasti danes za nas Slovence v Italiji, ko nimamo več Ijudskih šol v ma? terinščini. — Zato porabimo bližnje praznike za naš list, našo »Stražo«! Fant je in dekleta, možje in mat ere, ki hočete dobro svojim domačim, svojim dragim naj si bo do že doma ali ne (delavci, vojaki itd.), naročite jim »G. Stražo« in posljite naročni? no na Uprava »G. Stražc« — Goriea Gorizia, Via Mameli 5. — Na delo za dobro, sveto stvar! Misijonski dnevi na Goriškem. Od 5.—6. januarja 1926 bomo ob? hajali po vsej goriški nadškofiji mi* sijonske dneve. V cerkvah se bodo obhajale velike misijonske sloves? nosti, v društvenih dvoranah pa mi? sijonske prireditve s predavanji, igrami, dcklamacijami in petjein. Prav je, da se tudi mi vnamemo za to versko in socialno idejo, ki je po vsem bvetu zanctila v sedanji mate? rijalistieni dobi doslej neznan pla? men najvzvišenejšega idealizma. Zlasti mi krščanski soeialci pozdrav* ljamo tc misijonske dncve z globo? kim preprieanjem, da bodo našemu ljudstvu samemu v veliko korist. Obenem pozdravljamo to veli? eastno manifestacijo verske zavesti tudi zato, ker daje naši narodni manjšini sijajno izpričevalo preki? pevajočih življenskih sil. Narod, ki se more žrtvovati za druge, živi in bo živel. Misijonski letak. »Duhovska misijonska zveza« je priredila za misijonske dneve lep misijonski letak, ki ga razpošlje v 20.000 izvodih med Siovence Julijs? ke Krajine. Naša želja je, da pride ta list v vsako našo družino, ker je zares tako prirejen, da se bo po njem naše obzorje zelo razširilo in da postanejo zlasti naša srea ob pre? žlahtni misijonski ideji mnogo zlaht? nejša. Zvedeli smo, da je »Misijonska zveza duhovnikov« razposlala ta le? tak na vse slovenske župne urade goriškc, tržaškc in reške Skopje. Cena obširnemu, zelo poučnemu in obenem dokaj kratkočasnemu listu bo 50 stotink. O priliki misijonskih dni naj vsakdo z veseljem seže po njem. Te stotinke vporabi vsak sam zase kar najbolj koristno, obenem pa podpre s to majhno vsotico po? ganske misijone, katerim je name* njen ves čisti pribitek. Koncert zbora »Zveze učiteljskih društev«. Kakor smo.zadnjie poročali pri* redi priznani učiteljski zbor svoja dva božična koncerta v Reneah in v Ajdovšeini. V Reneah se bo vršil dne 26. t. m. ob 3. uri pop. v Ajdov? šeini drugi dan, dne 27. t. m. tudi popoldne. Spored bo bogat in zani* miv kakor je bil pri vseh koncertih tega našega najbolj odlienega zbo? ra. Dolžnost vsakogar, ki se zani? ma za našo stvar, ki obeuduje po? žrtvovalno delo elanov zbora, ki se zaveda njegove prosvetne veljave, ki ljubi slovcnsko pesem, je, da se konccrtov gotovo vdeleži! Žganjekuharjem. Mnogi žganjekuharji so vprašali tajništvo Kmečko ? delavske zveze v Gorici, če F.mcjo posestniki tro* pin, ki so že prodali tropinc za žga? njekuho, tudi po 31. decembru 1925 hraniti tropine doma. če jih kupec nc more pred 31. decembrom spra* viti na svoj dom? Tajništvo K. D. Z. se je informiralo glede te zadeve pri tukajšnjem tehničnem finanč? nem uradu. Zastopnik urada je izja* vil, da jc zaprosil pojasnilo v tej za* devi pri finančni intendanci, pa ni še prejcl odgovora. Če pride odgovor pravočasno*bomo poročali v »Gor. Straži«. Tajništvo K. D. Z. v Gorici. * Nov doktor. Na univerzi v Sieni jc bil dnc 12. decembra promoviran za doktorja prava g. Edvard Delia Savia iz Sv. Antona pri Kopru, nečak g. Ivan*a Pipan?a, župnika v Avberu na Kra? su. Častitamo! , Razpisani mesti. Podprefektura nas naproša, da objavimo: Notranje ministrstvo ie razpisa* lo pod št. 30399—9810/0 »Gazzetta Ufiiciale« št. 286 od 10. decembra t. 1. mesti prvega in drugega nad* zornika za oblastvo javne varnosti, ker je bila kr. straža (R. guardia) razpušeena; za obc mcsti se potegu* jejo lahko bivši častniki. Kdo ve kaj? Pred dnevi je odšel neznano kam 12?letni deček nizke, močne posta* ve, obleeen v črno*zeleno suknjo, žametasto obleko s hlačami do ko? len, črnimi nogavicami, temnoru? dcčkasto majo in sivo čepico na glavi. Kdor bi o deeku kai zvedel ali ga kje dobil, naj ga pripelje ali naznani v Prelesju pri Plavch 44. Za trud dobi primerno nagrado. Vesele božične praznike. V »Božični prilogi« prinašamo dve pismi, v katerih naši izseljenci in vojaki pošiljajo svojim domaeim in vsemu našcmu ljudstvu iskrena božična in novoletna vošeila. Poleg priobčcnih voščil smo prejeli še celo kopier drugih slienih pisem. Naj jih za danes radi pomanjkanja pro* stora samo kratko navedemo. V prihodnji številki homo po možno? sti objavili vsa ljubezniva pisma, ki pričajo, kako naši ljudjc, živeči v dalnjem svetu, z vso dušo vise na svoji domačiji. Njihovih voščil in pozdravov jm ne vračamo samo v lastnem imenu, temvee v imenu vseh onih, katerim so namenjeni. Svoja božiena in novoletna vo* ščila pošilja večja skupina naših fantov * vojakov iz Bolonje, Floren* ce, Gcnove, Turina, tcr skupine izseljcncev iz Saarguenimes, Pie? nncs in Mouthe v Franciji. Bog ži* vi in blagoslovi našo bratsko vza* jemnost v tch svctih dnevih. Pol kila kave samo siane naša »Goriška Straža« ali 2 kg sladkor ja za /. 7926. Naj ne bo nobenega med nami, ki bi si ne upal, če treba si tudi prilrgati od ust, žrtvovati nekaj malega za dobrega prijatelja — kar je nam »Goriška Straza«. Mestne novice. * Polnočnice radi poprave stole nice in drugih razlogov letos ne bo v našem mestu. Slovesne jutranjice bodo na sv. večer ob petih pri sv. Ignaciju — in istotam na božič pon? tifikalna sv. maša ob 11. uri. Shod društva Skalnica bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v cerkvi sv. Ivana. K obilni udeležbi vabi predsedništvo. Kaj je novega na deželi? Solkan. V nedeljo 27. t. m. ob 3.30 popol* dne bo vprizorila tukajšnja Mariji* na Družba v prostorih g. Mirka Mo? zetiča Turšieevo dramatieno bajko: »Izgubljeni raj«. Vsi, ki se želite na* vžiti nedolžnega veselja prihitite k ljubki prireditvi! Vrtojba. Vrtojbenci so imeli v nedeljo dne 13. dec. zgodovinski dan. Go* riški knezo?nadškof je posvetil ta* mošnjo novo cerkev v cast presv. Srcu Jezusovemu. — Kolikor jaz vem, je to prva popolnoma nova cerkev, ki se je dvignila iz ruševin. — Kdor se je za to trudil in vidi scdaj sad svojega truda, ie lahko zadovoljen. Cast pa tudi Vrtojbcn* cem, ki so se po dolgem prepiru pri* jateljsko zložili za cerkev, ki je res* niena lepota za celo Vrtoibo. (Slo* vesnosti, dasi v mrzlem zimskem Friderih Wiljem Foerster. i Danes objavlja »Goriška Straža« na uvodnem mestu izviren članek izpod peresa vseučiliščnega prose? sorja F. V. Foersterja. Ko se je naš poslanec dr. Besednjak mudil v Švici, je obiskal tega slovečega ueenjaka in mu obrazložil stanje in boje slovanskega ljudstva v Italiji. F. V. Foerster, ki stoji na čelu ev? ropskih veleumov stremeeih za po? bratenjem med narodi, je napisal za »Goriško Stražo« božieno poslani? co, da nas okrepi, da nam podpri* ča, kako najsvetlejši duhovi evrop* skega sveta razumejo boj za narod* ne pravice. Z globokim ganotjem sprejemamo primorski Slovenci to poslanico. V tolažbo in bodrilo nam je, da tudi zunanji svet spremlja v duhu našo borbo, ki slednjič ni nič drugega kot delo, da se v naši deželi ostvari evangeljska misel, da smo vsi ljudje in vsi narodi — bratje. Poslanica, ki danes gre med pri* morske Slovence, zadobi pravi in polni pomen, če zvemo, kako važno mesto zavzema F. V. Foerster v moderni svetovrii kulturi. Fr. V. Foerster je bil roien 2. ju? nija 1869 v Berlinu iz rodbine zna* nega zvezdoslovca Foersteria. 2e mladenič se je ves zaglobil v zna? nost; posebno se mu je priljubilo | vzgojeslovje. rl'rideset let mu je bi* lo, ko so ga pozvali v švicarsko me* sto Curih, da sprejme mesto pro? fesorja na vseučilišeu. Lc nekaj let je tarn učil, zakaj kmalu ga je du? najsko vseučilišče imenovalo za rednega profesorja modroslovja. Na Dunaju se je kmalu zbrala krog njega cela obeina učencev, zakaj imel je na mlade visokošolce izre? den vpliv. Tudi mnogi slovenski di? jaki, posebno oni iz katoliških dru? štev, so bili med njegovimi sluša? telji. Zadobil je s časom duševne somišljenike in učence v razum* ništvu vseh evropskih narodov in njegovi vzgojeslovni nauki so pro* drli tudi preko morjä v ameriške znanstvene kroge. Kaj je nagnilo tisoče razboritih mladih mož, da so se z vsem sreem oklenili Foersterjevih naukov? Te* meljna misel, ki se vije in narašča v vseh njegovih spisih, je ta: Vzgo* jitelj naj prebudi v človeku zdrave sue, tako da se bo učenec sam vzgajal, se iz lastnih sil razvijal, se boril sam s seboj, in tako nai mladi elovek v stalni dnevni borbi s sla* bimi silami raste v kremenit zna? caj. Vzgojitelj naj vpelje mladega človeka v resnično življenje, odkri* va naj mu zapleteno sožitie ljudi, I stremi naj za tern, da se otrok lju? | beče vglobi v življenje drugih lju? i di, v življenie družine in naroda, v življenjc v delavnici, v poklicu ; — in da tako zida na svojem zna? { eaju in izkleše iz sebe krepko, pra? vieno in ljubeeo osebnost. Izredni pomen Foersterjev je v tem, da je opozoril široke vrste mladih razumnikov na nevarnost, ki grozi svetu, ker prevladuje te? hniena kultura. Denar veljä, umsko znanje, spretnost, pest in sila — notranje vrednote srea: poštenje, značaj, čistost, zdržnost, gubijo na pomenu in vsihajo. Proti temu blodnemu naziranju je Foerster vnovič visoko dvignil evangeljske vrednote in je pozval mladino, naj išče sreče in radosti v tem, da vsak dan izpopolnjuje in očiščuje svoje notranje življenje. Dosledno prenaša Foerster te misli tudi na življenje med narodi. Odtod njegova ljubezen do slabot? nih manjšin, odtod izvira njegov klic, naj se človeštvo izmiri in pra? vično spravi. Te svoje mirotvorne ideje podaja Foerster v tedniku »Die Menschheit« (Človeštvo) v Curihu. S svojimi vzgojnimi spisi je Foerster započel novo razdobje v modernem šolstvu in v vzgoji, pa se je tudi pogumno postavil v prve vrste mož, ki se bore za mir med narodi. Med vojno je svoie prepri? čanje z žrtvami podprieal, ko je v Monakovem vstal proti voini poli* tiki cesarske Nemčije in napovedal, da žene militarizem Nemčiio v pro? past. Foerster je moral zapustiti svoje mesto in sc umakniti v Švico, kjer uči na curiškem vseučilišču. Njegove knjige, preko 15 obšir? nih del, so prevedene v jezike vseh večiih narodov. Najboli znana dela so »Jugendlehrc«, za stariše in vzgo* jitelje, potem »$ola in značaj«, »Spolna etika in spolno vzgojeslov* je«; mladipi je napisal več vzgoj* nih priročnikov, med katcrimi slovi »Nauk o življenju«. Socialna pra? šanja je obdelal v vrsti del: »Kr* ščanstvo in razredni boj«, »Svetov* na politika in svetovna vest«. Iz* redno globoko je vplivalo njegovo delo »Kristus in eloveško življenje«, ki spada v novejšo dobo njegovega dcla. Foerster se je tekom petindvaj* setletnega dela razvijal: Sprva je bil ta učenjak prepričan, da ie mogo* če ozdraviti bolno družbo brez ve* re in brez milostnih sredstev, samo z neko umsko etiko. Vedno bolj pa je rastlo v njem prepričanje, da jc versko življcnje edini vogelni kamen, na katerem more trdno stati značajni človck in pravična družba. Njcgova najglobja dela oznanjajo to veliko resnico. Prilqga „Goriške Straže" št. 102 >QORISKA STRA2A« Stran 3. Mir božji slovensbim domovom! Ksaver Meško: Sveti večer. Še en praznik je med nami, kate* rega nam ni mogla vzeti ne beda ne vojska, ne moda ne brezbožnost. Na ta praznik sc vračajo domov vsi. Oživela so pota in ceste — po njih prihajajo radostnih oči oni, ki jih je raztreslo življenje. Ta sve* ti večer morajo biti pri ognjišču vsi: oče, mati in deca, vsi polni pričakovanja in polni hrepenenja. Na ta sveti veecr se nihee ne spo* minja, da bi ga zapodili v svet, ki je tako velik, in ki je brez srea in brez usmiljenja in brez sreče. Nihče ne ve nič o tern — saj je sveta noe nocoj, čas poln radosti in poln ve* selja. To je sveti večer, ko nihče ne vpraša, kaj smo grešili v svetu, kaj je kdo storil hudega in zlega. Ni* hče si ne upa dotekniti strune, ki bi zaplakala in zaihtela in tožila in, oeitala obenem — prav nihče, saj je sveta noč nocoj, polna aiilosti in odpuščanja in pozabljenja: vse hu* do, vse zmote in vse trpljenje je izbrisano in pozabljeno nocoj! Da, nocoj je sveti večer priklical otroke domov, da v domači hiši vsaj za hip pozabijo vse tisto o daljnih neprijaznih krajih, vse ti* sto o tujih ljudeh, vse tisto o mr* zlih sreih brez sočutja in ljubezni, vse tisto o samoti in zapuščenosti. Tomasso da Cellano: üaslice Fpančišba Asišhego. Leta 1223. je mogel Frančišek praznovati božič na tak naein, ka? koršnega svet ni še nikdar videl. Imel je v mestu Greco prijatelja in dobrotnika, gospoda Janeza Velli* ta, ki je bil daroval, njemu in bra* torn njegovim, skalovit in pogoz* den griček, da se tarn ustanove. Franeisek ga je torej poklical k se* bi in mu rekel: »Želim s teboj sla* viti noč rojstva Kristusovega; in poslušaj nekoliko, kaj mi ie prišlo na um! V gozdu blizu našega samo* stana je med skalami duplina; tarn boš, lepo te prosim, pripravil jasli polne sena; in tako uredi, da bosta pred njimi stala osel in vol. kakor v Betlehemu. Hočem vsai enkrat slovesno praznovati prihod Božjc* ga Sinu na zemljo in z lastnimi očmi videti, kako ubog in zapuščen je hotel biti, ko se je rodil iz lju* bezni do nas.« Janez je vse pripravil po željah Frančiškovih in proti polnoči so bratje menihi prišli v gozd, in vsi prebivalci tch krajev so prihiteli, pa šc prav naglo, da se udeleže te* ga božičnega praznovanja. Vsi so nosili prižgane baklje in okoli du* pline so stali bratje s svečami; ta? ko da je bil ves gozd pod temnimi oboki orjaških bukev razsvetljen kakor o polnem dnevu. Svečenik je služil mašo na jaslh, ki so bile za altar: da bo nebeško dete oseb* no pod podobo kruha in vina nav* zoče tarn, kakor ic bilo osebno nav* zoče v jaslih v Betlehemu. Pa glejl Nenadoma Jancz Vellita prav jasno začuti, da leži dete, pravo dete, pa mrtvo ali speče, v jaslicah; — in vidi Frančiška, kako se približa in vzame dete nežno na roke, in ono se prebudi in se nasmehne in mu z ročicami poboža bradato lice in surovo sivo haljo. Tej prikazni pa se gospod Janez ni kar nič čudil. Zakaj Jezus je bil mrtev, ali vsaj spec, v mnogih sr* cih, v katerih Ga je Frančišek pre* budil s svojimi besedami in s svo* jim zgledom. Potem ko je zapel evangelij, je brat Frančišek, ki je služil pri sve* tern opravilu za dijakona, stopil na* prej. Globoko vzdihujoč, kipeč po* Ves krščanski svet se letos prU pravlja, da proslavi 700 letnico smr; ti sv. Vrančiška Asiškega, velike&i in Ijubljenega svetniku, ki je bil W* tez ubostva, bojevnik za mir, zaščit* nik revnih, pevec bozje milobe in dobrote. Pričujoče »Jaslice« so od? lomck iz prvega življenjepisa, ki ga je sestavil Tomasso da Cellano leta 1229. Silvin Sardenko: Jo jasnobeli poti. 3az grew, po blazeni samoti po biserni krasoti. 3n prašajo snežinke kristalne krasotinke: 3iam greš? 3az grem pod nemirnimi nebesi pod tihimi drevesi. 3n praša ivje belo, ko hodim pot veselo : 3iam greš? 3az grem črez vrste njiv nebrojnih črez zibel zit pokojnih. 3*o jasnobeli poti ^Boziču grem nasproti - tja v rodno vas. božnega duha in ves razsvetljen od nebeškega veselja je božii svetnik pristopil k jaslim. In njegov glas, močan in sladak, njegov jasni in melodični glas je vzpodbujal vse, ki so okoli njega stali, naj prejme* jo Najvišje Dobro. Brat Frančišek je pridigal o De= tetu Jezusu z besedami, iz katerih je odsevala sladka tolažba. Govoril je o ubogem kralju, ki se ie to noč ponižal roditi se, govoril ie o Go* spodu Jezusu v mestu Davidovem. In vsakokrat, ko bi moral izreči Njegovo ime, Ga je s sreem pla* menečim od ljubezni nežno imeno* val »Deček iz Betlehcma«. In bese* do Betlehem je izgovarjal z glasom podobnim glasu ovčke, ko mcketa. Zelo pozno je sveto opravilo kon* čalo in vsak se je vrnil v svoj dom s sreem, ki je močno tolklo od ve* selja. Pozneje so kraj, kjer so stale jasli, posvetili Gospodu in je po* stal cerkev; in nad jaslimi so dvig* nili altar v cast našemu blaženemu očetu Frančišku; tako da prihajajo zdaj na ta kraj, kjer sta nekoč dve ncumni živali žrli seno, liudje, ki isčejo zdravja duši in telesu, da prejmcjo brezmadežno Jagnje, Na* šega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je zavoljo neizmerne ljubezni da* roval svojo kri za življenje sveta, in ki sedaj živi in kraljuje z Oče* torn in s Svetim Duhom, večni vse* gamogočni Bog skozi vsa stoletja v vse veke. Amen. P. B. Božično veselje ubogih. Nebo jc bilo nizko zastrto z ob* laki, iz podmolkle beline so nale* tavale snežinkc. Mimo temne štiri* nadstropne palace so hodili v tern* ne cunje zaviti ljudje in šklepetali z zobmi... Eno samo okno je bilo razsvet* ljeno in je gledalo ko rmeno oko na ves kraj. Za tern oknom je v mehkem, globokem nasloniaču se* del debelušen gospod in ie premi* šljal, kako strašno dolgčas je na svetu. Začul jc božične zvonove in se je spomnil, da milijoni revnih ljudi slavijo nocoj božični večer. Hipoma sc je zdrznil in se prašal: Zakaj so ti ljudje srečni? Kaj je sreča? Biti zadovoljen, čutiti v se* bi tisto čudovito harmonijo, ki vse pozablja in dela nerazumliive ču* deže s človeškim sreem. Človeku, ki žedi tu v naslonjaču, je Judcž ime, zlatnino nosi, kožu* hovino oblači, dobra vina pije, in je skop in grabežljiv, a ne radi svo* jega imena, radi svojega rojstva, radi svoje nature, radi strasti, ki se je stopnjevala v navado. Ta strašni izrastek osebnega ego* izma ima nekaj živalskega na sebi. Tista neprestana bojazen, da lz- gubi to, kar ima, se približuje blaz* nosti. Ncmirno spanje, nemirno bedenje. Ce prijateljsko strese ro* ko sočloveku, mu jo strese zato, da ostane denar v njegovi roki. Če se poroči, se poroči zato, da po* množi bogastvo. Če opravlia dobra dela, jih opravlja radi reklame, ki mu jc potrebna. Ne gre za osebo, za ime gre. V vseh dnch življenja ga je ne* prestano strah. Kakor da hoče ve* čno živeti. Denarja je nakopičil za tisoč let življenja in ve, da bo živel samo še par let. Radi te razmisel* nosti se je odrckel slednji radosti, slednji lepoti, da ni mogel reči, da ima človeka, ki bi iz lastnega sr* čnega nagiba prinesel cvetice na njegov grob. Ko so se zaprla vrata pisarn, ko je bil denar pod ključem, in je vsak človek sedel za lastno ognji* see, jc sedel tudi Judež v naslonjač. Lagodno se je naslonil, prijetna toplina je šla skozi njegove ude. Gledal je na uro, kazalec se je pomikal neznansko počasi. Zunaj je naletaval sneg. Zapoznel avto se je glasil skozi mrak. Drugače je bilo vse tiho. Za vrati je stal sluga kakor kip in čakal na povelje. Namignil mu je. »Poidite tudi vi!« Zdaj je bil sain. Sam v sobi. Zde* lo se mu je, da je sam v palači, sam na celem svetu. Ne prikazni, praznina se je dvignila od sten in ga je zagrnila. Praznota je planila iz duše in ga je vzncmiriala. Misel je priklicala prazno življenje, ki je stalo v mrtvcm špalirju pred njim. Prijel je časopis. Zopet ga je od* ložil. Neprestano mu jc prihajala misel in ni se je mogel odkrižati: Čemu je zbiral denar in ni si zbiral sre? Kakor z viška je padla misel nanj in ga je objela s kleščami. »Kaj dela jo drugi Ijudje na ta vcčer?« Dvignil se je. Hotel je poklicati strežnika, spomnil se je, da ga je odslovil. Oblekel se je sam. Stopil je na stopnice in odprl vežna vrata. Vratar je začuden strmel vanj: »Avtomobil?« Judež je odklonil z roko. Na uli* can jc ležala tenka plast snega. Rcdki ljudje so hiteli vsak svojo pot. Puste hiše so strmcle v sanjavo ozračje, okna so bila razsvetljena. Zablodil je v ulicc. Hodil je dolgo in ni vedel, kdaj je prišel iz* med palač v okrožje nizkih his, kjer ni bilo več bogatih prodajalen in so ljudje stanovali v vlažnih in smradnih prostorih. In kakor gleda ubožno dete skozi bogate zastore v sijajne sobane bogatašev, se je on pritisnil k steni in zrl skozi pol zagrnjene zastore v nizko sobo. V enem kotu je gorela železna peč, v drugem je stalo borno bo* žično drevesce, v tretjem kotu je scdcla okoli mize družina in igrala tombolo. Smeh jc udarjal na ulico. Judežu je bilo neumljivo, kako da je ta družina vesela. Kai jo na* polnjuje z ncprestanim smehom? Nekaj ga je presunilo. Kar bi ne storil nikoli, je storil. Potrkal jc na vrata, ki so se mu odprla. Stopil je naravnost v izbo, glave so se dvig* nile, usta so začudcno odvrnila pozdrav. Njega niso pričakovali. Poznali so ga. Od kje pa je on mogel po* znati te Ijudi? Morda so bili njego* vi dclavci, še teh ni poznal po ob* razu, po rokah in po imenu jih je poznal. StDin 4. »QORISKA STRA2A< Ponudili so mu stol. Sedel jc in je videl, da so roke prisilieno za* stale in sc niso premaknile. Igra jc prišla ob njegovem prihodu na mrtvo točko. »Samo par minut bom motil.. . Igrajte dalje!...« Hotel se je uživeti v njih smeh. Razluščiti skrivnost radosti, ki je sijala iz tega uboštva. Smeha ni bilo več, kakor da je sedla mora med nje. Skrivnost smeha teh Ijudi mu je ostala zapečatcna, ker ni vedel, da izhaja iz skupinc src, ki pozab* Ijajo revščino in žalost in se gre* jejo in bogatijo drug ob drugem. Gledali so ga. Videl je, da je od* več, zato se je poslovil in šel. Ko je stopil na ulico, je slisal znova smeh za seboj ... Sedel je v naslonjač, gledal na uro in razmišljal v dim cigare o krizi denarnega trga. Za vrati je zopet stal strežaj kot kip in zaman čakal povelj. Kazalec se je pomikal ecz polnoč ... Sedem zatnorcev na zlati lestvici. (Pravljica.) Tarn doli v deželi zamorski, kjer je taka vročina, da se ti cigare v že* pu kar same užgejo, je stanovalo nekoč sedem zamorskih pobičev, ki so bili črni ko smola ali pa še bolj. Njihovi stariši so žrli Ijudi, mali za* morčki pa so bili še premladi, da bi zmogli to umetnost; zakaj niso še imeli vseh zob. Nekega dne je vselr sedem zamorekov popadla huda bo* lezen; dobili so koze, so umrli, se poprijeli za ročicc in so veselo šli proti nebu kar v sami srajeici in so zaupno začeli trkati na zlata vrata nebeška. Sveti Peter, ki je že sla* bega vida, je mislil, da so majhni hudički. Tako se je zgodilo, da je male dušice prav trdo ozmerjal in jim zapovedal, naj se kar brž zgu* bijo navzdol proti peklu. Tako je obstalo vseh sedem revekov zamor* čkov pred nebeškimi vrati in ker niso vedeli nie boljega početi, so si podali erne roke in so zajokali. Ko so slednjie opazili, da jok pravzaprav nič ne koristi, so se po* prijeli in so koracali ob zidu, ki ob* daja nebeški vrt. Upali so, da bodo zadeli na kaka vratca, ki jih je sveti Peter pozabil zapreti. Tod a ena sa* ma pot pelje v nebesa, zato so za* man iskali. Trudni dečki so obstali in se zopet spustili v jok. Naenkrat pa so pogledali ob zidu navzgor in kar so zagledali, je bila eudolcpa go* spa s srčkanim detetom na rokah. Gospa je imela svetlozlate kodre in oblečena je bila v sinjemoder plašč z zvezdami pretkan, mali dečko pa je z rožicami lovil valovite kodre in gospa s prijaznimi oemi je vsako* krat prav naglo nagnila glavo v stran, da ni moglo dete doseči las. Nato sc je deeek prisrčno zasmejal in gospa ga je poljubila na čelo. Ko so zamorčki to videli, so spet uda* rili v jok, zakaj zdaj šele so občutili, kako sami so brez mamic. Prelcpa gospa z detetom na rokah pa jc bila sama Mati Božja z Jezusom. Ona ne more prenesti, da kdo joče, ker jo sree boli in zato potolaži in pomaga vsakomur, ki je v stiski. Ko je za* čula plakanje, se je nagnila z za* skrbljenim obrazom črez zid. Za* gledala je sedem črnih dečkov, se nasmehnila in prašala prijazno: »O vi mali črnčki, ali vam je res tako hudo? Kaj pa vas boli? No le povejte mi, morda vam bom mogla pomagati.« Mali Jezus je sklenil ročice in je proseč pogledal Mater. Prikimala mu je; zamoreki pa so stokaje po* vedali, kaj se jim je zgodilo. »No, nikar ne jočite vee«, je rekla Mati Božja, »kmalu se vrnem, po* eakajte tu na mestu in obrišite si noske in posušite solze. Zdi se mi, da robekov nimate s seboj, zato sc obrišite z veeernimi oblački. Niti ena solza ne sme priti v nebesa, ker motila bi večno sreeo.« Odsla je, sedem zamorekov pa je začelo trgati oblačke in rabili so jih kot mehke gobe in svilene brisaee. Eden jc drugemu pomagal, prali so zamorca, prav res. Črez eas se je Marija vrnila in je v levici nosila majhno zlato lestvico. Vzcla jo je z drevesa življenja, ki raste sredi pa* radiža in od njega sadov jedö an* gelji. Lestvico je spustila črez zid in zdaj je en zamorček za drugim pie* zal na obzidje in Mati Božja je vsa* kemu dala roko, da ne pade. Z ob* zidja jc moral vsak zamorček sko* čiti na cvetočo trato, božji deeek pa je plosknil z rokama od veselja vsa* kikrat ko je en zamorček tako v ne* besa prišel. Ko so bili vsi črni paglavčki za nebeškim zidom, so se spet popri* jeli za roke in so obstali tesno pri božji Gospe, pa prav plašno in pro* sečc so jo gledali. Ona pa je že ve* dela zakaj in jim je rekla: »Le pojdite mirno h angeljem, sveti Peter vam nie ne bo storil, on vas le na prvi hip ni spoznal. In če bo hotel vedeti, kako ste v nebesa prišli, povejte mu, da vam je Marija z Jezusom prinesla zlato lestvico. Niste bili prvi, ki sem jim pomagala, in niste poslednji.« Zamoreki so se od srea zasmejali, da so jim zablešeali beli zobje in so se v dolgi verigi spustili v tek proti angel j ski trati. To je zgodba o sedmerih zamorč* kih na zlati lestvici. Ko bostc nekoč tudi vi v nebesih, boste lahko sami prašali zamorčke, ali se ni vse na* tanko tako zgodilo, kot je tu popi* sano. Mala Cvetka - božična cvetka. Le par dni še — in oglasili se bo* do tako težko pričakovani božični zvonovi ter radostno zazvonili bo* žjemu Detetu na east. Tajinstve* no*slovesno bodo poveličevali bla* žene skrivnosti detinstva Zveličar* jevega. Ravno detinstvo Odre* šenikovo daje božičnim praznikom tisti poseben skrivnostni car, s ka* terim se vsem prikupijo in prilju* bijo. Zato in samo zato ie božič tako mikaven in ljubezniivo pri* kupljiv, ker je praznik D e t e t a Jezusa. Ze pogled v nedolžno oko malega otroka oeara vsakogar, kaj šele pogled in spomin na otroka božjega, otroka nebeškega! In rav* no letos je to Dete nebeško dobilo na nebu novo znanilko, ki razširja in oznanja vsemu svetu slavo de* tinstva božjega, letos, ko je bila med svetnike prišteta ona Mala Cvetka, ki je vzcvetela ob Detetu Jczusu in zaslovela po vsem svetu, po tern imenu imenovana: Mala Terezija Deteta Jezusa. Ta njen božični pridcvek »Deteta Jezusa«, ki pa ni morda le pridevek po ime* nu, ampak tudi po resnici — saj je učila v svoji knjigi kratko pot du* hovnega detinstva — ie nemalo pri* pomogel, da je zaslovela in se pri* ljubila; na mah si ie znala prido* biti milijone vdanih src tako, da jo imenujejo »roparico src«. Zato jc nad vse primerno, da postavimo tej božični cvetki za božič skromcn spominček v naši božični prilogi, posebno ko vemo, da ima tudi med bravci našega lista veliko število častilk in obeudovalcev. Rojcna v Alenconu v Norman* diji na Francoskem 2. ianuarja 1873 je bila mala Tercziia veselje svojih staršcv in sestric, posebno pa Ijubljenka dobrega očcta. Ime* novali so jo že v domači družini Malo Cvetko, kakor jo njeni ea* stilci tudi sedaj nazivljejo, ko rosi — povišana v nebesih — evetke mi* losti na zcmljo. Ko je Mala Cvetka odrastla, je zamenjala domači vrt s karmelskim (samostanskim) gri* čcm. Tu, v Karmclu je začela z zgledom učiti kratko pot duhovne* ga detinstva, katero ie lepo opisala v svoji knjigi »Zgodovina neke duše«, ki je sedaj prestavljena v skoro vse evropejske iezike. Vse njeno nadaljnje življenje je bilo le kratka pot v nebesa, pot detinstva, ki se je zrcalila v otroškem neo* majnem zaupanju v božjo previd* nost — lastnost, ki je posebno nam v naših težkih časih tako potrebna. 2e v življenju so jo imenovali »Cvetko«; po svoji smrti 1. 1897 pa je dvignila pomen svojega cvetlič* nega imena v nedogledne višine: ne* broj čudežev in milosti, ki so po njeni priprošnji kakor dež lile na zcmljj -— zovejo jih »dež cvetic« — in narastle naravnost v potokc mi* losti, ta »dež« in ti »potoki« so pri* klicali krog nje tako veliko število častilcev in občudovalcev, kakor jih ima v zadnjem času malokateri svet* nikov. Dne 17. maja letošnjega leta jo je sv. oče Pij XL, obdan od 4000 pre* latov, 250 nadškofov in škofov ter 33 kardinalov v bajno okrašeni ba* ziliki sv. Petra proglasil za svetnico z rlepopisno slovesnostjo — vpričo eelokupnega zbranega diplomatične* ga zbora in devetdesettisočglave množice vernikov in romarjev iz vseh delov sveta. Pravijo, da so slo* vesnosti letošnjega svetega leta do* segle ta dan vrhunec. Zvečcr je bila cerkev sv. Petra čarobno razsvetlje* na kakor že desetletja ne prej. Lc nekaj mescev je od te slav* nostnc proglasitve svetnikom, in že so vstale v več mestih lepe, nove cerkve njej v cast. Tudi izhaja po svetu že več nabožnih listov, ki no* sijo njeno ime ter mesec za meseem razširjajo njeno slavo. Posebno zna* menitc so knjige »Pkiie de Roses« (dež cvetic), uradna zbirka knjig, v katerih se opisujejo čudeži in milo* sti, ki jih rosi na zemljo. Pri nas pišeta večkrat o Mali Cvetki »Bogo* ljub« in »Glasnik Srca Jezusovega«. Po nekaterih deželah, posebno po Francoskem, ji postavljajo velike spomenike iz kamna in brona. Na milijone njenih podobic, svetinjic in kipov kroži po svetu. Sv. Cerkev je zložila njej v cast prelepe mašne moiltve, ki se bero pri sv. maši na njen praznik. Potrdila je tudi litani* je Male Terezije. Sedaj so izšle v Gorici na licnem papirju v barva* nem tisku lepe podobice z litanija* mi in molitvami v cast Mali Cvetki v slovenskem jeziku na 4 straneh. Dobiš jih v Katoliški knjigarni. Mala Cvetka, ki je po svojem le* pern pridevku »Deteta Jezusa« pra* va božična cvetka, naj razlije za bo* žiče dež c vet ja in milosti na naše slovensko ljudstvo, da bo po nje* nem zgledu zrlo z neomajnim za* upanjem v Njega, ki je naša mbe, v Odrešenika sveta — ki pravi: »Če je kdo med vami prav majhen in nizek, naj pride k meni« (Pred. 9, 4). „Goriška Straža,, v vsako hišo! Dr. A. K. Sličice iz Idrije. Med gorami leži mesto. Ime zveni čudno tuje, neslovensko: Idrija. Postanek dolguje slučaju, ki je proti koncu 15. stoletia naklonil ubogemu sodarju bogastvo in ime v zgodovini. Razvoj pa mu ie dolo* eevalo živo srebro. Ni veliko. Gore, ki ga oklepajo, tvorijo nckak kotel. Ljudje, ki so bili tarn, pravijo, da je kraj dolgo* časen in pust, takorckoč na koncu sveta. Pa ni. Domačin ne vidi na* ravnih lepot, tudi čc so. Ima iih ved* no pred očmi in jih je vajen in skrb za življcnje mu zastira pogled in tlaei glavo proti tlom. Zato sem se nekoč obrnil na drja Debeliaka s vprašanjem: »Ali ima Idrija kaj estetične vsebine?« »Tous les dia* bles,« je zagodrnjal, »mesto kot ta* ko je res nima, če izvzamcmo dc* kleta, ki so kot živo srebro. Pa po* glej ta pobočja oklcpnih gričev. Hišice, s katerimi so poscjana, se mi zdijo podobne sedečim kužkom, ki pazno motrijo svet pod sabo. Clovek bi rekel, da je Bog ustvaril idrijsko okolico neko lepo ncdeljsko popoldne.« Tako je dejal dr. De* beljak, ki je slovenski pesnik in strokovnjak v nazornih primerah. Pa je res lep pogled s Smukovša ali pa od Sv. Antona. Človck mora imeti seveda pesniško občutljvo sree kot n. pr. Pregelj, ki ie v dru* žinski zgodbi »Otroci solnca« tako plastično opisal Idrijo in okolico in njene ekvinokcialne povodnji, da sem jo takoj spoznal, četudi jc ni* kjer ne imenuje. Hvaležen sem mu še danes za toplo besedo. Iztrgal jc iz celokupnosti naimarkantnejše poteze in jih prcdelane podal bravcem. Pa ne samo zemlio, tudi Ijudi. Navaden smrtnik tega ne zmore. Vrhu tega mu sovražna sre* ča ubije še tisto malo srca, ki ga morda ima in naredi iz njega neob* čutljivo tnalo. * * * Na župni cerkvi ie vzidana spo* minska plošča ljubljanskemu škofu A. A. Wolfu. Rodil se ie v eni ti* stih hišic na pobočjih. Bil ie velik mecen slovenskcmu narodu. Mo* gočno ga je podprl z izdajo slovar* ja. Idrijskih dijakov pa se ie spom* nil z denarnimi ustanovami. Dala pa je Idrija tudi poglavarja slovenskih renegatov Dežmana — Deschmann*a, ki je v mladosti na* pisal pesem »Proklete grablie«. Je to verzificirana zgodba napihnjene* ga študenta, ki je prišel na počitni* ce in ni hotel več znati matcrinšči* ne. Videl je na travniku grablje in je vprašal: »Was ist das?« Pa jim je kmalu nato seveda stopil na zobe in so ga udarile po ustih, da je za* robantil v pošteni kranjščini: »Pro* klete grablje!« Tudi Dežmana so poznejc tolkle po zobch. V kranjskcm dežclnem zboru jih je vihtel dr. Tine Zarnik, bile so važen argument na vsakem političnem shodu, Alešovec jih je sprejel kot stalno komično figuro v svoj »Brencclj« in v začctku o* semdesetih let, ko jc dunaiska via* da mcnjala narodnostno smer, so jih Ijubljanski dijaki slovesno se* žgali na Kongresnem trgu kot sra* motno znamenje narodnega odpad* ništva. ¦ ¦ * To je Idrija. Rodi nasprotja. Pa je umevno. Svoje moči črpa iz pod* zemlja. Svetloba se bori s temo. Rudnik je Idriji dal življenje, rudnik ji vodi tek življenja in ji obrazuje lice. To se bo godilo, do* kler ne bo izčrpan življenski sok. Pctdcset let potem, ko bodo rudnik zaprli, bodo redki prebivalci se ve* deli povedati: »Nekoč je tu stalo mesto.« * * * Čudovit kraj je rudnik. V njem je včasih gospodoval jamski duh, majhen možiček v rudarski obleki z jamsko svetilko. Kazal ie rudar* jem bogate žile in jih svaril pred nevarnostjo. Če so ga videli bežati, so vsi po najkrajši poti zapustili rudnik, kajti vedeli so, da je nevar* nost blizu. Voda, ogenj, posipajoč se rov ali kaj podobnega. Moderna tehnika ga je pregnala. Stari rudarji vedo še kako pravlji* co o njem; mlajši se ne menijo za take prazne marnje. Razpravljajo rajši, to se pravi, pred nekaj leti so razpravljali o socialnih in poli* tičnih vprašanjih in so marsikatero pametno iztuhtali. Danes menda niti tega ni več. Našli so nadomc* stek. Med odmorom prekuencjo jamski voziček in na niem vganja* jo volka v hlev. Rudcči fižoli so ovce, črn fižol pa volk. Nekateri pravijo, da je to duh časa. »GORIŠKA STRATA« Stran 5. (Siha not, blažena nočf Svet vesoljni poje nocoj: %iha noč, blažena noč! %i pa moja duša zapoj: %ežka noč, žalostna noč! %iha noč - komur niso vetrovi Ijubkih pesmic pobrali, kakor tneni... SBlažena noč - komur niso grobovi svetle luči pokopali kakor meni... CDetece božje: SVocoj pesmice svete nam vrni, grobove sovraštva zagrni! čPa bomo peli s ^eboj: