267. številka Ljubljana, v soboto 21. novembra. XVIII. leto, 1885 Inhaja vsak dan sveder, isimši nedelje in praznika. a odbijamo, kar mu ni ugodno. Podpirati vlado tam, kjer se teženje naroda sklada z njenim teženjem, — protiviti se jej, ako jo napačni nazori o nalogi in bodočnosti države vodijo k zatiranju narodovega napredka. Hoditi, kadar treba, s kompromisom, — a nikdar ne dati, da bi kompromis postal kompromitacija, da bi se v njem v kaj pritrdilo, kar bi napravilo nam kvaro in bi se pozneje več popraviti ne dalo. In zavest, da je sedanja vlada podpore naše potrebna, obuja naj našo delavnost v narodnih terjatvah, pomaga naj nam uveriti vlado o tem, da se na nas more zanašati le tedaj, ako teženje in pravo slovenskega naroda od nje ne dobi le teoretičnega priznanja, marveč priznanje s potrebnimi relormami in resničnimi zvršili. Le zadovoljevanje naroda more biti trdna podstava harmoniji mej vladajočimi in v'adanimi To zadovoljenje se doseže takrat, kadar narod uvidi, da se mu za svoje življenje ni več bati vladnih kvarljivcev, nego pričakovati vladne podpore, da je jodnakopravnost resnična volja in resnična podstava vladne politike, da vlada rada pospešuje duševni in gospodarski njegov razvoj. Tega zadovoljenja narod naš še ne čuti, ker nema dejanskega povoda misliti, da se mu za Taaffejeve vlade vsa pravica deli, ako tudi se mu taka vera usiliuje po uradnih in pohiuradnih glasilih. Nezavisni listi slovanski so nasproti temu morali priobčiti mnogo dogodkov iz zadnje dobe, kateri jasno pričajo, da v vladnih krogih prevladuje stari, nam neprijazni duh. Ako se o takih dogodkih javno naše mnenje obavesti, ako se glasno koinentuje, da se taki vladni čini ne strinjajo z našiini težnjami, niti z osnovami avstrijskih postav, — mari je to kratkovidno, nerodoljubno, radikalno? Nam se vidi to nasprotno« Vlada ni ne-zmotna, ni presveta, tudi o njej nemarno doslej še tako slabe misli, da nanjo ne napravljajo glasovi iz naroda nobenega utiša. Ako jo opozorimo tega, kar je zlo, mi s tem za harmonijo mej vlado in mej narodom več storimo, kakor tisti, ki bolezni zakrivajo, mesto da bi jih ločili. Glejmo, da strune ne počijo! Če bi se kedaj posrečilo, narod zazibati v spanje, vlado pa potrditi v misli, da je pri nas v redu in v zadovoljstvu, — ti nedostatki, ki so se v vas ucepili, bodo se še bolj razširili in postali bodo našemu narodu tako breme, da bode zaspala njegova zavest naglo in ostro udarila na dan in prevrgla se v drugi ekstrem, v brezozirno opozicijo, na katero sedaj nihče ne misli. To zabrani le delo, katero se pobija kot radikalstvo, rekše naglašanje tega, kar je graje vredno, zahtevanje, da se neprimerno odstrani ter z boljim nadomesti, opominjanje vlade, naj se hitrejše in v veči meri ozira na praktični slovenski program. Za tako „radikal-stvou je lahko vsak slovenski rodoljub in zastopnik odgovoren, odgovor a d o 1 ž a n! Prihodnjo sredo snide so v tretjič kranjski deželni zbor s tehtovito slovensko večino pod Taaffejevo vlado. Živo se spominamo, kako je slovenska večina postopala pred dvema letoma v prvem zborovanji in kakšne posledice je to postopanje imelo po vsej slovenski domovini, ne le v kranjski deželi Mi mislimo, da je od onega časa po stresovitih dogodkih za marsikoga izmej naših poslancev postal zrak čist in jasen in da se bomo vsled teg.i v bodoče vsi v kupe vedeli varovati — ekstremov! Vojna. Z nenavadno hrabrostjo bojevali so se Bolgari 17, 18. in 19. t. m. pri Slivnici. Celo iz Belega grada poroča se časnikom, da so Srbi imeli velike izgube ter so si morali umakniti. Res se srbsko poveljništvo izgovarja, da so bili Bolgari v veliki večini, toda to je več nego neverjetno. Izgovarjajo se pa tudi na neugodno vreme. Poslednji izgovor je pa zelo sumen, da smešen, ravno tako kakor izgovor na meglo, ki nas spomina na glasoviti „Ne-bel von Chlum". V torek je bil prvi boj pri Slivnici Kako se jo vršil, smo povedali že nekoliko v brzojavkah. Trajal je do noči. Povsod so bili napadajoči Srbi nazaj potisneni, pet sto so jih pa Bolgari vjeli. O poznejših bojih pa imamo naslednja brzojavna poročila. Sofija 19. novembra. Bolgarske čete so včeraj Srbe odpodile. Danes so Srbi boj ponovili ob 7. uri zjutraj. Grom topov se celo v mesto dobro čuje. Bolgari ostali so v svojih postojankah. (Ob 6. uri 25. minut zvečer.) Ob 4. uri postalo je streljanje slabeje in imeli smo utis, da se bitka od Sofije oddaljuje. Dva batalijona in 4 ka-I noni odšli na bojišče. Prebivalstvo mirno. (Ob 7. uri zvečer.) Konec 12 urne bitke pri j Slivnici je popolna zmaga na desnem krilu, j kjer so Srbe vrgli iz vseh pozicij in gnali 8 kilo-j metrov daleč. Tudi na levem krilu vrgli so Srbe nazaj. Bolgarski oddelek pod poveljstvom kapitana Panice očistil je vse ozemlje od Školča do Ilovciiije sovražnikov. Sofija 20. novembra. (Ob 1. uri v noči.) O včerajšnji bitki naslednje podrobnosti: Ko so bili Srbi na bolgarskem desnem krilu do Trijuša in Truajahi nazaj pognani, skušali so opoludne pri Golubovcih obiti bolgarsko levo krilo. A tudi so je odbili ter je potem bolgarsko desno krilo, dobivši podkrepljenja, šlo osem kilometrov naprej. Izgube Srbov so velike. Ker Srhi v tridnevnih bojih bolgarskih postojank neso vzeli, so jim pozneje tudi posrečilo ne bode, kor so i/datna bolgarska podkrepljenja na potu. Danes pripeljali so semkaj 4 gorske in 4 poljske kanone, katere so Bolgari Srbom odvzeli. Beligrad 20. novembra. Zadnji napadi Srbov na Slivnico neso bili srečni, ker so Bolgari vse napade zavrnili. Slabo vreme onemogočilo je nadaljevanje boja. Podrobnost^ o zadnjih bojih še ni. Tudi o vojski ob Timoku ni poročil. Kal alat 20. novembra. Srbi opustili so obleganje trdnjave Vidinske. General Lješanin odšel s svojim vojen). Domneva se, da so te čete odločene na južno-bolgarsko bojišče na pomoč glav,,; vojski pred Slivnico. Slivnica '9. novembra ob G. uri zvečer. Bitka začela se ob 7. uri zjutraj. Desno bolgarsko krilo šlo je z višine, katero je včeraj priborilo, ter naskočilo in pregnalo srbski oddelek, postavljen na treh višinah. Boj bil ljut in krvav. — Ko se je boj na tej strani vršil, začel je drug oddelek iz Slivnice hudo streljanje na srbske čete, v planjavi razpostavljene. Več bataljonov in dve bateriji prodrlo je iz Slivnice, da od več strani primejo Srbe. Slednji branili so 86 pogumno, a morali BO se proti poludnevu umakniti krepkemu bolgarskemu napadli. Streljanje, ki je nekoliko ponehalo, se je ob 1. uri ko so se Srbi umaknili nazaj na levo krilo, zopet energično povzelo in posrečilo se je podkrepljenim Bolgarom, da so vsako nadaljno ofenzivo Srbov ustavili. Srbi stoje na višinah Jarlovee in Solince in bodo jutri gotovo z vso silo skušali, tla se na njih vzdrže. Ako Bolgari jutri rečeni višini pribore, bode srbski vojski bržkone cesta v Niš zastavljena in potisnena bode proti Brezniku, kjer je že čakajo bolgarske čete. Včerajšnji dan za Bolgare zelo vspešon. Izgube na obeh straneh jako velike. Bolgari so ujeli 300 Srbov. Be lig rad 20. novembra. Ministerski predsednik Garašanin vsled kraljevega poziva včeraj p > noči ob 11. uri s posebnim vlakom iz Niša v Firot odšel. Vesti z bojišča neugodne. General Milutinovič naskočil je, da bi uspehe Bolgarov paralizoval, v 18. dan t. m. bolgarske postojanke pri Slivnici, ne da bi bil čakal, da se združijo vse čete, proti Slivnici odposlane. Moral se je umakniti nad m oči sovražnika. Milutinovič imel je samo 10.000 mož, Bolgari pa nekda 20.000 mož. Srbske izgube so velike, a vojaki neupognjeni. General Milutinovič je zbolel in govori se, da mesto njega polkovnik Horski prevzame poveljništvo. Sofija 20. novembra. (Izvestje Havasovo.) Kakor poroča dr. Roy, napali so Srbi ne bojišči pred Slivnico ambulančne vozove z ranjenci ter slednje mesarili. To se je naznanilo mejnarodnemu odboru lludečega križa v Genfu. Zastopniki vlastij naprosili so vlado, naj bi prostovoljci in opolčenci se ne udeleževali pri obrambi Sofije, da bi tako | srbski vojaki ne imeli povoda za grozodeistva. Članov objavil je zastopnikom, da so v srbskcj vojski tudi prostovoljci in opolčenci. — Primerjamo li ta po- I ročila, vidimo, da se je bojna sreča obrnila na stran Bolgarov. Ako sc slednjim posreči, da poženo Srbe j z Jarlovee in Soline in dobe tako Dragomansko so- i tesko zopet v roke, potem bode položaj Srbov jako | ozbiljen, ker jim bode pot nazaj zastavljen in bi Bolgari v par dneh lahko prodrli do Pirota. Bolgari so po svoji hrabrosti pridobili občno spoštovanje in občudovanje in ako jim dojdejo o pravem času vsa pokrepljenja, bode se boj še huje nadaljeval, Iz Vzhodne Rumelije odposlanih je 25.000 mož na srbsko mejo. Čete so tako hitele na bojišče, da je n. pr. jeden oddelek v dveh dneh 120 kilometrov prehodil. Srbski bojni črte! bil je dobro a presangviničn • osnovan. Da so se vsi i rije oddelki: glavna vojska, šumadijska in moravska divizija pravočasno združili, bili bi po tem koncentričnem manevru Bolgari obkoljeni in zajeti. A zadnji dve diviziji zad-zavali so ljuti boji, glavna vojska pa je mej tem skoro poražena in tako ves črtež prečrtan, ako se Srbom ne posreči popraviti ne-vspehe zadnjih dnij. Politični razgled. HUfrlraiijc dežele. V L j u b 1 j a n i 21. novembra. treski listi zahtevajo, da se nastavi posebni nadzornik za češke srednje šole. Za nadzornika češki šol pa ne zadostuje, da bi znal samo češki jezik in izpolnoval uradne dolžnosti, ampak mora biti Čeh po rojstvu in mišljenji. (■ulišlii deželni glavar dr. Žyblikie\vicz bode na Dunaj i na merodajnem mestu pojasnil slabe finančne razmere dežele. Deželni budget kaže precejšen primankljaj, deželne priklade na davke se ne morejo več povišati, ker so narodnogospodarske razmere jako slabe. Dr. Zyblikiewicz misli, da se morajo višje obdačiti spirituozne pijače, da bode dežela mogla poravnati svoje potrebščine. Na Dunaj i bode skušal dobiti dovoljenje za tako povišanje davka na žganje. S|M»4 ve kakšna epiteta nama daje pred svetom. Kaj pa prekrasna cerkev, katero hvalijo vsi tujci in je v da je malo dve uri na teden za kršanski nauk. I resnici pon.js Železnikom, — koliko je prestal pO Malo! — a še to malo — to dobro vemo — se mnogokje ne izvršuje. Da, da gospoda, kaj pa še, če bi bilo več! ? Vsak učitelj mora vse gradivo, katero je čez teden iz vsega predmeta predelal s svojimi učenci vestno uknjižiti v tednik. Kaj pa č. g. katehet? On — vsaj kolikor je meni znano — nič ne upisuje pri nas na Kranjskem v tednik, kako bi tudi, vsaj naši tedniki niti rubrike za veronauk nimajo! In zakaj ne? Li ni verouk prevažen predmet? Li ne zahteva že cel oku pn os t pouka, da se i predelana tvarina iz krščanskega pouka uknjižuie v tednik? Kako se more učitelj — ne da bi spravil sebe in g. kateheta v zadrego — brezskrbno pri svojem uku naslanjati na verske resnice itd., če pa o njih niti ne ve, ali so že poznane otrokom ali ne? Za- nepotrelmem nasprotovanji g. L., župnik — lepo prenovljeni farovž ali neso to zadostni dokazi delavnosti sedanjega dušnega pastirja, ko ne bi bil tudi nič druzega storil? Vso svojo srd zlil je nad letos osnovanim bralnim društvom. In zakaj? Bil je g. L. iz začetka uo, da podpredsednik Iruštveni. A ko se jo še ustanovljalo, izrazil se je pred župnikom, svojim rojakom: ,,Kaj je bilo tega treba? Ko bi bilo potrebno, kdaj bi se bilo že ustanovilo I" Besede te kazijo, da trpi gospod na nevarni bolezni dušni „Grosseuwahn" imenovanoj. Le zato ni dobro, ali po njegovoj misli celo škodljivo, kor ni prišla prvotna misel iz njegovega „ogo". Vendar se pa splošnemu naudušenju iz politike ni hotel upirati. Društvu prepustil je bil celo brezplačno jedno sobo, kaj pa drugod n. pr. na Štajerskem g. kateheti ■: j0 j)a tudi kmalu zaprl, ker nas b" družili odbor uknjižujejo predelano snov v tednike? Kar je drugod prav, mora i pri nas b iti! Zato naj se pa na merodajnem mestu skrbi, da tudi na Kranjskem dobimo tednike, ki bodo mimo dozdanjih imeli tudi rubriko za veronauk. V Postojinskem okraji ste se letos dve šoli razširili v dvorazredni. Doslej pa še nikjer nismo čitali razpisov za obe nadučiteljski službi. Mar mislijo ti službi kar rpod roko" brez razpisa podeliti? Nova bi ta praksa ravno ne bila. — Učitelj ne avanzuje tako, kakor n. pr. kak vojak ali uradnik. Jedin njegov „avancement" je ta, ako se mu posreči kje na večrazrednici postati — nadučitelj. Prilike v to pa nadobudnim učiteljem jemati, pravi nikov ni njegove pameti in razuma imelo. „Kcr so gg. prvaki in kolovodje ,,bralnega društva" tako zelo olikani in zraven tudi premožni, menim, da jim to ni prav nikaka čast, da gospodujejo v neplačani sobi," tako je motiviral svojo odpoved, katere mu nikdo očital ni, ampak smo je že davno pričakovali. V ,,Novicah" navaja še druge uzroke, tako, da smo popevajoči nepohujšljive narodne pesni, motili ljudi v cerkvi. Ako igra g. L. v cerkvi znano „V nedeljo zjutraj ustala bom1', popeva znano arijo od ,,Šmarijskega šomoštra", kaj hoče s takimi razlogi, kakor so njegovi? Okrogle in valjčki pa privzdigujejo — a ne povzdigujejo — tudi v cerkvi. In petje, ubrano, kar je v naših močeh, bi ljudi se jim nado v bodočnost odvzeti. Oe se kaka nad- inotilu, ko bi se bilo tudi v cerkev slišalo? Ob-učiteljska služba brez razpisa odda, se ne ravna pravično. Pustite ubogim učiteljem vsaj to — da bodo lahko kompetovali. In za jedno izmej novoustanovljenih dvorazrednic — Št. Peter ob južnoj železnici — ne bode manjkalo inteligentnih, ter izkušenih prosilcev. Iz Železnikov 20. novembra. (Gospodu Josipu LeviČniku v pojasnilo na njegovo »obrambo" v „Novicahu.) Ker je si. uredništvo »Novic" ravnalo tako korektno, da ni hotelo dati prostora mojemu zagovoru, ampak po .dolženi cin-canji Še le na tretji poziv nikavno odgovoriti blagovolilo, prisiljen sem tem potom pomagati resuici na dan. Vem, da se bode dobil, posebno mej slepimi čestitelji mojega napadovalca marsikdo, ki poreče „čemu tega treba ■— der Gescheidte gibtnach". A g. nasprotnik je celo četrtje tako resnici v obraz bil, obrekovalno zbadal, zlobno hujskal, da saj poglavitnih popravkov ne smem zamolčati, da se ne poreče „qui tacet, corsentire videtur". — Zvito, a malo častno držal se je čestiti g. nasprotnik v svoji „ obrambi" stavka „quod fecisti nega". Priprosti ljudje, ki so bili priče dogodkov, o katerih je on v „Novicah" poročal, so se začudeno povpraševali, „ali so g. Levičnik pod vrbo rojeniJ. S kako smelo predrznostjo zanikuje žalostno istino, objavljeno v »Ljub. Listu" št. 111, da šolski otroci prihajajo iz kovačnic v šolo, in jo imenuje celo „kolosalno laž". V resnici je še bolj žalostno, — lahko postrežem z dati. Kako zlobno si prizadeva, hujskati gg. fuži-narje s tem in drugimi poročili! Na dopise v „Narodu" ni čisto nič odgovoril, onih v „Slovencu1, za katerega ne mara dušni velikan, niti bral ni. Odgovarja na nje, kakor je bil iz kuhinje inspiriran. Kaj čuda, da je spravil take čenče na dan, katerih se mora mož sramovati javili so mi — nedolžnost naj spričuje — 8letno dekletce, ki je bilo v cerkvi mej službo božjo plesalo. Pokarati sem jo moral zavoljo družili, a kaznoval je neseni, vzdihnil pa ,,Bog daj norcem pamet!' — Smrtno sovraštvo, da, pogin društvu je pa bil prišel, ko je obveljalo mnenje (J družili druzih odbornikov, a ne njegovo zavoljo zastave. Vsi odborniki, tudi g. L., bili so za napravo društvene zastave. Jedini jaz, predsednik, sem imel pomisleke v seji 3. aprila zavoljo potrebnega denarja. Pritrdil pa sem predlogu večine, pri kateri je bil tudi g. L., naj se poskusi z nabiranjem prostovoljnih darov. Ako se ne nabere zadosti, naj se denar naloži, da se pomnoži. V isti seji bili smo tudi jedini, da se napravita na zastavo podobi, grb kranjske dežele in sv. Ciril in Metod. Tudi g. L. je pritrdil, ,,ker mislim napraviti posebno bandero sv. Jožefa1-, za katerega podobo je bil iz začetka. Svojega patrona on posebno časti, bolj, kakor drugi pobožni kristijani. Tako zapisnik odborove seje od dne 3. aprila. 10. aprila imeli smo zopet sejo, zopet smo obravnavali o zastavi. A spremenil se je mož v dolženi času jednega tedna. „Naj bo sv. Jožef in Ciril in Metod, ker ne boni še tako hitro napravil bnndera". V pojasnilo je potreba seči nekoliko nazaj. G. F upeljal je sv. Jožefa, svojega patrona, ki je poseben varuh vse katoliške cerkve, poseben varuh kranjske debele, še za posebnega varuha občine Železniške. Slovesno naj bi se obhajal praznik občinskega patrona, procesija naj se vrši po trgu. Društvena zastava — ko bo sv. Jožef na njej, --- nosila se bo pred obhodom o tej priliki. Te misli, katere je pa I il baje tudi že oblekel v besedo, znane so nam bile vsem. In tako sem jaz, predsednik, v živahni debati spregovoril besede: ,,Naša zastava ne bo cerkvena, ampak društvena — če so ne bo v cerkvi m osupnen sem moral brati v ,.Novicah" stavek, ki na meni podtikuje, z debelimi črkami tiskan: Naše društvo ni cerkveno društvo." Slovnično /doti se mora vsakemu to nesmiselno. Pripoznara, ni cerkveno društvo, a je na verski podlagi. Ali kediij sem tudi te besede govoril? Pa naj bi bilo, ko ne bi bil gospod v svoji ,,obrambi" toliko zidal na te besede, toliko iz njih deduciral? Je li tak poskus, proglasiti mene liberalnim, društvo ne-cerkveniin, krščanski? Nekažezlobnosti, ne človeške, ampak — ? Mož sam je glasoval za napravo zastave, jaz sem povedal, koliko bi stala in vendar povprašuje po Judeževo: ,,čemu ta potrata", dasi ni žrtvoval sani niti vinarja. Kje je doslednost, kje moštvo?! Udeležilo se je bilo društvo in corpore obhoda o sv. Rešujem Telesu, svetili se društveniki pred Najsvetejšim. Pa možu zopet ni bilo prav, podtikuje nam „baharijo". Očitno pripoznaiu in si štejem v dolžnost, kakor vsak pravi rodoljub in še posebno kot katolišk duhoven, da mi je bilo in mi bodo v vodilo gaslo: „Vse za vero, dom in cesarja". Zakaj krščanski mož razširja napake svojih rojakov, zakaj trosi med svet tatvino, ki so jo doprinesli njegovi šolarji, a ne, kakor trdi „menda društveniki". Tatvino obsojumo pri vsakem, naj bodo kdor koli hoče. Zakaj ne pusti mrtvih pri miru? Pogani so imeli že izrek: de mortnis nil, nisi bsne, krvoločne hijena ne pusti mrtveca pri miru. Zakaj krščanski mož tako nekrščansko natolcujo, ko omenja proste zabave o priliki blagoslovljen j a diu-štvene zastave! Zakaj stavi pomišljaje, zakaj ne pove, kaj se je v najini navzočnosti nedostojnega godilo! Mili ko navzoči nekateri daljni ptuji gostje. Te je mislil krščanski mož žaliti, ker so se udeležili slavnosti zoper njegovo voljo. Zakaj obrekovalno trdi, da je bI. pevsko društvo „Odmev" memo njegovega stanovanja pelo „črna zemlja itd.*' ko niti one pesmi pelo ni, Gostoljubnost je bila slovanskim narodom posebno sveta — a mož krščanski jo toli žali? Zakaj podbaciva g. pevovedji zavoljo deklamacije namene, katerih nikdar imel ni ?! Na psovke nisem se odral. Imel bi še marsikaj odgovoriti. Pa zadosti. Vsakdo spozna lahko „den Mann von Ehre" iz tega. Za trdno pa pričakujem, da hode krščanski mož, ki ve toliko o glavni zapovedi govoriti, ki se drzne samega sebe z idealom krščanstva primerjati, preklical in popravil svoja prejšna poročila sedaj, ko je dobro poučen. Ako ne, pa bode ves svet vedel, daje m o ž g rd o lagal, zlobo podpihoval in nesramno o breko val. Matej Kljun, Jakob Mrak, kapelan in predsednik bral- žnpnlk. nega. društva V napadih bil mu je v vodilo znani stavek j shranjevala." Na te besede so pripravljeni pri- „calumniare audacter, semper aliquid haeret". So resnične besede sv. Tomaža: „oinnium sapientium consensus est, eum kve in Divače po 1 gld. vkupe 2 gld. — (Celjska čitalnica.) V nedeljo 22. t. m. bi imela biti veselica v čitalnici Celjskoj. Nedavno pa je zadel g. podpredsednika čitalničnega g. dr. Filipiča bridek udarec, da mu je umrla mila soproga. Zaradi tega se veselica preloži. — (Iz Zagorja ob Savi) pi^e sne nam: Včeraj 18. t. m, ulagali so delavci tukajšnje steklarne na kolodvoru v železniški voz steklo. Ker je bilo zelo mraz so na planem zakurili Otroci zagledavši ogenj, hiteli so tja, da bi se tudi greli ali marveč okolu ognja skakali; in so, ko so delavci že odšli, in zapustili kakor pravijo komaj toliko žerjavice, da bi pipo nažgal, nabrali nekaj slame in jo nesli na žerjavico. Najedenkrat pa zasliši ženska, ki je kopala na vrtu uradnika tukajšnje postaje, otročje upitje in jok. Hitela je z vrta in kako se ustraši ko zagleda 5 letno hčerko posestnika Kor-barja že vso v plamenu. Na njeno upitje prihiteli so še drugi ljudje in jeli gasiti nesrečno deklico katera je vsled spečenine že danes izdihnila dušo. — (Pobiranje davkov.) Da bi se zabranile eksckucije zastran davkov, naredilo je c. kr. ministerstvo financ, da se čas za pobiranje davkov iz te ali one vrste ne bo le objavljal v vsaki občini začetkom vsacega leta, marveč imajo v bodoče županstva za vsako četrtletje razglasiti čas, ke laj je treba odšteti davke. Ta razglasila morajo vselej povedati, katere obroke davkov je plačati tekom četrtletja, ob jednem pa tudi morajo oznaniti, da bode treba plačati zamudne obresti, ako se davki ne odštejejo v štirinajstih dneh potem, ko jih je plačati treba, da pa se tudi zažene e k se kuci j a, ako se ne uplačujejo v štirih tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 21. novembra. „Journal de St. Peterbourg" piše: Srbski kralj bode, ako hoče na vsak način prodreti v Sofijo, ta vspeh dražje plačal, nego si misli. Vlastitu pristaja, da čuvajo nad tem, da balkanske države spoštujejo pravo in pogodbe. Po sklepu kneza bolgarskega, da bode Vzhodnjo Ilumelijo izpraznil in ostavil, ni nadaljevanje srbske vojne nikakor več opravičeno. Carigrad 21. novembra. Poslaniki sešli so se včeraj, da so se posvetovali o vsebini izjave, katero ima konferenca odposlati knezu bolgarskemu in da podpišejo zapisnik. Turška vlada je sklenila, da namesto začasnega guvernerja odpošlje dva komisarja v Rumelijo. Ljudsko sredstvo. Moli-ovo „Francosko žganje" duje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po ndih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c kr. dvorni založnik, na Punaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj BO izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 6 (11—8) Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — k r. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ U/trttvniSfro ,,Slov. Navoda**. Trtfne cem» \ I JuMJa il dnć 21 novembra t. I. |t kr. *l. kr. Plenica, hktl. . »; o Speli povojen, kgr. t:. Bet, „ ... 6 B3| Surovo maslo, . 84 Ječmen, „ ... 4 39 Mleko, liter .... - «5 Oves, . • . . 80! Ajda, . . . 4 06 (b>, q|Č uteeo, kgr. - 6 i ; Proso, „ ... B -1 Telečje n — 00 Sorata, - ... 4 BI Svinjsko , „ — " (i Krompir, . ... > 7 7 KnAtriOiovci . „ - :i l.eea, „ ... H - Pitanec..... — ■»:"> Grah, „ ... 8 Golob...... 7 Fižol..... 8 50 Sen •, loO kilo . . 2 O.i Maslo, kgr. — !M 1 Slami, „ . . Drva trda, 4 Q ineir. 9 o Mast, „ -74 7 60 Speh frišen, „ — 54 „ mehka, „ o T>o Meteorologično poročilo. 9 a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrov; Nebo Mokri na v ram. 20. nov. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-03 um. 739 47 mm. 739 75mm. 30' C 22' C i-4'J C sl. vzh. sl. svz. sl. vzh. obl. obl. obl. 6*60 mm. dežja. Srednja temperatura 20\ za 10° pod normalom. Vremensko porodilo 19. nov. V srednji Evropi je zračni tlak precej visok na zapadu nizek: Vetravi slabi, nebo oblačno. Temperatura uizka. V več krajih dež ali sneg. Prieakuvati oblačno brez Bproraombo temperature. JDvuaaJsls-a, borza dne 21. novembra t. 1. ilivirno telegratično poročilo.) Papirnu renta..........89 gld. Ttsfcl: 20. novembra Pri Mlo»fi: Mahlknecht z Dunaja. — Fleisehner iz Prage. — Hermanu it Budimpešte. •-' Sononseh-dn, l'e-riz z Dunaja. — Kadetzky iz Reke — Križ iz Zagreba. — Buohler z Dunaja. — Perue Zelesnikar Is Trtica. Pri H*lsell Baron Murk, Led-rer, Griinni, Quapil, VViukler, Laiidau z Dunaja. Umili sa v I j ubija mi ■ 19. novembra: Marija Kernc, gostja, 74 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. 20. novembra: Kina Mlina, liišnega prsestnika hči, 1'/i letu, liieg štev. 2, za hožjustju. — Manja Kimovec, hišnega posestniita hči, 4 leta, Trnovsko ulice št. 9, za dav ico. 80 Srebrna renta.......... 82 „ 70 Zlita renta........... 108 „ 75 5°/n marčna renta......... 99 „ 90 Akcije narodne banke....... „ — Kreditne akcije......... 2 4 „ 50 London............ 125 „ BO Srebro........... — n — Napol . . ...... ' • ^ „ 99'/i 0 kr cekini.......... O * 98 Kemike marke . - ■ 61 s 70 4u/0 državne srečke iz 1. 18:Vi 250 g!d 126 , 75 Državne srećke iz 1 1864 100 gld 172 „ — Ogrska zlata renta 4°/0...... V8 „ 10 „ papirna renta 5°/0...... 90 „ 20 R*/« štajerske zemljišč odvez otl;g 104 n — Dunava reg srečke &»/„ 100 gld 116 , 75 Zemlj obč avstr 4Vin/0 =lwri KrtBf lyr> » 20 Friof. oblig Elizabetine zapad železnice 114 „ 50 Prior oblig Ferdinandove bov. železnue 1.0% „ 50 Kreditne srečke.....100 gld I7ti „ 75 Uudolfove srečko.....10 „ 17 n 80 Akcije antflo-nvafcr banke . 120 B 93 , 75 Trammway-društ velj 170 gld a v. . . 187 . 76 kr. Poslano. 17- 41) GLAVNO SKLADIŠTE —- ""najčistije Inžne KISELINE poznat« kas najbolje okrepljujuće piće, i kae llkllian liek proti trajnom kanlju pltičcvlnc i icluL'-.'-a bolesti ;;rl:ljana 1 proti inči:: rnhn kataru, H IKK K M ATT0\l J A Karlovi vari i VVidn.__j Deček opega vedania, no mani nesro 14 let sbr, kateri se žili v pckarljl vrlo dobro izučili, vspn ime se pod jako Ug dnilttl pogoji. — Ponudbi naj se pošljejo t, naslovom: Jane/. Perev v Wolfaf«rg»ta (Koruilco). (680—1) A. SČHVVEIGER, ' zobozdravnik, Fran Josipova cesta št. 5, I. nadsir., ordinira od 9. do Val. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. ti T G—3) ©^F^&^V-ir^ ^--la* ^ -.li' "W '4*'' W -sr^ VT.-' roS# W ® f k a a a g c »a s bi b a g a ta a i H Tekoče zlato in srebro I Vi /a /.'.aeuje in /.bnlj anje. okv.rjcv; lesenih, kovin* I^Mskih, porcelsnastlii in steklenih stvarij$ /.i pos eb-jrenjo kovinski.i stvarij. Vsakdo Jako lahko 8 tem j uozlati a'i posiebri vsako stvar. Cena Blekleniol Il gld. Proti gotovemu plačilu (tudi v pismenih I '/.n onkah) ali proti povzetju se dobiva pri L. Feithn ml. v Brnu (Moravsko). po A. J. Stane Kislo zelje, dobro blago, po najnižji ceni prnlaja JANEZ I v (-ilni>j»Ii, železniška postaja Kalo« pri Mubljnu'. (.686—2) Služba se išče. Mladenič, ki je knpčUeko šolo i dobrim uspehom đovrl 1 in zdaj za knjigovodjo služi, rad bi izpremenil svojo dotdanjo službo ter stopil v kako dni_co, njemu bolj primerno. Posebno rad bi šel k Špediciji v kako tovarno, ali pa h feakemn dragemu podjetju za pisaija Ako treba, zmožen je tudi kavcijo položiti. Več o njem se iz prijaznosti poi/.ve pri g. P. Q. v L tudentovskih ulicah St. 13 v Ljubljani. (637—4) v jjarooni tiskarSF~ so izšlo in se dobivajo sledeče knjige: v Ameriki. Roman. Francoski spisal JUmi Lefebn-e. Poslovenil . * » Stat nominis umbra. Ml. 8', 588 stranij. Stane 60 kr pošti 70 kr. dragocenim koreiioni. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal MaJctimov, PoflloveOil J. P. Mi. 8", 141 stranij. 90 kr, po pošti SO kr. Itnez 8erebrjatat« Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 009 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Junak našc&a rasa. Roman. Spisal M. Lermovtov, poslovenil J. P. — Ml. 8° 2i4 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil IL Malovrh. 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Iliilirovslifi. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nominis umbra. Ml. 8", 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 76 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki oblega: Stenografija, spisal dr. Ribii. — Zivolopisje, spisal Jiajč Doz. —Prešern, Prešenin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribii. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Cegava bode, noveliea, spisal J, Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: ErazemTatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 k r. V. zvezek, ki obsega' Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor C/ierbuliez, poslovenil Davorin Jlostnik. Volja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Jtevičre, poslovenil Davorin IJostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulai/e, poslovenil Davorin JJostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnino, za posamezne zve/.ke pa 5 kr. Ml. 8» Ml. 8°, \Lz2sma Nič več odlašati. Svetovno znane žebrake, katere sem na nekej dražbi kupil za polovieo prave vrednosti in so jih vsled objave že mnogo pokupili z vseh delov sveta, prodajem, dokler jih je kaj po samo gld. 1.50 .jalto dolge, selo debele in široke z barvastimi krajci, debele kakor deska; 190 cm. dolge, 130 cm. Široke z rasiiohtml krajci, jrko debele, zares no-ra/.trgljive, Ia. baze po gOld, 1 75, najboljše haže jako fine pa po Klđ. 1.95, Nadalje je še v zalogi : 500 dvnniiJMlorie rumenili kosmati li flij ulcar.sk i li plaht z raznimi barvastimi progami in krajci, kompletnih, jako finih, Bani o po gld. 2.60. Posebno priporočevati izvoSčekoin. Nadalje imam za razprodajo: 400 posteljnih odej iz najfinejše burett-Bvile v veličastnh barvali, rude-čih, modrih, rumenih, zelenih, pomeraneastib, progastih, dosti dolgih za vsako postelj) po gld. 3.75, dvojica samo gld. 7.—. Na stotino zahval in opetovanih naročil od od merodiijnih OSnb, izmej katerih nem že nekatere objavil, so v moji pisarni vstikatereiiiu na blagovoljen ogled in mislim ne'iatera taka zahvalna pisma in opetovano naročbe, došle poslednji Cas, kmalu objaviti. Vsako blago, ki ne ugaja, vzame se brez ugovora nazaj. (.639—4) Naslov: Wcbewaaren-ManufHctur •I. II. ftahiiiovicz Wien, III. Bez., Hintere Zollamtsstrasso Nr. 9. lVaJfiiioj»i med v sniovji kilo po 80 kr. 1 kilo in več 'kupo razpošilja se tudi po pošti proti predpošiljatvi zn »kn ali proti povzetim — Lesene skatlje, v kojih se razpošilja, se ne zaračunijo. OROSLAV DOLENEC, 4nlco IJnr t> I a , Velika /alo^a klobukov za gospcde od « 20 Kr. vise, za deilre od 1 gol«l. »o kr. više. Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d. J. SOKL1Č, v Ljubijiini. Gtledalidke ulico h. št. <>. j HI Vaanja naročila so hitro in v ceno izvrše. ma (318- l.)/dravljfl kakor je razvidno i?, zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v lelodcn in bodcnje, krč, želodecno in premen-; javno mrzlico, zanašanje, hemerojldc, zlatenico, mlorcno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicnh po 12 steklenic za 1 pld. 36 nove. Pri vecem številu dubi se primeren odpust. Cena steklenici 10 novo 1**1 j~" i RADHICHEB-jeva • zaloga čevljarskega blaga, 1 i L Ži«iov.ske ulice ši. <». priporoča fiaatitemu občinstvu svoje lastnoročne Iz-delke čevljarskega busu za uomimmIc, a-o«i|»c in otroU-> v najlepših izdelkih in po n.jn-žjih cenah. — Dalje opozarja imenovane firme nn svojo bogato zalogo (.<>e /a mnogoetransko zaupanje mojim častitim kttpovalcem in naročevalcem izmej mestjan* stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za jesBiisito in zimsko sezono v zalogi najboljša angleško, francosko in moravsko blagO in se priporočam tedaj veleiastitemu p. n. občinstvu za nurejanje oblek po najin idernej-šem kroji z zagotovilom jako reelue in kolikor mogoče cene postrežbo. ^509—11) Z velespoštovanjera f. C ASSfl 1VY. v LJubljani, Gledališke ulice št. 6, v Pau-schin-ovej hiši. Tri c. kr. okrajnem sodiš« i v Žii-žcnibcrkii vsprejme se s I. tlačni dnem-hra t. 1. diurnist z mesečno plačo 25 gld. Prošnje v roke okrajnega sodnika do "27. novembra t. 1. C. kr. okrajno sodišče v Žužemberku, dne 19. novembra 1885. sroii in Boct-pi iz pivovarne bratov lioslcrjev (H~4; priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. man Lastna skušnja Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil prnt' ro v mat i zrnu ali bolečemu trganji po udih' 7=~ kupi naj za -10 kr. steklenico priMiK'tfii PAIN-EXPELLER r. morskim l ll :i. I, <■ mi . Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspeh| jamčijo, da se 41) kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseli lekarnah*. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Hirschitz, lekar. V Mariboru: J W. Konig, lekar. (618—7) VELIKA 500000 m. a, r kot največji iluIiinU v nuj*re ne-|ein Hlneuji ptiiiujn vellkn ">0. 1 polovica originalne Nrrfke av. v. gld. I.To>. 1 četrtina originalne areeke av. v. gld.—.tlO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupeu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoee srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nnm bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 30. novembrom 1885 nam direktno doposlati. (610—10) VALENTIN & C0., Bankgeschaft, 84 HENRIK KENDA v LJUBLJANI. Tovarniška zaloga kožuliovinastih mufov po originalnih tovarniških cenah, 1 ffo -I- ffUt. €*eme§e+ JteatftOf H§ewm koti* Skungs, Castoret, Sealskin, zajec, planinski zajec, zličarski zajec, opice, Genoti, ris, kunec, astrahan, severni tič, pliš, sealskin s her- melinom in na vse mogoče načine narejene, dalje (665 - a) vsake vrste kožuhovinasti obrobki za ženske obleke. I k d k A W A . ki A . «. A L A . h.* KAL fcJ ■ EJBBg xxxxixt?jxxr i i i H. BRANCHETTA zaloga klobukov v I Ju !»l j ;iu i, na Kon|rri>.Hiiem i rgit št. 7, poleg* g"lećLa,llš<£&, priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov iz klobućtne, kap, specijalitet klobukov za dedke, slamnikov vsake vrste. (495—141 CHAPEAUX-CLAQUES domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconn. \>t jliiil!iiitii<'j>ii postrežba se /ugotnvi |»». (680—3) Vsega zdravilstva DR' V. GREGORlC, Zdravnik ženskih in otroštih bolezni. O ril i iilra, «»«1 J2.— I. ure. Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje. m ?ina. Naj groto vej se, najhitrejše in najcenejše sredstvo za oličenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET Je O. v Pariza, Lyonu, Marseillu. To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A.iiAiMH\\^ v Ijubljanl, pisarna v Tav6ar-Jevi palači. (587—14) !! Noben cilinder več ne bode počil!! •"Tj O. 3cx. p>ri"v. i streščasti in kroglasti ciliniri M. PAIEMT VI t KIJ AN (z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi I*. KAJZ.SI<"a. trgovina s steklom, (566—5) tt XjjVL"blJsk.niT Stari trg- št. ILS- Pretl ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. LA AAAAAAA A bjsjsjsjmsj. Ivana Hoffa slatini izvleček osvobodil me je telesne slabosti. Lastni' besede gospe rentierice CSellmr v Ebcrsvvalde. V čast resnici priznavam, da sem se z uživanjem HolFovega zdraviteljnegu piva znebila moje splošne telesne slabosti in popolnem okrevala. Gospa udova Uebar* rentieiica. llietzing, v januvarji 1881, Ilet/.endoi forstrasse 18. Iz vseli krajev sveta doposljnlo se je že gospodu ifoil'11 tolik«* zahvalnih besed, da se tudi jaz Čutim dolžno, pridružiti se onim, ki so svojo toplo bvaležnost izrazili v besedah, ker so njim vsem, kakor meni pomagali izvrstni sbidni izdelki Ivanu Iloltu. Mene sta sbidno pivo in sladim čokolada po porabi lil steklenic piva in 1 kilo Čokolade hitro in popolnem ozdravila pltičnegu katara. Sbidni bonboni pomirljivo upi i vajo. Jaz nadaljujem zdravljenje, da se tako varujem upliva slabega vremena, prosim tedaj za novo pošiljatev. Z gorko in dolžno bvaležnostjo podpisuje se Hnriju biiruuka «lu .Moiii. roj. grof. Uatthyany. Berlin, l. Julija. Kot TOIetni starček bil sem na telesu jako slab in trpel na živeili. Vase zdravilno pivo iz sladnega izvlečka, katero sem del j čusn pil za svoje okrepčaiijo, me je pomladilo. Prosim, da mi ga zopet pošljete. i., pi. Seiiirp, baron, ritmajster isv. si., Bergmanstrasse 107. Njega Veličastvo kralj je z veseljem opazil zdravstveni upliv Vašega sladnega izvlečka iu sicer na sebi kakor na več člani b svoje kise. K o dan j itd. KietleiiNkield. Njega Veličastvo kralj grški Jurij utemeljil je podelitev naslova dvornega založnika „kot priznanje Vašega sladnega izvlečku". Od Nj. kraljeve visokosti princa Waleskega doila je Bledeča brzojavka: ,.Za Sij. kraljevo visokost prineesiujo "NValesko prosim takoj doposlati Vašega izvrstnega sladnega piva". Gospodu Ivttiiu II o Ho, po izuuiljeiiji po njegovem imenu imenovan h Ivana IlolVa zdravilnib izdelkov iz sladnega izvlečka, e. kr. BV I niku, iuiejitelju zlatega zaslužnega križca s krono, vitezu visokih pruskih iu nemških redov, lastniku tovaru v Berolinu in na iJutuiji: Graben, Braunorstrasse 8. (G9:J 1j Opoinlm. Sladni Izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sbidni izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko 'podobo izumitelja Ivana Hofls in podpis Ivami lluli.i. Vse prodajalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litogratovanim barvastim plakatom. €niuviia y.a!ov;a v IJubl jnni: 1'tder l.assuaK. V Kraiiji: Josip Dolenc. V Postojini: Dozat & Dletriob. V Kačevji: Ed. Hofiniann. V (Jerici: ('•. (Jristofolotti, c. kr. dvoru,1 lekarna. V Krškem: Kup. Engelsper_er. V Hudollovem: Dominik Iiizzolli, lekar. V Zagreba: Balvatorieva lekarna, knezoskofijska lekarna in lekarna usmiljenih bra tov. V Olji: Bfarek. Kupfersobmidt, lekarja, J. Matlč. V Reki: N. Pa-vaću', P. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W, Thurunvaid, lekar, V Mariboru: P. P. Eolašek. V Ptuji: J. Kasiiuir. V Pulji: Uo topov liolnzul v or«niiih apodiijerfa dola teleau, prehajalno mrzlico, boloisni na koži, v moi-jnnili in žonukn bolMnt) čutijo kri in loliko odpravlinjo hlato. Ni K11 zdravila, ki lii bilo boljšo in pri tom popolnem neškodljivo BOpM gotovi vir vhcIi bolMHlU. Kor so poaludkorjono, uiivajo jili radi tudi otroci. To pilo bo odlikovano /. Jako ć.'iHtiiim pinniom Hrufiivf/n ■*>■• t ni t; it 1'iiho. SJSJ~ <> 'l>ut itkfttljini h MS j >i t,i tu i vrlja IS Ur. — Znrit»l»ri 1'leeoli. Jn8*rw« srn* - K ■■''■i Lekarna TRMKOCZT f zraven rotovžu v Ljubljani, bkratu HOMEOPATICNA LEKARNA, £J0T zaloga vseh domačih in tujih specijalitet, priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku prideuo se navod, kako jo rabiti. Z ♦ *> ♦ e> t •r. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i t ANATERIN USTNA VODA, 1 stekle niča 40 kr. BABY POVVDER, stupa za otroke In odraSfene debele ljudi, 1 škat-ljiea ili) kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA INZORA- VILSKA MILA. VI10LČNO 6LI0ERIN8KO MILO,40kr OBRAZNO LEPOTiLO, imenovano „Dainen- toilettil steklenica 80 kr. P0MADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a 'i0 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje bi- treje rastejo, a 8o kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 stekle- nioa 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 jfld. ŠMARNlCNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvolj-nib cenah. MALAtlA VINO, katero nepo redno dobivamo, v Bteklenioab po 'M. 60 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju slasii do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica (i'> kr. SLAJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. iu po pio-izvoljenih cenah. GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala sto-klenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica y(> kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deči, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, k .'30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica f)0 kr., L škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kašlju, hripavostl itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 škutljiea 30 kr., kakor tudi PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRČKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih DO 80 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), so nikdar ne posuši, a 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razno vrsto. jtjtT^ Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. -^bJJB (G44-4) o i t : : Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*