ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek, soboto in nedeljo bo pretežno sončno. Temperature podnevi do 6, ponoči malo pod 0 stopinj C.
59 let
številka 51
četrtek, 27. decembra 2012
S pesmijo in plesom že najmlajši plesalci Kolede ohranjajo slovensko ljudsko izročilo.
Naj Vam leto 2013 prinese predvsem obilo sreče!
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Naj skozi leto veter veje!
Boris Zakošek
Nekako je leto tisto, ko radi vlečemo črte, rišemo nove poti in snujemo nova upanja. Staremu, slabemu zapiramo vrata, novemu dobremu odstiramo srce. In čeprav življenje ni takšno in čeprav to vemo, se vendar napajamo iz tega potočka. Ob praznično pogrnjeni in bogato obloženi mizi smo te dni predvsem vzneseni od medsebojne ljubezni, razumevajoči, celo strpni. Polni obljub in zaobljub. Da bi vsaj del tega s sabo nesli tudi v novo leto.
In kaj napisati o njem, ki že prihaja? Kaj napisati o letu, ki v srcih
buri dvom? Kaj napisati o njem, ki nosi le malo upanja, saj mu vsi že vnaprej napovedujejo, da bo naporno, spet polno različnih odrekanj, nižanja delavskih pravic in človeške samopodobe? Kaj napisati o letu, ki napoveduje nadaljnja odpuščanja, daljšo delovno dobo, slabše zdravstvo, slabšo vzgojo, okrnjeno socialo, več neenakih možnosti za nas in našo mladino? Kaj napisati o letu, ki bo zahtevalo več dela, še boljše rezultate, v katerem verjetno ne bo nič manj krivic? Kaj napisati o letu, ki bo menda eno najtoplejših kar jih beležimo na planetu?
Morda le to, da vendarle pogumno zakorakajmo vanj, da si zbistrimo ideje in misli in strnimo vrste ter skupaj ustvarjajmo sebi in zanamcem kar najbolj prijazen vsakdan. Ustvarjajmo za vse razumno blaginjo, bolj dostojno za tiste iz dela, ustvarjajmo varno in zadovoljno življenje, prijazno in zdravo okolje. Ustvarjajmo sožitje in negujmo strpnost, umno tekmovalnost in pravičnost ter izločimo pohlep in napuh.
Rojevajo se in umirajo ideje, spreminja se tehnologija, družba in svet. In prav je, da so vrata v hišo vedno odprta, da veter skoznjo veje in nosi nove misli o položaju nas vseh. Naj odpihne sivino iz omar in naj odpihne kar je povozil čas. Le tako bomo zmogli stopiti v jutrišnji dan v novi, času primerni obleki. Prijazno, zdravo, srčno leto vam želimo. Naj ga polnijo številne drobne radosti. In naj tudi mi sežemo do vas.
9770350556014
»"HAS
27. decembra 2012

lokalne novice
V Šoštanju seja danes
Nismo teoretiki, ampak praktiki
Šoštanj - Danes (četrtek, 27. decembra) opoldne se bodo svetnice in svetniki občinskega sveta v Šoštanju zbrali na zadnji seji v letošnjem letu. Župan Darko Menih je na dnevni red uvrstil enajst točk, osrednja pa bo obravnava predloga odloka o proračunu občine Šoštanj za naslednje leto.
mkp
Lions klub pomaga
Člani Lions kluba Celje Keleia so se odločili, da pomagajo dvema družinama, ki so ju prizadele zadnje poplave. 1000 evrov so namenili družini Suzane Zupanc iz Ločice ob Savinji, 500 evrov pa družini Ivana Matka iz Florjana pri Šoštanju.
Luč miru tudi na Premogovniku
Luč miru iz Betlehema so prinesli skavti v predbožičnih dneh v mnoga delovna okolja in domove. Na Premogovniku Velenje jih je pozdravila članica uprave, delavska direktorica Sonja Kugonič s sodelavci.
Tudi letos so dobrodelno akcijo poimenovali Z roko v roki, zbrana sredstva pa bodo namenili odpravljanju posledic novembrskih poplav.
Regijske sprejeme luči miru iz Betlehema pripravlja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je tudi nosilec akcije v Sloveniji. Sicer v akciji sodelujejo še Zveza tabornikov Slovenije, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov ter člani Slovenske zamejske skavtske organizacije.
Skavte je pozdravila članica uprave Premogovnika
Sonja Kugonič.

MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča, da bo v
Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 28. decembra 2012, objavljen Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki
jih bo v letu 2013 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 28. decembra 2012 do 28. januarja 2013.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (priložnosti/razpisi).
Vabljeni k sodelovanju!
Popravek in opravičilo
Krajani vaške skupnosti Paška vas odločeni, da bodo ukrep za zaščito vasi pred poplavami vzeli v svoje roke - Župan: krajani imajo po svoje prav - So upravljalci Škalskega in Šoštanjskega jezera ravnali po navodilu?
Tatjana Podgoršek
Paška vas, 14. decembra - Letošnje novembrske poplave so v občini Šmartno ob Paki najbolj prizadele krajane Paške vasi, zato ne preseneča, da so na zboru krajanov minuli petek osrednjo pozornost namenili prav tej temi.
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je udeležence zbora v uvodu seznanil z aktualnimi nalogami v lokalni skupnosti. V nadaljevanju pa se je dotaknil posledic novembrskih poplav in med drugim povedal, da so te po ocenah Agencije RS za okolje (Arso) povzročile samo na vodotokih v lokalni skupnosti za 1,4 milijona evrov škode. »Prav tako smo v minulih dneh na izpostavi agencije v Celju predstavili težave v zvezi s celovito ureditvijo poplavne varnosti za območja Paška vas, Šmartno ob Paki in Rečico ob Paki, vendar so nas na hitro odpravili. Izvedeli smo le, da so vlaganja v porečje reke Pake v pristojnosti vodnega sklada pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da bi morali za nadaljevanje izgradnje nasipa, za kar se zavzemate krajani Paške vasi, najprej izdelati študijo poplavne ogroženosti, nato načrte, pridobiti potrebna soglasja, dokumentacijo in šele temu lahko sledi akcija. Sicer pa naj bi zaščito vasi pred razlitjem reke Pake uvrstili v sanacijski program, k temu pa so takoj dodali, da denarja ni,« je še dejal Kopušar.
Če nas bodo zaradi črne gradnje zaprli, pa ...
V razpravi so krajani pohvalili delo občinske uprave, gasilskih društev Paška vas in Šmartno ob Paki, članov tamkajšnjega štaba civilne zaščite, predstavnikov RK in Karitas ob novembrskih poplavah, ker so se odzvali takoj in zelo dobro. So se pa pridružili pozivu predsednika vaške skupnosti Paška vas Jožetu Slemenšku, da bodo glede na povedano, na odnos odgovornih v državi do urejanja struge in nabrežin reke Pake, izkušenj iz preteklih let očitno morali zadevo vzeti v svoje roke. »Nadaljevanje izgradnje nasipa je
Z zbora krajanov, na katerem so odločeni, da bodo protipoplavno zaščito vasi vzeli v »svoje roke«
pravi ukrep, njegova izvedba ne bo zahtevala velikih stroškov, tudi poseg v prostor ne bo prevelik. Mi nismo teoretiki, ampak praktiki, kajti naravne nesreče se ne ozirajo na predpise. Če bomo čakali na Arso, potem se zagotovo naslednjih 10 let ne bo nič zgodilo,« je menil Slemenšek. Kra-
Po ocenah Agencije RS za okolje so novembrske poplave na vodotokih v občini Šmartno ob Paki povzročile za 1,4 milijona evrov škode
jan Rudi Ježovnik pa: »Če nas bodo zaradi črne gradnje zaprli, tudi prav. Vso odgovornost zanjo bomo prevzeli nase, občinsko upravo pa bomo pri tem prosili za razumevanje.« V razpravi tudi ni manjkalo ugibanj, ali so upravljalci Šoštanj-
Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, o namerah krajanov Paške vasi za ureditev protipo-plavne zaščite vasi:
»Razumem krajane, jih podpiram v njihovih tovrstnih prizadevanjih. Pomagal jim bo po svojih močeh. Uradni postopki so dolgotrajni, potrebno je zadostiti njihovim zahtevam. Če bodo krajani vzeli zadevo v svoje roke, bo to njihova odgovornost, vendar menim, da imajo po svoje prav.«
skega in Škalskega jezera 5. novembra ravnali po navodilu, ki določa, kdaj smejo ob obilnem deževju dvigniti zapornice in kdaj ne. Občinski upravi so naložili, da pridobi pisni odgovor na to vprašanje.
Na zboru krajanov so izpostavili še ureditev vaškega jedra, športnega igrišča in prehoda za pešce ter izgradnjo povezovalnega voda vodovoda in kanalizacije, ki naj bi bila urejena v naslednjih 8 letih.
V prejšnji številki Našega časa, 20. decembra, je na strani 13 pri prispevku z otvoritve razstave Draga Šumnika Luke na Velenjskem gradu nehote nastala napaka pri zapisu umetnikovega priimka. Napako popravljam in se opravičujem.
■ mkp
Ni bilo konca sveta, ni konca težav
Konec agonije s Tešem? - Trasa na novem začetku - Kdaj konec revščine? - Kmetje pomagajo
Tako! Konca sveta torej ni bilo. Vsaj takega ne, kot so nekateri pričakovali. Spet seje pokazalo, da nekateri napovedi in besed ne razumejo vedno najbolje. Konec ne pomeni vedno popolnega konca, pomeni lahko tudi novo pot, spreobrnjenje. Ce gledamo stvar s te strani, bi lahko rekli, da se podobno kot marsikje po svetu tudi pri nas rojeva nov svet. Seveda ne gre za hipen prelom, a vse več je spoznanj, da po starem ne gre več.
Ob tem, ko konca sveta res ni bilo, naj bi bilo končno konec agonije o gradnji nadomestnega bloka 6 šoštanjske termoelektrarne. Državni zbor je končno potrdil poroštvo za črpanje kredita. A pojavile so se nove teze; da premogovnik lignita za to novo elektrarno ne bo mogel dobavljati po ceni, za katero se je zavezal. Po 2,25 evra za gigajuol. Če te cene ne bo, potem bo ogrožena ekonomičnost poslovanja bloka in termoelektrarne. Zdaj so seveda na potezi knapi, predvsem seveda vodstvo, da bodo držali besedo.
Morda pa se končno bliža konec izbire trase hitre ceste med avstrijsko mejo in avtocesto, in to na našem odseku med Velenjem in avtocesto. Z novim letom bodo razgrnili študije variant, konec meseca bodo še javne razprave. Že iz krajev, kjer bodo potekale, je videti, da se trasa premika proti Spodnji Savinjski dolini. Pravijo, da naj bi potekala nekako sredi dveh »skrajnosti«. Med za Braslovčane nesprejemljivo traso Velenje-Šen-trupert ter med zamislijo nekaterih, da bi bila najboljša obnova sedanje trase Velenje-Arja vas. Bo ta, ki bo nedvomno potekala tudi po kmetijskih zemljiščih, sprejemljiva?
In ko že govorim o »koncih« - mar ne bi bilo lepo, če bi bilo pri nas konec revščine. Ta pri nas kaže vse bolj neprijazen obraz in se vse bolj širi med ljudi. Ker je očitno država premalo sposobna, da bi sama reševala ta vprašanja, morajo na pomoč priskočiti razna društva in posamezniki. Dobrodelnost je predvsem v sedanjem prazničnem času pokazala pravi obraz. Slovenci radi pomagamo, a kaj ko so vrste takih, ki še lahko pomagajo, vse bolj redke. Taki, ki so si v preteklosti napolnili malhe, pa so do ubogih brezbrižni. Velenjski župan sicer pravi, da je rešitev, da bo manj ljudi, ki potrebujejo pomoč, odpiranje novih delovnih mest. A se to marsikje kljub prizadevanjem ne premakne naprej - ali so koraki redki ali prekratki.
Zavodi za zaposlovanje so še vedno polni delavcev, ki so izgubili delovna mesta, val stečajev se namreč tudi letos še ni umiril. Tudi na našem širšem območju ne. Čeprav nekateri menijo, da tu že nekaj časa gradbincev ni več, sta letos »stekli« še dve tovrstni družbi. Na udaru so tudi podjetja lesne stroke, za katera zadnji čas po državi veliko govorimo, da potrebujejo preporod. Pa je ta (pre)porod očitno težak in les še vedno v obliki hlodovine zapušča državo, naši »mizarji« pa deske uvažajo. Morda prav razžagane iz naše hlodovine.
S solidarno akcijo so se prejšnji teden izkazali tudi šentjurski kmetje. Kolegom v Spodnji Duplek, ki so jih letos prizadele katastrofalne poplave, so odpeljali precej krme in žita ter še nekatere druge stvari, kijih potrebujejo. Potrebo po solidarnosti so slovenski kmetje poudarjali tudi na letošnjem shodu kmetov na Slomu v šentjurski občini. Malo višje, v Rogaški Slatini, pa se letos še ne bodo povsem zavrteli na novem, že kar sedmem krožišču, kolikor jih bo kmalu imel ta kraj. Malo so jim pona-gajala dovoljenja, saj gradijo v stiku dveh državnih cest in je promet med gradnjo treba ustrezno urediti, malo pa še zgodaj zapadli sneg in mraz, kije v letošnji zimi celo že bil.
■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in »odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

SREČNO 2013
»Prihodnost je v sodelovanju«
... je ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril slavnostni govornik Fidel Krupic - Za primer dobre prakse je izpostavil mesto Velenje, v katerem opozicija in koalicija nista več vsaka na svojem bregu
Velenje, 20. decembra - »Pomembna je predvsem enotnost. Ko smo se leta 1990 odločali za samostojnost naše države, smo morali biti kot narod zelo enotni. Danes opažamo, da smo kot narod razcepljeni, določene odločitve pa se sprejemajo enostransko. Če kdaj, je sedaj pravi čas, da Slovenci po-
novno stopimo skupaj in pokažemo enotnost, ki smo jo pokazali pred 22 leti. Vemo, da zmoremo, sprašujem pa se, kje so pravi razlogi, da danes ni tako,« je ob letošnjem dnevu samostojnosti in enotnosti razmišljal slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob prazniku, načelnik Upravne enote Velenje Fi-
del Krupič. Ob tem je poudaril, da je Velenje svetel zgled sodelovanja med različno mislečimi, za kar se je zahvalil županu Bojanu Kontiču, ki »zna tudi prisluhniti in ne le poslušati«. Dokaz je tudi soglasno sprejet občinski proračun in dobro sodelovanje pri odločitvah, pomembnih za vse mesto, je poudaril.
Krupič je za govorniškim odrom pred napol polno dvorano doma kulture poudaril še: »Priča smo prelomnim trenutkom, ko se zdi, da po zgolj 20 letih Slovenci ne zmoremo koraka naprej, da stopicamo na mestu oziroma celo nazadujemo. Ko se pogovarjamo iz pozicije dveh bregov, iz pozicije razdora in
Črpanje kredita se lahko začne
Parlament je končno dal zeleno luč za 440 milijonov evrov kredita
Mira Zakošek
Ljubljana, 21. decembra - Država je izpolnila vse obveznosti, da bo Termoelektrarna Šoštanj lahko začela črpati kredit Evropske investicijske banke v višini 440 milijonov evrov, ki ji je bil odobren 22. aprila
letos. DZ je namreč na izredni seji s 53 glasovi za in dvema proti potrdil zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko.
Ob tem so postavili Termoelektrarni Šoštanj zahtevne pogoje. Med drugim cena projekta ne sme
preseči milijardo 300 milijonov evrov, določena je cena premoga, skrajni rok za dokončanje ter maksimalne emisije. Če to ne bo izpolnjeno, so sankcije denarna kazen ter odstop vodstva TEŠ in vodstva projekta.
V Termoelektrarni Šoštanj so se
Številni uspešni mednarodni projekti
Osnovnošolci se lahko pohvalijo s številnimi učnimi, športnimi, kulturnimi in drugimi priznanji ter mnogimi aktivnostmi
Svetniki so se na zadnji seji seznanili tudi z delom osnovnih šol v Mestni občini Velenje. Sedem se jih ukvarja s primarnim izobraževanjem (osnovne šole: Antona Aškerca, Gorica, Gustava Šiliha, Livada, Mihe Pintarja Toleda, Šalek), imamo pa tudi Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.
V prejšnjem šolskem letu so imeli skupaj 2.634 otrok, med njimi tudi 60 takšnih, ki nimajo slovenskega državljanstva. 564 so imeli voza-čev, za katere je Mestna občina Velenje za prevoze namenila 610 tisoč evrov. Na vseh šolah je bilo skupaj zaposlenih 278 pedagoških in 92 ostalih delavcev.
Občina je v letošnjem letu name-
nila za redno investicijsko vzdrževanje vseh šol 420 tisoč evrov, za manjša vlaganja pa poskrbijo šole same s sredstvi, ki jih ustvarijo s tržnimi dejavnostmi (prodaja kosil, najemi prostorov).
Prav vse šole so bile v lanskem letu uspešne, pohvalijo se lahko s številnimi priznanji in uspešnimi akcijami s katerimi sodelujejo tudi
v državnih in mednarodnih projektih. Kar povsod poudarjajo zdravje, ekologijo, kulturo in posebno skrb namenjajo delu z nadarjenimi učenci. Na Gorici sodelujejo v mednarodnem projektu s šolama iz Sarajeva in Celovca ... Na osnovni šoli Šalek so med drugim izvajali projekt Shema šolskega sadja in zelenjave in številne mednarodne projekte. Na
Slavnostni govornik Fidel Krupič:»Ne smemo se izneveriti našim prednikom in ne našim potomcem.«
to, da nas kdorkoli razdvaja in deli.«
Obiskovalci slovesnosti, med katerimi so bili tudi borci, policisti in veterani vojne za Slovenijo s svojimi prapori, so v nadaljevanju večera uživali v kulturnem programu, ki so ga z ljudsko pesmijo oblikovali odlični pevci Rudarskega okteta in simpatični najmlajši plesalci Šaleškega folklornega društva Koleda, stari le od 3 do 6 let. Mnogi pa so se zadržali tudi na druženju v preddverju kulturnega doma.
■ bš
Domoljubno obarvan kulturni program je pričaral lep in slavnosten večer, ki so ga s prapori počastili tudi borci in veterani
vojne za Slovenijo.
seveda oddahnili, saj dela na bloku zaradi neporavnanih plačil, že vse od novembra ne potekajo po planu in nastaja zato tudi velika škoda. Na ratifikacijo so namreč dolgo čakali. Zakon je skupina poslancev s prvo podpisanim Srečkom Mehom v parlamentarno proceduro vložila fe-bruaija, julija je bil sprejet, novembra sta odgovorni ministrstvi pripravili besedilo in 21. decembra ga je potrdil tudi parlament. V TEŠ računajo, da bodo kredit lahko začeli črpati konec januarja prihodnje leto.
nemira, imamo na mizi grožnjo po bruseljski upravi. Ko nam po samo dveh desetletjih grozi izguba suverenosti, smo se začeli spraševati, ali sploh potrebujemo državo. Začeli smo nehote celo žalovati za prejšnjim sistemom. Zavedati se moramo, da s svojimi dvomi zaničujemo tisočletni trud naših prednikov, ki so umirali z idejo po lastnem jeziku, kulturni indentiteti, lastni državi. Ne smemo biti pesimistični, ampak se moramo zazreti vase in vsak pri sebi najti tisto iskrico, ki je vodila tudi naše prednike v hotenjih po lastni državi. Smo gospodarji na svojem, zato ne smemo pristati na
»Želim strpnosti, dialoga, medsebojnega razumevanja ...«
Župan Mestne občine Velenje | Bojan Kontič: »Leto, ki je bilo I zahtevno in težko, smo uspe- I šno zaključili - s proračunskim presežkom. Omogočili smo normalno delovanje vsem javnim zavodom, bili del uspešne prestolnice kulture, kupili smo stanovanja ...
Želim si, da bi bilo življenje v prihajajočem letu stkano predvsem iz lepih trenutkov, da bi ob koncu leta 2013, ko bomo delali inventuro, ugotovili, da smo preskočili ovire, ki so nam in nam še bodo nastavljene na naši poti. Prepričan sem, da zmoremo razmisliti, da si zmoremo določiti cilje in jih tudi uresničiti.
Vsem občanom želim, da ste v prihodnjem letu zdravi in da se vam izpolnijo želje, ki jih skrivate v sebi. Želim vam, da bi preživeli mirno in uspešno leto, da bi vas sreča spremljala na vsakem koraku.
Vse vas vabim k sodelovanju, razumevanju, strpnosti, dialogu, dobrim medsosedskim odnosom in na koncu SREČNO 2013.«
Ravnatelji izobraževalnih institucij na seji sveta Mestne občine Velenje
Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje pa med drugim v sodelovanju z Mestno občino Velenje organizirajo letovanje za učence posebnega programa in šolo v naravi za učence nižjega izobrazbenega standarda.
■
Terezija Jaklič, SDS: »V tem okolju smo znani kot likovni ustvarjalci, zelo uspešni so že naši otroci, ki ustvarjajo na različnih področjih, v Mali Napotnikovi koloniji in še marsikje. Predlagam, da jim najdemo prostor in naredimo otroško galerijo.«
Mag. Jurij Terglav, SDS: »Občani so pripravljeni tudi sami veliko postoriti za boljšo prometno varnost. Omogočimo jim, da sami financirajo ogledala, če so to pripravljeni.«
Mag. Alenka Gortan, SDS: »V imenu štiridesetih študentov se zahvaljujem, da jim je občina podelila štipendije. Res je to odlična gesta.«
Srečko Meh, SD: »Lahko smo veseli in zadovoljni, da v svetu Mestne občine Velenje odločamo soglasno, in to v času, ko je v Sloveniji politika razdvojena in se dogajajo protesti.«
■
SREČNO 2013
»"HAS
27. decembra 2012
Da bodo javne zgradbe manj potratne
V Velenju upajo, da bodo z evropskimi sredstvi energetsko obnovili tri javne objekte -Projekti obnove izdelani za zdravstveni dom, Galerijo Velenje ter dom borcev
Bojana Špegel
Velenje, 17. decembra - V naslednjih dneh na Mestni občini (MO) Velenje pričakujejo rezultate razpisa za energetsko obnovo javnih zgradb. Da jih še ni, je vzrok predvsem v velikem zanimanju slovenskih občin za nepovratna sredstva EU, ki jih deli Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS, z njimi pa želijo obnoviti najbolj energetsko potratne javne zgradbe v lasti občin.
Razpis je bil pričakovan, zato so se nanj še pred objavo pripravili tudi na velenjski občini. Projektna skupina, ki deluje pod okriljem Urada za razvoj in investicije, je pripravila prijavo za tri občinske javne zgradbe. Vodja skupine Karla Sitar nam je povedala: »Z razpisom bodo med slovenske občine razdelili 52 milijonov nepovratnih sredstev. Prijavili smo tri objekte, saj bi radi energetsko obnovili velenjski zdravstveni dom, ki smo ga prepoznali kot zelo energetsko potratnega, Galerijo Velenje in Dom borcev na Kopališki cesti. Gre za energetsko sanacijo toplotnega ovoja zgradb, menjave oken, vrat, v določenih objektih pa tudi reorganizacijo ogrevalnih sistemov. Celotna vrednost obnove vseh treh objektov je 1,6 milijona evrov. Pričakujemo sofinanciranje v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov.« Ministrstvo naj bi namreč plačalo vse stroške, razen
davka in nepredvidenih stroškov pri obnovi, kar bo strošek občin.
Odziv na razpis je bil res velik. »Prijavljenih je bilo 186 projektov v skupni vrednosti 107 milijona evrov, kar je pol več, kot je razpisanih sredstev. Zato si želimo, da bi uspeli vsaj s projektom energetske obnove zdravstvenega doma,« še doda Sitarjeva. Rok oddaje vlog za pridobitev nepovratnih sredstev je bil 9. november 2012. Rezultati naj bi bili znani konec novembra. Zaradi velikega števila vlog še niso bili, pričakujejo pa jih vsaj do konca leta 2012. Če bodo v Velenju uspe-
šni, bodo obnove stekle kmalu, saj so vsi projekti pripravljeni.
Prijavili tudi obnovo »bloka«
V projektni skupini sledijo vsem razpisom, zato niso zamudili razpisa Petrola, d. d., za nepovratne finančne spodbude za energetsko obnovo stavb v javnem in storitvenem sektorju. Če bodo uspešni, bodo energetsko obnovili stanovanjski blok na Simona Blatnika 1/a. Gre za najstarejši blok v sklopu treh v nekdanjih Vegradovih samskih domov, ki jih je občina »spremenila«
Daljinsko ogrevanje Velenju »jemlje« točke
Velenjska občina ima velikokrat ob prijavah na razpise za nepovratna sredstva težave, ker je preveč razvita. To se bo verjetno zgodilo tudi pri razpisu Ministrstva za infrastrukturo za obnovo javnih stavb v lasti občine, ki je bil po besedah Karle Sitar za velenjsko občino diskriminatoren. »Energetska obnova zdravstvenega doma je skupaj z davkom ocenjena na milijon evrov, saj je objekt zelo velik. Če bomo na razpisu uspešni, računamo, da bomo dobili 380 tisoč evrov nepovratnih sredstev, MO Velenje pa bi iz lastnih sredstev prispevala 210 tisoč evrov. Izračunali smo, da ima ta objekt največ točk od prijavljenih treh, je pa dejstvo, da imajo na tem razpisu več možnosti manj razvite občine. Kriteriji za točkovanje so trije, zadnji je, da investitor zagotavlja obnovljive vire energije, kar je ob našem sistemu daljinskega ogrevanja diskriminatorno, saj ni smiselno, da bi ob obstoječem gradili nove ogrevalne sisteme,« je razložila Karla Sitar.
bo sicer zagotavljal manj sredstev, namenjen pa bo prav tako javnemu sektorju.
Če bo MO Velenje na razpisu uspešna, bo velenjski zdravstveni dom, ki je energetsko zelo
potraten, s pomočjo EU dobil nov fasadni ovoj, okna in vrata.
v neprofitna stanovanja. Če bodo uspešni, bodo pridobili do 50 % nepovratnih sredstev od vrednosti celotnega projekta. Blok namreč nima fasadne izolacije, streha je salonitna, okna so iz leta 1982, objekt tudi ni podkleten. Z adaptacijo bi po izračunih prihranka primarne toplotne energije in emisij C02 trikratno prihranili stroške ogrevanja in vzdrževanja tega objekta ter zelo povečali kvaliteto bivanja 18 najemnikov.
Celotna predvidena vrednost investicije je dobrih 178 tisoč evrov, vrednost prijave projekta na razpis
pa dobrih 82 tisoč evrov. Rezultati razpisa naj bi bili znani najpozneje jutri. Vsi prosilci, ki na razpisu ne bodo pozitivno rešeni, se bodo lahko po novem letu prijavili na nov razpis, ki je še v pripravi. Razpis
Težko, stresno, a tudi lepo
Metka Ograjenšek: »Kako bi opisala, kakšno je bilo zame leto 2012? Zagotovo težko, stresno, a tudi lepo. Težko zaradi krize, stresno zaradi dogajanj v javnem sektorju, v katerem sem zaposlena, lepo pa zato, ker mi je služilo zdravje, ker imam v službi blizu sebe dobre ljudi in ker gresta moja otroka po začrtani poti.
Moja pričakovanja od prihajajočega leta se najbrž ne razlikujejo bistveno od mnogih drugih. Želim si, da bi bilo zdravje še naprej moj sopotnik na življenjski poti, čim manj stresnih trenutkov na delovnem mestu in da bi se naše poti obrnile navzgor, ne več navzdol.«

SREČNO 2013
Letošnje leto knapom ni prizanašalo
V Premogovniku Velenje so zadnji delovni dan letos opravili v soboto - Po številnih težavah, s katerimi se je začelo, so ob koncu zadovoljni

Milena Krstič - Planine
Velenje, 20. decembra - S predsednikom uprave Premogovnika dr. Milanom Medvedom smo se pogovarjali dva dni pred poslovnim zaključkom letošnjega leta. Pred zaposlenimi je bila sobota, zadnji delovni dan leta, ki si ga bodo gotovo zapomnili po smoli, s kakršno se je začelo. Do konca leta so uspeli večino težav premagati, dosegli so tudi proizvodni plan. Vseh številk o poslovanju še niso sešteli, se pa že vidi, da so bile pridružene družbe -zlasti RGP in HTZ - zelo uspešne.
Zanesljive
energetske oskrbe ni brez premoga
Dr. Milan Medved, letošnje leto res ni bilo lahko, kaj? Požar v muzeju, nenehna vprašanja: je dovolj ali ni dovolj premoga, poroštvo za TEŠ 6 - bo ali ga ne bo...? »Letošnje leto nam res ni priza-
bomo lahko v naslednjih letih od-kopno fronto v tem delu razvijali, kot je bilo zamišljeno. Zahvala gre rudarjem vseh profilov, ki so težave rešili. Ob tem smo ves čas termoelektrarni dobavljali potrebne količine premoga. To je bil čas, ko so zaradi nizkih temperatur reke za-ledenele. Celotna proizvodnja električne energije - ne samo v Sloveniji - je slonela na termoproizvodnji. S tem se je še enkrat potrdilo, da zanesljive energetske oskrbe brez premoga ni. Mi smo ga termoelektrarni ves čas zagotavljali dovolj, da so lahko v TEŠ normalno proizvajali potrebne količine energije, v sušnem delu leta celo več kot 50 %.«
Zaloge premoga?
»Naši podatki o zalogah so se izkazali za popolnoma pravilne. Pri tem ni česa dodati. Za dokazovanje je bilo izgubljenega veliko časa in tudi nekaj živcev.«
Poroštveni zakon za blok 6?
»Prišli smo do zadnje faze, ko bo mednarodna pogodba med Republiko Slovenijo in Evropsko inve-
dnjih letih, ko smo s strokovnimi argumenti odgovarjali na najbolj neumna vprašanja, kolikor je to sploh možno, smo dobili trdo kožo. Pa niti ni šlo za vprašanja, saj če dobiš vprašanje, lahko nanj vedno odgovoriš. Bolj je šlo za neumestne trditve, ki so jih tako imenovani strokovnjaki dajali o našem delu: o ugrezninah, jamskih vodah, plinih, zalogah premoga, delu rudarjev ... Vesel sem, da smo uspeli na vse najti prave odgovore.« O zalogah ste dali posrednega tudi s koledarjem in knapo-vskimi gatami s pomenljivimi napisi. Po njem je v Sloveniji veliko povpraševanje. Je bil poleg Laibacha, ki ste ga gostili v podzemnem delu Muzeja premogovništva ob ponovnem odprtju še kak dogodek, kije v širši javnosti letos pritegnil toliko pozornosti, kot sta ga ta dva?
»Odziv najširše slovenske javnosti, še posebej ženskega dela, na ko-
K
našalo. S požarom v podzemnem delu muzeja smo imeli veliko dela. Jamska reševalna četa je k sreči hitro in odlično posredovala, omejila požar. Po odločitvi, da bomo obnovili jamski del muzeja, se je obnova hitro začela, tako da je podzemni del spet odprt.
V začetku leta smo se soočali s težavami v talinskem delu jame Pesje. Treba jih je bilo rešiti tudi zato, da
sticijsko banko ratificirana v parlamentu. Projekt se nadaljuje.«
Na vprašanja lahko vedno odgovoriš
V začetku leta je bilo v javnosti slišati tudi veliko polresnic in neresnic na račun Premogovnika. Katere so vas najbolj prizadele? »A veste, da nas niti niso. V za-
ledar Knapi 2013 je res neverjeten. Še sam sem presenečen. Ideja je nastala v začetku leta, ko je bila deponija premoga zaradi težav, ki smo
jih imeli, in zaradi velikih potreb po premogu skoraj prazna. Iz tega so nekateri delali zaključke, češ, zdaj se vidi, da v Šaleški dolini ni dovolj premoga ... Pa so naši rekli, ko bo deponija polna, se bomo tam fotografirali in pokazali, da zmoremo. In nastal je koledar, ki so ga v celoti ustvarili naši zaposleni.«
So pa tudi pri tem dvomi. So mane-keni res vaši zaposleni?
»Seveda so! Zato smo na ta koledar tudi zapisali njihova imena, priimke in delovna mesta v proizvodnji, kjer delajo. Še zanimivost: eden od njih je že dedek, pa je še vedno »fit«, kot je videti tudi na fotografijah.« Kako gre prodaja?
»Odlično. Posebej nas veseli zato, ker bomo izkupiček od prodaje januarja namenili Gasilski zvezi Šaleške doline. V novembrskih poplavah je bilo oškodovanih in priza-

«t

Hitro cesto potrebuje ves severni del Slovenije
Dr. Milan Medved je tudi svetnik novega mandata državnega sveta. Kako to, da ste se »pustili« izvoliti v državni svet? Ta se - vsaj v stari sestavi je bilo tako - nenehno srečuje s težavami in nenehno je deležen pobud o ukinitvi?
»Deležen sem bil kar nekaj pobud, češ da naj bi bil primeren kandidat za predstavnika lokalnih interesov občin savinjsko-šaleškega območja. Po tehtnem premisleku sem se odločil za kandidaturo, zavedajoč se, da to pomeni dodatno obremenitev, ki pa lahko ima dobre rezultate za promocijo regije, ki jih zastopam. Pobude, da se državni svet ukine, so se večkrat pojavile, a dokler je to formalno sestavni del našega demokratičnega sistema, se splača v njem sodelovati. Mogoče je problem državnega sveta predvsem v tem, ker v preteklosti ni znal vedno najti svojega mesta in sprejemati konkretnih odločitev.« Znani ste kot veliko zagovornik gradnje tretje razvojne osi. Boste kot državni svetnik lahko zadevo kako pospešili, ker zdaj, kot je videti, je spet na začetku?
»Upam, da bom. Vsekakor pa se bom trudil za to. V tej želji občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline nismo same. Pri tem bodo sodelovali tudi Korošci. Upam si trditi, da ti še bolj potrebujejo povezavo z osrednjo Slovenijo, in to čim prej. Da se ne bomo kdaj čudili, če se bo Koroška bolj obračala proti severu, proti Avstriji kot proti centralni Sloveniji. Hitra cesta je nujna. Ne samo za Velenje, Zgornjo Savinjsko dolino, za Koroško, za svetovnega giganta, kot je Gorenje ... Nujna je za razvoj celotnega severnega dela Slovenije.«
Dr. Milan Medved:»Izjemno veliko volje in truda so sodelavci
pokazali pri reševanju težav.«
detih zelo veliko družin. Pomagali so jim številni, najbolj zavzeto pa predvsem gasilci.«
Letos 3.995.000 ton
Bo plan dosežen? »Bo. Ob vseh težavah, ki smo jih imeli, smo uspešno pospešili vključevanje naslednjih odkopov. Letos bomo nakopali blizu 4 milijone ton premoga, natančneje 3.955.000 ton. To pomeni, da bo plan izpolnjen.«
Greste sami velikokrat v jamo, med knape?
»Veliko premalo v zadnjem obdobju, ker imam veliko obveznosti. A kadar mi čas dopušča, grem z veseljem. Bil sem že na vseh delovi-ščih, veliko rudarjev poznam tudi osebno, poznam njihove družine.« Kaj pa številke? Jih že vlečete skupaj? Se da že kaj reči o poslovanju? »Za to je pa še prezgodaj. V ospredju je bila izpolnitev plana. Je pa že jasno, da sta se letos odlično izkazali družba RGP in HTZ. Leta 2008 smo si postavili cilj, da bomo v petih letih 30 odstotkov prihodkov uresničili na trgih zunaj osnovne dejavnosti. Cilj bo letos
dosežen in presežen. Sprva smo načrtovali 42 milijonov zunanje realizacije, kaže pa, da bo tega za 50 milijonov evrov. Izvrsten dosežek za Skupino.« NOP II? Gre za projekt, ki ga daleč naokoli ni in ga dolgo ne bo.
»Pomemben objekt je. Nujen za dolgoročno prihodnost pridobivanja premoga. Dela uspešno tečejo, izvaja jih RGP. To je projekt naše generacije tako strokovno, tehnološko kot tudi izvedbeno. Še pred koncem leta bomo dosegli globino 60 metrov.« Vleče vas tudi po svetu. So na vidiku že kakšni konkretni projekti? »Prvi projekti so uspešno realizirani. Dokončujemo izdelavo kompleta opreme zaščitnega podporja za prvi turški rudnik. Večino sekcij smo že dobavili, kar še nismo, bomo do konca leta, zato bo nekaj sodelavcev v remontnih delavnicah HTZ delalo tudi naslednji teden.« Pa Turki plačujejo? »Ja, plačujejo. Plačila smo tudi ustrezno zavarovali. Nadaljujejo se pogovori za še en podoben projekt, tako da nas v letu 2013 na turškem trgu čaka intenzivno delo. Poleg tega smo letos zaključili postopek dobave napredovalnega stroja GPK--PV za rudnik na Slovaškem. To nam je še posebej pomembno zato, ker smo dokazali, da lahko rudarsko strojno opremo prodajamo tudi na trgih EU. Naši projektanti pa zaključujejo dokumentacijo za odpiranje rudnika Marijevo v Makedoniji.« Kaj boste »svojim« sodelavcem rekli ob koncu leta? »Najprej se jim bom od srca zahvalil za njihov trud v letu 2012. Izjemno veliko volje in truda so pokazali pri reševanju težav, o katerih sva govorila, in jim obenem zaželel lepe praznike. Za naslednje leto pa jim bom zaželel predvsem varno delo.« In ker se bliža konec leta, silve-strovo, kje boste na najdaljšo noč? »Odločitve še ni. Glede zadnjega silvestrskega večera se v naši družini in s prijatelji nikoli ne obremenjujemo. Prepustimo se temu, kar se ponuja na prostem, največkrat na kakšnem trgu, v širši množici.«
^eHeVesel Božič ferSŽH^^^^H
srečno in uspešno novo leto
Vam želimo zaposleni podjetja Esotech.

ESOTECH
www.esotech.si
■
M
SREČNO 2013
»"HAS
27. decembra 2012
Od srede do torka - svet in domovina
a

Sreda, 19. decembra
Ustavni sodniki so odločili, da bi bila referenduma o državnem hol-dingu in slabi banki neustava. Minister Šušteršič se je odzval: »Veseli smo te odločitve, tega, da je nekdo v teh pregretih časih ohranil trezno glavo.«
Državni svetniki so Državnemu zboru podali pobudo za sprejetje spremembe zakona o funkcionarjih v državnih organih, s čimer bi se med drugim tudi oni odpovedali sejninam.
nih petkovih protestov, našli pa so tudi nekaj pripravljenih granitnih kock.
Poslanec SDS Branko Marinič je napovedal odstop z mesta poslanca državnega zbora.
Petek, 21. decembra
Bil je dan protestov. Ljudje so se zbrali v Ljubljani, Mariboru, Postojni, Ajdovščini, Lendavi, Slovenski Bistrici, na Ptuju, v Novi Gorici in Mirni Peči. Povsod so protesti potekali mirno, protestniki pa so znova
Janez Janša je svetu stranke, ki jo vodi, predlagal, naj potrdi predlog ustavnih sprememb o referendumih, ki ga je pripravila strokovna skupina ustavne komisije DZ.
Veliko se je govorilo o imenu minulega leta. Laskavi naslov si je namreč priboril upokojenec, ki je tričlanski družini podaril stanovanje in jo tako rešil pred brezdomstvom, pri tem pa ostal anonimen.
Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je vladi posredovala izoblikovane zahteve: sindikati zahtevajo ohranitev mase plač, status enakovrednega partnerja in socialno državo.
Evropska komisija je predlagala prepoved tobaka z močnimi aromami in obvezno uporabo slikovnih zdravstvenih opozoril na embalaži cigaret.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je napovedal, da bo predlagal nove zakone, s katerimi bi omejili nasilje s strelskim orožjem v državi.
Četrtek, 20. decembra
Ker je še vedno močno odmevala odločitev ustavnih sodnikov iz prejšnjega dne, se je oglasil predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Dejal, da se ustavno sodišče pri svoji zavrnitvi referendumov o slabi banki in državnem holdingu ni spuščalo v vsebino obeh zakonov, temveč je presojalo, kaj se bo zgodilo, če bosta padla na referendumu. Obenem je Petrič zavrnil očitke, da je šlo za politično odločitev, in poudaril, da je ustavno sodišče samostojno in nanj ne vpliva nihče, takšno pa bo ostalo tudi naprej.
Nekateri so se pripravljali na proteste, drugi na konec sveta.
Ob koncu rednega decembrskega zasedanja so poslanci in poslanke sprejeli več novel zakonov. Med drugim so omejili privilegije nekdanjih funkcionarjev.
Notranje ministrstvo je izsledilo nekatere organizatorje napoveda-
Borut Pahor je prisegel kot četrti predsednik Republike
Slovenije.
Ustavni sodniki so odločili, da bi bila referenduma
neustavna.
Poslanka zapušča parlament.
izražali nezadovoljstvo z oblastjo. Še najbolj glasni so bili na Trgu Republike v Ljubljani, kjer so vzklikali, žvižgali ter prepevali.
Poslanci državnega zbora so pred tem zasedali na izredni seji, na kateri so odločali o predlogu za ustavno presojo referendumske pobude pri zakonu o izvrševanju proračuna. A nedolgo zatem so sindikati pobudo za razpis referenduma umaknili, češ da je bitka z ustavnim sodiščem vnaprej izgubljena.
Predsednik DZ Gregor Virant je prejel odstopno izjavo poslanke iz njegove stranke Trude Pepelnik, ki se je odločila, da se bo s prvim januarjem umaknila iz politike zaradi etičnih razlogov.
Ministrstvo za finance je z Evropsko investicijsko banko podpisalo 500 milijonov evrov vredno pogodbo, s katero bo EIB Sloveniji zagotovil posojilo za sofinanciranje nekaterih projektov.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je za novega zunanjega ministra predlagal senatorja iz Massachuset-tsa in nekdanjega demokratskega kandidata za predsednika Johna Kerryja.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na vrhu EU-Rusija ostro kritiziral evropska pravila v energetiki in ostal neomajen glede Sirije.
Sobota, 22. decembra
V Cankarjevem domu je potekala osrednja državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil slavnostni govornik premier Janez Janša.
Proslavo je na ljubljanskih ulicah spremljala kulturna manifestacija, ki je predstavljala nekakšno alternativno proslavo. Zbralo se je okoli tisoč ljudi.
Še pred večerno proslavo je Janez Janša v vladni palači sprejel svojce družin žrtev vojne za Slovenijo. Poudaril je, da ima Slovenija še vedno dolg do njih, in zatrdil, da ne bo pozabljen.
Še nekaj pomembnega se je zgo-
dilo tega dne. Borut Pahor je pred državnim zborom nagovoril poslance in poslanke ter prisegel kot novi - četrti predsednik republike.
Potem ko je dan pred tem odstopil premier Mario Monti, je italijanski predsednik Giorgio Napo-litano po pričakovanjih razpustil parlament.
Papež Benedikt XVI. je pomilos-til svojega strežnika Paola Gabrie-leja, ki je bil zaradi kraje dokumentov obsojen na 18 mesecev zaporne kazni.
Prvi mož največjega orožarskega lobija v Združenih državah Amerike Wayne LaPierre je odločno zavrnil ocene, da je orožje krivo za pokol otrok na osnovni šoli Sandy Hook v zvezni državi Connecticut, in predlagal, da bi vsaka šola imela oboroženega varnostnika.
Nedelja, 23. decembra
Na dan, ko je bila slovenska ustava stara 21 let, so strokovnjaki izvedli anketo, s pomočjo katere so ugotovili, da vlado Janeza Janše podpira le dobrih 20,7 odstotka, medtem ko njeno delo kot neuspešno ocenjuje 74,5 odstotka vprašanih.
Anketa ni poročala, kakšno je tre-
programu.
Ponedeljek, 24. decembra
Kristjani so se pripravljali na praznik Jezusovega rojstva. Nekateri so obiskali polnočne maše, po evangeličanskih cerkvah pa so pripravili

Ustava je bila stara 21 let.
nutno mnenje o novem predsedniku republike. Ta je dan po prisegi v državnem zboru prevzel posle in tako začel petletni mandat predsednika republike. Ob prihodu je bil sprejet z vojaškimi častmi. V Indiji so se še vedno spopadali
Zaradi bruhanja vulkana so v Čilu razglasili rdeči alarm.
bogoslužja.
Župan Moskve je učencem tamkajšnjih šol dovolil, da so ostali doma, saj je zaradi nizkih temperatur, ki so se spustile do minus 30 stopinj Celzija, umrlo 88 ljudi.
Istega dne smo poslušali strokovnjake razkrivati, da so se letne povprečne temperature na zahodu Antarktike od leta 1950 dvignile za 2,4 stopinje Celzija. In seveda so se zaradi dviga temperatur skrbi zaradi dvigovanja morske gladine še povečale.
V Čilu so razglasili rdeči alarm zaradi vulkana Copahue, ki je začel bruhati.
Torek,
25. decembra
Kot vsako leto je tudi tokrat na božični dan papež pripravil svojo poslanico. V njej je povedal, da ljudje ne bi nikoli smeli izgubiti upanja na mir - posebej se je spomnil Sirije in Svete dežele. V obeh državah so se nemiri nadaljevali.
Poleg prostega dne nas je razve-lila novica, da bo dizelsko gorivo nekoliko cenejše. Žal tisti, ki vozijo avtomobile na bencin, niso imeli takšne sreče.
s protesti, na katerih so udeleženci zahtevali strožjo zakonodajo proti posilstvom.
V Siriji je bilo v zračnem napadu po podatkih opozicijskih aktivistov ubitih na desetine ljudi, ki so čakali v vrsti pred pekarno.
Italijanski premier v odstopu Mario Monti je dejal, da se ne bo odločil za nobeno stranko, je pa pripravljen svetovati ali celo voditi politične sile, ki bi sledile njegovemu
Praznovali smo božič.
Božiču navkljub sreče prav tako niso imeli nekateri v severovzhodni Sloveniji, saj jim je močan veter povzročal številne težave.
V Kazahstanu je na jugu države strmoglavilo transportno letalo, na katerem so bili tudi visoki častniki kazahstanske obmejne straže. Umrli so vsi na krovu.
žabjor
perspektiva
Pa srečno!
Špela Kožar
Živimo v dveh državah - v eni državljani in državljanke, ki protestiramo za »našo« domovino, v drugi pa tisti politiki, ki v teh dneh pripravljajo kulturne shode pod geslom Mati Domovina. Prav v tem duhu je izzvenel tudi slavnostni govornik na državni proslavi; premier Janša je govoril, kot da se zunaj na Trgu revolucije ne dogaja nič prelomnega. Ene je okaral, druge povzdignil, tretje je želel pomiriti, četrtim pa naliti čistega vina - govor se je zdel kot (novoletna) poslanica slovenskemu narodu, zato sije vredno zapomniti ključne poudarke:
•	mislili smo, da bomo dobili družbo enakih možnosti za vse,
•	nekdaj smo bili najhitreje razvijajoča se država v uniji,
•	celo najrazvitejšim državam bo v prihodnosti težko financirati sedanji socialni model,
•	če bi le zmogli že ob začetku krize stopiti skupaj...,
•	pohlep in napuh sta več kot marljivost, poštenost ter delavnost, ki so bile nekdaj tradicionalne slovenske vrednote,
•	ljudje se počutijo kot drugorazredni državljani, ki so ponižani, predvsem pa razočarani,
•	mladi v tej državi ne vidijo prihodnosti,
•	to je čas težkih preizkušenj, zato je jasno in odkrito potrebno pogledati vase in se vprašati, kaj je vsak izmed nas in kaj smo mi vsi skupaj kot družba storili narobe,
•	130 tisoč delavcev manj dela v gospodarstvu kot leta 2008, medtem ko se je v naslednjih treh letih v javnem sektorju zaposlilo 10 tisoč ljudi, od tega 5 tisoč na izobraževalnem področju - zato pričakovanje gospodarskega sektorja ni neupravičeno; potrebno je pravično razporediti bremena,
•	stvar splošne vzgoje je, da se loči na to, kar je prav, in tisto, kar je narobe,
•	bilo je preko 700 kazenskih ovadb za divje lastninjenje skupnega premoženja in niti ene pravnomočne obsodbe,
•	politika nacionalnega interesa je bila do skrajnosti izrabljena, koristi so šle posameznikom, škoda pa narodu,
•	ves čas države se otepamo z ideološkimi usedlinami preteklosti, s katerimi nismo bili sposobni razčistiti in pokopati vseh mrtvih, ki še vedno ležijo po jaških in rudnikih,
•	nobena moderna družba ni varna ne pred levim in ne pred desnim ekstremizmom, a pri nas večinski medijski prostor teh pojavov ni sposoben enodušno obsoditi, kar bi se zgodilo povsod drugod,
•	čas, ki ga živimo, je tudi čas protestov; ko smo se decembra 1990 odločali za samostojno in svobodno Slovenijo, smo se odločali za državo, v kateri lahko vsak državljan mirno protestira proti kateri koli instituciji, tudi proti lastni državi. Vsak, ki to počne s slovensko zastavo v rokah, zasluži moje spoštovanje. Vendar pa so bile na teh protestih tudi druge zastave in drugi simboli tiste države, ki nas je napadla, ubijala naše brate in skušala preprečiti našo pravico do osamosvojitve; vsem tem bi rad izrekel besede, kijih je v tej isti dvorani nekoč dejal Jože Pučnik: Jugoslavije ni več. Za Slovenijo gre;
•	Imamo dve možnosti; da se kot družba poenotimo o tem, da obstaja ločnica med prav in narobe, ter vrnemo poštenju in pravičnosti domovinsko pravico, druga slabša možnost pa je, da še kar naprej upamo, da se bo vse samo od sebe spremenilo, ob tem pa na volilne dneve ostajamo doma. Jaz sem prepričan, da bomo Slovenci izbrali prvo pot, saj ima enako plebiscitno podporo, kot jo je nekoč Slovenija že imela. Zato ni razloga za pesimizem, imamo težavo, vendar jo bomo premagali,
•	želim si čim manj blokad, zaradi katerih je šlo več kot polovica energije za izhod iz krize v nič.
Kot da se zunaj na Trgu revolucije ne bi nič dogajalo...
Premier je imel prav: plebiscitaren duh seje spet naselil v slovenskem
narodu - jutri bo nov dan!
Pa srečno!
O
O
O
O
* O
O
£
O ® O *
♦ ° o
____o 0* o O
0 ^ 4? ^ I Ö o 0
Želimo vam ustvarjalno in uspešno 2013!
Ekipa Si.mobil centra Velenje s
O
o
®	O
j» 0 simpbiTsi
* o o


SREČNO 2013
Podpora podjetnikom in okolju
Uradno odprli že povsem zasedeno Poslovno cono Rudarski dom in Center ponovne uporabe Velenje -Ponudba v njem presenetila in navdušila
Bojana Špegel
Velenje, 19. decembra - V prostorih nekdanjega M cluba so v četrtek uradno odprli razvojno-teh-nološko središče Poslovna cona Rudarski dom in Center ponovne uporabe Velenje. Obnova stavbe, ki ima danes ne le sodobno podobo, ampak tudi novo, razvojno ino-vativno vsebino. Namen dobra 2 milijona evrov vrednega projekta preureditve stavbe je bil prav vzpostaviti ugodne prostorske pogoje za zagon manjših, razvojno usmerjenih podjetij. Vrata je istočasno odprl tudi Center ponovne uporabe Velenje, ki ga je občina uredila kot zametek socialnega podjetja v okviru evropskega projekta USE-REUSE. V njem podarjene, a še uporabne predmete očistijo, obnovijo in v prodajo ponudijo po simbolni ceni. Tisti, ki so trgovino že obiskali, so presenečeni nad izvirnostjo obnovljenih in ponujenih predmetov, eden od obiskovalcev pa je celo glasno ugotavljal, da je to najlepša trgovina v Velenju.
Na uradni otvoritvi so se zbrali številni, ki so v obeh projektih sodelovali ali pa danes že žanjejo sadove prizadevanj MO Velenje, da gospodarstvu stopijo nasproti z boljšimi pogoji za delo. To je, preden je prerezal otvoritveni trak, podaril tudi župan Bojan Kontič: »Zavedamo se pomena novih delovnih mest, saj imamo v Velenju nadpovprečno brezposelnost, zato bomo morali storiti kaj več kot doslej. Če smo doslej govorili o ohranjanju delovnih mest, je sedaj čas za ustvarjanje novih. Želim si jih predvsem tam, kjer se ustvarja nova vrednost, v proizvodnji. Če želimo proizvodnjo, potrebujemo prostore za tovrstno dejavnost. Zato bomo znotraj občinskega načrta, ki je v pripravi, locirali in določili tudi vsebine. Ko govorimo o novih delovnih mestih, je prispevek poslovne cone
Rudarski dom pomemben. Gre za prehodno obdobje; ko bodo podjetja, ki so danes zrasla v njej, odšla v večje prostore, bomo te namenili novim podjetjem na začetku njihove poti.« Poudaril je še, da je pomembno, da so poslovno cono in Center ponovne uporabe uredili tudi s pomočjo evropskih sredstev.
Čas za ustvarjanje novih delovnih mest?
S projektom Poslovna cona Rudarski dom so tudi po besedah vodje projekta Tanje Ževart vzpostavili ugodne prostorske pogoje za zagon manjših, razvojno usmerjenih podjetij. »S tem smo korak bliže našemu cilju: pospešiti razvoj podjetništva v mestni občini Velenje in oblikovati ugodno podjetniško okolje za rast
inovativnih podjetij z višjo dodano vrednostjo. Projekt smo s pomočjo sredstev, pridobljenih na razpisih, izvajali v dveh fazah, skupno pa smo pridobili 1 milijon in pol evrov. V sklopu prve faze smo odkupili objekt ter zemljišča v skupni izmeri približno 1.500 m. Obnovili smo streho, v celoti menjali stavbno pohištvo ter zunanji ovoj zgradbe. Objekt je sedaj tudi energetsko varčnejši in vizualno privlačnejši. Pisarniške prostore v izmeri 400 m2 smo celovito prenovili in jih opremili s sodobno informacijsko in komunikacijsko opremo. Ta del, v katerem uspešno delujejo štiri podjetja, smo predali namenu že leta 2009. V okviru druge faze smo odkupili proizvodno halo, ki ni več služila svojemu prvotnemu namenu, in objekt v celoti prenovili. Prostore v skupni izmeri približno
V Center ponovne uporabe Velenje lahko občani oddajo stvari iz gospodinjstev, kot so: pohištvo, gospodinjski aparati, posoda, keramika, športna oprema, knjige, dekorativni dodatki (slike, spominki ...) in otroško opremo. Vsa oprema naj bo še delujoča in primerna za uporabo. Lahko se dogovorite tudi za prevzem večjih kosov pohištva in opreme. Zbirajo pa tudi igrače, ki jih bodo prav tako ponujali po simboličnih cenah, saj želijo, da bi bile dostopne vsem otrokom.
V trgovinici Centra ponovne uporabe lahko izberete tudi izvirno darilo z veliko ekološko noto.
1.300 m smo funkcionalno uredili, da lahko podjetja izvajajo poslovno ali proizvodno dejavnost. Uredili smo šest celic različnih kvadratur ter pisarne, vse pa so že zasedene.« V njih delujejo: ANTIM, d. o. o., Marinšek&Marinšek, d. o. o., RO-BICOMP, d. o. o., TVK, d. o. o., in VIMOSA, d. o. o. Na dnevih odprtih vrat so nam povedali, da so zelo zadovoljni s pogoji dela, pa tudi z najemnino, ki jo plačujejo MO Velenje.
Prinesi in še kaj kupi
Center ponovne uporabe Velenje je bil ustanovljen v sklopu evropskega projekta USE-REUSE, sredstva za ureditev simpatične trgovinice, ob kateri je dalavnica za čiščenje in inovativno obnovo podarjenih predmetov, pa je prispevala MO Velenje.
Mestna občina Velenje je Center ponovne uporabe ustvarila z lastnimi sredstvi. Center bo najprej deloval pod okriljem Mestne občine Velenje po sistemu socialnega podjetja, katerega namen ni dobiček, temveč družbeno koristna dejavnost. Konec leta 2014 bo tudi formalno preoblikovan v socialno podjetje.
Center bo odprt vsak delavnik od 7. do 18. ure, v prvi fazi delovanja pa občane prosijo, da predmete, ki jih ne potrebujejo več, k njim prinesejo sami. Že prvi dan je bila gneča v trgovinici velika, police so se hitro praznile. Cene so res simbolične, največ izdelkov ponujajo po od pol centa do petih evrov, najdražja je inovativno obnovljena omara, ki stane 60 evrov.
P V
fakulteta za komercialne in poslovne vede
www.fkpv.si
STUDU NA F KP V
Priložnost za uspeh
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!

Ih
Naložba v vašo prihodnost
operacijo dei>k) financira, evrc^sk^umja
Evropski socialni sklad
Visokošolski študijski programi
prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
MODRA ŠTEVILKA (((• 080 20 26)
Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno fi nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj Človeških virov in vseživijenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.«
višja strokovna šola
•	ekonomist
•	poslovni sekretar
telefon: 03 428 55 32
srednja poklicna in strokovna šola
•	trgovec
•	ekonomski tehnik
telefon: 03 428 55 30
tečaji tujih jezikov
najem predavalnic
www.abitura.si

Celje Ljubljana Maribor Nova Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec
»aH:AS
27. decembra 2012
Kaj leto je prineslo, kaj leto je odneslo
Povabili smo jih, da sami kaj napišejo. O njihovem letu. Vsak na svojem področju ga je zaznamoval.
Janka Kopušarja smo izbrali, ker je nov župan.
Janeza Povšeta, ker je uspešen podjetnik.
Stojana Špegla, ker vodi muzej, po katerem je v začetku leta pustošil požar.
Borisa Goličnika kot gasilca, ki se je skupaj z drugimi nesebično razdajal ob poplavah.
Jano Napotnik, ker je kot prostovoljka v humanitarni
organizaciji vse leto blažila stisko ljudem.
Nastjo Govejšek, ker je - čeprav rosno mlada -opozorila nase evropsko in tudi svetovno plavalno javnost in stroko.
Janko Kopušar župan
Jana Napotnik, prostovoljka
Človek ne more ostati brezčuten
Z delom v Karitas Šaleške doline izpolnjuje mladostno željo pomagati ljudem v stiski.
»Kot osnovnošolki se mi je zdel poklic socialnega delavca nekaj posebnega in plemenitega, moja želja je bila nadaljevati šolanje v tej smeri. Vpisala sem se na gimnazijo. Ko pa sem hotela nadaljevati šolanje na višji šoli za socialne delavce, je bilo jasno, da imamo v Sloveniji tega kadra preveč, zato sem se odločila za študij ekonomije. V svojem poklicu sem zadovoljna in ga z veseljem opravljam. Vseeno pa je v meni še vedno ostala mladostniška želja pomagati ljudem v stiski.
Ko je pred leti gospod dekan na seji župnijskega pastoralnega sveta omenil, da potrebujejo nekoga, ki bi skrbel za poslovanje računa Dekanijske Karitas Šaleške doline in vodil evidence, sem ponudila pomoč. Z nastopom recesije, stečaji Elkro-ja, Vegrada in drugimi dogodki, ki so poslabšali socialni položaj prebivalcev, pa se je pokazalo,da bo potrebno veliko več kot voditi samo evidence in zbirati stara oblačila. Aktivno smo začeli sodelovati s Škofijsko Karitas Celje in pritegnili večje število sodelavcev, ki radi priskočijo na pomoč. Pokazalo se je, da moramo biti ljudem v stiski dostopni in na voljo, zato smo uvedli uradne ure v Mihaelovem domu v Šoštanju.
Pri tem delu človek ne more ostati brezčuten. Prosilcev pomoči je ve-

dno več. Poleg upokojencev z nizkimi pokojninami se pojavlja vse več mladih družin, ki so se zaradi brezposelnosti znašle brez sredstev za preživetje. Pomagamo jim lahko samo z nekaj hrane, obleke, obutve in s toplo besedo. Vse bolj ugotavljam, da to le ni tako malo, kajti ves trud je poplačan, če lahko z darom privabiš nasmeh na lica zaskrbljene mamice, očeta ali utrujene starke.
Letošnje poplave so bile nekaj, s čimer se še nismo srečali, a smo se kljub neizkušenosti dobro odrezali. Najprej smo poplavljenim razdelili nekaj čistil in hrane. Odšli smo na teren in obiskali najbolj prizadete. Ugotovila sem, da je med nami zelo veliko solidarnosti (ljudje so da-
rovali drva, obleke, odeje). Pokazalo se je, da znamo v nesreči stopiti skupaj. V Šoštanju smo v sodelovanju z Občino, Rdečim križem in Centrom za socialno delo uspeli razdeliti državno pomoč več kot sto poplavljenim družinam.
Leto 2012 je bilo za mene kot sodelavko Karitas polno različnih občutij. Ob poplavah in revščini občutek nemoči, a po drugi strani tudi medsebojne povezanosti. Občutek veselja in zadovoljstva, ko je v mesecu septembru gospod dekan poskrbel, da imamo popolnoma preurejeno skladišče in prostore, v katerih delimo hrano. Vsekakor pa sem v letošnjem letu ugotovila, da svoje prostovoljno delo opravljam na pravem področju. Lahko bi rekla, da sem se nekako našla, ker me delo izpolnjuje in mogoče sama prejemam (duhovno in čustveno) več kot tisti, ki jim skušam pomagati. Verjetno mi je v življenju le bilo namenjeno, da sem neke vrste socialna delavka.«
,, I

«W/*>» CBVHf koLEfcTIV
Uuftttr UNIVERZ?
Veliki dogodki v vsega nekaj dneh
Za Janka Kopušarja, novega župana Občine Šmartno ob Paki, je bilo leto 2012 prelomno. Zagotovo si na začetku leta ni mislil, da bo konec leta župan. Na nadomestnih volitvah, po smrti Alojza Podgorška, so mu volilci zaupali dokončanje njegovega mandata.
»Prva polovica letošnjega leta ni bila nič posebnega. Tako kot vreme so se izmenjavali dobri in slabi dogodki. V službi je dogajanje popestril aprilski referendum, na katerem so se obrtniki odločili, da želijo imeti v prihodnje zbornico, v katero se bodo vključevali prostovoljno. V krogu družine posebnih dogodkov tudi ni bilo, če odštejem praznovanja, ki jih je kar preveč. Tudi pravega dopusta ni bilo. Zato sem večino prostega časa posvetil svojim konjičkom, nogometu, sprehodom, opravilom okoli doma.
Vse pa se je spremenilo v hipu. Vest, ki je julijskega nedeljskega popoldneva ohromila Šmartno, je presunila tudi mene. Sprva kar nisem mogel in hotel verjeti, da je to sploh mogoče, v naslednjem trenutku pa sem pomislil na svoje obveznosti in dolžnosti, ki jih moram opraviti kot podžupan. Dogajalo se je zelo hitro in deloval sem močno pod vtisom teh dogodkov. Razmišljal sem samo toliko naprej, kolikor je bilo nujno potrebno, da sem lahko obvladoval nastalo situacijo.
Minilo je nekaj dni in treba se je bilo odločiti, kako naprej. Za nekatere logična odločitev zame ni bila enostavna. Vzel sem si nekaj časa za razmislek, za pogovor z družino in prijatelji. Čutil sem močno podporo na eni ter odgovornost in dolžnost na drugi strani. Vedel sem, v kaj se podajam in kaj me čaka. Vedel sem, da to zmorem. Zato sem se odločil, da kandidiram za župana.
Dela in obveznosti je bilo veliko, dnevi so bili kar prekratki. Za nameček so se veliki dogodki nakopičili na nekaj dni: poplave, občinski praznik, volitve, redno delo v službi, potrebovali so me doma. Naenkrat rezultat
"Za nami je leto, ki so ga zaznamovali številni dogodki. Naša skupnost se je skozi težko preizkušnjo utrdila v prepričanju, da zmoremo premagati vse težave in uspešno nadaljevati razvojno pot. V najtežjih trenutkih se je izkazala nesebičnost, požrtvovalnost in solidarnost občank in občanov ter naš občutek za skupno dobro.
Leto, ki prihaja, napoveduje veliko negotovosti. Sposobni smo izvesti premišljene in učinkovite ukrepe, ki bodo krepili našo solidarnost in zaupanje.
Ob vstopu v novo leto želim vsem vse dobro, veliko dobre volje, osebne sreče, zadovoljstva in uspehov. Naj bo leto, ki je pred nami, leto zaupanja, pogumnih in modrih odločitev in naših najboljših dejanj.
Zato voščim vsem srečno v 2013!"
volitev ni bila moja prioriteta.
Pa je minila tudi volilna Martinova nedelja in nadaljevali smo tisto, kar smo začeli sredi vročega poletja. Dela je veliko. Pričakovanja še večja. Možnosti pa ...?
Ko bom čez nekaj časa gledal na leto 2012, ga bom videl gotovo drugače kot danes. Vsekakor pa si ga bom zapomnil kot leto preizkušnje.«
Janez Povše, podjetnik
Krizo so vzeli kot izziv in uspeli - Danes sodijo med štirideset najuspešnejših
Čeprav se je kriza v letu 2012 še poglobila, se Kovino-plastike Povše iz Rečice ob Paki skorajda ni dotaknila. To pa zato, ker jemljejo krizo kot izziv. V začetku leta so si zastavili visoke proizvodne in organizacijske cilje in jih izpolnili.
»V svetovni gospodarski krizi in katastrofalni situaciji v ožji domovini, ko bonitetna ocena Slovenije pada s prostim padom, nam je uspelo sodelovati pri razvoju in izdelavi novega gospodinjskega aparata firme BSH -Hišni aparati Nazarje. Razvoj je trajal celo leto, veliko znanja in dela smo vložili v nov proizvod. Serija prvih tisoč aparatov je že na tržišču! S tem smo si zagotovili delo za naslednjih nekaj let.
Uspeli smo tudi s pridobitvijo certifikata ISO9001:2008, s katerim bomo lahko samostojno nastopali na evropskih trgih. Po njem smo se ravnali že vse od leta 2000, vendar zunanjega certificiranja cer-tifikacijske hiše nismo uspeli realizirati. Za zadostitev je namreč potrebnega ogromno birokratskega dela. En zaposlen lahko skrbi le za to. Sedaj smo izpolnili tudi to zahtevo.
Bonitetna hiša Bisnode Slovenija pa nam je podelila certifikat Boniteta odličnosti 2A za desetletno poslovanje, kar nas uvršča v skupino 42 najuspešnejših podjetij v Sloveniji v našem poslovnem segmentu. Bonitetno oceno 3A za triletno poslovanje smo pridobili že v letu 2011.
Junija 2012 smo podpisali skupaj s še 40 perspektivnimi firmami Savinjske regije Deklaracijo o trajnostnem
razvoju Savinjske regije, ki nas zavezuje, da bomo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji. Ponosni smo tudi na pridobitev sredstev Evropskega socialnega sklada v sodelovanju z Občino Šmartno ob Paki za štipendiranje našega bodočega sodelavca na Visoki šoli za tehnologijo polimerov - magistrski študij programa Tehnologija polimerov.
V prihodnjem letu nameravamo del proizvodnje nameniti tudi izdelavi medicinskih aparatov, zato nam bodo vrhunski strokovnjaki še kako potrebni.
Naše mnenje je: samo najboljši bodo ostali, za »blu-zerje« ni več prostora! In prav je tako.«

SREČNO 2013
v
Stojan Špegel, kulturnik
Poleg starih že sliši nove zgodbe
Gotovo je bilo zanj to eno najbolj razburljivih let. Začelo se je s požarom v podzemnem delu, ki mu je sledila nesebična obnova in veličastna otvoritev.
»Verjetno nikoli ne bom pozabil tistega večernega telefonskega klica: »V muzeju gori.« Neprespana noč, čakanje, novice ... Za tem odločitve o obnovi, načrtovanja ... Čeprav delam v muzeju, kjer se neguje preteklost, sem se v tem letu posvečal predvsem sedanjosti in prihodnosti. Pa vendar smo obnavljali muzej za prihodnost na osnovi preteklosti.
Leto je minilo zelo hitro, ves čas z občutji, da če je nekaj izgubljeno, je lahko tudi kaj pridobljeno. Kot izkušnja in kot preizkus naši zavezanosti, da ohranjamo dediščino in gledamo naprej.
Leto je imelo svoja valovanja. Obdobja, ko sem moral delovati v okviru idejnih zasnov, sanjarjenj, ki se sicer s časom krčijo v realnosti možnosti in izvedbe, pa v skoraj povsem umetniških pristopih. Vse smo vendarle skušali zliti v celoto.
Tako smo skupaj s sodelavci svoje delovanje zapolnjevali s prireditvami, za katere bi lahko rekel, da so prihajale v pravem času in da so iskale prostor, ki naj bi jim bil namenjen. Pokaži svoje upanje, Izgubljeni kraji v novi luči, Laibach Kunst - Srečno, koncert Laibach - Premog je kruh, Štirje avtorji na kosu premoga, Jezero na robu mesta ... so naslovi nekaterih razstav in prireditev in že sami po sebi nosijo svoj smisel in pomen.
Zame je bilo naporno leto, vendar tudi leto novih spoznanj, doživetij in novih poznanstev. Pravijo, da
prave stvari nastanejo, ker je tako prav. Prave stvari nastanejo tudi takrat, ko se energije združijo. Ko začutiš voljo in delo vseh, tudi tistih, ki so prišli pomagat obnavljat muzej zunaj svojega delovnega časa, se še bolj zaveš, da je za to potrebno veliko volje in energije. To občutim, ko se sprehodim po obnovljenem
večerna usklajevanja, pričakovanja so dobila drugačen pomen. Jamski del muzeja je bil s tem koncertom odprt.
Zadnja prireditev v muzeju v tem letu je bila namenjena otrokom. Bilo je veselo in razigrano. Peli so tako otroci kot njihovi starši. Spomini pesmi so združevali različne gene-
muzeju. Poleg starih zgodb že slišim tudi zgodbe tega leta.
Prireditve ob Evropski prestolnici kulture so imele zame poseben pomen, kajti srečeval sem se z različnimi ljudmi, ki so imeli zanimive in svojstvene poglede na ustvarjanje, še posebej močno pa sem doživljal glasbeno industrijsko suito skupine Laibach skoraj dvesto metrov pod zemeljsko površino. Tresle so se hlačnice ob moči zvokov, pozabil sem na številna dogovarjanja in
racije. Na koncertu je bila tudi vsa moja družina. Lep zaključek leta.
Med letom sem nekaj prostih dni izkoristil za likovne kolonije. Ta delovna srečanja me napolnijo z energijo, me odpeljejo v poseben svet in vzpodbudijo navdih za nadaljnje delo. Ob koncu leta si želim predvsem nekaj čase zase in svoje bližnje ter da zapolnim praznino v svojem ateljeju.«
Nastja Govejšek, plavalka
Čas si je treba znati razporediti - Nastja Govejšek je mlada, komaj 15-letna plavalka Plavalnega kluba Velenje, ki je letos nase opozorila z izjemnimi športnimi dosežki
»Doma sem v Grižah. Že to pove, da velikih rezultatov brez podpore, ki jo imam v družini, ne bi bilo. Vsak dan me čaka v poprečju štiri ure treniranja, dopoldne in popoldne. Temu je vse prilagojeno. Vmes pa šola, prvi letnik gimnazije, športni oddelek. Začetek je bil dober in samo želim si, da bo takšno tudi nadaljevanje. Ni pa lahko. Res ne. Veliko se je treba učiti in znati si je treba razporediti čas. Od pouka sem odsotna tudi po teden ali dva.
Moj trener je Jure Primožič. Zelo dobro sodelujeva. Discipline, ki mi najbolj ležijo, pa »šprinterske«, 50, 100 in tudi 200 metrov, kravl in delfin. Ko gledam nazaj v to leto, se najprej spomnim Debrecena, kjer sem se v tekmi na 100 metrov kravl prebila v polfinale, na mladinskem evropskem prvenstvu pa bila 3. v disciplini 50 metrov kravl. Sledilo je povabilo na olimpijske igre v London, ki mi bodo ostale v nepozab-
nem spominu. Potem pa dva tedna počitnic in novi treningi do Evropskega prvenstva v Franciji, kjer sem skupaj s takimi plavalnimi asi, kot so Peter Mankoč, Anja Čarman in Damir Dugonjič, osvojila srebro v mešani štafeti štirikrat 50 metrov. Za tremo ni bilo časa. Odplavati po svojih najboljših močeh.
Plavanje je res garaški šport. Voda je drugačen element. V njej loviš stotinke, desetinke sekunde. Pri tem odloča vse, vsaka malenkost. A o tem, da bi nehala, nisem razmišljala nikoli. Prostega časa imam bolj malo, kar pa ne pomeni, da ga
nimam. S prijateljicami ga izkoristimo za kakšen šoping, pa tudi za kakšen koncert.
Moji vzorniki so vsi vrhunski športniki. Niti enega ne bi mogla posebej izpostaviti.
Leto 2012 je bilo zelo uspešno. Samo želim si, da bi se uspehi nadaljevali tudi v prihodnje. V prvih dneh januarja me čakajo novi treningi, konec januarja pa državno prvenstvo. In seveda šola. Kar nekaj truda bo potrebnega, da nadomestim manjkajoče ure in dneve.«
■
Boris Goli~nik, gasilec
Svet, v katerem živimo, ni več iskren
Je predsednik Gasilskega društva. Predan delu in funkciji, ki jo opravlja. Skupaj z neštetimi gasilci se je izkazal ob poplavah, ki so pustošile 5. novembra.
»Končuje se še eno leto, ki so ga tako, kot vsako pred njim, zaznamovali mnogi dogodki. Ko se ozrem nazaj, moram odkrito povedati, da je bilo to leto, v katerem je bilo vse preveč slabega in mnogo premalo dobrega. Čeprav sem po naravi optimist, sem nad številnimi dogodki v preteklem letu zelo razočaran. Svet, v katerem živimo, že davno ni več iskren. Vse, kar je na tem svetu še iskrenega, so otroci, ki pa prepogosto trpijo skupaj s svojimi starši, ki ostajajo brez služb in brez osnov za preživetje. Koliko podjetij je šlo v tem letu v stečaj, koliko jih je na poti ... ? Ljudje trpijo in to boli tudi mene.
Še vedno sem pod vtisom nedavnega grozljivega dogodka v Newtownu, ki mi nikakor ne gre iz glave. Ta svet je bil tudi v letu 2012 poln norosti, neumnosti in nelogičnosti, ki ti mnogokrat kratijo spanec, žal pa je to ena in edina resnica, s katero se je očitno potrebno sprijazniti in jo poskusiti zaobiti. Ali pa ne!?
Potrebno je razmišljati pozitivno, potrebno se je truditi delati dobro. To je prava pot! Sveta žal ne moremo spremeniti, lahko pa vsak trenutek komu pomagamo in delamo tako svet okoli sebe lepši. Posebej si bom to leto zapomnil tudi po ka-
tastrofalnih poplavah, ki so 5. novembre prizadele Slovenijo in naš kraj. Čeprav imam kot gasilec že kar nekaj izkušenj, še vedno težko dojamem, kako na hitro se je vse skupaj zgodilo in kakšna je bila razsežnost te nesreče. Sam sem prvi dan intervencijo koordiniral iz pisarne društva, kjer sem sprejemal
pričan sem, da smo dali vse od sebe. Škoda je ogromna, meni osebno pa je najbolj pomemben podatek, da ni bilo nobenih žrtev, saj se zavedam, da bi lahko bilo vse še hujše. Sam vidim to nesrečo tudi v pozitivni luči. Te poplave so nas tudi povezale, ljudje smo stopili skupaj in s svojo srčnostjo in dobrodelnostjo ob ra-
klice in usmerjal naše gasilce na terenu, kasneje pa sem se jim na terenu tudi sam pridružil. Preko 70 različnih dogodkov se je zvrstilo v tistem ponedeljkovem dnevu samo na območju občine Šoštanj. Cel teden smo bili gasilci skupaj z drugimi enotami na terenu in poskušali ljudem kar se da omiliti nesrečo. Tudi kasneje smo pomagali in pre-
znih prireditvah in akcijah zbiranja pomoči za prizadete pokazali, da smo »ljudje«, da se imamo radi, in da nam ni vseeno za bližnjega. Bodimo taki vsak dan, ne samo takrat, ko nas doleti nesreča!«
■
Ob prihajajočih praznikih želimo vsem občankam in občanom prijetno, zdravo ter srečno 2013.
Kolektiv Skupine Fori
■
SREČNO 2013
»"HAS
27. decembra 2012
10
Pisano in barvito leto 2012
Šaleški likovniki leto končali z razstavo del v Vili Rožle -Kmalu izid prvega predstavitvenega kataloga društva, ki deluje že od leta 1947
Velenje, 18. decembra - Društvo šaleških likovnikov je v torek zvečer simbolično zaključilo uspešno in ustvarjalnosti polno leto 2012. V vili Rožle, kjer člani društva ustvarjajo in se dodatno izobražujejo, so odprli zaključno razstavo del, na kateri lahko vidite dela vsaj 50 avtorjev, ki ustvarjajo v glini ali na slikarskem platnu. V društvu je trenutno nekaj manj kot 90 ustvarjalcev.
Predsednik društva Salih Biščič nam je povedal, da je za njimi zelo uspešno leto. Ko je prevzel man-
Pregledno razstavo del, ki so nastala v poslavljajočem se letu, šaleški likovniki pripravijo vsako leto. Odprtje so izkoristili tudi za druženje ob slovesu likovno še enega uspešnega
leta.
dat od dolgoletnega predsednika Srečka Meha, si je skupaj s člani zadal, da pripravijo in izdajo obsežen predstavitveni katalog. Ta je nastajal vse leto. »Zelo sem vesel, ker v teh dneh delamo še zadnje korekture, v tisk pa bo šel takoj po novem letu,« doda Biščič. Katalog bo na 200 straneh predstavil člane društva in po eno njihovo delo, popisana pa bo tudi 65-letna zgodovina Društva šaleških likovnikov, v kateri ni manjkalo uspehov.
Naj spomnimo, da so člani dru-
štva vedno pripravljeni pomagati. Vsaj dvakrat letno svoja dela poklonijo v dobrodelne namene. Svojo pomoč prizadetim v novembrskih poplavah so že ponudili, dogovori pa še potekajo. »Zagotovo bomo tudi v prihodnje poskušali pomagati, kjer bomo lahko. Poleg tega si želimo, da še naprej pripravljamo kvalitetne izobraževalne tečaje za naše člane. Časi so res težki, denarja je vse manj, zato upam, da nam bo uspelo. Hvaležni smo Mestni občini Velenje, ki nam omogoča delovanje
v vili Rožle in nas tudi sicer podpira. Mi pa se bomo še naprej trudili, da na različne načine vračamo skupnosti,« je še povedal predsednik likovnikov.
Odprtje razstave so izkoristili tudi za slovo od leta 2012, obiskal jih je dedek Mraz, za glasbo pa so poskrbele kar tri članice društva, ki so tudi citrarke. Razstava je res raznolika tako v tehnikah kot dimenzijah razstavljenih del, mnoga med njimi pa navdušijo.
■ Bš
Srečanje otrok z ilustratorko Urško Stropnik Šonc
V pravljičnem decembru so povabili v Vrtec Velenje, OE Lučka, ilu-stratorko iz našega mesta Velenje Urško Stropnik Šonc. Pri svojem delu se najbolj posveča ilustriranju otroških knjig, revij, učbenikov in razglednic. S svojo pozitivno umetniško naravnanostjo je predstavila svoje risarske spretnosti in veselje je poslušati umetnico, ki tako zanimivo predstavlja umetnost otrokom. Tokrat je bila rdeča nit njenega ustvarjanja po zgodbi Palčka Pohajalčka, ki otroke v vrtcu spremlja v praznične dni. Otroci so njene ilustracije barvito poslikali in sedaj krasijo njihove igralnice. Kljub časovni stiski priznane umetnice se je z veseljem odzvala povabilu vrtca in njen umetniški navdih je polepšal dan otrokom in strokovnim delavkam.
Srečanja z Urško Stropnik Šonc so bili deležni otroci drugega starostnega obdobja in strokovne delavke iz enot Lučka, Livada in En-ci Benci. Verjamemo, da bo njen umetniški navdih pripomogel pri odkrivanju novih mladih talentov.
Da bi bolje živeli
Beno Zebec iz Šoštanja: »Leto 2012 si bom zapomnil po zdrahah v politiki in po tem, da je gospodarstvo iz meseca v mesec jemal vrag. Moje življenje pa - gre, kolikor gre.
Za naslednje leto si želim, da bi se vsaj malo spremenilo. Da bi ljudje bolje živeli, da eni ne bili več lačni. To posebej boli. Zaradi tega tečejo solze. Sam sem brezposeln in take stvari še težje občutim.«
■ mkp
Dobrodelni koncert za poplavljeno OŠ KDK
Ljubljana, Šoštanj - V soboto, 5. januarja, bosta ob 16.30 in 19. uri na velikem odru v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) potekala dobrodelna koncerta Folklorne skupine Tine Rožanc z gosti. Vsa
zbrana sredstva od prodaje kart bodo podarjena OŠ Karla Destovnika - Kajuha iz Šoštanja, ki so ji novembrske poplave povzročile veliko škode. Na odru se bo poleg folklornikov predstavilo več kot 200 otrok. Del zbranih sredstev bo šola namenila tudi družinam, pri katerih so poplave povzročile največ škode. Vstopnice za posamezen koncert stanejo 10 evrov, na voljo pa so na blagajni MGL.
^MJi^ftUCA
DOBITNICA ČOPOVE DIPLOME 2009

Adijo EPK!
Urban Novak
Ob vstopu v Ljubljano je nekoč davno stal ob cesti velik plakat, ki je naznanjal, da je Ljubljana evropska prestolnica kulture. Buril je domišljijo, kaj to sploh pomeni in ali bomo zato bolj poznani v svetu. Na prvi pogled je v mestu potekalo vse tako kot običajno in posebnih aktivnosti ni bilo zazanati. Seveda so bili dogodki in prireditve vredni obiska in ogleda, a o takšnem projektu, kot je bil letošnji EPK v Mariboru, ni bilo niti govora.
V vsakdanu slovenskega kulturnega ustvarjalca je bil ljubljanski EPK hitro pozabljen - vse do novice, da je za leto 2012 postal prestolnica kulture Maribor s partnerskimi mesti. Na uvodnih predstavitvah je vizija programa zvenela zanimivo in impozantno. Dobra ideja o sodelovanju petih mest pri pripravi EPK je pravzaprav povzemala značilnost slovenske države. Dosegljivost različnih mest v kratkem roku. Raznolika ponudba, ki jo je pet mest lahko zagotovilo, je bila vsekakor zadosten magnet za ogled prireditev. Tudi Velenje, kot eno od partnerskih mest, je živelo v duhu EPK-ja. Poleg klasične bere kulturnih prireditev so v mestu potekali dogodki, nastali zgolj v okviru EPK. Hvale vreden je trud koordinatorjev in ustvarjalcev za dosežke v okviru EPK, saj nenazadnje ni enostavno zagotoviti kulturnega programa za celo leto.
Vendar pa je potrebno potegniti nekaj vzporednic z organizacijo EPK v preteklosti in drugih deželah. Jasno je, da je EPK potekal v družbe-no-gospodarski krizi, ki je stanjšala denarnice in proračune ter ga vsaj po tej plati težko primerjamo z bogatimi proračuni preteklih EPK-jev. Ker je kriza lahko tudi priložnost, je malce težje razumeti, zakaj ta priložnost ni bila izkoriščena. Podobni EPK-ji v naši soseščini (recimo v Gradcu in Linzu) so se stvari lotili z drugačnim pristopom. EPK je pomenil priložnost umestiti mesto na kulturni zemljevid Evrope. Ne samo za eno leto, ampak trajno. Obe omenjeni mesti sta bili relativno neznani in vsaj Gradec nekoč zgolj nakupovalna destinacija. Za izstop iz anonimnosti sta potrebovali pametno strategijo, ki ni temeljila le na enoletnih projektih, ampak na programu in vsebinah, ki bodo z atraktivnostjo še leta kasneje privabljali obiskovalce. In s tem pomagali pokrivati stroške izgradnje infrastrukturnih objektov postavljenih za potrebe EPK. Mesta niso imela lastnih sredstev in so za izvedbo večjih infrastrukturnih projektov potrebovala posojila. Posojila, ki bi jih brez obiskovalcev le stežka odplačala. Tako pa se je odločitev za tek na daljšo progo pokazala za pravilno. Gradec kot nam najbližja prestolnica kulture je postal privlačno mesto, ki ga je vsekakor vredno obiskati, videti kakšen dogodek ali galerijo ter posedeti na umetnem otoku sredi Mure. Posebna zgodba o uspehu je galerija sodobnih umetnosti, ki stoji na bregu reke. Nenavadna zgradba bode v oči in riše zanimiv kontrast staremu mestnemu jedru. Preseneča, da je galerijska zgodba tako uspešna in da se je Gradcu uspelo umestiti na kulturni zemljevid. Prizadevno delo zaposlenih in jasna vizija sta vzrok za ta uspeh.
In zakaj navajam Gradec? Ker ga od Maribora loči le 60 km ceste, a zdi se, da tudi cela večnost v načinu razmišljanja. Iz obljub o velikih infrastruk-turnih projektih v Mariboru seveda ni bilo nič in zelo podobna zgodba je tudi v partnerskih mestih. Pomembna razlika je v napovedih, kaj vse naj bi bilo zgrajeno, pa potem ni ugledalo luči sveta. Za preostala partnerska mesta sicer težko rečem, vendar pa za Velenje lahko z gotovostjo trdim, da se mu je spontano zgodil zanimiv projekt. Projekt Promenade se namreč ukvarja z bolečim problemom izumrlega dela mesta, znotraj njega je organizirana delavnica, ki privabi k sodelovanju mlade, nastane »učbenik« za snovalce prostorov, oblikovan in postavljen je urbani element ter nenazadnje izvedeno tudi naročilo za novo zasnovo promenade. Z malce sreče bo dobilo Velenje zanimiv in svež predel mesta, ki ga bodo lahko mladi in starejši s pridom uporabljali. Takšna zgodba je pravzaprav zgodba o uspehu, o neverjetni energiji in želji po udejstvovanju, ki jo mladi v mestu imajo, je zgodba o kvalitetnih pristopih ter zanimivih rešitvah. Na koncu zbode v oči odsotnost reklamiranja, odsotnost pojavljanja v medijih in samozadostnost projekta, ki se le težko predstavlja širši javnosti. Malce več aktivne podpore lokalnih medijev in občine vsekakor ne bi škodilo. Lažje bi projekt postal prepoznaven, tudi po svojem svojevrstnem nastanku. In tako odprl pot tudi k trženju promenade, saj je danes potrebno takšne vložke tudi tržiti. Pravzaprav je resnična škoda, ker ni cela zgodba nastala še v letu 2011, saj bi jo lahko bolje izkoristili kot del EPK. Tako bi se lahko pohvalili z zanimivim projektom, nastalim v okviru EPK, ki bi ga lahko že v času njegovega trajanja tržili.
Biti del EPK je v mestu zanetilo novo energijo, katere rezultat je v dogodkih in prireditvah. Veliko smo se naučili in vsekakor nekaj tudi
pridobili. Zato Adijo EPK! Do prihodnjič.
■
■

SREČNO 2013
11
tAonjsna IDO cAS©PDSDOI MÖZÄIOZ
Iz naše redakcije v vaša srca!
^ibUD
... na kratko...
RES NULLIUS
Kultni velenjski rokenrol bend bo jutri, v petek, 28. decembra, odigral svoj tradicionalni koncert ob zaključku leta v velenjskem klubu Max.
BILLYSI
Po skoraj dveh letih, odkar so predstavili skladbe svojega četrtega albuma Bite Me, Billysi pošiljajo povsem nov izdelek -single December. Zasedba se je letos junija predstavila v prenovljeni postavi, kar se je izkazalo za pravo prevetritev ustvarjalne sile Billysov.
NA LEPEM PRIJAZNI
Skupina, ki je ne glede na trende vedno ubirala svojo pot in preigra-vala nekoliko manj melodične in bolj zahtevne skladbe, svoje delo nadaljuje še danes. Njihov novi album je začel nastajati pred približno štirimi leti, končali pa so ga letos. Napovedujejo ga s singlom Nosferatu.
KATARINA MALA
Katja Verderber, poslušalcem bolj znana z vzdevkom Katarina Mala, v teh dneh zaključuje svoj novi single, v katerem se v sodelovanju z raperjem Muratom poigrava z izjemno aktualno temo, ki pa naj do izida še ostane skrivnost.
NESSY
Pevka Nessy, ki se je v preteklosti že predstavila z radijskimi singli Najin raj, Ljubila bom naglas in Rožnat je dan, se predstavlja s čisto svežim singlom Ameriške sanje.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	NATALIJA VERBOTEN & DOMEN KUMER - Bela snežinka
2.	DEMETRA MALALAN - Malo fantazije
3.	IN & OUT - Od višine se zvrti
Po njunem prvem skupnem duetu v
skladbi Tvoj mama sta Natalija Verboten in Domen Kumer pripravila še decembrsko praznično presenečenje. Simpatična Štajerca sta v novi preobleki posnela zimzeleno uspešnico Bela snežinka. Domnu je legendarna skladba všeč še iz otroških let, spominja pa se je predvsem iz časov, ko je treniral smučanje. Tokrat si je skladbo zamislil nekoliko drugače - v malo hitrejšem tempu ter priredbi s pridihom countryja.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Poet - Božič, bel božič
2.	Anambel Toneta Rusa - Zimska
3.	Veseli svatje - Polnoč zvoni
4.	Ansambel bratov Avbreht - Ta praznični čas
5.	Golte - Preproga božičnega dne
6.	Božični zborček - Božični čas
7.	Slovenski zvoki - Dragi Miklavžek moj
8.	Igor in Zlati zvoki - Božiček
9.	Alpski kvintet - Zunaj tiho sneži
10.	Gašperji - Božična pesem
... več na www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
nutno zelo popularna Emeli Sande. Alicia Keys je v svoji karieri osvojila številne glasbene nagrade, doslej pa je po vsem svetu prodala že več kot 30 milijonov albumov.
Več kot milijarda ogledov
Eden največjih glasbenih hitov iztekajočega se leta, Gangnam Style, je ob koncu leta potolkel še en rekord. Kot prvi videoposnetek je namreč na portalu YouTube presegel milijardo ogledov. Uspeh južnoko-rejskega izvajalca z nenavadnim imenom PSY je naravnost neverjeten. Prvič je bil njegov posnetek na
na spletnem portalu YouTube. Prvič je ta material predstavil že leta 2010 na kompilaciji My Worlds Acoustic. Komaj 18-letni kanadski pevec in tekstopisec Justin Bieber je na letošnji 40. podelitvi ameriških
Madonna - kraljica turnej
Konec leta je čas za obračune. Doslej smo vam že izdali, kdo so največji zaslužkarji in zaslužkarice v svetu popularne glasbe, zdaj pa je znano tudi to, kdo je letos največ zaslužil z živimi nastopi. Največ zelencev je letos navrgla Madonnina svetovna turneja MDNA, ki ji je prinesla 228 milijonov dolarjev. Madonni se je najbolj približal Bruce Springsteen, ki je s turnejo Wrecking Ball zaslužil 198 milijonov dolarjev, na tretjem mestu pa je član legendarnih Pink Floydov Roger Waters z dobrimi 186 milijoni dolarjev zaslužka. Med prvih deset so se uvrstili še Coldplay, Lady Gaga, Jay Z in Kanye West, Van Halen, Kenny Chesney & Tim McG-raw ter Andre Rieu. Zanimivo, ampak spet ugotavljamo, da so smetano pobrali izvajalci, ki so že davno praznovali abrahama. Kaj abrahama, eni jih štejejo tudi čez šestdeset.
Popolnoma nova Alicia
Alicia Keys je letos objavila izjemno uspešen album Girl on Fire, ki se je v ZDA takoj povzpel na prvo mesto Billboardove lestvice. To je sicer že peti zaporedni album te uspešne ameriške pevke, ki je dosegel prvo mesto v ZDA. V teh dneh 31-letna pevka po uspešni naslovni skladbi Girl on Fire predstavlja nov single in videospot s tega albuma, in sicer skladbo Brand New Me. Gre za balado, katere soavtorica je tre-
omenjeni spletni strani objavljen 15. julija, že 24. novembra pa je z 805 milijoni ogledov prehitel Justina Bieberja in njegovo pesem Baby ter tako postal največkrat ogleda-ni videospot. Zdaj pa je uspešnica 34-letnega južnokorejskega glasbenika presegla še magično mejo - milijardo klikov.
Akustični Bieber
Najstniški idol Justin Bieber bo januarja izdal svoj drugi akustični album. Najstnik je prepričan, da bo album oboževalcem všeč, kar ocenjuje po nekaj posnetkih, objavljenih


RADIO VELENJE
glasbenih nagrad (AMA) pobral vse tri nagrade, za katere je bil no-miniran, vključno s prestižno nagrado za izvajalca leta in nagrado za najboljši pop-rock album Believe.
Po štirih letih dvojni album Gala Gjurina Duša in telo
Po neskončnih urah, prebitih v studiu, je Gal Gjurin posnel kar 22 novih skladb, ki jih je razdelil na dva diska - na Dušo in Telo. Duša je subtilnejši del novega albuma, z razponom glasbenih smeri od klasičnega baroka pa vse do neizogibnih sprehodov k harmoniki, kjer se mu v pesmi Spet doma pridružijo Severa Gjurin, Miha Debevc in Tomaž Rožanc. Telo vsebuje tri že znane skladbe, ki so v zadnjih dveh letih zaokrožile po radijskih valovih. To so Sedemnajst, Knjiga obrazov in naslovna Duša in telo. Kot gosta na drugem disku sodelujeta Nina Pušlar v pesmi To je to in Jan Plestenjak, ki je odigral akustično kitaro v instrumentalni skladbi z naslovom Glasba za film, ki ga ni. Posebnost obeh delov albuma je pesem Nisem kriv, ki se pojavi tako na Duši kot tudi na Telesu, v dveh različnih izvedbah, skladba pa je tudi prvi single z novega albuma. Duša skladbo prikaže v hudomušni, igrivi izvedbi, medtem ko jo Gal na drugem disku odigra v zreli pop-rockovski maniri.
12
»'»H: as
27. decembra 2012
^ «Ja, res je. Tale vajin lanen prtič je čisto pravi ...» je potrdila upokojena učiteljica Hajda Podgoršek. Potem pa je, ker ne more iz učiteljske kože, Patriciji Grobelnik in Silviji Vocov-nik podelila tudi oceno, prijazno »petico«. Lep prtič sta namreč dekleti izdelali iz lanu, ki je bil posejan na Graški gori. O tem govori film Toma Čonkaša »Stkana zgodba lanenega pr-tiča«, slika pa je s premiere filma iz šoštanjskega kulturnega doma. (Foto: Jože Miklavc)
^ Najzvestejši Kajuhovi „prijatelji" so se z recitacijami rojakovih pesmi ob spomeniku pri Žlebniku v Belih Vodah spomnili na 90. obletnico njegovega rojstva. Ob tem so poskrbeli, da so tudi izgledali tako, kot da se res družijo z njim. Zanimivo, kajne?
^ Otvoritve razstav so vedno tudi družaben dogodek. In ko se srečata dve, ki jima je umetnost blizu, jima besed ne zmanjka. Majda Piano, ki redkokdaj zamudi velenjske kulturne dogodke, in Stanislava Panger-šič, ki vodi Galerijo Velenje, si imata vedno kaj povedati. Če ne o kakšni novi, zanimivi knjigi, pa o likovni umetnosti. Tokrat sta šepetali. Morda sta se lotili kakšne čisto druge teme.
V	Zagrebu cvetijo pekarne
V	Zagrebu cvetijo pekarne, a ne dobesedno - v največjem hrvaškem mestu skoraj ne mine dan, da ne bi odprli nove pekarne. V tem poslu je zaposlenih okoli 13 tisoč ljudi, ki delujejo v dva tisoč pekarnah. Še posebej dobro gre posel v središču mesta, na Trgu bana Jelačiča, kjer podjetniki najemajo poceni lokale,
V jezeru našli vozilo iz 2. svetovne vojne
Z dna Gardskega jezera so pred kratkim potegnili ameriško amfi-bijsko vozilo iz 2. svetovne vojne, ki je izginilo med hudim neurjem aprila leta 1945 in s seboj vzelo 24 življenj. Vozila, ki so jih ljubkovalno imenovali dvoživke, so imela sposobnost premikanja tako po kopnem kot po vodi. Med 2. svetov-
je le en vojak.
Oblekel 70 kosov oblačil hkrati
Na nekem kitajskem letališču je neimenovani potnik iz svojega kovčka izvlekel ter si oblekel več kot 60 srajc in devet parov hlač - le zato, ker je njegova prtljaga presegla omejitev teže, gospod pa prtljage ni želel doplačati. Potnika, ki se je
li nadzorne kamere in presenečeni ugotovili, da je eden od pingvinov pojedel svojega dan starega mladiča. Ker takšno obnašanje za pingvine nikakor ni značilno, so upravniki postali pozorni. Ugotovili so, da je pingvin svojega mladiča sprva skušal nahraniti, a je ta hrano odklanjal. Po nekaj neuspešnih poskusih je oče pingvin izgubil potrpljenje, mladiča zgrabil s kljunom in ga celega pogoltnil. Neobičajen prizor
v katerih so bile še do nedavnega knjigarne, starinarnice in druge prodajalne z dražjim blagom. Hrvatje kruh pač obožujejo. Njihovi statistiki so izračunali, da vsak prebivalec v povprečju poje dobrih 71 kilogramov kruha in nekaj čez pet kilogramov različnega pekarskega peciva na leto. »Kriza je v ljudeh željo po kruhu še povečala,« pa ugotavlja eden od pekov. Nič ni torej čudnega, da so gneče v jutranjih urah skoraj vsakdanje in le redkokatero pekarno je mogoče videti prazno. »Vsake toliko časa se pač moramo prilagoditi in kupcem ponuditi kaj novega. Včasih običajen izdelek malce spremenimo, ga ponudimo na policah in Hrvati ponorijo nad njim,« je še dejal zagrebški pek.
no vojno so jih proizvedli več kot 20 tisoč, njihov glavni namen pa je bil prevoz zalog, opreme in čet. Ko pa je tistega aprila posadka ameriške 10. gorske divizije prečkala največje italijansko jezero z namenom zavzeti vilo italijanskega diktatorja Benita Missolinija, se je vozilo med hudim neurjem potopilo skupaj s 24 člani posadke. Preživel
želel vkrcati na letalo, namenjeno v Kenijo, je na varnostni kontroli ustavil detektor kovin, nato pa so ga varnostniki temeljito preiskali. V žepih, ki so se vrstili v plasteh in plasteh, so možje postave med drugim našli baterije, USB ključke in polnilce.
Pingvin izgubil potrpljenje in pojedel mladička
V enem od tematskih parkov na Kitajskem so upravniki pregledova-
je ogromnega zlatega orla, ki kroži nad parkom in si ogleduje potencialni plen. Nenadoma se osredotoči na nebogljenega malčka, se spusti proti tlom in ga zgrabi, dojenček pa se mu, tik preden se veliki ptič ponovno povzdigne v zrak, izmuzne iz krempljev in pristane na tleh nekaj metrov stran.
je presenetil tudi Menga Lingboja, ki v polarnem akvariju skrbi za pingvine: »Ko smo izvedeli, smo bili v šoku. To se doslej še nikoli ni zgodilo. Pingvine vzrejam že več let, preveril sem vse obstoječe dokumente in videoposnetke, a takega primera med pticami še ni bilo.« Ker so bili zaposleni zaskrbljeni, da bi se lahko kruti oče spravil še na kakšnega mladiča, so ga skupaj z njegovo partnerico ločili od drugih.
Orel planil na dojenčka
Iz Kanade poročajo, da je v enem tamkajšnjih parkov orel planil na dojenčka, ga zgrabil in poskusil odnesti, a se mu je ta v zadnjem trenutku izmuznil iz krempljev. Na spletnem portalu Youtube je celo mogoče najti posnetek, ki prikazu-
Močni Velenjčani
V Velenju vse več ljudi premaguje krpane. Vsaj mestna kolesa s tem imenom.
Novo in staro
Nova trasa hitre ceste med Velenjem in avtocesto naj bi šla po novi trasi. Verjetno pa bomo spet slišali stare očitke. Da poteka trasa po najboljših kmetijskih zemljiščih.
Žalitve
Nekatera društva za zaščito živali se pritožujejo zaradi vse pogostejših neupravičenih žaljivk na račun živali. Da ljudje kradejo kot srake, da so popadljivi kot psi, da se obnašajo kot opice ...
Stavka
Tudi v vrtcih bodo verjetno stavkali. Celo s podporo staršev. Vendar se slednji stavki ne bodo mogli pridružiti, ker bodo doma pazili otroke.
Opozorila
Policija tudi ob letošnjih praznikih opozarja na previdnost. Ljudje naj pazijo na denarnice. Nevarnost za denarnice in denar jim preti tudi v trgovinah.
Ob jaslih
Tudi letos so v marsikaterem kraju pripravili žive jaslice. Mnogi kmetje pa tudi letos opozarjajo, da je zaradi neustrezne kmetijske politike ob jaslih vse manj živo.
Zgornjesavinjska
Kjer se prepirata dva, lahko cela dolina gor plača.
(Ne)mirno
Velika podobnost v imenih, pa vendar zelo različna po pomenu. Božič pomirja, božičnica razburja.
Brez konca
Konca sveta ni bilo, pa čeprav nekateri menijo, da bi zaradi »dotrajanosti« res potrebovali novega.
Vredno imena
Če bo mozirska enota varstvenega centra Saša res v Nazarjah, bo vredna imena, da je to tudi delovni center. Saj bo v prostorih nekdanjega El-kroja.

SREČNO 2013
Spomin na Kajuha živi
13
Domoznanski večer
Domoznanski večer v Knjižnici Velenje posvečen ne le spominu na rojaka, ampak tudi začetku delovanja digidoma in spletnega Šeleškega biografskega leksikona
Velenje, 19. decembra - Na predvečer 90. rojstnega dne pesnika Karla Destovnika Kajuha so v velenjski mestni knjižnici pripravili domoznanski večer, na katerem so ob spominu na pesnika združili tri dogodke. Prvi del prireditve sta z glasbo in recitacijo oblikovala književnik Ivo Stropnik in akordenist Zmago Štih. Pesnikovi verzi so tako »oživeli« in segli do številnih obiskovalcev dogodka, ki so si lahko v posebni stekleni vitrini ogledali tudi originalne Kajuhove rokopise, ki jih je knjižnici podaril donator, ki ni želel biti imenovan.
V nadaljevanju večera so odprli tradicionalno razstavo Ustvarjeno
Šaleški biografski leksikon v sliki in besedi predstavlja stotine pomembnejših oseb preteklosti in sedanjosti iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Dostop: www.saleskibiograf-skileksikon.si
doma. Kot je povedal Silvo Grmov-šek iz domoznanskega oddelka, ki jo pripravlja, je bera tudi v letu 2012 bogata, nič manjša kot leto prej. Na ogled so postavili vse v minulem letu izdane knjige, publikacije in nosilce zvoka ter slike, ki so jih ustvarili Šalečani.
Pionirski projekt
Dogodek je bil povezan tudi z odprtjem domoznanske zbirke Digi-dom. »Gre za pionirski projekt v slovenskem prostoru. Digidom je domoznanska zbirka zelo raznolikega gradiva, ki je dostopna na enem računalniku v knjižnici. To pa zato, ker smo zajeli tudi avtorje,
za katere še veljajo avtorske pravice. Če damo podatke v uporabo le v knjižnici, teh ne kršimo. Drugi motiv, da je gradivo le na enem računalniku, pa je, da tisti, ki išče podatke o Šaleški dolini, najde vse na enem mestu,« je povedal direktor knjižnice Vlado Vrbič. Gre za projekt, ki se bo še dopolnjeval, zaenkrat pa je v njem na ogled nemalo digitaliziranih starih razglednic, nekaj knjig, veliko audio in video posnetkov, dokumentov ...
Spoznajte 650 Salečanov
V četrtek zvečer je zaživel tudi spletni Šaleški biografski leksikon. S klikom na računalnik ga je simbolično odprl velenjski župan Bojan
Kajuhu posvečeni večer je bil zapolnjen z več domoznanskimi vsebinami.
Kontič. Ta je med drugim povedal: »To je dosežek, ki je v našem prostoru pričakovan, saj smo v vseh aktivnostih, ki jih vodimo, če že ne v vrhu, pa med najboljšimi. Velikokrat smo pionirji na posameznih področjih. Biografski leksikon je pomemben prispevek, saj imamo sedaj zbrane podatke o posameznikih in posameznicah, ki so aktivno zaznamovali našo preteklost in sedanjost. Sedaj imamo podatke o njih zbrane na enem mestu.«
Ideja o oblikovanju Šaleškega biografskega leksikona se je razvijala dolga leta. Vzklila je pred skoraj dvema desetletjema, ko je Ivo Stropnik, ki je takrat delal v domoznanskem oddelku knjižnice, naredil izbor 30 literatov. Potem je ideja zamrla, ker je tiskana oblika precej draga, spletne pa še ni bilo moč oblikovati. Obudili so jo leta 2008, ko je digitalna oblika objave biografskih leksikonov že postala realnost. »V prvi fazi predstavljamo 650 Šalečanov,
tudi tiste, ki jih ni več med nami. Leksikon bomo nenehno dopolnjevali, vanj smo dolžni vnesti še nekaj imen. Verjetno je v njem v prvi fazi tudi kakšna napaka, zagotovo ne namerna, te bi radi čim prej odpravili. V dveh do treh letih pa bo primeren za objavo v knjigi. Ta bo odvisna od denarja,« je še povedal Vlado Vrbič.
■ bš
S kulturniki 14. divizije
Topolšica, 19. december - Spomin na Kajuha vsako leto obudijo tudi v PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici. Tokrat so povabili medse učence Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Ti so pripravili krajši recitacijski program. Oblečeni v partizanske uniforme so ponazorili dejavnost kulturniške skupine 14. divizije. V njej je opravljal Kajuh vlogo kulturnika med partizani, recitiral svoje pesmi in pesmi drugih pesnikov. Bili so to bogati kulturni programi, ki so bodrili in opogumljali borce v najtežjih dneh bojev.
Stanovalka PV Zimzelena Veronika Balažic je ob tej prireditvi povedala: »Kajuha smo se spomnili
na poseben način. Zelo lepo so ga predstavili učenci OŠ Karla Destov-nika Kajuha. Oblečeni v partizane, kar je naredilo še poseben vtis, so
deklamirali njegove najlepše pesmi, ki so prelepe, da bi šle v pozabo. Prav tako je bil dober harmonikar, ki je zaigral nekaj partizanskih pe-
Obletnica harmonikarjev Premogovnika
Velenje, 17. decembra - 24-član-ski Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje, ki ga pod mentorstvom znanega glasbenega pedagoga Mira Klinca vodi mag. Bojan Lajlar, je praznoval 15-letni-co svojega delovanja in ustvarjanja. Jubilej so zaznamovali s koncertom, na katerem so predstavili
svojo novo zgoščenko z naslovom Iz teme v svetlobo.
Na skoraj dve uri trajajočem koncertu so se harmonikarjem na odru pridružili še drugi glasbeniki. Za dobro razpoloženje so tako poskrbeli še Fešta Bend - Velenjski truba-či, ansambel Spev, Rudarski oktet Velenje in ansambel Mira Klinca.
Manjkal pa ni niti humorni vložek Klobasekovega Pepija.
Ustanovitelj in vodja orkestra mag. Bojan Lajlar je v svojem govoru dejal: »Harmonikarski orkester Barbara je edinstven v vseh pogledih, saj so že od njegove ustanovitve v njem zbrani različni profili sodelavcev, kot so rudarji, strojniki,
Poklon pesniku
Šoštanj, 20. decembra - Prejšnjo sredo je minilo 90 let od rojstva velikega slovenskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha, na katerega so v Šoštanju zelo ponosni. Spominu na pesnika se je Občina Šoštanj v sodelovanju z Zavodom za kulturo poklonila v četrtek zvečer. Prireditev Poklon Kajuhu so oblikovali učenci Osnovne šole Karla Destov-nika-Kajuha, Moški pevski zbor Kajuh in pričevalci Kajuhovega življenja.
■ mkp
Osnovnošolci so ponazorili dejavnost kulturniške skupine.
smi. Menim, da smo se Kajuhove-
mu spominu zelo lepo poklonili.«
■
Kajuhovo poezijo so predstavljali na rojaka ponosni mladi
Šoštanjčani.
nadzorniki, inženirji; ves čas pa je v ospredju prijateljstvo, tovarištvo in človeška toplina. Z veseljem ugotavljam, da smo del zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki jim je blizu kultura - pa naj bo to glasbena, fotografska, literarna ali slikarska.«
■
V penziji ne smeš tarnati
Milan Sinigajda, upokojenec iz Velenja: »V letu 2012 mi je bilo vse, kar mi je na pot prineslo življenje, všeč. Ko si v penziji, ne smeš tarnati, ampak moraš poskrbeti, da ti nikoli ni dolgčas. Meni ni, ves čas semvgi-banju. V novem letu si želim predvsem zdravja zase in za najbližje, želim pa si tudi, da se stanje v državi ne bi še poslabšalo. Ker sem vedno optimist, to verjamem. Kam bi pa prišli, če bi kar obupali?«
■
Želim si službo
Tina Pe-termanec
iz Šoštanja: »Letošnje leto si bom gotovo zapomnila po tem, da sem ostala brez službe. Hvala bogu je vsaj zdravje služilo. intenzivno si iščem novo delo, a ga ni. Četudi imaš izobrazbo, ne dobiš niti najbolj enostavnega dela. Tako je danes. Sama bi sprejela vsako delo, da bi le bilo. V naslednjem letu si seveda želim, da ga najdem. K sreči ima delo vsaj mož.«
■ mkp
14
SREČNO 2013
"»HAS
27. decembra 2012
habit Nagradna križanka
®	^^^^ ®	miHimn mal/oimalnn nrlnr
Habit, d.o.o.,
Koroška cesta 48, 3320 Velenje
03/ 777 0 350 | www.habit.si
Habit, d. o. o., agencija za nepremičnine
Mi vam pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in
nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški
cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas! Kot upravljalec objektov, skrbimo za obratovanje in vzdrževanje večstanovanjskih ter poslovnih objektov .
Hvala za zaupanje!
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 7. januarja na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade: 3 karte, 2 karti in eno karto za ogled Muzeja premogovništva Velenju.
Naj bo mirnih in srečnih dni v novem letu čimveč!
SESTAVIL PEPS
LETALO, AVION, ZRAČNO VOZILO
25
SLOVENS. GIMNASTI-ČARKA-VESNA
PREDMESTJE BELGIJS. MESTA LIEGE
JAREM, VOLOVSKA VPREGA
PODOBA GOLEGA TELESA
NAGIB, POBUDA ZA KAJ, VZROK
AKVARIJSKA RIBICA
ALOJZ GANGL
TRK VOZIL OD ZADAJ
POTREBA PO JEDI, LAKOTA

GIB TRUPA
(Sport.)
NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA
ORIENTAL. BARVILO ZA LASE, HENA
PASTIR IZ OPERE (ORSAKOVA SNEGUROČ KA
22
OREL V GERMANSKIH GRBIH
LJUBLJANA
NIKOLA RADOJČIČ
KRAJ PRI NOVI GORICI
PERJE PRI REPI
PRIPADNIK ALARODOV
SLOVENS PESNIK KAREL DESTOVNIK (1922-1944)
VESOLJEC, VESOLJSKI
LETALEC
18
KDOR NAROČA KAKO BLAGO, STORITEV
ZDRAVILO PROTI MORSKI BOLEZNI
N
LOVNA PRIPRAVA ZA DIVJAD
19
SLOVENS. PESNIK-PAVEL (1765-1830)
K
RUTA, OVITA OKOLI FESA PRI MUSLIMAN.
ČEŠKI PESNIK-KAREL JAROMIR (1811-1870)

ZAČETNIK RODU (KNJIŽ.)
SLOVENSKI
KANTAV-
TOR (SMOLAR)
BAT, TOLKAČ
MESTO V KONGU
BESEDNA VRSTA
PRETEPAČ
ZVONE AGRE2
ŽOGA VRŽENA
IZVEN IGRIŠČA
NOVA LJUBLJANSKA BANKA
B
23
11
OTOK (FR.)
DUŠEVNO NERAZVIT ČLOVEK
MODERNI INTERIERI
GOSTA, BOMBAŽNA TKANINA
N
INDIJANS.
VAŠKA SKUPNOST V MEHIKI
O
BRITANSKA PEVKA (LENNOX)
KDOR LIČKA
ISO 9001 Q-387
SjQNetS
NEKDANJI
NEMŠKI NOGOMET,-HELMUT
H
N
RAVSAN-JE
RUSKI VIOLINISTIGOR
DAJAL-
NIK, TRETJI SKLON
UNIčEVAL-KA ŽELEZA
SKANDINAVSKI DROBIŽ

MEDMET SMEHA
GRENKI ZELIŠČNI LIKER
OLEPŠAVA, OKRAS
DBDELOVAL POSTOPEK PRI FINEM BRUŠENJU
24
ČE
VODNI VRTINEC
10
POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI
ANGLEŠKI
PEVEC (COCKER)
KDOR JE
ČLOVEŠKO MESO
15
KRATICA
ZA KALORIJO
SNOV, KI
DAJE PRIJETEN VONJ

KAREL OŠTIR
VZDEVEK
HINKA BRATOŽA
SNEGU PODOBNA SNOV NA DREVJU
20
SLOVENS. NOVINAR-ČRT
KARLI RADEK
V
BRAZGOTINA
(STAR.)
KOŽNA ŽLEZA, KI IZLOČA LOJ
27
KISELKAST VOJAŠKI KRUH
21
POČELO TAOIZMA
ENAKI ČRKI
TRD, CRN
LES EBENOVCA
AMERIŠKA SMUČARKA. TAMARA
ŽIVAL, KI
IMA VRETENC. HRBTENICO
LETALIŠČE PRI VARŠAVI, POLJSKA
SPODNJI DEL PROSTORA, TLA
O
K
NEMARNOST, BREZBRIŽNOST
OTOK V JADRANSKEM MORJU
OTOŠKA SKUPINA V
ALEUTIH
ENOOKI VELIKAN V Grč. MITOLOG-
REDKA KOVINA (YB)
26
CHARLES NODIER
HRVAŠKA IGRALKA-INGE
LEON EPP
PLETENA RIBIŠKA KOŠARA
PLOŠČICA
PRI HOKEJU, PLOŠČEK
VISOKA IGRALNA KARTA
OTOŽEN TONOVSKI NAČIN
ADOLF (KRAJŠE)
BOLG. PISATE. DIMITER IVANOV
OZNAKA ZA
NEZNANCA
ELEMENT (OKRAJŠ.)
VOJAŠKI MANEVER, VKOPAVANJE
32
PEZDIR, TRDI DELI LANU
V
PODSTAVEK, STOJALO, STATIV
ANGLEŠKI PISATEUCHARLES (1814-1884)
IVAN CANKAR
AMERIŠKI IGRALEC (MORALES)
NOTRANJŠČINA (KNJIŽ.)
VELIKA OPLETENA STEKLENICA
NASLOV TURŠKEGA GUVERNER. V EGIPTU
K
V
KRATICA NEKDANJE SOVJETS. POROČEV. AGENCIJE
LJUBA TADIČ
NAUK O PESNIŠTVU
PARADIŽ, RAJ
ENKE KARIN
GLAGOL, KI IZRAŽA NAST. DEJANJE
ORGAN OB MODU (ANAT.)
ODPRTINA V KRAŠK. TLEH, PONIKALNICA
31
MOJZESOV BRAT
INDIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
GrS. BOGINJA JUTRANJE ZARJE
LASTNOST, ZNAČILNOST URNEGA
REPASTA AFRIŠKA OPICA S PASJO GLAVO
14
BLAGAJNIŠKI IZKUPIČEK, ZASLUŽEK
IZOBRAZBA, VZGOJA (KNJIŽ.)
28
(KRAJŠE)
ČRNJAVA (REDKO)
ORAČ, ORATAR (ZAST.)
BLEDO RDEČE VINO
AMERIŠKA IGRALKA-MEG
NELLY SACHS
N
N
O
OBRAT ZA OBDELAVO RIŽA
JANEZ KALIŠNIK
29
OČE (NAR.)
REKA NA PELOPONEZU. EVROTAS
16
ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA
VELIKA
OST, KONICA
12
MARTIN IVANIČ
ORANJE (ZAST.)
13
VSTAVA, VPIS PODATKOV
17
GRŠKI KOŠARKAŠ. KLUB IZ SOLUNA
REKA
V ŠVICI
SLOVENS. SLIKAR (DEBEN-JAK)
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24
								25	26	27	28	29	30	31	32								

SREČNO 2013
15
Leto sklenili z uspešno vajo
Tik pred koncem leta so pripravili na Premogovniku Velenje zaključno reševalno vajo članov Jamske reševalne čete, ki ima 111 članov. Uspešno zaključena vaja je ponovno potrdila visoko strokovno usposobljenost in psihofizič-
no pripravljenost članov Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje.
Predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved se je reševalcem po končani vaji zahvalil za trud, ki ga vlagajo v delo reševalne čete: »Izteka se leto, ki nam ni prizanašalo, saj smo se borili na številnih področjih. Reševalci ste že v začetku tega leta pri gašenju požara v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju dokazali, da ste v dobri psihofizični kondiciji. V imenu uprave se vam najlepše zahvaljujem za
trud, požrtvovalnost in pogum, ki ste ga pokazali pri gašenju tega požara. To je ponovni dokaz, da je reševalna služba dobro usposobljena in se lahko spopadate tudi z najhujšimi preizkušnjami. Takrat smo običajno prepuščeni sami sebi in svojemu znanju. Vi ste reagirali odlično,« je dejal in sporočil tudi, da bo proizvodni plan premoga, ki je bil zastavljen v poslovnem načrtu, dosežen v zadnjem delovnem tednu.
Seminar za učitelje v Bruslju
Vloga učitelja v časih, v katerih živimo, ni prav lahka. Učitelj je bil vedno postavljen pred nalogo pripravljati mladi rod za prihodnost. Zdi pa se, da je ta naloga iz leta v leto težja, še posebej danes, ko nas vse navdaja občutek, da ne vemo, kam gremo, in da niti ne slutimo, kaj se bo z vsemi nami dogajalo v prihodnje. Kako potem pripraviti mlade za negotovo prihodnost, ki je tudi nam, odraslim, velika neznanka, katera so tista znanja, ki jih bodo mladi potrebovali v naslednjih desetletjih?
Ravno taka in podobna vprašanja so me spodbudila, da sem se odzvala povabilu informacijske pisarne Evropskega parlamenta na seminar za učitelje v Bruslju. Skupaj s še 11 srednješolskimi in visokošolskimi učitelji iz različnih krajev Slovenije sem v nekaj dneh imela priložnost bolje spoznati Evropo, katere del smo in v kateri želimo, da se bi naš mladi rod čim bolje znašel. V okviru odlično zastavljenega programa
smo obiskali evropski parlament in se srečali z večino Slovencev, ki nas zastopajo v EU. Spoznali smo delo posameznih poslancev in evropske komisije, poleg tega pa smo obiskali tudi Stalno predstavništvo Republike Slovenije v Bruslju in imeli okroglo mizo z Majo Mihelič De-beljak, svetovalko za izobraževanje in mladino.
Težko bi bilo v nekaj stavkih strniti vsa spoznanja, do katerih sem v teh dneh prišla, sem pa prepričana, da jih bom s pridom uporabila v vsakdanji učiteljski praksi. Najprej sem dobila potrdilo za svoje prepričanje, da je znanje jezikov danes pomembno bolj kot kdajkoli prej. Drugo, še posebej razveseljujoče, pa je spoznanje, da naša kriza sicer ni nekaj prijetnega, da pa je priložnost,
da se začne nekaj novega, boljšega. Žal, tako pravijo naši poslanci, do Slovencev prihajajo številne dezinformacije, kar se tiče skupne evropske politike, predvsem pa jih moti apatičnost in nezainteresiranost, kar nam je seveda v škodo. Optimizem pa prinaša dejstvo, da danes za mlade so priložnosti, več jih je, kot bi verjeli, in za vse, ki hočejo in znajo, se bo vedno našlo delo. Mladi asistenti v kabinetih naših poslancev so nas prepričali, da je res tako. Oskrbeli so nas z dragocenimi informacijami, ki jih zbirajo iz različnih koncev po Evropi in svetu, od prijateljev in organizacij, s katerimi so v stiku, ker so tudi sami preizkusili njihove programe. Verjamejo, da je odpiranje slovenske mentalitete - in posledično dvig razvoja v Sloveniji
na vseh področjih - možen tudi s pomočjo novih priložnosti EU-ja, saj lahko naši mladi s svojimi stiki z drugimi načini razmišljanja izredno napredujejo na svojem interesnem področju.
Želim si, da bi tudi v Sloveniji zavel nov veter, ki bi mladim pokazal, da so še priložnosti, da se je vredno truditi, učiti, da izzivi čakajo, samo malo več spodbudnega okolja in manj pesimizma bo potrebno.
■ Jožica Plešnik, Gimnazija Velenje

C* v •
Srečanje za starejše sokrajane
Krajevna organizacija RK in Mestna četrt levi breg -vzhod sta pripravili srečanje sokrajanov, starejših od 70
let. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Livada. Prisotne je v imenu organizatorjev pozdravila Biserka Poznič, zdravja in vse lepo v prihajajočem letu pa sta jim zaželela tudi podžupan MO Velenje Srečko Korošec in predsednik RK Velenje Jože Kožar.
RADIO VELENJE
Teden
upokojencev
Mozirje - Društvo upokojencev Mozirje je od 16. do 21. decembra pripravilo Teden upokojencev. Letošnji je bil drugi po vrsti, na njem pa so svojo dejavnost predstavile vse sekcije društva: vezilje - klekla-nje, vezilje - rešelje, zeliščarski krožek, v društvu pa gojijo še športne aktivnosti.
Teden so začeli s kulturno prireditvijo Večer v pesmi in besedi, končali pa z novoletnim druženje. Eden od osrednjih dogodkov tedna je bila tudi okrogla miza na temo sprememb pokojninske zakonoda-
Denarja bo prmodnje leto manj
Šmartno ob Paki, 18. decembra - Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je v tamkajšnji dvorani Marof pripravil novoletno srečanje za predstavnike društev in klubov v lokalni skupnosti.
Ob tej priložnosti je znova pohvalil njihovo delo, ker s svojimi prostovoljci ter aktivnostmi prispevajo k pestrejšemu dogajanju in kakovostnejšemu življenju občanov. Lokalna skupnost jim pri tem pomaga po najboljših močeh. »Upam, da boste z razumevanjem sprejeli dejstvo, da bo denarja za društveno dejavnost v letu 2013 manj. Varčujemo na vseh koncih in krajih. Doslej smo objavili razpis za delitev predvidenih sredstev le za športna, v letu 2013 jih bomo tudi za ostala društva. Tisti, ki imate programe, ne bi smeli imeti težav na razpisih. Vam pa zagotavljam, da kar bomo obljubili, bomo tudi zagotovili.« Po mnenju Kopušaija imajo v občini kar veliko področij nadstandardno urejenih, kar bo sedaj potrebno vzdrževati.
Ob koncu se jim je zahvalil za opravljeno delo v preteklem letu in jih med drugim pozval, da se v prihodnje še bolj povezujejo in sodelujejo.
■ Tp
Z novoletnega srečanja, na katerem so izvedeli, da bo lokalna skupnost poleg športnih objavila razpise za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna tudi za ostala
društva.
Srečo prinašajo drobne stvari
Zvonka Oblak, Velenje: »Leto 2012 je bilo delovno in zadovoljno. Če delamo s srcem, nam je vsak trud poplačan. Že dolgo vem, da ni vse v denarju; srečo in zadovoljstvo prinašajo predvsem drobne stvari in radosti, ki jih prinaša življenje. Tisto, kar dajemo, nam življenje vedno vrne, to pa velja tudi za odnose s prijatelji, znanci in v družini. V letu 2013 si želim predvsem zdravja. Če tega ni, ni prave sreče. Želim si tudi čim več srečnih in zadovoljnih ljudi. Naj bo vsak dan v novem letu praznik.«
Kombinacija odličnosti in napornosti
Marjan Kovač: »Leto 2012, ki se izteka, je bilo zame leto odličnosti in napornosti. Vesel sem, ker sem znova našel zaposlitev. To je danes pomembno dejstvo kot tudi zdravje, ki mi je - na veselje - dokaj služilo. Naporno pa je bilo predvsem zaradi krize, ki jo občutimo vse bolj in ki ji še ni videti konca.
Posebnih želja za leto 2013 nimam, ker je bolje, da jih nimaš. Si potem manj razočaran. Želim si, da bi ohranil delovno mesto, da bi bili pri hiši vsi zdravi: otroci, vnuki ... Za vse pa čim več sonca, ki bo kos kdaj pa kdaj tudi kakšnemu bolj sivemu oblaku.«
Z okrogle mize v Galeriji Mozirje
je. Njena gostja je bila Anka Tom-inšek, predsednica sveta Zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Med drugim je dejala, da predstavljajo spremembe zakonodaje upokojencem tudi zato,
ker morajo vedeti, kaj želijo doseči z reformo. Niso samo upokojenci v tej igri, so tudi zavarovanci in mladi rod.
■ Tp
■
■
SREČNO 2013
»"HAS
27. decembra 2012
Verjamejo v boljše nadaljevanje
Nogometaši Rudarja jesen končali na skromnem osmem mestu - Začetek priprav na spomladanski del prvenstva 7. januarja
Stane Vovk
Podobno kot za druga moštva se je tudi za nogometaše velenjskega Rudarja po zadnjem jesenskem krogu, v katerem so v Celju igrali neodločeno 1 : 1, začel zimski odmor, na katerem bodo do 7. januarja. Skromno osmo mesto na prvenstveni lestvici ni spodbudno in potrebnega bo veliko truda, da se v spomladanskem delu prvenstva čim prej otresejo bojazni izpada iz lige. Prav zato so igralci dobili za zimski čas ustrezen vadbeni program. Na nedavni redni skupščini kluba, na kateri so največ pozornosti namenili prvoligaškima ekipama, so udeleženci ugotavljali, da jih gospodarska kriza ni zaobšla. Za preživetje potrebuje celoten klub blizu 800 tisoč evrov, kar je približno desetkrat manj od evropskega Maribora. Trenutno morajo še poravnati nekatere zaostale obveznosti. Med željami za prihodnje pa med drugimi še vedno ostajata menjava umetne trave na velikem igrišču ter izgradnja novega nogometnega stadiona. Dobre igre naj bi na tribuno privabljale večje število gledalcev, od katerih pričakujejo
športno navijanje. Kot je poudaril tehnični vodja Miran Jalušič, je analiza po končanem jesenskem prvenstvu pokazala, da nekateri igralci niso upravičili zaupanja kluba, zato se bodo z njimi pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Bodo pa tudi v bodoče poskušali čim več igralcev vzgojiti v svoji nogometni šoli.
Prvo moštvo si je v dvajsetih tekmah (imajo še neodigrano tekmo z Mariborom) priigralo le 21 točk.
Imajo jih toliko kot deveti Aluminij, ki ga bodo gostili v prvi tekmi nadaljevanja. Skromna Rudarjeva jesenska bera je predvsem posledica velike neučinkovitosti, nespretno-sti in neiznajdljivosti ter odločnosti igralcev pred nasprotnikovimi vrati, saj so dosegli najmanj golov. Slab začetek nove prvenstvene sezone je odnesel tudi prejšnjega trenerja Milana Djuričica. Pet tekem je nato vodil njegov dotedanji in sedanji po-
močnik Andrej Goršek, v 10. krogu pa je trenersko mesto prevzel Aleš Čeh. Omenjene kadrovske zamenjave in posledično velika pričakovanja so bila pogosto razlog, da so se igralcem prevečkrat pred nasprotnikovimi vrati zatresle noge. »To jim je lahko le delno v opravičilo,« poudarja predsednik kluba Dejan Radovanovič in dodaja: »Res pa je, da so fantje profesionalci in to oviro morajo čim prej premagati. Nad
osmim mestom sem razočaran. Pričakovali smo več, verjeli, da bomo končali jesenski del v prvi polovici lestvice. Ekipa je bila dolgo v krizi. Zadovoljen pa sem, da se je s prihodom novega trenerja Aleša Čeha začel pojavljati koncept igre, da je ta stekla, žal pa še ni prave učinkovitosti. Verjamemo, da neučinkovitost ne more trajati v nedogled. Če še na tem delu storimo korak naprej, bodo uspehi v nadaljevanju vidnejši.« Trener Aleš Čeh ni obremenjen z razliko, s katero zaostajajo za prvimi tremi, štirimi moštvi. Zanj in za igralce je vsekakor najbolj pomembno, da zaostajajo za Triglavom le tri točke. Prepričan je, da se bodo v nadaljevanju prvenstva vključili v boj za prvo polovico lestvice. »Tako kot mi trenerji, igralci tudi nihče drug v klubu ter navijači ne moremo biti zadovoljni z jesensko uvrstitvi jo. Manjkajočih točk iz prve četrtine prvenstva nismo mogli nadoknaditi oziroma nismo naredili prave razlike pred zasledovalci. Zato nas čaka že od prvega spomladanskega kroga borba za čim boljšo uvrstitev. Tega se zavedajo tudi igralci in verjamem, da se bo Rudar po pripravljalnem obdobju pokazal v boljši luči. Predvsem moramo izboljšati učinkovitost, ki je bila naša rak rana jeseni,« je menil Čeh.
Po jesenskem delu vse selekcije druge
Leto, ki se izteka, je bilo za ženski nogometni klub Rudar Škale jubilejno leto. Izteka se namreč 30-letnica delovanja kluba. Na skupščini je sekretarka Ana Kos dejala, da je bil osnovni cilj ustanovitev nove selekcije kadetinj oziroma deklet U-17, kar jim je z začetkom jesenskega dela sezone 2012/2013 tudi uspelo. Ob okroglem jubileju so se izkazali tudi z organizacijo kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo med A reprezentancama Slovenije in Švedske in za to prejeli posebno pohvalo nogometne zveze. Po koncu jesenskega dela sezone pa se lahko pohvalijo še z enim dosežkom. Prvič v 30 letih so namreč vse selekcije kluba zasedle 2. mesto. Ob tem so posebej ponosni na ekipo kade-tinj, ki si je ta uspeh zagotovila na uvodnem nastopu.
Priprave na drugi del bodo začele 8. januarja in v tem mescu bodo vse selekcije nastopale v zimskih ligah. 13. januarja bo v Šenčurju turnir deklet U-12 , 19. januarja na Ptuju U-14 in U-17 in dan kasneje v Murski Soboti za članice. Finale zimske lige bo 3. februarja v Rdeči dvorani v Velenju.
V NK Rudar deluje kar 17 selekcij. Nogometna šola Rudar šteje 12 selekcij, imajo še tri selekcije Ženskega nogometnega kluba Rudar Škale, poleg teh pa še veteransko sekcijo in člansko ekipo. V vseh selekcijah je 400 članov. Letos se je v nogometno šolo Rudarja vpisalo 70 novih članov.
■
Tako so igrali
Pokrivamo se s tako veliko odejo, kot jo imamo
Kljub krizi NK Šmartno 1928 pravočasno poravnaval svoje obveznosti -Navdušujejo rezultati in igra zelo mlade ekipe
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 19. decembra
- Kratko in jedrnato bi lahko označili dogajanje na rednem občnem zboru Športnega društva Šmartno ob Paki, sekcije Nogometni klub 1928, v društvenih prostorih kluba sredi minulega tedna. Mimogrede -klub šteje 142 igralcev in več kot 50 simpatizerjev.
Kako drugače tudi ni moglo biti, saj je dosedanji predsednik kluba mag. Ludvik Golob v poročilu o delu v sezoni 2011/2012 in v jesenskem delu sezone 2012/2013 ugotavljal, da je bilo uspešno tako tekmovalno kot organizacijsko. Na tekmovanjih so se izkazale vse sekcije, izstopala je prva ekipa, ki je ogledalo kluba. »Zelo smo zadovoljni, da je ta izredna mlada enaj-sterica, ki tekmuje tretjo sezono v omenjeni ligi, končno pokazala, da domači fantje znajo igrati nogomet. Navdušili so z rezultati in igro.Tu-di mlajše selekcije igrajo dobro, pri cicibanih, sekciji U8 in U10, pa je bolj kot tekmovanje v ospredju to, da fantje uživajo pri igranju nogometa in se družijo z vrstniki. V obeh kategorijah je trenutno več kot 20 mladih nogometašev, česar smo veseli.« Spodbudno je, da je kljub krizi klub s pomočjo sponzorjev sproti poravnaval vse obveznosti. Zanemarljivi tudi niso rezultati prizade-
Urejene finance skupaj z dobro infrastrukturo in jasnimi tekmovalnimi cilji so pogoj za uspešno ter dolgoročno delovanje kluba, so dejali na skupščini.
vanj pri urejanju infrastrukture in objektov, ki so ob njej. Športni park v Šmartnem ob Paki je - po mnenju Goloba - eden boljših po kakovosti travne površine v Sloveniji.
V	poročilu je Ludvik Golob izpostavil še delo prostovoljcev v klubu, brez katerih zagotovo ne bi tako uspešno delovali. Primer dobre prakse je sodelovanje z lokalno skupnostjo, osnovno šolo, ki zgovorno dokazuje, koliko pomeni klub v tamkajšnjem okolju. »Na žalost je sredi leta preminil naš član, tudi nekdanji predsednik kluba Alojz Podgoršek, ki je pustil ogromen pečat pri delovanju kluba. Tudi zaradi njegovega dela se ga bomo trudili ohraniti vsaj tako kakovostno, kot je danes.«
V	leto 2013 vstopajo pogumno, z jasnimi cilji: nadaljevanje igranja prve ekipe v drugi slovenski ligi, ki jo bodo sestavljali predvsem domači fantje. Nekaj okrepitev načrtujejo, vendar le v okviru finančne možnosti. »Že v minuli sezoni smo se pokrivali s takšno odejo, kot jo imamo, in v prihodnje ne bo nič drugače.« Med prednostnimi cilji so
še nadaljevanje strokovnega dela v vseh selekcijah kluba, skrb za infrastrukturo, privabljanje mladih. Načrti segajo tudi še ven z nogometnih zelenic: »Zadnji dve leti skrbimo za dekleta, ki igrajo odbojko. Trudili se bomo, da bi jo lahko igrala tudi poleti na igrišču z mivko. Že nekaj časa razmišljamo o ureditvi teniškega igrišča v športnem parku, vsekakor pa moramo posodobiti malo nogometno igrišče z umetno travo
ter staro rokometno igrišče s koši, ki so že dotrajani.«
V nadaljevanju skupščine so izvedli še volitve novih članov v organe kluba. Nekoliko so pomladili upravni odbor, ki bo na svoji prvi seji izbral predsednika. V neformalnih pogovorih ob koncu skupščine so se vsi »ogrevali«, da bi to dolžnost še naprej opravljal mag. Ludvik Golob.
Uspešno in aktivno
Jožica Malus: »Vesela sem, da je Društvu prijateljev mladine Šmartno ob Paki, katerega predsednica sem, uspelo v iztekajočem se letu uresničiti večino zastavljenih nalog. Tudi zame osebno je bilo leto 2012 uspešno, a tudi precej aktivno. Aktivno predvsem zaradi planinskih podvigov. Osvojila sem namreč sedem dvatisočakov. To je bila moja dolgoletna želja.
V leto 2013 vstopam seveda z velikimi načrt. Kaj od njega pričakujem? Sem ena tistih, ki trdijo, da je vsak človek svoje sreče kovač in da če imaš cilj, se vedno najde pot. Ciljev imam veliko, in ker jih imam, sem prepričana, da bom našla tudi ustrezne poti do njih.«
Liga Telemach, 10. krog
Elektra Šoštanj - Zlatorog Laško 74 : 75 (59 : 58, 43 : 41, 21 : 28)
Elektra Šoštanj: Collins 11 (3-3), Rizman 3, Hasič 3, Podvršnik 9 (4-4), Zagorc 11 (4-7), Julevič 18 (4-4), Brčina 5, Lekič 2, Pajevič, Bukovič 2, Atanackovič 10 (2-2) Vrstni red: 1. Maribor Messer, 2. Helios Domžale, 3. Zlatorog Laško vsi 18, 4. Rogaška Crystal 16,5. Elektra Šoštanj, 6. Tajfun, 7. LTH Castings Mercator vsi 15, 8. Slovan, 9. Grosuplje oba 12, 10. Hopsi 11
Pokal Slovenije
Veplas Velenje - Celje Celjske mesnine 20 : 16 (9:8)
Velenje: Rdeča dvorana, 19. december 2012. 100 gledalcev. Sodnika: Nikolič in Štern.
Veplas Velenje: Zec (19 obramb), Vajdl 4, Naglič 2, Nakic 2, Hrnčič, Fatkic 8 (2), Čečkova 3, Oblak 1, Mičic, Tomic -, Ferenc -, Tabakovic -, Simic, Pajic. Trener: Snežana Rodic. Celje: Edita Amon (5 obramb), Močič (11 obramb), Krebs 2, Hren 4, Pelikan, Palir 2, Privšek 2, Vrček 1, Klakočer 5, Čater -, Peric -, Pupčevič -, Zupančič -, Hrovatič. Trener: Uroš Privšek. Sedemmetrovke: Velenje 2 (2), Celje 0 (2).
Izključitve: Velenje 8 minut, Celje 2 minuti.
1.	NLB Leasing liga, 17. krog
Sevnica - Gorenje Velenje 21:34 (12:14)
Gorenje: Gajic (4 obrambe), Melic 4 (1), Medved 4, Pucelj, Dolenec 4, Cingesar 4, Taletovič (11 obramb), Cehte 2, Miklavčič 1, Gaber 9, Golčar
2,	Dobelšek 1, Gams 1, Bajram 1, Nosan 1 (1), Dujmovič. Trener: Bran-
ko Tamše.
Izključitve: Gorenje, 4 minute, Sevnica 2; 7 m: Gorenje 2 (2), Sevnica 2 (2).
Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško
-	Trimo Trebnje 31:28 (13:17), Krka - Cimos Koper 33:33 (13:17), Jeruzalem Ormož - Krško 31:27 (12:12), Maribor Branik - SVIŠ Pekarna Grosuplje 30:24 (15:9), Istrabenz Plini Izola - Ribnica Riko hiše 25:21 (10:9), Zaostala tekma 16. kroga: Ribnica Riko hiše - Maribor Branik 25:27 (12:12).
Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 17 tekem - 32 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 17 - 29, 3. Cimos Koper 16
-	26, 4. Maribor Branik 16 - 22, 5. Krka 17 - 17, 6. Trimo Trebnje 16
-	16, 7. SVIŠ Pekarna Grosuplje 17
-	13, 8. Ribnica Riko hiše 17 - 12, 9. Istrabenz Plini Izola 16 - 12, 10. Jeruzalem Ormož 17 - 10, 11. Sevnica 16 - 6, 12. Krško 16 - 3.
1.	NLB Leasing liga, 16. krog
Gorenje - Celje Pivovarna Laško 28:27 (14:15)
Gorenje Velenje: Gajic 10 obramb, Taletovič, 1 obramba Melic 6 (3), Medved
2,	Bezjak 7, Pucelj, Dolenec 7 (3), Cehte 2, Miklavčič, Gaber 1, Golčar, Dobelšek, Gams 1, Bajram, Dujmovič 2. Trener: Branko Tamše.
Celje Pivovarna Laško: Lesjak 3 obrambe, Skok 13 obramb, Blagotinšek, Mlakar, Marguč 2, Malus, Janc, Razgor, Toskic 4, Ranevski, Skube 8, Zelenovic 5, Mačkovšek 3, Lekai 1, Žvižej 4 (3). Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 8 (6), Celje Pivovarna Laško 5 (3). Izključitve: Gorenje Velenje 8, Celje Pivovarna Laško 8 minut. Drugi izidi: Krka - Sevnica 36:26 (19:15), Krško - Istrabenz Plini Izola 27:28 (12:12), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 40:33 (18:18), Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 28:27 (14:15), Cimos Koper - Sviš Pekarna Grosuplje 41:28 (21:10), Ribnica Riko hiše - Maribor Branik 25:27 (12:12).

SREČNO 2013
Za prvaki navdušujoča polsezona
17
Rokometaši Gorenja prvi del državnega prvenstva končali s prednostjo treh točk - Kar šest igralcev v reprezentancah svojih držav
Za moštva v prvi ligi teče že teče drugi teden zimskih počitnic. Rokometaši Gorenja so si po pomem-mbni zmagi nad večnim tekmecem Celjem Pivovarno Laško v osrednji tekmi 16. kroga priigrali novi točki. Brez da bi se pošteno namučili so z dvoštevilčno razliko (34:21) premagali novinca Sevnico in zadržali prednost treh točk pred drugimi Celjani. V domači ekipi se je zelo izkazal Velenjčan Rok Zaponšek, ki kot posojeni igralec nosi dres Sevnice. Zadržal je kar deset nevarnih žog in bil s tem najbolj zaslužen, da gostitelji niso doživeli še višjega poraza.
Branko Tamše bo skupaj s pomočnikom Borut Plaskanom držal pesti, da bi se reprezentanti vrnili zdravi.
V zadnjem krogu je svoje navijače gotovo nekoliko razočaral Koper, ki je na gostovanju v Novem mestu igral s Krko »samo« neodločeno. Kljub temu je jesen končal na tretjem mestu.
Za aktualnimi prvaki je imeniten
jesenski niz, v katerem so oddali le dve točki, in to v 8. krogu, ko so s Cimosom v njegovi dvorani izgubili s 23:28. Prav zato je trener Branko Tamše po 16. zmagi z zadovoljstvom dejal: „Tekme nismo najbolje začeli, vendar smo se dvi-
gnili in stvari postavili na svoje mesto. Veseli me, da so na igrišče stopili vsi igralci, še bolj pa sem vesel, da so vsi ostali celi. Zmaga je tukaj in čeprav z nami ni bilo Marka Bezjaka, so fantje odigrali tudi za njega.« Prednost treh točk jim zagotavlja miren odmor, ki bo trajal do 7. januarja, prvenstvo pa bodo v prvi ligi nadaljevali 2. oziroma 3. februarja. Gorenje bo v 18. krogu gostilo Krko.
Gotovo pa Tamše do tedaj ne bo povsem brezskrben. Priprave bo začel kar brez šesterice reprezentan-tov, ki bodo nosili dres svojih držav med 11. in 27. januarjem prihodnje leto na svetovnem prvenstvu v Španiji. To so Marko Bezjak, Jure Dole-nec, David Miklavčič, Matej Gaber, ki bodo branili barve Slovenije, Ivan Gajič bo igral za Srbijo, Fahrudin Melič pa za Črno. Trener bo med tem časom gotovo stiskal pesti, da bi se vsi vrnili brez poškodb.
■ S. Vovk
Zlatorog do srečne zmage v Šoštanju
Košarkarji šoštanjske Elektre so v zadnji letošnji tekmi proti Zlatorogu sklonjenih glav zapuščali domači parket. Laščani so tudi z nekaj sreče ob koncu slavili s 75 : 74.
Prvo četrtino so dobili igralci Zlatoroga z 28 : 21, na to pa so jim košarkarji Elektre že do polčasa vrnili z isto mero in spreobrnili potek ter ob polčasu vodili s 43 : 41. V nadaljevanju je bil rezultat kar desetkrat poravnan, najvišja prednost pa je znašala pet točk, ki so si jo dvakrat priigrali košarkarji Elektre in enkrat ekipa Zlatoroga. Pri gostih je dobro začel Lapornik, v nadaljevanju pa so se izkazali še Zadnik, Mučič in Dugum ter ob koncu še Udrih.
Čeprav je bil domači kapetan Mensud Julevič z 11 skoki in 18 točkami najboljši skakalec in strelec tekme, za nameček pa je bil organizator Žiga Zagorc še najboljši podajalec z osmimi asistencami, to na koncu Šoštanjčanom ni zadostovalo za zmago.
V zaključku srečanja Šoštanjčani niso bili dovolj zbrani. V zadnji četrtini so naredili preveč napak, kar so izkušenejši gostje znali izkoristiti. V zadnji minuti pa so uspeli zaostanek petih točk znižati zgolj na eno; ob tem so z odlično igro v obrambi uspeli še ukrasti žogo košarkarjem Zla-toroga in imeli 13 sekund za zadnji napad, v katerem so si uspeli priigrati kar tri dokaj izdelane mete za zmago, vendar žoga ni in ni hotela skozi obroč.
Po porazu so bili v Šoštanju izjemno razočarani, vendar je Zlatorog kvalitetna ekipa, košarkarji Elektre pa so se tudi tokrat izkazali z zelo bojevito in srčno igro, sreča pa se že tretjič letos ni želela obrniti v njihovo korist.
Leto tako košarkarji Elektre zaključujejo na petem mestu, v letu 2013 pa jih čaka še izjemno trd boj za uvrstitev v zgornji del lestvice, kar so si pred začetkom sezone postavili za cilj. Liga je izjemno izenačena in na nobenem srečanju ni zmagovalec znan vnaprej.
Do naslednje tekme, ki bo 12. januarja, imajo košarkarji nekaj priložnosti za počitek, da si naberejo novih moči.
Sebastjan Krašovec, trener Elektre Šoštanja: »Zlatorog je zasluženo slavil zmago.«
■ Tr, foto: Sini
Bistvo je očem nevidno
Aljaž Osterc, perspektivni mladi športnik iz občine Šoštanj
13-letni mladenič, ki ima toliko medalj in pokalov, da jih ne šteje več, bi lahko bil ponosen. Lahko bi že na daleč kazal, kdo je. Lahko bi bil vsaj malo važen. Pa ni.
Aljaž Osterc kljub zavidljivim športnim uspehom ostaja preprost, skromen fant. Če mu minulo jesen na predlog ŠD Zavodnje v Občini Šoštanj ne bi podelili priznanja za perspektivnega športnika, morda sploh ne bi slišali zanj. In ne bi vedeli, da je lansko leto v smučarskih skokih osvojil naslov državnega prvaka v svoji kategoriji, da se je preteklo sezono uvrstil tudi na FIS Schuller Grand Prix, kjer je osvojil 7. mesto, da se je letos poleti z ekipo nordijskih kombinator-cev udeležil tekmovanja v Oberstdorfu, da je na razglasitvi letošnje poletne sezone v državnem pokalu osvojil dve drugi mesti v nordijski kom-
binaciji in tretje mesto v smučarskih skokih, da je njegov osebni rekord že sedaj 130 metrov ... Ne glede na rezultate Aljaž ostaja zvest svojemu cilju, da bi postal profesionalni športnik in bi nekega dne nastopil na olimpijskih igrah. Tega ne obeša na velik zvon - ve, da samo talent ni dovolj in da je potrebno veliko treninga. »Pomembno je tudi kvalitetno delo trenerja. Moj trener Darko Kaligaro je najboljši trener,« pove in doda, da ga pri športu podpira celotna družina. »Spremljajo me na tekme, starši me vsak dan vozijo na treninge, ati pripravlja smuči, potrebujem pa tudi precej opreme, ki veliko stane,« še pripoveduje Aljaž, ki v sezoni trenira petkrat tedensko, ob koncih tedna pa tekmuje. Na trening odide takoj po šoli, včasih mora tudi predčasno od pouka ali pa gre na trening za ves dan. Šport ima v krvi, ni dvoma. Že okoli prvega rojstnega dne so ga starši postavili na smuči, kasneje je igral nogomet, se ukvarjal s športnim plezanjem, preizkusil se je v namiznem tenisu, odbojki, košarki, smučanju, kolesarjenju, rad hodi v hribe, plava, drsa ... Pred štirimi leti je sam brskal po spletnih straneh SSK Velenje in starše nagovarjal, da sta ga pričela voziti na treninge. Vztrajnost, skromnost, vizija, talent in trening so Aljaževe vrline, ki napovedujejo veliko zgodbo. Zgodbo, katere bistvo je trenutno mnogim še nevidno, a bomo o njej v prihodnje gotovo še mnogo slišali.
■ mš
Rokometašice Veplasa v četrfinalu
V osmini finala pokala Slovenije so rokometašice Veplasa Velenje premagale Celje Celjske mesnine z 20 : 16 (9 : 8)
Velenje, 19 decembra - Rokometašice Veplasa so si po izredno napetem obračunu prigarale uvrstitev v četrtfinale pokalnega tekmovanja, potem ko so na domačem igrišču ugnale večne tekmice iz Celja.
Tekma, kot se za sosedski derbi spodobi. Enakovredna igra na obeh straneh, borbenost in velika želja po zmagi. Velenjčanke so imele prvih 20 minut minimalno rezultatsko prednost, a so jih Celjanke predvsem z agresivno obrambo v zadnjih petih minutah prvega polčasa ujele in izenačile. Domače rokometašice so nato tik pred iztekom prvega dela tekme ponovno stisnile zobe in odšle na odmor z zadetkom prednosti (9 : 8).
V 2. polčasu so velenjske rokometašice še bolj pritisnile na ,'plin", narekovale tempo in povečevale svojo prednost ter v 39. minuti povedle s 14 : 10. Nato so sledile minute Celjank, domače rokometašice pa niso dosegle zadetka skoraj 13 minut. A na domačih vratih je stala izkušena re-prezentantka Branka Zec, ki je preprečila nalet gostujoče ekipe, tako da je Celjankam sicer uspelo prvič povesti (15 : 14), nato pa so Velenjčanke pokazale svoj pravi obraz in niso dovolile nasprotnicam, da se razigrajo. Domače igralke so v zadnjih minutah tekme dosegle še nekaj zadetkov in mirno pripeljale tekmo do konca ter zasluženo slavile in se tako veselile vnovične uvrstitve v četrtfinale Pokala Slovenije.
■ Gabrijela Tadič
Nordijska kombinacija
Marjanova odlična tekma
16. decembra - V avstrijskem Ramsau je bil nordijski kombinatorec Marjan Jelenko (93,0) po skakalnem delu na odličnem drugem mestu. Jelenko se je tako na 10-kilometrsko tekaško preizkušnjo podal z le štirimi sekundami pribitka. Ves čas teka se je pogumno boril za najvišja mesta in tekel v veliki skupini najboljših kombinatorcev sveta. Slednja se je proti cilju vedno bolj redčila in Jelenko je sedmo tekmo sezone končal na desetem mestu. Za zmagovalcem je zaostal le za 12,3 sekunde.
Berlot v Ameriki do točk
Nordijski kombinatorci so v prejšnjem tednu zaključili turnejo po Ameriki. Slovenski tekmovalci so nastopili bolje, saj je tokrat 22-letni Velenjčan Gašper Berlot z dvakratnim 15. mestom poskrbel za prve točke naših kombinatorcev v celinskem pokalu v letošnji sezoni. Gašper je v sobotni preizkušnji bolje nastopil na teku, saj je 28. izhodišče spremenil v končno 15. mesto. Tudi na zadnji tekmi je izhodiščno 19. mesto s tekom popravil na 15. mesto.
30. decembra čaka tekmovalce še državno prvenstvo.
Naj bo letina dobra
Tomaž Imperl, Velenje: »Moje želje v novem letu so preproste; želim si zdravja in sreče. Leto bo takšno, kot si ga bomo naredili, saj je to velikokrat odvisno prav od nas in naših dejanj. Želim si, da bi bilo novo leto kljub trinajstici v letnici vsaj takšno, kot je leto, ki se poslavlja. Zame je bilo uspešno; na naši kmetiji je bila letina dobra, pridelki zdravi. Vesel sem, ker se vse več ljudi zaveda, da je zdrava hrana pomembna ne le za dobro počutje, ampak je to tudi naložba v našo zdravo prihodnost.«
SREČNO 2013
"»HAS
27. decembra 2012
Opozorila vzemite resno!
Ko je najdeno petardo hotel prižgati, mu jo je razneslo v rokah
Milena Krstič - Planine
Velenje, Šoštanj, 18. decembra -
Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe, ki niso nedolžne: opekline, raztrganine rok, poškodbe oči in podobno.
Prejšnji teden sta se na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodili kar dve hudi poškod-
Veter je pustošil po dolini
Velenje, 25. decembra - V božični dan nas je v Šaleški dolini prebudil močan veter, ki ponekod nikakor ni bil prijazen. Na Ljubljanski ulici v Velenju se je drevo podrlo na stanovanjsko hišo in poškodovalo njeno ostrešje. Smreka je padla tudi iz »Rakove goše« na Stanetovo cesto in za dobro uro ustavila promet na njej. Dve drevesi sta padli tudi na Šlandrovo cesto v Šoštanju. V vseh primerih so posredovali gasilci, ki so drevesa razžagali in jih odstranili. Posredovali so tudi v Lokovici, kjer je veter podrl tri stebre telefonske napeljave.
bi s pirotehničnimi sredstvi. O nesreči 21-letnika iz Velikega Vrha na območju občine Šmartno ob Paki, ki je doma eksplozivno telo izdelal sam, ob preizkusu pa je nenadzorovano eksplodiralo, smo poročali prejšnji teden. V torek pa je 21-letni Šoštanjčan ob cesti v bližini doma našel večjo petardo. Ko jo je hotel prižgati, mu je eksplodirala v roki in ga poškodovala po
rokah in glavi.
Naj vas še enkrat spomnimo, da zakonodaja prepoveduje prodajo, posest in uporabo ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok. Najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v teh dneh, od 26. decembra do
2. januarja. Seveda ne povsod (v strnjenih naseljih, prevoznih sredstvih, v bližini šol, vrtcev, bolnišnic, zdravstvenih domov, zaprtih prostorih, tam, kjer je zbrano večje število ljudi ...).
Policisti obljubljajo, da bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov, za pravne osebe pa od 3.000 do 50.000 evrov.
Ob tem naj vas spomnimo, da je ravnanje s pirotehniko posameznikom lahko v zabavo, da pa je večini takšno početje neprijetno. Zbuja jim strah, nelagodje in občutek nevarnosti.
Razdalja je bila prekratka
Velenje, 18. decembra - V torek popoldan je počilo na Kidričevi cesti pri odcepu za Lekarno. Vzrok za nesrečo je bila prekratka varnostna razdalja. Voznica osebnega avtomobila je trčila v voznico, ki je vozila pred njo, to pa je potisnilo v voznika pred njo. Eno od voznic so zaradi lažjih telesnih poškodb, ki jih je utrpela, z reševalnim vozilom odpeljali v dežurno ambulanto.
Vlom v trafiko
Velenje, 18. decembra - V noči na torek je bilo vlomljeno v trafiko na Trgu mladosti. Vlomilec je odnesel večjo količino različnih cigaret in tobaka za zavijanje. Samostojnega podjetnika je oškodoval za vsaj 2.500 evrov.
Električno orodje
Šoštanj, 18. decembra - V Metle-čah na ograjenem območju zasebnega podjetja je v torek neznanec vlomil v dve tovorni vozili, ukradel pa dobrih 15.000 evrov vredno električno in specialno orodje za stiskanje cevi.
Pozabljene denarnice ni bilo več
Velenje, 18. decembra - V torek je gost na terasi lokala Lucifer na Šaleški cesti na mizi pozabil denarnico. Ko se je vrnil, je ugotovil, da
si jo je nekdo med tem že prilastil. Tisti, ki je to storil, je storil kaznivo dejanje zatajitve.
Delovni stroj ukraden
Šoštanj, 18. decembra - V torek zvečer so šli policisti po sledi občana, ki jih je seznanil, da na relaciji Zavodnje-Sleme nekdo pelje delovni stroj ICB. Policisti z Raven na Koroškem so v kraju Spodnje Javorje odkrili zapuščen delovni stroj. Ugotovili so, da ga je neznani storilec vzel samostojnemu podjetniku na delovišču v Hudi luknji.
Voznica izsilila prednost
Velenje, 20. decembra - V četrtek zjutraj je prišlo do prometne nesreče v Spodnji Črnovi, odcepu za Dobrno. Voznica osebnega avtomobila je izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila. V trčenju je povzročiteljica utrpela telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v bolnišnico. Pri reševanju ponesrečene iz vozila so sodelovali gasilci.
Vlom v bistro letališča
Šoštanj, 20. decembra - V četrtek dopoldan so policisti obravnavali vlom v bistro Letališče Lajše. Vlomilec je odnesel prenosni računalnik, indukcijsko ploščo in več pločevink energijske pijače.
in ki naj bi novačil islamske teroriste na predobravnavnem naroku na celjskem sodišču ni priznal krivde za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, kot se mu očita v obtožnici. Nemec je takrat med poskusom pridržanja z nožem napadel policiste. Sojenje se bo začelo januarja.
Zagrozil ji je z nožem Zapeljala čez škarpo
Mozirje, 21. decembra - V petek zjutraj je zamaskiran moški z nožem vstopil v hišo v Primožu pri Ljubnem. Stanovalki je zagrozil z ubojem, če mu ne bo izročila denarja. Ko mu je oškodovanka izročila 3.500 evrov, je pobegnil. Popoldan so policisti odvzeli prostost 41-le-tnemu osumljencu, zbiranje obvestil pa nadaljujejo.
Nemec ne prizna krivde za napad na policiste
Velenje, Celje - Nemški državljan, ki so ga velenjski policisti konec junija aretirali ob Škalskem jezeru
Malo pred 15. uro, 24. decembra je voznica osebnega avtomobila na Ljubljanski cesti v Velenju zapeljala čez škarpo in se pri tem hudo telesno poškodovala. Posredovali so velenjski gasilci, ki so avto dvignili na parkirišče z avtodvigalom.
Vžgal se je pregret dimnik
Malo po polnoči, 25. decembra se je v Paki pri Velenju vnelo ostrešje stanovanjske hiše. Do požara je prišlo zaradi pregretega dimnika. Gasilci so takoj posredovali, pogasili požar in tako preprečili večjo škodo.
Iz policistove
S pestmi nad pešca
Velenje, 19. decembra - V sredo popoldan je pred banko na Šaleški cesti neznani voznik osebnega avtomobila alfa romeo najprej »nazmerjal«, potem pa se tudi s pestmi lotil pešca. Ker so registrske oznake vozila znane, bodo odkrili tudi voznika. In ko ga bodo, mu bodo izročili plačilni nalog.
Učencu zasegli skoraj 400 petard!
Velenje, 20. decembra - V četrtek popoldan so v osnovni šoli
Šalek policisti 12-letnemu učencu zasegli 398 petard. S postopkom so seznanili njegove starše, o dogodku pa obvestili tudi Center za socialno delo.
Nedostojno nad varnostnika
Velenje, 20. decembra - Moški, povratnik, se je v četrtek v Merca-torcentru nedostojno vedel do varnostnika. Ta ga je dan prej zalotil pri tatvini. Kršitelj je s kraja odšel pred prihodom policistov, zato mu bodo naknadno napisali plačilni nalog.
Za zdaj znano le, da ga je pretepel znanec
Velenje, 20. decembra - V četrtek ponoči je pri bencinskem servisu Petrol na Celjski cesti v vozilu sedel okrvavljen pijan moški, ki so ga od tam z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Celje. Policisti so za zdaj ugotovili, da ga je pretepel znanec. O okoliščinah kaznivega dejanja lahka telesna poškodba pa policisti še zbirajo obvestila.

o ros kon
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Dnevi, prekratki za vaš okus, se vam zdijo precej enaki, čeprav veste, da se približuje obdobje, ki zna biti veliko bolj naporno kot so bili zadnji tedni. Ker pa je denarnica precej prazna, se zavedate, da bo treba več delati. Tolažili se boste na različne načine, še največ pa s tem, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili veliko več kot ste doslej. Telesna aktivnost vam bo pomagala pregnati težke misli in težave, ki so se nakopičile v zadnjih dneh. Silvestrski večer bo po vaši meri, zato boste v novo leto stopili bolj optimistično.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Čas bo, da potegnete čito pod leto, ki odhaja in si naredite načrte za leto, ki prihaja. Še vedno pa morate paziti pri prehrani, saj so virusi na pohodu, vi pa niste imunsko najbolj odporni. Polni boste idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Večina vaših znancev in prijateljev tudi že misli Silvestrsko noč, vi pa še kar kalkulirate in računate, saj veste, da ne odločitev, kje jo boste preživeli, ne bo čisto preprosta. Ker pa ravno v dneh, ko se leto poslavlja, vsi postanemo bolj čustveni, se znajo vaše ljubezenske težave razrešiti še pred ponedeljkom. In vstop v novo leto bo zato res lep.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Partner bo postajal iz dneva v dan bolj nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bo doma precej napeto, kljub praznikom. Morda niti ne besedno, lahko da si bosta vse sporočala z molkom, kar vam je še težje, kot če bi si naglas povedala, kar mislita in čutita. Dolgo ne boste več zdržali, a preden bobu rečete bob premislite, kako to najbolje in taktično najbolj razumno izpeljati, da ne boste vsega skupaj še poslabšali. Lahko se celo zgodi, da bo vaša partnerska zveza zašla v najhujšo krizo doslej. Počutje žal ne bo najboljše, a tega ne boste obešali na veliki zvon. Veselili se boste trenutkov v družbi prijateljev.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Toliko dela boste imeli v zadnjih dneh tega leta, da ne boste okoli sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko bolje in ne le bežno spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Z njim bi lahko preživeli tudi praznike, ki se jih letos po svoje kar bojite. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih dneh, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas želijo povabiti v svojo družbo zato, ker vas cenijo in imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Izogibajte se neiskrenih in škodoželjnih ljudi. Dobro veste, kateri so. Zdravje bo rahlo.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Leto se poslavlja, vam pa ni prav nič hudoza njim. Le redki spomini nanj bodo res dobri, zato ga boste želeli čim prej pozabiti. Več kot na prostem boste v teh dneh sicer doma, na suhem in toplem. Žal ne po svoji želji in krivdi, tako bo od vas zahteval splet okoliščin. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu na vesela druženja s prijatelji in poslovnimi partnerji , ki jih bo v teh dneh še nekaj. Od letošnjega leta se boste dobro poslovili. Predvsem pa boste v dobri družbi dobili več energije in tudi nekaj idej, kako lepše začeti leto 2013. Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujšega ne bo.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Kljub praznikom boste najbolj uživali v samoti. Skoraj čisto vse, kar se bo ob koncu tega tedna dogajalo okoli vas, vam bo šlo na živce. Želeli si boste le miru, a želja se vam še nekaj dni ne bo uresničila. Še dobro, da se tega zavedate, ker bo zato lažje zdržati vse, kar vas čaka v teh dneh. Spoznali boste tudi, kako dolge so lahko noči, saj boste v teh dneh tudi spali bolj slabo. Morda bi bilo dobro, da namesto da se premetavate, Ne pustite, da se pogreznete v malodušje, saj vanj žal že drsite. Najlažje boste sedanje počutje premagali z večjo telesno in duhovno aktivnostjo. Finance? Ne bo še najbolje, zato z darili ne pretiravajte.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Vsaka napakica na denarnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost - bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami, sploh, ker so prihodki lahko že jutri precej spremenjeni kot doslej. Počutje bo iz dneva v dan bolj optimistično, čeprav znate tudi vi imeti nekaj težav z zdravjem. Nič hujšega ne bo, a tudi prehlad je lahko hudo zoprn. Priprave na najdaljšo noč v letu bodo naporne, noč pa bo več kot prijetna. Trud bo poplačan.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Končno si boste znali zadnje dni v letu vzeti čas zase in za svoje telo, stem pa se bo umirila tudi vaša duša, ki ji zadnje tedne niste prizanašali. Kot niste prizanašali prijateljem in tudi sodelavcem, kar so vam nekateri precej zamerili. Če boste iskreni do sebe in njih, boste morali priznati, da tudi upravičeno. Pa čeprav so tudi vaši argumenti močni, bodo težko opravičili vse, kar se bo dogajalo v nekaj naslednjih dneh. Tudi vaš partner seje spremenil. Na bolje. Končno vas ne le razume, ampak tudi podpira. To vam bo večkrat pokazal, z enim od dejanj vas bo v nedeljo več kot prijetno presenetil. Pokažite mu, kaj vam pomeni, pa bodo zadnji trenutki leta več kot lepi.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Zadovoljni boste zakorakali v novo leto, saj ste letos dosegli vse, kar ste si želeli. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki na to samo čakajo, saj se vam marsikdo sploh ne upa približati. Hladno delujete, v resnici pa to sploh ne drži. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste želje izpolnili. Morda še več, kot so upali pomisliti. V teh dneh ste res lahko zadovoljni. Pohvale boste deležni tudi iz tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene naklonjenosti. Zvezde vas bodo res razvajale, tudi v letu, ki prihaja.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Večina se veseli zabave ob koncu leta, vi pa boste vsaj še ob koncu tega tedna z mislimi čisto nekje drugje. Težave, ki jih imate trenutno, niso zanemarljive. Ker se tega dobro zavedate, jih ne boste preprosto spregledali in pometli pod preprogo. Čeprav praznični čas res ni primeren, se reševanja lotite takoj. Če bo potrebno, prosite tudi za pomoč. Sploh, ker dobro veste, pri kom jo boste tudi dobili. Ob tem se boste morali dokopati do odgovora na vprašanje, komu sploh še lahko resnično zaupate. Dokler ne boste vedeli, previdno čakajte. Na silvestrovo pozabite na vse in se veselite neznanega v letu 2013.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Poskušali toste pozabiti na vse težave, ki so se vam poglavi motale vzadnjih dneh. Uspelo vam bo, še več, prav vi boste med tistimi, ki vas bodo zvezde v teh dneh najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to tudi uspelo. In to hitreje kot računate trenutno. Zadnje dni leta boste poskušali preživeti med ljudmi, ki vam dajejo veliko energije. Predvsem pa veste, da so do vas iskreni in da vam želijo le vse najboljše. Partner vam pripravlja več kot prijetno presenečenje. Kerga imate iskreno radi, boste njegovo pozornost sprejeli točno tako, kot si želi. Nekaj lepih dni je pred vama, ko vama bo celo godilo, da srečo delita tudi z drugimi. Zdravje bo dobro, kar bo razlog več za dobro voljo.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Zadnje dni v letu boste ugotavljali, da je vsak dan manj stvari, ki bi vas resnično spravile v dobro voljo. Kljub temu, da ste v zimskih mesecih pogosto takega počutja, vam v teh dneh ne bo lahko. Še darila, ki vas vedno spravijo v dobro voljo, tokrat ne bodo dosegla svojega namena. Pa čeprav boste dobili tudi tisto, kar ste si že nekaj časa močno želeli. Osrečilo vas bo manj kot bi pričakovali. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, saj ne boste prav kreativni. Glavo imate že nekaj dni preobremenjeno, polno težkih misli. Čas je, da se sprostite. Vprašanje je le, kako? Odgovor boste morali najti sami. Sicer pa ga že slutite.
n Hz
^ RADIO VELGNJG

SREČNO 2013
Knjižne novosti
Benyovsky Šoštaric, Kornelija: Zeleni kvadrat
Knjiga prinaša v besedi in sliki zdravje iz organskega vrta. Njen moto je »Naravno, sproščeno in z užitkom do lepih in zdravih pridelkov.« V knjigi spoznamo življenje in delo na ekološkem vrtu: od priprave parcele, gnojenja in plemenitenja tal, odločitve o izbiri rastlin, njihove nege med letom, do pobiranja pridelka. Skratka, vrt ni muka ali boj z naravo, temveč opazovanje, poskusi in ustvarjanje. Ura v vrtičku je tudi čas pogleda, ki se pase na barvah cvetov, sledi lovu pikapolonic na uši ali se čudi bujni rasti rastlin. Tudi fizično delo ne jemlje kot nadlogo, marveč kot priložnost, da pretegne svoje ude. Plačilo pa so potem čudoviti okusi doma vzgojenega - nekaj, kar se ne da kupiti. Vrtnarjenje postane filozofija bivanja. Priročnik s čudovitimi fotografijami izpod peresa uspešne zagrebške vr-tnarice in oblikovalke vrtov je za nas zanimiv tudi zato, ker opisuje zeleno oazo hrvaškega Zagorja, ki je v naši neposredni bližini in dejansko predstavlja rastline, ki uspevajo tudi pri nas.
Corderoy, Tracey: To je moje!
Tokrat priporočam v branje za najmlajše zabavno in ilustrativno privlačno slikanico, s katero boste svoje mlade nadebudneže vzgojno ter na podlagi pravljice naučili, kako pomembno je deliti stvari z drugimi. Slikanica je privlačna še zaradi drugega razloga: tigrček Grivček
(igrača), ki je »predmet spora« v igri med dvema medvedkom in njegovo prijateljico Šapko, je mehak na otip ter ga otrok lahko začuti, če ga poti-pa. Skupek vizualizacije, slušnih zaznav, in možnost dotika predstavlja idealno kombinacijo za čimboljše zaznavanje in čimvečjo aktivnost miselnih procesov naših malčkov.
Legan, Jerca: Drevo
Slovenska pravljica, ki je napisana hkrati še v treh svetovnih jezikih, je namenjena vsem radovednim malčkom, odraščajočim otrokom ter aktivnim staršem in starim staršem, ki s svojimi najmlajšimi radi preživljajo prosti čas ob branju knjig, ki so zabavne in poučne obenem. Drevo/Baum/Tree/L'Arbre je četrta samostojna oziroma osma knjiga avtorice doktorice Jerce Legan Cvikl, antropologinje, publicistke in strokovnjakinje za strateško komuniciranje. V pravljico je vpletla svoja sinova, ki sta tudi glavna junaka pravljice. Fantka se morata povzpeti na velikansko in skrivnostno drevo, kamor si nihče ne upa, da bi rešila svojo prijateljico Roži-
Yjjpst
co. To jima kljub številnim oviram (oblak, sonce, zvezde ...) tudi uspe, za kar sta na koncu nagrajena. Pravljica govori o temeljnih človeških vrednotah, ki jih potrebujemo pri plezanju po poti življenja, zato ima tudi humanitarni pomen. Ilustracije je ustvarila slovenska umetnica Taja Sever, letošnja prvonagrajenka za najboljšo ekološko slikanico.
Timbrell, John: Paradoks strupa
Kemikalije kot prijatelji in sovražniki je podnaslov zelo impresivne knjige toksikologa Johna Timbrella, ki nam v preko 300 straneh predstavi pomen koristnih in škodljivih učinkov različnih kemikalij in tako poskuša toksikologijo kot vedo na poljuden način predstaviti širši javnosti. Kemikalije imajo večkrat negativen prizvok, vseeno pa jih nikakor ne smemo podcenjevati. Prav tako je tudi še vedno aktualen Para-celsusov citat: »Vse snovi so strupi, nobene ni, ki ni strup. Le odmerek loči strup od zdravila.« Z znanstvenim razumevanjem kemikalij, s katerimi pridemo v kontakt povsem naključno ali namerno, lahko ocenimo, kakšno je dejansko tveganje pri njihovi uporabi in se naučimo varno živeti z njimi. Navsezadnje je tudi zaradi številnih konkretnih primerov zastrupitev in posledic le--teh knjiga zelo zanimivo branje za vse, ki jih tovrstna tematika zanima.
Mansell, Jill: Ljubezen se zgodi
Knjiga Ljubezen se zgodi že s svojim naslovom pove, da gre za lahko-tnejšo tematiko, za odlično kombinacijo romantike in humorja, za rahločutno zgodbo iz angleškega
VELENJE
Četrtek, 27. decembra
16.30 Zbirno mesto - Titov trg (pri jelki) Zimska pravljična pot
18.00 Velenjski grad
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu
21.00 eMCe plac
ŠŠK p'jen žur in koncert Facial recievers
Petek, 28. decembra
17.00 Dom kulture Velenje
Družinska gledališka predstava: Pikica in Tonček
18.00 Mercator center Velenje
Zvezdice - ustvarjalna delavnica s pravljico in prihod DEDKA MRAZA
Kdaj - kje - kaj
18.00 Velenjski grad
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Kavarna Lucifer
Glasbeni decembrski petki 20.00 Havana bar - December v Havana
baru - B 52 Party 20.00 eMCe plac
Klubski večer - 80's & 90's 22.00 Max klub
Koncert skupine Res Nullius
Sobota, 29. decembra
8.00 Ploščad Centra Nova - Kmečka tržnica 18.00 Velenjski grad - Praznično
prepevanje na Velenjskem gradu 21.00 eMCe plac
Klubski večer - Feel the bass
, Nag-ada !Pu/n ^aoAÜyn fpN
za na|tol|W romaiWno tomediio v»/
podeželja, za sanjarjenje mlade in lepe Cleo o princu na belem konju - kar je lahko dobra izbira za dolge in hladne zimske dni oziroma noči. Zgodba je prejela celo nagrado Pure Passion za najboljšo romantično komedijo.
Mlada voznica taksija Cleo z moškimi nima prave sreče. Ko spozna Willa, je prepričana, da si bo z njim ustvarila vsaj tako lepo življenje, kot ga ima njena starejša sestra Abbie. Vrnitev uspešnega umetnika in bivšega sošolca Johnnyja, ki je bil vzrok srednješolskih sramotnih zbadljivk in ponižanj, in pojav komaj polnoletne Georgije, ki najde svojega očeta v Abbiejinem soprogu, ustvari komične situacije, željo po maščevanju, hkrati pa tudi pridih romantike in hrepenenja. Ljubezni se seveda ne da načrtovati, ljubezen se lahko le zgodi ...
Pripravila: Darinka Bizjak
CITYCENTER Celje
•	četrtek, 27. 12., od 14.00-9.00, Biotržnica
•	četrtek, 27. 12., od 17.00-18.00 lutkovna predstava Lepotica in zver
•	vsak dan v tednu - praznujte rojstni dan, pokličite 03 425 12 50 ali se oglasite na Info točki ali v Džungli,
kjer boste rezervirali datum in se pogovorili vse podrobnosti.
•	nedelja, 30. 12., ob 11.00 pravljične urice v Džungli - Pogumni pingvinček
•	do 31. 12. božično-novoletni sejem Vse praznične nedelje do konca leta ste vabljeni do 17. ure!
Nedelja, 30. decembra
18.00 Velenjski grad - Praznično
prepevanje na Velenjskem gradu 20.00 eMCe plac - Game over
Ponedeljek, 31. decembra
18.00 Titov trg Velenje
Novoletna zabava za otroke 20.00 Dom kulture Velenje
Silvestrska predstava Gledališča Velenje: Ta veseli dan ali Nežka MaTiček 20.00 Igrišče Vinska Gora
Silvestrovanje na prostem 22.00 Titov trg Velenje
Silvestrovanje na prostem s Tanjo Žagar
Sreda, 2. januarja
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Knjižnica Velenje - Ura pravljic
ŠOŠTANJ
Četrtek, 27. decembra
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Corderoy Tracey: Pogumni pigvinček) 17.00 Golte - Žive jaslice na Golteh
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 27. decembra
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica
Petek, 28. decembra
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica
Sobota, 29. decembra
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica
Ponedeljek, 31. decembra
10.30 Dvorana Marof
Silvestrska gledališka predstava: »Na eks«, igrata: Strašna Jožeta (Jože Krajnc in Jože Robida)
December / Januar
27	• Janez, Anže
28	• Živko, Živa
29	• David, Tomaž
30	• Evgen, Feliks
31	• Silvester
1« Novo leto 2. Makarij, Izidor, Izabela
Lunine mene
■ : m
28.,
petek, polna luna ščip, ob 11:21
Pravljična pot, Tonček in dedek Mraz
Velenje, 27. decembra - V zadnjih dneh leta se bodo zvrstili še trije dogodki, namenjeni najmlajšim in njihovim družinam. Prva bo že danes, ko vas Festival Velenje vabi na Zimsko pravljično pot. Zbirno mesto je ob 16.30 na Titovem trgu, od tu pa bodo otroke skozi mesto do Sončega parka vodil pravljični zemljevid in živi pravljični liki, kijih bodo srečali na poti. Pohod se bo končal ob 18. uri. Jutri ob 17. uri pa bo v domu kulture Velenje praznična gledališka predstava Pikica in Tonček po delu Ericha Kastneija v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Glavna junaka se požvižgata na to, da prihajata eden iz bogate, drugi iz revne družine. Zgodba o njunem prijateljstvu je prav ganljiva.
Še zadnjič se lahko z dedkom Mrazom družite na Silvestrski večer, ko vas bodo od 18. ure dalje na Titovem trgu zabavali tudi glasbeniki David Grom in Foxy Teens.
■ bš
Zgodilo se je ...
od 28. do 31. januarja
28. decembra je pämetiva, nedolžni otroci ali tepežni dan. Prvotno niso tepli otroci, ampak doraščajoči fantje in tudi odrasli možje, in to predvsem dekleta in mlade žene. Udarci s šibo so po verovanju naših prednikov prinašali blagoslov in rodnost, zato so jih ženske, če ne že željno, pa zato potrpežljivo in voljno prenašale. Očitno je, da gre pri udarcu za magično dejanje, ko naj bi življenjska moč, ki jo hrani rastlina, prešla na človeka. Iz iste želje si je človek začel krasiti svoje bivališče z zimzelenim rastlinjem in ista želja tiči tudi v božičnem drevescu;
konec leta 1962 sta se združi-
la velenjski in šoštanjski zdravstveni dom;
konec decembra leta 1988 so
na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Lesko-šek - Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega inštituta ERICo;
konec leta 1965 je mesto Velenje štelo 8575 prebivalcev; velenjski miličniki so leta 1975 odvzeli 119 vozniških dovoljenj (leto prej 218), konec leta 1975 pa so v velenjski Rdeči dvorani pripravili prvi »potrošniški novoletni sejem«, ki ga je obiskalo 36.000 obisko-
Nestl Žgank (Arhiv Muzeja Velenje)
valcev;
•	30. decembra 1909 se je v Dolenji vasi pri Preboldu rodil dolgoletni direktor Rudnika lignita Velenje, nekdanji velenjski župan in častni občan mesta Velenja Nestl Žgank;
•	decembra leta 1980 so v velenjskem premogovniku delali tudi
ob nedeljah in celo na zadnji dan leta ter tako dosegli načrtovano proizvodnjo v letu 1980, ko so nakopali štiri milijone sedemsto dva tisoč ton premoga;
1 1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje;
1 1. januarja 1993 se je velenjsko podjetje ESO preoblikovalo v dve novi podjetji: ESO Opremo ter ESO Montažo, ki se od decembra 1996 imenuje Esotech;
1 v začetku leta 1961 so v centru Velenja (v tako imenovanem H ali Hartmanovem bloku na današnji Cankarjevi ulici) odprli mesnico in prvo ribarnico v Šaleški dolini; v začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli nositi okoli vratu značilno rumeno rutico.
■ Damijan Kljajič
Četrtek, 27. decembra
SREČNO 2013
»"HAS
27. decembra 2012
Petek, 28. decembra
Sobota, 29. decembra
Nedelja, 30. decembra
Ponedeljek, 31. decembra
Torek, 1. januarja
Sreda, 2. januarja
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
06.40 Dnevnikov izbor 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro
Dobro j Poročil
a
9.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Rdeča kapica, lutke
10.30	Male sive celice, tv kviz
11.10	Slikanje v Portorožu
11.25	Razred zase: Potovanja
12.00	Poročila
12.10	Muzika, od Trsta do Trbiža, dok. f.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Apnenica na Preloki,ponov.
14.20	Slovenski utrinki, TV Madžarska
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.50	Roli, Poli, Oli, risanka
16.00	Olivija, ris.
16.10	Firbcologi: O konju
16.25	Megabiti energije, Ekozarci
16.35	Megabiti energije, Vonj gozda,
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila Dobro jutro
10.00 10.10 10.25 10.55 11.10
Bisergora, lutke
Profesor pustolovec, pouč. odd. Firbcologi: O konju Muzozlet, Lesorez v Portorožu 25 V dotiku z vodo, nanizanka 14/26 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet, pon. Dnevnik, vreme, šport Življenje po ljudeh, amer, dok. odd. Poročila
13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 16.00
16.45	Megabiti energije, Video vabilo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	List in cvet, dok. oddaja
17.50	Duhec, otriška oddaja 3/3
18.40	Ozi bu, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Cvetje v jeseni, slov. nadaljevanka
20.55	Madagaskar, dok. odd.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet
00.25	Dnevnik, pon.
00.50	Slovenska kronika, veme, šport
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO T
07.00	Otroški program
sledi	Aleks v žival. kraljestvu, ris.
07.05	Kravica Katka, ris.
07.10	Roli, Oli,Poli, ris.
07.20	Pujsa Pepa, ris.
07.25	Toni in Boni, ris.
07.40	Prihaja Nodi, ris.
07.50	Božičkov vajenček, ris.
07.55	Medvedek, risanka
09.10	Gospodič Jakob, risanka
09.10	Bacek Jon, ris.
09.15	Čudežno drevo, mjuzikal
10.00	Čudovito potovanje Nilsa Holgersona
10.55	Dobro jutro
14.10	Ugani kdo pride na večerjo
14.10	Evropski magazin
15.30	Mia Žnidarič in nevidni orkester, dok. odd.
16.15	Alma M. Karlin, Samotno potovanje,
dok. film
17.45	Mostovi
18.15	Univerza
18.45	Ars 360
18.55	Mali širni svet
19.50	Žrebanje deteljice
20.00	Bravo orkester, klasične uspešnice
21.00	Divji in zadeti, ang.film
22.40	Kitarist Stanley Jordan, posn. koncerta
23.45	Gandža (VI.), 13/13
00.10	Zabavni infokanal
Kaj govoriš, rom. oddaja Aleks v živalskem kraljestvu, risanka
Mladi Leonardo, 12/13 Dobra ura
Poročila, vreme, šport Dobra ura Infodrom
Razred zase, odd. za mlade Gozdna druščina, ris. Dobra ura 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Cvetje v jeseni, slov. nadaljevanka Igralci brez maske, v slovo P. Bibiču Na lepše
Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Kaj govoriš? rom. oddaja 00.55 Slovenska kronika 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji
16.05 16.45 17.00 17.15
18.35 18.45
19.30 20.00 20.50
21.20 22.00 23.05 "115
06.00	Kultura
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Na olimpijadi
07.25 Radovedni Taček
07.40	Biba se giba, ris. nan.
08.00	Živali iz kock, pouč. odd.
08.05 Studio Kriškras
08.40	Čarobne roke, pouč. odd. za otroke
0845	Tukaj sem Hana, odd. za oroke
08.35 Ribič Pepe
08.55 Firbcologi, odd. za otroke
09.20	Male sive celice, kviz
10.20	Past za Jezuščka, krat. igr. film
10.35 Polna hiša živali, 6/13
11.05 Muzozlet, linorez v Portorožu,
11.20	Lessie, amer. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	K2, dok. film
14.25 Alpe-Donava-Jadran
14.55 O živalih in ljudeh
15.20	Na vrtu
15.50	Ljudje s podeželja
15.55 Manjkajoča vez z našo davno
preteklostjo, ang. dok. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport 17.15 Sobotno popoldne 18.35 Ozare
18.40	Pri Slonovih, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Cvetje v jeseni, slov. TV nad.
21.00	Pisatelji v senci, kopr. film.
23.00	Poročila, šport, vreme
23.30	Oglaševalci
00.20	Manjkajoča vez z našo davno
preteklostjo, pon.
01.20	Ozare, ponov. 01.35 Dnevnik, ponov. 00.55 Utrip, ponov.
02.20	Dnevvnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal
07.00	Živ žav
07.00	Karlijev snežak, ris.
07.05	Tinčkova božična jelka, ris.
07.10	Barni, božično presenečanje, risanka
07.15	Gozdna druščina, risanka
07.25	Gasilec Samo, risanka
07.45	Ozi bu, risanka
08.10	Čarli in Lola, risanka
08.35	Prvi sneg, risanka
09.00	Larina božična zvezdica, ris.
09.50	Sneženi mož, ris.
10.20	Polna hiša živali, 7/13
10.50	Sledi, tv Mb
11.20	Ozare
11.25	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tam, kjer sem doma, koncert
15.00	Šarada, am. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Sodobna družina (II.), 10/24
17.40	Poredušov Janoš, monodrama
18.40	Prihaja Nodi, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tito, zadnje priče oporoke, 13/13
21.05	Portret dr. Bruna Hartmana
21.55	Kulturni vrhovi, Šmarski triptih,
dok. serija
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	ARS 360
23.05	Sinovi anarhije (IV.), 5/14
23.55	Alpe-Donava-Jadran
00.20	Dnevnik, vreme, šport
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
06.10	Ars 360
06.25 Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Afriške pravljice
10.20	Iz popotne torbe: Voščilnica
10.40	Radovedni Taček: Smrček
10.50	Anica, 8/10
11.15 Sprehodi v naravo, poučna odd.
11.35 Muzozlet, Land-art
12.00	Poročila
12.05 Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45 Studio Kri-kra, Veliko novoletno
slavje 16.45 Dobra ura
17.00	Poročila ob petih
17.10	Vreme, šport
18.05 Dobra ura 18.35 Risanka 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje 22.00 Silvester, silvester 01.00 Koncert ob podelitvi Nobelove
nagrade za mir 02.00 Dan 202, Elevatos in posebni
gosti, ponovitev 05.00 Venček narodnih
01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji	02.45 Infokanal	05.00 Venček narodnih
«IT TVSLOr TVSLOl TV SLO T
TV SLO T „,,„ Slozi ™ 1 iS» ... m Baasi _
07.00	Aleks v žival. kraljestvu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris.
07.10	Roli Poli Oli, ris.
07.20	Pujsa Pepa, ris. 07.25 Toni in Boni, ris.
07.30	Prihaja Nodi, risanka
07.30	Božičkov vajenček, ris.
07.40	Prihaja Nodi, ris.
07.50	Gospodič Jakob, ris. 07.55 Meglica, igrani film
09.10	Čudovito potovanje Nilsa
Holgersona
10.25	Alpsko smušanje, SP, veleslalom ž. 11.25 Dobro jutro 13.25 Alpsko smučanje, 2. vožnja
14.50	Prisluhnimo tišini, svetovalna odd.
15.20	Osmi dan
16.00	Rad igram nogomet 16.25 Migaj z nami 16.55 Odbojka, polfinale 19.05 Mali širni svet
20.00	Čudesa osončja, dok. odd,
20.50	Starši v manjšini (IV.i, 4/6
21.20	Scott in Bailey I., 4/6
22.10	Favnov labirint, kopr. film
00.10	Snemaj, španski film 01.55 Zabavni infokanal
10.00
13.05
06.25 06.55 07.20 07.30
pop pop
Tv prodaja Chuck in
ris. ser. upert, ris. ser. Pojdi, Diego, pojdi, ris. ser. Larina izbira, nan. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja 10.35 Kot ukaže srce, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Misli zdravo 12.10 Zaščitnik, nan. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki
amer. ser. 14.40 Ko listje pada, tur. nad Brezno ljubezni, nad. Kot ukaže srce, nad. 24ur popoldne Kot ukaže srce, nad. Misli zdravo Larina izbira, nad. 24ur vreme 24ur
Sam doma 3, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Policijska družina, nan. Obdarjen, nan. Razočarane gospodinje, nan. Vohun v nemilosti, nan. 24.ur, ponovitev
08.55 09.10 10.05
15.45 16.45 17.00 17.10 17.50 17.55 18.55 19.00 20.00
23.20 23.55 00.50 01.40 02.45 Zvoki noči
25	Tv prodaja
06.55	Pikica in Pepermint, ris. ser.
07.05	Zojina omara, ris. ser.
07.10	Metka, ris. ser.
07.30	Pojdi, Diego, pojdi!, ris. ser.
08.00	Larina izbira, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Brezno ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Kot ukaže srce, nad.
11.30	Tv prodaja
12.05	Misli zdravo, pon.
12.10	Policijska družina, nan.
13.00	24 ur ob enih
14.00	Najboljši domači video posnetki,
amer. ser.
14.45	Ko listje pada, nad.
15.45	Brezno ljubezni, nad.
16.45	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
17.55	Larina izbira, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Osem ujetih, am. film
22.00	24ur zvečer
22.45	Življenje v hipu, am. film
23.00	Eurojackpot
23.05	Življenje v hipu, nad. filma
00.30	Faktor smrti, am. film
03.10	24ur, ponov.
03.35	Zvoki noči
08.20 Skozi čas 09.00 Slovenski utrinki Univerza
Čudovito potovanje Nilsa Holgersona Osmi dan, pon. sko smučanje, SP smuk m igaj raje z nami 13.30Planet šport 13.55 Nogomet FIFA
14.24	Športni magazin 14.45 Alpsko smučanje, DP 15.55 Nordijsko smučanje 17.10 Alpsko smučanje, sp, smuk 17.55 Alpsko smučanje, sp, slalom ž 18.55 Odbojka, finale pokala
21.00 Dan 202, Elevatros in posebni gostj 22.00 Na lepše, ponovitev
22.25	Izgubljene vezi, dok. film 23.15 Gostitelj, juž. korejski film 01.10 Brane Rončel izza odra, ponov. 02.20 Zabavni infokanal
pop
Tv prodaja
Žabec in prijatelji, ris. ser. Raziskovalka Dora, ris. ser. Chuck in prijatelji, ris. ser. PopPixie, ris. ser. Lazytown, ris. ser. Hitri prstki, izob. ser. Zapleši z nami, otr.zabavna serija Pingvini z Madagaskarja, ris. ser. Spuži Kvadratnik, ris. ser. Ben 10, ris. ser. 10.05 Transformerji, ris. ser. 10.30 Monk, nan.
Kamp razvajencev - zda, res. ser. Pomočnica v petkah, res. ser. Opremljevalci v zasedi, amer. odd. Kuharski mojster, am. res. šov Poroka za enega, kan. film Okrog sveta do srca, dok. ser. 17.05 Betoven 3, am. film 18.55 24ur vreme 24ur
Rožnati panter 2 amer. film Nevarna smer, am. film Faktor smrti, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči
06.30 07.00 07.15 07.35 08.00 08.15 08.45 09.00 09.10 09.25 09.50
1.35 12.30 12.55 13.25 14.25 16.30
19.00 20.00 21.40 23.35 01.50 02.50
20	Skozi čas
1.00	Minute za, tv Koper
09.30	Alpe-Donava-Jadran, 30 let
10.00	Američanke, dok. odd.
10.50	Čudovito potovanje Nilsa
Holgersona 4/4
11.45	Glasbena matineja, 32. tekm.
slov. godb
12.30	Poglej, folklora 45 let
13.20	Mary in Max, ponovitev
14.55	Alpsko smučanje, sp. slalom ž
15.55	Nordijsko smučanje, skoki
18.00	Lepo je biti Mozart
19.50	Žrebanje lota
20.00	Sanja, amer. film
21.40	Urbanizacija, sodobna mesta
23.05	Hitri zaslužek, šved. film
01.10	Zabavni infokanal
POP
07.00	Igra vlog, zab. ser.
07.05	Mumu, ris. ser.
07.15	Meteor, ris. ser.
07.30	Moj mali poni, ris. ser.
07.55	Angelina, ris. ser.
08.10	Slonček Benjamin, ris. ser.
08.40	Lalaloopsy, ris. ser.
08.45	Hitri prstki, izob. ser.
09.00	Neobičajna šola, ris. ser.
09.10	Pingvini z Madagaskarja, ris. ser.
09.25	Spuži Kvadratnik, ris. ser.
09.50	Ben 10, ris. ser.
10.15	Transformerji, ris. ser.
10.40	Monk, nan.
11.35	Kamp razvajencev - zda, res. ser.
12.30	Pomočnica v petkah, res. ser.
13.25	Kuharski mojster, amer. res. serija 14.25Življenje žuželk, risanka
16.15	Detektiv na Floridi
17.10	Betoven 4, amer. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	A smo že tam, am. film
21.45	Beneška kurtizana, am. film
23.50	Dobro dekle, slabo dekle, am. film
01.40	24ur, ponov.
02.40	Zvoki noči
©
©
07.00	Pingu, poroka, ris.
07.30	Božičkov vajenček, ris.
07.35	Pozabljeni igrači, ris.
08.00	Čarobni cirkus
09.35	Infodrom
09.45	Dobra ura
11.10	Dobro jutro
13.40	Nordijsko smučanje, novoletna
skakalna turneja
15.35	Kaj govoriš? Romska oddaja
15.50	Dober dan Koroška
16.30	Manjkajoča vez z našo davno
preteklostjo
17.30	Portret dr. Bruna Hartmana
18.20	Čudesa osončij, dok. serija
19.10	Zigijevo darilo, risanka
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Večerja za enega, ang. čb hum.
20.10	Sorodni duši, fr,film
21.35	Kavelj 22, amer.film
23.30	Shine a light, amer. glasbeno dok.
01.25	Maratonec, am. film
03.25	Neznana lahkost bivanja, amer. f.
06.10	Hatari, amer, film, ponovitev
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	Pikica in Pepermint, ris. ser.
07.00	Zojina omara, ris. ser.
07.15	Radovednica Bibi, ris. ser.
07.45	Larina izbira, nan.
08.55	Tv prodaja
09.00	Brezno ljubezni, nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Kot ukaže srce, nad.
11.30	Tv prodaja
11.50	Detektiv na Floridi
12.35	Naša mala klinika, slov. nanizanka
15.10	Ko listje odpada, turška nad.
14.55	Ko listje pada, nad.
15.45	Brezno ljubezni, nad.
16.45	Kot ukaže srce, nad.
17.50	Misli zdravo
18.00	Larina izbira, nad.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Ljubim težave, amer. film
22.10	Poroka na hitro, am. film
00.00	Obdarjen, amer. naniz.
00.30	Naša mala klinika, slove. nan.
01.25	Helenini ljubezni, amer. film
03.00	Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutr. novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili državo - gostja Rosvita Pesek
11.35 Praznični Pop Corn
12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00 Videospot dneva
13.05 Prodajno TV okno
13.20 Videostrani, obvestila
17.25 Prodajno TV okno
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Čas za nas, tabornike: zaključimo
s čajanko 18.40 Regionalne novice 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Novi spomini, ans.
Zimzelen 21.15 Regionalne novice 21.20 Celovita oskrba s pitno vodo v
Šaleški dolini 21.40 Naš Ruda, ponovitev 22.30 Videospot dneva 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 00.10 Prodajno TV okno 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila

09.00 Miš maš: kdo bo sešil mišku
srajčico? 09.45 Vabimo k ogledu 09.50 Ustvarjalne iskrice (39): Smrečica iz papirja
10.10 VTV : Iz našega arhiva: Pozdrav
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža: ans. Novi spomini, ans. Zimzelen
11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15 Videospot dneva
12.20 Celovita oskrba s pitno vodo v
Šaleški dolini 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: kdo bo sešil miški
srajčico? 18.40 Oglasi
18.45 Regionalne novice 2
18.50 Vabimo k ogledu
18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20 Videospot dneva
19.25Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Popotniške razglednice: Maroko
21.00 Regionalne novice 3
21.05 Vabimo k ogledu
21.10 Gostilna pr Francet (11), zabavno
glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Videospot dneva 1 1.20 22 let VTV: Iz našega arhiva: Koncert ansambla SPEV, posnetek 2. dela koncerta 12.20 Koncert vokalne skupine
Vodomke 12.55 Videospot dneva 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike: zaključimo
s čajanko 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2077. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Odvajanje in čiščenje odpadne
vode v Šaleški dolini 20.40 Novoletni koncert Pihalnega
orkestra Premogovnika Velenje 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Božično novoletni koncert Anite
Kralj, 2. del 00.30 Prodajno TV okno 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš: kdo bo sešil mišku srajčico?
09.40 2077. VTV magazin, regionalni -
informativni program 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Odvajanje in čiščenje odpadne
vode v Šaleški dolini 10.20 Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili državo. - gostja Rosvita Pesek
11.25 Policijski orkester in trio Eroika,
posnetek koncerta 12.25 Vabimo k ogledu 12.30 Naj viža: ans. Novi spomini, ans.
Zimzelen 13.45 Kuhinjica, tedenski izbor 14.40 Prodajno TV okno 14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (40): Darilo iz
kozarca 18.25 Nanovo: urejeni nohti 19.15 Božično novoletni Pop corn 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Jutranji pogovori 21.50 Praznični pogovor: frančiškan br.
Miran Špelič, OFM 22.50 Novoletni koncert Pihalnega
orkestra Premogovnika Velenje 00.10 Gostilna pr Francet (12), zabavno
glasbena oddaja 01.10 Prodajno TV okno 01.25 Videostrani, obvestila
©
10.30 10.35
10.50
12.10 13.05 13.10 13.25 17.20 17.55
18.40
19.10 19.15 19.40
23.15
00.35
07.00	Božičkov vajenček, risanka
07.10	Mojster Miha, V snegu, Risanka
08.00	Studio Kriš-kraš, odd. za otroke
08.45 Zgodbe iz Školjke, odd. za gluhe
09.00	Pravljica o zlati uri
09.45 Dvanajst mesecev, animi. odd.
10.00	Pojoči petelin, kopr. film
11.15 Novoletni koncert z Dunaja
13.45 Prvi dnevnik, vreme, šport
14.25 Obzorja duha, družina
15.00	Mostovi - hidak
15.40	Pokec in vesoljski cirkus, risanka
16.05 Ribič Pepe,
16.25 Ozi bu, risanka
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15 Odrasli, fran. film
18.40	Žanov svet
18.55 Vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Dnevnikov izbor, vreme
20.00	Svet v letu 2012
21.00	Prifarci gremo v svet, posn.
koncerta
23.00	Poročila,vreme, šport
23.20	Normani na jugu, dok. odd. 00.15 Dnevnik, ponov. 00.45 Dnevnikov izbor, ponovitev 00.55 Vreme, šport 01.05 Dnevnik slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO T
08.45 Katice, Oj fijole, zimske koledniške pesmi
09.05 Silvester, silvester, ponovitev
12.10	Gremo mi po svoje, slov. film 13.55 Nordijsko smučanje, novol.
skakalna tur. 15.55 Nordijsko smučanje, sp, teki
17.40	Alpsko smučanje, sp, paralelni
slalom
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Muzikajeto, trubači
20.30	Usodni vlak, ljube. zgodba,
novozel. film 22.05 Zgornji in spodnji, Mladiček, ang. nad. 1/3
22.55 Zvesti vrtnar, ang.-nem, film 01.05 Zabavni infokanal
POP
06.25 Tv prodaja 06.55 Pikica in Pepermint, ris. ser.
07.20	Mega mini živali, ris. ser.
07.30	Žabec in prijatelji, ris. ser.
07.40	Radovedna Bilbi, ris. ser.
08.10	Larina izbira, nad 09.05 TV prodaja
09.20	Brezno ljubezni, meh. nad. 10.15 Tv prodaja
10.35 Kot ukaže srce. nadal. mehiška
11.20	Tv prodaja
11.50	Misli zdravo
12.00	Zaščitnik, amer. nanizanka
12.50	Naša mala klinika, slov. nanizanka
13.40	Začarana, amer. film
15.25 Ko listje pada
16.15 Brezno ljubezni, meh. nad.
17.10	Jot ukaže srce, meh. nad..
17.50	Misli zdravo
18.00	Latina izbira, hrv. nad.
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Dnevnik Bridget Jones, ang. film.
21.40	Zdravnikova vest, amer. film
22.30	Mentalist, amer. nan.
23.20	Obdarjen, amer. nan.
23.50	Razočarane gospodinje, amer nan.
00.40	Vohun v nemilosti, amer.
nanizanka
01.30	24UR, ponovitev
04.30	Zvoki noči
04.30	Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov Vabimo k ogledu 2077. VTV magazin, regionalni -informativni program Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka: zaplešimo skupaj v novo leto Miš mašev intervju z dedkom Mrazom
Vabimo k ogledu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.50 Praznična voščila 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.30 Praznična voščila 21.35 Zlati večer Tanje Žagar, posnetek koncerta
Silvestrska NAJ VIŽA, 1. del SREČNO 2013! Silvestrska NAJ VIŽA, 2. del Dva dni v Parizu, romantična komedija, Igrajo: grajo: Julie Delpy, Adam Goldberg, Daniel Brühl, Marie Pillet, Albert Delpyin 02.10 Večer dalmatinskih klap, posnetek koncerta

09.00 Mojca in medvedek Jaka:
pripravljeni na praznike 09.45 Miš mašev intervju z dedkom
Mrazom 10.15 Oglasi
10.20 Zlati večer Tanje Žagar, posnetek koncerta
12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka (Poletno gledališče Studenec) 14.50 Vabimo k ogledu 14.55 Prodajno TV okno 15.10 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka:
zaplešimo skupaj v novo leto 18.35 Naj živi otroški glas 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Koncert melodij dinastije Strauss
v izvedbi K&K Filharmonije 21.40 Mož, ki je ustvarjal zvezde,
romantična drama 23.35 Moč glasbe nas združuje, posnetek 3. dela koncerta 00.35 Prodajno TV okno 00.55 Videostrani, obvestila
07.00 07.08
10.00 10.15 10.10 10.30 10.45 11.40 11.50 11.55 12.20
13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 16.45 17.00 17.15
Dnevnikov izbor Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Ribič Pepe
Skrivnost v sračjem gozdu, pravljica Zlatko zakladko, otr. oddaj Plesna oddaja
Megabiti energije, video vabilo Slovenski vodni krog: Dreta Polž v solati, lonenica, oddaja za mlade
Prvi dnevnik, vreme, šport Tednik
Poročila Mostovi
Male sive celice, kviz Dobra ura
Poročila, šport, vreme Dobra ura Infodrom Dobra ura
Ciganček Žarko in medo Marko, ris.
Dobra ura
Vreme
Dnevnik, vreme Šport
Stanje šoka, slovenski film Na sončni strani Alp, slov. kr. film Odmevi, vreme, šport, kultura Trenutek vročice - Pet mozaikov sodobnega plesa v enem ogledalu Glasbeni večer: Filmska glasba Turbulenca Dnevnik, ponovitev Slovenska kronika, ponovitev Vreme, šport, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji
18.35 18.45 18.55 19.00 19.50 20.00 21.35 22.00 23.05
23.05 00.10 00.45 01.10 01.25
01.35 ......
02.00 Infokanal
TV SLO T
07.00 Otroški program 07.00 Aleks v živalskem vrtu 07.00 Kravica Katka, risanka 07.10 Roli, Poli, Oli, risanka 07.20 Pujsa Pepa, risanka 07.25 Toni in Boni, risanka 07.30 Prihaja Nodi, risanka 07.40 Božičkov vajenček, risanka 07.50 Gospodič Jakob, risanka 07.55 Bacek Jon, risanka 08.00 Otroški info kanal 08.45 Zabavni infokanal Dobro jutro Na lepše
Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Na vrtu
10.10 14.45 15.15 16.25 17.00 17.30
18.35 18.55 19.50 20.00 22.00 22.55
Slovenci po svetu
Evropski magazin
Etno večer Zorana Predina
Žrebanje Lota
Na zdravje, ponovitev
Zgornji in spodnji, ang. nad. 2/3
Prijazen možak, norv. film, pon.
00.45 Zabavni infokanal
06.25 07.10 07.15 07.30 07.35
pop
Dani in Dati duet, ris. ser. Pixi in čarobni zid, ris. ser. Van Dog, risana serija Radovednica Bibi, risanka
08.00	Jahoo in prijatelji,risanka
08.15	Zelena luč, risanka
08.20	Larina izbira, hr. nad.
09.10	TV Prodaja
09.20	Brezno ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.45	Kot ukaže srce, meh. nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Misli zdravo, pon.
12.10	Zdravnikova vest, amer. naniz.
13.00	24UR ob enih
14.00	Vzgoja po pasje, kanad. serija
14.25	Za boljše počutje, avst. serija
14.35	TV Dober dan, slov. naniz.
15.20	Ko listje odpada, turška nad.
16.05	Brezno ljubezni, meh, nad.
17.00	24UR popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
17.50	Misli zdravo
18.05	Larina izbira, hr. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Bridget Jones, Na robu pameti, am. f
21.45	24UR zvečer
22.15	Na kraju zločina, Miami
23.05	Obdarjen, ameriška naniz.
23.35	Razočarane gospodinje, nan.
00.25	Vohun v nemilosti, nan.
01.15	24ur, pon.
02.15	Zvoki noči
04.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Koncert melodij dinastije Strauss
v izvedbi K&K Filharmonije 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Moč glasbe nas združuje, posn. 3. 13.40 Videospot dneva 13.45 Prodajno TV okno 14.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (41): Snegomer 18.15 Najsrečnejša miška na svetu, otroška spevoigra OŠ Nazarje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor z Bojanom Kontičem,
županom MO Velenje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

SREČNO 2013
Praznična nagradna križanka krevzel instalacije
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »praznična križanka Krevzel«, najkasneje do ponedeljka 7. januarja
Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti, nagrade pa lahko prevzamejo med delavnikom na sedežu podjetja med 7. in 15. uro.
Nagrade:
1.	Baterija za umivalnik
2.	Pipa za pralni stroj s sifonom
3.	Ogledalo za nad umivalnik
Naj bo čas praznikov zaznamo van s prijaznimi besedami, toplimi stiski rok in najboljšimi željami.
Leto 2013 naj vam prinese, srečo, zdravje in uspeh.
21
KREVZEL instalacije PODJETJE ZA IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ Metleče 14 a, 3325 Šoštanj Tel.: 03 898 18 50 Fax: 03 898 18 60 info@krevzel-instalacije.si www.krevzel-instalacije.si
SESTAVIL PEPS
JERMEN
PRI KONJSKI OPREMI
GL. MESTO ŠPANSKE POKRAJINE KATALONIJE
ANSAMBEL ŠTIRIH PEVCEV

TABELA, RAZPREDELNICA (REDKO)
ATA (NAR.)
ZEMELJS. OŽINA MED KRIMOM IN CELINO
ZAČETEK ABECEDE

PREČNI DROG V
KOZOLCU
MARJETICA (KRAJŠE)
FINSKO M. IME
lesena skleda (nar.)
nekd. amer predsednik-ronald
SLED REZILA
19
srednje področje :l0v. lobanje
UGANKARSTVO
29
35
K
STAR GERMAN
LETNI GOZDNI POSEK
ENA OD STRANI NEBA
KRAJ V ITALIJI, BOŽJA POT
O
PORTUGAL. GLASBENA SKUPINA (PESEM LAMBADA)
SLOVENS. PUBLICIST-
LOJZE (1896-1982)
KDOR GOVORI
Več JEZIKOV
11
21
AMERIŠKI SMUČARS. CENTER V KOLORADU
RAZRASLO DREVO. DEBELA ROGOVILA (NAR.)
GRŠKA ČRKA
DANIJEL NUJOMA
naziv za srba iz backe
zelena drevesna žabica
RIŽOTA
NA VZHODNJAŠKI NAČIN
28
V
ŠČITNIK
ZA UŠESA PROTI MRAZU
AVSTRIJS. POROČE-
VALNA AGENCIJA
INDIGO (STAR.)
STAR SLOVAN
DELAVEC, KI DELA
NA SOLINAH
jugoslovans. tiskovna agencija
16

ZGLEDEN PRIMER, IDEAL
37
VIKTOR ENGLER
kratica za nekd. avstr.
Šiling
termoelektrarna šoštanj
GIB, KI IMA DOLOČEN POMEN, ZNAMENJE
VERA ACEVA
NECA FALK
TIP AVTOMOB. ZNAMKE ŠKODA
13
PETELIN
(NAR., VZHOD.)
SRBSKA IGRALKA IN
PESNICA-EVA
22
DELNIČAR, LASTNIK DELNIC
N
10
TRAVA TRETJE KOŠNJE, OTAVIč
FRANCOSKI IGRALEC-RAYMOND
LUIGI ZAMPA
hrup, nemir (pog..ekspr.)
vprežni drog kmečk. voza
K
NIKOLAJ OGAREV
NAŠA IN TUJA ČRKA
AMERIŠKA IGRALKA (THURMAN)
M
AMERIŠKI IGRALEC (PACINO)
KRAJ IN REKA NA DOLENJSKEM
O
O'
MESTO NA POLJSKEM, V DOLNJI ŠLEZIJI
N
23
KDOR JE ZAGLEDAN V KAJ (EKSPR.)
12
ČRNA STEPNA PRST Z MNOGO HUMUSA
18
KAR NAJ
BO, KAR NAJ BI BILO (FIL.)
NEIMENOVANA OSEBA (SLABŠ.)

VEZ, PENJA, OKOV
ZMERNO, UMERJENO (GLASB.)
KRMAR NA LADJI ARGO. G rž. MITOL.
O
TANKA PREVLEKA, OPLESK
33
REKA V ITALIJI
SLIKOVNA UGANKA, PODOBNICA
ČLAN BEATLOV-RINGO
SLOVENSKI JAZZISTANDREJ
25
TVOREC, PISATELJ
OLJE IZ TKIVA KITOV
ŠVICA (FR.)
GRŠKE BOGINJE NAKLJUČJA
SLOVENSKA IGRALKAMI LENA
GRŠKI M ATEM AT., 4. STOL. PR.N.Š.
PREGRINJALO ZA SEJNO SOBO
ZATEGOVANJE
SORTA TRAJNIH ZIM. JABOLK
SLOVENSKI VESLAČ-ERIK
MINERAL, VRSTA DI ABAZA
RAZLlC. VOKALA
TITUS OAT ES

VRHNJA PLAST KOŽE
HRVAŠKI PSIHOLOG-RAMIRO
OSNUTEK, PREDLOG, PLAN
DVORANA, VEŽA
B
U
TIBETANSKO GOVEDO
ALKALOID V
LISTIH TOBAKA
O
26
NIKOLAJ RIŽKOV
IGRA. VRTEN. DBROČA OKOLI TELESA
VELIKA PRIZADEVNOST
SLOVENSKI GENERALRUDOLF
H
27
SKUPNO ŠTEVILO TISKANIH IZVODOV
TONE JANŠA
15
PLUG LEMEŽ
STARO-JUDOVSKI KRAU
20
RIBOLOVNA PRIPRAVA, TRIZOB, OSTI
34
melišče, droben pesek
NIKOLAJ GARIN
ZAPELJI-
VEC, ŽENSKAR (EKSPR.)
ZGORNJE OBLAČILO, JOPIČ (POG.)
TROPSKA KUKAVICA
IVAN LEVAR
SODNI TERMIN
32
VISOK GORSKI VRH
24
mlada pomladans. kokoš
mesto v notranjosti dalmacije
SLOVENSKI
ALPINISTFRANC
ČRTA, GUBA, POTEZA
O
VOZILO ZA VOŽNJO PO SNEGU
NEMŠKA IGRALKA-NADJA
URŠULA (KRAJŠE)
LIJAK, LIJEC (KNJIŽ.)
RUS. PESNIK-JOSIF PAVLOVIČ
REČICA V GORSKEM KOTARJU
36
17
IVO BAN
LOJZE UDE
HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA-INGE
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA-CAMERON
REKA V AFRIKI, DESNI PRITOK NILA
31
14
SILA, POTREBA
GLAVNO MESTO GANE
K
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19
	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37
SREČNO 20
»-'HAS
27. decembra 2012
KINO VELENJE • SPORED
HISA PRAVLJIC
(Kerity la maison des contes) - sinhroni-ziran
Animirana pravljica, 76 minut Režija: Dominique Monfery Četrek, 27. 12., ob 18.00 - mala dvorana
Slovenski glasovi: Dino Lalic, Ana Pepelnik, Ana Ličina, Matjaž Štirn, Zala Vidali, Ivan Cepanec, Rok Kušlan, idr. Poletne počitnice so tu! Sedemletni Natan, sestra Angelika in njuna starša se odpravijo v počitniško hišo ob morju, kjer je nekoč živela njihova teta Elenora. Peščena plaža je priložnost za spuščanje zmaja, izdelavo gradov, kopanje rovov in igro z rakci. Prav tam pa Natan, Alica in Beli zajec doživijo čisto pravo pustolovščino. V Hiši pravljic oživi vrsta pravljičnih junakov, tudi Rdeča kapica in volk, Pepelka, Aladin, Kralj Artur, Ostržek, Guliver, Trnuljčica, Sneguljčica, Obuti maček, Deklica z vžigalicami, Peter Pan, Lačko in Grozovilda. V Natanu prepoznajo Elenorinega naslednika v njeni veliki knjižnici. Naložijo mu pomembno nalogo: zaščititi mora like, da bodo dolgo živeli Toda deček še vedno ne zna brati! Vse bolj verjetno se zdi, da bodo pravljični junaki izginili in da bodo otroci poslušali le še resnične zgodbe. Bo pogumnemu Natanu uspelo rešiti knjižne junake? Se bo naučil brati? NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE (cena vstopnice 3 EUR)
PETLETNA ZAROKA
(The Five-Year Engagement) Romantična komedija, 124 minut Režija: Nicholas Stoller Igrajo: Jason Segel, Emily Blunt, Chris Pratt, Alison Brie, Mimi Kennedy, Lauren Weedman, David Paymer, Jacki Weaver, Jim Piddockvv, idr. Četrek, 27. 12., ob 20.00 - mala dvorana Tom in Violet sta srečno zaljubljeni par in po letu dni zmenkov se odločita za poroko. Toda Violet se nepričakovano ponudi napredovanje v službi, zato Tom privoli v selitev in preložitev poroke. Kljub težavnemu prilagajanju na novo okolico, ljubezen mladega para ostaja neomajna, vendar zaradi vedno novih življenjskih okoliščin znova in znova prelagata dokončno sklenitev njune zveze. Ko nanju pričnejo pritiskati neučakani starši, se pod pritiskom zlomita in zdi se, da utegne predolga zaroka uničiti njuno ljubezen, toda usoda znova poskrbi za zabaven preobrat. DECEMBRSKA ROMANTIKA V KINU (cena
vstopnice 3 EUR)
ASTERIX IN OBELIX V BRITANIJI
(Asterix et obelix: Au Service de Sa Maje-ste)
Družinska pustolovščina, 109 min Režija: Laurent Tirard Igrajo: Gerard Depardieu, Edouard Baer, Fabrice Luchini, Catherine Deneuve, Guillaume Gallienne
Petek, 28. 12. ob 18.00 - mala dvorana
NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE (cena vstopnice 3 EUR)
KAKO ZAČINITI ZAKON
(Hope Springs) Komedija, 100 minut Režija: David Franke
Igrajo: Meryl Streep, Tommy Lee Jones, Steve Carell, Ben Rappaport, Jean Smart, Patch Darragh, Marin Ireland, Brett Rice, Becky Ann Baker, Elizabeth Shue, Mimi Rogersidr. Idr. Petek, 28. 12., ob 20.00 - mala dvorana
Priletna zakonca Kay in Arnold kljub ljubeči navezanosti že dolgo nimata več intimnih stikov, zato se Kay odloči popestriti njuno ljubezensko življenje. Čemernemu Arnol-du predlaga počitnice v letovišču, kjer se udeležita zakonske terapije priznanega svetovalca Bernieja. Toda njegovi neobičajni nasveti in vprašanja ju spravijo v številne zadrege, zato kljub nerodnim in zelo zabavnim poskusom nikakor ne najdeta mladostne ljubezenske iskre. Razočarana se vrneta domov, vendar muhasta usoda poskrbi za nepričakovan preobrat, ... DECEMBRSKA ROMANTIKA V KINU (cena vstopnice 3 EUR)
POGUM
(Brave) sinhroniziran
Animirana komična pustolovščina, 100
minut
Režija: Mark Andrews, Brenda Chapman, Steve Purcell
Slovenski glasovi: Ula Furlan, Maja Boh, Boris Kobal, Marjana Brecelj, Gojmir Lešnjak Gojc, Gorazd Žilavec, Primož Pir-nat idr.
Sobota, 29. 12., ob 18.00 - mala dvorana
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. decembra 2012, so:
•	Marica Verhovnik, Škalske Cirkovce 3, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Jaka Pustinek, Laze 28, 3320 Velenje (avtopolnilec);
•	Ana Švarc, Ljubija 57 a, 3330 Mozirje (torbica za GSM).
Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrad priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK
Zdravstveni dom Velenje
Vodnikova 1,3320 Velenje
ZDRAVZIVLJENJSKISLOG JE NENADOMESTLJIV
Srečnovletu 2013!
Po nadaljevanju risane uspešnice Avtomobili 2 studio Pixar v letu 2012 pripravlja novo animirano pustolovščino z naslovom POGUM. Zgodba se dogaja v bajeslovni Škotski in se vrti okoli princese Meride (Reese Witherspoon), ki kljubuje svojim staršem, ko začne kazati zanimanje za lokostrelstvo. Hkrati pa sproži tok dogodkov in skoraj spravi v nevarnost očetovo kraljestvo.
NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE (cena vstopnice 3 EUR)
TRAKTOR, LJUBEZEN IN ROCK' N' ROLL
Komična drama, 105 minut Režija: Branko Djuric Djuro Igrajo: Tanja Ribič, Branko Djuric Djuro, Jaka Fon, Semka Sokolovic, Jernej Kun-tner, Nataša Matjašec, Vlado Novak, Kičo Slabinac, Vlado Kreslin, idr. Sobota, 29. 12., ob 20.00 - mala dvorana
Breza, kmečki fant iz zakotne prekmurske vasi, želi s svojo električno kitaro nastopati na ljudskih veselicah, vendar mu to ob konkurenci tradicionalne ciganske bande, ki izvaja priljubljeno narodnozabavno glasbo, ne uspeva najbolje. Uspe pa mu s tako glasbo osvojiti srce vaške lepotice Silvije, hčerke premožnega gastarbaiterja v Švici, ki jo je oče poslal v domace kraje, da bi si tu našla moža z zdravimi koreninami. S podporo Ministrstva za kulturo! DECEMBRSKA ROMANTIKA V KINU (cena vstopnice 3 EUR)
ARTHUR BOŽIČEK
(Arthur Christmas) - sinhroniziran v slovenščino
Animirana družinska komedija, 97 minut Režija: Sarah Smith
Slovenski glasovi: Matevž Miller, Niko Goršič, Jernej Kuntner, Mojca Funkl, Tone Kuntner, Tilen Artač, idr. Nedelja, 30. 12., ob 18.00 - mala dvorana
NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE (cena vstopnice 3 EUR)
SILVESTROVO V NEW YORKU
(New Year's Eve) Romantična komedija, 118 minut Režija: Garry Marshall Igrajo: Robert De Niro, Ashton Kutcher, Sarah Jessica Parker, Katherine Heigl, Sofia Vergara, Zac Efron, Jessica Biel, Abigail Breslin, Carla Gugino, Michelle Pfeiffer, idr.
Nedelja, 30. 12., ob 20.00 - mala dvorana
DECEMBRSKA ROMANTIKA V KINU (cena vstopnice 3 EUR)
DEKLICA IN DREVO
Dokumentarec, 83 minut
Režija: Vlado Škafar
Nastopajo: Štefka Drolc, Ivanka Mežan, Helena Koder, Joni Petek, 28. 12., ob 20.30 Sobota, 29. 12., ob 18.30 Nedelja, 30. 12., ob 19.00 Deklica in drevo je kombinacije intervjuja, pante-istične meditacije, monologa, dialoga, izpovedi, vinjete, impresije, tripartitnega dokumentarca in cinefilskega poklona, v kateri Škafar na zelenem, razsijanem, razigranem travniku ujame Štefko Drolc in lvanko Mežan, legendi slovenskega filma in teatra, ki se potem spominjata vsega razen svojih filmskih in gledaliških vlog, pri čemer pa - ironično! sredi te nevtralne narave! - ohranita tisto družbeno/kulturno/filmsko/gledališko razdelitev vlog, ki ju je vsa ta leta tako ločevala, da ju je povsem zbližala. Toda ko ju gledate, imate občutek, da sta povedali, kaj ju tišči, in da sta zdaj pripravljeni na comeback. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 4 EUR)
ODPLESI SVOJE SANJE
(Step Up Revolution) Plesna romanca, 99 minut Režija: Scott Speer
Igrajo: Adam G. Sevani,Kathryn McCormick,Ryan Guzman, Jordana DePaula, Stephen Boss,Jessica Guadix Petek, 28. 12., ob 18.30 Sobota, 29. 12., ob 20.30 Nedelja, 30. 12., ob 16.00 - matineja Strastna Emily se preseli v Miami, da bi postala profesionalna plesalka, toda hitro jo prevzame postavni cestni plesalec Sean, ki želi s svojo skupino osvojiti pomembno plesno tekmovanje. Njihove načrte ogrozijo megalomanski gradbeni načrti Emilyjinega bogatega očeta, ki želi povsem spremeniti in uničiti Seanovo zgodovinsko in kulturno plesno četrt. Neustrašni plesalec se odloči upreti brezosebnim načrtom kapitala, toda ob tem se Emily znajde v precepu med družinsko zvestobo, plesnimi ambicijami in ljubeznijo do Seana.
REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 4 EUR), OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3 EUR)
Naslednji vikend, od 4. 1. do 7. 1. napovedujemo: mladinski film MALI VOLKODLAK DOLFI, fantazijsko akcijsko dramo SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA- 2.del, dramo UČITELJ, ter v filmskem
gledališču dramo VSE TISTE LEPE STVARI.
V
TOPLICA
VETERINARSKA BOLNICA CENTER ZA ZDRAVLJENJE ŽIVALI Topolšica 15, 3326 Topolšica TEL: 03/5892-236, 03/5892 100 gsm: 041-736-058 www.toplica-vct.net
S strokovnim izpopolnjevanjem in opremljanjem z najsodobnejšimi instrumenti in aparati, sledimo trendom in novim spoznanjem v veterinarski medicini družnih živali.
Srečno in uspešno
2013!
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 27. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 28. decembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 30. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 31. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Praznične čestitke; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. do 23. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. dec. 2012 do 23. dec. 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
VEGATEL
poslovna IP telefonija
•	nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji
•	brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
habit
nepremičnine
Habll, d.o.o.. Koroška 43, Velenje
nudimM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
POZNAN-
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Ore-šnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČEN, 55-letni izobražen moški iz Velenja, s stanovanjem in avtom, si želi spoznati žensko do svojih let. Prazniki prihajajo, pokliči. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 UREJENA, 53-letna ženska si želi spoznati prijatelja do 68 let. Novo leto prihaja, lahko skupaj praznujeva. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
NEPREMIČNINE
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
•	NOVO hišo v Paški vasi, 100
m2, zemljišče 1.300 m 2. Cena 140.000 evr.
•	hišo v Velenju, Cesta na vrtače, 250 m2, parcela 527 m2, adaptirano l. 2000. Cena 159.000 evr.
*	3-sobno stanovanje, desni breg, Velenje, 89 m2, 1. nad.,obnovljeno 2000. Cena 75.000 evr.
*	Prodamo novogradnjo
RAZGLED OB PAKI, Vele-
nje, v sedmih etažah, zače-: gradnje 20 iptembra 20 stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
ODDAM lepo urejeno in opremljeno samostojno pisarno na Efenkovi 61, v Velenju. /Dom Učencev/ Gsm 031 647 847
PRIDELKI
FIŽOL sivček, odlične kvalitete, prodam. Gsm 031 265 805.
raznoi^h
PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin -Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671
fZVAu
TELIČKO, mesna pasma, staro 7 dni, prodam. Gsm: 051 314 306
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 898 17 50
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
cjflilpeš kam bežijo angeli ko izgubijo fpojafyila? ko šbetlo noč zapusti sijaj m ko not>a jutra solze so umik?
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI [DOMvELENji^B
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
^EKARNAVELiNJi
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izda-
ja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
UOBOZDRAVNlKn
29. in 30. 12. ter 1. 1. Jernej Dobe-lšek, dr. dent. med., (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINÄRS
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar -gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
AVTO MURSIC d.o.o.
Zarova cesta 7 3320 Velenje
-SERVIS IN PRODAJA
-REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO - VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZILA
Tel. 03 898 54 80
nEBRiHIBIBniKinH
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
rppni
elenju
■üälflGB
Kislo zelje kmetije Jevšnik Pečenice
Meso slovenskega porekla
Delovni čas:
Tor - pet: 8.-17. ure, sob.: 8.-13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljekin prazniki zaprto.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Kristijan Korb, Šentlenart 8, Mislinja in Maja Skaza, Ljubljanska cesta 56, Velenje; Zlatan Garibovic, Krajiške Brigade 27, Kej, Bih in Melisa Hadžic, Šmartno ob Paki 137, Šmartno ob Paki; Andrej Podbevšek, Kosovelova ulica 2 d, Velenje in Tatjana Kumer, Kosovelova ul. 2 d, Velenje.
KIM
Jožef Vrčkovnik, roj. 1942, Šoštanj, Florjan 74; Marija Kolar, roj.1928, Velenje, Šenbriška cesta 2; Jožef Rajšter, roj. 1938, Velenje, Partizanska cesta 41; Erna Mraz, roj. 1925, Velenje, Efenkova cesta 8;
V SPOMIN
Minilo je eno leto odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedi
MARTIN MEH
Slatine 16 a, Šmartno ob Paki
Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite na njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Žalujoči: žena Ani, hčerki Brigita in Martina z družinama
Branko Podvršnik, roj. 1958, Velenje, Tomšičeva c. 23; Daniel Žlof, roj. 1936, Velenje, Šercerjeva c. 5; Ludo-vik Jeseničnik, roj. 1927, Velenje, Prešernova c. 7 b; Milan Jalšovec, roj. 1956, Vojnik, Keršova ul. 5; Avgust Pečovnik, roj. 1916, Luče, Luče 30; Albina Podkoritnik, roj. 1931, Žalec, Migojnice 134; Matilda Mlakar, roj. 1934, Velenje, Stantetova ul. 8; Marko Maze, roj. 1932, Topolšica, Topolšica 175; Dimitrij Petančič, roj. 1950, Slovenske Konjice, Zbelovska Gora 10a.
PROFESIONALNE inštrukcije iz matematike in fizike za osnovne in srednje šole, nudi tim z večletnimi izkušnjami. Pripravljamo na splošno in poklicno maturo. Pridemo tudi na dom, možno tudi dopoldan. Izobraževanje Jonela, 040 226 419 ali 040 977 474.
Izobraževanje Jonela, Gržinič Armando s.p., Stantetova 2, 3320 Velenje.
ZAHVALA
ERNA MRAZ
1. 8. 1925 - 16. 12. 2012
Iskrena hvala vsem, ki ste pospremili mojo mamo na njeni zadnji poti.
Sin Marko z družino
V SPOMIN
Mineva leto žalosti in praznine brez naše drage žene, mame, sestre, tete in botrce
DUŠANKE OBRULJ
iz Velenja, nazadnje stanujoča v Ponikvi pri Žalcu
V spomin na tebe draga Dušanka
v mojih in naših očeh
tvoj lik nasmejan in otožen je -
in bo živ, dokler živimo -
in - ko ugasne ta sveča - tudi zate naprej gorimo -
v slavo življenja - v slavo trpljenja -
v slavo lepote nekoč najinih in naših skupnih dni.
Vsem, ki ste jo imeli radi in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Marjan, hčerka Maja in sin Miran ter ostalo sorodstvo
»Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.«
Thomas Carlye
ZAHVALA
S hvaležnostjo v srcu za vse, kar si nam podaril, ljubljeni oče, dedi in tast
DANI ŽLOF
december 2012
smo se s sorodniki in s prijatelji poslovili od življenja in poti, ki smo jih poznali in delili s teboj. Čeprav zaupamo, da si v večnosti, je bilo slovo težko in boleče. Hvaležni smo za vsak stisk roke, za vsak objem, besedo - pisno ali ustno, za vsako obrisano solzo, rožo, svečo, darovano sv. mašo, obljubljeno podporo v molitvi. Vsaka
pozornost je blažila naša ranjena srca. Spoštovani in dragi sorodniki, prijatelji, sodelavke in sodelavci, častna straža stanovskih kolegov, Rudarska godba Velenje, mešani pevski zbor Martinčki, gospod Janko Rezar in duhovniki, hvala za spoštljivo, iskreno in toplo slovo od našega očeta.
Tvoji najdražji
Na
drsališču
je
živahno
Odprto od 9. do 22. ure - Zadnji dve sta rezervirani za hokejiste, ki jih je v Šoštanju vse več
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 20. decembra - Čeprav so v Šoštanju težko zagotovili denar za novo sezono drsanja na drsališču, ki so ga uredili na rokometnem igrišču v mestu, so željo tistih, ki so se nanj že navadili, in tistih, ki bodo v mesto prišli morda prav zaradi njega, uresničili.
Neven Stanič, ki bdi nad drsali-
ščem, pravi, da so že prvi dnevi potrdili, kako željni so te zimske rekreacije predvsem otroci. Mnogi že znajo drsati, nekateri led opazujejo še od daleč, a ne bo dolgo, ko bodo zbrali pogum. »Letošnja novost
je pingvin za najmlajše. Držijo se zanj in v dveh dneh se brez težav in padcev naučijo drsanja, lovljenja ravnotežja,« pravi.
Drsate, in to zastonj, lahko s svojimi drsalkami, lahko pa si te
tudi sposodite za en evro. Drsališče je odprto vsak da od 9. do 22. ure. »Najbolj živahno je na njem od 14. do 20. ure,« pravi Stanič. Čas
Neven Stanič s hčerko, ki ji pri drsanju pomaga pingvin.
Teja Britovšek
od 20. do 22. je namenjen hokejistom, ki jih je v Šoštanju vedno več.
Za športne dneve pa se že zanimajo tudi šole.
Benjamin Avdija, eden tistih, ki so si v četrtek pozno popoldne privoščili nekaj sprostitve, je navdušen. »Super je. Drsanje, druženje, hokej ... Vse.« Drsa od šestega leta in na drsališču je skoraj vsak dan. Dvakrat na teden pa si vzame čas za druženje in drsanje na njem Teja Britovšek pa drsa tri leta. Letos je komaj čakala, da se drsališče odpre. Žalostna bi bila, če ga ne bi bilo. »Drsamo in se zabavamo. Odlično je,« je bila kratka.
■
Jabolko kakovosti za Visoko šolo
Ljubljana, 18. decembra - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja sta prejšnji torek podelila Visoki šoli za varstvo okolja iz Velenja visoko nacionalno priznanje Jabolko kakovosti. Prejela ga je za projekte v programu Vseživljenjsko učenje. Prvo mesto je osvojila v kategoriji Erasmus individualna mobilnost.
Andrejka Mevc, vodja programa, je povedala, da ji omenjeno priznanje veliko pomeni, saj »gre za priznanje mojega dela, znanja, vloženega truda. Za šolo pa je najpomembnejše, da imajo naši študenti in študentke priložnost oditi na prakso ali študij v tujino, tam pridobiti novo znanje in izkušnje, ki so neprecenljive. Po vrnitvi domov prenesejo vse to še na ostale študente šole.« Izmenjave se je doslej udeležilo 13 študentov Visoke šole za varstvo okolja Velenje, novo znanje in izkušnje pa so »nabirali« na Norveškem, Irskem, Portugalskem, Malti in v Veliki Britaniji.
Mevčeva še meni, da je mednarodna izmenjava pomembna tudi za akademsko in drugo osebje šole, saj si z njo tudi oni širijo ter poglabljajo znanje in izkušnje. Šola pa s tem postaja bolj prepoznavna v mednarodnem prostoru.
Vpetost v mednarodno okolje je - po besedah Andrejke Mevc - eden temeljnih strateških ciljev visokošolskega študija. »Ne znam si namreč predstavljati kakovostnega študija brez svobodnega pretoka znanja in idej v mednarodnem prostoru,« je še poudarila Andrejka Mevc.
■ tp
Zanimiv nočni ogled muzeja
Dogajanje obogatili s koncertom mačje godbe in prihodkom dedka Mraza
Velenje, 22. decembra - Muzej premogovništva Slovenije je spet pripravil tradicionalni nočni ogled, ki je pritegnil množico odraslih in otrok. Ogled so obogatili s koncertom melodij mačka Murija in muce Mace z originalno zasedbo in pevko Neco Falk, avtorjem in kitaristom Jerkom Novakom ter kitaristom Mirom Novakom. Pripravili so ga v prizivnici, v kateri vse leto potekajo številne odmevne prireditve.
Otroci so se najbolj razveselili prihoda dedka Mraza, ki je skrbel za vedro in praznično razpoloženje že v podzemnem delu muzeja, najmlajše obiskovalce pa je po koncertu obdaril s sladkimi dobrotami ter skupaj z njimi tudi zapel.
Nočni ogled Muzeja premogovništva Slovenije je letos zaradi novih scen in novih vsebin ponudil drugačno, predvsem pa še bolj zanimivo podzemno dogodivščino. Muzej, ki je svoja vrata odprl 3. julija 1999, si je v 13 letih ogledalo že skoraj 357.000 obiskovalcev.
Podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije bo zaradi vzdrževalnih del zaprt od 23. decembra 2012 do predvidoma začetka marca 2013. Zunanji del Muzeja bo ponovno na ogled 15. januarja 2013.
Božična skrivnost s Šaleškim APZ-jem
Velenje, 19. decembra - Šaleški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik in z gostjo - harfist-ko Tino Žerdin - je v cerkvi sv. Martina v Velenju pripravil božični koncert, na katerem je bila v 1. delu prvič (krstno) izvedena božična kantata Magnum Mysterium za MeMPZ in harfo slov. skladatelja Gašperja Jereba, ki si ji sledile Pastoralne variacije na božično temo za harfo Marcela Samuela Rousseauja. V drugem delu je zbor (z različnimi solisti) predstavil skrbno izbran zahtevnejši sakralni program od renesančnih skladateljev do avtorjev 20. stoletja (F. Guerrero, J. P. Gallus, C. Franc, A. Foerster, L. Ondarra. O. Gjelio, K. Hampton).
Izbor premišljenega programa dirigentke in solistke z izpostavljeno mistično kantato Magnum Mysterum je ob pretanjeni izvedbi predstavil predvsem tudi pogled umetnic na čas, v katerem se trenutno nahajamo: kot duhovni poziv družbi v duhu tistega sporočila, ki ga adventni čas v resnici predstavlja - čas umirjanja, tišine, čas, ko moramo postaviti na svoje
mesto vse preteklo in pripraviti prostor za tisto, kar prinaša »Magnum Mysterium - velika skrivnost« ob iztekanju starega in obetu prihajajočega.
Bilo je resnično umetniško in duhovno doživetje - nasproti banalizaciji in vsesplošni komer-
cializaciji povsod slišanih ameriških ali drugih božičnih napevov v najrazličnejših izvedbenih, tudi koncertnih variantah.
■ Alenka Šalej