Če sušeč hladi, se kmetu dobro godi. Vreme Pretežno oblačno bo, a povečini suho. Murska Sobota, 6. marca 2003, leto LV, št. 10, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Urjeni Štefan Matko Str. 3 - Kot strela z lasnega seje razši- RJ rila novica o pretre- Jv sljivem dogodku X- v Odrancih žalostno Na obisku pri Nataliji Kolšek Miha Guštin, več kot le kitarist in rocker Str. 20 - Ali se Mura res potaplja? Milan Moreč v nemilosti navijačev Mure - ti zahtevajo novega upra-vljalca soboškega nogometa Str. 3 - Srečanje pomurskih županov na Cankovi Z združenimi močmi iz zaostalosti Pismo o sodelovanju doslej podpisalo 22 županov pomurskih občin Str. 4 - črna gradnja ŠRC Slatina v Radencih Kdo izrablja legalizacijo za politični poligon? Bo informacija pripomogla k umiritvi žogice Str. S - V domovih za starejše po Sloveniji enotna cena oskrbe Za pomurske domove to pomeni povečanje oskrbnine Država prevzela nadzor Str. 6 - Na trgu delovne sile za spoznanje ugodnejša gibanja V regiji ni dela za mlade Letos manj brezposelnih? Str. 12 - Pogovor z Andrejem Ferlincem, predstojnikom Višjega državnega tožilstva v Mariboru Ne sojenje -poravnava Kdaj se obdolženec in oškodovanec vendarle ne moreta sama poravnati? Str. 15 - Zakonska jubilanta iz Bretonec Bog živi Marijo in Ivana! Marsikdo bi jima lahko zavidal NAROČNIK Str. 6 - Gornja Radgona vabi podjetja Po smrti Avtorad-gone in Elrada je bilo v G. Radgoni pokopanih še vsaj tristo delovnih mest AKTUALNO 6. marec 2003 - Visu DA CAPO Besedi, ki sta se lani v predvolilnem času pojavili na velikem plakatu, na katerem je kancler Schussel igral na violončelo. To sta bili edini dve besedi na plakatu - le »da capo« in kancler SchusseL Ti dve besedi pod notno partituro pomenita, da se je treba vrniti na začetek in ves del glasbenega dela preigrati znova. Redkokdaj so katere besede bolj ustrezno izrazile to, kar se je zgodilo po več kot treh mesecih pogovorov, ki naj bi vodili k sestavi vladajoče koalicije. Po 96 dneh od predčasnih parlamentarnih volitev in po petih mesecih od razpada prve modro-črne koalicije je kanclerju Schiis-slu vendarle uspelo sestavili novo vlado, no ja, novo staro vlado. Novo avstrijsko vlado sestavljajo ljudska stranka (OVP) in svobodnjaki (FPO). Predsednik nove vlade bo stari in novi kancler Wolfgang Schussel - veljak ljudske stranke, pri vodenju pa mu bo pomagal predsednik svobodnjakov Herbert Haupt, ki je torej postal podkancler. Na parlamentarnih volitvah 24. novembra lani je OVP prepričljivo zmagala, njena dotedanja koalicijska partnerica FPO pa je doživela hud poraz, saj je izgubila skoraj dve tretjini volivcev. Socialdemokrati. prej najmočnejša stranka, so zdrsnili na drugo mesto, v parlament pa so sc prepričljivo uvrstili tudi Zeleni. Schussel si je dobre tri mesece po zmagi na volitvah brezuspešno prizadeval sestaviti vlado s katero drugo parlamentarno stranko, tako da je trajal zadnji krog pogajanj med OVP in FPO le nekaj dni, saj na volitvah poraženim in notranje razklanim svobodnjakom naj ne bi preostalo nič drugega, kot pristati na vse Schusslove pogoje. Vodstvo svobodnjakov tudi nikoli ni skrivalo, da si želijo še naprej biti v vladi. Marsikdo se sprašuje, zakaj je trajalo tako dolgo, da se sestavi enaka koalicija kot pred volitvami, res da z različnimi akterji, vendar naj bi ostal najpomembnejši mož svobodnjakov Haider, ki pa niti vleče iz ozadja. Po javnomnenjskih raziskavah se kar 80 odstotkov vprašanih ne strinja s takšno sestavo koalicije, ker ne izraža volje volivcev. Predsednik Avstrije Thomas Klestil tokrat med priseganjem vlade ni bil ledeno hladen in namrščen, saj večina ministrov v vladi vendarle prihaja iz stranke, v kateri je bil nekoč tudi sam, toda slabe volje vseeno ni mogel skriti. Želel si je namreč, kot je znano, veliko koalicijo med socialdemokrati in ljudsko stranko. Večina javnomnenjskih raziskav krivdo za spodletele pogovore tako s socialdemokrati kot tudi z zelenimi pripisuje Schusslu. Iz genialnega taktika, kot so Schiissla poimenovali avstrijski komentatorji. se je kancler spremenil v kvartopirca, ki je pri pokru preveč tvegal. Na koncu mti je ostal le še isti partner kot pred volitvami, z istim tveganjem in veliko verjetnostjo da tudi nova vlada ne bo zdržala polnega mandatnega obdobja. Nova vlada bo v 183-članskem zveznem parlamentu lahko računala na podporo 79 poslancev iz vrst OVP-ja m 18 iz vrst FPO-ja, kar je najšibkejša večina katerekoli koalicije v avstrijski zgodovini od leta 1945. Imela bo le enajst poslancev več od opozicije. In kakšna bo nova vlada? Znotrajkoalicijska razmerja so popravljena na Škodo svobodnjakov. OVP je povečala število svojih ministrstev za tri, imela pa bo tudi dodatnega državnega sekretarja. V novi vladni ekipi bo tudi nekaj novih imen, večina pa je znanih že iz prve Schusslove vlade. Med starimi ministri izvest OVP bo Benita Ferrero - Waldner ostala zunanja ministrica, Ernst Strasser notranji minister. Martin Bertenstem minister za gospodarstvo, Karl Heinz Grasser, nekdaj iz vrst FPO, pa bo - tokrat na listi OVP - tudi poslej vodil finančno ministrstvo. Sicer pa bo OVP vodila Še ministrstva za kmetijstvo, za obrambo, gospodarstvo, šolstvo in ministrstvo za mlade FPO bo na drugi strani vodila le še ministrstva za infrastrukturo. zdravstvo in pravosodje. Svobodnjakom torej ostajajo le tri ministrska mesta in ravno toliko mest državnih tajnikov. Kanclerjev namestnik bo šef svobodnjakov HerbercHaupt, ki ostaja na položaju ministra za socialo, dosedanjega ministra za infrastrukturo iz svobodnjaških vrst Mathiasa Reichholda bo zamenjal nov up iz pre-darlberških svobodnjaških vrst Hubert Gorbach, na položaju ministra za sodstvo pa ostaja že doslej sporni nekdanji Haiderjev odvet- nik Dieter Bohmdorfer. Svobodnjaki so morali izpustiti iz rok ministrstvo za obrambo in ga po novem vodi Gunther Platter. Platter je veliko presenečenje iz vrst tirolske organizacije ljudske stranke, vendar je v politiki že stari maček in je že od leta 1994 sedel v zveznem parlamentarnem odboru za notranjo in obrambno politiko Položaj kmetijskega ministra iz vrst ljudske stranke, Wilhelma Moltererja, ki se seli na položaj šefa poslanskega kluba, je prevzel Josef Proll, nečak močnega spodnjeavstrijskega deželnega glavarja Erwina Prolla, enega od dveh nasprotnikov ponovni sestavi črno-modre koalicije. Nova vlada, nekaj novih ljudi in nova koalicijska pogodba, ki se osredotoča predvsem na širitev Unije ter davčno in pokojninsko reformo, bosta začeti veljati 1. januarja 2004. Kaj pa prinaša paket grozodejstev, kot reforme imenujejo avstrijski tedniki, pa v prihodnjem Pismu iz Avstrije Barbara Leskovar Državni sekretar Špacapan o aktualnih vprašanjih porabskih Slovencev Novi državni sekretar zunanjega ministrstva in direktor Urada RS za Slo*^ zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan upa na izboljšanje položaja P0*3* Slovencev. Foto: J. G. 0 problemih v živo Aprila je predviden tudi sestanek mešane slovensko-madžarske komisije za manjšinska vprašanja Kaže, da je konec zastoja, do katerega je prišlo v zadnjem času pri meddržavnih stikih Slovenije in Madžarske na področju narodnostne politike. Tako je bil minuli četrtek na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Monoštru sestanek s predstavniki porabskih Slovencev, ki so se ga udeležili tudi državni sekretar oz. direktor Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan, veleposlanik R Slovenije na Madžarskem Andrej Gerenčer in podsekretar omenjenega urada Zorko Pelikan. Sestanek je bil za novinarje zaprt ob koncu pa je Črtomir Špacapan med drugim povedal, da je to njegov prvi obisk Slovencev v Porabju, z njihovimi problemi pa se je seznanil že prej, ker so se s predstavniki manjšinskih organizacij srečali ob obisku predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška na Madžarskem. »Danes pa sem se z njimi seznanil še v živo in lahko rečem, da niso nič kaj drugačni, kot jih imajo manjšine v Italiji, Avstriji in verjetno tudi na Hrvaškem, kamor se prav tako odpravljam. Gre torej za probleme predvsem na področju šolstva zaradi zmanjševanja števila otrok v narodnostnih šolah in probleme v zvezi z mediji, ki pa niso tako drastični kot v Avstriji, kjer imamo pravzaprav zelo hudo situacijo z Radiem 2. Zato vidim tu svetlejšo prihodnost « Da bi sprejeli tudi kakšne konkretne rešitve, pa je bil sprejet dogovor, da se bosta kmalu sestala šolska ministra obeh držav, ki se bosta poskušala dogovoriti o prioritetah v šolstvu. »Vemo, da Slovenija kar veliko vlaga v program dvojezičnega šolstva pri nas, zato pričakujemo od madžarske države, da bo ravnala enako. Med drugim naj bi skupaj z madžarsko vlado zgradili telovadnico pri OŠ Gornji Senik in dolgoročno rešili vprašanje delovanja slovenskega radia v Monoštru, tako da bi povečali tudi slišnost. Pogovarjali smo se, da bi skupaj s slovensko rtv ojačali signal za Goričko, ker bi ta radio rado poslušalo tudi veliko tamkajšnjih ljudi. Na pogovorih, ki jih je imel dr Drnovšek v Budimpešti, je bilo z madžarske strani obljubljeno, da so te zadeve rešene. Res je, da časovno zamujajo zaradi kasnejšega sprejetja proračuna, definitivno pa je to vprašanje rešeno « Kaj pa delovanje mešane slo- vensko-madžarske matiji komisije, ki se že dolgo ni^ la? »Kmalu je predviden sestanek. Imamo že osnuie1’' o katerih se bomo pogo'"’'; Odloč ili smo se, da bo seja 'T gem delu aprila v Lendavi ravskih Toplicah,« je Še dep tomir Špacapan. Vse se vrti okoli denarja Predlog proračuna optimis tičen, kaj pa realizacija Tudi za letošnji proračun mestne občine Murska Sobota pravijo, da je optimistično zasnovan. Prihodki tn odhodki so vredni 3,177 milijarde tolarjev, v ta znesek pa je vključen tudi lanskoletni presežek v vrednosti 133 milijonov tolarjev, ki je nastal na osnovi neplačanega preplačila finančne izravnave iz leta 2001 ter presežka prihodkov na računih KS in mestnih četrti. Tudi letos se v proračunu ne bodo zadolževali Proračun je predstavil Slavko Domjan, vodja oddelka za proračun in finance, in povedal, da se pričakujejo za 6,3 odstotka večji prihodki od realizacije v lanskem E ta PTUJ. CERKNICA - Kot kaže, potrebujemo Slovenci vedno več zabave in možnosti, da vsaj enkrat v letu povemo tisto, kar hočemo. Tako se je zbralo na primer na tradicionalnem pustnem sprevodu v nedeljo na Ptuju več kot dva tisoč mask, ki so se predstavile kar štirideset tisoč obiskovalcem iz vseh krajev Slovenije. Veselo pa je bilo tudi v Cerknici, kjer se je na tamkajšnjem festivalu zbralo okrog tisoč mask in dvanajst tisoč obiskovalcev. ANKARA - Ob vprašanju iraške krize je prišla prava zaušnica za ZDA s strani turškega parlamenta, ki je kljub veliki obljubljeni denarni pomoči zavrnil namestitev ameriških enot na svojem ozemlju. Kljub začetnemu prepričevanju ameriških politikov, da ta odločitev Turčije ne bo v ničemer ovirala priprav na napad na Irak, so nekaj dni pozneje visoki ameriški predstavniki povedali, da bi ta odločitev lahko preložila začetek vojne za kakšen mesec. WASHINGTON - Američani so očitno še vedno pod vplivom terorističnega napada pred tremi leti, zato so poleg vseh varnostnih ukrepov, ki so jih do sedaj uvedli na letališčih, sprejeli še enega. Preverjali naj bi tiidi radioaktivnost vseh potnikov, ki pridejo v ZDA. Problem naprav za preverjanje radioaktivnosti pa je v tem, da zapiskajo tudi pri človeku, ki se zdravi s kemoterapijo, ali tudi pri tistih, ki so bili pred kratkim na rentgenskem slikanju. LONDON - Kot kaže, so mobiteli res okupirali svet in predvsem mladino, med katerimi so nekateri celo pozabili govoriti in predvsem pisati svoj jezik, saj so jih popolnoma prevzele kratice SMS-sporoČil. Tako naj bi v neki škotski šoli trinajstletnica pri nalogi iz angleškega jezika napisala spis v obliki kratkih SMS-sporočil s kraticami, ki so bile za učiteljico kot hieroglifi. Jasno je, da učiteljica zaradi tega ni mogla »dešifrirati« naloge. Kot razlagajo strokovnjaki, je zadeva vsekakor povezana s porastom popularnosti mobitelovih SMS-sporočil. r letu. Predvideva se povišanje nedavčnih prihodkov, in sicer zaradi realizacije večjih projektov gradenj oziroma na ta račun plačanih komunalnih prispevkov. Preostale občine naj bi letos poravnale dolg za gradnjo PIŠK-a, poleg tega pa sta k sofinanciranju pristopili tudi občini Lendava in Gornja Radgona Kar za 130 odstotkov se bodo povišali transferni prihodki, in sicer od države za sofinanciranje podjetniškega inkubatorja, urejanje severne industrijske cone ter sofinanciranje opreme za novo knjižnico. Investicijski dohodki pa se predvidevajo v višini 895 milijonov tolarjev. Ker gre gradnja PIŠK-a h koncu, se bistveno zmanjšujejo stroški gradnje, močno pa se bodo povečali odhodki pri prometni ureditvi mesta, ureditvi komunalnih zemljišč, severne industrijske cone, gradnje podjetniškega inkubatorja, povečala pa se bodo tudi sredstva KS, namenjena za adaptacijo cest in pločnikov. Pohvalno je, da so letos več sredstev namenili za Štipendije deficitarnih poklicev, ki jih bodo začeli izplačevati v naslednjem šolskem letu Žal pa se bodo v letošnjem proračunu močno povečali socialni transferji, še posebno za plačilo ekonomske cene vrtca. Jože Puhan je v imenu nadzor nega odbora ugotavljal, da je proračun optimistično naravnan, in s lem so se svetniki v glavnem strinjali. S proračunom je bil zadovoljen tudi Vlado Goldinskij, saj so mestne četrti letos dobile nekaj več sredstev, ki jih bodo vlagali v jC izboljšavo infrastrukt”r Obal pa je bil mnenja, d3 ’ ’ lam predvidevalo več Prilr/ potem pa je bila realizmu? Poudaril je. da bi bilo tr^^ mn naložiti, da bi prih0 rjal V proračunu je prem*7 . di povišanje mase za F p slenih, ker bodo obcins^^ vcem izplačali poračun nazaj ter zaposlili pripf^ seji pa so sprejemali m°l" -o plačah in plačilih W funkcij občinskih za sejnine ter povračil ,, Marjan Merklin je bil . je višina mesečne 1 .. pana, ki prejme 30 " fr panove plače, in P"J‘ j*1 dobi 20 odstotkov, i*^ ‘ J soka. »Saj se ve, kaj J1^ na občinski upravi!« nuzzija pa je zanim’*°. f* j mo imeti dva podžuP1^1 u; o bseg del a n i po večal njal tudi z Domjah0*® cijo, da je županova P ,r' na. Po izračunih naj l-’ ^[jčt plače župana 500 " i;V Župan Anton Slavic .,i l ril, da si podžupaO1^^ zaslužijo in da se 1,1 večuje. Rudolf Horvat P j c dal, da na mesec prej , ^0^ 97 tisoč tolarjev, plačati še davek, sel«" bi. Naj omenimo še mestni svetniki *“5^^ stnega sveta 23 ti*04''. /iin1*, da stane po hitrem , seja mestnega sveta vkoplačevalce 600 , P A. Nana R VESTNIK-6. marec 2003 AKTUALNO —I—- Pota in stranpota Ivan umoril Štefana Bratomor v Odrancih Na pustni torek, ko so bili ljudje razigrani, je bilo v Odrancih žalostno. Kot strela z jasnega jr navsezgodaj razširila novica o pretresljivem dogodku v Cvetni ulici 6. Nekateri, ki so sicer bolj 41 manj poznali razmere na domačiji, niti niso bili presenečeni, saj so slutili, da ne l*o ostalo le pri grožnjah. M Matkovih v Cvetni ulici so aekii zadnjih let živeli sami mo-'kr vdovec 83-letni oče Štefan, aj mu je žena Ana umrla že P^dlrtl.m Min is-j 55-letniivan 'o 43-letni Štefan. Pred nekaj leti P« o im bival še -m oziroma hro til, ni Venčeslav, ki pa je , umri v bolnici, domnevno žara-d' p dedič neurejenega živije Očitno je bil pri hiši tudi alkohol. 1 ’če Štefan |i prebil noč iz po-nedeljka na torek pri družini hčerke Manic, ki ima dom in fužino v drugem delu Odra-Ponoči sta tako ostala doma sinova oziroma brata Ivan in Noben od njiju ni bil po-wni, um j stara dečka, kot pra-vitno v Pomurju. Kaj sta počela ponoči’ Najbrž nista mirno Viter ju oce ne bi zapustil. Je ^kuii res, da sosedje niso sliša-’^kih krikov. Pa tudi druge h bilo pri Matkovih preveč Medtem ko je bil Ivan 'e tisa prejemnik socialne po-je Štefan vrsto let, menda Mime delal v Muri kol v sim. d odpoved. Nekateri drugi pa Matkova hiša s prizidkom predsobe, kjer so na pustni torek našli truplo 42-ietnega Štefana Matka. - Foto; Š. S menijo, da jo je moral dati, sicer bi ga odpustili, saj da ni hotel na zdravljenje. O mrtvih vse dobro! Štefana namreč ni več med živimi. V torek zjutraj, ko so sc pri Matkovih oglasili policisti, da bi Ivana prisilno privedli k sodniku zaradi nekih prejšnjih grehov, so naleteti na oba brata; Ivan je ležal na postelji, Štefan pa na tleh in je bil mrtev Toliko večji razlog, da so 55-letnega Ivana odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor, truplo 43-ietnega Štefana pa na sodnomedicinsko obdukcijo. To so podatki, ki smo jih zbra- li na terenu, saj so na PU Murska Sobota redkobesedni. V prvem sporočilu za javnost so namreč navedli, da je bil na območju PL najden mrtev Š. M. in da prve ugotovitve kažejo, da naj bi umrl nasilne smrti. V drugem sporočilu pa so navedli, da je zadeva trenutno še v preiskavi in da bodo medije obvestili o drugih ugotovitvah po opravljenih aktivnostih pristojnih služb. Uradno torej ni informacije, kaj je konkretno naredil osumljeni Ivan svojemu bratu Štefanu, da je ta za posledicami umrl, Ga je morda udaril z berglami, s katerimi si je pomagal pri hoji, po- tem ko je menda padel z ostrešja na gradbišču v romskih Ka-menicah? Sicer pa naj bi tudi že prej večkrat prišel navzkriž z zakoni. Tako naj bi, med drugim, pred leti tudi poskušal zažgati domačo hišo. Oče Štefan Matko, 83 let star mož, ki je vrsto let delal v tujini in je imel dobro pokojnino ter vzdrževal sinova, je ostal sam. Ali se bo Še kdaj (in kdaj?) vrnil na domačijo številka 6 v Cvetni ulici? Težko vprašanje, kajti tam me cvetijo le cvetovi, ampak je tekla tudi kri, in to prav v njegovi hišk Bratomor! Š. S. StečJanje pomurskih županov na Cankovi Z združenimi močmi ■z zaostalosti 5^2 o sodelovanju doslej podpisalo 22 županov pomurskih občin r^ava z ustanavlja-, so na ne-‘h Saml prev’ n *bdrl.„ Za P°v«zovanje Mi, ’ anje med občin a- VanW med ? formalizaciji sodelo-to k ..................... proslavi v i' " ' 's Pisnim'V8USla’ ie SSS/i . Č|r,»SedaXra 3 u,di velika a/” kise n Sehh na na koordinacij- Cankovi sreT'^m o Zadnje koordinacije županov 26 pomurskih občin na Cankovi seje udeležilo desetžupanov, drugi so nanjo poslali podžupane ali druge predstavnike, predstavnikov nekaterih občin pa niti ni bilo. Tudi udeležba vabljenih gostov je bila skromna, od pomurskih poslančeve je srečanja udeležil le Geza Džuban. V pismu o sodelovanju med pomurskimi občinami manjkajo še podpisi županov Jožefa Špindlerja iz ljutomera, Draga Legena iz Veržeja, Antona Kampuša iz Gornje Radgone in Daniela Kalamarja od Grada. no opozorili, naj pohiti z ustanavljanjem regij. Samo pismo o nameri sicer ne definira regije, pač pa govori le o želji po sodelovanju med pomurskimi občinami, saj bodo le s skupnimi močmi dosegli hitrejši razvoj tega območja. K temu lahko prispevajo pomemben delež tudi regijske ustanove, svoje delo pa so tokrat županom predstavili predstavniki Geodetske uprave M. Sobota, Kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje in območnega Kme-tijsko-gozdarskega zavoda. Direktor tega zavoda je med drugim ugotovil, da bo imelo kmetijstvo pomembno vlogo pri razvoju pokrajine, še posebno mesto pa bo dobilo v krajinskem parku Goričko, ki ga ustanavljajo. V aktivnosti bo po njegovem treba bolj pritegnili domačine, saj so doslej pritegnili k ustanavljanju parka v glavnem Je strokovnjake od drugod, ki razmere na tem območju premalo poznajo. Ti pridejo, poberejo denar in odidejo, domačini pa bodo ostali in bodo po Sla-vičevem mnenju v parku morali živeti in preživeti. Kot se je slikovito izrazil gostitelj Drago Vogrinčič, so doslej že preživeli Dunaj, Budimpešto in Beograd, če se bo mačehovski odnos države do tega območja nadaljeval, pa bodo težko preživeli Bruselj. Kmetijski minister Franc But, ki se je na Cankovi pridružil predstavnikom pomurskih občin, je bil bolj optimističen, saj bo pomursko kmetijstvo po njegovem mnenju po vstopu v EU dobilo več kot doslej. Rcfor ma skupne kmetijske politike napoveduje sicer zmanjševanje sre- dstev za kmetijstvo, predvsem pri neposrednih plačilih, zato bomo tudi pri nas morali izkoristiti tista področja, ki jim bo namenjenih več sredstev iz bruseljske blagajne. Ob sedanjih presežkih hrane bo posebna skrb veljala kakovostnejši obdelavi zemlje in manjši pridelavi in tem ciljem bo treba prilagoditi tudi slovensko kmetijsko politiko. Ob sedanji posestni sestavi bodo pri nas lahko preživele tiste manjše kmetije, ki se bodo usmerile v specializirano proizvodnjo ali pa jim bo kmetijstvo fc dopolnilna dejavnost. Prav zato bo treba razvijali druge gospodarske dejavnosti, kjer bodo ljudje dobili zaposlitev, k temu pa lahko veliko prispeva medobčinsko sodelovanje, kot so v pismu o nameri zapisali župani po- murskih občin. L. Kovač Komentar Karneval tukaj, karneval tam. Običaj takšen, običaj drugačen. Za minuli teden bi lahko rekli, daje bil prepoln običajev raznih vrst, ki imajo vsi skupen izvor, katerega pa smo mi že zdavnaj zgrešili. Tako o običajih danes kroži tudi vedno več pripomb, kot denimo ta, da so na splošno vsi običaji danes močno skomercializirani in v službi tistih, ki lahko na račun njih povečajo vsebino svojih mošenj. Toda zgodba o komercializaciji je že tako očitna, da lahko načnemo drugo plat in se vprašamo, ali je kako drugače sploh mogoče in ali smo upravičeno kritični do ostankov starih časov, kolikor nam jih je še ostalo in kakršnikoli pač že so? Ciril Kosednar Običaji takšni, kakršni pač so Običaje sociologi in etnologi opredeljujejo kot družbene predpise oz. norme, s katerimi postanejo dolgotrajni in ustaljeni načini obnašanja in navad obvezni. Seveda se običaji lahko nanašajo na več področij, od tistih bolj nevsakdanjih do tistih vsakdanjih, kot so: živinoreja^ poljedelstvo, obrt itd. Torej lahko rečemo, da so bili običaji vsaj nekoč zelo pomembni, saj vemo, da so nekoč kršilce običajev tudi kaznovali. Iz tega jasno sledi, da običaji nekoč niso bili samo prazne dejavnosti, ampak nekaj, kar se je dejansko upoštevalo in, karJe najpomembnejše za to razpravo, verovalo seje v vsebino običaja Tako se je, ker smo prav v pustnem času, verovalo, da maske dejansko preženejo zimo. Takšni običaji in verovanja so omogočali ohranjanje družbe in duhovno kontinuiteto. Toda ali danes res lahko pričakujemo, da bo moderen človek verjel v vsebino običajev. Noro pričakovanje, zato na neki način tudi nore kritike in nostalgija, če rečemo, da ni pri tem več nobene pristnosti, in se nam zaradi tega vse zdi skomercializirano. Običaji pač nimajo tiste funkcije, kot so jo imeli nekoč, pa ne zaradi komercializacije običajev samih, ampak zaradi splošnega razvoja družbe in človeka, ki v sodobnem svetu pač ne verjame več v nadnaravno, saj ima za te stvari znanost. Iz tega tudi jasno sledi, da običaji ne morejo biti niti ne moremo od njih zahtevati, da so to, kar so nekoč bili. Če so torej nekoč imeli funkcijo ohranjanja družbe, so danes tukaj za to, da se ljudje sprostimo in da na neki način vidimo, kakšni smo bili nekoč, česar pa tudi ne gre zanemariti. Res pa je, da poznamo več pristopov k obujanju starih običajev. Nekateri to naredijo bolj strokovno, drugi nekoliko manj. Zotko zanima tudi Porabje Spodbujanje in nove oblike sodelovanja Regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota želi spodbuditi večje zanimanje za razvoj tehničnih in drugih dejavnosti iz njegovega programa tudi med mladimi v porabskih osnovnih šolah. Obenem je cilj Zotke, postati eden od členov pri utrjevanju in nadaljnjem razvijanju obmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. S tem namenom so tudi pripravili minuli petek in soboto mednarodni posvet v Slovenskem kulturno-infor-mativnem centru v Monoštru/Szentgothardu skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem. Predsednik omenjene zveze Jožef Hirnok je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da jih Slovenija podpira pri njihovem življenju in delu. Največja naložba matične države v Porabju je bila ravno zgraditev kulturno-informacijskega centra. Ko bosta Madžarska in Slovenija v Evropski uniji, si obetajo še vec stikov in vse to jim daje upanje, da se bodo ohranili kot slovenska narodnostna skupnost Še tisoč let. Zlatko Pelikan, podsekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je prav tako omenil, da bo v prihodnje olajšana skrb za Slovence. Lani so začeli sodelovati tudi z Zvezo organizacij za tehnično kulturo, da bi si otroci v zamejstvu prek njenih aktivnosti na lažji način širili tudi znanje iz slovenskega jezika Udeležence mednarodne konference je tudi pozdravil generalni konzul R Slovenije v Monoštru Zlatko Muršec ki je omenil, da bo meddržavni mejni prehod Martinje - Gornji Senik v mednarodnega. Pospešiti bi morali tudi medsebojno gospodarsko sodelovanje, saj je le-to dokaj skromno. V tej zvezi bi bilo koristno prekategorizirati mejni prehod Hodoš - Bajansenyc, tako bi lahko čezenj potekal tudi tovorni promet do 3,5 ione nosilnosti, izrekel je še oceno, da pora-bski Slovenci preveč uporabljajo madžarski jezik, kar ni dobro. Mitja Slavinec je v predstavitvi Regionalnega centra ZOTK Slovenije v Murski Soboti med drugim poudaril, da imajo okrog sto zunanjih sodelavcev, posvet v Monoštru pa so namenili dodatnemu spodbujanju in novim oblikam Čezmejnega sodelovanja šol iz Pomurja in Porabja. Jože Graj LOKALNA SCENA 6. marec 2003-WFflU TEMPIRANO Duša Škof ZKD Murska Sobota, o tem, da je skoraj nemogoče uskladiti termine za prireditve in za izbrane avtorje: »Nekateri ljudje si preprosto ne želijo dialoga, ampak da zmagajo.« Jože Caf, direktor podjeta ELTI iz Gornje Radgone, je o nevarnosti vojne in vplivu na njihovo poslovanje povedal; •Vse vojne na neki način vplivajo na nas, ker imamo partnerje v 32 državah. Mediji, posebej elektronski, so prve žrtve napadov. Ogromno poslov smo dobili na ta račun v Sloveniji in Hrvaški, tudi v Makedoniji, Štiri mreže v Črni gori, tako da imajo sedaj najmodernejšo tovrstno infrastrukturo na območju nekdanje Jugoslavije. Srbija še nima denarja za to. Poudariti pa želim naslednje: prej smo imeli na Kosovu 80-odstotni tržni delež, v obdobju po Natovi osvoboditvi Kosova pa nismo dobili naročila niti za eno anteno, ker je to vse v domeni ZDA oz. si delijo posle z Ita lijo. Problem je, da se veliki dogovorijo, zato je na telekomunikacijskem področju že prišlo do konfliktov med Nemčijo in Francijo na eni in Ameriko na drugi strani Enaka zgodba bo v Iraku. V prvih dveh dneh napada bodo porušili vse telekomunikacijske objekte, ki jih bodo potem gradila izključno ameriška podjetja. Trenutno to vpliva na naše posle v Siriji in Jordaniji, saj se čuti napetost. Vsekakor bo prišlo do zastoja, pozneje pa pričakujemo vsaj del poslov pri obnovi « Cveta Mandič Čahuk ugotavlja: »Negativni trendi se počasi umirjajo, saj se zmanjšuje upadanje delovno aktivnega in aktivnega prebivalstva v regiji, temu pa sledi tudi trend števila brezposelnih.« Dušan Zagorc, podžupan občine Gornja Radgona: »Predlagam, da se z Irgoličem skuša doseči izvensodna pora vnava, po kateri bi mu terjatev 6 milijonov tolarjev izplačali v dveh delih, in sicer v letih 2003 in 2004. Za šport je v občinskem proračunu za leto 2003 namenjenih dobrih 33 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi bilo težko naenkrat izplačati skoraj petino tega zneska.« Andrej Ferlinc, predstojnik višjega državnega tožilstva, o poravnavi: »Poravnalen strankama omogoči strpen dialog in ju usmerja ter posreduje z namenom, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Poravnalec je dolžan skrbeti, da stranki (osumljenec in oškodovanec) brez prisile ali pritiska dosežeta sporazum v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.« Črna gradnja SRC Slatina v Radencih Kdo izrablja legalizacijo za politični poligon? Bo informacija pripomogla k umiritvi žogice Ko so maja 2000 v Radencih slovesno predali namenu Športno-rekreacijski center Slatina, ni nihče posumil, da je objekt zgrajen brez ustrezne dokumentacije in dovoljenj. In prav to se je žal zgodilo. Takrat so omenjeni center zgradili z denarnimi prispevki Radenske, ki je zagotovila kar 92 odstotkov potrebnih sredstev, in občine Radenci. Sprva so vanj vložili okrog 50 milijonov tolarjev, kasneje pa so postavili še nekaj spremljajočih objektov. Do tu vse lepo in prav! Toda le dobro leto po otvoritvi sta investitorja, Športno društvo Radenci in občina Radenci, dobila neprijetno odločbo gradbene inšpekcije o odstranitvi vseh na črno zgrajenih objektov. Rok za to dejanje je bil februar 2002. Ko je že kazalo, da se bodo morali ukloniti inšpekcijski odločbi, so le slaba dva meseca pred iztekom roka dobili obvestilo o odlogu izvršbe. Pri tem so se opirali na to, da je bila medtem sprejeta sprememba družbenega plana občine Ra denci. In prav to naj bi omogočilo ureditev zadeve do konca leta 2002, s čimer ne bi bila več vprašljiva legalizacija objekta Ko so v inšpekcijskih službah rok za izvršbo podaljšali do 1. decembra lani, se je zdelo, da ni več nobenih zadržkov za uresničitev omenjene odločbe Toda do tega vendarle ni prišlo, zato je bil novi rok za odstranitev črne gradnje prestavljen na 17. junij 2005. Če občina in športno društvo dotlej ne bosta odstranila spornega objekta in spravila zemljišča v prvotno stanje, bodo to 15. julija letos namesto njiju storili najeti izvajalci. Tako je med drugim zapisano v sklepu gradbenega inšpektorja o dovolitvi izvršbe. Druga možnost pa je seveda pravočasna pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Z najnovejšo informacijo o dosedanjih postopkih gradnje nogometnega igrišča, Sportno-rekrea-cijskega centra Slatina in predlogih za rešitev problema, ki so jo posredovali Marjan Hladen (ZLSD), ■ ■ - Zlatko Mir (LDS), Anton Sečko (DeSUS) in Erik Ivanuša (Lista za občino Radenci), skušajo umirili žogico. »Športni center Slatina je zgrajen na delno že prej kupljenem zemljišču, ki sta ga kupila občina Radenci in takratni župan Jože Toplak leta 1999. Takratno zemljišče je bilo dano v najem NK Slatina, ki je zgradilo nogometno igrišče in namestilo lasten zabojnik. Celotni posegi so bili seveda nelegalni, torej brez kakršnega koli soglasja ali dovoljenja ustreznih organov UE Gornja Radgona. Ob menjavi občinskega sveta in župana je torej že obstajalo nelegalno zgrajeno igrišče, ki ni imelo ustreznih dovoljenj,« piše v omenjeni informaciji. Lastnica zamolčala resnico V kasnejšem obdobju je občina odkupila preostali del zemljišča, toda pri tem naj bi bila zavedena. Prodajalka zemljišča.je namreč zamolčala, da tam poteka visokotlačni plinovod družbe Geoplin Ljubljana in da parcela ni primerna za športnega objekta. »V takratnem mandatu i‘’ član občinskega sveta mož prodajalke Ivan diš, ki je o tej nastavljeni pasti modro molčal tem zavedel takratnega župana in celotni obS* svet (razen seveda tistih članov, ki so s celoti^ devo bili seznanjeni),« je navedeno v inform^ In kaj predlagajo za ureditev razmer? 1 p stopku za pridobivanje dokumentacije in le£ cijo objekta je treba obvezno vključiti ŠD ki je v tem primem obravnavano kot invest’11^’, strokovno službo občinske uprave. K sodfl# in reševanju problema pa je treba pritegnit1 ustrezne službe Radenske, ki bo prek svojih , vnih zvez pomagala k pravočasnemu prido^ ustreznih dovoljenj, zz postopka za prid<*biv , omenjene dokumentacije pa izločiti ljudi, lizacijo izrabljajo kot politični poligon in poravnavanje starih računov in za maŠčev*0’' j Milan Jerše,fow’ »1 tt ft S te & k fe i» in d; U b m vc Ul Si m di ve di ft k o, G i b n i 4 h Pr V Murski Soboti je nekaj odmevnih prireditev Kreativnost in novosti pa prireditvam ne bi škodile »V lanskem letu je bilo v Murski Soboti kar nekaj odmevnih prireditev, na primer BograČijada, Soboški dnevi, silvestrovanje... Te bo Turistično društvo izpel jalo tudi v letošnjem letu, pazili pa bodo na kakovosten izbor nastopajočih in tudi kakovost izvedbe prireditve same,* so med drugim ugotavljali na občnem zboru Turističnega društva Murska Sobota. Poteg raznih prireditev pa bodo poskrbeli tudi za boljšo urejenost mesta in večjo kakovost življenja domačinov ter skrbeli za razvoj turizma in vseh tistih dejavnikov, ki vplivajo na večji obisk turis-tov.»Sodelovali pa bomo tudi na različnih prireditvah, natečajih, akcijah, sejmih, kot je Alpe -Adria, ter promocijskih nastopih,« je med drugim povedal Zoran Hoblaj, tajnik mestnih četrti. Zadovoljni so bili tudi z dosedanjo promocijo mesta Murska Sobota, saj so se predstavili na različnih sejmih in tudi v središču Ljubljane, v prihodnje pa si bodo prizadevali za še večjo razpoznavnost mesta K temu bo veliko pripomogla tudi boljša informiranost, tako bodo sodelovali pri izdaji prospektov in zloženk ter tudi pri ureditvi statusa Turistično informacijskega centra v Slovenski ulici, kjer bi lahko domačini in turisti prišli do informacij o prireditvah, znamenitostih in še čem In to ne samo o Soboti, ampak tudi Pomurju. »V te namene je usposobljenih že nekaj turističnih vodnikov, ki lahko dobro predstavijo našo pokrajino,« je pojasnil Štefan Dravec iz Pomurske turistične zveze. Razmišlja se tudi o panoju s turističnimi vsebinami, ki bi ga namestili na to stavbo, in ponudbo Vse prireditve in naloge, ki so bile uspešno izvedene v preteklih letih, bodo ostale stalnica tudi v letošnjem letu. Ernest Novak pa je pripomnil da so prireditve, ki jih imamo v Soboti, sicer dobre, ampak so preveč po istih kalupih, velikokrat pa jim manjka kreativnosti. Prav gotovo pa k temu pripomore tudi maloštevilno članstvo društva. Slišali smo, da je po finančni plati soboško eno najbogatejših turističnih društevv Pomurju (letno ima 19 milijonov tolarjev pri- hodkov), po aktivnemu članstvu pa eno najslabših. Število aktivnih članov želijo povečati tudi z vključevanjem mestnih Četrti v delo društva in realizacijo nekaterih nalog Veliko pozornosti so namenili tudi skrbi za čisto okolje in vseslovenski Čistilni akciji Pomladansko urejanje in čiščenje okolja, ki se je udeležuje premalo občanov. Zbrani so se strinjali, da ni namen, da na akcijo pošiljajo šolarje, ki morajo čistiti smeti za odraslimi, ampak da gre za dvig vsesplošne ekološke zavesti. V načrtu pa ima društvo tudi ureditev cvetličnega vrta med Šopin-gom in nekdanjo Agrotehniko, kolikor bodo sredstva dopuščala. Padla pa je tudi ideja, tla naj se končno že naredi načrt ali osnutek za fontano nekje v Soboti. Morda pa so namenili premalo pozornosti razpoloženju in utripu v mestu Murska Sobota, ki v popoldanskem času in ob koncih tedna skorajda dumre. Nekaj lepih prireditev v mestu, kot je Sobota, ni dovolj. A. Nana Rituper Rodež Pomursko društvo za cerebralno paralizo Letos petnajstletnic* delovanja Pomursko društvo za cerebral«0 L]^ Sonček Murska Sobota bo letos praz«°''ah, d najstletnlco delovanja. Velikega slavja1" (, se odločili člani društva na svoje«1 jr* zboru, ampak bodo ob tej priložnost* P vili lani odprti Varstveno delovni terega so vključeni štirje varovanci, pf pa bodo tudi zloženko o društvu i« Pfl “ povezali v splet ob evropskem let« ■1' Ob pripravah na okroglo obletnico pa^' j štvu tudi letos opravili običajne naloge, ( r rali zdravstveno terapevtsko kolonij« 2a njihove starše, obnovitveno terapijo za sta /.ji 1 paj z Zvezo Sonček šoio za starše ter pripf srečanja članov. Druženja namreč vedno Pfl fiko članov, so ugotavljali na občnem na katerem pa je sodelovala le peščica °« ’ tih članov Prav zato so nekateri na zbo«1 gali, da bi delovanje društva morali bolj Pr* nom, tudi z obiski aktivistov na dom«, P” jim bilo treba predstaviti dobre strani1*^ .- । VDC. To, da za ta program med člani ni ft more biti razlog, da bi dvignili roke, ta*1 o priprav na ustanovitev bivalne ■Anp«'*1‘ nekateri. Pomembno je. da ustvarjajo «1° J. družbeno mnenje o blagovni znamki Sof rj pa ga lahko tudi s spoštovanjem in pozltl _ som do vseh različnosti, so menili člani < bo kmalu preimenovalo v invalidsko org 01 va “i na ob G sit Do ter V0| ni! Me Cia Sty Pr; G« Uh mil Cia stv >cji SPl mi Osj Oje tla jo-dn Pij bi sta VESTNIK - 6, marec 2003 LOKALNA SCENA 5 Tudi v G. Radgona prepoved nočnega tovornega prometa? Beltinski proračun prvič nad milijardo Smeli načrti - kaj pa možnosti? Bolnik z rakom S pravico vedeti Na generalni skupščini junija 2002 je sprejela Evropska liga proti raku skupno deklaracijo o pravicah rakavih bolnikov, ki so: pravica do zdravljenja, do obveščenosti, do soodločanja, do zaupnosti in zasebnosti, do socialne pomoči in možnosti pritožb; opisuje pa tudi dolžnosti bolnikov in način uveljavljanja pravic. Pravica do zdravljenja “Posnemajmo Soboto!« twnwre so v mestu G. nevzdržne Kdor živi ob glavni cesti, ve, kakšne zvoke in M'Pwzrocajo tovornjaki čez dan, še v. -cN;, papancčr C« ■ te pre-tekfn ntidaljo poslušali prometne-'?V;tia Fre&evi^a na ■Hwskem valu, potem ste slišali. teko nam spet laže. Primanjkuje š” rfenaqa za gradijo avtocest:' " Uravnam je bilo obljubljeno, ^1» i severovzhodnem delu dr-teve najprej rešen ta problem, se tanili ponovno odlaga. To po-row,i -a b,‘xjp tovornjaki še naprej po teh na jdi cestah in nam uničevali življenje. Zato predla- & Gornja Radgona posne-sOCwro prej ure- poiretmn za sodno prepo-vm ■ -ornega prometa skozi sre-“^iWaviioCrjif; uran, tow oo 5. ure zjutraj,« je bil od-^"vmtmkObčinsklega sveta £tle Gornja Radgona Zvonko ^'“»r ■yijnjj s0r Ker se gra-bali oddaljuje, poskrbeti za kratkoročne *^xnje>uVie varnosti. Tudi to t ' ©župana in občinske upra-tiia nepomembna informa-,. “ 1 a mitwesto izacije se ^dOvVrL,>tvOv°jnihin-uspešno iloBsja Pot«Hlo »k”1 rednen» letnem občine Mur-hrople vk]i 11 ^uštvo.vka-';JnihiOv2&n^ '^v^ čvrsti ' 1 o yelta so’ .a^nov v^^nega varali Predii * '*am™ 'o pri ^mštva t? 'WCialne Pr°-iai r Prou^j spre. J1*1" Jti^ ^^h’eni, so-J;^jb01j ni Član-n., stiko , pavzdr-Sh S°cialnf. ŠČaIOo pribij »ft/. kivije- »prTnia' i|e^Voinih; r^rek Zveze l Ur,.;.' K ' KI"'. »nV[ lste*h vj-' °r8ani vzpo- Želja več kot denarja Beltinski svetniki so na četrtkovem večernem zasedanju občinskega sveta zadostili formalnostim in opravili prvo branje predlaganega občinskega proračuna za leto 2003, Prihodki naj bi znašali milijardo 84 milijonov 805.000 tolarjev, odhodki pa milijardo 145 milijonov 873-000 tolarjev. To pomeni dobrih 61 milijonov primanjkljaja. Ker pa je bilo na začetku letošnjega leta za približno 71 milijonov tolarjev viška, ne bo zadolževanja. Kljub temu je župan Milan Kerman ocenil, da bo s tem proračunom težko »zvoziti«, toda »če se bomo dovolj potrudili, je tudi to mogoče. Morda ne bodo vsi zadovoljni s tistim, kar se predvideva, toda proračun je treba gledati globalno, pri čemer mora biti osnovno vodilo dobrobit celotne občine. Ker gre za integralni proračun, smo skušali prikazati dejansko stanje. Sicer pa se bosta med prvim in drugim branjem sestala odbora za kmetijstvo in finance, sestali pa se bomo tudi s predstavniki krajevnih skupnosti, s katerimi bomo skušali uskladiti načrtovane programe.« validov, ki bo temeljil na sodobnih spoznanjih. Zelo razgibana je bila dejavnost tudi na drugih področjih Med drugim so se udeležili vseslovenskega srečanja vojnih invalidov v Kamniku. V letu 2002 so namenili precej skrbi tudi družabnim prireditvam. Tako je lepo uspelo družabno srečanje Članov in 24 jubilantov, ki je bilo v Mali Nedelji. Na velik odziv je prav tako naletel enodnevni izlet na Koroško. Pomurski vojni invalidi posvečajo precej časa športno-rekreacijski dejavnosti. Vse popularnejša sta streljanje in kegljanje, saj sta strelce Milan Farkaš in kegijavka Angela Marinič zasedla drugi mesti v državnem merilu. Poleg tega se ukvarjajo še s šahom, pikadom, balinanjem in smučanjem. Na občnem zboru so razpravljali tudi o spremembah statuta in ga potrdili. Ob gmotni pomoči organizacije Fiho (finančne invalidske humanitarne organizacije), iz državnih in občinskih sredstev ter drugih virov si upravičeno obetajo, da bodo, podobno kot lani, tudi leto 2003 uspešno sklenili. Milan Jerše Na seji so podprli prizadevanja za novogradnjo Glasbene šole v Murski Soboti, ki bo učencem iz njihove občine omogočala še nadaljnje glasbeno izobraževanje. Glede finančnega deleža pa se bodo odločili ob podpisu pogodbe, ko bo izdelana finančna konstrukcija gradnje in vzdrževanja oz. ko bo projekt izdelan in predstavljen na občinskem svetu. Hkrati so prižgali zeleno luč za izdelavo lokacijskega načrta za območje Granara v Beltincih. V razpravi je Štefan Ferenčak v imenu svetniške skupine LDS dejal, da potrjujejo tako na- ravnan proračun,, ki je »odsev trenutnega stanja, čeprav si želimo njegovo nekoliko drugačno strukturo. Transferji ostajajo enaki, kar je značilna hiba že od prej, zato letos ne bo mogoče zgraditi česa bistvenega. Veseli pa smo, da se začnejo izvajati projekti, ki so že vrsto let aktualni. Zavzemamo se za dodatni denar za šolstvo. Tudi Janko Bezjak ni mogel mimo beltinske osnovne Šole. Predlagal je skupni dogovor glede pokritja stroškov za Šolo, ker se mu je zdelo, da je zanjo v občinskem proračunu namenjenega premalo denarja. Posebno še, ker je treba zamenjati še preostala dotrajana okna v vrednosti 15 milijonov, podružnična OŠ Dokležovje pa v šolskem letu 2003/2004 uvaja devetletko. Pohvalno se je izrazil, da je tokrat prvič, ko je beltinski župan izčrpno predstavil proračunske postavke. Dobro pa se zaveda, da je želja veliko več kot možnosti. Tudi številni drugi razpravljal-ci so izrazili bojazen, da bodo s pomočjo letošnjih proračunskih sredstev težko zmogli reševati zahtevni gospodarski položaj v Radgonski svetniki zgroženi 300 milijonov SIT lanskih terjatev Več kot polovica investicijskega denarja iz radgonskega proračuna bo šla za izplačilo prenesenih terjatev iz lanskega leta 4. seja Občinskega sveta občine G. Radgona v četrtek, 27. februarja, je bila namenjena predvsem finančnim zadevam. Vse je zanimalo, kako spodbuditi*gospodarski razvoj v močno zaostali občini ob proračunu, ki je obremenjen s starimi terjatvami. vjaz se ne čutim krivega in naj se nihče od vas ne čuti krivega. Vendar pa smo vsi skupaj dovolj močni, da bomo to krizo prebrodili,« je bil optimističen in pomirjujoč radgonski župan Anton Kampuš, ko se je po prvi predstavitvi odloka o proračunu občine za leto 2003 vnela dokaj burna razprava. Čeprav so trije odbori, in sicer gospodarski, finančni in kmetijski, sprejeli predstavljeni odlok brez večjih pripomb, sta predstavnika odbora za varstvo okolja Vinko Kous m odbora za družbene dejavnosti Zvonimir Klemenčič naštela kar nekaj zadev, ki naj bi jih bilo treba finančno podpreti z občinskim denarjem. Predstavniki »podeželskih« krajevnih skupnosti so začeli naštevati vse nujne in- občini in izpeljati vrsto pomembnih naložb. Pri tem so zlasti zanimiva investicijska vlaganja v komunalno infrastrukturo. Gre za okroglih sto milijonov tolarjev, s katerimi naj bi beltinsko podjetje Komuna izvedlo vrsto naložb. Največ denarja, in sicer 40 milijonov, bodo porabili za gradnjo kolesarske steze Beltin-ci-GanČani (v prvi fazi do naselja Gančani). Če bodo pridobili še okrog 25 milijonov tolarjev državnih sredstev, bi stezo zgradili v celoti do vrtca v Gančanih 35 milijonov bo stala gradnja drugega vodnjaka oziroma črpališča v Hraščicah. Priklop transformatorske postaje v visokonapetostno in nizkonapetostno omrežje ocenjujejo na 13 milijonov tolarjev, po 4 milijone tolarjev pa naj bi odšteli za parkirišče ob Črncu, gradnjo zbirno-sortirnega centra in nakup zabojnikov v beltinski občini ter za dejanski nadzor vodovodnega sistema (kontrolni center). Poleg tega velja omeniti še obnovo dotrajane kuhinje v vrtcu, zdravstvene postaje in gra-■du v Beltincih, za Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti pa je predvidenih dobrih 10,5 milijona tolarjev. Milan Jerše vesticije v svojih vaseh, predvsem gradnje vodovodnega omrežja in cest Županu so očitali preveč razsipno skoraj 40-čIan-sko občinsko upravo, medtem ko imajo v Benediktu (ki je bil v predvolilnem času večkrat omenjen kot vzor) na občini zapo- Darinka Bodanec, ki je bila desna roka župana tudi v preteklosti, je predsta vila odlok o proračunu občine za leto 2003, sklep o podaljšanju začasnega financiranja ter predlog programa dela občinskega sveta in občinske uprave v letu 2003. • Onkološki bolniki imajo pravico do enakega dostopa do zdravljenja kot vsi drugi bolniki. • Pri zdravljenju onkološkega bolnika so enako pomembni medicinski in psihosocialni vidiki. Onkološki bolniki, njihovi sorodniki in družine potrebujejo svetovanje, podporo in posebno nego med zdravljenjem in po njem. • Onkološki bolniki imajo pravico do zdravljenja in zdravstvene nege, ki poteka po najvišjih tehničnih standardih, dosegljivih z razpoložljivimi sredstvi, po kliničnih standardih, trenutno veljavnih v državi, z dobrimi medčloveškimi odnosi med onkološkim bolnikom in osebjem, ki skrbi za njegovo zdravje in ki mora imeti možnost stalnega kliničnega izobraževanja. • Onkološki bolniki imajo pravico do zdravstvene nege, ki ustreza njihovim zdravstvenim potrebam in vključuje tudi preventivno nego in rehabilitacijo. • Onkološki bolniki imajo pravico do svobodne izbire ali za-, menjave zdravstvenih strokovnjakov in ustanov v skladu z zakonskimi predpisi, veljavnimi za njihovo skupino bolnikov. • Onkološki bolniki imajo pravico kadar koli povprašati za mnenje še drugega zdravstvenega strokovnjaka. • Zdravljenje onkoloških bolnikov mora vedno upoštevati največjo bolnikovo korist in potekati v skladu z zdravniškimi načeli in razpoložljivo tehnologijo. • Onkološki bolniki imajo pravico bo zdravstvene nege v eni ali več bolnišnicah in do nege na domu. • Onkološki bolniki imajo pravico bo tolikšnega lajšanja trpljenja, kolikor ga omogoča trenutno znanje, do humane predsmrtne nege in do ohranjanja dostojanstva do smrti. Pravica do obveščenosti • Onkološki bolniki imajo pravico, da so v celoti obveščeni o svojem zdravstvenem stanju, da so seznanjeni s svojimi zdravstvenimi podatki, da so jim razumljivo razloženi predlagani zdravstveni postopki, vključno z njihovo morebitno tveganostjo in pričakovanimi koristmi, da so jim predočeni morebitni drugi možni načini zdravljenja, da so seznanjeni s pričakovanimi posledicami zavrnitve zdravljenja, z diagnozo, prognozo in napredovanjem zdravljenja. Pravica do soodločanja • Onkološki bolniki imajo vselej pravico, da sami odločijo, ali pristanejo na zdravstveni poseg ali ne; enako velja za vkl jučitev v zdravstveno raziskavo in sodelovanje v izobraževalnih programih. Deklaracija o pravicah bolnikov vključuje tudi pravico do zaupnosti in zasebnosti, pravico do socialne pomoči, možnosti pritožbe in način uveljavljanja pravic ter dolžnosti bolnikov. Prim. mag. Branislava Belovič, dr. med., predsednica društva slenih le pet ljudi. Ker je bila to šele prva obravnava občinskega proračuna, imajo še mesec dni Časa za intenzivno delo, v katero naj bi se vključili predvsem strokovnjaki. Pri tem pa morajo upoštevati dejstva: predvideni prihodki so v S poslanskimi vprašanji so tokrat nastopili VladimirŽunko-vič, Andrej Ritiop, Karl Mir in Zvone Gredar; teme pa so bile povezane z reševanjem ekoloških in prometnih problemov, označevanjem občinskih In krajevnih meja ter obnovo negovskega gradu. Zanimiva je Županova zahteva, da morajo v prihodnje zaposleni v občinskih organih pripravljati čim krajše uvodne predstavitve tem, kajti branja napisanih poročil iz gradiva za seje, ki vzamejo ogromno časa in jih nihče ne posluša, ne bo več dovolil. višini več kot 1,5 milijarde, odhodki pa nekaj nad 1,6 milijarde, predvideni proračunski primanjkljaj je v višini 42,5 milijona tolarjev. Kampuš je zavrnil očitke, da proračun ni naravnan v razvoj gospodarstva, saj je vsem dolgoročno to največji cilj. »Ne pozabite, da je 562 milijonov investicijskega denarja za leto 2003 obremenjenih s 300 milijoni tolarjev terjatev, ki so preneseni iz lanskega leta. Tudi proračunsko leto 2004 bo še vedno obremenjeno s 150 milijoni starih terjatev.« Bernarda B. Peček 6 GOSPODARSTVO & marec 2003 - VBM V domovih za starejše po Sloveniji enotna cena oskrbe Za pomurske domove to pomeni povečanje oskrbnine Država prevzela nadzor Med slovenskimi domovi za starejše sb bile pri ceni oskrbnega dne zelo velike razlike, zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. Toda izračuni $0 pokazali, da bi zaradi izravnave cena oskrbe v nekaterih domovih poskočila tudi do trideset odstotkov, zato so se na ministrstvu odločili za postopno izravnavo ali dvigovanje cen, pri tem pa naj bi se ozirali tudi na rast pokojnin. Domove so razdelili v devet skupin in jim za začetek odobrili različno stopnjo dviga cen oziroma pri tistih, ki so že imeli višjo ceno, to zadržali. In kaj novi način določanja cen, ki začne veljati s prvim februarjem, pomeni za tri pomurske domove? Dom starejših občanov v Rakičanu se je glede na oskrbno ceno znašel sredi lestvice, tako da so mu sedaj v povprečju priz nali 4,5-odstotni dvig To pa še ne pomeni, da bo oskrba dražja prav za vse stanovalce. Zaradi drugačnega določanja oskrbnih stroškov, kot so ga imeli v domu doslej, bodo precej več plačevali stanovalci z osnovnim in višjim standardom, torej v dvo- in enoposteljni sobi z balkonom in teraso, nespremenjena ali cenejša pa bo oskrba v tri- in večposteljni sobi. Hkrati z veljavnostjo Pravilnika pa je začela veljati tudi Uredba o merilih za določanje oprostitve pri plačilu socialnovarstvenih storitev. Pristojni centri za socialno delo namreč lahko ugotovijo, ali stanovalci oziroma njihovi svojci zmorejo plačati oskrbo, ne da bi jih to pahnilo v socialno stisko. Če ugotovijo, da tega bremena ne zmorejo, je oskrbo dolžna plačati ali doplačati občina, s tem da se potem ta plačila knjižijo v breme nepremičnin stanovalca. »Ta uredba je poštena predvsem do svojcev, ki težko plačajo oskrbo, vendar pa so to za upokojence, ki nimajo dovolj visoke pokojnine, zelo boleče stvari. Težko se sprijaznijo s tem, da so v breme otrok ali občine,« je povedala direktorica doma v Rakičanu Vijola Bertalanič. In prav zaradi tega občutka, da si v življenju niso toliko zaslužili, da bi bili na stara leta preskrbljeni, ne da bi morali koga bremeniti, nekateri že razmišljajo, da bodo zapustili dom. V lendavskem Domu starejših ugotavljajo, da v povprečju 4,8-odstotni dvig cen na prvi pogled ni tako velik skok, tudi glede na to, da domovi oskrbnine niso usklajevali z rastjo življenjskih stroškov vse od lanskega aprila, vendar pa »vsako povečanje cen posameznika zelo prizadene, tako da lahko pričakujemo, da bodo nastopile težave s plačevanjem teh stroškov«, je povedala direktorica Kljub sprejetim pravilom o enotnem določanju cene oskrbe na državni ravni bodo tudi po februarski izravnavi in podražitvah med domovi še vedno občutne razlike v ceni. Najvišja cena za oskrbni dan (standardna oskrba v dvoposteljni sobi) znaša 3078, najnižja pa 2187 tolarjev. Dom starejših v Rakičanu ima priznano osnovno ceno oskrbe 2503 tolarje, Lendava 2808 m Ljutomer 2873 to larjev na dan. dah direktorja Borisa SunU^ bi smelo biti prehudo, saj se c® niso dvignile že vse od polmesec ja. Res pa je tudi, da so cene v povsem novem d01*1 Ljutomeru nekoliko višje vljene že od začetka, in to 3 izravnava med slovenski®11 movi zanje manj občutna Hkrati s predpisanim določanja cene oskrbnega po domovih pa je ministrstwfr lo pod svoj nadzor tudi njil* poslovanje. Po novem uzd pT nadzor nad prihodki in odi® vseh domov in na osnovi Kf? mag. Angela Hozjan. Nova metodologija, ki jo je pri določanju cen predpisalo ministrstvo, je pri njih tudi pokazala, da cene za dodatno oskrbo dva in tri niso bile usklajene z višino dodatka za tujo nego in pomoč, zato pa bo pri dodatni oskrbi porast oskrbne cen višji kot pri osnovni oskrbi. Tudi v Domu starejših v Lendavi so stanovalce in njihove svojce že obvesfili o višji ceni oskrbe in zakaj je do tega prišlo, seznanili pa so jih tudi z možnostjo, da če oskrbnine ne morejo plačati, lahko v socialnem sistemu uveljavijo pravice delnega ali celotnega plačila oskrbe. Ali se bodo za to možnost res tudi odločali? »Sedaj še ne vemo, kakšen bo odziv, lahko pa pričakujemo, da se bodo v posameznih primerih odločali tudi za to rešitev, na drugi strani pa bodo tisti, ki so razmišljali o vključitvi svojcev v institucionalno varstvo, temeljito razmislili in najprej izkoristili družinske rezer ve,« je povedala Angela Hozjan. V povprečju za štiri in pol odstotka dražja oskrba bo prizadela tudi svojce in stanovalce ljutomerskega doma, kar pa, po bese- tudi v prihodnje za vsak dotn F bej odrejalo višino naslednja' dražitev osktbe. Predvidna11" le enkrat na leto, v Priniet3O bodo pokojnine povišale d*31 na leto, pa morda tudi dvak®' to spet različno, pri enihd<®° da, pri drugih pa ne Ali ministrstvu pri tem znali pravo mero med ceno osk^ gospodarjenjem? Doslej soj” darili domovi sami, to pa odvisno tudi od tega, v ka^ socialnem okolju delujejo- ’ davi so zaradi silne občutij^ negativnega učinka zviševal* možnost povišanja (gledeJ* življenjskih stroškov) tudi bp* saj, kot pravi Hozjanova, lah^ slujejo le, če imajo stanovi daj pa je ves sistem nastavljen da pri tem domovi nimajo ve' bene besede. Majda H** Na trgu delovne sile za spoznanje ugodnejša gibanja Gornja Radgona vabi podjetja V regiji Letos manj brezposelnih? Analiza gibanja na trgu delovne sile v lanskem letu, ki jo je opravila območna služba Zavoda za zaposlovanje, je kljub nekaterim pozitivnim pokazateljem spet razgrnila ključni problem brezposelnosti v regiji, in sicer da ostajajo brez dela predvsem iskalci prve zaposlitve in mladi in da dobi večina brezposelnih, ki jim po evidencah Zavoda vendarle uspe dobiti zaposlitev, delo samo za določeni čas. Za letos napovedali več presežnih delavcev Konec lanskega leta je bilo v regiji prijavljenih 10 tisoč 76 brezposelnih oseb, kar je nekoliko več kot leto prej. Delež ponovno ah na novo vpisanih je skoraj za poldrugi odstotek višji kot lani in polovico vseh predstavljajo delavci, ki jim je potekla zaposlitev za določeni čas. V primerjavi z letom prej se je povečal tudi delež presežnih delavcev, čeprav v absolutnih številkah skupina teh še ni največja, bo pa povsem drugače letos. Delodajalci so namreč že napovedali enkrat več presežnih delavcev, kot jih je bilo lani Leni je bil v primerjavi z letom prej tako imenovani odliv večji za 2,4 odstotka, skoraj polovica vseh, ki so jih izpisali iz evidence, je dobila zaposlitev ni dela za mlade Vrata so odprti (3877 oseb), dobrega pol odstotka se jih je zaposlilo v javnih delih, druge pa so brisali iz najrazličnejših razlogov, bodisi za radi upokojitve, izobraževanja, neizpolnjevanja obveznosti in drugega. Delodajalci so lani prijavili 6213 potreb po delavcih, kar je približno toliko kot leto prej, toda v primerjavi s prejšnji mi leti, ko je povpraševanje po delavcih upadalo, je to že dober -znak. Nekaj dobrih znakov Ob takšni sliki direktorica murskosoboške enote Cveta Mandič Čahuk ugotavlja: »Negativni trendi se počasi umirjajo, saj se zmanjšuje upadanje delovno aktivnega in aktivnega prebivalstva v regiji, temu pa sledi tudi trend števila brezposelnih.« Toda kljub nekaterim za spoznanje optimističnim gibanjem na trgu delovne sile za mlade iskalce zaposlitve še vedno ni možnosti. Lani se je delež starejših iskalcev zaposlitve pomembno zmanjšal, povečalo pa se je število mladih iskalcev zaposli tve, tako da v deležu že predstavljajo enaintrideset odstotkov (v Sloveniji 25 odstotkov) In kakšne so napovedi za letos? »Predvidevamo, da se bo priliv v evidenco brezposelnih oseb še vedno povečeval, s tem da bi se ustalil prihod mladih, povečal pa delež presežnih delavcev. Napovedujemo tudi, da bo odliv višji od priliva, in ob predpostavki, da se bo nadaljeval pozitiven trend povečanega povpraševanja, se bo število brez poselnih oseb v naši evidenci konec leta zmanjšalo za okoli štiri odstotke. Naš zelo optimistično zastavljen cilj je 9 tisoč 600 brezposelnih oseb ob koncu leta,« je napovedala sogovornica. Mladim zaposlitev, še prej pa izobrazbo Prvo, česar se bodo lotili, je zmanjšanje deleža mladih brezposelnih in dvig njihove izobrazbe Delež mladih iskalcev zaposlitve brez strokovne izobrazbe je namreč zelo velik in zaposlitvene možnosti se jim močno zapirajo, tako tudi mladim s strokovnim znanjem, za katerega ni povpraševanja na trgu. Ob tem cilju in tudi drugih, ki so si jih zastavili v tem letu, pa bo postavil Zavod na drugačne temelje tudi sodelovanje z delodajalci. »Gre za iskanje skupnih priložnosti za nove zaposlitvene programe v smislu iskanja in kreiranja novih izobraževalnih programov, več sodelovanja pa želimo tudi pri reševanju presežnih delavcev/ je povedala Cveta Mandič Čahuk, direktorica območnega Zavoda za zaposlovanje, odigrali pa bodo tudi usklajevalno vlogo pri spodbujanju lokalnega partnerstva pri pripravi programov na različne razpise Evropske unije. Sedaj sta odprta dva razpisa Phare 2001, in sicer razvoj Slovenije na lokalni ravni, ki je ponovljen, in nov razpis CBS čezmejnega sodelovanja z Madžarsko, ki se izteče sredi marca. Z enim programom za motiviranje mladih in žensk za dodatno izobraževanje se bo nanj prijavil tudi Zavod za zaposlovanje. V ukrepe Aktivne 1200 brezposelnih, od tega 300 po nesodelovanja prejšnje občinske up^ politike zaposlovanje štiri tisoč brezposelnih Če jim bo uspelo povečati pripravljenost brezposelnih mladih, da nadaljujejo s šolanjem, in ob širitvi izobraževalnih programov bo v izobraževalnem programu aktivne politike zaposlovanja letos sodelovalo osemsto petdeset mladih ali enkrat več kot leto prej. Hkrati bodo subvencionirali zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve, poskrbeti želijo kar za dvesto iskalcev, poseben poudarek pa bodo dali tudi samozaposlovanju in razvoju podjetništva. »Pričakujemo, da bi letos v programe APZ vključili okoli štiri tisoč brezposelnih oseb in da se jih bo trideset odstotkov potem tudi uspelo zaposliti,« je povedala sogovornica. Murskosoboški Zavod pa bo letos začel še z enim projektom, in sicer s postavitvijo mreže poklicno informativnih svetovalnih središč ali tako imenovanih ČIPS Zavoda za zaposlovanje. V posebnih prostorih bomo namreč dnevno ponujali najširše informacije s področja trga dela in možnosti izobraževanja, opravljali pa tudi svetovanje pri oblikovanju poklicne kariere. S takšnimi pisarnami bodo še letos začeli v vseh štirih upravnih mestnih središčih. Majda Horvat V radgonski občini se srečujejo z velikimi socialn11’^/ blemi, ki so posledica velike brezposelnosti. Eden *' tudi neplačevanje stanarin, saj se število neplačnik0*1 na neplačenega zneska iz dneva v dan povečujeta. Če so ljudje zaposleni, se dohodek, pa čeprav je mininiak11’^ razporedi. Če je eden brez službe, je težko, da bodo uspeli 1**^ obveznosti, ki jih imajo do vse dražjega šolskega in kotBUna , stema. Če pa sta brez službe oba partnerja, pa je nemogoče - stanovanje, elektrika, komunalni prispevki, takse te P° ostanejo najprej neplačane. V radgonski občini je auI^ sta ostala brez službe oba partnerja, kar precej. Znesek o ' > Vsi projekti, ki naj bi bili financirani tudi s sredstvi EU, motaP^ . pravljenj v prihodnjem mesecu. Za Občino Gornja Radgona je problem, saj nimajo prav nobenih predprojektov ali ljudi, ki bi26 daj delali pri pripravi tovrstnih projektov. Kljub temu bodo । , večje projekte; čistilno napravo, industrijsko cono in turistično Apaškega polja. c i a l r r t d —---------------------------------------------- stanarine nekaterih je presegel številko milijon vetdesetih letih sta »umrla« oba velika stebra radgonskega . stva: Avtoradgona in Elrad Podjetja, ki sb zrasla na njunih P* so zaposlila le najnujnejši kader. Pa vseeno bi lahko bil° ' več, če bi bilo večje sodelovanje prejšnjega vodstva občio^ .. Ko so mnogi iskali podjetniško priložnost, se jim 11 'J j;| iskanju najosnovnejšega: ustrezne lokacije ter prostor0*^ I obrti ali podjetja. Večje razumevanje so potem našli v 1v nah, zato so podjetje ustanovili drugje, ne pa v Gornji HJ račun naj bi bila Občina Gornja Radgona prikrajša031 lovnih mest. To so radgonskemu župani dali jasno in predstavniki podjetij, ko jih je povabil na srečanje - kat prvič po več kot desetih letih. 1fp ■ Obljubil jim je lahko le, da bodo odslej vrata občin« °01 ;i .pf podjetnike in njihove potrebe. Že ta trenutek imajo na ska zemljišča v industrijski coni na Meleh, tako da ni °’ mogli začeti z gradnjo in proizvodnjo. |C|i V prihodnje naj hi država poskrbela za financiranj«' vnjakov, ki bodo skrbeli za gospodarski razvoj in v radgonski občini. 14 zaposlenih v Regionalni di Mura namreč ne koristi občini na desnem bregu 1' a.h Bernaf(|3 | P d r d d n a I) P b n r s k C o VESTNIK-6. marec 2003 GOSPODARSTVO 7 Avtobusarji in turizem »Želimo biti prisotni in dobri« Bo turistična agencija soboškega Avtobusnega prometa tista, ki bo končno pripravila celovito ponudbo enodnevnih izletov po pokrajini? Pričakujemo, da bomo čez to* prebirali tudi takšne og-v našo ponudbo enodne-'■»ns* bkta po Prekmurju so ‘ključeni kopanje v termal-nrm kopališču, kratek sprehod m ogled naravnih zna-n»nrtosti, gnezdišča ptic, ko-tu tipični gorički kmetiji, d kulturnega spomenika, na koncu degustacija doma-žganj 1 vi n । na vinotoču... < c bi imeli takšne vrste ponu-ze danes, bi lahko rekli, da fclotna pokrajina živi za turi-f,hi in ud njega Toda resnič-1 '• ie drugačna. Zdravilišča so * hprla v svoje ograje in hotele goste predvsem v la-^'ItZijl k na določene »tipič-Poznamo tudi primer, 0 ,r zdravilišče raje zgradilo । j »vikend« v goricah, kakor prepustilo zaslužek zaseb-Tudi večina pomurskih Cističnih agencij se ukvarja ^vsem z organiziranjem po-' N« in izletov zunaj Pomurja ^hJjitiiT, izjema je le Relax, ki že nekaj let izdaja poseben katalog počitnic in izletov po pomurski regiji. Jože Veren kot direktor Avtobusnega prometa Murska Sobota ni tipičen direktor podjetja, ki se ukvarja s prevozom potnikov in trgovino. Zanima ga tudi prihodnost podjetja v tej pokrajini v povezavi s turizmom, ki ima v skupnem poslovanju zaenkrat manjši del, vendar bo morebiti v prihodnosti prav turizem čedalje pomembnejša dejavnost Avtobusnega prometa. »Mi kot podjetje se v tem prostoru šele iščemo. Osebno veliko razmišljam o možnost nih razvoja, o dolgoročni viziji podjetja, ki se ukvarja s prevozništvom, trgovino in turizmom, da bi se vključili v razvoj pokrajine na primeren in konstruktiven način. Možnost razvoja vidimo tudi v povezavi z razvojem Goričkega iti krajinskega parka. Problem je, da se gremo v Pomurju le množični turizem, toplice in podobno, in to ni tisti Razvojna enota ELTI Razvili tri skupine novih Lani so za razvoj namenili kar 75 ^'ijonov tolarjev ter uspeli s Čeprav h bila Razvojna timu l in uradno registrira-"a na tak vatnem Ministrstvi-1 ^znanoM in tehnologijo šel« * M pa razvoj v tem g°r . nkf»dgonMceni podjetju n* novega. Prav razvoj je ^melj In glavna ,J luskdnlkov v EWju vse "stirnm itvi dalje, tedanji rezultati razvoja so Plod dalg(Aevnega dela; torej ejstvn da n^peju s projekti na 'Opisih Ministrstva za gospo-atstvo in s tem pnA »lujn "d ' s h • mi novih uh ' ’ib letih izpite na likovni akade-‘be elmiktun in oblikovanju ok-»u uirideset dijakov Pozneje pa J K pokazalo, da je delavnica zani- i Opravičilo I , V Članku o ljutomerskih gle-^ščnikih iz prejšnje številke Ustnika sem med sodelavci PH predstavi pomotoma izpu-'1!J trne gospoda Iva Žnida-tiča - avtorja plakata in naslov-t gledališkega lista, za kar x »m iskreno opravičujem. Bea Babos Logar miva tudi za druge, za ljudi, ki radi slikajo, niso pa prepotentni in ne mislijo, da že vse znajo, zato se želijo ustrezno izobraziti. Ti so tudi najbolj vztrajni in zagreti, ker hodijo iz čistega veselja, kot na primer upokojenci. Ene in druge smo povprašali, kako so zadovoljni. Gospa Pavla Kra njec iz Gornje Radgone je že upokojena, v službi je opravljala težko in odgovorno delo, zdaj pa si želi privoščiti še nekaj za dušo. V delavnico hodi iz veselja, slikala in risala je rada že prej, zaveda pa se, da potrebuje mentorja, ki jo bo usmerjal. Sodeluje že tretje leto, nadvse je zadovoljna, najraje pa slika pejsaže. Študentka ekonomije Ana Mesarič ne namerava opustiti svojega prvotnega namena - želi se vpisati na Akademijo za likovno umetnost -tudi ona se pripravlja že tri leta, zdaj misli, da je zrela za izpit, in s tem, kar se je naučila, je zadovoljna. Prav tako pa tudi dijakinja tretjega letnika gimnazija Bojana Kozar, ki zeli študirati arhitekturo in se hoče tukaj naučiti vsega, kar je potrebno za sprejemni izpit; za- enkrat recimo osnov perspektive. Polival je veliko, zadovoljstva z delom tudi in seveda tudi skrbi. Vpis v šolo je enkrat na leto, okoli 20. septembra za začetnike. Šolnina je simbolična, 5000 za dijake in 6000 za odrasle na mesec, če kdo res nima denarja, pa ga vzamejo brezplačno, Radi pa iHdosegli, da bi jih subvencionirali kot vsako šolo, saj s svojimi rezultati dokazujejo, da delajo resno. Vsako leto vpišejo 20 do 25 učencev, nato jih razdelijo na dve ali tri skupme. Pouk je enkrat tedensko dve do tri šolske ure - odvisno od naloge, ki jo mo rajo opraviti. Program se začenja z osnovami risanja, perspektivo, človeško figuro, portretom, za ljubiteljske slikarje sledita barvna teorija in slikanje. Jesenski del šolanja traja tri mesece, pomladanski pa pet. V drugem letu je na vrsti figura, tretje leto pa pridejo barve. Šola je dobra tudi zato, pravi slikar, ker ni za ocene, ljudje prihajajo, da se sprostijo, izrazijo svojo ustvarjalnost, zato tudi nihče ne odpade in je lepo delati z njimi. Normalno je, da vsak, ki kaj naredi, želi to tudi razstaviti, a v Raj-narjevi šoli temu ne posvečajo glavne pozornosti. Res so imeli že dve razstavi, eno v gradu, drugo v soboški Galeriji, nekateri člani so razstavljali posamezno in skupinsko, a osnovni namen je učenje in druženje Tako torej na eni strani vidimo zagretost in uspešnost, dobre rezultate, na drugi pa mačehovski odnos tistih, ki sicer skrbijo za mladino pa tudi za prosti čas upokojencev. Materialne težave imajo vedno, sponzorjev niti več ne iščejo, ker jih ni dobiti. Verjetno bi se občine in pri stojne organizacije res morale bolj zavzeti, saj bi bila velika škoda, če bi šola morala prenehati delovati. A jeseni še ne, pravi Mirko Rajnar, jeseni spet pričakujejo nove učence. In veseli smo lahko, da je tako. Da se najde se kdo, ki v bistvu napol zastonj opravlja taksno delo. Zato, ker tudi njega veseli, in lepo je, da to opravlja priznani in uveljavljeni umetnik, ki svojim učencem res lahko veliko ponudi, Bea Baboš Logar, foto: Jure Zauneker Vinko Kapun, letnik 1946, se je v ljubiteljsko kulturo vključil že leta 1969, ko so v Veržeju ustanovili folklorno skupino. Takrat je delal v Tehnostroju v Ljutomeru kot strojni ključavničar, imel je tudi že družino, kultura pa mu je življenje Še dodatno obogatila - o čemer priča kup fotografij iz različnih obdobij. Vendar ni ostalo samo pri folklori, vsakih nekaj let, pravi, si je bilo treba izmisliti nekaj novega Takrat so ustanovili še mešani in moški pevski zbor, gostovali po Prlekiji in Prekmurju, vodil jih je imeniten organizator Erik Mohorko predsednik turističnega društva, Z njim so ustanovili tudi gledališko skupino in v njegovi režiji odigrali nekaj iger - najbolj mu je ostala v spominu Mišolovka Agathe Christie. Bil je seveda zraven tudi pri zdaj že tradicionalnem mesecu narcis, pri katerem so sodelovala vsa društva. Iz tega so se pod vodstvom Janeza Ferenca razvile znane Okrogle o Veržencih, priljubljene prireditve na prostem, ki jih je obiskalo ogromno ljudi, tudi takratni predsednik Milan Kučan. Ko je spet zmanjkalo Štrene, so se vrnili k folklori, kar pa ni več tako enostavno, ker mladih več ne zanima Pa vendar jim je uspelo zbrati šest parov: pol mlajših in pol starejših. Zelo zanimivo stran njegove igralske nadarjenosti in smisla za humor predstavljajo nastopi v televizijski oddaji Po domače V njej sta po posredovanju Smilje Baranja z Janezom Ferencem odigrala kar nekaj skečev. Nazadnje so v Veržeju snemali tako imenovano »kac muziko«, ki so jo igrali vaški fantje na večer pred kakšno poroko, na različne instrumente, kar je pač prišlo v roke ribez, kanta, harmonika, kitara. Veliko vsega se je nabralo v teh 33 letih, pravi gospod Kapun, a vse je Šlo zlahka. Njegova neverjetna energija in dobra volja res vzbujata občudovanje, a verjetno izhajata iz tega, da je vedno lahko delal, kar ga je res veselilo. Poleg službe, v kateri so delali v izmenah, družine in majhnega grunta je vedno našel cas še za to ali ono. Zdaj ima že nekaj časa svojo obrt in veliko dela, časa za kulturo pa je prav tako še dovolj. Z ženo plešeta v folklorni skupini, »sezonsko« igra božička in dedka Mraza, žegna mošt ob martinovem, veliko veselje pa ima tudi s pohodom svetih treh kraljev, ki ga je organiziral še prejšnji župnik Franček Maršič. Je tudi član turističnega društva, ki vsako leto organizira pohod v Ižakovce in Član kluba lastnikov old ta j m erjev J, Pucha iz Ljutomera. Sam ima dve motorni kolesi: BMW in Triumph iz leta 1955. Vso to živahnost in nemir, pravi, je podedoval po očetu, tudi ta da je bil povsod zraven - v Veržeju je na primer ustanovil telovadno društvo Partizan Za zasluženo priznanje mu lahko le čestitamo. Sicer jih ima Ze kar nekaj, tudi Osterčevo, a človek je vesel vsake pozornosti za svoj trud. V prihodnje pa bo treba narediti spet kaj novega, končuje Vinko Kapun. Človek da mora s časom naprej. Bea Baboš Logar Pomemben kulturni dan na OŠ IM. Sobota Imajo želeno knjižnico Obiskali so jih župan mestne občine Mon Slavic, književnik FfteJ • - Fotografije jazza ob besedah Sekstanta Pred dvaindvajwitlnit letl’ Pot'm ko se V ir skup»e $oV stavbe prewHU gD«”‘ sr. lahko v tretje n»«; *'ropk OŠ 1 preselili knitt««’ ^.To je bila m takratne rW' mere velika pridobitev, saj Nintendo tedaj n.tv'iliolf N) kvadratnih metrov polic, ve-'L" knjig pa so morali bra-‘'hl pn razredih, fronta pa n postala ptete-sna m nefunkcionalna tudi »no-14 knjižnica rato v> m že več let Prhadrvaii za dograditev pt0‘ oto\ Prejšnjo sredo koso ltne-datl, Ferijem Lain-7l" m Wiw lahko udp<" v 1 mim knjižnico. Na- » ptv;m nadstropju in /^krog j kvadratnih mc-je na strokovno ' e hko knjižnico in šolsko knjižnico za učence. V njej se je mogoče tudi učiti oz. izvajali različne knjižničarske dejavnosti. Trenutno je v knjižnici, ki jo vodi Milena Zver, več kot 13.000 knjižnih enot, 800 enot neknjižnega gradiva, 45 naslovov periodičnega tiska in učbeniki za vse razrede osnovne šole. Ključe za odprtje knjižnice jim jc simbolično predal župan Mestne občine M. Sobota Anton Slavic. Sicer pa so ta dan poimenovali Kulturni dan s Ferijem Lainščkom. Odločili so se namreč, da podrobneje spoznajo njegovo življenje in delo, tako da so tudi pridno prebirali njegova dela, ga intervjuvali in sc pogovarjali z njim na sklepni prireditvi po končanem kultur- nem dnevu J. G. Lenarški likovniki v Kraščih Člani kluba likovnikov Lenart, ki deluje v tamkajšnjem kulturnem društvu Babičina skrinja, so se v tem zimskem času odločili, da bodo imeli letošnjo zimsko likovno kolonijo - imajo tudi poletne kolonije - v Prekmurju. Pri tem izboru so se odtočili, da bodo tri dni minulega tedna preživeli na Turistični kmetiji pri Ferencovih v Kraščih, ker naj bi imeli tam pravšnje možnosti za likovno ustvarjanje, predvsem kar se tiče miru in lepote same pokrajine. Čeprav je v klubu štirinajst amaterskih slikarjev in je njihov razpon v letih od šestnajstega pa tja do štiriinpetdesetega, se je udeležilo kolonije v Kraščih osem mladih slikark, med katerimi jih je izbrala večina za študij prav likovne smeri. Tokratna tematika kolonije je bila vezana na motive iz svetega pisma. Poleg ustvarjanja, kot je povedala mentorica kolonije Natalija Črnčec, gre tokrat tudi za spoznavanje teh motivov skozi zgodovino in kako so jih nekoč upodabljali. Tehnike, ki so jih uporabljali tokrat, so bile različne: akril, akvarel, kolaž itd Sicer pa kot vedno po koloniji bodo tudi ta dela razstavljena, tokrat komaj oktobra v židovski sinagogi v Mariboru. C, K., foto: N. J. Do začetka aprila bo v Pavlovi hiši v Potrni (Laafeldu) na ogled razstava fotografij avtorja Žige Koritnika. Koritnik dela kot snemalec na radioteleviziji Slovenija in kot svobodni fotograf, ukvarja pa se predvsem z jazzovsko fotografijo. Od leta 1990 naprej intenzivno razstavlja v Evropi, na Japonskem in v ZDA. Na njegovi spletni strani www.l jud mil a. org. scca kori tnik je zbran le del njegovega opusa s fotografijami jazzovskih glasbenikov od Joeja Hendersona, Tita Puenteja, Milesa Davisa do Marca Ribota in Johna Zorna. Na omenjeni spletni strani je mo Ena od fotografij Žige Koritnika goče dobiti vpogled tudi v njegovo delovanje kot oblikovalca ovitkov za zgoščenke, publikacij, v kinematografiji in kot organizatorja. Pavlova hiša predstavlja le del njegovega opusa. Uvodne besede na otvoritvi je izrekel Otmar Klammer, jazzovski novinar pri graškem časopisu Kleine Zei-tung, svoj solo koncert pa je izvedel Vasko Atanasovski. Znani glasbenik Atanasovski je nastopil s soprano in altovskim saksofonom ter flavto. Hkrati je potekala še predstavitev knjige Sekstant avtorjev Norme Bale, Roberta Titana ■ Felixa in Štefana Kardoša, o kateri smo na Vestni-kovih straneh že poročali. T. K. im EHV JU 6. marec 2003 - VESTNIK Pogovor z Andrejem Ferlincem, predstojnikom Višjega državnega tožilstva v Mariboru Ne sojenje - poravnava Kdaj se obdolženec in oškodovanec vendarle ne moreta sama poravnati? Kako zmanjšati število nerešenih zadev na tožilstvih in sodiščih, tako imenovanih sodnih zaostankov, ki se kopičijo iz leta v leto, povrh pa iz dneva v dan prihajajo nove in nove zadeve, ki jih tožilci in sodniki ne morejo rešiti v krajšem času? Morda je ena od rešitev za omilitev problema zaostankov izvensodno poravnavanje v kazenskih zadevah, ki je ponekod v svetu že običajna praksa, pri nas pa šele v povojih? O institutu izvensodne poravna ve smo se pogovarjali z Andrejem Ferlincem, predstojnikom Višjega državnega tožilstva v Mariboru. Prispevek k manjšemu pripada Vsekakor je možnosti, kako zmanjšati število nerešenih zadev na tožilstvih in sodiščih, mnogo, čeprav so težave pogosto objektivne, npr. velika obremenjenost posameznih sodnikov s težjimi zadevami. ki jih zaradi zapletenosti ni mogoče rešiti v krajšem času; veliko zadev, ki so hkrati v reševanju v različnih fazah postopka, ko se posamezna dejanja šele odkrivajo, druga pa so že v pritožbeni fazi, itd. Nikakor pa ni mogoče podcenjevati na novo uvedenih pravnih institutov, ki omogočajo, da zadeve sploh ne pridejo do sodnega reševanja. in med katerimi je poleg odložitve kazenskega pregona za lažja kazniva dejanja, ki je v rokah državnega tožilca, vsekakor treba omeniti še izvensodno poravnavanje v kazenskih zadevah. Izvensodno poravnavanje pa ni namenjeno zgolj zmanjšanju zaostankov na tožilstvih in sodiščih. Namenjeno je rešitvi spora med oškodovancem in storilcem. Izkoreninjenje spora vpliva namreč tudi na to. da je velika verjetnost, da storilec ne bo več ponavljal kaznivega dejanja in ogrožal oškodovanca ali njegovega premoženja, manjša pa bo rudi verjetnost, da bo ravnal kaznivo tudi v širšem okolju, v katerem živi. - Kateri akt Ministrstva za pravosodje It Slovenijeje podlaga za poravnavanje, torej ne sojenje, v kazenskih zadevah? Zakonska podlaga za poravnavanje v kazenskih zadevah ni v kakšnem aktu ministrstva za pravosodje, pač pa v zakonu o kazenskem postopku (161. a člen ZKP). V zakonu o kazenskem postopku so tudi temeljne usmeritve glede vodenja konkretnih postopkov poravnavanja Poravnavanje vodi pora-vnalec, ki je zadevo dolžan prevzeti v postopek. Poravnavanje pa se sme izvajati le s pristankom osumljenca in oškodovanca. Pri svojem delu je poravnalec neodvisen, prizadevati pa si mora, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami kaznivih dejanj. Udeleženci v postopku poravnavanja so; osumljeni storilec kaznivega dejanja ter oškodovanec (stranki) in poravnalec. Če pa je udeležen mladoletnik, so lahko v postopku poravnavanja navzoči starši, skrbnik in predstavnik pristojnega organa socialnega skrbstva. kar pa ni pogoj, saj se postopek poravnave lahko izvede tudi brez njih. Cilj poravnavanja je torej sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje za oškodovanca; Če je takšen cilj dosežen, do kazenskega postopka ne pride, saj državni tožilec lahko ovadbo zavrže, ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma. Načeli legalitete in oportunite - Kdaj je mogoča izvensodna poravnava? Mar se je mogoče poravnati v kazenskih zadevah, saj je splošno prepričanje, da mora biti tisti, ki stori kaznivo dejanje, kaznovan. Po ustreznih določilih se poravnavanje sme izvajati za kazniva dejanja, za katera je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let. Naj-češče so to sosedski in družinski spori, fizični napadi na osebo, lažje telesne poškodbe, ogrožanje varnosti, besedni in fizični napadi z lažjimi posledicami ter lažja protipravna dejanja zoper tujo lastnino-. Bistveno je, da gre le za kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ah zapor do treh let Res je, da še vedno velja splošno prepričanje, da mora biti tisti, ki stori kaznivo dejanje, kaznovan. Državni tožilec je sicer dolžan sprožiti pregon zoper storilce kaznivih dejanj, če ugotovi, da so jih storilci zares storili. Še vedno torej velja načelo legalitete kazenskega pregona, vendar pa je le neznatno korigirano z uporabo pravnih institutov odložitve kazenskega pregona in poravnavanj'a. V tem obsegu tožilec ravna po načelu oportunite-te. Če gre za odpravo škode, vrnitev ali nadomestitev predmetov, plačilo škode ali delo v korist oškodovanca, imajo lahko sporazumi o tem mnogokrat boljše učinke kakor npr. nižja denarna kazen ali pogojna obsodba, torej kazenski sankciji, ki največkrat prideta v poštev v primerih, kadar sodišče obravnava manj nevarna kazniva dejanja. - Prav vseh zadev pa najbrž ni mogoče odstopiti v poravnavo? Gre prčdvsem za kazniva dejanja, ki vsebujejo elemente najhujšega nasilja, pa čeprav posledice potem morda niso bile hude. Tudi visoka premoženjska škoda pri različnih goljufijah državnemu tožilcu v vseh primerih ne bo dovoljevala, da se bo odločal za poravnavo. Seveda pa bo državni tožilec uporabljal še druge kriterije in pri tem upošteval zlasti osebnost storilca. Če bo šlo za osebo, ki je bita že večkrat kaznovana, ne bo imel podlage za poravnavo. Po končanem postopku poravnave pa bo moral upoštevati, ali je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami storitve kaznivega dejanja. Za poravnavanje pri različnih vrstah goljufije verjetno ne bo dovolj le opravičilo storilca oškodovancu ali njegovim bližnjim, pač pa bo moral državni tožilec upoštevati, ali je osumljenec storil kaj za odpravo škode ali jo celo v celoti povrnil. Zlasti pri mladoletnih storilcih je tudi zelo vzgojno, če le-ti opravijo delo v korist oškodovanca. Za odstop v postopek poravnavanja pa načeloma niso primerne ovadbe s kaznivimi dejanji, pri katerih je oškodovanec država, uradna oseba, pri katerih je več oškodovancev in pri katerih je osumljenec napadel ali ogrozil kakšno splošno dobrino. Tudi soprispe-vek oškodovanca lahko odločilno vpliva na odločitev tožilca, da zadevo odstopi v postopek poravnavanja. - Ali lahko osumljenec oziroma oškodovanec (ali pa oba skupaj) v postopku, ki že teče na tožilstvu oziroma sodišču, sama predlagata »izločitev sodišča« in izvensodno poravnavo? Formalizirati takšnega predloga ne moreta, saj je državni tožilec tisti, ki odloča o tem, ali je zadeva primerna za poravnavanje. To velja tudi za fazo sojenja, v kateri sme okrajni sodnik v skrajšanem postopku po 343- a čl. ZKP največ za 6 mesecev prekiniti obravnavo, če državni tožilec napove, da bo zadevo odstopil v poravnavanje. Če nato v tem času pride do izpolnitve sporazuma, državni tožilec obtožni predlog umakne. Za tožilčevo odločitev glede odstopa zadeve v poravnavanje pa je odločilnega pomena, kakšni sta stališči obdolženca in oškodovanca, saj je pravzaprav le iz njunih stališč mogoče ugotoviti, ali ima poravnavanje sploh kakšno perspektivo. Poravnalci so kar uspešni - Kako pa poteka poskus poravnave? Je na tožilstvu, sodišču ali kje drugje? Poravnalec najprej opravi ločen razgovor med obdolžencem in oškodovancem, na katerem mora od osumljenca in oškodovanca pridobiti pisno soglasje za postopek poravnavanja. Za doseganje sporazuma med oškodovancem in obdolžencem pa niti zakon niti navodila ne predpisujejo kakšnih posebnih formalnosti, zato ne bi bilo nič narobe, če bi bil sporazum dosežen na sodišču ali v prostorih sodišča. Večina poravnalcev pa ima svoje prostore, na področju pristojnosti Višjega državnega tožilstva v Mariboru so prostore zagotovili posamezni župani in občine. Čeprav je bil namen zakonoda jalca in ministra, da bi bil tudi sporazum Čim manj formalen, ni mogoče spregledati, da mora vendarle biti sestavljen v pisni obliki z v navodilu natančno naštetimi obveznimi sestavinami, med katerimi so najvažnejši vsebina doseženega sporazuma ter način in rok za izpolnitev obveznosti. Pravni učinek sporazuma je v tem, da sme državni tožilec ovadbo zavreči in da na ta način ne pride do kazenskega postopka, ki bi lahko za osumljenca predstavljal mnogo večjo neprijetnost kakor pa postopek poravnavanja, ki je usmerjen v vsebinsko reševanje konflikta. Dosed an ji uspehi poravnavanja, ki presegajo 50 odstotkov kažejo, da so stroški za poravnavanje vsekakor manjši, kakor ce bi šle iste zadeve skozi kazenske postopke. Pri tem je seveda treba še upoštevati, da naj bi poravnavanje rešilo sam konflikt in je zato precejšna verjetnost, da stroški ne bodo nastali tudi v prihodnje. - Kdo pa je lahko poravnalec? So poravnalci iz sodstva, tožilstva ali pa morda drugi moralno neoporečni ljudje? Kandidat za poravnalca: da je polnoleten državljan Republike Slovenije; da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti; da je zdravstveno in osebnostno primeren; da aktivno obvlada slovenski jezik na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti pa tudi italijanski oziroma madžarski jezik; da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe; da ima stalno prebivališče na območju (določenega) višjega državnega tožilstva. Rad bi pa poudaril, da uspeh poravnavanja največkrat ni odvisen od stopnje izobrazbe in razmeroma strogih formalnih pogojev. Odvisen je od človeka, ki vodi poravnavo, od njegovega vpliva na obe strani, da se poravnata - lahko bi rekel, da mora poravnalec s svojim pozitivnim značajem nekako izžarevati pozitivno energijo, ki lahko največ prispeva k pripravljenosti, da pride do poravnave. Predvsem je pomembno, da nihče ne more biti poravnalec v svojih lastnih zadevah, ki jih obravnava kot tožilec, sodnik ali policist Na podlagi razpisa je bilo na področju Višjega državnega tožilstva v Mariboru sprejetih in vpisanih v sezname 111 poravnalcev. Za ob močje Murske Sobote je bilo imenovanih 11 poravnatcev. To kaže na določeno nesorazmerje med številom poravnal cev za območje Maribora in za druga območja, vendar pa so najboljši poravnale! prav tam, kjer jih je manj, saj si pridobijo izkušnje z večjim številom re šenih zadev. To velja tudi za področje Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, kjer je le 11 poravnalcev rešilo v letu 2002 42 zadev. Pri tem je bilo uspešnih pri 57,1 odstotka zadev. To je dokaj ugoden odstotek, ker je praktično enak uspehu celotnega poravnavanja na področju pristojnosti VDT v Mariboru, ki znaša 57,4 odstotka. Formalna oblika poravnave - Kako pa poteka poravnava? Na podlagi pravnomočne odločbe o imenovanju poravnalca pristojni okrožni državni tožilec odstopi ovadbo imenovanemu poravnalen skupaj s kopijo kazenske ovadbe. Poravnalec mora voditi odstopljeno ovadbo kot poravnai-ski spis, v katerem so: odločba o imenovanju poravnalca, dopis pristojnega okrožnega državnega tožilca o odstopu od ovadbe, kopija kazenske ovadbe, zapisnik, sestavljen v postopku poravnavanja, izvirnik sklenjenega sporazuma in drugi dokumenti v zvezi s postopkom poravnavanja. Zapisnik podpišejo udeleženci poravnavanja oziroma tudi morebitni zapisnikar. Če pa katera od strank na razgovoru ne pristane na poravnavanje ali če katera od strank umakne soglasje za poravnavanje do konca postopka poravnavanja, vrne poravnalec spis pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo poravnavanje. Enako mora poravnalec storiti, ko katera od strank na razgovoru ne pristane na poravnavanje. Že vnaprej pa so izdelani določeni obrazci za lažjo izdelavo zapisnika, vabil itd. Seveda bo moral osumljenec dokazati, npr. da je povrnil škodo na verodostojen način. V takšnem primeru se seveda določenim listinskim dokazilom ne bo mogoče izogniti. Toda verodostojnost vrnitve določenega zneska ali plačila škode bo v skladu z načelom proste presoje dokazov najprej ugotavljal sam poravnalec in nato še državni tožilec. Včasih bo npr. že dovolj izjava oškodo-j vanca, da je znesek sprejel. Seveda je nekaj povsem drugega obveza pisni sporazum med osumljen«* in oškodovancem, o katerem K govor na drugem mestu. - V čem je prednost instil poravnave? Je poskus, da se stranki šport® meta. Poravnalec strankama oi® goči strpen dialog in ju ustneri’ ter posreduje z namenom, da« odpravijo nesoglasja in doseže sp* razum Poravnalec je dolžan ti, da stranki (osumljenec in dovanec) brez prisile ali pritisk dosežeta sporazum v sorazmefi”* težo in posledicami dejanja. Po*** pek se konča in šteje za reuspt Šnega, ce v enem mesecu od pm ga naroka ni dosežen sporar*”1 Tam, kjer pa pride do sporazum*' mora ta dokument med drug*® vsebovati: vsebino doseženega razuma; način in rok izpol0’1'4 obveznosti, datum sklenitve 5^ razuma in podpis udeležene« Sporazum lahko tudi vsebuje; op1* vičilo storilca oškodovancu ali govim bližnjim; odpravo škode, nitev ali nadomestitev predmet plačilo škode, delo v korist dovanca, druge oblike moralni ali materialnega zadoščenja Prednost sporazuma je v vset# ski rešitvi konflikta, kakršne*'1 zenski postopek ne more pol"*0 ti. V kazenskem postopku sol” malem lahko pravzaprav vsist kako nezadovoljni; državni tož^ I in oškodovanec pogosto mri1”1, da je kazen prenizka glede na kaznivega dejanja, in oškodovan pogosto vidi le svojo lastno P11" derost s škodo in drugimi neuP* nimi posledicami. Po drugi str** pa tudi obdolženec represiv^’ delovanja države in njenih pf^ sodnih organov pogosto Ija, kot da le-ti delujejo pra«^ in je tudi sam nezadovoljen- ■ ni odpravljen in povsem m^' je, da se bo še nadaljeval alt t' stopnjeval. - Kako pa, ko je sporw^ poravnavi sicer sklenj^ & Janško pa v praksi m* 5 ' Vi? [V* Taksen položaj predvideva^ Splošno navodilo o pogojih M liščinah za odstopanje ovadh^. stopek poravnavanja, ki g4 |L . j la ge ne ralna d ržavn a tožil ka1 je treba v sporazumu dolnč*11 $ rok za izpolnitev obvezno®*1’ do izteka roka za izpolni^' najkasneje v petnajstih dn*-d izteku roka za izpolnitev s* ne obvestita poravnalca o je obveznost iz sporazuma , njena, poravnalec o tem ° j pristojnega okrožnega drž4' „ tožilca. Šteje se, da porav*1’ ni bilo uspešno, in državni ' -ima možnost vložiti obwz« r dlog. Uvede torej kazen®*« । jj pek zoper osumljenca. **’1 vijo obtožnega predloga p' obdolženec pred sodiščem- Gospod Andrej F*> ff povedala vse, ali P11 mu še kaj dodali? Mislim, da sva bila dovoli na. Vendar pa bi rad t**'1 priložnost za poziv vsem. jp varjajo z institutom P«r'1 da nadaljujejo s svojim* vanji, da bi novost, ki ■ ,,j' časa vpeljana v drugih " .4 članicah Evropske skup*1^ vela tudi pri nas To si (J|■ ker vidim v poravnavam« i(|jP možnost, da se v Slovenil’ j obseg številnih konfli^ menijo za nase kakšno značilnost. S civ* reševanjem sporov • "1 jjti*”1 postopka pa bi lahko vp1 ■ da bi bilo sporov manj-nedvomno lahko vost življenja in pove '■' stvo ljudi Hvala za pogovori f Pogavad«'J> Štefan5 s <1 n d k d d v n n h n o n i, P P di di vi 5l ki ki Ct VESTNIK -6 marec 2003 KMETIJSTVO Izobraževanje kmetovalcev •07.03.2003 bo v Murski Soboti, KGZ Murska Sobota, ob 9. uri predavanje: SKOP - ekološko kmetovanje -nadaljevalni program ■07.03.2003 bo v Beltincih, restavracija Zvezda, ob 9.30; društveno ocenjevanje vin 07.03,2003 bo v Gornji Bistrici, dvorana vaškega doma, ob 14. uri Društveno ocenjevanje vin ■10. do 12. 03. 2003 bo pri Uradu na Goričkem, v Rado-vcib, od 9.00 do 13 30; usposabljanje iz zdravstvenega varstva rastlin za izvajalce ukrepov ffs 11. do 13.03- 2003 bo v Veliki Polani, dvorana občine, od 'HRI Ud 13.30; usposabljanje iz zdravstvenega varstva rastlin za izvajalce ukrepov ffs U. 03.2003 bo v Ivanovcih, 'inograd niški center Gortč-Ko, ob 9.00: društveno ocenjevanje ’ H. 03.2003 bo v Gornji Radgoni, dvorana gasilskega doma, ob 9.00 uri predavanje SKOP - ozelenitev njivskih površin ^'itljsk [i-gozdarskl zavod Murska Sobota Oddelek ta kmetijsko svetovanje ^ni zbor Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric Izpolnili zastavljene naloge Ktiir »• --■ • «- .... Krize v vinogradništvu na-ob nadpovprečno do-r’h vinskih letinah, je povedi na rednem letnem obč-l|lr[n zboru Društva vinogra-Jkikov Radgonsko-Kapels goric Id jc bil minulo ne-Jlio predsednik Združenja ruštw vinogradnikov Slo-Stanko Soster. Na zbo-katc rega st je od 160 čla-kolikor jih šteje družbo udeležilo 6i. |c predsed-"ik Kupljen ugodno delo društva v zad-letu, saj je kljub manj-1 111 u številu članov izpolnilo a^iiht naloge. Za člane so opravili razna strokovna ^davan ja iz vinogradništva -Poznavanje in učenje r^rih veščin ^,1 ®modiš v Otovcih so v sodelovanju s Sre- pi ,7 ^ak'čana že šestič po vrsti pripravili tra-(‘k, ,| 311' 'i hidj H” etnovečer, na prireditev pa so letos pr- j, Osnovnih Šol iz Kuzme in Puconec, J nel£dU| ° jc dva dni pod vodstvom mentorjev ' °Pravil °b*Čajc, učili pa so se tudi nekaterih starih ? i 'J' ^'ščili bučno seme, izdelovali rože iz U)l+ d 'i c (1Prjri '7' Prli^kt lcr izdelovali ptičje krmilni-1 ^“rjj a ni strem.' "'tt,cl*razna kuhinjska opravila, dekleta so , r e Pevke z r Prirtditcv pa so s kulturnim programom r’nju Senika. Udeleženec prireditve je oba larm,'ri,L , na Kristina Pahor, svetovna prvakinja v Maroki 13 krt. L. K. Agrooprema v nenehnem stiku s kupci Trziscu ponuditi le kakovostne izdelke Skrb za izobraževanje komercialnega kadra in prodajalcev V soboški Agroopremi, ki ostaja tudi po vključitvi v družbo Živila največji oskrbovalec slovenskega kmetijstva s stroji in reprodukcijskim materialom, namenjajo posebno skrb svojim kupcem. Ker brez izobraževanja tudi v kmetijstvu ni mogoče iti v korak z razvojem, kmetje pa se intenzivno izobražujejo v zimski sezoni, so si v Agroopremi skupaj s proizvajalci že pred leti zastavili cilj, da poskrbijo tudi za izobraževanje komercialnega kadra in prodajalcev. In prav temu izobraževanju je namenjeno tudi srečanje, ki ga vsako drugo leto pripravijo za svoje največje kupce. V preteklosti so takšna srečanja pripravljali po regijah, letos pa so v Radence povabili kupce iz vse Slovenije. Več kot in kletarstva ter strokovne ekskurzije na domača in tuja vinorodna območja. Direktor podjetja Radgonske gorice Franc Skrobar, ki je tudi član, je mnenja, da je upad članstva v društvu odsev položaja vinogradništva v sedanjem Času. Vina je preveč, zato so odkupne cene grozdja nizke, Tudi v podjetju Radgonske gorice so bili ob lanskem odkupu previdni pri postavitvi cen za grozdje, saj so bile te le 50 tolarjev za kilogram. Čeprav prvotno niso nameravali odkupiti vsega ponujenega grozdja, so ga na koncu le odkupili, Temu jc pripomogel tudi manjši pridelek grozdja kot v preteklih letih. Vinogradnike k* pa je razveselil s podatkom, da bodo grozdje, ki so ga odkupiti lani, plačali po taki ceni kot za letnik 2001. To pa je za prvo skupino 103, za drugo pa 83 tolarjev. Kot računajo, bodo prvi obrok izplačali v aprilu, do konca leta pa celotni znesek. Posebej je poudaril, da bi morali vinogradniki že ob rezi poskrbeti, da bi bilo manj grozdja, vendar bi bila kakovost boljša. Menil je tudi, da nekateri proizvajalci, ki ustekleničena vina prodajajo po 160 tolarjev, vino podcenju jejo in delajo vinogradnikom veliko škodo. Direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona Janko Rihtarič pa je menil, da je za manjše pridelovalce grozdja, ki ga prodajajo prek Kmetijske zadruge, primerna integrirana pridelava grozdja, saj dobijo pridelovalci od države subvencijo. Dr. Franc Antolič jc kritiziral novi protialkoholni zakon. Po njegovem je do vina prestrog, saj bi ga moral obravnavati kot živilo Ludvik Kramberger Pozornost izobraževanju V Sadjarstvu Smodiš v Otovcih namenjajo posebno skrb izobraževanju sadjarjev. Minulo nedeljo so pripravili prikaz rezi sadnega drevja, ki si ga je ogledalo več kot 60 udeležencev, že tradicionalen pa je postal tečaj žganjekuhe. Sobotnega nadaljevalnega tečaja se jc udeležilo osemnajst ljubiteljskih »žgan jeku hccv«, Esad Šabanovič iz Maribora pa je udeležence poučil o tehnologiji pridobivanja kakovostnega žganja. I.. K. dvesto se jih je zbralo v kongresni dvorani hotela Radin, skupaj s predstavniki proizvajalcev pa so jih seznanili predvsem z novostmi pri varstvu rastlin in prehrani tal ter jim predstavili najkakovostnejše koruzne hibride in najboljša gnojila - tako po kriterijih gospodarnosti kot ekologije. Na predstavitvah so namenili priznani domači in tuji predavatelji tokrat posebno po-■ zornost najnovejšim predpisom o varovanju voda ter prometu s kemičnimi sredstvi, spregovorili pa so tudi o položaju slovenske kmetijske trgovine pred vstopom v Evropsko unijo. Ugotovili so, da so trenutno tako po ceni kot kakovosti še konkurenčni tujim trgovcem in da tudi v Tečaj za rezače V Sadjarstvu Smodiš v Oto-vcih se bo začel 20. marca tečaj rezanja sadnega drevja. Vodil ga bo priznani strokovnjak dr. Stanko Tojnko z mariborke kmetijske fakultete Trajal bo celo sezono, po končanem tečaju pa si bodo udeleženci pridobili strokovni naziv rezača. Prijave sprejemajo po telefonu številka 03 J 312 173. prihodnje ne želijo prodajati cenenega materiala, pač pa bodo kmetom ponudili predvsem kakovostne izdelke. Ob tej priložnosti so kupcem predstavili tudi tradicionalni katalog Agrooprema 2003, jih seznanili z nekaterimi aktualnimi komercialnimi informacijami ter jim predstavili celoten izbor kmetijske tehnike, ki jo zastopajo. Agrooprema prodaja kmetijsko tehniko največjih slovenskih proizvajalcev, kot so SIP, BORI, Tehnostroj, Tajfun, 1NO in Creina, zastopa programe BCS, Ferabolli in Sfogia, potekajo pa tudi pogovori z nekaterimi drugimi večjimi evropskimi proizvajalci, katerih zastopnica na slovenskem trgu bo Agrooprema. Ludvik Kovač Zadnji četrtek v februarju so prodajali rejci na sejmu v Turnišču 36 pujskov, težkih od 24 do 27 kilogramov in starih do 11 tednov. Za pujska so zahtevali od 8.500 do 10.000 tolarjev, prodali pa so jih le oet. Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Klas, Križevci pri Ljutomeru, prodajalna Kmečki dvor semenska koruza: pakiranje: MPCvsit: LG 22-25 25 MK 7.595,20 kuwr 25 MK 8.196,80 geyser 25 MK 8.478,80 frpctls 25 MK 7.595,20 0K475 25 MK 8.196,80 DK300 25 MK 7.595,20 DK493 25 MK 7.595,20 clanca 25 MK 8.282,30 danella 25 MK 8282,30 he: ja 25 MK 7.615,90 PR37H24 25 MK 10.010,70 PR37M34 25 MK 10.452,80 PR37M81 25 MK 9.127,40 PR38F10 25 MK 10.452,80 PR38F70 25 MK 10.010,70 PR39K24 25 MK 9.127,40 PR39K38 25 MK 9.127,40 raissa 25 MK 7.615,90 stira 25 MK 9.127,40 aurora 25 MK 7.595,20 mcnalisa 25 MK 8.282,34 paetol 25 MK 6.862,00 mineralna gnojila: pakiranje: MPCvsiVkg NPK 0:10:30+0,28 50/1 49,02 NPK 0:10:30+3 6+0,1 MG50/1 58,90 NPK 15:15:15 50/1 52,21 NPK 7:20:30 50/1 64,31 UREA 50/1 48,64 KAN Slovaška 50/1 43,70 KAN Madžarska 50/1 41,04 NPK 6:12:24 50/1 49,78 NPK 8:26:26 50/1 63,67 KAN Slovaška 25/1 43,85 semenski krompir, pakiranje: MKesit/kg bright A 35/55 mm 25 kg 161,50 kondor A 35/55 mm 25 kg 171.00 Kresnik 5 kg 332,50 marls bard E 35/55 mm 25 kg 209,00 marts bard 10 kg 228,00 primora 10 kg 180,50 romane A 3 5/55 mm 25 kg 142,50 semen.1 krmni gnh pakiranje: MKvsit: sponsor 100 MK 5.035,00 Jemen, ječmen pakiranje: HfPCvslt/kg: jaran 128,25 semen, ores leanda 125,40 semen. pieniM ego«137,75 sredstva za varstvo rastlin: pakiranje: MK v sit gauche 0,1 3,040,00 sekator 600 g 6,802,00 sekator 300 g 3.990,00 dlcuran torte 1/1 6.241,50 grodylplus 1/1 3.990,00 dualgdd . 1/1 4.621,75 stomp 1/1 1.824,00 primeri ra tz gold___1/1 2.386,40 merlin pack. 140 g 8.075,00 archer 1/1 7.932,50 moddus 250 ec 1/1 11.400,00 golt« _______________1/1 6.175,00 SKZ Martjanci, prodajalna Martjanci semenska koruza; pakiranje: MK v sit: celest 25 MK 8:203,60 Sprinter 25 MK 7.493,30 kanada 25MK 7.498,30 pelican 25 MK 7.493,30 peso 25 MK 7.493,30 geyser 25 MK 8.203,60 furic sume 25 MK 7.493,30 furio 25 MK 7.000,60 paetol 25 MK 7.000,60 oedtan 25MK 7.493,30 0K300________________ 25 MK 7.497,20 DK493 25 MK 7.497,20 fructis 25 MK 7.497,20 IG 23-06 ____________25 MK___7.497,20 LG 22-44 25 MK 7.497,20 mineralna gnojila: pakiranje: MKvsit/kg KAN Kutina 50/1 45,60 UREA 50/1 50,70 KAN Slovaška 50/1 42,60 NPK 0:10:30+0,2 6 50/1 49,00 NPK 0:10:30+3 6+0,1 Mg50/l 61,00 NPmi5 + 2Mg 50/1 53,60 NPK15:15:15 50/1 52,00 NPK?:20:30 50/1 65,90 hipercorn26% 50/1 41,50 NPK8:24:24 50/1 60,00 NPK6:1224 50/1 51,60 NPK8:26:26 50/1 76,00 ■ T ■4. ivn^in nntwcv 6. marec 2003 - VISIM Še so velike in složne družine Štirje rodovi z dvanajstimi člani Kako živijo na Tratah v Slovenskih goricah Radohovi oziroma Maričevi, katerih korenine segajo v Prekmurje? Na Tratah, na stičišču šentiljske, svetoanske in benediš-ke občine, je v povprečju v gospodinjstvu 3,1 ljudi; drugače je pri Raduha-MariČe-vih, družini štirih generacij, kjer biva v enem gospodinjstvu dvanajst ljudi. Korenine segajo v Prekmurje, v dvajseta leta prejšnjega stoletja. ko se je tam naselila družina Zadravčevih Tako se je Martin Raduha že rodil v Slovenskih goricah, ženo Marijo pa je vseeno pripeljal iz Odranec. Rodila se jima je hčerka Marija, ki pa se ni poročila s kakim Štajercem, ampak s Francem Maričem - iz Odranec. Rodili so se jima štirje otroci; Irena (univ dipl inženirka agronomije). Branko (tehnik kmetijske mehanizacije), Mirjana (tekstilna modelarka) in Martin (učenec osmega razreda OŠ, ki gre septembra v gimnazijo). Branko, ki bo očitno prevzemnik kmetije, se je že poročil z Adelo in imata dva otroka: Blaža in Klaro Tudi Mirjana je na poti v zakon, saj je Bo- štjan, njen partner, že pri hiši. Tam pa je tudi nekdanja rejenka Danica, ki je po polnoletnosti ostala pri rejnikih. Če ste prešteli imena, ste jih našteli trinajst. Dejansko pa jih je pri hiši za mizo dvanajst, kajti Irena si ustvarja družino v Limbušu pri Man boru. OČe Martin Raduha se je ukvarjal z drevesničarstvom ih družinsko tradicijo nadaljujeta zet Franc Marič in njegova družina.’ Malo so me sicer presenetili, ko so povedali, da imajo le 3,5 hektarja zemljišč, drugo (2,5 hektarja) pa je gozd, saj sem pričakoval, da imajo večjo posest. Navsezadnje je pri hiši dvanajst ljudi, ki morajo jesti, piti in se oblačiti. Franc, ki je svojčas sedem let delal v Avstriji, je povedal, da v drevesnici gojijo (in prodajajo) sadike: črnega in rdečega ribeza ter cepljenega ribeza - drevesna oblika, potem sadike malin, robid, aronije, starih sort jablan, hrušk, češenj, kosmulj in kutin. Sami pa pridelujejo jagode in breskve, ki do- Raduhova oziroma Maričeva družina sTrat šteje dvanajst članov. Prav vsi sicer niso na fotografiji. Se pa običajno v polnem številu (tudi Irena iz Limbuša) zberejo za veliko mizo ob nedeljah in drugih praznikih. - Foto: Š. S. zorijo na 150 drevesih, sadeže pa v glavnem prodajo (kaj mislite, kje?) - v Odrancih Maričevi pa so se pred kratkim začeli ukvarjati tudi s turiz mom na kmetih. V ta namen so zgradili večje in v kmečkem stilu opremljeno poslopje, kjer lahko naenkrat sprejmejo 60 gostov. (Po)nudijo seveda običaj na jedila, značilna za turistične kmetije, znani pa postajajo po domači pašteti. Bit sem eden od tistih gostov, ki jim je ta reč najbolj teknila Meso je seveda do mače, saj redijo sest pletneto' svinj, nekaj pujskov prt*1* druge pa krmijo naprej, je v hlevu (seveda, doki«)®1 zakoljejo) okrog 15 pitane« njivah pa pridelujejo najv^ nize. Nisem spraševal, kaj kdo** saj je Marija Marič, ki jek® najbolj zgovorna, kar prip0* dovala in pripovedovala mam: vsak ve, kaj mu je11 To seveda ne vetja več za a11* Marijo m očeta Martina saj sta se v življenju dovoli rala. Martin, ki je imel ' čebeljih panjev, je zaradi bolezni število panjev jireW vil. S čebelarjenjem je daljevati zet Franc, a ni je alergičen na čebele. »S sprejemanjem in p0^ tvijo turistov pa se ukvaR predvsem medve s snaH■ to,« je na koncu kramljanja2' kovalcem iz Prekmurja po*4 Marija Obe sta si za dej*** pridobili tudi ustrezno ft no izobrazbo. Stefan Sob* Zlatoporočenca Zamuda •Človek vžvljenju marsikaj doživi, toda da bi se učakala 50 let zakonskega življenja, tega pa si nisva niti predstavljala,- sta povedala Marija in Jože Zamuda iz Novinec v Slovenskih goricah. Najprej je bila civilna zlatoporočna slovesnost, na kateri je župan občine Sv. Andraž Vitomarci Franu Krepša čestital m nazdravit zlatoporočencema, poz neje pa je bil v cerkvi še verski obred, kjer je zahvalno mašo daroval (ob asistenci domačega župnika Jožeta Kolmanka) zfatoporočenčev bratranec Jože Zamuda. Poročni priči sta bili sin Ivan Zamuda in zet Anton Golnar iz So-vjaka. Pogostitev za 90 gostov je bila v Plojevem gostišču v Smotincih. Pa še nekaj vrstic iz življenja. Marija, rojena Zorman, se je rodila 1929. leta v Župetincih. Že kot otrok je služila pri botrih Mariji in Antonu Mlinariču v Novincih, ki staji izročila 9-hektarsko posest, na kateri si je 1953. leta, potem ko se je omožila z Jožetom, ustvarila družino. Rodili so se jima štirje otroci, ki soju obdarili s petimi vnuki. Sama se je posvetila skrbi in vzgoji otrok ter delu na zemlji, pomagal pa je seveda tudi Jože, rojen 1930. leta v Slavšini, ki pa je bil sicer zaposlen v Agrokombinatu Maribor pa tudi v Avstriji je delal. Sedaj sta jima v veliko pomoč hčerka Slavica in sin Slavko, ki si (še) nista ustvarila družin. Foto: Ludvik Kramberger ' Lipovci Za lažji dostop do parcel Da bi zagotovili nemoten dostop do kmetijskih površin, ki so v lasti občanov, so se v Lipovcih odločili za konkretno potezo. Po večkratnih pogovorih z lastnikom celotnega zemljišča Francem Horvatom iz Lipovec so v beltinski občinski upravi izrazili pripravljenost za odkup celotne parcele, ki meri 32 arov in 56 kvadratnih metrov. Ocenjena vrednost njive je 455.840 tolarjev. Vse stroške v zvezi s prenosom zemljišča pa poravna kupec zemljišča, S tem je rešen še en velik problem, saj bodo kmetovalci poslej imeli zagotovljen nemoten dostop do svojih kmetij. M. J. Na kratko Dobrovnik Puconci: veselo s Sestrami Kuttuma sekcija KDT Puconci je po scenariju in v režiji Vijete Varga že četrtič uprizorila Veseli večer, v katerem so nastopile tudi puconske Sestre. Zanimanje je bilo kar veliko, saj je bila dvorana pretesna za vse obiskovalce, zato so prireditev ponovili. Petnajstčlanska skupina je predstavila v domačem narečju utnnke iz vsakdanjega življenja in gledalci so bili navdušeni. - V. V. V Dobrovniku je bil pogovor, na katerem se načeli aktualno vprašanje: zaposlovanje mladih. Sodelovali so župan Marjan Kardinar, ravnatelj DOS Ladislav Solarič, Vesna Kučan Fotivec, ki je odgovorna za področje turizma, in Romeo Varga iz Regionalne razvojne organizacije Mura. Več kot šestdeset mladih je predstavilo svoje poglede na vključevanje v različne sfere življenja in delovanja. Ugotovili so, da se mladim ponujajo priložnosti v turizma, pri informacijah in prireditvah, pri organiziranju taborov, raziskovalnih delavnic in podobno. (F. Bo.) Šratovcl V PGD Šratovci živi 191 ljudi, od katerih pa jih je kar 111 vključenih v gasilsko društvo. Lani so odprli Gasilsko-športni center Šilecova gra-ba. Površino je za 99 let dal v najem rojak Franc Rožman, ki sicer živi v Angliji, a često obišče domači kraj. Sicer pa so šratovski gasilci zelo deja vni ne le na področju požarne varnosti, ampak tudi tekmovanj. V zadnjih petih letih so se pomerili kar na sedemdesetih in osvojili 33 prvih mest, deset drugih in osem tretjih. Na občnem zboru so izvolili za predsednika Roberta Muleča Leta 2005 bi se radi udeležili gasilske olimpi-ade, ki bo v Čakovcu na Hrvaškem. (F. KI.) Pomurje Lani je bilo v Pomurju 7.039 krvodajalcev, ki so dali več kot 3 000 litrov krvi. Največ krvodajalcev je bilo z območja UE Murska Sobota (3462), potem UE Gornja Radgona (1.646), UE Ljutomer (1.054) in UE Lendava (877). Prva večja krvodajalska akcija za območje UE Gornja Radgona bo 17 februarja v Apačah, 19 februarja pri Svetem Juriju ob Ščavnici in 20. februarja v Gornji Radgoni. Povsod bodo kri odvzemali v prostorih osnovnih šol (F. KI.) Gornja Radgona Na območju UE Gornja Radgona se je lani rodilo 148 otrok, od tega 78 staršem, ki (še) niso poročeni. Novorojenčkov je sicer iz leta v leto manj oziroma se je, če primerjamo podatke z letom 1985, prepolovilo Tedaj je namreč priku-kalo na svet 310 otrok. (F. KI.) Šratovcl V kraju, ki se prvič omenja 1445- leta z vsega devetimi hišami (sedaj jih je 60 s 191 prebivalci), deluje od 1910. leta PGD, ki ima 111 članov. V začetku februarja pa so ustanovili še športno društvo. Pričakujejo, da bodo prvo sezono tekmovanja v C-ligi malega nogometa uspešno sklenili in se v prihodnji uvrstili v B-ligo. (F KI.) PGD Črenšovci Veliki projekti 200^ Na rednem volilno programsketn . zboru PGD Črenšovci so ugodno ocen^ društva in si zastavili dokaj obsežen P1’"* dela za letošnje leto. Lotili se bodo “' T , !) gasilskega doma, kupili gasilsko voz , praznovali 80-letnico. Ob dnevu vojske bo v Črenšovcih vojaški ske tehnike, jeseni pa bodo imeli vojaško vajo gašenja in reševanja. '■ ’’ M Gasilske projekte je predstavil gasilski povelji11'' sovci Dušan Utroša. Na občnem zboru so bili pripadnik1 ga pehotnega bataljona s Ptuja, s katef’,,il1’ vski gasilci tesno sodelujejo. Podelil' s stna naziva. Tako je postal Viljem F predsednik, Štefan Ternar pa Častni p° cer pa sta gasilska veterana. Creo$oVS*f(^ bosta v prihodnje na operativnem cijskem področju vodila poveljnik|lL' in predsednik Janez Zadravec. Men'0^ bo Štefan Špmcn, članov Janez Wd*”'1 ( Gabor, mladine Ivan Fekonja, , Kreslin društva mladi gasilec n® ’ Franceta Prešerna Črenšovci pa Toma' VESTNIK - 6. marec 2003 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Zakonska jubilanta iz Bratonec Bog živi Marijo in Ivana! Marsikdo bi jima lahko zavidal > Bog vaj živi, ka bi šče naprej bila zdraviva in ka bi se sče dosta le jt včakala!« i ako so te dni mnogi voščili soncema Sraka iz Bratonec, ki »a praznovala 65-letnico zakonske zveze. Jubilej je bil v ožjem 'Rutinskem krogu: zahvalna masa v domači (bratonski) novi cer-Iti, kt jo je daroval župnik Alojz Benkovič, vmes krajši »uradni« agovori (župnika, župana in predsednika KS), izročitev daril piKtm pa še pogostitev v bliž-''icm gostišču. Marsikdo bi jima lahko zavidal! Seveda ne za tisto, kar je bilo v njunem življenju težkega, •hipik tisto, kar je lepega. Lepo J' že to (zdaj pa sploh), da jima Ir dano živeti dolgo življenje. Jubilant Ivan Sraka se je narodil 'K aprila 1912. leta v Lipovcih 'n torej že v 91. letu; Marija, z ^kKkim priimkom Bakan, ima v r«n«-tni knjigi zapisano 18. 6. ''G5, zato je leto dni mlajša od ®"ža, Oba odlično držita za leta in - 65 let zakonskega **nu PurKil.i sta se namreč 26. ‘ Oruarja 1938. leta v Beltincih, lament pa jima je podelil ta-^nt turmški župnik Ivan Jerič, mladoženčev stric, za kar ' '1» potrebno soglasje takrat-beltinskega župnika Vodo- 'A* 'hi kcilcdarju je bil sicer zi-’^t' as dejansko pa lep son- I Tako mladostna sta videti Srakova iz Bratonec, čeprav sta devetdesetletnika in s petinšestdesetimi leti zakonskega staža! - Foto: Š. S. če n dan in nič snega,* je povedala Marija, ki je bila ob poroki stara 25, mož Ivan pa je imel 16 let. Torej oba že v letih, ko se »moraš« poročiti, sicer pozneje najbrž ni več smiselno. Kaj pravite’ »Jaz sem imel pet bratov in sestro, skupaj nas je bilo torej sedem otrok, zato sem moral zdoma. Pa ne k Bakanovim, saj Marija nt bila sama, ampak je imela štiri sestre. Že nekaj dni po poroki sva odšla na sezonsko delo v Nemčijo.« Tako je povedal Ivan. Že po devetih mesecih sta se vrnila, ker se je pripravljala druga svetovna vojna, Marija pa je bila noseča in 1939 leta se jima je rodila hčerka Katarina, ki se je,' seveda, ko je odrasla, poročila v Beltince. Druga hčerka, Ivanka, rojena 1941. leta, pasi je ustvarila družino v Murski Soboti. Tako starša že 40 tet živita sama v Bratoncih na domačiji številka 46. To pa je domačija, na kateri se je rodila jubilantka Marija. Prej sta stanovala v hišici, ki sta si jo s prihranki sama zgradila. Ko so vse Marijine sestre odšle z doma, sta na željo očeta m matere oziroma tasta in tašče prišla živet na to domačijo. In s čim sta se ukvarjala? Marija je povedala, da se je izučila ^ranske kuharice |e ' barski tečaj, ki gaje vodila upokojena strokovna učiteljica kuharstva Olga Godina Iz Gornje Radgo-tlvetn ISk°val° 26 žena in deklet. Poudarek je bil na zdravi prehrani, naučile pa so se tudi kuhati dobre stare vajah so pripravile 46 različnih jedi. Na končuje bila seveda pokušina. - Foto: J«Ž. tečaj članic DU Radenci ______________v.*—'* ~~ Pira in ajda osnovne šole Radenci so s greda tm? predsedmea J - kl Tih • V ^’’P*1 izobraževalni loz- Pr€' č J? ter u pulzira posamezne t 1 wpoko-i^.,aBn'kda*ia PredsednRat-J udeležile k'1 lursL8’Anlca Kondrič, že tretjič n wpo- P°d strokovnim vodU g0. Mi,*. “cljicc kuhanja na SrednH v ift mrl«w g. ide Mir iz Rade ' je dm- štva '■ ' Se' idelucv.du dvaindvajset ‘ lil Tli' 'V ‘b^ecv,.... pripravljale jed'1 - Srbele ,v'la’ Potrebna za pripravo ied’’.^ lo pono-?|”VV Na sv0’c ’izddke* s° ^norica, ki je de j.. . °'itu pa je bila uidi njihova cm tečaj' t;i| q kuhar k' ■ ■ ■ b i u tečaji niso iInPak tudi izmenjava izkušenj m ll Dani Mauko za šiviljo in še kot dekle šivala v Cvetičevi tovarni v Murski Soboti, kamor je hodila peš. Ivan je pred poroko in vojaščino, ki jo je služil v Šabcu, delal pri zidarjih. Med drugo svetovno vojno sicer ni bil na fronti, ampak je imel nekaj opraviti s konji, nazadnje pa so ga ujeli zavezniki in domov je prišel šele 1946. leta. »Tista leta so bila zame najtežja: mož v vojski, jaz pa sama doma s hčerkicama in v nenehnem strahu, da se mu bo boj zgodilo,« je potožila Marija. Seveda je tudi tako rekoč sama delala na njivah, ki jih je bilo dva hektarja in pol. Potem se je ona spet za nekaj časa zaposlila v tovarni perila, on pa se je podal na sezonska gradbena dela v Ljubljano, Koper, Izolo, Strunjan, Portorož... Bil je torej veliko »na morju« kot delavec, kot dopustnik pa šele veliko let pozneje, ko je šla tudi žena Marija, oba pa skupaj z družino svoje hčerke. Tako sta živela dedek in babica iz Bratonec - devetdesetletnika, ki sta v zakonski zvezi že 65 let! Oba sta upokojenca. Ivan ima kmečko starostno, Marija pa državno pokojnino. Imata pet vnukov in šest pravnukov. Tudi oni so bili pri zahvalni maši in na »gostovanji« v bratonski Piramidi. Sicer pa imata kar precej obiskov. Sama pa sta še najrajši doma na toplem, kjer se pogovarjata, rada pa poslušata tudi radio. Ob nedeljah ne zamudita pridige na radiu Ognjišče. Š. Sobočan Na kratko Lutverci V PGD Lutverci so na občnem zboru izvolili za predsednika Renata Flisarja, ki bo funkcijo opravljal pet let. V gasilskem društvu deluje sicer 113 članov. Člani so tudi iz sosednje Plitvice. Letos nameravajo ustanoviti pionirsko desetino. Tja do leta 2008, ko bodo praznovali sedemdesetletnico, bi radi dobili novo gasilno vozilo. (F. KI.) Beltinci Radgonski skavti - volčiči in volkuljice - so zimske počitnice preživeli pod geslom Pazi, kepa vrednot. Bili so v župnijskem domu v Beltincih, kjer so med drugim iz revij izrezovali slike, ki predstavljajo vrednote in nevrednote, oboje so lepili na plakat in ugotavljali, da je v tisku veliko stvari, ki niso spodobne in človeku škodijo. Seveda sose tudi družili z domačimi vrstniki. Na koncu so sodelovali pri maši, pozneje pa so svojim staršem v skupnem prostoru prikazali, česa vse so se naučili. (O. B.) Arica Kondrlč, Breda Žnidarič in Marija Fras - vse so se udeležile tečaja skupaj z drugimi Članicami društva upokojencev. Kapela stoji, drevesa padajo Ob Plojevi, sedaj Žumanovi kapeli v Negovi so pred kratkim podrti več kot sto let stara topola. Eden je bil še zdrav, drugi pa votel. Odstranili so tudi drugo drevje, ki je zakrivalo kapelo. Kapela, mimo katere so se nekoč vile tudi procesije, v katerih so molili za dež, je potrebna temeljite obnove. - Foto: L Kr. val ■Mr! M K:«' <*•' Krožek za slikanje na steklo Ljudska univerza Gornja Radgona že nekaj let prireja različne študijske krožke, v katerih se udeleženci izobražujejo in srečujejo. Tako poteka te dni študijski krožek slikanja na steklo, ki ga obiskuje 16 žena in deklet, vodi pa ga Tamara Filipič, univ, dipl. inž. tekstilstva, sicer ljubiteljska umetnica slikanja na steklo in keramiko. V krožku se shajajo v večernih urah. Najstarejša obiskovalka je stara 70, najmlajša pa 23 let. Izdelke, ki jih ustvarjajo po lastnih zamislih in idejah, bodo ob koncu krožka razstavile v prostorih LU v Gornji Radgoni. Foto: L. Kr. Na kratko Beltinci Novi predsednik PGD Beltinci je Štefan Smej, podpredsednik Jože Balažič, poveljnik Marko Voroš, podpoveljnik Ciril SeČkar, drugi podpoveljnik Avgust Novak, tajnik Andrej Horvat, blagajnik Janko Lainšček. kurir Vlado Jerič, drugi člani upravnega odbora pa so: Štefan Peterka, Ladislav Volf, . Ignac Šeruga in Jože Mesarič, hišnik pa Ciril SeČkar Na občnem zboru so sprejeli obsežen delovni program (izobraževanje, nabava opreme, udeležba v velikonočni procesiji, priprava enot za pregled društva, postavljanje mlaja, praznovanje florijanovega, udeležba na obletnicah, aktivnosti v mesecu požarne varnosti itd.), Pomurje Na območju UE Ljutomer se je lani poročilo le 41 parov, kar je veliko manj kot denimo 1990 leta, ko je bilo 89 porok. Prav veliko porok pa tudi ni na območju UE Lendava: lani 78, Na območju Pomurja je 10.076 iskalcev dela, Ti v povprečju čakajo na delo dve leti. Med nezaposlenimi pa je 989 oseb, ki so »na borzi« že več kot osem let. (F. KI.) na internetu: www.p-inf.si 16 PUST 6. marec 2003 - VESTNI Tako so se poročali nekoč W-'Wf uvanje v Šullncit Na motovilski breg po snejo Prireditev, imenovana Velko in-dašnje gostovanje, ki so jo pripravili minulo soboto v Motovilcih, ne moremo imenovati običaj, saj je slo za dejanski prikaz tega, kako so se nekoč poročali, le da so zgodbi dodali malo komične igre, veliko mask in dobro voljo, s čimer je sodila v ta pustni čas. Svatje, med katerimi smo lahko našli vse. kar sodi zraven, od družbanov, po-svatbic, prič, sorodrfikov, kuharic, kel-narte. fotografov, muzikantov itd., so se najprej zbrali v središču vasi, od koder so se podali po ženina Pi-šteka. Kot veleva navada, so šli nato skupaj z ženinom po nevesto Mariško na motovilski hrib, kjer jih je ta že nestrpno čakala v hiši s črno kuhinjo. Toda svatje in ženin so se za njeno roko morali dobro potruditi, saj je domači niso kar tako hoteli oddati od hiše. Sprevod je nato krenil nazaj proti središču vasi, kjer jih je še pred samim obredom poroke čakala rampa, ki jo največkrat postavijo mladi za bodisi ženina ali nevesto, ki odhaja ali prihaja was. Tokrat so morali svatje dobro plačati predvsem za Mariško, ki so jo pripeljali v vas, vendar ni bilo problemov, saj se je še pravi čas pojavil stric iz Amerike, ki je celotno stvar razrešil s kupčkom dolarjev. Ob več imetja so bili nevestini starši. ker so poleg hčerke, bili še ob posteljo in omaro, kar je bila nevestina fierbtja. Potem je sledila ceremonija na matičnem uradu, kjer je matičar delil nauke o družinskih vrednotah, kot pravi birokrat, za katerim je visela slika tovariša Tita, pa se ni mogel izogniti niti političnim dodatkom. Obljubo o zvestobi pa sta si mlada morala dati tudi pred župnikom in/a- rarjem, vse v eni osebi. Na koncu pa je bilo še skupinsko fotografiranje, saj se spodobi, da se dogodek, kakršen je poroka, ovekoveči. S tem pa seveda poroke še ni bilo konec, saj, kot vedno, se prava zabava začne šele po nujnih obredih. Tako so tudi v Motovilcih v tamkajšnjem gasilskem domu pripravili zabavo s plesom in glasbo, ki so se je poleg svatov udeležile Še druge maske in obiskovalci. C. K., foto: N, J. Ljutomer: v znamenju kmetijstva Ljutomerski Glavni trg in ulice, ki vodijo nanj, so dih v nedeljo natrpani z radovedneži, ki smo si prišli ogledat pustno maškarado, v kateri so se predstavile posamezne vasi Prlekije. Vseh seveda ne kaže naštevati, skoraj vsem pa je bilo skupno - kmetijstvo. Na šaljiv način (maske, stara prevozna sredstva, drobnica, času primerne parole...) so skušali biti aktualni. Seveda niso mogli mino »Kebrovega zakona«, kar so ponazorili tudi s transparentom: »Nas, vinogradnikov, minister Keber ne bo jeba Res utegnejo bit težave v vinogradništvu, če bomo pili samo brezalkoholne... Problem pa je tudi, če kmečko dekle ostane brez moža. Na maškaradi je šema, ki se je vozila na visokem biciklu, posebej opozarjala na svoj (neporočeni) stan. -Foto; š. S. Podiranje bora je med glavnimi dogodki na takšni prireditvi, verjetno pa tudi med najbolj odgo- vornimi in nevarnimi nalogami. Čeprav je borovo gostuvanje verjetno edina prireditev, po kateri se prepozna del Pomurja, ki ga imenujemo Goričko, pa zadnje čase vse manj pripravljajo to prireditev. Letos so čast goričkih običajev rešili vaščani Šulinec. To je bilo pravo borovo gostuvanje v osrčju Goričkega, kjer leži vas Šulinci, in na območju, kjer se je ohranilo še veliko starih goričkih besed. Kot pravi glavni organizator Ernest Škerlak, je bilo treba v vasi z nekaj manj kot dvesto prebivalci dobro zavihati rokave, da so pripravili takšno prireditev. Seveda to ni bilo prvo borovo gostuvanje pri njih, ampak so ga v zgodovini vasi pripravili že večkrat, nazadnje leta 1971. Na letošnjem, prav tako kot na preostalih, ni manjkalo vseh značilnih mask za ta običaj, kot so: šoš-tatji. mešetarji,ptijtare, vragovi, policaji itd. Seveda so se vsem tem pridružile še druge maske, tako da jih je bilo okrog dvesto Oz. Še več, če štejemo tudi maskirane obiskovalce. Sicer pa razlago, zakaj ta običaj sploh obstaja, poznamo vsi. Gre za nekakšen opomin mladim, ki si v času od novega leta pa do pusta niso mogli najti partnerja in se poročiti, čeprav ponekod prirejajo borovo gostuvanje tudi, če je v vasi bila poroka. V Šulincih so se maske začele zbirati že zjutraj ob stari šoli in nato krenile na jaso v gozdu, kjer je potekala ceremonija. Vse do sekanja bora so se dogajale razne vragolije, kjer so predvsem fantje iz sosednjih vasi kradli različnim maskam dei njihove opreme in s tern zaslužili za kakšen liter vina ali tvegali zapor. Okrog dveh popoldne so nato poiskali primeren bor in ga podrli. Bitka za vrejek je bila huda, vendar ga je vragu in policajem uspelo zavarovati, tako da ga ne bi fantje iz sosednjih ■ -- Mešetar je značilna maska za borovo gostuvanje. Pn varovanju borovega vrejka domače maske niso izbirale načina, da bi ga očuvaie. vasi zlomili in pobrali ves izkupiček prireditve, takšen naj bi bit namreč običaj. Bor so nato okrasili, ga tudi prvič požegnali, naložili na voz in odpeljali k stari šoli v središču vasi. Tam je potekalo zdavanje, kjer naj bi se mlado-ženec poročil z njim, vendar pa si je Še Vladno letalo priletelo na Cankovo Med odmevnejša pustovanja v Pomurju se je lansko leto je zagotovo uvrstil Kmečki upe . Tudi letos so imeli tam, že mnogo pred pustno nedeljo, sestavljen scenarij za tokrat že1 prireditev. Letošnja tema, ob kateri so lahko maske in zbrani povedali svoje ter ob 1 j ali veselje, je bila nakup vladnega letala in aktualni dogodki v zvezi z EU in Natom. .. i Tako kot vedno doslej, seje začelo zbiranje mask že dopoldne pri lovskem domu na’ „ir^^ jih je že čakalo vladno letalo, seveda je šlo za domiselno izdelan model letala, na ka _ povzpele maske v vlogah naših vodilnih politikov, povezanih z afero o letalu. Od tu ' sprevod podal skozi vas do občinske stavbe. Tam so politiki zbrane prepričevali, d’1 p;|d< takšnega letala upravičen in da se bomo le z njim lahko zapeljali do Evrope in v .je »fašenska« zgodba popeljala na bližnji vzhod v Irak, kjer smo bili priča temu, ‘ " videti vojna, če bi do nje prišlo. Na koncu pa so se vse vodilne maškare povzpela ,, s leronst. ki so ugrabili naše politike. Kljub vsemu so se politiki rešili, saj tudi v življenju znajo sami sebe dobro reševati. Kot vedno so tudi letos na prireditvi soda* cankovske občine in učenci OŠ Cankova - C. K., foto: N. J, J Povec kot tri esetit pravi čas izbral snejo, tako da 3 prodaii. mi? Kot ocenjujejo organizatorju11J prireditev ogledalo več kot u’1* Izkupiček prireditve pa je nam^ ulično razsvetljavo VESTNIK - 6. marec 2003 PUST / KRONIKA Martin in Srce Prometna (ne)varnost v letu 2002 Številke dajo misliti ea organiziranega pustovanja na prostem v središču rsi i Moravske Toplice v soboto, 1, marca, se je udeležilo ptewndjhn} veliki । nastopajočih in obiskovalcev. Sodelovali vzgojiteljice in starši so bili rožice), osnovne 0 c in društvu h moravskotopliške občine. »Število mask je i ort/u razdelili smo okrog 700 krofov, J di SOMriot kuhanega vina in 25 litrov čaja,« je poja-a rajlovoljna organizatorica in vodja turistično-informa-P^hie v Moravskih Toplicah Elica Horvat. 1 skupinskimi maskami so izstopale maske, ki so predstavljale n WlcJ 1tn muslimane), nato Škoti, strašila in stara vojska a stani kolesih iz Beltinec. Otroci so bdi veseli dovolj velikega sk S ■ 'f L'n posebe j pa vožnje s turističnim vlakcem Med “Paškimi maskami so zmagali člani TD Martin iz Martjanec °Vlt i'rjka/ vzgoje vinske trte in uživanja njenih sadov po letnih _ ■ 'u| je v pripravah na pravo pustno predstavo sodelovalo sko-ntask/^^’s "H1"' tUfističnega društva. Med posameznimi Jož' "r 6 občanka iz Ratkovec, sicer znana medičarka S J.e’'1 ■ ic P^d at l|nli veliko srce. »Pustovanje bomo žago- ■' nas^nje leto, saj želimo, da bi prireditev pa-' tradicionalna - idej je veliko je še povedala Horvatova. Bernarda B. Peček £5Wnm site |aiiw Celec je bilo ’a najboljšo posamično masko. Vzgojiteljice so vložile kar veliko truda v izdelava takšnih cvetov. 1056 Mv^e S0 začele s Podstavo že v domači vasi, popolnoma pa a °cenjevanju v Moravskih Toplicah. rafanje v Nogači jSi Hofce' ki mu pravijo Nogača, je bilo v nedeljo en?1 km. /n'no p" SDJe toliko najmiajših, mladih in tudi nekaj temp nM ■' že Posebej vzbujali gostuvanci; tudi oni ‘j ""'d mladimi ni ravno velikega zanimanja za -1' F°to; Pa 30 pusta zažgali. Saj res: čas je ze, da Spodbudno: število žrtev se zmanjšuje V preteklem letu se je na območju Pomurja zgodilo 2.190 prometnih nesreč, kar je nekoliko več kot v letu prej, ko je bilo 2.116 nesreč, a je manj najhujših posledic. Največ nesreč (1.156) je bilo na območju PP Murska Sobota, potem na območju PP Gornja Radgona (355), PP Ljutomer (353) in PP Lendava (326). V nesrečah se je 635 ljudi poškodovalo lažje, 96 hudo, 14 ljudi pa je umrlo (7 na območju PP Murska Sobota, po 3 na območjih PP Gornja Radgona in Lendava in 1 na območju PP Ljutomer). Smrt je najpogosteje kosila med voz- niki (7), potem med pešci (3), potniki (2), kolesarji (1) in vozniki traktorjev (1). Največ smrtnih nesreč (6) je bilo v naseljih brez uličnega sistema, potem (2) na lokalni cesti, preostale (6) pa so bile (po ena) na glavni cesti 1 in II. reda, regionalni cesti I. m II. in III. reda in v naselju z uličnim sistemom. Spodbudno je, da se število smrtnih žrtev v zadnjih letih zmanjšuje (leta 1999: 29, leta 2000:25, leta 2001:17, leta 2002:14). Lani se je zgodilo največ nesreč (19 odstotkov) ob petkih, potem (15 odstotkov) ob ponedeljkih, sredah in sobotah (po 14 odstotkov), četrtkih in Aktualno v gasilstvu Kongres bo maja Kdo bo novi predsednik slovenskih gasilcev? Gasilstvo je in ostaja najbolj množična nestrankarska organizacija tako na Slovenskem kakor (morda celo še bolj) v Pomurju, kjer imamo 18 gasilskih zvez, ki povezujejo številna društva, v katerih je skupaj 14.723 članov. Januar in februar sta bila v znamenju občnih zborov gasilskih društev, na katerih so bila podana poročila o lanskih aktivnostih pri preventivi in tudi o številu požarov, ki se jim pač ni mogoče vselej izogniti, saj nemalokrat zagori zaradi »višje sile*, denimo zavoljo strele. Beseda je tekla tudi o načrtih v letu 2003 in o pomlajevanju članstva. Spodbudno je seveda tam, kjer imajo pionirske desetine, saj tako tli upanje, da bodo nadaljevali kot-mladinci in pozneje kot člani. Občni zbori pa so bili tudi volilni in na njih so volili nova vodstva oziroma so podaljšali mandate dosedanjim. Marca (morda kje tudi še v aprilu) pa bodo še občni zbori gasilskih zvez. Poglejmo, katere so in koliko članov (iz gasilskih društev svojega območja) vključujejo: Beltinci 396, Cankova 430, Gornja Radgona 1.720, Gornji Petrovci 480, Hodoš 105, Križevci pri Ljutomeru 1.544, Lendava 1.520, Ljutomer 1.706, Murska Sobota 696, Moravske Toplice 1.267, Grad 321, Kuzma 215, Rogašovci 599, Puconci 1.235, Radenci 800, Sv. Jurij ob Ščavnici 1.729, Šalovci 220, Tišina 450. Na občnih zborih gasilskih zvez pa bodo tudi volili delegate za kongres slovenskih gasilcev, ki bo 24. in 25. maja na Bledu. Pomurske gasilske zveze bodo tja poslale (v okviru določenih kriterijev) 24 delegatov (Križevci, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice in Puconci po dva, druge pa po enega). Gasilke - članice bosta iz vsake regije predstavljali dodatno še po dve delegatki, mladinci iz posameznih regij pa bodo imeli dodatno Še po enega delegata. Iz Pomurja bo tako sodelovalo na kongresu 27 delegatov. Vseh delegatov s pravico glasovanja bo 226, poleg pa bo še 109 delegatov iz gasilskih vodstev in od drugod, ki pa ne bodo mogli glasovati. Seveda bo kongres pregledal delo v minulem obdobju in sprejel smernice za delo za v prihodnje Ker se dosedanjemu predsedniku Gasilske zveze Slovenije Ernestu Eoryiju izteka mandat, bodo na kongresu izvoli novega. Predlaganih kandidatov je že kar nekaj, med njimi tudi ime (do)sedanjega predsednika. * Š, s. 300 svatov iz vseh porabskih vasi Na pustno nedeljo so borovo gostuvanje pripravili tudi v Pprabju. Tokrat ga ni organizirala katera od vasi, ampak Zveza Slovencev na Madžarskem. Približno 300 svatov, ki so prišli iz vseh porabskih vasi, nekateri pa tudi iz Slovenije, je potem, ko so zjutraj v Slovenski vesi simbolično podrti bor (pravega so podrli ze dan prej in, kot je v Porabju običaj, so ga okrasili ter seveda tudi vso noč stražili), krenilo proti Monoštru. V središču mesta je bilo na vrsti zdavanje, na katerem sta mladozenca slišala marsikaj na svoj račun. Licitacija bora, snejin ples in gostuvanje pa je bilo pri Slovenskem kultumo-mforrnativnem centrn v Monoštru, kjer so pozno zvečer zažgali vrej, kar naj bi tudi ponazorilo, da je zime konec. - Silva Ediy ♦i 1 torkih (13 odstotkov), najmanj (a še vedno veliko) pa ob nedeljah (12 odstotkov nesreč). Vzroki prometnih nesreč v odstotkih: neprilagojena hitrost 23 odstotkov, nepravilna stran oziroma smer vožnje 19 odstotkov, nepravilen premik z vozilom 19 odstotkov, neupoštevanje prednosti 15 odstotkov, nepravilna varnostna razdalja 12 odstotkov, nepravilno prehitevanje 4 odstotki, drugi vzroki 8 odstotkov, Za konec pa še beseda dve o alkoholu v prometu. Ob kontrolah so ga največkrat (49 odstotkov) odkrili ob nedeljah, potem (22 odstotkov) ob sobotah ter (pri smrtnih nesrečah) v petek in nedeljo (21 odstotkov). Š. S. Vinjen in brez izpita Gornjeradgonskl policisti so v noči s sobote na nedeljo še posebej natančno ugotavljali psihofizično stanje voznikov, in sicer na območju gornjera-dgonske, radenske in sve-tojurijske občine. Ustavili so 166 voznikov : motornih vozit in z elektronskim alkotestom preizkusili 42 voznikov. Pri šestih je alkotest pokazal več kot 0,50 g/kg alkohola v izdihanem zraku, en voznik pa je preizkus odklonil. Rekorder je vsekakor voznik, pri katerem so namerili 2,56 g/kg alkohola, povrh pa je vozi! motorno vozilo, čeprav nima izpita. Med kontrolo so odkrili še enega, ki nima vozniškega dovoljenja. Vsi se hodo znašli v postopku pri sodniku za prekrške. 0 B. Zgodilo seje... Med 24. februarjem in 2. marcem je bilo v Sloveniji 72 hujših prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 88 oseb dve pa sta umrli. Letos (do 2. marca) je umrlo na slovenskih cestah 26 oseb, lani v enakem obdobju pa 35. V času od 26. februarja do 3. marca je bilo v Pomurju 38 prometnih nesreč, od tega dve z lažjima poškodbama in ena s hudo telesno poškodbo Huda prometna nesreča se je zgodila v petek, 28. februarja, okrog 12.35 na Razkrižju, kjer je voznik osebnega avta Zastava Yugo zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v kolesarja, ki je potem padel po vozišču in se hudo poškodoval, voznik pa je odpeljal naprej. Policija je potem pozvala prek radia neznanega voznika in druge, ki bi karkoli vedeli o nesreči, naj to sporočijo na številko 113. Vse to je pomagalo, da so voznika izsledili m zoper njega bodo podali kazensko ovadbo. Z OKC PU Maribor so sporočili, da se je 26. februarja ob 22.30 pripeljal na mejni prehod Središče ob Dravi voznik osebnega avta 41 -fetxii B. M. iz Murske Sobote, za katerega so ugotovili, da je vozil pod učinkom alkohola, saj je alkotest pokazal 1,8 g/kg. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in nekaj časa je res počival v avtu, nakar je odpeljal proti mejnemu prehodu s Hrvaško, vozilo ponovno obrnil in vozil med obema mejnima prehodoma. Ob 22.50 so ga prijeli pred spuščenimi zapornicami na prehodu ceste čez železniško progo v neposredni bližini prehoda Središče ob Dravi in ga odpeljali v prostor za pridržanje Pomurski policisti so med 26. februarjem in 3. marcem 31-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 20-krat na javnih mestih in 11-krat v zasebnih prostorih. Pridržali so kršitelji-co in kršitelja, ki bi sicer 28. februarja še naprej razgrajala. V sredo, 26. februarja, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Petišovcih, Pred tem je gospodar v garaži popravljal kmetijski traktor. Med delom je odšel v stanovanjsko hišo. Ko se je čez deset minut vrnil, je opazil, da v garaži gori odpadno olje Ogenj se je razširil na garažo in gospodarsko poslopje. Ogenj so gasili gasilci Nafte, Petišovec in Lendave. Gmotna škoda znaša tri milijone tolarjev. 27. februarja je zaradi dotrajalega dimnika zagorelo na ostrešju stanovanjske hiše na Pušči. Ker so gasilci in drugi hitro posredovali, se ogenj ni razširil na celotno ostrešje. V sredo, 26. februarja, ob Štirih ponoči je zagorelo na podstrešnem delu stanovanjske hiše D. K. v Malem Brebrovniku pri Ivanjkovcih. Zgorelo je ostrešje, delno pa tudi notranjost posameznih prostorov - mansardnih sob -, in sicer opažne plošče zidov in stropa z izolacijo. Škoda znaša po prvih ocenah tri milijone tolarjev. Pri ogledu so ugotovili, da je zagorelo zaradi neustrezne izpeljave dimnika, zato je prišlo do tlenja konstrukcije ostrešja ob dimniku, nato pa se je požar razširil na celotno ostrešje. 27. februarja se je na gradbišču avtoceste pri VuČji vasi hudo poškodoval delavec, ki je imel opraviti z opaži. V minulih dneh, ko si je marsikdo nadel masko, pa tako tudi taki, ki imajo dolge prste, je bilo kar nekaj tatvin in poškodovanj tujih stvari. Žal pa z OKC-ja niso sporočili, kdo so osumljenci in kaj so sunili. Š.S. Po naših znanih poteh\ Oblikujemo okolje in sebe Komaj je sneg skopnel, že nas je zaščemelo pod prsti, že začnemo v trgovinah pogledovati na police s semeni, razmišljamo, kaj bomo posejali, kaj novega posadili okrog hiše. In tu bi rada zapisala nekaj stavkov dr. Antona Trstenjaka, ki sem jih zasledila v stari knjigi iz davnega 1956. leta z naslovom Pota do človeka: Okolje ni samo hiša in pokrajina z ljudmi, med katerimi živimo, ampak vsebuje tudi tisto luč, v kateri to okolje gledamo ... Okolje, v katerem živimo, je v veliki meri odvisno od tega, kakšen je naš pogled na svet; ne oblikuje samo okolje nas, ampak tudi mi oblikujemo in ustvarjamo okolje, v katerem živimo Po okolju, kakršnega si ustvarjamo, po pogledu, ki ga imamo na svet, pa si ustvarjajo drugi podobo o nas... Okolje je usedlina naših spominov, ki se zlivajo s predmeti okrog nas v svojevrstno duhovno-telesno celoto. Kdor jo razume, je našel eno izmed poti do človeka in njegove notranjosti. Ko boste torej urejali okolico svoje hiše, stanovanjskega bloka, vasi ali mesta, sadili rožice ali drevesa, pomislite na te besede, čeprav so bile zapisane v petdesetih letih prejšnjega stoletja, še vedno trdno stojijo, tako kot mnoge Trstenjakove ugotovitve. In ko se boste sprehajali ali se odpravili po kolesarskih poteh in si z zanimanjem ogledovali takšne in drugačne vrtove, sadovnjake, rože na okenskih policah, fasade, nikar ne pozabite, da je okolje usedlina naših spominov, da govori o človeku, ki tam živi, o njegovem dojemanju in razumevanju sveta. Zato pa malce pomislite, zakaj hočete imeti to ali ono barvo fasade, je pretirano kičasta (lila, zelena, rdeča) z uokvirjenimi okni res tista prava ali pa nas je v to kdo prepričal. Pomislite tudi, zakaj želite imeti belo betonsko ali kamnito ograjo - ker so nam všeč na Primorskem, ni nujno, da bodo ustrezne tudi v tej krajini. In okrasno grmičevje - če je preveč vsega, je moteče, pa če vam je na sosedovem vrtu še tako všeč.Sicer pa: delajte s srcem, pa bo vse prav. Bernarda B. Peček Turistični sprehod po Len Grad kot nemi opa zovalec stoletij Staro mestno jedro med obnavljanjem in propadanjem Če govorimo o turistično-kulturni ponudbi mesta Lendava, potem pri predstavitvi prav gotovo ne moremo mimo Lendavskih in Dolgovaš-kih goric, ob vznožju katerih je mesto nastalo in se širilo. Gre za območje, ki je že ob grobem pogledu celota, ki je v turistični ponudbi nikakor ni mogoče deliti. Kot stražar zgodovine se nad mestom dviga najbolj opazna in razpoznavna zgradba mesta, lendavski grad, ki bo tudi izhodišče naše poti. Če mesta in njegovih znamenitosti ne poznate dovolj dobro, vam predlagamo, da se najprej ustavite v turistično-infor-mativnem centru v Kranjčevi ulici, kjer boste dobili vse po- ZioovsKa sinagoga je po obnovi postala središče kuIturnft gajanja v mestu Zgradbe starega mestnega jeara so rezultat mtrega gospodarskega razvoja po letu 1867 Stara preša za grozdje je nedvomno zanimiv turistični simbol, vendar pa bi jo morali postaviti na primernejše mesto trebne informacije in si boste lahko kupili tudi kak spominek iz bogate ponudbe prekmurske ljudske obrti ali steklenico lendavskega vina. Torej, do lendavskega gradu se splača med drugim stopiti Povabite nas na pot Spomladi, ko se bo zemlja posušila, bo pravi užitek hoditi po poteh, kamor z avti ne moremo. Tudi zato, ker ne bo še visoke in moteče trave ali grmičevja, pa tudi razgled je lep, saj drevesa Še pimamo listja. Povabite nas v svoj kraj, na svojo pot, ki jo vi po navadi prehodite, ko si hočete obnoviti notranje moči. Sodelavci rubrike Po naših znanih poteh se bomo z veseljem odzvali vašemu vabilu. izdana zloženka za množično distribucijo z najzapeljivejšimi izvozi z avtoceste ali glavne ceste. (Vodja projekta na STO je Mateja Kuhar, tel; 01 5891 854.) Ponovno Milena Marovič Venec Slovenije Smer pohoda Venec Slovenije se vije po slovenskih obrobjih tostran in onstran meje. Pohodniška srenja Dr. Ago pod vodstvom Draga Kralja je začela pohod po pni etapi januarja letos; 80 pohodnikov je prehodilo pot od Števerjana na italijanski strani prek Prevale, Krminskih goric in do doline Idrije. V Štirih letih naj bi prehodili vseh 20 etap, med njimi bo ena potekala tudi po naših krajih; od Šentilja po obronkih Slovenskih goric do Radenec, nato naprej na Goričko in do tromejnika, nato čez Porabje pa na jug do Lendave in spet prek Ljutomersko-Ormoških goric do Haloz. Po štirih letih je postala predsednica Turističnega društva G. Radgona ponovno Milena Marovič ki je na tem položaju nasledila Milana Čuka; podpredsednica je postala Violeta Deutz Mesarič, tajnik Martin Sovec in blagajničarka Nada Golob. Lani so uspeli dokončno urediti stopnišče od mejnega prehoda do radgonskega gradu, ki ga sedaj vzdržujejo delavci javnih del, po mestu so postavili klopi in koše za smeti, ob Muri pa so skupaj z ribiči in ' KS G. Radgona uredili sprehajalno pot. Soorganizirali so martinovanje in silvestrovanje, njihova zasluga pa je tudi uspešna izvedba tekmovanja v kuhanju kisle juhe v okviru Radgonske noči. V prihodnje bodo reko Muro Še bolj izrabili v turistične namene ter poskušali vplivati na ureditev podrtij in preveč zanemarjenih objektov. O. B. tudi zaradi lepega razgleda na mesto in ob lepem vremenu tudi na daljno okolico. Prvotni grad je sicer obstajal že v 12. stoletju, sedanjo podobo pa je dobil po odhodu Turkov v 17. stoletju. V gradu sta danes galerija in muzej, v katerem sta stalni razstavi Oloriš z razstavljenimi bronastodobnimi predmeti, spominska soba domačina arhitekta Gybrga Zale in zbirka del mednarodnih likovnih kolonij. Po ogledu gradu in njegove okolice se sprehodite do spomeniško zaščitenega starega mestnega jedro, ki so ga gradili premožnejši meščani med letoma 1867 in 1914, ko so bili opazni rezultati gospodarskega razvoja in industrializacije tudi v naših krajih. V tem obdobju so v Lendavi odprli tudi prvo večjo dežnikarno v tem delu Evrope, danes je to »bela kuča« v Mlinski ulici. Središče družbenega in kulturnega dogajanja mesta pa je bilo v nekdanjem hotelu Krona, katerega zgradba danes prazna propada. Iz središča mesta se lahko odpravite med vinskimi trtami do kapelice Svete trojice na enem od vrhov Lendavskih goric, od koder je prav tako čudovit pogled na mesto in Dolinsko. Kapelica je zanimi- va tudi zato, ker je v njej ohranjv11^ mija kapitana Mihaela Hadike, ki I* S v boju s Turki. Ko se vrnete s spret11*^ goricah, si v starem delu mesta date še cerkev svete Katarine V skladu z idilično podobo sta*^3^: mesta ni le zgradba Mercatorjeve čez cesto Ob njej pa si lahko eno posebnost, ki priča o kultu^U^ nalni in religiozni raznolikosti preteklosti. Gre za sinagogo, ki priča o nek*' številni m vplivni židovski skupni ? teh so uredili med drugim razstav0 .. dovmi dolnjelendavskih Židov- D3'* v Sloveniji le še dve taki sinagog Mesto je polno stavb precejšna vinske vrednosti, denimo zgr^0' . nice, evangeličanska cerkev, v em1 . . ... .Jt' db v starem delu mesta pa je tudi ena najbolj znanih slovens^ liških in filmskih igralk Duša Kar nekaj zgradb v starem jedru so v zadnjem deseticQ111 nekaj pa jih propada. Produkt stranskih poti v letu 2003 Slovenska turistična agencija je lani začela izvajati projekt stranskih poti (Na lepše - stranske poti so zapeljivejše od glavnih), v katerem želi z novim produktom šestih stranskih tematskih poti tuje in domače goste opozoriti na raznoliko in privlačno slovensko turistično ponudbo Svojo vlogo naj bi tukaj odigrala predvsem turistična društva in regionalne turistične zveze pa tudi LTO-ji in TlC-i. Finančno bodo podprte izdaje tiskanih turističnih vodnikov s predstavitvijo turističnih ponudnikov, ponudbo naravnih ali kulturnih znamenitosti, prav tako bo LTO Lendava In Turistična pisarna Lenti Lokalna turistična organizacija Lendava, ki skrbi za turistično promocijo občin Lendava, Dobrovnik, Črenšo-vci, Odranci, Turnišče in Kobilje, je lani izdala kar nekaj publikacij: zloženke Vinska turistična cesta, Energetske točke ob Bukovniškem jezeru, Kapelica Sv. trojice in Učna pot Bobri karto mesta Lendava in prospekt Kolesarjenje po Prekmurju. V pripravi so zloženke Lendavski grad, Židje v Lendavi ter Ostanki rimske naselbine. Po sklenitvi sporazuma o sodelovanju med LTO Lendava in Turistično pisarno Lenti na Madžarskem lahko gostje in izletniki v Lentiju dobijo ves promocijski material o Lendavi in okolici ter obratno - v Lendavi je mogoče dobiti material o sosednjem mestu Lenti. J. Ž. Pojdi ven, pojdi ven, rotim te, in okusi lepoto divjine! Opazuj čudež zemlje z začudenjem nedolžne mladine. (Edna Jaques) Vestnik - redakcija, tel. št.: 02 533 10 19 bbp@p-inf.si Venera, agencija za trženje, tel. št : 02 533 10 15 venera@p-inf.si HC: 02 53119 60 7 K najnovejšim zanimivostim ramo nedvomno prišteti tudi m1' , dom znanega madžarskega ja Makovjcza, ki naj bi še letos np. Glavno gibalo turističnega sta so Terme Lendava s hold0^^^1 Elizabeta. Osrednja priredil septembrska Lendavska trgati’ jp' lizira zgodovinsko povezan04*' nogradi in vinogradništvom j/ Kam na kosi^ Seznam gostiln je po izboru GostilnaKančal, Glavna"111 tet: 575 11 37 Hram Tulpika, Kranjčeva « ’ tel. 577 15 98 Gostilna Kolodvor, ulica 30, tel: 574 10 80 VESTNIK - 6. marec 2003 ŠPORT 19 Fenomen Benedikt Predstavljamo vam Sestre benediktinke Nagradno vprašanje: kje se trenutno igra najboljša odbojka v Pomurju? V Murski Soboti? Ne. V Ljutomeru? Ne. V Beltincih? Aa. V Puconcih? Rak V Radencih? Ma ne. Pravi odgovor se glasi: Benedikt. No ja, resda je to nekaj kilometrov iz Pomurja, ampak vpliv dobre odbojke je tako velik, da hodijo tja tudi ljudje iz pomurske regije. Pa se nekaj je treba zapisati. Pravzaprav se ta odbojka ne igra v Benediktu, ker ni ustreznega prostora, ampak v Lenartu, kjer imajo lepo športno dvorano. Tu-'h Oo na* so prišle govorice o Sličnih igrati odbojkaric Bene-'’Uta, ki celo krojijo vrh prve dr-hvne.ige, še bolj pa o fantastičnem razpoloženju, ki ga ustvarjajo domači in malo manj domači gledalci. »Na tekmi se zbere ves IF Ul kraj,* smo slišali od očividcev, kar je poseben fenomen, saj so tukaj v Pomurju srečni, če se na odbojkarskih tekmah zbere več kot petdeset gledalcev. V Lenartu naj bi se jih zbralo najmanj desetkrat toliko. Razlog več za naš obisk. Imeli smo še srečo, da je žreb tako nanesel, da so se »Benedikti n ke< ravno ob našem ogledu pomerile s trenutno najboljšimi odbojkaricami v državi, Novogoričankami. In res, že ob vstopu v dvorano je bilo jasno, da se tukaj dogaja nekaj posebnega. Več kot 500 gledalcev, navijanje, tudi z bobni, že ob vstopu (vstopnica ni predraga - 300 tolarjev, za mlade, upokojence in dijake so popusti) pa so šarmantne hostese razdelile nekaj reklamnega materiala. Pri odbojkarskem klubu Benedikt veje namreč nekaj novega, svežega, optimističnega. Ravno pred tem srečanjem je klub podpisal pogodbo s Švedskim (!) podjetjem za naravno kozmetiko Oriflame, ki je dekletom že podarilo nove drese. Nasploh je bilo lepo videti igralke obeh moštev, kt so v tekmo krenile sproščeno in z nasmehom, prav opazno je bilo, da uživajo v dobrem razpoloženju. Tako so se tudi one od ^janje Jubilejni tun* Minulo iH-ddjo je bil v Radenci ob 70- letnem življenjskem ju- Mira Stera|n iz Ljutomera -^ude - ke- "uAi pr»mik, kjer so se srečali nekdart‘r in scdauii «vewvmpr' ''n štev dni ilmm ki so tekmo-^li m šttrlMmm. kegljišču Ob Nnžapišobili Nikola Dra-Boris Benedik Darko Bizjak. Kirbiš Han Mitji Marika ‘' dinar in Andreja Razlag. Nasto- P11 Pa so tudi nekateri prejšnji ib sedanji pomurski kegljači in ke-gljačice. Preseneti! je trener kegljačev Radenske Milan Kovačič, ki je ugnal vso svetovno elito in zmagal s 607 podrtimi keglji pred Haryjem Steržajem, 606, Francem Kirbišem, 586, Borisom Benedikom, 577, Darkom Bizjakom, 574, Mirom Harcem, 541, Mirom Steržajem, 539, in Nikolo Dragašem, 539 podrtih kegljev. Med ženskami je zmagala Andreja Razlag s 569 podrtimi keglji pred Mariko Kardinar, 517, Cilko Novak, 481, in Sonjo Hojnik, 468 podrtih kegljev. Sodelovali so tudi paraplegiki, med katerimi je zmagal Milan Bogataj s 393 podrtimim keglji pred Viaodm Horvatom, 391, in Antonom Simoničem, 370 podrtih kegljev. Ob tej priložnosti so predstavili publikacijo Junaki kegljaškega športa, ki jo je izdala Kegljaška zveza Slovenije. Tako so dostojno proslavili visok življenjski jubilej Mira Steržaja, (F. M.) ------------------------------------Radencih. Od leve: Miro Steržaj, Marika Kardinar. Milan Kure “"U|,Ve Pub|ikacije Junaki kegljaškega ^P^Vfograffla; Nataša Juhnov -"kGider, Hary Steržaj, Dušan pohovnika. dolžile gledalcem, saj so prikazale napeto in dinamično odbojko, ki je bila negotova vse do konca. Le v zadnjem nizu so domača dekleta nekoliko popustila, tako da je zmaga s 3:2 pripadla simpatičnim Novogoričankam V predstavi smo uživali prav vsi: igralke, gledalci, navijači in mi. To pa je verjetno razvidno tudi s posnetkov našega fotografa. Tomo Koles, foto: Jure Zauneker Roman Ratkai - trener OK Pomurje Galex Regal MS Z obstankom v ligi smo dosegli cilj Odbojkarji Pomurja Galexa Regala iz Murske Sobote so zasedli v prvi državni ligi osmo mesto in si zagotovili obstanek med najboljšimi slovenskimi ekipami. K temu uspehu je prav gotovo prispeval pomemben delež trener Roman Ratkai, ki je vodil moštvo v spomladanskem delu prvenstva in s katerim smo se pogovarjali. Po petih letih Ste se vrnili na trenersko klop soboških odbojkarjev. Kaj je bil motiv? »V klub sem se vrnil predvsem zato, ker je bilo moštvo na zadnjem mestu in v nevarnosti za izpad in ker so to želeli v klubu. V ekipi Pomurja Galexa Regala namreč še danes nastopajo igralci, ki so igrali pred petimi leti, ko sem odšel iz kluba. Zame pa je bil to tudi neke vrste izziv, saj moštva v tako težkem položaju se nisem treniral. Ob mojem odhodu je bilo moštvo na prvem mestu prve državne lige.« F rednem delu tekmovanja je doseglo moštvo pet zmag in trinajstkrat izgubilo ter zasedlo osmo mesto. Kaj ste dosegli v spomladanskem delu tekmovanja? »V spomladanskem delu prvenstva, kjer smo V organizaciji Judo zveze Slovenije in Judo kluba Lendava so v Lendavi proslavili 50-letnico Judo zveze Slovenije. Ob tej priložnosti so zaslužnim podelili priznanja. Najvišje priznanje - zlato plaketo Judo zveze Slovenije - je dobil kot edini iz Pomurja med trinajstimi dobitniki tudi dolgoletni tekmovalec in trener Jože Kovač iz Lendave. Srebrni znački Judo zveze Slovenije sta dobila Tomislav Krajačič (JK Lendava) in Dušan Varga (KBV Lendava), bronasti pa Ivan Breznik, Dejan Kulčar (oba JK Lendava) in Bogdan Lešnjak (KBV Lendava). Jože Kovač se je kot pionir na pobudo součencev vključil v Judo sekcijo šolskega športnega društva na šoli. Svoj prvi vidnejši rezultat je dosegel na močnem tekmovanju za memorial Štefana Kovača v Murski Soboti, ko je med pionirji v svoji kategoriji zasedel prvo mesto. V konkurenci mladincev je dvakrat stal na stopničkah največjega takratnega tekmovanja v Sloveniji za pokal Nagaoke v Ljubljani. Enkrat je bil prvi in enkrat tretji, prvič pa se je srečal s temnopoltim tekmovalcem Garaldo iz Angole. Pri osemnajstih letih je'ostal brez vaditelja, saj je njegov trener Zdenko Kovač, ki ga je tudi nekaj časa pripravljal, da prevzame njegovo funkcijo, odšel v Mursko Soboto. To se je leta 1979 tudi zgodilo. V začetku njegove organizacijske in trenerske poti so mu veliko pomagali Viljem Seke-reŠ, Bojan Hojnik in Tonček Kos Slednji mu je tudi omogočil, da se je spoznal s takratnim sekretarjem Judo zveze Jugoslavije Brankom Dragičem, ki je postal njegov mentor pri pridobitvi naziva trenerja L razreda. Ob njem so se razvijali izvrstni tekmovalci Tomislav Krajačič, Ivan Breznik, Dean Kulčar in Bogdan Lešnjak, s katerimi je prehodil celo tak ramo Jugoslavijo. Še vedno dela v Judo klubu Lendava, v katerega je vključenih okrog 60 članov Zadovoljen je, da tekmovalci Judo kluba Lendava ob podpori nekdanjih tekmovalcev in staršev danes dosegajo odlične rezultate. Vesel je tudi, da imajo v klubu nekaj zelo obetavnih tekmovalcev in tekmovalk, kot so: Časar, Dominko, Mlinarič, Benko, Dogar, Kavaš, s katerimi skupaj s trenerjem Breznikom strokovno delata. To mu tudi daje nove spodbude in moči za nadaljnje delo. Je nosilec mojstrskega pasu četrte stopnje in član kolegija DAN Jugo zveze Slovenije. Čestitamo! Feri Maučec igrali le sedem tekem, saj sta bila dva kroga odigrana že jeseni, smo dosegli tri zmage in štiri poraze.* Od letošnje tekmovalne sezone so pri klubu pričakovali nekoliko več, saj je moštvo iz prejšnje tekmovalne sezone, ko Je zasedlo četrto mesto, okrepil Bačvič. Kaj je bil vzrok za slabšo uvrstitev? »Za jesenski del prvenstva bi težko komentiral, ker nisem bil zraven, V drugem delu tekmovanja, ko smo štartali z zadnjega mesta na lestvici, pa je bil naš cilj obstanek v ligi. Ta cilj smo dosegli in smo zato zadovoljni Imeli pa smo veliko težav s poškodbami, saj Bačvič ni odigral nobene tekme. Poškodovani so bili tudi Marič, Tot in TopovŠek, medtem ko se je Čeh, ki nekaj časa ni treniral, vrnil šele tik pred začetkom prvenstva. Sicer pa menim, da je to moštvo sposobno doseči veliko več.« F prvem delu tekmovanja je dobil premalo priložnosti za igro mladinski državni reprezentant Andrej Grut, medtem ko je spomladi igral več? »Andrej je velik odbojkarski talent, ki pa mora še veliko delati in igrati, da si pridobi potrebne izkušnje V drugem delu tekmovanja je igral na vsaki tekmi, kar je tudi posledica poškodb nekaterih igralcev pa tudi njegovega napredka v igri « Flisar in Kovačecpa tudi tokrat nista dobila priložnosti za igranje. Zakaj? »Vzrok je težak položaj kluba, saj se je moštvo borilo za obstanek v ligi, na njunih igralnih mestih pa tudi nismo imeli poškodovanih igralcev. Vseeno pa mislim, da sta dobro trenirala in dosegla določen napredek.« Kako pa razmišljate za naprej. Sliši se, da bo prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru? »S klubom sem bil dogovorjen, da vodim moštvo do konca letošnje tekmovalne sezone. Kako bo naprej, je stvar dogovora in razmer v klubu.« Feri Maučec Smučanje - V zimskih počitnicah je OŠ I Murska Sobota organizirala v Cerknem 5-dnev-ni smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo 42 učencev in učenk. Po končanem tečaju so izvedli tekmovanje v veleslalomu. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili - ml. deklice: Urška Juteršnik in Nastja Gyorek; ml. dečki: Žiga Kerec in Martin Car; st. deklice: Tadeja Tanacek; st. dečki: Nejc Juteršnik, (F, M) ' 20 SPORT 6. marec 2003 - VESTNI Nogometni komentar Ali se Mura res potaplja? Začel se je spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si.mobil, ki so ga ljubitelji nogometa težko pričakovali. Nogometaši Mure so v Fazaneriji gostili moštvo Ljubljane in nepričakovano ostali brez točk. Na razmočenem igrišču, ki so ga očistili šele zadnji trenutek, so se bolje znašli Ljubljančani, ki so si po dveh napakah domače obrambe zagotovili zmago. Že sam začetek je pripadel gostom ki bi lahko v drugi minuti prišli v vodstvo, če bi Štrbac izkoristil lep predložek Klineta z desne strani, vendar je z nekaj metrov z glavo streljal mimo vrat. Samo Štiri minute zatem pa so se gostje veselili vodstva. Zeljkovič, kije bil eden najbolj opaznih igralcev v gostujočem moštvu, je poslal visoko žogo v kazenski prostor, kjer je bil naj višji Erniša in jo z glavo porinil v lastno mrežo ter presenetil vratarja Luka. F nadaljevanju so se domačini trudili, imeli žogo večkrat, več napadali, vendar brez posebnih priložnosti za zadetek. Pričakovati je bilo, da bo gostom, ki so imeli zaradi neurejenih razmer v klubu na voljo malo časa za priprave, v drugem polčasu zmanjkalo moči in da si bo Mura zagotovila zmago, kar pa se ni zgodilo. Sobočani so več napadali in imeli tudi nekaj priložnosti, iz katerih bi lahko zatresli mrežo, vendar so bili napadalci premalo zbrani in natančni. Tekma je bila odločena v 68. minuti, ko je Žeželj streljal proti Murinim vratom, Luk pa je žogo odbil, pritekel je Štrbac in jo porinil v mrežo ter povečal vodstvo. Do konca tekme je Sobočanom uspelo doseči le časten zadetek. Štiri minute pred koncem tekme je Fridl streljal z roba kazenskega prostora in žoga je našla pot v mrežo. Sobočani pa so tako ostali brez načrtovanih točk. Ali se Mura res potapljal Poznavalcem razmer pri Nogometnem klubu Mura iz Murske Sobote se vse pogosteje postavlja takšno vprašanje. Res je, da je denar najpomembnejši, ki pa ga pri Muri ni, in če ga ne bo, potem se bo treba sprijazniti z odhodom v nižji tekmovalni razred, kar pa bi bila vsekakor velika škoda. Tega si ne bi smeli privoščiti tudi zaradi številnih ljubiteljev nogometa, ki živijo z nogometom In ki kljub slabim predstavam svojih varovancev prihajajo v Fazanerijo. Ni pa denar e^ini vzrok za stanje pri Muri, V preteklosti smo bili priča nekaterim nerazumljivim odločitvam ob odhodu in prihodu igralcev ki niso bile najbolj strokovne. Največja težava soboškega prvoligaša pa je vsekakor preskromen igralski kader, s katerim bo ob poškodbah tn kartonih težko uspešno tekmovati. To se je najbolj pokazalo na lanskoletni tekmi med Muro in Šmartnim v Fazaneriji, ko so nastopili brez štirih igralcev ~ Kožu-la, Cifra, Emiše in Dominka - ter tekmo izgubili zO: 3. Enako se je zgodilo na nedeljski tekmi z Ljubljano. ko so nastopili brez treh poškodovanih igralcev - Kožula, Cifra in Vogrinčiča - ter z nepripravljenim Trenevskim, ki seje v Mursko Soboti vrnil tik pred prvenstvom, le da je bil tokrat nasprotnik precej slabši in je zato poraz milejši, Dejstvo je, da je obramba Mure brez Kožula in Cifra zelo nezanesljiva, čeprav tokrat tudi vezna vrsta ni igrala najbolje. Trener Vojislav Simeunovičje po nedeljski tekmi dejal, da bi se v klubu morali resno pogovoriti o nekaterih zadevah in stvari postaviti na pravo mesto. Navijaška skupina Mure vidi rešitev v tem, da bi klub pretzel podjetnik Stanko Polanič, vsaj tako so zapisali na transparentu na nedeljski tekmi Tudi mi smo mnenja, da bi bila njegova pomoč zelo dobrodošla, Alije realna, pa je drugo vprašanje. Feri Maučec Namizni tenis Ignjatovič državni prvak Na 12. državnem članskem prvenstvu za posameznike in dvojice v Komendi je sodelovalo 115 igralcev in igralk, med njimi deset iz prekmurskih klubov. Manjkal je le lanski državni prvak To-kič. Med člani je Sašo Ignjatovič izkoristil odsotnost Tokiča, v finalu premagal Komca s 4:1 in za Lendavčane osvojil prvi naslov državnega prvaka. Mitja Horvat (Kerna) se je uvrstil med osmerico, trije Sobočani (Jure Koščak, Gregor Kocuvan in Bojan Ropoša) pa so pristali med prvo šestnajsterico, kar je za Ropošo najboljša članska uvrstitev, Unger in Ocepek se nista uvrstila v finalno skupino. Med dvojicami sta se izkazala Kocuvan - Koščak, ki sta zasedla tretje mesto, kar je njun največji uspeh doslej med člani. Med osmerico sta se uvrstila mladinca Ropoša - Ocepek, ki sta premagala četrta nosilca Horvata - Ungerja. Tretje mesto je zasedet tudi Lendavoan Ignjatovič skupaj s Safranovo v mešanih dvojicah. Sobočani izpadli v osmini finala V osmini finala Interpokala, kjer je sodelovalo 69 ekip, je gostovala ekipa Moravskih Toplic pri avstrijskem prvoligašu Linzu Altstadtu in po pričakovanju tekmo izgubila. Gostje so se uspešno upirali odličnim domačinom in častno izgubili. Pri Sobočanih je bil odličen Karkovic, ki je zmagal v obeh partijah, malo pa je manjkalo, da skupaj s Koščakom dobita igro dvojic Bojan Ropoša, ki je prvič zaigral v tem tekmovanju, je dobil dva niza. Sobočani so tako kot lani v osmini finala izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, medtem ko so se dvakrat že uvrstili med osmerico ASKO Linz Altstadt : Moravsake Toplice Sobota 4 s 2 (Habesohn: Karkovic 0: 3, Vitsek: Koščak 3:0, Pietropao-11; Ropoša 3 :1, Vitsek - Habesohn ; Karkovič - Koščak 3 : 2, Vitsek: Karkovič 2 : 3, Habesohn : Ropoša 3:1 ('M. U.) Tekaška sekcija'Radenske Pestra in bogata tekaška sezona Tekaška sekcija Radenske, ki deluje v okviru Športnega društva Radenci in vključuje 119 članov, od tega 89 moških in 30 žensk, sodi med zelo uspešne športne organizacije v Pomurju. Obsežen, pester in bogat program dela za leto 2002 so kljub pomanjkanju denarja v celoti realizirali. Zado- voljni so, da imajo v sekciji več družin in tako zajeto celotno populacijo od najmlajših do najstarejših, kar je tudi garancija za nadaljnje uspešno delo. Zelo smelo načrtujejo tudi program dela za letos. Pričakujejo, da bodo deležni primerne podpore pokrovitelja in da bodo načrtovane aktivnosti Odbojkarji Pomurja Galexa Regala iz Murske Sobote, ki so zasedli v tekmovalni sezoni 2002/2003 v prvi državni ligi osmo mesto. Stojijo v prvi vrsti od leve: Ratkai (trener), Novitovič, Čeh, G. Flisar, Kovačec; druga vrsta: š. Flisar (predsednik), A. Grut, Hotvat. Topovšek, Marič, B. Grut, Bačvičjot, Kavaš, Muller (fizioterapevt). Razpored tekem 2. SNL - pomlad 16. kroj - 16. 3. 2003 Jadran: Železničar Aluminij: Zagorje Triglav: Križevci Grosuplje: Bela Krajina Krško Posavje: Livar N lita: Domžale Goriška brda; Drava Dravinja: Izola 17. krog - 23. 3. 2003 Dravinja: Jadran Izola: Goriška brda Drava. Nafta Domžale Krško Posavje Livar: Grosuplje Bela Krajina: Triglav Križivci; Aluminij Zagorje; Železničar 18. krog - 30, 3.2003 Jadran; Zagorje Železničar: Križevci Aluminij: Bela Krajina Triglav: Livar Grosuplje: Domžale Krško Posavje: Drava Nafta: Izola Goriška brda; Dravinja 19. krog - 6. 4. 2003 Goriška brda: Jadran Dravinja: Nafta Izola: Krško Posavje Drava: Grosuplje Domžale: Triglav Livar: Aluminij Bela Krajina: Železničar Križticl: Zagorje 20. krog - 13. 4. 2003 Jadran: Križevci Zagorje: Bela Krajina Železničar: Livar Aluminij: Domžale Triglav: Drava Grosuplje: Izola Krško Posavje: Dravinja Nafta: Goriška brda 21. krog - 19. 4. 2003 Nalta: Jadran Goriška brda: Krško Posavje Dravinja: Grosuplje Izola ■ Triglav Drava: Aluminij Domžale: Železničar Livar. Zagorje Bela Krajina: Križevci 22. krog - 27. 4. 2003 Jadran: Brela Krajina Križevci: Livar Zagorje: Domžale Železničar: Drava Aluminij: Izola Triglav: Dravinja Grosuplje: Goriška brda K roško Posavje: Nafta 23. krog - 4. 5. 2003 Krško Posavje: Jadran Nafta: Grosuplje Goriška brda: Triglav Dravinja: Aluminij Izola: Železničar Drava: Zagorje Domžale: Križevci Livar: Bela Krajina 24. krog- 11.5. 2003 Jadran: Livar Bela Krajina: Domžale Križevci: Drava Zagorje: Izola Železničar: Dravinja Aluminij: Goriška brda Triglav: Nafta Grosuplje: Krško Posavje 25. krog - 18. 5. 2003 Grosuplje: Jadran Krško Posavje: Triglav Nafta: Aluminij Goriška brda: Železničar Dravinja: Zagorje Iztola : Križevci Drava: Bela Krajina Domžale: Livar 26. krog - 25. 5. 2003 Jadran: Domžale Livar: Drava Bela Krajina: Izola Križevci: Dravinja Zagorje: Goriška brda Železničar: Nafti Aluminij. Krško Posavje Triglav: Grosuplje 27. krog - 28. 5. 2003 Triglav: Jadran Grosuplje: Aluminij Krško Posavje: Železničar Nalta: Zagorje Goriška brda: Križevci Dravinja: Bela Krajina Izola: Livar Drava: Domžale 28, krag-1.6.2003 Jadran : Drava Domžale: Izola Livar: Dravinja Bela Krajina. Goriška brda Križevci: Nafta Zagorje: Krško Posavje Železničar: Grosuplje Aluminij: Triglav 29. krog - 8. 6. 2003 Aluminij: Jadran Triglav: Železničar Grosuplje: Zagorje Krško Posavje: Križevci Nalta: Bela Krajina Goriška brda: Livar Dravinja: Domžale Izola: Drava 30. krog - 15. 6. 2003 Jadran: Izola Drava: Dravinja Domžale: Goriška brda Livar: Nalta Bela Krajina: Krško Posavje Križevci: Grosuplje Zagorje: Triglav Železničar: Aluminij Nogometna liga Si.mobil Šport od tod in tam lahko uresničili. V ospredju bo tudi letos 23. tradicionalni mednarodni tekaški Maraton treh src s pohodom v Radencih, ki bo 17. maja in katerega se člani množično udeležijo in aktivno sodelujejo. Med večjimi projekti pa vsekakor velja omeniti organizirano udeležbo na jubilejnem 30. berlinskem maratonu, ki bo konec septembra. Čeprav še ni vseh razpisov tekaških prireditev, je ze znano, da se bodo udeležili Malega kraškega maratona, ki bo 23. marca v Sežani, Novomeškega uličnega teka, ki bo 6. aprila v Novem mestu, Polmaratona Terme Čatež, ki bo 20. aprila v Čatežu, Pohoda Ljubljana in Teka trojk, ki bo 10 maja v Ljubljani, in Tradicionalnega ljudskega teka v avstrijskem Gradcu, ki bo 30. maja. (F M.) Mura ; Ljubljana 1: 2 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.500 Sodnik: Skomina (Koper). Strelci: 0:1 Erniša (avtogol - 6), 0 : 2 Štrbac (68), 1 : 2 Fridl (86). Mura: Luk, Mesarič, Žilavec, Erniša, Zemljič, Bingo, Fridl, Re-mero, Trenevski (Baranja), Benko (Vršič), Dominko. Rezultati -19. krog: Mura: Ljubljana 1: 2 Olimpija : Koper 3 : 0 Maribor: Dravograd 2 :1 Šmartno: Gorica 1:0 Primorje: Rudar 1: 0 Korotan : Publikum 0 : 5 Olimpija 1911 6 2 34:14 39 Publikum 19 10 7 2 38:17 37 Koper 19 9 5 5 27:23 32 Maribor 19 8 7 4 23:20 31 Šmartno 19 6 9 4 24:28 27 Ljubljana 19 7 4 8 26:32 25 Primorje 19 7 3 9 25:30 24 Rudar 19 6 4 9 22:26 22 Dravograd 19 5 5 9 21:23 20 Gorica 19 4 7 8 20:29 19 Nlura 19 4 5 10 24:29 17 Korotan (-7) 19 4 411 18:31 9 Irgolič dobi šest milijonov Športna zveza G. Radgona bo morala nekdanjemu sekretarju zveze Janku Irgoliču po odločbi sodišča izplačati okrog šest milijonov slovenskih tolarjev. Kot je znano članice zveze niso bile zadovoljne z IrgoliČevim delom, češ da jim je povzročil veliko škodo, zato so mu v letih 2000 in 2001 onemogočili delo in vložili tožko proti njemu. Sodišče je menilo drugače m ugodilo tožbi Irgoliča, saj meni, da postopek njegove prekinitve delovnega razmerja ni bil zakonit. (O. B.) STRELSTVO - Na regijskem prvenstvu s serijsko zračno puško je bilo na sporedu 12. kolo Po 12. kolu vodi SD Strelec s 33 točkami pred SD Bakovci, 31, inSD Gančani, 29 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Daniel Črček (Ljutomer) s 4088 krogi pred Jožetom Trplanotn (Strelec), 4040. in Goranom Maučecem (Bakovci), 4028 krogov. (F. M.) Namizni tenis - Na dobčinskem prvenstvi)!^ kih dvojic v Ljutomeru staž® gali Šinkovec - Štoti pred S™ na - Kotnik (vse C ven) in gdič - LebariČ (Ljutomer) mešanih dvojicah pastah najboljša Kotnikova - Mar® pred Svatinovo -.OnisaW (vsi Cven) in Zrinskijevo®: zovičem (Ljutomer), (N N Košarka - Na tradicij nem mednarodnem koša* skem turnirju veteranov^ gykanizsi na Madžarske® zmagala ekipa Lendave, MK finalu premagala Radeii^ 55 : 34, za tretje mesto p1 Nagykanizsa premagala 2 55 : 42. Naslednji turnirW Lendavi. (F. M.) Košarka - Košarkarji’ dana iz Lendave so dva ■ pred koncem prvenstva’ SKL vzhod odstopili od vanja. Za vzrok so navedlip’ manjkanje denarja. (F. B) Strelstvo - V Ljubljani Fr pozivni turnir v streljani* zračnim orožjem, ki je štel za sestavo državne PF zentance. V streljanju zzrl puško je zasedel pri član® dor Hreščak (Janko Jurko’’' 687,8 (589) kroga drug®’ sto, pri članicah pa*je bib Dular (Pomurka) s 4923 kroga četrta. V streljaj zračno pištolo je zasedel^ Cofek (Coal) s 660 krogih mesto. (F. B., F. M.) Strelstvo - Na regijsl tekmovanju s standardno I no puško za pokal SZS, L# pripravil SD Varstroj Le®’ je nastopilo 30 strelcev' , gal je Peric s 584 kroge J51 no pištolo pa Duh (c^a stroj) s 548 krogi. (F. B ’ Šah - Na januarske®* dinskem hitropotezne®1 j, -rju ŠD Radenska PoWB’J Murske Sobote je sode111* šahistov Najboljša sta b* men Serec in Uroš Žižek' osvojila po 7 točk. MaKl je osvojil 6, Zoran Mer®1 in Jakob Borovšak 3^ (EM.) . 1 l I t r ( 1 ti ( P Z B R I i h S i i Fi ii I II 1 PD Matica Murska Sobota V mednarodnem letu gora -leta 2002 - so pomurski planinci proslavili tudi 35-letnico Pomorske planinske poti in izdali težko pričakovani vodnik, ki bo pohodnikom omogočal lažje prehoditi omenjeno pot. Medobčinski društveni odbor je lani organiziral deset pohodov s 548 udeleženci in pohod s proslavo ob 35-ietnici Pomurske planinske poti s 130 udeleženci. Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote, ki šteje 498 čla-novln ga uspešno vodi predsednik Jože Ružič ter ima pododbor v Beltincih s 170 člani, sekcije pa na osnovnih šolah v Beltincih, Bakovcih, Cankovi in Puconcih ter soboški prvi osnovni šoli, Ekonomski šoli in Varstveno delovnem centru v Murski Soboti ter nekaterih vrtcih, je s pestro dejavnostjo dostojno zaznamoval vse pomembnejše dogodke minulega leta. Društvo je lani organiziralo 55 akcij, katerih se je udeležilo 2.051 članov. V okviru društva deluje šestnajst planinskih vodnikov z veljavno licenco, pet mentorjev planinske vzgoje in šest markacistov. Na občnem ■ ii ii1^’ zboru društva so sprejel*" ster program dela in letošnjem letu, ki bodo ^,11 vale 110-letnico Slove ns^^^’ mnskega društva in 5$ Planinske zveze Slovenk Sicer pa imajo podro^ r(4 lan program pohodov j cih. Za prehojeno Slove11 ninsko pot in razširjen0 sko planinsko pot so d° člani društva častne z*1 ninske zveze Slovenj Berndarda in Janez f* ji' Zdenka in Kazimir Anto11 Dokležovja. (F. M ) j Razpored tekem 3. SNL vzhod - pomlad 14. krog - 15.3.2003 Odranci: Bakovci Tišina: Turnišče Carda: Bistrica Hotiza: Panonija Tromejnik: Kerna Veržej: Crenšovci Beltinci: Apače 15. krog-22. 3. 2003 Veržej: Odranci Crenšovci: Beltinci Apače: Tromejnik Kerna: Hotiza Panonija: Carda Bistrica: Tišina Turnišče: Bakovci 16. krog-30. 3, 2003 Odranci: Turnišče Bakovci: Bistrica Tišina: Panonija Carda: Kerna Tromejnik: Crenšovci f Beltinci: Veržej Hotiza: Apače 17. krog-5. 4.2003 Beltinci: Odranci Veržej: Tromejnik Crenšovci: Hotiza Apače: Carda Kerna: Tišina Panonija: Bakovci Bistrica . Turnišče 18. krog - 12. 4.2003 Odranci: Bistrica Turnišče: Panonija Bakovci: Kerna Carda: Crenšovci Tromejnik: Beltinci Hotiza: Veržej Tišina: Apače 19. krog- 19. 4. 2003 Tromejnik: Odranci Beltinci: Hotiza Veržej: Carda Crenšovci: Tišina Apače: Bakovci Kerna: Turnišče Panonija: Bistrica 22. krog - 1° 5’ Odranci: Kem? Bistrica: Crenso Bakovci: Beltinci Tišina: Tromejnik 20. krog-26. 4.2003 Odranci: Panonija Bistrica: Kerna Bakovci: Crenšovci Carda: Beltinci Hotiza. Tromejnik Turnišče: Apače Tišina: Veržej 21. krog-3. 5. 2003 Hotiza: Odranci Tromejnik: Carda Beltinci: Tišina Veržej: Bakovci Crenšovci: Turnišče Apače: Bistrica Kerna: Panonija Carda: Hotiza Panonija: Apač® Turnišče: Verz«! -j 17 5.^ 23. krog - !'■ Carda' Odranci Hulua 1^'* Tromejnik. »g* Beltinci: Tu”1Jc’ V**1 ^‘L'oniia Crenšovci. ra Apače: Kerne 24. krog'24 S' Kerna: Cien^. Bistrica: Beltm b Turnišče; Bakovci-Hotiza Tišina: Cardai Odranci Apa«e Panonija: Vew i ii n Ir 5! b. 0 J Sit »o Hi! Se B* ki ’li K hi tn ni »k Ut str S8 $0 Be te H f* Sr Sij te tla Po VESTNIK 7 6. marec 2003 ŠPORT Košarka Sobočani zmagali v Trbovljah V zaostali tekmi 18 kroga prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligt je Union Olimpija mladi v Murski Sobo-'i nepričakovano premagala Hadensko Creativ z rezultatom 77 ■ ’0 To jt bil prvi poraz po sestih zmagah Sobočanov. Radenska Creativ. Adamovič '9, Maje 15, Dominko 13, Ravnikar 9, Milič 7, Bratkovič 4 in Novak 4. V 19. krogu pa je Radenska Creativ v Trbovljah Pemup.i Rudarja z rezulta-l-m 108 :101. Junak je bil Ravnikar s 43 koši. Radenska [ reativ-. Ravnikar 43, Novak Milič l J Adamovič 13. Bfa-tkovič 10. Maje 8, Dominko 5. 19 18 1 1823:1361 37 15 4 1765:1462 34 ,!1 .19 14 5 1749:1567 33 '.19 13 6 1665:1556 32 19 12 7 1541,1504 3J . j9 10 9 1701:1645 29 ■ W 10 9 1636:1675 29 19 9 10 1526:1660 28 » 19 ? 12 1310;14g4 26 8^“17 -i; 1501:1554 26 ^at j.9_ 6 13 1407:1613 25 19 4 15 1461:1613 23 g 1? 4 15 1511:1703 23 ' 19 4 15 1320:1529 23 ? zmaga Sobočank kro8u končnice dr-a ženskega košarkarske-ij(s za obstanek v prvi 'i j i ^^rice Pomurja Ski-bi, Sobote gostovale premagale do-ij t ' ,P°Z rezultatom 74 : zmago. ttT 1 Horvat 19, M. Pušenjak ^^■WiuS.Kufcpl 3. IF M 1 5 ■ j ! 208:188 s ‘X*. J 151:78 4 2 2 0 156:133 4 rila ‘ i 1 2 _ 172:201 4 •Sij 3 1 2 169:214 4 —3 163:208 3 •«h sc Pr StrPnosL Vsak Človek oddaja nevidna pozi-Kativna znamenja. Potrudimo sc, da bodo nla Pozitivna in simpatična Ko smo z nekom dogovorjeni za prvo srečanje, ob približevanju najprej poiščimo stik z očmi, ko bo to zaznal, se mu prijazno nasmehnimo in se mu bližajmo z dvignjeno glavo in vanj uprtim pogledom (vendar ne strmimo vanj) S tem mu že signaliziramo, da nam je simpatičen. Nikoli ne stojimo sogovorniku preblizu, to je večini neprijetno. Kdor je bliže od poldrugega metra, deluje vsiljivo. Starejši ponudi roko mlajšemu, nadrejeni podrejenemu. Tudi če smo v zadregi, ne stresajmo neumnosti. Sogovornika vedno ogovorimo z imenom ali z nazivom, saj s tem pokažemo, da ga spoštujemo. • ^Mnika diš^Plrja "i8 korenja, 120 g čebule, 160 maja.?’120 cl Mne osnove, 10 g "i| 11 narežp " 111 vod* namočimo.Čebulo Pre|i,,Olje v?° 01 drobne kock4' Česen se-lr'Parad?0k0ren„ZlC' Se8rejemo in na njem '^'kovo^ Oblilo ter dodamo česen '"ku-. Premešamo in zalijemo z ‘d0 namočeno lečo, začinimo Nadrobno ni । P()lovici kuhanja do-"t ’itn/'" doda™' n krompir, da se juha zgo-Prcvr -° na drtJboe kocke nareza-cni0 in postrežemo. očarajo naše oči z individualnim občutkom za lepo. Sami smo tudi tisti, ki dostikrat posegamo po tistih blagovnih znamkah, ki jim zaupamo, saj nas njihov občutek za lepo in inovativno zadostno pozitivno preseneča. Letošnja pomlad bo vihrala od ženskosti v vseh oblačilnih segmentih Prav je, da nekatere ban e zasijejo v vsej svoji moči, . Tokrat nas bo »barvala« modna rožnata v elegantni kombinaciji , s peščenimi odtenki. Nekoliko bolj nas bo zbadala kombinacija rožnate s svetlo zeleno. Na sliki je Versacejeva pomladna napoved. Za nekoliko večje klasike bodo siva, srednje in temno modra ter večna črna Barve oblačil se bodo dopolnjevale z drugimi dodatnimi elementi, med katerimi pa ne gre izolirati ličil Barve ličil so povsem nove. Veliko je seveda rožnatih odtenkov za ustnice ter svetlo in temno zelenih ličil za veke Tem se pridružujejo odtenki v temno vijoličnih barvah za veke, pri čemer gre paziti na kon- Java BelovfČ, dr met!., in Gordana Toth, univ. dipl. inž. živil, tehn. Sve prim.^ig. Česen, čebula, drobnjak Naj bodo obvezno na seznamu naših začimb. Česen poznamo po značilnem vonju ter ostrem, nekoliko pekočem okusu. Vsebuje eterično olje. Najpomembnejša sestavina je alicin, vsebuje pa tudi mikroelemente: magnezij, cink, baker, kobalt, molibden, železo in še nekatere druge. Česen je začimba, ki jo lahko dodamo vsaki slani jedi. Lahko ga dodamo v celem stroku, strtega ali posušenega in mletega. Sodi k pripravi mesnih jedi, zelenjave, gob, rib, juh, omak, marinad, enolončnic, solat in klobas. Ugodno vpliva na ožilje in srce ter prebavo. O čebuli pišemo tokrat kot o začimbi, kajti čebula spada tudi med zelenjavo. Ima oster vonj ter aromatičen, nekoliko sladkast in oster okus. Eterična olja ji dajejo naštete lastnosti. Čebulo lahko do- Moje rože Privlačna kalateja (Calathea) trastno nepoudarjanje ustnic z nevtralnimi barvami in sijajem. Kar sc nam zdi danes nenavadno, nam bo v prihodnje mogoče samoumevno. Tako je, če sprejemamo nove ideje in se na njih hitro privajamo T. K. M. Kalateja je značilna predstavnica tropskega podnebja. Znanih je okoli 150 različnih vrst te rastline. Tudi pri nas je ena najbolj prodajanih lončnic, Je trajnica z dolgimi peclji in prečudovitimi, različno obarvanimi listi. Vsak list daje občutek, kot da bi bil ročno poslikan Ime kalateja izvira iz grške besede kalathos - košara. Cvetovi so bele barve, podobni košaram, ki se pojavijo spomladi ali zgodaj poleti, a nimajo večje vrednosti..Kalateja najbolj uspeva na senčnih in polsenčnih oknih, direktnega sonca jo moramo obvarovati. Pozimi potrebuje več svetlobe. Ko poganjajo listi, potrebuje bolj vlažen zrak, zato jo v jutranjih urah rosimo. Tudi sicer je odvisna od veliko zračne vlage. Za prepih je občutljiva. Dobo mirovanja oziroma počitka ima od oktobra do januarja. Postrvji file z jogurtom, hrenom in jabolki 4 postrvi po 300 g, 20 g moke, 8 cl olja, sol, poper, limonin sok, 60 g hrena, 20 d navadnega jogurta, 200 g jabolk, 5 d belega vina, sol, poper. , Postrvi očistimo in frliramo. Na delovni površini jih solimo, popramo in pokapljamo z limoninim sokom Pustimo pol ure, da se marinirajo. Nato jih povaljamo v moki in na vročem olju spečemo. Pečene preložimo v drugo posodo, pokrijemo in shranimo na toplem. Na preostanku maščobe malo prepražimo očiščen nariban hren. Dodamo naribana jabolka, premešamo ter zalijemo z vinom in jogurtom. Vse skupaj začinimo, prevremo in serviramo s pečenim postrvjim filejem. Krompir s porom 500 g krompirja, 200 g pora, 3 cl olja, 30 g masla, 10 g moke, 20 cl mleka, 10 cl kisle smetane, 2 jajci, sol, poper. Krompir operemo in v olupku skuhamo Odcedimo in oldadimo. Ohlajenega olupimo in nareže- damo jedem surovo. Lahko pa jo z jedjo kuhamo ali dušimo. Pri praženju na maščobi bodimo previdni. Uporabljamo jo za paprikaše. golaže, perkelt in druge mesne jedi. Sodi tudi k raznim pečenkam, surova in drobno nasekljana pa tudi v solate. Ugodno vpliva na prebavo. Drobnjak spada v isto skupino rastlin kot česen in čebula. Za začimbo uporabljamo cevaste liste. Ima podobne lastnosti kot čebula, le da deluje bolj sveže Tudi drobnjak vsebuje eterična olja Vsebuje vitamina A in C. Dodajamo ga drobno narezanega v juhe, enolončnice in solate lepo se poda paradižnikovi in tudi kumarični omaki Lepo se sklada s skuto. Ugodno vpliva na prebavo. Dietni ribji fileti 4 ribji fileti po 15 dag, limonin sok, 1/2 dl mleka (1,4 % maščobe), 2 stroka česna, čebula v prahu, sveže mleti beli poper, sol, drobti-rje, 1 žlica olja 1 limona, narezana na krhlje Filete pokapljamo z limoninim sokom in pustimo, da se odcedijo, nato naj so še malo v mleku. Medtem na krožniku pomešamo drobtine, sol, čebulo v prahu in poper. Ribo odcedimo in povaljamo v pripravljeni zmesi. Pekač namažemo z oljem in vanj položimo filete Pečemo v pečici okrog 20 minut Ponudimo z limono, solato in prilogo (riž, krompir). Po osebi približno: 240 kalorij, 8 g maščob, 0 vlaknin. Suha koreninska gruda in zastajajoča mokrota sta rastlini škodljivi. Če imamo v prostoru suh zrak, se listi vihajo in sušijo. Nekatere sorte z lahkoto razmnožujemo spomladi z delitvijo. ‘Druži’ se z rastlinami, ki imajo sorodne zahteve, kot so kaladij, filodendron, difenbahija, aglonama in druge Zemlji moramo dodajati hranila, če hočemo, da bo rastlina lepo rasla in cvetela Kalateja ima sorodnico, s katero sta si zelo blizu. To je ma-ranta, ki ima prav tako pisane liste, kot da bi bili narisani. Liste kalateje večkrat uporabimo kot žlahtno zelenje za poročne šopke ali druge slovesne priložnosti, saj dobro prenaša rez.V optimalnih razmerah izžareva kalateja moč in energijo, ki nas prevzame ob vsakem pogledu nanjo. Najbolj priljubljene sorte so: Calathea zebrina - na listih ima izrazite temno zelene in rjave proge, Calathea niakovana - listi so okrogla-sti in svetlo zeleni s temnimi lisami, Calathea lancifolia - ima suličaste liste, malo nakodrane, s karminasto spodnjo stranjo, Calathea leopardina - ima podolgovate srčaste liste. Olga Varga mo na lističe. Por narežemo na tanke kolobarje in ga na olju malo prepražimo, da ovene. Maslo v ponvi razpustimo, na njem svetlo prepražimo moko ter zalijemo z mlekom in smetano. Z metlico gladko razmešamo. Odstavimo z grelne plošče, da se ohladi. Primešamo rumenjake, narezan krompir, pražen por in začinimo. Narahlo premešamo. Nazadnje primešamo še sneg beljaka in vse skupaj damo v pomaščen in s prozorno folijo za pečenje obložen pekač. Pečemo v pečici 40 minut pri 175 “C. Vroče serviramo. Bananin narastek 600 g olupljenih banan, 150 g sladkorja, 2 cl ruma, 4 jajca, 100 g ostre moke, 1 zavitek vanilin sladkor ja, 20 cl sladke smetane. Banane, sladkor in vanilin sladkor s paličnim mešalnikom dobro umešamo, da dobimo kremo Izmenično dodajamo rumenjake, rum in moko. Dobro premešamo. Beljake stepemo v trd sneg in narahlo primešamo bananini masi. Tako pripravljeno maso damo v pomaščen in pomokan model za narastke in pečemo 40 minut pri 175 “C. Še topel narastek ponudb'to s stepeno sladko smetano Vpliv revščine na zdravje Slabe gospodarske razmere niso nujno skrb zbujajoče za posameznikovo zdravje, saj so nedavne ameriške raziskave pokazale, da lahko težki čast pozitivno vplivajo na zdravje. V študiji, ki jo je objavil Nacionalni inštitut za ekonomske raziskave iz Cambridgea, je ekonomist Christopher J. Ruhm ugotovil, da ko ni dovolj delovnih mest, zaposleni in brezposelni živijo bolj zdravo. Večja je namreč verjetnost, da bodo ljudje v takšnih časih telovadili in se gibali, kakor pa preveč jedli ah po nepotrebnem hodili h zdravniku, meni Ruhm. V obdobju revščine namreč svoje navade spremenijo tudi najhujši kadilci in ljudje s skrajno čezmerno telesno težo, vendar pa je dolgoročno gospodarska rast nedvomno boljša za zdravje, meni Ruhm. Težave z dihanjem zaradi klimatskih naprav Je vaše delovno mesto opremljeno s klimatsko napravo? Klimatizirani prostori ne prinašajo vsem zadovoljstva: 24 odstotkov anketiranih ima težave z očmi, prav toliko jih trpi zaradi suhe nosne sluznice, 20 odstotkov se pritožuje zaradi težav pri požiranju in 16 zaradi glavobolov V klimatskih napravah potuje zrak skozi filtre, in če niso pravilno nameščene ali je n jihovo vzdrževanje pomanjkljivo, se pokaže zdravju škodljivo delovanje, ki ga prvi občutijo alergiki in ljudje z občutljivimi dihalnimi organi Najprimernejša klimatizirana temperatura je okoli 23 stopinj Celzija. Če se hočemo izogniti tako imenovanemu termičnemu šoku, naj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne presega tri stopinje. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Zakaj poštni nabiralniki? V našo pisarno smo prejeli nekaj vprašanj v zvezi s poštnimi storitvami, konkretno o dostavi pošte in s tem v zvezi s poštnimi nabiralniki. Slišali smo različne razlage, med drugim tudi, da so do sedaj uporabljali predalčnike, ki so jih sami naredili (npr. okrogle plastične cevi) in ki so bili čisto v redu, da kupljeni precej stanejo in so premajhni za časopise in reklame, še posebej glede na količino le-teh itd. Po kratkem pogovoru s potrošniki smo lahko mirno ugotovili, da so se vsi strinjali, da je le prav tako, kot določa Zakon o poštnih storitvah (UL št.42/02), saj le na takšen način onemogočimo nepooblaščenim osebam dostop do naše pošte. V prvi vrsti gre za varstvo osebnih podatkov, zato morajo biti predalčniki izdelani in nameščeni tako, da zagotavljajo varno dostavo vročevalcu In zagotavljajo tajnost poštnih pošiljk. Prejemnik poštnih pošiljk je dolžan poskrbeti za namestitev in vzdrževanje hišnega predalčnika. Če prejemnik ne zagotovi z zakonom predpisanih določil, mu izvajalec poštnih storitev m dolžan vročati poštnih pošiljk. Plastične tulce pa lahko navsezadnje Še zmeraj uporabite za časopise in reklamna sporočila. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10 do 12. in 15. do 17. ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu, tel: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91 Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: Četrtek - telefonsko in osebno svetovanje od 10, do 14. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer, tel.: (0’2) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne OGLASI 6. marec 2003 - VESIN Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA Prosta deloma mesta na območju Murske Sobote Stopnja izobrazbe i-n 111 iv v vi vn vili skupaj 5 8 4 2 20 s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA: določen čas 9 mes. vozniški izpit kategorije: B; do 14,03.03, KOCBEK JOŽEF, S P , STROJNI NOTRANJI IN ZUNANJI OMETI, LEŠANE 20, APAČE; št. del. mest: 2 POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC DELAVKA ZA STREŽBO; določen čas 3 mes.; do 19. 03. 03; MACUN SLAVKO, S. P.. BAR MACUN. STROČJA VAS 20, LJUTOMER POMOŽNA GOSTINSKA DELA; dotočen čas 6 mes.; 11 delovnih izkušenj; do 17.03.03; MAUIKJ SABINA, S. P . OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN, DOLGA ULICA 61. MORAVSKE TOPLICE PLESKAR GRADBENA DELA; določen čas 9 mes.; vozniški npd kategorije: B; do 14.03.03; KOCBEK JOŽEF, s, p.. STROJNI NOTRANJI IN ZUNANJI OMETI, LEŠANE 20, APAČE LESAR MIZAR; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij; urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategonj: C, B; drugi pogoje DRUGI POKLIC: LESARSKI TEHNIK; do 11. 03. 03; ATRIUM - NOVI INTERIERt. D. 0. 0 . NORŠINCI 21. P. P. 61 . LJUTOMER STRUGAR KOVINOSTRUGAR OBDELOVALEC KOVIN: določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 14.03.03; JURAK ROBERT, S. P„ KOVINO STRUGARSTVO, LOGAROVCi 29A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU AVTOMEHANIK VULKANIZER - AVTOPRAlEC; določen čas 12 mes.; jezrki: slovenski jezik ■ govorno; znanje programskih orodij: delo s preglednicami -osnovno, voznišk. izpit kategorije: 8; dragi po goji: ODSLUŽEN VOJAŠKI ROK. ŽEUA PO DELU; do 14 03. 03; HORVAT LETONJA LEONIDA, S. P.. MATUE GUBCA 13. MURSKA SOBOTA ZIDAR GRADBENA DELA; določen čas 9 mes.; vozniški izpit nategonje; B; do 14.03.03; KOCBEK JOŽEF S. P., STROJNI NOTRANJI IN ZUNANJI OMETI, LEŠANE 20. APAČE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK AVTOMEHANIK; nedoločen čas: L L delovnih izkušenj; jeziki: srbski jezik - govorno m pisno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategonj; C, E: drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDATZ DRUGIM POKLICEM; PRIPRAVUE- NOST BITI ODSOTEN ČE2 VIKEND. VESTNOST; do 09. 03. 03; JEREBICTRANS&PAPTNER. D. N. 0.. ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI KUHAR KUHAR/-1CA; določen čas 6 mes.; 21. delovnih izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLJIVE ZA NEDOLOČEN ČAS: do 17.03.03; MAUIKI SABI NA. S. P„ OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN. DOLGA ULICA 61. MORAVSKE TOPLICE NATAKAR STREŽBA PUAČ; določen čas 6 mes.; UR/TE DEN: 20; drugi pogoji: LAHKO KATERIKOLI DRU Gl POKLIC; do 29.03.03; KUHAR MARJAN, S. P„ GOSTILNA SOČA. ČREŠNJEVCI46, GORNJA RADGONA NATAKAR/-ICA; določen čas 3 mes.; UR/TE DEN: 25; drugi pogoji: DELOVNI ČAS: PETEK, SOBOTA, NEDELJA; MOŽNOST POOAUŠ. ZAP OZ. ZA NEDOL. ČAS; ZAPOSLI SE LAHKO KAN DIDATZ DRUGIM P0LKL1CEM ALI BREZ NJEGA; do 19. 03. 03; BARANJA ANITA. S. P., KAVA BARANITA.ZENKOVC15 BODONCI KMETIJSKI TEHNIK PRODAJALEC ZAŠČITNIH SREDSTEV. PRIPRAVNIK; določen cas 6 mes.; do 07.03.03; KME TUSKA ZADRUGA RADGONA, Z. 0 0.. PARTIZANSKA 23, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 6 mes. ; 21. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno: voz niški izpit kategorije: B, drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSL., DRUGA USTREZNA SMER V ALI VI STOPNJE IZOBRAZBE; POSKUSNO DELO 3 MESECE. LASTEN PREVOZ; do 22. 03 03; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER PE MURSKA SOBOTA. ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC POHIŠTVA; določen čas 12 mes.; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik ■ govorno, nemški jezik govorno; znanje program skih orodij: urejevalnik besedil zahtevno, upo raba interneta - zahtevno ; vozniški izpit kategorij: C. B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: INŽENIR LESARSTVA; do 11 03 03; ATRIUM NOVI IN TERIERI, 0 0.0.. NORŠINCI11. P. P. 61 . UU TOMER EKONOM SKO-KOMERCI ALNI TEHNIK POSLOVODSKA IN TRGOVSKA DELA V TRGOV! NI V LENDAVSKI UL.; nedoločen čas; dragi po goji: DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSLOVODJA; do 15,03. 03; TAMARA ■ HORVAT & C0„ K. D, PUŠČA 13, MURSKA SOBOTA EKONOMIST RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 1L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pi sno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: DIPL. EKONOMIST; 6 M. POSKUSNO DELO; ZAHTEVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE; do 11.03.03, AVTO ŠKAFAR, D o. 0„ BRATONCI94, BELTINCI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE PROJEKTANT URBANIST ARHITEKTURE; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 12. 03. 03; RATNIK OTO. S. P„ RATING MURSKA SOBOTA, ŠERCERJEVO NASELJE 18. MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA(VS) DIPL MEDICINSKA SESTRA ■ INTEZIVNA TERAPIJA ALI DIPL. 2DRAV5TVENIK; določen čas 6 mes ; 9 mes. delovnih izkušenj; znanje pro gramskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: DIPL. ZDRAVSTVENIH; TEČAJ REANIMACUE, DODATNA FUNKCIONALNA ZNANJA; do 07. 03.03; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA. RAKIČAN, UL. DR. VRBNJA KA fi, MURSKA SOBOTA 0801234 in JOM pri ZPMS KUC - VUK DAM OD l? DO 10^ Prispevki za nakup opreme za gineko-loški oddelek in novo porodnišnico Marija Lanjšček, Budinci 145, namesto cvetja za pokojno Ano Kur-njek iz Budinec - 3 000,00 Sindikat vrtcev občine M Toplice - namesto cvetja na grob pokojne mame Vere Kreslin - 16.000,00 Štefan Sočič, Puconci 384, name sto cvetja za pokojno Angelo Kc rec iz Prosečke vasi - 3 000.00 D’Kwaschen Retashy izkupiček od prodaje CD plošč - 126.000,00 Namesto cvetja za pokojno Ano Kum jek iz Budinec so darovali: - družina Balek iz Budinec - 5.000,00 ■ družina Časar iz Markovec - 7 000,00 -družina Grah iz Markovec - 6.000,00 -družina Matuš iz Dolenec - 3 000,00 - družina Barber iz Markovec - 5.000,00 Sodelavci farme Nemščak namesto cvetja za pokojno Antonijo Jerebic iz Ižakovec - 23.000,00 Območno društvo vojnih invalidov Murska Sobota namesto venca za pokojnega Nikolo Kostoviča -5.000,00 Družina Štefana Zvera, Ob kanalu 13, M. Sobota, namesto venca za SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d. d., Čopova 38, Ljubljana objavlja razpis za ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE V LASTI BANKE TRGOVSKO-POSLOVNA ZGRADBA V CENTRU LJUTOMERA, UL Slavka Osterca 2 RAZPISNI POGOJI: Pisne ponudbe za nakup je treba poslati v petnajstih dneh od objave tega razpisa na naslov: Slovenska investicijska banka, d. d., Čopova 38, Ljubljana (g. M. Trafela). Ponudba mora vsebovati: ■ natančno ime (firma) in naslov (sedež) ponudnika - okvirno ceno, ki jo posamezni ponudnik ponuja plačilne pogoje, ki jih posamezni ponudnik ponuja V postopku zbiranja ponudb lahko sodelujejo rizične osebe, ki so državljani Re publike Slovenije, in pravne osebe v Republiki Sloveniji. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno oz. najboljše plačilne pogoje. Ta oglas prodajalca ne zavezuje, da s katerim koli ponudnikom sklene kupoprodajno pogodbo, če mu ponujeni pogoji ne ustrezajo. Odločitev o ožjem izboru ponudnikov, s katerimi se bo banka dogovarjala o dokončni prodaji nepremičnin, bo znana predvidoma v osmih dneh po končanem zbiranju ponudb. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogovoru. Vse informacije so na voljo po tef. (01) 242 03 30. Kolektiv zdravstva Moravske Ini' namesto cvetja za pokoj nega Jer Hajdinjaka iz Gornjih Stavci 8.200,00 ^ Prijatelji Darka Horvata namesto*1 pokojnega Vinka Čančarja iz M Sobo- l , , p<,bojnemu očetu Darka HW«1 ta. ifiiin.-iDn te - 10.000,00 Julijana Kučan iz Moravskih Toplic, Dolga ulica 218 namesto cvetja na grob Jožeta Hajdinjaka - 5.000,00 Drago Kuzmič, Veščica 51, namesto -cvetja na grob pokojnemu Jožeta Haj-dinjaka iz Gornjih Slaveč 6 - 3 000,00 Hozjan - Žerdin, Lendava, Kridiče- * val 2, namesto venca za Marijo Zver iz Brezovcie 50 - 3.500,00 Ginekoioško-porodni oddelek - prispevek od Laktovita 15080,00 Družina Somec, Vrazova 4, M. Sobota, namesto venca za Vinka Čančarja -10.00000 Družina Domjan iz Kroga namesto cvetja za pokojnega očeta Jožeta Barbariča iz Cepine«. - 7.000,00 Franc Hajdinjak rz Gornjih Slaveč namesto cvetja Jožetu Hajdinjaku iz Gornjih Slaveč 6- 11 000,00 Binkoštna Cerkev, Vadarci, namesto cvetja dolgoletnemu pastorju Jožetu Hajdinjaku iz Gornjih Slaveč -15 000,00 Družina Senik iz Rakičana namesto cvetja za pokojnega Jožeta Hajdinjaka iz Gornjih Slaveč - 5 000,00 Družina Piv iz Martjanec namesto cvetja za pokojnega Jožeta Hajdinjaka iz Gornjih Slaveč - 5.000,00 Družina Donko iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Jožeta Hajdinjaka iz Gornjih Slaveč - 5.000,00 Upokojenke sodišča, namesto cvetja za pokojnega Vinka Čančarja iz Murske Sobote - 10.000,00 Družina Fartek Martjanci 80. name sto cvetja za pokojnega Jožeta Hajdinjaka iz Gornjih Slaveč - 5.000,00 Kurilno olje evropske kakovosti Z Magno nakup celo do 9 obrokov! 16.500,00 Komunala, d. o o., Lendava, cvetja za pokojnega Alojza LeM 15.000,00 Vika Flisar, Murski Vrh, namc801, tja za pokojno Terezijo Puscii* 10.000,00 Sošolci iz Gimnazije, Tomšiče«.1' mesto cvetja za pokojnega Ma* Horvata - 14.000,00 Srednja poklicna tehniška Sobota, namesto venca za Jerneja Lanjščka - J 0.000,00 Janko Matjašič, Zasadi 3, namesi»llt tja za Terezijo Pušenjak - 3.000^ Sindikat Carinikov Slovenije M ta namesto cvetja za mamo^ Pintariča - 15.000,00 Nagrajenci nagradne Križank* VESTNIKA v pM OSEBNE FINANC 1. nagrada: Dejan Noršinci 48,9221 MarH^ knjiga Bon g žegnjaj+ 2. nagrada: Janez Gor Petrovci 86, 9205; vet - knjiga Boug žegnj3! 3- nagrada: Dušan Tropovci, Šolska 16,925' , sina - majica Nagrajenci bodo grade po pošti. Olje vam ob pravočasnem naroči dostavimo takrat, ko I boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno if brezplačno naročanj6 kurilnega olja. Z Magno dobite več -r možnost plačila d° 9 obrokov. Mii in varnost sta vrednoti, ki ju ne moremo kupiti ali ukrasti. Lahko pa smo del te^a. mag franciOul Hatofon 080 2122, hltp//Ratoyov.s> Nalonabiralnik. SloveBska 29.1000 Ljubljana DOMA V EVROPI, VARNI V NATU POMURSKO DRUŠT''0 ZA BOJ PROT! j Merski SototaT arh. No*** j zbira prvsioroljiic prispe*^ . ii orgMizacij na račun pri । banki: 013494NH«-’y7 .| ZA DAROVANA sreusH"* ZAHVALJUJEMO! Vse inlnniucijc labk« ” B3I4MM1 AMZS d. d., Dunajska cesta 128a, Ljubljana PE Murska Sobota, Noršinska 2, Murska Sobota objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referent tehničnih pregledov (3 delovna mesta) 2. kontrolor tehničnih pregledov (2 delovni mesti) Od vas pričakujemo, da: pod 1 - imate V. stopnjo izobrazbe upravne, ekonomske ali splošne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, - ste usposobijo niza delo z računalnikom; pod 2.: - imate V. stopnjo izobrazbe tehnične ali prometne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj, - ste usposobljeni za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, - imate vozniški izpit B-, C- m E-kategorije. K sodelovanju vabimo komunikativne, vestne in zanesljive kandidate, kr imajo veselje do dela s strankami. Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Prsne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov. AMZS d. d., PE Murska Sobota, Noršinska 2, 9000 Murska Sobota O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. V soboto, 8. marca, ob 20.00 na Murskem sobotni ugankarski mix z Bojanom Rajkom: Vem, veš, ve®1 Igra gor pa dol, levo in desno NAGRADA 9 n. v. gl. z. ei X X X o gU- x c n. v. B X A 7ACCTTK I. v. E ■ Radio M/irski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mh? X X X X X -t X X 4- X X gl- Ž- ii yi i «p«*ie ždia X t X n. v. X X 7 n, v. II 'oj* ja rti ■ awamn «27 I* Ji :em.d( fn, Iztok izSegwect()h tvojem Kupon za brezplačno ^titko v Vestniku ''•vauJT' ------------’ minulem praznovanju 35. rojstnega dneva ti čestitava in želiva vse dobro, predvsem pa uspeh in veliko sreče ter zdravja v krogu tvoje družine - mama in ata Vse lej) tudi vnukinji. Rojstni dan je praznoval Zlatko Lucu iz Šulinec. Želimo mu veliko ljubezni, zdravja in veselja. Čestitamo tudi Dijani Kovačev, kije prav tako imela i^jstni dan -SDŠulinci. Prvi rojstni dan je praznoval Žan Borko iz Babinec. Obilo'zdravja in otroških radosti želi - babi; čestitkam pa se pridružujejo: botra Karmen in Stanko, Klara pa pošilja Žanu tisoč poljubčkov. Rojstni dan in godje praznovala draga prijateljica Polona Novak s Polic pri Gornji Radgoni. Veliko sreče in zdravja ter še na mnoga leta - prijateljica Anica zJanževega Vrha in družina Divjak. Osmi rojstni dan je praznovala Karmen Lovrenčec iz Renkovec 5 Ja It. najboljše, draga Karmen, dobro zdravje in veliko sreče v nadaljnjem življenju ti želi -botrica iz Lipe z družino. Dragi vnukinj Karmen Lovrenčec iz Renkovec iskrene čestitke za mi mulo proz- _____________________________________________1 BOR Z ZNAN Jj novanje in želja, da bi se še naprej pridno učila, bila zdrava in vesela ter me še naprej obiskovala - nama iz Lipe Dragi botri Mariji Rantaša iz Los Angelesa vse lepo, dobro zdravje in iskrene čestitke za god in rojstni dan - družine Kolarič, Hedžet in Horvat iz Male Nedelje. Botru Loj-zeku pa srčen pozdrav. Lepe želje so namenjene sinu Zvonku Osvaldu iz Hrastja -Mole 22. Ob minulem rojstnem dnevu čestitamo, želimo obilo prijetnega počutja, predvsem pa dobro zdravje, na katero bodi v prihodnje bolj pozoren -mama in oče ter Drago z družinico, mala Evelin pa podat ja stričku 47 poljubčkov. Silvi Marinič z Janževega Vrha vse lepo in dobro - prijateljica Cenika. Pepci Tomberger izlhove želi vse najboljše, predvsem pa dobro zdravje - prijateljica Silva. Šestdeseti rojstni dan je slavila Marjeta Grujič iz Apdč Vsaj ob praznikih pozabi na delo in skrbi terse sprosti, da se večkrat skupaj poveselimo; življenje je pač prekratko, zato ga je treba uživati. Še veliko zdravih in srečnih let ti želiva iz srca - Lizika in Janez iz Segovec Je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistifni, ki znanje ponujajo, Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, Je' prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo In ponujajo? - Išče se znanje restavriranja starega pohištva; Išče se znanje poslovne matematike; Ponuja se znanje matematike za SŠ in fakultete. Informacije: Borza znanja M, Sobota, pri Ljudski univerzi M, Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18,00. * H Brat Dzouzi Čas počitnic je preveč hitro šou mimo. Naidnouk smo v mejsci, v šteron se začne pomlad. Samo Beleki nejde z glave tou, ka nešternin tildi v pomladi nede boukše, kak je bilou v zimi. Tolaži ga tou, ka bar nešterni Slovenci majo ešče en čas možnost preživetja, dokičse do kraja ne prešaltajo pod okrilje močnejši ali se pa cilou odajo. Tista pesem od zimski počitnic njemije pa li ostala v spomini, pa si jo je ešče idnouk zaspejvo: Je vsakih počitnic učenec vesel, veselo razmišlja že, kam bo odšel. Ti hoj la drija, ti hojla dro, na počitnicah res je lepo. Se rad bi šel smučat pa tak je hudič, na čakanju oče, od plače pa nič. Ti hojla drija, ti hojla dro, brez plače zelo je težko. Pa da bi težava še večja bila, ma sestrico tudi, sta šolarja dva Ti hojla drija, ti hojla dro, za dva pa zares ne bo šlo. Še mama ni v službi, bil tak je befel, doma ti ostani, je firmo vrag vzel. Ti hojla drija, ti hojla dro, nazadnje bilo je tako: Družina tak cela počitnice 'ma, pa gleda na TV, kak smučat se da Ti hojla drija, ti hojla dro, počitek družinski je to. 6. marec 2003 - VESTNI £O Gostuvanje - zakaj? Vsaka poroka, naj bo civilna ali cerkvena, pa tudi borovo gostiivanje ima zasnovo v zakonski zvezi Zakonska zveza je potrjena oz. nepotrjena zveza dveh ali več oseb (poligamija), ki so istega ali različnega spola in naj bi bila praviloma trajna. Je biosocialna zveza, kar pomeni, da zveza ni samo spolna, temveč tudi socialna (potreba po ljubezni, priznanju, varnosti, pripadnosti). V vseh družbenih ureditvah se je uravnavala s pravili, predpisi, dogovori in omejitvami. V začetku, vendar ponekod še danes, je zakonska zveza monogamna - gospodarsko formalna. Bila je zasnovana na podlagi dogovora med starši ali očeti. Dogovor je temeljil na gospodarskih interesih in doti. Zakonska zveza postane sčasoma družinska in družbena obveznost, sloneča na avtoriteti staršev ali moža (zakonskega partnerja). Podobne zasnove najdemo tudi v borovem gostovanju, npr. želja in dogovor vaščanov in vaških avtoritet. Z industrializacijo, migracijo in urbanizacijo nastane negospodarska monogamna zakonska zveza. To zvezo skleneta polnoletna partnerja prostovoljno, iz ljubezni, medsebojnega zaupanja in priznavanja enakopravnosti obeh. S priznavanjem svobode, enakopravnosti obeh spolov ter gospodarske osamosvojitve žensk je nastala višja oblika negospodarske zakonske mono-gamije. Zakonska zveza je bila in je podlaga za družino v svetu in pri nas. Zakonska zveza, poroka, družina, borovo gostu vanje, šege se spreminjajo v skladu z družbenim razvojem razvojem tehnologije, ekonomsko situacijo, razvojem medijev in zaradi spreminjajočih se vrednot, norm posameznika in družbe. Kljub vsemu bi lahko rekla, da imajo poroke, civilne in cerkvene, ali borvo gostiivanje oz. ženitovanjski običaji še vedno nekaj skupnih značilnosti, vendar z večjimi ali manjšimi spremembami. 1. Ena osnovnih nalog družine, ki naj bi bila posledica zakonske zveze, je njena biološko reproduktivna značilnost - rojevanje potomstva oz. obnova človeštva Borovo gostuvanje ima prav tako tradicionalno obredno funkcijo, ženin in nevesta sta vir plodnosti in kult rodovitnosti. 2. Socialna, povezovalna, vzgojna in satirična značilnost borovega gostuvanja in porok - skozi obred in šego se kažejo skrb za posameznika, za samske ter javna sramota za neporočene posameznike/-ce, opomin in razmišljanje o sebi, sedaj, v prihodnje. Res pa je, da prihajajo krasno do izraza druženje, obnova rodbinskih vezi, znancev, prijateljev, kohezivnost družine in vaške skupnosti, nova poznanstva, zabava, veseljačenje ter večja aktivnost, ki dostikrat spet predrami vas, sorodstvo oz. navzoče. Satirična vloga je vselej izražena skozi govore in nagovore posameznikov, skozi različne scene v času obreda oz. šege. Le-ti smešijo osebnostne ali krajevne pomanjkljivosti, ekonomske razmere, družbeni sistem, lokalno ali širšo politiko. Istočasno pa nakazujejo na splošno ljudsko in osebno nezadovoljstvo, družinske zagate in nesreče. Pri borovem gostqvanju gre hkrati za ironičen posmeh mladini, ki ne zna sama poskrbeti zase, zato vas priskrbi kot vzgled poroko z borom ali smreko. Danes sicer samski stan ne pomeni več nobene sramote, ženske se šolajo, zaposlijo, se ekonomsko in socialno osamosvojijo, je pa res skrb zbujajoče. da so na vasi moški tisti, ki v večini ostanejo neporočeni in osamljeni. Tako je biosocialna podlaga družine pretrgana, saj se prek nje ustvarjajo sorodstvene vezi, krvno sorodstvo. Iz istih razlogov se je borovo gostuvanje organiziralo v protestantskih vaseh, kjer so bile poroke redkejše zaradi malo otrok. 3. Ekonomska značilnost porok in gostuvanja - pri obeh je viden gospodarski temelj družine oz. ekonomski cilj. Izkupiček, denarni ali v darilih, je namenjen mladoporočencema oz. vaški infrastrukturi. 4. Medijska značilnost - obujajo se lokalne tradicije, šege, oblačila, identitete Gre za pomemben regijski, krajevni, družinski, rodbinski, prijateljski dogodek, kjer nikakor ne izostanejo radovedneži in naključno navzoči. Manifestirajo se vaška skupnost, mladoporočenca, družina, sorodstva in različne oblike ljubiteljske kulture. Gostuvanje je vedno podobno, pa naj gre za borovo, cerkveno ali civilno. Gre za ženitev z moškim ali žensko, borom ali smreko. Vedno se je našel nekdo, ki je ženitvam nasprotoval; v katoliških vaseh duhovščina, kadar pa je šlo za civilno ali cerkveno poroko pa starša ali eden od staršev. Naredila bi kratko primerjavo med poroko (cerkveno in civilno) in borovim gostuvanjem. Načini izvajanja obeh se skozi čas spreminjajo, do sprememb prihaja zaradi prilagajanj krajevnim razmeram, posebnostim in zaradi materialnega deficita ali boljše zmožnosti vaške skupnosti, staršev in mladoporočencev. Za vse so značilne obsežne priprave ter večje ali veliko število sodelujočih pri organizaciji (vas, starši ali mladoporočenca). Katica Mladenovič, prof. ped. in soc. (nadaljevanje prihodnjič) motorna vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.: 040 256 963. ml5187 PROSTOR V GARAŽNI HIŠI V CH TRU ŠAVEL prodam. Tel.: 031 & 220. ml5597 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1992, lepo ohranjen, prodam. Turnišče, Žitna 6, tel:. 572 14 65, 031 696 195. ml5550 kmetijska mehanizacija REPUBLIKA SLOVENIJA SZLOVEN KOZTARSASAG UPRAVNA ENOTA LENDAVA KOZIGAZGATASI EGYSEG LENDVA Trg Ljudske pravice 5, 9220 LENDAVA-LENDVA tel. 02 574 11 80; faks 02 574 1 1 55 Republika Slovenija, Upravna enota Lendava po pooblastilu načelnika Štefana Gjerkeša, št. 002/95 z dne 20. 09.1995, na podlagi 4. odstavka 60, čl. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka k skladišču surovin, postavitev dveh silosov in gradnjo dopolnilnega objekta za proizvodnjo sterilnega kalijevega klavulanata, skladiščnega prostora dipeda kla-vulanata, za dopolnjeni biofilter, za pripravo hladilne vode - zaprti krogi, pripravo demi vode, hladilne stolpe in prizidek k Izolaciji I Lek, Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d. d., Ljubljana, VerovŠkova 57, OBJAVLJA FAB 18-20 Z DVIGALOM, nosilnost 12 ton, prodajo. Tel.: 545 12 42 ali 041622 995. ml5555 JUGO KORAL 55, december 1989, brezhiben, prodam. Tel.: 040 271 594. ml5569 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, obnovljeno, prodamo. Tel.: 543 10 44. ml5589 AUDI 80 2,0 E, letnik 1993, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 031 543 365, m15596 SAMOHODNO KOSILNICO # (lahko v okvari) in visokotlačno^ rko, brezhibno, kupim. Varat®* tel:: 00385 41 744 328. TRAKTOR ALI DRUGI KMEM STROJ, TUDI V OKVARI, kuplf® gotovino. Tel.: 041 407 ml5534 RENAULT 19 CHAMADE, I. 1991, prodam. Tel.: 041 636 622. m15599 živali NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nestnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. Vzreja ne-sme Tibaot, tel.: 582 14 01. ml5053 ENOOSNO PRIKOLICO, prekuj kupim. Tei.: 560 13 83. ml55j CISTERNO ZA GNOJEVKO PAJKA SiP, rotacijsko kosilnici trosilnik hlevskega gnoja, tros* umetnih gnojil Vikon in samoaa^ dalko SIP prodam. Tel.: 041®-028. ml5562 TRAKTOR DEUTZ FAHR, 1987, kompresor, 4x4, prodat0-Tel.: 041 968 489. ml5564__^ Prodajo glavo motorja za in IMT 539, kupijo pa traktor 1 558 ali IMT 560. Telefon 041 S’ 1. Dne 28. 02. 2003 je izdala Upravna enota Lendava z odločbo št. 35100-40/2002 0201 lokacijsko dovoljenje za gradnjo dopolnilnega objekta za proizvodnjo sterilnega kalijevega klavulanata, za skladiščni prostor dipeda klavulanata, za dopolnjeni biofilter, za pripravo hladilne vode - zaprti krogi, pripravo demi vode, hladilne stolpe in prizidek k Izolaciji i investitorju Lek, Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d. d. Ljubljana, VerovŠkova 57. 2, V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je bilo dne 18. 02. 2003 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-160/2002. 3. Med javno predstavitvijo so bile podane pripombe, ki se nanašajo na varstvo okolja. Upravni organ je pripombe obravnaval in do njih zavzel stališča, ki jih navajajo v nadaljevanju. NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU - Vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 9Or Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci. tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 11 48, gostilna Čeh, Nede-fica. tel: 573 51 53. Mihelič, Marof 26, Stročja vas, tel.: 582 11 77. m 15466 Pripombe se nanašajo na: - preprečitev onesnaženosti zraka z neprijetnimi vonjavami pri proizvodnji klavulanata in iz sežigalnice, tudi v primeru motenj v procesu, ter izhod neprijetnih vonjav iz jaškov ulične kanalizacije v vasi Trim-lini, - redni monitoring snovi v zraku in sprotno obveščanje javnosti, ■ oceno morebitnega tveganja okoljske nesreče, ■ študijo ranljivosti okolja, - uporabo podtalne vode na minimum. Upravni organ glede zgoraj navedenih pripomb ugotavlja: - Predviden poseg je dopolnitev proizvodnje kalijevega klavuihhata in povečuje kapacitete biofiltra, s čimer se bo kapaciteta čiščenja zraka povečala s sedanjih 12.000 m!/h na 28.000 m3/h. Omogočen bo večji zajem zraka z lokacij in s tem učinkovitejše čiščenje. Poseg je namenjen preprečevanju onesnaženja zraka z neprijetnimi vonjavami iz proizvodnje kalijevega klavulanata. - Onesnaženost zraka iz sežigalnice in neprijetne vonjave iz jaškov ulične kanalizacije v vasi Trimlini niso predmet tega upravnega postopka. - Podjetje Lek, d. d., Ljubljana mora izvajati vse predpisane monitorin-ge snovi v zrak in sežigalnice odpadkov v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov (Uradni list RS, št. 28/00). Celovito informacijo o stanju pri obremenjevanju m varovanju okolja pripravlja LEK, d. d., za širšo javnost v letnih poročilih, ki upoštevajo priporočila standarda ravnanja z okoljem ISO 1401. ■ Oceno morebitnega tveganja okoljske nesreče vsebuje poročilo o vplivih na okolje v poglavju 1.3. Ocena tveganja in nevarnosti za okolje. Pri oceni so biti upoštevani elaborati požarnega varstva in eksplozijske zaščito oz. študije požarne varnosti, ki so bile izdelane za posamezne proizvodne obrate, vključno s skladiščem kalijevega klavulanata. ■ Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št 32/93,1/96) določa, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravi študijo ranljivosti okolja za celotno območje republike, razčlenjeno po regijah. Študijo ranljivosti okolja za svoje ob močje pripravi tudi občina, če je ne pripravi širša lokalna skupnost oz. če je ne pripravi skupaj z drugimi občinami. Občina Lendava za svoje območje nima študije ranljivosti. - Predviden poseg vključuje tudi izvedbo dveh hladilnih stolpov z opremo za zaprti krogotok hladilne vode in postavitev zaprtih hladilnih stolpov za hlajenje komprimiranega zraka. Namen teh dveh objektov je. zmanjšati porabo sveže tehnološke vode za hlajenje v količini pribl. 170 m3/h, kar predstavlja pribl, tretjino celotne porabe tehnološke vode na lokaciji. Z uvedbo zaprtih krogov hladilne vode se bo tudi občutno zmanjšala emisija toplote v potok Kopico, kar je dodaten ugoden okoljevarstveni učinek. Po pooblastilu načelnika Upravne enote Lendava Zdenka TADINA L BIKCE ZA NADALJNJO REJO kupim. Tel.: 528 16 47. ml5570 SVINJO, težko do 150 kg, kupim, V zameno dam 1OOI belega vina, razliko doplačam. Tel.: 528 15 67. ml5578 KRAVO, staro 6 let, s teletom, prodam. Marija Žalik, Dolnja Bistrica 157, 9232 črenšovci. ml5598 NESNICE, RJAVE TER GRAHASTE, cepljene, stare 13 tednov, prodajo po 600 sit/kos. Dostava na dom. Tel:. 792 35 71. m!5601 posesti GOSTINSKI LOKAL, opremljen, v Puževcih, dam v najem. PGD PU-ŽEVCI, tel.: 54$ 10 78 ali 041 330 797. ml5538 GRADBENO PARCELO V DOMANJ-ŠEVCIH, 12,43 ara, prodam. Tel:. 0049 715 352 304, po 16. uri ml5545 VINOGRAD v Sebeborcih prodajo Tel.: 522 12 56. ml5549 DVA LOKALA DAM V NAJEM - v Lendavski 15, 40 m2, in Rakičanu pri bolnici, 25 m2. Tel:: 041 430 119. ml5559 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE V LENDAVI, 56 m2, centralno ogrevano, s telefonom in CATV, opremljeno, prodam. Tel,: 575 13 59 ali 040 548 335. ml5566 DVOSOBNO STANOVANJE, v bližini Moravskih Toplic, damo v najem. Tel.: 031 258 474 ali 02 548 15 88. ml5574 10 AROV VINOGRADA na Goričkem, Dolina 36, ugodno prodam. Tet.: 545 14 32. ml5575 TRI GRADBENE PARCELE po izbiri v Selu prodam. Tel.: 544 13 22 ml5579 ENOSTANOVANJSKO HIŠO s poslovnimi prostori v Murski Soboti prodam. Tel.: 031 218 279. ml5580 KUPIM VEČ OBDELOVALNE ZEMLJE NA GORIČKEM (ali jo vzamem v najem).Tel.: 041 784 285. ml5584 HIŠO NA GORIČKEM kupim. Tel.: 040 265 084. ml5587 SOBO dam v najem. Tel.: 031 767 592. ml5588 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 041 429 007 m15590 POHIŠTVO ZA SPALNICO IN SEDEŽNO GARNITURO prodajo. Tel.: 523 15 31. ml5600 038. ml5567 ______ SAMONAKLADALKO, OBRTNIK, PUHALNIK in SLAMOR^' CO prodam. Tei.: 557 12 1 ■ m15577 TRAKTOR STEYR 80. 4x4, S'" nim nakladalnikom, in dve t* J eno 2,80 m, druga pa 3,30 ' dravlično, zložljivo, prodam. 041 560 199. m 15592 1 VILICE ZA OKROGLE BALE i" J DRAHLJALNIK prodam. GSM:c' 596 234. ml5595 ------- —------------ TRAKTOR FERGUSON 560/ LUXE IN TRAKTOR TOMO VINJ VIČ prodam, Tel:. 040 65® ® ml5602 . KUPIJO TRAKTOR IN BCS NICO, plačilo takoj. Tel.: O70’ 107. m 15604 CREINO 2200 l, v dobrem malo rabljeno, prodam. Tel.: 66. ml5605 OPEL KADET C. Oltajmer, ran do 29. 6.0.3, cena po dež/ r prodam. Tel.: 583 17 02. CREINO ZA GNOJNICO. l--:,:lf^3 4000 I, lepo ohranjeno, in trih^ plug, IMT, 14-colni, prodaj0' 586 1120. ml5607 kmetijski pride^ „ je’" KORUZO V ZRNJU prodam-041 383 321. ml5586 ----------—------~ KROMPIR, primeren za f®?1' več sort žganja iz neškrof1^ sadja prodam. Bukvič, Križeve tet.: 031 703 621. ml555/_^ ---------’ rodi®’ TRAKTOR URSUS 35, v J p stanju, prodam. Tel.’. 544 ml5591 razno TRAČNO ŽAGO, DOMAČE J VE, prodam. Tel:. 5/5 ml5533 J ------------------J) PREKLICUJEM veljavnost knjižice 07094-6, izdan® P »ir Panonka na ime Štefah drejci 31. ml5552 ------------ ~ -NOVO POSTELJO Z 1°° REGAL, 3,20, mizo perilo prodajo za polovičrto ■ 70.000 SIT. Tel.: 524 m 15565 ---■■'.r ----- ——_ jjr HRASTOVE PLOHE (toS^ / 5 cm, in hrastove deske. ■ | dam. Tel.: 528 16 47, ----------------— ŠTEDILNIK, kombinirani, prodam. Tel.: 041 636® delo J^ Želite dodaten .. jutri? Podjetniško in vanje Nela Strmšek, s- P 1 va 16, 2000 Maribor, te1’. | 490, Samo, ali 041212 . ml5471 .---"'jj' I ---------------—" IŠČEM SODELAVCE Z® Beltincih, z lastnim » '■ ] stavo kruha. GAMBIT,11 ■ 100, Velenje, tel.: 041 ml5573 VESTNIK - 6. marec 2003 male oglase za objavo v vestniku SPREJEMAMO VSAK DELAVNIK 00 15.30, ZA OBJAVO V ČETRTEK JE TREBA ODDATI OGLAS V PONEDELJEK 0015.30. CENIK: ■ mali oglasi - do SO znakov 1,785,00 sit - mali oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit ■ zavezanci za ddv, s. p. - dodatek + 20 % ■ poudarjen tisk - dodatek + 50 % • naslov/šifra v upravi lista - 2,500,00 Osmrtnice za fizične osebe 2 kol x 7 cm - 16,520,00 sit 2 kol x 8 cm - 18.880,00 sit 2 kol x 9 cm ■ 21.240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23 600,00 sit 2 kol x 11 cm 25.960,00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv, Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki Iz granita in marmorja. Tel.;02/54210 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pol la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM; 041 712 586 Življenje je kakor sonce, ko je najlepše, zatone. ZAHVALA V 65. letu nas je, dva meseca za očetom, zapustila še naša draga hčerka, mama, babica in tašča v Zorica Nagy iz ul. Št Kuzmiča v Murski Soboti 'Jh boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom,J WtelLm m znancem, ki ste jo pospremili na nje i darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne nam Hvala. isebju internega oddelka splošne bolnišnice: v' ^ak’ " ■ ala g duhovniku Novaku za pogrebni obrc , P a odpfte žalostinke, ge. Eriki za besede slovesa, ' °digrano Tišino ter pogrebništvoma Banfi m Žalujoči tiii nJeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, daje Čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 43. letu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, zet in brat Albert Gabor iz Tomšičeve ul. 2 '‘‘■k««,,, ,Lenke UKV, 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 7.3.: 05.00 Vedro v dobro jutro, kompletno moštvo, glasba Bojan Kos (vreme, ceste, vic, Časopisi vodita Simona in Marjan - 07.40 Mariborsko pismo Asja Matjaž - 09.40 Kultura, šport - 10 00 Po-- juns obvestila - 10.10 Unichem, ekologija •'«4* Mai! oglasi-11.00 Poročila- 11.15 Zamurjen-ci kiKirn Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka -12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ed-nlne - 13,20 Predstavljamo vam: glasbene novosti ■imenskih založb- 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in od-mvw Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^STVICA NARODNOZABAVNE L*SBEr GLASBA NAŠEGA SRCA 2 Poljubim ir - Štajerskih? $ m' n°* fra)er ’ Ans' Petrtča p pa se mudi - 7. raj S i? P°U 8fem ~ Okrogli muzikantje -i najlepša stvar - Cvet ^olOGA: j111'1 breraind - Vrisk - Fantje izpod Vurberka S^’CA OBMORSKE GLASBE L Jj11' - Halicanum im-,, i c* 11 balada ložcK^ac Ur' 5, v oči _ Ans. - 2 mtiru pumtudt g Lizi li n : glasbene založbe Mandarina 2» 1prejme Urška Vaupotič, L°Rom 32, 9232 Črenšovci. ............. Pojite do ponedeljka, 10. marca ^u, Mu Murski s ji. ulica arhitekta Novaka r ’ Sobota, za glasbene lestvice. | |r ' 1 UpOn st. 10 - glasujem za skladbo 09 00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja: Boris Orešnik, muzejski restavrator (Boštjan Rous) ~ 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eoryj - 13.30 Najlepše zelje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni farmi: Ansambel Rubin - 19.00-Poročila - 19.15 Evropa v enem tednu (oddaja BBC) - 20.00 Furja-nek, Činčeve Čenče- 24.00 SNOP PONEDELJEK, 10.3-: 05 00 Vedro v dobro jutro (Irma in Boštjan) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09 15 Ponedeljkova tema -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! Z Muro gre bougo: Bojan Peček - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila- 12.30 Anketa - 13-00 Poročila - 13 15 1.oseba ednine- 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje, kontaktna oddaja z zdravniškimi nasveti - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 M V DUR: novičke o slovenskih izvajalcih -19.00 Poročila - 1915 Krpanke, oddaja o kulturi (Vida Toš) - 20,00 Kak je ihdak fajn bilou (Milan Zrinski) - 24.00 SNOP TOREK, 11.3.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -09.15 Oddaja z Lekom - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Untchem-1100 Poročila - 11.15 Kratki stik (Branko Žunec) - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila -13.15 EU vprašanja in odgovori- 13.30 3x country - U.00 Poročila 14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 ™ Srebrne niti, oddaja za upokojence (Dejan Fujs, , Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19.00 Poročila - IL M 19.15 Eti ta je muzika - % 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi na- J očnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 12.3.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabrijela in Duško)- 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.30 Džoužijevo pismo - 09.10 EU vprašanja in odgovori ■ 10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10-30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn v peti (vprašanja, pritožbe poslušalcev, reagira Nataša Brulc Šiftar) - 12.00 Poročita BBC - 12 05 Obvestila - 12.15 Putra-12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine- 14.00 Poročila - 14.15Hop-top,lestvica tuje zabavne glasbe - 15,30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Biba buba baja, obiskujemo pomurske vrtce - 19,00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 19.45 Izvirna uganka, poslušalci in Nevenka Emri - 20.00 Mursko morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 133.: 05:00 Vedro v dobro jutro (Nataša in Dejan) - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -09.15 Kuharski nasvet Branka Časarja - 10.00 Poročila -10,05 Obvestila- 10.30 Mali oglasi- 11.00 Poročila -1115 Reportaža tedna - 11,44 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12,05 Obvestila - 13-00 Poročila -1315 NATO, vprašanja in odgovori - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP Na območju UE Murska Sobota so se poročili: Borut Sinic, kmetijski tehnik, iz Vanče vasi in Alenka Šeruga, prodajalka - trgovka, iz Murske Sobote; Drago Jerebic, univ, dipl teolog, iz Lipovec in Sara Razdrh, dipl, organizatorka, iz Kranja; Dušan Petrovič, frizer, iz Rakičana in Mojca Jerič, ekonomska tehnica, iz Gančan. Vestnik vam čestital Lepe želje, čestitke Osemnajsti rojstni dan je praznovala draga hčerka Aleksandra Divjak zjanževega Vrha 2. Vse najlepše ti želimo, posebno zdravje in srečo, ter da bi ostala še naprej tako pridna, saj pošteno in pridno srce je najlepši zaklad za mlado dekle. To ti iz srca želijo -mama, ata, sestra Petra z Zvonkom in babica Boštjan pa želi, da bi bila uspešna v Šoli. Z abrahamom se bosta srečala naša prijatelja Vida Kozar iz Pristave in Jožko Ropoša iz Ljutomera. Ob lepem jubileju jima iskreno Čestitamo in želimo predvsem zdravje in srečo z mislijo: Spomnita se na čas, ko smo se spoznali, in pomislita na lepe trenutke, ki jih bomo v življenju še izpolnili s pesmijo in prijetnim druženjem - vajina Praprot. Dragi Cvetki Krajnc iz Sovjaka, ki praznuje 39. rojstni dan, iskrene čestitke, veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva želi - Drago. Kupon za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Pošilja: Kino Murska Sobota Četrtek, 6. marca: ob 18.00 in 20.00 ameriška drama 8 milj Petek, 7. marca: ob 18.00 in 20.00 8 milj Sobota, 8. marca: ob 18.00 ameriški akcijski film James Bond - Umri kdaj drugič, ob 20.30 8 milj Nedelja, 9- marca: ob 18.00 James Bond, ob 20.30 8 milj Sreda, 12. marca: ob 18.00 in 20.00 slovenska drama Rezervni deli Ljutomer Sobota, 8, marca: ob 19.30 ameriški mistični spektakel Gospodar prstanov: Stolpa Nedelja, 9 marca: ob 16.30 in 1930 Gospodar prstanov: Stolpa Gornja Radgona Petek, 7. marca: ob 19 00 ameriška komedija Poziv za Saro, ob 21.00 ameriška akcijska komedija Formula 51 Nedelja, 9. marca: ob 17 30 Poziv za Saro, ob 19.30 Formula 51 Delimo vstopnice za kino Mary je v filmu Nori na Mary igrala Cameron Diaz, našo nagrado pa prejme Jože Šoštarič, Šenkova 5,1000 Ljubljana Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Imenujte vsaj še en film, kjer je igrala Cameron Diaz! Kupon št. 10 - odgovore pošljite do torka, 11. marca, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Muiska Sobotaali po e-pošti: delimo.vstopnice@email.si Koledar kulturnih prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA .V soboto, 8. marca, ob 20. uri bo v MIKK-u koncert ob dnevu žena, kjer bodo nastopile skupine Retard iz Zagreba (ska punk), Golliwog iz Ribnice (melodični har dcore). Gradska iz Kranja (veseli punk) in In-Sane iz Gornje Radgone (melodični hardcore), Glasbo vrti Matej Špej Youth Of Today. LJUTOMER V soboto, 8. marca, ob 21. uri bosta nastopila v domu TVD Partizan na brucovanju Prleškega študentskega kluba Vlado Kreslin in Posodi mi jiirja, GORNJA RADGONA V soboto, 8. marca, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole samostojni nastop vokalne skupine Bel Canto iz Murske Sobote pod vodstvom Gabrijele Bratina. LENDAVA V soboto, 8. marca, ob 19. uri bo v sinagogi Večer arij in kancon, kjer bodo nastopili: Andreja Kovačič, solistka HNK Zagreb, Voljen Grbac, solist HNK Rijeka, in Vladimir Babin, pianist iz Rijeke. ČERNELAVCI V soboto, 8. marca, ob 18. uri bodo nastopih' dvorani i vaški pevski zbor, folklorna skupina iz Beltincev in Marko banda. OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V petek, 7, marca, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev pregledne slikarske razstave Turbulence senc avtorja Gašperja J e raca iz Ljubljane. - V četrtek, 6. marca, ob 19. uri bo v preddverju grajske dvorane otvoritev razstave del Jelene Šardi. LENDAVA V soboto, 8. marca, bo po prireditvi Arije in k ancone v sinagogi otvoritev likovne razstave slikarke in grafičarke iz Rogaške Slatine Erne Ferjanič Fric. DOGODEK RAKIČAN V soboto, 8. marca, ob 18. uri bo prva prireditev v obnovljeni kulturni dvorani Pričakuje sc udeležba okrog 120 Rakičank! VELIKA POLANA V soboto, 8. marca, ob 19. uri bo v dvorani Doma krajanov proslava, kjer bodo nastopili: gledališka skupina KD Miška Kranjca z družinsko komedijo Mama vas ima rada, vinogradniški oktet Glas goric in pevska skupina Rednoses. Na prireditvi si lahko ogledate razstavo kuharskega tečaja župnijske Karitas. LENDAVA V petek, 7, marca, ob 18. uri bo v sinagogi otvoritvena prireditev Meseca madžarske kulture, kjer bodo podelili priznanja s področja narodnostne kulture za leto 2003. CANKOVA V soboto, 8. marca, ob 19. uri se bodo v dvorani začeli šesti Jožefovi dnevi, ki jih pripravl jata Turistično društvo Cankova in Kulturno društvo Avgust Pavel. Trajali bodo do 22. marca. GLEDALIŠČE Ml RSKA SOBOTA V ponedeljek, 10. marca, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava za predšolske otroke Jajce avtorja Zlatka Kriliča ter v izvedbi Gledališča Koper in Gledališča Papilu. VERŽEJ V soboto. 8. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Transvestitska svatba avtorja Vinka Moderrtdorferja in v izvedbi KUD-a Svoboda iz Zaloga. Zaradi velikega zanimanja se vstopnice prodajajo v trgovini Narcisa. PREDAVANJE GORNJA RADGONA V soboto, 8., in v nedeljo, 9 marca, bosta v Trstenjakovem domu Nikodemova večera. LITERATURA RADENCI V soboto, 8. marca, ob 20. uri bo v kongresni dvorani Zdravilišča literarni večer z avtorjem Matjažem Ptkalom, ki bo predstavil svojo stvaritev Palčica - slovenska nogometna pravljica. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava, - V klubu PAC je na ogled razstava del akademskega slikar ja Zmaga Jeraja. - V izložbi podjetja Fering, d. o. o., v Slovenski ulici si lahko do konca marca ogledate Intarzije Janeza Bošnaka. - V Art caffeju so na ogled dela Sabine Šinko iz Lendave - V mini restavraciji Šinjor 2 si lahko ogledate dela Milana Balažiča. - V Kennv baru so na ogled dela Geze Gibičarja iz Murske Sobote. MORAVSKE TOPLICE V Naravnem packu Terme 3900 do 23 marca razstavlja svoja dela Zvonko Lovrenčcc (motivi: narava Prekmurja, tehnika: olje na platnu). Razstavi se pridružuje tudi Ciril Adanič s pesniško zbirko Pesmi brez naslova LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši si lahko ogledate razstavo fotografa in di-zajnerja Žige Koritnika. 32 ZADNJA STRAN 6. marec 2003 - VESU VESTNIKOV KOLEDAR 6. marec, četrtek. NIKA 7. marec, petek, TOMAŽ 8. marec, sobota, JANEZ 9. marec, nedelja. FRANČIŠKA 10. marec, ponedeljek, 40 mučencev 11, marec, torek, KRIŠTOF 12. marec, sreda, GREGOR Krofi takšni in drugačni Prava »krofijada« 11. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 22 minut, zašlo pa ob 18. uri in 2 minute. Dan bo tako dolg 11 urin 40 minut. 11. marca ob 8. uri in 16 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 5. marca 2003 Pogled na dolgo mizo, lepo pogrnjeno in obloženo s slastnimi jsrofi, je bil v soboto v Moravskih Toplicah še posebej zanimiv. Izvirno tekmovanje za najlepši pustni krof je uspelo v celoti'. Svoje okrogle, dišeče in z venci obdane dobrote je predstavilo 20 kuharjev iz zdravilišča, turističnih kmetij, gostišč pa tudi gospodinje niso prav nič zaostajale. Zmagala pa Je Okrepčevalnica Tisa iz Moravskih Toplic. država ozn. vat šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 230,9799 231,6749 232,3699 Hrvaška HRK 191 1 30,0716 30,1621 30,2526 Madž. HUF 348 V1 0,9426 0,9454 0,9482 Švica CHF 756 1 158,2705 158,7467 159,2229 V. Brit. GBP 826 1 53 i^Tr, 335,9555 336,9634 ZDA USD 840 1 211,7139 212,3510 212,9881 WN3IUVICI Kdo pravi, da morajo biti krofi vsi enakih oblik? Ideja za naslednje tekmovanje; kdo bo izdelal najbolj zanimive figure? Bernarda B. Peček Mesar HanžeK se odpravi k mesaiju. Vstopi in pravi; »Dober dan, imate svinjsko glavo?«. Masar zardi in jezno reče: •Ne, samo češem se tako.« Vic poslala Ida Fras, Lomanoše 22, 9250 Gornja Radgona Dljagnoza Dve kokoši se pogovarjata o tretji. »Veš ona pa ima visoko vročino«, pravi prva. »Kako veš?« vpraša druga. •Že tri dni nese trdo kuhana jajca.« Na gorenjskem •Ta mesec imam strogo dieto. Jem skoraj nič in pijem samo vodo,«, se pohvali gorenj ka gorenj ki. »Uh lepo, pa pridi kaj na obisk«, odvrne druga. Na tržnici »Koliko stanejo jabolka?«, vpraša kupec na tržnici »400 ali 500 tolarjev«, odvrne prodajalec. •Katere so po petsto?« •Tiste ki jih vi izberete«, odvrne prodajalec. Premajhen •Ati, se neporočenemu moškemu pravi fant?«, sprašuje Janezek. »Ja.« »Kako se pa imenuje poročen moški?« »Eh, si še premajhen za vse te izraze«, mu odvrne at. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsakteden bomo objavljeno šalo nagradili. Zanimivosti iz naših krajev CVPtU? Najstarejši klinton na svetu Tudi kot otroška gugalnica Skorajda nisem mogel verjeti očem, ko sem na dvorišču pri družini Zadravec iz Lipe zagledal trto, katere steblo meri v premeru kar petintrideset centimetrov. Gre za laško sorto trte klinton, ki je najbolj značilna za naš kraj, vendar postaja vse redkejša. Sedemdesetletna gospa Cecilija Zadravec iz Lipe 13 mi je povedala, da je leta 1918, ko so njeni starši kupili posestvo in seveda tudi NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica; Pozornost; novemu naročniku: številka: poštna številka: davčna številka: datum: pošta; VESTNIK majica Naročnino želim plačevati (obkroži); a] po položnici - letno b) po položnici - polletno c] po položnici - trimesečno d) pri poštarju - vsake tri mesece e) prek trajnika - mesečno d} sam bom plačeval pri blagajni Vestnika Ob naročilu dobite štiri izvode časopisa brezplačno Cecilija Zadravec ob trti na domačem dvorišču, ob kateri je gor rasla. - Foto: B. Z. dvorišče, že bila ta trta, ki ji je očitno usojeno dolgo življenje. »Bjla sem najmlajši otrok v družini. Za vse otroke, od najstarejšega pa vse do mene, je bila trta tudi gugalnica, na kateri smo se igrali. Dajala nam je in še daje vedno veliko grozdja. Mislim, da ima naš trs veliko spominov, zato naj kar raste.« Potemtakem je to tako imenovana trta spominov. Sodeč po premeru debla mnogi menijo, da je trta iz Lipe stara več kot dvesto let, in ker je videti zdrava, bo dal-a še veliko grozdja, po domače klintona. Morda pa je celo najstarejša, vsekakor pa ena najstarej-ših tovrstnih trt na svetu. Bojan Zadravec Petrovski župan Franc ŠHIM ber želi izkoristiti vst rnožnosH za promocijo občini' nem svetu se je že uvelih križevskim Maochesmn UK ar ista/ po jesenskem delu $ movanja na solidnem mtfii lestvice, zdaj pa je vse silt zf' stavil v ureditev pasjega z#* tišča. Koliko zvezdic bo načrtovani pasji hotel, znano, Šlihthuber pa zavija visoko kakovost ikoljiU"'' jaznih storitev. Nada Banderi Rus, enoldf^11 v ‘upeiso kleti, ni vešča ^1 delanju vrhunskih vin, zna delati tudi z verzejskim £ činskimi svetniki. Datod^ potrjuje njihova zadnja I tev, ko so jo ponovno izvolil / podžupanjo občine Veržej tv* Pomurje bi moralo dobit'P1 prvotnem programu avte^ no povezavo s preostalo voze do leta 2000. zgodilo, gradnja avtocesten se ,.',etioii odmika Mladici zbirajo podpise zzuhWt J se pomurski del avtoceste prej dogradi. Ce ne bodo & H s to zahtevo, bodo za^ ustanavljanjem ll•■■■iCl škili lovnih brigad in bobu c#! zgradili tako, kot so n mladi za časa rajnke , vije. L ’** ✓ '»'’Si' zaupajo, da d barvo avtomobila ■ *** • soboške P°' Direktor so BojanKoroše Viral cas za B neo'^f j nekatere zaP^n < | žaldavprog^ j panski pisarn’ K II predvidenega- KESHA rt 16 C»kol*dirani boa to o ni Tofftfee 125 g Storck, Ljubljana Kivi ceni u kg Mercator, Ljubljana Lešnikove inpofitanke 500 g Mercitor, Ljubljana Akcijska ponudba volja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 6. 3. do 13- 3. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT- * Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska 107, 1000 Ljubljana. mm 99- too-?" ceneje. .269 C8W* 2W- od 6.3. do 13.3.2003 Sadni jogurt frutisimi 200 g 5% m. ra., 2 okus*: gozdna jagoda, butana tara, Trzin i Brez dvoma 5^,,