Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (8/15 0C), soboto (6/13 0C) in nedeljo (6/13 0C) pretežno oblačno. Možen dež. Četrtek, 15. oktobra 2015 številka 41 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Nova Gorica, 13. oktobra - Velenje je bilo včeraj v Novi Gorici razglašeno za najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji na tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna. Prvo nagrado za urejenost je najmlajše slovensko mesto prejelo že šestkrat (1995, 1999, 2001, 2007, 2009, 2010), vsa druga leta je bilo tudi uvrščeno na naslednja najvišja mesta. Prav tako je leta 1999, ko se je prijavilo tudi na evropsko tekmovanje Entente Florale, prejelo zlato priznanje. Komisija je tokrat pohvalila, ker mesto ohranja svoj značaj in ponos na zgodovino kraja in ima spoštljiv odnos do svoje preteklosti. Pohvalila je novo promenado z amfiteatrom, obnovljeno in oživljeno velenjsko plažo z bogato rekreacijsko in -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o prireditveno ponudbo, skrb za invalide ... Motili pa so jo ponekod prepolni smetnjaki in nekateri neurejeni ekološki otoki, neurejena trim steza, ponekod neurejene zelenice, slabo vzdrževan objekt trgovskega centra s knjižnico in slabo urejen promet v Starem Velenju. Skratka, dela Velenjčanom ne bo zmanjkalo, če želijo biti v prihodnje še kanček boljši. a Prilaga rdom 'V' \ I Rožnati) (D; oktoberiKj Packi smo Mira Zakošek Narava nas že dolgo opozarja na naše neodgovorno ravnanje, pa tudi vse več znanstvenikov nam sporoča, da nas naš način življenja zelo hitro pelje v katastrofo. Čeprav o tem govorimo, pa naša dejanja kažejo, da nam vsi ti pozivi še ne pridejo prav do živega. Še naprej uničujemo naš planet in večini ni prav nič mar, kakšnega (če sploh) bomo zapustili zanamcem. Pa bom tokrat spustila promet, energetiko in globalno segrevanje ter se ustavila ob lanskoletni slovenski statistiki o veliki»proizvodnji« odpadkov. Res je sicer, da smo v ločenem zbiranju odpadkov naredili že kar nekaj korakov in da se stanje izboljšuje, a količine odpadkov so še vedno takšne, da bi bilo treba odločneje ukrepati. Smo pač bitja, ki potrebujemo mnoga udobja. Si predstavljate, da odvrže vsak Slovenec povprečno kar 433 kilogramov odpadkov letno, pa ob tem sodimo celo le med srednje razvite države, saj bolj razvite beležijo kar tono in pol odpadkov na prebivalca. Skupaj Slovenci ustvarimo kar 4,7 milijona ton različnih odpadkov, od tega 892.000 ton komunalnih. V enem letu smo uspeli to količino kljub različnim drugačnim prizadevanjem povečati kar za 5 odstotkov. In vse to je treba potem zbrati, sortirati, če se da predelati, marsikaj pa potem odložiti v naravo. Še posebej alarmanten je vsekakor podatek, da je med temi odpadki kar 147 tisoč ton nevarnih odpadkov, letno na Slovenca kar 3,3 kilograma. Ti so včasih zbrani ločeno, včasih pa se znajdejo kar v mešanici komunalnih odpadkov. Si predstavljate, kaj vse to pomeni za našo že tako in tako ekološko načeto naravo. Med to količino zbranih odpadkov je bilo lani največ gradbenih, kar 24 odstotkov, 17 odstotkov odpadkov je bilo produktov različnih termičnih procesov, kar 15 odstotkov pa je bilo produktov iz naprav za ravnanje z odpadki ... Pa se ustavimo še pri komunalnih odpadkih, torej tistih, na katere imamo občani največ vpliva. Lani se je njihova količina v primerjavi z letom prej povečala kar za 8 odstotkov! Imamo opravičila za to? Jaz ga gotovo ne vidim. Mi je pa že nekaj časa jasno, da zgolj prepričevanje rojeva bolj malo sadov. Nikoli ne bom razumela, zakaj embalaže, ki postaja vse lepša, a tudi vse obsežnejša, ekološko ne obdavčijo. Dokler bomo morali za plastično vrečko (te so sicer količinsko le drobiž v celotni zgodbi, so pa zaradi svoje vseprisotnosti in neuničljivosti vedno večji problem) v samopostrežnih trgovinah odšteti le nekaj centov, se pač ne bomo odrekli udobju, ki nam ga daje plastična vrečka, ki jo potem, ko zložimo iz nje, kar smo prinesli iz trgovine, pogosto kar zavržemo. Podobno velja tudi za vso ostalo kramo, ki polni naše življenje, pa tudi deponije odpadkov, in onesnažuje naravo. Bilo bi torej logično, da določene izdelke, ki naše okolje preveč obremenjujejo in so celo cenovno in uporabno zamenljivi z bolj ekološkimi, prepovemo ali vsaj visoko obdavčimo. Pa pri tem ne mislim le plastične vrečke, ampak celotno paleto okoljskih onesnaževalcev. In to bi morali storiti, ne zato, ker je o onesnaženju modno pisati in govoriti, ampak zato, ker bo jutri morda tudi za tak ukrep že prepozno. Velenje bo dobilo prometno policijo Sedež naj bi bil v nekdanjem domu SLO Generalna policijska uprava se je odločila, da bo dobila prometna policija celjske policijske uprave z novim letom sedež v Velenju. Po združitvi celjske in slo-venjgraške policijske uprave leta 2011 je postalo področje prometne policije nedorečeno, še ve- dno je delovala na dveh lokacijah. Zdaj so našli novo, v Velenju, ki je na sredini med Celjem in Slovenj Gradcem, od tu pa bodo skrbeli za celotno območje celjske policijske uprave. V Mestni občini Velenje to odločitev pozdravljajo. Župan Bo- jan Kontič ocenjuje, da to ni dobra odločitev samo za policijo, ampak tudi za Velenje, kjer je bila prometna policija doslej premalo prisotna, saj je občani skorajda niso zaznali. Od njihovega delovanja pa pričakujejo predvsem preventivno ukrepanje. V Mestni občini Velenje so jim pri ureditvi novega sedeža pripravljeni prostorsko pomagati. Odstopili jim bodo sedanje prostore redarstva (v nekdanjem domu SLO). Pogodba naj bi bila kmalu podpisana. a mz ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»WAS 15. oktobra 2015 LOKALNE novice Izpolnjujejo svoje poslanstvo Županov sprejem za reševalce Velenje, 7. oktobra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič je v Domu kulture Velenje sprejel gasilce, pripadnike civilne zaščite in člane društev s področja zaščite in reševanja in se jim zahvalil za pomemben prispevek k delovanju lokalne skupnosti. Ob tej priložnosti je podelil tudi priznanja za hitre izvozne čase ob nenapovedanem alarmiranju. Priznanja so prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Velenje, Prostovoljno gasilsko društvo Bevče, Prostovoljno gasilsko društvo Škale, Prostovoljno gasilsko društvo Šentilj, Prostovoljno gasilsko društvo Vinska Gora, Prostovoljno gasilsko društvo Pesje in Prostovoljno gasilsko društvo Šalek. Dan odprtih vrat svetovalnega središča Velenje, 15. oktobra - Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje danes ob 15. in 19. uri odpira vrata Svetovalnega središča Velenje. Svetovalka Biserka Plahuta bo udeležence informirala o možnostih nadaljnjega izobraževanja, vrednotenju znanja in nostrifikaciji dokumentov za potrebe izobraževanja. a bš Oktobrska rokodelska tržnica Staro Velenje, 17. oktobra - Mestna občina Velenje in KS Staro Velenje bosta, če bo vreme lepo, to soboto pripravila redno mesečno rokodelsko tržnico v Starem trgu. Začeli jo bodo ob 9. uri, poleg ponudbe na stojnicah, na katerih se bodo predstavljali rokodelci iz vse Slovenije, pa pripravljajo tudi zabavni program. a bš Razpis za lovske družine Velenje, 13. oktobra - Do 30. novembra bodo na MO Velenje zbirali vloge za dodelitev finančnih sredstev za sofinanciranje izvajanja ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Razpis je namenjen lovskim družinam, ki skrbijo za ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas in logov, krmljenje divjadi, postavljanje gnez-dilnic in tudi izobraževanje o gozdnih živalih. Občina bo letos za to namenila 723 evrov, najmanjši znesek dodeljene pomoči pa bo 50 evrov. a bš Zaključek akcije Velenje - mesto cvetja Velenje, 21. oktobra - V sredo ob 17. uri bodo v velenjski vili Bianca zaključili letošnjo akcijo ocenjevanja najlepše urejenih okolij. Po kulturnem programu bodo lastnikom najlepše urejenih balkonov, teras, okolic hiš, kmetij ... podelili priznanja in nagrade. Ob tem dogodku bodo odprli tudi razstavo likovnih del, ki je nastala kot plod uspešnega sodelovanja članov Društva Šaleških likovnikov in Turističnega društva Velenje. Organizatorji dogodka - Turistično društvo Velenje - pravijo, da bo v sredo vila Bianca zacvetela in zadišala. a bš Štiri desetletja delovanja Društva upokojencev Šmartno ob Paki - Največ druženja v športu in kulturi Ferjanc začasno ostaja Celje, 13. oktobra - Svet zavoda celjske bolnišnice je na včerajšnji seji zaslišal vse štiri prijavljene kandidate za direktorja bolnišnice. Ker noben izmed kandidatov ni dobil zadostne podpore, so svetniki za vršilca dolžnosti direktorja imenovali dosedanjega prvega moža bolnišnice Marjana Ferjanca. Ferjanc, ki je član SDS in je bolnišnico vodil od leta 2007, bo funkcijo v.d. direktorja bolnišnice opravljal do objave novega razpisa za prvega moža celjske bolnišnice oziroma največ do enega leta. Za strokovnega direktorja bolnišnice pa je bil soglasno imenovan dosedanji direktor Franc Vindišar. a Popravek Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 10. oktobra - V občini Šmartno ob Paki predstavlja tamkajšnje društvo upokojencev pomemben kamenček v mozaiku društvene dejavnosti. Društvo šteje v tem trenutku 450 članov in je eno največjih, če ne največje društvo v lokalni skupnosti. Letos je zanj jubilejno leto. Praznuje 40-letnico delovanja. Predsednik društva Franc Centrih meni, da v celoti izpolnjujejo svoje poslanstvo, saj organizirajo vrsto dejavnosti v dobrobit starejših občanov. Socialno ogroženim pomagajo po svojih zmožnostih pri premagovanju njihovih stisk, obiskujejo bolne na domovih, v domovih za starejše, organizirajo razne oblike druženja - od delav- nic ročnih del do vrste športnih in kulturnih dogodkov. »Za starejše so pomembne oblike druženja, vanje pa se vključujejo po svojih potrebah in željah. Iz teh razlogov tvorno sodelujemo tudi z vsemi društvi v lokalni skupnosti, še posebej z odborom invalidov, gasilci. Odzivamo se na akcije Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, ki organizira razna predavanja, krožke.« Pri pripravi in izvedbi raznih aktivnosti so jim v veliko oporo donatorji ter Občina Šmartno ob Paki, levji delež zaslug za uspehe pa imajo poverjeniki društva po vaških skupnostih. Ti so vez med društvom in članstvom. Medgeneracijsko sodelovanje, druženje, pomoč socialno šibkim ostajajo temelj nadaljnjega delovanja društva. Po zagotovilih Franca Centriha jih nameravajo nadgraditi z novimi aktivnostmi, vse pa v skladu s finančnimi možnostmi. Med drugim snujejo tudi vključitev v projekt Starejši za starejše in se pridružiti projektu Banka hrane. i Franc Centrih: »V dejavnosti društva se vedno najde za vsakega nekaj.« ►► Na slovesnosti v dvorani šmarškega kulturnega doma so ob praznovanju jubileja podelili tudi društvena priznanja. V Našem času, 8. oktobra, je pod naslovom Praznik povezali z jubilejem pod fotografijo napačno navedeno: »Kako se je občina v dveh desetletjih spreminjala in kako je razmišljala, je v filmu prikazal Jani Napotnik.« Pravilen zapis bi bil. Kako se je občina v dveh desetletjih spreminjala in kako je razmišljala, je v filmu prikazal Tomo Čonkaš s pomočjo prizadevne ekipe sodelavcev. Vsem prizadetim se opravičujemo. a Savinjsko-šaleška naveza Začetek gradnje avtoceste a daleč od nas Tujci ven in noter - Nemci po naši zaslugi lažje na Hrvaško - Na Ponikvi o težavah kmetov - Celjska muzeja skupaj? - Pod gradom mirno Kar so nekateri že nekaj časa napovedovali, se je zgodilo: iz slabe banke smo »nagnali« dva vodilna tujca. Nekateri to ocenjujejo za dobro, drugi se bojijo, da smo s tem poslali v svet slab signal in bomo v prihodnje do kakšnih tujih strokovnjakov težko prišli. Morda bi jih potrebovali že za malo slabo banko,»specialistko« za reševanje težav malih in srednjih podjetij. Saj, čeprav pravimo, da so ta veliko bolj prodorna, tudi nekatera od teh zaidejo v težave. Morda jih bomo potrebovali tudi za otroško srčno kirurgijo, ki se ji kljub težavam nočemo odpovedati in želimo v sodelovanju s tujo bolnišnico res ustvariti pravi regionalni center. Skoraj zagotovo pa bodo tujci prišli v Laško. Zdaj, ko je Heineken dobil soglasje za prevzem Pivovarne Laško, bodo ti seveda zasedli položaje v nadzornih in vodstvenih organih. Dogodek mednarodnega značaja se je pred dnevi (končno) zgodil v Lancovi vasi pri Ptuju. Tu so predstavniki vlade z Mirom Cerar-jem na čelu ter Darsa položili temeljni kamen za začetek gradnje še zadnjega avtocestnega odseka med Hamburgom in Solunom. Ali, kot bi rekli nekateri, odpravili bodo ozko grlo med Draženci in Gruškovjem, ki je močno napoti »nemškim turistom na poti na (hrvaško) Jadransko morje«. 13 kilometrov dolgo odsek naj bi končali do turistične sezone leta 2018. No, treba je le zapisati, da bo del avtoceste zelo koristen tudi za nas, predvsem za okoliške kraje in ljudi. Kdaj se bo kaj takega veselega zgodilo na trasi 3. razvojne osi?! Da je potrebna, so zadnje dni znova poudarili v Laškem in Celju. Oboji seveda zagovarjajo svoje variante. Še ena državno-lokalna zadeva. Naš minister za gospodarstvo in turizem Zdravko Počivalšek je kar dobro poskrbel za svoje turistično področje. Za promocijo turizma bodo v prihodnje namenili veliko več kot doslej. Upajmo, da bo ustrezna tudi turistična bera. In da res ne bo toliko tujcev po novem odseku avtoceste zdirjalo mimo nas. Našemu notranjemu turizmu pa je zadnje dni malo zagodlo vreme. Praznika kozjanskega jabolka v Podsredi sicer ne moremo šteti le med turistične dogodke, saj gre v prvi vrsti za predstavitev številnih obrtnikov in pridelovalcev sadja in drugih dobrot, pa vendar ob le- pem vremenu to prireditev obišče veliko obiskovalcev iz vse države, ki »se zavedo svojih korenin«. Še manj je bil turistični shod kmetov na Slomškovi domačiji na Ponikvi. V rojstnem kraju Antona Martina Slomška je bilo slišati veliko opozoril na slab položaj kmetijstva in kmetov. Zato so tudi za soboto napovedani zbori po več slovenskih krajih! Celjski škof Stanislav Lipovšek pa je na shodu poudaril pomen kmetov za ohranjanje podeželja in izrazil veselje, da se vse več mladih odloča za kmetovanje. Tega shoda se je seveda - bodo rekli nekateri - udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Posebne vrste združevanja pa bi radi v Celju. Nobene posebne ledine ne orjejo, saj so različne muzeje in še kakšno kulturno ustanovo združili že drugje, ponekod si za to še prizadevajo. Želja po združevanju kulturnih ustanov je marsikje zelo aktualna - zaradi varčevanja seveda. V Celju naj bi se vzela Muzej novejše zgodovine in Pokrajinski muzej. V prvem, kjer jih je zapustila direktorica Tanja Ro-ženbergar in odšla direktorovat v Etnografski muzej Slovenije, zdaj pa ga (tudi s pretresi) vodi Tonček (Tone) Kregar, temu niso najbolj naklonjeni. Za združitev pa skupaj z županom Bojanom Šro-tom navija direktor pokrajinskega muzeja in županov pooblaščenec Stane Rozman. Rezultat nekateri že poznajo! In ko ponekod radi rečemo 'in vendar se premika', so v vojniški občini veseli, da so premikanje zaustavili. V dokaj kratkem času jim je uspelo sanirati obsežen plaz pod gradom Lemberg pri Novi Cerkvi, ki je ogrožal več stanovanjskih hiš. Na srečo jim je z denarjem izdatno pomagala država. Občina je ob tem sama obnovila še del ceste do gradu. Pa še to: te dni smo priča še posebne vrste navezi - slatinsko-mari-borsko-velenjski. Gradbenik Ivan Cajzek iz Rogaške Slatine gradi v Mariboru nov pohištveni center, v katerem bo tudi Momax. Prvi Momaxov center v Sloveniji pa je začel delovati prav v Velenju. Od tu se je začel širiti po Sloveniji. a k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 3 V SREDISCU 3 s pristriženimi krili? 15. oktobra 2015 uaWAS Je mogoče dobro leteti Financiranje občin še vedno nedokončana zgodba, zato iščejo to pravico na ustavnem sodišču Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje:»Težko je razumeti, da ti nekdo z zakonom predpiše naloge, potem pa ti vzame denar za njihovo financiranje.« Mira Zakošek Celo letošnje leto smo lahko veliko slišali o usklajevanju tako imenovane primerne porabe občin. Pri tem je vsekakor zelo čudno, da država z zakoni predpisuje številne obveznosti, ki jih potem izvajajo občine. Te pa to težko naredijo, če jim država na drugi strani zmanjša sredstva zanje. Ravno zato postajajo župani slovenskih občin vse glasnejši. Potez vlade ne morejo razumeti. Že letos je občinam mačehovsko odmerjala sredstva za delovanje javnih zavodov, sedaj je naredila za občine še bolj obremenjujočo potezo. Prisluhnila je namreč sindikatom javnega sektorja in sprostila napredovanja, ki so zdaj zamrznjena, na drugi strani pa predvidela nadaljnje zmanjšanje sredstev namenjenih občinam. Ob tem vlada ni zmanjšala zakonsko dogovorjenega obsega obveznosti, ki ga izvajajo občine. Te bi po tej logiki morale program, ki je določen z zakonom, na primer otroško varstvo, izpeljati v celoti, čeprav bi zanj prejele manj denarja. »Stanje je resnično nevzdržno,« pravi župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja mestnih občin Bojan Kontič. »Ker nismo bili slišani, smo se odločili in vložili pritožbo na ustavno sodišče. Ocenjujemo namreč, da je bil že korak o pov-prečnini v višini 525 evrov, ki ga je vlada podpisala z nekaterimi reprezentativnimi združenji občin, napačen, ker ob tem ni zmanjšala stroškov občin, na drugi strani pa nam znižuje prihodke. Samo znižati prihodke, stroške pa celo povečati, to enostavno ne gre in na to ne moremo pristati!« Kontič ob tem dodaja, da bi morala znašati povprečnina v prihodnjem letu na osnovi zakona o financiranju občin sprejetega leta 2008 celo 652 evrov. To, kar zdaj vlada predlaga, pa ocenjujejo za ukinjanje lokalne samouprave. Njihov predlog je namreč 522 evrov, v kar pa so vključena tudi prej omenjena napredovanja. Poleg tega želi vlada oklestiti sredstva tudi tistim, ki prejemajo več denarja od določene primerne porabe. Gre za nekaj večjih mestnih občin. Tako v Združenju mestnih občin kot skupnosti občin vztrajajo pri izhodiščni povprečnini v višini 536 evrov, tako kot je bilo v letu 2014. Temu se lahko odštejejo doseženi dejanski prihranki, dodati pa je treba sredstva za napredovanje javnih uslužbencev, to, kar se je vlada dogovorila s sindikati, poudarjajo. »Seveda pa je treba upoštevati tudi to, če se bodo morda še kaj dogovorili,« poudarja Kontič in dodaja, da bi morala vlada pri rezanju kosa dohodnine občinam upoštevati tudi dejstvo, da so te v času, ko je bruto družbeni proizvod padal, pristale na varčevanje, in da bi bilo logično, da bi zdaj, ko ta narašča, dobili nekaj več. Še posebej, ker morajo tudi investirati, in to bo zdaj, ko usihajo evropski razpisi, že tako oteženo. »Še vedno upamo na ugoden razplet. Skušali bomo prepričati državni zbor, da bo upošteval naše amandmaje. V nasprotnem primeru bomo imeli velike težave s financiranjem. Zgodilo se bo točno to, kar je zelo nazorno, a ne najbolj posrečeno lani predstavil mariborski župan Fi-štravec. Najbolj čudno pri vsem tem je, da vlada govori o naših nadstandardnih programih, mi pa ne vemo, kje so. Ko bodo to povedali, bomo tudi lahko sporočili občanom, kaj vse jim vlada jemlje v naslednjih letih,« pravi Kontič in dodaja, da bodo župani povečali svojo aktivnost. Med drugim bodo predstavniki mestnih občin na tiskovni konferenci predstavili svoja skupna stališča. Seveda imajo občine zaradi vsega tega težave tudi s pripravo proračunskih dokumentov za prihodnje leto. V Mestni občini Velenje so te dokumente zadnja leta pripravljali zelo skrbno, to velja tudi za letošnjega. Kljub negotovim izhodiščem jim namreč ni bilo treba sprejemati niti rebalansov, kar v tem času počne večina občin. Po Kontičevih besedah bodo osnutek proračuna za prihodnje leto vseeno pripravili do 27. oktobra, ko naj bi ga obravnavali na seji sveta. Upajo, da bodo do takrat že jasnejša izhodišča, predvsem pa, da bodo ta takšna, da jim ne bo treba opuščati katerega od že dobro utečenih programov. »Takšna je pač politika,« malo za šalo pa tudi zelo zares dodaja Kontič: »Na eni strani nam reže peruti, na drugi pa pričakuje, da bomo dobro leteli.« V občini si ne znajo predstavljati, da bi obveljal vladni predlog. Ta prinaša primanjkljaj še posebej na tistih področjih, ki jih opredeljuje zakon. Konkretno je to v Mestni občini predvsem predšolsko varstvo in vzgoja, ogrožene pa bi bile tudi naložbe. Se bo izšlo brez izgube? Svetniki Občine Smartno ob Paki sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna -Predsednica občinske volilne komisije ostaja Andreja Mešter Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 5. oktobra - Po dobrih treh mesecih počitnic so se sešli na seji svetniki Občine Šmartno ob Paki. Med 10 točkami dnevnega reda velja izpostaviti predlog rebalansa letošnjega občinskega proračuna. 307 tisoč evrov proračunskega primanjkljaja Župan Janko Kopušar je pojasnil, da so rebalans napovedali že na začetku leta predvsem zaradi treh stvari: nedoločene višine povprečnine, potrebnih popravkov pri kohezijskem projektu vodooskrbe tako pri prihodkih kot odhodkih, na rebalans pa je v veliki meri vplivala tudi odločitev, da bodo cesto v Skornem posodobili v celoti, ne po fazah, kot so prvotno načrtovali. »V številkah to pomeni nižji proračun iz slabih 5 milijonov na nekaj več kot 3 milijone evrov predvsem zaradi omenjenega ko-hezijskega projekta, pri povpreč-nini pa smo ocenjevali, da bomo prikrajšani za 50 do 70 tisoč, dejansko za dobrih 40 tisoč evrov.« V tem trenutku izkazuje lokalna skupnost dobrih 300 tisoč evrov primanjkljaja. Po zagotovilih Kopušarja ga bodo pokrili delno s kreditom eko sklada, prihranki iz lanskega leta, pri po- stavkah, na katere nimajo vpliva, so načrtovali realne prihodke in odhodke, zagotovo pa bodo tudi letos še kaj privarčevali. Upajo, da bodo leto 2015 končali brez rdečih številk. »Z rebalansom bomo končali vse naložbe, ki jih izvajamo letos, ter uresničili načrtovane naloge.« Svetniki so rebalans letošnjega občinskega proračuna sprejeli. Andreja Mešter znova predsednica komisije Svetniki so sklepali o imenovanju občinske volilne komisije. Dosedanji je potekel mandat. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala 9 prispelih predlogov, osem jih je tudi potrdila. Za predsednico občinske volilne komisije je bila izvoljena Andreja Mešter, ki je to dolžnost opravljala že v minulih štirih letih, njena namestnica pa je Sara Pirnat. Osrednja prireditev 11. novembra V počastitev letošnjega občinskega praznika se je v lokalni skupnosti že zvrstilo nekaj prireditev, glavnina se jih bo od 24. oktobra do 21. novembra. Med večjimi kulturnozabavnimi bo Vesela Martinova sobota, ki bo tokrat 7. novembra, osrednja prireditev - slavnostna seja tamkaj- J~_/T_r:. JTJfJLTILJUUJLR Pran naslov za uspesno reklamo! šnjega občinskega sveta - pa bo na sam praznični dan, v sredo, 11. novembra. Svetniki so okvirni program praznovanja potrdili ter ob tem poudarili zadovoljstvo, ker so se nekatera društva lotila obnove svojih objektov v Martinovi va- si ter z udarniškim delom uredila oder, električno napeljavo, odvodnjavanje. Vrednost opravljenih del ocenjujejo na več kot 6.000 evrov. Za dneve odprtih vrat premalo zanimanja Velenje, 9. oktobra - Mestna občina Velenje je 23. maja letos prvič organizirala dan odprtih vrat, na katerem so župan, direktor, podžupani in vodje uradov obiskovalcem predstavili delovanje občinske uprave. Obiskovalci so imeli tudi možnost, da postavijo kakšno vprašanje ali izpostavijo svojo težavo. Dan odprtih vrat so organizirali tudi 13. junija in 12. septembra. Obiskovalcev je bilo vedno zelo malo, zato so se odločili, da z dnevi odprtih vrat v prihodnje ne bodo več nadaljevali. Občanke in občani mestne občine Velenje lahko še vedno komunicirajo z upravo občine po elektronski pošti (info@ velenje.si) ali pa jih obiščejo v času uradnih ur. V Banki Celje in Abanki pot nadaljujemo skupaj. Prijazno in s storitvami, ki so vam blizu. www.abanka.si I Abafon 080 1 360 ABANKA 0) banka celje Banka prijaznih ljudi ■ ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 4 4 MED VAMI «»^AS 15. oktobra 2015 Nekateri socialni transferji po novem letu nekoliko višji Denarna socialna pomoč višja za 18 evrov - Višji otroški dodatek v dveh razredih - Več upravičencev do državne štipendije Tatjana Podgoršek Vlada RS je dala državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku besedila treh zakonov - o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter o socialnovarstvenih prejemkih. S spremembami naj bi delno odpravila varčevalne ukrepe pri nekaterih socialnih transferjih, ki jih je omejil zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Kaj prinašajo spremembe? Od 1. januarja bo denarna socialna pomoč za eno samsko osebo višja za 18 evrov na mesec (iz sedanjih 270,82 evra na 288, 82). V skladu s koeficienti bodo višji tudi zneski za veččlanska gospodinjstva. Starši srednješolcev, ki so upravičeni do otroškega dodatka in so uvrščeni v 5. in 6. dohodkovni razred, bodo prejemali za 10 odstotkov višji Po podatkih Centra za socialno delo Velenje je avgusta letos prejemalo v Šaleški dolini naslednje število upravičencev: državno štipendijo 690 otrok (od tega 251 dijakov in 439 študentov), otroški dodatek 3.513 družin (od tega v šestem dohodkovnem dodatek oziroma bo njegova višina enaka ravni pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Starši, ki sodijo v 7. in 8. dohodkovni razred (mesečni dohodek na družinskega člana presega 64 odstotkov povprečno neto plače), pa bodo še naprej brez otroške- razredu 640 družin. Podatka o številu dijakov v šestem dohodkovnem razredu na centru nimajo), prejemnikov denarne pomoči pa je bilo 1.489. Koliko učencev in dijakov je upravičenih do subvencije malic in kosil, prav tako nimajo, ker o njih ne odločajo. vičencev, višina pravice pa se bistveno ne bo povečala. K temu sogovornica še dodaja: »Čeprav je bilo v Zujfu določeno, da se bodo varčevalni ukrepi sprosti- ga dodatka. Novost bo tudi, da bodo do državne štipendije znova upravičeni nekateri mladi iz družin, ki sodijo v 5. dohodkovni razred, in sicer tisti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 56 odstotkov. Cenzus za pridobitev državne štipendije se bo torej dvignil iz 53 na 56 odstotkov. Spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, sprejete julija letos, pa bodo povečale število osnovnošolcev, upravičenih do subvencioniranega kosila. Darinka Špacapan z velenjskega centra za socialno delo ob tem pravi, da gre za začasne ukrepe, ki sicer širijo krog upra- Darinka Špacapan: »Spremembe sicer širijo krog upravičencev, vendar se višina pomoči v njihovih denarnicah ne bo bistveno poznala.« li, ko bo nastopilo leto, ki sledi letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, se to ne bo zgodilo. Nasprotno. Zdaj je Vlada temu pogoju dodala še enega, in sicer 1,3-odstotno preseganje hkratne rasti stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let. To pomeni, da bodo izplačila očetovskega in starševskega nadomestila še naprej omejena na 90 odstotkov plače, pomoč ob rojstvu otroka in za veliko družino pa ostajata vezani na cenzus.« Število trenutnih prejemnikov pomoči Podatka o tem, za koliko se bo število upravičencev do denarnih socialnih transferjev v Šaleški dolini zaradi sprememb povečalo, na centru nimajo. Vedo pa, da bodo zneski sprememb minimalni. Danes - na primer -znaša otroški dodatek za družino iz 5. in 6. skupine za prvega otroka 39,10 evra, po 1. januarju prihodnje leto pa bo znašal 43,44 evra. ■ Z roko v roki že 10 let Res je, že 10 let je minilo, odkar sta se v Šoštanju zlili v eno OŠ Bibe Rocka in OŠ Karla Destovni-ka - Kajuha Šoštanj. Ob združitvi smo si izbrali slogan Z roko v roki. Kaj pa je to 10 let, boste rekli. Mnoge šole praznujejo 100- in večletnico. Pa se je v teh 10 letih pri nas marsikaj dogajalo. V ponedeljek, 5. 10., ob 5.10 popoldne je v dvorani OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj donel refren naše šolske himne: Rumena za veselje, oranžna za nasmeh, modra pa za žarek v otroških je očeh. To je na ves glas prepevala polna dvorana gostov, staršev, nekdanjih učencev, učiteljev, učenci pa so s pesmijo, plesom, glasbo in besedo potovali skozi 10 let naše mlade šole. Spominjali smo se šol v naravi, različnih interesnih dejavnosti in projektov, naših zlatih učencev, naj učencev in naj športnikov. Panoje na šolskih hodnikih smo okrasili z njihovimi fotografijami in dosežki. Spregovorili smo o slavnih gostih na šoli, o raznih pomembnih dogodkih, ki smo jih priredili. Predstavili smo torej našo desetletnico iz vseh zornih kotov. Ponosni smo na našo mlado šolo in na vse, kar smo dobrega naredili. Ponosni smo na desetine zlatih učencev, naj učencev in naj športnikov. Ponosni smo na Likovni svet otrok, na to, da smo kulturna šola že drugi mandat in da smo bili eko in najbolj športna šola. Hvala vsem učencem in učiteljem in drugim soustvarjalcem naše 10-letne zgodovine. Trudili se bomo, da bo tudi naslednje desetletje vsaj tako uspešno, kot je bilo prvo. a Za kolektiv Jožica Andreje Prijetno druženje Šmartno ob Paki, 3. oktobra - V okviru prireditev v počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki je tamkajšnji odbor invalidov, ki deluje pod okriljem Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje, pripravil srečanje svojih članov. Odbor šteje 180 članov, srečanja pod kozolcem za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki pa se je udeležilo več kot polovica. Ob tej priložnosti so pripravili družabne igre, za vedro razpoloženje pa so poskrbeli domači muzikanti. Med gosti je bil šmarški župan Janko Kopušar, predsednik omenjenega medobčinskega društva Valter Golob ter Franc Centrih, predsednik šmarškega društva upokojencev. Predsednik odbora Alojz Gruden nam je povedal, da poleg druženja članov odbor veliko pozornosti namenja bolnim. Te obiskuje v bolnišnici, na domovih, v domovih za varstvo odraslih. Prav tako poskuša pomagati socialno šibkim. Slednjim predvsem s hrano, ki jo dobijo iz projekta Banka hrane. Takih je od 12 do 15 v eni razdelitvi. a Tp Vedrega razpoloženja med udeleženci druženja v počastitev občinskega praznika ni manjkalo. Kostanj, palačinke in lepe besede Velenje, 10. oktobra - V soboto dopoldne je bilo v središču mesta kot v čebelnjaku. Poleg kmečke tržnice, na kateri je v teh jesenskih dneh res veliko dobrot, so svoje starine postavili na ogled tudi zbiralci iz vse Slo- venije. Na koncu Cankarjeve pa so svoj prepoznavni rdeči šotor postavili člani velenjske stranke SD, ki so pripravili tradicionalni kostanjev piknik. Kostanj je dišal daleč naokoli, pekli so ga v dveh kotlih, med vonjave pa so se me- Pečen kostanj in palačinke so bile le povod za druženje s člani velenjske SD. Mnogi so se ob rdečem šotoru zadržali tudi zaradi družbe. šale tudi tiste po palačinkah, ki so jih bili veseli tako mali kot veliki obiskovalci dogodka. Ti so prihajali in odhajali, vmes pa so lahko prisluhnili nagovoru župana Bojana Kontiča in častnega občana Srečka Meha. a Bš Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 5 GOSPODARSTVO 5 15. oktobra 2015 "aStjAS Podjetniški center tudi v Šoštanju Mravljakova hiša spet namenjena gospodarski dejavnosti - Podjetniški center Pristop bo nudil do dvanajst delovnih kotičkov Tina Felicijan Mravljakova hiša je bila zaradi svojega ugodnega položaja ob glavni cesti tradicionalno namenjena trgovini. Ob prenavljanju dela pritličja, v katerem so prejšnji teden odprli Podjetniški center Pristop, so ponovno uredili vhod s pročelja, ki zdaj vabi v pisarne lokalnih podjetnikov. Tako je Občina Šoštanj, ki je na pobudo petih lokalnih podjetnikov uredila prostore za njihovo samostojno ali skupno delo ter konferenčno sobo, ki bo na voljo tudi za najem, postala ena redkih manjših slovenskih občin s podjetniškim centrom. Nudi mentorstvo in svetovanje za razvoj idej, podporo podjetjem v zagonu, inkubator in prostor sodela, projektno pisarno, brezplačno arhitekturno, energetsko, računovodsko ter pravno svetovanje, veliko pa bo tudi izobraževanj in drugih dogodkov. Trostranski namen Vodja Podjetniškega centra Pristop je Franci Pečnik, umetnostni zgodovinar, ki je uvidel, da mora poiskati novo obliko zaposlitve in je tako postal podjetnik. Svoj delovni prostor bo imel prav v novem podjetniškem centru. Ta še nima končne podobe, saj ga bodo prilagodili potrebam najemnikov, izbrali pa jih bodo, ko bodo v sodelovanju z glavno investitorico - Občino Šoštanj - določili pogoje, nato pa tudi »razvijati projekte, ki rešujejo izzive, s katerimi se občina sooča,« pravi. Namen centra namreč ni le ustvarjanje podjetniškega okolja za podjetnike, torej zagotavljanje infrastrukture, mentorstva, izobraževanj in razvijanja idej, »ampak tudi podporno okolje lokalnega razvoja z uvajanjem pravil vodenja projektov in načinov pridobivanja sredstev ter center znanja in pospeševalnik idej, ki jih želijo ljudje v tem okolju uresničiti.« Nov zagon za Šoštanj Nekdaj gospodarsko središče Šaleške doline ima v svoji zgodovini veliko izkušenj s propadanjem velikih, tudi srednjih in malih podjetij, pravi župan Občine Šoštanj Darko Menih. »Želimo obuditi te dejavnosti - od obrtniških del do trgovine in večjih podjetij. Vsako delovno mesto za Šoštanj pomeni veliko. Vložili smo vse napore, da pridobimo mlade, da bodo ustvarjali pri nas, da jih ne bo treba iskati v tujini ali kje drugje,« pravi in poudarja, da je vsaka taka pridobitev nov zagon za mesto. »Želimo, da v teh prostorih mladi in tudi starejši izmenjujejo svoja mnenja in ideje, kujejo načrte, ker vemo, da jih imajo ogromno, a jih niso mogli obelodaniti, ker ni bilo prostora. Občina jim bo vsekakor dajala vso podporo in upam, da bodo res vztrajni in se uspešno razvijali v bodoče podjetnike.« Pomembno je povezovanje Na odprtju je zbrane ljudi nagovoril tudi mednarodno uspešni podjetnik in domačin Matija Goljar, ki je na Podjetniški center Pristop ponosen. »Mi imamo izjemno veliko podjetniško priložnost ravno v tem, da znamo stopiti skupaj. Ko govorimo o socialnem podjetništvu -želji ljudi, da s podjetniškim delovanjem ustvarijo pozitiven družbeni učinek, je podjetniški center stičišče načina razmišljanja, ki ga želimo imeti.« Bodočim podjetnikom, ki bodo v teh svetlih in prijetnih prostorih stikali glave, svetuje, naj si upajo pristopiti k tistim, ki že imajo znanje in izkušnje, ter jih prosijo, da to z njimi delijo. »Predvsem zato, ker v svoji podjetniški karieri še nisem srečal človeka, ki bi mi rekel: ne, jaz ti pa ne dam nasveta. Moramo iti preko sebe, si upati reči: jaz pa si to idejo želim izpeljati. Ne je zadržati zase,« spodbuja vodja in ustanovitelj Ustvarjalnika. ■ Trak ob odprtju Podjetniškega centra Pristop Šoštanj so prerezali vodja centra Franci Pečnik, župan Darko Menih, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik in Nena Dokuzovz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Njeno vodilo je kakovost Oktobra mineva 30 let, odkar je v Velenju vrata odprl prvi butik Nitka - V sedanjih prostorih delujejo od leta 2007 Da vas ne bo bolela glava Pravočasno plačilo davkov prepreči davčno izvršbo - Trenutno 71.713 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 evrov Finančna uprava RS poziva vse davčne dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti. S tem dejanjem se izognejo stroškom in drugim neprijetnostim davčne izvršbe. Trenutno je 71.713 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 evrov. Njihov dolg znaša 2.756.521 evrov, kar je povprečno 38,4 evra. Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 evrov za administrativne sklepe oziroma 75 evrov za sklep o davčni izvršbi na premičnine. Finančna uprava dosledno izvaja vse postopke davčne izvršbe. Davčna izvršba se začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti presega 10 evrov ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Stroške davčne izvršbe je dolžan plačati dolžnik in so sestavni del tega postopka. V določenih primerih pa lahko ti stroški presegajo znesek davčnega dolga, še posebej, če se k temu prištejejo še stroški, ki jih zaračuna banka. Takrat lahko postane zadeva za zavezanca zelo draga. Irena Terglav, lastnica Nitke, je ponosna, da dobro modo Šalečanom ponuja že tri desetletja. Premogovnik prodaja delež v PLP ■ Proces dezinvestiranja, v katerem bodo odprodali vse nepotrebne naložbe, udejanjajo po programu Bojana Špegel Velenje, 12. oktobra - Mama je bila »kriva«, da je Irena Ter-glav, lastnica velenjske trgovine s tekstilom Nitka, že od ranega otroštva vedela, kaj je lepa obleka. Nekaj je k njeni ljubezni do mode in oblačil prispevala še soseda, odlična šivilja, pri kateri je Irena v najstniških letih preživela precej časa. »Nihče od nas si ni mislil, da bom prav v tem odkrila svoj poklic in da bom tako navdušena nad modo, kreativnostjo in ustvarjalnostjo, da ta ne bo le del mojega prostega časa, ampak poklic. In slog mojega življenja,« dodaja lastnica Nitke, ki prav v teh dneh praznuje 30-letnico delovanja. Irena Terglav prizna, da si je želela v srednjo oblikovno šolo, a ker je bila ta v Ljubljani, se je na koncu odločila za ekonomsko v njej bližnjem Celju. Doma je namreč iz Polzele, da se je pred tremi desetletji odločila odpreti bu-tik v Velenju, pa ni bilo slučajno. Prvega, majhnega, a prikupnega, je imela na Splitski ulici na Gorici, saj je verjela, da prihaja v mesto, ki se je hvalilo, da je »mesto priložnosti«. Prizna, da je zanjo to res bilo. »Pri 24 letih sem odprla ta butik. Lahko rečem, da je bilo takrat veliko več priložnosti, kot jih je danes. Stranke so me hitro prepoznale in sprejele, v tistih letih sem sodelovala tudi na celjskem obrtnem sejmu. Takrat sem imela tudi butično izdelavo. Kmalu sem začela delati za Utok v Velenju, pozneje po celi Sloveniji, sodelovala sem z različnimi znanimi blagovnimi znamkami in trgovinami. Kupci so bili takrat željni unikatnih oblačil,« pripoveduje Irena Terglav. Prvi lokal v centru Velenja je imela v pritličju nebotičnika ob občinski hiši. Nanj je bila res ponosna. Časi so bili dobri, zato je dejavnost hitro rasla. »Že po dveh letih sem od stečajnega upravitelja najprej odkupila prostore nekdanjega Utoka ob Šaleški cesti. Ko je prostore zapustila Zlatica, sem v njej uredila darilni butik Dar, ki je zahteval veliko kreativnosti. Ko se je ponudila priložnost za odkup tretjega dela lokala, kjer je bil Univerzum, sem odkupila še ta del. Leta 2007 smo tako uredili Nitko v taki velikosti, kot jo poznate še danes. V njej ponujamo moško in žensko kvalitetno konfekcijo, prepričana pa sem, da v naši ponudbi vsak lahko najde nekaj zase.« Kultura oblačenja se spreminja Sogovornica prizna, da je kriza močno udarila tudi njeno delovno področje. Veliko trgovin v centru mesta je zaprlo vrata, Nit- ka pa še živi. »Svoje delo moraš imeti rad. Če je tako, se to pozna. Je pa res, da danes to ni več dovolj. Zdi se mi, da nekateri prehitro obupajo, saj danes ni več čas za hitre, velike dobičke. Sama nikoli nisem delala na tak način, nikoli me ni vodil le dobiček. Vesela sem, da imamo veliko stalnih strank, ki so nam zveste že dolga leta,« izvemo. Kot tudi, da danes poleg nje v Nitki dela le še ena sodelavka, a zmoreta. »To je tako kot na začetku, vmes nas je bilo več. Včasih je manjše še bolj pristno,« doda Terglavova, ki se vsa leta trudi, da v Nitki ponuja kakovostne izdelke. »V treh desetletjih se je veliko spremenilo, veliko smo se morali prilagajati. Včasih se kar malo utrudim. A moje vodilo je vedno bilo, da nisem tako bogata, da bi kupovala poceni, slabo. Zato tudi našim kupcem ponujamo le dobro. Kvaliteta ni poceni, tudi dobaviteljev z dobrimi materiali in dizajni ni veliko. Trudimo se, da jih najdemo in postavimo cene, ki vendarle niso previsoke.« Sogovornica nam za konec pove, da smo se Slovenci v zadnjem času zelo spremenili tudi v kulturi oblačenja. »Vse hočemo imeti naenkrat, poceni in kvalitetno. Nočemo pa priznati, da ima vsak v verigi, ki pripelje do končnega izdelka, svojo ceno za svojo kvaliteto. Premalo se zavedamo, da nekdo za modno kreacijo stoji s svojim trdim delom, kreativnostjo in ustvarjalnostjo. Zato cena unikatnih in kakovostnih izdelkov ne more biti nizka.« Irena Terglav je več kot dve desetletji tudi živela v Velenju. Sedaj se vanj v službo spet vozi iz rodne hiše na Polzeli. Nitka pa je zanjo velenjska, in taka bo tudi ostala. ■ Premogovnik Velenje, ki se otepa z velikimi težavami, prodaja vse zanj nepotrebne naložbe. Ta teden je objavil povabilo k zbiranju ponudb za prodajo deleža v družbi PLP. Velenjski Premogovnik ima v podjetju 26-odstot-ni delež. Tudi sicer so postopki dezin-vestiranja v polnem teku. Imajo kar nekaj zavezujočih ponudb od potencialnih kupcev za hotel Barbara v Fiesi, Center starejših Zimzelen v Topolšici in dejavnost družbe Gost. Proces odprodaje hotela Oleander v Strunja-nu, Vile Široko v Šoštanju in poslovnega prostora Šmartno ob Paki še teče. Za prodajo predvidene nepremičnine družb v Skupini Premogovnik Velenje so še restavracija Jezero, Bela dvorana, upravna zgradba Gost, Steklena direkcija in zemljišča. Za prodajo je predvidena tudi družba RGP ter vsi lastniški deleži, ki jih ima Premogovnik Velenje še v družbah Sipoteh, Karbon in Erico. Vsako dokončno odprodajo mora potrditi nadzorni svet Premogovnika Velenje po transpa-rentnem prikazanem postopku uprave družbe in ponudb s trga. Ključni cilj, ki mu sledijo pri de-zinvestiranju, je, da se zaščiti interes družbe in da ne razprodaja-jo premoženja pod realno tržno ceno, hkrati pa iščejo strateško naravnanega investitorja, ki bo dejavnost razvijal naprej. ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 15. oktobra 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 7. oktobra Borut Pahor je nekdanjemu predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyju vročil red Republike Slovenije za izredne zasluge za prispevek k razvoju Evropske unije in posebno skrb za enakopravnost njenih narodov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi novega nasilja med Palestinci in Izraelci, v katerem je bilo ranjenih 288 Palestincev, odpovedal napovedan obisk v Nemčiji. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta skupaj spregovorila pred evropskimi poslanci. V nagovoru sta poudarila, da mora biti evropska povezanost pri spopadanju z begunsko krizo močnejša. Petek, 9. oktobra Mediji so povzeli pismo predsednika Evropske komisije Je-an-Clauda Junckerja, v katerem glede arbitraže predstavlja stališče Komisije, ki podpira nadaljevanje postopka. Domači premier je dodal, da izraženo stališče podpira tudi sam. Karl Erjavec je dejal, da bojazni, da bi Nemčija v Slovenijo začela vračati prebežnike, za zdaj ni. Mariborsko in celjsko okrožno sodišče sta bančni preiskovalni komisiji državnega zbora dovolili zaseg dokumentacije za NKBM, Banko Celje in Probanko, ljubljansko pa je vlogo zavrnilo. Na meji z Gazo so mladi Palestinci izraelske vojake obmetavali s kamenjem, ti pa so odgovorili s strelnim orožjem. Ubitih je bilo pet Palestincev. V severnokorejskem glavnem mestu Pjongjang so z veliko vojaško parado obeležili 70. obletnico ustanovitve vladajoče partije. Nedelja, 11. oktobra Na Slomu pri Ponikvi je potekalo 12. vseslovensko srečanje kmetov, ki se ga je kljub dežju udeležilo več sto ljudi. Zbrani so pozvali k udeležbi na mirnem protestnem shodu kmetov soboto za tem. Nemška kanclerka Angela Merkel je zavrnila možnost uvedbe posebnega davka, da bi tako pomagali pri spoprijemanju z begunsko krizo. Izraelska letala so zjutraj napadla Gazo, pri čemer so ubila nosečo Palestinko in njeno dveletno hčer. Vzgodovinskem govoru sta Merklova in Hollande skupaj stopila pred evropske poslance. Hrvaški notranji minister Ran-ko Ostojic je opozoril, da bo, če bo vrata prebežnikom zaprla Nemčija, te nehala sprejemati tudi Hrvaška. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je sporočil, da so poleg letalskih napadov s 26 vodenimi raketami napadle položaje IS in Al Nusre v Siriji tudi štiri ruske vojaške ladje v Kaspijskem morju. Četrtek, 8.oktobra Mednarodni denarni sklad je predstavil poročilo, v okviru katerega v slovenskem šolskem sistemu predlaga številne ukrepe varčevanja: povečali naj bi število učencev na učitelja, zapirali in združevali šole ter zarezali v finančno podporo študentov. Nobelova nagrada za mir je šla tokrat štirim organizacijam civilne družbe. Letošnjo Nobelovo nagrado za mir so podelili štirim organizacijam civilne družbe za njihov prispevek pri »gradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasmi-novi revoluciji leta 2011«. IMF v slovenskem šolstvu predlaga ukrepe varčevanja. Sešla sta se slovenski in srbski predsednik. Gostitelj Borut Pahor je kolegu zatrdil, da bo Slovenija »Srbiji nudila neposredno pomoč v soočenju z begunsko krizo.« Opozicijski poslanec je v kosovskem parlamentu odvrgel solzivec, zaradi česar se je parlamentarna zgradba takoj napolnila z dimom, poslanci pa so zapustili sejo. V grških medijih je odmevala vest, da je premier Aleksis Ci-pras večer pred tem po treh dneh razprave o vladnem programu v parlamentu le dobil zaupnico in tako zeleno luč za začetek dela nove vlade. Sobota, 10. oktobra V Celovcu je potekala tradicionalna slovesnost ob obletnici koroškega plebiscita, tokrat je bila že 95. Kot del vseevropskih protestov proti prostotrgovinskim sporazumom se je tudi po Sloveniji zvrstilo več dogodkov, na katerih so opozarjali pred nepreglednostjo pogajanj in nesprejemljivimi določbami. Pred glavno železniško postajo v turški prestolnici Ankara sta odjeknili eksploziji, v katerih je umrlo 95 ljudi. Izkazalo se je, da sta ju sprožila samomorilska napadalca. V nizu samomorilskih napadov na čadsko vas Baga Sola, ki so jih domnevno izvedli skrajneži iz skupine Boko Haram, je bilo ubitih 33 ljudi. Iz Nizozemske so poročali o napadu na begunski center, česar do zdaj tam niso bili vajeni. Zaradi prebežniške krize so se kresala mnenja med Hrvaško in Madžarsko. Razrešeni direktor DUTB je napisal javno pismo premierju Cerarju. V njej je izrazil sum, da je v primeru Sava prevladala korupcija in da je vlada ravnala v Slovenski kmetje se pripravljajo na miren protest. Aleksander Lukašenko, ki Belorusiji vlada že 21 let, je na predsedniških volitvah slavil prepričljivo zmago, po čemer bo na oblasti še nadaljnjih pet let. Na lokalnih volitvah na Dunaju so slavili socialdemokrati, sledili pa so jim desničarski svobodnjaki, ki so jim volitve prinesle rekorden izid v avstrijski prestolnici. Ponedeljek, 12. oktobra Znova so bila v ospredju trenja na KPK. Potem ko je Alma Sedlar dejala, da ji je predsednik Štefanec onemogočil dostop do določenih podatkov, je ta odvrnil, da je tak dostop omejil vsem članom senata in ne zgolj njej. Trenjem v KPK ni bilo videti konca. interesu Savinega vodstva. Ruska policija je aretirala skupino ljudi, ki je načrtovala teroristični napad v Moskvi. Turška vlada je za glavnega osumljenca ponedeljkovega terorističnega napada obtožila Islamsko državo. V afganistanski prestolnici Kabul se je zgodila nesreča britanskega vojaškega helikopterja, v kateri je umrlo pet pripadnikov Natove mednarodne misije. Torek, 13. oktobra V Državnem zboru je potekala izredna seja, tokrat posvečena uvrstitvam Slovenije na mednarodnih lestvicah, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomskega sistema. Nekaj strahu v kosti so nam nagnale napovedi, ki naj bi v prihodnjih dneh močnejše naraščanje vodotokov predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da orožje, ki ga ZDA pošiljajo sirskim upornikom, večinoma pristane v rokah teroristov in pristavil, da se tega verjetno zavedajo tudi v ZDA. Dežja smo imeli že dovolj, a je bil še napovedan. V Jeruzalemu sta napadalca potnike avtobusa napadla s strelnim orožjem in noži. Napadalca so ubili, številni potniki pa so bili ranjeni. Iranski parlament je potrdil dogovor o jedrskem programu, ki ga je vlada v Teheranu poleti podpisala s šestimi velesilami. Brez obžalovanj Tjaša Zajc Noro. Naslovna tema naše oktobrske revije Medicina in ljudje je stres. Kljub številnim podatkom, vidikom, informacijam in marsikateremu nasvetu pa se zdi paradoksalno, da nama je s šefico nemir bolj kot kadarkoli prej ušel z vajeti. K sreči za zdaj še ni šlo tako radikalno daleč, da bi na redakcijo vsakodnevno nosili pakete čokolade, kar je bila svojčas že trdovratna razvada... Stres. Živci. Malo se tolažiš, da poleg slabega obstaja tudi dobri stres, ki te ohranja budnega in rodi kakšno ustvarjalno dobro idejo. Malo pomaga šport, malo zavedanje, da je treba spati dovolj, malo poskušaš nadzorovati, da te panika ne bi zgrabila kot pajkova mreža. A ko stresni hormon kortizolpodivja, podležeš. Mirnost in hladna kri nista samoumevni, temveč stvar aktivnih prizadevanj. Razlog za najin nemir je organizacija mednarodne konference na temo digitalnega zdravja, ki se bo po treh mesecih intenzivnega dela zgodila ta petek. Spomnim se, kako so se začele priprave na začetku julija. Prijatelj me je večkrat vprašal: "Uh ... si prepričana, da se želiš lotiti takega projekta? Zakaj? Toliko je priprav, toliko tehnikalij, organizacije in koordinacije ter izgubljanja živcev..." "Pa kaj potem," sem takrat odločno odvrnila. "Samo zato, ker je nekaj naporno in zahtevno, še ne pomeni, da odnehaš, še preden bi sploh začel." Motor je zabrnel, speljali smo in menjalnik prestavili v drugo prestavo. Da bi bila predavanja čim bolj zanimiva, smo k sodelovanju povabili več eminentnih tujih in domačih strokovnjakov. Začeli smo iskati sponzorje, prostor, catering, hotel za goste, pripravljati vabila, sporočila za medije in tisoč drugih malenkosti. Vsako vprašanje, ki se je ob tem pojavilo, je imelo najmanj pet možnosti (katera dvorana?, kateri catering?, kateri hotel ipd.), in čeprav nas je v organizacijski ekipi skoraj deset, se je vsak dan našla vsaj ura dela. Bolj ko se dogodek približuje, večje dvomov in vprašanj. Bi lahko izbrali boljši prostor? Smo pomislili na vse? Kaj, če gre kaj narobe? Stresno. Tri mesece kasneje so rezultati tu: nekaj neprespanih, nekaj zelo kratkih noči. Marsikdo meni, da od vsega skupaj na osebni ravni izkupiček ne bo nič drugega kot precej izgubljenih živcev. A ob nekaj nesoglasjih, veliko nejevolje, začudenja nad neobvladova-njem občutkov in bioloških procesov, ki se odvijajo v telesu, ene stvari ni. Obžalovanja. Niti najmanjšega. Morda je naivno, za koga neumno, morda gledanje z "mladimi" očmi, a vendar ostajam pri osnovnem življenjskem načelu, da je smiselno obžalovati predvsem stvari, ki jih ne naredimo. Ko se lotiš izzivov, v katere verjameš in za katere si neomajno prepričan, da bodo prinesli kaj dobrega, marsikajpotrpiš. Ob tem marsikaj doživiš! Življenje brez poguma in drznosti to težje prinese. Je mirno in marsikomu ustreza. Sama sem bolj za borilne veščine in urjenje v bojevanju. Pri tem je vsak nepričakovani udarec samo klofuta, da je v življenju dobro ostati pozoren. Vsaka modrica (tem se žal ne da izogniti) opomnik, kako se drugič boriti in braniti bolje. Vse to pride nekoč več kot prav. m-7 o jfu Radio 107.8 M w , - - Velenje ROKODELSKA TRZNICA STARO VELENJE s stojnicno izmenjavo tematskih knjig Sobota,. 17. oktober 2015, med 9. in 13. uro predstavitev rokodelcev in domačih obrtnih iz ne Slovenije (glineni izdelki, kvačkanje, izdelki iz slame.leseni izdelki...) V glavnem mestu Turčije sta odjeknili dve bombi. KS STARO VELENJE (iEUJtJE^ Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 7 15. oktobra 2015 REPORTAŽA 7 Kavške cestne zagate in »šum« v komunikaciji Zaradi del več tednov le en dovoz v kraj - Cesta Podkraj-Kavče bo v teh dneh končana -Je bil res komunikacijski šum? Bojana Špegel Velenje, 9. oktobra - Tisti, ki so v poletnih mesecih želeli obiskati Kavče, so imeli le eno možno pot. Ta vodi po močno dotrajani cesti proti Ložnici, nato pa po strmi in ozki cesti proti Kavčam. Ker gre za razvejan kraj, kjer živi 500 duš, jim to seveda ni bilo všeč, a so si rekli, da bodo že potrpeli, saj bodo kmalu dobili kar dve novi cestni pridobitvi. Ob tem pa jim ni bilo čisto jasno, zakaj so istočasno obnavljali glavni vhod v Kavče, ki meji na državno cesto Velenje-Polzela in povezovalno cesto Podkraj-Kavče. Slednja še ni končana, čeprav je obnova stekla junija, a naj bi bila do 22. oktobra, če bo to vreme dopuščalo. Krajani pa so se na nas obrnili tudi zato, ker se jim zdi popolnoma neustrezen nov uvoz v Kavče z državne ceste, kjer so dobili 30 metrov pločnika, ki po njihovih besedah ne koristi nikomur. Prisluhnili smo krajanom, pa še MO Velenje, saj smo želeli slišati obe plati zgodbe, ki pa je verjetno sploh ne bi bilo, če bi vpleteni med seboj bolje komunicirali. Cesta med Kavčam i in Podkrajem letos končana? Predsednik sveta KS Kavče Andrej Kuzman nam je predstavil prvo plat zgodbe. Začneva pri povezovalni cesti Kavče-Pod-kraj. Na njej je še grob pesek. Dela so se namreč začela, ko bi morala biti dokončana, torej junija, in se tudi vlekla zelo dolgo. Cesta, ki jo obnavljajo v sklopu koncesije, je bila praktično zaprta. Avgusta so delavci PUP-a gradbišče zapustili in odšli na dopust. V tem času so se na drugi strani kraja začele priprave na rušitev stare Acmanove hiše na vhodu v Kavče in Staro Velenje in tudi ta vhod je bil zelo dolgo zaprt. »To, da bodo dela stekla, smo v KS izvedeli le malo pred začetkom, nihče pa nam ni prav predstavil, kako bodo uredili vhod,« izvemo. Kot tudi, da so tako v imenu KS kot posameznih krajanov protestirali in pozivali MO Velenje, da vendarle pride do kakšnega sestanka, na katerem bi jim pojasnili, kaj delajo in kaj bodo na koncu dobili. »Moram sicer reči, da so stiki in pogovori bili, a sestanka, na katerem bi bili lahko vsi zainteresirani, ni bilo. Mi, člani sveta KS Kavče, nismo imeli informacij, s katerimi bi lahko postregli krajanom in jim razložili situacijo,« doda Kuzman, ki pravi, da so ga klicali številni krajani, ob poslušanju njihovih kritik pa ni imel pravih odgovorov. »Da je mera še bolj polna, po najnovejših informacijah cesta Kavče-Podkraj, ki je dolga približno 1 kilometer, letos ne bo v celoti dokončana. Dokončali naj bi jo le do dobre polovice, in to kljub temu, da je bila v planu obnov za letos predvidena celotna obnova. Sicer pa tudi ta polovica še ni no razsvetljavo. Čeprav je bilo to povezano z dodatnimi nepredvidenimi stroški, smo krajanom prisluhnili. Zanjo je vse pripravljeno po celotni dolžini ceste.« Poleg tega so na pobudo krajanov ob delu ceste uredili še odvodnjavanje meteornih voda, da bo ob večjih nalivih ta predel bolj varen. Kako Kavčani pridejo peš v mesto? Avgusta je MO Velenje porušila staro Acmanovo hišo na vho- Andrej Kuzman Tone Brodnik ve hiše pa smo pričakovali, da bo urejeno avtobusno postajališče, ki ga res potrebujemo, tudi za varnost naših otrok. Na MO Velenje so poslali dopis, da bi želeli, da se njihovi odgovorni oglasijo v Kavčah in krajanom povedo, kaj in kako teče obnova. A odgovora ni bilo. Kuzman pravi, da so jih pred dvema letoma, ko so uredili plaz pod Šmidho-ferjem, tedensko obveščali, kako tečejo dela in kaj se dogaja. »Ne vemo, kaj se je zgodilo z vhodom v Kavče in zakaj ni pločnik povezan z že obstoječim pločnikom, ki vodi ob cesti proti Velenju. Trenutna rešitev ni dobra. Tako ne moremo varno do mesta.« Kuzman doda, da je razočaran tudi nad odnosom MO Velenje do krajevne skupnosti. »Ne gre za naše muhe in nezadovoljstvo. Tudi kot občinski svetnik sem na to problematiko večkrat opozoril, pa ni zaleglo,« še doda. Dela prekinjena, oporni zid začasen Ta vprašanja prenesemo Tonetu Brodniku, ki nam pove tisto, čina tega sama ne bo zmogla, računamo na pomoč države,« pravi in doda, da so z rušenjem stare Acmanove hiše in urejanjem dovoza v kraj želeli začeli že lani, a so sredstva potem porabili za gradnjo opornega zidu malo nižje na cesti. Zato so se odločili, da bodo letos uredili vsaj začetek križišča in tako izboljšali vidne kote. Ker so imeli nekaj težav z javnim razpisom, so tudi izvajalca izbrali pozno. Ko je ta začel delati, pa so se pokazale dodatne težave. »Kopali smo 6 metrov v globino, plast zemlje pa je bila še vedno zelo krhka. Zato smo poklicali geologa in ustavili dela. Končali smo jih po njegovem nasvetu. Spomladi bomo morali na tem delu s 35 piloti utrditi hrib nad vhodom v Kavče, da preprečimo nadaljnje plazenje hriba. Tudi zato smo letos na cesto položili le grob asfalt in tudi pločnik zato ni v celoti urejen,« izvemo. Kot tudi, da so morali pri novem urejanju dovoza v Kavče upoštevati projekt razširitve državne ceste Velenje-Pol-zela, od uvoza za Staro Velenje do uvoza v Kavče. Krajani Kavč so pričakovali, da bo občina tu že poskrbela za pločnik, a Brodnik pravi, da tega niso mogli 30 metrov novega pločnika na vhodu v Kavče ne koristi nikomur, pravijo Kavčani. Z njega stopijo na nevarno državno cesto, po kateri morajo priti do pločnika ob cesti proti Velenju. Kot smo ugotovili, bodo to lahko uredili šele ob širjenju državne ceste. narediti. »Po državnem načrtu je tam predvidena razširitev ceste in ureditev avtobusnega postajališča s hišico, kar bo financirala država. Tu je tudi izjemno nevaren, nepregleden ovinek, ki naj bi ga speljali drugače, da bo bolj varen. Šele potem bo zgrajen tudi pločnik, ki bo povezan z obstoječim pločnikom ob državni cesti. Zavedamo se, da je nujno potreben. Kamniti zid, ki smo ga letos postavili tik ob cesti, bomo odstranili, saj je tam le zato, da trenutno preprečimo plazenje. Nova pešpot in kolesarska steza se bosta potem, ko bo že urejena avtobusna postaja, navezali na cesto do Starega Velenja,« še pojasni Brodnik. Za dela na vhodu v Kavče je občina letos odštela okoli 40 tisoč evrov, a so uredili tudi del kanalizacije in javne razsvetljave. Brodnik pravi, da tudi ni res, da trenutno ni mogoče peš iz Kavč v Velenje. »Krajani si prometno signalizacijo narobe razlagajo. Prometni znak, ki stoji ob novem pločniku, opozarja na to, da je pešpot končana, in ne, da je nadaljnja pot prepovedana za pešce. Pešce opozarja, da sedaj stopajo na cestišče.« Ob tem prizna, da ni bilo najbolje, da so dela tekla na dveh dovoznih cestah v Kavče hkrati. So pa krajani vseeno vozili po cesti Kavče-Podkraj, čeprav ta ni bila končana in zato ne najboljša. Zaradi zapletov z javnim razpisom in bližajoče se zime pa niso mogli več čakati z začetkom del na vhodu v Kavče. »Zato se krajanom opravičujem. Žal se včasih zgodi tudi kaj neprijetnega, a želimo si, da čim hitreje in čim bolje uredimo te kot tudi vse ceste v občini.« Brodnik nima občutka, da so Kavčane slabo obveščali o tem, kaj se dogaja. »Sodelavci mi zagotavljajo, da so to redno počeli. Ne trdim pa, da je bila komunikacija idealna.« dokončana, še vedno ni asfaltne prevleke,« pripoveduje Kuzman. Krajane skrbi, da bo delavce prehitela zima. Najprej smo poklicali direktorja PUP-a Janeza Herodeža, ki nam je zatrdil, da ne drži, da povezovalna cesta Kavče-Podkraj letos ne bo v celoti končana. Po njegovih besedah bo, prav v teh dneh, najpozneje do 22. oktobra, naj bi na njej položili zaključno plast asfalta. To nam potrdi tudi vodja urada za komunalne dejavnosti MO Velenje Tone Brodnik. »Tu ni šlo le za obnovo ceste, ampak tudi za obnovo vodovoda. Odpraviti smo morali še plaz. Potem so že med deli krajani želeli še jav- du v Kavče iz Velenja in začela na novo urejati cesto. Kuzman pripoveduje: »Vhod v Kavče je po koncu del dobil čudno podobo. Pridobili smo sicer 30 metrov pločnika, ki pa nikomur ne koristi. Pločnik se namreč konča na cesti, ki vodi iz Kavč proti Velenju, z znakom prepovedi za pešce. Kavčani torej peš v mesto Velenje ne moremo, ne da bi storili prekršek. Dodatna težava nastane tudi v nadaljevanju, na cesti Velenje-Polzela. Tudi tu na določenem delu ni pločnika, ni pa tudi omejitve hitrosti, zato je ta del še dodatno nevaren,« pripoveduje Andrej Kuzman. »Na nekdanjem prostoru Acmano- kar bi verjetno (če res ni) nekdo moral že veliko prej povedati krajanom. »Vhod v Kavče je že dolga leta problematičen. Ker je ureditev povezana z velikimi stroški, smo jo razdelili na tri faze. Težava je v tem, da je hribina nad in pod cesto plazovita, kar vedo tudi krajani. Najprej smo lani interventno urejali desno stran uvoza in naredili oporne zidove. Ta naložba še ni končana, uvozno cesto moramo razširiti tudi po levi strani, da bo cesta široka 5 metrov. A prej moramo postaviti oporni zid, najprej pa poskrbeti za utrditev zemljine z 8-metrskimi piloti. To nas bo stalo približno 800 tisoč evrov. Ob- Kamnolom tufa prodan Šmartno ob Paki - Na nedavni seji sveta Občine Šmartno ob Paki je občinska uprava potrdila informacijo, da je kamnolom tufa v vasi Gorenje prodan. Na zadnji, četrti dražbi naj bi ga za 150 tisoč evrov kupil podjetnik iz Mislinje, kar je pri nekaterih šmarških svetnikih vzbudilo slabo voljo. Menili so namreč, da bi ga morala kupiti lokalna skupnost in ga urediti za potrebe industrije oziroma podjetništva. Gre za več kot 45.600 kvadratnih metrov veliko površino, od tega je nekaj manj kot 32 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. Na občinski upravi so povedali, da so možnost nakupa opuščenega kamnoloma skrbno pretehtali. K dražbi se občina ni prijavila, ker niso bili znani pogoji niti ne stroški sanacije kamnoloma. Ta namreč že več let ne obratuje, že pred tem v njem ni bilo izvedenih sanacijskih ukrepov. So se pa v njem odvijale dejavnosti, ki so tudi pustile svoje sledi. »Za to območje je v prostorskem planu Občine Šmartno ob Paki predpisan sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Prevladujoča namembnost za to obmo- čje je proizvodnja, dodatno dovoljena raba pa predvideva možnost za potrebe obrti ter športa in rekreacije.« Na občini pričakujejo, da se bo investitor, ki se do sedaj še ni javil, oglasil s svojim poslovnim planom, kajti do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta v kamnolomu ni možna nobena gradnja niti rekonstrukcija obstoječih objektov. Ko bodo znani interesi vseh deležnikov (investitor, občina, vaščani), bodo pripravili osnutek omenjenega dokumenta, ga dali v javno obravnavo, nato pa še v obravnavo članom občinskega sveta. tp /}/H\ Zmoremo V okviru projekta Zmoremo - SPODBUJANJE ENAKOSTI IN PREPREČEVANJE DISKRIMINACIJE INVALIDOV vabimo na seminar Sprejemanje različnosti - usposabljanje strokovnih delavcev za zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela. Seminar Sprejemanje različnosti bo v četrtek, 22. oktobra 2015, na Rudarski 6 a v Velenju, v prostorih Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice. Seminar Sprejemanje različnosti je namenjen strokovnim delavcem, ki skrbijo za človeške vire, predvsem za zaposlovanje invalidov in drugih ranljivih skupin. Udeležba je brezplačna. Prijave na spletni strani ZIZRS. Več informacij na Facebooku - na strani Zmoremo. Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 8 8 VI PIŠETE "^AS 15. oktobra 2015 »Drevo prijateljstva za male in velike« V torek, 29. 9. 2015, je bil v Vrtcu Šoštanj poseben dan. Povezale so se različne generacije, da bi naredile nekaj dobrega - posadile drevo in se ob tem bolje spoznale. Dijakom Šolskega centra Velenje, programa okoljevarstve-ni tehnik, so pri sajenju lipe pomagali majhni in veliki ljubitelji narave. Ob mladem drevesu je bil prisrčen kulturni program, ki so ga skupaj pripravili vrtčevski otroci in dijaki. V nadaljevanju so otroci v zanimivih in izvirnih delavnicah spoznavali poklice s področja okoljevarstva, rudarstva in strojništva. Spoznavali so živali, kamnine, izdelovali papirnate sovice, preizkušali avtomobilčke in vlakce, razne rudarske pripomočke in si ogledali zanimive kemijske poskuse. Dijaki so prijeten dopoldan zaključili z ogledom hortikulturne zbirke v Vili Mayer. Drevo je simbol življenja, ki se trdno ukoreninjeno nenehno razvija in dviga proti nebu, tako kot se razvijamo in dvigamo tudi ljudje. Okoljevarstveni tehniki s tem simbolno osveščamo ljudi za odgovoren odnos do narave. Mihaelov pohod Zadnjo septembrsko soboto smo ob našem farnem prazniku sv. Mihaelu tudi letos že petič zapovrstjo organizirali Mihaelov pohod. Pot pa nas letos ni vodila po naši šoštanjski župniji, ampak po župnijah Zgornje Savinjske doline. Točno trideset udeležencev nas je samo pot oziroma romarsko srečanje začelo s sveto mašo v podružnični cerkvi sv. Nikolaja v Ljubiji, žup- nija Mozirje. Po sveti maši smo pot nadaljevali do Nazarij, kjer so nam patri frančiškani predstavili župnijsko cerkev, zgodovino samostana in knjižnico. Od tu smo odšli do dveh podružnic v župniji Rečica ob Savinji, najprej do znane božjepotne Marijine cerkve v Kokarjah, kjer smo se z molitvijo in pesmijo priporočili Božji Materi v varstvo, nato pa smo obiskali še podružnico sv. Katarine Aleksandrijske v Gorici ob Dreti. Iskreno smo hvaležni tamkajšnjim cerkvenim ključarjem pri obeh cerkvah, ki so nam pripravili pogostitev. Naše druženje smo nadaljevali še do farne cerkve svetega Kancijana na Rečici in nato do župnijske cerkve sv. Jurija v Mozirju, kjer smo druženje zaključili s skupnimi litanijami. Pohoda oziroma romanja se ob našem farnem prazniku udeležuje vedno več ljudi; tudi letos smo pokazali, kako nas naša vera in skupna pot povezuje med seboj in nam daje novih duhovnih moči. a Marko Rakun Veseli srečanja s sokrajani Bevče pri Velenju, 3. oktobra - V soboto so v Bevčah počastili krajane, starejše od 70 let. V kraju jih je trenutno 33, druženja v prostorih doma krajanov pa se je udeležilo 18 krajanov. Po kratkem kulturnem programu in skromnih darilih, ki so jih zanje pripravili v KS Bevče, so se družili do večera. Vsi so bili zelo veseli srečanja, poslovili pa so se z željami, da se ponovno vidijo, ko bo leto naokoli. a bš Srečanje starejših Bevčanov je bilo tudi letos prijetno. Program so jim pripravili mladi iz kraja. Gazela za rojstni dan Šmartno ob Paki, 10. oktobra -Teden dni po trgatvi najstarejše vinske trte na svetu - modre kavčine v Mariboru, je bilo veselo pri Kačičnikovih v Šmar-tnem ob Paki. Gospodar Franc - Anti je praznoval rojstni dan in zapomnil si ga bo, tako kot njegovi domači, po prvi uradni trgatvi svoje žametne črnine. Sadiko (s certifikatom) je dobil 14. junija leta 2011, jo takrat tudi zasadil, trto pa poimenoval Gazela. Ne po naključju. »Imenoval sem jo po dogodku, ki se mi je vtisnil globo v spomin - po preletu gazele v varen pristan Slovenske teritorialne obrambne na Golteh, prav tako junija, a pred 20 leti. Takrat sem bil med udeleženci tega dogodka,« je pojasnil. Anti je še povedal, da ni član društva vinogradnikov, je pa ljubitelj dobre kapljice. Zato je za botra trte in svojega mentorja pri njeni vzgoji izbral dobrega vinogradnika in kletarja ter dobitnika žlahtnih odličij za svoja vina Petra Krajnca - bivšega predsednika šmarških vinogradnikov. In letina? »Majhna, a sladka.« Na trti je zraslo 10 grozdov, kar je zadoščalo za tiste, ki jih je Anti povabil na trgatev - sinova z družinami in starše njunih boljših polovic. »Vsak vnuk in vsaka družina je dobila po en grozd,« je še povedal in se pridružil zbranim pri ubranem petju: Kol'ker kapljic, tol'ko let. ■Tp Otroci in strokovni delavki Tina Slatinek inBarbara'Mi Šoštanj skozi otroška odkritja Otroci vrtca Šoštanj izjemno radi odkrivamo male skrivnosti našega kraja. Zato smo se v skupini 5 do 6 let starih otrok odločili, da naš kraj še bolje spoznamo v okviru evropskih dnevov kulturne dediščine. Naše raziskovanje se je pričelo s pregledovanjem starih fotografij, ob katerih so otroci menili, da je bil Šoštanj star in siv, a kljub temu zelo lep. Najprej smo se odpravili v knjižnico, kjer smo dobili vse, kar smo potrebovali za naša nadaljnja odkritja. Po našem obisku knjižnice smo se tudi mi prelevili v pisatelje in ilustratorje ter si oblikovali čisto svoje knjige. Ob pregledovanju fotografij in literature smo znova in znova naleteli na tovarno usnja. Sprehodili smo se do Muzeja usnjarstva, poiskati škrata Jureta, ki nam je pokazal, kakšni so bili delavci v tovarni, kje so živeli ter kako je tovarna tudi pogorela. Ugotavljali smo, kaj so počeli naši dedki in babice, ko ob večerih niso imeli elektrike, ter kako elektrika sploh pride do naših domov. Prijazni gospodje v elektrarni so nam ob risanki o elektriki vse lepo razložili ter nam pokazali maketo Termoelektrar- ne Šoštanj, ki smo si jo ustvarili tudi sami. Zanimalo nas je, kako so se včasih sploh sporazumevali, ko še niso poznali mobitelov. Zato smo poskusili napisati nekaj pisem za naše starše. Odšli smo do pošte, kjer smo opazovali gospoda poštarja pri delu ter ugotovili, kam sploh pade pismo na drugi strani nabiralnika. Ob koncu odkrivanja našega kraja pa smo izvedeli, kdo so bili družina Mayer, ter spoznali njihovo bivšo domovanje Vilo Mayer, kjer smo se na podstrešju lahko poigrali s starimi lesenimi igračami. Otroci smo bili nad vsemi odkritji izjemno navdušeni in hvaležni vsem gostiteljem za lep sprejem. a Življenje je roman, v katerega pišemo nam ljube odlomke Zgodilo se je leta 1965, ko smo zadnjič prestopili prag OŠ Gustava Šiliha v Velenju. Morda smo bili veseli, morda žalostni, a vsi v pričakovanju nadaljevanja našega šolanja. Vsak po svoje smo potovali skozi življenje. Bili so praznični dnevi, a največ je bilo delovnih in zahtevnih, ki so nam na obraze zarisovali gube in v lase vpletali sivino. In po 50 letih od zaključka osnovne šole smo se zbrali na Lopatniku v domu LŠD Vinska Gora. Polni pričakovanj smo se z iskricami sreče v očeh prepoznavali, se objemali in se v mislih vračali v naša skupna šolska leta. Popoldne je minilo v klepetu in ob prijaznih šalah, ki nam jih je poklonila gospa Anica Pod-lesnik, naša takratna učiteljica. Skupaj z njo nas je z obiskom počastil tudi učitelj Arpad Šala-mon. Oba sta bila nasmejana in še vedno polna energije. Zaradi prijateljstev smo se zbrali, da smo si roke podali, zaželeli iz srca še veliko zdravja trdnega. a Anica Drev, Mirko Kasesnik, Ivica Lesjak a Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 9 15. oktobra 2015 'in^AS VI PIŠETE 9 Ustvarjalno -raziskovalni tabor Plešivec Velenje, 2. oktobra - V petek se nas je 16 učencev OŠ Mihe Pin-tarja Toleda skupaj z mentorji odpravilo na raziskovalno-ustvarjalni tabor v Plešivec. Tam smo se z mislimi poglobili v 2. svetovno vojno v Šaleški dolini. Najprej nam je vodja Podružnične šole Plešivec Franka Klančnik predstavila zgodovino šole in kraja. Sledil je krajši pohod vse do Črne gore, od koder smo bili deležni neprecenljivega pogleda na našo dolino. Vinko Mihelak iz Muzeja Velenje nam je predstavil pohod XIV. divizije s poudarkom na dogajanju v Šaleški dolini. V večernih urah smo v čast Karlu Destovniku - Ka-juhu priredili literarni večer, preizkusili pa smo se tudi v pesnjenju. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili na Graško goro. Tam so nam zaposleni iz Muzeja Velenje predstavili spominski park in sobo, posvečeno XIV. diviziji. Seznanili so nas s propagandnim gradivom (plakati, razglednicami, brošurami ...), povezanim z drugo svetovno vojno. Spoznali smo delo konservatorja in postopke, ki jih uporabljajo pri konzervaci-ji predmetov. To smo v delavnici poskusili tudi sami, in sicer na primeru kovancev iz 2. svetovne vojne. V zadnjem delu našega tabora smo ustvarjali mirovne plakate. Poglobiti smo se morali v najbolj skrite kotičke naše duše in tam poiskati notranjega umetnika (slikarja). K temu nas je spodbudil učitelj Robi Klančnik. Še preden smo jih dodobra končali, so že prišli naši starši, temu pa je sledila zaključna prireditev, ki smo jo pripravili za njih. To je bil veliki finale naše čudovite izkušnje, ki jo bomo ohranili v lepem spominu in jo potegnili na plan ob težkih trenutkih. a Kaja Č., Neža A. in Nina J., učenke OŠ Mihe Pintarja Toleda Več kot 650 različnih igrač Šmartno ob Paki, 10. oktobra - Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center sta v dvorani Marof prvič pripravila menjalnico igrač, ki sta jo popestrila še z zanimivo ustvarjalno delavnico. Potekala je po sistemu prineseš 2 igrači, odneseš 1, pri potrebščinah pa prineseš 1, odneseš 1. Kar blizu 40 otrok je doma pridno nabralo svoje igračke in jih prineslo, nekateri so jih zgolj podarili, mnogi pa so si med zbranimi igračami našli tudi še kakšno, ki je nimajo, in jo zamenjali. Nabralo se je več kot 650 različnih igrač. Igrače, ki so ostale, bosta društvo in mladinski center podarila pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, Materinskemu domu v Mozirju, Varni hiši v Velenju in vrtcu v Šmartnem ob Paki. Ker je menjalnica naletela na zelo dober odziv, organizatorji verjamejo, da jo bodo še večkrat ponovili in tako omogočili mnogim otrokom, da podarijo oziroma zamenjajo igrače, s katerimi se ne igrajo več, predvsem pa, da z zbranimi igračami razveselijo tiste, ki si jih morebiti ne morejo privoščiti. a Tp 'Marauhovci' so razstavljali Člani velenjskega gobarskega društva Marauh so prejšnji petek in soboto popestrili dogajanje v Intersparu v Šaleku. Kljub jesenski gobji suši so v sredo in četrtek v okolici Velenja pa tudi drugje za razstavo nabrali blizu 140 različnih vrst tega slastnega gozdnega sadeža. Priložnostnim obiskovalcem so rade volje na-tresli veliko zanimivega o njih. Največkrat je bilo slišati besede, da moramo biti zelo previdni pri njihovem nabiranju, in seveda, da med sprehajanjem po gozdu ne povzročamo nepotrebne škode na rastišču. Skratka, da spoštujemo gobarski kodeks in zakonske predpise. Med slednjimi se mnogi težko sprijaznijo z zapovedjo, da lahko v enem dnevu naberemo le dva kilograma gob in eno gobo poljubne teže. To je bila že tretja njihova razstava v tem velenjskem mega-marketu. a S. Vovk Po obronkih Malega Vrha Šmartno ob Paki, 4. oktobra - V počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki smo krajani vaške skupnosti (VS) Mali Vrh organizirali pohod po obronkih vaške skupnosti. Letošnji je bil 13. po vrsti, lepo jesensko jutro pa je pri- vabilo na druženje prijetnega s koristnim več kot 160 pohodnikov. Po zajtrku smo se odpravili po poti, ki nas je vodila med vinogradi, po soteski Hudega potoka in gozdnih poteh vse do najvišje točke Malega Vrha, pri znamenitem križu v Bezgovcu, kjer smo se okrepčali. Od tam smo pot nadaljevali mimo znanih malo-vrških zidanic proti izhodišču na Markovi jasi. Tu nas je čakalo zasluženo kosilo. Člani odbora VS Mali Vrh smo veseli, ker nam pri organizaciji in izvedbi pohoda stojijo ob strani lokalna skupnost, nekateri do-natorji ter posamezniki. Pohod, ki predstavlja pomembno obliko druženja krajanov, je tudi tokrat uspel v zadovoljstvo vseh. a Vaška skupnost Mali Vrh Mnenja in odmevi »Meh z lažjo do naziva častni občan« Pod tem naslovom je novinarka Vida Kocjan v reviji Demokracija št. 38 z dne 17. septembra tega leta, objavila prispevek o zadevi izvolitve g. Srečka Meha za častnega občana Mestne občine Velenje. Na navedeno pisanje se ne bi odzval, če ne bi bil vsaj posredno izzvan. Prispevek ponovno potrjuje znano dejstvo, da toliko laži, kot jih je v politiki, ne najdemo nikjer drugje. V „kolobo-cijo" se ne bom spuščal, saj, če ne bi pri vsem tem šlo za upravljanje javnih funkcij v preteklosti v Občini Velenje in za pravo resnico, bi to vse skupaj označil z „viharjem v kozarcu vode". Novinarka je, tega sicer nisem preveril, podatke za navedeno pisanje, verjetno prejela od velenjskega odbora SDS. V začetnem delu tega besedila je med drugim zapisala, da je bil Jože Ervin Prislan član „prve demokratične izvoljene velenjske Demosove vlade". Takratna „ve-lenjska vlada", pravilno: Izvršni svet skupščine Velenje ni bila „Demosova vlada", vsaj v celoti ne. Osemčlanski Svet je bil bolj podoben neki veliki koaliciji, saj so ga sestavljali tako člani t. i. pomladnih strank, nestrankarski, kakor tudi LDS, ZL, Zelenih in drugi. Nadalje novinarka v osrednjem stolpcu na naslednji strani, ki nosi naslov Osamosvojitelj Jože Ervin Prislan, zapiše med drugim, da je bil imenovani član Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje zadolžen za obrambne in notranje zadeve. Občestvo naj mi dovoli, da to trditev opredelim kot popolno laž. Prislan ni bil niti član Sveta niti sekretar za obrambo niti sekretar za notranje zadeve. Očitno je bilo nekomu v velikem interesu potvoriti zgodo- vino tako, kot se to počne že vsa leta od osamosvojitve. Lahko si mislim, kdo dejansko stoji za obravnavano vsebino tega prispevka. Namen takega početja je povsem jasen: izničiti pravo resnico. Še sreča, da smo nekateri v okviru veteranske organizacije Sever za celjsko območje v posebnem zborniku s prispevki sodelavcev takratnih ONZ (Organov za notranje zadeve) opisali, kako so stvari bile. Druga stran, trenutno velenjsko občinsko vodstvo, je ubrala isto pot potvarjanja pravih zgodovinskih dejstev z navedbo, da je bil g. Srečko Meh mandatar Izvršnega sveta od decembra 1991. leta, kakor tudi predsednik tega organa od leta 1992 do leta 1994, če držijo navedbe avtorice obravnavanega pisanja. Škoda! Bojan Kontič, velenjski župan, je s takšnimi navedbami v predlogu za podelitev naziva častni občan Srečku Mehu temu po nepotrebnem napravil medvedjo uslugo in načel dobro ime. Srečko Meh je v svoji dolgi dobi političnega in upravno političnega dela storil veliko dobrega, saj je bil od marca 1993 naprej predsednik Izvršnega sveta SO Velenje, nato pa, po preobrazbi sistema občinske in državne uprave dolga leta župan Mestne občine Velenje. Ugledu, ki si ga je pridobil takšno navajanje samo škodi. Najbolje je, da na vse navedene in druge spodrsljaje hitro pozabimo, saj, koga pa zanima, kaj je bilo pred petindvajsetimi leti! Tako, kot nobenega danes ne zanima, kdo je bil predsednik izvršilne oblasti 25 let pred osamosvojitvijo, to je nekako v sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja. a dr. Vladimir Korun, takrat sekretar Sekretariata za notranje zadeve SO Velenje Po poti XIV. divizije Praznik občine Šoštanj Društvo Vulkan iz Belih Vod vsako leto obeleži z jesenskim pohodom po obrobju Belih Vod, ki ga skupaj organizirata Društvo Vulkan in KS Bele Vode. Letos smo se odločili prehoditi del poti, ki jo je 6. januarja 1944 začela XIV. divizija v Beli krajini in ga zaključila 25. februarja 1944 na Koroškem. Na pustni torek leta 1944 pa so se izmučeni in premraženi partizani ustavili tudi v Belih Vodah, kjer so vsaj za kratek čas našli toplo zavetje in prijazne ljudi, preden so jih presenetili Nemci, ki so se v vas pripeljali na smučeh. V tem napadu je bil ubit tudi najbolj obetajoč pesnik NOB Karel Destovnik Kajuh. Zato je ta dogodek tudi danes, 71 let kasneje, še vedno močno zasidran v srcih ljudi, ki so bili del njega. Z namenom, da bi se poklonili spominu na naše pogumne borce in padlemu pesniku Kajuhu, hkrati pa se še lepo imeli, smo se v soboto, 3. oktobra dobili pri lovski koči v Belih Vodah. Zbralo se nas je 36 zagnanih pohodnikov vseh starosti. Naša najmlajša udeleženka je bila komaj 8 -mesečna Ana Marija. Jože Mazej, ki stanuje par korakov proč od lovske koče, nas je prijazno pogostil z domačo kapljico, da nas ne bi zeblo in bi korak bolj stekel. Sonce nas je veselo pozdravljalo in nas priganjalo na pot. Krenili smo proti Krivi brezi. Na poti pa so se prav na hitro pritepli temni oblaki, ki jih naši vremenarji sploh niso omenili. Za kratek čas nas je malo namočil dež. Še dobro, da smo hitro prispeli do Žleb-nikove domačije, kjer smo lahko pod streho počakali, da je dež ponehal. Vmes smo se spet malo okrepčali in si ogledali spomenik padlemu partizanskemu pesniku in članu kulturne skupine 14. divizije Karlu Destovniku - Kajuhu. Od tam smo se spustili do Turka, nato pa se povzpeli do turistične kmetije Razpodovnik, kjer nas je prijazno sprejela Katja Stropnik. Malo smo si odpočili, nato pa pot nadaljevali proti Slivnikovi domačiji. Tudi tu so nam postregli kot vedno, ko nas pot popelje mimo njih. Od tu nas je čakal le še kratek vzpon do igrišča v Belih Vodah in do OŠ, kjer nas je čakal vroč golaž, na katerega nas vsako leto ob našem pohodu povabi KS Bele Vode. Skuhala pa ga je tudi letos Vida Mazej. Naš pohod ni bil naporen. Bil je lep, prijeten in vesel. Pa vendar se nam je zdelo prav, da smo se ob 10. jubileju društva spomnili naših pogumnih borcev, ki so delček te poti prehodili pozimi, v hudem mrazu, lakoti in razmerah, ki si jih večina od nas ne more niti predstavljati. a Društvo Vulkan Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 10 10 ZDRAVSTVO »»WAS 15. oktobra 2015 V skrbi za ljudi konkurence ni Paliativna oskrba povsod, manjka le sodelovanje - Eden od ciljev mobilni paliativni tim Tatjana Podgoršek Velenje, 7. in 8. oktobra - Na tečaju za družinske oskrbovalce, ki ga je letos organizirala Mestna občina Velenje, je bila med najbolj poslušanimi temami paliativna oskrba. Razvoj tovrstnih zdravstvenih in socialno varstvenih storitev ter potrebe po njih v tukajšnjem okolju so med drugim botrovali tudi Dnevom paliativne oskrbe. Pod pokroviteljstvom ministrstva za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti so jih pripravili velenjski dom za varstvo odraslih, javni zavod Zdravstveni dom Velenje ter omenjena lokalna skupnost. Potrebe so velike Po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak v Sloveniji orjemo ledino na področju paliativne oskrbe z velikimi koraki. Ti so potrebni, meni direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc, saj so potrebe velike. Omenjena oskrba namreč ne vključuje le starostnikov, ampak ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Smrt je danes še vedno tabu tema, iz prakse pa vedo, da premogokrat ljudje na ta del življenjske poti niso pripravljeni. »Osnovni namen palia-tivne oskrbe je izboljšati kakovost življenja neozdravljivo bolnega in njegovih najbližjih med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Dejavnosti lahko izvajamo v bolnišnicah, v domovih za odrasle ter tudi doma. Pri tem je pomembno, da jo izvajajo ljudje s srcem, zelo pomembna in nujna sta volja ter želja po sodelovanju vseh, ki jim je Na dnevih paliativne oskrbe v Poslovnem centru Standard je prisluhnilo novostim ter izmenjalo primere dobre prakse več kot 160 udeležencev iz Koroške, regije Saša in tudi širšega okolja v ospredju blaginja človeka. Na ta način lažje zagotavljamo kakovostno paliativno oskrbo, ker se lažje dogovorimo, komu je kaj lažje in kako to narediti. Prevečkrat kdo misli, da je tu potrebna konkurenca. V skrbi za ljudi te ni.« Stroka in laiki Pred štirimi leti so v velenjskem domu za varstvo odraslih uredili posebno sobo, kjer ima neozdravljivo bolni možnost, da Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo ter pomoč njihovim bližnjim oziroma vzdrževanje optimalne kakovosti življenja ob upoštevanju vseh bolnikovih potreb, pomoč svojcem med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. so ob njem ves čas svojci oziroma tisti, ki jih v teh trenutkih želi imeti ob sebi. Paliativno oskrbo izvajajo v sodelovanju s tukajšnjim zdravstvenim domom, patronažno službo, zdravniki, z bolnišnicami v Slovenj Gradcu ter Topolšici, z društvom Ho-spic, Karitas, centrom za socialno delo. Na vprašanje, zakaj se na področju paliativne oskrbe v tukajšnjem okolju ni narejeno še več in kje so največje ovire, pa Potočnik Krajnčeva pravi: »Na tem področju se ves čas veliko dela. Pojem paliativna oskrba pa se za takšno dejavnost uporablja šele krajši čas. V domu jo praktično izvajamo od njegove ustanovitve.« Večjih težav za zdaj - zagotavlja - nimajo tudi za to, ker dejavnost zelo podpira lokalna skupnost. Obstajajo pa potrebe po še tvornejšem sodelovanju prej omenjenih, po nenehnem izobraževanju. Mobilni paliativni tim Violeta Potočnik Krajnc verjame, da se bo v tukajšnjem okolju kmalu »zgodil« še mobilni palia-tivni tim. Za zdaj takšen deluje le na Gorenjskem. Ideja zanj se je porodila v njihovem domu, kjer so izdelali svoj koncept omenjene oskrbe. »Dnevi paliativne oskrbe so zametki tega tima. Zadovoljni smo z odzivom strokovnjakov in laikov, ki bodo sodelovali v njem.« V prizadevanja za zagotovitev potrebne ga denarja se bodo podali, ko bodo preverili, ali je zadeva stekla v dobrobit tistih, ki jim je namenjena. Po besedah Anje Kopač Mrak bo denar potrebno poiskati znotraj obstoječega sistema. Na ministrstvu, ki ga vodi, se zavzemajo za spremembo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in za to, da bi del denarja za dolgotrajno oskrbo odvajali za te namene. ■ Podirali so predsodke Velenje, 10. oktobra - Združenje Šent, slovensko združenje za duševno zdravje, ki ima svojo izpostavo tudi v Velenju, kjer imajo dnevni center za odvisnike, je v soboto obeležilo svetovni dan duševnega zdravja. Izvedli so vseslovensko akcijo »Podiramo predsodke, zahtevamo dostopne storitve.« Kampanja poteka vsako leto pod drugačnim geslom, njen cilj pa ostaja vedno enak - opozarjati širšo javnost o pomenu duševnega zdravja v družbi ter o vseh posledicah in razsežnostih tega problema. Ker gresta duševna bolezen in zasvojenost pogosto z roko v roki, so se v akcijo vključili tudi velenjski Šent-ovci. Letošnje geslo svetovnega dneva duševnega zdravja je bilo »Dostojanstvo v duševnem zdravju«. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO so na tisočim ljudem s težavami v duševnem zdravju po vsem svetu kratene človekove pravice. Osebe s težavami v duševnem zdravju se srečujejo z diskriminacijo, stigmatizacijo in marginalizaci-jo. Na vse to so opozarjali strokovni delavci velenjskega Šenta, ki so (kot že nekaj let doslej) pri Centru Nova postavili keglje, na katerih so bili zapisani številni predsodki o duševnih boleznih. Velenjski Šent je tudi letos vabil k podpiranju kegljev, na katerih so bili zapisani predsodki, povezani z duševno boleznijo. Fanika Lončar in sodelavke so mimoidočim delile tudi zloženke. Tistim, ki so jih podirali, so podarjali tudi zgibanko, v kateri so našli še več informacij o bolezni, ki ne boli, je pa zelo težka tako za bolnike kot svojce. Zboli lahko vsak »S to akcijo smo želeli opozoriti na to, da so med nami osebe s težavami v duševnem zdravju in da lahko zboli vsak med nami. Velikokrat, ko smo zdravi, ne pomislimo na to, da lahko taka bolezen doleti tudi nas. A dejstvo je, da nas lahko, zato je dobro, da o tem razmišljamo že prej. Če poznamo koga s to boleznijo, je prav, da se z njo seznanimo, da se lahko s tako osebo pogovarjamo,« nam je povedala strokovna delavka velenjskega dnevnega centra za odvisnike Fanika Lončar. Izvemo, da se je obisk v dnevnem centru letos povečal. »Pri nas lahko ljudje opravljajo družbeno koristna dela, kar je dobro za naše uporabnike, ki imajo težave in so porinjeni na rob družbe. Tako pridejo v stik z zelo različnimi ljudmi, kar je do- Ljudje s težavami v duševnem zdravju naj živijo dostojno življenje. Ta pravica naj se uresničuje preko upoštevanja njihovih človekovih pravic v politiki in zakonodaji (Ustava, Konvencija o človekovih pravicah, Konvencija o pravicah invalidov (CRPD)), usposabljanju strokovnih delavcev na področju duševnega zdravja, spoštovanju pravice do informiranih odločitev, vključitve v odločanje in z javnimi informacijskimi kampanjami. bro.« Sogovornica potrdi, da gresta zasvojenost in duševna bolezen pogosto isto pot. »Temu pravimo kombinirane motnje, saj gre za motnje v duševnem zdravju s pridruženo zasvojenostjo z različnimi nedovoljenimi in dovoljenimi drogami, kamor štejemo alkohol.« Dnevni center, ki je namenjen predvsem zmanjševanju škode zaradi uživanja drog, je še vedno na Kersnikovi 1 odprt vsak delavnik od 8. do 14. ure. »Tu smo zato, da pomagamo tako zasvojencem kot svojcem, njihovim prijateljem,« še izvemo. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja so tokrat tudi velenjski Šent-ovci javno opozorili, da življenje v institucijah ne omogoča ohranjanja človekovega dostojanstva. To je bila namreč letos ena od glavnih tem dneva duševnega zdravja. a Bojana Špegel Revizije marsikomu krojijo zdravje Celje - V Celju so kot prvi v državi začeli graditi urgentni center, ki naj bi odprl vrata za bolnike konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Ali se bo to res zgodilo, v bolnišnici ne vedo, ker je vse odvisno od postopkov javnih naročil za manjkajočo opremo. Samo ena revizija neuspešnega ponudnika lahko precej spremeni vse načrte. Če revizijski postopek poteka gladko, se zadeva zavleče za tri mesece, če se zaplete, lahko traja tudi leto dni. Zapletlo se je namreč pri nakupu dela opreme, ki je za delovanje urgentnega centra nepogrešljiva: monitorjev, defibrilatorjev, predvsem pa pri digitalizaciji rentgenske diagnostike. V postopku urejanja je bila po objavljenem razpisu za ponudbe na državno revizijsko komisijo vložena zahteva za revizijo postopka izbire. Sicer pa so načrt dela za center že izdelali, prav tako so v objektu končana skoraj vsa gradbena in obrtniško inštalacijska dela, nameščena je tudi vgradna oprema. Pred letom dni je bil opravljen tehnični pregled in na njegovi osnovi izdano uporabno dovoljenje zanj. Zdaj dobavljajo mobilno medicinsko opremo iz skupnega razpisa ministrstva za zdravje za vse urgentne centre v Sloveniji. Skupna vrednost opreme za celjsko bolnišnico, za katero so že pogodbe podpisane z izbranimi dobavitelji, znaša dobrih 861 tisoč evrov. Pred dvema mesecema so v urgentni center namestili nov CT aparat. Kupila ga je bolnišnica sama, zanj pa je odštela 706 tisoč evrov. Ministrstvo za zdravje bo tudi pokrilo vlaganja v vrednosti 994 tisoč evrov. Iz prvega razpisa so namreč »izpadla« opuščena gradbena dela in nekaj opreme, ki je specifična za celjski urgentni center. a tp Samopregled je najboljši pregled Društvo za boj proti raku Velenje z osveščanjem ob rožnatem oktobru Bodimo korak pred boleznijo Tatjana Podgoršek Mesec oktober je že vrsto let namenjen boju proti raku, konkretneje raku dojk. V tako imenovanem rožnatem mesecu poteka vrsta dejavnosti, namenjene pa so ozaveščanju širšega kroga ljudi o pomenu skrbi za zdravje, o možnostih, kako premagati bolezen, za katero še vedno nekateri menijo, da pomeni le smrt. Društvo za bolj proti raku Velenje ga bo zaznamovalo z več aktivnostmi, predvsem pa z večjo prireditvijo. Ta bo jutri, v petek, od 9. do 12. ure na promenadi v Velenju. Srečanje z boleznijo Majda Kralj ne govori o raku, ampak o srečanju z boleznijo. Štiri leta je od takrat, ko jo je premagala. »Vsaka akcija ozaveščanja, opozarjanja na pomen preventive, je dobrodošla za vse, ne le za tiste, ki so že zboleli. Sama sem bila na začetku nebogljena, izgubljena. Prej nisem vedela za društvo za boj proti raku. Običajno se človek z njim sreča šele, ko je v stiski, ko išče vse tisto, kar meni, da mu bo pomagalo preboleti krizo, kje bo slišal spodbudno besedo. To ti lahko nudi nekdo, ki se je z boleznijo srečal sam. Saj te v domačem okolju podpirajo, bodrijo, ne znajo pa ti pomagati z nasveti,« pravi. Akcije ozaveščanja so namenjene pridobivanju raznih informacij, opori in še čemu. Majda s pomočjo društva, njenih članov, društvene dejavnosti, svojcev danes živi kakovostno življenje. Pomembno je, dodaja, da ni sama. »Priporočam vsem, da sledijo našim dejavnostim, se vanje vključijo, kajti informacij ni nikoli dovolj.« Preventiva korak pred boleznijo Predsednica velenjskega društva za boj proti raku Velenje Branka Drk je povedala, da izvajajo preventivne in druge aktivnosti skozi celo leto. Konkretno na jutrišnji večji prireditvi na promenadi pa bodo v sodelovanju z Mestno občino Velenje ter velenjskim zdravstvenim domom prikazali širši javnosti modele dojk in pravilen način samo-pregledovanja. Delili bodo rožnate pentlje, ki so simbol rožnatega meseca, izvedli test hoje na 2 kilometra. Na osnovi rezultatov bodo vsakemu posamezniku priporočili, s katerim športom se lahko ukvarja. Ker pa je 16. oktober tudi svetovni dan hrane, bodo v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina pozornost namenili pomenu zdrave in varne prehrane. Na stojnici bo zadruga predstavila svoje izdelke, za katere je prejela zavidanja vredna priznanja. Na prireditvi bodo sodelovali še dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Branka Drk pravi, da namenjajo v društvu veliko pozornost preventivi že 25 let. »Samopregled je namreč najboljši pregled. Z njim smo lahko korak pred boleznijo. Če do bolezni vsemu navkljub pride, jo bomo »ulovili« na samem začetku in jo lažje premagali. Raka znamo in zmoremo zdraviti.« Sogovornica zagotavlja, da njihove aktivnosti dajejo želene rezultate. Mimogrede - udeležba na presejalnih programih, kot so Svit, Zora, Dora, kjer odkrivajo prve spremembe pri na videz zdravih ljudeh, je namreč v tukajšnjem okolju višja od slovenskega povprečja. a Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 11 15. oktobra 2015 KULTURA 11 »Pot odločitve« je pogumni prvenec Velenjčanka Mojca Bohak knjigo predstavila v velenjski knjižnici - Nastaja že druga knjiga, ki bo še bolj vroča Bojana Špegel Velenje, 1. oktobra - Mojca Bohak je Velenjčanka, ki si je, kot pravi sama, dovolila in drznila napisati knjigo. Prvenec Pot odločitve, ki ga je izdala v samozaložbi, je drobna knjižica z zanimivo vsebino. Javnosti jo je predstavila pred kratkim v velenjski knjižnici, kjer se ji je na predstavitvi pridružil tudi Brane Kaste-lic, ki je knjigi napisal spremno nova pot, začetek ni bil težak. »Ko sem vedela, o čem bom pisala, ko sem zastavila zgodbo, sem v trenutku zgodbo videla kot v filmu. In je steklo. Zgodba pripoveduje o iskanju ljubezenske sreče, je lahkotna, ljubezensko romantična in tudi komična. Začinila sem jo s kančkom erotike, pri čemer me je spodbujal tudi Brane Kastelic. Spoznala sva se preko Facebooka, sam mi je ponudil pomoč pri pisanju. In bil je jflp - ^^ Na predstavitev prvenca Mojce Bohak je iz Londona prišel tudi Brane Kastelic. (foto: Aljoša Videtič) besedo. V njej je poudaril, da gre za pogumen prvenec. Zato, ker avtorica opisa ljubezni ne konča takrat, ko ga sramežljivo konča večina avtoric, ko moški in ženska odložita oblačila. »Mojca se tu razpiše, strastno, prepričljivo in vroče«, pravi Kastelic. Mi se z Mojco srečamo že pred predstavitvijo, ki jo je obarvala tudi glasbeno in plesno. Ko jo vprašamo, kako je bivša bančni-ca našla svojo novo življenjsko pot v pisanju, nam pove: »Do spoznanja, da želim pisati, sem prišla v trenutku, ko sem v življenju prišla do točke, ko ni bilo več poti naprej. Nisem videla izhoda. To je bilo zame hudo obdobje, zaprla sem se vase, se iskala. Veliko sem razmišljala o svojih skritih željah, sanjah. Spoznala sem, da sem si v mladosti želela pisati, nastopati. In odločila sem se, da napišem knjigo.« Že takoj je vedela, da bo vsebina lahkotna, takšna, ki bo všeč njej in njenim prijateljicam. Pred letom dni je začela misli prelivati v knjigo. Čeprav je bila to zanjo tisti, ki mi je odkrito povedal, naj se ne zadržujem, naj se odkrito razpišem.« Mojca je želela, da je v njeni knjigi Velenje, zato se zgodba dogaja med Velenjem in Hvarom. V glavni vlogi nastopa Ema, zgodba pa opisuje 10-letno obdobje, v katerem išče sebe in svojo ljubezen. »Knjiga je lahko berljiva. Tisti, ki so jo že prebrali, pravijo, da je niso mogli odložiti,« doda Mojca, ki prizna, da je bilo dela veliko. Sploh na koncu, ob oblikovanju in izdaji, saj je bilo tudi to zanjo prvič. »Prijateljica Tanja Grčar je besedilo lektorirala, fotografije je naredil Aljoša Videtič, v tiskarni Eurograf pa so poskrbeli za obliko in tisk knjige,« še izvemo. Mojca knjigo prodaja sama. Upa, da bo našla veliko bralcev, zato jo bo najprej ponudila slovenskim knjižnicam. Hkrati pa že piše novo knjigo. O njej nam izda: »Ta bo precej drugačna, a bo tudi erotična. Tokrat pišem o spletkah in prevarah. Zanimiva bo.« Priznanja polnijo vitrino Iztok Šmajs Muni tudi letos s svojimi umetniškimi deli sodeluje na različnih razstavah v tujini. Tako je trenutno sprejet na razstavo v Brisbaneu v Avstraliji, kjer bo v Light House in the Valley predstavitev sodobnih umetnikov in umetniških medijev. Sicer pa naj bi za svoja sodelovanja še ta mesec v Benetkah prejel priznanje Marco Polo, decembra pa v Rimu v palači Cardi-al Cesi še eno likovno priznanje, kipec Michelangela. a Razstava, ki jo sooblikujejo obiskovalci Oblikovalka Pia Rihtarič je simbole Velenja nanizala v vzorce - Na stenah preddverja male dvorane kulturnega doma pripovedujejo novo zgodbo Bojana Špegel Velenje, 8. oktobra - Že od otroških let je Pia Rihtarič rada risala in izrezovala »mini, mini stvari« iz časopisov, revij in stripov. Še vedno ima shranjene centimetrske figurice, ki so tako nastajale. V gimnazijskih letih je odkrila fotografijo. Fotografirala je dogodke, a česa resnejšega v tej zvrsti umetnosti ni videla. Že v gimnaziji je oblikovala letake in še marsikaj, zato je bila odločitev, da študij nadaljuje na ljubljanski likovni akademiji, le nadaljevanje njene življenjske poti. Med študijem vizualnih komunikacij je spoznavala vse možnosti oblikovalskega posla. Zadnjih nekaj let se največ ukvarja s knjigami; oblikuje tako naslovnice kot celotne knjige. »V tem sem se res našla. Že peto leto sodelujem z založbo Mladinska knjiga, kjer oblikujem izobraževalno in leposlovno gradivo. Fajn mi je, ker nastane izdelek, ki ga lahko primeš v roko,« pripoveduje Pia po tem, ko so v preddverju male dvorane Doma kulture že odprli njeno razstavo »Urbani vzorci«. Do ideje zanjo je prišla, ko je oblikovala publikacijo, ki predstavlja velenjski lokalni program kulture. »Želela sem vključiti tudi elemente Velenja. Razvijala sem ideje in prišla do urbanih vzorcev, ki pa niso bili v kontekstu publikacije. Zato sem idejo dala ma- lo na stran. Zadnje leto sem »delala« na njej, rezultat je ta razstava,« izvemo. Razstava odlično poživi in dopolni videz razstavišča, na stenah je nič koliko detajlov, v katerih prepoznamo mesto, velenjske spomenike in podobe. Bele stene pokrivajo črno-rdeči vzorci, po razstavi gledalca vodi rdeča linija. Paše. govornik minimalizma, zato je bila moja prva ideja, da je vse črno-belo. Velenje je zelo povezano z rdečo barvo, zato sem vključila tudi to barvo, ki sedaj predstavlja rdečo nit.« Pia je razstavo odprla s tem, da je na steno nalepila malega mastodonta. Potem je k temu, da sooblikujejo njeno razstavo, povabila Pia mi pojasni, da so res vsi elementi razstave povezani z Velenjem. »Izbrala sem res tipične simbole, ki sem jih stilizirala in predstavila na malo drugačen način; iz simbola je z nizanjem nastal vzorec, s tem pokrita ploskev. Kompozicija je nastala spontano.« Tudi izbira barv ni naključna. »Sem velik za- tudi vse, ki so prišli na otvoritev. »Super se mi zdi, da obiskovalec ni samo obiskovalec. Če je obenem tudi ustvarjalec, lahko skupaj ustvarimo novo »tapeto«,« še izvemo. Prostora na stenah je še precej in res bo zanimivo videti, kako bodo Pijine urbane vzorce dopolnili njeni someščani. a Objem Šoštanj, 8. oktobra - Mestna galerija Šoštanj v oktobru gosti razstavo Objem. Njena nosilka je Biserka Filipan Kraljic, razstavljata pa tudi Zlatko in Grega Kraljic. Avtorica se predstavlja v keramiki, ki je zadnjih deset let njen priljubljen objekt ustvarjanja. Izobraževala se je na delavnicah doma in na tujem. Kraljiceva je članica Kerameikona iz Vara-ždina (HR) in Društva šaleških likovnikov Velenje ter Društva keramikov in lončarjev Ljubljana. Velikokrat je razstavljala skupinsko, na Mednarodni razstavi vrčev in keli-hov je dobila tudi certifikat za kakovost. O njenem delu je likovni kritik Matija Plevnik zapisal: »Za likovno snovanje Biserke Kraljic je značilna izrazita estetizacija forme in nenehno preizkušanje izraznih zmožnosti, ki jih keramika ponuja. V svoj osnovni medij pogosto vpleta kolažiranje, monotipijo in ti- pografijo. S temi drobnimi, a pomenljivimi likovnimi posegi dopolnjuje formo in ji tako daje ritem in mestoma tudi vsebino. Z drobno serijo antičnih lutk zapolnjuje časovne vrzeli in tako tvori večtisočletno rdečo nit v ustvarjanju v keramiki.« Razstavo dopolnjujejo risbe soproga Zlatka Kraljica iz cikla Achtung Auschwitz in slike in plastika sina Grega, ki očitno stopa po ustvarjalni poti staršev. Razstava s pomen- ljivim naslovom Objem nas dvojno nagovori preko osrednjega kipa s tem naslovom in z vsebino, ki nakazuje na ustvarjalnost te zanimive družine iz Velenja. Razstavo je odprl direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop, kulturni dogodek pa je bil obarvan tudi literarno in glasbeno. a Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli Ponosni na kulturno dediščino nada3ns;sopVr(bgeno;r^zodS geološke posebnosti, legende o nekdanjem jezeru v Šaleški dolini, zgodovinski mejniki, trška dediščina ...). V posamezni sklop so zajeli le nekaj najznačilnejših predstavnikov, čeprav je te dediščine precej več. »Besedilo je napisano poljudno in zgoščeno v en odstavek. Podpira ilustracijo, ki je nosilka sporočila. Za predstavitev z njimi smo se odločili zaradi poenotenega grafičnega prikaza posameznih tem.« Ilustracije so delo Roka Polesa. Šoštanjski župan Darko Menih je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da so ponosni na kulturno dediščino okolja. Na tako majhnem prostoru se je v preteklosti zgodilo veliko in to morajo ohraniti zanamcem. Postavitev stalne razstave in izdajo publikacije je uvrstil v niz dogodkov ob občinskem prazniku ter med aktivnosti medgeneracijskega sodelovanja. S projektom želijo ozaveščati dosedanje kakovosti, ki so se ohranile v prostoru skozi čas kot materialna ali nematerialna dediščina. Šoštanj, 7. oktobra - V avli občine Šoštanj so odprli stalno razstavo in predstavili publikacijo Sto-petkrat o Šoštanju v enem odstavku. Povod za projekt je bila 20. obletnica ustanovitve nove Ob- čine Šoštanj, 660. obletnica prva omembe trga Šoštanj ter 105. obletnica pridobitve mestnih pravic, ki bo prihodnje leto. Vodja projekta Špela Poles je ob tej priložnosti dejala, da z raz- stavo ter publikacijo predstavljajo lokalno skupnost z izborom 105 ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline, ki so oblikovali prostor v preteklosti, nekateri so tudi del Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 15. oktobra 2015 Želijo postati bolj prepoznavni Moški zbor Ravne praznuje 40-letnico delovanja Tatjana Podgoršek Člani moškega pevskega zbora Ravne pri Šoštanju se v teh dneh srečujejo na vajah pogosteje kot sicer. Razlog je koncert, ki ga pripravljajo ob jubileju - 40-letnici delovanja zbora. Koncert bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 16. uri v dvorani večnamenskega doma Reks v Ravnah. V zboru je 26 pevcev, večina jih prihaja iz Raven in Gaberk. Med njimi so trije Jožeti, ki v njem prepevajo od njegovih začetkov delovanja: Medvedov, Gorškov in Praprotnikov. Predsednik zbora Ivan Toplišek uvršča 40 let delovanja zbora med pomemben jubilej, »... sploh, če človek pomisli, koliko časa je potrebnega za vaje in nastope. Je pa to koristno porabljen čas. Družita se mladost in starost, torej med-generacijsko druženje že dolgo poznamo v zboru, učimo se peti in ohranjamo kulturno dediščino. Skupaj z nami za to skrbi tudi potrpežljiva zborovodkinja Tea Plazl.« V programu zbora so slovenske ljudske in narodne pesmi, dalma- tinske, najbolj prepoznaven pa je po prepevanju partizanskih pesmi. Zato je redni gost proslav, ki jih organizira Združenje borcev za vrednote NOB Velenje: Topol-šica, Podgorje pri Slovenj Gradcu in Graška gora, kjer so letos prejeli zlato plaketo Združenja borcev NOB Slovenije. Kot je še povedal Toplišek, redno sodelujejo na reviji Pozdrav pomladi, na proslavah v domačem kraju, lani so pripravili samostojen koncert na Planini pri Postojni in znova prejeli vabilo za gostovanje. »Imamo srečo, ker nam je Ivan Toplišek: »Prepričan sem, da v celoti izpolnjujemo svoje poslanstvo.« uspelo zbor pomladiti. Približno polovico pevcev je mladih in ti dvigujejo kakovostno raven prepevanja, hkrati pa so porok za nadaljnje delovanje zbora.« Toplišek verjame, da bodo člane sestava zborovska pesem, prijateljstvo, skrb za ohranjanje slovenskega ljudskega izročila združevali še mnogo naslednjih let. Poleg čim več nastopov in gostovanj želijo zapeti še bolj ubrano kot doslej. Prizadevali pa si bodo za še večjo prepoznavnost zbora. Izjemno glasbeno poustvarjanje, ki vzame sapo! Glasbena šola Nazarje je v soboto in nedeljo, 10. in 11. oktobra, organizirala mojstrski tečaj za flavto, ki ga je vodila Ji-hoon Shin iz Južne Koreje, svetovno priznana flavtistka, dobitnica številnih prvih nagrad na najvplivnejših in najprestižnej-ših flavtističnih tekmovanjih po vsem svetu, nekoč najperspektivnejša študentka na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu, ki jo je zaključila pri svojih 19 letih, in dobitnica naziva Master of music, ki ga je prejela pri 22 letih na ugledni univerzi Yale School of Music v New Haven v Connecticutu v ZDA. Sedaj je članica Katarske-ga simfoničnega orkestra. Tečaj, na katerem so bili prisotni predstavniki ene največjih glasbenih trgovin v Evropi, Pie- tro Daminelli iz Bergama v Italiji, je bil odprtega značaja, tako da so med 17 aktivnimi in 17 pasivnimi udeleženci lahko našli učence, dijake in študente iz vse Slovenije, ki s svojim znanjem izstopajo iz povprečja. Po besedah ravnatelja Jerneja Marinška je bila profesorica Ji-hoon Shin nad znanjem in de- lom, ki so ga pokazale flavtistke, izredno navdušena. Pohvalila je visoko raven znanja in pripomnila, da imamo v Sloveniji odlično urejen sistem glasbenega izobraževanja po celotni vertikali, od nižje šole pa vse do akademije. Vrhunec tega dogodka je bil prav gotovo koncert prof. Jiho-on Shin z izjemnim Italijanskim pianistom Amedeom Salvatom. Ta je bill v soboto, 10. oktobra, ob 19.30 v dvorani doma kulture Nazarje. Za koncert je prof. Jihoon Shin pripravila dela skladateljev iz železnega repertoarja za flavto, kot so: sonata za flavto in klavir v E-duru J. S. Bacha, sonata za flavto in klavir S. Francka, Simfonična kancona S. Karg-Elerta in Bleščeča fantazija na teme iz opere Carmen F. Borneja. Občinstvo je ob njeni dovršeni in čutni izvedbi, bri-ljantni tehniki, popolni intonaciji ter barvitosti njenega čarobnega zvoka dobesedno obnemelo in jo ob koncu koncerta, na katerem nam je za dodatek zaigrala Rahmaninovo Vocaliso, nagradilo z močnim aplavzom. Dogodek, ki nikoli ne bo izzvenel! »Kajuhovci« vabijo v svoje vrste Velenje - Spet je prišla jesen, ki prinaša nove začetke na mnogo področjih. Za Moški pevski zbor Kajuh je to že 95. leto, ko skupaj negujejo veselje in ljubezen do petja. Zbor nadaljuje tradicijo, ki jo je začelo Velenjsko pevsko društvo, ustanovljeno daljnega leta 1920. Prepevajo na različnih prireditvah v lokalnem okolju in tudi ob mnogih drugih priložnostih. Vsako leto decembra priredijo koncert božičnih pesmi na Velenjskem gradu, ob koncu sezone junija pa zapo-jejo na letnem koncertu, na katerega povabijo tudi druge zbore in glasbenike. Prepevajo najrazličnejše pesmi, od ljudskih do umetnih, popevk in tujih skladb, njihova posebnost pa so partizanske pesmi, Moški pevski zbor Kajuh, ki ga vodi Metka Smirnov, vabi v svoje vrste nove pevce. Letos bo zanje posebno leto, saj praznujejo 95-letnico delovanja. ki jih ohranjajo tudi v današnjem času. To pove že njihovo ime, ki ga ponosno nosijo po rojaku, pesniku in heroju Karlu Destov-niku - Kajuhu. Letos bi radi v svoje vrste privabili čim več novih članov. Starost ni omejitev, saj so v njem že sedaj zbrani tako mlajši kot mladi po srcu. »Naš namen je druženje in dobra volja, ljubezen do petja in dolgoletna tradicija prepevanja, ki nas vsak teden pripelje na vaje. Vsi, ki imate radi pesem in dobro družbo, ste vabljeni, da se nam pridružite. Pridite in prepričajte se, da lahko tudi vaš glas zadoni v prelepi pesmi,« pravijo Kajuhovci. Za več informacije se obrnite na njihovega predsednika (Marko: 041 835 755) ali pa preverite njihovo spletno stran (http://kajuh.velenje.si). Mesec prostora Urban Novak Združeni narodi so določili prvi ponedeljek v oktobru za Svetovni dan habitata. Obeleženi dan je del Svetovnega meseca Habitata in na zadnjo dan oktobra poleg njega obeležujemo še svetovni dan mest. Namen svetovnega dneva prostora je analiza stanja naših mest, ki naj bi vsem svojim prebivalcem nudila osnovno pravico do enake strehe nad glavo. Mesec prostora pa je še nekaj več. Je opomin vsem nam, prebivalcem mest, da imamo moč ter tudi odgovornost za kreiranje njihove prihodnosti. Letos bomo obeležili 30 let od prvega svetovnega dneva prostora. Pregled tem, ki naj bi jih svetovni mesec prostora obravnaval, je zanimiv in vključuje teme, s katerimi se vsi prebivalci mest srečujemo tako ali drugače. Varno in zdravo bivalno okolje za vse, dostopne in trajnostne vire energije, zaščita in obnova zelenih mestnih površin, varna in čista voda, čist zrak, priložnost za zaposlitev, boljše rokovanje s smetmi in napredno urbano planiranje so teme, ki so temelj svetovnega meseca prostora. Ker se vsako leto pojavljajo novi pogledi in nove rešitve mestnih težav so tudi teme posameznega meseca prostora prilagojene. Letos je vodilo meseca prostora - Mesta v prostorih - prostor v mestih. Letos je to 7 različnih tem, ki jih delovni naslov obravnava. Dvigovati zavest o potrebi po bolje načrtovanem in upravljanem javnem prostoru, zagotoviti varno uporabo javnih prostorov za ženske, otroke, invalide in starejše ljudi, povezovanje skupnosti za večjo varnost meščanov, širiti dialog o temah, ki so povezane z vključevanjem javnih prostorov v načrtovanje mest, so le ene izmed njih. Vse našteto so teme, ki bi se jih moral zavedati vsak načrtovalec mest. Če ne tudi vsak prebivalec mest. Gre namreč za sklop ukrepov, pogovorov in predlogov, ki govorijo o tem, kako izboljšat življenja v mestih. Svetovni trend, ki se z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje, je namreč selitev svetovne populacije v mesta, velemesta. Vedno več ljudi išče svojo priložnost v betonskih džunglah po vsem svetu. In tudi Slovenija ni pri tem nobena izjema. Pa vendar mislim, da bi se morali vsi, ki mesta soustvarjamo najprej vprašati o odnosu med mestom in podeželjem. Pri tem gre za osnovno simbiozo, ki je potrebna zato, da preživita oba - mesto in podeželje. Šele nato se lahko sprašujemo, kako ukrepati, da bodo naša mesta svojim prebivalcem resnično prijazna. Kar je seveda pravilno, saj so mesta vseskozi spreminjajoč se organizem vedno potreben nege. Brez zavedanja, da si lahko svoje bivalno okolje neprestano izboljšujemo, ga smelo načrtujemo ter ga naredimo privlačnega, nam na žalost ne bo uspelo ustvariti zadovoljne in zdrave družbe. Razmišljati kritično o predvidenih posegih ne bi smela biti napaka, ampak nekaj, kar bi moral biti prispevek k zdravemu razvoju mest. Sodobna mesta postajajo prilagojena svojim uporabnikom in vse bolj tudi povečanemu številu obiskovalcev, ki v ta mesta prihajajo. Zagotavljajo čiste in zelene javne površine, umikanje motornega prometa, kontroliranje javnega prometa, ki postaja hitrejši in čistejši, pridobivanje zelene, obnovljive energije in še bi lahko naštevali. Mi smo še daleč od uresničevanja teh tem in predlogov, saj le počasi drobencljamo za sodobnim svetom. Manko vizije in posledično ne-ukrepanje na področju razvoja mesta ni nekaj, kar bi bilo simptoma-tično samo za našo dolino in naše mesto. Je nekaj, kar se dogaja po celotni državi. Le da se v nekaterih krajih in mestih najdejo nevladne organizacije ali pa posamezniki, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri urejanju prostora. Pa ne govorim o civilnih iniciativah, ki nastajajo praviloma za obrambo interesov lokalnih prebivalcev pred posegi v njihove prostore. Ne, govorim o konstruktivnih organizacijah, ki sodelujejo pri nastajanju posameznih mest že v času snovanja. Tudi Velenje ima nekaj takšnih zgodb in je lahko nanje ponosno. Najnovejša recimo je bila ureditev mestne promenade, kjer je bila pobuda za njeno uresničitev podana iz zainteresirane javnosti. Ali pa recimo »brigadirska« ureditev skupnega prostora v naselju Gorica. Pa vsakoletno opravljanje drobnih vzdrževalnih del na mestni infrastrukturi, ki so jo običajno izvajali dijaki. Vse to so akcije, ki so aktivno vključile meščane in s tem spremenile tudi njihov pogled na svoje bivalno okolje. Vendar pa je mesto kompleksen organizem, ki potrebuje precej več takšnih ali pa podobnih akcij. Še posebej v mestnih predelih, kjer se srečujejo s povečanim vandalizmom. Velenje kot mlado mesto se srečuje s povsem svojimi problemi, ki jih lahko rešuje na unikaten in izviren način. S tem lahko tlakuje pot novim rešitvam, ki bi lahko bile obenem vzor ostalim mestom. Zakaj bi sledili mi in ponavljali napake drugih, če si lahko utremo svojo pot in še izboljšamo svoje okolje. Danes se moramo vprašati, kaj bomo storili, ko bo energetska industrija, ki nas danes ziba v varnem naročju udobja, nekoč izdahnila. Kako si bomo takrat urejali okolje? Praznujmo svoj Svetovni dan prostora in mest ter se zavedajmo, da bomo ta mesta nekoč zapustili našim zanamcem. Potrudimo se, da jim bomo zapustili sodobna in napredna mestna okolja, ki jim bodo olajšala življenje. a ■ ■ Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 13 15. oktobra 2015 ««WAS 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Nova mavrica najlepših besed Učenci osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki zatrjujejo, da pred njimi ni le novo šolsko leto, ampak tudi novi izzivi, nove rime, nova mavrica najlepših besed. Vsaj tako so zatrdili ob nedavnem obisku v našem studiu, ki pa ga niso obiskali le za to, da bi ga videli, ampak tudi zato, da bi naše poslušalke in poslušalce seznanili o dveh projektih »besed besedne umetnosti«, ki ga izvajajo. Eden od njiju je bralni projekt Otroci sveta, v katerem sodelujejo vsi učenci od 1. do 9. razreda. Njegov cilj je spodbujanje branja učencev in pozitivni vpliv na dolgoročno željo po branju. Učenci pri pouku književnosti vodeno raziskujejo svet literature in literarnih junakov, svet domišljije in domišljijskih zgodb. Projekt bodo sklenili s kulturnim dnem, 5. februarja prihodnje leto. Drugi projekt, prav tako namenjen branju, pa so poimenovali Modri bralec. Učence bodo preverjali učitelji po preverjenih metodah in starosti primerno, trikrat na leto. Tretje branje bodo tudi ocenili. V našem uredništvu smo veseli sodelovanja z mladimi, saj imajo ti veliko dobrih idej in škoda bi bilo, če bi zanje vedeli le sami. Zato vabimo k sodelovanju tudi učence preostalih šol v Šaleški dolini, da svoje zamisli podelijo z nami ter našimi poslušalkami in poslušalci. ■ Tp Učenci:. Vika Trebičnik, Lana Vrabič, Jan Konečnik ter njihova mentorica. [ in pomočnica ravnatelja šole Petra ■ Vnuk so predstavili projekta za ■ spodbujanje branja. GLASBENE novice Anja Rupel po dolgem času predstavlja novo skladbo Anja Rupel po dolgem času napoveduje kopico glasbenih novosti, za začetek pa predstavlja novo skladbo Najljubša napaka. Gre za disko-funk skladbo, nekako tipično za Anjo Rupel. Skladbo je napisal uigrani tandem Anja Rupel (besedilo) in Aleš Klinar (glasba), pri pisanju besedila pa je svoje prispevala tudi Tina Muc. Pri nastanku skladbe so sodelovali še Clemens in Lea Likar, ki sta odpela spremljevalne vokale, in basist Matej Tekavčič, za njeno zvočno podobo pa sta poskrbela Aleš Klinar in Miha Gorše. Najljubša napaka je za Anjo pravzaprav začetek večjega projekta, ki bo vrhunec dosegel naslednjo pomlad. Pripravlja namreč album največjih hitov, ki bo vseboval tako njene uspešne solistične skladbe kot tudi nekaj skladb skupine Videosex, v kateri je ustvarjala in prepevala pred leti. Anja bo na album umestila tudi nekaj novih skladb, pa tudi kakšno staro v novi preobleki. Čist hudi 3SOMS 'Čist hudo' je naziv četrtega singla velenjske zasedbe 3SOMS, ki se uveljavlja na slovenski glasbeni sceni. Tudi tokrat skupina ostaja zvesta urbanim elementom in sledi trendom popularne glasbe, ki narekujejo enostavna besedila in enostavne fraze, ki gredo hitro v uho. Maja, Nina in Marko, ki so v lanskem letu zmagali na natečajih Cityband 2014 in Mingl - Alya išče predskupino, bodo tudi za novo skladbo posneli unikaten videospot, ki si ga boste lahko ogledali v začetku novembra. 3SOMS se vsakega projekta lotijo načrtno, s premišljenimi projekti pa želijo popraviti vtis stereotipa pop skupin na slovenskih tleh. Skladbo odpoje tisti, ki mu najbolje leži. Tokrat je večji del skladbe odpela Maja. The Cure z napovedjo turneje razblinili ugibanja o razpadu Britanski rockerji The Cure so napovedali obširno severnoameriško turnejo in s tem razblinili neprestana ugibanja oboževalcev o razpadu. Skupina, ki je zadnji album izdala leta 2008, naj bi na je v enem od intervjujev povedal, da so posneli nov material za album z delovnim naslovom 4:14 Scream, vendar ni bil prepričan, ali ga bodo tudi izdali. Pesmi so nastale pri snemanju zadnje plošče 4:13 Dream, ki je bila po Smi-thovih besedah mišljena kot dvojni album, a so ga skrajšali, ker je pri tem vztrajala njihova založba. Will Smith napoveduje nov album in svetovno turnejo Ameriški zvezdnik Will Smith je napovedal svojo vrnitev na glasbene odre. Prihodnje leto načrtuje % # turneji 2016 nastopila na 25 koncertih. The Cure so bistveno pripomogli k razvoju t. i. gotskega rocka, zlasti z albumom Pornography iz leta 1982, ki ga prežemajo temačni akordi in samomorilska besedila. Kasneje se je skupina usmerila v bolj pop produkcijo in nanizala številne uspešnice, kakršna je na primer Friday I'm In Love. Pevec in kitarist Robert Smith izdajo novega albuma in svetovno turnejo, ki jo bo izvedel z glasbenim kolegom DJ-jem Jazzyjem Jef-fom. Kot je povedal v nedavnem intervjuju, ima za album posnetih že 30 skladb. Novi album, ki ga igralec in raper nestrpno pričakuje, bo sledil albumu Lost and Found iz leta 2005. Smith je v intervjuju potrdil sodelovanje s kolumbijsko skupino Bomba Estereo, povedal pa je tudi, da je bil med snemanjem filma Suicide Squad vsak dan v glasbenem studiu. 47-letni Smith je ob svoji igralski karieri posnel tudi več albumov, med drugim šest z Jazzyjem Jef-fom. V raperskem tandemu je sodeloval z vzdevkom Fresh Prince. S tem vzdevkom pa je nastopil tudi v priljubljeni nanizanki 90. let Princ z Bel-Aira. Mi2 z novo skladbo napovedujejo koncert ob jubileju Skupina Mi2 predstavlja novi singel z naslovom Beli grad. Gre za najbolj čutno skladbo z njihovega zlatega albuma Čista jeba, s katero Mi2 napovedujejo jubilejni koncert, ki bo 3. decembra v ljubljanski Hali Tivoli, z njim pa bodo okronali svojo dvajsetletnico muziciranja. V zadnjem, izjemno plodnem glasbenem letu so prejeli glasbeni nagradi zlata pi-ščal za izvajalca leta in skladbo leta, album Čista jeba pa je postal najbolj prodajani slovenski album leta 2014. Beli grad za razliko od predhodnega rockovsko udarnega singla Moje muze prinaša nov zvok: »Ljubezenski song je posnet v maniri bluesovskih klasik iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar je nekaj novega v zvoku, ki ga je občinstvo dosedaj slišalo na naši plošči,« izpostavlja avtor besedila Jernej Dirnbek. V skladbi bo pozorno uho lahko zaznalo pridih Jugo rock balad iz tega obdobja, poleg nalezljive melodije pa ga odlikuje izredna vokalna interpretacija, ki jo je zagrešil pevec skupine Tone Kregar - Tonč. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MARAAYA - Living again 2. ANJA RUPEL - Najljubša napaka 3. MANOUCHE - Konec tedna Living Again je naslov nove skladbe dueta Maraaya. Skladba sledi uspešnici Here For You, s katero sta nas Marjetka in Raay zastopala na letošnjem Eurosongu na Dunaju. Nova pesem bo izšla tudi v Italiji, duet Maraaya pa je zanjo že posnel tudi videospot. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ANSAMBEL JUG - Princ na belem konju 2 SKUPINA ŠPICA - Imela sva sanje 3 VESELI DOLENJCI - Neskončni večeri 4 GADI - Vzemi si trenutek zame 5 MLADIKA - Punčka za igrice 6 TRIO ŠUBIC - Objemi me 7 ŠTIRJE KOVAČI - Konje smo kovali 8 ROBERT GOTER - Na špici 9 VASOVALCI - Spomini 10 PODKRAJSKI FANTJE - Zemlja moja, mati moja www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SHEEPNATION Na sceno prihaja čisto nov projekt, ki sliši na ime Shee-pNation. Dva izkušena MC-ja MeetJah&100TKA sta združila moči s prekaljenimi glasbeniki in skupaj so ustvarili hip-hop fusion projekt, ki bo luč sveta ugledal 23. oktobra. Predstavitev plošče bo v velenjskem klubu eMCe plac, kjer bo tudi letošnje srečanje beat-boxerjev iz vse Slovenije. ZLATKO Zlatko predstavlja nov videospot Lahko letela bi do zvezd. Skladbo sta za mladinski hip-hop film Utrip ljubezni ustvarila Zlatko in Vladimir Kosovič Doša. V filmu nastopa tudi Zlatko, premierno pa so film prikazali na letošnjem sarajevskem festivalu. Ta teden je film že moč videti tudi v rednem sporedu slovenskih kinematografov. JAN PLESTENJAK Videospot za novo plesno uspešnico Stara dobra, s katero je Jan Plestenjak napo- vedal izid trinajstega studijskega albuma Dvigni krila, je na Youtubeu že v prvem tedenu od objave presegel 100.000 ogledov. Jan je že napovedal veliki koncert 10. decembra v ljubljanski Hali Tivoli. OKTTOBER Mariborska skupina Okt-tober je končno izdala svoj prvenec. Na albumu z naslovom 10 je le delček njihovega ustvarjanja v zadnjih letih. Na njem je deset skladb, od katerih sta dve, Lep dan in Sem kakor ti, javnosti že znani. V teh dneh so predstavili tudi nov singel Dlani, za katerega so posneli tudi videospot. ALEN VOGRINEC VESEL Alen Vogrinec Vesel, ki je pred leti navdušil v televizijskem resničnostnem šovu Slovenija ima talent, predstavlja novo skladbo, ki jo je posnel po dolgem premoru. Naslov skladbe je Stara mandolina, z njo pa se želi vrniti na glasbeno sceno s svojo avtorsko glasbo. Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 14 14 »»^AS 15. oktobra 2015 ^^ Bernarda Čas, Mojca Ževart in Stanislava Pangeršič. Tri Velenjčanke, ki imajo rade umetnost, dve pa sta z njo povezani tudi službeno. Čvek sumi, da so se, ko jih je ujel, pogovarjale o res prijetnih stvareh ali pa so se preprosto dobro počutile. To zagotovo velja za Stanislavo, ki je bila presrečna, da je otvoritev »njene« galerije tako lepo uspela. Bernarda pa je bila zagotovo ponosna, ker se na razstavi predstavlja tudi njen Matevž. Jože Krajnc, po domače Strašni Jodoma nima vinograda. Je pa res, da mu na njegovo zemljo senco meče sosedov. Vsestranski Jože, ki rad poveže vse, kar je povezano s kulturo, čvekanjem in zabavanjem, pa z grozdjem vseeno zna ravnati. Ker na Kavčnikovi domačiji v soboto ni bilo prav veliko delovnih rok, dela pa ni bilo tako malo, je tudi sam zavihal rokave. Pri stiskanju pravkar obranega grozdja je pomagal muzejskemu hišniku Zvonku Hranjecu, ki je bil z njegovo pomočjo čisto zadovoljen. »Mošt diši, kako bo dišalo šele Grilovo vino. Misliš, da ga bova lahko poskusila tudi midva, če sva ga že pomagala ustvarjati?,« ga je vprašal Jože. Zvonko ni hotel ugibati. »Če nama ga bodo dali, ga bova koštala. Če ne, bova pa kakšnega drugega.« ZANIMIVOSTI Pravijo, da ima vsak umetnik svojo muzo. Ustvarjalci velenjskega filma Psi brezčasja so očitno imeli dve, obe mami glavnih protagonistov filma. Milka Ben-čič, mama Zorana Benčiča, je nekoč na velenjskem komunalnem podjetju skrbela za pravne zadeve in kadre, odkar je upokojena, pa se še bolj posveča sinovi karieri. Saj ne, da se ji ne bi tudi prej, a sedaj ima več časa. In zato, ker je iz ozadja pomagala pri nastajanju filma, se ji je s šopkom rož na premieri zahvalil producent Tomo Matic. Šopek pa je dobila tudi mama režiserja Mateja Nahtigala, a žal nje čvek ni dobro ujel v objektiv. Najmlajši didžej na svetu »Z miksanjem glasbe se je začel ukvarjati, ko je bil star eno leto. Takrat je odkril svojo ljubezen do glasbe,« pravi Glen Hlon-gwane, oče triletnega dečka, ki ga svet pozna kot Arch Junior-ja. Njegovo pravo ime je sicer Oratilwe Hlongwane, prihaja pa lentom: po nastopu so se oglasili ljudje, ki menijo, da ni noben dosežek, če fant samo pritiska na nekaj gumbov. Saloni za hiter pobeg od stresa Naravno je, da človek ob dolgi zbrani delovni aktivnosti postane utrujen; z gotovostjo lahko tr- iz Južne Afrike. Pred kratkim je nastopil v televizijskem šovu Južna Afrika ima talent, v katerem je za mešalno mizo osupnil žirijo. Ko si je priboril mesto v pol-finalu in so videoposnetek njegovega nastopa delili s svetom, je postal znan. Mladi didžej ima več kot 53 tisoč oboževalcev na Facebooku in velja za najmlajšega didžeja na svetu. »Druge otroke bo zabaval na zabavah,« pravi njegov oče. Toda vsi niso tako navdušeni nad njegovim ta- dimo, da kaj takšnega doživljajo toliko bolj tisti, katerih delovni čas je daljši. In ker je študija OECD ugotovila, da ima povprečen Korejec letno 56 odstotkov več delovnih ur kot povprečen Nemec, se ne gre čutiti, da se prav v Južni Koreji odpirajo novi in novi saloni za počitek. Namenjeni so hitremu odmiku od stresa in naporov v službi in zamišljeni tako, da se vanje utrujeni ljudje odpravijo med svojo malico. V večini teh salonov si je mogoče privoščiti tudi hiter spanec; nekateri so opremljeni z letalskimi sedeži z nastavljivimi nasloni, drugi z visečimi mrežami ali stoli za masažo - prav vsi pa so v času dnevnega premora nabito polni. Predebelih bo še več Ko smo minuli teden zaznamovali svetovni dan debelosti, so statistiki znova pripravili nekaj številk, o katerih bi bilo vredno razmisliti: leta 2010 je bilo predebelih 11,5 odstotka odraslih ali 565 milijonov ljudi, leta 2014 je ta odstotek narasel na 13 odstotkov oziroma na 670 milijonov odraslih, do leta 2025 pa naj bi bila po podatkih študije predebela kar ena milijarda odraslih. Tradicionalno je sicer veljalo, da so predebeli predvsem ljudje v razvitih državah, denimo v Severni Ameriki ali Evropi, zdaj pa se porast debelosti močno razkriva tudi v državah v razvoju. Vse bolj očiten razlog za stanje lu predebelih, ampak je pred njo kar 18 držav, med njimi Karibi, države na Srednjem vzhodu in pacifiške otoške države. Tudi število predebelih otrok raste v teh državah, še posebej na Srednjem vzhodu, v Latinski Ameriki, pa tudi na Kitajskem in v nekaterih delih jugovzhodne Azije. Flomaster z lastnostmi kameleona Vse, ki radi ustvarjate, bo razveselila novica o flomastru, ki zna pisati z različnimi barvami - a ne v smislu nekdaj poznanih štiribarvnih kemičnih svinčnikov. Gre za običajno pisalo, ki kombinira alkoholno črnilo in je namreč spremenjen način prehranjevanja, ko smo tradicionalno hrano zamenjali za hitro prehrano, ki vključuje tudi sladke pijače. ZDA tako niso več prve na lestvici, ko govorimo o števi- toner, skupaj pa dasta različne odtenke. Pisalo, ki so ga poimenovali chameleon, je mogoče uporabljati kot običajni flomaster, z dodajanjem tonerja pa je mogoče ustvariti mehkej- še in nežnejše odtenke, ki sčasoma spet potemnijo. Spredaj v pisalu je mehka zamenljiva konica in osnovno barvilo, v zadku pa mešalna komora in toner. V podjetju Kickstarter, kjer so ka-meleonji flomaster patentirali, želijo z izdelkom doseči široke množice. Prodajati ga bodo začeli februarja. Več gumbov na Facebooku za Špance in Irce Družabno omrežje Facebook je uporabnikom v Španiji in na Irskem od minulega tedna dalje omogočilo, da se lahko na objave drugih odzovejo še kako drugače kot le z gumbom za všeč-kanje. Facebo-ok gumba za »nevšečkanje« sicer kljub pritisku javnosti ne bo uvedel, dodaja pa nekaj novih. Uporabniki v teh dežel-čah lahko sedaj hitro izrazijo, kaj si mislijo o kakšni objavi, z gumbi »ljubim«, »juhej«, »vauu«, »haha«, »žalosten«, »jezen«. V frkanje » Levo & desno « Ni tako slabo Če se bodo uresničili črnoglede napovedi glede ogrevanja Šaleške doline iz Teša, bodo Šalečani še veseli, če jim bo kdo metal polena pod noge. Brez strahu Častni doktorji so na boljšem kot navadni. Nihče jih ne more obtožiti, da so prepisali doktorsko nalogo. Na Švedsko Iz Italije so na Švedsko poslali 17 beguncev. To ni nič. Mi smo na Švedsko poslali dva Šveda! Lupljenje Priljubljeno tekmovanje na Dnevu kozjanskega jabolka v Podsredi je bilo tudi letos lupljenje jabolk. Če bi se na tekmovanje prijavili tudi predstavniki vlade, bi se gotovo dobro odrezali. Saj nas znajo na različne načine tako spretno lupiti. Zapletena stvar Ugotavljanje »stanovanjske stiske« v nekaterih velenjskih stanovanjih naj bi bila zapletena stvar. In zapleteni postopki ugotavljanja. Je pa tudi gotovo res, da bi se tudi stanovalci močno zapletali, če bi jih res po 40 živelo v enem stanovanju. Hladna jesen Nekateri so nam za letos napovedovali vročo jesen. Vendar, kot zdaj kaže, le ne bo preveč vroča. Vsaj zaradi predčasne volitve menda ne. Upam, da tudi ne zaradi kakšnih drugih vročih dogodkov. Spremembe Celjska Banka Celje je po združitvi z Abanko postala ljubljanska oziroma vseslovenska. Vendar le začasno. Kaj kmalu bomo v isti banki lahko komitenti katere evropske ali svetovne banke. Energetska Velenjska Galerija je po obnovi energetsko veliko varčnejša. Upajmo, da bo zato znotraj še bolj nabita z energijo razstavljavcev in obiskovalcev. Staro vprašanje Ob novem začetku cepljenja proti gripi se znova zastavlja tudi staro vprašanje. Nas ne bi mogli cepiti ne le proti tej bolezni, ampak tudi proti drugačnim tegobam. Takim, ki nas spodaj zadenejo od zgoraj. Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 11 15. oktobra 2015 Priloga PRILOGA DOM 15 Jesen in še vedno prijazno vreme vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma. To velja tako za stanovanja kot hišo in okolico. Zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodošli. Pred vami je tradicionalna oktobrska priloga Dom, v kateri bo marsikdo našel kaj zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike različnih izdelkov, materiala in storitev z omenjeno dejavnostjo. Če ta hip ne razmišljate, da bi se lotili omenjenih del, morda kupili stanovanje, ali gradili hišo, ali pa le prenavljali in opremljali domače prostore, je prilogo vredno shraniti, saj vam bo v pomoč takrat, ko bo takšna ideja v vas dozorela. ' Beton, opeka, ploščice in keramika ■ Les,stekloinplastika ■ Zemlja, kamenje in izkopni material ■ Izolirni materiali ■ Gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest (Salonitna kritina) ■ Mešanigradbeniodpadki(mešanica več vrstgradbenih odpadkov, kijih ni možno ločiti) (Obrezano vejevje, grmičevje, pokošena trava, živa meja, odpadno listje, stara zemlja lončnic...) PE VRTNARSTVO PE GRADNJE Podjetje za ravnanje z odpadki, d.o.o. | Koroška cesta 46, Velenje VAS ZANESLJIVI PARTNER SKUPAJ Z VAMI RESI VSE TEŽAVE! gjggfc NAVASKLIC A 031 382 392, 031 551 884 ali 03 896 87 11 PRIDEMO IN POSKRBIMO ZA ODVOZ! 1. Ravnanje z biorazgradljivimi odpadki Biorazgradljive odpadke, kot so zelenjavni odpadki, olupki, ostanki sadja, kavna usedlina, kavni filtri, čajne vrečke, kuhani ostanki hrane, jajčne lupine, papirnate vrečke, papirnati robčki, papirnate brisače, rože, plevel, pokošena trava, zemlja lončnic, odpadno vejevje, listje, lesni pepel lahko oddate v rjav zabojnik ali v lasten kom-postnik. Od 2. 11. do 31. 3. poteka odvoz biorazgradljivih odpadkov na 14 dni. Urniki so objavljeni mesečno na položnici in internetni strani PUP-Sau-bermacher http://www.pup-sa-ubermacher. si/ s/ urniki/odvoz--odpadkov/. V letošnjem letu se je možno prijaviti na SMS obveščanje o terminih odvozov odpadkov. 2. Kosovni odpadki Odvoz kosovnih odpadkov poteka na naročilnico, in sicer do 13. 11. 2015. Naročnik, sta- nujoč v hiši, izpolni naročilnico in ga nato PUP-Saubermacher telefonsko obvesti o datumu prevzema kosovnih odpadkov. Za stanovalce v blokovni gradnji naročilnico izpolni upravnik bloka. Kosovne odpadke je možno dnevno pripeljati v zbirni center Velenje 1. Storitev je enkrat letno za gospodinjstva brezplačna in je zajeta v ceni ravnanja z odpadki v mešanih komunalnih odpadkov. 3. Načrt gospodarjenja z odpadki Izdelamo vam načrt gospodarjenja z odpadki. Načrt potrebujejo podjetja, pri katerih v posameznem koledarskem letu nastane 150 ton odpadkov ali več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov ali več. 4. Ravnanje z gradbenimi odpadki Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nasta- Scud&tMtacá&v www.pup-saubermacher.si nejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS št. 34/08) in ni komunalni odpadek, zato je oddaja le-teh plačljiva. Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor, to je občan ali pravna oseba. Ne glede na to pa lahko investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje 1 in je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov, tako da lahko za gradbene odpadke izda investitorju predpisan evidenčni list. Pomembno je ločevanje gradbenih odpadkov, ker imajo različni gradbeni odpadki glede na pot predelave različne cene. Psihologija kopalnic Kopalnica je oseben prostor, kamor se umaknemo, da bi se sprostili in pozabili na vsakodnevne težave. Je intimen prostor v stanovanju, zato jo je potrebno načrtovati preudarjeno. Psihološki vidiki so tukaj zelo pomembni. Pogosto smo prehitro soočeni s tehničnimi in proizvodnimi podrobnostmi, ne da bi poznali vse svoje potrebe. Majnšo pomoč pri načrtovanju kopalnice nam nudijo številni manjši studii s področja sanitarne opreme. Opravljena je bila tržna raziskava na temo Wellnes v kopalnici. Raziskave so potekale v Nemčiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Proizvajalci armatur se ukvarjajo z motivacijsko raziskavo o načinu in obnašanju ljudi pri tuširanju. vedli v Avstriji so pokazale, da se dnevno tušira 70% vprašanih, več kot polovica jih stopi pod tuš samo zaradi užitka. Četrtina parov v Nemčiji uporablja kopalno in pršno kad skupaj. Tuširanje v dvoje doživljajo kot posebno obliko odnosa. Trenutki spontanosti se ne iščejo pod tušem, temveč v kopalni kadi. Pet vrst tuširanja Avstrijsko podjetje je pri raziskavah ugotovilo, da obstaja pet vrst tuširanja. Te so: Zdravo tuširanje (17%) Ta vrsta anketiranih meni, da je tuširanje poživljajoče in se pri njem sprostijo. Pod tušem so radi sami in si namilijo celo telo. Včasih gredo pod tuš tudi s par- 40 minut dnevno v kopalnici Zanimive so predvsem časovne dimenzije zadrževanja v kopalnici. Ugotovili so, da ženske dnevno preživijo okoli 40 minut v kopalnici, ob koncu tedna pa tudi do 55 minut. Pri moških znaša ta čas med tednom 35 minut in ob koncu tedna do 40 minut. Pod tušem porabimo približno 7 minut. Raziskave, ki so jih iz- tnerjem. Ne moti jih skupno tuširanje, saj niso sramežljivi. Sramežljivo individualno tuširanje (24 %): Za to vrsto ljudi je pomembno, da stojijo sami pod tušem. Tuširanje v dvoje odklanjajo. Lasje, ki se nabirajo v odtokih in lepljiva zavesa, ki se jim prilepi na telo, jih zelo moti. Zapleteno tuširanje (9 %): V to vrsto ljudi spadajo predvsem mlajši in si še morajo prilagoditi svoje navade tuširanja z ostalimi člani družine. To pomeni, da član družine čaka, kdaj bo kopalnica prosta in se običajno tušira najdlje. Radi se tuširajo sami, vendar tuširanja v dvoje ne odklanjajo. Tuširanje s partnerjem (20 %): Ti ljudje (predvsem moški), uživajo pri tuširanju s partnerjem. Menijo, da je tuširanje v dvoje prijetnejše in se tudi veliko bolj sprostijo. Sami se ne tuširajo radi. Skupno tuširanje (19 %) Ta vrsta ljudi je najraje sama pod tušem in odklanjajo tuširanje v dvoje. Pogosto se pa ti ljudje tuširajo v skupnih kopalnicah, kar pa jih ne moti. Tušira-jo se hitreje od starejših. Tuširanje smatrajo kot poživljajoče in manj kot sprostitveno. Uporaba Whirpoola Uporaba Whirpoloov je na višji ravni, kot uporaba normalnih kadi in tušev, je poudarilo veliko število anketirancev. Kopanje je bolj razigrano, poživljajoče in sprostitven način regeneracije. Uporabo Whirpolla številni primerjajo kot kratek dopust. Občutijo ga kot rekreativen proces. Uporaba Whirpolla v veliki meri poudarja zaupanje in negovanje odnosa do svojega telesa. Še bolj spontan in brez romantične priprave je skok pod tuš v dvoje. Po raziskavah je uporaba ma-sažnih tušev in Whirpool kadi pomembna za tri ključne motive: Whirpool kadi in drugi podobni proizvodi zmanjšujejo stres in pomagajo pri sprostitvi, je menilo 62 % vprašanih. Blaženje bolečin 48 % vprašanih, 42 % jih meni, da s tem naredijo nekaj, kar pripomore k boljšemu počutju. Čas, ki ga prebijemo v kopalnici je za večino vprašanih bolj sproščujoč, kot obisk lepotnega salona, telesne vadbe, obisk Wellness studia ali masaže. Vir: http://www.erevija.com/ clanek/1562/Psihologija_ kopalnic Pripravil: Jure Beričnik OBROBE - ŽLEBOVI PRODAJA KROVSKIH IN KLEPARSKIH IZDELKOV TRGOVINA ADAMIČ Nizka 2,3332 Rečica ob Savinji Trgovina s krovskimi in kleparskimi izdelki Andrej Adamič s,p. Sv. Lovrenc 24,3312 Prebold 03 58 34 261 • info.adamic@gmail.com Andrej: 041350659 Nela: 031567628 Imate urejene nepremičnine? □e>£»e3nkc3 Ramšcak Trg Mladosti 6 (Farmin) 041 768 995 desa.ramsak@gmail.com GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE DesonkoRamšoks.p. www.geos.si Sanies ■■■■i Z vami že 2ó let Salon pohištva Mariborska 86, Celje nasproti City Centra 03 705 01 80 www.sanles-pohistvo.si GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net NOVA-O d.o.o. Tovarna oblazinjenega pohištva Francetova cesta 15, Slovenj Gradec i--.-- I i 1 u www.nova-o.Jsi,v02.-8822i062i nova« Sedežne garniture | fotelji | počivalniki | kavči izdelava po meri | preoblačenje starih garnitur Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 16 16 PRILOGA DOM »»WAS 15. oktobra 2015 EL EN VELENJE Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegrad) 041/ 606 349 031/ 660 161 www.jelen.si Kam z gradbenimi odpadki? Sprejem gradbenih odpadkov (koncesija) z možnostjo odvoza (kontejnerji) Gradite in potrebujete nasipni material? Nudimo nasipni material za nasipanje cest in dvorišč Servis in prodaja hidravličnih cevi hansa^flex Kam z gradbenimi odpadki? Ko gradimo, se srečujemo s težavo, kam z gradbenimi odpadki. Podjetje Jelen vam omogoča sprejem gradbenih odpadkov na območju nekdanjega kamnoloma GIP Vegrad na Selu. Za sprejem in predelavo gradbenih odpadkov imajo potrebno koncesijo. Pri njih dobite tudi nasipni material za gradnjo. V kratkem boste lahko po naročilu najeli še keson za odvoz gradbenih odpadkov. Skratka, če gradite, je podjetje Jelen pravi partner za vas. Če potrebujete kakovosten in ugoden servis kosilnic in motornih žag, potem je pravi naslov podjetje Jelen, ki ima svoje pro- ■ - à-, 0 CRF- K A M N O LOM CH3 œ OKRASNI IM GRADBENI KAMEN □333ŒESGEEJGH3Œ! raaaogoacAEffi] www.pohorskikamen.si Hudinja 46, Vitanje, tel: 041 904 512 vseh barv in debelin (sivi, sivorjavi, rjavi, rdeči, rumenorjavi...) nepravilnih oblik (za stenske in talne obloge) pravilnih žaganih oblik (za notranje in zunanje kamine, peči, kopalnice. za urejanje okolice (skalnjake, ribnike, potke...) -TL Sl^ra^HR Zavod KSSENA izdaja energetske izkaznice Vokviru izvajanja energetskega menedžmenta za lokalne skupnosti Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v številnih občinah v Sloveniji lokalno skupnost spodbuja k izvajanju ukrepov za zmanjšanje rabe energije v stavbah in ukrepov za zmanjšanje emisij CO2. Z namenom okrepiti dejavnosti OVE in URE so Zavod KSSENA ter Mestni občini Velenje in Celje pristopili k projektu EE Culture, ki se izvaja v okviru evropskega programa Cilj 3 -teritorialno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. Omenjen projekt spodbuja k energetski sanaciji spomeniško zaščitenih stavb, kar bo pripomoglo tako k večji energetski učinkovitosti lokalnega okolja kot tudi k ohranjanju vrednot kulturne dediščine (več o projektu: www.regea.org/eeculture/si). Za spomeniško zaščitene stavbe, ki bodo energetsko sanirane v okviru projekta EE Culture bodo izdelane tudi energetske izkaznice, ki služijo kot eno izmed pomembnih izhodišč za ugotovitev energetskega stanja stavb v občinah. Da bi bili aktivno vključeni v izdelavo in izdajo energetskih izkaznic Zavod KSSENA razpolaga s strokovno usposobljenim kadrom za izvajanje te dejavnosti. Boštjan Krajnc, direktor Zavoda KSSENA e kssepir , ........... „ Zavod KSSENA, Velenje | Titovtrg 1 Potrebujete energetsko izkaznico? Pokličite nas 03 896 15 20 Energetska izkaznica stavbe - KSSENA (Vir: KSSENA) Kako izbrati pravo barvo za naš dom? Ste vedeli, da običajno strošek barve predstavlja do 30 % celotnega stroška barvanja? Višina stroškov barvanja je odvisna od več dejavnikov, med drugim tudi, ali barvate sami, ali vam to naredi mojster, je podlaga dobro pripravljena, je barva kvalitetna itn. Zakaj so lahko kvalitetnejše barve cenejše od neustrezno izbranih manj kvalitetnih in cenovno ugodnejših barv? Vse navedeno vpliva na višino celotnega stroška barvanja. Zamislite si, da morate postopke priprave ponavljati po nepotrebnem in pogosteje zaradi slabše in neustrezne barve. Zato je izbira kvalitetne barve zelo pomembna. Seveda se v domu, kjer bivamo, želimo počutiti dobro in sproščeno, barve v našem domu imajo tudi to moč, zato moramo pri izbiri barvnih nians naših sten pomisliti, kam kakšno barvo. Z barvo in različno svetlobo lahko ustvarimo posebna vzdušja v prostoru. Lahko poudarimo ali store v nekdanjem kamnolomu GIP Vegrad na Selu. Poleg tega vas želijo opozoriti na servis in prodajo visokokako-vostnih hidravličnih cevi Hansa Flex za vse vrste strojev in naprav ter popravilo cevi za hidravlične volane in klima naprave. Na voljo vam je tudi sistem fleksibilnih cevi iz nerjavečega jekla CATS, ki je zasnovan za notranjo in zunanjo distribucijo plina in pitne vode. Obiščete jih lahko vsak delavnik med 8. in 16. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro. Karol ŠTUKLEK s.p. - roletarstvo Šmarjeta 8/b, 3211 Škofja vas tel.: +386 (0)3 491 58 50 fax: +386 (0)3 541 20 88 www.stuklek.s¡ ¡nfo@stuklek.s¡ prikrijemo dejansko velikost prostora. Tako lahko na primer dolg hodnik skrajšamo, da na koncu hodnika uporabimo temno ali močno barvo ali obesimo veliko in atraktivno sliko, ki privlači naš pogled. Za spalne prostore pa so primernejše nežnejši odtenki, za dnevne prostore in kuhinje lahko izberemo živahnejše barve, tudi kopalnice, kjer običajno pričnemo dan, naj bodo v prijetnih barvah, ki nas že zjutraj napolnijo z energijo. Barve so najpomembnejši dekorativni element prostora, možnosti pa neomejene. Barv je veliko in prava izbira lahko predstavlja velik izziv. Pomembno je, da smo obkroženi z barvami in živimo v okolju, ki je v naših priljubljenih barvah. Upoštevati je treba tudi barvo in slog pohištva, zaves, preprog in luči. Izbira toplih barv navidezno zmanjša velikost prostora ter zbliža elemente v prostoru, medtem ko hladne barve navidezno povečujejo prostor ter elemente oddaljujejo. Zato naj bo izbira barve in priprava na pleskanje dobro premišljena. Obiščite trgovino Ara barve in z veseljem vam bodo svetovali o nakupu prave in primerne ter kvalitetne barve, pri njih boste dobili tudi informacijo pravilnem načinu uporabe. Željeni odtenek vam bodo zmešali v njihovi mešalnici. STUKLEK ■ žaluzije ■ pliseji ■ roloji ■ komarniki ■ rolete ■ markize ■ lamelne zavese S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naše ponudbe. Sodobna arhitektura potrebuje senčila To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje. Možnosti pri oblikovanju in dizajnu senčil so skoraj neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo,da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanje stroškov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu pred računalniškim ekranom, zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV žarkov (za 10 % do 40 % na stekleno površino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. TRGOVINA - BARVE - LAKI d.o.o. MESALNICA BARV za vsa področja uporabe! Pribor in orodja za slikopleskarska dela Visokokvalitetne fasadne in notranje barve, zaključni ometi Avtoličarski materiali in orodja T 03 5471 718 • 051 612 240 • E-pošta: ara@ara-barve.si Akcijska ( cena 17,9O EUR^ 15l+ BK-POL niansirana ^ (svetli toni), / 5kg GRATIS JAkcija velja dp razprodaje zalog. zalog. BEKAMEMT BEKAMENT BK-POL | Disperzijska barva izdelana na bazi visoko kvalitetnih akrilnih emulzij namenjena barvanju notranjih sten z odlično pokrivnostjo ... gorenje group www.gorenjevarovanje.si Najkvalitetnejša ponudba storitev varovanja ljudi in premoženja: • prodaja protivlomnih alarmnih sistemov, video nadzorne opreme, kontrole pristopa in registracija delovnega časa, • izvajanje storitev varovanja javnih zbiranj, športnih prireditev in koncertov, • varovanje prireditev v gostinskih lokalih, • varovanje oseb, • prevozi denarja in vrednostnih pošiljk. * _ - ,_ - . 899 27 07 899 21 02 CERTIFIKAT KAKOVOSTI: SIST EN ISO 9001:2008 DA BO VAS SPANEC IN PREMOŽENJE VARNO! Partizanska 12, p.p. 107, 3503 Velenje • E: info@gorenjevarovanje.si Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 17 15. oktobra 2015 «»SÜAS PRILOGA DOM 17 Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini! Nove hiše »Pondorski Log«, na relaciji PONDOR-VRANSKO (v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Maribor le 1,5 km) V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju »Pondorski log«. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.ko-lenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko številko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. Za vašo kakovost bivania Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji v zaselku »PONDORSKI LOG« - PONDOR, VRANSKO (v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min) V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo). Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1). Več na spletni strani: www.kolenc.informacija.net Tel.: 03 4254305 GSM: 041 697 486,041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si P&mscSVssMhdboiSa Vodi nas pot ... v trgovino Košarica Pesje Tudi letošnjo jesen vam v trgovini Košarica v Pesju nudimo pestro izbiro grmovnic in sadik sadnega drevja. Pri nas boste našli marsikaj za vašo srce in dušo! Zelena barva pomirja in na ljudi deluje pozitivno, zato se marsikdo odloči za nakup sadik kivija. Kivi je dobil ime po ptičku, ki živi v Novi Zelandiji. Gre za dvodomno rastlino, zato moramo kupiti več sadik kivija. Najbolj priporočamo naslednje razmerje: 3 do 5 sadik kivija ženskega spola, ki jim dodamo eno sadiko moškega kivija. Kivi ima velike sadeže. Manjše sadeže imajo enodomne rastline kivija. Ki-vi dobro uspeva na sončni legi. Zemlja, v katero ga bomo posadili, naj ima nevtralen pH do ki- sel pH. Zelo priporočljivo je, da zemlja, v katero posadimo sadika kivija, vsebuje veliko organske mase. Bi doma imeli stoletno drevo? Kostanj lahko „dočaka" tudi sto let in več. Torej drevesa ne sadite le zase, temveč tudi za svoje pravnuke. In zakaj posaditi kostanj? Uživanje plodov in sušenje lističev pospeši vaš krvni obtok, lajša otekline, blaži utrujenost nog, pomaga pri zdravljenju krč-nih žil ... Sibirska borovnica daje barvitost okolici doma. V višino zraste od 60 do 80 cm, lahko tudi do 150 cm. Je »izboljšana« verzija ameriške borovnice. Za vzgojo je nezahtevna, saj ne potrebuje kislih tal in ni občutljiva na niz- ke temperature. Zelo je odporna na škodljivce in bolezni. Za obrezovanje sibirske borovnice je najprimernejši mesec junij ali julij, oz. takoj, ko oberemo plodove z grmovja. Poganjkov borovnice nikoli ne krajšamo, ampak le izrezujemo stare poganjke. Zelo pomembno pa jo je tudi pred začetkom rastne dobro pognojiti z naravnimi organskimi gnojili. Skratka, poleg sibirske borovnice vam v trgovini Košarica Pesje nudimo pestro izbiro ostalih gr-movnic in dreves. Obiščite nas in svetovali vam bomo pri izbiri, zasaditvi in vzgoji sadik in dreves. Novost! Grmovnice in drevesa vam tudi zasadimo ter vam svetujemo pri njihovi vzgoji. Iz naše pestre ponudbe: HORMANN garažna in industrijska vrata Vrata za varen, topel in urejen dom Vrhunska garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic 3, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. mcitjciz Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • mfo@matjaz.si * Priporočene cene za akcijske velikosti, vključno z montažo, gratis oddajnikom HSE 2 in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2015. Najboljša vrata za vaš dom in garažo "Za domačimi vrati je najlepše" je le eden od pregovorov, ki v prenesenem pomenu pojasnjuje, kako pomemben del naših življenj predstavljajo vrata. Odločitev o pravih vhodnih, garažnih, notranjih, dvoriščnih, tudi industrijskih vratih je zato še kako pomembna. V podjetju Matjaž, d. o. o., že 25 let skrbijo za zaupanje enega najboljših in največjh svetovnih proizvajalcev vrat, koncerna Hörmann, za katerega kot generalni zastopnik za Slovenijo prodajajo, montirajo in vzdržujejo visoko kakovostna garažna, vhodna, krilna in industrijska vrata. Njihov tim dopolnjujejo odlični strokovnjaki, ki znajo prisluhniti željam in potrebam kupcev in Foto: arhiv podjetja Matjaž/Hormann skupaj z njimi poiskati funkcionalno, vizualno in finančno najbolj ugodno rešitev. Z nasveti kupcem pomagajo v času načrtovanja in sprejemanja odločitve, poskrbijo za najkrajše dobavne roke, kvalitetne proizvode, kvalitetne in časovno usklajene montaže, hitre rešitve morebitnih reklamacij. V podjetju Matjaž razpolagajo tudi z odzivnim 24-urnim servisom in vzdrževanjem ter z zagotovlja- njem nadomestnih delov. V Petrovčah so letos odprli nov razstavni salon, kjer si lahko ogledate širok izbor vrat in dodatkov, ki jih nudi podjetje Matjaž. Pričakali vas bodo izkušeni svetovalci, ki bodo odgovorili na vaša vprašanja, hkrati pa se boste lahko dogovorili za termin obiska pri vas doma, saj se v podjetju Matjaž zavedajo, kako pomembna je individualna obravnava. Na izbor ustreznih vrat vplivajo tako velikost, lega in princip gradnje objekta kot tudi njegova namembnost in frekvenca uporabe vrat. Obiščite jih v njihovem novem razstavnem salonu, z veseljem vam bodo pomagali do novih vrat, ki bodo v vaš dom privabljala najlepše pozdrave. Lesna industrija d.o.o. Partizanska cesta 78 3320 Velenje S tradicijo in kakovostjo razvijamo ponudbo žaganega lesa, gradbenih opažev in konstrukcijskega lesa. www.plp.si | ¡nfo-plp@rlv.s¡ | info: 03 898 13 50 | prodaja: 03 898 13 52 041 846 544 Les je lep. Naj bo takšna tudi vaša okolica, brežina, vrt, nasip... Razmislite o uporabi naravnih hrastovih pragov. • Sveča Mojca, velika • Pesek za grobove beli, 25 kg • Zemlja za grobove, 20 lit • Mehčalec Ornel, 1 lit Na zalogi vse za koline (noži, začimbe, čreva in vse ostalo, kar potrebujete). 0,99 € 4,39 € 2,29 € 1,49 € M a1 Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 18 18 PRILOGA DOM »»^AS 15. oktobra 2015 Nagradna križanka "Železnina Hudovernik" železnina ^ hudovernik d o o Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Železnina Hudovernik vas vabi, da jih obiščete in izbirate med njihovo bogato ponudbo! • keramika in sanitarna oprema • barve in laki z mešalnico barv • orodje in zeleni program • zaščitna sredstva • okovje in vijaki • elektro material in svetila • ogrevanje in vodovodni material • železo in pohištvene cevi • VINIL - pvc talne obloge (že za 15,49 €/m2) • laminati • parketi • tapete NOVO!!! UGODNO!!! AKCIJE!!! Imate težave z zamašenimi odtoki? Rešitev: čistila DELEO z levjo močjo! Povečana ponudba delovnih zaščitnih sredstev (tudi za zimo) Lazureza les BONDEX Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 26. oktobra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10€). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. L A N G U S N wouriDwo VELIKA AKCIJA PLISE SENČIL do 31.12.2015 Pestra ponudba zunanjih in notranjih senčil www.peci-kumer.si Janez Kumer, s.p., janez@peci-kumer.si Legenska cesta 37, 2380 Slovenj Gradec PVC ograja je trajna rešitev Obiščite nas v salonu senčil v Poslovna cona Arnovski gozd Arja vas 102 3301 Petrovče Kjer vam bomo z veseljem strokovno svetovali. Pred obiskom priporočamo najavo na 041 659 354 PVC ograja je trajna rešitev za vaš balkon, teraso, dvorišče ali vrt. Plastična ograja je izdelana iz enako kvalitetnega materiala kot so PVC okna, zato je zagotovljena dolga življenjska doba brez naknadnega vzdrževanja. Priporočamo vam belo ali sivo zaradi odlične barvne obstojnosti ter dobre kombinacije z belimi PVC okni. Možna je tudi te- mno rjava barva ograje, ki jo priporočamo, če imate rjava okna. Prednosti plastične ograje Profilplast: • dolga življenjska doba, • UV obstojna, • brez vzdrževanja, ni potrebno barvati, • ograjo preprosto operete z vodo, • ne gori. Prednost PVC ograje Profilplast je tudi, da vam jo izdelamo v poljubni dolžini po naročilu, tako da nimate dodatnega rezanja in nobenega odpada. Širina In 2. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov 17. oktober 2015 ob 9. uri predstavitev novosti podjetja UNIFOREST predstavitev prodajnega programa podjetij PROFI KMET, BIOMASA - KOSTANJ in ETIKS sejemski popusti do -30% UNIFORIS7 PRODAJALNA PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovmaHumforest.si www.uniforest.si NLB Krediti Greste na novo ali v prenovo? Uresničite načrte o svojem domu s stanovanjskim ali osebnim kreditom. Vas skrbijo spremembe obrestne mere? Pri kreditu z nespremenljivo obrestno mero bo vaša mesečna obveznost nespremenjena celotno dobo odplačevanja kredita. Vabljeni na posvet h kreditnim svetovalcem v naše poslovalnice. Qnlb www.nlb.si/krediti 01 477 20 00 letve je12 cm, debelina, 2,5 cm. Možno je veliko različnih kombinacij in rešitev, tudi po vaši meri in želji. Ograjo si lahko zmon-tirate sami ali jo zaupate nam, vključno z nosilno konstrukcijo. Razmaki med letvami so poljubni, zaključki ravni ali polkro-žni, postavitev letev horizontalna ali vertikalna, bela, rjava ali siva barva. V RJAVI, BELI ALI SIVI BARVI. DOLŽINO IZDELAMO PO VAŠIH ŽELJAH. Tekoči meter ograje k Za naročilo ali izračun ponudbe e od 16,83 EUR nas pokličite Tekoči meter ograje ie od 16,83 EUR Izračun je narejen za belo barvo, višino 1 m, horizontalno postavitev, frez nosilne konstrukcije. II Za naročilo ali izračun ponudbe nas pokličite i 070 888 000 v__ OGRAJO VAM DOSTAVIMO NA DOM Trajna in cenovno ugodna rešitev za vaš balkon. Prolilplast, d.o.o. DOBRNA T: 03 781 80 33 www.profilplast.si OBVESTILO Optika Paka Velenje Vas obvešča, da podaljšuje super akcijo do 31. decembra 2015. Ob nakupu očal Vam Optika Paka podari dioptrijska stekla. Primer: Očala Carrera + dioptrijska stekla Essilor - naročilnica ZZZS = za plačilo 99,16 € + 0,00 € - 50,16 € = 49,00 € Ob predložitvi naročilnice (ZZZS), ki jo izda očesni zdravnik, Vam vrednost le-te odštejemo pri nakupu očal. Izdelki imajo 1-letno garancijo in certifikate o poreklu. OPTIKA PAKA VELENJE (v hotelu Paka) Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 19 15. oktobra 2015 ""^Jis PRILOGA DOM 19 REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO K0HEZIJSK0 POLITIKO SI^H^HR EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA Vila Rožle odpira svoja vrata MESTNA OBČINA VELENJE Ker je oblikovanje meril za energetsko sanacijo spomeniško zaščitenih stavb ob hkratni skrbi za ohranjanje njihove avtentične zgodovinske podobe zahtevnejše in kompleksnejše kot pri stavbah, ki niso pod spomeniškim varstvom, je eden izmed ciljev projekta EE CULTURE povečati osveščenost zainteresirane javnosti ravno o energetsko učinkoviti kulturni dediščini. V letu 2012 se je Mestna občina Velenje kot partnerka v projektnem predlogu EE CULTURE prijavila na razpis programa Slovenija - Hrvaška, v okviru katerega smo želeli pridobiti sredstva za sanacijo objektov kulturne dediščine. Na razpisu smo bili uspešni in takoj po podpisu pogodbe smo pričeli z izvajanjem aktivnosti, vezanih na energetsko sanacijo objekta Vila Rožle, ki se nahaja v Sončnem parku, ki je varovan kot vr-tnoarhitekturna dediščina. Vila Rožle je bila sicer vzdrževana, vendar zaradi dotrajanosti večine vitalnih materialov potrebna temeljite sanacije. Tekom same sanacije smo naleteli na določene ovire, ki smo jih na koncu s pomočjo ustreznih inšti-tucij in strokovno usposobljenega kadra razrešili. Prenova Vile Rožle je uspešno zaključena in z današnjim dnem jo predajamo v uporabo MZPM Velenje. Objekt s 330 m2 skupne notranje površine in dozidano nad-strešnico, ki bo omogočala izvajanje določenega dela aktivnosti zunaj, pred objektom, ne glede na vremenske razmere. Z energetsko sanacijo objekta smo dosegli več zastavljenih ciljev: • manjšo rabo energije za delovanje objekta, kar bo pozitivno vplivalo tudi na okolje, saj bo objekt posledično prispeval k zmanjšanju negativnih izpustov v ozračje, • obvarovali objekt pred nadaljnjim propadanjem, • pridobili kakovostno energetsko saniran objekt, ki bo služil kot primer dobre prakse tovrstne sanacije. Pri projektu so sodelovali: REGEA ZAGREB Regionalna energetska agencija sjeverozapadne Hrvatske; Krapinsko Zagorska župani-ja; Zavod KSSENA; Mestna občina Celje in Mestna občina Velenje. Z današnjim dnem Vila Rožle odpira svoja vrata in vas vabi na otvoritev ob 17. uri. fWftl tU Fviipiii W u 64-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel izdelovati strešno kritino. Danes sodi podjetje POLAK med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaže, da smo na pravi poti, in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujemo tudi betonske zidake, opažne zidake (za škar-pe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne škarpnike. Leta 2011 smo začeli proizvajati certificirane transportne betone. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno, ki bo še dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imamo certifikat kontrole proizvodnje. Periodične preglede betonarne izvaja Inštitut za gradbene materiala IGMAT. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, njihova 64-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci. Naše vodilo je izdelati kvalitetne strešnike po ugodni ceni ter vzpostaviti pošten odnos s kupci. Podrobnejše informacije so vam na voljo spletni strani www.polak-strešniki.si TRADICIJA ■ KVALITETA ■ TRAJNOgL STREŠNIKI POUK E (ekstra) slovenska kakovost izdelani z najsodobnejšo švedsko tehnologijo > izdelano iz drobljenega pranega vodnega peska Vsi dodatni elementi za streho. PROIZVODNJA IN PRODAJA: Gorenje 16 a, 3327 Šnartno ob Paki • Tel.: (03) 58 85 065 ob: (051) 607 337, (041) 776 380« E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net* www.polak-stresniki.si KEMO 2fLAST 15 LET Ponudba izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: talne obloge • parketi • laminati • vinilne plošče Decoria • preproge www.kemoplast.si info@kemoplast.si Velenje Šaleška cesta 20a • T 03 897 36 20 Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT »»^AS 15. oktobra 2015 Rudarkam je voda že pošteno tekla v grlo Kljub zaostajanju z 0 : 2 so se v izdihljajih tekme z golom svoje vratarke rešile poraza V 7. krogu prve slovenske ženske lige je bilo gotovo najbolj zanimivo na Kodeljevem v Ljubljani, kjer so aktualne podprvakinje, nogometašice Rudarja - Škal, gostovale pri Olimpiji. Tekma se je končala brez zmagovalk - 2 : 2. Rudarke so na to tekmo odpotovale z željo, da se po dveh zaporednih porazih (s Pomurkami doma in Radomljankami v go-steh) 'znesejo' nad nogometaši-cami Olimpije. Ljubljančanke, novinke v ligi, so na uvodni tekmi na gostovanju pri aktualnih prvakinjah Bel-tinčankah doživele pravi potop. pravi obraz oziroma življenje gostje pokazale šele v drugem polčasu oziroma po zaostanku. V prvem so bile nenevarne. V 35. minuti so 'zmajevke' zadele prečko. Ko je že kazalo, da bodo ru-darke tudi z nezavzeto igro ohranile svojo mrežo nedotaknjeno, je v 43. minuti Muričeva prvič zadela. Takoj za tem je imela Pra-šnikarjeva izenačenje na glavi, a je žogo, ki jo je velenjska napa-dalka poslala proti njej z razdalje petih metrov, domača vratar-ka Lucija Mori čudežno odbila v kot. Drugi polčas so gostje začele igrati bolj odločno oziroma kot bi rešile novega poraza. Trener Rudark Dušan Uršič: »Vedel sem, da je Olimpija močna, toda njihovo vodstvoso vendarle omogočile naše napake. Po dveh porazih, zlasti po zadnjem v Radomljah, smo bili psihično zelo na tleh. Da ne bi bila naša samozavest povsem omajana, nismo smeli izgubiti, vendar nismo začeli, kot smo želeli. Proti koncu nam je voda že tekla v grlo in v zadnjem trenutku smo se s pomočjo naše vratarke izognili porazu. Pred nami je odmor, v katerem upam, da si bodo igralke, ki jih je mučila bolezen, čim bolj povrnile moči. Izboljšati moramo svojo igro. Pomurje je tudi v tej sezoni za nas še vedno premočno. Prepričan pa sem, da bomo končali tako kot lani, torej na drugem me- Načrtovale so tri točke, zato po odhodu z igrišča na njihovih obrazih ni bilo pravega zadovoljstva. Pomurke so zmagale kar z 10 : 0. Medtem pa so se zelo okrepile in od tedaj ne vedo za poraz. Njihovi apetiti so se po besedah trenerja Milana Petroviča zelo povečali. »Z dobro igro na tako pomembni tekmi želimo pokazati vsem, da sodimo med najboljše ekipe v Sloveniji,« je pred dvobojem dejal njihov trener. V svoje vrste je zvabil tudi Moiro Murič, ki je bila v prejšnjem prvenstvu skupaj z Laro Prašnikar najboljša igralka rudark. V nedeljo je bila najboljša igralka na zelenici v Športnem parku Kodeljevo. Nič čudnega, saj je bila proti prejšnjim soigralkam zelo motivirana. Posledica tega sta bila dva njena gola, bila pa je tudi najboljša igralka tega zelo zanimivega dvoboja. V gostujoči vrsti je ob strelki Lari Prašnikar najbolj navdušila vratarka Jadranka Zilic. Žal so po pričakovanju trenerja Dušana Uršnika morale že od vsega začetka. Toda v obdobju njihove premoči so po novi nepazljivosti in hitrem nasprotnem napadu igralke Olimpije dobrih deset minut pred koncem rednega dela tekme podvojile vodstvo. Po njem so bile najbrž skupaj s svojim trenerjem prepričane, da se preobrat ne more več zgoditi. To prepričanje pa je najprej omajala Prašnikarjeva. Bolj ko se je bližal konec tega dokaj napetega dvoboja, bolj so jih z nizanjem nevarnih akcij stiskale pred njihova vrata ter upale in verjele. Da vendarle niso doživele drugega poraza zapored, je vsekakor najbolj zaslužna vratarka Jadranka Zilic, ki je krenila v pomoč soigralkam in po udarcu s kota, že globoko v sodnikovem dodatku, z glavo zadela za izenačenje. Z njim so se stu, seveda pod pogojem, da bodo igralke zavzeto vadile.« Domači trener pa je dejal: »Iz tekme v tekmo dokazujemo, da trenutno sodimo v sam vrh slovenskega ženskega nogometa. Žal zaradi spleta nesrečnih naključij in z neposrečenimi menjavami smo v pičlih nekaj minutah, v dolgem sodniškem podaljšku, zapravili zanesljivo zmago. Ostane nam, da po pavzi v dveh tekmah z Mariborom in odličnimi Radomljami poskušamo osvojiti maksimalno število točk in se s tem uvrstimo tik pod sam vrh.« Sedaj je pred nogometašicami daljši odmor. V naslednjem krogu (31. oktobra) bodo Škalčanke gostile Ankarančanke. Osrednja tekma pa bo v Radomljah, kjer bodo gostovale Pomurke. a S. Vovk Krog presenečenj Kar na treh tekmah enak rezultat in poraz moštev, ki so prva povedla Po 8. krogu štajerske nogometne lige imajo nogometaši Šmar-tna 1928 prav toliko točk. Gostovali so v Slovenskih Konjicah. Po prvem polčasu so z goloma Mateja Kolenca in Anžeta Podgorška vodili z 2 : 1, a na koncu sklonjenih glav odhajali z igrišča. Domači so jih premagali s 3 : 2. Po četrtem porazu v dosedanjem delu tekmovanja so nazadovali na deseto mesto. Na devetem so jih zamenjali prav Konjičani. Sicer pa je bilo v tem krogu kar nekaj presenečenj, še na dveh tekmah pa enak rezultat kot v Konjicah. Največ golov so gledalci videli v Šmarju pri Jelšah, kjer so domači premagali igralce Koroške iz Dravograda s 5 : 2. V Radljah so gostovali nogometaši Vidma. Oboji so tekmo končali z igralcem manj, vendar so gostje ostali številčno oslabljeni že po desetih minutah igre v drugem polčasu. Domači so po-vedli po dobrih desetih minutah igre, gostje so po nekaj minutah izenačili. Na začetku drugega polčasa so nogometaši iz Vidma na Dravskem polju ostali z igralcem manj, a vseeno sredi tega dela tekme povedli, vendar so domači hitro izenačili. V izdi-hljajih tekme je sodnik izključil še enega od domačih nogometašev, takoj zatem pa so gostje zadeli za zmago. Največje presenečenje so v tem krogu pripravili nogometaši iz Dobrovcev, ki so na Ravnah na Koroškem prav tako zmagali s 3 : 2, pa čeprav so Ravenčani zelo hitro povedli z 1 : 0. Gostje so zmagoviti gol dosegli z enajstih metrov. To je bila po petih zaporednih porazih prva njihova zmaga. Z njo so se s trinajstega, predzadnjega mesta povzpeli na enajsto. Za njimi so sedaj Radelj-čani in Dravograjčani ter s tekmo manj Podvinci. V vodstvu so še vedno nogometaši Brežic, ki so z 2 : 0 premagali Mons Claudius. B-moštvo Maribora je s 17 točkami in tekmo manj drugo, tretji pa je presenetljivo Videm, ki za Brežičani prav tako zaostaja za tri točke. a S. Vovk Le še Celjani neporaženi Aktualni prvaki so še enajstič zapored v tako imenovanem večnem derbiju premagali Velenjčane, aktualne podprvake V prvi slovenski rokometni ligi so po 6. krogu edini neporaženi le še celjski rokometaši. V prejšnjem, petem krogu je v Ormožu prvi poraz doživel novinec Koper, v sredo prejšnji teden pa v vnaprej odigrani tekmi pa tudi Velenjčani. Samo en poraz ima le še Jeruzalem Ormož. Na dnu so še vedno Slovenjgradčani, edini brez zmage, ter Slovanovci. Ljubljančani so v tretjem krogu sicer premagali Slovenj Gradec, a so bili kaznovani z odvzemom ene točke. Velenjčani so v vnaprej odigrani tekmi 6. kroga gostovali v Celju. Kljub zaostanku za gol po prvem polčasu so tekmo domači dobili z 28 : 24. Gostje so predvsem po zaslugi odličnega Benjamina Bu-riča, ki je v prvem polčasu zbral dvanajst obramb (skupaj kar sedemnajst, celjska skupaj le deset), držali korak z nasprotnikom. Kljub temu so jim Celjani dobrih deset minut pred koncem po treh zaporednih golih ušli za tri gole (20 : 17), kmalu zatem za šest (24 : 28) in upanje, da Velenjča-ni prekinejo zmagoviti niz domačih proti njim, je bilo vse manjše. Nekoliko ga je še bilo, ko so se jim približali na zaostanek treh golov (23 : 26), toda v zadnjih minutah tekme so bili pivovarji spet boljši in zmagali z razliko štirih (28 : 24). Gregor Cvijic, Gorenjev trener, po tem vsekakor bolečem porazu: ''Razlog zanj so pred- vsem tehnične napake, ki smo jih naredili absolutno preveč, kar devet Lo je bila že enajsta zmaga Celjanov zaporedoma v medsebojnih dvobojih. Čeprav so za ene ali druge porazi v teh vedno zelo zanimivih derbijih boleči, pa velenjski rokometaši še verjamejo, da lahko po dolgem času spet osvojijo prvenstvo, oziroma - kot je tudi med drugim dejal trener Mariboru vrača samozaupanje Ivezič Na mariborski klopi je bil na tekmi z Izolo prvič v vlogi trenerja Slavko Ivezič, nekdanji slovenski selektor ter večkratni trener in tudi športni direktor Celja Pivovarne Laško, ki je v prejšnji sezoni vodil Krko. Vodstvo Maribora se je namreč zaradi slabega začetka nove sezone po letu dni sporazumno razšlo z dosedanjim trenerjem Borisom Deničem. V petih tekmah so si priigrali le skromne tri točke, prejšnje prvenstvo pa končali na tretjem mestu. Ivezič je začel s sicer skromno zmago. Ribiči so po prvem polčasu vodili celo z dvema goloma razlike, obe točki pa sta vendarle ostali doma z zmago s 25 : 24. najst. Imeli smo dobro obrambo, vendar smo v napadu prevečkrat zgrešili in prejeli preveč lahkih golov. Nismo zaključili takrat, ko bi morali, in na koncu smo 'raz-branili' njihove golmane in razpadli. Pogledati moramo svoje slabosti in popraviti napake, ki smo jih delali, ter na naslednjih tekmah narediti vse, da jih ne bo. '' Cvijic: "Ni še nič izgubljeno. Prvenstvo se bo dobivalo tudi na manjših tekmah in ne samo na večjih, kot je bila ta danes." Da to ni bil zadnji dvoboj s Celjani, seveda ni treba posebej omenjati. V sobotnem 17. krogu (ob 19.00) bo v Velenju gostoval Trimo. a S. Vovk Šoštanjčani gladko v lokalnem derbiju V nedeljo pomembna preizkušnja v Rogaški Slatini pri vodilnem domačem moštvu Tudi po 7. krogu tako imenovane lige Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celje prvenstvena lestvica ni doživela bistvenih sprememb, rezultati pa so bili pričakovani. Na dveh igriščih so ljubitelji nogometa videli enako število zadetkov. Nogometaši Rogaške so s 4 : 0 premagali Odred Kozje, toliko golov pa je bilo tudi na lokalnem derbiju v Šoštanju, kjer so gostovali Žalčani. Domači so strelsko učinkovitost razdelili na dva dela. Tako v prvem kot drugem polčasu so dosegli po dva gola. Tekma je minila v dokaj športnem duhu, sodnik je pokazal le tri rumene kartone vse gostom. Šoštanjčani so bili v tem krogu tudi edino moštvo brez njih. Najbolj je 'izstopala' rumena barva v Što-rah, kjer so gostovali Zrečani in zmagali s 3 : 1. Sodnik je pokazal kar osem rumenih opominov, na vsaki strani po štiri, za nameček pa še rdečega gostom. Najmanj golov, le dva, je bilo doseženih na derbiju moštev z dna lestvice, Voj-nika in Šentjurja (1 : 1). Skratka, po 7. krogu so še vedno v vodstvu nogometaši iz Rogaške Slatine s 14 točkami. Za eno za njimi zaostaja na drugem Šoštanj, Zreče na tretjem pa za tri. Prav vodilni moštvi, torej Rogaška in Šoštanj, se bosta udarili v sobotnem osmem krogu v Rogaški Slatini. a vos V soboto, 10. oktobra, je bil na Ravnah na Koroškem 49. kros občinskih reprezentanc. Tekmovanje je potekalo v Grajskem parku v Ravnah na Koroškem v zelo hladnem, tekačem neprijaznem vremenu. Velenjčani so bili zelo dobri, saj so med vsemi prijavljenimi reprezentancami slovenskih občin osvojili drugo mesto. Tokrat so bili hitrejši tekači celjske reprezentance, ki so zasluženo premočno zmagali. Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 21 15. oktobra 2015 «»SÜAS ŠPORT 21 Natkov memorial Hopsom V spomin na začetnika košarke v Šoštanju Matjaža Natka je Košarkarski klub Elektra pripravil že dvanajsti košarkarski turnir. Kot na vseh dosedanjih so tekme tik pred začetkom prvenstva zelo potrebne ekipam pri preverjanju pripravljenosti za prvenstvo. Na slovesni otvoritvi je nastopil PO Zarja, pozdravni nagovor pa sta opravila župan Občine Šoštanj Darko Menih in predsednik Elektre Janko Bukovič, turnir je odprla predsednica KS Šoštanj Urška Kurnik. Na dvodnevnem turnirju sta sodelovali dve ekipi drugo- in dve ekipi prvoligašev. V uvodni tekmi letos dobro okrepljena ekipa drugoligašev iz Celja s Koštomajem in Dimcem ter Pungartnikom ni bila preveč trd oreh za prav tako močno spremenjeno ekipo polzelskih Hopsov. Hopsi so tekmo dobili z rezultatom 88 : 75. Na trenersko klop pri Hopsih se vrača Boštjan Kuhar, ki ima ob izkušenem Godlarju in z mladim Rizmanom sedaj še Maraso-viča in Durnika iz Zlatoroga ter dva Američana, še dva pa smo videli na klopi. V bolj izenačenem obračunu je potekal drugi dvoboj prvega dne med pomlajenima ekipama Slovenskih Konjic in Elektre. Domačini so se z zmago 75 : 64 uvrstili v finale. Poraženi ekipi sta se pomerili za tretje mesto. Košarkarji ECE Celje Energija so tekmo sicer bolje začeli, nato pa so igralci Slovenskih Konjic, ki so še lani igrali v tretji ligi, z boljšo obrambo presenetili Celjane in prišli do pored osvojili turnir. Za mlado ekipo Elektre je pomenil nerešljivo uganko Durnik, izposojeni igralec iz Zlatoroga, ki je ob razigranih Rizmanu, Američanih Woolridgeu in Dingmanu ter s kapetanom Godlerjem neusmiljeno rešetal domači koš. Trener Duško Maličevič na klo- Hopsov sta zaigrala sin slovitega NBA košarkarja Orlanda Wool-ridgea - Rice, s klopi pa sta tekmo spremljala nekdanji igralec NBA ekipe Toronto Amric Fields in Treyis McDonald. Tekma se je končala z izidom 88 : 60 za Hopse. Za najboljšega igralca turnirja so izbrali Urbana Durni- nepričakovane, vendar zaslužene zmage z rezultatom 72 : 64. Najboljši strelec je bil novi igralec Celja Tadej Koštomaj, ki je z 41 točkami v obeh tekmah postal najučinkovitejši strelec turnirja. V finalu sta se pomerila prvo-ligaška soseda. Polzelski Hop-si so potrebovali le dobrih deset minut, da so se povsem ogreli in s sijajno predstavo še drugič za- pi Elektre ima letos močno spremenjeno ekipo. Kar devet igralcev je zapustilo Šoštanj. Ostali so, poleg kapetana Bukoviča, Ha-siča in Jana Kosija ter Špegla, le mladinci in kadeti. Na novo je uprava kluba povabila v ekipo Milovca iz Tajfuna, Kosiča iz Portoroža in Djurico ter Radmi-loviča iz Bosne. Med štirimi Američani v ekipi ka, košarkarja Hopsov, ki je finalno tekmo končal z indeksom uspešnosti 27. »Ogrevanje« je torej končano, v soboto se začne zares. Šoštanjča-ne v prvem krogu čaka gostovanje v Domžalah, prvo domačo tekmo pa bodo odigrali 24. oktobra proti Šenčurju. ■ Foto: Bojan Šižgorič Grudnik hitro iz šikane Dolga, zavita in ozka cesta na Staro Goro je poleg nekaj tesnih situacij Mateju Gradniku prinesla 1. mesto v diviziji 2. slovenskega prvenstva, 3. mesto v generalni razvrstitvi za Slovensko državno prvenstvo ter 3. mesto v Italijanski skupini E1-1600. Kljub napovedim, da bo vreme slabo, ni bilo tako. Bil je lep sončen zaključek dirke, na kateri je nastopilo kar 164 dirkačev iz petih držav. 6,5 kilometra dolga proga, ki prej kot na gorsko hitrostno dirko spominja na ozko reli preizkušnjo, je zelo hitro kaznovala vsak trenutek dekoncentracije, saj je že vsak manjši zdrs pomenil dotik z zaščitno ograjo ali betonsko steno. Za Mateja je bil to prvi nastop na tej legendarni (že 38. ponovitvi) gorski hitrostni dirki od Čedada do Castelmonte. Glede na to, da proga poleg devet 180-stopinjskih zavojev in treh šikan ponuja tudi številne zelo hitre zavoje, je bilo to za prvič precej velik izziv, saj zavoji, ki se prepeljejo preko 140 km/h, terjajo še toliko več izkušenj in predanosti. Po previdnejšem začetku in »tipanju« na sobotnih treningih je v nedeljo sledil napad, ki je bil viden že po času prve dirkalne vožnje: »Vedel sem, da moram glede na sobotni trening vozni čas izboljšati, zato sem kljub hladnejši cesti vozil na polno, kar se je v prvi vožnji obrestovalo. V drugi vožnji pa sem ob želji po še boljšem času naredil napako: v hitrem odseku, kjer je sledilo zaviranje iz pete prestave v prvo, sem pred šikano zaviral prepozno in trk s plastičnimi ogradami je bil neizbežen. Kljub temu sem izgubil zgolj 2-3 sekunde, kar na koncu na skupni rezultat ni vplivalo,« je po dirki povedal Grudnik. ■ Nepozabna tekma V nogometnem klubu Šoštanj se trudijo, da bi nadobudnim otrokom, ki pridno trenirajo in tekmujejo, ponudili kar največ. Tako so se odločili, da jim pripravijo nepozabno doživetje in jih odpeljejo na tekmo nogometne reprezentance v Ljubljano. Izbrali so tekmo med Slovenijo in Litvo. Petdeset srečnežev je komaj čakalo načrtovani datum. Pred odhodom je bilo čutiti njihovo veliko pričakovanje nepozab- ne izkušnje. Večina otrok je bila prvič na tako veliki tekmi, vsi pa so uživali prav vsak trenutek. Čeprav naša reprezentanca na koncu ni zmagala, so bili navdušeni nad celotnim dogodkom. Prav vsi so obljubili, da bodo pridno trenirali še naprej in morda kdaj sodelovali na takšni tekmi. Domov so se vrnili pozno, a polni prijetnih vtisov in zelo hvaležni sponzorjem, ki so jim ogled tekme omogočili. ■ Bridž turnir za pokal mesta Šoštanj Topolšica, 17. oktobra - Šaleški bridž klub, ki deluje že 39 let, bo v soboto pripravil 14. odprto mednarodno prvenstvo v bridžu za pokal mesta Šoštanj. Potekalo bo v hotelu Vesna v Termah Topolšica, začeli pa ga bodo ob 15. uri. Na njem pričakujejo več kot 35 parov iz Slovenije in tujine. To bo prvi turistični turnir sezone po tekmovalnem programu Bridge zveze Slovenije. ■ TAKO so igrali Prva NLB Leasing liga, 6. krog Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 28:24 (10:11) Velenje: B. Buric' (17 obramb - 3 x 7 m), Ferlin (1 obramba); Božovic', Cehte 4, Medved 2, S. Buric' 3, Ovniček, Szyba 4, Skube 5, Gol-čar, Šoštarič 5, Kleč, Gams, Ratajec 1, Nosan, Beciri. Trener: Gregor Cvijic'. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 5 (2). Izključitve: Celje Pivovarna Laško 10, Gorenje Velenje 10 minut. Drugi rezultati: Maribor Branik - Istrabenz Plini Izola 25:24 (12:14), Slovan - Jeruzalem Ormož 23:29 (12:16), Trimo Trebnje - Sevnica 27:23 (18:9), Koper 2013 - Riko Ribnica 27:25 (17:12), Slovenj Gradec 2013 - Krka 27:31 (17:15), Urbanscape Loka - Dobova 27:24 (14:13). Vrstni red: 1. Celje 6 tekem - 12 točk, 2. Velenje 6 - 10, 3. Koper 2013 6 - 10, 4. Jeruzalem Ormož 6 - 10, 5. U Loka 6 - 7, 6. Krka 6 - 7, 7. Ribnica 6 - 6, 8. Trimo 6 - 6, 9. Maribor 6 - 5, 10. Dobova 6 - 3, 11. Izola 6 - 3, 12. Sevnica 6 - 2, 13. Slovenj Gradec 2011 6 - 1 14. Slovan 6 - 1 (-1). 7. krog, 17. 10, ob 19. uri: Gorenje - Trimo. Prva ZRL, 3. krog Velenje - Branik 36:31 (17:13), zaostala tekma 1. kroga Velenje: Amon Edita, Mičic' 4, Tomič 1, Ate-Išek, Alekič, Feldin 5, Ferenc 7, Tabakovič, Melavc 11 (3), Simič, Nakič 3, Amon Ines 5 (1), Smonkar, Kamenik. Trenerka: Snežana Rodič Sedemmetrovke: Velenje 5 (4), Branik 7 (6); izključitve: Velenje 10 minut, Branik 6 minut. Vrstni red: 1. Zagorje 3 tekme - 5 točk, 2. Krim Mercator 3 - 5, 3. Mlinotest Ajdovščina 3 - 4, 4. Ljubljana 2 - 4, 5. Celje Celjske mesnine 2 - 3, 6. Krka 3 - 3, 7. Velenje 2 - 2, 8. Branik 2 - 2, 9. Jadran Bluemarine 3 - 2, 10. Zelene doline Žalec 3 - 2, 11. Ž.U.R.D. Koper 3 - 0, 12. Brežice 3 - 0. SZNL, 7. krog Olimpija - Rudar Škale 2:2 (1:0) Strelke: 1:0 Murič (43), 2:0 Murič (79), 1:2 Prašnikar (87), 2:2 Zilič (94) Rudar Š.: Zilič, Gomboc, Lukek, Sevšek, Mir-tič (od 46. Praprotnik), Jevtič, Bris, Duronjič, Malinič, Šoronda (od 76. Jankovič, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik Drugi rezultati: Moje-lece.si Radomlje -Velesovo 6:2 (4:0), Teleing P. Beltinci - Maribor 10:1 (3:1), Ankaran Hrvatini - Krka 12:1 (7:0), Krim - Ajdovščina 4:1 (2:0). Rdeči karton: Pejič (94. - drugi rumeni). 8. krog (31. 10, ob 14.00): Rudar Škale - Ankaran Hrvatini (mestni stadion ob jezeru). Vrstni red: 1. Pomurje 21 (81:2), 2. Radomlje 19 (25:5), 3. Olimpija 14 (26:15), 4. R. Škale 12 (27:7), 5. Velesovo 10 (16:19), 6. Ankaran H. 9 (19:12), 7. Maribor 9 (12:16), 8. Krim 4 (7:27), 9. Ajdovščina 1 (3:54), 10. Krka 0 (5:64). 8. krog (31. 10, ob 14.00): Rudar Škale - Ankaran Hrvatini (mestni stadion ob jezeru). 3. SNL - sever, 8. krog Dravinja - Šmartno 1928 3:2 (1:2) Strelci: 1:0 Hribernik (18), 1:1 Kolenc (30), 1:2 Podgoršek (34), 2:2 Kotnik (58), 3:2 Na-potnik(70). Drugi rezultati: Šmarje pri Jelšah - Dravograd 5:2 (2:0), Brežice - Mons Claudius 2:0 (1:0), AjDAS Lenart - Šampion 2:1 (1:1), Radlje - Videm 2:3 (1:1), Fužinar Noži Ravne - S. Rojko Dobrovce 2:3 (1:2); tekmo Podvinci Betonarna Kuhar - Maribor B so preložili. Vrstni red: 1. Brežice 20 (20:2), 2. Maribor B (tekma manj) 17 (27:10), 3. Videm 17 (22:17), 4. Šampion 16 (15:9), 5. Šmarje 15 (24:19), 6. Fužinar 13 (15:14), 7. Lenart 12 (17:13), 8. M. Claudius 10 (11:16), 9. Dravinja 9 (8:14), 10. Šmartno 8 (11:19), 11. Dobrovce 6 (13:18), 12. Radlje 6 (7:16), 13. Dravograd 5 (8:18), 14. Podvinci (tekma manj) 3 (3:16). 9. krog, 18. 10, ob 15.30: Šmartno -Podvinci. Liga Golgeter - MNZ Celje, 7. krog Šoštanj - Žalec 4:0 (2:0) Strelci za Šoštanj: Agic (9), Šabanovič (25, 80), Gegic (63); drugi rezultati: Rogaška -Odred Kozje 4:0 (3:0), Kovinar Štore - Zreče 1:3(0:3), Vojnik - Fosilum Šentjur 1:1 (0:0); Mozirje - prosto. Vrstni red: 1. Rogaška 6 tekem - 14 točk (15:1), 2. Šoštanj 6 - 13 (20:3), 3. Zreče 6 - 12 (13:3), 4. Žalec 6 - 8 (9:7), 5. Mozirje 6 - 7 (9:8), 6. Šentjur 7 - 7 (7:17), 7. Kozje 6 - 7 (4:14), 8. Štore 6 - 5 (10:13), 9. Vojnik 7 - 4 (4:24). 8. krog (17. 10., ob 15.30): Rogaška - Šoštanj, Zreče - Mozirje, Žalec -Štore, Kozje - Šentjur. Nordijska kombinacija Marjan državni prvak, Gašper podprvak Kranj, 11. oktobra - Tu je potekalo državno prvenstvo za člane in članice v smučarskih skokih in ekipna tekma, potekalo pa je tudi člansko državno tekmovanje nordijskih kom-binatorcev. V hladnem in spremenljivem vremenu je tekmovalo 50 članov, 10 članic in 12 ekip. Pri članih je bil Niko Hižar 27., Marjan Jelenko 29. in Matevž Samec 38. Za ekipo SSK Velenja so nastopili Vid Vrhovnik, Matevž Samec, Niko Hižar in Marjan Jelenko. Osvojili so 9. mesto. V nordijski kombinaciji je nastopilo 13 tekmovalcev. Naslov državnega prvaka si je Marjan Jelenko priboril že skoraj na kranjski skakalnici, z odličnim tekom pa je na Pokljuki le potrdil naslov. Podprvak je postal Gašper Berlot. Vid Vrhovnik in Gašper Brecl sta pritekla na 4. oziroma 5. mesto, Rok Jelen je bil 10. Tudi Vid na vrhu Kranj, 10. oktobra - SSK Ilirija je v Kranju in na Pokljuki organizirala državno prvenstvo v smučarskih skokih, ekipno in nordijski kombinaciji za mladince do 20 let. V Kranju na skakalnici HS 109 je nastopilo 48 tekmovalcev iz 13 klubov, na Pokljuki pa je teklo 12 kombinatorcev. Matevž Samec je v Kranju skočil na 15. mesto, 18. je bil Vid Vrhov- Balinanje Zadnje kolo razigravanja V šestem, zadnjem kolu razigravanja v balinarski ligi za mesta od ena do štiri, je bila v četrtek odigrana na balinišču v Velenju tekma med Premogovnikom in Gorenjem. Rezultat tokrat ni prinašal ničesar, zato je ekipa Gorenja nastopila z igralci, ki so doslej malo igrali. Rezultat je bil kar presenetljiv 4 : 4. Naslednji dan je bila na Polzeli tekma proti Gorici pri Slivnici. Domačini so si dali duška in s polno mero gostom vrnili poraz v prvem delu. Zmagali so kar z 8 : 0, torej z veliko točkovno razliko. Končni vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici, 9 točk, 2. Polzela, 8 točk, 3. Premogovnik, 5 točk, 3. Gorenje, 2 točki. V drugi skupini od petega do osmega mesta je Topolšica gostila Kavče, ki so jih po hudem boju neprijetno Tekvondo Odlični na Madžarskem Minuli konec tedna so velenjski tekvwondoisti preživeli na Madžarskem. V mestu Jaszbereny je potekalo sedmo mednarodno odprto prvenstvo, ki se ga je udeležilo 260 tekmovalcev iz Nizozemske, Avstrije, Če- Kegljanje Zmaga Mileni V Slovenj Gradcu je bilo 9. državno prvenstvo za upokojence, na katerem je sodelovala tudi ekipa KU Gorenja. Od dvanajstih ekip so tekmovalke zasedle deseto mesto z rezultatom 935 nik, 22. Gašper Brecl, 23. Patrik Vitez, 38. Rok Jelen, Ožbej Jelen pa 41. Za ekipo SSK Velenje so skakali Patrik Vitez, Gašper Brecl, Vid Vr-hovnik in Matevž Samec. Osvojili so odlično 4. mesto. Na hladni in vetrovni Pokljuki se je zbralo 12 nordijskih kombinator-cev, ki so se na 6 km dolgi tekaški progi borili za naslov državnega prvaka. Pri mladincih do 20 let je naslov osvojil 16-letni Vid Vrhovnik, Gašper Brecl je bil peti, Rok Jelen 7., Ožbej Jelen pa 11. Ekipa SSK srebrna Kranj, 7. oktobra - V deževnem vremenu je potekalo državno prvenstvo za mladince do 18 let v smučarskih skokih, ekipno in za nordijsko kombinacijo. Tekmovalo je 53 tekmovalcev iz 15 klubov. Skakali so na skakalnici HS 109. V skokih je Vid Vrhovnik končal na 8. mestu, Patrik Vitez je bil 11., Gašper Brecl 12., Aljaž Osterc (se uspešno vrača po poškodbi) 17., Jan Bombek 19., David Strehar 36., Denis Pikelj 42., Ožbej Jelen 43. Rok Jelen ni nastopil. Na ekipni tekmi se je pomerilo 10 ekip. Gašper Brecl, Patrik Vitez, Vid Vrhovnik in Aljaž Osterc so se dobro borili in si priskočili srebrno medaljo. Za drugo ekipo SSK Velenja so nastopili: Jan Bombek, Ožbej Jelen, Denis Pikelj in David Strehar. Ta ekipa je zasedla 8. mesto. premagale z rezultatom 3 : 5. Tekma med Šentjurjem in Konjicami je bila prestavljena. Trenutni vrstni red ekip: 1. Šentjur, 7 točk, 2. Kavče, 7, 3. Slovenske Konjice, 4, 4. Topolšica, 4. V tretji skupini za mesta od devet do dvanajst je bilo razburljivo na Dobrni, kjer so se domačini maščevali za poraz Preboldu. Tokrat so jih prepričljivo premagali z 8 : 0. Srečanje v Vinski Gori pa je bilo zelo napeto, saj je bila Gorica nepopustljiva in je na koncu slavila z 2 : 6 Končni vrstni red: 1. Prebold, 8 točk, 2. Gorica, 8, 3. Dobrna, 6. 4. Vinska Gora, 2. V četrti skupini za mesta od trinajst do petnajst je bilo le eno srečanje. Šmartno ob Paki je zlahka s 6 : 2 premagalo goste Vrbna - Vrbice. Ekipa Slovenske Bistrice je kolo prosta. Končni vrstni red: 1. Šmartno ob Paki, 5 točk, 2. Vrbno - Vrbica, 4, 3. Slovenska Bistrica, 3 točke. ■ T. F. ške, Poljske, Slovaške, Makedonije, Romunije, Srbije, Bosne, Slovenije in Madžarske. Skalčki so se ponovno zelo dobro odrezali in se domov vrnili s kupom odličij. Prva mesta so osvojili: Pia Landeker (deklice, forme zeleni pas), Taras Alič (dečki, forme zeleni pas), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas II. dan in borbe -51 kg), Amar Halilovič (dečki, borbe -40 kg). Osvojili so še sedem drugih mest in tri tretja. ■ kegljev. Tekmovale so Marica Lozič - 224, Veronika Kopušar - 195, Olga Mihaljev - 231, Milena Prelog - 285 kegljev. Čeprav je bil skupni rezultat bolj povprečen, pa je Mileni Prelog uspel podvig, saj je na veliko veselje celotne ekipe postala nova državna prvakinja za leto 2015. Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 22 22 moproUBA kronika, reševalci 15. oktobra 2015 Šaleški gasilci dobro tekmovali Nesreča v Klemenškovem peklu Pri raziskovanju Klemenškovega pekla poleg izletniške kmetije Klemenšek nad Logarsko dolino (proti Pavličevemu sedlu) je prišlo v soboto, 10. oktobra, v globini 310 metrov do nesreče, v kateri se je poškodoval eden od jamarjev. Jamarju se je pri prostem plezanju odlomil oprimek, zato je padel 5 metrov globoko. Ob padcu je utrpel odrgni- Velenje - Na velenjskem mestnem stadionu je minulo nedeljo potekalo regijsko gasilsko tekmovanje članic in članov ter starejših gasilk in gasilcev Savinj-sko-šaleške regije. Za uvrstitev na državno gasilsko tekmovanje, ki bo prihodnje leto, se je potegovalo 41 enot članic in članov ter 24 enot starejših gasilk in gasilcev. Gasilska zveza Šaleške doline se je tudi tokrat izkazala za dobro organiza-torico in gostiteljico tekmovanja. V kategorijah članic A in B ter članov A in B so si udeležbo na državnem tekmovanju zagotovile prve tri uvrščene enote v vsaki kategoriji. Iz Gasilske zveze Šaleške doline so bile članice A iz Lokovice druge, članice B iz PGD Pesje pa so postale regijske prvakinje. Pri starejših gasilkah so postale regijske prvakinje gasilke iz Ša-leka, drugo mesto pa so zasedle gasilke iz Gaberk. Predpisano ne, sum poškodbe hrbtenice in notranje krvavitve v predelu trebuha. Takoj je bil aktiviran najbližji regijski center jamarske reševalne službe v Velenju. Jamarji reševalci so zelo hitro prišli na območje, ga zavarovali in postavili štab in bazo. Vodja intervencije je določil naloge posameznim reševalnim skupinam. Prve so se takoj spustile do ponesrečenca, v jamo se je podal tudi zdravnik. Tokrat sta bila kar dva (Tina Bizjak in Rok Stopar). No, na srečo je šlo le za vajo, a reševalci so jo vzeli zelo zares, saj je takšnih in podobnih situacij še vedno precej. Na vaji je bilo prisotnih 65 reševalcev, poleg Slovencev so bili tu še reševalci iz Srbije, Bosne, Črne gore in Madžarske. »Cilji takšne vaje so skrajšati čas aktiviranja reševalcev, realizirati transport nosil, izboljšati pripravljenost in usposobljenost reševalcev, izboljšati delovanje logističnih skupin,« je povedal vodja Jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Walter Zakrajšek in poudaril, da so enotni postopki in tehnike reševanja, ki jih prinesejo takšne vaje, pomembni, saj bi tako ob večjih nesrečah lahko bolje in hitreje sodelovali. normo za uvrstitev na državno tekmovanje pa so dosegle tudi gasilke Šoštanj-mesto (zasedle so 4. mesto) in Bevčanke (zasedle so 7. mesto). V kategoriji starejših gasilcev so gasilci iz Šale- ka dosegli 3. mesto. Normo in uvrstitev na državno tekmovanje pa so dosegli tudi starejši gasilci iz PGD Velenje, ki so bili 5., in Škalčani z 8. mestom. a bš Napad pred lokalom Velenje, 7. oktobra - V sredo so se velenjski policisti na policijski postaji pogovorili z občanom, ki je povedal, da sta ga pri enem od velenjskih lokalov napadli dve osebi in ga lahko telesno poškodovali. Policisti vedo, kdo sta, zato se bodo z obema pogovorili, potem pa napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe. Ni bil begunec Šoštanj, 7. oktobra - Prejšnjo sredo zvečer je policiste poklicala Šoštanjčan-ka, ki jo je skrbelo za moškega, ki je sedel pred gostilno in godrnjal. Predvidevala je, da gre za begunca. Policisti so hitro ugotovili, da moški ni begunec, ampak Šoštanjčan. Poslali so ga domov. Počilo je trikrat Velenje, 7. oktobra - V sredo so na policijski postaji zabeležili tri prometne nesreče, v katerih je nastala materialna škoda. Prva se je zgodila v Pesju, druga v Stari vasi, tretjič pa je počilo v Topolšici. Ukradel sveder Velenje, 8. oktobra - V četrtek so velenjske policiste obvestili, da je varnostnik Pred starši pojedel beli prah Topolšica, 7. oktobra - V sredo so morali policisti posredovati v Topolšici, kjer se je fant med prepirom z domačimi tako razburil, da je od jeze pred njimi iz žepa vzel zavojček, v katerem je bilo okoli 5 gramov belega prahu, in ga pojedel. Policisti predvidevajo, da gre za drogo. Fanta so v bolnišnico takoj po dogodku odpeljali reševalci iz Zdravstvenega doma Velenje. Fant ni bil v smrtni nevarnosti. Policisti sedaj v trgovini Merkur zadržal moškega, ki ga je zalotil pri tatvini svedra. Zakaj je to storil, bo sedaj moral pojasniti sodniku. Izsiljevala prednost Velenje, 10. oktobra - V soboto je počilo na Kidričevi cesti. Nesreča se je zgodila zaradi izsiljevanja prednosti voznice, ki so ji policisti že izdali plačilni nalog. Je kriva nikotinska kriza? Velenje, 10. oktobra - V soboto ponoči je na Selu neznani storilec vlomil v gostinski lokal. Ukradel je več različnih cigaret. Policisti nikotinskega odvisneža še iščejo. Taksista udarila stranka Velenje, 11. oktobra - V nedeljo so se policisti pogovorili s taksistom, ki ga je udarila nesramna stranka. Ko jo bodo na- ugotavljajo, kdo je tisti, ki mu je omogočil nakup prepovedane droge. Ko ga najdejo, ga bodo ovadili sodišču. Našli poleti ukraden avto Žalec, 8. oktobra - V Žalcu so našli ukraden avto, ki ga je Ve-lenjčanka pogrešala od junija letos, ko je krajo prijavila na velenjski Policijski postaji. Policisti so se potrudili in na avtu poiskali sledi, sedaj pa bodo poskušali ugotoviti, kdo je ukradel avto. šli, ji bodo napisali kazen. Všeč so mu starine Velenje, 12. oktobra - Policisti so v ponedeljek obravnavali vlom v starejšo nenaseljeno stanovanjsko hišo v Pirešici. Storilec je iz nje odnesel več starejših slik. Gasilci priskočili na pomoč Velenje, 8. oktobra - V četrtek ob 12.15 so na Jenkovi cesti v Velenju gasilci PGD Velenje rešili osebo iz pokvarjenega dvigala. Mozirje, 8. oktobra - V četrtek ob 6.30 je v lesnopredelovalnem podjetju v Ljubi-ji zagorelo pri silosu za žagovino. Požar so začeli gasiti delavci v podjetju, dokončno pa so ga pogasili gasilci PGD Mozirje, ki so potem dobro pregledali okolico silosa. Ostal brez kladiva Rečica ob Paki, 8. oktobra - Neznanec je iz novogradnje občanu ukradel pnevmatsko kladivo. Škoda ni majhna, saj je vredno okoli 1.500 evrov. Zakaj je padel otrok? Velenje, 8. oktobra - V četrtek so policisti preverjali okoliščine dogodka, v katerem se je poškodoval otrok, ki je s kolesom padel z višine dveh metrov in si poškodoval nos. O dogodku in ugotovitvah bodo obvestili državno tožilstvo. Zasegli doma gojeno »travo« Nazarje, 9. oktobra - Mozir-ski policisti so na podlagi odred-bepreiskovalnega sodnika v petek opravili hišno preiskavo pri 59-letnemu Celjanu, ki neprijavljen biva v stanovanjski hiši na območju Nazarij. Pri preiskavi so na podstrešju objekta poleg stanovanjske hiše našli in zasegli več sadik konoplje, že pripravljene za sušenje. V objektu so našli tudi prostor, opremljen in prirejen za gojenje konoplje. Policisti so zasegli še opremo za gojenje konoplje in več rastlin konoplje. Neobičajnega vrtnarja bodo kazensko ovadili. Nadležni tujec Velenje, 8. oktobra - V četrtek so policisti napisali plačilni nalog tujcu, ki je pijan udaril žensko in jo poškodoval. Naslednji dan je ista ženska poklicala in prijavila, da je nekdo poskušal vlomiti v njeno stanovanje. Policisti so ugotovili, da to ne drži, ampak da gre za kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari. Ker je najverjetneje to storil tujec, ki so mu že napisali plačilni nalog, bodo o zadevi najprej povprašali njega, potem pa mogoče še koga drugega. Poškodovan rudar Velenje, 9. oktobra - V petek je zdravnik z reševalne postaje ZD Velenje obvestil policiste, da je oskrbel rudarja, ki se je poškodoval pri delu v velenjskem premogovniku. Policisti so tujo krivdo izključili. Kriv je bil pomivalni stroj Velenje, 10. oktobra - V soboto zvečer so policisti skupaj z velenjskimi gasilci odhiteli na Jenkovo cesto, kjer naj bi prišlo do požara v stanovanju. Povzročil naj bi ga pokvarjen pomivalni stroj. Gasilci so požar pogasili in poskrbeli za vodo, ki je stekla iz pomivalnega stroja. Zaradi razlite vode je v spodnjem stanova- nju nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša okoli 4 tisoč evrov. Izpraznil gasilne aparate Velenje, 11. oktobra - V novi garažni hiši na Gorici je neznanec v nedeljo izpraznil gasilne aparate. Policisti mu bodo, ko ga najdejo, razložili, da je storil kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, in ga poslali na sodišče. Do takrat tudi ne bodo vedeli, ali je šlo za objestneža ali pa morda nepridiprava, ki ima rad igro z ognjem in peno. Na pokopališče po kosilnico Rečica ob Savinji, 13. oktobra - Neznani storile je ponoči vlomil v skladišče ob mrliških vežicah na pokopališču in ukradel kosilnico na nitko in nekaj ročnega orodja. Najdeni predmeti Če kdo pogreša gorsko kolo Scott Scale ali Dema Assisi, naj se oglasi na velenjski policijski postaji. Lastnik naj s sabo prinese dokumente, ki bodo dokazali lastništvo kolesa. Iz POLICIJSKE beležke Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 23 15. oktobra 2015 ««WAS REPORTAŽI 23 V alpinizmu ni popravnega izpita Ivč Kotnik, član prve, te dni jubilejne odprave na Makalu: »Makalu je eden najlepših spominov, najbolj tragičen pa prijatelj v škatlici za tenis žogice.« Tatjana Podgoršek V teh dneh mineva 40 let od tega, ko je odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Aleša Kunaverja po prvenstveni smeri preplezala južno steno 8.463 metrov visokega Makalu-ja in s tem postavila Slovenijo ob bok himalajskim velesilam. V počastitev jubileja in enega največjih dosežkov svetovnega himalajskega plezanja je pred dvema dnevoma odšla v Nepal odprava Manang 2015. V njej je tudi Velenjčan Ivč Kotnik - član odprave in eden od sedmih, ki so takrat, pred 40 leti, osvojili peti največji vrh na svetu. Pred odhodom na pot smo mu zastavili nekaj vprašanj: Se spomnite občutkov, ko ste stopili na vrh Makaluja? »Ne glede na pretečena štiri desetletja so občutki zelo živi. Z Vikijem Gro-šljem, vodjem jubilejne odprave, sva bila v navezi in sva se zaradi izjemnega vetra plazila po grebenu proti vrhu. Na vrhu pa sva predvsem razmišljala, kako varno priti nazaj v dolino, ki je bila izjemno daleč. Ko pomislim na tiste razdalje, še sedaj dobim kurjo polt. Že takrat smo menili, da je biti v taki zgodbi kot sodelovati na olimpijadi, priti na vrh pa tako kot bi dobil olimpijsko medaljo. Makalu je še vedno radost, veselje, sreča, mladost in prijateljstvo za vse življenje. Pomeni tudi dež, ki se ne ustavi ves teden, razmočeno zemljo, pijavke ter dolgo in naporno pot, vmes še nosaški »štrajk«. Je naš in moj prvi slovenski osemtiso-čak. Bil sem zraven in na vrhu. To pa še zdaj tako prijetno greje.« Po čem se še spominjate tega podviga? »To je bila zgodba o mladosti. Star sem bil nekaj več kot 20 let, prvič sem kandidiral za odpravo v Himalajo in se uvrstil v 21-člansko ekipo. Čeprav se je večina spoznala šele na samem kra- ju, smo stkali vezi prijateljstva, ki bodo trajale vse življenje. Resnično smo delali vsi za enega. Ne glede na to, kdo je prišel na vrh in kdo ne, je bila to skupna zmaga. Ko pa danes razmišljam o tem, mi prihaja v ospredje spoznanje, da je priti na vrh nekaj povsem drugega kot samo biti zraven.« Poleg Makaluja ste se povzpeli še na... »Takih odprav, kot so bile na Makalu, Everest, Lotse in še nekaj drugih v bi- prstov na rokah ali nogah ali še kaj hujšega. Že na povratku z Makaluja, kjer sem neštetokrat preklel vsakega, ki mi je pokazal ta svet in se mu nato velikokrat opravičil, smo nekako začeli tkati zgodbo o vzponu na Everest in leta 1979 res to storili, od tam smo gledali Lotse in se prav tako kasneje nanj poskušali povzpeti. Nato pa so se naše poti razšle na različne strani. Viki Grošelj seje začel ozirati po vseh osem tisočakih, me- Ko sem bil leta 2004 pod Everestom in v baznem taboru, je bilo tam že mesto z 2.000 ljudmi, z bolnico, pekarno, s helikopterjem, ki je prevažal onemogle nazaj v dolino, z uro hoje med spodnjim in zgornjim delom baze. Neprimerljivo. Nekoliko posebni smo lahko tudi zato, ker je v tem svetu izjemno težko pomagati prijatelju, če se kaj zgodi. Če ponazorim: kar trikrat sem prišel pri vzponu na Everest tako visoko, da sem se z roko dotikal vrha, a osvojil ga nisem, ker sem moral pomagati prijatelju, da je ta varno sestopil z vrha. Na Everest me sedaj med drugim spominja le kamenček, 1 sem ga za spomin stvu ni več. Slovenci smo prišli v Himalajo, ko so bili najvišji vrhovi že osvojeni. Zato smo se lotili velikih sten. Vse se začne že veliko prej pred odpravo, v domačih gorah, ko človek začuti, da to ni le nekoristen svet. Vstopnico za Himalajo sem si pridobil predvsem z uspešnim vzponom preko severne stene Eigerja, ki še danes velja za eno od mogočnih gora v Centralnih Alpah. Ko si enkrat v Himalaji, če imaš ta svet nekje v sebi, se težko zadovoljiš samo z enkrat. Sploh, če ti je dano, da prideš na vrh in se vrneš v dolino brez posledic, kot so manj Ivč Kotnik na vrhu Makaluja ne je zanimalo še kaj drugega. Bil sem večkrat v Južni Ameriki, Tibetu, Tien Šanu, na Kilimandžaru, mongolskem Altaju, jubilejna odprava v Himalajo je moja že enajsta.« Nekateri pravijo, da ste alpinisti malo posebni ljudje. »Malo pa res. Včasih smo bili za nekatere morda čudaki, danes pa kar veliko ljudi tako ali drugače zahaja v ta svet, ki postaja vedno bolj turistična destina-cija. Mimogrede - ko smo bili leta 1979 pod Everestom, nas je bilo tam skupaj z avstrijsko odpravo na Lotse blizu 50. Najbrž nisem edina, ki iščem odgovor na vprašanje, kako je lahko skalnata gmota tako velik izziv? »Tudi mi se sprašujemo, zakaj hodi človek v gore. Sam menim, da zato, ker so tam. Zaradi njih sem praktično videl kar veliko sveta. Pod gorami se srečaš z ljudmi, s svetom, ki ga kot turist nikoli ne moreš doživeti. Človek pri plezanju preizkusi in doživi marsikaj. Izkušnje mu koristijo v vsakdanjem življenju v dolini. Če si v slednji na varnem, toplem, če imaš čvrst korak, si sit, ni vprašanja, ki ga ne bi rešil. Je pa res, da me je včasih v dolini zavedlo, ker sem mi- slil, da so okoli mene sami prijatelji, tako kot v gorah in da mi ni treba gledati, kaj se dogaja za hrbtom.« Takšnih in drugačnih dogodkov na odpravah, na vseh poteh je bilo zelo veliko. Kateri od lepih in kateri od tragičnih vam je najbolj v spominu? »Ta za mnoge nekoristni svet, je v vsakem primeru povezan s številnimi lepotami, lepimi in tragičnimi trenutki. Največja težava pri alpinizmu je ta, da tu ni popravnega izpita. Ko prideš na vrh, na cilj, se pot zate ne konča. Čaka te vrnitev v dolino, v življenje. Eden od najlepših spominov je Makalu, ker sem bil prvič tam in osvojil vrh. Lep, a grenak spomin je Everest, kjer sem bil blizu vrha, pa mi ni bilo dano stopiti nanj. Najbolj tragičen pa afriški Kili-mandžaro, od koder sem prinesel prijatelja domov družini v škatlici za tenis žogice.« Znova greste v Nepal. S kakšnimi občutki, kaj pričakujete? »Občutki so podobni takratnim, a tudi malo mešani. Med pripravami se je namreč zgodil v Himalaji hud potres, tako da nisem povsem prepričan, kam bom prišel. Viki Grošelj pravi, da gremo v svet, ki ga poznamo, drugi menijo, da Nepala, ki smo ga spoznali leta 1975, pa štiri leta kasneje, ni več. Bomo videli. Gremo tudi malo pomagat tamkajšnjim prijateljem, znancem, potomcem domačinov, ki so nam pomagali na najvišje vrhove. Zbrali smo nekaj denarja in zdravil. V vsakem primeru so ta pričakovanja nekaj posebnega, kajti obiskali bomo grob Nejca Za-plotnika, ki je leta 1983 ostal pod Ma-naslujem, pogledali bomo našo mednarodno šolo za gorske vodnike, šerpe, ki jo je postavil predvsem Aleš Kunaver in ki je danes žal, zaprta. Nad šolo je simpatičen 6.554 metrov visok Čulu, kjer se bomo izdihali in razgledali.« a Ave Argentina! Velika glasbena turneja po Južni Ameriki (1) Štiritedenska turneja 'Hvala ti, Argentina' velenjskega ansambla AVE z gosti po Južni Ameriki se je začela z manjšo zadrego, saj je zaradi prehlada svojo udeležbo odpovedala Helena Blagne. Na srečo je dobesedno čez noč kovček spakirala mlajša, a izkušena pevka Teja Leskovšek, ki se je pridružila svetovnemu prvaku v igranju na diatonično harmoniko Robertu Goterju, povezovalcu, humoristu in pevcu Vinku Šimeku ter članom skupine Ave - Rajku Djordje- viču, Mišu Melanšku, Leonu Fermetu, Mateju in Alenu Kovšetu. Dvanajstčlanska odprava bo v slabih štirih tednih obiskala kar pet držav -Argentino, Brazilijo, Čile, Paragvaj in Urugvaj. To je seveda zaradi veliko glasbene opreme zelo zahteven organizacijski zalogaj, ki včasih tudi razvname strasti. Tako je že na letališču v Fran-kfurtu bobnar Leon iz jeze pred cariniki skakal po svojem suknjiču. Ker pametnejši popusti, so cariniki vročekrvneža vendarle spustili na letalo. Glavno mesto Argentine Buenos Aires, ki šteje z okolico kar sedemnajst milijonov prebivalcev, ob prihodu ni ravno šarmiral od petnajsturnega poleta utrujenih glasbenikov, saj so si cariniki za formalnosti vzeli več kot dve uri časa. Utrujenost je v trenutku razblinil topel sprejem slovenskih izseljencev, ki so glasno zaploskali četici na čelu z Robertom Goterjem in organizatorjem poti Rajkom Djordjevičem. Na ulici jih je dočakala zgodnja pomlad s podobnimi temperaturami kot doma, kar je za ta čas men- da dokaj nenavadno. Mesto samo ni kaj posebnega, pač velemesto z dokaj neuglednimi predmestji, zanemarjenimi bloki in hišami, po zraku razpeljanimi električnimi priključki, razmajanimi avtomobili ter stalno nevarnostjo, da te okradejo. Pa vendar - posel je posel, in že prvi dan so glasbeniki obiskali Radio Argentina, na katerem so predstavili sebe in tudi svoje kolege v ansamblu, ki je pred turnejo niso poznali. Ave so bili standardno dobri, z Djordjevičevo pesmijo Hvala ti, Argentina, ki jo je spisal po zgodbi enega izseljencev, so se zahvalili Slovencem za topel sprejem. Šimek je bil kot vedno, duhovit in šarmanten, Robert Goter pa je s svojo harmoniko domovine željne izseljence razvnel do konca. Zvezda večera je bil na koncu mladi ro- turnejo, odšli na ogled Slovenske hiše, ki je središče življenja slovenskih izseljencev, ter se seveda ustavili še v Našem domu San Justo, kjer je bil v nedeljo že prvi nastop. Dom te dni praznuje deve-tinpetdesetletnico obstoja in gostitelji so se zares potrudili - za kakšnih tristo ljudi so poleg bogatega kulturnega programa pripravili še kupe na ogromnih žarih pripravljenega mesa. Da, Argentina je dežela, ki vegetarijancem ne obeta kaj dosti. Na nastopu je pevka Teja s svojo odločnostjo, glasom in simpatičnim nastopom navdušila in malce presenetila kerski solokitarist in pevec Alen Kovše - ime, ki si ga velja zapomniti! In vendar je bilo po prihodu v Buenos Aires kljub natrpanemu urniku nekaj časa še za povsem naključen ogled parade bolivijskih Indijancev, ki živijo v Argentini. Ob tej priložnosti so zaprli velik del šestnajstpasovne Avenije 9. julija, povorka Indijancev je bila dolga kar nekaj kilometrov in dva ali tri tisoč plešočih Indijancev vseh starosti je v barvitih oblačilih norelo kar dvanajst ur skupaj. Prava paša za oči. a Vlado Vrbič Četrtek, 15. oktobra Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 24 TV SPORED »»^AS 15. oktobra 2015 Petek, 16. oktobra Sobota, 17. oktobra Nedelja, 18. oktobra Ponedeljek, 19. oktobra Torek, 20. oktobra Sreda, 21. oktobra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Turbulenca: Daruj organ - reši življenje 12.20 Blisk: Vzpon, 9/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Izsledi me, če moreš, dok. odd. 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Firbcologi: O vročem poletju 16.20 Profil: Nina Bunjevac 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Mgneti 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Modernizacija kulture 00.35 Profil: Nina Bunjevac 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris, 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Živali na kmetiji 09.10 Točka, glasb. odd. 10.30 Z vrta na mizo 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.05 Čas za Manco Košir 16.00 Kino Fokus 16.30 Alpe, Donava, Jadran 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico (II.), 3/10 18.55 Penelopa, ris. 19.00 Male sive celice, kviz 19.45 Infodrom 20.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja 21.20 Športni izziv 22.10 Avtomobilnost 22.40 Moj brat je edinec, ital. film 00.20 Točka, glasb. odd. 01.05 Halo TV 02.05 Športni izziv, ponov. 02.55 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska odd. 03.35 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Fish in Chips, ris. 07.55 Tv prodaja 08.10 Plamen v očeh, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Sanjska ženska, am. ser. 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Plamen v očeh, nan. 18.00 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Delče s popolnim spominom, nan. 00.55 Gasilci v Chicagu, nan. 01.45 Beli ovratnik, nan. 02.35 24ur zvečer, ponov. 03.05 Zvoki noč © 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Magneti 12.20 Blisk, 10/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Prava ideja! 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Mala kraljična, ris. 15.55 Najboljša prijatelja, 7/7 16.20 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Razred zase: Važno je imenovati se Bojan 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, glasb. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Andaluzijski pes, nemi film 23.25 Angel uničenja, meh. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Slovo 07.15 Pika Nogavička, ris. nan. 07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Studio Kriškraš: Juhica 08.25 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi: O grafitih, kajaku in domu čebel 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Prekini!, igrani film 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase: Važno je imenovati se Bojan 10.55 400 let iskanja, dok. portret goslarja Vilima Demšarja 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.35 Vodni krog: Srednje Save 15.00 Jejmo, postimo se, živimo dlje, dok. odd. 16.00 Tiha zmaga, dok. portret 17.00 Dnevnik, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd. 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.25 Pogrešani sin, 3/8 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Zaklonišče, am. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T TVSLOr C\C. A A nt™?l,i I,-.ml 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Aktualno 11.35 Pop Corn, 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Pogum, ans. Napev 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Penelopa, ris. 08.10 Zgodba iz školjke: Slikovite Benetke 09.00 Točka, glasb. odd. 10.35 Naj muzika igra: Alenka Pinterič 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.30 Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan gluhih 15.10 O živalih in ljudeh 15.35 Na vrtu, svet. odd. 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico (II.), 4/10 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Firbcologi: O vročem poletju 19.40 Infodrom 20.00 Koncert tisočletja: Pol tisočletja gradu brdo, veliki dobrodelni koncert 21.30 Popravljena krivica, 3/6 22.20 Polnočni klub: Rasizem 23.35 Točka, glasb. odd. 00.20 Halo TV, ponov. 01.25 Športni posnetki pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Fish in Cpips, ris. 07.55 Tv prodaja 08.10 Plamen v očeh, nan. 09.00 Plamen v očeh, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Epilog 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Ukradena slika, am. film 01.00 Divje strasti 4, am. film 02.40 Beli ovratnik, nan. 03.30 24ur zvečer 04.00 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55 © Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Pogum, ans Napev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Via Alpina direct Gost: Igor Gruber Regionalne novice 3 Mediafest Plitvice (1) Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Penelopa, ris. 07.20 Zajček Belko, ris. 07.25 Nuki in prijatelji, ris. 07.30 Tork, ris. 07.35 Edo in Medo, ris. 07.40 Čarli in Lola, ris. 07.50 Kioka, ris. 07.55 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.05 Prihaja Nodi, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Sara in Raček, ris. 08.30 Pujsek Bibi, ris. 08.40 Muk, ris. 08.55 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.00 Peter Zajec, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Pika Nogavička, ris. 10.15 Nabriti detektivi, 7/26 10.50 Sledi: Dr. Zinka Zorko, dok. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 15.00 Pod alabamskim nebom, am. film 16.35 Ljudje podeželja: Kokoš iz Padove, dok. ser. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 6/18 20.30 Peter Opeka za prijatelje 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Hitrost, dok. odd. 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, ponov. 01.40 Info-kanal 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.50 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.20 Blisk, 11/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Panoptikum: Modernizacija kulture 14.40 Ljudje podeželja: Kokoš iz Padove 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris. 15.50 Studio Kriškraš: Juhica 16.15 Angoraangora, igrani film 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Nuki in prijatelji, ris. 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetnost igre: Borštnikovo srečanje 23.50 Glasbeni večer: Simf. ork. RtvS, En Shao in Jan Gričar 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik 02.50 Info-kanal 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 09.50 Na lepše 10.15 10 domačih 10.50 Polnočni klub: Rasizem 12.45 Skrivnostni svet Majev, potopis 13.40 Gala Avsenikov večer, Bela dvorana Velenje 16.40 Odbojka - ep, polfinale (M), prenos iz Sofije 19.00 Razred zase: Važno je imenovati se Bojan, ponov. 19.25 Izza kolise: Indiana Jones, anim. film 19.40 Odbojka, ep, polfinale (M), prenos iz Sofije 21.45 Zvezdana 22.30 Michael Flatley: Nepozabni večer 23.15 Bleščica, odd. o modi 23.50 Aritmični koncert -Nula Kelvina 00.50 Zabavni kanal 02.20 Športni posnetki sledi Odbojka, ep, polfinale (M), posn. iz Sofije 04.20 Odbojka, ep, polfinale (M), posn. iz Sofije pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kaja, ris. 07.15 Florjan, ris. 07.25 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.55 Viking Viki, ris. 08.10 Maša in medved, ris. 08.20 Viking Viki, ris. 08.35 Maša in medved, ris. 08.45 Čebelica Maja, ris. 09.00 Mia in jaz, ris. 09.25 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 09.50 Lovci na zmaje, ris. 10.15 Ninja želve, ris. 10.45 Tv prodaja 11.00 Maček v klobuku, am. film 12.40 Tv prodaja 12.55 Slovenija ima talent, ponov. 14.45 Šanghaj, slovenski film 17.05 Trčeni profesor, am. film 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 22.00 TOP 4 s Tjašo Kokalj 23.00 Jezero smrti, am. film 01.00 Brezglavi jezdec, am. film 02.55 Zvoki noči TV SLO T TV SLO T 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice 130, Jesenski odtisi 09.55 Napovedujemo 10.00 Popotniške razglednice: Via Alpina Direct 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Miške 18.40 Dotiki gora: Peca 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2332. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Aktualno: Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov 20.45 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (2) 21.35 Ob mesecu požarne varnosti 22.35 Jutranji pogovori 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 07.00 Duhovni utrip 07.15 City folk: Mexico City 07.45 Ob 80-letnici Mirka Ramovša 08.20 40. državno srečanje pevskih zborov Društva upokojencev, 2/2 09.15 Posebna ponudba 10.30 Blisk: Šejk, 6/15 10.55 Blisk: Resnica boli, 7/15 11.25 Blisk: Sovražni prevzem, 8/15 11.50 Blisk: Vzpon, 9/15 12.15 Blisk: Tekma, 10/15 12.45 Žogarija 13.15 Športni izziv 14.30 Celica, dok. feljton 15.00 Koncert tisočletja: Pol tisočletja gradu Brdo, veliki dobrodelni koncert 16.45 Zvezdana 17.40 Reševanje gospodarja filipinskih gozdov, potopis 18.25 Avtomobilnost 18.55 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola 19.30 Žrebanje Lota 19.40 Odbojka, ep, finale (M), prenos iz Sofije 21.40 Nujni primeri: Spomin, 2/3 23.10 Vse je mogoče, ponov. 00.30 Vikend paket, ponov. 01.40 Športni posnetki 04.30 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Božičkove počitnice, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Božični dar, am. film Kuharsk/dvoboj tortic, am. ser. Dimna zavesa, am. film Lahka punca, am. film Zdravo, Tereza! Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Vse o Stevu, am. film Osmi potnik, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.25 07.55 08.15 08.45 09.00 09.25 09.50 10.15 11.00 11.15 13.00 13.15 14.10 15.55 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 21.50 23.50 02.05 © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2331. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 2332. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Aktualno: Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov 11.05 Dober večer, gospod predsednik, gost JANEZ JANŠA, predsednik SDS 12.05 Mediafest Plitvice 1, ponovitev 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Prodajno TV okno 14.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (129), Sovica iz lubja 18.20 Maldi za Velenje, Mladinski odbor Turistične zveze Velenje 19.00 Pop Corn, Inmate, Trash candy 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Pogum, ans. Napev 21.20 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (1) 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Ciganček Žarko in medo Marko, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Jejmo zdravo 08.35 Žogarija 09.30 Točka, glasb. odd. 11.00 Halo TV 12.00 Dobrojutro 14.20 Polnočni klub: Rasizem 15.35 Ljudje in zemlja, svet. odd. 16.25 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Pokliči babico (II.), 5/10 19.00 Mala kraljična, ris. 19.05 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Oblakov kruhek, ris. 19.30 Prekini!, igrani film 19.45 Infodrom 20.00 Žena, mož in nepridipravi, 1/6 21.00 Inšpektor Banks (IV.), 1/3 22.30 V tujem svetu, dok. odd. 00.05 Halo TV 01.05 Točka, glasb. odd. 01.50 Športni posnetki 04.55 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Božičkove počitnice, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Fish in Chips, ris. 07.55 Tv prodaja 08.10 Plamen v očeh, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Sanjska ženska, am. ser. 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Dekle s popolnim spominom, nan. 23.55 Gasilci v Chicagu, nan. 00.45 Kaliforniciranje, am. nan. 01.20 Beli ovratnik, nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.35 Zvoki noči 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 11.45 Obzorja duha: Veselje na obrobje 12.20 Blisk, 12/15 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, Tv Lendava 15.50 Viki Vijak, ponov. 16.00 Ribič Pepe 16.20 Profil: Alja Predan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Vodni krog: Bolske 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), 3/6 21.00 Hiške, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: dr. Janez Arnež 00.50 Profil: Alja Predan 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Ciganček Žarko in medo Marko, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Slovo 09.20 Točka, glasb. odd. 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.15 Peter Opeka za prijatelje 16.10 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico, 6/10 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Studio kriškraš: Juhica 19.40 Infodrom 20.00 Presenečenja, 4. del 20.50 Maraton, nizoz. film 22.40 Aritmija 23.45 Slovenska jazz scena 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Halo TV 02.20 Športni posnetki 04.55 Zabavni kanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Umetnost igre: Borštnikovo srečanje 12.20 Blisk, 13/15 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Robert Ličen 14.25 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil: Pavel Mihelčič 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Pujsek Bibi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Otožna Jasmine, am. film 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Sabotaža - Hitlerjeva atomska bomba, 3/3 00.40 Profil: Pavel Mihelčič 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Ciganček Žarko in medo Marko, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Mala kraljična, ris. 08.15 Zgodbe iz školjke: Kdo bo prej 08.30 Zgodbe iz školjke: Egipt 09.10 Točka, glasb. odd. 10.30 10 domačih 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Nogomet, pokal Slovenije, četrtfinale, Rudar - Maribor, prenos iz Velenja 19.50 Žrebanje Lota 20.00 City folk: Zagreb 20.30 Čas za Manco Košir 21.20 Pogled v arhivsko knjigo, dok. odd. 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.45 Aritmija 23.50 Točka, glasb. odd. 00.35 Halo TV 01.30 Nogomet, Pokal Slovenije, četrtfinale, Rudar - Maribor, posn. iz Velenja 03.25 Zabavni kanal pop pa p 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2332. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov 18.15 Besede miru: Munchen 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Danilo Anton Ranc, poslanec SMC 21.00 Regionalne novice 3 21.05 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (2) 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zojina omara, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Pravljična šola, ris. 07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 08.55 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Plamen v očeh, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Usodno vino, nan. 15.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.00 Plamen v očeh, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Preverjeno 22.30 24ur zvečer 23.00 Dekle s popolnim spominom, nan. 23.55 Na kraju zločina, nan. 00.45 Kaliforniciranje, nan. 01.20 Beli ovratnik, nan. 02.05 24ur, ponov. 02.35 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.15 12.20 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 21.00 22.00 23.30 23.35 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zojina omara, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.40 Pravljična šola, ris. 07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Plamen v očeh, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Grehi preteklosti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Gostilna išče šefa 14.00 Preverjeno, nan. 15.00 Skriti šef 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 16.30 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščenje ljubezni, nan. 18.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Dekle s popolnim spominom, nan. 23.55 Na kraju zločina, nan. 00.45 Kaliforniciranje, nan. 01.20 Beli ovratnik, nan. 02.05 24ur, ponov. 02.35 Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Poslanska pisarna: Danilo Anton Ranc, poslanec SMC Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Kdo je knjižni molj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2333. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Dotiki gora: Peca Spolnost med najstniki Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2333. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Prodajno TV okno 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (131) Bučke iz blaga 18.20 Otroški program 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Vem, da zmoreš, Darja!, ob mesecu boja proti raku dojk 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Nina Pušlar, Mister Marsh 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 25 15. oktobra 2015 ««WAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček KORENJAK Marčun, Petra: Mali ustvarjalci se igramo ml - Mladina / 74 - Risanje. Oblikovanje ka, ko ji po 35. letih bolj ali manj srečnega zakona, mož sporoči, da si želi afero z mlajšo žensko, ki si jo je že izbral. Vse, v kar je Fiona verjela, se podre kot hišica iz kart. Naj se sooči z nastalo situacijo, pristane na moževo prešuštvo, ki ga celo priznava, ali pa naj moža za vedno nažene in zahteva ločitev? HOWARTH/ Heidi: Oto noče izpustiti mamice ml - Mladina / C-Sz - Cicibani-Slikanice Čudovita zgodba o odraščanju, vedoželj-nosti in osamosvajanju. Mali Oto se vsega boji. Pravzaprav je prepričan, da sam ne bi zmogel plavati, zato mamice ne izpusti niti za trenutek. Tudi ko se ostali mladički veselo igrajo v vodi in brezskrbno skačejo naokoli, se Oton trdno drži mamice in je ne želi izpustiti za nič na svetu. Vendar pa je Tokratno vodilo avtorice, ki je sicer napisala že dve podobni knjigi o ustvarjanju, je igra. Otroci si lahko tako sami ali pa ob pomoči odraslih izdelajo posebne igrače, ki bodo zagotovo imele veliko večjo vrednost kot tiste, kupljene v trgovini. Knjiga tako poleg ustvarjalnosti spodbuja tudi aktivno soustvarjanje iger in igrač. HERRMANN, Eve: Sto dejavnosti za odkrivanje sveta po metodi Marie Montessori ml - mladina / 37 - Vzgoja. Izobraževanje Pedagogika Montessori je že kar precej uveljavljena med sodobnimi vzgojitelji in učitelji. Eni se je sicer poslužujejo bolj, drugi manj. Temelji na spodbujanju zaznavanja otroka, praktičnih dejavnostih z različnih področij in dejanskem preizkušanju vsega teoretičnega. Na ta način si otrok zagotovo zapomni veliko več, saj lahko vsako stvar, ki si je sicer morda še ne more jasno predstavljati, praktično preizkusi. MCEWAN, lan: V imenu otroka od -Odrasli / 821.311.2 - Družbeni romani Še en domišljen roman angleškega avtorja, ki odpira številna vprašanja o sodni in družinski etiki. Fiona je uspešna in spoštovana sodnica srednjih let, ki večinoma sodno obravnava milo rečeno pereče primere. Na primer: ločiti siamska dvojčka, da bo potem vsaj eden od njiju lahko živel ali dati transfuzijo skoraj polnoletnemu fantu z levkemijo, čeprav jo zaradi svoje vere zavrača. Kljub zahtevni službeni karieri je njeno življenje umirjeno. Vse do trenut- Oto kot vsi mladički zelo radoveden, in ko mu nekega dne mamica pokaže zanimivo školjko, ki v svoji notranjosti skriva nekaj svetlečega, Oto pozabi na strah in zaplava proti školjki. Ko v biseru zagleda svoj odsev, najprej misli, da je to nekdo drug, a kmalu spozna, da je to on in da zna plavati tudi brez mamine pomoči. Na koncu knjiga ponuja tudi nekaj izhodišč za pogovor z otroki. BOHAK, Mojca: Pot odločitve od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski družbeni romani Prvenec Velenjčanke Mojce Bohak vsekakor preseneti. Zgodbo, ki se odvija med Velenjem in Hvarom je v avtorici zorela kar nekaj časa. Gre za preprosto ljubezensko zgodbo Eme, ki se ob zaključku študija s prijatelji poda na dalmatinski otok Hvar. Seveda se tam na smrt zaljubi v lokalnega frajerja in iskre kar letijo naokrog. Se bo vroča poletna romanca lahko nadaljevala tudi po koncu poletja ali je že vnaprej obsojena na propad? Knjiga je kot nalašč za obujanje spominov na romantična poletja ali da nas ogreje v hladnih dneh, saj je začinjena s kar precejšnjo mero strastnih erotičnih prizorov. a Metka Pivk Srdic kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 15. oktober 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Benjamina Hlastana Ali je Biblija verodostojna - kaj pravi znanost o Bibliji 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Mikkelin iz Finske Petek, 16. oktober 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Moška copata, monokomedija Ranka Babica (Zeleni abonma in izven) 21.00 Rdeča dvorana Velenje Koncert Parni valjak - 40 let! 21.00 eMCe plac Klubski večer: Mešano na žaru Sobota, 17. oktober 7.00 8.00 8.00 8.00 9.00 10.00 10.30 11.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Žavcarjev vrh Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Parkirišče za pošto Kramarski sejem Cankarjeva ulica Tradicionalni mini svetopisemski maraton na ulici Staro Velenje Rokodelska tržnica Stari trg 26, nad Hišo mineralov Nova Zelandija, ustvarjalna delavnica za otroke Dom kulture Velenje, mala dvorana Pedenjped (Mini Pikin abonma) Razprodano! Knjižnica Velenje Impro Pravljičarija: see you, delavnica 16.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Pedenjped, predstava za izven 19.00 Ljubljanska 25 c Koncert skupine Shambala 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma rK Gorenje Velenje: RK Trimo Trebnje 20.00 Dvorana Centra Nova, Velenje Koncert Kapobanda (Abonma Klub in izven) 20.00 Havana bar, Velenje Havanafest z DJ Mrkyjem 21.00 eMCe plac Klubski večer z DJ Dežurnim Nedelja, 18. oktober 13.00 KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo za vsakogar Ponedeljek, 19. oktober 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Velenjski grad Mlado Velenje bere z Boštjanom Gorencem Pižamo 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komična drama Kruh (Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: biografska drama Mag - najboljša zgodba Paula Coelha Torek, 20. oktober 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ljudska univerza Velenje Darilo ob 56-letnici Ljudske univerze Velenje 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Velenjčani pod arkadami, premiera dokumentarnega avtorskega filma Toma Čonkaša 19.19 Knjižnica Velenje V šepetu trepet, predstavitev knjige Nine Novak Oiseau Sreda, 21. oktober 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Bianca, Velenje Velenje - mesto cvetja 2015, podelitev priznanj in nagrad ter odprtje razstave del članov Društva Šaleških likovnikov 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Katje Tomažič: Hrana, energija, zdravje ŠOŠTANJ Petek, 16. oktober 8.30 MS Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gospo Melito Praznik Sobota, 17. oktober 15.00 Hotel Vesna v Topolšici Pokal mesta Šoštanj v Bridge-u Nedelja, 18. oktober 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gospo Melito Praznik Ponedeljek, 19. oktober 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torej, 20. oktober 17.00 Strelišče Mrož v Velenju Streljanje Sreda, 21. oktober 13.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Spoznajmo Facebook 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 15. oktober 18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba Petek, 16. oktober 17.45 Marof Plesna šola Superstar Sobota, 17. oktober 8.00 Parkirni prostor pred Mercatorjem Kmečka tržnica 9.00 Parkirni prostor pred Mercatorjem, pri kmečki tržnici Preventiva v okviru rožnatega oktobra (mesec boja proti raku na dojki) Ponedeljek, 19. oktober 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance 20.00 Marof Zumba; MDance Torek, 20. oktober 14.15 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Marof Joga 19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki O Šmarčanih malo drugače -pogovorni večer Tatjane Vidmar s Francem Podgorškom - Ferijem Sreda, 21. oktober 16.00 Hiša mladih - Dile Plesna šola Spin 16.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - violina Lunine mene I 20. oktobra, ob 22:31 - prvi krajec Jutri bo čas za Parni valjak KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka Jutri ob 21. uri bo v velenjski Rdeči dvorani koncert legendarne rock skupine Parni valjak iz Zagreba, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. Husein Hasanefendič Hus, kitarist in avtor vseh pesmi skupine, ki je pred kratkim razprodala ljubljanske Križanke, je za Naš čas povedal, da se zelo veselijo koncerta v Velenju, kjer so, kot je povedal, nastopili večkrat. »Ne spomnim se, kdaj smo bili pri vas nazadnje, a minilo je že precej let. Velenje imam v spominu kot mirno, lepo, skoraj idilično mesto,« je povedal. Ob tem je dodal, da Parni valjak nikoli ni delal razlike med nastopi v velikih ali manjših mestih, pred veliko ali manjšo množico. »Vsi, ki pridejo na naš koncert, si zaslužijo najboljše. Obljubim, da bomo jutri v Velenju dali vse od sebe.« Ker so pred kratkim izdali novo ploščo, nas je zanimalo, ali bodo odigrali tudi svoje največje hite, ki so nastali že pred leti, desetletji. »Seveda, odigrali bomo vse naše največje hite. Zavedamo se, da moramo vedno dati vse od sebe, da nikoli ne smemo zavajati publike pod odrom, ker se to takoj občuti. V glasbo moraš dati čustva in igrati z veseljem. Seveda pa je treba imeti tudi dobre pesmi, ker se vse začne prav pri njih.« Možje, ki so že dolgo na sceni, še vedno uživajo na odru. Pravijo, da za večje koncerte nikoli nimajo posebnih priprav, saj kondicijo ohranjajo s tem, da veliko igrajo. »Energijo pa nam daje publika. Ko si na odru pred veliko množico ljudi, ki se veselijo in uživajo v tvoji glasbi, so naše baterije polne in prav nič nam ni težko. Tudi če koncert traja več ur,« je za konec še dodal Hus. a bš PSI BREZČASJA (Slovenija) Kriminalka, drama, 90 minut Režija: Matej Nahtigal Igrajo: Primož Vrhovec, Borut Veselko, Niko Goršič, Ivo Barišič, Vida Breže, Valentina Plaskan,Blaž Sentikar, Akira Hasegawa, Predrag Mitrovič, Radko Polič—Rac idr. Petek, 16. 10., ob 22.00 Sobota, 17. 10., ob 21.30 Ponedeljek, 19. 10., ob 18.00 PAN: POTOVANJE V DEŽELO NIJE Pan (ZDA) Družinska avantura, 112 minut Režija: Joe Wright Igrajo: Hugh Jackman, Amanda Seyfried, Rooney Mara, Garrett Hedlund, Cara De-levingne, Nonso Anozie Petek, 16. 10., ob 18.00 -3D Nedelja, 18. 10., ob 18.00 - 3D RIBBIT (Malezija,ZDA) Animirana komedija, sinhronizirana v slovenščino, 88 minut Režija: Chuck Powers Vloge: Matevž Mueller, Uroš Buh, Marjan Bunič, Katja Žvikart idr. Sobota, 17. 10., ob 18.00 Nedelja, 18. 10., ob 16.00 - otroška matineja POT DO SLAVE The Walk (ZDA) Biografska drama, 100 minut (ZDA) Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Joseph Gordon-Levitt, Ben Kin-gsley, Charlotte Le Bon, James Badge Dale Sobota, 17. 10., ob 19.45 - 3D Nedelja, 18. 10., ob 20.15 SPREHOD PO GOZDU A Walk in the Woods (ZDA) Pustolovska komedija, 104 minute (ZDA) Režija: Ken Kwapis Igrajo: Robert Redford, Emma Thompson, Nick Nolte, Mary Steenburgen, Nick Of-ferman, Kristen Schaal idr. Petek, 16. 10., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 17. 10., ob 20.30 - m. dvor. DAJVA SE DOL Sleeping with Other People (ZDA) Komedija, 95 minut (ZDA) Režija: Leslye Headland Igrajo: Alison Brie, Jason Sudeikis, Natasha Lyonne, Adam Scott, Amanda Peet, Jason Mantzoukas idr. Petek, 16. 10., ob 20.15 Sobota, 17. 10., ob 18.30 - m. dvor. Nedelja, 18. 10., ob 19.00 - m. dvor. MAG - NAJBOLJŠA ZGODBA PAULA COELHA Pare na Pista: A Melhor Historia de Paulo Coelho (Brazilija) Biografska drama, 112 minut Režija: Daniel Augusto Igrajo: Julio Andrade, Ravel Andrade, Fa- biana Gugli Ponedeljek, 19. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče VELENJČANI POD ARKADAMI (Slovenija) Dokumentarni film, 50 minut Režija: Tomo Čonkaš Produkcija: Muzej Velenje in Studio Mozaik Torek, 20. 10., ob 19.00 - premiera in pogovor z avtorjem CITY CENTER Celje • Četrtek, 15.10., Biotržnica • Petek, 16.10., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 18.10., 11.00, Pravljične urice, Muc išče čarovnico • do 18.10., razstava fotografij Vincent Mc Goldrick • NOVO! Bralni kotiček za najmlajše v Džungli. Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. 107.8 MH^Sa.di°. Velenje Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC 15. oktobra 2015 Zgoio se je... od 16. 10. do 22. 10. - 16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskih oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto za pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena Krstič Planinc osvojila tretje mesto; - 16. oktobra 2000 so bile volitve v Državni zbor Slovenije; volilni upravičenci iz mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki so v slovenski parlament neposredno izvolili Jožeta Kavtični- ka, Bojana Kontiča in Milana Kopušarja; - 17. oktobra 1929 so v Velenju slovesno predali namenu novo termoelektrarno z močjo 2000 kilovatov; - v nedeljo, 18. oktobra 1959, so v Paki pri Velenju svečano odprli novo šolo in skupaj s transformatorsko postajo tudi daljnovod med Šalekom in Pako; - oktobra leta 1991 je namesto Marcela Hrastela postal vršilec dolžnosti direktorja velenjskega Zdravstvenega zavoda dr. Jože Zupančič, ki je direktorsko dolžnost v Zdravstvenem domu Velenje opravljal do junija leta 2015; - 18. oktobra 1996 so v Rdeči dvorani odprli prostore Turistično informacijskega centra Velenje; - 19. oktobra 1998 je Vegrad luubivrebpflindmt ju LlH)p*l UW.U rWKPfWií, Sl^ra^HR Če veš kako, ni težko. Ločuj in trajnostno deluj. Odpadki so lahko koristne surovine Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoča, d. o. o., Šolski center Velenje Projekt "V mojem dvorišču - In My Back Yard" nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov. REPUBLIKA SJffíEWM StUZjUVLACCREPUBUtfESLOVENi [ZARAZVOI Ib ElíRDPSKD XÜHÉ ri|S>vD POLITIKO u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje J Kislo zelje kmetije Jevšnik J Pečenice J Meso slovenskega porekla Delovni čas: Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, 003 ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. dr. Josip Vošnjak (Foto Arhiv Muzeja Velenje) začel gradbena dela pri izgradnji nove čistilne naprave v Termoelektrarni Šoštanj; - leta 1999 je na današnji dan Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in s proslavo v velenjskem Domu kulture zaznamovala 40-letnico svojega delovanja; - 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici umrl šo-štanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip Vošnjak; - 22. oktobra 1987 je član sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije Kiro Gligorov obiskal Velenje in si ogledal tudi 12. Gorenjev hišni sejem v Rdeči dvorani; - 22. oktobra leta 1993 so se Delavska stranka Velenje, SDU Velenje in SDP Velenje na programsko volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje (danes SD). Predsednik stranke je postal Srečko Meh. a Damijan Kljajič PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [STARO IA NOVO! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si VELIKA IZBIRA SVEC - SVEČA VELIKA BETI - 0,95 € - SUPER MOJCA - 1,20 € Informacije: 041 813 949 - ZEMLJA ZA GROBOVE - NAGROBNI PESEK (različnih barv in velikosti) - NAGROBNE VAZE - MAČEHE 0,45 € JABOLKA SADJARSTVA TURNI Privoščite si SLADKI TOUKEC, JABOLČNI ČIPS, JABOLČNE KRHLJE, nagrajenih na 26. državni razstavi dobrot slovenskih kmetij na Ptuju 2015 z znaki kakovosti. Jabolka in izdelke Slodar dobite v vseh kmetijskih trgovinah Zadruge Šaleška dolina! Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si rc\aV\ ZAHVALE V SLOVO < > OSMRTNICE V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. teti ŠPILAK GSM: 041/ 621227 Tel.: 03/ 891 10 60 • E-mail: taxi.spilak@gmail.com ČETRTEK, 15. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 16. oktobra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 17. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 18. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 19. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 20. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 21. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TeQüS 03 nnlio imEsa 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 5. do 11. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 27 15. oktobra 2015 OBVEŠČEVALEC 27 ZELENE DOLINE DOKAZANO BOLJŠE MLEKO Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni letni podatki 2014/2015 GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si. DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Gol ijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI BUKOVA drva, suha, cepljena, ugodno prodam. Gsm: 031 517 415 mali OGLASI JABOLKA bobovec za prešanje prodam. Gsm: 041 378 685 SUH rezan les, debeline 50 mm in 80 mm ter suha mešana drva prodam. Gsm: 041 740 934 FIŽOL češnjevec in ječmen prodamo. Gsm: 031 350 928 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. NEPREMIČNINE V HIŠI oddam 3-sobno opremljeno stanovanje z lastnim vhodom. Gsm: 041 610 774 ŽIVALI SVINJE, težke okoli 200 kg, prodam. Gsm: 051 387 625 PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljene-ga z domačo hrano, prodam. Gsm: 031 842 439 RAZNO PLUG Batuje 12 col prodam. Gsm: 031 640 369 ZIMSKE pnevmatike v dobrem stanju prodam. Dimenzije: 255/45/17 (4 kom); 215/55/16 (4 kom), 185/65/15 (4 kom). Cena za kom je 10,00 evrov. Gsm: 051 626 788 JUPOL Classic, 4 vedra po 15 litrov, nerabljena (rok uporabe do 12/2016), prodam za 70 evr. Gsm: 041 692 995 KUPIM TELIČKA, čb, starega do 3 tednov kupim. Gsm: 031 774 520 VISOKO brejo telico ali mlado kravo kupim. Gsm: 031 852 334 AVTO z visokimi sedeži (srednji razred) kupim. Gsm: 031 852 334 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17. in 18. 10. - Matej Strahovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva UEVelenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Pobec Franjo, roj. 1942, Velenje, Jenkova cesta 15; Medved Marija, roj. 1937, Topolšica, Topolšica 148 a; Oce-pek Franc Ferdinand, roj. 1941, Velenje, Podgorje 3a; Kovačevic Stanko, roj. 1949, Šoštanj, Ravne 183 a; Ško-flek Milan, roj. 1964, Velenje, Črnova 17a; Mrak Viktor, roj. 1931, Šoštanj, Florjan 267; Alagic Ahmed, roj. 1957, Šoštanj, Lokovica 15d; Žagar Miroslav, roj. 1932, Žalec, Dobriša vas 37; Laznik Magda, roj. 1943, Žalec, Zabukovica 128 b; Moličnik Ivan, roj. 1936, Luče 113. TV Naš čas 0 1 D n 3 HOROSKOP TV kanal Naš čas Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan 365 dni na leto • v analogni in digitalni shemi • vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih info: 898 17 50 Mali oglasi, zahvale in osmrtnice S 898 17 50 epp@nascas.si habit nepremičnine Habit d.o.o. Koroško 48, Vel : tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Poslovni prostor v Šaleku , 54 m2, lokal s teraso, zgrajen 1987. Odlična poslovna priložnost! ER (E 105-150 Mwh/m2a) Cena 51.000 evr. 2-sobno stanovanje v Šoštanju, blizu centra, 45 m2, zgrajeno 1963, 4/5 nad. ER (E 105-150 kWh/m2a). Cena 45.000 evr. voc na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Nagrajenci križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 1. oktobra 2015, so: • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje; • Zdenka Terg lav, Pod pa r-kom 13, 3320 Velenje; • Franc Vončina, Cesta I/24, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OPTIKA PAKA T Oven od 21. 3. do 21. 4. Prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. Če boste večkrat šli od doma, boste v kratkem spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Lahko, da bo povezan z vašim konjičkom ali pa delom. Prvo vodilo bo, da bosta imela veliko skupnega, zato bo že prvi stik prijeten. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, se boste zelo raznežili. Povezana bo z nekom od vaših najbližjih. Zdravje še ne bo takšno, kot si želite. Tudi zato, ker se sami premalo trudite zanj. Zdravniki ne morejo narediti čudeža, če ne sodelujete. Bik od 22. 4. do 20. 5. Čas slabih odločitev in dejanj je preteklost. Lahko si celo čestitate. Izkazalo se namreč bo, da je bilo to, da ste se odprli tudi navzven in svoje delo pokazali vsem, ki so ga želeli videti, zelo dobro. Naenkrat se vam bodo poskušali približati tudi tisti, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. Edina stvar, ki vam ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. Sploh, ker boste v teh dneh potrebovali veliko počitka, saj vaše počutje ne bo najboljše. Resnejši bolezni ste se tokrat izognili, a vseeno vas bo slabo počutje spremljalo še vsaj do torka. Pazite nase. Ö Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Čeprav se vam trenutno zdi, da se vam je podrl svet, se bo kmalu vse obrnilo drugače kot je kazalo v minulih dneh. Teden, ki je pred vami, bo že zato lep. Morda vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili zavestno, res malce strah. Vendar pa lahko računate, da boste kmalu nagrajeni zatrud, ki ga mnogi doslej niso niti opazili. Ko ga bodo, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, saj bo prvi uspeh imel domino efekt. Uspelo bi vam že prej, če bi zaupali pravim ljudem. Pa jim niste. Sedaj vsaj veste, kdo je vaš pravi prijatelj, kajne? I S Rak od 22. 6. do 22. 7. Turobni in deževni dnevi tega tedna so za vas tokrat resnično naporni. Čeprav vam denar ne pomeni prav dosti, bo žal v prihodnjih dneh prav vaše finančno stanje tisto, ki vam bo še najbolj žrlo živce. Težave na tem področju niso od včeraj, a se zadnje dni stopnjujejo. Treba se bo odločiti, kako se jih boste rešili. Možni rešitvi sta tokrat le dve; posojilo ali pa prodaja premoženja, ki ste ga ustvarili v boljših časih. Nobena ne bo lahka, bo pa žal nujna. Najslabše bo, če boste težavo spet pometli pod preprogo in jo preložili še za nekaj dni. Partner vam bo že danes povedal nekaj krepkih. Prisluhnite mu, saj razmišlja trezno in neobremenjeno. Če ga boste ubogali, bo rešitev kmalu tu. Lev od 23. 7. do 23. 8. Letošnja jesen vas pravzaprav razvaja, zato še nimate pravega občutka, da se leto res poslavlja. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Najverjetneje bo šlo za prehlad, ki ga vteh dneh nitežko stakniti. Če bo huje kot po navadi, obiščite zdravnika, saj nimate časa, da bi se vam kaj zapletlo. Še nekaj tednov boste namreč zelo zaposleni, če boste obležali, pa se vam bodo porušili številni načrti, ki niso povezani le z vami. Od vas je trenutno odvisnih več ljudi, ne pozabite na to. Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Obisk vrnite šele, ko boste k temu povabljeni. Devica od 24. 8. do 23. 9. Jeseni od nekdaj niste marali in tudi letos vam ni prav nič po godu. Sploh, ker je mokra in še hladna za povrhu. Če imate možnost, si hitro bližajoče krompirjeve počitnice planirajte tako, da jih boste preživeli na toplem. Ne tarnajte, da tega ne zmorete, ker ni res. Uživati morate sedaj, nikar tega ne prelagajte na prihodnost. Če bosteto počeli še naprej, denar pa nalagali na račun, se vam lahko zgodi, da nikoli ne boste uživali v plodovih svojega dela. Tudi v naslednjih dneh se boste bolj kot s sabo ukvarjali z drugimi, predvsem z njihovimi ljubezenskimi težavami. Tudi tu vas nič ne izuči, pa čeprav tudi vaše intimno življenje ni rožnato. Ko bo vroče, se raje umaknite, da ne boste na koncu za vse krivi prav vi. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Dobro veste, kaj je jesenska utrujenost. Tudi letos se ji žal ne boste mogli izogniti. Začutili jo boste prav v teh dneh, ko boste bolj kot vse drugo pogrešali sonce. Žal ga še ne boste dočakali, zato boste morali za boljše počutje več narediti sami. Za povrhu vaše zdravje že sedaj ni takšno, kot si želite. Namesto, da bi več naredili zanj, čepite doma, na toplem. Ni slabšega. Sedaj je pravi čas, da najdete obliko rekreacije, ki vam bo v hladnejših mesecih leta vračala energijo. Ne izgovarjajte se, da nimate časa. Res ga nimate veliko, a zase si ga še vedno vzamete premalo. Enkrat ste se zaradi tega že opekli. Boste čakali na ponovitev? Škorpijon od 24.10 do 22. 11. Oktober vam je letos čisto všeč, saj v njem še niste doživeli ničesar slabega, veliko pa je že bilo lepega. Čeprav boste zelo zaposleni, utrujenosti ne boste čutili. Verjetno prav zato, ker ste trenutno zelo zadovoljni s svojim življenjem. Dobre poti in priložnosti se vam bodotudi v prihodnjih dneh odpirale ena za drugo. Doletela vas bo tudi neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vaše življenje se bo po nedelji spremenilo še na bolje. Zagotovo vas še nekaj časa ne bo več strah prihodnosti, sploh kar se financ tiče. O tem še ne boste govorili na glas, saj veste, da bo veliko zavisti. Važno je le, da ste vi mirni, to pa se bo odrazilo tudi na zdravju. Nobenih težav ne boste imeli z njim. Strelec od 23. 11. do 22.12. Tihi dnevi, ki jih imata s partnerjem že vse od začetka tedna, vam bodo začeli presedati. Umaknili se boste v svoj svet, boste vsak dan bolj pogrešali klepet in veselo družbo. Če je ne najdete doma, jo poiščite drugje. Je pa res, da bo manj udobno in da boste vto morali več napora vložiti tudi vi. Ljudje vas ne vabijo več na svoje dogodke zato, ker ste se jih predolgo izogibali. Ko jim boste dali vedeti, da ste sedaj za, se bo to hitro spremenilo. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo. Izginile bodo tudi bolečine, ki so vas dolgo spravljale ob živce. Včasih zaležejo že dobri nasveti in iskreni pogovori, saj še vedno velja, da takrat, ko boli duša, boli telo. Tisti, ki imate otroke, boste imeli nekaj težav z njimi. Stopite jim nasproti, nikar ne kričite na njih. Kozorog od 23. 12. do 20. 1. Žal se vam sanje, ki ste jih sanjali kar nekaj tednov, doslej še niso v celoti uresničile. Še je upanje, da se bodo, a vi ga boste izgubljali iz dneva v dan. Verjemite, da so težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Tu so le zato, ker jim posvečate preveč pozornosti. V soboto boste spoznali nekoga, ki bo več kot simpatičen. Polepšal vam bo dan in se v vaše misli prikradel tudi v nočeh, ki bodo žal precej nespečne. Če boste ugotovili, da vam je resnično všeč, poskrbite, da se kmalu spet srečata. In če se bo odnos lepo razvijal, storite še korak dlje. Čas je že, da mislite nase in na svojo srečo, vse okoli sebe pa pustite, da si ob tem mislijo, kar si hočejo. Predolgo ste jih razvajali in pri tem pozabljali, da vam tega nihče ne vrača. Zdravje? Solidno. Kaj več pa ne. Vodnar od 21.1. do 19.2. Skrivnost uspeti zadržati le zase, kar vam povedo zaupno, je prava umetnost. Vi jo obvladate, zato vam mnogi zaupajo tudi svoje največje strahove. To se bo zgodilo tudi v prihodnjih dneh. A tokrat boste ob prijateljevi zgodbi močno prizadeti tudi vi. Želeli boste pomagati, pa ne bosteznali. Naprej si ne boste upali povedati, da ga ne bi izdali. Če v nekaj dneh ne najdete rešitve, je ne iščite več. Prijatelju iskreno povejte, da mu ne morete pomagati, da ne bo od vas pričakoval preveč. Partner si bo vaše obnašanje narobe razlagal, zato zna biti malce ljubosumen. Pojasnite mu, da se nima česa bati, da ga imate iskreno radi. Pri delu boste uspešni kot že dolgo ne, le da tega tisti, za katerega vi najbolj želite, sploh ne bodo opazili. Žal. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Vsak dan bolj se zavedate, kako malo časa je še ostalo do konca leta. Včasih se vam že zdi, da so se vsi zarotili proti vam, saj ste letos imeli kar nekaj velikih načrtov, ki se niso izšli. A ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. Če jih nimaš s kom deliti, kmalu izgubijo svoj čar in tako botudi v vašem primeru. S partnerjem še nekaj dni ne bosta govorila istega jezika, sodelavci se vam ne bodo zdeli pravi, da bi jim razlagali svoje osebne zmage. Včasih pomaga, če misli zlijete na papir. Poskusite. V petek boste dobili dobro ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da potrebujete čas za premislek. Ne vzemite si ga preveč. Razrešite tudi spor z enim od sosedov, da se stvari ne bodo še bolj zapletle. Če bo vsak malo popustil, bo dogovor odličen. Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 28 Ajda še čaka na žetev Na Grilovi domačiji so obrali grozdje in jabolka - Sodelovali so tudi obiskovalci Velenje, 10. oktobra - Velenjski muzealci so v sodelovanju z Društvom zeliščarjev Velenje, Društvom vinogradnikov Šmartno ob Paki, Čebelarskim društvom Mlinšek Velenje in Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje v soboto dopoldne na Grilovi domačiji v Lipju pripravili prireditev Jesen na Gri- či lahko spoznali in občutili preteklost, kar so želeli še posebej prikazati otrokom in tako obeležiti teden otroka. Udeleženci so najprej potrgali grozdje in iz njega iztisnili sok. 50 litrov ga je bilo, saj vinograd ni prav velik. Iz mošta, ki je menda zelo sladek, bodo sedaj pridelali nekaj steklenic Grilovega vina. Pobrali Udeleženci so se na koncu ogreli z okusno zeliščno enolončnico, ki so jo pripravili zeliščarji. Med otroki, ki so se udeležili jesenskih opravil na Grilovi domačiji, je bila Tamara Šmerc iz Podgorja. Povedala nam je: »Danes sem prvič tukaj in moram reči, da mi je všeč. Pomagala sem stiskati grozdje in zakuriti Ne le grozdje, tudi jabolka so letos na Grilovi domačiji dobro obrodila. Iz njih bodo stisnili slasten sok. lovi domačiji. Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu so uspeli opraviti številna kmečka opravila, ki so jeseni nujna. Zaradi vremena žal obisk ni bil tako velik, kot so si želeli, a tisti, ki so prišli, so uživali, čeprav so morali sprva vsi zavihati rokave. Grilova domačija je v eko muzej preurejena stara viničarija na nekdaj vinorodnem območju Vinske Gore. Danes jo Muzeju Velenje pomagajo oživljati člani številnih društev in ustanov. V okviru prireditve so obiskoval- so tudi jabolka, med njimi je bilo največ bobovcev na veliki jablani, ki jo je obirala tudi nekdanja lastnica Marica Gril. Kar 8 zabojev so jih nabrali, nekaj pa je bilo še jabolk drugih starih sort. »Želeli smo požeti tudi ajdo, ki smo jo zasejali na poletni prireditvi na Grilovi domačiji. Zelo dobro je uspela, a danes je premokro, ajda bi se predolgo sušila, zato je nismo poželi. Takoj ko bo vreme poskrbelo, da se narava osuši, jo bomo,« nam je povedal kustos Muzeja Velenje Blaž Verbič. ogenj, ogledala sem si zeliščni vrt. Vem, da iz zelišč čez zimo lahko skuhamo okusen čaj. Ker sem rada v naravi, je bilo zame to sobotno dopoldne res zanimivo, zato bom sem še prišla.« A na to bo morala Tamara počakati do pomladi. Grilovo domačijo so namreč konec septembra zaprli, odprejo jo le za najavljene skupine. Nanjo bodo ponovno povabili konec aprila prihodnje leto. ■ Bojana Špegel Vila Rožle nov dom MZPM Vrata odpira danes ob 17. uri - V njej je 333 kvadratnih metrov površin - Nova je terasa in nadstrešnica Velenje, 15. oktobra - Danes ob 17. uri bo prenovljena vila Rožle v Sončnem parku odprla vrata. Obnova, ld se je začela letos februaija, bo s tem uradno končana, vila pa postaja nov dom Medobčinske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje. Vilo Mojca, v kateri so delovali doslej, bo Mestna občina Velenje namenila za potrebe Vrtca Velenje. Prenovljeno vilo bo odprl župan Bojan Kontič. MO Velenje se je kot partnerka v projektnem predlogu EE CULTURE prijavila na razpis Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, ki ga delno sofinancira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj. V okviru slednjega so pridobili sredstva za rekonstrukcijo vile Rožle. Stavba sama ni bila varovana, kar je omogočilo arhitektu Roku Polesu bolj odprte roke pri zasnovi prenove stavbe, ki je sedaj tudi energetsko varčnejša. Sončni park, v katerem stoji vila, je varovan kot vrtnoarhitekturna dediščina, zato so to morali upoštevati pri ureditvi okolice. Vila razpolaga s približno 330 m2 skupne notranje površine, ki je razdeljena v dve etaži z mansardo. Dozidali so teraso z nadstrešnico, ki bo omogočala izvedbo aktivnosti tudi na prostem. Vrednost projekta EE CULTURE za Mestno občino Velenje znaša dobrih 314. tisoč evrov, od tega so pridobili dobrih 267 tisoč evrov evropskih ter dobrih 31 tisoč evrov državnih sredstev. MO Velenje je dodala skoraj 16 tisoč evrov lastnih sredstev ■ bš Novembra obisk predstavnikov FIS-e Ljubno - V občini Ljubno nadaljujejo dela pri ureditvi tamkajšnjega smučarsko skakalnega centra. Zemeljska dela na skakalnici so končana, sedaj beto-nirajo zaletišče, izbirajo izvajalca del za izdelavo ograje, stopnic ter sodniškega stolpa. Konstrukcija tega bo kovinska, zunanjost pa lesena. Po zagotovilih vodstva lokalne skupnosti ostaja naložba v dogovorjenih okvirih, ocenjujejo jo na dobrih 500 tisoč evrov. Prav tako predvidevajo, da bodo do obiska predstavnikov FIS-e prihodnji mesec uredili skakalnico v skladu z zahtevami organizacije in dobili izvedbo svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. ■ tp Jubilej športnega svetišča 40 let Rdeče dvorane - Od večnamenske dvorane za sejemske prireditve do osrednjega športnega objekta - Na leto blizu 200 tisoč obiskovalcev Tatjana Podgoršek Pred tednom dni je minilo 40 let, ko je prvič odprla vrata Rdeča dvorana v Velenju. Še danes je eden od najprepo-znavnejših objektov rudarskega mesta. V tistem času je bila druga največja športna dvorana v Sloveniji (pred njo je bila le hala Tivoli v Ljubljani) in - kot se je izrazil pobudnik izgradnje in talcratni župan Nestl Žgank - »logično nadaljevanje zamisli o izgradnji novega mesta, ld mora imeti vse objekte družbenega standarda«. Po besedah Marjana Klepca, direktorja javnega zavoda Rdeča dvorana Velenje, so jo zgradili kot večnamensko dvorano za izvedbo sejemskih prireditev in razstav, občasno pa tudi za športne prireditve. Vse do leta 1988, ko je bil v njej zadnji hišni sejem bele tehnike velenjskega Gorenja, je to tudi bila. Z nastankom samostojne Slovenije, s preoblikovanjem takratne delovne organizacije Rdeča dvorana Velenje v javni zavod, pa je njegova ustanoviteljica Mestna občina Velenje dvorano v ustanovitvenem aktu opredelila kot osrednji športni objekt v lokalni skupnosti. »Dvorana v obratovalnem času zanesljivo služi svojemu namenu, njene zmogljivosti občani veliko uporabljajo. V ponos nam je lahko, da imamo dvorano, v kateri lahko hkrati vadi sedem različnih skupin v sedmih različnih športnih panogah.« Sogovornik je zagotovil, da si vsako leto prizadevajo za izboljšanje pogojev njenih uporabnikov - športnikov, re-kreativcev ter organizatorjev in obiskovalcev prireditev. Letos so posodobili teniško igrišče, v na-| slednjih letih jo bodo posku- Marjan Klepec:»Zaposleni zavoda se skupaj z ustanoviteljico šali urediti ta-trudimo ohraniti dvorano v kar se da dobri kondiciji.« ko, da bodo lahko v njej potekali večji športni dogodki, razmišljajo o kli-matizaciji. Čaka jih še kopica manjših vzdrževalnih del, ki jih narekuje tako zaseden objekt. »Morda bo kdo menil, da pretiravamo, ko zatrjujemo, da beležimo blizu 200 tisoč ljudi na leto. Res jo nekateri obiščejo večkrat, a številka je takšna in zato jo je treba obdržati v kondiciji, če se izrazim po športno,« je še dejal Marjan Klepec. Pika je migala in zabavala Na 12. mini festivalu otroških plesnih skupin so organizatorji poskrbeli za Pikin pridih - V dveh dneh na ogled 30 plesnih miniatur Velenje, 10. oktobra - Sobota in nedelja sta bili plesno obarvani, saj je v velenjskem domu kulture potekal plesni festival Pika miga. Pripravila sta ga območna izpostava JSKD Velenje in Pikin festival. Na njem je nastopilo več kot 200 najmlajših plesalcev iz vse Slovenije, ki so se v lanskem šolskem letu najbolj izkazali na območnih in republiških plesnih revijah. Ker je mini festival del dogajanja ob Piki-nem festivalu, je plesalce in gledalce najprej pozdravila Pika Nogavička. Po nastopih pa je poskrbela, da so plesalci uživali v njenih delavnicah, njihovi mentorji pa so o plesu govorili na okroglih mizah. salcem. Ti se v okviru Opusa 1, Žive, območnih in regijskih srečanj ter festivala Pika miga lahko pokažejo, obenem spoznavajo drug drugega. Gre za nabor in vir energije, sploh ker ima Slovenija velik plesni potencial, saj se z njim začnejo otroci ukvar- mentorji in plesalci. Marsikdo ravno zaradi teh srečanj nadaljuje plesno izobraževanje, ravno to jim je glavna inspiracija za profesionalno plesno pot v sodobni ples,« je dodala. Pri tem > Vodilo izbora je bila kakovost Andreja Kopač, selektorica JSKD za ples, ki je pripravila program 12. festivala otroških plesnih skupin Pika miga, nam je povedala: »Javni sklad RS za kulturne dejavnosti opravlja veliko delo, ker združuje, obenem pa nudi priložnosti mladim ple- Med 30 plesnimi miniaturami so bile izbrane tri, ki so nastale v velenjskem Plesnem studiu N. Neli Jerenec je s solo točko v soboto odprla letošnji foctii/nl jati res zgodaj. Na festivalu Pika miga, ki pokaže najboljše od najboljšega, so na odru otroci od 5. pa do 15. leta starosti.« Povedala je še, da je bila, ko je obiskovala območne in regijske revije, močno navdušena nad kreativnostjo mladih plesalcev. »To bi moralo videti več ljudi, ne le Selektorica Andreja Kopač je pripravila letošnji program festivala Pika miga. je poudarila, da ni pomembna le množičnost, ampak tudi kakovost. »Zato je nujno, da se izobražujejo tudi mentorji, saj lahko »dajejo« le, če »prejemajo«. Pogrešam več tega izobraževanja,« je še dodala Kopačeva, ki je priznala, da ji ni bilo lahko izbrati najboljše za predstavitev na festivalu Pika miga. Med nastopajočimi so bile v treh izbranih miniaturah tudi plesalke velenjskega Plesnega studia N. ■ Boiana ŠDegel ■