Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založnišlso podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vesinik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
LETO VI. — ŠTEV. 5
b^ULZIJSKA SB1MA
KOPER — 25. JANUARJA 1957
fliACANA
PQSXhiNi'l
V GOTOVINI
POLJAKI SO GLASOVALI ZA GOMULKIN OKTOBRSKI PROGRAM
>4,
□ s

Okrog poljskih volitev so tako na Zahodu kot na Vzhodu razvili vse mogoče teorije in napovedovanja. Na Zahodu so hoteli nekateri krogi ribariti v kalnem zlasti z razširjanjem razdiralnih nacionalističnih parol, medtem ko so nekateri »preizkušeni stalinisti« na Vzhodu skušali s pesimističnimi napovedmi o zrelosti poljskega delavskega razreda vnesti v poljsko ljudstvo razpoloženje nezaupanja do novega sistema v deželi in verjetno sploh do naprednejših idej v mednarodnem delavskem gibanju.
Prvim in drugim je v nedeljo na poljskih voliščih odklenkalo. Okrog 70 do 80 odstotkov volivcev se je izreklo za novo pot v graditvi socializma na Poljskem, za program ZDPP in za oktobrska gesla Vla-dislava Gomulke. Z visoko udeležbo (91 do 95 odstotkov) je poljsko ljudstvo pobilo geslo reakcije »boj-
nv v
Idi
'i1'1!
Idrijski Rudar spet pobral večino lovorik — Slaba udeležba društev Partizan — Ali bo Primorska smučarska podzveza še obstajala?
Na strmih pobočjih nad Idrijo so se preteklo soboto in nedeljo pomerili najboljši primorski smučarji.. Tekmovanje je vzorno organizirala Primorska smučarska podzveza. Na srečo je bilo dovolj snega in tudi lepo vreme, tako da so prišli na svoj račun tekmovalci ter številni ljubitelji športa na belih poljanah, ki so spremljali tekme.
Presenečenj ni bilo. Domačini so spet potrdili, da v slovenskem zimskem športu številka 1 — smučanju — skoraj nimajo konkurence. Tu in tam so se jim približali tekmovalci iz Črnega vrha, kjer je dovolj smuškega naraščaja, ki bo slej ko prej posegel v boj za najvišja mesta. Nekaj tekmovalcev je bilo še iz Kopra — ti so edini zastopali smuški' šport v koprskem okraju — ter iz Livka, Ajdovščine in Tolmina. Junak dneva je bil Ivi Logar, član »Rudarja« iz Idrije, ki je slavil dvojno zmago — v slalomu in v veleslalomu. Med mladinci pa je bil najuspešnejši njegov klubski tovariš Peter Logar, ki je tudi zmagal v teh dveh disciplinah. Podobni zmagi je pri maloštevilnih mladinkah dosegla tudi Marija Blažko iz Črnega vrha. Zelo slabo so bile zastopane članice. Na sploh je bila udeležba slaba, razen v alpskih disciplinah — slalomu in veleslalomu.
O rezultatih pa preberite na strani 9.
kotirajte volitve!« in se odločilo za program strank Narodne fronte: socializem, socialistična demokracija in narodna neodvisnost v okviru mednarodnega proletarskega inter-nacionalizma. Svojo visoko» zavest so Poljaki med drugim pokazali tudi s tem, ker se večina volivcev ni poslužila zaprtih kabin, temveč je javno volila.
Zaupanje v Gomulko in v njegov program dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je dobil generalni tajnik Združene poljske delavske partije v svojem volilnem okrožju 99,5 fo glasov. To pomeni.
da se Poljaki strinjajo tudi z njegovo politiko na področju prijateljstva in sodelovanja s Sovjetsko zvezo in da so na Zahodu s tem v zvezi dobili odločen odgovor. Seveda je mišljeno tu prijateljstvo in sodelovanje, ki bo temeljilo na le-ninskih načelih enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Nedeljske volitve na Poljskem so odločno odobrile oktobrski sklep poljskih komunistov, da odvržejo stalinski balast, ki je kalil odnose med ljudstvom in partijo ter zaviral svobodni razmah socialističnih sil.
Vladislav Gomulka
Da bi se povečala blagovna proizvodnja v kmetijstvu in da bi kmetje čimbolj in pravilno uporabljali sodobna agrotehnična sredstva ter ukrepe, bo Zadružna hranilnica in posojilnica v Kopru kreditirala individualnim kmetom nabavo gnojil, semen, zaščitnih sredstev, strojne usluge itd. Tisti, ki želijo koristili to kreditiranje, bodo sklenili
pogodbo s kmetijsko zadrugo pod pogojem, da bodo od nje dobili gnojila, semena in drugo na kredit, ki ga bodo vrnili s pridelki. Za podpis te pogodbe ne bo tjreba imeti poroka. V kratkem bo Zadružna hranilnica in posojilnica izdelala podroben pravilnik o načinu tega kreditiranja.
Unravni odbor Zadružne hranil-
¡lif
mm

M
m:¥m :
IPfl * 11;Ji-ii,..- ~
.---v -amSSi»s*
l^pp.^;.; '--i v . X
" <4 •	'
W "
iiiiiiviSSS lili
ii
Čiščenje Sueškega prekopa: dviganje iz vode neke potopljene iadje v bližini porušenega Ferdanskcga mostu. Čiščenje kanala dokaj uspešno napreduje in bodo prve ladje manjše tonaže kmalu lahko zaplule skozi prekop,
Na bruseljski konferenci, kjer so se zbrali predstavniki šestih zahodnoevropskih držav, Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije. Nizozemske in Luksemburga z namenom, da sklenejo sporazum o tako imenovanem zahodnoevropskem trgu, so so pojavile nepričakovane težave. Po tem sporazumu naj bi postopoma ukinili zaščitne carine in druge ovire v trgovini med ome-
njenimi državami. Toda Francija bi rada vključila v sporazum tudi svoje kolonije. Ta njen predlog pa ni naletel na razumevanje pri Ostalih in prišlo je do zastoja pri pogajanjih.
Na težave pri reševanju tega vprašanja je francoska vlada naletela tudi doma, kjer ima znatna trenja z neodvisnimi in kmeti na desnici
iO)
WK0PSKA
Iffft /NT£qkAcPA
Britanec: »Stric Sam me je napotil sem, da se napojim. Moja ievinjajc že čisto izcuzana!«
niče in posojilnice v Kopru je na svoji zadnji seji analiziral gospodarjenje zadrug z lastnimi skladi, ki predstavljajo največjo gospodarsko moč v razvijanju zadružništva. Dejstvo, da so zadruge in zadružna podjetja koristila po predvidenem programu, ki so ga sestavile v začetku leta, lastne sklade v višini 297 milijonov in da jih imuvjo sedaj približno za 409 milijonov dinarjev, kaže na dobro gospodarjenje. Zadružna hranilnica in posojilnica, ki nima namena ustvarjati dobička, pač pa pomagati zadružnim gospodarstvom v njihovem razvoju, je lani ustvarila le šest in pol milijona dinarjev dobička.
Člani upravnega odbora so na tej seji sklenili, da bo redni letni občni zbor Zadružne hranilnice in posojilnice v Kopru 12, februarja.
Čestitka Udi^kl
Generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito je poslal CK Združene delavske partije Poljske naslednjo brzojavko:
»Centralnemu komiteju Združene delavske partije Poljske 111 tovarišu Gomulki.
CK Zveze komunistov Jugoslavije Vam pošilja prisrčne čestitke ob tako prepričljivi zmagi Nacionalne fronte in močnemu uveljavljanju LR Poljske na zadnjih volitvah.
Enotnost ljudstva, enotnost Nacionalne fronte, enotnost Združene delavske partije Poljske so zanesljivo poroštvo za nadaljnji še močnejši razvoj socializma v LR Poljski.
Zveza komunistov Jugoslavije pošilja Vam, poljskemu narodu in članom ZDPP bratske pozdrave in najtoplejše želje za nadaljnji uspeh.
Za CK ZKJ Josip Broz-Tito.«
Član Izvršnega komiteja ZKS dr. Jože Potrč se je v torek, 22. t. 111., odzval vabilu občinskega vodstva LMS v Izoli ter tamkaj v nabito polni dvorani imel predavanje o erotičnih problemih doraščajoče generacije. Za marksistično gledanje na to zanimivo in zapleteno vprašanje ,ie odličnega predavatelja navzoča mladina toplo nagradila z aplavzom. — Istega dne zvečer je imel dr. Ptrfre v veliki gledališki dvorani v Kopru predavanje o razvoju socialističnih si', v svetu. V imenu šl -v ,h udeležencev predavanja, ki so bili z njim izredno zadovoljni, so prireditelji, predstavniki Ljudske univerze v Kopru, dr. Potrča naprosili še za nadaljnja predavanja v Kopru, kar je predavatelj tudi obljubil.
NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
Pred sprejetjem republiškega družbenega načrta in proračuna za leto 1957
Družbeni načrt za leto 1956 v glavnem izpolnjen
Po sprejemu zveznega družbenega načrta in proračuna za letos pripravljajo osnutke družbenih načrtov in proračunov republike in nato nižje samoupravne enote, to je okraji in občine. Te dni je bilo objavljeno, da je Izvršni svet naše republike sprejel osnutka obeh navedenih zakonov, ki ju je nato predložil v razpravo skupščinskim odborom, nato pa jih bo predložil Ljudski skupščini. Napovedano je, da bo sklicana Ljudska skupščina na zasedanje še ta mesec 111 je zato zagotovo, da bosta republiški družbeni načrt in proračun za I. 1957 sprejeta še ta mesec.
Nadaljnji razvoj našega gospodarstva gradimo na splošnih načelih, Iti jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina in seveda tudi na uspehih prejšnjih let, zlasti lanskega. Dokončni rezultati o izpolnitvi republiškega družbenega načrta za lansko leto nam sicer še niso znani, lahko pa iz razpoložljivih podatkov ugotovimo, da smo v lanskem letu i7po'nil< temeljne	Id smo si
jih postavili. Tako smo še pred koncem leta dosegli v skoraj vseh osnovnih industrijskih panogah predvideni dvig proizvodnje, v celoti pa dosegli 103/o povišanje v primerjavi z letom 1955. Ugodnejši gospodarski razvoj smo opazili zlasti v drugi polovici lanskega leta, medtem ko so bili v prvi polovici uspehi slabši. Vendar pa je to pojav, ki se iz leta v leto ponavlja, da v prvih, zlasti zimskih mesecih, ne dosegamo predvidenih uspehov, oziroma, da je razvoj često pod povprečjem. Vzroki za tak razvoj so navadno v pomanjkanju električne energije in v slabih vremenskih razmerah sploh. O tem pojavu je vedno več govora. Jasno je, da ne smemo dopustiti dolgo več takega stanja in da moramo odstraniti vsaj tiste ovire, ki jih lahko odstranimo. Pri tem mislimo zlasti na vprašanje energetskih virov, na gradnjo potrebnih elektrarn, posebno pa akumulacijskih bazenov, kjer bi hranili dovolj vode za zimske mesece, ko je navadno v naših rekah primanjkuje.
Sorazmerno nizka je bila lani realizacija, z drugimi besedami povedano, izkupiček za prodano blago, za usluge itd. Kot kaže, bo realizacija za 10 do 15"/o pod načrtom. V tem moramo ugotoviti odstopanje od plana, kar sicer ni vedno negativno. Delno gre to v prid ustvarjanja zalog, ki predstavljajo za naše gospodarstvo važno postavko ustalitve. Ugotoviti pa je potrebno, da se je realizacija ob koncu leta močno povečala glede na večjo lcupno moč prebivalstva (novoletne nagrade) in da bodo rezultati tega vidni šele kasneje, to je v letošnjem letu. Spričo slabih vremenskih razmer tudi nismo dosegli predvidenega porasta kmetijske proizvodnje, pač pa smo dosegli dobre rezultate v prometu, gradbeništvu, obrti ter v zunanji trgovini. Drugače je bilo v notranji trgovini, kjer ne moremo govoriti o povečanju blagovnega prometa, čeprav jc ta porastel po vrednosti v primerjavi z lanskim letom. Hkrati so namreč porastle tudi cene in to celo nekaj več kot znaša porast realnega blagovnega prometa. Dvig cen pa je znatno manjši od dviga v 1. 1955, kar kaže na uspeh ukrepov za stabilnejši razvoj tudi v tej smeri. Letošnji ukrepi so naperjeni ravno proti temu, da bi se cene še nadalje dvigale, kar ne bo tako lahko, saj vplivi mednarodnega položaja
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
£j7
1 / n/
Pred normalizacijo odnosov med Kitajsko in Japonsko
Predsednik kitajske vlade Ču En Laj je v razgovoru z japonskim poslanikom Niurom na nekem banketi^ v Kaibulu izjavil, da japonski in kitajski prijatelji občutijo veliko veselje, kadar se srečajo, zaradi velikih sprememb, Id so nastale v obeh deželah. Ko je veleposlanik Niuru pripomnil, da sta Kitajska in Japonska dejansko že navezali stike, je Ču En Laj odvrnil. da je treba zdaj urediti še normalne diplomatske odnose.
63 odstotkov ameriškega
proračuna za atomsko oboroževanje
Predsednik ZDA Eisenhower je predložil te dni ameriškemu kongresu proračunski osnutek za prihodnje finančno -leto, ki se bo začelo 1. julija. Osnutek predvideva, da bodo znašali izdatki za vojsko in oboroževanje 63 odstotkov vseh siedstev. Ta številka je druga največja po osvoboditvi in so jo presegli le izdatki med spopadom na Koreji. V obrazložitvi je predsednik Eisenhower povedal, da gre povišanje izdatkov na račun preusmeritve ameriške klasične oborožitve v moderno. Razen navadnih atomskih bomb. ki postajajo počasi že nekoliko »zastarele«, bodo povečali proizvodnjo vodikovih in kobaltnih bomb z dirigiranimi raketami in drugimi izstrelki. Zgradili bodo tudi letala in podmor-
NEW YORK: Posebni politični odbor OZN je sprejel resolucijo, v kateri poziva vlado Južnoafriške unije, naj opusti politiko rasne nestrpnosti in naj znova pošlje svoje predstavnike na zasedanje Generalne skupščine.
NEW DELHI: Premier Nehru je v bližini Bombaya izročil v obratovanje prvi atomski reaktor v Indiji. Tej svečanosti so prisostvovali številni visoki indijski politični in znanstveni delavci ter znanstveniki drugih držav.
KAIRO: Britanski, francoski in izraelski napad na egiptovsko ozemlje je stal Egipt -515 milijonov funtov šterlingov. Pričakujejo, da bo Egipt zahteval povračilo za vso škodo, ki jo je utrpel med napadom.
LONDON: Zaradi pomanjkanja petroleja so začeli v številnih tovarnah, zlasti V" avtomobilski, industriji, uvajati skrajšani delovni čas ali pa — odpuščali delavce. Pred dnevi so ugotovili, da 130 tisoč delavcev dela samo po 3 dni v tednu. Doslej so že odpustili nad 11.000 delavcev. V Fordovih tovarnah, ki delajo samo po 3 dni v tednu, bodo odpustili tretjino delavcev.
ANKARA: Predsedniki vlad in zunanji ministri držav bagdad-skega pakta, Perzije, Iraka in Pakistana, bodo v Ankari skupaj s turškimi državniki na konferenci muslimanskih držav — članic tega pakta — obravnavali novo ameriško politiko na Bližnjem vzhodu, možnost pristopa ZDA k bagdadskemu paktu in ciprsko ter ltašmirsko vprašanje.
BUDIMPEŠTA: Madžarsko notranje ministrstvo je začasno prepovedalo delovanje Zveze madžarskih pisateljev in Zveze madžarskih novinarjev. Ta ukrep so sprejeli na podlagi zakonske uredbe Frezidija LR Madžarske o nadzorstvu nad delovanjem združenj z obrazložitvijo, da delo teh dveh Zvez ni v skladu z interesi LR Madžarske,
PEKING: V Pekingu so odprli razstavo fotografij o razvoju Jugoslavije v zadnjih 10 letih. To razstavo bodo pozneje prenesli v Šanghaj in druga kitajska mesta.
PARIZ: Na neki italijanski ladji sla se sestala maroški sultan Ben •Tusef in francoski državni sekretar Maurice Faure ter sklenila obnoviti diplomatske zveze in pogajanja o umiku francoske vojske "iz Maroka. Govorila sta tudi o francoski gospodarski pomoči Maroku.
niče na atomski pogon in posebne ladje za spuščanje dirigiranih raket.
Vsekakor je ameriški oboroževalni načrt za človeštvo vse prej kot vzpodbuden, čeprav ga skuša ameriška propaganda prikazati kot nujnega zaradi vedno večje »nevar-. nosti napada z Vzhoda«. Če bi ta teorija držala, potem bi "bili letošnji ameriški izdatki za oborožitev še nekako upravičeni. Toda zadnji dogodki, zlasti pa Eisenhowerjeva" doktrina za Srednji vziiod, vse bolj kažejo, da si ZDA prizadevajo razširiti svoj vpliv na nova področja in - zato je potrebna seveda močnejša oborbžitev. Razumljivo je seveda, da bo tudi Sovjetska zveza primerno odgovorila na ta osnutek ameriškega proračuna. Toda tako tekmovanje v oboroževanju seveda ne bo moglo pomiriti človeštva, ki si odločno želi prepoved izdelovanja atomskega orožja. Zato se danes še s toliko večjo napetostjo pričakujejo rezultati razorožitvenih razgovorov v okviru OZN. Prav ta organizacija lahko napravi v tej smeri največ, zlasti.še, ker je tribuna narodov najlepša priložnost za urejevanje mednarodnih sporov, iz katerih nastajajo hladne vojne in oborožitvena tekmovanja.
Arabski štirje in Eisenhowerjev načrt
Najvišji predstavniki štirih arabskih držav — Egipta, Saudske Arabije, Jordana in Sirije — so na svojem posvetovanju v Kairu izrazili rezerviranost do Eisenho-werjevega načrta glede Bližnjega vzhoda. S tem v zvezi je v nedeljo kralj Saud odpotoval v ZDA, kjer bo skušal doseči večje in boljše razumevanje za arabske probleme z željo, da bi ZDA našle pri-kladnejšo politiko za ohranitev miru na tem področju. Na posvetovanju v Kairu so voditelji arabskih držav razpravljali tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in o stališču Izraela glede umika čet z egiptovskega ozemlja.
Končana je preiskava proti italijanskm vohunom
Na Reki so zaključili preiskavo proti skupini vohunov, ki so delali za italijansko obveščevalno službo. Pred Okrožnim sodiščem na Reki se bodo morali zagovarjali italijanski državljanki Elizabeta Milutin in Eleonora Muzzi ter jugoslovanski državljani Mario Pro-sen, Nada Tomčič, Anato Šuperina in Mario Pernovič. Preiskava je trajala od začetka novembra, ko so organi uprave državne varnosti aretirali osumljence. Glavna obravnava bo verjetno že februarja.
Izhodišče razprave o razorožitvi na zasedanju političnega odbora Generalne skupščine OZN sta predloga ameriške in sovjetske delegacije. Ameriški predlog vsebuje 5 točk. Med temi je na prvem mestu zatiranje težnje po atomskem oboroževanju in vzpostavitev učinkovitega mednarodnega nadzorstva, ZDA se prav tako zavzemajo za letalsko inšpekcijo in nadzor nad poskusi z dirigiranimi izstrelki. Obenem naj bi se zmanjšale oboro-
žene sile, tako da bi imele ZDA in SZ pod orožjem največ 1,250,000 vojakov vsaka, Francija in Anglija pa po 350.000.
Sovjetski delegat je izjavil, da predlog ZDA zasluži pozornost in da ga bo sovjetska vlada proučila. Sam pa je razen omejitve atomskega oboroževanja in mednarodnega nadzora nad oborožitvijo na sploh predlagal, naj bi velesile postopoma v dveh prihodnjih letih ukinile svoja vojaška oporišča v
tujih deželah. Seveda so med obema predlogoma večje razlike, vendar pa je tudi več stičnih točk, ki dajejo upanje, da bodo na konferenci doseženi vsaj delni uspehi.
Katalonska prestolnica Barcelona se je te dni uprla falangističnemu režimu. Čeprav ni šlo za upor v večjem obsegu, so bili vendar dogodki v Barceloni nov dokaz nezadovoljstva španskega ljudstva do Frankovega režima. Prebivalci Barcelone so bojkotirali tramvaj, živilski trg, hkrati pa je prišlo do protirežimskih demonstracij na barcelonski univerzi, kjer so študenti uničili sliko ustanovitelja Falange, Joseja Antonia de Rivere.
Da niso bili ti dogodki le neznaten izpad posameznih skupin,4 je dokazal tudi komentar fašističnega glasila »Solidaridad Nacional«, kjer
Člani Prešernove družbe, obnovite članarino za leto 1957!
je rečeno, da bo »potrpežljivost stranke kmalu izčrpana« in da ne bodo trpeli več tega, da bi »temne sile sabotirale izboljšanja, ki jih je režim naklonil delavskemu razredu«. Z »izboljšanjem« misli vlada svoj ekonomski načrt, s katerim je zvišala za 27 odstotkov delavske plače,' ker pa so se hkrati dvignile tudi cene, je pomenilo to izboljšanje le pesek v oči.
Nekaj ur po odhodu maroškega, sultana Ben Jusufa v Italijo je v Tafilatelu izbruhnil upor, naperjen proti sedanji maroški vladi Upor je začel bivši guverner te pokrajine Ali Bihi, sodelavec ber-berskega paše E1 Gualija, ki si je svoj čas največ prizadeval, da je bil Ben Jusuf pregnan iz Maroka. Po zadnjih poročilih se je vladi posrečilo, da je upor zadušila ter spet vzpostavila normalno stanje. Uporniki so položili orožje in se predali, medtem ko je Ali Bihi izginil. Politični opazovalci sodijo, da je prišla pobuda za upor od zunaj.
Glavna skupščina OZN je pred dnevi razpravljala o vprašanju umika zadnjih izraelskih čet z egipt-skega ozemlja. Zadevno resolucijo, ki jo je predložila skupina azi.jsko-afriških držav, je skupščina osvojila z ogromno večino glasov. Za resolucijo je glasovalo 74 od 3.0
Minuli tedc:< je prispela v Beograd na prijateljski obisk delegacija kitajskih parlamentarcev. Naša slika prikazuje podpredsednika stalnega odbora Vseliitajskega kongresa ljudskih predstavnikov Pen Tscna v spremstvu podpredsednice Zvezne ljudske skupščine Lidije Šentjurčeve ob sprejemu na zemunskem letališču.
ZUNAN.JEPQLÍ
T I C N S KOMENT
R J
G O P R E S A
V nedeljo so bile na Poljskem redne parlamentarne volitve in novoizvoljeni Sejem ho takoj prevzel dolžnosti najvišjega poljskega predstavniškega in zakonodajnega organa.
Volitve so bile točno tri mesece po VIII. zasedanju CIC ZDPP in to je bila doba najintenzivnejše in dokaj raznolike politične, organizacijske in tudi druge družbene dejavnosti. V sorazmerno kratkem in dogodkov polnem obdobju treh mesecev je poljska Združena delavska partija napravila vrsto korakov in izdala ukrepe, ki bodo prišli do polne veljave šele neko določeno dobo, so pa podlaga za nadaljnjo utrditev poljskega notranjepolitičnega življenja. Kar je bilo doslej storjenega — tako večkrat, poudarjajo poljski voditelji — je šele začetek. Se mnogo, bolj ali manj dozorelih, bolj ali manj žgočih problemov še ni prišlo na dnevni red praktičnega obravnavanja, a nekateri so v izčrpnem političnem in teoretičnem razpravljanju.
Značilnost intenzivne dejavnosti "novega poljskega vodstva, izvoljenega na VIII. zasedanju plenuma ZDPP, se kaže predvsem v razgovorih v Moskvi in v poljsko-sovjetskl deklaraciji; v spremembah v vodstvu poljske armade; v delu državnega 111
partijskega aparata; v pomoči delovnim kolektivom pri ustanavljanju delavskih svetov; v ustvarjanju novih odnosov — in to na osnovi izgradnje socializma z zadržanjem vodilne politične vloge partije delavskega razreda — z Združeno kmečko in Demokratsko stranko; nadalje vskladitev in reševanje nekaterih vprašanj v zvezi /. odnosi države do cerkve; odstranjevanje zapletenosti centralističnega sistema upravljanja z ulcrepi v smeri decentralizacije itd. Za nekatere doslej opravljene naloge ni potrebno še dalje čakati na njihovo dokončno oceno, ker je njihova bogata vsebina že danes očividna. Očitno se kaže odločnost ZDPP, da nadaljuje pot. najdoslednejšega razvijanja socialistične demokracije. Prestiž, ki si ga je pridobilo novo poljsko vodstvo na VIII. plenuniu, je neločljiv od podpore delavskega razreda, vsega poljskega ljudstva njegovi Partiji in njeni novi politični smeri. Vse to je tisti moralni in politični kapital, s katerim je poljska Združena delavska partija v koaliciji z drugima strankama in z naprednimi silami zmagala na nedeljskih volitvah.
Na Poljskem so še razni elementi, ki se z različnih stališč in z različnimi nameni ter sredstvi borijo proti
tistemu, kar se imenuje: »linija VIII. plenuma«. V tej borbi pa vsi ti cesto najdejo skupni jezik v težnji, da bi škodovali enotnosti narodnih sil Poljske, to je tisti enotnosti, ki je trdni temelj nadaljnjega socialističnega razvoja in o ltateri je govoril predvolilni proglas vseh treli koalicijskih partij. Odpora zaradi metod in posledic stalinizma ni .bilo vedno mogoče zadržati na meji, ki loči zrno od plevela in razen tega tisti, ki jim stvar socializma ni pri srcu, poskušajo onemogočiti ljudi, katerim je VIII, plenum izrekel zaupanje. Spričo takih okoliščin so bile nedeljske parlamentarne volitve pomemben dogodek. In tega so se zavedali ne samo poljski voditelji, temveč tudi šte- j vilni prijatelji socialistične Poljske izven njenih meja.
Oktobrski dogodki na Poljskem so očitno pokazali moč, politično zrelost in odločnost poljskega delavskega razreda. Zato tudi ni razlogov za dvom, da ne bi tudi v prihodnje poljski delavski razred skupno z vsemi naprednimi državljani tesno sodeloval in dal trdno oporo poljski Združeni delavski partiji ter njenemu vodstvu in to v interesu socializma in v interesu današnje in jutrišnje Poljske.
delegatov, kar pomeni največje število glasov, ki jih je doslej dobila katerakoli resolucija v glavni skupščini.
Čeprav je svet skoraj soglasno obsodil zavlačevanje umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja, je izraelska vlada še naprej ostala pri stari koncepciji. Izraelci namreč postavljajo vedno nove pogoje ter zahtevajo vedno nova jamstva proti »napadu«. Čeprav so nekatera vprašanja ureditve spora med Izraelom in arabskimi sosedi še sporna, je vendar skrajno predrzno, da napadalec zahteva za umik svojih čet nove in nove koncesije. Res je, da je ves svet zainteresiran za utrditev miru na Srednjem vzhodu, vendar bi Združeni narodi izgubili ves ugled, če bi pristali na pogajanja, preden bi zadnji izraelski vojak .zapustil egiptovsko ozemlje. Vprašanje mirnega sožitja med Izraelci in Arabci je sedaj v -rokah Izraela, kajti le-ta se mora zavedati, da se spori ne rešujejo z vojnami in da je spoštovanje sklepov OZN prvi pogoj, da se -bo OZN tudi nadalje vneto prizadevala za pravično ureditev vseh spornih vprašanj na Srednjem vzhodu.
Načrt In proračun 1957
(Nadaljevanje s 1. strani) po sueški krizi ne bodo ostali brez odmeva tudi pri nas, vsaj glede predmetov iz uvoza in proizvodnje blaga, ki je vezana na uvoz surovin.
V primerjavi z razvojem v večini evropskih držav je tak razvoj pri nas pozitiven. Gibanje cen je bilo namreč lani drugod veliko slabše in so se cene v nekaterih državah zelo zvišale. Več držav se tudi bori s težkimi inflacijskimi pojavi. Glede razvoja proizvodnje pa je značilno, da je bil lani povsod slabši in da je bil celo v Nemčiji, kot evropski državi z najbolj razvito industrijsko proizvodnjo, lani dvig proizvodnje počasnejši.
LETOS ZOPET NAPREDEK PROIZVODNJE
Predlog letošnjega družbenega načrta predvideva nadaljnji porast družbene proizvodnje in dvig narodnega dohodka. Proizvodnja naj bi po-rastla za 7°/», s tem v zvezi pa tudi delovna storilnost za 5'/o. Slednje temelji na delnem uspehu' lani, ko se je v Sloveniji dvignila proizvodnost po še nepotrjenih podatkih za nad 3°/o.
Predvidevanj za porast v posameznih gospodarskih panogah ne bi navajali. Omenili bi le, da predvideva letošnji družbeni. načrt nadaljevanje politiko ustalitve v gospodarstvu in dviga življenjske ravni. Slednjemu so podrejeni vsi drugi sukr epi, taleč kot je to bilo v zveznem družbenem planu.	—dt—
Ureja uredniški .odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Frane Zdešar.
pred zimskim čiščenjem in škropljenjem

pred zimskim čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja
Rastlinski škodljivci in rastlinske bolezni prinašajo kmetijski proizvodnji najobčutnejšo škodo. Cesto tako veliko, da ostane le malo nepoškodovanega pridelka, pa še ta, četudi je vsklad-iščen, ni varen pred insekt.i in boleznimi v raznih fazah svojega razvoja.
Dandanes je služba zaščite oziroma varstva rastlin že ena izmed glavnih nalog modernega gospodarstva, kljub temu pa ji še vedno ne posvečamo dovolj pozornosti, posebno ne zatiranju škodljivih insektov, ki zaradi neznatne veli-
kosti ne vzbujajo posebne pozornosti.
Rastlinske bolezni in škodljivci uničujejo letno ca. 30°/o svetovnega bruto pridelka sadja. V našem okraju je ca. 800 milijonov dinarjev škode, v vsej državi pa nekaj desetin milijard (v letu 1955, ki je bilo izredno ugodno za razvoj bolezni na žitih in trti, je bilo ca, 45 milijard dinarjev škode).
Najvažnejša akcija kmetijstva v zimskem obdobju je zato čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Uspehi, doseženi pri nas v letu 195G glede zaščitne službe rastlin, nas spodbujajo k nadaljnjemu delu na tem poprišču.
Za popoln uspeh škropljenja je potrebno posvetiti
vso skrb Čiščenju sadnega drevja
kar je tudi z zakonom določeno. Najprej moramo odstraniti suho sadno drevje, nato suhe, polsuhe, močno rakave in tiste veje, ki se med seboj drgnejo. Ce smo pri obrezovanju ranili drevo, moramo rane namazati s cepilnim voskom, drevesnim karbolinejem. katranom, da se v njih ne naselijo bolezni in škodljivci. Odstraniti moramo tudi gnile in suhe plodove. Znano je namreč, da kakovostno dober pridelek dajo le drevesa, ki imajo zračne in svetle sadne krone. • Odstranjenih delov in plodov ne smemo puščati v sadovnjakih, kar se je lani marsikje dogajalo, temveč jih moramo takoj sežgati, da se ne bi okužba širila naprej. Najbolje je pod drevje razgrniti plahte in obrati nanje vse odpadke, da ne bi ležali okrog očiščenega drevja. Treba je tudi razredčiti pregoste sadovnjake ter odstranjevati vodene poganjke.
Ponekod, kot n. pr. na področju
ObLO Postojna, so škropili neočiščeno in neobrezano sadno drevje. Takšno delo je samo delno opravljeno in temu primeren je tudi rezultat.
Lani je bilo v našem okraju posekanih in uničenih okrog 20.400 suhih sadnih dreves, očiščenih pa 425 836 sadnih dreves,
škropljenje
sadnega drevja
Zimsko škropljenje sadnega drevja traja od novembra, ko listje odpade, do marca ali aprila, ko začne drevje brstet.i, V tem času je treba izkoristiti vsak lep dan za to važno opravilo, s katerim najbolj zanesljivo uničujemo škodljivce ali njih zarod, ki prezimuje na drevju. Naši kmetovalci so se že prepričali, da s škropljenjem ne zatiramo samo ameriškega kaparja, ampak še vrsto drugih škodljivcev, kot so: češpljev in hruškov ka-par — uničevalna moč prvega je pri nas v kulminiaciji — zavijalci, različne listne uši, cvetožerji, prši-ce, molji, tripsi, bolnice, mah, li-šaji itd. in delno tudi bolezni. Dckaz za to so lanski uspehi v občinah Ilirska Bistrica in Pivka, kjer so poškropili okrog 70% sadnih dreves, ki so nato obilno obrodila.
Najboljše uspehe pri škropljenju sadnega drevja je imela KZ Prem. Z velikim zanimanjem in voljo so se oprijeli dela tudi v slabem vremenu in mrazu, ko so delali v zavetnih legah. Pri škropljenju so sodelovali vsi, zato tudi uspeh ni izostal. Sedaj pa hočejo zatreti glji-v.ične bolezni (skrlub, monilijo, kodravost in podobno) in v ta namen gojijo sadno drevje ter nameravajo letos razen zimskega opraviti še dve poletni škropljenji. Bilo bi prav, da bi Premčani organizirali škropljenje tako, da bi ekipe pravočasno prišle do Prelož, Celija in Janeževega brda, ker bi tamkajšnji kmetje tudi radi imeli zdravo sadje. Posebno bi se namreč radi rešili češpljevega kaparja, ki jim preti uničiti nasade.
Nasprotno pa na ozemlju ObLO Divača, v sadonosni Vremski dolini, ni bilo letos škropljenje niti najmanj zadovoljivo. V času škropljenja so imeli le eno škropilnico, ker je bila druga v popravilu. In še veliko napako so naredili s tem, da so škropili sadno drevje samo članom zadruge. Tako je bilo od 54.200 dreves, kolikor jih je v občini, poškropljenih samo okrog 6000. Ti sadjarji bi pač morali upoštevati dejstvo, da rastlinske bolezni in škodljivci ne poznajo ne državnih ne republiških meja, pa tudi ne meja zadružnikov in neza-družnikov. Zato so imeli bore malo uspeha. Z dobrimi ukrepi proti škodljivcem in boleznim bi lahko dvignili v dobri letini donos na 30 do 50%. Da pa se ne bi v prihodnje ponavljale podobne napake, naj vsi kmetovalci upoštevajo naslednje:
1.	škropljenje mora biti temeljito izvršeno,
2.	biti mora pravilno in po strokovno najpopolnejših metodah,
3.	pravočasno,
4.	po vsem področju, ne glede na članstvo v zadrugi.
Škropljenje sadnega drevja v obalnem pasu je prav tako doseglo svoj namen. Lep uspeh je imela KZ Koper, ki je od 7000 sadnih dreves poškropila okrog 5000.
(Nadaljevanje na 4. strani)
MI TJ/S Š VAB s
p #r C > m m -
:, > ' x '-/¿r; imtm.
Divja Rugovska soteska pod Ča-korjem ni znana le zaradi divjih lepot, marveč tudi zaradi tega, ker so tn snemali film »Ešalon dr. M.«. Cesta se tu in tam stisne prav pod previsne stene soteske . . .
Vožnja skozi Rugovsko sotesko je sprožila razpravo o jugoslovanskem filmu. Tu, prav v tej divji soteski, so snemali film »Ešalon dr. M.-. Te razprave res ne bi opisoval, prej in mnogo raje sotesko, če bi našel besede za to. Nič čudnega, še so divje lepote zapeljale režiserja v »divji« film. Kako izgleda soteska, najlepše pove objavljena slika. Velikokrat se previsne stene spuste nad cesto, ki se strmo spušča proti Peči. Po tej sotc-ski smo prišli v oblast Kosovo in Mclohija.
srečanje s čarovnico
Morda ni nikjer drugje, kot prav v tej pokrajini očitna borba nove miselnosti proti zaostalosti, ki jo je sem zasejalo stoletno suženjstvo
pod Turki. Na Kosovem polju smo pozno popoldne stali na velikem stolpu — spomeniku junakom, ki so leta 1389 zaman skušali ustaviti prodiranje Turkov v Srbijo in Evropo. Medtem ko je vodič opisoval, kako je potekala ta velika bitka, sem premišljal o naši poti.
Za Pečjo smo zavili proti Deča-nom. To je zadužbina Štefana, kralja Srbije po letu 1321. Dečanski samostan je bil zgrajen med letom 1327 in 1335. Medlem ko smo občudovali bogate srednjeveške freske. so prišle v zadužbino tri mlade ženske. Spremljala jih je stara brezzoba žena, vražarica, kot smo zvedeli pozneje. Mlade ženske so bile bolne, eno izmed njih je pretresla huda mrzlica. Več kot očitno je bilo, da ji je potrebna pomoč zdravnika iz Peči.
Vražarica položi na marmornato krsto, v kateri počiva srbski kralj, šop las in še klobčič rdečih volnenih niti. Nekaj žebra, se klanja in nato se betežna spusti na kolena ter zleze pod krsto. Enkrat, dvakrat in trikrat opravi to pot. Pri tem se križa in stoka. Za njo se spuste na kolena tudi bolne ženske. Kako le zdrže ta napor? Menda jih drži pokoncu le še upanje, da bodo čarovnije pomagale.
Neverjetni so napori vaških učiteljev in vseh naprednih domačinov, da bi zlomili te stare in ni-čeve običaje. Toda korenine so globoke. In posledice so hude še danes, ko jo tega vendarle že precej manj. Mučen vtis doživetja z vražarico me je spremljal na nočni poti proti Prištini. Nekje na pol pota so avtobus ustavili. Sredi vasice je slala gruča razburjenih ljudi. V avtobus so spravili ranjenega mladeniča. Poslušali smo njegovo zgodbo. Kratka je bila, toda polna dokazov, kako težko je lomiti stare običaje te dežele Tudi mladenič se jim je uprl:
sS: ?;!


a m
■tmr: v
wmmm -liilf-
C
Še »obril« bo značilno šiptarsko pokrivalo in ga nudil naprodaj. Tujci kupujejo ta pokrivala v spomin na deželo, polno zanimivosti in pestrosti
Jugoslovanske ladjedelnice so po osvoboditvi ZGRADILE 35 TOVORNIH IN 14 POTNIŠKIH LADIJ. Sedaj imamo 298 tovornih in potniških ladij z nad 302,000 bruto registrskimi tonami. Pomorska podjetja za obalno, potniško in prekooceansko plovbo so lani prepeljala 3,5 milijona ton tovora in nad 4 milijone potnikov. Razvoj našega ladjedelništva in pristanišč pa je prikazan na razstavi »10 let pomorskega gospodarstva Jugoslavije«, ki so jo v nedeljo odprli na Reki.
_ INVESTICIJSKA POSOJILA JE ODOBRILA Jugoslovanska investicijska banka Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, tekstilnima tovarnama v Lcskov-cu in Jugoslovanski linijski plovbi. Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva bo s posojilom 1.123 milijonov dinarjev zgradila daljnovod Most ar—Split, ki bo dolg 119 km. Z njim bodo združili srednjebosensko elektrogospodarsko področje z dalmatinskim in bo v glavnem služ,il za oskrbovanje splitskega industrij-i slcega področja z elektriko. Tekstilni tovarni «Leleks" in »Zele
Veljkovič« v Leskovcu pa bosta s 170 milijonskim posojilom krili investicijske stroške za uvoženo investicijsko opremo.
V decembru je bil DOSLEJ NAJVEČJI IZKOP PREMOGA V SLOVENIJI. Tako so rjavega premoga nakopali 229.000 ton in 150,000 ton lignita. Skupna proizvodnja slovenskih premogovnikov je bila za 75.000 ton višja kot v decembru leta 1955. Ta uspeh je v glavnem pripisati novemu načinu nagrajevanja rudarjev in uvajanju premijskega sistema. Samo velenjski rudnik je v decembru presegel prvotno planirano proizvodnjo za 38.000 ton lignita, trboveljski pa za 17.600 ton.
335.000 TON UMETNEGA GNOJILA JE PRIPRAVLJENEGA ZA SPOMLADANSKO SETEV, Razen tega* je na razpolago tudi okrog 8.000 ton semena hibridne koruze.
Pred tremi meseci se je poročil z mlado deklico. Neveste tu in tam še vedno na skrivaj kupujejo. Mladenič je očeta zavrnil, češ, ne bom ti plačal svoje bodoče žene, če pa želiš, lahko dobro živiš pri meni. Človeka ne bom kupoval, je dejal. Upiral se je starim običajem in prav ta večer sla ga na polju pričakala ženina brata in oče. ki so ga napadli z motikami in ga hudo ranili.
Putnikov šofer je pritisnil na plin in avtobus z ranjencem je hitreje zdrknil proti Prištini. Nekaj kilometrov pred mestom jepri-
1— ;:.:■	i'V .■, i.S-.i. 'I," i "7-V ..■■ ,: S;........
drvel nasproti rešilni avtomobil. Ranjenca so prenesli v avto.
Tudi to kupovanje žen je posledica stoletne turške okupacije. 2e po kosovski bitki so Turki odpeljali prav od tod skoraj vse ženske v Malo Azijo in v Carigrad. Ze od nekdaj je bilo delo v teh krajih razdeljeno tako, da je mož gozdaril in lovil, medtem ko je žena delala na polju in doma. Ker je bilo v deželi manj žensk, s.) postale dragocena delovna sila, ki jo je bilo treba drago plačati. Še pred vojno so plačevali neveste tudi do 800.000 dinarjev. To je bilo že pravo bogastvo za tiste čase. Dandanes ni ekonomskih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba ženske kupovati, delovne sile enega ali drugega spola ne primanjkuje. Na poljih smo videli traktorje, gozdovi pa so, žal, izginili. Ostala pa je še težnja, da lastnik hčerke (oče) pri ženitvi zasluži, če se le da. Vsaj vola, če ne več, in da bi to dosegel, mu pride prav tudi motika.
kje je napredek?
Kdo bo premagal to zaostalost? Odgovor je na dlani. Edino napredek gospodarstva, nova industrija in tovarne lahko zlomijo to starodavno zaostalost, ki je posledica gospodarske zaostalosti. Dežela med Zvečanom in Prištino je bila nekoč bogata in to nekdanje bogastvo ji moramo vrniti. To je naša skupna naloga, kajti zaostalost ne. more izkoristili vsega bogastva, ki ga skriva zemlja Kosmeta. Izkoriščanje rud bo prineslo koristi tudi nam, ki živimo na drugem koncu države.
2e pred davnimi stoletji je cvetelo tu rudarstvo, V bližini Grača-nice, zadužbine kralja Milutina, očeta Štefana Dečanskega (Grača-nica je gotovo najlepši arhitektonski biser našega srednjega veka),
■ . ...... ■ ■■,..■..
^ N * 1 V iSN
H
«I . ..........fLlSSS
Pogled na del topilnice v Zvečanu. V ozadju je gora, na kateri je zve-čanski grad, letna rezidenca carja Dušena Silnega, V topilnicah na-tepe vsako leto okrog 70.000 ton svinca, mimo tega pa pridobe pri lepljenju še precej zlata in srebra
smo gledali v daljavi Novo Brdo. Težko je verjeti, toda tudi nekateri zgodovinarji zagotavljajo, da je tod živelo 40.000 ljudi. Novo Brdo je bilo potemtakem največje srednjeveško mesto srednje, če ne sploh vse Evrope. Tu je bil velik rudnik svinca in zlata. Takratnim gospodarjem je šlo predvsem za zlato, za katerega danes ne vedo, koliko ga je bilo. Zapisek iz časov Štefana Dečanskega pravi, da so mu takrat plačali lastniki rudnikov tudi do 200.000 zlatih dukatov davka. S tem denarjem je bila zgrajena tudi Priština, srednjeveško središče Srbije. Novo Brdo se je upiralo Turkom še 23 let po Kosovski bitki, leta 1412 pa so Turki rudarsko mesto zavzeli. Pobili so 30.000 ljudi, ostale pa odvedli v sužnost. Mesto so takrat poravnali z zemljo, da ni ostal kamen na kamnu. Toda naj bo dovolj zgodovine. Važno je le to, da Novo Brdo skriva še dovolj svinčene in ba-(Nadaljevanje na 9. -strani)
iftv^J
gStSSBKil !ltiü¡«WS ÍÍK»1SK«U SiPUIBraB MW-Wi-W-V

Ker jo KZ Izola bila popolnoma nezainleresirana za to akcijo, jo je organiziral občinski kmetijski referent. Upamo pa, da bo letos zadruga vendarle opravila to pospeševalno delo. ker je to pravzaprav ena izmed njenih dolžnosti. Lani so na področju te KZ poškropili od 11.000 sadnih dreves 8000. Kmetovalci predlagajo, da bi letos formirali zadružne ekipe, kot jih imajo v drugih krajih Slovenije. Treba jim bo tudi preskrbeti primernih priprav in tudi škropiva ter jih izvežbati za to delo.
Na področju KZ Sečovlje so sadjarji sami z nahrbtnimi škropilnicami poškropili le posamezna drevesa, medtem ko so strnjene nasade in nasade ob cestah poškropile zadružne ekipe z motorno škropilnico. O uspehu škropljenja so se kmalu prepričali, kajti na nepoškropljenem drevju je zimski peric uničil vse mlado listje in zametke plodov.
Tisti pa. ki pravijo, da je na Krasu zelo težko organizirati škropljenje, naj se zgledujejo po članih KZ v Ravnjah pri Stjaku v sežanski občini. Ob sodelovanju vseh posestnikov so člani opravili tri škropljenja z velikim uspehom.
V našem okraju so lani poškropili ca. 188.500 sadnih dreves. S sedaj razpoložljivim škropilnim parkom pa jih je možno poškropiti to zimo nad 400.000.
KAKO IN S CIM BOMO LETOS ŠKROPILI
Priprave: Kakor smo že omenili, je treba pred škropljenjem sadno drevje temeljito očistiti, izračunati potrebno količino zaščitnih sredstev, ki je odvisna od števila sadnih dreves, poskrbeti je treba, da bodo škropilnice pravočasno usposobljene, škropilne ekipe pa morajo imeti zaščitne obleke. Vse lastnike in kmetovalce, kakor tudi škropilne ekipe, je treba opozoriti, da so rumena sredstva za zimsko škropljenje strupena ljudem, živalim in zelenim rastlinam po parkih. Treba je tudi pravočasno poskrbeti za vse pripomočke in nabaviti rezervne dele, ki se hitro izrabijo.
Podroben načrt: Področja razdelimo na manjše okoliše, da jih lahko obvlada ena škropilna ekipa. Izdelati moramo točen načrt gibanja ekip ter s škropljenjem pričeti tam, kjer je okužba najmočnejša ali pa kjer lani nismo škropili. Priporočljivo je, da pred škropljenjem izdelamo kalkulacijo stroškov in način plačila škropilcem. V kalkulaciji naj se upoštevajo plače delavcev, vodij ekip, dajatve za socialno zavarovanje, ki se računajo kot za sezonska dela t. j.
12%, stroški za strokovno kontrolo, amortizacijo škropilnic itd.
Izkušnje so pokazale, da je najbolj priporočljivo plačevati delavce po količini uporabljenega škropiva, ne po drevesu, kot je bila ponekod navada, kajti s toni so škropile! bolj potrudijo za čim boljšo izvedbo škropljenja drevja. Važna je kontrola pri pripravi škropiva, pri škropljenju, čiščenju, ter mazanju škropilnic. Drevo je treba Škropiti od vrha navzdol, veje in debla bi naj bila pravzaprav oprana. V času, ko opravljamo to delo, je treba odstraniti vse domače živali iz sadovnjakov vsaj za 10 dni. Po končanem škropljenju moramo vse posode in škropilnice dobro umiti, ostanke škropiva in umazano vodo pa zasuti v posebni jami. Ce je v bližini tekoča voda, ne smemo vanjo vlivati preostankov škropiva in odpadne vode, ker so škropiva strupena tudi za ribe.
Zaščitna sredstva:
1.	Rumesan olje. V prvi vrsti ga omenjamo zato, ker so ga lani škropilne ekipe zelo pahvallle. Uporablja se v 2 do 3° o koncentraciji in deluje tudi pri nižjih temperaturah. Izdeluje ga tovarna Pinus v Račah pri Mariboru;
2.	Rumesan pasta. Uporabljamo jo v 1 do 2°o koncentraciji za ko-ščičaslo sadno drevje;
3.	Kreosan. V 2°o koncentraciji učinkuje tudi proti gljtvičnim boleznim. Vsa ta sredstva so zelo strupena za ljudi in živali. Doslej je bilo v Sloveniji že 10 smrtnih primerov zaradi malomarnosti pri njihovi uporabi. Zato naj zadruge poskrbe, da bodo vsi škropile! primerno oblečeni. Zaščititi si morajo tudi obraz, med škropljenjem ne smejo jesti, piti in kaditi. Posebno je treba paziti, da škropimo v smeri vetra, ne pa obratno.
Razen strupenih sredstev so tudi nestrupena, s katerimi lahko dosežemo enake uspehe. Taki sta:
1.	Parapin, uporabljiv v 4°o koncentraciji;
2.	Zvepleno-apnena brozga, ki jo uporabljamo v 15 do 20% koncentraciji. (30° Be).
Nekatere KZ imajo na zalogi Rumesan, to je zmleta Rumesan
pasta z enakimi svojstvi kol Rumesan olje. Razlika je le v tem, da ima več aktivnih substanc in se uporablja v 1 do 2°,i koncentraciji. Zadrugam kakor tudi kmetijskim referentom priporočamo, da bi poskusili z novim sredstvom Dinosan, ki prav tako vsebuje večjo količino aktivnih substanc, (DNOC) in je zato uporaba veliko cenejša. Pri škropljenju priporočamo uporabljati prvo leto Rumesan, Kreosan ali Dinosan. drugo leto Rumesan olje, tretje leto Parapin in četrto leto žvepleno-apneno brozgo. Nekatere KZ pa so že dosegle dobre rezultate pri triletni uporabi Rumesan olja.
Cene zimskim škropivom: Rumesan olje v posodi od 5 do 10 kg stane 65 din za kg, v posodi 20 kg je po G0 din in v posodi za 200 kg je po 55 din. Rumesan pasla, nova, v posodah po 5, 10 in 20 kg stane po 65 za kg, v enakih posodah pa stane Rumesan pasta, stara, po 60 din.
KONTROLA ŠKROPLJENJA
Za ugotovitev smrtnosti kapar-jev je potrebno vzeli vzorce iz sadovnjakov, kjer je bilo pred enim mesecem opravljeno škropljenje. Škropivo namreč deluje na kapar-ja šele po 30 dneh. Za vzorec je potrebno zbrati 10 vejic iz več sadovnjakov in iz različnih višin drevesne krone. Vsak vzorec je potrebno posebej zaviti in ga opremiti z naslednjimi podatki: datum škropljenja, vrsta in koncentracija škropilnega sredstva, tip škropilnice, povprečna uporaba škropiva za eno drevo, ime lastnika sadovnjaka, kraj sadovnjaka in občina ter imena članov škropilne ekipe. Enak vzorec desetih vejic je treba poslati iz neškropljenega sadovnjaka in vidno zaznamovati »Ne-škropljeno«. Tako bodo lahko kmetijski strokovnjaki ugotovili naravno smrtnost, ki nastopi zaradi mraza in naravnih zajedalcev.
Organizacijo letošnjega škropljenja sadnega drevja pa bodo v koprskem okraju prevzele kmetijske proizvajalno-poslovne zveze v sodelovanju z vsemi KZ.
inž. A. G.
ZGLEDNO DELO KRAJEVNIH ODBOROV V OBČINI DIVAČA
V d i vaški občini je sedemnajst krajevnih clborov prevzelo od občinskega ljudskega odbora v upravljanje 138 objektov — vodovodov, napad ali šč, vaških poti, pokopališč, vodnjakov, ljudskoprosvotnih
tem, izpol-
... te bi poenostavili način plačevanja davčnih obveznosti da bi zmanjšali število položnic, ki jih morajo davkoplačevalci njevatl vsako četrtletje za plačilo teh ali onih davkov, taks itd.;
. . . če bi se spremenile določbe o socialnem zavarovanju za kme-te-Clane kmetijskih zadrug tako, da ne bi bilo potrebno občinam plačati stroškov za bolniško oskrbo v osmih dneh, ker je te stroške od kmetov težko izterjati, saj so izdatki za zdravljenje relativno visoki in kmetje ne morejo v tako kratkem času zbrati sredstev za njihovo povračilo. Ce bi .se te določbe spremenile tako, da bi nudilo boljše plačilne pogoje, bi se kmetje z večjim zanimanjem vključevali v sistem MJeialnega zavarovanja preko svojih kmetijskih zadrug;
. . . Ce bi se nekateri piranski prebivalci odločili samo za eno stanovanje, in drugo, bodisi v Ljubljani ali v Piranu, prepustili tistim, ki jih nujno potrebujejo. Omilili bi stanovanjsko stisko, sumi pa tudi zmanjšali izdatke, ki jih imajo /a plačevanje dveh najemnin;
. . . če bi odprli v Piranu v bivši Voltovi ulici .št. 1 stanovanjsko hišo, ki je že eno leto neobljudena, in dali stanovanje na razpolago vsaj enemu izmed številnih prosilcev;
. . . če bi Zavod za socialno zavarovanje v Kopru dodelil pokojnino upokojenemu rudarju S. S. i/. Sečovelj, ki ima sedem člansko družino in že dva meseca čaka na odmero pokojnine in na izplačilo otroških dolclad;
. , . če bi podjetja vsaj prečitala navodila za prevedbo delavcev v trgovini in prijavam priložila potrebne dokumente, da ne bi bilo potrebno zaradi nepriloženih dokumentov vračati nad 20•/• prejetih prijav;
. . . če bi TuristiCno društvo v Izoli dobilo lani pobrano turistično takso, ki mu pripada, ne pa, da jo je uporabil hotel »Zora« za kritje deficita.
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
zgradb in dvoran itd. Ti odbori so bili zelo delavni pri komunalnih delih, za katera jim je občina prispevala 2,768.000 dinarjev, oni pa so z organiziranjem prostovoljnega dela v vrednosti 4,656.000 dinarjev ustvarili vrednost opravljenih del v višini 7 in pol milijonov dinarjev. Popravili so 32 in zgradili 10 objektov. Skoraj vsem krajevnim odborom je uspelo uvesti krajevni samoprispevek. Tako so v Mata-vunu uvedli posebni krajevni samoprispevek za popravilo vaških poti. Ta določa, da mora vsako gospodarstvo na področju dela krajevnega odbora prispevati 24 delovnih ur, katerih število se po potrebi lahko sorazmerno zveča. Razen tega morajo vsa gospodarstva, ki imajo vprege, pripraviti po dva kubična metra gramoza. V primeru pa, da te delovne obveze ne morejo izpolniti, morajo zavezanci prispevati po 500 dinarjev za en delovni dan. Podobne sklepe so sprejeli tudi v Gaberčah za zgraditev vaškega napajališča in za popravilo vaških poti, v Lokvi za zgraditev napajališča, v Senožečah za popravilo gozdnih in poljskih poti ter v Podgradu, Vremskem Britofu in v Kozjanah za izboljšanje raznih komunalnih del.
Krajevni odbori pa imajo znatno pomoč v občinskem ljudskem odboru, ki preko svojih odbornikov, med katerimi je 12 predsednikov krajevnih odborov, . vzdržuje najboljše stike. Razen tega so doslej priredili dve posvetovanji krajevnih odborov z občinskim ljudskim odborom.	-er
Predlogi in nasveti državljanov pred letošnjo turistično sezono
da pUpkaidfcni
Lipico še premalo poznamo
Lipica, kjer je svetovno znana kobilarna, dobiva počasi iz leta v leto vedno večji turistični pomen tako za domače kakor tudi za tuje obiskovalce. Lani si je snežnobele lipicance z zanimanjem ogledalo že na stotine turistov. Vendar pa s sedanjim številom obiskovalcev ne moremo biti zadovoljni, predvsem zato, ker obisk ni v sorazmerju s turistično vrednostjo, ki jo ima ta kraj. Za Lipico, ki je odmaknjena od glavnih mednarodnih prometnih zvez, vedo doma in v svetu le maloštevilni poznavalci konj, znanih pod imenom lipicanci. Zato mnogo turistov potuje mimo kobilarne, ne da bi vedeli za njeno vrednost, tako gospodarsko kakor tudi turistično-propagandno. Zato bi bilo potrebno načrtno popularizirati Lipico in v njej urediti primerno gostišče, v katerem bi dobro vnovčili kraški specialiteti: peršut in teran. Po drugi strani pa je Lipica za nas pomembna tudi zato, ker je za potnika, ki prihaja s tržaške strani v našo domovino, pravzaprav prvi večji in zelo zanimiv turistični objekt. Ob ogledu kobilarne in žrebčarne ter bližnjih kmetijskih zadrug lahko dobi tujec prvi, in vsekakor ugoden vtis, o naši socialistični domovini in o našem gospodarstvu. Tako je utemeljenost pospešenega razvoja Lipice tudi s turističnega vidika opravičljiva in je treba v teh mesecih storiti vse kar je možno, da bo poleti zadovoljiv obisk.
Z oddajanjem privatnih sob bi povečali
nočnine
Po ugotovitvi, da so nekateri hoteli že več ali manj razprodani za to sezono, še ne moremo trditi, da bo velik tujski promet v našem okraju. Naše hotelske kapacitete so sorazmerno majhne in celo nižje od predvojnih. Hoteli pa s svojimi visokimi komercialnimi cenami, ki so v skladu s cenami hotelskih uslug v inozemskih letoviščih, niso dostopni manj premožnim, 'ki pa si tudi želijo letovanja predvsem ob morju. Le-ti tudi nimajo želj po dragem hotelskem udobju, temveč iščejo le skromne sobe. Zato bi bilo prav, če bi zopet uvedli oddajanje privatnih sob, ki bi jih lahko v času rednega letnega dopusta dajale preko Turističnega društva na razpolago družine, ki bi z odhodom enega ali dveh svojih članov na letovanje v druge kraje ter z lastnim utesnjevanjem ugodile želji po cenenem letovanju številnim ljubiteljem morja. Razumljivo je, da ne bi stanodajalci, ki bi dali na razpolago sobe Turističnemu' društvu, da bi skupno z njimi dodeljeval goste, plačevali nobenih dajatev in bi s tem na eni strani ustvarili lep sezonski vir dohodkov, na drugi strani pa omogočili, da bi tudi restavracije delale s polno kapaciteto.
Tudi pribor ne dela gostincem časti
O zadovoljivi ureditvi gostišč in o dobro ohranjenem inventarju. predvsem priboru in sleklenini, ne moremo govoriti. Gostinska podjetja strežejo pijače v počenih in okrušenih kozarcih, vilice in noži so majavi ter tu in. tam načeti od rje. Razumljivo je, da vse to gosta odbija. Gostinska podjetja pravijo, da nimajo na razpolago denarja za obnovo inventarja. Nekatera predlagajo, da bi se povečal odstotek vsakoletnega odpisa na drobni inventar, ker bi lahko potem hitreje dobili sredstva za zamenjavo obrabljenega pribora z novim. Dokler pa to ne bo rešeno, pa naj gostinci bolj pazijo na čistočo, da se ne bodo še naprej vlekle pritožbe zaradi nehigienič-nega pribora.
Proti nelojalni konkurenci
V	tej sezoni bi bilo tudi prav, da bi se odpravila nesocialistič-na konkurenca med gostinskimi obrati in odstopanja od dogovorjenih cen. Razen tega naj bodo cene posameznim živilskim predmetom enotne, ne pa kakor so bili lani primeri v Portorožu, da je jogurt stal v enem hotelu 20 din, v 150 m od njega oddaljenem drugem hotelu pa 60 din.
Koristna pobuda Pirančanov
V	zimskih mesecih bi lahko začeli z načrtno akcijo za ocvetli-čevanje stanovanjskih hiš in drugih poslopij. Prav tako bi lahko izrabili prve pomladanske dneve za ureditev vrtov ter javnih nasadov. Zato pa je treba vzbuditi veselje prebivalcev do ozelenitve naših naselij. Turistično društvo v Piranu je prišlo na pametno zamisel, da je razdelilo med šolske otroke sadike oleandrov in vrtnic in jim s tem vzbudilo veselje do vrtnarstva. Posebna komisija Turističnega društva bo nadzorovala gojitev teh sadik in najboljše mlade vrtnarje nagradila. Podobno akcijo bi lahko napravili tudi v drugih krajih našega okraja. Pri tem naj bi občinski ljudski odbori preskrbeli sredstva za ocvetličenje in vzgojo cvetlic, občinski odbori SZDL pa bi lahko prevzeli nase skrb za olepšanje zunanjega lica naših vasi.
Še je čas za propagando
Kaže. da smo tudi letos nekoliko zakasnili s turistično propagando doma in v inozemstvu. Se vedno je premalo poudarka na uvajanju načrtne propagande za naše kraje. Se je čas, da bi izdali primerne lepake in kratke krajevne opise, ter jih razposlali vsem našim turističnim potovalnim uradom v državi, ki marsikdaj nimajo na razpolago dovolj podatkov o našem krasu in morju. Na propagando ne bi smeli gledati brezbrižno, kajti stroški zanjo se nam delno takoj, v glavnem pa sčasoma bogato obrestujejo. Zaman so naši lepi turistični objekti, če jih ne populariziramo in ne opozarjamo tako domače kot tuje turiste, da so razen Bleda, Postojnske jame, Opatije in Dubrovnika tudi še Škocjanske jame, Lipica, Portorož, Koper in Piran.

Razgovor z upravnico koprske Ljudske knjižnice Nino Korenelovo
@ Ko se .ie Ljudska knjižnica v Kopru leta 1956 osamosvojila, je imela skromen knjižni iond. Kakšen je po enem letu samostojnega dela?
Naš knjižni fond je štel cb osamosvojitvi res le 3.200 zvezkov. Tudi je res, da za cilje in namene ljudske knjižnice ni bil smotrno in sistematično zbran. Zelo je bil potreben kompletiranja s knjigami, ki so izhajale na Slovenskem že med obema vojnama in v zadnjih letih. Vendar omalovaževalnc ocene tega fonda le niso umestne. Vsakdo bi bil na naših policah našel to ali ono delo, ki bi ga bilo prijetneje razvedrilo, ali tudi razširilo obzorje njegovega znanja. Imamo lepa dela v slovenskem, srbohrvaškem, italijanskem in nemškem jeziku. Marsikaj od tega bi lahko imenovali »breme«, če bi jih ocenjevali po tem, kolikokrat so bila izposojena. Pa bi jim storili krivico in zatajili svoje napake. Ni namreč nujno, da je največ vredna tista knjiga, po kateri bralci najbolj segajo. Ce dobra knjiga obtiči, se moramo najprej vprašati po vrednosti in skrbi svoje propagande in po doraslosti in okusu bralca.
je
Pretekli teden je ves kulturni svet pretresla vest o smrti enega največjih dirigentov vseh časov, Artura Toscaninija. Med spanjem ga je zadel mrtvoud v njegovem stanovanju v New Yorku. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali z letalom v Milan in ga pokopali poleg žene Carle, s katero je živel v zakonu 54 let.
Rodil se je Toscanini leta 1867 v Parmi kot sin delavske družine. Izredna glasbena nadarjenost mu je omogočila turneje po inozemstvu mu potisnila v roke dirigentsko • palico, zaradi 'katere je zaslovel po vsem svetu. Tedaj je bil star 19 let. Velike uspehe je dosegel doma in v tujini. Zaradi političnih razmer v fašistični Italiji se je leta 19,'il dokončno preselil v Ameriko. V
Evropo je od. tedaj prihajal samo na gostovanja. Največje priznanje je dobil Toscanini od raznih skladateljev (tudi Verdi in Puccini), da je interpretiral njihovo glasbo natanko tako kot so si jo zamislili, pa tega niso mogli povsem izraziti z notami. Tako velika je bila umetniška poustvarjalnost tega italijanskega dirigenta
V enem letu obstoja ju naš fond narasel do j.OOU zvezkov. Nekako polovico sredstev za nakupovanje knjig smo porabili za komplctiranje. Ker pa so sredstva proračunskega leta namenjena prvenstveno v proračunskem letu izišlim delom, jc seveda nakup le-teh nekoliko trpel, vendar le toliko, da smo morali omejiti število izvodov. To pa jc za bodočnost občutna škoda, a izogniti se ji nismo mogli in so še ne bomo mogli, ker sta ustanovitev Ljudske knjižnice in začetki njenega delovanja padli v čas varčevanja in nismo bili deležni kake izredne začetne dotacije.
@ In število bralcev vaših knjig ter njihov socialni sestav?
število naših članov pokaže zadovoljiv odstotek od števila prebivalstva. Članska knjiga je pravkar preskočila številko S00. Število novih članov je v prvem letu intenzivno naraščalo. Ugotovili pa smo, da jc bilo od tega števila le '¡50 članov, ki so nas v tem letu obiskali in si izposodili knjige. Obisk in število prebranih knjig sta tudi zadovoljiva: povprečno so nas čani olliskali v letu po 11-krat in prebrali povprečno po 2.1 knjig. To ni slaba slika.
Nikakor p?, ni zadovoljiv socialni sestav članov: nekakšno ravnovesje, ki se kaže med odraslimi člani in mladino, se povsem izgubi pri pregledu po poklicih. Kes je Koper sicer uradniško mesto, vendar sorazmerno precejšnja industrija zaposluje številno delavstvo in je mesto obdano s polji in vinogradi, torej naseljeno na periferiji s kmečkim živ-Ijcm. Olulaja ga tudi morje, od katerega živi ribiški slan. Med pretežno večino naših članov, šolska mladina in uradilištvo, pa sta delavcc in kmet le beli vrani. Te častne izjeme nas opominjajo na našo neodložljivo dolžnost, da ju z vsemi razpoložljivimi sredstvi privabimo v naš krog in da jima, enako kakor mladini, posvetimo pretežni del svojih interesov. Zanimivo pa je, da pogrešamo tudi tiste, ki jih štejemo med izobražence, zlasti kulturne in prosvetne delavce.
© Kakšne knjige prevladujejo na vaših knjižnih policah in po katerih bralci najbolj segajo?
O kakšnem prevladovanju te ali one vrste knjig skoraj ne bi mogli govorili, saj že založbe skrbe za zelo raznovrstno izbiro in s tem same uravnavajo našo nabavno politiko. Z eno izjemo: izogibljcmo se pesništva in dramatike, po katerih je malo povpraševanja, enako kakor po političnih, gospodarskih in drugih študijskih snoveh. Seveda strastno bero Maya, Wallacea in druge. Ne bi škodilo, če bi več segali po poljudnoznanstvenih delih, če bi se bolj zanimali za dela, ki obravnavajo preteklost in problematiko lastnega naroda, če bi brali tudi potopise, biografska in memoarna dela; marsikdo bi našel v njih pri piscih kriml-nalk in pustolovk iskano fantastlčnost in morda rešil tudi kakšno uganko, Ici mu jo zastavlja lastno življenje. Saj so svet, ljudje, življenje pa dosežki znanosti tako fantastični, da jc lastna fantazija kar odveč. Absolutno prevladuje povpraševanje po knjigah v slovenščini. Zaradi večje izbire, zlasti v tuji literaturi, bi kazalo, čc bi se Sovenci nasploh sprijaznili s srbohrvaškimi prevodi iz tujih literatur.
Q Ali bralca tudi vzgajate, ali mu preprosto samo posodite knjigo, ki si jo želi?
Seveda skušamo najprej ustreči željam, vendar ne čisto tako preprosto. Ce kdo želi krinilnalko, pustolovko, kaj »zaljubljenega«, kakor to zvrst sramežljivo imenujejo, ni tako enostavno ustreči: tega blaga je bolj malo ne Ie na naših policah, ampak sploli na knjižnem trgu. Skrbimo pa za to, da so na policah, do katerih je prost dostop, tudi dobre knjige. Nezadovoljen Ie malo kdo odide, škoda je le, da pri naših možnostih ni vselej dovolj priložnosti za uravnavanje in vodenje bralca k dobri literaturi po najkrajši poti, ker ni vedno časa za živahne pogovore o dobrih in lepih delih. Nikakor pa se nI Izkazalo za nehvaležno opozarjanje na dela, za katera niso zvedeli od tovarišev, znancev in prijateljev.
© Menda je kljub vsem težavam najbolj pereče vprašanje primernih prostorov, kjer bi lahko knjižnica resnično zadihala?
To jc pač naše osrednje vprašanje, saj smo že tako prehodna soba za Studijsko knjižnico in smo tudi tako daleč, da za nove knjigo nimamo kam postaviti novih polic, da niti ne govorimo o kulturno-reprezentativnem prostoru ali o prostoru za nemoteno delo osebja. Gledano z vidika potreb naših nalog in dolžnosti, pa tudi objektivnih krajevnih težkof, je vprašanje naših prostorov pravzaprav vendarle lahko rešljivo: le eni petčlanski družini je treba dati drugo stanovanje, pa bi dve tako važni kul-turnoprosvetni ustanovi, kot sla Studijska in naša knjižnica, lahko zadihali s polnimi pljuči.
@ Bi mogla vaša knjižnica v sedanjih razmerah izvrševati svojo nalogo n> širšem terenu in ne samo v Kopru?
Po dodatni tcčkl statuta smo celo dolžni skrbeti za širjenje dobre knjige po vsem ozemlju mestne okolice, ki se razteza tja na italijansko mejo, pa proko Črnega kala na Hrvatsko in nazaj k morju nekako do Izole. Tod jc enako kakor v mestu raztreseno po manjših knjižnicah nekaj desetin tisočev raznih nezadostno izkoriščenih knjig. Strokovnjaki trde, (Konec na G. strani)
änTon
SÍ.ODNÍAK

MElZkOHNlEN
C P5
bRU.:
("s v,-
■ i
Jtijip Jmtic Cit^iiMIfpS
SODOBNA POTA, ŠTEV. 1
Iz vsebine:
lloman Albreht: Prosvetni dom postavimo v naš čas, Manko Golar: Vse rlolge noči . . ., Dr. Bralko Kreft: A. T. Linhart: Manko Golar: Atom, Mihailo Ražnjatovič: Suženj, Branko Čopič: Grob v žitu, Dcsanka Maksi-movič: Spomin na vstajo, Saša Lovšin: "Drobnarije-' izrednega pomena. R. W.: Trije slikarji mehiške revolucije, Manko Golar: Dinamo poje..., Stanka Godnič: Prvi korak. Vinko Trinkau;.: Gledališke pod Gorjanci. Oskar Davičo: Kolona po eden. Novi odlikovane!; Janez Mohor: Na prelomnici, Ciril Cvetko: Korošci so nas obiskali, S. L.: Za boljše vodenje naših podjetij, Franjo Jakhcl: Nekaj drobnih o celjski šoli, Ve. Ta, S. Mali: Za knjižno polico, Repertoarni svetovalec: Darinka Muser: O Johnu Bytonu Priestleyu in nekaterih njegovih igrah; Beležke iz organizacije: T. 15.: Posvetovanje predsednikov okrajnih svetov. Izobraževalni center, Utrinki iz društev.
SVET OB MURI, ŠTEV. 4
Iz vsebine:
Franjo Baš: Spomeniško Pomurje. S. Jug.: Pesem o vranah, Kadar odhajaš, Ptičje strašilo; Dušan Mevlja: Pasji krvnik, Miško Kranjec: Sczon-stvo, Nepotrebna smrt; Branko Semen: Sezonska, Drobna sanjava pesem; Franc šrimpf: Iluzije v črnem, Miran Mor: Tihožitje, Franc Zadra-vec: Orientacija v svetu družbenih in političnih idej in Miško Kranjec, Nekateri prekmurski problemi: Branko Kojič: Jože Fistrovič: Maksim Gorki o Jacku Londonu.
MONOGRAFIJA 1IINKA SMREKARJA
V	zbirki likovnih map Državne založbe Slovenije bo izšla letos monografija znanega karikaturista in slikarja Hinka Smrekarja. Obetajo, da se ji bo pridružil še prvi zvezek slovenskih impresionistov z barvnimi reprodukcijami.
10 LETNICA ZBORA DOMA JLA
Te dni je proslavil zbor Doma JLA v Beogradu 10 letnico svojega obstoja. V tem času so priredili nad 720 koncertov v raznih krajih Jugoslavije, naštudirali okrog ir,0 skladb domačih in tujih avtorjev, med temi 9 oratori-jev, 14 kantat in ■! opere. Letos bo zbor gostoval na Dubrovniških letnih igrah, na svoji turneji pa bo obiskal tudi Slovenijo.
DOMAČA FILMSKA SLIKANICA
»Zagreb-film« končuje snemanje filmske slikanice »Cawboy Jimmy«. Scenarij za ta film jc napisal Vatroslav Mimica, režlral pa ga je Dušan Vukatič. Filmu obetajo lep uspeh.
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR GOSTUJE V TRSTU
V	soboto in nedeljo bo gostoval v Trstu učiteljski pevski zbor -Emil Adamič«. Program, ki ga bodo izvajali, je isti kot na lanskem Ljubljanskem festivalu in na turneji po Franciji.
NOVI KLUB S LIK A P. J E V - A M A T E R J E V V LJUBLJANI
Slikarji-amaterji v Ljubljani so ustanovili svoj klub »KLAS«. Ustanovitelji kluba, v katerem so včlanjeni ljudje najrazličnejših poklicev, so sedaj priredili razstavo svojih del v .Mali galeriji.
MAJSKI DNEVI DELAVSKE PROZE IN POEZIJE
Iz sodelovanja književnih klubov Sarajeva. Beograda in . Nove Gradiške jc vzniknila zamisel, da bi vsako leto maja priredili festival pod naslovom »Majski dnevi proze in poezije delavcev«. Prvi festival te vrste bo letos v Novi Gradiški.
ZAGREBŠKI SOLISTI NA KITAJSKEM IN V SOVJETSKI ZVEZI
Ansambel solistov Radia Zagreb bo odpotoval v začetku maja na dvomesečno gostovanje po največjih kulturnih središčih Sovjetske zveze in Kitajske. Pred kratkim so se zagrebški solisti vrnili z zelo uspele turneje v Ameriki.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUDSKE UNIVERZE V KOPRU
je zabeležil ta teden kulminacijo svojega delovanja: 25 predavanj. Prav toliko jih bo tudi prihodnji teden, potem pa bo šlo znova po starih tirnicah — povprečno 7 predavanj tedensko. Tudi sicer beleži v tej sezoni LU lepe uspehe: do zdaj je bilo 68 predavanj, ki jih je poslušalo okrog 2400 ljudi. Najpomembnejše predavanje tega tedna je bilo v Kopru. Dr. Jože Potrč iz Ljubljane je govoril o borbi za socialistično demokracijo v svetu.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLOGA« V JELŠANAH je priredilo na Silvestrovo zelo uspelo zabavo. Uprizorili so enodejanko »Dobrodošli — kdaj pojdete domov?«, igro s petjem »Večer na vasi«, nastopila pa je tudi folklorna skupina in pevski zbor. Spored je bil občinstvu tako zelo všeč. da bodo celoten program ponovili še na pustno nedeljo, 3. marca.
Z istim programom je gostovala »Sloga« v tovarni »Lesonit« v Ilirski Bistrici. Zadovoljno, čeprav zelo maloštevilno občinstvo je nagradilo izvajalce /. navdušenim ploskanjem. Zvedeli pa smo, da temu pičlemu obisku niso bili krivi Bi-stričani, pač pa mladina iz bližnjega Topolca, kjer je priredila ples in zato pridno trgala lepake, ki so oznanjali gostovanje jelšanske Sloge.	— uk —
LJUDSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SLOGA« RAVEN—NOVA
VAS si je med drugim zadalo tudi nalogo širiti tisk, in sicer naj bi v vsako družino prišel vsaj en slovenski časopis. Prvi uspehi so že
vidni, čeprav delo še ni končano in se akcija nadaljuje, Predno se je društvo lotilo te naloge, je napravilo temeljito analizo stanja, ki je bilo kaj klavrno, posebno tam, kjer so starejši člani družine nepismeni ali polpismeni. Toda vztrajati je treba tudi pri le-teh, saj imajo navadno šolske otroke, ki že znajo brati in pisati. Težko je tudi s tistimi družinami, ki še niso doumele, da je časopis sodobnemu človeku nujno potreben.
Vsekakor je društvo »Sloga« eno redkih, ki je doumelo vso širino borbe za izobraževanje.
Po vzgledu ljubljanskega delavskega odra so USTANOVILI DELAVSKI ODER TUDI V CELJU,
pri čemer so se združili amaterji dosedanjega Ljudskega odra in dramske sekcije »Svobode«. V razpravi na ustanovnem občnem zboru so poudarili potrebo po takem delavskem amaterskem odru, ki bo s svojim vzgojnim in političnoso-dobnim repertoarjem kažipot vsem amaterskim družinam v okraju.
Uprizoritev Shakespearovega »MACBETHA« V CELJU v režiji Andreja I-Iienga in s sceno arh. Svete Jovanoviča kljub vsem napovedim ni d.oživela takega uspeha, kot si ga je obetal ansambel in vodstvo gledališča. Prvič je bil uprizorjen »Maebeth« v Šestovi režiji v letih po prvi svetovni vojni. Za celjsko uprizoritev, ki je prišla drugič v zgodovini na slovenske odre, so kritiki mnenja, da je režiserska samovolja z reduciranjem besedila odvzela igri avtentično obliko in umetniško vrednost.
ZA POŽIVITEV KULTURNEGA DELA V OBČINI IIRPELJE
Nedavno smo poročali o uspešnem delovanju DPD »Svoboda« v hrpeljski občini. Kljub objektivnim težavam si društvo vztrajno prizadeva, da bi izpolnilo svoje kulturno poslanstvo. V tem prizadevanju ga podpira Občinski odbor Ljudske prosvete, ki je s prispevkom 185.000 din omogočil nabavo instrumentov za godbo na pihala v Klancu — Ocizli. Tako imajo sedaj člani godbe, ki so večinoma mladi ljudje iz vrst delavstva, vse pogoje za uspešno delo. Pod vodstvom dirigenta Rudija Korošca imajo godbeniki redne vaje enkrat na teden. Godba že nastopa pri raznih javnih prireditvah in se je tudi pred kratkim pohvalno izkazala pri pogrebu pokojnega aktivista Alojza Hrovata iz Kozine.
Sedaj sodeluje pri godbi 13 članov. »Svoboda« stremi za tem, da godbo na pihala razširi in poveča število godbenikov. Nameravajo organizirati tudi salonski orkester in mladinski tamburaški zbor. Ker je med osnovnošolsko in gimnazijsko mladino veliko navdušenje za glasbo sploh, bi bilo želeti, da se v Hrpeljah ustanovi nižja Glasbena šola, kjer bi dobivala mladina sistematičen teoretični in praktični pouk v glasbi.
Prav tako pristopa hrpeljska »Svoboda« k intenzivnejšemu delu v dramatiki. Te dni so pričeli s pripravami na uprizoritev Jurčičevega »Desetega brata«, Tako je v Hrpeljah napovedan naj resnejši boj »dolgčasu«, ki bo še s povečano aktivnostjo pevskega zbora »Svobode« dokončno pregnan.	Jaša
Ustanovna skupščina Zveze društev prijateljev mladine
V sredo pretekli teden je bila v Kopru ustanovna skupščina okrajne Zveze društev prijateljev mladine. O delu okrajnega iniciativnega odbora je poročala Ida Gec, v razpravi pa še predsedniki sedmih društev na terenu. O delu pionirske organizacije je govoril Jože Valentinčič. V imenu OLO je pozdravil ustanovno skupščino Ivan Mavsar, Izvolili so okrajni odbor ZPM (predsednik Jože Valentinčič) in okrajni pionirski svet (predsednica Ida Gec) ter sprejeli sklepe za bodoče delo.
' ZDAJ IMAMO 9 DPM, USTANOVITI PA JIH BO TREBA NA VSEH SEDEŽIH OBČIN IN V VEČJIH KRAJIH
Kot je navada, je iniciativni odbor ZPM za okraj Ivaper poročal o svojem dosedanjem delu. Iz poročila je bilo razvidno, da iniciativni odbor spričo neprestanih kadrovskih sprememb ni .mogel uspešno zaživeti. Dajal je sicer pobude za ustanavljanje društev po terenu, toda pri njihovem živahnem delu in živi problematiki jim je nudil premalo pomoči.
DPM imamo zdaj v Kopru, Izoli, . Piranu, Portorožu, Sečovljah, Sežani, Postojni, Divači in Pivki. Ustanoviti pa jih bo treba vsaj še v Ilirski Bistrici, Hrpeljah, Dutov-ljah in Štanjelu, ker so tam dobri pogoji, V splošnem so delala društva dobro, nekaterim bi lahko očitali preveč kampanjsko delo, saj so oživela samo ob raznih proslavah in otroških praznikih. Področje dela društev v Postojni. Sežani, Kopru, Izoli in Piranu pa je bilo dokaj široko in zelo pestro.
Med glavne pomanjkljivosti društev W lahko šteli preveliko našla-
njanje na zgolj prosvetni kader, premajhno povezavo z drugimi organizacijami in nezainteresiranost za pošolsko mladino.
_ Dosedanja DPM na sedežih občin so do sedaj reševala razna vprašanja skrbi za mladino v glavnem le lokalno, potrebno pa.bi bilo, da razširijo svojo dejavnost na področje vse občine. Tudi v krajih, kjer to že delajo (Postojna, Seža-
na, Koper in Izola), ni to poseganje sistematično, ampak le ob določenih akcijah (Novoletna jelka, Dan pomladi). Res da je težko najti neke stalne oblike tega dela, toda zdaj bosta pri tem pomagali starešinski in pionirski sveti, ki /bodo pri vsaki šoli.
Delo DPM se mora dotakniti problemov našega otroka in mladine v vseh starostnih stopnjah, od predšolskega otroka, preko pionirja, srednješolca pa do zapletenih vprašanj naše pošolske dora-ščajoče mladine. V skrbi za vzgojni in moralno politični lik naše mladine pa se je treba tesno povezati z vprašanjem okolja, v katerem ta mladina živi, z vprašanjem staršev in družine. Zaradi tega naj DPM še naprej posvečajo razen dela s pionirji in mladino vso pozornost vzgoji staršev,
SKRB ZA VZGOJO MLADEGA RODU JE SESTAVNI DEL BORBE ZA SOCIALIZEM
Z delom pionirske organizacije v našem okraju se ne moremo do zdaj preveč pohvaliti. Tam, kjer so DPM dobro delala, je še nekako šlo, tam, kjer teh društev ni bilo, pa je vse delo zamrlo. Zato je težišče dela v letošnjem letu: poživitev pionirske organizacije. Pri občinskih odborih SZDL so imenovani občinski pionirski sveti. To
.vi
ki jih zahteva naš razvoj. Pri tem pa ne smemo zamo.lčati trditve, da sta imeni pionir in pionirska organizacija znani nemajhnemu številu naših otrok le iz knjig in časopisov in da precejšnji del šolskih otrok še ni bil sprejet v to organizacijo.
Pri delu s pionirsko organizacijo moramo ločiti dvoje; delo pionirjev samih, nekakšno otroško samoupravljanje s tistimi oblikami, pri katerih si oblikujejo pionirji sposobnost podrejanja in vodenja, na drugi strani pa pomoč starejših članov, mladine in odraslih.
Izkušnje dobrih pionirskih organizacij so pokazale, da ni dovolj, če vodi organizacijo le pedagog, ampak da mora imeti vsak odred pionirski starešinski svet, ki vodi in usmerja delo pionirske organizacije. Člani teh starešinskih sve-
Mlade gospodinje bodo dokazale svojo spretnost
in znanje.
tov naj bodo zastopniki vseh slojev in poklicev, tako da bodo s skupnimi močmi našli vse življenjske in uspešne oblike dela. Vse to delo še vsklajajo občinski pionirski sveti in okrajni pionirski svet.
Za uspešno delo pionirske organizacije so morda kot nikjer drugje nujni materialni pogoji, primerni prostori in finančna sredstva. Izkušnje nekaterih krajev nam kažejo, da so premostili to težavo tako, da so posamezna podjetja, zadruge itd, prevzele pokroviteljstvo nad pionirskimi odredi. Kakšne uspehe rodi dobra koordinacija skupnega dela za mladino, sta zgovorna primera v našem okraju Postojna, in Sežana.
SKLEPI USTANOVNE SKUPŠČINE ZPM
Tirije modeli enostavnih delovnih oblek za zimski cas.
RADI BERETE ZANIMIVE KNJIGE?
(Nadaljevanje s 5. strani) da so aktivne le tiste knjižnice, ki redno zalagajo svoje bralce z naino-vejšimi deli. Se bo že treba sprijazniti s to muhavostjo bralcev, čeprav človeku ne gre v glavo, da hi knjiga, ki je izšla pred leti, izgubila kaj več vrednosti, kakor samo čar novosti in tudi ne verujem, da je vsakdo prebral vse takoj, ko je izšlo. Zato se lotevamo akcije, da bi knjige z naših polic ne ostale le v rokah ozkega kroga mestnih prebivalcev, ampak bi po posrednikih odhajale v večje kolektive ustanov, zavodov in podjetij, pa v večja središča na ozemlju mestne okolice. Upamo in računamo na pomeč množičnih organizacij, Ljudske prosvete na vasi in delavsko prosvetnih društev, posebej še organizacije zadružnic, s katero se nadejamo priti do žena in preko njih tudi do mladine. Začetna mlačnost in pomisleki o težkočali nam ne bodo smeli jemati poguma. Vsak bralec in vsaka prebrana knjiga nam morata pomeniti dragocen začetek.
© Slišali smo že o potujočih knjižnicah, o izposojanju knjig med knjižnicami in o raznih propagandnih oblikah, ki bi bralcu približale in priljubile knjigo, Imate s tem v zvezi kakšne konkretne načrte?
Kakšne šablone nam ne bodo mnogo koristile, izkušenj na našem terenu tudi ni, torej bo važno, da se bomo znali čimbolj prilagajati, vendarle vedno hkrati usmerjevali. Od samih načrtov pa smo že prešli k navezovanju s-tikov in snubljenju sodelavcev. Važno bo predvsem, da olajšamo dostop do knjige in da bomo našli obliko za priporočanje pravih knjig. Ce bo stekel aparat posredovalcev, kar upamo, menda ne bo posebnih težav, potrebno bo le nekaj več denarja za knjige in za tehnično stran izvedbe.
je važno zlasti tam, kjer ni DPM. Kakor hitro pa bo zajelo DPM delo na področju vse občine, bodo postali ti sveti sestavni del društva, njena stalna komisija.
V koprskem okraju imamo danes več dobro razvitih pionirskih organizacij, ki so posebno v zadnjem času oživele vse tiste oblike dela,
Za uspešen nadaljnji razvoj vseh društev prijateljev mladine so sprejeli na ustanovni skupščini naslednje sklepe:
© Pionirsko organizacijo je treba utrditi organizacijsko in vsebinsko. DPM naj itesno {sodeluje z občinskimi pionirskimi sveti in z množičnimi organizacijami. Pripravijo naj sprejem vseh otrok od 7. do 14. leta starosti v PO in ustanovijo pionirske starešinske svete.
© DPM naj bodo vsaj v vseh središčih občine in naj Irazvijejo svoje delovanje na področje vse občine.
Zdravniški preolsdi za vse šoloobvezne otroke v pivški občini
Kljub nizkim proračunskim sredstvom, ki jih je imel lani na razpolago Občinski ljudski odbor v Pivki, so za potrebe zdravstva in socialnega varstva uporabili v lanski proračunski dobi 14 milijonov 485,423 dinarjev. Po 3.500 dinarjev je prejemalo mesečno 5! socialno ogroženih oseb, 30 dijakom srednjih in visokih šol pa so razdelili za milijon 78.814 dinarjev štipendij. V pivški občini je 42 otrok padlih borcev prejemalo mesečne podpore od 500 do 5.300 dinarjev, to jc skupaj 1,152.220 dinarjev. Tudi osebam, in takih je 11, ki so sicer nezmožne za delo zaradi posledic fašističnega terorja, pa si niso pridobile pravice do podpore socialnega zavarovanja ali do invalidnin, je Občinski ljudski odbor izplačeval podpore v zneskih od 1,000 do 7.G00 dinarjev. Nad milijon 300 tisoč dinarjev je ObLO izplačal za hranarl-no devetim starčkom, ki živijo v domovih onemoglih, in desetim otrokom, oskrbovancem domov za defektno mladino. Med starčki so v glavnem onemogli bivši poljedelski delavci, hlapci in dekle, ki so jih njihovi gospodarji, že nezmožne-za pridobitno delo, od-
slovili in jih prepustili družbi, da sedaj skrbi zanje.
Znatno večja denarna sredstva pa je Občinski ljudski odbor v Pivki uporabil za zdravstvo. Nad 6 milijonov 383 tisoč dinarjev so potrošili za zdravljenje bolnikov z nalezljivimi boleznimi, ki niso socialno zavarovani. Za izboljšanje preventivne zdravstvene službe je dobila zdravstvena postaja v Pivki 400 tisoč dinarjev, Zdravstveni dom v Postojni, pod katerega spada tudi območje pivške občine, pa 2,200,000 dinarjev za potrebe dispanzerja in sanitarnega inšpektorata. Okrog 100.000 dinarjev so porabili za nakup posode za mlečne kuhinje, za organizacijo počitniških kolonij pa 400.000 dinarjev.
V letošnjem letu se bodo verjetno na predlog občinskega sveta za zdravstvo, socialno skrbstvo in varstvo družine proračunske postavke za njegove potrebe nekoliko zvečale, ker nameravajo letos organizirati popoln zdravniški pregled za vse šoloobvezne otroke. T'o bi bil prvi splošni zdravniški pregled otrok po vojni v pivški občini in zaradi njegove pomembnosti lahko pričakujemo, da bo letošnji proračun upošteval izdatke zanj,	j
© Društva v Postojni in Sežani naj bi nudila razen tega še pomoč društvom v Hrpeljah, Divači, Ilirski Bistrici in Pivki.
© Oblike otroškega praznovanja naj postanejo povsod tradicionalne in naj bodo skrbno pripravljene.
© Razen skrbi in dela s pionirji in z mladino, je treba skrbeti tudi za vzgojo staršev. Razen za predavanja in seminarje je treba skrbeti tudi za širjenje strokovne literature in vzgojnih revij.
@_DPM naj s sodelovanjem množičnih organizacij zagotovijo potrebne materialne pogoje za delo pionirske organizacije.
m ä
Za tiste, ki si ne morejo privoščiti številne garderobe, pa niso rade vedno v isti obleki. Oglejte si tole kombinacijo: štiri obleke boste imeli z majhnimi spremembami in malokdo bo opazil, da jc pravzaprav vedno ista
Čs boste imeli koline
KRVAVICE NA PRIMORSKI NAČIN (MULCE)
Razen pljuč skuhamo posebej malo mesa, ki mu dodamo čebule, peteršilja, majarona, cimeta, eno olupljeno jabolko in pomarančo. Ko je vse to kuhano, odcedimo juho, vse drugo pa drobno sesekljamo. V kri vmešamo rozine, pinjóle, nato dodamo gornjo zmes ter še v mleku namočenega kruha, da se primerno zgosti. Nato nadev osladimo, in sicer damo na 3 do 3,5 kg zmesi pol kg sladkorja. Z dobro premešanim nadevom napolnimo čreva. Krvavice morajo počasi vreti, da ne počijo. Kuhane vzamemo iz vode, jih ohladimo in spečemo.
DOLENJSKE RIŽEVE KLOBASE
Potrebujemo: 1 kg riža, l kg prašičje glave, malo pljuč, srce, črevesne masti, rajželjc, ptoper, cimet, majaronove plevice, sol, stoičen koriander ter 3 do 4 1 juhe od glave.
Riž na pol skuhamo in oblije-mo z mrzlo vodo. Rajželjc in črevesno mast prevremo, zmeljemo in dodamo rižu omenjene dišave in sol; nato prelijemo vročo juho, vse dobro premešamo in s to zmesjo napolnimo debelo gladko črevo. Klobase skuhamo kakor vse druge.
DOMAČA TLAČENKA
Potrebujemo: rilec, 2 uhlja, srce, 2 ledvici, jezik, 2 stroka česna, poper, žlico soli, pol litra krvi, pol litra juhe, želodec. Drobovino skuhamo, toda ne do mehkega, Hladno zrežemo na večje ¡ kose, dodamo sol in dišave in vse dobro premešamo. S to zmesjo napolnimo želodec, ga dobro zaši-jemo in kuhamo 1 in pol do 2 uri. Kuhanega položimo na desko !j) in postopoma obtožimo. Ce hočemo tlačenko za dalj časa ohraniti, jo le toliko obesimo v hladen dim. da se črevo osuši. Hranimo jo na hladnem. Pozimi se obdrži tudi tri mesece.
ISTRSKI PRŠUT
Stegno nad leto dni starega prašiča dobro natremo z mešanico strtega česna, soli, popra, lovora in rožmarina. Nal o ga vložimo v posodo, kjer naj bo 3 do 4 tedne, kolikor je pač veliko. Meso na-solimo brez vode in ga ne obtežimo. Ko pa je dovolj razsoljeno, ga obtežimo. Ce imamo več kosov mesa, obtežimo vsakega posebej. Kosi naj bodo med deskami 2 do 3 dni, da se izcedi voda.
Stegno nato ponovno posujemo s poprom in drugimi dišavami, tako da je skoraj popolnoma posuto. Nato meso s prstom odločimo od kosli in presledek vzdolž stegnenice napolnimo s soljo, s strtim česnom in poprom. Kost še posebej natremo s strtim česnom. Tako pripravljeno stegno obesimo na zrak, kjer naj se čimbolj osuši. Sušimo ga najmanj 10 do 11 mesecev.
DANILO KALC:
TAJFUNI IN SOS
Ko smo opraviil vse potrebno, smo nadaljevali vožnjo proti Šan-gaju. Že prvi dan vožnje nas je pozdravilo slabo morje. Južno Kitajsko morje, ki je skoraj vedno razgibano, je bilo tokrat posebno razburkano. Močan veter z visokimi valovi nas je močno zaustavljal. Meteorološka poročila so stalno javljala o tajfunih, njihovi ja-kosti in smeri. Vsak dan smo vozili počasneje, tako da smo končno skoraj stali na mestu. Sedmi dan vožnje smo nenadoma opazili, da je balastni tank poln vode. Stalno udarjanje vode ob bok ladje je napravilo odprtino, skozi katero je uhajala voda in polnila ladjo. Del posadke, ki je delal pri popravilu, je bil stalno pod vodo. Skozi razpoko je prodirala voda in polivala ljudi, ki so delali. Sele popoldne je uspelo delno popraviti okvaro in znova usmeriti ladjo v prvotno
NA SIDRU V WHAMPOA
Ko smo tako nadaljevali vožnjo, ali bolje rečeno, stali na mestu, nas je v soboto zjutraj iznenadil klic: »Veriga krmilnega stroja je počila!« Ni bilo člana posadke, ki ne bi pomislil na resnost položaja, Vsenaokrog razburkano morje, močan veter, ki nam ne dovoli napredovati, povrh tega pa še ta okvara.
Takoj se je zbrala vsa posadka na svojih mestih. Celo natakarji in kuharji so priskočili na pomoč. Medtem ko je stal del posadke skupno s komandantom na krmi, katero je stalno prelivala voda, je strojno osebje delalo pri popravilu verige. Po enournem napornem delu je bila veriga popravljena in ladja je lahko nadaljevala vožnjo.
Predvidoma bi morali voziti do Sangaja 10 dni. Vendar smo bili deseti dan šele na pol poti. V tem času smo prejeli tudi klice na pomoč od neke japonske ladje, ki je bila okrog 300 milj pred nami. Seveda še sami nismo mogli nikamor naprej, kaj šele, da bi ji šli na pomoč. Tajfun se je premikal prav v smeri, od koder so prihajali klici SOS.
Ko nismo mogli nikamor več in .je bila ladja že poškodovana, smo po trinajstih dneh vožnje morali zaviti proti najbližjemu pristanišču. Naš državni praznik smo proslavili kar na morju. Proslavili ga pravzaprav nismo, ker smo morali' prav tiste dni jesti kar pri kuhinji
— stoje in s krožnikom v roki. In to isamo gosto hrano, ker drugega ni bilo mogoče skuhati! Tako smo dne 30, novembra zvečer pripluli na sidrišče pred Hong Kong. Tu smo ostali nekaj dni, nakar smo odpluli proti kitajski luki "Wham-poa, 20 kilometrov od Kantona v Južni Kitajski. Tukaj smo vkrcali tovor. V vsako pristanišče se pride po reki. V pristanišču stalno vrvi in delo se nadaljuje noč in dan.
i C ^ M


Mladi mornar Danilo Kale je pred vkrcanjem na-SS Gorica služil vojaški rok v JVM. Slika ga kaže, ko je bil na dopustu v Kopru.
polju je navadno vsa družina. Oče, mati, kopica otrok in če kateri še ne hodi, je prav gotovo na hrbtu matere. Kitajska . značilnost je, da matere nosijo otroka na hrbtu v posebni culi. Ni redek pojav, da nosi otrok, star tri do štiri leta, na hrbtu bratca ali sestrico, (ki še ne hodi. Ni treba misliti, da ga to kaj ovira pri delu. Niti najmanj ne! Delo opravlja z enako lahkoto, medtem ko mali na hrbtu gleda v svet ali pa sladko spi, kljub vsemu tresenju in premetavanju. Vsi, stari in mladi, moški in ženske, nosijo hlače in bluzo. Praznikov in nedelj ne poznajo. Šest dni delajo, (Nadaljevanje na 9. strani)
Paviljon na griču pod velikansko grobnico v Kantonu.
SPET ENA IZ POSTOJNE
Razen nekaj novih stavb, v bližini pristanišča ni nikakega mesta. Majhne hiše, največ lesene, so raztresene po polju ali pa zbrane tesno na določenem prostoru. Na vsakem koraku opaziš skromnost. Poroijo riža, malo kuhane zelenjave, to je vse, kar imajo za kosilo. Mesa porabijo zelo malo. Največ uživajo ribe in race, ki se v velikih tropih pasejo in kopljejo po riževih poljih,
JUŽNA KITAJSKA — RIŽEVA POLJA
To je Južna Kitajska! Izrazito poljedelska pokrajina. Nasadi banan, sladkornega trsa in drugega južnega sadja se razprostirajo po velikih poljih. Skrbno obdelana riževa polja se razprostirajo v nedogled. Bosonogi domačini z značilnimi kitajskimi klobuki stalno sklonjeni žanjejo riž in ga kar na polju mlatijo v posebnih koših. Na
Marija Durja iz Postojne, bivša trafikantka na železniški postaji, je pred časom napisala — nič manj in nič več, marveč kar predsedniku Titu — nekakšno pritožbo, v kateri je na žaljiv način napadla zlasti šefa železniške postaje v Postojni Antona Koršiča in »tukajšnje odbore«, sebe pa prikazala kot žrtev NOV, ki se ji je zgodila velikanska krivica.
Primer je zelo poučen in se nam zdi prav, da se ob njem nekoliko bolj pomudimo. Marija Durja je namreč v svoji naivni prefriganosti mislila, da pač visoki državnik, na katerega se je obrnila, ne bo preverjal njenih navedb v »pritožbi«, marveč bo takoj vzel najveCjo metlo iii vse njene zoprnike pomedel čez ves Kras v morje. Ker pa je bilo drugače in ima vsaka palica dva konca, pravica pa je nepodkupljiva, se je seveda ta palica obrnila in zadela na glavo samo Marijo Durja. Pri tem so prišli na dan zanimivi podatki, ki jasno osvetljujejo vse vzroke omenjene pritožbe.
Marija Durja se je pritožila zaradi dveh zadev: zaradi odpovedi delovnega razmerja pri podjetju Tobak v Postojni v prodajalni na železniški postaji in zaradi premestitve svojega sina Srečka na drugo delovno mesto z železniške postaje Postojna. Pri tem je navedla niz lažnih argumentov, s katerimi je skušala podpreti svojo pritožbo. Oglejmo si samo nekatere, ki jasno pokažejo Marijo
Durja in tudi sina Srečka v pravi luCi.
Ze navedba, da je vsa družina v težkem socialnem položaju, ne drži. Vsi člani družine Durja so preskrbljeni. Mož Mihael Durja je upokojeni strojevodja s polno pokojnino, hčerka Marija je zaposlena v Zavodu za socialno zavarovanje v Postojni, sin Srečko pa je robni blagajnik na železniški postaji na Jesenicah. Razen tega je Mihael Durja pred dvema letoma kupil v Postojni štiristanovanj-sko hišo za tričetrt milijona dinarjev in jo tudi v celoti plačal. Ce naj bi govorili o nepreskrbljenosti, potem je v vprašanju samo Srečkova žena Vida 7. dvema otročieema. Kako pa so Durjevi z njimi ravnali, je poglavje zase, ki ga je tudi vredno zapisati.
Srečko Durja je Vido Kapeljevo iz Stare Sušice poročil avgusta 1951 in se nato preselil skupaj z njo k svojim staršem na železniško postajo v Postojno. Kaj je morala potem ona pri njih prestati, ve samo ona in je težko opisati. Še ko je zanosila prvega otroka, je bila maltretirana, tašča Marija Durja ji je mnogokrat želela, naj bi bil otrok rojen tuberkulozen kot je bil njen sin, zmerjali so jo z »Brkinko«, ji očitali, da je prišla revna v hišo in podobno. Za prvim otrokom, ki je bil mrtvorojen deček, je rodila še dve deklici, Lidijo in Andrejko. Ker so se prepiri v hiši zaostrili, so mladi snahi v hiši
ARHEOLOŠKI SPREHOD PO ŠKOCJANSKIH JAMAH IN OKOLICI
II:;
^iiJSHS
Bronasti predmeti, izkopani v jami II, na Prevali.
CZOERNIGOVA JAMA
Jama se odpira tik pod stopnicami, ki vodijo iz Mahorčičeve v Ma-riničevo dvorano. Pred zadnjo vojno so pri kopanju sonde v ozkem delu rova naleteli na odlomljene kosti jelena, goveda in drugih sesalcev. Med črno prstjo in kamenjem, konec strmega pobočja, ki pada k Reki, pa so našli dve otroški lobanjski kosti. Malo globlje med skalami pa bronast srp in prstan, sulično konico v obliki lovor-jevega lista ter nekaj železnih predmetov iz rimske dobe. Verjetno je vse te predmete naplavila v jamo velika voda.
JAMA NAD JEZEROM V VELIKI DOLINI
Spodmol je v strmi steni Velike doline približno 10 m nad gladino jezera. V njem so našli šilo in konico železne puščice v obliki lo-vorjevega lista. Ali bi se. morda našli tod še drugi sledovi človekovega bivanja, ali pa je te predmete naplavila visoka voda, je odprto vprašanje, Vsekakor danes ob visoki vodi jama ni dostopna,
OB PODZEMELJSKI REKI
pri šestem slapu, približno 350 m od vhoda v Rudolfovo dvorano v smeri proti Iiankejevem mostu, so našli ob nadaljnjem raziskovanju jame, v skalni razpoki nekaj nad normalno gladino vode, predzgo-dovinsko bronasto čelado. Skoraj verjetno je, da jo je naplavila voda.
LUKNJA V LAZU
Jama se odpira pod Matavunom pod strmo steno kanjona Reke. Slabo ohranjeni nasipi v jami so verjetno iz predzgodovinske dobe. Tu so izkopavali leta 1913 in našli odlomke predzgodovdnskih posod in živalskih kosti. Iz posameznih delov so pozneje sestavili lonec sfero-konične oblike. Na nekaterih drugih primerih keramike so vidni sledovi polkrožnih reber. Taka orna-mentacija je zelo pogostna v naših jamah, Našli so tudi odlomke večjih posod, ki imajo zunanjo stran rdečo ali črno zaradi ognja. Površina je ponekod glajena s kakšnim predmetom, drugod pa z roko. Druga vrsta keramike so delo z ro-
ko izdelanih posod. Notranja stran je črna, zunanja pa svetlorumena in dobro zglajena. Po obliki in materialu sodeč so te posode iz prehoda mlajše kamene v bronasto dobo. Vendar jih ne moremo zanesljivo opredeliti, ker se isti tip pojavlja v bronastodobnih grobiščih. V jami bo treba še kopati, ker se tu doslej še niso našli lcam-nitni in bronasti predmeti, da bi s pomočjo njih doslej izkopani material laže časovno opredelili. Skoraj na površini je bila najdena rimska oljenka, iz česar sklepamo, da je bila jama obiskovana tudi v rimski dobi.
ROŠKA SPILJA Vhod v jamo se odpira v Veliki dolini nad Tominčevo jamo. Italijanski arheolog Battaglia je izkopal štiri sonde. Našel je ostanke neolitskega orodja in keramike ter kosti raznih živali. Izkopavanje leta 1955 je dalo zadovoljive rezultate, Groba keramika iz gline, pomešane s peskom, ima hrapavo površino, Finejša se loči od nje po barvi 'in ima glajeno površino. Veliko posod ima trakast ročaj, ali pa široke jezičaste izrastke, Posode krase plastična rebra, na katerih so navadno sledovi prstnih odtisov ali pa navzkrižni vrezi, in metlast ornament, ki poteka po vsej zunanji površini. Koščeno orodje so predvsem bodala, šila in gladila. Lepa sta tudi primerka obdelanih kaninov divjega prašiča in dveh puščic. Prva je iz kosti, druga pa iz lupine morske školjke. Relativno malo so našli kamnitnih predmetov, med njimi nekaj kremenastih no-
žičev in puščično konico. Edini bronasti najdbi sta dve šili, Železna puščica in dvakrat preluknjan bronast rimski novec, led je služil verjetno kot obesek, pripadata kasnejšim dobam. Iz teh najdb izhaja, da je bila jama naseljena v mlajši kameni in bronasti dobi, da pa so jo ljudje tudi kasneje večkrat obiskovali, Zadnja izkopavanja 1956, leta pa so dala rezultate, ki kažejo, da je bila jama tudi bivališče ledenodobnega človeka.
(Konec prihodnjič)

s/
Bronasti in želcznodobni predmeti, izkopani v jami I na Prevali. Služili so našim davnim prednikom največ kot orožje.
zapirali vodo, drva in celo stranišče. Silili so jo, da je opravljala. težka dela med nosečnostjo, nositi je morala vodo s postaje itd. V začetku zadnje nosečnosti je nekaj mesecev Marija Durja stalno prigovarjala mladi Vidi, naj abortira, in ko o tem ni hotela ničesar slišati, se je vsa družina družno spravila nanjo. Mož Srečko jo je pretepal s pasom in drugače — zato je tudi potem rojeni otrok čutil posledice in jih ima še danes.
Leta 1951 je mož Srečko odšel v zdravilišče, kjer je kmalu nato imel razmerje z neko drugo žensko, kar je še poslabšalo stanje v družini. Pritisk na ubogo Vido je postal tako močan, da se je pred njim lahko rešila samo k svojim staršem na Novo Sušico, kjer je še danes. Srečko Durja je za vsako ceno hotel doseči ločitev zakona, ni pa imel za to argumentov.
To je le del odnosa »prizadete« Marije Durja do soljudi. Drugi del pa je odnos Durjevih do sodržavljanov, ki so brez stanovanja. Sami so zasedali dvosobno stanovanje na železniški postaji, medtem ko imajo zase rezervirano in nezasedeno prazno cnosobno stanovanje v svoji hiši, ki jo je Mihael Durja kupil v Postojni. V stanovanje v svoji hiši pa se nočejo preseliti, »ker je Marija Durja uslužbena na postaji in ima tako blizu na delo«. Medtem pa čaka na stanovanje veliko postajnih uslužbencev, ki se morajo voziti od drugod in stanujejo v nemogočih razmerah.
Zato je po sklepu delavskega upravljanja ŽTP Durjevim stanovanje na postaji odpovedalo. Prišlo je do tožbe pri Okrajnem sodišču v Postojni. To je Durja izgubil in prav tako naslednjo na višji instanci. Obenem je ŽTP predlagalo, naj zaradi takega odnosa podjetje Tobak v Postojni Durjevi odpove službeno razmerje, kar je le-to tudi napravilo in na to mesto zaposlilo drugo osebo, člana družine, ki je bila vsa v partizanih od leta 1911 in ima nedvomno ve£je zasluge iz NOB kot Durja, razen tega pa je vsekakor socialno veliko bolj ogrožena kot hišna posest-nica Marija Durja.
Ko vse ni nič pomagalo in se je v Postojni že povsod razgalila, je Marija Durja vložila pritožbo na maršala Tita. Bistvo pritožbe pa je v tem, da Marija Durja ni bila v rednem delovnem razmerju pri Tobaku, ker se temu podjetju zaradi premajhnega prometa na železniški postaji ni splačalo imeti tamkaj redno zaposlene moči, marveč je prodajalki dajalo le provizijo od prodanega blaga. Marija Durja pa se je znašla in uvedla v trafiki pravi privatni bazar; prodajala je razne drobnarije, spominčke, pisarniške potrebščine, nalivna peresa, kemične svinčnike, vžigalnike in podobno, kar ji je razen provizije za prodani tobak in časopise, znamke in vrednotnice, nosilo precejšnje mesečne dohodke, ki se jim seveda Marija Durja nikakor noče odreči. Od tod torej pritožba v Beograd.
Upati je, da bo po vsem tem zadeva pravično rešena in stvari postavljene na svoje mesto. Kolikor pa to ne bo, sc bomo tudi mi na zadevo še povrnili z dodatnimi argumenti, lU jih zaradi preveč umazanega perila danes na tem mestu še nismo objavili.
P


Prva mandatna doba članov hišnih svetov v Piranu je ipri kraju. Lani je bilo izvoljenih 53 hišnih svetov, od katerih pa je bilo samo 11 res delavnih. Kot glavne vzroke nedelavnosti bi lahko navedli naslednje:
Hišni sveti so bili izvoljeni tudi v hišah z majhnim številom prebivalcev in je bil delokrog njihovega dela ozek in brez prave vsebine. Bili so primeri, ko zaradi majhnega števila stanovalcev niso mogli izvoliti potrebnega števila članov odbora in zaradi tega niso mogli delati tako, kot; b.i morali. Dalje: večina med njimi se je zadovoljila s samo izvolitvijo in zato nekateri hišni sveti niso prevzeli nase niti moralne niti materialne odgovornosti za upravljanje stanovanjskih zgradb; niso razpravljali o zbiranju sredstev ter njihovi uporabi in tudi ne o potrebah za ohranitev in izboljšanje stanovanjskega sklada. So pa bili tudi primeri, da so zaradi pomanjkanja avtoritete, ki je nujna posledica nepoznavanja vsebine dela hišnih svetoy, nekateri stanovalci zahtevali od predsednika hišnega sveta, da opravlja posle hišnika. Klicali so ga, če je bil v hiši kratek stik, če se je nekje razbila šipa in podobno ter ga naganjali, naj gre po električarja, mizarja ali pa naj nese okno k steklarju.
Po dosedanjih izkušnjah, predvsem pa, da bi se uredilo družbeno upravljanje stanovanjskih hiš v Piranu, je občinska stanovanjska uprava pripravila načrt za reorganizacijo dela hišnih svetov in za njihovo novo organizacijsko obliko, Po dve, tri pa ' tudi po več stanovanjskih hiš, predvsem takšnih, kjer je majhno število stanovalcev, bi sestavljalo celoto in bi imelo področni hišni svet. Teh svetov bi bilo približno 130 in bi upravljali okrog 1200 stanovanjskih zgradb. Odbore v področne hišne svete predvidevajo izvoliti februarja. Ti novoustanovljeni področni hišni sveti in njihovi odbori bodo prevzeli vse dobroimetje v goto-
mu
Pripovedovanje o lepem življenju, o lahkem zaslužku in o vsem mogočem, je zavedlo že marsikoga, da je zapustil dom in odšel v tujino. Marsikdo pa se je po krajšem potikanju po taboriščih vrnil domov in spoznal vso gren-lcost emigrantskega življenja.
Pred časom je zapustilo svojo rodno vas Raven v piranski občini nekaj mladincev. Vendar pa so nekateri v Trstu kaj kmalu spoznali, da ni vse resnica, kar so jim pripovedovali tisti, ki so jih pripravili do tega, da so prestopili mejo. Marjo je ob svojem povratku dejal, da se je kaj hitro soočil z resnico, ki mu je brž razblinila sanje o lahkem in do-bičkanosnem življenju: »Šel sem tja,« je dejal, »spoznal sem vrednost domovine in rodnega doma. Prej je nisem znal ceniti in potrebna mi je bila trda šola, ki sem jo skusil.«
Toni pa piše iz Trsta in prosi, da bi mu pomagali, da bi se vrnil. Res, da mu pri sorodnikih ni slabo, nima pa prijateljev in tudi harmonika mu ne poje tako kot doma.
Marsikdo izmed njih se je že vrnil. Albin, Emil, Elijo, Marjo. Doma so se razveselili njihovega povratka, sami pa so bili srečni, ker so nosili v srcu veliko spoznanje o vrednosti življenja v svoji domovini.
Je pa v tujini še nekaj mladih beguncev. Morda se še ne zavedajo, da jim domovina lahko odpusti njihov nepremišljeni korak, morda pa jih je sram priznati napako, ki so jo storili s prebegom. Kdo ve'.' In vendar njihovi starši vsak dan upajo, da se bodo vrnili domov.	M. C.
liM
vini pri stanovanjski upravi in v bodoče vodili evidenco nad vsemi, vplačili. Ta posel je doslej opravljala stanovanjska uprava .in določala, kje in kako naj se popravljajo hiše ter posamezna. stanovanja. Da bi volitve v odbore novih področnih hišnih svetov kar najbolje uspele in da bi bili vanje izvoljeni res takšni ljudje, ki se bodo z voljo in vestnostjo lotili dela, bo pomagal pri pripravah tudi občinski odbor SZDL skupaj s krajevnimi odbori piranske občine.
Če bo delo področnih hišnih svetov potekalo res ,v smislu utrjevanja in uveljavljanja družbenega upravljanja stanovanjskih zgradb, lahko pričakujemo, da bo čez leto dni zabeležen znatno večji uspeh dela stanovanjske skupnosti, kot je bil doslej. Seveda bodo morali tudi drugi stanovalci piranskih hiš pomagati novoizvoljenim odborom pri njihovem delu, če hočemo, da bo še to leto popravljeno več stanovanjskih poslopij v Piranu. Vsi tisti prebivalci, ki so voljni sodelovati s področnimi hišnimi sveti, pa lahko dobijo vse informacije na stanovanjski upravi v Piranu.
M. C.
mm

mmm 1 Mi
Asm,. s / J?


W'C -'Si;
Pred dnevi se je z avtobusom podjetja »Avtopromet Gorica« vračal '/. dela iz Divače v Bukovje pri Postojni delavec Franc Marin-šek. Med vožnjo je izgubil listnico z osebnimi dokumenti in s celo-mesečnim zaslužkom v znesku 13.000 din. To izgubo je opazil šele doma, ko je hotel izročiti ženi zasluženi denar. Ves zpneden je takoj odšel peš v Postojno in po nasvetu organov Ljudske milice krenil v postojnsko poslovalnico »Avtoprometa Gorica«, Tam je zve-
del, da je izgubljeno listnico' našel' v avtobusu sprevodnik Rudi Kopač, ki mu jo je tudi izročil z vsem, kar je bilo v njej.
Sprevodnik Kopač je že večkrat našel manjše in večje vsote denarja, ki so jih potniki izgubili v avtobusu. Vedno je denar pošteno vrnil ter ga lahko damo za vzgled kot najditelja-poštenjaka.
Ština
Nii trka več, marveč je že stopila tudi k nam zima. Ob morju sicer ni snega, zato pa je na prostem dovolj ledu, kjer je le kaj vode. Zamrznjeni slapovi na sliki niso nikakšna Niagara, marveč le za-ledeneia voda, ki uhaja iz vsega pobočja cestnega useka nad Porto-
2e pred leti so pričeli urejevati dva kilometra dolg odcep ceste v Podgradu do vasi Podbeže. Ko je ■bilo tlakovanih 260 metrov cestišča, so morali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev delo prekiniti. Ker je ob deževnem vremenu bil nedokončani del ceste zaradi zmeh-čanega terena skoraj neuporaben za vsakršen promet, je bilo nujno potrebno misliti na dovršitev. začetih del. Proračun za ta dela predvideva nad milijon 200 tisoč dinarjev izdatkov. Občinski ljudski odbor v Iirpeljah je z razumevanjem za rešitev tega vprašanja priskočil prebivalcem Podbež na pomoč z dodelitvijo pol milijona dinarjev iz cestnega sklada. Vašča-ni pa so se obvezali, da bodo sami opravili vsa težaška dela. Zato je zdaj delo za dograditev ceste v polnem razmahu in je upati, da bo cesta dograjena že do spomladi. Dograditev te ceste bo velikega gospodarskega pomena za Podbeže in okolico, ker bo ta odcep povezoval glavno cesto Reka—Trst s stranskim odcepom Podgrad—Ilirska Bistrica.
Pred dnevi je umrl na Kozini eden najstarejših ljudskoprosvetnih delavcev, Franc Sturm. Že leta 1890 je s sotovariši ustanovil na Kozini pevsko društvo »Venec«, v katerem je sodeloval dolga leta kot basist, To pevsko društvo je vzpodbudilo tudi Hr-peljčane, da so 4 lota pozneje ustanovili pevsko društvo »Zvezda« in da so tudi okoliške vasi začele z ustanavljanjem pevskih zborov. Pokojni Sturm je bil zadnji izmsd soustanoviteljev ter med prvoborci za uveljavljanje slovenske besede v času fašističnega zatiranja.
Doma je bil iz Kozine. Razen s petjem se je ukvarjal tudi z gosla-njem, z dramsko igro; rad pa je prebiral romane, novele, pesmi ter politične in gospodarske časopise. Bil je aktivni član Posojilnice in hranilnice na Kozini ter član tamkajšnjega olepševalnega društva. Tudi svoje otroke je kot zaveden Slovenec vzgajal v naprednem duhu, najmlajši med njimi, Stojan, pa je padel kot žrtev italijanske okupacije.
Kako zelo je bil priljubljen pokojni Franc Sturm, je pokazal tudi prelep pogreb v njegovem rojstnem kraju.	M. P.
Člani SZDL in organov družbenega upravljanja — berite in dopisujte v naš list »Slovenski Jadran«!
Občinski sindikalni svet v P'vki je v sodelovanju z Okrajnim sindikalnim svetom začel prirejati ciklus predavanj o osnovah politične ekonomije in o družbenem upravljanju — za člane delavskih svetov in upravnih odborov, odborov sindikalnih podružnic in kmetijskih zadrug. Predavanja so se že začela v tovarni v Neverkah, v tovarni vezanih plošč ■ in furnirjev »Javor« v Pivki in njenem obratu na Baču ter za člane sindikalnih podružnic mešane stroke v Pivki. Predavanja so vsak torek in bodo trajala do začetka marca.
Za člane Občinskega komiteja ZK in za sekretarje osnovnih organizacij ZIC v pivški občini pa so priredili predavanje o nekaterih aktualnih političnih in organizacijskih vprašanjih. Predavanje je organiziral Občinski komite ZK in se ga je udeležilo 41 oseb. Udeleženci tega seminarja bodo priredili podobna predavanja v vseh osnovnih organizacijah ZK in seznanili člane o sedanjem zunanjem in notranjem političnem ter gospodarskem položaju.
V četrtek, 17. januarja, se je začel v Portorožu trimesečni knjigovodski tečaj, ki ga prireja Okrajna zadružna zveza v Kopru. Udeležuje se ga 21 mladincev in mladink, zaposlenih v raznih kmetijskih zadrugah koprskega okraja.
V nedeljo zjutraj je v bližini Pirana ujel Ante Crnica ribo izredne velikosti, ki je vzbudila med prebivalci precejšnje zanimanje. Gre za nad 500 kg težko ribo, ki ji pravijo mcsečnica, hrvatsko veliki bucanj, latinsko orthagoriscus mola. To je neužitna riba, ki živi v toplih morjih v velikih globinah. Dolga je 2,20 m, široka 60 cm, v sredini je l'!0 cm visoka, na koncu pa ima 3 m. Ribič jo je ujel na železno kljuko za gohec. Prihiteli so na pomoč še drugi in jo s težavo potegnili na suho. Mesečnico je spremljala jata manjših, približno 20 cm dolgih in le nekaj kilogramov težkih rib, ki pa so bile sivo in črno progaste. Ujeto ribo so piranski ribiči prepeljali v Ljubljano in jo dali na ogled prebivalcem.
S prometnimi nezgodami je koprski okraj lani močno prednjačil pred drugimi slovenskimi okraji. Zabeležili so 276' nesreč, med katerimi je bilo 125 primerov težjega značaja. Le v 119 primerih ni bilo človeških žrtev, medtem ko je v 157 nesrečah izgubilo 13 ljudi življenja, 104 so bili teže, 172 pa laže ranjenih. Materialno škodo so ocenili na 25 milijonov 770 tisoč dinarjev.
Zaradi nepravilne vožnje, neupoštevanja ali neznanja cestno-pro-metnih pravil in znakov ali objestnosti je bilo 27,17% od vseh
Za 500 din bo prejel konec leta 1957 vsak član Prešernove družbe zopet 7 dragocenih knjig!
Dragi moji, spet je tako naneslo, da moram začeti s trgovino in preskrbo. Toda tokrat ne bom grajal. Zakaj pa ne bi pohvalil, če zasluži! Se še spomnite, kako je bilo poleti na našem trgu? Vidite, takrat smo morali uvažati zelenjavo celo iz Ljubljane, ker je sami nismo pridelali dovolj. Upravičeno smo torej pričakovali, da bo na zimo še slabše. Toda s prvim mrazom je prišlo tudi prvo veselo presenečenje: ne samo, da zelenjave več no uvažamo, ampak Ljubljančanom celo vračamo, kar so nam poleti posojali.
To je predvsem oziroma izključno zasluga velike centralne hladilnice v Dekanih. Njene zmrznjene kumarice, fižol v stročju in druge poslastice so sedaj glavna atrakcija na ljubljanskem trgu. Sam sem. to videl prejšnji teden. Napredek je torej na dlani in lahko smo ponosni. Ljubljanski trg je preskrbljen. Res je sicer, da ljubljanske gospodinje nekaj nergajo zaradi cen, ker se jim zdijo kumarice po 140 din le nekoliko predrage, toda če mislijo, da jim bomo zastonj vozili našo povrtnino — pa še zmrznjeno -povrhu — se hudo motijo in lahko jim v obraz povem, da ne poznajo naše trgovine.
Ja, boste rekli, ti nam samo o Ljubljani govoriš. Kaj nas briga ljubljanski trg! Povej raje, kako
je v Kopru. Ni kaj. Na koprskem trgu se zmrznjene kumarice še niso pojavile, ker se ni doslej še nihče spomnil, da bi jih pripeljal iz —• Ljubljane. Tako nas zaradi cen prav nič ne boli glava.
Zadnjič mi je nekdo očital, da sem preveč nestrpen in da takoj dam vsako reč v časopis. Zdaj vam bom dokazal, kako sem potrpežljiv. Glejte, natanko poldrugo leto je že pokvarjena ključavnica na vratih koprske avtobusne postaje in potniki, ki tam čakajo na zvezo, jih morajo tiščati, da jih ne odnese burja. Prav tako je na isti postaji nad okencem, kjer prodajajo vozne listke, cev fluoroscentne razsvetljave, ki ni bila umita niti obrisana od svojega rojstva. No, mar sem o tem že kdaj pisal? Nisem. Toda zdaj se res nisem mogel več premagati.
Kar mimogrede smo presedlali na promet. Pa zapišimo še nekaj o tem. Na avtobusih morata vladati . red in snaga. Med predpisi, ki to urejajo, je tudi tisti kratek: »Prepovedano kaditi!« Celo v več jezikih. Večina potnikov to spoštuje, ker vedo, da se vozijo tudi otroci in sploh ljudje, ki jim dim škodi. Vendar so tudi izjeme. Ni dolgo tega, ko sem imel priložnost videti takšnega potnika. Tako »ko-mot« si je prižgal cigareto, kot da se požvižga na vse predpise. Ali ga je sprevodnik spoveclal! Še ka-
zen bi mu bil kmalu naložil. Tako je treba! sem vzkliknil in javno pohvalil sprevodnika, ki si je po trudapolnem prepričevanju prižgal zasluženo cigareto. To si on lahko privošči, ker je uradna oseba in
v službenem razmerju. Službeni dim pa kot veste ni škodljiv. Niti za dojenčke.
Ravno čas sem imel in stopil sem nekega dne tudi na Škofije. Zanimalo me je, kako se kaj razvija maloobmejni promet. Slučajno so prav takrat cariniki pestili nekega spoštovanega direktorja iz naših krajev. Zaradi malenkosti: dvajset tisočakov v domači valuti in nekaj dolarjev je imel namen prispevati k Videmskemu sporazumu. Mož pa se je dobro zagovarjal in skoraj bi bil prepričal carinike, da ni zaslužil tega, kar so delali z njim. Pojasnil je, da navadni smrtniki lahko trgujejo po malem, on pa je širokopotezen človek, ki se ukvarja le z velikimi rečmi. Toda prav ko je bil že na tem, da se bo izmuznil, so ugotovili, da ni registriran kot grosist in jurčki in dolarčki so odšli tja, od koder jih ne bo več rešil niti s pomočjo vseh enajstih naglavnih grehov.
Ob takšnih velikih dogodkih pa nisem pozabil na svojo zvesto Kozino. Saj če drugega ni iz tistega konca, lahko zmeraj pišem o javnem stranišču, ki ga ni, in pa o tistem v Jadranu, ki je večinoma zaprto, kar pa ni nikakršna škoda, ker je ponavadi uporabno le, če imate čoln pri rokah. To pravzaprav ni niti čudno spričo tolikšnega prometa.
S to ugotovitvijo vas prav lepo pozdravljam
Vaš Vane
prometnih nezgod. 17,39% je bilo nesreč zaradi neprimerne hitrosti, 14,49% zaradi prekomernega uživanja alkohola, 11,23% zaradi nediscipliniranosti pešcev, 8,34% zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj, 5,80% zaradi tehničnih okvar in 15,58% zaradi drugih vzrokov.
V	naseljenih krajih je bilo 58, na. odprtih cestah pa 218 nesreč, na asfaltiranih in tlakovanih cestah 207, na makadamskih 69; .na ravnih 135, na križiščih in ovinkih 141; na cestah I. in II. reda 166, na drugih cestah 110; podnevi 208, ponoči 68. Največ nesreč je bilo v nedeljah (17,39%) in v četrtkih (17,03%), sledijo torek (15,22%), sobota (14,85%), sreda (13,04%), ponedeljek (11,60%) in petek (10,87%).
V	marcu je bilo samo 9, v decembru pa 35 prometnih nesreč.
,, vuvsn.»	sv, v r,„; i
ipmte ; %ftl
^l^i^^ftli Ir % I« liS&i^^SlSSžSi:"!!
Prometni odsek TNZ p.-; OLO Koper je priredil v decembru in januarju potujočo razstavo slik, grafikonov in razpredelnic o prometnih nezgodah lanskega ieta v koprskem okraju, ki je obiskala Koper, Postojno, Ilirsko Bistrico, Sežano in Izolo. Na spodnji sliki je zemljevid koprskega okraja, na katerem so z bucikami raznih barv označene prometne nesreča po značaju (smrtne, lažje, težje; materialna škoda) in po kraju. Številni fotografski posnetki pp. prikazujejo posledice prometnih nesreč, primere neprevidnosti, ki so česti "povzročitelji nezgod, in razna opozorila.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tekmovanje v tekih: med člani na 12 km dolgi progi je zmagal Jože Podobnik s časom 59'26v' pred Jožetom Erjavcem in Marjanom Podgornikom (vsi Rudar Idrija). Tekmovalcev je bilo 5.
Štirje starejši mladinci so tekmovali na 8 km dolgi progi. Prvi je bil Marjan Mikuž s časom 40'47", drugi Julij Šulgaj, tretji pa Rafael Bačnar (vsi Rudar Idrija).
Mlajši mladinci so bili bolj številno zastopani- Na 4 km dolgi progi jih je startalo 9, prvi pa je bil Peter Leskovic (Rudar) s časom 23'3", drugi Srečko Zajec s časom 23'13", tretji pa Vladimir Rupnik (oba TVD Partizan Črni vrh).
Pri mladinkah sta nastopili samo dve na 3 km dolgi progi. Prva je bila Valerija Rupnik s časom 26'30"', druga pa Marija Blažko (obe TVD Partizan Črni vrh),
Slalom na 750 m dolgi progi z višinsko razliko 180 m in s 40 vrat-■ci: Članov je nastopilo 15, ki so progo prevozili dvakrat. Prvi je bil Ivi Logar s časom 2'IG"8, drugi Ivan Vidmar 2'21"7, tretji pa Lado Miklavič 2*31':7 (vsi Rudar iz Idrije).
Mladinci so progo prevozili enkrat, tekmovalo jih je 19. Prvi je "bil Peter Logar s časom 1'23"7, drugi Branko Slabnik 1*23"8, tretji pa Ivan Poljanšek 1'32"8 (vsi Rudar Idrija).
Članice je zastopala samo Marta Lampe (TVD Partizan Črni vrh), ki je vozila na skrajšani progi s časom 1'1"2. Med mladinkami pa sta nastopali Blaško Marija, ki je bila prva, in Rupnik Valerija, obe iz Črnega vrha.
Veleslalom na 1300 metrov dolgi progi z višinsko razliko 300 m in "35 vratci. Članov je tekmovalo 17. Prvi je bil Ivi Logar s časom 50'8'?, drugi Anton Velikajne 57'1" (oba Rudar), tretji Bogdan Tome (TVD Partizan Koper) 1 uro 3'8".
Mladinci: prvi Peter Logar (Rudar) s časom 1'08"1, drugi Tine Tr-. ček (Črni vrh) 1'10"3, tretji Andrej Mažgon (Rudar) 1'16"8.
Članice na skrajšani progi (ena aama tekmovalka): Marta Lampe {Črni vrh) 19'4".
Mladinke (dve tekmovalki): prva Marija Blažko 29"6, druga Valerija Rupnik (obe Črni vrh).
Skoki na 35-metrski skakalnici: Med sedmimi člani se je uvrstil na prvo mesto Franc Pelhan s skokoma 26 in 27 metrov in 215 točkami; drugi je bil Viktor Crnobr-■nja s skokoma 25 in 25 in pol metra ter 211,3 točke; tretji pa je bil Marijan Čar s skokoma 23 in 23 in pol metra ter 205,9 točke. Vsi trije so člani Rudarja iz Idrije.
Mladinci so skakali trije. Prvi je bil Aldo Murovec (Rudar) s skokoma 19,5 in 18,5 metra, drugi je bil Silvo Felc (Črni vrh) s skokoma 20,5 in 19 metrov, tretji pa je bil Branko Šlabnik (Rudar) s skokoma 14 in 17.5 m.
Po končanem tekmovanju so v hotelu Nanos razdelili diplome najboljšim ekipam in posameznikom. Posameznikom je vodstvo Primorske smučarske podzveze razdelilo tudi darila ObLO Idrija. Ekipni plasman pa je naslednji: prvi ŠD
Rudar Idrija, drugi TVD Partizan Črni Vrh, tretji TVD Partizan Koper.
Letošnjega tekmovanja se je ude-.ležilo mnogo manj tekmovalcev kot lani v črnem vrhu. Ko smo se zanimali za vzroke, nam je tajnik Primorske smučarske podzveze Logar Srečko povedal, da so na smučarskem tečaju v Črnem vrhu trenutno skoraj vsi najboljši smučarji, člani TVD Partizan iz goriškega okraja, ki pa se zaradi nerazumevanja vodstva niso udeležili tekmovanja. Omenil je, da je zaradi tega nerazumevanja ogrožen obstoj Primorsko smučarske podzveze, ki vključuje le Športno društvo Rudar Idrija. Zdaj proučujejo predlog, da bi so idrijski Rudar priključil ljubljanski smučarski pod-zvezi, primorsko smučarstvo pa naj bi prevzela društva Partizan. Rekel pa je tudi, da štejejo letošnje tekmovanje Primorske smučarske podzveze po kvaliteti za najuspešnejše v zadnjih letih.	B. T.
NAMIZNI TENIS
Ustanovitev raiznoienie podzveze koprskega okraja
ZAVOZIL JE V JAREK
Na enem izmed ostrih ovinkov nad Koprom in Marezigami je poklicni voznik Julij Borsi iz Izole zavozil z džipom v meter globok cestni jarek. Voznik in sopotnik Feliks Bordon sta dobila hude telesne poškodbe, na vozilu pa je okrog 00.000 dinarjev žkode.
ZOPET NESREČA V STRUNJANU
V	nedeljo zjutraj je zavozil z osebnim avtomobilom s ceste pri Stru-njanu Franc Maleiner. Vozilo je verjetno zaradi prehitre vožnje zdrknilo na ostrem ovinku in se ustavilo v klancu. Medtem ko je dobil Frane Maleiner le lažje poškodbe, so morali njegovo sopotnico Emo I-Iermel iz Portoroža odpeljati v bolnišnico zaradi težkih telesnih poškodb. Materialne škode je okrog 400 do 500 tisoč dinarjev.
TRČILA STA
V	nedeljo dopoldne sta na križišču cest v Vogljah (občina Sežana) trčila motorist Roman Skrlj in Miro Trobec Iz Velikega dola. Slednji je zaradi padca dobil lažje poškodbe na Slavi.
DVE SMRTNI ŽELEZNIŠKI NESREČI
V	četrtek popoldne je na železniški postaji v Pivki podrla lokomotiva Atlnnta Kurničlija iz Reke v trenutku, lco je neprevidno prečkal železniško progo. Kolesa lokomotive so mu odrezala levo nogo nad kolenom in levo roko v zapestju. Med prevozom v reško bolnišnico je Kurničli izkrvavel.
Med opravljanjem službe pa je v petek izgubil na železniški postaji v Postojni življenje 42-letnl premikač vagonov Ignac Bratuš iz Hrastja. Med delom je padel pod kolo vagona, ki mu je slo preko bokov. Bil je na mestu mrtev,
NEPREVIDNOST PRI DELU
V	pe-tek popoldne je pripeljal na gradbišče gradbenega podjetja »Gorica« poklicni šofer Stanko Valentin-čič iz Kopra tovornjak s prikolico, naložen z opeko. Med odklopljenjem prikolice je tovornjaku, ki je stal na vzpetini, zaradi prenizkega zračnega tlaka v zračnih rezervoarjih popustila nožna zavora in Je tovornjak stisnil Darja Jermana in Franca ko-maca, ko sta odklopljala. Dobila sta težje telesne poškodbe.
Preteklo nedeljo so ustanovili v Kopru namiznoteniško podzvezo koprskega okraja, v katero so se vključila naslednja društva; ŠD Koper, TVD Partizan Izola, TVD Partizan Prestranek, TVD Partizan Šmarje, ŠD Sežana in TVD Partizan Portorož. Občnega zbora se je udeležilo tudi deset predstavnikov koprskih sindikalnih aktivov, kar priča, da si je ta športna panoga že zelo utrla pot tudi med našimi delovnimi kolektivi. Zal pa ni bilo zastopnika Ilirske Bistrice, čeprav je na področju tamkajšnje občine veliko zanimanje za namizni tenis.	,
Iz poročila iniciativnega odbora in iz razprave je bilo razvidno, da ■se je v zadnjih mesecih lanskega leta zelp. povečalo zanimanje za namizni tenis v koprskem okraju in sploh na Primorskem. Zastop1 niki Kopra so se udeležili tudi prvega primorskega prvenstva v Novi Gorici, kjer so osvojili moštve-no in individualno prvenstvo. Trenutno je v koprskem okraju okrog 250 igralcev namiznega tenisa, ki razpolagajo z 22 mizami. Čeprav je to zdrav .in razmeroma zelo poceni šjjort, se vendar društva Partizan premalo zanimajo zanj. Od 22 društev Partizan v koprskem okraju imajo le štiri društva na-miznoteniške sekcije. Seveda pa bi bilo napačno — kar se je do zdaj v posameznih športnih panogah večkrat dogajalo — pošiljati rekvizite po nekem pisarniškem ključu na vse strani,' da bi za vsako ceno dosegli množičnost, ne pa, da bi prej poskrbeli za utrditev organizacije in za kadre. Prav zato je treba pozdraviti sklep ustanovne skupščine, da bo razdelila 10 na-miznoteniških miz najaktivnejšim sekcijam pod pogojem, da jih lahko v primeru neaktivnosti vzame in dodeli drugim. Gre torej za uve-lj avl j en je načela: pomagati pri ustvarjanju pogojev za razvoj panoge, potem pa tudi materialno podpreti tiste, ki so najbolj prizadevni. (Prav bi bilo, da bi o tem vprašanju nekoliko več razmišljali, saj je v okraju več primerov, da rjavijo po garderobah športni in telesno vzgojni rekviziti, medtem ko jih drugod, kjer so delo že do- . bro organizirali, primanjkuje.)
Letošnji spored namiznoteniških tekmovanj v koprskem okraju je zelo pester. Da bi vskladili želje in finančne možnosti, so na ustanovni skupščini sklonili organizirati 2 ligi: obmorsko in severno. V ob-
morski ligi bt tekmovali Koper, Izola, Portorož in Šmarje, v severni pa Postojna, Sežana, Ilirska Bistrica, Pivka in Prestranek. Prvaka obeh lig bi se srečala v dvoboju za naslov okrajnega ligaške-ga prvaka. Razen tega bode organizirali okrajno prvenstvo v vseli disciplinah in razne propagandne turnirje. V Kopru pa bodo pripravili tudi sodniški in instruktorski tečaj.	L. O.
OPOZORILO •
Opozarjamo davčne zavezance dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja v okraju Koper, da so dolžni na splošni poziv vložiti davčne napovedi pri pristojnem občinskem ljudskem odboru do 31. januarja 1957. Redni rok ne bo podaljšan.
Davčnim zavezancem, ki bodo naknadno predložili davčne prijave ali pa jih sploh ne bodo vložili, se bo povečal odmerjeni davek za 3 % odnosno 6 °/o.
Iz pisarne Okrajne uprave za dohodke Koper
RAZPIS Kmetijska zadruga, r. z. z o, j. Koper in okolica razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	kvalificiranega mehanika z večletno prakso za vodstvo mehanične delavnice za popravila strojnega parka;
2.	kvalificiranega vrtnarja z večletno prakso za gojitev raznovrstnih sadik v toplih gredah.
Vsa pojasnila in pogoje dobite pri
Kmetijski zadrugi Koper in okolica Koper.
PRODAM otroški voziček v dobrem stanju. Poropat Mihael, Sv. Marka trg št. 1, Koper.
ZAMENJAM enosobno stanovanje
v Ljubljani z enakim v Kopru. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana pod šifro »Takoj«.
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža in našega očeta
ALOJZIJA HROBATA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam 'bili ob strani ob težki uri, posebno pa dr. Ferfolji, dr. Ropotcu in strežnemu osebju bolnišnice v Kopru, ljudskemu odboru Hrpelje, organizaciji ZK in kmetijski zadrugi v Hrpeljah—Kozini za darovane vence, za skrb pri organizaciji pogreba, godbi in pevskemu zboru pa za odigrane žalo-stinke.
Žena Frančiška in sinova Boris in Zdenko ITrobat.
PUTNIK SLOVENIJA — poslovalnici Koper in Sežana — , obveščata cenj. prebivalstvo, da podaljšujeta obmejno propustni-ce iu menjujeta valute (devize). Vse informacije pri »PUTNIKU« v hotelu »Triglav« v Kopru in v poslovalnici v Sežani.
SOBOTA, 20. januarja:
7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Jutranji koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.-15 Za konec tedna: ritem — 14.15 Poje pionirski zbor idrijske' gimnazije — 14.30 Življenje ob našem morju: Med ljudmi, ki grade ladje — 14.40 Melodije za vsakogar — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Blanka Strgar in Franc Koren z Gorenjskim kvartetom.
NEDELJA, 27. januarja:
8,00 Jutranji koledar in objave, 8,10 Kmetijska oddaja: Zimske nadaljevalne šole na Primorskem: 14.00 Glasba po željah; 15.00 Vesti; 15.10 Oddaja primorskih študentov ob 50, obletnici smrti S. Gregorčiča; 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Cesta je zaprta — s posnetki po naših cestah.
PONEDELJEK, 28. januarja
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar: 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Petnajst minut ponedeljkovih popevk; 14.00 Od melodije do melodije: 14.30 Športni pregled; 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes objave in reklame; 15.25 Zborovske pesmi.
TOREK, 29. januarja:
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13,45 Iz operne glasbe; 14.30 Gospodarska rubrika Lesna industrija pod Snežnikom: 14.40 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.25 Češka godba.
SREDA, 30. januarja:
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do melodije: 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Ob obletnici smrti narodnega buditelja Beneških Slovencev — I. Trinka; 14.40 Poje zbor CDJLA iz Beograda; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes objave; 15.25 Polke in valčki.
ČETRTEK, 31. januarja:
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Lahka glasba; 15.00 Vesti: 15.10 Zabavna glasba, vmes objave; 15.25 Pojeta Z. Gašperšič in J. Triler,
PETEK, 1. februarja:
.7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar: 13,30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Nekaj skladb G. Gershwi-na; 14,00 Tisoč in en takt . . . (pisan spored orkestralne in solistične glasbe); .14.30 Beležke radijskega repor-terja; 14.40 Od melodije do melodije: 15.00 Vesli: . 15.10 Zabavna glasba, vmes objave; 15.25 »Soča voda je šumela«.
SOBOTA,' 2. februarja
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Za konec tedna: ritem; 14.15 Poje vokalni oktet iz Pirana: 14.30 Življenje ob našem morju: Z ladjo »I. Cankar« od Trsta do Pirana; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Vesti:. 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Ruske narodne na harmoniki igra R. Hrovat.
KOPER — 25., 2G. in 27. januarja ameriški film PUSTOLOVŠČINE DON JUANA; 28, in 29. januarja nemški film DOKLER BOS PRI MENI: 30. in 31. januarja italijanski film PLASC.
C
IZOLA — 25. januarja jugoslovanski film DOLINA MIRU; 2G, in 27. januarja ameriški film KO PRIDE ZIMA: 23, in 29. Januarja italijanski film PLASC; 30. in 31. januarja sovjetski film KNEGINJA MARY.
PIRAN — 25. januarja avstrijski film VELIKI VALČEK; 26. in 27. januarja ameriški barvni film SHA-NE; 28. in 29. januarja češki film KAVARNA V GLAVNI ULICI; 30. in 31. januarja ameriški barvni film BEG IZ TRDNJAVE.
SEČOVLJE — 2G. januarja francoski film PREPOVEDAN SAD; 27. januarja poljski film POKOLENJE; 31. januarja jugoslovanski film DOLINA MIRU.
ŠMARJE — 20. januarja italijanski film PLASC; 27. januarja jugoslovanski film DOLINA MIRU; 30, januarja češki film KAVARNA V GLAVNI ULICI.
ŠKOFIJE — 26. januarja poljski film POKOLENJE: 27. januarja francoski film PREPOVEDAN SAD; 30. januarja nemški film DOKLER BOS PRI MENI.
DEKANI — 27, januarja italijanski film PLASC,
PORTOROŽ — 25. januarja nemški film DOKLER BOS PRI MENI; 30. januarja ameriški film KO PRIDE ZIMA;
POSTOJNA — 25., 26. in 27. januarja ameriški film DARILO NA VRVICI; 29. in 30, januarja ameriški film PRELOMNICA,
PO PRISTANIŠČIH iN VODAH DALJNEGA VZHODA
(Nadaljevanje s 7. strani)
sedmi dan počivajo, ne glede na to, na kateri dan to pade. Dopust imajo vsaka tri leta po štirinajst dni. Na delo in z dela gredo skupaj z zastavonošo na čelu. Če dežuje, nosijo njihovi oficirji dežnike in nobenemu ne pride na um, da to ni pristojno za vojake.
Ob cesti so številne stojnice, kjer lahko kupiš za nekaj centov sladkorni trs, pomaranče, banane in razne sladkarije. Po cestah redko vidiš psa ali mačko, saj so to poslastice na njihovem jedilnem listu. Na tržnici, ki je kar sredi ulice, vidiš vsakovrstno zelenjavo, surovo in kuhano, ribe in meso, ki ga kupujejo po 10 do 15 dekagra-mov. Vse to je zavito v rastlinski list in povezano z vrvico iz riževe slame.
V bližini pristanišča je klub po-morcev. To je nova moderno urejena zgradba, kjer je velika kino-dvorana, sobe za razne igre, buffet, čitalnica in majhna trgovina, kjer dobijo tuji pomorci razne stvari iz kitajskega rokodelstva po znižanih cenah.
(Nadaljevanje sledi)
(Nadaljevanje s 3. strani)
krene rude. V atomski dobi je svinec kovina, ki ima bodočnost. Zato je bilo razveseljivo pripovedovanje tovarišev v Prizrenu o velikih možnostih za pridobivanje svinca in drugih kovin. Avajlija, Janja, Kišnica in mnoga druga naselja bodo ponovno oživeli rudarji, kar bo prineslo napredek na vas. V Obiliču, sredi Kosovskega polja, so začeli kopati premog. Čez štiri leta ga bodo nakopali že 2 in pol milijona tone na leto. Zaloge cenijo na 5 milijard ton.
•V Prizrenu, glavnem mestu Kosova in Metohije, grade mnogo stanovanjskih hiš. Staro zanemarjeno turško naselje podirajo in komaj smo še našli šiptarja^ ki je gnetel volno in jo potem likal, da bo pravšna za izdelavo značilnih belih šiptarskih pokrival. Zanimivo delo. Ujeli smo ga prav pri »britju« take kape. Preden jo odloži, jo namreč z britvijo gladko obrije in v posebni preši temeljito stisne. Tudi izdelovalci srebrnih filigranskih zapestnic in obeskov se umikajo iz svojih lesenih in majavih delavnic pred pritiskom novega mesta.
Pri rudnikih, ki so raztreseni okoli Prizrena do 20 km daleč, ne bodo gradili stanovanjskih hiš. Raje bodo oskrbeli dobre prometne zveze z rudniki in zgradili v Prizrenu , toliko več stanovanj. V mestu bodo imeli rudarji dostop do vseh prireditev. V naseljih bi ne mogli obiskovati gledališča, kina in drugih prireditev. V Prizrenu stoji tudi moderna predilnica bombaža. Tri popolnoma enake avtomatizirane tovarne imamo v državi. Poleg omenjene stoji ena še v Mo-starju in druga v Bitolju.
Ko smo se spuščali s spominskega stolpa usodne kosovske bitke, smo v travi iskali liste božurja — rdeče cvetlice, Iti je že davno pred našim prihodom odevetela. Božur opevajo junaške pesmi in pravijo, da je pognal iz krvi padlih srbskih junakov. Proti Vuoitrenu, Kosovski Mitrovici peljemo'...
Vsako leto so v Kosmetu porabili za gradnje 4 milijarde dinarjev. Dežela bo z industrijo premagala zaostalost, V Zrečanu, kjer stoje velike topilnice- svinčene rude, je šola novih ljudi. Vsako leto je zaposlenih tu več delavcev, ki širijo napredek tudi v zaostalo vas. Ko pride ramazan, muslimanski praznik, se novinci poste. Ves mesec ne zaužijejo podnevi niti mr-vice hrane. Ves mesec traja to mučenje zdravih ljudi. Stari delavci, prav tako muslimani, jih prepričujejo, da je to nesmisel, saj padajo nekateri celo v nezavest. Toda prepričujejo jih in tudi v tem je pot k napredku.
(Nadaljevanje sledi)
naš nagradni natečaj
Na naš novoletni nagradni natečaj za pridobivanje novih naročnikov Slovenskega Jadrana se je odzvalo lepo število prijateljev našega lista, mnogi pa so nas naprosili, naj bi rok za to tekmovanje podaljšali. Da bi jim ustregli, PODALJŠUJEMO ROK ZA TA NATEČAJ DO 22. FEBRUARJA.
Še imate čas, da pridobite Slovenskemu Jadranu tri, pet ali deset novih naročnikov s plačano naročnino, s čimer se boste uvrstili med tekmovalce za denarne nagrade 5.000, 3.000 in 2.000 din, vtem ko bodo vsi tekmovalci, ki ne bodo izžrebani za denarne nagrade, prejeli lepe knjižne nagrade!
Vabimo vse tekmovalce, da se udeleže dela nagradne žirije, ki bo 23. februarja popoldne ob 17 v upravi našega lista podelila omenjene denarne nagrade.
Uprava Slovenskega Jadrana Koper — Kidričeva 26
GNEZDO IZ ŽICE
Ptice si navadno gradijo svoja gnezda iz trave, slame in podobnega gradiva, Toda če kaj takšnega ni pri roki, si znajo tudi pomagati. Tako si je ptičji par v bližini neke tovarne ur v Švici naredil svoje gnezdo iz tenke žice, ki jo je bilo med tovarniškimi odpadki na pretek, medtem ko slame . ali trave ni bilo daleč naokrog. Gnezdo hranijo v muzeju kot zanimivo posebnost.
Iz življenja živali. Kačjega pastirja prav gotovo poznate, sa,i jih jc ob naših potokih nič koliko. Kot mnoge žuželke, ima tudi on dvojno življenje: iz jajčeca se najprej razvije v grdo ličinko, ki živi v vodi, dokler ne doraste. Tedaj spleza na bilko in čez nekaj dni zleze z nje krilati kačji pastir. Na sliki ga vidimo, kako si prizadeva, da bi se otresel svojega starega oklepa
V	velikih mestih je megla najhujši in najnevarnejši sovražnik prebivalstva. Nastaja namreč kot posledica dima in saj, ki jih bruhajo številni dimniki, in zato povzroča-mnogo bolezni, zlasti na pihalnih organih. Nekateri zdravniki pripisujejo megli oziroma dimu tudi krivdo za raka na pljučih.
V	Londonu, kjer je vprašanje megle najbolj pereče, so postavili po vsem mestu več tisoč posod, napolnjenih s posebno
tekočino, ki vsrkuje saje ter čisti zrak
ATOMSKI LEDOLOMILEC
zla severna področja, Ta rastlina, ki ji pravijo domačini kvinoa, ima užitno listje, iz semen pa pridobivajo moko, S poskusi nameravajo začeti na Groenlandiji. Ce se bo rastlina obnesla, bodo potemtakem Eskimi dobili zelenjavo in žitarice z eno samo rastlino.
ŽIVLJENJE V MORSKIH GLOBINAH
Danska znanstvena odprava, ki je raziskovala Mehiško morje, je dvignila iz globine 3.500 metrov tri in pol -centimetra dolgo ži-valico iz vrste mehkužcev, ki so živeli na našem planetu pred 300 milijoni let. Odkritje je velikega pomena, saj so doslej mislili, da so ti mehkužci popolnoma izumrli. Poznali so jih le iz okamenin,
UMETNI DEŽ
Mehiški profesor Queres je sporočil javnosti in znanstvenim krogom, da je iznašel nov postopek, po katerem lahko v kratkem času povzroči dež na določenem področju. Queres trdi, da je njegov postopek najcenejši, kar jih poznajo doslej in da bi stal umetni dež na področju 100 kvadratnih kilo-mefe-ov le okrog SO dolarjev. Prav tako tudi trdi, da lahko povzroči dež kadarkoli in kjerkoli, celo sredi puščave. Njegov postopek temelji na jonizaciji ozračja z atomskim bombardiranjem. Če to drži
—	in Queres pravi, da so se poskusi zelo dobro obnesli
—	pomeni njegovo odkritje pravi preobrat v kmetijstvu.
Prebivalci skrajnega Severa, Eskimi, se hranijo izključno z mesom. Seveda je taka prehrana zelo enolična, čeprav vsebuje meso raznih živali poleg drugega tudi nekako vse vitamine, ki jih potrebuje človeško telo. Zdaj pa nameravajo tudi v polarnih krajih poskušati z vzgajanjem rastlin. V goratih predelih Južne Amerike uspeva neka rastlina do višine 4.000 m in menijo, da bi bila tudi primerna za mr-
— Mamica, ti je že kdaj kdo rekel, kako si lepa, kadar se jeziš?
Mca nenavadnimi vozili zasluzi pozornost tudi tale avtomobil z reaktivnim motorjem. Izumil ga je irski inženir Meikle. Vozilo ni na pogled ravno preveč udobno, izumitelju pa prerokujejo, da bo imel sitnosti z vojaškimi oblastmi, ker je avto preveč podoben topu. Dobra lastnost avtomobila pa je, da je zelo preprost in tudi ne drag. Doseže „150 km na uro
V leningrajski ladjedelnici so pred nekaj dnevi začeli z gradnjo prvega atomskega ledolomilca. Računajo, da bo gotov proti koncu tega leta. Ledolomilec bo imel za pogon atomski reaktor in bo vozil s hitrostjo 18 morskih milj na uro, Z enkratnim polnjenjem reaktorja 'z atomskim gorivom bo lahko vozil eno leto.
Ne glede na teroristične ukrepe francoskih kolonialnih oblasti v Alžiriji se osvobodilno gibanje vse bolj širi. Delovanje upornikov ni omejeno zgolj na gorata in težko pristopna področja, ampak zajema tudi vsa velika mesta. Na sliki vidimo prizor, ki se jc odigral na glavni ulici glavnega mesta Alžira. Smrt. domačina, Iti je padel od strelov policije, je podžgala vse svobodoljubno prebivalstvo in zvečer se je mesto spremenilo v pravo bojišče. Rafali brzostrelk in eksplozije bomb so odgovor alžirskega ljudstva na francosko kolonialno zatiranje
Sovjetski letalski konstruktor Solodov je naredil model novega letala, ki ima namesto propelerja gibljiva krila. Princip letenja je torej isti kot pri pticah, le da pri letalu poganja krila motor, Zanimivo je, da so bili že prvi poskusi najstarejših izumiteljev usmerjeni k temu, da bi posnemali ptice. Vendar se jim ni posrečilo izumiti letala, ker takrat še niso poznali motorjev. Novo letalo pa je ponoven dokaz, da se iz narave lahko mnogo naučimo. Poskusi so nam-
reč pokazali, da je potrebna za pogon novega letala mnogo manjša moč kot za pogon letal s propelerjem.
i
Znašel se je. Neki električar v New Jcrseyu jc hotel napeljati električni kabel skozi zavito, več metrov dolgo cev. Poskušal je na razne načine, toda brez uspeha. Nazadnje pa se je domislil: ujel je miško, ji privezal kabel in jo potisnil v cev. Na drugi strani cevi pa je nastavil košček sira. Miška si ni dala dvakrat reči in v nekaj sekundah je bil kabel na svojem mestu
SEHEST HEMINGWAY
IH
(I
POSLOVENIL RADO BORDON

V Covi sem kupil škatlo čokoladnih bonbonov, in medtem ko jo je prodajalka zavijala, sem stopil v bar. V njem je bil neki angleški par in nekaj letalcev. Spil sem Martini, plačal, vzel s prodajne mize škatlo s čokolado in se napotil proti bolnišnici.
Pred majhnim barom v ulici della Scala je sedelo nekaj znancev, neki vicekonzul, dva mladeniča, ki sta študirala petje, in Ettore Moretti, Italijan iz San Francisca, ki je služil v italijanski vojski. Prisedel sem in nekaj spil skupaj z njimi. Eden izmed pevcev se jc imenoval Ralph Simmons, pel pa je s psevdonimom Enrico Del Credo. Nikoli nisem vedel, kako poje, toda vselej je bil v pričakovanju nečesa velikega. Bil je zalit, okoli nosu in ust pa je bil nekako oskubljen, kakor da ima nahod. Pravkar se je bil vrnil z gostovanja v Piacenzi. Pel je v »Tosci« in je bil čudovit.
»Seveda me nikoli niste slišali peti,« je rekel.
»Kdaj boste peli tu?«
»Pel bom v Scali jeseni.«
»Stavim, da te bodo obsuli z gnilimi jajci,« je rekel Ettore. »So vam pravili, kako so ga sprejeli z gnilimi jajci v Modeni?«
»To je nesramna laž.«
»Obsuli so ga z gnilimi jajci,« je rekel Ettore. »Bil sem navzoč.«
Še sam sem zagnal šest jajc,«
»Ti si čisto navaden potepuh iz San Francisca.«
»Ne zna italijanske izreke,« je dejal Ettore. »Kamor koli pride, povsod ga obsipajo z gnilimi jajci.«
»Piacenza jc v vsej severni Italiji najslabši kraj za pevce,« je rekel drugi tenor. »Verjemite mi, da je tam res hudo za pevca.« Ta tenor se je imenoval Edgar Saunders, pel pa je s psevdonimom Edoardo Giovanni.
»Rad bi bil tam, da bi videl, kako te obsipajo z gnilimi jajci,« je rekel Ettore. »Saj ne znaš peti italijansko.«
»To ti je pravi bedak,« je rekel Edgar Saunders. »Ne ve pripovedovati drugega, kot o obsipanju z gnilimi jajci.«
»To je pač vse, kar ljudje lahko počno, kadar pojeta vidva,« je dejal Ettore. »Ko pa pojdeta v Ameriko, bosta pripovedovala o svojih triumfih v Scali. V Scali vaju že od prve note dalje ne bi pustili peti.«
»Pel bom v Scali,« je rekel Simmons. »Oktobra bom pel v ,Tosci'.«
»Prišla bova pogledat, kajne, Mac?« je rekel Ettore vice-konzulu. »Potrebovala bosta nekoga, da ju bo branil.«
»Morda bo tam ameriška armada, da ju zaščiti,« je menil vicekohzul. »Boste še en kozarček, Simmons? Želite še kozarec, Saunders?«
»Prav,« je odvrnil Saunders.
»Slišal sem, da boste dobili srebrno kolajno,« mi je rekel Ettore, »Kako ste si jo pridobili?«
»Ne vem. Ni mi znano, da jo bom dobil.«
»Dobili jo boste. Ah, fant, dekletom v Covi boste potem zares všeč. Mislile bodo, da ste pobili vsaj dve sto Avstrijcev ali pa sami zavzeli celo prvo linijo. Verjemite mi, težko sem si pridobil svoja odlikovanja.«
»Koliko sle jih dobili, Ettore?« ga je vprašal vicekonzul.
»Dobil jih je cel kup,« je rekel Simmons. »Saj se vojskujejo prav zaradi tega fanta.«
»Dvakrat sem dobil bronasto, trikrat pa srebrno kolajno,« je reke! Ettore. »Toda dokumenti so prišli samo za eno.«
»Kaj pa je z drugimi?« je vprašal Simmons.
»Akqija ni uspela,« je odvrnil Ettore. »Ce akcija ne uspe, zadržijo vse leolajne.«
»Kolikokrat ste bili ranjeni, Ettore?«
»Trikrat težko. Dobil sem tri značke za ranjence. Vidite?« Obrnil je rokav. Značke so bile vzporedni srebrni trakovi na črni podlagi, prišiti na rokavu kakih dvajset centimetrov pod ramo.
»Tudi vi ste dobili eno,« mi jc reke! Ettore. »Verjemite
mi. kar lepo je, če jih imaš. Jaz jih imam rajši kot pa kolajne. Verjemite mi, fant, če ima človek tri, je to že nekaj. Značko dobiš samo za rano, zaradi katere si ležal vsaj tri mesece v bolnišnici.«
»Kje ste bili ranjeni, Ettcre?« je vprašal vicekonzul.
Ettore je zavihal rokav. »Tu.« Pokazal je globoko in gladko rdečo brazgotino. »Tudi tu na nogi. Ne morem vam pokazati, ker imam ovijače. Na stopalu prav tako. Na stopalu imam mrtvo kost, ki še zdaj zavdaja. Vsako jutro poberem iz nje nekaj drobcev, potem pa ves dan zavdaja.«
»Kako ste bili ranjeni?« je vprašal Simmons.
»Ročna granata. Ena od tistih, ki so kakor krompir. Odnesla mi je kar celo stran stopala. Poznate to vrsto krompirja?« se je obrnil k meni.
»Seveda.«
»Videl sem pasjega sina, ki jo je zagnal,« je rekel Ettore-»Treščila me je na zemljo in mislil sem že, da sem prav zares mrtev. Toda v tem prekletem krompirju ni prav nič notri. Tistega pasjega sina sem ustrelil s puško. Nosim vselej puško, da ne bi vedeli, da sem oficir.«
»Kakšen pa je bil?« je vprašal Simmons.
»Bila je edina bomba, ki jo je imel,« je odvrnil Ettore-»Ne vem, zakaj jo je sploh vrgel. Verjetno si je vselej želel,, da bi vrgel eno. Najbrž ni nikoli videl od blizu pravega boja. Ustrelil sem pasjega sina čisto tako, kot je treba.«
»Kakšen pa je bil videti, ko ste ga ustrelili?« je vprašal Simmons.
»Pri hudiču, kako naj bi to vedel,« je rekel Ettore. »Zadel som ga v trebuh. Bal sem se, da ga bom zgrešil, če bi bil ciljal v glavo.«
»Kako dolgo ste že oficir, Ettore?« sem vprašal.
»Dve leti. Zdaj sem na tem, da postanem kapetan. Koliko časa že pa ste vi poročnik?«
»Že skoraj tri leta.«
»Ne morete postati kapetan, ker ne znate dovolj italijansko,« je rekel Ettore. »Znate sicer govoriti, vendar ne znate dovolj dobro brati in pisati. Morali bi se naučiti, če hočete postati kapetan. Zakaj ne stopite v ameriško armado?«
»Morda bom stopil.«
»Pri bogu, rad bi to storil, če bi mogel. Hm, fant, kakšno plačo pa dobiva kapetan, Mac?«