V Gorici, dne 6. avgusta 1901. TefcaJ XXXI. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, »Jutranje iz-danje opoldne, Tečemo Izdanje pa ob 3. uri po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pot leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 » , „ 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema"'uplavifiSfcvTf ¦** Gosposki*' uliin-^ štv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsal dan od 8. are zjutraj do 8. zvečer; ob nedeljak pa od 9. do IS. ure. Na naročilu brez doposlane miročninr ge ne oziramo« ' „PRIMOKEC" izhaja neodvisno od cSočo* vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali «id. 1*60. «Soča» in «PrimQtec?.se prihajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersi;?: v Nunski ulici;— v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu deila Caserma in Pipan v ulici Ponte deila Fabbra. (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Dopisi naj ne poSiljnjo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. _____ \ Oglasi in poslanica «e računijo po petit-vrstah, če tiskano i -krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. -vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, „Goriška Tiskarna" A. GabrBček tiska in zalaga razen cSoče. in »Primorca* 5e -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnjcii. se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! fGor. Tiskarna > A. Po deželnem zboru. —— ii. Zastopniki nar. - napredne stranke v deželnem zboru so skrbeli v baš prošiem zasedanju vsestransko za potrebe našega ljudstva. Od početka, ko se je obravnavalo v zbornici o Škodah, katero so napravile povodnji, pa do zadnje seje pri razpravi o proračunu so čuvali interese in so potezali za koristi našega ljudstva. Lepo je govoril posl. Oskar G a-bršček pri razpravijj škodah povodnij ter kazal, kako vendar zadnji čas bi bil, da se opomore temu, da ne bo trpela dežela toliko vsled povodnij, da treba začeti regulirati Sočo v goratem kraju dežele, in v to svrho zahteval hidravlični urad za gorati del, kakor ga dobe Furlani za nižino. A ko se prično resna dela v tem pogledu, in zato bi bil zadnji Čas, koliko tisočev in tisočev škode bo manj vsako leto med nami I Glede" na pospeševanje deželne kulturo v o b s e ž j u v o d n i h s t a v b, radi naredb za neškodljivo odvračanje gorskih voda ter radi sestave dež. melioracijskega zaloga pa jo stavil dr. Tu m a poseben predlog, s katerim poživijo deželni odbor, da sestavi in v bodočem zasedanju predloži tak načrt. — Hudournik Bersa dela po zemljiščih na Prevalih d. o. Vipolže, Gorovo, Kozana in Fodgora veliko škodo, Jn je skrajni čas, da se regulira. O tem so je sicer že govorilo, ali vsa reč je bila nekam zaspala. GledL na to je stavil dr. Tuma interpelacijo na poljedelskega ministra, v kateri se zahteva v najkrajšem času odpomoči. Odgovor je došei in se glasi tako, da se izvrši potreben ogled v kratkem, na kar je upati ugodne rešitve te pereče potrebe. Našemu vinogradniku prede v slučajih slaba, zato pa išče pou.oči. Obljubi se mu jo, ali da nerado. Radi tega je bil primoran dr. Tuma urgirati že prej odkazano podporo vinogradnikom v znesku 20.000 K, kakoršno svoto je bila obljubila tudi vlada, ali Še vedno ni bilo nikakega izplačila. Železnic potrebujemo ! Dočim so sosedanje dežele premrežene z Železnicami in »lukamatija« piha ob vseh večjih prometnih cestah, pospešuje pri nas promet v goratih krajih kakor po Vipavski dolini, Krasu in Brdih le žival. No, v zadnjem Času so nas vendar osrečili z gradnjo dveh železnic, ki bosta velikega pomena za našo deželo ter dasta povod h gradnji še drugih lokalnih železnic, katero so ali bodo s j časom neobhodno potrebne. Taka neobhodna potreba so kaže zlasti z zvezo S v. Lucije d o Loga na Bovškem, kjer so v vsakem oziru važni kraji vslod sprejetja bohinjsko železnice ostali v i tram. Narodno-napredna stranka si je prizadevala, storiti kaj za to kraje, in radi tega je stavil dr. Tuma predlog, da so zvožejo ti kraji po železnici Sv. Lucij a-Log. Naše cesto so po mnogih krajih take, da kličejo glasno po popravi. Zato je bil jako umesten predlog dr. Turne, s katerim so nalaga dež. odboru, da napravi za vos politiški okraj tolminski, sodni okraj kanalski ter del Brd edno-slaven načrt omrožja cest, da stori v to svrho vse potrebno ter končno predloži tudi načrt dožolnega zakona radi ureditve cestnih zvez v goratih krajih dežele. Za našo malo obrt in trgovino so stori veliko premalo ali nič. Dr. Tuma jo bil tisti, ki se je potegoval že opetovano za malo obrt in trgovino, in tudi v zadnjem zasedanju jo stavil predlog, da naj se ustanovi poseben zaklad za podporo male obrti in trgovine ter se v to svrho odkažo iz deželnega zaloga znesek 40.000 K ali izposodi tako svoto ter posodi v edna-kih delih med denarne zavode obeh narodnosti j, ki se pečajo s pospeševanjem male obrti in trgovine, v pomoč trgovcem in obrtnikom. Iz sličnega namena smo pozdravili tudi namero dež. glavarja za ustanovitev k re* d i t n e g a z a v o d a, kateri bi prišel prav tudi našemu trgovskemu in obrtnemu stanu. — To je le kos delovanja zastopnikov naše stranke v gospodarskem pogledu, kako so še varovali interese našega ljudstva, spregovorimo v jednem prihodnjih člankov. Ali tu moramo navesti posebej to-le: Ta narodno-napredna stranka, katero je obsula »Edinost« z izdajalstvom in tiranjem goriških Slovencev v objem laških irrodentistov, da sta od veselja na to poskočila »Gorica« in »Prim. List«, ta stranka, kateri se falotsko predba-civa, da je zavrgla narodno čelo, glejte, ta narodno-napredna stranka na Go-rtškoiu se je potezala tudi v narodnem oziru v deželnem zboru! Naša gimnazija jo pravi mon-strum v deželi iz že poznatih vzrokov, radi katerih naša mladina ne more napredovati tako, kakor potreba in kakor bi moralo biti dejanski, ako bi ne bila proveta gimnazija skozi in skozi z nemškim jezikom in nemškim duhom, Posl. Oskar Gabršček je v interpolaciji na učnega ministra ožigosal razmere na goriški gimnaziji, pokazal na hibe to"r so potegnil za poučevanje v slovenščini v smislu narodno j e d n a k o p r a v n os t i. Z roalke je šol ravnate*i pokoj. Hitro jo bila na dolu naša stranka in dr. Tuma je stavil interpolacijo, v kateri se odločno zahteva, da bodoči ravnatelj mora poznati oba d a*?, elna jezika, ker drugaU ni sposoben za tako mesto. Profesor slovenščino so je tudi poslovil z realke. Hitro je bila od napredne strani stavljena interpelacija, da se sme oddati m os to stalno le kandidatu, izprašan emu iz slovenščine kot glavnega predmeta, drugačno moč je nastaviti le provizorično. Odgovor na to interpelacijo so jo glasil ugodno. Na davkariji v Gorici se gode" v narodnem oziru Čudne reči. j?osl. Oskar Gabršček je interpeloval v tem pogledu že v državnem zboru, posl. M u ha pa v deželnem. Razmere v Kopru na učiteljišču so znano. Slab je pouk in slov. dijake se peha v dvojko, drugače pa so razpostavljeni zasmehu Lahov. Glede na to je bilo umestno oglasiti se zopet za premestitev učiteljišča v Gorico, kar bi bilo v učnem in narodnem oziru velike (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. losti! (Tu naj omenimo Se, da v dr^vnem zboru se je potegnil posl. O. Gabršček za stvar, ko se je pokazal na porotni klopi v Gorici stari Šlendrijan, kakor glede" nekih v »Soči« opisanih nakan z vadnico v Gorici, kar je oboje v narodnem pogledu jako upoštevati !) Laški list »II Friuli Orientale« je kar pihal od jeze proti takim interpelacijam ter poživljal laške poslance na skrajni odpor! Zakaj je pihal ? Gotovo bi ne bil, ako bi naša stranka vlekla goriške Slovence res v objem laške irredente! Kaj pravite »Edinost«, »Gorica«, »Prim. List« ?! ? — Kdo je torej izdajalec naroda, kdo tira goriške Slovence v objem laške irredente? Kaj mari stranka s takim delovanjem v narodnem oziru ?! Kje ste vi, ki se predrznete kaj takega trditi? — Po delili se spoznavamo, taka pa so dejanja naša', kakor gori povedano! In v očigled takim dejanjem se drznejo pisariti tako in-famno o noši stranki ter joj podtikati nič manj nego narodno izdajalstvo! V kaki zvezi pa so naši »kavči« z do-j a n s k i m izdajalstvom, o tem pa bomo še govorili, da bo strmela slovenska javnost, tudi tista, ki nam pošilja v deželo nesramno predbacivanje o izda-jalstvu! DOPISI. Iz Bolca, 31. julija 1901. ~ Kdor je še pred enim, dvemi, tremi leti in petimi leti poznal tega tihega, mirnega, miroljubnega, celo bojazljivega I. Mihe lica, bi nikdar ne sanjal, da bo danes obsojen celo v zapor radi krščanskega sunka, radi sunka, kateri je bil sposoben provzročiti krvave posledice, ako je bil hotel pametnejši del množice reagirati na postopanje. Ako pogledamo, kake mirne razmere so vladale v medsebojnem sporazumljenju med prebivalstvom pred prihodom tega blaženega A b r a m a k nam, se moramo nehote prašati, kdo je spravil na dan to sovraštvo, preklinjevanje, popivanje in pijančevanje vsled razgrete krvi, zamudo dragega časa s temi nepotrebnimi shodi in s tem večnim hujskanjem in fanatizovanjem, pretepom, katerega posledice smo danes do- Quo vai Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Gospod, tvoj mojster Seneka ima tisoč cipresnih miz. Samo zapovej in imel jih bom dvakrat toliko. Jaz sem stoik iz potrebe. Ogrni, Sijajni, moj stoicizem z vencem iz rož in postavi predenj vrč vina, pa ti bodem prepeval Anakreonta tako, da zagluši vse epi-kurejce.* Nero, kateremu je ugajal priimek .Sijajni', se nasmehne ter reče: »Všeč si mi!« »Ta človek je vreden toliko zlata, kolikor sam tehta,« zakličG Tigelin. Kilon odvrne: »Popolni, gospod, mojo težo s svojo darežljivostjo, kajti sicer mi veter odnese nagrado.* »Resnica, ne odtehtal bi Vitelija,« omeni cesar. »Eheu, Srebrolunež, moj razum ni iz svinca.« »Vidim, da ti tvoj zakon ne brani, imenovati me boga?« »O, neumrljivi! moj zakon tiči v tebi. Kristijanje so se rogali temu zakonu in radi tega sem se na vzel sovraštva do njih.« »Kaj veš o kristijanih?« »Ali mi dovoliš jokati se, božanstveni ?« »Ne,« odvrne Nero, »to me dolgočasi.« »Trikrat prav imaš, kajti oči, katere so to videle, ne smejo več poznati sok. Gospod, čuvaj me mojih sovražnikov.* »Govori o kristijanih,« reče Popeja z očividno nestrpljivostjo. »Torej hočem govoriti, kakor velevaš, Izida,« odvrne Kilon. »Takoj od svoje rane mladosti sem se posvetil modroslovju in iskal sem resnico. Iskal sem jo pri bivših božanstvenih modrijanih v Akademiji, v Atenah in v Aleksandrijskem Serapeju. Cuvši o kristijanih, sem si mislil, da je to zopet nekaka nova šola, v kateri mi bo mogoče najti zrno resnice, in seznanil sem se ž njimi na svojo nesrečo!! Prvi kristijan, s katerim me je usoda zbližala, je bil Glauko, zdravnik iz Neapola. Od njega sem poizvedel ob svojem času, da oni daste* nekega Kristusa, kateri jim je obljubil ugonobiti vse ljudi, uničiti vsa mesta na zemlji, ali jih ohraniti, ako mu pomagajo ugonobiti Deukalijonove otroke. Radi tega, gospod, oni sovražijo ljudi, radi tega zastrupi ju jejo vodnjake, radi tega mečejo v svojih shodnicah kletve na Rim in na vse temple, v katerih mi častimo svoje bogove. Kristus je bil križan, toda obljubil jim je, da Rim bo uničen z ognjem in da pride v drugič na svet, da jim izroči oblast nad svetom.« »Sedaj ljudstvo razume, čemu je bil Rim sežgan,« seže mu Tigelin v besedo. »Mnogi že to razumejo,« odvrne Kilon, »ker hodim po vrtovih in po Marsovem polju ter učim. Toda, ako me hočete poslušati do konca, lahko razumete, kakšne vzroke imam za maščevanje. Zdravnik Glauko mi iz početka ni izdal tega, da njihov nauk zapoveduje sovraštvo do ljudij, pač pa mi je rekel, da je Kristus dober Bog in da temelj njegovega nauka je ljubezen. Moje rahločutno srce se ni moglo ubraniti takemu nauku; zaljubil sem se v Glauka ter mu zaupal. Vsak košček kruha, vsaki groš sem delil ž njim, ali pa veš, gospod, kako mi je to poplačal? Glej, na poti iz Neapola v Rim me je sunil z nožem in mojo ženo, mojo zalo, mlado Bereniko je prodal barantalcem s sužnji. Ako bi Sofoklej poznal mojo usodo — toda kaj pravim! Saj me posluša nekdo, ki je boljši od Sofokleja.« »Reven Človek!« omeni Popeja. »Kdor je zagledal obličje Afrodite, gospa, ta ni več reven in jaz ga gledam v tem trenutku. Toda takrat sem iskal tolažbe v modroslovju. Prišedši v Rim, sem se potrudil priti v dotiko s starejšimi kri-stijani, da si pridobim pravico v borbi z Glaukom. Mislil sem si, da ga vsaj prisilim, naj mi vrne ženo. Spoznal sem njihovega višjega duhovna, spoznal še nekega drugega, ki se imenuje Pavel, ki je bil tukaj zaprt, pa pozneje zopet izpuščen, spoznal sem sina Gebedejevega, spoznal Lina in Kleta ter dokaj drugih. Vem, kje so prebivali pred požarom, vem, kje se shajajo, morem pokazati jedno votlino na griču vatikanskem in jedno pokopališče za nomentanskimi vratmi, na katerem opravljajo svoje gnusne obrede. Videl sem ondi apostola Petra, videl sem Glauka, kako je moril otroke, da je imel s čem škropiti glave navzočih ; videl sem Ligijo, izgojenko Pomponije Grecine, katera se je bahala, da ne more prenesti pogleda na otroško kri, pa je vendar povzročila smrt otroka, ker je urekla maio Augusto, tvojo hčerko, o Osirij, in tvojo, o Izida!« »Ali čuješ ,cesar'?« reče Popeja. »To da je mogoče?« zakliče Nero. (Dalje pride.) čakali — zapor, pohujševanje, demoralizacija, | odgovoriti moramo britko resnico — duhovščina in njej na čelu Abram! Ko se snuje kako društvo, bodi si katero koli, ima namen, ljudstvo moralno vzgo-jevati, napdjavati ga z dobrimi izgledi k dobremu, ga buditi k spodobnemu obnašanju in življenju, da bodo ti ljudje pravi in pošteni državljani, dobri, skrbni, pridni in varčni gospodarji in sploh ljudje v družbenem življenju. — Prašarao se, ali je to pokazalo »Kat. izobraž. društvo" z Abramom na čelu s svojim nastopom pri zadnjem shodu ? Ali ima take predpogoje, sposobnosti, namene ? Vsakdo mora pripoznati in tudi sam Abram, da ne. Kako vzgaja Abram to ubogo ljudstvo, naj navedem le današnji izgled na Mihelicu, za drugi izgled naj nam služijo besede slamnatega predsednaga tega kat. društva Šolar-j a, ko je rjovel na ponesrečenem shodu, da sam si upa prevzeti 50 učiteljev, naj le pridejo, da jih krneče pri vratih kakor snope. In tretji izgled naj nam bo tudi kršč. mož, kateri nosi višjo šaržo v tem svetem društvu, ki je pred shodom tako razgrajal, da so ga morali lastni somišljeniki in udje katoliškega izobr. društva nesti na hladno. Abramovo obnašanje prt shodu je zadnja .Soča* že označila, ko je hotel tuk. gosp. naduč. s strupenim pogledom kar prebosii in ga na ne ravno dostojen način povabil, naj se odstrani. Kak utis je napravil nastop prvakov kat izobr, društva na druge ljudi, somišljenike; ali ni bil to izzivajoč povod, da zgrabijo ostali udje kat. društva vile in lopate in se vsujejo na mirne, navzoče naprednega mišljenja — ko vidijo svoje voditelje tako nastopati?! — Abram mora priznati, da bi to bila naravna posledica! Ce se to bere, nehote si misli na neko uvrstitev teh voditeljev v kat. društvu s posamezno šaržo in ž njo združenim opravilom, namreč: General Abram je za pluvanje, sikanje in zmerjanje na ljudstvo, posebno na liberalce, bodisi na prižnici ali v gostilni in na prostem. — Slamnati predsednik kat. polit, društva je za izmetavanje učiteljev in drugih liberalcev. Predsednik kat. izob. društva za delitev kat. sunkov pod rebra in sedenje v zaporu. — Prvi odbornik za razsajanje, hrupenje po mizi, lomenje stolic, cabanje z rokami in nogami in vse to, česar general Abram ne more sam izvesti. — Ostali udje pod vodstvom Ekseljna, kateri je prešinjen krščanske misli od tonzure do pete, pa za mahanje in udrihanje po liberalcih. Tako so lepo uvrščeni, vsak ima svoj posel, in kardinal Misija s ponosom lahko zre na to svojo organizacijo. To je bila duševna stran tega ponesrečenega shoda, in s tem je pokazalo to društvo, kateremu je duševni voditelj kaplau Abram, sad svojega truda in izobraževanja! In Mihelič, — kateri je žrtva tega Abramovega izobraževanja, bo sedel v zaporu in študiral svojo okolico. Mož od vsakogar spoštovan, dober in vesten mojster, je žrtvoval vse za svoj poklic, da izuril se je za pravega mizarskega mojstra, delal pridno, da preživi sebe in svoje, si nakupil še lepo premoženje; sedaj pa, ko je prišel Abram in ga nadahnil s temi svetimi idejami, popustil je delo, opustil nadzorovanje svojih delavcev, vsled tega zgubi tudi delo, ker s to mastno službo delati za Abrama političnega slona, ima toliko dela, da mora zanemarjati svoje, ljudje pa vidijo, da ima v politiki toliko važnega posla —-sedaj spet sedi v zaporu, ergo ne morejo pričakovati mojstrske izvršitve in ga opuščajo. Kdo je kriv, da se ljustvo tako »izobražuje*, kdo je kriv, da se ljudstvo demoralizuje, kdo je dal povod pretepom, kdo daje povod takemu pijančevanju in ponočevanju, kakor je bilo po zadnjem shodu? — Pozno so iskale žene svoje može po gostilnah, ker jih ni bilo ob navadni uri domov. Tam se je vnel kreg, pretep sta si zakonska prihranila za doma. Otroci so seve pri takih domačih prizorih kmalu pokonci. Kdo je spravil slamnatega predsednika do takih izbruhov in »ven metanja« in kdo spravil odbornika, katerega služba je razsajanje, lomenje stolic in izvršitev vsega onega, česar ne utegne Abram, da je tako razsajal, da so ga marali nesti lastni somišljeniki iz zborovalnega prostora, kdo je nahujskal in fanatizoval ljudstvo, da je bilo pričakovati nesreče, ako ni bilo vkd. zastopnika poleg? Kdo je kriv vsega sovraštva med ljudstvom, kdo je kriv, da je obsojen ugleden mož v zapor, ki je vžival čast kakor obč. starašina, in imel razna častna in zaupna opravila; bil je član važne sanitetne komisije, nadzoroval in razdeljeval je občinska drva itd., in za obelo plačati še soSne troške, tak mož, kateri že po svojem naravnem značaju ni za tepež. — Vsak vročekrvnež je bil že z bodalom sunil nasprotnika. Zdaj ljudstvo, spominjaje se njegovega zapora, pa gotovo ne bo imelo v njega prejšnjega zaupanja. Kdo je vsega kriv — nekateri duhovniki, njim na čelu Abram po Missijevi organizaciji. Gotovo, da poreče »Gorica", ta kazen je za tak »katoliški sunek« prevelika, aH če se upošteva okolnosti, katere so bile sposobne provziočiti najhujše posledice, je kazen pri- ! merna, ker ako že šola in prižnica ne dosežeta svojega pravega namena, mora biti ! justica tu, da priredi red, katerega je potreba. Gotove ne~ želimo Mihelicu, da je kaznovan, nasprotno, odkritosrčno ga vsi obžalujemo, obžalujemo ga še toliko bolj, ke* je prišel v tako družbo, želeli bi le, da bi se pravi krivec dovedel sodni oblasti v roke, da bi tega po pravici, da eksemplarično kaznovala, in ta glavni krivec vsega pob"bja m nesreče je kaplan Abram. Mogoče je, da kedo bo smatral slučaj Miheliča za premalenkosten in lokalen, ki ne zasluži toliko vrst v »Soči*, reč pa je v resnici velikega in splošnega pomena za celo deželo, ker na ta način naši klerikalci odtujujejo povsodi posameznike svojemu poklicu in jih zapeljujejo v nesrečo. Dostavek: Sliši se, da klerikalnim gospodom se je zdela kazen Miheličeva prenizka; zato so hoteli napraviti utok. Že priče, ki so bile pod prisego zaslišane, so izpovedale, kako nevaren je bil moment na shodu in imel je vse sposobnosti, da bi bilo razbitih mnogo glav; enako ni bil izključen smrtni poboj, kar se je moglo iz vseh okol-nostij sklepati. Tukajšnji možje, ki morejo o tem govoriti, sodijo, da ta slučaj je zaslužil vse kaj drugega in ne le 8 dnij zapora, ker le energičnemu nastopu vladnega zastopnika se imamo zahvaliti, da ni prišto do tega, do česar bi utegnilo priti, in te brumne duše, ki so vse to vzročile, bi si rade z vsemi sredstvi ta madež izbrisale. Seve, ako se jim vse ugodi, kakor želijo, da se jim povod še k večjemu razsajanju, ko vedo, da se jim nič ne zgodi, in nataknejo prihodnjič liberalce kakor žolne po trnji. Glavar zakotnega pisaštva — Cahej iz Gorice — je tu in pridno pomaga klerikalcem v zabavljanju. Predrzen možic! Najbrže je on skrpucal pritožbo, izjemoma morda celo zastonj, ker se govori — o jerum, jerum! — da bo revček prihodnji klerikalni kandidat v deželni zbor. Kdo naj se ne smeje? Le pristašem naše stranke se je zahvaliti, da ni prišlo do krvi, kajti klerikalci so se obnašali kakor besni volkovi. Bog ne daj, da so naši enako odgovarjali — in zgodile bi se čudne reči, kajti na enega klerikalca je bilo do 10 naših. Iz tega je razvidno, kako bedasto in nevarno je bilo divjanje obsojenega Miheliča. — Zanj se poteguje zdaj cela črna banda, ki upa na svojo moč in na — svoje prijatelje. Vederemo. Iz Kobarida. (Raznoterosti). — Prvi del preložene državne ceste od Kobarida proti Trnovemu bo do novembra dodelan. Podjetnik gosp. Lončarid je kakor nalašč mož za taka podjetja, — Toda vse kaže, da on ne prevzame nadaljnih delov, ker se je pri prvem preveč opekel. Lani je podal vladi ponudbo, ki je bila za vse jako ugodna, da izdela sam vso cesto do Trnovega, — toda ni bila sprejeta. Vlada se je gotovo opekla! — Ne vem, kdo je bil kriv prvotne nerodnosti na tej cesti, namreč, da so bili postavljeni na silno nevarnih mestih vrh prepadov le redki brambeni kamni, mesto zidov ali železnih držajev. — Pritožbe so pomagale. Zdaj se odpravlja ta kričeči nedo-statek. Vodovod po Kobaridu, o katerem sem pisal lani ob tem času, je že dodelan in naravnost imenitno služi potrebam prebivalstva. Stal je okoji 6000 kron, kar bi bilo za Kobarid kaj težko breme, ako bi ga moral sam nositi, posebno radi tega, ker so naš tjg druge potrebe že precej stiskale. Zato pričakujejo trzanje z vso pravico deželno in državno podporo, saj vodovod je javna živ-ljenska in zdravstvena naprava. — Ob tej priliki smo se Kobaridci postavljali preveč v posmeh tujemu svetu. Strašno je bilo zabavljanja, no zdaj pa vsi vidijo, da niso imeli prav. Ali kaj bi se čudili našim Kobaridcero, ker niso niti verjeli, da bo voda tekla, saj je ! bil tega prepričanja (tako čujem) celo naš slavni deževni poslanec Lapa n j a, ki je zemljemerec. On je veliko kriv, da so ljudje zabavljali. Zato pa je zdaj tudi on najbolj v posmeh. — Jaz sam ga nisem slišal, zato se naslanjam le na splošno govorico. Naša »Narodna Čitalnica" bo slavila letos 30-letnico svojega obstanka. — Ako bo kaj vstrajnosti in dobre volje, priredi 25. t. m. veliko veselico, Močij je tu dovolj, zlasti čez počitnice. Oni dan se je tu obesil — pes. Hotel je iti k ljubici v vas, skočil čez železno ograjo, toda obvisel je na ograji; s pasko okoli vratu se je nataknil na železen drog, obvisel tam ter se zadušil. K tej čudni novici naj dodam še dve — pasji. Tu sem se sam na licu mesta infor-moval o tistem pobožnem kapucinu, ki je popraševal: »Kje stanuje tisti — pas (pes), tisti Gabršček?" — Vse je res, kakor je pisala »Soča«. Priče so tu! — »Prismojeni List" je torej le pobožno lagal v imenu še pobožnejega brata Krišpina. Pred par dnevi sem stal pred neko hišo v družbi rodoljubnega gospoda. Mimo je prijadral deževni poslanec Lapanja. Moj družabnik ga je uljudno pozdravil, — g, deževni poslanec pa je pogledal srepo, zaso-pihal ter udaril s svojo debelo palico tako srdito po cesti, kakor bi hotel reči: Vidiš, tako te premikastim, ako mi prideš v pest. — Ako bi bil jaz kak pobožen klerikalec, bi se grozovito zbal te nevarne grožnje in deževni poslanec bi sedel na zatožni klopi radi hudodelstva po § 99. k. z. Dr. Gredolčič bi me že poučil, kako se človek najbolj vspešno zboji svojega nasprotnika. — Ker sem pa »vragu zapisan haeralec*, imam usmiljenje s takimi ubožci, ki tako očitno kažejo svoje »katoliško prepričanje". — G. Domače jn razne novice. Smrtna kosa. — Sinoči so pokopali v Vrtovinu gospo Amalijo Božič, soprogo g. Jakoba Božiča, c. kr. poštnega asistenta v Gorici. Pokojnica je h znane rodbine Stibi-love v Vrtovinu; dosegla je starost 32 let, Pokojnici večni mir, preostalim pa l.^že sožalje! Oznanilo. — V smislu § 217. postave o osebni dohodnini se za*morejo ogledati izkazi osebne dohodnine cenilnih okrajev 9Go~ rica-mesto" in »Gorica-dežela* v teku 14 dnij, začenši s 5. avgustom t. I., ob uradnih urah pri davčnem oddelku c. k. okrajnega glavarstva (V. Teatro 5). In tako dalje! — Saj smo povedali, da vsaj cele počitnice ne bo konca. Tudi smo uganili, da poreče, ko so ga že vse siti, — »Pardon, še na nekaj sem pozabil". — In res! Ko se je vlekla skoro tri tedne udri-harija po »pisaču*, je prišel na vrsto dodatek: »Še nekoliko fotografije«. Takoj s početka se pohvali, da članki o pisaču so hudo zadeli! D'.s nine ! Na vse one Iumparije je pravi odgovor edino s palico. — Ko je vlačil Gab. že nad mesec dnij po predalih »Norice*, še ni vsega povedal! Imeniten mož, ta Gab.! — Prijatelji so govorili: Mreinajadam nič odgovarjati t Ustregli smo! — Zadovoljili smo se samo s kratko zafrkactjo koncem vsake klobasarije, sešteli smo vrste, kolikor jih je načečkal, ter dodali k večjemu kako zasoljeno pripomnjo, v stvar samo pa se nismo več spuščali. Ali tudi to je časnikarskega pobalina tako razburilo, da piše dalje in piše brez ozira na resnico, na vest in na veliko dejstvo, da je dandanes brezvspešno delo, lagati tako nesramno o splošno znanih dogodkih in tako široko poznanem Gab.! — Ako bi hoteli tratiti prostor v »Soči«, bi nam zadoščalo, le ponatisniti bolj markantne Iumparije, da bi naši čitatelji videli, kakošne vrste lopov pisari zdaj čez počitnice. — Svetujemo pa junakom pri »Gorici" eno: naj se oglasi vsaj jeden mož, ki prevzame odgovornost za vse tiste članke! S črkostavcem se ne bomo pravdali! Na kratek dopis iz Gorice o cerkvenem petju je klobasal glasbenik Mrcina v ba-rabskem tonu v štirih številkah »Gorice". Na vsako besedo jih odgovor; deset ter psuje in zmerja, da je naravnost škandal, da takega človeka trpimo na javni šoli v Gorici. — Da bo vsa lopovščina tega strupenega širokoustneža očitna, naj povemo, da Gab. je čital oni dopis v »Soči« šele potem, ko je izšla, da ni niti vedel, odkod je dopis došei, marveč je šele vprašal urednika. — Kdor je čital Mrcinajado v »Gorici*, si more narediti sliko, kaj zasluži on, ki tako piše, človek, ki je vendar g. kr. vadniški učitelj v Gorici! Takim Iumparijam so izpostavljeni naši najboljši rodoljubi! Sami nunci in par c. kr. učiteljev (ljudskih in srednjih šol) vodijo vse Iumparije, ki utegnejo deželo vzburiti do groznega odpora z dejanji, ki bodo dale mnogo misliti c. kr. oblastnijam. Kdo je Janoz Mrcina? — Imeniten mož. Poučuje paglavce, pa vsi pravijo, da slabo. Največ njegovih slabo vspeva v nadaljnih šolah. — Poučuje glasbo na ženskem učiteljišču in rad velja za »prefesarja*. Uboge gospodične, koliko jih ta človek muči! Sreča, da imajo dekleta po veliki večini posluh in dobre glasove! Domišljavi gospod prefesar kriči, razsaja, tudi rad pozmerja, grozi — ali vsa njegova teorija je do skrajnosti slaba. Taka je sodba o njem! — Mercina poreče: dokažite jo! — Mi pravimo: Sodba nastaja sama, pa se dokazati ne da, ker tega niti ni potreba l — Ako ga hvali njegov šef, kakor se je sam pobahal v »Uorici", je to le nam v dokaz, da je sodba prava, kajti njegov šef ni še nikdar pohvalil kakega vrlega učitelja, marveč vsakega je le zatiral. Najbrže hvali tudi sedanje njegove Iumparije v »Norici", zato pa tudi vemo, koliko je ura; umejemo tudi Mrcinovo predrznost! Toda: Bog ne plačuje vsake sobote! Mrcina je dalje tako izvrsten mož, da ni imel ne med kolegi ne v ostali družbi nikdar odkritega prijatelja. Vsakdo se ga je ogibal, boj6 se njegovega strupenega jezika in pa — kadilnice ni maral nikdo vihteti. Kdor čita njegove udriharije v »Norici", vidi ta strupeni jezik in — kadilnico, katero pridno vihti samemu sebi! Prosit! Iz Loga pod Predelom sta poslala dva znamenita Ceha (urednik »Nar. Listov* g, Jos. Kuffner in prof. dr. Karo! Kuffoer) na g, Gabrščeka v Gorico razglednico (iz zaloge g. Martina Črnuta), na kateri izražata svoje presenečenje o zavednosti našega naroda na tej strani Predela. Na oni strani, pravita, ječi naš rod v okrutnJLsužnosti. — Odpotovala sta v Rezijo. Žil, da nista videla cele Soške doline. Koda na Krna se je otvorila včeraj. — Obljubljeno nam je obširneje poročilo. — »Slovensko planinsko društvo* je vstreglo s tem davni potrebi. Take planinske koče »o najbolje sredstvo za vabljenje tujih hribo-lazcev v naše kraje. Dr. Krek postavlja zgodovino na glavo. — Kar je govoril na klerikalnem zaupnem shodu v Bolcu, presega naše pojme celo o predrznosti. Kdo je ljudstva bolj podjarmil, oropal jih, nego .učeča cerkev* t. j. duhovščina? Ob smrtni uri, ob kugi in drugih boleznih so znali izvabiti iz ljudij neizmernih bogastev. Cerkve in samostani so bili gospodarji neizmernih posestev ; na tisoče in tisoče lenuhov in lum-pov se je samopašno in razbrzdano redilo po samostanih, dočim je ljudstvo umiralo za lakotjo. Cesar Jožef jih je veliko spodil ven iz samostanov, ali še mnogo premalo! Se dandanes irna ,mrtva roka* stokrat preveč, ljudstvo pa strada. So škofje, ki imajo po več stotisoč, celo kanoniki imajo plače za štiri ministre vkup, ljudstvo pa strada! — Dr. Krek naj začne tamkaj pometali! Ubogo ljudstvo, iili boš vedno tako bedasto, da te bodo vodili za nos taki slepiči ? »Siromaštvo« in »Edinost*. — Kakor se zdi, nas ,Ed." noče razumeti; našo primero o »siromaštvu" obrača na slab pomen. -- Ali hočete, da govorimo bolj jasno ? Evo: V deželi Goriški je 100 slovenskih žu-panij, občin pa še več; toliko je krajnih šot. svetov, štirje so c. kr. okrajni šol. sveti; je cela vrsta cestnih odborov; deželni odbor in državni zbor nas tudi živo dotikata. Vse to hoče naša stranka voditi po svojem programu. — In v Trstu? Vsega tega ni za Slovence. V tem je velik razloček med »Ed.* in »Sočo«; pri »Ed.* je pred vsem agita-torično delo stiskanega naroda proti zatiralcem, in takd delo ni težavno, je tudi jako jednostavno. — In mi smo rekli: ne nate-gavati Goriške na tržaški čevelj. Naj »Ecl.* lepo vrši svojo nalogo doma, v čemur je mi ne oviramo, ali naj ne podira, kar zidamo mi na Goriškem, ker našega dela ne razume. — »Ed,« poreče, da je slovenski list in hoče govoriti tudi o goriških razmerah. Prav! Ali. prej mora razumeti in vedeti, kaj dela; ako ne, mora biti pripravljena na odgovore, kakoršen je dobila. — Že velikokrat v prav kritičnih dneh je bila »Ed.* tista, ki je najbolj bedasto mešala Sireno. Za tako politikovanje se gospodom v Trstu lepo zahvaljujemo. Pomagate nam nič ne, vsaj ne kvarite! »Primorski List* in napredni učitelj!. — Sedaj se je zopet spravil iia napredne učitelje, imenoma na g. Sedevčiča na Vogrskem. Pobožni hinavec toži, kako nekateri napredni učitelji ljudstvo pohujšujejo ter mesto olike in omike širijo surovost in r«z-divjanost O g. Sedevčiču pravi, da rabi besede far itd., omenja neki pogovor, o katerem se ne ve, ali se je vršil res tako ali ne, končno pa kliče pristojno oblast na pomoč. Najprvo pohujšanje! Kdo pohujšuje naše ljudstvo in odkod izvira demoralizacija med isto, to vprašanje je že zdavnaj rešeno, • in sicer pravilno, o čemur pričajo naovrgljtvo naši »Tuiti frutti", kateri na podlagi neizpodbitnih dejstev kažejo jasno, kdo pohujšuje naše ljudstvo! In v kako veliki meri se to godi! Gospodje, na to shan smo na jasnem, in niti iskati ni treba pohujšljivcev, saj jih poznate predobro! Vse ono, kar pa podtika g. Sedevčiču, ima edini nelepi namen, terorizovati učitelje ter jih denuncirati, da bi šolske oblasti postopale proti njim. Ako je g. Sedevčič morda tudi res rabil kak tak izraz, s tem pač ni nikoga pohujšal in ničesar navadil, ker izrazi far, farške lumparije itd. žive med ljudstvom in mu jih ni potreba šele polagati v usta; da pa žive, temu niso krivi ne napredni učitelji ne nikdo drugi, marveč — farji sami! Potipajte se za svojo kosmato svet! Kar se pa tiče g. Sedevčiča kot učitelja, mu ne more nikdo nič očitati. Ako pa je s kako besedo označil črne lumparije, to ni nič tako hudega. Kaj vse počno duhovniki! Kako zabavljajo in lažejo, kako opravljajo in obrekujejo naprednjake, posebno učitelje, to je znano. Ako se* torej-^mak^r^aig^a,, kaj. tako hudega. Še celo prav je," da se vendar dobe možje, ki se ne vstrašijo vsake črne suknje! Zato pa le po njih,, si misli .Prim. List*. Pri tem pozablja na svoje .vzorite* Slomškarje, zlasti na ideal Sloraškarjev, na .vzoritega* Rustjo ^šempasu. Dokler imate takega človeka v svoji" šredTT ki v istim pohujšuje, in to mladino v šoli, in dokler branite in ščitite takega demoralizatorja, kakor je .katoliški" Rusija, dotle nimate pravice, napadati napredne učitelje. — Mi protestujemo proti takim faiotarijam in bomo govorili vsekdar, ko bodo farške lopovščine uvaževane. .Prim. List* obeča še govoriti o naprednih učiteljih, to je ,o drugih divjakih*! Alt fle ne povedati nič drugega nego besede »far", »farške lumparije*, potem je že naprej pogorel. Na njegovo obečanje pa obečamo mi, da ako ne bo miru, začnemo s senza-cijonelnimi »Tutli frutti", da si bodo lase trgali i/, glav. Zaloga je še velikanska! Na taka izzivanja bodo »Tutti frulti" najprimernejši odgovor. , Pri ni. List* pohvalil .Edinost*. — »Prim, List* je čutil potrebo, pohvaliti »Edinost* radi onega .izdaialstva*, s katerim je nas toliko ljubeznivo obsuta. Ali v citatu je ta pohožnjak izpustil besedo .enako", namreč .Kdiuosl* je pisala, da nar.-napredua sfranka snuje enako narodno izdajalstvo, kakoršuo je že zasnovala naša slavna klerikalna stranka. Tako je .Prim. List* falsifi-koval citat. Toda namt-n posvečuje sredstva! .K-.linost* bo gotovo vesela pohvale v listu, o katerem njegovi pristaši s ponosom pravijo, da ga čila sam kardinal!! Daip pa laže posvečeni .Prisuiojenee', i\d dr. Gregorčič ni bil zvezan z tir. Pajerjom za časa držovno/.borekih volitev. Doguana pa je istinu, da je držal dr. Pajer svoje ljudi v šahu ves čas ožje volitve med dr. Turno in in dr. Gregorčičem, ves listi čas, ko ho liberalni Italijani, ogorčeni nad izdujskimi Fur-lani, ki so so umesali v ožjo voRev, ko se je dotikala le Slovencev, hoteli paralizir»iti iz-dujske glasov«1, lo jo 22. Tako daleč je Sla ta reč, da j« dr. Pajer celo rekel, da se odpove vsemu, ako ne bodo poslušni njegovim besedam. Ur, Pajerju je bilo torej prav, da so glasovali Furlaui za dr. Gregorčiča ter tako preglasil* dr. Tu no /1 5 glasov, ko je imel na slovenski strani 17 glasov večine. Dr. Pajer je stal na straži za dr. Gregorčiča, kateri se ima le njemu zahvaliti za izvolitev, kajti v neodsoluošti dr. Pajerja bi se bilo pa-raliziranje glasov na italijanski strani gotovo izvržilo, in mandatek dr. (iregorčiča bi bil sel po Soči v morje. Takrat se je pokazala najjasnejše zveza dr. Gregorčiča z dr. Pa-jerjem. .Prim. List* seveda bo lagal dalje po svoje, kakor zna le on, ki ti zataji v prihodnji minuli to, kar je v prejšnji trdil. O »trnki v Nabrežlnl smo dobili tako poročilo: ,6o>p. urednik ! V št. 8'J. Vašega lista ste omenili tukajšnjo stavko in pripomnili : .Gospodarji trde. da ne morejo nikakor ugoditi zahtevam delavcev, ker povišanje plačil ne morejo spraviti v sklad z deiom in prometom*. S tem torej priznavajo gospodar,!, da so zahteve delavcev opravičene, pa ven-lar jim ne morejo ugoditi. K»-do je t-iiui kriv V Gospodarji sami, ker si med seboj že delajo r->s hudo konkurenco. No, ko bi si oni d*\ah konkurenco na svoj račun, na; bi še bilo; ali oni delajo konkurenco na račun delavcev, in to ni prav. (Tukaj ne mislim t e na tuka,srre klesarske podjetnike). Delavce si mora vendar s svo/j pridnostjo toliko prislužiti, d.i poštno preživi sebe in družin*?. Ker so pa delavci spoznali, da morajo \sled konkurence le oni trpeli, zato zahtevajo urejene plače. Podali so lorej tukajšnjim kbsarskim podjetnikom spomenico, v kateri so izrazih svoje želje glede plačila. Toda kakšen odgovor so dobili delavci ! Reklo se jim je: Počakale dva meseca, potem se bo len,o menu. Na ta moder odgovor stopilo je okcli l-»nO deiavcev v stavko. Gospodarit trde, da ne morejo spraviti v sklad \;šv plačilo, delo in promet. Neka; debrt* v«lje m nekaj popusta na obeh straneh, pa bi šlo; posebno ker so delavci voljni nekaj edn hali (s tem pa ni rečeno, da se popolnoma uda«?), gospodarji pa naj nekoliko od svojega dobička poj-uite. Razume se, da plače tukajšnjih d./, a v a-v morajo biti razmer no enake plačan* v drugih kronavinali, kjer se pečajo s kletarstvom, ker drugače ne bodo mogli tufcajsr./i gospo !ari tekmovati s podjetniki v drugih, deltah, in klesarska obrt bi se v naši občini sama uničila vsled previsokih mezd. Z uničenjem klesarske obrti se uniči pa tudi blagostanje v tukajšnji obilni, in marsikatera druga obrt in kupčija bi s tem izginila. Ta udarec pa ne bi občutna le N--brežina, ampak tudi druge občine na Krasu. 2*to pa gospodarji in delavci, dogovorite se med seboj, kajti obrt enkrat uničena se težko več povzdigne. Res je, da delavec gre lahko s trebuhom za kruhom; ali mnogo delavcev ima tukaj svojo hišo, in to hi iahko zapustiti. | Tudi gospodarji imajo tukaj svoja poslopja, pa ne menite, da se bodo oni sami tukaj I sprehajali (posebno veCi), ampak skušali si bodo drugod ustanoviti novo obrt. ! Torej ni v interesu delavcev in ne delodajalcev (posebno manjših), da bi prenehala klesarska obrt Nabrežini. Torej gospodarji, posebno domači, skrbite, da klesarska obrt ne preneha ter vredite za delavce primerno plačo", —»^—»želeti J&j>ač, da se najde modus, po katerem bi se dalo to pereče vprašanje rešiti povoljno na obe strani. Dost. ur. Maščevalnost župana Pavlice. — Nekdo je bil tega znanega očko župana nekoliko .razžalil". Očke župan, tisti nerodni človek, t»če obeh zelenih dohtarjev v Gorici, je tožil. Umevno, da je dobil tožbo. Tukaj je bil varen, češ, psovko mi je vrgel v obraz, priče imam, torej tožimo 3 Očka župan ima drugače jako trdo kožo, pod katero se skriva kosmata vest. Kaj vse je bilo pisano o njem v »Soči*?! Seveda na podlagi istine! Vsaki drugi človek bi bil tožil, očka župan pa se je moral zadovoljiti le z dopisom v .Prismo-jencu*, kakor sta mu ga skovala sinčka. In tak človek išče maščevanje za malenkost, dočim pusti viseti na sebi velika obteževalna očitanja! Očka župan, ako mislite, da se zavarujete na tak način proti svojim občanom, se jako varale.------- Ne sodi, dane boš soje n! Ali poznate ta rek? Zdi se nam, da iščete dan sodbe, da boste — obsojen grozovito! Le tako naprej, sto že na pravi poti! Srpcniškeinu knratti bi utegnil odgovorili, ako bi se mi zdel vreden takega truda, na prav primeren in zaslužen način edino le pred porotniki. —¦ To je pravcata farška brezobraznost! Ta človeček si je ohranil še iz časov, ko je pri vojakih svoje .spuse* uganjal, toliko drznosti, da se mu le čudim, kako prihaja do mojega imena v odgovoru — dopisniku s Srpenice. In kako nesramno! Temu bivšemu karporalu naj odgovorim le to-le: Dopis s Srpenice je izviren in nisem imel ž njim nikake dotike. Ako bom jaz koj pisal o tem človeku, bom slikal ono uzorno katoličanstvo, katero je kiizal posebno pri vojakih in -- kako je našel črno suknjo. — A, G. Družlia nv. (Urila In Metoda je imela meseca julija dohodkov 4-114*80 K (med temi tiar koroških Slovencev 1000 K), stroškov pa 3442-20 K. ..... Slovenci, podpirajte to prepolrebno društvo ! Drobiž. • - V SI. Andrcžu je ukradel neki 12-letni deček, sin Jožefa in Katarine N., sosedu Jožefu L. svoto 50 gld„ katero je razdelil svojim starišem, očetu 30 in materi 20 gid. Stariši so molčali ter se niso zmenili za lo, kje je dobil njihov sin denar, čeprav so dobro vedeli, da je ukraden. Orožuišlvo je našlo tatu in ga odpeljalo s stariši v zapor v Gorico. — Jožefu Pašku-tiuu v Št. Andrcžu je bilo ukradenih pretekli torek okoli 150 gid., zluta ovratna verižica, uhani in nekaj prstanov; prijeli so baje dva tatova. Kovač Pio Pojani v Romansu se je zoperstavljal redarju, ki ga je aretoval, ker je bil pijan in je razgrajal. Tudi je žalil redarja in župana. Zato je dobil 2 meseca zapora. — Zgubljeno — najdeno. — Dne 31. pr. m. je našel nekdo pri Solkanskih koritih neko knjižico, o kateri sodi, da je velike vrednosti. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v Plavch pri g. Konjedicu na pošti. — V knjižici sloji zapisano tudi ime Anton Bor-jančič v Rrcginju, krčrnar in trgovec. Listnica. — G. dop. v N. Hvala lepa za poslano. Prosimo, le poročajte o izidu! Zdravi! Razgled po svetu. Deželni sbor Istrski. — V seji dne 2. t. m. je deželni glavar pozival galerijo, naj st- vede mimo, ker bo sicer primoran, izprazniti jo. Na to je naznanil, da so se odseki konstituirali in je dal čitali sledeče interpelacije: dr. Trinajstiča in drugov o povzdigi poljedelskih zadrug; dr. Bennatija m drugov o jezikovni kvalifikaciji gojzdnih čuvajev; dr. Ghersc in drugov o slaviziranju rodbinskih imen; dr. Scampichia in drugov o razdelitvi državne subvencije 7000 K med kmetijske posojilnice (Reiffeiscnovega zistema); posl. "K o ni pare ta in drugov o ustanovitvi ljudske šole v Plavjah in ureditvi kongrue kapelami v Plavjah. Nujni predlog poslanca Ko m p a r e t a in drugov glede podpore občinam, ki so bile prizadele j«o uimah, je nit soglasno sprejet, islotako predlog posl. dr. Venlrclle, s katerim se poživlja deželni odbor, naj preštudira vprašanje, kako je v bodoče pomagali občinam, ki bodo oškodovane po toči in naj v bodočem zasedanju stavi o tem konkretne predloge. Dr. Scam-phhio je interpeliral, zakaj se ni še ustanovila rumunska šola v Sulnjevici P Dr, Bennali je interpeliral radi istrskega grba na kolegiju sv. Jeronima v Rimu, kateri grb je združen z grbi kraljevine hrvatske, slavonske in dalmatinske. Glavar je odgovoril, da se je v tej stvari obrnil do ministra za vnanje stvari, katerega je pozval, naj posreduje, da se do« lični grb odstrani. Na predlog poročevalca dr. Venlrelle je bila soglasno sprejela resolucija, da se deželni odbor odreka pobiranju samostojne doklade na žgane pijače. Po daljši debati, katere se je udeležilo več poslancev večine in manjšine, je bil sprejet zakonski načrt o ureditvi pravnega razmerja učiteljstva javnih ljudskih šol v Istri in sicer neizpre-menjen, kakor ga je predlagal šolski odsek. O hrvatskem govoru posl. Mandič* v tej razpravi dal je glavar izprazniti galerijo, ker je kakor navadno, preveč glasno izkazovala svojo 2000-letno fakinsko kulturo: z žvižganjem, upitjem -in--razbijanjem na vse pretege. Sobotna seja istrskega dešelnega zbora je pila znamenita, ker ko je dal dež. glavar izprazniti razsajajočo galerijo, so laški poslanci poslušali mirno hrvatske govore, in glej čudo, tudi umeli so jih in odgovarjali so na nje!! Čitali so razne interpelacije. Vladni zak. načrt o preložitvi sedeža dež. zbora se je izročil pol. ekonom, odseku ter se odklonil predlog dr. Laginje, da naj se ta reč odstopi državnemu zboru. — Pi točki o dež, proračunu je poda1 dr. Mandič izjavo, da manjšina bo glasovala proti, ker ne zaupa deželni in primorski vladi. O predlogu posl. Spinčiča, naj se odpravijo šolske takse, se bo razpravljalo v prihodnji seji. Inštalacija ljubljanskega župana. — V soboto se je vršila v Ljubljani v »Mestnem Domu* inštalacija župana Hribarja. Vodil jo je dvorni svetnik grof Schaffgotsch kot zastopnik vlade, ki je v lepi slovenščini Čestital županu na zopetni izvolitvi, povdarjal njegovo izredno nadarjenost in neumorno delavnost, s katerima si je pridobil nevenljivih zaslug za mesto itd. Končno je želel, ko je 8e obžaloval, da Nemci niso zastopani v mestnem svetu, da naj bi Se odslej naprej vladala lepa sloga med meščanstvom in vojaštvom. Na to je župan prisegel, se zahvalil na izvolitvi ter govoril o mestni upravi in o nalogah, katere še čakajo mesto. Omenil je med drugim, da bo tudi v bodočnosti delaven za prosveto in svobodomiselnost Slovencev ter da kot zvest sin svojega naroda ne dovoli nikdar, da bi se kratile našemu jeziku zakonite pravice!------------ G. županu čestitamo! Mati nemškega cesarja, cesarica Friedrich, je umrla sinoči ob 6.18 na gradu Kronbergu v Nemčiji v visoki starosti. V Srl»yi se vrše novo volitve v skupščino. Od 285.000 volileov je oddalo glasove 262.249. Najvišje število, odkar ima Srbija svojo ustavo. S6t«m francoskih rudarje r je izdala oklic na svoje člane, da se 1. nov. 1.1. prične splošna stavka, ako vlada in podjetja ne ugodijo zahtevi 8 urnega delavnika, starostnega zavarovanja in minimalne plače. V južni Afriki se obeta prava divja vojna. Angleži so naveličani dosedanje vojne ter hočejo odslej porabiti vsa sredstva, kar jih imajo na razpolago, da ugonobe Bure. Vse ozire na mednarodne vojne običaje mislijo vreči v stran. Istotako seveda store tudi Buri, ako Angleži posežejo po takih sredstvih. Tako se obeta v južni Afriki pravo mesarsko klanje. Na Kitajskem. — Kitajski dvor se menda še dolgo ne misli vrniti iz Singanfua v Pekin, kar je jako sumljivo. Hkratu se namreč javlja, da so se začeli boksarji v pokrajinah Čili in Šantung resno gibati ter so dosegli proti kitajskim vojakom že večje uspehe. Na severozahodu Kitajske je bilo nedavno umorjenih 15 katoliških duhovnikov. Pomorili so jih mohamedanski Kitajci, med katerimi živi zloglasni mohamedanski general in največji sovražnik tujcev, Tungfuhsiang, ki se je pri obleganju poslaništev v Pekinu posebno odlikoval s surovo besnostjo. Tungfuhsiang je sila bogat mož, ki ima svojo lastno vojsko, katero plačuje sam iz svojega. Tudi svoj arzenal ima Tungfuhsiang. Sedaj je baje izdal ukaz, da se mu vrne njegov denar iz vseh velikih podjetij, posojilnic in trgovišč, kar je provzročilo največjo paniko. Pripravlja se vsekakor nekaj posebnega. Raznotero. — Kakor se govori, pride ruska eskadra v kratkem na Bolgarsko v Varno. Ministri pojdejo pozdravit eskadro. — V Meranu so zaprli zdravnika dr. Huberja radi zločinov proti nravnosti na bolnikih ženskega spola. — V Košičah na Ogerskem vlada velikanska vročina, zlasti v gorenjih delih pokrajine. Nekdo je znorel od vročine sredi ceste, __________ Narodno gospodarstvo. BORZE in BORZNI POSLL Opisal Albert Žnideršič. *) (Konec.) Primer bi se tudi tako-le lahko pojasnil: 1. A kupi na borzi 10.000 q koruze po 9-50 95.000 kron, A proda B-u 10.000 q koruze po 9*— = 90.000 kron, A zgubi torej 5000 kron; 2. B kupi od A-a 10.000 q koruze po 9»— -^ 90.000 kron, B proda G-u 10.000 q koruze po 940 ~- 94.000 kron, B dobi torej 4000 kron; 3. C kupi od B-a 10.000 q koruze po 9-40 94.000 kron, G proda D-u 10.000 q *fpredaval v .Gorifiki ČitalnicS* dno 26. jul. t. L koruze po 9-30 = 93.000 kron, C zgubi tdrei 1000 kron; 4. D kupi od G-a 10.000 q koruze po 9-30 = 93.000 kron, D proda E-u 10.000 q koruze po 9-80 = 98.000 kron, D dobi torei 5000 kron; J 5. E kupi od D-a 10.000 q koruze po 9.80 = 98.000 kron, E proda na borzi isti dan 10.000 q koruze po 9*50 = 95.000 kron, E zgubi torej 3000 kron. Še jednostavneje se likvidirajo ročni posli, če je z uradom za obračunan je v zvezi tudi žiro- in clearing-promet. V tem slučaju izjednačijo ti zavodi dolgove in zahteve strank s prenosom osobnih računov s pomočjo vknjižbe od jednega računa na drugi. Špekulanti, kateri sodelujejo v hausse in baisse špekulaciji, sklepajo v isti čas tudi drugo trgovino, pri kateri upajo dobiti ono, kar bi pri prvem poslu zgubili. Ti popravni posli (Meliorations- oder Bonifications-Ge-sch&fte), odvračajo, če so sklenjeni v pravi čas, od dotičnega špekulanta velike izgube, če ravno so ti posli tudi rlskantnl. Za 8pe-— kulacijo so še najprikladnejši t. i. nagradni posli (PrSmien-Geschafte), pri katerih špekulanti že v času sklepanja trgovine lahko določijo, kolika sme biti največja izguba, Razlika torej med ročno in nagradno trgovino je, da pri ročnem poslu ne vemo, koliko moremo dobiti ali zgubiti, — dočim pri nagradnem poslu ne vemo, koliko moremo dobiti, vemo pa, koliko moremo največ zgubiti. Nagradni posli so različni; jednostavni in zloženi. 1. Posli z enojno nagrado kupca ali prodajalca, (Einfache Pramien-Gesch&fte auf Nehmen oder auf Geben), — kjer jedna stranka v času sklepanja kupčije plača neko nagrado in s tem steče pravico v določenem roku likvidirati posel efektivno, — ali pa tako, da zgubi plačano nagrado. 2. Posli z odstopni no kupca ali prodajalca (Dout-Geschafte, Ge-schftfto mit Reugeld, Vor- oder Ruckprftmie mit Ecart), — kjer se kupčija lahko likvidira po pogodbi, aH se lahko odstopi, da se izplača izvestna svota (odstopnina, Reugeld). 3. Zložena vrsta nagradnih poslov bi bila, če špekulant plača dvojno nagrado (premijo) in tako steče pravico, da kupi ali proda drugi stranki iz vestno količino blaga proti pogodbi, ali pa da likvidira kupčijo z zgubo plačano dvojno nagrade, (l)oppoltcs oder Zvveisclmeidiges - PrAmien • Geschftft). 4. Še bolj komplicirani zloženi posli so, kjer jedna stranka steče pravico, da v dolo-čenem času proda drugi stranki blago pod nižjo ceno, kakor je dnevna, ali da kupi od nje blago pod višjo ceno, kakor je dnevna; — ali se obvezuje storiti jedno aH drugo. (Stellage - Gesch&fte). 5. Konečno so še poznati posli, kjer se kupuje ali prodaja lahko po novi, (Noch-GeschuTte auf Nehmen oder auf Geben, Muss-Geschufte) in posli, kjer se izročba, odnosno prejemek blaga, lahko odgodi. (Prolonga-tions-Gesch&fte, Report- und Deport-Ge-schafte). Primer za likvidiranje baisse-špekulacije: Čitajoč borzna poročila, opazim, da cena ovsa od nekega časa vedno pada. Evo priložnosti za špekulacijo a la baisse! Prašam brzojavno bankirja, kaj on misli glede baisse-špekulacije z ovsom. Bankir mi jo priporoča in zahteva pokritje od 2000 kron, od kupa (1 kup — 1000 q). Odgovorim koj bankirju, da bi prodal za moj račun .in bianco" ta mesec, če bo cena ovsa še naprej padala, 5 kupov (5000 q) ovsa za ultimo prihodnjega meseca". Za eventuelno zgubo na diferenci pošljem mu 10.000 kron za pokritje. Na svršetku tega meseca naznanja bankir, da je prodal ,in bianco* 2000 q ovsa . . a 11*80 = kron 23.600'— 1000 , , . . , 11-40 = , 11.400-— 1000 , » . . - 1060 = . 10.600-— 1000 . . , . „ 10-30 = . 10.300'— 5000 »povprečno , 11-18 = kron 55.900'— Medio prihodnjega meseca notira oves 10*40 in ni upanja, da bi se cena še znižala; obvestim torej bankirja, da posel likvidira, in on mi pošlje sledeči obračun: Prodal 5000 q ovsa povprečno a 11*18 = kron 55.900*— Kupil 5000 q ovsa povprečno a 10*40 — , 52.000-— Bruto dobiček kron 3.900*— 2% provizije za bankirja ,______78*— Cisti dobiček kron 3.822*— Primer za likvidiranje zloženega nagradnega posla: Meseca junija notira koruza 9*— in mi se odločimo kupiti v septembru t. 1. od kakega trgovca na borzi 10.000 q koruze i 10*—, ali pa prodati mu isto količino a 8*—. Kakč bi torej razrešili ta posel v septembru pri sledečih različnih cenah? 30. septembra notira koruza na borzi: 1. 8*40. Ce kupimo blago od trgovca po 10*— in ga prodam na borzi po 8*40, zgubijo 1*60 pri 1 q, ali 16.000 kron pri 10.000 q. Ge kupim koruzo na borzi po 8*40 in jo prodamo trgovcu po 8*—, tedaj zgubimo 40 vinarjev ali 4.000 kron. Odločimo se torej za poslednje, ker manj zgubimo. Pri tem pa še vedno lahko likvidiram posel o dogovoru s trgovcem efektivno, 7 odnosno špeknlativno, da, plačani samo diferenco na',esni. T. % ESK2«* 8'—' Kupim koruzo na borzi a 8'~ in Jo prodam stranki a 8*—, — torej brez vspeha. 3. 7*80. Kupim koruzo na borzi a 7*80 in jo prodam stranki a 8*—, dobim torej 2000 kron. 4. 920. Ako kupim blago na borz a 9*20 in ga prodam stranki a 8*—•, zgubim skupaj 12.000 kron; akc kupim blago od trgovca a, iO*— in ga prodam na borzi po 9-20, zgubim samo 8000 kron. OdloČim se torej za poslednje. 5. 10*—. Kupim koruzo od stranke a 10*— in jo prodam na borzi a 10*—, torej brez dobička. 6. 10*40. Kupim blago od stranke 10«— in ga prodam na borzi a 10*40; moj dobifiek je torej 4000 kron. 7. 9_ Ako kupim blago na borzi a 9«— jn ga prodam stranki a 8#—, zgubim 10.000 kron. Ako kupim koruzo od stranke k 10'— in jo prodam na borzi & 9*-—, zgubim zopet 10.000 kron. Iz teh primerov se jasno vidi, da smo na dobičku samo tedaj, ako je v septembru cena koruze večja od cene, za katero sem odločil kupiti blago od trgovca, ali pa nižja od eens, za katero sem odločil prodati koruzo trgovcu. Največjo zgubo pretrpimo tedaj, ako je cena koruze v času likvidacije ista, kakor v jasu sklepanja pogodbe. Prej ko končam to poglavje, omeniti mi je še nekaj o koristnem in škodljivem uplivu Spekulativnih poslov oziroma na gospodarstvo. Ročna trgovina invelint cene efektivnega prometa na različnih tržiščih in ne dovoljuje prevelike razlike cene v času sklepanja in li» kvidiranja kupčije. Ročna trgovina je torej vzrok, da se cene najvažnejših predmetov svetske trgovine na različnih tržiščih ne razlikujejo mnogo med seboj, ker špekulacija ni omejena samo na jedno borzo, ampak upliva tudi na razvitek trgovine v prekomorskih krajih. Efektivna trgovina sama nema tega upliva. Škodljiv je upliv ročne trgovine, ako špekulirajo ljudje manj premožni, ako se —¦ kar se tiče cene, nenaravno špekulira, ker se s tem škoduje efektivnemu prometu. Škodljiva je ta trgovina tudi tam, kje strastni špekulanti tvorijo sindikate (Ring) in složno delajo proti naravni konstelaciji gospodarstva, samo da predobijo cene na svojo stran; oni so poglavitni vzrok gospodarske nesreče, katera se imenuje: borzna kriza. Ročne trgovine bi smeli sklepati jedino producenti robe in veletržci, ker cilj produ-centov je, da imajo vedno izvestno število kupcev, in cilj veletržcev pa, da imajo vedno potrebno količino robe. Na Nemškem je dolgo časa bil pravi socijalni boj proti ročni trgovini, dokler v najnovejšem času ni nadvladah stranka, katera je bila proti omenjeni špekulaciji. Dandanes je dovoljena tam jedino efektivna trgovina, ker je ta tudi najboljša podlaga za razvitek narodnega gospodarstva. S tem sera v kratko opisal različne borzne posle z blagom, v kratkem času pa pojasnim tudi borzne posle z efekti. l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorlel na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Trgov.-obrtna registrovana zadrap z neomejenim jamstvom. Y GOBICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr. ----------Jfr---------- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5#, navadne po 4Yt % in vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-Ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-Ietno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%, Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure; od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Božjast. Kdor trpi na božjasti, kr&h in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclmannen-Apoteke, Frank-fiirt A. M. Rihard Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vcttiiritii štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. DRUŽBE SV.CIRllA iN METODA V LJUBLJANI ivarina je najboljša cikorija. ZALOGA V LJUBLJAN). Cenjena gospodinja! U dajle si vsiljevati drugih izdelkov cikori), ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej hubovi kavi, to je cikorija ali: „Xaca družbe sv, Cirila in metoda v Ljubljani'i Dobiva se povsod! *^MH Slavna zaloga pri: IVANO JE6A0INU v Ljubljani. Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -»»>*«€«- Lastne žage. kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajocih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporofa pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od =>6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cm« zmarai. Posfraifc« poslana. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka K BiessBer, t Hnnsla ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voScene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskamo črk na perilo. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št, 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega „Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izvoz zlatnine Most {ČeSko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna uraR^m, fl. 580; srebrna verižica fl. 1 -20; budilnik iz niklja _ . «. I**-Tvrdka je odlikovana s c. kr, orlom; ima zlate in srebrne nvetinje iz razstav ter tisoče {uiznaliiih pisem. - Ilustrovan cenik zastonj) ^;ffir^.-%Vi%t^ ^ ^.^ »Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omajano zavazo Y Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lasvn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izoorno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema Iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepno ruto, bombažasto in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in plfš v vseh barvah; prtenino, ogrlnalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogoviee, Jager-srnjce, za hribolazco itd. itd. Vse po nujni/jih iti zadnjih cenali hm pobijanju. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. ^MV 2gjy^^yp$yey^^ Mizarska zadruga Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo « veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza. vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naroČilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Oslo je lično ler dobro mtzm. 0000000000000000000000 0 Mineralne vode vseh vrst se dobi v mirodilnicf pri A. JERETIČ-U v Gorici - Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.) »00000000000000000000(