Posamezna številka t Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in »o pošti dostavljen LETO IX V Ljubljani, dne 13. januarja 1936 PONfDECJSK/ list 5 Din. Celo- letna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru SCOVEJSEC Uredništvo: Kop« tarjev« ul. it b lil. Telelon it 205o in 2996 — List izha-ia vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Poitni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telelon štev 2992 Škof dr. Rozman zopet doma Ogromno ljudstva je pozdravilo svojega nadpaslirja, ho se je po 4 mesečnih misifonih med Slovenci po Ameriki vrnil nazaj v svojo skotijo Ljubljana, 12. januarja. Misijonsko pot, ki jo je napravil ljubljanski vladika škoi dr. Rozman med našimi slovenskimi brati po Zedinjenih državah Severne Amerike, sledeč stopinjam Barage, je sedaj dovršena. Vsebinsko bogata in oblikovno zgrajena pisma, ki |ib je škoi dr. Rožman pisal sam v »Slovencu«, so našim bralcem zadostno pripovedovala o pomembnosti potovanja škoia dr. Rozmana v Ameriko, čeprav je bil škof dr. Rožman glede na svojo osebo v svojih pismih kar preskromen. Strnjena radost vernikov l|ubl|anske škofije, ki so jo delili z njimi vsi Slovenci, pa se je pokazala danes, ko se je naš vladika srečno vrnil v domovino. Skoraj ineognilo se je vrnil davi naš škof v Ljubljano, v mesto svojega škofijskega sedeža, pa vendar mu je Ljubljana pripravila krasen sprejem. Z Ljubljančani so vedeli vsi Slovenci, kako važno delo je za slovensko in katoliško stvar opravil v Ameriki dr. Rožman. Škof dr. Rožman se je vrnil davi z vlakom ob 8.50 z Jesenic. Na peronu glavnega kolodvora se je zbralo mnogo odličnikov, ki so želeli pozdraviti škofa, še več občinstva pa je bilo zbranega pred poslopjem kolodvora, ker vsi niso mogli na peron. Sivolasi nadškoi dr. A. B. J e g 1 i č se je sam potrudil iz Stične, da more pri vrnitvi v domovino pozdraviti svojega naslednika. V imenu banske uprave je bil navzočen g. podban dr. Majcen, ki je zastopal tudi zadržanega g. bana, dalje je bil navzočen g. mestni župan dr. A d 1 c š i č z večjim številom občinskih svetnikov, stolni prošt g. Ignacij Nadrah z vsemi kanoniki, stiški prošt dr. K a s t e 1 i c , ravnatelj škoiijskih pisarn Jagodic, vsi profesorji teološke fakultete ter drugi vseučiliški profesorji, predsednik Katoliške akcije dr. Ž i t k o in drugi predstavniki, mnogo duhovščine, zastopniki frančiškanskega, salezijanskega, jezuitskega, križarskega, lazaristovskega in drugih redov ter zastopnice ženskih redov. Ko je privozil jeseniški brzovlak ter se je pri oknu pokazal škoi dr. Rožman. so ga takoj pozdravili živahni klici »Živel naš škof! PozdravPcnil« Svež in živahen, kljub naporni vožnji, je škoi dr. Rožman izstopil ter dobil od neke dame kot prvi pozdrav domovine šopek belega cvetja. Prisrčno se je škof dr. Rožman pozdravil z nadškofom dr. Jegličem. Svidenje obeh cerkvenih dostojanstvenikov je bilo ginljivo. Škof dr. Rožman, ki se očitno ni nadejal tako velikega sprejema ter je na svoje prijetno presenečenje zagledal na kolodvoru nadškofa dr. Jegliča, je vzkliknili »Saj bi mogel še ostati zunaj, ko ste vendar Vi tukaj!« Nadškoi dr. Jeglič sc je zahvalil z veselim smehljajem. Toplo, vsak s svojo čestitko, so pozdravili škofa zastopniki, tako gg. podban, prošt, mestni župan, zastopniki klera, raznih katoliških organizacij in drugi. G. škof se jc z vsakim ljubeznivo rokoval, šaljivo odgovarjal na nešteta vprašanja, se pohvalil, da se je imel v Ameriki dobro, da je bil od tamkajšnjih javnih predstavnikov, cerkvenih dostojanstvenikov in nnših ljudi sprejet kar najbolj prisrčno itd. Tako na peronu, kakor pred kolodvorskim poslopjem, je občinstvo prirejalo vrnivšemu se škofu prisrčne manifestacije, take, ki so prihajale res iz srca. Škoia dr. Rozmana pozdravljamo tudi mi prav prisrčno ter se radujemo njegove vrnitve. Ljubljana, ali poznaš to mladino Kriv je oče... kriva je mati a • • • Presunljive slike, ho je mestni socialni urad v soboto zvečer pobral zapuščeno mladino po ljubljanskih ulicah Ljubljana, 12. januarja. Časopisje je objavilo že dosti podatkov o položaju revne mladine. Skoraj vsakdo ve iz lastne izkušnje mnogo žalostnih zanimivosti o malih be-račkih. ki nadlegujejo družine in goste po javnih lokalih, pasante na ulici, sploh slehernega, o katerem ti otroci slutijo, da ima vsaj 25 par zanje. Otroci navadno ne beračijo naravnost, temveč prodajajo razne malenkosti, pomaranče, pecivo, cvetje, pečen kostanj in podobno. Nadloga teh beraških otrok se je v Ljubljani že tako razpasla, da je postala prav mučna. Mestni socialni urad je v soboto proti večeru napravil lov na te beračke ter jih dal poloviti. Pri tej raciji pa niso bili udeleženi morda stražniki, detektivi ali celo policijski avtomobil, temveč uradniki in uradnice socialnega in tržnega urada ter fizikata. V čast tem uradnikom moramo povedati, da so se na poziv načelnika dr. Rusa odzvali prav vsi, čeprav to ni bila njihova dolžnost. Tako so Ljubljančani v soboto zvečer mogli videti kjer- j koli, bodisi na cesti ali v javnem lokalu zanimiv f par: gospod z damo. Sredi največjega prometa ali i zabave v lokalu sta ta dva naenkrat prijela be-račka, ki je prodajal cvetlice ali karkoli, ter ga odvedla. Bila sta to uradnik in uradnica mestnega magistrata. Ako je beračil deček, ga je prijel za i roko gospod, ako deklica, gospodična ali gospa. Takih dvojic je bilo v soboto na delu 14. Kolikor se le da, so te dvojice postopale z berački skrajno obzirno in vljudno, toda berački so le morali v ! Mestni dom. Žalostna procesna se je vila sobotni večer proti Krekovem trgu. Otroci so jokali, se izvijali, prosili ter se bali najhujšega. Med njimi so bili tudi takšni, ki so nemara mislili, da jih bodo na mestnem socialnem uradu tepli. Drugi, bolj izkušeni, pa so že vedeli, da jih na socialnem uradu čaka samo stroga pridiga. Uradniki socialnega urada seveda niso nobeni policisti ter so te »aretacije« opravi'i bolj diletantsko. Nihče naj se zato ne začudi, da sta se v prvi uri te »racije« v Prešernovi ulici dva prebrisančka iztrgala uradnici iz rok. napravila krepko opazko ter izginila v meglen1 ljubPanski večer. Proti večeru pa je bilo takih begunčkov še več. Na socialnem uradu pa se je vendar zbralo precejšnje število beračkov, ki so morali načelniku dr. Rusu, ravnatelju Ciuhi ter drugim uradnikom izpovedovati pekle svojega življenja in priznavati svoje grehe. „Peter, kaj je s teboj44 12 letni fantiček, z berglami pod pazduho, človek bi mu prisodil komaj 6 ali 7 let, stoji prnd ravnateljem. Same ponižnosti ga ie toliko, da je še bolj sključen. Rahitis. Rahitis, ta neusmiljena kaznovalka vseh revnih otrok, ta strašna posledica stradanja in nerednega življenja staršev, je tudi tega revčka ohromila trajno. Otrok vidi jasno okrog sebe, ima zdrav in razvit razum, toda že velike izkušnje. Ravnatelj ga pozna drugi uradniki imajo še večkrat opravka z njim in ko stopi slučajno neka uradnica v ravnateljevc sobo, se skoraj prav nič ne začudi, temveč vzklikne: »O, Peter, kaj je s teboj? Si zopet tukaj?« Deček ve, da mu ne pomaga noben izgovor, ker vsi poznajo vzroke, zakaj berači: revščina doma in želja po par dinarjih drobiža. „Zakrknjenec" Seveda je padel v roke mestnih uradnikov pri tej raciji najbolj »zakrknjeni« mladi grešnik, kar jih pozna mestni socialni urad. .Ie to približno 14 letni deček z enim slepim očesom. Nikoli ni redno obiskoval šole ter ne zna ne brati ne pisati. Na socialnem uradu se je z njim razvil približno naslednji razgovor: »Torej se nisi nič poboljšal! Se zmerom beračiš?« »Moram. Nimamo nič jesti doma. Ukradel nisem nič!« »Pa vendar ima tvoj oče stalno službo pri mestni občini. Koliko že dobi na mesec?« »Tisoč dvesto osemdeset dinarjev!« »Ko smo te zadnjič prijeli, si se zlagal. Povedal si napačno ime in si rekel, da nimaš več očeta in ne matere! Kaj je torej s tvojim očetom?« »...« »Pa vendar bi mogel tvoj oče preživljati družino s svojim zaslužkom?« »Moj oče prva dva dni v mesecu popiva, domov pa ne da vinarja!« »To ni mogoče, ker sicer v službo ne bi mogel. Ako je tvoj oče prve dni v mesecu stalno pijan, bi bil že zdavnaj odpuščen, ker ima težko in natančno delo. Kakor pa vemo. mestna občina in njena podjetja takim, kot naj bi bil tvoj oče, sploh ne izplačuje denarja, temveč ga prejmejo žene. Torej prejema tvoja mati denar!« , »Res je! Mati dobiva denar, toda za oglom jo počaka oče, ki ji odvzame vse!« »Tvoja mati ni tako neumna, da bi dala očetu ves denar. Morda mu nekaj da, .vsega pa prav gotovo ne!« »Ako mati ne da očetu vsega denarja, jo oče tepe. Saj imamo skoraj vsako noč doma tepež!« »Od česa pa potem živite?« »Mati pere za druge ljudi, tako da nam včasih kupi kruha in da plača najemnino!« »Ali veš, kaj je tvoj oče povedal zadnjič pri nas o tebi?« »Vem. Ako me že to vprašate, povem vse: oče je rekel, da sem jaz lažnivec in garjeva ovca ter da je tega, da sem jaz tak, kriva mo«a mati!« »Od kdai si pa na eno oko slep?« »Od rojstva!« »Pa boš vedno beračil?! Sai boš zrastel in boš moral prijeti za kakšno delo. Kaj misliš postati? Pisati in brati ne znaš. Kaj boš torej?« »Najrajši bi bil delavec na železnici! Obrtnik ne morem postati, ker nimam šol, kai drugega tudi ne!« Kaj bo s tem dečkom, mestni socialni urad še ugiba. Morda ga pošljejo v kakšno pobobševal-nico, morda ga oddajo v kakšen drug zavod. Oče ie čevljar Dva dečka sta beračila v šentjakobskem okraju. Ko so ju privedli na socialni urad so ju vprašali za ime. Bila sta bratca. »Saj pri vas imate svojo hišo ln vajin oče tudi nekaj zasluži. Zakaj beračita?« »Naša baraka je res že plačana, toda najin oče je čevljar in ne zasluži nič. Starši naju pošiljajo okoli, da kaj izprosival« Nekje od Domžal je prišla peš Skoraj čedno oblečena je bila 14 letna deklica, ki je mirno io dokaj razumno odgovarjala pri za sliševanju: »Iz Domžal sem prišla v Ljubljano peš. Iskala sem kakšno službo. Rada delam vse. Pomivala bi, Bolgarski teden v Mariboru ribala, stregla, karkoli. Lačna sem bila vse življenje in sedaj, ko sem že precci velika, bi rada zaslužila vsaj za kruh. Rada bi bila Šivilja, ako bi me kakšna mojškra vzela k sebi V Ljubljani sem morala beračiti, sicer bi umrla od lakote. Rada bi tudi časopise prodajala, vse bi delala pa nihče mi ni hotel pomagati!« »Ti, deklica,« jo nagovori uradnik, »ti si ušla od domla Ti imaš v načrtu nekai drugega! Prav tako dekle smo imeli pred časom v tem uradu in veš, kaj je policijski zdravnik pisal nam o njej? Da je morala zaradi grde bolezni že dvakrat v bolnišnico. Pa nima niti 14 let. Kaj hočeš torei v Ljubljani? Nemara bolezen?« Deklico so poslali domov. Take in podobne žalostne zgodbe »o pripovedovali v soboto zvečer na socialnem uradu mali revčki, mali zakrknjsnei, vsi tisti, ki so, bodisi po krivdi družbe, bodisi po lastni krivdi a,: po krivdi staršev bili iz te družbe že tako zgodaj izvrženi. 2ivljenje teh mali hljudi je pekel zanje same, za družbo pa prave vies Razstava bolgarskih graHihov Za večje razumevanje in spoznavanje bratskega bolgarskega naroda je organizirala tukajšnja agilna Jugoslovansko-bolgarska liga »Bolgarski teden«, ki se je otvoril danes z razstavo bolgarskih grafikov. V tem tednu se bodo vrstila predavanja o bolgarski kulturi in umetnosti ter gospodarskem in političnem jKiložaju bratskega naroda. Višek celega tedna in najprivlačnejša atrakcija pa je gotovo omenjena razstava bolgarske grafike, ki je nameščena v veliki kazinski dvorani ter je odjirta do prihodnje nedidje. Otvoritev razstave je danes dojioldne podala dokaz, da se Mariborčani za Bolgare neobičajno zanimamo. Navzoči so bili med drugimi mestni župan dr. Juvan, predstojnik mestne policijo dr. Trstenjak, kanonik dr. Mirt, prelat dr. Kovačič, gospa Maistrova, predstavniki vseh mariborskih uradov in ustanov, ravnatelji šol ter mnogošte- vilni javni delavci in ljubitelji umetnosti. Razstavo je otvoril predsednik lige odvetnik dr. Ku-kovec. Upravičeno je vzbudila razstava pri vseh obiskovalcih otvoritvene svečanosti veliko pozornost in zanimanje. Dela, ki so razstavljena, nam predstavljajo bolgarske umetnike v najboljši luči ter so res pravo presenečenje. Take grafike v Mariboru že dolgo nismo videli. II bolgarskih umetnikov: Dočo Bairamov, Konstantin (ianev, Penčo (ieorgiev, Preslav Karšovski, Vera Nedkova, Ivan Nenov, Al. Sorokin, Veselili Staikov, Aleksander Stamenov, Stojan Venev in Aleksander Zendov nam v svojih 71 delih razkriva neobičajno visoko slopnjo bolgarske likovne umetnosti. Mariborčane na to razstavo opozarjamo in obisk toplo priporočamo. Iz deiovama Akademije znanosti Zgodovinsko društvo v Mariboru Zakaj te šihane Mohorjeve knjige ne morejo na Koroško 40 Din takse za vsaho knjigo Ljubljana, 12. januarja. Avstrijske oblasti so ta teden podale zopet nov dokaz svoje »širokojrudnosti« do slovenske manjšine na Koroškem. Ze ves teden leži namreč v Podrožčiei cel kup letošnjih knjig Družbe sv. Mohorja. Avstrijske oblasti stavijo zahtevo, da mora biti za vsako knjigo jilačana carina 1 šilingov, kar se pravi, da bi morali koroški Mohorjani vsak plačati na naročene knjige 16 šilingov carine, ali v našem denarju okoli 140 Din. Slovenski izobraženci, ki so naročeni na slovenske revije, morajo plačati od vsake številke 2 šilinga carine. Te avstrijske carine nimajo nobenega fiskalnega pomena, uiti zaščitnega za avstrijsko tiskarniško obrt, ker se avstrijskim tiskarnam gotovo ni treba bati konkurenco slovenskih tiskarn, jiač pa predstavljajo političen in šovinističen akt proti slovenski narodni manjšini, kateri torej niti brati ne puste več. Najboljši odgovor bi bil, ako bi naše oblasti uvedle jiodobno carine na avstrijske tiskarniške izdelke, na kar bi šele videli, ali bodo Avstrijci še pripravljeni lako neusmiljeno obdavčevati kulturne potrebščine za koroške Slovence. Maribor, 12. januarja. Maribor ni baš preveč bogat na kulturnih ustanovah, ki bi se lahko ponašale s plodonosnim delom. Ce bi pa no imeli Zgodovinskega društva, bi zijala v našem kulturnem življenju velika vrzel. Po zaslugi maloštevilnih neumornih delavcev, ki posvečajo vse svoje zmožnosti in moči 'težkim nalogam, imamo v Mariboru v Zgodovinskem dru štvu znanstveno ustanovo, ki jo jahko s f>onosom imenujemo našo »akademijo znanosti«. Danes se je ob priliki občnega zbora zopet razgrnilo pred širšo javnostjo vse veliko delo te ustanove, ki se vrši sicer v skromnem zatišju ter je vidno šele po raznih učinkih. Občni zbor je vodil nestor štajerskih zgodovinarjev prelat dr. Pran Kovačič, ki je v svojem uvodnem govoru podal nekaj načelno važnih misli o pomenu in namenu društvenega delovanja. Izčrpno fioročilo o društvenem delu v jireteklem letu je podal marljivi tajnik ravnatelj Pranjo Baš: Društvo šteje 481 članov. Delovanje v preteklem letu se je vršilo z nekim optimizmom v zavesti, da je negativno opravičevanje in prekladanje krivde na razmere časa zgodovinska bolezen vseh časov, ki vsako akcijo uspava. Bistvo vsake delavnosti je: v okviru možnosti ustvariti to, kar je mogoče. V tem prepričanju je društvo organiziralo publikacije, ki kažejo vrhunec mariborskega kulturnega ustvarjanja. Pripravilo jia je tudi že gradivo za »Časopis« za prihodnje leto. Ozko je bilo sodelovanje z Muzejskim društvom. Studijsko knjižnico in Banovlnskiin arhivom. — Društveno delo je omogočala zavednost članstva ter jiožrtvo-valnost podpornikov, od katerih nnvujamo Dravsko banovino, mariborsko mestno občino, Posojilnico, Spodnještajersko ljudsko jiosojilnico in Na-bavljalno zadrugo dri. nameščencev. Poleg znanstvenega organ izatoričnega dela je sodelovalo društvo Se z javnimi faktorji in to pri vprašanjih občinskih kronik, podravske toponomastike. Pravilnika za zaščito zgodovinskih spomenikov v Ma- riboru. Sodelovanje s kn. skof. oblastjo je rodilo obilen sad v prevzemu dekanijskega arhiva v lločah, ki je deloma nameščen v Ban. arhivu, deloma v Studijski knjižnici, deloma pa v muzeju. Skupno z Muzejskim društvom je inicijativno pod-jiiralo stremljenje mestne občine |>o čim smotre-nejši uporabi mariborskega gradu v bodočnosti, izhajajoč jiri tem iz stališča, da je namestitev muzeja in arhiva v mariborskem gradu temeljno kulturno vjirašanje Maribora in Podravja. S priznanjem ugotavlja, da je društveno kulturno stremljenj« našlo polno razumevanje pri mestni občini in posebno pri županu dr. Juvanii. Stiki s tujimi znanstvenimi ustanovami so ostali živahni, o čemer pričajo fioleg ozkih zvez z Gradcem še nove zamene z Beljakom, Bratislavo, Budimpešto, Se-gedinom in Bonnom. V Mariboru samem je poskušalo društvo vzbujati znanstveno zanimanje v zgodovinskimi večeri ter z Informiranjem ; ■ " sti o tekočih mariborskih znanstvenih dogajanjih. Blagajnik ravnatelj Niko Vrahl je puio,.. o finančnem stanju društva, ki se bori za obstoj, ker članarina pada in je od uvidevnosti domačih oblasti v mnogi meri odvisna bodočnost društvenega delovanja, zlasti ker ne dobiva od centralne državne oblasti nikake pod|>ore. Obrača se na vro podpornike, da ostanejo društvu zvesti v bodočnosti. O knjižnici, ki je priključena Studijski knjižnici, je poročal ravnatelj (ilaser, o društvenem arhivu pa ravnatelj ban. arhiva Baš. Članarina se jo določila na 50 Din, kot je znašala doslej. Pri volitvah je bil na novo izvoljen kot 3. preglednik šef mariborske policije g. dr. Trstenjak. Sledil« so slučajnosti, pri katerih so se razmotrivala raz na mariborska znanstvena vprašanja ter so se d: jale pobude za nadaljnje delo. V imenu prevzv šenega knezoškofa je pozdravil obfni zbor stol' dekan dr. Cukala ter zagotavljal, da bo vladil tudi v bodoče jiodpiral društveno delovanje , nieuova stremljenja i isto mcina kakor doslej »Ponedetjoki Slovenec«, dn« 13. januarja 1936. Štev. 2. Tehniki hi radi delati Zborovanje organizacije praktičnih tehnikov Ljubljana, 12. januarja. Organizacija praktičnih tehnikov, ki se jo razvila iz prejšnjega 01'KST« in v kateri so združeni absolventi Srednje tehnične šole in enakih drugih šol, je imela danes dopoldne v dvorani OUZB svoj redni občni zbor. Zborovanja se je udeležilo toliko članstva, da jo napolnilo dvorano. Zastopani so bili skoraj vsi, za lo stroko pomembni kraji v Sloveniji. Občni zbor je ob <1 dopoldne otvoril dosedanji predsednik Varšek, ki je pozdravil predvsem zastopnika »Komiteja dela«, to je ing. Zumra in ing. Premica. V svojem pred-sedstvenem poročilu je predvsem naglašal živahno delovanje združenja v preteklem letu. Obširno in izčrpno poročilo je podal tajnik sr. Sorn. Tudi njegovo poročilo je bilo ugodno. Sedanjo skupno organizacijo praktičnih tehnikov je narekovala potreba. Organizacija ne zastopa samo kori.sti absolventov Srednje tehnične šole, temveč tudi absolvente delovodskih in tem sorodnih šol. Članstvo je v preteklem letu vztrajno sodelovalo v stanovskih, strokovnih in organizacijskih vprašanjih. Združenje .ie prejelo od Delavske zbornice podporo za svoje brezposelne člane. Zaradi zaposlitve inozemcev je združenje ukrenilo vse potrebno, da se zaposlijo samo domači strokovnjaki, ino-zemci pa naj bodo odpuščeni. V tem oziru je združenje delno uspelo. Združenje sodeluje tudi pri »Komiteju dela«, v katerem so včlanjeni v« i tehnični stanovi. Organizacija je ohranila tudi vse potrebno za no vel j za c i.i o obrtnega zakona v korist tehnikov. Tajnik je poročal še n nadaljnih društvenih zadevali. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Smon, je razvidno med drugim, da ima Z abesinskih bojišč združenje sedaj okoli 50 brezposelnih članov. Knjižničar Wernig je jmročaj o lepi društveni knjižnici, nakar je govoril g. Žemljic, v imenu nadzornega odbora pa je predlagal zaupnico g. Šolar, kar je bilo soglasno Hpre-jeto. Pri volitvah je dosedanji predsednik g. Varšek sporočil, da zaradi svojih delovnih razmer ne more obdržati predsedstva, nakar je bil za predsednika izvoljen g. Ivan Mi-helčič, za odbornike pa: Gabrovšek, Petrič, Sorn, Smon. Caks, škofie, \Vernig, Šimenc, Markel in Novak, za namestnike pa: Varšek, Uink in I^es. v nadzorstvo pa: Dobovišek, Ameršek in Šolar. Predsednik Mihelčič je prebral obsežno resolucijo, v kateri zahtevajo praktični tehniki, naj absolventi mojstrskih delovodskih šol ostanejo zvesti svoji stroki v vseh službenih položajih, dalje zahtevajo za sprejem v to šolo primerno izobrazbo, zahtevajo ureditev posebnih službenih mest v državnih in samoupravnih službah za praktične tehnike, zahtevajo zboljšanje obrtnega zakona, ker je dosedanji poslabšal položaj praktičnih j tehnikov, dalje zahtevajo za boljšo izobrazbo tehnikov podpore javnih oblasti in končno zahtevajo tudi večje uvaževanje lastne organizacije. Občni zbor je bil zaključen ob 13. uri._"___ Po pogosti nosečnosti morejo žene z '' .e no rabo | pol kozarca naravne frsmz-tmefovG grenke vode, zavžite na tešče, z lahkoto doseči izpraznenje črev in urejeno delovanje želodca. Franz-Josciova voda je davno preizkušena, naj-topleie priporočena in se dobiva povsod. Olfl. re«. S. br. 30474/X). Usoda naše lesne industrije Sarajevo. 12. jan. m. Danes se je tukaj vršila plenarna seja tukajšnje trgovske in industrijske zbornice, na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o gospodarskem slanju na področju te trgovinske zbornice. Obravnavalo se je tudi vprašanje lesne industrije in trgovine. V tem pogledu bi bilo po mnenju sarajevske zbornice potrebno za ureditev našega izvoza lesa ukreniti sledeče: 1. Odobritev preferenriala za izvoz jugoslovanskega lesa v Francijo in Alžir. 2. Povečanje uvoznega kontingenta našegn lesa v Francijo za 10.000 ton letno. 3. Naš izvozni kontingent lesa v Alžir naj bi se obdržal na višini 50.000 ton letno. 4. Francija naj bi nam odobrila ugodnostno tarifo za prevoz našega lesa in našega blaga na svojih železnicah. 5. /.a prevoz našega lesa v Alžir naj bi Francija subvencionirala pomorsko zvezo, tako da bi se Jugoslavija lahko z uspehom borila proti konkurenci drugih držav, posebno severnih in proti sovjetskemu dumpingu. f>. Francija naj bi osvobodila jugoslovanski izvoz blaga, ki prihaja potom tranzita, plačila 50 frankov za tono. — Pri zaprtjn, motnjah » prebavi vzemite z|U-traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. to muMU*"" j—«i.wiinniiflnT iro m Jugoslovanski prolihomunistični odbor Belgrad. 12. jan. AA. Danes se je vršila v Belgradu glavna skupščina Jugoslovanskega proti-komunističnega odbora. Na skupščini so izvolili upravni odbor, ki bo vodil posle po potrjenih pravilih. Naloga odbora bo braniti proti boljševizmu visoke duhovne vrednote civilizacije, pobijati komunistično nevarnost v Jugoslaviji, boriti se proti komunističnim, materialističnim in protinarodnim naukom, ščititi današnji družabni ustroj in varovati načelo zasebne lastnine, reda in javne morale. „Živalica" je zborot>aiu Ljubljana. 12. jan. Med našimi ljudmi je mnogo smisla za vrtnarstvo in z.a rejo malih živali, saj imamo več društev, katerih program je širjenje obeh gospodarskih panog, primernih za malega človeka. Eno takih društev je »Živalca«, ki . je imelo dane« dopoldne tiri »Sestici« svoj | redni letni občni zbor. Občnega zbora se .te j udeležilo lepo število članstva. Predsednik društva, ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap, je predlagal najprej uda-nostni pozdrav kralju Petru II. kur je bilo soglasno sprejeto. V svojem poročilu je ravnatelj g. Lap naglušni naklonjenost polje delskega ministrstvu društvu ter .je predlagal, naj društvo pošlje pozdrav z zahvalo načelniku zn živinorejo v tem ministrstvu, kar je bilo sprejeto. Pozdravil je zastopnika bariske uprave ref. Gosaka. Zahvalil .se je tudi upravi Velesejma za naklonjenost. Tajnik Pečovnik je očrtal društveni program, namreč pospeševati rejo malih živali, ki more olajšati gospodarski položaj malega človeka. Društvo ima sedaj 719 članov, od tega 29 podpornih, Društveno glasilo je prišlo v nad 7IIO0 izvodih med članstvo. Društvo je priredilo dvoje razstav, ki ju je obiskalo nad 18.000 ljudi, ter eno predavanje na Jesenicah. . , , .. Blagajniško poročilo je podal Babmk. Poročilo je kolikor toliko ugodno. V imenu revizijskega odseka je predlagal zaupnico Bukovec.. Zaupnica je bila sprejeta. Iz poročil je razvidno, da je bilo v tem društvu lani dokaj osebnih trenj, vendar pa je društvo to krizo prebrodilo. Izvoljen je bil ponovno skoraj ves stari odbor s predsednikom Lapom na čelu. Nesreča na Rožniku Ljubljana, 12. jan. Danos ho v opoldanskih urah našli ljudje nn Rožniku, v smrekovem gozdičku tik gaja ležati nekega moškega, ki je močno vonjal po lizolu in jodu, tik njega pa je ležala prazna steklenica. V pravilni domnevi, da gre za sanioumor, ko ljudje obvestili poli cijo. Policijska komisija jo dognala, da je moški že podlegel zastrupljen ju. Samomorilec jo okoli 44» let stari Anton Žitnik, po po-VI i en mestni oglednik in zavarovalni agent. Pri njem ho našli več pisem na svojce ter nokaJ daiutria. Žitnik ie v samomorilnem namenu izpil me anico joda in lizola. Vzrok tega dejanja še ui znan, vendar pa vse^ kaže, da temu morebitna beda ni vzrok. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Vlomilec uptenil menico za 200.000 Din Maribor, 12. januarja. V noči od sobote na današnjo nedeljo jo bil izvršen v Kopališki ulici drzen vlom v pisarno trgovca z motornimi kolesi Lotzn. Ob pol 11. je policijski stražnik na svojem obhodu pregledal tudi vrata pisarne, ki «o bila zaklenjena. Ko pa je prišel ob pol 12. uri mimo nočni čuvaj, je našel vrata že odprta in pisarno izropano. Obvestil je takoj policijo, vendar o vlomilcu ni bilo več sledu. Vlomilec je vdrl v pisarno s ponarejenimi ključi, žabico na vratih pa je iztrgal. Nato sc je takoj spravil nad dve ročni blagajni, ki sta bili v pisalni mizi. Na manjši je vdrl pokrov ter si prisvojil za 1000 Din drobiža, večje, ki je tehtala kakih 30 kg, pn ni mogel odpreti ter jo je enostavno odnesel h seboj. V tej blagajni je bilo 1300 Din. Polesr tega je vzel še hranilno knjižico za 1500 Din ter več podpisanih bianco menic za 200.000 Din. Teh menic pa okoro gotovo ne bo mogel vnovčiti. pač pn jih bo morda holel porabiti za kake goljufije. Vlomilce je delal zelo spretno, ker ni pustil za seboj nobenih sledov. z mosta Ljubljana, 12. januarja. Danes ob pol eni popoldne, in to baš v času, ko je vlak vozil v postajo Trbovlje, je skočila z on.lotnega mostu v Savo neka nepoznana ženska. Ljudje, ki so opazili, kaj ženska namerava, so tekli proti mostu, vendar so prišli prepozno, ker se ji med tem ženska že pognala z mosta. Kako je bilo z. nadaljnjo usodo neznanke, potniki, ki so se vsi zbrali ob oknih, niso mogli več. opaziti. Vojvodinski avtonomni pohret lle'grad, 12. jan. ni. Kakor smo že svoje-časno poročali, se je pred meseci pričel propagirati takozvtini vojvodinski avtonomni pokret. Zaradi te akcije vojvodinske opozicije jo jiričlo do večjih nesoglasij med ,samimi opozicijskimi strankami, predvsem med bivšo samostojno demokratsko stranko, ker .so se Davidovičovi pristaši izrekli proti temu programu. Sedaj se je zbralo tudi 80 uglednih kulturnih in javnih delavcev, ki so se istotako izjavili proti temu programu s posebno spomenico. Med podpisniki spomenice so večinoma imena vseučiliškib profesorjev na beigra.Mki univerzi. Mod drugimi so podpisali omenjeno spomenico predsednik Akademije znanosti dr. Bogdan Gavrilovič, predsednik skupščine Stevo Čiri« in znana srbska književnica Izidora Sekulič. ftelfiraiske vesti Belgrad, 12. jan. m. Včeraj je pričel zasedati v prosvetnem ministrstvu Glavni prosvetni svet. Otvoritvi januarskega zasedanja je prisostvoval tudi prosvetni minister Dobrivoje Stoševič, ki je imel daljši govor o problemih in težavah, s katerimi se mora boriti naša prosvetna politika. Belgrad, 12, jan. iti. Na svojem domu jc danes umrl Peter Vladkovio. poslanec za petrinjski okraj. V narodni skupščini jo pripadal poslanskemu klubu JRZ. Spoti Kako so Abesinci zaplenili 10 tankov lleuter poroča: Vesti, ki so krožile o tem, da so Abesinci vnovič zavzeli Makale, so brez dvoma neosnovaue, in vanje ne verujejo niti v Adis Abebi. Točno je le, da morajo Italijani tod vzdržati hud pritisk Abesineev. Ita^ lijanske postojanke napadajo vsak dan večji ali manjši oddelki Abesineev. Abesinci napadajo od časa do časa posamezne oddelke italijanske bojne črte. Abesinske skupine na zapadu severno od reke Takaze, vznemirjajo manjše italijanske utrdbe. Italijansko letalstvo mora zaradi tega na tigrejskem bojišču opravljati neprestane izvidne polete. Predno pa prispejo italijanska letala ua kraj bojev, da bi bombardirala abesinske čete, pa se Abesinci že umaknejo. Deževno vreme, ki je zadnje dni nastopilo po vsej Abesiniji, v okolici Adis Abebe ni bilo posebno močno, kajti Reuter poroča iz Adis Abebe, da so bile tamkaj včeraj konj: ske dirke, ki so jim prisostvovali abesinski prestolonaslednik, ministri, diplomati in tuji novinarji. Reuterjev poročevalec iz Adis Abebe jav^ iju dalje, da je očividec o bitki v soteski Bendegvini, kjer so Abesinci, kakor sami trde, zaplenili lil lahkih tankov, pripovedoval tole: Abesinske patrulje so se skrile v gozdove na vrhovih soteske in odtod opazile, da so se italijanski tanki uslavili v kotlini. Patrulje so to takoj sporočile svojim četam, na kar jc prispelo več sto abesinskih vojakov. Zavzeli so vse višine in ko je napočila noč sprožili ogromne skale v dolino. Na ta način so odrezali tankom vsako pot naa/.j. Proti jutru je sledil napad Abesineev v močnih skupinah. Italijani so otvorili iz tankov peklenski ogenj, ki je sprva razredčil vrste Abesineev in nekaj časa ustavil njihov napad. Na kraju pa so Abesinci zmagali s svojo premočjo. Večji del posadk italijanskih tankov je padel, ostali pa so se predali. Abesinci so jih odvedli z močno stražo v Desije. _ Reuterjev poročevalec v T)esiju je obiskal včeraj štiri italijanske vjetnike, 2 podo-ficirja in dva vojaka. Stanujejo v bivši palači italijanskega konzulata v Desiju. Abesinci so bili presenečeni, ko so našli posndko v tankih živo. ker so bili prepričani, dn je vsa ubita. Itnlijnni pa so se čudili, dn Abesinci niso z njimi ravnali slabo in da jih niso pohabili. Ujetniki so pripovedovali podrobno o tej bitki. Kaj je z Mahalo Addis Abebn, 12. jan. b V tukajšnjih uradnih krogih do ranega jutra še niso dobili potrjene vesti o zavzetju mesta Makale. Trdijo, da so bili strašni boji pred samim mestom in dn so bile izgube na obeh straneh ogromne. V sektorju Tembien. zapndno ob samem mestu Makale, pn Abesinci gonijo Italijnnc. ki se v neredu umiknjo. „Pusteriana" odhaja Rim. 12. jan. m. Iz Nupulja je odplula lad ja »Atlanta« z novimi četami alpske divizije in enim bataljonom karabin jerjev S tem se je Madjarski minister nenadoma v Berlin Budimpešta. 12. jan. c. Madjarski trgovinski minister dr. Wilikler je danes dopoldne ob 11.45 nenadoma odpotoval v Berlin. Pred odhodom je imel zelo dolg razgovor z ministrskim predsednikom generalom Gdtilbiisiiin. Baje jc razlog potovanja ta. da naj minister v Berlinu osebno pripravi vse potrebno za trgovinska pogajanja med Nemčijo in Mali jursko. ki se začno februarja t. 1. Ministra je prišel na kolodvor pozdravit nemški poslanik v Budimpešti von Mackensen. Pred svojim odhodom je časnikarjem izjavil, da naj ne pišejo, da ima njegovo potovanje kak političen ali drug značaj. Vzroki potovanja so zgolj gospodarski. Nemški minister pa v Anglijo Berlin, 12 .jan b. Čuje se, da bo minister z.a delo Seldte s člani nemške delegacije bivših nemških bojevnikov v desetih dneh odpotoval v Anglijo, kjer bo skušal doseči čim boljše odnose nuni Anglijo in Nemčijo. Dr. Brikning v Ameriko Miinchen, 12. jan. TG. Katoliški krogi najbolj odločno zanikajo vest, da bi se bivši nemški kancelar dr Bruning vrnil nazaj v Nemčijo. I'c vesti je raztrosila neka berlinska propngan-distična pisarna (ministrstvo za propagando) s priznanim namenom, da bi nemško javno mne- Pokalne tekme za Z P Hermes : Moste 5:1. Grafika : Svoboda 2:1. Zagreb: Hašk : Hajduk 6:1 (3:0). Slavija : Železničar 3:1 (1:0). Belgrad, 12. januarja, m. Stari igralci Jugoslavije. ki jih je odbor izključil iz kluba zaradi nediscipliniranosti, so prosili odbor za ponoven sprejem. Belgrad, 12. januarja, m. V Kruševcu je bila danes napovedana otvoritev smuške skakalnice. Ker pa ni snega, je bila otvoritev odsodena na poznejši čas. Belgrad, 12. jun. m. JUGOSLAVIJA : ŽAK 2:0 (1:0). Zemiin, 12. jan m. BSK : SPARTA 6:2 (2:1). Pariz, 12. jan. c. Meddržavna nogometna tekma med Nizozemsko in Francijo se je končala z zrnato Nizozemske v razmerju 6:1. Umrl nam je danes po dvanajsti uri naš dobri in nad vse skrbni papa, tast in stric MART I/V OGOREVC trgovec in posestnik previden s svetimi zakramenti, v 89. letu starosti. Pogreb se bo vršil v torek, 14. januarja 1136 ob 14.30. Sveta maša zadušnica se bo brala v tukajšnji nadžupnijski cerkvi v sredo, dne 15. januarja 1936 ob 8. Slovenske Konjice, 12. januarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. pričelo novo odpošiljanje čet v Vzhodno Afriko, ki je za nekaj časa prenehalo, ker so bili italijanski odgovorni krogi prepričani, da bodo armade, ki so bile poslane na somalijsko iu severno ufriško bojišče, zadostovale, da podjarmijo v kratkem času vso Abesinijo. Italijani niso računali s tako močnim odporom Abesineev in so sedaj prisiljeni na zahtevo maršala Badoglia |xišiljati v Afriko svoje najboljše čete, s katerimi hočejo doseči boljše uspehe proti Abesiniji. Veliki fašistični svet se ne bo sestal pred t. februarjem Rim, 12. jan. I>. Uradno se potrjujejo vesti, da se veliki fašistični svet ne bo sestal pred 1. februarjem ob 22. zvečer. Tukajšnji inozemski opazovalci tolmačijo včerajšnji sklep Mussolinija glede odgoditve seje velikega fašističnega sveta kot dokaz, da hoče Italija s svoje strani pokazati dobro voljo in dati Zvezi narodov dobro voljo, da stori vse, kar je potrebno z.a odstranitev sedanjega težkega stanja. V mednarodnih krogih se še vedno opaža mnenje, da bi petrolejske sunkcije proti Italiji pomenile veliko nevarnost za vojno. Tržaški Lloyd bo prevažal bolnike iz Afrike Trst, 12. jan. b. Uprava paroplovne družb V? »Tržaški Llovd« je dala italijanski vladi na razjiolago najmodernejšo ladjo, ki bo služila za prevoz bolnih italijanskih vojakov iz Vzhodne Afrike v Italijo. Ladjo »Gradišča« je prevzelo vrhovno vojno poveljstvo od tržaškega »Llovdn«. Ta predstavlja največjo bolnico na morju in bo lahko prevažala več bolnikov in ranjencev, kakor so to mogle do sedaj vse štiri ladje, ki so bile v to svrho v prometu. Nova ladja ima 754 postelj ter je opremljena v najmodernejšimi operacijskimi dvoranami in vsemi potrebnimi napravami, ki jih imajo moderne bolnišnice. Ituliji bo ladja prišla zelo prav, ker je v zadnjem času število ranjencev zelo naraslo in ni bilo dovolj prevoznih sredstev, da opravijo to težko nalogo. Nemški bencin v Italijo Hamburg, 12. jan. SE. V juvnost je prišlo, da izdeluje tukajšnja rafinerija za petrolej dnevno 200.000 ton bencina. To podjetje, ki je ameriška ustanova, ima svojo podružnico tndi v Malmou, kjer lahko izdelujejo dnevno šest tisoč ton petroleja in bencina. Italijanska vlada se sedaj pogaja z nemško vlado za dobavo tega rafinirnnega bencina. Nemčija je pripravljena bencin Italiji prodati, saino vprašanje je, kako gn bo Italija plačevala, ker podjetje vztraja na tem, da mora hiti plačano v zlati valuti. Pri lenivosti črevesa kataru v črevih, oboleniu skrajnega črevesa od-stranjuie naravna FRANZ-JOSEFOVA f grenka veda zaprtje spodnjih organov dobre hi na lo. Mnogoletne izkušnje uče, da poraba Frans- Joselove vode izborno urejuje funkcije črev, Jt<*. po mili me. pol. hi nar. idr. S tar. l£4Si, & V. B nje spravila na kriva pota. Nasprotno pa je res, da l>o dr. Briining v najbližjem času odpotoval v Združene države Severne Amerike, kjer bo imel nekaj predavanj in kjer ga javnost z velikim zanimanjem pričakuje. „Hitler ne mara Rusije" Vtada ponuja denar sovjetom Moskva, 12. jan. b. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov je v svojem velikem zunanjepolitičnem govoru med drugim odkril tudi lo zanimivost, da je sovjetska vlada v zadnjih mesecih sprejela več ponudb od strani posrednikov nemške vlade za večja posojila. Molotov je dejal, »da sovjetska Rusija nikakor ne lovi inozemskih kreditov,« da pa je pripravljena z Nemčijo se razgovarjnti o tej ponudbi. Naj Nemčija pove, koliko ponujn in pod kakšnimi pogoji, pa bo sovjetska vlada odgovorila, če ponudbo sprejme ali ne. Potres v Bogoti Bogottn, 12. jan. b. Po uradnih podatkih jV) bilo vsled jiotresa v pokrajini Narino 300 oseb ubitih pod ruševinami stavb. 3000 ljudi je brez strehe. Najhujše so bili prizadeti prebivalci mesta Dachorera, kjer je našlo smrt 50 oseb, veliko število pa je bilo ranjenih Materialna škoda je ogromna. Nove senzacije v procesu proti morilcu Lindberghovega otroka Praga, 12. jan. Današnji »Prager Tagblatl« poroča čez celo stran da so se v procesu proti I laujitmaiinu, morilcu Lindberghovega otroka, ki bi moral biti usmrčen dne 17. januarja, jx>-javile senzacionalne nove stvari, ki bodo morda zahtevale revizijo vsega procesa. Danes namreč se je v New Jorsevu sestalo sodišče, ki naj bi sklepalo o Hauptmunnovi prošnji za pomilostitev. Pri tej priliki pn je guverner države izdal ukaz, da se takoj aretira nekega Condona, ki je v Huuptinunnovem procesu nastopil kot priča državnega pravilnika proti Hauptmannii. Condon se nahaja sedaj na potovanju po Južni Ameriki. Guvernerjevo tajništvo se je k temu izjavilo, da je guverner mnenja, tla Maupt-mann ni edini krivec v tej škandalozni aferi, ampak da je imel še druge pomočnike in da je eden teh pomočnikov tudi Condon, ki pa je v procesu bil glavna priča proti Hauptmannii. Sedaj je nastalo vprašanje, če bo llaupt-mann dne 17. t. m. usmrčen na električnem stolu ali čc bo njegova usmrtitev odgodena, da vlovijo tudi Condona in začnejo novo obravnavo. ★ Atene, 12. jan. b. Davi je britanski rušile« »Exmouth« odpltil na široko morje ter se priključil ostalemu britanskemu brodovju in bo sodeloval na manevrih britanske mornarice v Sredozemskem morju. Trdi se, da je nu rušilen precej uglednih grških osebnosti, Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskctfa orkestra. Strr 1 »Ponedeljaki Slovenec«, dne 13. januarja 193ft. Od Soče čes Žilo Slovenska Koroška: Romarska cerkev na Humcu ((Holmecu) ali pri Božjem grobu, dober četrt ure severno od Pliberka Na braniku Šmarjete Btlo Je pozimi februarja 1919. Šlo je za osvo-bojenje koroških bratov. Tudi meni se je zdelo da me nekdo kliče; popustim svoje delo v Trbovljah kot 20 letni mladenič, vzamem žlico in vilice v žep, in ajdi v Ljubljano, ne da bi bil kaj o tem povedal očetu ali materi. V Ljubljani se javim v Domobranski vojašnici; pa žalibog, niso me sprejeli. Mahnil sem jo v Št. petersko. Tu sem k sreči prišel pred naborno komisijo, pa tudi tukaj bi moral iti kmalu domov, pa na prošnjo so me vendar sprejeli, ko sem povedal, da bi rad šel na Koroško. Dobil sem popolnoma novo vojaško obleko in opremo in drugi dan 18. februarja ajdi na Koroško. Do postaje nas je spremljala godba Dravske divizije. V Ptuju smo prenočili, drugi dan smo se odpeljali proti Mariboru. Presedli smo se, dobili kosilo in odpihal je vlak proti Koroški. Nekako ob 3 smo dospeli v Sinčo ves. Tukaj je službujoči častnik odbral 25 mož in liajdi h Klopinjskemu jezeru pri Doberli vasi, kjer smo se priključili 11. stotniji 2. bat. tedanjega 37. kr. pešpolka. Naš poveljnik je bil kapetan K., in vodu je poveljeval poročnik J., bil sem namreč pri 1. vodu. Oba pravi slovenski korenini in blage duše. Ostali smo tukaj nastanjeni približno tri tedne v rezervi, nakar pride povelje, da gremo v Šmar-jeto. Vsi veseli, da pridemo zopet v drugi kraj, smo prihodnje jutro odkorakali proti Doberli vesi in dalje proti Miklavževu (Miklauchof), kjer je bil Obed in odmor. Odtam naprej skozi krasna polja do Šmarjete. Došli smo krog poldneva. Šmarjetsko prebivalstvo nas je s silnim veseljem sprejelo. Na zvoniku je vihrala slovenska trobojnica, znak da je tukaj slovensko ljudstvo. Nastanili smo se v tamkajšnji ljudski Soli. Tukaj smo tudi preživeli veliko noč. Velika noč v Smarjetil Nikdar nam ni bila dana čast meni pot marsikomu stati kot častna straža pri božjem grobu. Res nekaj veličastnega. Z golimi noži na puškah po dva in dva smo se vrstili na vsaki dve uri do vstajenja Gospodovega. Le žal, da je bilo prvič in mogoče zadnjič. Samo eno vem, da tudi Smarječani še niso pozabili velike noči 1019. Mirno je potekal čas in prišel 20. april 1111!». Vse je bilo že pri počitku, tudi jaz. Naenkrat se nenadoma oglasi povelje »pod orožje« na plan, »nastop« I Kapetan E. prijaše na konju , vse oči so bile vprte v njega, »hrabrega leva«, ki nam prebere povelje, ki se je približno takole glasilo: Fantje, vojaki, vi vsi veste, da je Koroška slovenska in kar je slovenskega, hočemo tudi imeti, ker smo Slovenci in slovensko last hočemo braniti do zadnjega, do skrajnosti. Mednarodne komisije so nam pripoznale Celovec, in ker se nemške čete nočejo izlepa umakniti ,jih bomo pa zgrda. Celovec je slovenski in prestolica koroških Slovencev, torej fantje naš boj je pravičen! Ni še ura odbila 2 popolnoči v zvoniku Šmar- | jete. ko smo že odkorakali proti Glincam. Bili smo v pripravljenosti. Bilo je 27. aprila 1919. Lilo je ka.-.or iz skala; dober kilometer pred Glincami smo se raztegnili v bojno črto, bilo je okrog 4 zjutraj, ko smo dospeli do prvih hiš. Poročnik J. nas pozove, da se prostovoljno javimo za patruljo, ki mora 100 m iti pred linijo. Takoj se javi neki desetnik, ki je Korošec, katerega ime pa ne bom imenoval in poleg njega jaz in še dva vojaka. Tik ob cesti, ki vodi v Glince, zagledamo luč v neki hiši. Plazili smo se tiho kot miš po trebuhu v blatu do tiste hiše. Obkolili smo celo stavbo vsak na enem vogalu. Poročnik J. pa pogleda skozi okno in vidi tri avstrijske podčastnike kako so kramljali z ondotnimi dekleti. Torej gostilna! »HJlnde hocbk, roke kvišku, zavpije na vse grlo poročnik J. Kakor strela iz neba so skočili kvišku in bežali proti vratom, na kar je poročnik .T. oddal tri strele, ki gotovo niso vsi izgubili cilja. A, ti streli po mojem mnenju so hiti za nas e ode-polni; kot strela z jasnega neba so se vsule krogle ua nas od vseli strani, strojnice so ragljale iz slehernega poda in kozolca; naša stotnija dobi takoj povelje, da ščiti levo krilo ostalih atotnij, kar se je takoj zgodilo. V toni času so prišle v akcijo tudi našo strojne puške, ki so tudi pele svojo siuminosno pesem, nakar je tudi naše topništvo zaeolo iz Šmarjete bombardirati Glince. Obkoliti Glinee je bilo nemogoče, kar jc bila naša namera, ker nas jc bilo veliko premalo proti premočnemu sovražniku. ki je hil v postojankah. Bili smo tako blizu, da nas je začel sovražnik obsipati s karte lami. Ko smo videli, da ne prodremo, smo dobili povelje za počasen umik na naše stare postojanke. Umik se je tudi v polnem redu izvršil. Nekako ob 4 popoldan istega dno smo dospeli nazaj v Šmar-jeto. Naša stotnija je pogrešala čez 211 mož z ran jenci. Tako smo ostali le še z 8(1 možmi. Ostale stoj-nije so odkorakale na svoja prejšnja mesta \|>ače in Galicijo. Mi v Šmarjeli smo pridno utrjevali svoje strel ske jarke, ker smo vedeli da nas nič dobrega ne čuka. Res avstrijske patruljo so nas vznemirjale noč in dan. Kapetan It. je dal umakniti vse naše predstraže, da hi bili čim močnejši v Smarjeti. Napočil je 4. inajnik, tisti nesrečni dan za celo našo stotnijo in Šmnrjeto. Stal sem na straži, vse Uho kakor v grobu, ura je odbila poldveh v zvo- niku. Naenkrat se posveti tam nekje pri Olincah. Kaj pa to? Žin — n bum — — - . i rva grmada je padla k sreči na polje. Po petminutnem jire-sledku pride že druga, potem trelja in zmeraj gosteje. Naše moštvo, kar nas je še bilo, takoj pod orožje! čakali smo z nabitimi puškami iu strojnicami. Okrog 4 zjutraj smo že zagledali zahodno od Šmarjete prve nnpadalce. ki so čez travnike tekli v gozd, oddaljen kakih 1500 m. Z napetostjo smo čakali, kaj namerava sovražnik. Ob 5 so bile naše telefonske zveze z ozadjem pretrgane, znak da imamo sovražnika za hrbtom in da smo obkoljeni. Novo povelje: držati so do skrajnosti in napade odbijati — to je bilo naše gesto. Prišla je (i. ura, čas službe božje. Bila je nedelja, in v šmarjeti krvavi ples! Ze na 500 korakov daleč se je slišalo: hura, hura. a naše puške, posebno strojnice, so sovražniku krvavo orgovarjale. A kaj bo nas, peščica mož, proti več ko desetkratni premoči. Žene, možje in otroci, vse v prek je jokalo, večina se je poskrila po kleteh. Nosili so nam kruha, hrušovca. nekateri s pripombo: »Saj ste mogoče danes zadnjič v Smarjeti,« kar se je žali-bog uresničilo. Usodepolna ura je prišla. Bilo je okrog 9. ure. Z zahodne strani so sovražne tolpe pridrle v vas. Fantje, videč da ni pomoči, so se pričeli udajati (nakar so jih kot ujetnike pretepali). Nekaj fantov pribiti proti vzhodni strani vasi, vsi zbegani, kakih 14 po številu. Kdcn se oglnsi: »Druge pomoči ni, fantje za menoj!« Vsak vzame dve ročni granati in ti nabojev v puško. Brez premisleka je bilo na migljaj vse gotovo. Po-skačemo čez plot in trčečim korakom po travniku v smeri proti Apačam. Mislili smo, da smo že rešeui. A zmotili smo se. Z vseli koncev in krajev so nas začele obsipati strojnice in malo topništvo. V najhujšem ognju smo dosegli mal gozd. V gozdu zopet drugo presenečenje. Na pet korakov smo se srečali s sovražnikom, ki pa k sreči ni hil gotov. Bil je oddelek strojnih pušk. Prestrašili so se nas tako, da so vsi bežali, kar so mogli, dalje v gozd. Prišli smo na plan, na cesto, ki pelje dalje proti Apačam. Tu se vsuje znova kakor toča ogenj iz bližnjega griča na nas. Moji tovariši so tekli naravnost po cesti, kar je bilo napačno od njih. Par jih je teklo v pogubo. Jaz sem jo krenil satu desno od ceste v gozd in po gozdu dalje. Po eni uri hoda pridem zojiet na cesto. Telefonske in telegrafične žice so bile vsepovsod potrgane, znak da je tu že hodila sovražna sila. Najiotim se po cesti, kjer srečam neko dekle. Povprašam jo, kani vodi ta cesta. Ona mi odgovori, da v Ajiače. Potem pa ravno prav, rečeni, sem ravno tja namenjen. Kaj za božjo voljo, v Apače? je vzkliknila. To je Vaša poguba, Vaša smrt, če greste danes v Apače. Kako to, jo vprašam? Ker so Nemci tam iu pobijejo vsakega »Windisclui«, ki ga ujamejo, mi je odgovorila. Jaz se ji lejio zahvalim in odidem naprej. Kaj mi je storiti? Sjiredaj sovražnik, za hrbtom sovražnik, kakor tudi ob obokih. Ne premišljam dolgo, krenil sem jo naravnost v Karavanke. Po par urah hoda sem prišel že do snega in potem vedno višje in višje. Slednjič dospeti! na vrh. Bil je že mrak. Kako se razveselim, ko zagledam v bližini planinsko kočo. Grem do nje. Potrkam, nič, torej koča lire/, prebivalcev, jaz pa moker ko miš, premražen in lačen. Brez po-inisleka vzamem puško z rame in si z njo na|>ra-vim prost vhod; torej bil sem sam gospodar. Hotel sem zanetiti ogenj in se pogreti, jia zojiet smola, šibice so bile mokre, o nesreča. Preostajalo mi ni drugega kakor odj>otovali naprej, a kam? Na drugi strani Lubovja še le me je čakala svoboda ... Koroški bojevnik. Primorske novice Kronika italijanskega šolstva. Tekom leta 1935 je ustanovila oziroma zgradila italijanska vlada v slovenskem oz. hrvatskem Primorju 50 novili šol. Vrhtega je ustanovilo zasebno društvo »Italia Redenta« 40 novih šol v krajih, kjer število šoloobveznih otrok ne dosega 30, ki so potrebni za otvoritev državne šole. »S temi šolami«, beremo v »Piccolu« od 8. t. m., »se širi dvatisoč-letna kultura Bitna tudi v najoddaljenejša sela in bivališča v najzadnjih gorah.« Prva ranjenca iz Goriškega v Abesiniji sta, kakor izvemo iz italijanskih listov. Valerij bre-gant in Franc Medeol, doma iz Sv. Lorenca pri Moši v Furlaniji, oba fašista. Topel poziv, tla naj bi verniki pomagali čimprej zgraditi veličastno cerkev Srca Jezusovega, ki naj bi postala glavno svetišče vse goriške province in ki se gradi že od leta 1893 v parku »detla Riniembranzat blizu kolodvora, je objavil v škofijskem listu nadškot Margotti. Nov kvestor, to je policijski upravnik, je prišel v Gorico. Piše ae dr. Coeeo in je služil v Rimu. Prejšnji kvestor Pennettu je prestavljen v notranje ministrstvo. Električni tok jo ubil v Tolminu nekega Stanislava (iorja, ki je doma iz Podtolmina. Goria je hotel odrezati debelo žiro električne naj>e!jave, ki jo je rabil v bogvekateri namen. Splezaj je na drog z izolacijsko napravo. Toda vse je bilo radi dežja lako od vode prepojeno, da izolacija ni nič izdala. Fant je dobil 11.000 voltov v telo, ki je bilo naravnost izogljeno. Umrl je v Trstu v starosti 70 let duhovni svetnik Teobald Beacco, rojen Tržačan. Rajni je služil v Miljah in v raznih tržaških farah in je bil zlasli kot s|>ovednik priljubljen med Italijani. Jugoslovanski generalni knn/ul v Trstu, gospod ilr. Vukašin Životič, ki je bil na to v '.no mesto imenovan pred kratkim na mesto g. Kojiča, je našel v tržaškem italijanskem časojiisju zelo topel sprejem. »Piccolo« jiosveča v svoji večerni številki od 4. t. m. našemu generalnemu konzulu članek, v katerem zlasti hvali njegovo obširno knjigo »Današnja Jugoslavija« (La Jugoslnvia di oggi), v kateri g. dr. Zivotič obravnava (udi go-sjiodnrske in politične odnošaje med Srbijo oziroma Jugoslavijo in Italijo ter se zavzema za čim večje prijateljstvo med obema državama. Kcgulirati mislijo mesto Pulj. Načrt sta izdelala slovita rimska inženirja brata Lenzi. V pokritje stroškov za istrski vodovod, ki ga grade že celo večnost, je istrski provineialni di-rektorij določil doprinos, da nekoliko razbremeni občine, ki nimajo sredstev. Gradili bodo vodovod dalje, kakor pravijo, do leta 1938. llude poplave zaradi naraščanja rek imamo po vsem Goriškem. Zlasti so narastle Soča, Buča in Idrijca. Najhujši so bili nalivi v Kobarldščlni. V zadnjem času vode znatno U|iadajo. ASPIRIN- TABLETA noti Bay*r-j«v krti kot garancijo u primtno»t Proti nem bolečinam in prehladu Has p i rin Ofla> I« r«|„tr pod S Bi 670« od I. UL I93S Domača telovadba Hrbtenico imajo nekateri ljudje izredno trdo. Neštetokrat slišimo prijKivedovati ljudi kako jih loti križ, kako se težko pri|iogibajo, kako so so »prevzdignili« itd. itd. Vse premalo smo svoječasno jx>lagali pažnje na hrbtenico pri telesnih vajah, oni |>a, ki se niso bavlli J. njimi, so jo pa popolnoma zanemarjali. Dandanes je z modernimi telesnimi vajami ludi za hrbtenico v dovoljni meri preskrbljeno, saj j'- znano, da športnik s trdo hrbtenico ne bo mogel doseči |x>sebnih uspehov. In zato se liotno bavili danes tudi z nekaterimi vajami za hrbtenico. mšmm Smrtna kosa. Iz Vogre poročajo: »Umrl je mož, ne, ni umrl, le oči časno je zaprl,« tako je zapisano na nagrobnem spomeniku rajnega Pavla Miklavčiča, ki je zaspal v pokoju pred 25 leti. Ob njegovi petindvajsetletnih je s|iet priromala bela žena in iztrgala iz naše srede vrlega kristjana in narodnjaka Toneja Miklavčiča. Dne 10. p. m. je zaspal v Oosjiodu. Kmetija, katero je oskrboval celo še za časa svoje težke bolezni, je izgubila gospodarja, ki je vedel ceniti kmečko delo. Rajni Tone je bil dosleden v izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti, njegov ravni in odkriti značaj ga je priljubil vse sosedom. Bil je zvest tugi svoji domači besedi, v njegovi hiši se nahaja cela knjiž nir.a. Najrajši je prebiral Zgodovino slovenskega naroda'' in Koroškega Slovenca«, katerega naročnik je bil skozi vsa leta. Sovzno jo bilo naše oko, ko smo stali ob odprtem grobu in je zadnjič govoril v slovo rajnemu Toneju g. župnik. Njegov brat župnik ga je ob asistenci g. dekana, domačega in šmlklavškega g. župnika izročil materi zemlji. — Dne 31. decembra 1035 je umrl v Borovljah g. Frane Sodia, največji podjetnik juiškar-ske industrije v Borovljah. Prestal je neko operacijo, ki pa se je obrnila na slabše in tako nenadoma umrl. Rajni je bil več let v občinskem odboru kot zastopnik »Gevverbebunda«, a imel tudi drugače precej vplivu pri oblastih. Pri pogre bu so ga spremljali jioleg pevcev »Alponrosos ludi Narodnega notranjega posojila j" podpisala dozdaj Istra 11,900.000 lir, Od teh 7 milijonov po > Banca dTtalia, ostalih 5 pa po drugih zavodih. Višave okoli Doberdoba in Grmado ao začeli jiogozdovati s mrekami. Kmete vabijo fašistične oblasti, naj se izselijo I v vzhodno Afriko v svrho kolonizacije, Železno poročno prstane namesto zlatih, ki so ' bili darovani domovini, so razdelili v Gorici v so- I boto 11. t. m. v dvorani del Llttorio, ki je sedež fašistične organizacije. Pred razdelitvijo jih je po patriotičnih besedah blagoslovil nadškof Margotti. »Mala Italijanka« (Piccola Italiana), ki sliši na ime Hermina Frfolja iz Komna, je darovatn Italiji svoja zlata uhana, za kar je dobila od fašističnega provincialnega tajnik zahvalno pismo. Kaznjencem v goriških zaporih je za novo leto razdelil obleke in živil ženski fašjo v zvezi s patronatoni za kaznjence. Vsega je zdaj v goriških zaporih 181 ljudi. Spominsko ploščo so odkrili v Medulinu pri Pulju fašistu Antonu Lorencinu, ki je bil kot gozdni stražar ustreljen od divjih lovcev. Rajni je bil hud Italijanaš. Cene (maksimalne) najvažnejših živil v Trstu so sledeče: Kruh (500 gr) Hr 1.30, 1.40, 1.50, 1.80. — Moka 1.05 in 1.55. — Turščica 1.15. — Riž 1.60 in 1.50. — Pasta 2, 2.30, 2.50. — Fižol 2 in 2.30. — Krompir nedoločeno. — Meso 3.70, 4.30, 5.30, 6.50. — Salame 0 m 8. — Polenovka 5. — Jajca nedoločeno. — Slanina 7.50 in 7.10. — Maslo 12.50. — Sir 9 in 7.20. — Sladkor 6.25 in 6. — Paradižna konzerva 3 40. — Kava 24. — Oglje 0.40. — Olje 6.60, 6, 5.70 — Mleko (v trgovini) 1. — Koks 22, 25, 23. — Milo 4, 2.50. Poslovil se je od Trsta general Zingales, jx> veljnik brigade Timavo, ki obsega znana zgodovinska sardinska polka Sassari in Casale, ter je odšel za jx>veljnika najboljše italijanske peholne kadetnice v Modeni oziroma Parmi Semenski krompir tistih vrst, ki so dale v preteklih letih najboljše rezultate, bo razdeljevala po preferenčnih cenah kmetijska šola v ulici Dtica d'Aosta 55 po 110 lir kvintal sorta »Bintye«, jx> 85 lir kvintal sorta »Boehms« in po 65 lir kvintal sorta *Oneida<'. Sankcije imajo za posledico prizadevanje vlade, da se jx>veča domača proizvodnja, na drugi slrani zahtevajo tudi žrlve, ker povzročajo draginjo in brezposelnost Zlasli odpuščajo delavce ladjedelnic radi pomanjkanja materijala; tudi mizarji in tesarji nimajo dela, ker sc ne zidajo nove stavbe; zelo trpe tudi šoferji in meharikii, ker je avtomobilski promet omejen. Zlasti v tržaški luki se padec prometa zelo pozna. Zaslužijo pa zlatarji, ki izdelujejo železne prslane namesto zlatih, ki so bili darovani domovini. Prvotno so nameravali zahtevati za take prstane, ki so vredni komaj par cente-simov, kar pet lir, toda, hvala Bogu, je posegla vmes oblast, da se ta špekulacija ni jx>srečila. Demografični bulletin za meseca november in december 1025 v mestu Trstu izkazuje: porok 310 v novembru, 249 v decembru, torej minus 61; živo | rojenih 301 v novembru, 253 v decembru, torej minus 48; mrtvo rojenih 11 v novembru, 10 v decembru, torej minus 1; umrlih 22Q v novembru, 315 v decembru, torej plus 86. Demografične številke mesta Trsta so sploh čedalje bolj žalostne. Ve'ika tovarna kemičnih izdelkov Solvav pri Tržiču je darovala državi v vojne svrlie 50.000 dolarjev. Kuhinjske recepte za prehrano brez mesa je izdala milanska Unione nahirista Italiana. Reccj> tov je 100 in se dobi pri profesorju Evgenu Pavlinu v Trstu, Via Girducci 12. 227.9^0 kg srebra. 26.300 kg zlata in 15.231 zlatih prstanov ie fašistična organizacija nabrala v mesecu decembru samo na Goriškem. požarni brambovci, strelsko društvo in Heimat-seliutz korjiorativno. V svetovni vojni je jindlo 12.854 mož iz Koroške. Obrtna zapora je podaljšana do 30. junija t. 1. Ha pospeši tujski promet, je avstrijska vlada odredila, da je Jugoslovanom, ki si na meji preskrbijo sedemdnevni vizum za 2 S, dovoljeno potovanje jio vsuj držuvi. Doslej so smeli potovati samo po Koroškem in Štajerskem 1. vaja. Poklekni na obe koleni, z rokama se opri na tla lako daleč naprej, da tvorijo noge in roko z gornjim delom telesa pravi kot. Iz tega položaja pa potem sločitno (vzbočiitio) hrbtenico, glavo mrtvo povesimo, da izgledamo kakor mačka. Nato pa povesimo popolnoma sproščeno hrbtenico, obenem pa dvignemo glavo. Ko spustimo pojiol-noma sprofiono hrbtenico navzdol, moramo obdržali docela napeti roki, delovati mor« samo hrbtenica, ker je to vaja samo za zmehčanje hrbtenice, da postane gibčna, prožna. Nato se povrnemo zopet v prvotno stanje, da sločimo hrbtenico in vaja ae začne od začetka |>o opisanem nftčinu. Vajo |iono-vimo vsaj desetkrat. (Slika 1.) 2. vaja. Iz ležne ojiore jired rokama (t. j. lež-na opo^a, ko smo s trupom obrnjeni tako, da je hrbet spredaj, trebuh zgoraj, z rokami sc opiramo zadaj) dvigi,etno sunkoma desno nogo v predno-ženje (to je navzgor do najskrajnejše točke) nakar jo zopet prinožimo k levi. Isto ponovimo z levo nogo, tako, da napravimo z vsako nogo omenjeni gib po sestkrat. Pri tem opozarjam, da mora trup z nOgo, ki je na tleh ter z glavo tvoriti ravno črto, kar dosežemo s tem, da se močno držimo gor t. j., da stalno potiskamo telo navzgor. (Slika 2.) 3. vaja. Iz ležne ojiore na hrbtu na tleli (7 rokama sc opiramo na tleh tik ob telesu) dvignemo obe nogi ter ju ol) močno upognenem trupu prenesemo jireko glave tako daleč naprej, da se s prsti dotaknemo tal. Nato se povrnemo zopet v prvotni položaj in začn mo celo vaio, ki jo je vsai šestkrat ponoviti, od začetka. — Nogi moramo imeti pri celi vaji stegnjeni. (Slika 3.) Vajo potem tudi tako ponovimo, da se v tre-notku, ko smo |irišli z nogami zopet na tla, dvignemo z gornjim delom telesa ter nadaljujemo gib v močan predklon, da pridemo z glavo do kolen, ki morajo biti |>opolnoma napeta. S sunkom rok naprej, pa pospešimo predklon. Mariborski drobiž Umrl je na Koroški cesti !)(>. vpokojen premikaš držav, železnic Jožef Duh, star ,"i9 let. Naj počiva v miru. Iz stiske si je hotela pomagati. V trgovino Vinka Klemcirčiča je prišla včeraj ne-i poznana žeuska, ki je naročila kar na veliko i razna živila, da je trgovec komaj sproti de-I lal zavoje. Naposled se jc nakopičil kup za-1 vojev v vrednosti 500 Din; ko pa je bilo treba plačati, j« ionska dejala, da se jiiše Potočnik Marija, ua jo njen mož uslužbon v železniških delavnicah ter bo prišel zvečer blago plačat, živila pa je hotela kar odnesti s seboj. Tn ..........* |H(IV (H, ni 1 I lil |'odo zastopali barve naše domovine na težkih mednarodnih borbah, na zasneženih poljanah južne Havarske, v središču nemškega smučarstva, v Garmisch-Partenkirchenu. Četudi smo v Ljubljani in sploh v nižinah brez snega, je vendar vladalo po ljul>-ljanskih ulicah smučarsko razpoloženje. Danes je bil namreč dinarski dan, katerega doprinos naj bi IKiinagal našim fantom, da se bodo lahko udeleževali svetovne zimske olimpijade, ki se prične ti. februarja. Agilni fantje in dekleta so prodajali po ljubljanskih ulicah olimpijske znake in bloke in ljudje so se še dokaj radi odzvali njihovi prošnji, saj so se zavedali, da so s tein podprli našo ekspedicijo za Garinisch. Le škoda, da ni bilo več prodajalcev, ker bi se lahko nabralo še več denarja. Smučarji po radiu s Pokljuke «o pa istočasno spregovorili nekaj besed: naš tehnični vodja g. Ante Gnidovec, naši olimpijci ter njihovi trenerji. Vse njihove govore je prenašala ljubljanska radio postaja med 12.30 in 13. uro. lako je tudi naš radio prispeval k današnjemu olimpijskemu dnevu s tem, da je poslal besedo naših smučarjev ne samo po »sej Sloveniji, marveč tudi po vsej državi ter na ta način zainteresiral zn olimpijado vso našo širšo javnost. Ker mnogi od naših čitateljev niso imeli prilike, da bi sami poslušali to reportažo s Pokljuke, jo v naslednjem objavljamo: Ante Gnidovec: »Ogromna je Pobija ha...44 Točno ob pol ene je utihnila kukavica, skozi zrak pa je zadonel krepki glas Ante Gnidovca, radio-poslušalcem dobro poznanega .laka Smo-dlaka: »Ogromna je ta Pokljuka, ta višinska ravan, ki leži v višini 1200 do 1400 m, s posebno veličastnimi smrekovimi gozdovi.« Nato je g. Oni-dovec lepo opisal lego Pokljuke ter nadaljeval: | -Tu na teh krasnih smučarskih podlagah se vrsi že drugi mesec sistematični trening v teku pod vodstvom strokovnjaka Finca Eine Kuisma, ter | trening v skokih na treh skakalnicah pod vod- , stvdm Norvežana in našega znanca Haagena. Tre- , ning v skokih se vrši na treh skakalnirah, ki do- | puščajo skoke po 25, 40 in 00 m. Todi te treninge skromni norveški smučarski učitelj llaagen. Pred 12 leti, to je bilo leta 1924, smo sli prvič na olimpijado v Chamonix. To je bil prvi začetek: šli smo v neenotnih dresih, z jesenovnni deskami in s svečami, kot edinim pripomočkom za mazanje. Pri zakonu narave pa tudi šport ne dela izjeme. Brez sistematičnega dela, brez truda in napora ni uspeha. Danes, po 12 letih, so priprave za olimpijado popolnoma drugačne. Sistematični letni in jesenski trening pripravljata tekmovalce na veliko konkurenčno borbo z drugimi narodi, tako, kakor se vrši to v naprednih državah. Svoje prinašajo k temu tudi udobnost nastanitve, kopeli, masaža in vse, kar vodi k uspehu. Ne moremo sicer pričakovati v tej velikanski konkurenčni borbi od naših tekmovalcev bogsigavedi kako velikih uspehov. Eno pa je gotovo: Kar se tiče vzgoje našega tekmovalnega naraščaja, smo stopili v krog naprednih narodov. Potrebno je le še velike kvantitete, da bomo iz nje izbrali dobro kvaliteto. Trening na snegu se vrši nemoteno dalje kljub slabim vremenskim razmeram. Najprej smo imeli skoraj dva metra visok sneg, potem moker deževni sneg, nato zopet trd sneg in na ta trdi sneg je padel nov sneg, ki je sedaj res idealen. In v tem lepem snegu se vrši danes čiti. Pač pa vam lahko povem rezultate z zadnje tekme, ki je bila prejšnji teden. Nekateri so tekli 34 km iu so dosegli: Knap 2.08:19, Smolej 2.09:30, Ženiva 2.14:18, Senčar 2.03. Oni, ki so tekli na 19 km, pa so se razvrstili: Šramel 1.27:15, Jakopič Gustl 1.25:30; sledili so nato Pribovšek, Bae-iiler, Istenič in Starman. Seveda je pa treba upoštevali, da se na teh trening-tekmah ne teče vedno s polno brzino. Od začetka se malo pospeši, jiotein malo počasneje in proli koncu zopet malo bolj. Gre za to, da dobijo fantje dobro kondicijo in da si znajo razdeliti sile dolžini proge pri- Eina Kuisma naš olimpijski trener Tretja trening tekma naših olimpijskih tekmovalcev. Take tekme služijo za preizkušnjo naših tekmovalcev v vsem, kar pride v poštev za dobrega tekmovalca.-s: Med tem se je zaslišalo v radiu klicanje posameznih tekmovalcev, ki so prihajali proti cilju. G. Gnidovec pa je nadaljeval: »Že prihajajo na cilj: Smolej, Knap, Rečman, Sramni, Baebler, Klančnik, Žemva, Jakopič in Senčar.« »Koliko je rabil prvi,« se zasliši glas ob mikrofonu. Nazorno, kakor da bi gledali film, nam je nato g. Gnidovec predstavljal oba trenerja in j)o-samezne tekmovalce: »Dovolite, da vam predstavim našega priljubljenega trenerja Eina Kuismo. On ni samo odličen strokovnjak, marveč tudi idealen športnik in tovariš. Star je šele 27 let, po poklicu športni učitelj ter je absolviral finsko visoko šolo za telesno kultu ro. Nato je g. Gnidovec pozval k mikrofonu Finca, ki jc v slovenskem jeziku še precej dobro iz.pregovoril: »Upam, da se bodo naši fantje dobro odrezali na omipijadi.« Slišalo se je posebno pri besedi »odrezali«, iz katere jc napravil »otresaii«, kar je s slovenščino seveda lli Gunnar Hagen olimpijski trener za skoke V nemščini je nato spregovoril Gunnar Haagen. »V Jugosla-"J|r J®?4'* v i j i sem od 18. do- mMI -J^^H cemhra 1935. Z vsem, fflmf Jfl|HH| kar sem tukaj videl ■M V^HHI in srečal, sem zelo K> . ^ zadovoljen. Prav po- Bet -^»i^NMlMai sobno pu sem za- s -<* dovoljen ISm. tekmovalci. Dasi so •af ^ r" * mladi, zelo mnogo jmKL obetajo.« Ko jc začel gHHL A JBbH nato govoriti v svo-w9tt JE flHH jem jeziku, se nam jc odkrhal svinčnik, ki je stopil v akcijo zopet, ko je g. Gnidovec dejul: »Naša reportaža bi ne bila |>(>i>olna. če vam ne predstavimo vseh olimpijskih kandidatov. Poznate jili večinoma le bolj po initnu zato vam jeh bom predstavil tudi plastično. Vsak od njih pa bo povedal tudi nekaj besed.« Jeseničan Smolej Hvala zvezi. »Brez dvoma je - tako sino slišali naprej — eden od naših najuspešnejših tekmovalcev Jeseničan Smolej. Stai je 27 let ter je delavec v K1D. No, kako ste zadovoljni s treningom, gospod Smolej?« »Hvala: velika je bila skrb zveze da nam je pripravila ta trening. Kljub ogromni konkurenci, ki bo na olimpijadi, sem prepričan, da Ivomo izpolnili nade, ki jih stavijo na nas.« Govori nato Smolej zelo pohvalno o Kuismi. »Vse to pa ne bo v korist samo nam, marveč vsemu narodu, ki ga bomo zastopali.« Bogo Sramel Napredek v smuških skokih. G. Gnidovec je nato predstavil našega znanega skakalca in večletnega prvaka Bogo Š r a ni I a, ki je nato govoril o napredovanju smuških skokov pri nas. >Da se je začelo pri nas s skakanjem, se imamo zahvaliti inž llansenu, ki je prišel k nam vzgajat skakalce. Malo nas je bilo tedaj, tudi danes se ne moremo pohvaliti z velikim številom. Zato so pa ti zelo na|>rcdovali. Mladino je treba pritegniti. Po zimski olimpijadi naj bo to na.ša prva naloga.« Pozdrav Minci. In zopet se je zaslišal Gni-dovčev bas: »Dalje vam predstavljam večkratnega prvaka Jakopiča Albina, delavca v tovarni na Jesenicah, doma iz Mojstrane,« pa se že oglasi Jakopič sam: »Da. da boter Gnidovec, iz Mojstrane, kjer so naši najboljši smučarji doma! Pozdravljam vse Mojstrančane, posebno pa Minco.« Leo Knap Pogorenčen Vipavec. »Vedno se na smeh drži, rojen je Vipavec, pa se je že čisto pogorenčil, star pa bo prvega maja 25 let — to je Leo K n a p. No Knap, kako ste se pripravili za trening.« — »No, jaz sem se čisto dobro pripravil. Navadno jeseni vedno holcarim. Sem namreč še vedno med holcarenjem. Zato pa pozdrav vsem borovcem.« Tone Dečman Tekmujemo v vseh disciplinah. >1 one Dežni a n je še mlad, šele 22 zim ima za seboj, dru- fače pa je jurist, pred mikrofonom je že doma, ar bomo kmalu slišali.« »Na letošn jih zimskih olimpijskih igrah bodo Jugoslovani tekmovali v vseli panogah s polnim moštvom. Treba je bilo ogromnega dela. da so se izvršile vse priprave in izbrala potrebno sredstva. Zato se v imenu vseh tekmovalcev zahvaljujem Jugosl. zimskosportni zvezi Jugosl. olimpijskemu (xlboru in vsej javnosti, ki nas je razumela in podprla.« Fraac Palme ln radio je zopet nadaljeval: »Naš uspe« ni tekmovalec v skokih P a I ti. e Franc vas pozdravlja.« Skakalni trening. Palme je dejal: »Nekaj besed o skakalnem treningu. Pričel je s sistematičnim treningom skokov llaagen. Najprej smo se učili na mali skakalnici, da smo se navadili odskoka in doskoka Potem na srednji, danes pa skačemo že na 60-metrski skakalnici. Upam. da bomo s treningom na tej skakalnici pridobili predvsem sigurnost.« Baebler Dvojni istočasni skok v Garmisch-Parten-kirehnu me, smučke pa sem si inaz.al z milom Šlo je sicer samo do 15 in, pripravil pa sem sc le.« Lado Senčar Največji, nnjtežji od vseh je Senčar. Meri 185 cm in tehta nad 8« kg, za seboj pa ima 26 let. Govori pa takole:» Zelo me veseli, da smem t ml i jaz povedati eno v mikrofon. Du, dragi poslušalci tu pri nas je treba trenirati, da bo uspeh čim boljši — Pozdravi beli Ljubljani.« (Ce 1» Senčar vedel, kako je ravno danes meglena, bi najbrže drugače govoril.) Gusfl Jakopič Najmanjši je J.akopič Gustl. »Ali Vns pri treningu kaj ovira da imate tako kratke noge,« ga vpraša g Gnidovec. Pu se odreže: »To pa ni lepo od vas da tako govorite, da bodo sedaj vsi ljudje vedeli, da imam kratke noge. Toda, boter, jaz nadomestil jem kratke noge z močnimi rokami, ker druguče drugim ni 1110 goče konkurirati.« Žemva Zmartran, pa vendarle razpoložen. Tako pravi Žemva: »Čeprav sem včasih strašno zmartran, pa se imamo vseeno fajn. Včasih ga res pošteno pokronamo Rad jim tako včasih pripovedujem smešnice. Posebno tisto najbolj znano, kako so vrata dol padla. ?aj bi jo povedal, pa je predolga. Najbolj smo ga »okronali na tri kralje, ko smo se namazali.« l'a že se začuje, da je nekdo drugi star 25 let. da skrbi za obutev tekmovalcev — to more biti sumo Klančnik. Klančnik In res se že oglasi: »Do sedaj sem tekmoval samo doma, učil sem se pri Janši. Prej sein sicer tudi že treniral vendar je letos pri meni prvi sistematični trening. Po tem treningu jia tudi takoj začutim, kako scin sc zboljšal.« /stenic Skupni treningi so nekaj vredni, tako priKt Istenič. »Sedaj šele vidim du je skupen in sistematičen trening vse kuj drugega, kakor če se človek sam podi po hribih in dolinah.« Pa se oglasi zopet g. Gnidovec- »Predstaviti vam moram še enega. Ni tekmovalec, pa vendar je zelo važna oseba ,ker skrbi za administrativne posle naše olimpijske vrste. To je Milan Osterman.« G Osterman potem pove: Milan Osterman »Zahvaljujem se zvezi za zaupanje, da ml je poverila administrativno voostvo olimpijske vrste.« Nato g. Osterman točno popiše dnevni red tekmovalcev, ki je v glavnem sledeči: Ob 7. vstajanje, nato masaža in umivanje. Ob 8. zajtrk, mazanje sinuč-i. Ob 9. trening, vsak teče cca 15 do 40 km. potem masaža. Ob pol enih obed. Popoldne skakalci na skakalniro dolgo-progaši pa na tehniko. Nato zopet gimnastika, ob 19. večeija, ob 22. pa vlada v spalnicah že popoln m i r, ugasnejo vse lučke in na lepi Po-Kljuki zavlada nočna tišina — seveda velja to »e za tekmovalce. Med tem se začuje petje »Oj zdaaaj gre-mooo...« in g. Gnidovec že zaključuje j>re-našanje s Pokljuke. Kakor da smo bili najmanj dva dni na Pokljuki, toliko smo slišali v pol uri skozi radio. Smučarski doni na Pokljuki, kjer se vadijo naši olimpijci in odkoder je bil današnji raiiio-prenos. Stane Bervar Dobra volja — zlata vredna. Bervar je star 30 let. Njegova odlika je v tem, da skrbi pri treningu zn dobro voljo tekmovalcev. On jc odini olimpijski tekmovalec, ki je bil na olimpijadi že leta 1928. v St. Moritz.u. — Tako nekako je pripovedoval g. Gnidovec, Bervar sam pa je pripomnil: »Z veseljem sem se odzval vabilu zveze na trening. Upam, da bomo kos mladim gorenjskim tičem in Ljubljančanom « No vsak Slamnata skakalnica. Novšak je dejal: »Je avgusta sem si pripravil skakalnico iz sla- Smučarske tekme priredi SPD v Ljubljani v koči na Veliki Planini in v Domu na Krvavcu. Od 11. januarja dalje bo stalno vodil stnuške tečaje v Domu na Krvavcu smuški učitelj JZSZ g. Zupan Ervin. Prijave sprejema SPD v Ljubljani ali pa direktno oskrbnica Doma na Krvavcu ga. Gabron Berta, Cerklje pri Kranju. Smuški tereni v okolici Doma na Krvavcu so znani kot prvovrstni. Za začetnike so najlepši smuški tereni na Veliki planini. Od 15. t. m. dalje bodo v koči na Veliki Planini stalni smuški tečaji pod vodstvom smuškega učitelja JZSZ g. Križmana. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Nato predstavi g. Gnidovec Baeblerja. ki govori predvsem o pripravah. »Upam, da bodo jiriprave zadostovale. Saj so fantje trenirali že jeseni, vsaj poskusno in s palicami v rokah, čeprav so se ljudje smejali. Sedaj pa nam ubijajo trenerji še zadnje stvari v glavo, tako da bomo res založeni z vsem potrebnim znanjem in tudi močjo.« Palme na planiški skakalnici Izdaja koosorcii »Ponedeljskega Slovenca«, ZastoDnik Miha Krek. Urejuje Ciril Kočevart IMm Jugoslovanska tiskarna. Zaatopaikt K. Cmč,