213. številka. Ljubljana, v torek 16. septembra. XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan n««er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., srn Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ni dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (II. seja v 16. dan septembra 1 884.) Debata o verifikaciji poslanca notranjskih kmetskih občin g. Adolfa Obreze v Postojini. Poslanec Mu mik poroča v imenu deželnega odbora o verifikaciji volitve g. Obreze v notranjskih kmetskih občinah in predlaga, da se volitev, ker se je popolnem redno vršila, potrdi. V debati poprime besedo poslanec Dežman in pravi, da je pričakoval, da bi bil kateri gospodov narodne stranke osvetlil volitev v Postojini in povedal, s kakimi silami je Bedami vladni „regime" uplival na to volitev. To bi bil od narodne stranke tembolj pričakoval, ker je v prejšnjih deželnih zborih liberalno vlado zaradi nje agitacije pri volitvah s predbacivanji kar preplavljala, ko je nad glavo liberalnih deželnih poslancev kranjskih visel skozi več zasedanj zmirom Damoklejev meč, se H bode njih volitve potrdile ali bodo morali ostaviti zbornico. Pri volitvi v Postojini pa je stopila c. kr. deželna vlada kranjska s tako odločnostjo in silo v areno volilnega bojišča, kakor je to drugod običajno pri strankarskih možeh. Torej, pravi Dežman, se mu potrebno zdi, ker narodna stranka molči in hoče brez opazke potrdili volitev, da jo on nekoliko osvetli. S tem pa ne namerava, da bi se boj slovenskih časnikov zanesel v deželni zbor kranjski in naglasa, da nema niti za jednega niti za druzega kandidata posebnih simpatij uli pa antipatij, a da čisla g. poslanca Obrezo. Ali primoran je, da ustreže svoji konstitucjonalnej vesti, da govori proti načinu, kako se je Postoj'nska volitev pripravljala in zvršilu, in gotov je, da bode tisočero Kranjcev odobravalo njegove nazore v tej zadevi. Ako bode vlada pri prihodnjih volitvah tudi tako postopala, bode to le na škodo konstitueijonalnemu načelu. C. kr. vlada kranjska je v svojem oficijoznem listu, ki izhaja brez koleka, tirala v zadevi te volitve polemiko, kakeršna se z dostojnostjo c. kr. vlade nikakor ne strinja. S tem ravnanjem pa je prišla c. kr. dež. vlada tudi v nasprotje s c. kr. osrednjo vlado grofa Taaffeja, katere program, kakor se razglaša po oficijoz-nih listih, je le spravljivost in pomirjenjo narodov, in ta osrednja vlada oznanjevala je še le pred kratkim, da 86 ne umešava nikakor v volilne borbe. V dokaz tega se lahko navaja uradna ,,1/dbacher Zeitung", katera v številki z dne 10. t. m. v članku: „Nach den Wahlen" naglasa, da se je vlada ogibala vsake agitacije sebi na korist pri volitvah v deželni zbor in da je mirno gledala, kako sta se delila luč in senca mej raznimi strankami, da je bil glavni smoter sedanjega kabineta grofa Taaffeja, pri teh volitvah biti nepristranskim, kajti vlada na Dunaji si je svoje trdne podstave ituk gotova. To vse pa je veljalo za Ježelnozborske volitve v planinskih deželah. Ako se je tako naglašalo v vladni „Laibacher Zeitung1*, je stanje c. kr. deželne vlade v Kranjskej pač jako negotovo, kajti potrebno se jej je Bdelo, s svojo agitacijo vender-le poseči mej notranjske volilce. Srpča je pač, da ne znajo volilni možje notranjski nemški čitati, ali pa, da jim ne prihaja vladna „Laibacher Zeitung" v roke, kajti potem bi bili izvedeli, da so popolnem ob zaupanje c. kr. deželne vlade kranjske in ne bi bilo treba celih tovorov vladuega slovenskega lista dopošiljati notranjskim vohlcem, da se dosedanji poslanec notranjskih kmetskih občin ubije. Treba je tudi poudarjati, kako so agentje c. kr. deželne vlade kranjske upli-vali pri tej volitvi z raznimi sredstvi na volilee in kake zlate gradove so jim obljubovali, ako se izvoli vladni kandidat. V dokaz tega hočem navesti le jeden, pa jako m*rkanten slučaj. Cerkniška in Ložka dolina se jako zanimati za mitnice na svojih cestah. Prejšnji poslanec dr. Zirnik se je odločno potegoval za mitnice in zadnji govor, njegov „Sehwan-nengesang" v deželnem kranjskem zbotu, bil je ravno za to mitnico. O kandidatu, od vlade patronizova-nem, pa so voiilci natanko znali, da je odločen nasprotnik vseh mitnic. A za slednjega kandidata je bilo treba volilce pridobiti. Dotični, v deželnem zboru skleneni postavni načrt pa je še zmirum počival, dasi je solnce že jako gorko pripekalo na mizi prezidijalne pisarne. Voiilci v teh krajih pa so izrecno zahtevali, da hočejo predno glasujejo za vladnega kandidata, vedeti, so li potrdili dotični postavni načrt, ali ne? S samimi obljubami neso bili zadovoljni. In vladni agentje so volilcem natanko označili ek luminu številko in dan, kdaj seje dotični postavni načrt poslal ministerstvu, da se predloži v Najvišje potrjenje. Ne more se sicer reči, da bi se ne bil dotični postavni načrt predložil itak v potrjenje, ali dotični vladni agenti, koristo-lovci, ki se solnčijo v vlade svitlobi, nnglašali so to vse tako, kakor da bi bilo potrjenje dotične po- stave, darilo, nekako plačilo na račun, za volitev vladuega kandidata. Tem potom agitacije pa se uničuje spoštovanje in avtoriteta c. k. deželne vlade, in ako se bode ravnalo tako i nadalje, kam' bode prišlo s parlamentariznom in volilno svobodo? Vlada, ki razpolaga s tolikimi sredstvi more upli-vati posebno na volilce revnih volilnih kmetskih skupin in za obljube, za skledico leče volili se bodo v državni zbor vladni kandi-dat.je, kateri bodo v državnem zboru votirali milijone goldinarjev vladi, kateri brezkrajno služijo, ki'.jti njihovim volilcem istih itak plačati ni treba. Če pa hoče c. kr. vlada v tero smislu tudi nadalje delovati, potem niti zasedanja deželnega zbora več treba ni in prištedi se lahko 10.000 gld. na leto, kolikor deželni zastop staue, saj c. kr. vlada sama vse bolje opravlja. Govornik sklene z opazko, da se z njegovim mnenjem strinja v tem vprašanji gotovo velika večina prebivalstva na Kranjskem. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. (Daljo.) Tajnik g. Govekar potem poroča: „Na8e društvo zborovalo je prvokrat dne 15. septembra 1868 1. Osnovalo se je bilo z namenom, da bi slovenski učitelji drug drugemu svetovali in drug druzega pri težavnem a važnem učiteljskem poslu podpirali, ter tako z združenimi močmi delali za bhgor naše mladine, za srečo družine, za blaženost domovine, cerkve in države, sploh za zboljšanje domačega človeštva. Kakor obče znano, je zboljšanje nravnega življenja dan danes toliko potrebnejši, ker bodo boljši časi nastopili, kadar se zboliša nravno življenje in po boljših Časih vendar vsi toliko vzdihujemo, kajti hudobni duh časa, ki nam največ s tujega dohaja, krepko in mogočno razprostira svoja krila, dober duh pa pojemlje. A zboljšanje nravnega življenja mora pa se pri korenini začeti; pri korenini moramo spridenje odvrniti in zato skrbeti, da se hudobno seme že v kali — pri mladosti — ; a• Iu-"-i kajti od tega zavisi blagor in gorje Človeške družbe v sedanjosti in pri-hodnjostt. To pa je tudi jedini in poglavitni pogoj za resnični napredek človeštva v pravem smislu. Z odkritosrčno zavednostjo smemo trditi, da je naše društvo v tem smislu vsestransko delovalo z začetka, LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Časniki in javno mnenje. Kaj je Časnik? Po mojem mnenji je to peri-jodičuo izhajajoče literarno delo, ki ima voditi javno mnenje. Jaz mislim, da bi mnogi časniki radi pritrdili takej definiciji. Res jako blagorodno podjetje: tiskati znano mnenje in širiti je v tisočerih izvodih mej občinstvo! Jaz sem prijatelj evropskih časopisov. Pomagajo nam prijetno odganjati dolgčas. Upliv časopisov ni nikakor tako velik, da bi 8e ga b'lo treba bati. Ko bi slednji dan čiteli jeden in isti časnik, tedaj bi mogel kaj ui)livati na naše mišljenje; sedaj je pa mej občinstvom razširjeno toliko časopisov raznih barv, da prej razbijajo, nego snujejo javno mnenje. Ljudje, ki jih čitajo izgube BpoBobnost ločiti jedno politično frakcijo od druge, in to je jako ugodno, kjer se pogostem menjajo nvnisterstva. V Kitaji bi zaman iskal časopisov, ki bi bili kaj podobni evropskim, zlasti tem, ki izhajajo pri popolnej tiskovnoj svobodi. Tiskovna svoboda ne cvete v Kitaji, kakor so tudi na zapadu velikanske države, kjer ni tiskovne svobode. Če tudi pri nas ni svobode tiska in skoraj nobenega časnika, vender je pri nas tudi javno mnenje. Potruditi se hočem to potrditi v daljšem pripovedovanji. Kitajski časniki, kakor vsi na. i običaji imajo svojo ?godovino. „V XII. stoletji pred Kr. r., čitamo mi v naših knjigah, so se mej narodom zlagale pesni in prehajale od ust do ust, ter so pripovedovale o različnih običajih posamičnih provinci j.M Car Hine-Hoane, iz vladarske rodbine Ču, ukazal je sestaviti zbirko teh pesnij, ki je pa bila utečena ob občnem požiganji knjig. Pozneje se je Konfuciju posrečilo zbrati 300 pesnij, iz katerih je on sestavil „Knjigo pesnij". To izdanje smatramo mi za začetek kitajskega časnikarstva. Po tem izdanji nekaj stoletij ni izšlo nič no- vega, in cesarji so poizvedovali mnenje občinstvi po posebnej komisiji. Več stoletij bil je stalni svet, sestavljen iz državnih uradnikov, imenovanih cenzorji, ki so imeli nalog poročati carju o mišljenji v raznih provincijali. Iz teh poročil sestavljali so poseben dnevnik za carja in višje dostojanstvenike. Pozneje so poročila te komisije dobila večji krog čitateljev in sedaj izhajajo pod naslovom „Pekinski list", ki je oficijalni list države. Tiskovne svobode ni v Kitaji, podobna naprava bi nasprotovala našim vzgledom na zgodovino. Pri nas se ne dovoljuje pisati o visečih se dogodkih. Zgodovina more pisati le o dinastijah, ki so se umaknile s pozorišča, o vladajočem vladarji je prepovedano pisati po zakonu. Zgodovino sestavlja po dogodkih kakega časa celi zbor učenjakov z ravno tako skrbnostjo in znanjem, s kakeršnim je francoska akademija sestavljala slovar. Vsi ti zgodovinski dokumenti se ohranijo v tajnosti in se še le objavijo, kadar pride, kakor pravi Tacit, čas pisati resnično, nepristransko zgodovino. ZgođovinBki : piski naših učenjakov nas spominjajo na spominske zapiske fran- tis* ko se je ustanovilo do današnjega dne in se tu«:i ? prihodnje svojemu gaslu: „Narodna omika na kršanski podlagi" nikdar izneverilo ne bo, ampak vzgojevati hočemo tudi v prihodnje mladino, v prave narodnjake, kateri bodo spoštovali vero, dom in cesarja ! A tudi za zboljšanje materijalnega stanja naših učiteljev je društvo skrbelo ter v ta namen večkrat trkalo na dotičnih krajih — s kakošnim uspehom, je si. skupščini dovolj znano, ako v tem oziru uesmo mnogo dosegli, naj se uvažuje dobra volja, katera je odbor v tej zadevi vodila. A nekaj smo vendar dosegli, da se pa naše želje v obče spoinijo, zato hočemo tudi v prihodnje tikati in trkati. Drugo delovanje odbjrovo je bilo to, da je imel odbor svoje Beje vsak mesec v šolskem letu in sicer prvi četrtek v mesecu. V prvih treh sejah bavil in posvetoval se je odbor o predlogih, izročenih mu po zadnjem občnem zboru, ter je o istih po svoji moči vse potrebno u kreni i. Gospod vodja Lapajne se je naprosil, da bi o svojih dveh predlogih, stavljenih pri lanskem občnem zboru društva, to je glede „pel -letnih doklad" in „vabila in sestavljenja načrta za spisovanje primernih odstavkov'* inicijativo poprijel. Glede nasveta g. Gabršeka za osnovo tako imenovanih podružnic obrnil bo je društveni odbor pismeno do več gg. udov, a do danes o tem oziru še ni dobil tohko odgovorov, da bi mogel o tem sklepati in kaj izdatnega ukreniti. Mnogo se je odbor društva trudil in prizadeval, da bi na občno željo izdal že teško pričakovani „Učiteljski imenik." V to Bvrho naprošeni so bili gg. Prodika, Ž u mer in Lapajne, da bi priredili novo in že nabrano gradivo in za tisk pripravili. Imenik je sedaj v rokopisu dovršen, za to delo ima g. profesor Predika največje zaslug". Ako bode tisk redno napredoval, pride „Imenik" z novim letom gotovo na svitlo. Vsa hvala g>e tedai g. Pred i k i, kakor tudi g. Benediku za nabrano in v ta namen poslano gradivo. Kakor zmiraj, tako je odbor tudi letos skrbel svojim udom za tečno dušno hrano, ker v društveni sobi je b;lo čast. udom veilno na razpolaganje mnogo časopisov in bogata knjižnica. Iz tega kratkega mojega sporočila slavua skupščina lahko previdi, da si je odbor vedno vestuo prizadeval ČRBtno izvršiti svojo nalogo. Vsako društvo pa more izhajati in cvesti le takrat, ako ga udje in podporniki izdatno podpirajo. Nače „Slovensko učiteljsko društvo" bode tedaj tudi tako, kakoršni bodo njegovi udje in podporniki. Zatorej čestiti udje, delajmo vkupuo za napredek našega šolstva in učiteljstva na blagor našemu milemu narodu, ter na srečo in slavo naše ožjo in širje domovine! (Občno odobravanje.) Tojnikovo poročilo vzame zbor pohvalno jednoglasno na znanje. (Konec prih,) Delovanje deželnega odbora kranjskega. (Dalje.) (Cesta od Hajke-D^bliče do Kanižarce). S poročilom dne 10. maja t. !. naznanil je okrajno-cestni odbor, da je zadnji kos Kočevsko-Črno-meljake ceste od Hajke - Dobliče do Kanižane dodelan, ter da se je izročil javnemu prometu. Z ulogo dne 22. maju t. I. pa je prosil podpore iz deželnega zaklada, da se bode plačal cestar, ki se ima vzeti v službo za novo cesto. Glede na to, da potrebuje novonarejena cesta tako dolgo, da se dobro utrdi vednega nadzorovanja in skrbnega v/dr-žavanja, ako se hoče, da se prekmalu popolnoma ne pokvari, glede na to, da se tako nadzorovanje in vzdržavanje od skladnikov ne more pričakovati in se tudi ne BOM zahtevati in glede nato, da okrajno-cestoi zaklad ne bode imel dovolj novcev za I. 1884. na razpolaganje, da bi se mogel najeti ter plačati cestar, dovolil je deželni odbor za ta namen okrajno cestnemu odboru 180 gold. za jedno leto. (Dež. oodnjem avstrijskem prid" v tem zaselanji mej drugim na vrsto: volilna r« forma, sprememba Dunajskega statuta, urejen;e domovinske pravice in pn-skrbovanja ubogih. Deželni zbor je že v lanskem zasedanji bil sklenil spremembo volilnega reda za deželni zbor, a ni dobila sankcije, kajti bila je neki preobširna. Vlada hoče, da se volilna reforma za deželne zbore omejuje ;, uno na podelitev volilu-' pravice petakar-jem, zlasti se pa upira temu, da bi tudi kmetske občine direktno voiile. Žito pa deželni zbor zdaj v volilno reformo ne bode uvrstil več direktnih volitev v kmetskih občinah, ampak bode dal samo petakarjem volilno pravo, nekoliko povekšal število poslancev in uvrstil Dunajska predmestja v mestno skupino. — Zgornjcavstrijski deželni zbor ima letos zopet konservativno večino, sedaj so tam liberalci 13 let bili v veČini. Konservativci bočojo neki pri verifikacijah zavreči izvol tev dveh liberalnih poslancev zaradi goljufijive agitacije pri volitvah. S tem bi pa konservativci dobili dvetretjiosko večino. Liberalci pa prete, ako se to zgodi, ostaviti zbornico, kakor so to storili pred 13 leti, ko so bdi v manjšini. Najbrž je pa to samo žuganje, da prisilijo verifikacijo onih dt7eh volitev,, saj sami dobro vedo, coskih ministrov, kateri se tudi objavijo še le po smrti poslednjih in razjasuujejo dohodke, ki so se pripetili zi njih. Zgodovina pa veuder vselej ue ostane molčeča. Včasih se pujavijo predrzni cenzorji, kateri se ne boje odkrito obdolžiti višjih državnih dostojanstvenikov zaradi krivic in malomarnosti v službi, čemur sledi preiskava, mnogokrat tudi kazen. Po gostem še car mora poslušati njih oči tanja. Cenzorski sovet je naprava, kakeršue ui nikjer, on zasleduje blizu isti idejal, kakor evropsko časopisje. Ta sovet sestoji iz /.namen tih učenjakov cele dežele iu po naklonjenosti carja uživa predpravico, da sme .svoja prepričanja odkrito povedat. rOficija!ni časnika širi se le v oficijulnih krogih. Narod popolnem prezira to, kar se godi v političnem Bvetu. Od kar so naše luke odprte mejnarodnej trgovini, začeli so se v Kitaj i po inicijativi Evropcev izdavati časniki, podobni zapadnim, katere so uredovali Kitajci. Kakor so dobri, tako so tudi slabi vzgledi nali zljivi; Kitajci so začeli po svojej lastnej inicijativi izdavati časnike po provincijah, vsi ti časniki ao prestopali mejo svobodnega govora, katero določujejo seiaj obstoječi zakoni, in so v kratkem poginili vsled zlorabe tiska. Samo iuozemci še izdajajo časnike, jim se gleda skozi prste, ker neso strankarski. Najbolj razširjen je „Šangajski časnik4' in časnik „Hong-Hong*\ Izhaja pa tudi nekaj časopisov v angleščini, katere pa bero samo tujci, živeči v Kitaji. Razun tega je pri nas posebna vrsta zbirk; v njih se tiskajo potopisi in popisi o raznih dogodkih, ki so vredni, da se zapomnijo. Te zbirke ne morejo ničesar priobčiti, kar se tiče politike. Vladajoče dinartije se tudi ne smejo dotakniti, dokler je ne zameni druga. Ta zakon se bode marsikomu zdel čuden, pa je potreben, da se obrani resnica zgodovinskih dogodkov. Časniki neso nič druzega, kakor statistika mueuj, in s tega stališča so koriBtoi tam, kjer je mnogo različnih mnenj. V Kitaji, kjer skoraj časnikov ni, je težko določiti vladajoče mnenje. Pa vzlic temu se v političnih vprašanjih pri nas bore konservativci iu demokrati, kakor v Evropi. Pivi bo privrženci starih tradicij, in nikakor uečejo novotarij, naj jim obetajo kakeršue koli dobrote. Naši konservativci so podobni nazadnjakom vseh dežel. Demokrati imajo tudi mnogo privržencev, pa naši demokrati se drže* popolnem drugih tendenc, kakor zapadno-evropski. Popolnem točno jaz ne morem določiti nazorov tukajšnjih demokratov, a toliko lahko rečem, da ne majo nič občnega z našimi demokrati. Ti poslednji posvečujejo vse svoje rnočij v korist naroda. Njih gaslo je občni blagor. Predstavitelji kitajskega naroda so učenjaki. Ko pridejo v stolico iz provincij in čakajo oficijalnih poročil, imajo pravo izjavljati o potrebah svojih provincij. Poprej pa sami poizvedo naroda potrebe. To je pooblastilo brez volitev — učenjaki se v ime svojih umstvenih prednostij javljajo kot zagovorniki narodnih prav. Čuden običaj, ki pa zasluži globoko spoštovanje. Ako bodo Kitajci kedaj preme« nili svoj politični red, spomnili se bodo tega običaja in volili zastopnike samo izmej učenjakov. Izjave učenjakov o potrebah njih provincij se skrbno pregledajo, in ako ne nasprotujejo obstoječim zakonom, in izrazujejo istinite potrebe, ustreže jim vlada! Pogostem se prigodi, da je treba posebnih naredeb, da se ustreže narodu. (Dalje prih.) da bi pri novib dopolnilnih volitvah samo izgubili nekaj sedežev, in morda s tem konservativcem pripomogli še do tričetrtiuske večine. Kmalu bomo videli, ali s« bodo dali okrasiti zgornjeav.strijaki konservativci kakor ho se naši narodnjaki vi mi pri verifikaciji volitev veleposestva. Deželni zbor se bode letos največ bavil s šolskim zakonodajstvom. Volitve na Hrvatskem so se pričele. Vladna stranka postavila je v ve'1- kakor 90 okrajih svoje kandidate, stranka prava pa le v 44. Da vlada pridobi večino, je gotovo, ker opozicijske stranke neso popolnem zložne in ker ima vlada velikanska agita-cijska sredstva na razpolaganje. Pa hud udarec za vladno stranko bi že bi;, ko bi opoz cija bila silnejša v novem .-aboru, nego v prošlem, kajti bil bi douaz, da izgublja zaupanje pri narodu iu da jo vzdržujejo večinoma vladni organi. ii.j i' tlržave. Vsi časopisi se bavijo s shodom treli cesarjev, ki je bil včeraj v Skiernievvieah. Temu shodu se tem večjo važnost pripisuje, ker se ga je udeležilo mnogo diplomatov iu vsi trije minstri vnanjih zadev. Nekateri hočejo vedeti, da ima ta shod namen samo utrditi evropski mir, drugi, da je obrnen proti Angliji, nekateri listi javljajo, da se bodo vladarji posvetovali o naredbah proti anarhistom, drugi zopet, da o bodofiej politiki v onjentu. Nemški časopisi so dolgo trdili, da se bosti na tem shodu Nemčija in Rusija pritoževali proti predpra-ca m avstrijskih Poljakov, sedaj je pa to nekako utihnilo. Sploh se nič gotovega ne ve, kak namen imel Je ta shod, toliko je gotovo, da je še bolj utrdil dobre odnošaje mej temi tremi cesarstvi. Govori se o tricarskej zvezi, kakeršna je bila pred rusko-turško vojsko Kak upliv bode imela za Slovane sploh in za avstrijske posebej, tnearska zveza, še danes ne moremo povedati; o tem bode nas bodočnost poučila. Dosti dobrega nemarno pričakovati, saj že tako vidimo, da se povsod skuša slovanski živelj nazaj potiskati, in pred malo dnevi je ogerski minister Tis/a obljubil novih naredb proti slovanskim agitacijam. Glava tei tricarskej zvezi bod^ Bis-marek, zato jo b;>de najbr* naudajal germanski duh, mi samo želimo, da bi ta vnanja politika preveč ne okrepčevala germanizacije v notranjem. Belffijalil kralj je že sankcijouiral novi šolski zakon. Vse liberalne demonstracije ga neso mogle odvrniti od tega. Kralj je bil trdno prepričan, da zbornici zastopati večino prebivalstva in ustregel je njijinej želji. S f'raiieo»§3io-l*itajslieg-a bojišča ni nobenih posebnih poročil. Govori se, da je Kitaj že popolnem onemogel, in bi vojno le nadaljeval, ko bi se zanašal na pomoč od druz gld. direktnega davka z vojno pri-klado vred; v tretjem razredu pa vsi, ki plačujejo pod 20 gld. davka z vojno priklado vred, vsi peta-karji in vsi Ljubljanski meščani (Biirgor) brez raz- ločka, so li v oskrbi meščanskega zaklada ali ne. Po obširne; debati ukrenilo se je, da se izpusti v načrtu novega volilnega reda vsprejeta določba, da se ima ožja volitev vršiti takoj isti dan, ker ima tako mestni zbor določevati dneve volitve in ožje volitve. Mestnega statuta načrt, z novim volilnim redom se ne bode doposlal deželnemu odboru, ampak naprosi se g. Župan Grasaelli kot mestni zastopnik, da istega deželnemu zboru izroči v pretres in sklepanje. G. župan Grasselli z veseljem opomni, da se je delo, načrt novega mestnega statuta dovršilo. Bog daj, da bi se ta pot posrečilo, reče g. župan, da deželni zastop vstreže želji mestnega zastopa in vsprejme ta načrt. V imenu mestnega odbora izreka g. župan zahvalo vsem, ki so se trudili, da seje dovršil novi mestni statut, v prvi vrsti g. dru. M o s c h e - tu, pomnoženemu pravnemu odseku in istega poročevalcu g. dru. Ivanu Tavčar-ju, kateri ima s svojim obširnrm in jasnim poročilom največjo zaslugo, da se je jako teška stvar, tako hitro in gladko rešila. Mestni zbor z dobro-kliqi odobrava izjavo g. župana. Potem se javna seja sklene. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je cerkvenemu upravništvu pri Sv. Tomaži v okraji Ajdovskem 300 gld. za zgradbo nove cerkve. — (Deželni zbor) je v denašnjej seji dovolil „Glasbeni Matici" 500 gld., „Narodni šoli" 100 gld., g. Lapajuetu za izdavanje pedagogičnih spisov 100 gld. — (Gospodu prof. M. Pleteršniku) ui se za novo šolsko leto dovolil popolni dopust, da bi uredoval slovensko nemški slovar, ampak poučevati mora po pet ur na teden. Najnovejšega dnevnika uredovanje je torej važnnje, nego toli zaželje-nega slovarja. — (Imenovanje.) G. Mihael Debelak, do sedaj koperator, imenovan je korarjem Tržaškega stolnega kapiteljna. — G. kanonik Fran Orožen imenovan je stolnim dekanom kapiteljna Lavan-tinskega. — (G Fran MUller,) urednik „Ljubljan skega Wochenblattatt, bil je danes pred mestno de- j legirano Boduijo zaradi razžaljeuja mestne straže ; pred kazinskim vrtom o priliki uhoda narodnih društev od slavnosti v Vodmatu krivim spoznan in obsojen na 10 gld. globe, eventuelno dva dni zapora. G. MUller, katerega še zmirom nekateri Slovenci podpirajo z naročili, psoval je Slovence pri tej priliki z izrazi, katerih nečemo ponavljati. — (, Naročnikom „Obrtnika") smo pro-šeni naznaniti, da izide 9. štev. „Oortnika" tekom prihodnjega meseca i 10. štev. skupaj, z obširnim poročilom o III. obrtniškem shodu. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko „Slovenca" zaseglo je c. kr. državno pravdništvo. Zakaj, ne vemo. — Tudi zadnjo številko „Novega Brenclja" zadela je ista osoda. — (Iz Višnjegore) se nam piše danes ob 9. uri 35 minut dopoludne: Farna cerkev pri nas v plamenu. Viš-ujaui hrabro iu izvrstno gasijo. — (Veliki češpljevi somenj), 15 t. m. ni bil tako dobro obiskan, kakor druga leta, posebno goveje živine se je malo prignalo. Uzrok temu je gotovo, da je bil ta dan tudi somenj v Št. Vidu pri Zatičini in v Žužemperku. Na somenj se je postavilo : 468 kouj, 250 volov, 325 krav in 39 telet skupaj 1082 komadov ži/ine. Kupčija bila je jako živahna; ptuji kupci iz Trsta iu Reke pa tudi z Laškega so kaj hitro pobrali boljšo živino. Na konjskem semnjišči se je videlo veliko kaj lepih žre-bet, bilo jih je okolu 200 prignanih iu večinoma tudi prodanih. Žrebe 6—8 mesecev staro, veljalo je 70—80 gld. — (Porotniki za III. zasedanje) so: Gustav Didak, hrauilnični ofhijal v Ljubljani; Auton Deperis, posestnik, v Vipavi; Janez Cadež, posestnik v Poljanah; Fran Drenik, zavarovalni glavni za-Btopnik v Ljubljani; Henrik Sehvvingshaekel, kotlar in hišni posestnik v Ljubljani; Pavel del Negro, posestnik v Kranji; Jože Bernard, trgovec v Ljubljani; l^nac G.udek, trgovec v Ljubljani; Karol Pupis, posestnik in trgovec v Cirkovski Vasi; Vaclav Ste-dr^, poslovodja v Ljubljani; Miha Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Anton Cindusso, trgovec z lesom iu posestnik v ^Spodnjem Logatcu; Matevž Čibašek, posestnik v Črnučah; Fil. Hirseb-man, gostilničar v Ljubljani; Jože Juvan, hišni po- sestnik v Ljubljani; Ivin Urbančič, grajičakna Turnu; Ivan Defrancescbi, trgovec v šturiji; Ivan Goljaš, markedeudar v Ljubljani; Ivan Doberlet, hi ni posestnik, v Ljubljani; Jožef Sterbeuec, trgovec v Železnikih; Viljem Schifler, trgovee v Ljubljani; Benjamin Schuller, trgovec v Kropi; France Jakopič, bišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Jakob Ma-tijan, bišni posestuik in pekovski mojster v Ljubljani; Karol VVeber, trgovec v Ljubljani; Janez Gostinca r, hišni posestnik in gostilničar v Velčah; France Premeri, posestnik in trgovec v Martinjaku; Tomaž Javornik, hišni posestnik in usnjar v Hribu; Alojzij Pavšin, hišni posestnik in steklar v Ljubljani; Anton Stare, grajščak v Mengšu; Artur Mukl-eiseu, hišni posestuik v Ljubljani; Janez Sever, posestnik na Vižmarjih; France Pibrovec, posestuik v Kropi; Ivan Škofic, trgovec v Ljubjaui; France Burger, posestnik v Postojini; Ivan Primar, posest-Lik in mlinar v Zalogu. Namestuiki: Jožtf Luck-maun, trgovec; Janez Žugar, pekovski mojster; Miha Krasna, bišni posestnik; Herman Ilmiack, tapecira; Janez Vičič, trgovec; Anton Krejči kožu-har; Anton Reich, čevljar; Franc Kuastelj k.šui po sestuik, vsi v Ljubljani. — (Porotnih obravnav spored:) 16. septembra : France Jugovic, hudodelstvo teške teb-sne poškodbe; 17. septembra: Jauez Jekovee, hudodelstvo teške telesne poškodbe; Janez Prepeluh, hudodelstvo tatvine; 18. teptembra: Fran Kocelj, hudodelstvo roparskega umora; 19. septembra: Lojze Vojt, hudodelstvo uboja; 20, septembra: Marijana Rojina, hudodelstvo požiga; 22. septembra: Jurij Jeras, hudodelstvo uboja; 22. septembra: Henrik Heyne, hudodelstvo izneverjenja; 23. septembra: France Pavlin, Tone Logar in Jane« Petrovčič, hudodelstvo ponarejanja kovauega denarja; 24. septembra: Jurij Sima, hudodelstvo uboja; 25. septembra: J&uez Stenovec, hudodelstvo uboja; 25. septembra: Jaka Selan, hudodelstvo uboja. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je bu zatožen 241etni rudarski delavec Matej Balantič iz Ltije hudodelstva uboja. Prepiral se je s svojimi sotovariši v gostdnici, potem pa odšel in blizu kolodvora v Litiji zaspal. Ko so rudarski delavci mimo šli, sunil je delavec France Dobelšek spečega /.atoženca 't nogo. Zuto/.eni Balantič, ki je bil že poprej z njim v prepiru, skoči za njim in ga i sune z nožem v vrat. To se je zgodilo v noči od 15. na 16. dan junija t. I in Dobelšek je drugi dan vsled rane umrl. Zatoženi ne taji dejanja, a pravi, da je bil pijan in razjarjen. Porotniki (načelnik g. Franc Drenik) so vpračauje na uboj jeduoglasno potrdili iu Balantič je bil obsojen na dve leti teške ječe poostrene s postom vsaki mesec. — (Šišenska šola) še le pred dvema letoma dogotovljena, se mora že popravljati, ker so vsi stropi že strohneli. Čudno gradivo se dau daues uporablja pri novih stavbah. — (Tatico Prelesnik), iz Kamuiškega okraja, ki hodi s svojim malim sinom po sejmih in božjih potih krast, prijelo je včeraj tukajšnje redarstvo. — (Zasačilo) je danes mestno redarstvo Jurija Rastinskega iz Banje pri Karlovci, ki jo svojemu gospodarju dru. Vladimiiu NUoliču v Zagrebu u k ral obleke in perila za 120 gold. in 50 gold. gotovine, husarskemu polkovniku g. Gaborju v Zagrebu pa iz zaprtega stauovanja 860 gold. gotovine. Dobil so ga v deželni boluici in odposlali ga bodo v Zagreb. — (K lesni trgovini.) Poročajo nam lesni trgovci iz Trsta, da trgovina po Adnji skoro popolnem stoji vsled vznemirljivih vestij o koleri in ker so ladije v kontumac dejane. Kar se specijalno Trsta tiče, je še drugej uzroka iskati, ne v koleri sainej. V iesnej trgovini je Reka Trst že nadkrdila. Leta 1880 se je čez Reko Bpečalo 2,687.818 dog, skozi Trst pa 33,704.400. Vsled znižane vozmue po ogerskih železnicah pa se je to razmerje tako brzo premeuilo, da se je že leta 1882 skozi Reko odposlalo že 18 milijonov, skozi Trst pa samo 14 milijonov dog. Razen sodarskega blaga pa gre sedaj tudi drugega lesa veliko čez Reko v inozemstvo, vse Trstu na škodo. — (Lovska zastavica iz najnovejše dobe.) nPok! — pok!--pok!--— Pok za pokom! Strel za strelom! Čuda svinca, dosta ognja, še več dima, pa — le malo, bore malo „ptičjega perja"! — Kaj je tor" — To so trije Ljubljanski „nobel-lovcia — vsakdauji, ne nedeljski l —« ki imajo lov na Ljubljanskem barji, tam nekje „pod Krimom", — njihov lovski čuvaj in pa dva lovska kosmatina, dakle „lepa. prav poStena lovska drul-bica", ki je nedavno z 68 streli, red i roaeminsest-desetimi streli- — dosegla 7 prepelic, reci: rcelih sedem prepelic" ! — To ni „lovska latinščina", nego — gola resnica, pristno posut ta iz istinitega lovskega Življenja. . . Pa naj ^e kdo poreče, da ne znamo!? — Konkurentje, ki ste svoje dni „vrane za divje peteline"* streljali. — kje 3te? — (Razpisano) je mesto pristava pri c. kr. okrožni sodniji v Celji, eventuvelno pri kakej okrajnej sodniji. Prošnje do 24. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb 16. septembra. Izvoljenih dozdaj 10 poslancev, 7 vladnih, 2 Starčevićevca in neodvisni dr. Markovič. Dr. Rački propal. (Ostali del brzojavke tako pokvarjen, da ga ni moči čitati. Uredn.) Skierniewice 16. septembra. Včeraj ob 4. uri popoludne pripeljal se nemški cesar. Kratko pred prihodom prišli so na kolodvor: car, carica, cesar avstrijski, carevič, drugi veliki knezi, ki so po dohodu šli v palačo pozdravit cesarja avstrijskega. Na kolodvoru bili so tudi generali in ministri. Ko je dospel vlak svirala je godba prusko himno. Car hitel je nemškemu cesarju nasproti, oba vladarja objela in poljubila sta se trikrat, cesar Viljem je potem carici ponavljaje roko poljubil. Isto tako srčno pozdravil je cesarja avstrijskega in velike kneze. Bismarcka in grofa Herberta Bis-marcka je car posebno milostno pozdravil. Nemški cesar bil je v ruskej uniformi s trakom reda sv. Andreja, car in veliki knezi v pruskih uniformah s trakovi črnega orlovoga reda. Viljem korakal je ob fronti častne stotnije, potem pa so visoki gosti šli v palačo, kjer seje ob 7. uri začel diner, pri katerem so bili vsi trije vladarji, carica, veliki knezi, Bismarck, Kalnokv, vkupe okolu sto povabljenih. Viljem peljal je carico k mizi. Cesar avstrijski sedel je carici na desni, nemški cesar na levi, car carici nasproti. Toastov ni bilo, a vladarji napivali so si mej seboj. ■Va To i 1 o k udeležbi sadne razstave v Sevnici, katero prirodi „Cesarjem Rmlolfovn smljercjsko društvo za Spodnji Nlajcr" v prostorih javne ljudske šole v Sevnici v dan 5., 6. in 7. oktobra t. 1. V to razstavo pošlje ovočje (sadje), sadns drevesca, sadno literaturo, sadno orodje i. t. d. lahko vsakdo. Premije se bedo delile pa samo spodnje-štajerskim ratStaviteljem in, ako kmetijska družba ali pa deželni odbor v Ljubljani pošljeta nekaj premij, tudi kranjskim. Napovedbe za razstavo vsprejemi do 30 t. m. gospod Fran Lonček na Blanci, pošta Sevnica (LichtenvvHld). Sadje mora se poslati do uštetega 3. oktobra poštnine prosto razstavnemu odboru v Sevnico. V Sevnici, dne 7. septembra 1884. Razstavni odbor. Proti protinu in t rgan ju- pri otrpnenji in vsakovrstnih unci jih pokazalo sojo posebno uspešno Moli-ovo „Francusko Žganje in sol". Steklenica l navodom rabo stane HO kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dnnaji, Tucblanben i>. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 1690 8) Umrli so v EJ ubijani: 12. septembra: Aloj/ij Osrcdkar, črevljar, 29 let, Poljanska cesta St. 56, je n'agie smrti umrl ter bode uradno pregledan. — Marija Železni kar, delavčeva hči, 5 dolj, Kri-ževniški' alice št. 9, za oslabljenjein. 14. septembra: UrS;i Clmžar, gostija. 68 let, ttv. Flo-rijana ulice št. 18, za vodenico. — Reza Virk, črevljarjeva žena, 51 let, Kolodvorske ulice 5t. o, za jetiko. 15. septembra: Angelo Maccan, nidar, .-J3 let, Tržaška cesta št. 26, za jetiko. — Katra Pavlin, hči izdelovalca dežnikov, 4»/, meseca, Konjušni trg St. 7, za katarom v črevesu. V deželnej bolnici: 11. septembra: Uelena Koritnik, gostija, 70 let, za vodenico. , . . 18. septembra: Marija Pance, delavčeva hei, l3/4 leta, za vodenico. — Jožef Petrič, gostač, 55 let, za jetiko. 14. septembra: Jožef M.heloič, gostač, 82 let, za starostjo. V vojaškej bolnici: 11. seotembra: Jožef Hamfia, umirovljeni vojaški pek, 69 let, za plučnico. Meteorologično poročilo. i zova,,;« bsr,,rae,M ,,r:um I v nun. Vetrovi Mo- Net>o krma v mui. 7. zjutraj 741 62 2. pop. 174o-84 4.10-4 C brezv. + 210 »C ! si. j z. -j- 14 6 C si. jz. megla jas. jaa. 0001 9. zvečerj 742 04 Srednja temperatura -f- 15-2°, za 1-4° pod normalom X>u.najslca, borza dne IG. septembra 1.1. (Izvirno lelografičrio poročil«,-..; Papiniti r«-ii a......... . Srebrna renta .... ..... Zlata ren ....... . 5° 0 marčna renta......... Akcije narodne banke ..... Kreditne akcije...... . . London . . .... Srebro............ Napol. . ........... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne -reeke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz li 1864. 100 gld. 11 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n » -»» .... „ papirna renta 5°/«..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/oz. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 »'»ti za8t- listi • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 80 81 85 104 n 80 s 85 849 9 — 298 9 — J21 9 70 9 m 68 6 77 r>9 n 70 124 25 170 — 104 90 122 60 92 65 88 9 85 105 9 — 115 _ 120 75 108 50 105 50 176 » 50 18 75 105 9 25 210 9 — Št. 15.445. Razglas. (575—2) Mestni magistrat razglaša, da se bode volitev ilveli odbornikov in Jednoga namrdnili;! v močvirski glavni odbor, katera volitev pripada I. skupini, torej posestnikom v ka-tastralnih občinah Trnovo, Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in Stopanja vas v okolici Ljubljanski, vrši ... v nedelji* dne 21. neptemnra ■ HHl dopoludne od 11. do 12. ure v mestnej dvorani. K tej volitvi vabijo se posestniki iz zgoruj omenjenih katastralnih obrin s pristavkom, da bode voliti osobno z glasovnimi listki, ki se bodo volilcem izročili pred začetkom volitve. Mestni magistrat 7 Ljubljani, v 9. dan septembra 1884. Župan : Grasselli. M. Gerber, c. kr. zaloga šolskih knjig, pisalnega orodja in kupčija s papirjem, v Ljubljani, poleg zvezdnega drevoreda št. 21 stara, 4 nova, priporoča normalno šolske knjige za 1884/5 1_„ kakor tudi vse v šolsko stroko spadajoče stvari in sicer: (Jreiner-jeve in Pokorny-jeve, riibbnuerjeve in Mu-sil-ove pisne zvezki' in vsukorsne risalne zve/.ke: peresa; držaje: razno črnilo, orno, rodeče, modro in rn-javo; svinčnike, Hardtniuth-ove in Kaber-jeve. Elastične tablice. ploiSice v lesenih okviijib. firtala, gumije, rasne peresnice, barvnioe in čopiče, zavitke, vpisu«' knjige, nacrtane In nenacrtane, razne velikosti in debelosti. Papir za sekirice (note) itd. itd. (578—3) Pri suhem vremenu trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuj« vsak čas in v vsakoj množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—13) Die Central-Station fiir Obat- nnd Gemuse-Verwaltung in Graz. M. PETEK v Volikej Nedelji na Štajerskem, trgovina z različnim blagom in z domačimi pridelki, priporočajo se za postrežbo in poSiljatev: skipka (Knoppem), čebulja, laških kostanjev (Rosskastanien), kosti, in vsprejema tudi naročila na izvrstno štajersko -vin.©. (562—3) Mejnaroina linija. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „<3-erz».a.an.Ia.'% 4200 ton, 6. oktobra. „East ^.ng-llEL", 3200 „ okolu 25. „ Eajuta za potnike '2 o o Kold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (552—10) T. T E IS 221XT X 3Lj DE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne nuj ho na Kmillano d9 Ant. l'om(kn»lio in amii^I* nckoiio priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a (ustanovljena v letu 1822): Volneno blng<», BriiMki izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do yld. 8 meter. Blago /..» ziuiMke * h kuje v vseh barvali in vsacega dela, po gld. 2.f)0, 3.50, 4, 4.50 do tflcl. 12 meter. Na nOTetia podkladt* za Muknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. BlegSiul n<» lilugo za hlaee po gld. 2, 3, 4, 5 do glrl. 8 meter. Pravi angleški popotni plaldi, 3'/t metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do -hI. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilno in vojaško obleke, livreje, cerkve, bilardo in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in draga društva. Uzorci zastonj in franko. Hlago ne poSilja samo proti pošinenm povzetju ali predplači. 1'osiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karto •/. mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim uioJNt.i'oiii. — \ - mm'no bliigo za obleko, uoriiialne jmsic jsLe in potniške odeje. MiHteiua dr. <;iiHtuva .lager-ja v Stuttgartu9 v bogatoj'izberi. (543— i) c i a. s - s « <£ 2. i 3- o 5 9 cr<3 < — 3 _j — o rt s —• i - S " mm 3. I i icgli % S 2 bgC oooooooooooooooooocx300qoo( I Zaradi opustitve prodajalnice t 8P0P0LNA RAZPRODAJA po jako snižanih cenah a iujuskem bazarji wI Priporocevanja vredno blago v bogatej izberi: o Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kinč, razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. iooooooooooooooooo o 1 o izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnika r. LuHtninu in tisk „Naroone Tiskani FF7