gospodarske, obrtničke in narodne. I&hajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za po] leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 18. decembra 1867. Gospodarske stvari. Varujte tice! Maj prav za prav bolezen svilnih crvicev? (Konec.) Da nekoliko razjasnimo naturo teh zajednic (para- sitov) ki se zaredé v životu svilnih gosenic, kažemo DilU V / J XVI OC KOItUO » Í.IVVI/U OV11U1U ^UOV/UIVJ , ÛHUVUJV na druge zajednice (parasite), ki se zaredé na životu človeškem, živalskem in rastlinskem, vé, da uši so in to so uši ; se zunaj na životu in so tudi drugač vstvar- jene, veliko veliko veče ltd.; al dali smo le ta izgled, da svilorejcem nekoliko pojasnimo zajednice, ki se zarejajo v životu gosenčinem in so tako majhni okrogli mehurčki, da se z očesom samim ne vidijo. Da pa to, da se živali zaredijo tudi v životu druzih gosenic, ni nikakoršno čudo, to nam kažejo črvicki ose goseničarice (Schlupfwespenlarven), kterih po 100 in 100 živi v životu naših navadnih gosenic. Zajednice svilnih gosenic lazijo v životu gosenčinem iz organa v organ in se vrinejo v nje, one (babice) ravno tako kakor oni. Kako pa se zaredé te zajed-HHliali da odzunaj pridejo v život, tega dozdaj še nice ne ve y nihče zunaj života gosenčinega morejo živeti. pa tudi to se ne vé, ali gosenice tudi Ker tedaj vsega tega ne vemo, kako in odkod se pričnó te zajednice y ali Je listje murbovo krivo, ali slabi zrak v stanicah itd., tedaj tudi nobenega gotovega pomočka ne vemo, kako bi se v okom prišlo temu mrčesu. Al to vemo, da zdrava gosenica od bolne, to je, se zajednicami okužene gosenice more nalešti to bolezen. In ker to vemo, zato svetuje profesor Haberlandt to-le: Da blizo zdravih svilnih gosenic ne trpimo nikoli bolnih ali bolezni sumljivih; da brž ob pravém Času vržemo proč take gosenice, ki zaostajajo v rasti in se kažejo bolehne da po vsaki izreji prav skrbno očedimo vse stanice, kjer imamo gosenice, in da osnažimo vse pletenice in vse priprave; izberemo popolnoma 7 da si z a zdravo zalego rejo ? to je da si za rejoobdržimo samo čisto zdrave gosenice in metulje, in za-vržemo vse, kar koli je kaj sumljivega. Le take gosenice naj se izberó za seme, ki so se prve zapredle inki so hitro in Čvrsto izdelale svoje mešičke (kokone). Sploh je, da bo reja srečna, gledati na to, da se kolikor mogoče, zgodaj — do srede majnika začnó črviči valiti iz semena. Dobrovoljna beseda ob zimskem Času. Huda zima je nastopila in še utegne huja priti, ako se ozremo po druzih deželah in vidimo, kako na debelo leži snega povsod. Takrat pa, ko ves svet pokriva belo odejo, iz ktere molijo mrtve rogovile drevja, pridejo tiči v veliko stisko, da ne naj dej o nikjer živeža in morajo glada cepati, ako se jih ne usmili Člověk. Čudna in nehvaležna stvar je vendar clovek! Psu in mačku vrže kost, ko vidi, da sta lačna, košom, ki jih ima v kurniku ali na dvorišču > dá bati zih tičev ? in vsaki drugi hišni živali dá jesti y ki SO usmili, ko vidi tudi da egovi ko-zo-ubo- veliki dobrotniki, se ne huda zima žuga pokončati. Tisti živalci, ki mu z drevja obira požrešne gose- , — ki črve pobira z ki mu 7 nice, da mu ne pokončajo sadja druzih rastlin, da jih ta mrčes ne vniči, mladi in poleti pod milim nebom poje in delo lajša, ktero lovi, da jo prodaja meščanom za pečenke in si špo- ta koristna ž njo marsikak goldinarcek vlovi živalca ne najde usmiljenja pri njem, kadar je v za- dregi za živež! Duhovni gospodje ? učitelji , župani m sploh vsi veljavni možaki pogovorite se in podučite ljudi i da je dolžnost naša, da skrbimo za svoje dobrotnike, kadar jih huda zima žuga moriti, ker so enakipogorelcem, kterim je vse pogorelo, da nimajo nič, česar bi vžili. Al ne bodite samo milosrčni v besedi do svojih sose- dov, kažite milosrčnost do milovanja vrednih tičkov tudi z lastnim dobrim izgledom. Dajte jim kaj zobati, vzemite jih pod streho! Posnemajmo S vaj car je, ki okoli Božiča, ko je tičicam najhuji čas, pred vsako drobtinic itd., da se na- hišo natrosijo nekoliko zrnja pasejo gladni tički. Mi koljemo prešiče, delamo klobáse pa nič nam in orehove potiče, jemo jabelka in hruške, ni mar za živalce, ki so nam ravno obvarovale orehe, jabelka in hruške! Gosp. Schollmajer nam jev sestavku, v kterem sploh popisuje korist tičev, po posnetih mnozih skušnjah razložil, da nekdaj, ko tičev člověk ni še tako pokončaval kakor dandanes, se je na eno miljo zemlje po dolgem in širokém štelo vsako spomlad 10.000 gnjezd, 4 mladićev, m da že mlad tiček 60 7 to iznese na v vsacem gnjezdu po na dan povžije 15 gosenic, stari pa dan 120 gosenic. Pošte vaj mo zdaj 120 z 10.000, in do- , ki jih bimo znesek od 1 milijona in 200.000 gosenic tiči požró na en dan, po takem en mesec 36 miiijonov. Ako bi teh 36 miiijonov gosenic na eni milji ne pokončali tiči, snedle bi gosenice drevesom in drugim rastlinam vse to, kar nam v jeseni daje sad. Ali si po vsem tem ni clovek sam sebi največi 418 sovražnik, ako brez pameti pokončuje tiče ali ne od-vrača od njih nadlog, ki jim jih huda zima naključi. Zato usmilimo se svojih velikih dobrotnikov — in usmilimo se jih ravno zdaj ob hudi zimi! Fan ti ča, ki nam je kako jabelko ali hruško in vendar smo se v se nektere reči primešale, da se je pěnilo in šumelo (moussiralo). Srbi so ohranili besede: komovača, ko m o vica za: lora, usta, Treberbranntwein, in komina so iztiščane mehenice. Ako vkradel iz vrta, lovimo in tepemo kam vreti se mi razlaga besede xapog iz korenike: »aiflUCl Ai£d VAM», iUTIUiU IU «/J/^UIU , - XIX TCUUťW OXIXVS JtV vol. Prvotni pomen korenike ol je gotovo oni, kakor tako zaničujejo kakor duhovne, se moramo za-nje po- v gršk. o/Lw, ohÇco, verderben, vernichten, zerstossen, tegniti in Kikirikitniku naravnost reči : kdor duhovne zerschlagen, zato : oXs-rrjQ otevrjvoQ Mânnerschlager, Màn-zaničuje in kmeta zatira, ta si sam svojo srečo podira. nertôdter, olai, olrj (xQi&aí) zerstossene, geschrottene Ger- v-ř U.AJUV WW àJUIVA&M^ WM» UA UWAJU Kf V V/J V U A VVV J/V^ v prvih Mojzesovih bukvah, ako se ne motim, se stenkôrner. Srbščina pozo bere, da precej prva dva sinova Adamovih otrok sta abgebrochenes Reisig stenkôrner. Srbščina pozná še ološ = krš vom Wasser " 7 f * ~ « * " ««-VMW . »w aULCUl UV/UCUCO IhQlOlg , oluja, p 1 UU^llOí , bUlCtj • t bila že kmetovalca in darovalca, ki sta zemljo obdelovala, conterrens, frangens, brez dvombe tudi iz te korenike živino redila in Bogu v čast in hvalo od svojih pridel- olovo, plumbum, das schrottbare, zerbrechbare Metali, kov darovala. Toraj mislim, da ne rečem preveč, ako Razun kamoša so starodavni Panoni po Athenaeu procella toraj : to xwv vac«í. \j v čuč.. Auiaj xuioxiixi, v*« xxc xeroxu piovov/, «au j^azun &.amosa so siarouavni jranoni pu Atuei pravim, da je kmetijstvo in duhovstvo podlaga vsemu (XI. 63) si delali tudi pijačo iz bara „ano xêyxQov a m druzemu. S tem pa ne rečem, da bi tudi drugi stanovi j0 imenovali: TTaQapirjv, toraj parovio, parovino, A rvi I i tt /inilnftf«i ni /\TT/\it Ir rv A^tf a i%%m #1 ví ^ I /\ ^ /\ 1 _ 1 _ 1 _ V .. '_______a______ __•_______ ne bili v društvu človeškem potrebni t ampak rečem, da kar je duša človeškemu telesu da živimo to in parenko pálenko , žganico ustum vinum ; pljuča da dihamo zemlji. ) to je Brandwein : vendar je utegnil tudi Grk besedo slabo duhovstvo in kmetijstvo na zapisati, in tako je mogoče, da so jo naravnost imeno- Je In vendar se ta dva stanova zdaj najbolj zaničujeta in kdo im za dušno zatirujeta od tacih, ki nočejo vedeti hrano skrbi, in kdo telesni kruh prideljuje. Enaki se nordiško mi zdijo onim živalim, ki pod dobom želod pobirajo pa ne pogledajo kvišku, od kod da jim doli pada. vali po žitu, iz kterega je bila napravljena: bar a vio, barovino, barovec, Fenchelbranntwein,Fencheltrank. slov. bar, ber je sorodno-anglosaks. be or, staro- bior bier U 1 U 1 , piVO , Vbl V iOlU ■■ . J VVUiUUV T VW , VI ovv Vjema se z besedami: bar, ber, baris, beor Lep izgled, koliko je spoštovanja vredno kmetijstvo, je nemški be ere (Erdbeere); primeri jag-o da, pokazal francozki kralj Ludevik XII., ko je enkrat injag-le,jeg-le, proso, prosena kaša itd. cerevisia goth. baris, ječmen, zato nemški ječmenovec, Gerstentrank. novo- Beere mlad plemenic izmed kraljevih služabnikov iz zg°U Pa zakaj smo tako globoko segali, saj nam je naš oholosti kmetiču zažugal, da ga bo tepsti dal. Ko modri častivredni Gutsmann za pivo zapisal besedo k a m - b a, kralj to izvé, hitro ukaže, da se plemeniču pri obedu in kam-va, Steinbier? Samo za tega voljo, da naši se ne dá več košček kruha. Ko mladi plemenic pride obedu, mu sicer prinesó jedila, al kruha nič. To mu je za malo zdelo. Brž pokliče strežaj a, naj mu prinese tudi kruha jezikoslovci ne bi mislili, da se kamba ima izpelje- vati iz kamen lapis. x u a. a uli v u ^ la^/io* Razun bistrih konjev, kteri so divji živeli in divji I 1 • 1 • t 1 M V strežaj ga ne vboga. Na to se ple- Se plodili po travnatih plaojavah panonskih — 7 — ~ — w--j ~w » f sc piuu.ni jju ti č* v u č*li u i ck lij <\ v au ^auifiioam ^ SO SG V menič kralju pritoži rekoč : Milostljivi kralj, druga je- Panonii bili posebni divji biki domá, kterim so Pa- brez njega pa ne morem n0ni rekli b o nas i. „Tradunt in Pannonia feram, quae dila biti. kmeta kruha nič daJeJ° Na to mu kralj odgovori: Za tega voljo spoštuj Bona s us vocetur, equina juba, caetera ta uro simi- marveč blagoslovi lem, cornibus ita in se flexis, ut non sint utilia pugnae, XVUJV/VM, in ne ravnaj ^^ « ujím, mai *ui<*guoiuvx iem, corniDUS na m se nexis, ut non mm uuua puguac tište ljudi, ki ti kruh prideljuje v potu svojega obraza, quapropter fuga sibi auxiliari reddentem in ea fimum trdo V Z njim In plemenič se je spokoril. Morebiti se tudi še keriki" ! yy Ki- y M. Ilovar. interdum et tria jugerum longitudine, cujus contactus sequentes ut ignis aliquis amburat (Plin. 8, 15.). Ti biki so toraj spuščali, ko so jih preganjali, dosti govna Národopisné stvari. Nov dokaz, da so starodavni Panoni bili Slovani. Spisal Dav. Trstenjak (Konec.) Po citatih iz starih pisateljev pri Dufresne-tu (vox : mus) je kam uš bilo pivo iz ječmena, kteremu so gnoja, in utegnili po tej neugodni lastnosti dobiti ime: bonas ali bonaš, bos fimans, ker buna, bunina pri Jugoslovanih še sedaj pomenja: stercus, fimus (Vuk), buniš če gnojišče (Belostenec). Pa bana, bona tudi pomenja moč vir no *) (zato imena močvirnih kra- Lužiakosrbski in slovaški : b a n j , b o n j , grasreiche Wald- huttung. Že učeni Hahn je opazil: „Wald und Sumpf sind correlate Begriffe" (Alban. Stud.) primeri sansk. vana * aqua et sylva , ba- varskonemski wanne, fliessendes Wasser. Pis. 419 jev: Banja loka na Kranjskem, Stajarskem in Bo- Korani blizo Karlovca. Konča se prvi vezek z različ-sanskem, Benatki, imena vesi v močvirnem svetu na nimi naznanili iz književnosti in umetnosti srbsko- Kranjskem, Stajarskem in Ceskem) ; tedaj bon as utegne tudi pomenjati žival, ktera v banah, bonah — moč- hrvaško-slovenske. Kakor že to kaže, nimamo Jugoslovani enakega kuui uulucujakl Mjv » <»x , avviu t w " " " " j w u »i m u u« «v , ujuihuiv; w ugvoivtaui virnah rada stanuje, in taje: bi vol, kterih je se sedaj lista in vsaki bralec se bode lahko prepričal, daje v nekdanji Panonii obilo, posebno v močvirnah blaten- to rodoljubno podvzetje velike hvale vredno, ter da skega jezera. Tudi v sansk. pomenja kašara moč- vstreza Hrvatom, Srbom in Slovencem, ker beró se virno pa bivola v ruskih narečjih: kaserik (Dál) spisi v srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Prvi " je vrednik vrlo potrudil, bral- bik i bivol. zvezek nam kaže, da Znamenito je, da je Corneli Schreveli v svojem cem in bralkam ponuditi v maternem jeziku tO, aai DVJ „Lexicon graecolatinum" August. Vindel. 1796 str. 152. do zdaj mogli le v drugih jezikih najti. Pomnožila se besedo povaaog přestavil v „animal sylvaticum -- - kar pcsiavu v „«uiuucw ouv- bo toraj tudi na tem polju naša literatura. Da »c uu p» vini generis", in zares utegne tudi bon as to pomenjati, to delo zdržalo, da se bode ta list lahko meril z ena-ker smo slišali, da bon, bonj znamenuje sylva in kimi v ptujih jezikih pisanimi listi, da bode svojim na- bo pa u XXvyJL QiJLiV/ OiiOUii * V4v% kj vy ju y kj \j li j mjat^ua v jli v4j v u ^ a f w a ia a ? vvti a aa j vmiuau a m mi u a au jl jl + kj wa y vim kj v VA ' la eu s. Jambrešič ima v svojem besednjaku in sicer menom mogel zadostiti, treba je, da ga tudi mBà Priporočamo toraj ta izvrstni list prav naš v latinském oddelu: bonîTsa (vide: per dix) škoda, zdatno podp da vira ne imenuje, pri kterem latinském pisatelji je gorko in ne dvomimo, da si bo z odličnimi spisi in našel to besedo. Per dix pa ne pomenja samo jere- obilnimi podobami kmalu přivábil mnogo naročnikov in bice temuč tudi: fiscedula, accia, sluka šnef per- si pridobil prijateljev tudi pri nas. — Razdajal se bode dix rustica. Ta ptica pa, kakor je znano, rada v bo- „Slavjanski jug" le naročnikom zvezek po 50 kr. Vsak nah — mužah, močvirnah živi, toraj bona sa pomenja: naročnik dobi z vsakim vezkom brez plačila še posebej tri slike, na leto tedaj okoli trideset slik slavnih mo močvirnsko, lužno ptico, Sumpfvogel, in beseda je gotovo od slovenskih Noričanov ali pa Panonov prišla žakov in visocih dostajanstvenikov iz jugoslovanskega v latinščino. Kdor je blizo večih biblioték, naj se po- naroda, ktere se bodo vvrstevale v to knjigo. Naročí 7 da poišče, kteri latinski pisatelj ima b o nas a trudi perdix, accia. Zgodovina , način politične uredbe , znamenovanje za več 9 X 1 9 y • y • 1 • • • • I • V političnega glavarja, način življenja, imena in kroj o se pri odpravništvu pri vredništvu „No ali 7) Slav luga" v Karlovcu in tudi Naročnina se plač ali mesecev, an pa, kedar se prejme zvezek naprej leke, podoba pokrival , imeua jjijoivi^, "utu» «i » " • « * vse pričuje, da junaški in bistroumni Panoni so bili Rudolf Milic imena pijače imena živali M Jezičnih ali pomenki o slovenskem pisanji. Spisal TT 1 * T"T T • 11» • •!# i wíi x leto Ljubljani natisnil in založil Slovani.*) Resnica je toraj, kar je že stari Boguchowl y polj- Jezičniki sicer niso zičnika" so „Novice" v se priljubljeni svetu; al tega 7) Je- vsako leto hvalile, in tako, in ski letopisec (umrl 1253. leta) pisal: „Scribitur in anti- to prav po pravici, hvalijo tudi tega, ki je s 5. tečajem quissimis codicibus, i«uvui« »i» m«. origo omnium slavonicarum nationum." quod Panonia sit mater et zagledal beli dan. zvezek blagá obsega, kakor mu pa še na čelo veliko več druzega kajti kfiaga uuo^ga j ivc%ivui uli ml j vr u« \j\ja\j IlcipiScillO j x\aj u jezikoslovnega tudi mnogo zgodovinske, narodo- Slovansko slovstvo. * 7) Slavjanski Jug ÍC pis ne tvarine itd. mnogovrstnih obče je ta reči tečaj tako bogat stičnemu časniku, kteri bode izhajal vsaki mesec enkrat in kteremu je vrednik in izdajatelj Gjuro Klarič v Karlovcu. Prvi zvezek te poduČno-zabavne knjige je iuuuguviobmu ki so vsakemu omikanemu Slovencu je naslov novemu beletri- vedeti potrebne, da z dobro vestjo moremo reči: Roj aci lepih > le kar brž sezite pól pa veljá 50 po „Jezičniku", nov. kraj c. ki obsega * Dva nova časnika imamo naznaniti, ki za- že přišel na svitlo, je velikosti „Novic" in obsega na čneta izhajati po novem letu in utegneta zanimiva biti uvodna pe- tudi avstrijskim Slovanom: eden francozki v Benetkah 36 stranéh sledeče: „Slavjanski jug", sem „K met", u • ^kj ioi vjauotti j u ^ y ut vuum j-rv/ vuui c* y o ti aj o ivi iu uiu v Oiuuiu • v/uv/u uauw^ai V JL/^u^iaau^ roman po L. Miihlbachovi od Ljubice drugi nemški na Dunaji. Unemu bode ime „Revue H.....va (začetek); „Mihael Miloš Obrenovic III. Orientale" pod vredništvom g. Lud. Rigondaud-a, kterega je, kakor je našim bralcem znano, magjarska 7 >7 Sr- knez srbski" životopis (pisan s cirilico) s sliko bij a od kosovske bitke pa do danas" od Milo- sila na Hrvaškem zeló preganjala. Glavna naloga temu dara Vukiča; „Josip Juri Strossmaj er", životopis časniku bode ozir na Slovane na Turškem » , „v vj O x VJ u Uli ^ H ^ o o .lu. c* j v/ X , íjíyvuu^io wuuc yjuxx ua> kj x \j \ a, xx ua i, uioftcui, kjer s podobo; „Be lola s ka", izvirna (slovenska) nove- se utegnejo prihodnje leto rešiti važna vprašanja in se lica od Ljud. Tomšiča; ,,dr. Janez Bleiweis {slo- velike reči goditi. Cena temu časniku, ki bode tudi obdelaval slovstvo, znanstvo, lepoznanstvo itd. Slovanov avstrijskih in druzih narodov, bode za celo leto 36 frankov, za pol leta 18 frankov; naročila se pošiljajo v Benetke na vredništvo „Revue orientale" (Sestiere S. Marco a S. ro- ven ski) životopis s podobo, spisal L. Viniški je dni ca", melodrama od G. Klariča; pověstně slike: Dolazak Hrvata u današnju našu domo- - —• G-------------povest vinu s podobo; „Supruga nesrečnika" od Marije žl. Roskovske (začetek); „Slike iz jugo- Gallo Corte S. Giorgio), slavjanskoga naroda: Drug časnik bode kot te- podobo; Karlovec Umjetne pjesme: Hrvatske nošnje s 7 slika 77 krvi raste rodu spas nica od G. Klariča); „Kosovu" od M. Pavića denik izhajal na Dunaji pod naslovom: „Der Osten" s popisom; „Pjesništvo: pod vredništvom gosp. H. Bresnitz-a, ki hoče biti t" (Bud-Na 7 77 ,"0 e : B si ovenski) sonet od Mir. Turka; narodne noge pjesme: Bog brani ljepotu; Ljuta kletva 7 Tri organ vsem narodom avstrijskim, ki stojé zunaj nem-ško-magjarskega dvalizma, tedaj zastopati tudi interese slovanské, ozirati se na njih slovstvo itd. golobice (slovenski); Razgled po Jugoslaviji: Karlovec, zemljepisna črtica s podobami: mesta Karlovca , grada Dubrovca in prvega hrvaškega mlina na Kdor hoče se druzih đokazov za to, đa so Panoni bili Slovani, naj prebira razun mojih spisov: Tim ona: Im. Hung. Bie-lowski Monum. hist. Polon. I. 338. 553. 889. Čevapovič: Recensio, str. 54. 259. 375; časopis: Slovesnost, leta 1863. članek: Starožitnost Slovanov. Pis. Krajeplsne stvari. Na poletnem sprehodu iz Londona v Avstrijo in nazaj. Prememba mika in vzlasti velikomeščani radi poletne dobe izfrfrajo iz svojih gnjezd, ki se jih čez zimo naveličajo. • y > ------ 420 Kdor meseca julija v London pride, vidi, kako se tice preselivke na pot zbirajo in v trumah na vse strani svetá odletujejo, obojega spola, stari in mladi, zdravi in bolehni, veseli in Čmerni, učenjaki in bedaki: eto ti tovaršije, kakoršne ti je drago ! Pridružil sem se neki taki trumi tudi jaz in se nekega jutra iz Londona v Dover odpeljal in tukaj stopil na parobrod v Calais namenjen. Ta angležki kanal med Dover-om in Calais-em je prav anglešk pur-gatori na tej ne celó dve uri dolgi morski poti. Si ti, dragi striček, videl poprej one krasotice in te-le ko-kêtne „frajlice", kako glasne in predrzne so bile na suhem, ali kadar si jih v Londonu v kakem parku videl, kako so bile ošabne, kako so nos vihale in ust-nice robile, ako si jim v obraz pogledal, — pa poglej jih zdaj v tem purgatoriji, glej jih, kako so krotke, kako ponižne, kako „zgrevane." Da! v tem prizoru vem, da se tvoje srce mora omečiti, — da se ti te uboge dušice smilijo, da jim na pomoč přitečeš in jim z veliko galanterijo nadloge njih polaj šaš. Tako prides v Calais, in tukaj, ako si rad galantom in postrežen, ponudi se ti zopet mnogo prilike za to ; mnogo tvojih klientic na morji stopilo je prvokrat na ptuj o zemljo — na kontinent — in opazile so, da se tù drug jezik govori, in da ni ves svet angležk, kakor so ti dobri ljudje domá mislili, prav podobni našim nemškutarjem, ki pa mislijo, da ves svet je pogača nemška. Kaj češ tedaj ! tolmači jim neznano besedo in dobil boš zato poln pehar prijaznih „thank you sir." Iz Calais-a je treba brž oditi z brzovlakom in potem, ko si po štiri- ali petkrat na Francozkem in Belgijskem voze menjati moral (kar je presneto sitno), priđeš čez krasna polja mimo lepih sadnikov in prijaznih vesí v snažno mesto Brus sel. Glavno to mesto Belgije je vredno, da si ga ogledaš in nekoliKo dni ondi mudiš, kajti mnogo lepega tam nahajaš, česar po mnogo druzih mestih pogrešaš, posebno snažnost na ulicah in povsodi. Iz Brussel-na pa greš naravnost na toliko slavljeni Ren, samo da se med tem še malo v Litihu in Caha h (Aachen-u) pomudiš. Ustaviš se v Kolonji (Kôln-u) pa ne zato, ker se pravi, da so ondi nekašni trije kralji in še neka druga takošna roba, temoč ker je prijetno mesto s krasno okolico. Od tod pa se pe-lješ dalje po Renu naprej do Mainc-a; tukaj hipoma pozabiš na ves dim, meglo in ogleni prah., v kterem si v Londonu dihal. Ren (Rhein) z obema obalama srce ti razveseljuje tako , da moraš občudovati krasoto narave, pa marljivost in delà Človeška; Ren je najlepši del Nemčije. V Maincu se ne mudi; tù zdaj nic druzega znamenitega nimaš, nego trdnjavno zidovje ter napuhnjene vojake pruske. Ko se peljaš po brzovlaku naprej in se ti že ne mrzi po mestnem zidovji ogledovati se, postaneš za malo časa v Wíirzburg-u, Niirenberg-u, Avgs-burg-u in se vé da tudi v Mnihovem (Miinchen); pa tudi to mesto z vsemi umetnostnimi zakladi si v malo dnevih lahko ogledaš, da potem naravnost v Avstrijo podirjaš. Prva postaja in početek naj nega opazovanja na Avstrijskem je mesto Salcburg, od kodar ide va v Ischel. A kaj člověk, ki je delj časa bival na ptujem, občuti stopivši na tej meji v Avstrijo? Prvo opravilo ti je, da menjaš si denar, in kakošna je ta prememba! Za zlato in srebro dobiš le zamazanih cap, posebno avstrijske desetičice so nekak „unicum", polne šmira in maščobe, včasi tako , da se člověku gabi ta-košne stvari seboj nositi, posebno ako si jih nehoté za nekoliko forintov nabere. Al ptujec je v Avstrii z de-narjem zmirom na dobičku, ker se mu na sto goldi- narjev po 25 gold, nagrade našteje (menda zato, da V Avstrijo pride) ; lahko je sreči ali nesreći hvaležen. Pazdaj, stric, ogledi S alcb ur g. Se ti line dopada to staro škofovsko mesto? Se vé da se mi, in to zeló, in kako krasna je okolica za sprehode , „nota bene", kedar — ne dežuje. Brez dežja pa je Salcburg malokdaj. Al, ker si velik materijalist, rekel bodeš, vse je dobro in lepo, da je Salcburg le tudi tako dobro oskrbljen z materijalnimi in obrtniškimi napravami, kakor je z duševnimi cerkvenimi, potem pa bi še lepši bil ; poleg 7 kloštrov, 13 cerkev, koliko pa ima fabrik? Ne zameri tacega vprašanja materijalnemu Angležu! Al člověka prišedšega kamor si bodi morajo gotovo najpoprej ljudje zanimivati. Tujec gotovo ne najde nikdar tako zanimivih človeških eksemplarov, kakor jih pričenši v Salcburgu, potem še naprej ^ v go r nj i Avstrii in gornji Štajarski nahaja. Škoda, da se ni teh groznih krofačev nekoliko v parižko izložbo poslalo, saj takošni krofi bi bili narodom zapadne Evrope toliko zanimivi, kakor bi mogli biti oni „hommes à queue", ktere je staroznani potovalec Marco Paolo na otoku Formosa blizo Cine videl. Ne menim pa nikako s tem, te ljudi zasmehovati, ^saj tako nesrećo vsakdo le pomiluje, izvzemši gornje Štajarce, ki so na svoje krofe najbolj ponosni; al misliti bi bilo, vkljub temu, da sta voda in gorsko življenje te nadloge kriva, kako bi se ta nesreča saj pomanjšala, ako se že celó odpraviti ne more. Po teh krofastih pokrajinah, da tako rečem, se res malo lepih ljudi nahaja, in kakošen je njihov jezik! Ta se je pač prav po ljudéh navdal, kakor je že naravno. Naletel sem na ljudi, kterih nemščino sem mnogo teže umel, kakor holsteinski „plat-deutsch" ali v Belgii Flamone in Valone ali Holandeze. Nemškutarske šolobarde, ki najn Slovencem očitajo, da Kranj ec ne razume Štajarcev, Štajarci ne Primorce v itd., bi sem-le poslal, da bi slišali to „nemško špraho"! (Dalje prihodnjič.) Zabavno berilo. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal dr. V. Zarnik. (Dalje.) Sv. evangelij pravi v neki primeri med drugim: prosil ga je kruha, in dal mu je kamen ; enako si je misiil Boštjan, prosil sem barona Streusandbiichse ce-kinov in poslal mi je opeko! Bil je vsled tega zeló potrt, pa trpělo je to le en teden, ker tolažil se je, da vsi „véliki" duhovi so mnogo zaničevanja pretrpeli, predno so se do zaželenega vspeha popeli: kako se je Schillerju hudo godilo, predno je v Jeni svoje mesto zavzel ; Shakespeare tudi ni v začetku svojega draina-tiškega početja kaj preveč dobrega poskusil in sedanjega cesarja Napoleona je ves svet po svojej drugi poskušnji v Boulogni za norca razglasil, in vendar že zdaj skoraj 20 let čiča na najkrasnejšem prestolu tega sveta. Ni se treba prehitro ostrašiti dati! Se vé, taka se ne zgodi vsaki dan, taki so redki kakor lord Byron, ki o sebi pravi, koje bil še komaj 20 let star: ,,ko sem zvečer legel, nihče me ni poznal, zjutraj, ko vstáném, bil sem slaven po celem svetu." — Da bi jaz legel in se pisal Boštjan Nebodigatreba, in da bi me v jutro, ko vstáném, ves svet nagovoril: dragi Boštjan Vsemu-svetutejetreba — premišljeval je zarad sv. Roka opeke Nikodém — bilo bi krasno, vzvišeno — ali meni so muze kakor Schiller-ju in Shakespeare-u pot do slave s trnjem nastlale. Ni se zmotil v tej zadevi Boštjan, 421 kajti godilo se mu je skoro v vseh literarnih početjih, kakor da bi se bilo v resnici vseh 9 muz proti njemu zaklelo in zarotilo z namenom, preganjati ga kakor fu-rije v starogrškem gledišéi. Dobil je namreč eden že davno jako znanih slovenskih skladateljev v Ljubljani štipendijo za umetnike, ktera se vsako leto na Dunaji razpisuje. Poskušal jo je lani tudi Nikodém dobiti, kajti ni mala stvar 4 do 600 gold, k svojim 315 gold. prišteti, — zbral je vsa svoja „delà" (z večine je imelo vsako le 3 do 30 strani) : „izdihljaje", balade, romance, epopeje, igrokaze itd. in poslal jih je v debelem paketu po železnici kot navadno voznino (Frachtgut) — po pošti bi bil moral preveč plačati — umetniškemu odboru na Dunaj, kteri je imel štipendijo oddati, tolaživši se, da ta vendar ni iz samih baronov Streusandbůchsev se-stavljen. Spet je čakal cele kvatre rešitve svoje prošnje; spet je skoro že umetniške štipendije popolnoma pozabil ; spet mu nenadoma neko dopoldne isti pismonoša paket prinese in recepis za podpis pomoli ; spet se mu od straha in upa roka trese, kajti bila mu je rešitev prošnje od dunajskega umetniškega odbora nazaj poslana ; spet je po sobi hitro sèm ter tjè koračal, premišljaj e, kdaj bi to morebiti spet Pandořino škatljo odprl? toda s trdnim namenom, ne več v Salamonovi kavarni potrebovati zdravilne pomoči gosp. Finca. — Poldne že na turnu sv. Miklavža bije, zdaj mrtvobledi, zdaj pirhasto rdeči Boštjan naglo z desnico, ki se mu trese kot šiba, pečate odtrga in pogleda hrbet svoje prošnje, kjer so navadno rešitve (Erledigungen) napisane, — ali v tem mahu jo že na drobne kosce raztrga in kot besen po njih z velikimi zimskimi okovanimi čevlji teptá renčeč: prokleti švabski odbor! kajti nobene besede ni bilo na hrbtu prošnje napisane, nego za vso rešitev bilo je po celi strani potegnjeno s tesarskim rdečilom strašno „I" znamenje klicanja (Aus-rufungszeichen). Sv. Roka opeka in dunajsko „J" so bile ,,na videz" res velike blamaže, — al — mislil si je Nikodém — Napoleon se je tudi le na videz 2krat blamiral v Strasburgu in v Boulogni in postal je le vendar imperator — toraj se ne sme obupati! Vse načine je vpotrebljeval, da bi bil svoj namen: literarno slavo in bogastvo dosegel. Pri vsakem „delu" je dal odzad z neznano pritlikavskimi črkami („mit Perlschrift" kakor je sam rekel) natisniti, da bi bil komaj mogel člověk z drobnogledom brati: „Vsi čisti dohodki se imajo za dobrotne namene obrniti." Pa tudi to ni pomagalo. Dajal je svoja delà po večkrat pod drugimi naslovi natiskati ; tako „stille Seufzer eines krainischen Barden" so prišli ni dolgo temu na svitlo pod naslovom „lyrische Ergusse von den Hóhen des Oolovz" (lirične pesmi z Golovca itd.). Imajoči v rokah nove izdihljaje z Golovca, vprašam ga, ko sem ga neki popoldne za lemenatom srečal, kaj je temu po-četju vzrok, kaj vendar misli s tem doseči? — Vidiš dragi prijatel — odgovori Boštjan — vzel sem si za izgled svojega slavnega rojaka, učenega dr. Kluna; on je postal po tem všemu nemškemu in slovanskému svetu slavno literarno znan, postal je bogat in imeniten, povsod ga častijo in mu kadijo, ker je nekoliko slov-stvene baže večkrat prekuhal in v raznih podobah na svitlo dal ; vidiš, jaz imam morebiti veči zapopadek o bulgarski literaturi, nego ga ima on o slovenski in o njenih odnošajih proti drugim južnoslovanskim, pa pobral je nekaj materijala med našimi dunajskimi dijaki o slovenščini, dejal ga je v svoj literarni kotel in poslal kot razpravo o naši literaturi v rusko „Besedo". Ves literami svet slovanskega plemena, ki šteje čez 60 miiijonov, ploskal mu je, da on prvi med vsemi Slovenci tako dobro ruski — prihodnji jezik vseh Slovanov (?) — piše, ko je v resnici le nemški pisal. Tisto razpravo je kmalu pozneje spet v kotel dejal in prekuhal in prišla je kot čisto nova razprava v „Oesterreichische Revue", iz ktere jo je dal spet malo okrtačeno in novo pobarvano v posebni knjižici za popolnoma novo delo na svitlo, in ako se ne motim, gledala je ista razprava kot izvirna in čisto nova v talijanskem jeziku v „Cre-puscolo" in v francozkem v „Revue de Génève" beli dan, — ali sem zadnja dva lista prav zadel ali ne, ne vem, kajti ne znam niti italijanskega niti francozkega itd. Dalo bi se še marsikaj pripovedati. Jaz pa, kamor se obrnem, pri vseh enakih poskušnjah imam samo nesrećo, namesti slave in bogastva dobivam le ,,! ! !" in pa opeko; moj slavni rojak je postal že mládenec v Padovi doktor modroslovja, jaz pa že 25 let po vseh nemških vseučiliščih svoja delà pošiljam, da bi me kje častno promovirali, pa sem le vedno „doktorand philo-sophiae"! ' . ■ . (Dal. prih.) V Cez hude čase toži Zdaj skoraj celi svet, Vendar vesele kroži Nas striček Dobersvet. Izbral si je ženico, Je ko violčen cvet, Vesel ko z golobico Živí stric Dobersvet. Si hiŠico je zgradil Na zali solnčni hom, Krog drevja si nasadil V zavetji ima dom. Pod lipo klop in miza Povsod se vidi red, Kar ljubi ženka Liza In striček Dobersvet. Prijetna je stanica, V kotiei lep oltar, Lesena postranica, Neprecenljivi dar. Na-njo preljube svira, Ko noč objame svet, Da slavcek se ozira, Kje stric ie Dobersvet. Približa se nedelja, Pokrije svoj klobuk, Srce se mu zasmeja, Ko zgrabi za poruk. U staro šegni halji, Za božjo slavo vnet, Proť cerkvici gré zali Nas striček Dobersvet. Vse hcerke in pa sine Je davno že oddal, Namnožene rodbine Bi skoraj ne poznal. Njegovo godovan je Je za ves mlaji svet Najveće radovanje Pri stricu Dobersvet'. Iz doljnjega Štajarja 12. dec. — Nevolja pri nas je velika, da se bodo neki imena duhovnikov in krajev v šematizmu škofije naše po ukazu gosp. knezoškofa dr. Stepischnegga tiskala po nemški pisavi. Enkrat tako, drugikrat tako! Pod Belkredijem s slovenskim pravopisom, kakor se spodobi slovenskim ime- Z lahkó nogó priskače, Unukov obiskat, Donaša jim igrače, Prigodbe pravi rad. Od petja in ljubezni, Preblagih mladih let, In kaj přestal železni Je striČek Dobersvet. Vsa srenja ga spoštuje, Dobrotnika sirot, NesreČnim stan zlajšuje, Nevednim kaže pot. Mu ni za prazno slavo, Ni nikdar prenapet. Le ljubi mir in spravo Želi stric Dobersvet. On vinca ne sovraži, Prijatelj je zdravic, Zápoje rad pri glaži, Od vinskih jo goric. v - Ce z delom se otrudi, DiŠi mu vsaka jed, Je zdrav, da vse se čudi, Naš striček Dobersvet. On pravi: „Bog me vari, Jaz Tebi se zročim, Zato me ne udari, v ' Ce dobre volje sim." „Odloži mi s elite v, Da star bom ko moj ded" — S tem sklene sploh moliter Naš striček Dobersvet. Berači nevošljivi, Skopuhi lakomni, Lenuhi strasti živi Vam radost znana ni! Vse graje se znebite, Naj on vam bo izgled, Odslej takó živite Ko striček Dobersvet! V. K u r n i k , stolar v Ljubljani. 4Sř5ř nom, zdaj pod Beustom vse z nemško pisavo! Gospod knezoskof so enkrat rekli, da niso „slovenski" škof, ampak katoliški. Vprašamo jih : ali katoliški škof mora biti nemški? Po našem mnenji mora pravica povsod tudi biti prvo geslo škofovo, in pravica Slovenca ne sili v nemško, pa tudi Nemca ne v slovensko opravo. Pustite vsacemu, kar je njegovo! Iz Vélikovca na Koroškem. / — Zadnj i, tako imenovani „Nikolajski" sejm, je bil kakor vselej, tako tudi letos zeló obiskan, pa je tudi eden najimenitnejših koroških sejmov. Živine se je veliko dognalo in tudi dosti prodalo, posebno volov, čeravno je cena bila visoka, ker letos krme ne manjka. Tudi žito ni bilo posebno dober kup. Da tudi ta sejm ni pretekel brez pretepov in druzih nerodnosti, to je pa žalibog tudi resnica! — Nadjali smo se, da se tudi v Véiikovcu napravi telegrafna štacija, kajti iz Trsta je naši županiji došlo vprašanje: ali je tù za to napravo dosti prostora? Ko je pa ta odgovorila, da ga je, ako se najmanj za 6 let telegrafna štacija napravi, ni zdaj ne duha ne sluha več o telegrafu. — V okolici pliberški je skoro ena cela vas pogorela in to prav po nemarnosti; ljudje so brez strehe in živeža. Iz Gorice 12. dec. = Hvala Bogu, da večina Go- ričanov in deželanov naših ima še toliko poštenega ka-toliškega duhá v sebi, da ne tuli z volkovi v judovskih in enacih časnikih, kterim so cerkvene pravice v zavetji konkordata in pod varstvom duhovščine najhuji trn v êti: zakon je takim ljudem navadna „španovija", du-oven pa je ljudski šoli prava slana, ki v njih mori svoboden napredek. Tako trobijo zdaj nemški liberalci in oni, ki slepi za njimi gredó — žalibog, da so tudi med njimi Slovenci, ki še tega ne čutijo, da — kar se tiče šol — konkordatoborci tepó le po konkordatu na videz, ubiti pa le s tem hočejo slovanstvo. V obče je moja misel to: Ne skrunite čutja slovanskega, sveti nj narodnih, ne cepite tujk na domače drevó! Po enem kopitu se ne dá stvariti ves svet. Na eni strani nam protivniki ne privošćijo našega jezika, da bi po njem dosegli potrebno nam omiko inoliko, in nas tako v eno mer tlacijo v jarm sužnosti, od druge strani pa nam silijo svoboščine, za ktere ne maramo. Ali ni to grozo vito nasprotstvo? — Po tem ugovoru naj prestopim do tega, da „Novicam" povem, da duhovščina naša vsa je poklonila ljubljenemu svojemu višemu pastirju svetlemu našemu velikemu škofu in knezu dr. G o 11 maj er-u zahvalnico, da so se v vrsti druzih Škofov krepko po-tegnili za pravice cerkvene po smislu konkordata, in da so milostljivi knez radostno sprejeli to zahvalnico, ker jim je znamenje, da se ž njimi popolnoma vjerna vsa duhovščina. Vrh tega je pa tudi Čez 700 veljavnih Goričanov, hišnih gospodarjev, viših plemenitnikov, trgovcev in druzih spoštovanih meščanov, iz d r u z i h krajev Goriškega pa 6246 hišnih gospodarjev, med njimi 43 županij, v vsem skupaj tedaj 7550 gosposki zbornici na Dunaj poslalo prošnjo za ob veljavo konkordata. Da bi bili dali vsem osebam omenjenih rodovin podpisati to peticijo, nabrali bi bili lahko najmanj 70.000 podpisov. — Naj vam konečno še naznanim to, kar je „Domovina" povedala v svojem poslednjem listu zarad železnice čez Pre dél, ker bode Vas Kranjce, ki se tudi potegujete za železnico, zanimivalo. „Domovina" piše: „Zastran železnice čez Predél (na Gorico in skoz Dol na Trst) so přenesli časniki te dni novico, da je tehnično-vojaška komisija, ki je ni davno vso črto přehodila in v strategičnem oziru presodila, izrekla, da se lahko izpelje; našla je še celó nekaj zlajškov, po kterih se tudi stroški za nekoliko znižajo. Iz Kobarida mislijo potegniti stransko črto v Cividad in od tod se ima izpeljati ena veja na Karmin, druga na Videm do sedanje južne železnice." Novoinesto 14. dec. ^ — 8. dan t. m. imeli smo besedo v tukajšnji čitalnici. Domoljubne gospodičine so pele nekoliko pesem, in ako pomislimo, da je to začetek, moremo nje in gosp. Kravsa pohvaliti, ki posel pevovodja nevtrudljivo opravlja in si lepo prizadeva, da po vzdigne petje domače. Predstavljala se je pri tej besedi tudi znana gluma „Na mostu", v kteri so gospodje in gospodičine svoje naloge vrlo dobro izvrše-vali; posebno pa se je odlikoval tukajšnji domoljubni trgovec in reditelj našega gledišča gosp. K.....kot Grablovec, ki je sè svojo naravno komiko neprenehan smeh izbujal. Dvorana bila je gledalcev vsa polna in prav vesel večer so nam napravili naši domoljubi s to prav v naglici skovano besedo. Naj pri tej priliki rečemo, da je pomanjkanje novih pevskih zborov zeló obcutíjivo in težko pričakujemo že davno oznanjene izdaje čitalnične pevske zbirke, ktero je v svojem Času gosp. Vojteh Valenta obljubil. — Društvo sv. Mohorja se je, ako v njegov koledar pogledamo, en malo razši-rilo v tukajšnem mesticu , vendar pa, če na dolensko stran pogledamo, v raznih duhovnijah še premalo dru-štvenikov najdemo, in vendar se to društvo vsemu prostému ljudstvu in posebno staršem , kteri želijo svojim otrokom podučne, pobožne, dobrokupne knjige v roke dajati in tako njih blagočutje buditi, more po vsej pravici gorko priporocati. Želeti bi bilo tedaj, ako se število društvenikov sv. Mohorja na Gorenjskem primerja sè številom na Dolenskem, da bi se v tem oziru od tište strani, ki je najbolj pristojna, to blago reč pospe-ševati, v nekterih krajih en malo vec zgodilo. Novomesto. (Iz odbora čitalničinega.) Poziv. V zmislu §. 18. pravil národně čitalnice tukajšnje naznanja se, da v namen volitve novega predsednika in odbora bode 29. decembra tekočega leta ob 2. uri popoldne v dvorani omenjene čitalnice občni zbor, k kteremu so uljudno povabljeni vsi častiti gospodje dru- štveniki. M o h a r, predsednik. Iz Kranj a. (Vabilo k dobrodélni besedi v čitalnici kranjski v nedeljo 22. dne decembra t. /.) Program: 1. „Prolog." 2. „Na horáh." 3. „Caprice sur des airs, bohémiens" pour piano, par Jules Schulhoff. 4. „Večerná." Čveterospev od Riharja. 5. „Strunám." Samospev za glasovir od Jenko-ta. 6. „Ženici." Čveterospev od Je len-a. 7. „Kdo je mar?" Veliki zbor slovenski od^ dr. B. Ipavca. Potem: „Vdova in vdovec." Šaloigra v enem djanji; pošlo v. dr. Janez Bleiweis. Cisti dohodki te veselice so namenjeni za nakupovanje blagá, iz kterega milosrcne gospé in gospodičine delajo zimsko obleko za ubogo šolsko mladino, ktera se bo potem na dan sv. Stefana ob 11. uri dopoldne v čitalnični dvorani slovesno obdarovala. V ta namen je vstopnina za vsako osebo stavljena na 30 soldov, pa hvaležno se sprejme vsak veči dar. Začetek ob 8. uri zvečer. . Odbor. Iz Ljubljane. Saj so med Nemci vendar še nekteri narodnosti druzih narodov pošteni ljudj e, ki se držijo kristijanske zapovedi, ktera veleva, da „ne delaj drugim, česar ne želiš sebi." Dobro dé člověku v sedanjem času, ko se od vseh strani „na zid pritiskajo" Slovani, ako sliši možato besedo, kakor se bere v 49. listu „Reforme", ktera zavrača pretiranost grofa Antona Auersperga, ki je unidan, kakor so „Novice" že ome-nile, v gosposki zbornici obžaloval, da se vsi narodi avstrijski niso ob pravem času in še bolj ponemče-vali. „Reform" grofu, ki tako rad med svobodnjaki zvonec nosi, v tem listu tako tehtne levite bere, da predrznega svojega govora, kteremu je „gospoda" v 423 zbornici ploskala (!), pač ne more vesel biti ? kajti ▼ v vodi f postane voda črnikasta. Sklenjeno je svesti si je lahko, da ogromni večini avstrijskih naro- se ta važna stvar na tanko preišče. bilo, da do v je „Reform" iz srca govorila. Žal nam je, da nam Po sklepu Njih Veličastva cesarja od . dné danes prostora manjka, od besede do besede svojim t. m.je dovoljena družba akcije, ktera bo kranjskim kup-bralcem povedati Reformine dokaze, da „ni ne pra- cem in obrtnikom p os oj evala denar. Imé je tej družbi vično y ne pošteno, ne obodoljubno, narodom ropat to, kar jim je po Bogu natura dala. Le trinožke države „ljubljanska obrtnijska banka". Na čelu jej stojijo Aleks. Dreo. J. Lukman. V. Hansel, R. Janežič. J. Hauffen so delale in še sedaj delaj pravo in pravično svobodoljubj tako To še nikakor ni Alb. Samasa in drugi. ktero se pesmih m dne januarja je v redutni dvorani zbor (grof Auersperg je pod imenom „Anastazija Griina" kranjskih rudarjev; začne se zbor ob 9 uri do- veliko svobodě YCllliU 3VUUUUC na p a p J. 1 VAJ J*« » ^J «4AJ *■ [»v/^wv svobodě le sam sebi in svojim ljudem peče. Avstrij to je djal) pa v djanji pogačo poldne. mora biti enako pravična mati vsem narodom Za svetovalce knezoškofijskega konsistorija so njen poklic, in le, če spolnuje to nalogo, more imenovani prečastiti gospodje dr. Jan. Go gal a rav- obstati." Po tem „Reform" dokazuje, da grof Auersperg i ) J iinuuv; ? c% ui a & vv/uouti ^wo^rvujv un v u u» v^ v g a 1 a ^ ici y - Avstrija natelj Alojzijevišča, M. Pogačar, škofijski kancelář, in pa prof. Z a m e j e c. Gosp. prof. Brodnik je za godovino avstrijsko pači, ako misli, da je za Avstrijo vereučitelja na gimnaziji kranjski potrjen. kedaj čas bil, izroditi svoje narode, in da tudi luteran stvo jej ne bilo pomagalo doseči ta namen Nemški narod nima naloge, da bi druge narode požrl ; omiko-nosna naloga mu je ta, da deli drugim narodom, kar on več zná ali vé; to naj si jemljejo drugi narodi za-se in obdelujejo potem v svojem jeziku. Kdor drugim narodom jemlje njihov jezik in njihovo narodnost, ta greši zoper pravico in svobodo, zoper naturo, zoper zapoved Božj m dop lfvuvj £j\j^j\ja uuvui v^/v/i. » grozovito hudodelstvo umora naro- dov (veriibt das scheussliche Verbrechen des Volker mordes)." Menda ima nemškutarski „Grossmeister" dosti Reform" povedala. Prihodnjiô pri- na tem, kar mu je nesemo celi njen sestavek (Družba zdravnikov kranjskih) je přejela od deželnega odbora vabilo, naj pové, kako in kaj misli o tem y da se dp ajd (Findelhaus) ; to je tista naprava, po kteri se nezakonski otroci jem ljejo v deželno skrb, in kako naj se prestrojila d Družba zdravniška si je izvolila odsek iz ro odov dr. Valent dr la Bl w Gausterja, in kirurga Jansekovič dr y da na tanko prevdari to stvar in družbi potem predlag nasvete. Odsek svoje y ki je za svojega prvomestnika iz- volil dr. Valento in za poročevalca dr. Gausterj tako dobro rešil svoio logo y občnem zboru pritrđila enogl ki obsegajo to-le 4. J. M. v njegovim nas vetom, ođpraviti še tedaj Najdenišnica se popolnoma more y zapuščene nezakonske otroke kadar se ustanovij ejali za 5 prenaredb jde nišnic v smislu človečanstva, pravice, pravednosti in bhodno potrebna; 3) ta prena- izvrši, deloma pa potem. ko y varčnosti pa je redba naj se deloma se bodo državljanske postave zarad nezakonskih otrók vredile po zahtevah pravice in sedanjega časa rodnišnica jemanja nosečih žensk po istih pravilih za bolnišnico y naj ostane , pa se prenaredi zarad spre- , ktere veljajo Nadjamo se, da bodo ti nasveti ploh zdravniške družbe dobro gradivo našemu deželnemu odboru poslednji magistratni seji v kteri so se pre vdarjali stroški in dohodki mestni za prihodnje leto da po tem prevdarku pridejo v občni zbor mestnih od . Horak pozornost na tistih 10.000 gld y bornikov Je obrnil, ki jih za leto in dan mesto plačuje za pi (ga z no) svečavo. To so silni stroški, ker skor pol gold pride na vsacega Ljublj za gazno svečavo To svečavo pa podražuje to, da se podvzetnikom mora svečava plačevati v srebernem denarj kovce še tedaj na ban Skupščina je na predlog Horákov skle nila, naj magistrat pogleda dotično pogodbo in potem ažijo sporoča v mestnem zboru znanjeno y da tej Je bilo tudi na- euker, po kterem so je v neki ljubljanski štacuni prodajal leli ljudje, ko ta cuker je na videz precej lepo bel mlečno kavo pili, zbo ; če stopi - Spet smo imeli hudó steklegapsa v Ljubljani, ki je mnogo psov popadel, pa menda tudi nektere ljudi napadel; zato so spet vpeljani ukazi, kakor jih postave vele vaj 0. Da se steklina pogostoma ponavlja (lani so celo leto na Dunaji imeli to nadlogo), izvira odtod psi, ker se vedoma ali nevedoma ne pobijejo vsi Vsi druž- ki so bili popadeni po steklih. (Iz narodne čitalnice ljubljanskeČitalničin odbor je v poslednji svoji seji sklenil, da vsled družbinih pravil bode letni zbor 26. dne t. m. (na dan sv. Štefana) v dvorani čitalničini. Po predsednikovem ogovoru je program občnega zbora ta-le: sporočilo tajnikovo, sporočilo blagajnikovo, nasvéti posameznih družbenikov, volitev predsednika, blagajnika in vseh druzih odbornikov. Začetek zbora je ob 11. uri dopoldne. beniki se vljudno vabijo v zbor. (Naznanilo o delitvi oblek siromaškim solarčkom in iolaricamBlagodarnost visokodušnih dobrotnikov in dobrotnic je letos gospém in gospodičinam čitalni-škim toliko v gotovem denarji in v blagu podarila, da jim je bilo mogoče napraviti zimne obleke 53 ubozim fantičem in 37 deklicam, ki v šolo hodijo. — Delila se bode obleka prihodnjo nedeljo ob 11. uri pred-poldne v čitalnični dvorani. Prečastiti general-vikár gosp. Anton Kos, v to naprošeni, bojo delili yy Lai- darove. Vstop je vsakemu prost. (Še en „kuriosum.") Někdo je v sobotni bacherici" naši drobni opazki v poslednjem listu, da se je seja znanstvenega društva umaknila godbi, ocital v velikem „leitartikelnu", da „šepa na obéh nogah. Da ostanemo pri jeziku pisateljevemu, rečemo le to, da po kajti tudi za takem „Laib." leitartikel šepa na štirih krajnsko deželo zgodovinsk ovazno svečanost j kakor je bila v spomin Zriniju v Zagrebu, primerjati z godbo filharmonično, to se pač pravi šepati na da vseh štirih!! Ta primera pa šepa še tudi o tem noben deželni poslanec ni za vsaki dan priklenjen v sejo; ako so tedaj trije ali štirji šli za par dni v Zagreb, to ni zaprečilo zborovanja ostalim drugim, in če da je večina zborova (takrat nenárodna) pritrđila, stane zbor za par dni, morala je više ceniti Zrin- pre- 7 skovo svečanost, kakor jo ceni yy Laib. pisatelj y ki v svojem nemskokulturnem ponosu imenuje „Festge- lage"! Je li pisatelj morebiti s spominom na Zagreb hotel „rahlo" denuncirati naše patriote, ki so šli v Zagreb? Ako je to nameraval, tolažimo ga s tem: „Bange machen gilt nicht." Zavoljo božičnih praznikov je prečastiti gospod Lovro Pintar že přetekli teden zapustil državni zbor in přišel domů. 424 pogovori s papežem zarad konkordata. i Novicar iz domačih in ptujih dežel. V zbornici poslancev dunajskega državnega zbora ]e denarna poravnava z Ogri dodelana, in ž njo ^ * li ii E ... a f\ A a m L M je zapečaten dvalizem in to z veliko večino glasov, l[mo: Ludevik Košut kajti y x celó svojega boga naredili so si svoj „oce nas , *** laivu-ic giaoi. „xj* bog ogerski našo volitev blagoslovi, odkrimo se in mo- kakor „Magjar Ujsag ki se tako-le glasi: Magjari imajo piše, „Da 31 poslancev (med njimi I ili i ■ y većina Slovencev, Ti- ker rolcev in nekoliko centralistov) je glasovalo proti, 123 pa za dr. Bergerjev nasvet, s kterim je bil nasprotni Pergerjev predlog zavržen, ki je kakor bomba nena-doma pádel v zbornico poslancev in je ministre in njih zagovornike tako omamil, da je bil strah velik, da ne bi odkljenkalo zaželeni finanční ogerski spravi. Obve-ljal je po takem predlog većine, ki se tako glasi: Vlada naj , brž ko je mogoče, zboru predloži postave y veliki rodoljub, ki si v deželi prognanstva, sveti naj se tvoje ime poleg vsacega dru- zega temnega imena; pridi nam tvoje y narodeizveli- čalno kraljestvo; zgodi se tvoja postavna volja kakor po vsem svetu, tako tudi pri nas na Ogerskem; daj nam danes pred vsem naš vsakdanji kruh in pa svo- bodo; odpusti mi odpuščamo onim, ki so te brez sodbe obsodili, kakor tebe in nas, ker onim, ki gresijo zoper po kterih bi se dale v red spraviti denarne homatije kakor Košutovci neogerskih dežel." Na to je poslanec Skene, ki se je najkrepkejše vpiral bremenom, ktera se po tej spravi se z nami ne združijo ; ne pelji nas odreši nas od vsega hudega. Amen!" v skušnjavo, temuč Ako se zgodi > želijo, poleg tega pa še na noge pride Perczelnova „narodna naložé neogerskim deželam, izdihnil te-le besede: yy Res, magjarska armada", potem se bo lepo darilo prinesemo zdaj svojim volilcem za božične praznike domů: za vašo zvestobo, vaše zrtovanje, vaso prav očitno pokazal sad dvalizmovega semenal Al mi verujemo trdno, da je Bog v nebesih, ki je pravičen in ki ne bo pogubiti dal nobenega naroda v Avstrii, in da potem še le bo mir in sreča v Avstrii. kakor vaši udanost bodete v prihodnje četrtino več plačati imeli, „primorec" piše, da v Trstu se že delajo priprave za sprejem trupla cesarja Maksa. Sredi meseca januarja ga pripelje admiral Tegethof v Trst. Iz ladije ga davki zdaj znesó." poslanci so v svojih govorih _.....; Res, da vsi ministri in odločno rekli, da čutijo, da na naše dežele po tej spravi pridejo toliko veča nes5 mornarski častniki v cerkev sv. Jušta, kamor plačila, kolikor so jih Ogri od sebe odvalili al v eno .^■bodo spremljali duhovniki, vojaške in civilne gosposke. mer so to trdiji, da zdaj ni nikakoršne druge poti iz ključa S. Carlo do sv. Jušta bo vsa pot s črnim suknom pogrnena. Med tem sprevodom bode zvonilo zadrege, ker Ogri ne daďó več, in če ne privoiimo v to, kar zahtevajo oni, se razdere vsa sprava; obetal je tudi finanční minister, da se bo dalo tudi pri nas še cerkvi vse poravnati tako, da nam ne bojo naša bremena težka in da odvrnemo veliko nesrećo, ki nam žuga, ako pre po vseh cerkvah in pokali bodo kanone, sv. Jušta, ktera bo vsa s črnim suknom oprežena, bode črna maša. Cesar bo ležal na mrtvaškem odru v cerkvi, pride država na kant (bankerot). Skoda y da se je Drugo y da pa finanční minister sprehajal le v lepih obljubah ni djanske poti naznanil, po kteri se bo denar v*^**, > in po maši ga bodo lahko hodili ljudje gledat. jutro ga odpeljejo s posebnim vozovlakom na Dunaj in na vseh železnicnih postajah od Trsta do Dunaja bodo vihljali crni prapori. Tudi presvitli cesar in čeda se poravná primankava od najmanj 53 milijonov sarska rodbina pride v Trst udeležit se te žalostné dobil gold. , ki ostane konec prihodnjega leta, od kodi se slovesnosti. — Njegovo Veličanstvo cesar je dovolil bo dalje to vzelo, kar navalijo Ogri na naše dežele se ustanoví v Poreču kmetiško društvo. več, kakor so dozdaj in so to že težko nosile, — m zima se prerokuje; pravijo, da nimajo letošr kaj bode, ako morebiti še tega ne bojo mogli ali ne tako goste in debele kožuhe kakor 1828. leta kakor so dozdaj in so to že težko nosile bojo hotli poredoma plačevati, kar so zdaj na-se vzeli? bila silna zima. da Huda zima se prerokuje; pravijo, da nimajo letošnji zajci , ko je Vsa ta tehtna vprašanja niso rešena kimi občutki stopi Avstrija v novo dobo in s temi brid- v dobo razcepljenja na dvoje v dvalizem! Bog daj y da se Listnica vredništva. G. M. C. naD: Přejeli; prelepa hvala! Gosp. B. na K: Po naših mislih je najbolje, da kar najmanj ne spolni, kar se bojimo in kar se dvalizmu nesreč- govorimo o pr. kamorkoli, in ker pri nas res ni sila, da bi o tem nega prerokuje! in tej želji „Bog daj!" mora vsak dr- ljudi veliko poducevali. Mislimo, da po vsestranskem prevdarku se žavljan, ki Avstrii dobro želi pritrditi, kajti državni bankerot neizmerna bi bila nesreća, ki bi zadela vsacega , kdor kaj ima, kakor je to bilo 1811. leta. Kmalu pridejo ti sklepi zbornice poslancev v sklep zbornici gosposki; gotovo je, da tudi ta sprejme sklepe „magjarske sile", kakor je sprejela prenarejeno ustavo. Pravijo, da že te dni se bojo razglasile vse postave o novi ustavi, po cesarju potrjene, in da brž potem ogersko delegacijo pogala o skupnih zadevah, in ob enem se neki bojo za našo polovico volili novi ministri iz nemške većine državnega zbora; ko bode bote zlozili z našim mnenjem Gosp. J. P. v M: Z naznanilom smo přejeli dopis, ki se gotovo natisne drugi pot Solk: Prepozno, natisne se prihodnjič. Gosp. K. v Gosp. B. v C : Prepozno. V Žitna cena v Ljubljani 14. decembra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60 banaake 7 fl. 20 tursice 4 fl. sorsice 5 fl. rži se volijo poslanci v delegacijo, ki se bo z 4 fl. ovsa 2 fl ječmena 3 fl prosa 3 fl. 20. ajde 3 fl. 20 Krompir 1 fl. 60. državni zbor ministerstvu še pravico dal davke raz- Kursi na Dunaji 17. decembra. pisati do 1. majnika prihodnjega leta, pa se bode 21. dne t. m. državni zbor odložil za nekoliko tednov in se v prvi polovici januarja meseca zopet snidel. sklicu deželnih zborov ni duha ne sluha. 5% metaliki 65 fl. 85 kr. Narodno posojilo 57 fl. 60 kr. Ažij o srebra 119 fl, Cekini 5 fl. 75 kr. kr. - Za na- rodno večino v hrvaškem deželnem zboru se slabo kaže. Magjaronska sila je tolika, da celó v Zagrebu so odstopili narodni možje od volitev, ker ni upanja izvoljenim biti! Take dogodbe dvalizmu na Hrvaškem pač ne prerokujejo dolzega životarenja. — Poročnik avstrijske vlade Cr ive Ili se je podal v Rim Loterijne srećke: V Trstu 11. decembra 1867: 80. 40. 10. 46. 46 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 21. decembra 1867. y da V Gradcu na Dunaji 14. dec. 1867: 54 26 44 24 79. 90. 58. 30 se Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 30. decembra. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.